štev. 41.
v Ljubljani, v torek, M19 februarja 1907.

Velja po poŠti:
li celo leto naprej K 26'— <:a pol leta „ „ 13'— ia fetrt leta „ „ 6 50 t» en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20--
,ra pol leta
Pc
n četrt leta „ „ 5'— f.3 en mesec „ „ 1'70
Ia pošilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
10--
SLOVENEC
Leto xxxu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mrn): za enkrat .... 13 Ii za dvakrat .... 11 „
za trikrat . . . 9 „
za jc( ko trikr.it . S „ V reklamnih noticah s ta ne enostopna garrnondVrjU S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelj? in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vražajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
■- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, (ipravniškega telefona Stev. 188.
Shod S. L. J. v Kranju.
V ponedeljek, dne 18. t. m., ob 1. uri dopoldne se je pričel občni zbor »Katoliškega političnega društva za Kranj«. Bil je sijajno obiskan. Opazili smo na občnem zboru jako veliko gorenjskih županov, pristašev S. L. S., in to ne le iz bližine, marveč celo iz Soricc, Železnikov, Poljan in drugih oddaljenih krajev so prihiteli na shod vrli zavedni možje, pristaši S. L. S. Med navzočimi smo opazili med drugim tudi č. g. dekana Koblarja, deželnega poslanca Demšarja i. dr. Častno jc bila zastopana tudi duhovščina.
Občni zbor otvori župan Zabret, ki prisrčno pozdravi navzoče. Tajnik Traven poroča, da se jc vršil dne 4, decembra 1. 1. shod zaupnikov, na katerem se jc izprožila misel o zavarovalnici goveje živine, o volivni preosnovi in pa o občinskih volitvah. Poleg shoda zaupnikov jc priredilo društvo šc shode v Smledniku, na Visokem, v Goricah, v Križih in v Šmartnu.
Dr. Krek, živahno pozdravljen, pravi, da prinaša pozdrave iz najvišje fare kranjske, na Vojskem v idrijskih hribih, kjer jc imel včeraj shod. Namen mu je, da pojasni stališče stranke glede na prihodnje državnozborske volitve. Računati nam ic edinole s stranko. Dozdaj je bilo težavno. Naših poslancev smo imeli na Dunaju šest, trije so bili liberalci in dva Nemca. Vladati ni mogla nobena stranka. Zato sc je moralo beračiti, če se je hotelo kaj doseči. Naša stranka pa mora vladati in nc beračiti. Naše edino načelo mora biti, da uničimo ko-ruptno, derutno, nazadnjaško slovensko liberalno stranko. Kakšne razmere morajo glede na bodočnost biti merodajne za državne poslance naše stranke? Vezati sc moremo ic s strankami, ki imajo ljudski značaj. Naši zavezniki morajo priznati narodno enakopravnost. Trajno vezati sc more naša stranka lc s strankami, ki jim jc podlaga krščansko svetovno naziranje. Kdor misli naprej, da se mora raz-vneti verski boj v naši državi, ta naj ne računa na našo sopomoč. Upati jc, da sc najde v prihodnjem državnem zboru velika večina, ki se v teh vprašanjih združi. V tej skupini bo imelo jugoslovansko zastopstvo v zvezi s poslanci S. L. S. brezdvoibe velik vpliv. Gremo nasproti lepim časom. Ze zdaj v dobi be racije se mora priznati, da so dosegli naši poslanci lepe uspehe. Vsak kraj nam lahko priča, kaj so storili naši državni poslanci zanj.
Danes vclia glas enega, toliko, kolikor drugega. Politično zavednost ljudstva zahteva naš čas. .Organizacija stanov, kmečke zveze, delavske zveze, obrtniške zveze so poklicane, 'ne lc, da prirejajo shode in predavanja, na-i ien jim je tudi, da vežejo poslance z ljudstvom. Začetek našega političnega dela jc, da ustanovimo kmečke zveze za ta okraj. Skupaj moramo držati, da pridemo do veljave. Posatnnik ni nič, ampak vse mora, biti stranka. Sovražniki bodo morali priznati: To so možje poštenega dela.
Predsednik Zabret pravi, da priporoča kot državnozborskega kandidata za volivni okraj Kranj-Škofja Loka deželnega poslanca Demšarja. (klobravanje.
Deželni poslanec Demšar, živahno pozdravljen, naglaša, da hoče i v bodoče delovati za koristi kmečkega stanu. Glavna stvar agrarnega programa .ic, da sc obdrži kmet na lastni zemlji. Dozdaj so gospodovali v državnem zboru veliki kapitalisti. Podpirali so veliko industrijo. Od zdaj nai pa podpira kmetijstvo in domači obrt. Živahno odobravanje.
Pri glasovanju se soglasno odobri Demšarjev?. kandidatura za sodna okraja Kranj in Skofja Loka za državni zbor.
Na predlog predsednika Zabreta se sklene nadalje, da se razpusti »Katoliško politično društva za kranjski okraj« iu se takoj ustanovi »Kmečka zveza za kranjski okraj«. Obvelja soglasno.
Profesor Jarc prečita in obrazloži pravila novo ustanovljene »Kmečke zveze«, li kateri je že prijavilo vstop 180 članov. Naglaša, da kakor imajo že delavci, kmetje in obrtniki svoje stanovske politične zveze, ravno tako jc nujna potreba, da sc osnujejo tudi za inteligenco.
Dekan č. g. Koblar toplo pozdravlja na novo ustanovljeno »Kmečko zvezo«.
Pri volitvah jc bil izvoljeni za predsednika Janez Zabret, Prcdosljc, za odbornike pa: Jožef Kristan, Sredn.iavas; Rajko Marcnčič, Kranj; Ivan Kuralt, Mavčiče; Ivan Traven, Šmartno; Evgen Jarc, Kranj; Jos. Bidovec,,
Preddvor; Andrej Šink, Sp. Besnica; Andrej Dolinar, Smlednik; Frančišek Kepic, Zgornji Brnik.
Shod obrtniške »Obrambene zveze" v Škofji Loki.
Shod »Obrtniške obrambene zveze« v Škofji Loki preteklo nedeljo ostane v zgodovini slovenskega obrtništva zapisan z zlatimi črkami. »Obrambena zveza« pa je lahko ponosna, da ima v svoji sredi tako zavedne obrtnike, kakor so ravno škofjeloški, kajti na nedeljskem shodu jih jc prišlo 70 do 80 odstotkov, in vsi ti postanejo člani zveze. Ob 10. uri otvori predsednik g. NVaibel shod in da besedo gospodu zborničnemu svetniku Kregarju, kateri je govoril o razvoju obrtništva v srednjem veku, o tedanjih cehih, procvitti in propadu. Potem je govoril o sedanjih zadrugah in označil dobro in slabo stran zadrug. Kritiko-val je zlasti to, ker nimajo tc zadruge prave svobode in so velikokrat izročene na milost raznim obrtnim komisarjem. Dobra stran zadrug pa jc, ker sc v njih obrtniki kolikor toliko združujejo. Ker pa vzlic temu ui pravega obrtnega napredka, ustanovili smo »Obrambeno zvezo«, kjer smo popolnoma svobodni in lahko politično in gospodarsko delujemo na pro-speh obrtnikov. Nato ie govornik pojasnil namen in smoter »Obrambene zveze« zlasti glede na obrtni kredit in nižjo obrestno mero.
Nato jc govoril g. Anžič rekoč: Pozdravljam vas, dragi tovariši, zahvaljujem sc vam za veliko udeležbo. Ravno ta udeležba spri-čuje, da ni res, kar sc je reklo, ko smo ustanavljali »Obrambeno zvezo«, češ: Pustite to, saj ie nemogoče obrtnike združiti! 'To pa ni res,treba je le pravega srca in medsebojnelju-bezni, pa bodemo dosegli to, kar .ie koristno in potrebno za naš obstoj. Mi smo prišli danes med vas kot vaši tovariši in bratje, da sc spoznamo. Po celi Kranjski hočemo organizirati obrtnike pod zastavo »Obrambene zveze«. Nato jc govornik omenjal kot vzgled organizacije kongres gostilničarjev, ki sc jc vršil leta 1905 na Dunaju, kier jc delegat iz Ljubljane povabil ua ta kongres vse državne poslance s Kranjskega. Potrebno jc tudi za poslance, da imajo zavedne in organizovatic volivce za seboj. Poslanec naj pozna želje in zahteve svojih volivcev, ti pa naj se potrudijo, da poslancu izrazijo svoje težnje; zato pa jc treba, da smo pridni pri delu v delavnicah, kadar pa treba na shod in k volitvam, da srno vsi na nogah. Tovariši, oklenite sc z navdušenjem in ljubeznijo »Obrambene zveze«. Nato govori gospod Ložar v krepkih stavkih o umazani konkurenci.
Za njim sc oglasi k besedi gospod Franc Pust, kateri v lepem govoru označi poslovanje tržaške zavarovalnice proti nezgodam iu pove, kako sc tu Slovencem godi krivica in da sc je njemu kot upravnemu svetniku za-branilo slovensko govoriti. Njegovega govora niti v zapisnik niso hoteli sprejeti. Zato poživ lja zbrane obrtnike, naj storijo temu konec s tem, da nc bodo glasovnic metali proč, temveč iste odposlali na pristojno mesto.
Na predlog gospoda Kavčiča i/ Škofje Loke jc bila sprejeta resolucija proti postopanju te zavarovalnice, nakar ie gosp. predsednik VVaibel zaključil lepi in sijajno uspeli shod.
Za briško železnico.
Gorica, 18 februarja.
V nedeljo, 17. t. m. sc je vršil v Šmart-nem pri Koiskem shod briških županov in podžupanov za briško železnico. Udeležile so se ga po svojih obč. predstojnikih vse briške občine: tudi furlanske. Od poslancev so bili navzoči dr. Gregorčič, prof. Berbuč, Klančič, lakončič; liberalnega poslanca ni bilo nobenega.
Shod ie pozdravil sklicatelj ko.iski župan g. Obljubek, s pozdravom na vse navzoče posebno na poslance, ki so se odzvali ljudskemu glasu. Za predsednika shoda jc bil izvoljen dež. poslanec .lakončič, za zapisnikarja Lenardič.
.lakončič omenja, da ie vprašanje o briški železnici staro žc 10 let ter povdarja veliki pomen, ki bi ga imela železnica za Brda. Res jc, da bi sc z železnico naselili pri nas tudi tuji elementi, ki bi nas hoteli potu čiti, a zanašamo sc na narodni ponos vrlih Bricev.
Preberejo se pismeni pozdravi od župana korminskega, barona Locatcllija, ki nc
more ua shod, poslanca Grče, ki jc uradno zadržan, ki pa želi shodu mnogo uspeha, in pozdrav dr. Trcota. Predsednik pozdravi še zastopnike treh furlanskih občin, nakar izpre-govori župan g. Obljubek. Govornik pravi, kako zanemarjena so Brda ter da se nihče ne briga za nje. Država in dežela bi se morali za Brda bolj brigati. Soglasno so bile nato sprejete resolucije:
1.	Vsi briški župani in podžupani, zbrani na shodu v Šmartncin dne 17. februarja 1907 odločno zahtevajo od deželnega zbora, da pri prvem letošnjem zasedanju ukrene vse potrebno, da sc čim prej zagotovi železniška zveza med Gorico in Kornnnoni čez Brda. To naše vprašanje naj sc tudi takoi predlaga pri prvem zasedanju državnega zbora in gosposke zbornice.
2.	Vsi briški župani in podžupani, zbrani na Shodu v Šmartnem dne 17. februarja, odločno zahtevajo od gg. dež. in drž. poslancev, naj sc res oni živo zanimajo za zapuščena Brda ter jih resno upoštevajo in dejansko podpirajo pri prvem letošnjem zasedanju dež. in drž. zbora našo akcijo.
3.	Vsi bnški župani iu podžupani, zbrani na shodu v Šmartnem odločno zahtevajo od gg. dež. in drž. poslancev, naj oni uporabio vse svoje sile in moči, da nam pridobe pri prvem letošnjem zasedanju dež. zbora iz skupne blagajne primerno vsoto za proučevanje in merjenje naše briške železnice.
Resolucije so bile soglasno sprejete. K besedi se .ic oglasil nato deželni poslanec dr. Gregorčič, ki je povdarjal, da se mora za briško železnico zanimati vsak, ki ima srcc za briško ljudstvo. Resolucije, ki so se danes na shodu sklenile, naj bi se nc izročile Ie poslancem, ampak tudi deželnemu in državnemu zboru. Tudi doslej smo se brigali za Brda, v še večji meri sc bomo odslej. Poleg železnice in pomanjkanja prometnih sredstev so še druge stvari, ki tlačijo Brico. Mnogo se je storilo žc. Bolniški stroški so po novi postavi glede domovinske pravice občinam precej zlajšani. Državni zbor je sklenil postavo o vinu, ki varuje vinorejca pred ponarejenim vinom. In še več drugih reči. Novi državni zbor, ki bo izvoljen iz ljudstva, bo gotovo storil šc več v korist ljudstva. Shodu želi najboljšega uspeha! (Veliko odobravanje in ži-vio-klici.)
Govori šc furlanski župan slovenske občine Dolenje v Brdih v furlanskem jeziku ter izraža nekatere želje. Nato se jc vršila volitev odbora, ki naj vodi celo akcijo. Sklenilo se jc, naj bodo v odboru župani vseh briških občin in pa dež. posl. Jakončič.
K sklepu sc zahvali predsednik za udeležbo ter povdarja, da so ga kot poslanca dosle podpirali krepko navzoči poslanci dr. Gregorič, Berbuč in Klančič (Zivio !) ter želi, da bi ga še. (Odobravanje.) S tem .ie bil shod končan.
DEŽELNI ZBORI.
Dunaj, 18. februarja. »NViener Zeitung« 19. t. m. objavi cesarski patent, ki sklicuje na 25. t. m. višjeavstrijski, štajerski, ntoravski in tržaški deželni zbor.
Solnograd, 18. februarja. V tukajšnjem deželnem zboru so izročili neki predlog, ki zahteva popolno gospodarsko ločitev od Ogrske, ustavnemu odseku.
OSREDOTOČENJE NAŠIH VOJAŠKIH SIL OKOLI ITALIJANSKE MEJE.
V Gorico pride kakor smo že poročali poveljstvo 56. infaterijske brigade in brambovski pehotni polk št. 27 iz Ljubljane.
Posadki dobita na Goriškem v kratkem tudi Kobarid in Brcginj. Cc vzamemo v po-štev, da je vojaštvo nastanjeno žc v Tolminu, Kanalu, Tržiču in Čcrvinjanu, je zavarovana žc cela soška dolina. Baje se zgradi v goriških Brdih na sv. Genderci trdnjava.
Ta koncentracija .ic potrebna zaradi tega, ker Italija vedno boli pomnožuje svoje obmejne alpinske čete. Šc sedaj ni doseženo ravnotežje med našo in italijansko moč o na meji. Izvršilo so je pa to sledeče: VI. armadni zbor v Bologni je izpremenjen v obmejni zbor, alpinske bataljone v Borgo san Dalmazzo, Pi-nerolo in Aosta ob francoski ineii so premestili na avstriisko, lansko leto so pa premestili na našo mejo celi I. alpinski polk, ki je preje bil v garniziji v Mondoviju nasproti Francoski. Sedaj sto i 36 avstrijskim obmejnim stotnijam nasproti 5-1 italijanskih alpinskih stotnij. Vrh-tega pa jc v sak italijanska stotima za 35 mož in 5 mul močnejša kot nase.
OGRSKE ZADEVE.
Samostojni ogrski carinski tarif.
Ogrski ministrski predsednik Weckcr!e jc bil 18. t. m. pri cesarju v avdijenci. Nato ic konferiral skoro z vsemi avstrijskimi ministri, najdelj pa z vojnim ministrom. — Kaj sc je pomenil z Beckom, ni znano; nekateri domnevajo, da se je doseglo sporazumljenje: Na-godbeno vprašanje naj se hitro reši, zato naj pa ogrska vlada nc dopusti, da bi sc v gospodarskem odseku ogrske zbornice obravnavalo o samostojnem ogrskem carinskem tarifu. Na-godbeno vprašanje bo prišlo zopet v tek in se delajo priprave, da se začne v strokovnih komisijah, ki se bavijo z nagodbenim vprašanjem, drugo branje nagodbenih zadev.
ZAHTEVE OGRSKIH PRODUCENTOV.
Ogrski producenti špirita so sklenili ua svojem shodu 17. t. m. v Budimpešti sledečo resolucijo: Ogrsko špiritovo produkcijo treba pred avstrijsko zavarovati. Treba začeti izvajati politiko, ki bo avstrijske izdelke, podvržene užitninskemu davku, po svoje, neodvisno od avstrijskega stališča v tem vprašanju obdavčila, tako da s I. septembrom 1908 preneha svobodni promet med Avstrijo in Ogrsko.
OGRSKA SOCIALNA POLITIKA.
Pri podrobni debati o delavskem zavaro-vavnem zakonu za bolezen in nezgode je državni tajnik Szterenyi v parlamentu izjavil, da vlada kmečkih delavcev ne bo zavarovala po določilih tega zakona. Kmečki delavci potrebujejo druge zavarovavne postave. Resnica jc ta, da ogrska vlada dela zgolj v interesu oderuških veleposestnikov in da ie vsa njena socialna politika za nič.
CERKVENO-POLITIČNA KRIZA NA FRANCOSKEM.
, Vzrok krize ic ta: Kardinal Richard ic v »Croix« izjavil, da Vatikan ne pripozna pogodbenega formula rja Briandovega. Briand namreč zahteva, da naj vsak novi župnik z županom sklene glede na vporabo cerkvc v bogoslužne namene pogodbo, ker noče pri-poznati župnike za člane hierarhije, ampak smatra vsakega posebej za osebo, neodvisno od njegovega prednika ali naslednika. Vatikan pa ravno tega noče, da bi bilo odvisno izvrševanje bogoslužja vsikdar takrat od župana, kadar nastopi novi župnik službo in se mora iti pogajat zaradi pogodbe, ki je žc bila skle-n je n a med njegovim prednikom in županom za
Clcmcnceau sc neznansko boji, da bi se sedaj Briand nc udal tako, da bi na ta ali oni način priznal hierarhijo v pogodbi. O tej Clemenceau seveda nič noče vedeti ona zani nc obstoji.
Včeraj so dejali, da .ic mogoča iz krize sledeča rešitev: Combes ali Rouvier. Combes bi vodil radikalno politiko, Rouvier pa zelo zmerno, kajti finančne kroge treba p miriti, ker so vsled davčne predloge Caillau\a o dohodnini zelo vznemirjeni.
Danes poročajo: V ministrskem svetu se e glede na cerkveno-politično vprašanje doseglo popolno sporazumljenje.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Otvoritev državnega zbora. Dne 19. t.
m. otvori nemški cesar sam s prcstolnim govorom državni zbor.
Važna politiška akcija. Ker so vsled vladnega pritiska pri nemških državnozborskih volitvah soc. demokratje znatno- oslabljeni in razun katoliškega centra in Poljakov ni druge opozicije, sc pogajajo levičarji, to so tri svobodomiselne frakcije, (mladi liberalci) kako bi sc združili. Seveda če hočejo resno opomniti. morajo iti skupaj s centrom, drugače so proti vladni desnici, v kateri sc grejeo tudi nacionalni liberalci, v manjšini.
Katoliški centrum. Katoliški centrum izjavlja, da .ic proti v ladi v najhujši opoziciji in da odklanja vsako zvezo z Biilowom, ako sc pride centru ponujat. Prva interpelacija centra bo glede na politiško delovanje »Flottenvereina«, ki jc v sedanjem voliv. boju s pomočjo vladnih denarjev delal proti centru, dasi j c nepolitiško društvo. Enako interpelacijo vložijo mlade svobodomiselne stranke glede na agitacijo proti socialnim demokratom.
ZANIMIVA POLJSKA DEBATA V PRUSIJI.
V poljskem deželnem zboru sc jc pri iiistični debati oglasil Poljak, urednik Korfanty in odločno branil poljske pravice. Ko je konservativec Strosser dejal, da je sramota, čc vsi Poljaki še nc znajo nemščine, mu je Kor-ianty dejal: »Gemeiniicit!« Prijel jc tudi ju-
stičnega ministra, zakaj nc kaznuje nemških učiteljev, ki pretepavajo poljske otroke. Poljski stariši imajo pravico, prepovedati svojim otrokom govoriti nemško. Tega jim nobena oblast ne more prepovedati. (Velik nemir pri nemških liberalcih in konservativcih.)
KUROPATKINOVI SPOMINI.
Iz Helsingforsa poročajo o vsebini Kuro-patkinovih spominov iz ruskojaponske vojske sledeče: Ruska armada je bila desorganizi-rana, generali niso izvrševali Kuropatkinovih povelj, general Grippenberg je bil gluh, vpliv Aleksela pa poguben. Kakor znano, je ruska vlada te spomine zaplenila.
Uoliuni boj.
(Državnozborske volitve razpisane. Današnji uradni list priobčuje na prvi strani razglas, s katerim so razpisane nove volitve za poslansko zbornico na dan 14. maja t. 1. Eventualno potrebne ožje volitve se bodo vršile dne 23. maja. Natančnejša določila o kraju, dnevu in uri, kje in kdaj se začne volitev, kakor tudi o uri, kdaj se konča oddajanje glasov, bodo obsezale izkaznice, ki jih prejmo volivci.
(Zaupni shodi.) V idrijsko-ccrkniško-loga-ško-vrhniškem okraju so bili dozdaj ti-le zelo dobro obiskani zaupni shodi: na Vrhniki 2. t. mes., v Logatcu 3., v Ledinah 13., v Črnem vrhu 14., v Spodnji Idriji 15. in na Vojskcm 17. t. m. V imenu vodstva je poročal dr. Krek. Dne 24. t. ni. poroča v Cerknici dr. Šusteršič. Ze danes lahko konstatiramo, da je število naših zavednih pristašev v teh sodnih okrajih zelo narastlo, strankina zavest se je poglobila in vsled tega je tudi neustrašenih bojevnikov za S. L. S. mnogo več, nego jih je bilo pred leti. Disciplinirana armada vrlih mož bo šla pri volitvah za stranko v boj in bo to tudi že danes lahko rečemo sijajno zmagala.
(Župani višnjegorskega sodnega okraja)
so podpisali in osrednjemu volivnemu odboru S. L. S. v Ljubljani odposlali izjavo, naj se za sodne okraje Višnja gora, Litija in Radeče postavi kandidatom za državnozborskega poslanca g. deželni odbornik Fran Povše. To izjavo je podpisalo 14 županov in 11 obč. svetovalcev s pripomnjo, naj sc bodoči njihov poslanec v prvi vrsti bori za kmečke koristi in dela na to, da dobe župani malo več veljave in pravice, občine pa od države primerno odškodnino za posle v prenešenem delokrogu. Obenem so podpisani občinski zastopniki izrekli zahvalo dež. poslancu Žitniku za njegovo vneto delovanje v prid kmečkega prebivalstva.
(Volivni oklic štajerske konzervativne stranke.) Katoliška konzervativna kmečka stranka na nemškem Štajerskem je izdala od barona Morseya, Hagenhoferja, Wagnerja, Hubcrja in Schoisvvohla podpisani volivni oklic, kjer ostro obsoja svobodno šolo in »reformo« zakona.
(Volitve v Istri.) Odborniki političnega društva »Edinost« v Trstu in »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« v Pazinu so se v nedeljo, dne 17. t. m. sestali na skupnem dogovoru v Trstu. Povdarjajoč edin-stvo načel in potrebo vzajemnega delovanja v narodno-politični borbi v Trstu in Istri, so se konstituirali v centralni volivni odbor za predstoječe državnozbor. volitve ter so si izbrali predsednikom prof. M. Mandiča v Trstu.
(Dr. Derschatta) sc jc v Gradcu v svojem kandidatnem govoru tudi dotaknil nemškega bloka. Železniški minister jc dejal, da ie pač potrebna zveza vseli nemških svobodomiselnih strank, da pa se nc sme s tem prekiniti vsaka zveza z ostalimi nemškimi strankami, kajti drugače ne bo mogoče v narodnih vprašanjih postopati skupno.
(Nemška nesporazumljenja na Češkem.1 V Pragi se je v nedeljo vršil strankarski shod nemške napredne stranke na Češkem. Predsedoval je dr. Eppingcr. Zanimiv jc bil prvi del Eppingerjevega poročila. Dejal ie, da nemška napredna stranka na Češkem siccr priznava potrebo koncentracije nemških svobodomiselnih strank, zlasti z nemško ljudsko in agrarno stranko, da pa naprednjaki ne bodo šli skupaj s svobodnimi Vsenemci. Drugo, kar je Eppinger govoril, je prazna liberalna slama. Potem so zaupniki poročali o precej žalostnem stanju naprednjaških mandatov. Cclo v Harnsdorfu se bo moral dr. Pergelt boriti za mandat s svobodnim vscneincem in z meščanskim kandidatom, v Krumavu pa bo nastopil proti napredniakom svobodni vscnemec Sclie-besta. Končno se je kandidaturi svobodnega Nemca Wolfa postavila nasproti kandidatura dr. Lppingerieva.
((iraški Nemci) okoli »Tagesposte« izvajajo iz nesporazumljenja med češkimi Nemci žalostne posledice. Češkim Nemcem očitajo, da so v političnih stvareh zaostali za drugimi (reci: štajerskimi) Nemci in da nočeo razumeti, da zamore obstajati načelno nasprotje zgolj med liberalci in klerikalci, med dušno svobodo in dušnim suženjstvom itd. Naposled pa vabi v svoje naročje vendarle tudi »klerikalce«, češ, najboljši ic pač nacionalni nemški blok, nc samo svobodomiselni.
(Spor med nemškimi in češkimi socialdemokrati.) Nemški socialni demokratje na Češkem so sklenili, da bodo v slučaju, če postavijo češki socialni demokratje na Dunaju dr. Adlerju nasproti češkega kandidata, po vseh čeških okra ih na Češkem kandidirali nasproti češkim socialnim demokratom.
(Franko Stein.) Kakor se vidi, Franko Stein nc bo več sedel v državnem zboru. Oster boj so mu napovedali socialni demokratje, ki kandidirajo v Aschu Schtihmcierja. Na nekem volivnem shodu v Rossbachu so izrekli Stcinu nezaupnico.
(Kandidature ministrov). Izmed ministrov bodo kandidirali za državni zbor lc tisti, ki so tudi doslej bili poslanci. O kandidaturah
Becka, Bienertha in Auersperga torej ni
govora.
(Socialnoriemokraški volivni oklic.) Soci-alnodcmokraška stranka je na Dunaju izdala volivni oklic. Njene zalite ve so sledeče:
1.	Novi državni zbor naj najprej ustvari popolnoma demokraško ustavo. S 14. se mor,a odpraviti.
2.	Parlament mora dobiti v svoje roke odločitev in nadzorstvo nad zunanjimi zadevami iu vojaštvom. Delegacije se morajo odpraviti.
3.	Zastarele in dvoumne državne osnovne zakone treba nadomestiti z modernimi. Birokracijo treba streti.
4.	Z Ogrsko se bo treba pošteno domeniti; boljša je ločitev, ki varuje naše politiške in gospodarske interese, kot pa dvomljivi sijaj skupne velevlasti na zunaj.
5.	Boj proti »klerikalcem«, zlasti glede na šolo. Boj proti krščanskim socialcem, ki se ne upajo nastopiti proti veleagrarnim interesom.
Štajerske nouice.
š Tri shode je priredila preteklo nedeljo »Slovenska kmečka zveza«. O shodu v Brežicah poročamo na drugem mestu. Tudi o lepo vspelem shodu v Slov. Bistrici smo dobili obširno poročilo. Tretji shod se je vršil v Slatini, kjer ie govoril dr. Korošec in Hizovišek. Ustanovil se je krajevni odbor za rogaški okraj.
š Ljudski shod »Kmečke zveze v Brežicah«. K brzojavnemu poročilu dodajemo sledeče: Zgodovina tega shoda je značilna za postopanje nasprotnikov. Shod je pri politični oblasti napovedal zaupnik »Kmečke zveze« že 6. svečana in od krčmarja vzel dvorano v najem. A glasom pismene najemne pogodbe, katero je ravno isti čas sestavljal tajnik posojilnice znani Kunej, ima posoilniea pravico dvorano v najem dajati. On je seveda namero »Kmečke zveze« hitro javil odboru narodne stranke, ki je potem za isto uro in za isti prostor prijavil svoje zborovanje in obenem pri posojilnici vložil prošnjo, da se mu dvorana odstopi. Dotična prošnja se je soglasno ugodno rešila s pridržkom, da se obema strankama v bodoče dvorana v najem daje za zborovanja. Zato je kmečka zveza svoje že oblastveno dovoljeno zborovanje po lepakih iu letakih napovedala splošno v »Narodni dom« in protestirala, da okrajno glavarstvo za isti čas in isti lokal dovoli dve zborovanji. Narodna stranka je pričakovala siguren poraz »Kmečke zveze«, češ, da bodo naši pristaši polnili dvorano, v kateri bode ona zborovala, in morali molče poslušati izbruhe »narodnjakov« nad »Kmečko zvezo«. Toda ta od narodne stranke pričakovani poraz se je spremenil v sijajno manifestacijo »Kmečke zveze«. Ker pristaši »Kmečke zveze«, katerih je došlo na stotine, niso pravzaprav vedeli, kje zboruje »Kmečka zveza« skrbeli so agitatorji in sklicatelj za to, da so svoje pristaše združili v spodnjih lokalih. Dr. Kukovec je besnel, drugi »narodnjaki« (reete »Narodovci«) so jeze pihali; toda nič ni pomagalo. Vrsta za vrsto ie prišla do stopnjic, kjer so stali agitatorji; na klic: »Kmečka zveza« zboruje spodaj!« pa je vrsta za vrsto polnila obširne spodnje prostore »Narodnega Doma«. Vsak kotiček je bil zaseden, pravzaprav nikdo ni sedel, ampak mize je bilo treba spraviti iz treh sosednjih gostilniških sob, da se ie napravil prostor za to množico. Glava pri glavi, 40(1 mož! Med njimi 14 županov, množica drugih uglednih mož, zgoraj pri »narodnjakih« pa trije župani, Bizcljanci, (ki se ba-hajo s tem, da vedno drže in volijo s stranko, ki propade), nekaj najetih rajhenburških kri-čačev, učitelji in par žensk. Zborovanje »Kmečke zveze« sc je vršilo ob splošni napetosti in ob zanimanju, ki se ic vsem bralo na obrazu. Nepopisno ogorčenje je nastalo, ko se jc zvedelo za mahinacije nasprotne stranke, ki je nam pred nosom zaprla vse vhode v svojo dvorano, celo privatno sobo, katero je najel gospod Roškar. Da se niso »narodnjaki« zaprli slabo bi se jun godilo! Gospod Roškar jc temeljito razvijal agrarni program »Kmečke zveze;, končal jc ob burnih klicih »Živijo Roškar! Živela »Kmečka zveza«! Živel njen načelnik !« Gospod dr. Benkovič jc ožigosal postopanje »narodne stranke«, ki hoče vse narodniaštvo v zakup vzeti, je razvil narodno-radikalni program »Kmečke zveze« proti so-cijalnodemokratski in »narodni« stranki; splošno razburjenje jc povzročilo razkritje zveze med narodovsko in socijalnodemokraško stranko. Okrajni odbor »Kmečke zveze« sc je osnoval; v nieiti je nad 70 zanesljivih mož iz vseli vasi celega okraja. Po končanih shodih šli so si »narodnjaki« jezo hladit čez Savo na Kranjsko. Dr . Kukovec, vodja »narodne« stranke, jc bruhal ogenj in žveplo na dr. Benkoviča (seveda v njegovi odsotnosti!) in patetično vsklikal: »Rajši Cobala nego dr. Benkoviča!« Naj se le potolaži! Dokazalo se mu bo šc, da mu brežiški okraj ne leži pred nogami in mu nc bo! »Narodovci« so organi-zovali vohunstvo zoper pristaše »Kmečke zveze«. Lc na dan z vašimi podatki; potetn pa pridemo z loparjem! Skušali bomo prave zadeti! Z osebnostimi mi ne bodemo napadali, ampak sc hočemo braniti korenito!
š Brežice nevtralne! Namen posameznih pristašev kmečke zveze ic bil in je še vedno, v volivnem boju mesto Brežice proglasiti kot nevtralna tla. V Brežicah se vrši ravno sedaj narodnostni boi, ki bode odločilen za desetletja in v katerem so Slov enci dosedaj kot en mož nastopali. Strankarski boji med Slovenci ne spadajo v Brežice; naj se izvo-jujejo zunaj! Naj nasprotniki uvažujejo ta nasvet; naj se tivažuje tudi drugod po spodnje-štajerskih trgih in mestih, kjer treba skupnega nastopa Slovencev! Bomo videli, ali jc »Narodna stranka« res v prvi vrsti za narodnost.
š Štajerska duhovščina, pozor! Nekaj ne-čuvenega se je zgodilo! Deželno nadsodišče v (iradcu je te dni naredbenim potoni zaukazalo štajerskim duhovnikom sledeče: Voditeljem matrik se prepove odslej zahtevati blankete za statistično vpisovanje nezakonskih krstov in tozadevnih legitimacij s slovenskim ali dvojezičnim besedilom, ampak edinole z nemškim besedilom. Kot vzrok se navaja: Matrični uradi nimajo pravice (!) se sklicevati na člen XIX. temeljnega državnega zakona, tudi si sami nc morejo izbrati poslovnega jezika, ampak morajo rabiti edinole nemške blankete, ker je deželno nadsodišče v Gradcu izdalo le nemške in zapovedalo podrejenim sodiščem, da smejo le take (nemške) dopošiljati posameznim župnijskim uradom! — Nepopisno ogorčenje .ie nastalo med slovensko štajersko duhovščino, vsled te odredbe deželnega nadso-dišča. Temeljni državni zakon torej ni veljaven za urade? Za koga pa potem? Tu mora vsa štajerska slovenska duhovščina vstati kot eden mož in odločno protestirati proti takim odredbam. Za vsako stopinjo, za vsako malenkost se moramo tukaj na Štajerskem boriti; a tu nam višje oblasti kar naredbenim potom za-ukažejo, da se nimamo več posluževati slovenskih ali vsaj dvojezičnih tiskovin, ampak le nemških? Ako bomo ta udarec mirno potrpeli, potem bo jutri gospoda v Gradcu ukazala: Noben matrični urad ne sme več slovensko uradovati oziroma zapisovati! Stanovska organizacija lavantinske škofije kje si?Štajerske slovenske poslance pa tem potom opozarjamo in prosimo, da v deželnem zboru, ki sc v kratkem otvori, izpregovore o tej reči odločno besedo! Gospod ic na noge!
š Ponarejena menica. V mariborsko eks-komptno banko je prišla te dni neka ženska in je predložila neko menico za 870 kron 24 v. Uradniki so dognali, da so podpisi na menici ponarejeni. Menico je vsled denarne zadrege ponaredil trgovec Franc Peteline iz Št. Vida pri Ptuju, katerega so že prijeli.
š Umrl je gosp. Alfred Burdych, knjigovodja »Delniške pivovarne« na Laškem. — Umrl je v Celju 17. t. m. ob pol 9. uri zvečer gosp. Franc E. Vošnak, hišni posestnik in pekovski mojster, star 55 let. Umrli sta v Celju vdovi gospa Ida liofmann, roj Steinmetz in gospa Adricna Sokolovič roj. Harmonik. — V Gradcu jc umrla vdova po gimnazijskem ravnatelju gospa Hermina Premru.
š Samoumor v Mariboru. V Mariboru sc je ustrelil tesarski mojster Karol Kiffmann.
š Poskusen samoumor. Dne 14. t. m. se je v Ptuju 191etni mehanik Spružina hotel končati s tem, da jc zavžil precejšnjo množino acetilena. Minule pustne dni jc hotel, ko mati (vdova) ravno ni bila doma, prav veselo živeti, naročil si je muziko in vesele ljudi v hišo. A pust je čas presneti, ki stane mnogo denarja. Spružina je napravil po Ptuju pri raznih trgovcih dolgove. Ko se je mati vrnila domovin bi morala plačati poslane račune, je seveda sina malo prijela, ki pa si je hotel vzeti življenje. Trpel je strašne bolečine v želodcu in dasiravno so takoj prihiteli trije zdravniki na pomoč, je njegovo okrevanje precej dvomljivo.
š Socialni tečaj v Mariboru. Dne 18. t. m.
se jc otvoril v Mariboru socialni tečaj. Udeležencev .ie bilo nad 50.
š Bivši socialni demokrat Linhart, sedaj voditelj ptujskega »Štajerca« ic dne 17. t. m. sklical ptujske iu druge nemškutairje k zaupni seji v nemško društveno hišo, da se posvetujejo o važnih rečeli, zlasti kako se zavarovati proti bojkotu od strani zavednih Slovencev. Linhart se ie začel v zadnjem času v »Štajercu« tako spakovati, da se žc Nemci sami sramujejo tega lista! Ta list piše od številke do številke vedno nesramnejše, tako da se splošno povdarja, da jc kaj takega mogoče le pod Ornigovo komando v Ptuju.
Dnevne novice.
+ Svobodna Misel, tako se imenuje osem listov oktavformata na slabem papirju, s skrajno bedastim pisanjem, ki stane na leto, desetkrat izdano, celi dve kroni. Svobodna misel je bojda glasilo neke »slovenske sekcije Svobodne misli«, v resnici pa, kakor se razvidi iz prve strani, kjer je natisnjena »Prva Mučenica«, sredstvo za ponovno natiskovanje kilavih Aškerčevih pesmi. Zadnjim arhivar-jevim pesmim po vijugastem slogu zelo podobna je sledeča točka programa »Svobodne misli«:
»II. Boj proti klerikalizmu, t. j. kakor-šnemukoli nasilstvu proti mislim ali niih no-sitcljem v prospeh kakoršnekoli dogme kot zapreke razvitka in vsled tega zadrževanja človeštva na poti k popolnosti; ta boj naj se vrši z navajanjem misli na samostojno razmišljanje kot najboljšemu sredstvu proti vplivu in moči dogem, ali pa s potrebno obrambo.«
Najboljše pri vseh »člankih« je to, da jih nihče ni podpisal. Žc naslovi razodevajo globoko učenost: »Črtomir«, »Kanonik prostozidar«, »Strah«, »Svobodna misel med Kitajci«, notica o »Kuharici župnika Vorla«, »Bog in denar«. Najbolj pametni so v teh sanjskih bukvah »Zdravstveni predpisi«, ki so sc bog-veodkod pritihotapili med svobodno misel. Zdravstveni predpis Nr. II pravi:
»Ne ici in nc pij čez mero, posti sc večkrat, dihaj globoko in pusti čez noč okno odprto, kicr spiš, da imaš vedno svež zrak v sobi.«
Res kamor zaide glasilo »Svobodne misli«, tam pustite čez noč in dan okno odprto, kjer spite, da se dobro prezrači.
+ Občinske volitve v Postojni so končane! O tem smo prejeli naslednje poročilo: Že dolgo me jc mikalo, da bi vam malo poročal, toda upa! sem, da bo to storil drugi, ki jc boli poklican za to. Ker pa vse molči, naj povem jaz svoje misli. Volitve so sc vršile
v znaku boja med stranko Ditrichovo in Pik-lovo. To vam jc bilo agitacije! Celo v Stu-deno so se peljali po volivce. Udeležba je bila splošno vendarle slaba. Vsi so mislili, da bo Ditrich popolnoma propadel,, da niti v odbor več ne pride. Koliko se je zabavljalo pred volitvami čez trško upravo, kateri on načeluje, koliko se je govorilo o njegovem samolastnem postopanju, kolikokrat so bili na jeziku njegovi računi, katerih že več let ni podal, to vam ui mogoče povedati. Vsak otrok je že skoraj zabavljal, celo tožbe so že bile zaradi tega govorjenja. Toda, poglejte jih zavednih volivcev: Pri piki je skoraj zmagal! Preje polno zabavljanja, potem pa volivcev skoraj preveč! Veliko vlogo je igrala pri volitvi značaj-nost. Kar vprek si vse očita neznačajnost. Volivci drugega razreda trdijo, da .ie Andrej Bur-ger kazal neko listo in trdil, da je za Pikelna, v resnici je pa delal za Ditricha. — Za možatost vlečejo neki tudi poslanca Arkota, ki je tudi obljubil, da bo za Pikla, pa jo je le v zadnjem hipu mahnil na stran Ditrichovo. Na ma-škaradi so neki kar vstali od miz, kamor jc mož hotel posaditi svoje možato truplo. — Najbolj izborno so se pa pokadili volivci prvega razreda. Na svojem volivnem shodu so postavili za kandidata tudi kateheta meščanske šole in mu dali besedo, da ga bodo vsi solidarno volili. Pa kar malo je zabrenčalo v »Narodu« iz Ljubljane, in gospod je neki komaj de-putacije sprejemal, katere so ga hodile prosit, naj odstopi. S par izjemami so se na dan volitve skrili za peč. Tako je bil izvoljen odbor. Veliko preglavico ie pa morala delati volitev župana, ker so čakali kar tri tedne. Na eni strani se je delalo za Pikla, še huje pa na drugi strani za kandidata Ditrichovega, ki je bil Jožef Dekleva. In skrbi, kakošne so bile! Končno je propadla Ditrichova stranka. Najlepši zgled doslednosti in zavednosti tc volitve ravno niso bile.
+ »Slovensko katoliško politično društvo za Selško dolino« ima svoj redni letni občni zbor prihodnjo nedeljo 24. svečana na Cešnjici v prostorih »Gospodarske zadruge« popoldne ob pol peti uri z naslednjim sporedom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Slučajnosti. Po občnem zboru priredi »Planinski Sokol« prvo predavanje v istih prostorih. — Predava gospod L. Bajec o izobrazbi. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
+ Seja trgovske in obrtne zbornice. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek, dne 21. februarja 1907, ob 2. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Predsedstveno poročilo o zborničnem delovanju leta 1906. 4. Naznanila tajništva. 5. Volitev predsednika, podpredsednika, provizoričnega predsednika in treh računskih pregledovalcev. 6. Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških nabiralnih potrebščin. 7. Poročilo o rešitvi prošenj trgovskega društva »Merkurja« in »Zveze kranjskih obrtnih zadrug« za podporo. 8. Re-kurz hranilnice in posojilnice na Vrhniki zoper predpis zbornične doklade. 9. Poročilo o dopisih kranjskega deželnega odbora in c. kr. deželne vlade o višji trgovski šoli v Ljubljani. 10. Samostojni predlog zborničnega člana gospoda Fr. Kraigherja glede prošnje do avstro-ogrske banke, naj bi se menice šele drugi dan po despetku protestirale. II. Samostojni predlog zborničnega člana g. F. Mejača glede zvišanja telefonskih pristojbin. 12. Telefonsko omrežje na Gorenjskem. 13. Prošnja »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev« za podporo. 14. Prošnja za podporo v prireditev knjigovodskega tečaja v Krškem. 15. Tajna seja: podelitev ustanov.
+ Goriški deželni zbor jc imel včeraj v ponedeljek popoldne ob 5. uri drugo sejo. Navzoči so bili vsi poslanci, razun dr. Turne. Deželni glavar se jc spominjal umrlega dr. Abra-ma, ki je bil 38 let član dež. zbora. Po glavarjevih naznanilih so sc vršile volitve v odseke. Predsednik finančnega odseka je dr. Verzegnassi; predsednik peticijskega odseka dr. Gregorčič; predsednik pravnega odseka dr. Egger; predsednik telmično-gospodarskega Holzer; predsednik šolskega Berbuč; predsednik železniškega Berbuč. Zakonski načrt, zadevajoč zatiranje poljskih miši, katerega ie dež. zbor žc dvakrat sklenil, a ni dobil cesarjevega potrjenja, ie bil sprejet z izpremem-bami, ki jih ie zahtevala vlada v vseh treh branjih brez debate. — Zakonski načrt, s katerim se spremene SS 29, 33, 35 in 37 občin, voliv. reda, se je izročil upravnemu odseku; zakonski načrt o ureditvi zdravstvene službe sc je izročil tudi pravnemu odseku. — Nato je zbornica razpravljala o raznih predlogih dež. odbora, ki jih ie rešila, oziroma izročila do-tičnim odsekom. Tako je bil tudi predlog dež. odbora, da sc dovoli 700 K kot prispevek za izdelanje splošnega načrta za preskrbitev Krasa s pitno vodo, odkazan tehnično-gospo-darskemu odseku.
Jezuiti odpotujejo iz Kraljeviče. Časopisi poročajo, da jezuiti v Kraljeviči nameravajo prodati svoi samostan in se izseliti v Italijo. Samostan, nekdanji Frankopanski grad, so ponudili v nakup hrvaški vladi.
— Svarilo. Glasom razpisa c. kr. ministrstva za notranje stvari z dne 28. januarja 1907 sc širi novica, da so v Grccn-Mountains, 12 milj severno od mesta Uvaldc v državi Tc-xas našli zlate iu bakrene žile. Po poročilih, ki so došla ministrstvu za notratnjc stvari, je neka družba pokupila vse zemljišče, kar ga le okoli najdišča, tako da okoli najdišča ni dobiti nič zemlje na prodaj. Tudi upanje, ondod dobiti kaj dela, jc zelo majhno, ker je na licu mesta dovolj delavcev na razpolago. Zato ministrstvo svari, naj sc ljudje ne dado preslepiti praznini obljubam. Zadnje čase se ie znat-
no pomnožilo tudi število onih izletnikov, ki iščejo zaslužka na Portugalskem. Ker pa tudi tukaj ni obljubljena dežela in zlasti ne za osebe, ki niso zmožne portugalskega jezika, zato naj si vsakdo dvakrat premisli, preden bi iskal sreče na Portugalskem.
—	Važno za lovce. Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo v Ljubljani nam naznanja, da pride v nedeljo, dne 24. t. m. g. cesarski svetnik Huber z Dunaja tu sem v Ljubljano ter da bode isti dan ob 3. uri popoludne v mali dvorani hotela »Union«, I. nadstropje, predaval o nameravani mednarodni lovski razstavi v letu 1910 na, Dunaju, pri kateri razstavi naj bi Kranjska tvorila posebno skupino.
—	Nenadoma je obolel g. župnik Plevamč v Soteski. Predvčerajšnjim, prvo postno nedeljo, med sv. mašo mu je prišlo slabo, da so ga morali od altaria peljati v župni dvorec. Poklicani zdravnik je konštatiral atromatozo žil. Zadeta je leva stran, roka in noga. Smrtne nevarnosti ni, ako iznova kaj ne pritisne. Sobratje in mnogoštevilni prijatelji naj se ga blagovolijo spominjati v molitvi.
—	Podivjana laška mladina. Iz Gorice nam poročajo, da so v nedeljo zvečer silno razgrajali laški fantalini po cesti, ki pelje na državni kolodvor. Kričali so: »Eviva Gori-zia italiana! Fori i sciavil« in druge psovke na Slovence. Prihrumeli so na dvorišče hiše gospoda Oberdanka, kjer so začeli dražiti ondi priklenjenega psa. Ko je prišla gospa, da pogleda, kaj je psu, da tako laja, so jo divji Lahoni hoteli napasti. K sreči je prihitel njen soprog, nakar so se prestrašili in zbežali. Vedno bolj kaže, da hočejo Lahi zopet začeti napadati Slovence, kakor pred leti. — Opomnili bi še, da je cesta na drž. kolodvor precej samotna in da se t.ia redkokedaj izgubi kaka straža ponoči. Želeti bi bilo zato, da se v tem oziru odpomore.
—	Hotelski omnibusi in tujski promet v Gorici. Tudi goriški hoteli bodo odpravili oninibuse in čuje se, da bodo odslej ta posel opravljati izvoščeki. Vsak hotelski gost, ki se bo hotel peljati na postajo, bo moral eno uro pred odhodom naročiti izvoščeka.
—	Velikansko mino so razstrelili v soboto v Sesljanu. V njej je bilo 18.000 kg smodnika. Izteklo se je vse brez nesreče.
Predavanja v Gorici. Vsako soboto do Velike noči ob 6. zvečer se bodo vršila v goriški »Slovenski Čitalnici« poljudna predavanja. Dne 23. t. m. prevada »o planinah in planinkah« prof. g. Zupančič; dne 2. in 9. marca bo »o Simonu Gregorčiču« predaval dr. Ozvald; 16. marca predava g. dr. Brecclj »o bakteriologiji« in 23. marca g. dr. Tuma »o Levu Tolstem«.
Ustreljeni divji prešič. Dne 17. t. m. ie ustrelil gosp. Josip Riedl, oskrbnik barona Lichtenberga graščine Habbach pri Mengšu, divjega prešiča v gozdu Rašica nad Skaručno. Mrjasec jc 87:5 kg težak, glava je dolga 50 cm. No, to jc nekaj posebnega. Tako srečnih lovcev je malo, ker ta divja žival se redko dobi pri nas. Res, izredna lovska sreča!
Nesreče v Ameriki. V premogoven) rovu Thomas v Južni Virginiji jc vsled raz-strelbe ubitih pet Slovencev. Imena še niso objavljena. V Lorainu (Ohio) je umrla Ana Kcrhin, dotna iz Žužemberka,. — V Chisholmu (Minn.) sta ponesrečila v rudniku Dominik Oberstar in Damjan Campa. Oba sta doma iz Sodražice.
Harakiri orožniškega stražmojstra. V Zagrebu si jc upokojeni orožniški stražniojster Vekoslav Kiseljak z britvijo prerezal žile na roki in si nato razparal trebuh.
Roparski umor v Ljubljanici. V Ljubljanici, občina Stenjevac pri Zagrebu je neznan tujec umoril starko Agato Bičanic ter odnesel zlato uro, katero jc prodal nekemu delavcu. Morilec sc jc z izkupičkom skoro gotovo odpeljal.
—	Socialnodemokraška manifestacija na Reki. Preteklo nedeljo jc ob obletnici, ko je bil ustreljen delavec Kobek na Reki, nad 5000 delavcev manifestiralo na Kobekovem grobu, (tovorih so na grobu laški, hrvaški in mažarski govorniki.
—	Dobava drv za armado. Dne 5. marca t. 1. se vrši pri c. iu kr. intendanci 3. armadnega zbora v Gradcu javna razprava za 2800 kubičnih metrov trdih drv za c. in kr. vojaško oskrbovališče v Pulju. Pogoje jc imela »Ljubljančanka« dne 16. februarja t. 1. Natančni pogoji se lahko izvedo pri vsakem vojaškem oskrbovališču, pri političnih okraj, oblastih in pri kmečkih deželnih društvih med uradnimi urami uradno in na zahtevanje pri vsakem vojaškem oskrbovališču brezplačno.
Učiteljske vesti. Učiteliica gospodična Josipina Jerman jc imenovana za provizorično učiteljico v Krškem, gospodična Marta Hren iz Ljubljane pa za provizorično učiteljico pri Sv. Duhu, okraj Krško.
—	Biclkelj je bil ukraden pretečeni petek Ernestu Ernello v Gorici. Kolo nosi znamko »Puch št. 18.620«. Vredno je 230 K.
—	Surov sin. V petek zvečer jc 271etni pekovski pomočnik Scaletari v Gorici s silo hotel vdreti v stanovanje svoje matere v ulici Formiea št. 6. Ker se mu ni posrečilo, je razbijal, preklinjal in grozil. Ob 10. ponoči ga jc policija aretovala.
Vremenski preobrat. Po najnovejših znamenjih soditi, se poraja od jugozapada vremenski preobrat oziroma početek oddaljenih elementarnih izbruhov.
Sin prevaril očeta. V Glini v Slavoniji živi stari vpokojeni logar Josip Šabarič. Dal sc je pri »Posmrtnem društvu« v Novem Sadu zavarovati za življenje. Ko izve njegov sin, da je oče zavarovan, obudila sc mu jc želja prej ko mogoče priti do tega denaria in v istini posrečilo se mu je. Dobil jc tiskano listino »Smrtovnieo«, jo izpolni na ime svojega očeta, kot mrtvega; ponaredil še župnikov podpis in tudi farni pečat je dobil; izpolnjeno
pošlje dotičnemu predsedništvu društva kot da je oče umrl, in res prejme čez par dni vsoto 1164 kron 86 vin. kot očetovo zavarovalnino. Sin je potem odkuril, ne ve se kam; vsako poizvedovanje je dosedaj brezuspešno.
— Surov sin. Na Viču so zaprli železniškega delavca Franca Kremžarja, ker je grozil, da umori svojega očeta in druge svojce.
Gospodarstvo-
g Poljedelski svet je sklical poljedelski minister na dan 25. t. m. Zboroval bo pod predsedstvom poljedelskega ministra v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora. Na dnevnem redu so med drugim sledeče zadeve: 1. Poročilo pododseka o nasvetu, da se omeji prodaja premladih telet, ker vsled tega po-maniktije osobito v severnih deželah naše države mlade rejne govedi. — 2. Načrt zakona, ki bi zabranjeval razkosavanje kmečkih posestev. — 3. Načrt zakona za preosnovo zavarovalnih društev. — 4. Volitev ožjega izvršilnega odseka iz velikega kmetijskega-go-zdarskega in rudniškega odbora.—5. Izvolitev posebnega odseka za proučevanje načrta, po katerem naj bi državna vlada povzdignila kmetijstvo v Dalmaciji. — 6. Poročilo pododbora o zakladanju vojaštva s kmetijskimi potrebščinami (žito, moka, vino) in s konji, kako porazdeliti to zalaganje voiaštva med obe državni polovici. Deželni odbor kranjski zastopal bo na tem zborovanju deželni odbornik Povše.
g Avstrijsko društvo za obrambo kmetijskih interesov na Dunaju. To društvo zboruje 27. t. in. z važnim dnevnim redom: Razprava o tarif ih za prevoz kmetijskih pridelkov na državnih železnicah in o zahtevah kmetijske produkcije za tarifne olajšave v inozemstvu posebno z ozirom na Ogrsko.
Ljubljanske novice.
lj O organizaciji katoličanov v Nemčiji
bo danes ob pol 8. uri zvečer predaval v »Slov. kršč. soc. zvezi« g. profesor Evgen Jarc. Vstop vsakemu prost.
lj Penzljska postava glede na zasebne na-stavljence. Prizadete korporacije in društva so sklenila, da prirede v nedeljo, 24. t. m. v »Mestnem Domu« skupni javni shod, na katerem se bo razpravljalo o postavi in o zgodovini postave in sc namerava tudi skleniti resolucija , ki zaihteva, naj se ustanovi v Ljubljani samostojno deželno mesto za kranjske zavarovance zavarovalnega zavoda. Ker je zadeva ravno tako važna za delodajalce, kakor tudi za uslužbence, je želeti živahne udeležbe na shodu in to tembolj, ker sc gre za po postavi deželi zajamčeno avtonomijo.
lj Iz društva hišnih posestnikov v Ljubljani se nam piše: V smislu potresne postave z leta 1895, 1900 in 1905 dovolila je država 18-, oziroma 25-letno davčno prostost od hiš-no-najemninskega in hišno-razrednega davka za Ljubljano in gotove okraje na Kranjskem. Po predlogu poslanca Hribarja sklenil jc deželni zbor dne 20. novembra 1905 soglasno z ozirom na to, da so hišni posestniki v prizadetih krajih pomoči potrebni, dovoliti tudi oprostitev deželnih doklad 18, oziroma 25 let, ako imajo dotični posestniki tudi od strani države enake udobnosti. Poslanec Povše razširil je ta predlog šc v toliko, da se tem hišnim posestnikom že vplačane deželne doklade vrnejo, ker morajo biti vsi prizadeti posestniki enako deležni olajševanj. Tudi ta prista-vek poslanca Povšcta se je soglasno sprejel. Preteklo je pa več kot eno leto in deželni odbor ni napravi! ničesar, da bi izvršil ta soglasni sklep deželnega zbora, za katerega so tudi vsi deželni odborniki glasovali in ni obvestil c. kr. davkarij, da bi sc v imenovanih slučajih deželne doklade nc smele pobirati, oziroma, da se morajo že vplačane deželne doklade vrniti. — Na zadnjem občnem zboru društva hišnih posestnikov se je ta zadeva obravnavala. Sklenilo sc jc soglasno poslati dcputacijo h gospodu deželnemu glavarju, da se izve vzrok, zakaj deželni odbor ne izvrši soglasnega sklepa deželnega zbora, ker so s tem hišni posestniki v Ljubljani in izven Ljubljane materijelno občutno prizadeti. — V deželnem odboru sede svoječasni poročevalec dr. Tavčar, poslanec Povše, ki jc predlog poslanca Hribarja razširil in poslanec ljubljanski P. Grasselli. — Gospod deželni glavar je sprejel dcputacijo, ki se mu jc pod vodstvom poslanca Hribarja predstavila. — Gospod deželni glavar jc po obširnem razgovoru obljubil to zadevo obravnavati v seji deželnega odbora in dotični sklep pismeno naznaniti predsedniku društva dr. V. Gregoriču. Te dni dobilo jc društvo od g. deželnega glavarja pismeno obvestilo, da ne more izvršiti deželno-zborskega sklepa, ker je po mnenju deželnega odbora v to potreben poseben deželni zakon. — Ker je ta sklep le izraz subjektivnega mnenja deželnega odbora, sklenil je odbor društva hišnih posestnikov sklicati shod prizadetih hišnih posestnikov, da sc sklepa o pravnem postopanju v varstvo vsled sklepa deželnega zbora pridobljenih pravic proti deželnemu odboru, ki noče izvršiti soglasnega dežclno-zborskega sklepa, ker Ic zvišanje deželnih doklad zahteva neobhodno sankcijoniranega deželnega zakona, zmanjševanje pa nc, saj sc z zmanjševanjem nc prekoračijo meje deželnega zakona o dokladah in je deželni zbor v v tem vprašanju kot avtonomna oblast samostojen. — Predlog poslanca Hribarja je bil proučen in sprejet v finančnem odseku, kot poročevalce fungiral je poslanec dr. Tavčar, jurist, ki jc svoje poročilo gotovo pravno utemeljeval. Posebna vabila sc ne razpošiljajo za shod. Vabljeni so vsi hišni posestniki brez razlike, so li člani društva ali nc. Tu se gre za skupne interese hišnih posestnikov, ki morajo
itak nositi težka davčna bremena. Shod se bode vršil v hotelu »Union« in se naznani dan in dnevni red po posebnih inseratih.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (par) se vprizori prvič na slovenskem odru moderna francoska drama »V stiski« (La rafale, v nemškem prevodu »Baccarat«), Nastopijo dame: Taborska, Danilova,. Noskova, Bergantova ter gospodje: Barjaktarovič, Dra-gutinovič, Danilo, Boleška, Betetto in Bukšek.
V četrtek (nepar) se ponovi po soglasni sodbi kritike izborno uspela Kienzlova opera »Evangeljnik«.
lj Podporno društvo delavstva v tvornic! za lep je imelo v ponedeljek, dne 18. t. m., zvečer pri Poljšaku svoj jako dobro obiskani občni zbor. Vodil ga je spretno predsednik Mohar. Društvo je priredilo dve veselici in podpira svoje obolele člane s 3 K tedenske podpore. Da vlada v društvu pravi duh varčevanja,, nam dokazuje okolnost, ker ima v blagajni 204 K 37 h denarja, dasi obstoji komaj leto dni. Tovariš Ivan Sclič v lepem govoru navdušuje delavstvo, naj se tesno oklene svoje organizacije, svojega društva. Moškerc jc govoril o nalogah, ki jih naj zvrši društvo v bližnji bodočnosti. Hcrfort jc želel, naj bi priredilo društvo mašo na Rožniku. Sklene se določiti članarino podpornih članov s 4 K na leto. V odbor so bili izvoljeni: Mohar Leop., Zcleznikar, Lužar, Kreč, Šimenc, Kalan, Josip Zcleznik, Franc Sclič, Jakob Borovne, Jožef Hcrfort; namestniki so: Mirt, Bencdičič, Jakopič .Trkman, Črne; pregledovalci računov pa: Bizovičar, Vrhunc, Kordin.
Ij Rodbinski večeri so se ljubljanskemu občinstvu jako priljubili. To nam ie pokazal tudi včerajšnji sestanek na slovenski dekliški osemrazrednici pri sv. Jakobu. Prostorna ri-salniea je bila natlačeno polna skrbnih mater, ki so pazljivo poslušale predavanje o dekliški vzgoji. G. predavateljica O. Kobau je po kratkem, primernem uvodu opozarjala na napake, ki se navadno gode v vzgoji deklic. Potem jc pa lepo razvijala načela, po katerih naj se vzgaiajo deklice, da bodo v ponos svojim starišem. Opozarjala je navzoče matere, naj gojc v svojih otrocih zlasti verski in domovinski čut; posebno naj pa pazijo, da bodo njihove deklice znale skrbno čuvati čistost in sramežljivost. G. učiteljica Kobau jc žela za svoje lepo in podučno predavanje burno zahvalo. Med navzočimi smo opazili poleg drugih gg. ravnatelja Černivca, svetnika Laha in nadzornika Meierja.
lj Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da se prične prikrojevanje dne 25. t. m. Vsi gg. člani: mojstri in pomočniki naj se radi tega blagovolijo zglasiti dne 24. t. m. pri načelniku čevljarske zadruge.
lj Ljubljansko opazovalnico potresov si je tc dni ogledal bclgrajski vseučiliški profesor Jelenko Mihajlovič. Tudi v Belgradu ustanove opazovalnico potresa.
lj Umrla ie stotnikova vdova gosp. Marija Gauscr pl. Gaucnfels roi. Me!nizky, stara 72 let.
lj Vojaško preskrbovališče na Kodelije-vem prično letos graditi.
Ij Prijatelj jeruša. Včeraj jc prišel v neki lokal na Sv. Petra cesti hlapec Martin Z. in zahteval za 10 vin. žganja. Ko ga je popil je hotel oditi, nc da bi ga bil plačal, kar pa gospodinji ni bilo všeč in je na vsak način hotela imeti denar. Hlapec se ni dolgo pomišlial, ampak je zagrabil za škaf in ga gospodinji teleb-nil v glavo in potem odšel.
lj Nesreča. Včeraj so pripeljali v deželno bolnišnico 18 let staro Frančiško Medvedovo, posestnikovo hči iz Cirknicc, katera je bila prišla na žagi z levo roko med turbine in se močno poškodovala na roki, glavi in celem životu.
Ij Izgubljene in najdene reči. Izgubljen je zlat poročni prstan z imenom: Franica 11./12. 1907, vreden 20 kron. — Posestnica Marija Sušnikova jc našla denarnico s srednjo vsoto denarja. Gospa Jožefa Rabičeva je našla črn muf, katerega dobi izgubiteljica pri nji na domu na Miklošičevi cesti št. 13. — Hlapec Fran Avguštin je izgubil zavitek blaga za žensko obleko, vrednega 24 kron, neka služkinja pa denarnico s 24 kronami.
iz slovanskega sveta.
sl Dvoboj med poslancema. Slovaški poslanec dr. Milan Hodža je pozval na dvoboj po svojih sekundantih dr. Henču in dr. Horvatu, posl. Szmreesanyja vsled žaljenja pri sobotni seji ogrskega državnega zbora v Budimpešti.
sl Črnogorski knez je pomilostil vse politične zločince .
sl Novo tovarno za pletenje žic zidata v Belgradu Taso Naumovič in Franc Nač.
Razne stuarl.
Zdravje dr. Luegerja se tako subjektivno kakor tudi objektivno boljša. Katar se manjša, dasi ni šc izginil popolnoma. Temperatura je normalna, tudi žila bije pravilno. Jc;del je 18. t. m. zadostno.
Vojska med prebivalstvom dveh španskih vasi. Meščanska vojska jc izbruhnila med vasmi Clica in Cadcra v provinci Castellona. Sprli so se zaradi neke ceste, ki so jo onemogočili za promet, ker so skopali 12 metrov širok jarek. Prebivalci Clicc so usmrtili sodnika iz Ccderc, nakar so se Cedcranci dvignili proti Cličanoin. Med nasprotniki se je začel boj. Smrtno nevarno in nevarno jc bilo ranjenih več oseb. Orožništvo jc bilo preslabo, da posreduje. Pozvali so na pomoč vojaštvo. V Clici so zvonili plat zvona. Zabarikadi-rane so vse hiše. Najbrže proglase obsedno stanic.
Povodenj poplavila je Bone v Alžiriji. Pod vodo je predmestje in velik del mesta. Življenje ie izgubilo več oseb.
Napad na nizozemskega ministra Van Raalte. Simon Polak v Amsterdamu, bivši podkapelnik v zahodni Indiji, je prosil že del.i časa kabinetno pisarno kraljice za zvišanje svoje bolniščine, ker je dobil v Indiji bolezen. Ker jc ostala njega prošnja brezuspešna, je sklenil, da umori kakega ministra ali pa kako drugo višjo osebo. Iz revolverja je štirikrat ustreli! na pravosodnega ministra Van Raal-teja. Dve kroglji sta sfrčali v ministrovo stanovanje, dve pa čez njegovo glavo. Kroglje niso napravile nikakšne škode. Ko ie hotel petič ustreliti, se revolver ni izprožil, nakar je vrgel Polak revolver proč in mirno stal, dokler ga ni aretirala policija. Ko so ga zaslišali, je napravil na policijske uradnike jako slab vtis. Rekel je, da ima influenco in je prosil, naj mu dajo stol, da se vsedc.
Znižanje telefonskih pristojbin za zdravnike. Trgovinsko ministrstvo jc sklenilo, da se prizna zdravnikom glede na telefone znatno znižanje.
Pretep na odru. V nc\vyorškem gledališču je neka statistinja strgala obleko svoji tovarišici, ker je imela neka druga statistinja njeni podobno obleko. Zagrinjalo jc moralo pasti. Šele po velikem trudu se jc posrečilo, da so pomirili dame.
Zaprli so v Berolinu Sandorja Barkanyja, ki je poneveril pri budimpeštanski kreditni banki 40.000 kron. Pri njem so našli šc 38.000 kron.
Kotel razpočil sc jc na parnikti »Valdivia« družbe »Hamburg-Amerika«. Sedem oseb je bilo ubitih, tri pa ranjene.
Književnost in umetnost.
* »Vesela vdova« med Hrvati. V sredo, 20. februarja vprizore vprvič na zagrebškem odru »Veselo vdovo«, opereto znanega komponista Lcharja. Libreto te operete zasmehuje na čisto neprimerne načine črnogorski dvor in zaraditega so se nekateri hrvaški listi uprizoritvi že odločno uprli. Gledališka intendanea je odstranila zato vsa slovanska, imena iz libreta in prenaredila vsebino v toliko, da se nc vrši v Črni gori, ampak v Rumuniji. (Zakaj naj bi zasmehovali Romune, jc tudi neznano.) Tudi nekateri listi se potegujejo za opereto, češ, da jc njen komponist Slovan in siccr Slovak in kar jc resnica Dvorakov učenec. Kako jc z Lcharjevo narodnostjo, jc nejasno. Ponekod stoji, da .ic Slovak, ponekod, da je Mažar in ponekod, da .ic Nemec. Zadnje bo menda najbrž resnica. Vsaj vsled razmer! Uprizoritev »Vesele vdove« je za zagrebško gledišče neprimerna in zato sc tudi boje demonstracij. Brez nje bi vseeno čisto lahko minila gledališka sezona.
Telefonska in brzojavna poročila.
KANDIDAT KONSERVATIVCEV V RADGONSKEM OKRAJU.
Gradec, 19. febr. Nemški konservativci v radgonskem okraju kandidirajo deželnega poslanca Krena. S tem je razbita nada liberalnega veleposestva, da bi konservativci pristali na Stiirgkhovo kandidaturo. Stiirgkhova kandidatura v tem okraju je sedaj izključena.
TRST ZA CARDUCCIJA.
Trst. 19. februarja. Tu nabirajo denar, da bodo umrlega pesniku Carduccija primerno proslavili — morda mu napravijo spomenik. Na dan pogreba 18. t. m. je bilo po Corsu 10 prodajalnic zaprtih. Dozdanja ulica Torrente so prekrstili v ulico Carducci. (Carducci je bil posvetil tržaški iridenti več pesem, ki jih je oblast pri nas zaplenila.)
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Berolin, 19. februarja. Nemški državni zbor je bil danes otvorjen. Cesar je prebral prestolni govor v katerem obljubuje varovati ustavne pravice, izraža upanje, da hode zasedanje utrdilo stališče Nemčije med kulturnimi državami, naznanja, da se v Afriki ustanovi kolonijalni urad. Govor je povdarja!, da so volitve zajezile rovarjenje proti mirnemu razvoju ter povdarja, da prijateljsko razmerje s sosednimi državami z upanjem, da je mir zagotovljen.
FRANCOSKI PARLAMENT.
Pariz, 19. febr. Današnja seja francoskega parlamenta je bila mirna. Clemenceau se namerava v nekaterih točkah udati Bri-andu.
RUSKA DUMA.
P e t e r b u r g , 19. februarja. Doslej je izvoljenih 6019 volivnih mož, med njimi 12 odstotkov odločnih pristašev levice.
Peterburg, 19. februarja. Za rusko državno dumo se ustanovi posebna straža. Za to gardo že zbirajo vojake ln častnike.
UMORI IN NEMIRI V RUSIJI.
V a r š av a , 19. februarja. Revolucionarci so ustrelili sorodnika bivšega ministrskega predsednika VVitta. gubernatorjevega tajnika Nikolaja VVitta v njegovi vili.
Peterburg, 19. februarja. Tii je neznanec streljal na načelnika železniškega orožnlštva, podpolkovnika Legata. Ranil ga ni. Storilca so prijeli.
Peterburg, 19. februarja. Policija je vdrla v vseučilišče, kjer so zborovali revolucionarni (lijaki ter zaprla 71 delavcev, ki so shodu prisostovali.
17 OSEB OBSOJENIH NA SMRT.
Riga, 19. februarja. Včeraj je tu končala sodnijska obravnava radi upora v Ta-kumu. Na smrt je bilo obsojenih 17 oseb. 45 v prisilno delo, nekaj oseb v ječo. 12 ic bilo pa oproščenih.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
■ ■»A........I:___l_x_ ine x	..........> ... . -	__	__w _	.
Ustanovljena let« 1854.
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Stev. telefona 210.
2469 150- 2 7
mavčno • » <> r Modrih In Mtcklenlcab
OELNIŠ
ZBHUtEmm pivovmieii zaleg in utai
TRG v Ljubljani, telef. $t 163.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
Zalog« « Spodnji Šiški, ftolofona »tov. 187. «««»—
Globoko potrtim srcem naznanjam vsem sor dnikom, prijateljem in znancem, da je moja iskreno ljubljena soproga, gospa
Marija Sire
danes zjutraj ob 8. uri, po kratki in mučni bolezni, previdtna s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne rajnice bo v četrtek dne 2i. t. m ob 9. uri zjutraj na župnijsko pokopališče v Meng-u.
Pre irago pokojnico priporočam v pobožen spomin.
MENGEŠ, 19. febr. 1907.
340	Peter Sire, učitelj.
Zahvala.
Povodom smrti svojega ljubljenega, nepozabnega soproga
Andreja Stoparja
posestnika in krojaškega mojstra
se tem potom najtopleje zahvaljujem za izkazano sočutje
Prisrčno se zahvaljujem prečastiti duhovščini, slavnemu občinskemu odboru, gasilnemu društvu, slavnemu pevskemu društvu ,Zvon" za krasne ginljive ža-lostinke, vsem darovalcem vencev, kakor tudi vsem s<>roanikom in mnogoštevilnemu občinstvu, ki so spremili dragega pokojnika k /adnjemu počitku.
Blagega pokojnika priporočam v blag spomin in molitev.
Šmartno pri Litiji, 18 febr. 1907.
Franja Stopar.
Landaulet
jako eleganten, skoro nov, se prav pod ugodnimi pogoji proda. Kje, pove upravništvo „ Slovenca".	321 3-3
C. kr. oblastveno potrjeno
učllišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-10	po životni
meri.

Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 19. februarja 1907
Saloib.nl papirji.	I)enar	Blago
i'/, majeva renta............99 10	99 30
l*/. »rebrna renta..........10015	10035
17, avstrijska kronska renta .	H9n 5	99 ,5
17. . »lata renta. .	117 20	n7 4u
<7. ogrska kronska , . .	95 50	95 7')
i•/, , zlata , . .	113 9j	114 lo
6'/» posojilo dežele Kranjska	99 S)	loo tO
4V/, posojila mesta Spljet .	13 3'	n3 66
»V/, . , Zader .	98 90	loo 85
I V/, bosn -herc. žel. pos. 190*	99 7 i	loo v 5
i'I, češka dež banka k. o.	99 SO	99 7o
. „ , ž. o,	10 3)	99 BO
l1/,*/. tast pisma ga! d. hip. b	1 0 30	101 25
IV/. peftt. kom. k. o. s 10•/„ pr	106	107 —
t1/,'/, »st. pisma Innerst. hr.	tOO —	loi —
t1/«*/. , . ogr. cen. dež. hi	100 —	100-2S
IV/. » . hip. bank*	too—	u o 40
t1;,'/, obl. ogr. lokalnih iSel 1 d>,	loo -	toi
IV,7. obl. češke Ind. bani e .	!00-26	toi-26
t*/, prior. Trst-Poreč lok .	99-90
i"/. prior dol žel. . .	;9
17, , juž, žel. kup. l/.;f, •	314'5)	316 50
J1,*/. »vstT. pos ix ž«l po	i'0 65	i i 65
iSmiko
feračk« od ! 1S60\	213 —	215 -
„ , , 1864	2f>6 60	268 KO
•iiske	5150	153 60
som. kreditne 1 «mi»i)«	J70 60	280 50
II.	283-	29 ■-
ogr hip. banke	63	263 —
3rbske 4 fra. 100 .	lo i	06
, turške	77 2	178 25
iasllika »r»£k«	2 50	ii 50
ireditne „	'45* —	f,6—
momoške „	80	ho
Krakovske „ .	93	9
Ljubljanske „	5	3-
ivstr. rud. kril; „ .47	49 —
3gr , „	>!8-26	30-25
Rudolfov« „	56	HO
stnichurike „	83	90 —
Dunajske kom. „	497 26	S07 25
ll.lDl«!
,užne železnice	163 6C	164 6o
Oržavne železnice	8?-	-83 —
ivstr ogrske bančne delnic«	1765' -	1775
ivstr. kreditne bank«	b8v76	685 75
Ogrske „ „	835 50	836*50
Jivnostenske „ . .	244 50	2 6 -
Premogokop v Mostu (Brtii)	774 —	;84—
ilpmske montan . .	I 621'	625'
Praške žel. indr. družb*	2647'—	26 9'
*lma-MurAnyl	672 50	573-60
Trbovljske premog, družb*	288 —	29 - -
Ivstr. orožne tovr družbe	060•—	5K4-
*«Ak« sladkorna družb"	149-—	150 60 1 a 1 « « «
C. kr. cekin ,	,
m umi* <0 marke tavereigns nlark« . . »ški bankov;! Rusiji . tolarji .
Zahvala.
Za vsestransko sožalje, ki srro ga prejeli ob bridki izgubi naše visoko-spoštovane prefektinje, zgleJne redovnice, velezaslužne vzgojitelj ce
M. Antonije Murgel
in za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku,se najtopleje zahvaljuje
nršulinski samostan.
| Ravnokar je izšel |
najnovejši , Sploini
naslovnik' **
T
228 10 9
I uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta LJUBLJANE ter vojvodine Kranjske.
Tu najnovejša vsem uradom, trgovcem in zasebnik' m nc-olihjdno potrebna knjiga obsoga na :)■> pulah veliko oblike nad loo.000 naslovov industrijcov, uradov, duho.Sčino, uoi-teljstva, obrtnikov itd Ljubljane in cele Kranjske in je edina to vrste.
Cena IO kron, po pošti 30 vin. več. — Naroča ae t> zatožni knjigarni Drag. Hribarja v hjubljani.
Graščinski oskrbnik
Za svojo graščino Zalog pri Novem mestu iščem za takojšnji nastop uradnika-voditelja. Dotičnik mora dokazati svojo popolno sposobnost ter biti vešč slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričal naj se pošljejo na naslov : Josip Reiner, Dunaj, IX./I, Maria-Teresien-strasse 9.	309 3-3
Enega ali dva uoinnm
močna, zdrava wJ
takoj sprejme večja kovačnica, in
enega lf«ljei1C21 j s t o*U™°-
Učna doba 3 leta brezplačno, a brez obleke.
Ponudbe na: Sebast. Schiestl, kovač, Seebach pri Beljaku (Koroško). 324 5 3
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
S	Caa opazovanja	Stanje baro-	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	i-« .sea 5»a
		v mm				Oh
18	9. zveč.	37 9	1 5	sl sazh.	m. jasno	
19	7. zjutr-	737 8	7 ■>	sl jjvzh.	del. jasno	0 0
19	2. pop	36 'i	38	sl. ssvzh.	del. obl.	
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti
Srednja včerajšnja temp.
Podružnica s v Spljetua :
Delniška glavnica: : : K 2.000 000. :
Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
penlo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	*218 10—18 250 gramov-zavoj po IG vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg n n 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se poki a' i perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonialnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Hinlosu na Dunaju, L Moikerbastei 3.
Ferdinand fl\Uller
naznanja, da je otvoril
1
J
odvetniško pisarno v Celovcu
Kr&mergasse št 1.
Ljubljani.
Ljubljanslia kreditna
priporoča k Iribanju dne I. marca 1907:
Promese na Dunajske komunalne srečke a K 15*50, glavni dobitek K 400.000
Dalje srečke bazilika kurz circa K 25,	„ „	„ 30.000
„ ogrskega rud. križa kurz K 30.	„ „	„ 30.000
53—2
Podružnica s v Celovcu, s
Rezervni fond : : K 200.000. :
fe I
Pr»*» t men|tlnlc«Dil:	______ ______________ _______ ____
Sadra, _ Oika Lipa, C*»k» Kamnlča, Morat.kl' ZumUrg. Mfldllng"," Novi JIM«!
Žliko.
Brno,
Podruinice.
Orihen 25. Mala stran, Most nllca 17
ika "-----1 - ■ - -
Plipn, Nvltava in Libercv.
Menjalnice na Dunaju:
I. W.lltclle 10, II. Taboralra.st 4, III Unifarga««« s« (vogal Kennvtgn), III. LB-w«ngasse 27, IV WI«Jntr Hanptatrasj« IJ, V Schnnbrunner»lra.it 98 a, VII Marlahiferalrasac 76 VIII Lercbtnlclderalraaat 132, IX Algrritraaa« 12. X. Pavorllemlraas« 59. XVIII Wlh.-ln(fr>traiaa 82, XIX. Dnbllni;er Hauptstr. 33, XXI, Haorlalraaat 22.

^«mjalni6na delniška družba
45 160- 17

M E R C U R
44
Dunaj, L, Wol!zeiSe 10
Ako. kapital K 16.000.000. Bnaer xaklad K 7.000 000
fsajh ulantnojoi
nakup in prodaja
"fich vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
?wr Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih ».a.-tsvnlc in obligacij, srečk in kuponov.