LETO XXIV. — številka 12 Ustanovitelji: obč. konference SZDL lesenlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič » Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 13. 2. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. lanuarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO man-v**"*-~~' ,wm—»p i 1 Znane napovedane podražitve Po daljših razpravah, napovedih, preučevanju, ugibanju in dokaj mrzličnem pričakovanju je zvezni izvršni svet na sredini seji sprejel nove cene za električno energijo, nafto in njene derivate, železnico in PTT storitve. Znane so torej napovedane podražitve, ki pa niso tolikšne, kot so tisti, ki so jih predlagali, želeli. Zvezni izvršni svet je sklenil, da se elektrika lahko podraži do 30 odstotkov, vendar bodo o tem, za koliko se bo dejansko podražila, odločale republike. ZIS je sklenil, da se distributivnim podjetjem prizna tolikšno povečanje, za kolikor znašajo stroški na prenosnem omrežju oziroma od 15 do 20 odstotkov. Nove cene električne energije bodo veljale od 1. marca naprej in jih bo torej moč začeti obračunavati po prvem aprilu. Pri določitvi oziroma potrditvi novih cen nafte oziroma naftnih derivatov je zvezni izvršni svet upošteval večje cene na svetovnem trgu. Zato je sprejel stališče, da se cene lahko povečajo za toliko, kolikor znaša razlika od sedanjih do uvoznih cen. Tako se liter bencina v maloprodaji poveča za 20 par. Hkrati je sklenil, da se cena kurilnemu olju ne poveča. Za prodajo le-tega je ZIS ukinil zvezni davek na promet. Glede podražitve v prometu oziroma prevoza na železnici je zvezni izvršni svet sklenil, da se cene povečajo za 17 odstotkov. Tudi te cene začnejo veljati 1. marca. Pri PTT storitvah pa je bilo na seji sklenjeno, da se telefonski pogovori v krajevnem prometu povečajo na 30 par. Nova je tudi mesečna telefonska naročnina. Ta bo znašala 30 din. Vanjo pa je vštetih 50 pogovorov na mesec. Pred setvijo in dogovarjanjem o pridelku je ZIS sprejel sklepe o zvišanju odkupnih cen sončnic in sladkorne pese letošnje letine. Predpisana najnižja cena za kilogram sladkorne pese bo 22 par do zdaj 18), odkupna cena sončnic pa ne more biti nižja od 1,80 dinarja (zdaj 1,30). Med drugim so na seji sklenili odpraviti zvezni da vek na promet otroške konfekcije, oblek, perila in obutve. A. ž. 6. stran prelomnici našega revolucionarnega ■OliSj KRANJ Praktična darila za 8. marec - dan žena! so v trgovinah Elita, Kranj že pripravljena! Darila po vaši želji aranžiramo! Prodajalci Elita Kranj vam bodo pri nakupu v strokovno pomoč, s čimer boste prihranili čas in denar! Gojenci vojaške akademije iz Beograda med razgovorom s predstavniki občinske konferenc« SZDL in skupščine v Radovljici. — Foto: F. Perdan Gojenci vojaške akademije na Gorenjskem V Kranjski gori so že nekaj časa na strokovnem izpopolnjevanju gojenci vojaške akademije iz Beograda. Bivanje na Gorenjskem so izkoristili tudi za spoznavanje nove okolice in njenih značilnosti. Tako je v četrtek ena skupina obiskala radovljiško občino. Najprej so jih sprejeli predstavniki občinske konference SZDL in občinske skupščine. Predsednik konference SZDL Jošt Rolc jih je seznanil s splošnim položajem občine, tajnik skupščine Ljubo Meglic pa z go-spodarstvom radovljiške občine. Mladi častniki so odšli nato v Begunje, kjer so si ogledali tovarno Elan. Sekretarka podjetja Vlasta Vidic jim je orisala položaj podjetja in jih nato zadržala na zakuski. Gostje so odšli nato še v begunjski muzej. Druga skupina pa je odšla na Jesenice. Najprej so obi- skali Železarno in Železarski muzej, nato i">a so se pogovarjali s predstavniki občinske in tovarniške mladinske organizacije. Sledil je krajši kulturni program, ki so ga za gojenec vojaške akademije iz Beograda v zgornjih prostorih Kazine pripravili člani Odra mladih. Po kulturnem programu je bil sproščen razgovor. Gostje iz Beograda so bili z obiskom zelo zadovoljni, -jk VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE 17. FEBRUARJA 1971 JESENICE V jeseniški občini potekajo v teh dneh letne skupščine krajevnih odborov /.druženj borcev NOV in vojaških vojnih invalidov. Razen tekočih nalog organizacij obravnavajo tudi priprave na praznovanje 30. obletnice vstaje. Smučarsko društvo Jesenice pa je v okviru praznovanja 25. obletnice uspešnega delovanja izdalo poseben prospekt, v katerem je orisana razvojna pot jeseniškega smučanja in njegovi uspehi ter njegov pomen za razvoj občine, posebno zgornje savske doline. V njem je tudi krajši sestavek Človek in rekreacija. -jk V počastitev 8. marca bodo na Jesenicah odprli razstavo o dejavnosti jeseniške žene skozi zgodovino. Ker vsega materiala še nimajo zbranega, je konferenca za družbeno aktivnost žensk sklicala več razgovorov s predvojnimi, medvojnimi in povojnimi aktivistkami. Nekaj gradiva za razstavo bo prispeval tudi Gorenjski muzej iz Kranja in Institut za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane, razen tega pa še živeče udeleženke jeseniških delavskih manifestacij iz drugih krajev republike. Razstavo bodo odprli v soboto, 6. marca, v razstavnih prostorih pri Jelenu. -jk Lani novembra se je začel na Jesenicah tečaj za vodje žerjavov in dvigal. Predavanj se udeležuje 20 tečajnikov, ki so zaposleni v Železarni in obratu Kovinotehne iz Celja. Tečaj bo končan marca, ko bodo kandidati preizkusili praktično in teoretično znanje. -jk KRANJ V torek zvečer je bil na Beli pri Preddvoru razgovor o kmetijski politiki, ki ga je pripravila sekcija za kmetijstvo pri krajevnem odboru SZDL in se ga je udeležilo lepo število kmetijskih proizvajalcev iz tega področja. V razgovoru je sodeloval tudi republiški poslanec Martin Košir. -jk V torek popoldne je bila v Kranju razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov, ki so se je udeležili tudi sekretarji organizacij ZK v občini. Na seji so razpravljali o aktivnosti komunistov in nalogah organizacij ZK pri sedanji organizaciji splošnega ljudskega odpora v občini. Na seji so ugotovili, da so za zdaj različne oblike izobraževanja in izpopolnjevanja v občini dobro potekale in sklenili, naj vodstva organizacij ZK skupaj z odbori splošnega ljudskega odpora v krajevnih skupnostih ocenijo dosedanjo in prihodnjo aktivnost na tem področju. Menili so, da morajo organizacije ZK in SZDL nenehno spremljati to delo, v delovnih organizacijah pa bi morale o tem razpravljati organizacije ZK in sindikalne organizacije. V nadaljevanju seje so potem razpravljali o izvajanju delovnih nalog sprejetih na drugi seji občinske konference ZK in o delu organov in sklenili, da bo v drugi polovici marca tretja seja občinske konference. A. ž. V četrtek popoldne se je na razširjeni seji sestal izvršni odbor občinske konference SZDL. Seje so se udeležili tudi člani sekcije za gospodarstvo pri občinski konferenci SZDL. Obravnavali so predlog resolucije gospodarskega in družbenega razvoja občine za letos in letošnji predlog občinskega proračuna. Po več kot triurni razpravi so sklenili, da bodo o predlogu obeh dokumentov razpravljali tudi na tistih konferencah krajevnih organizacij socialistične zveze, kjer te še bodo v prihodnjih dneh. Hkrati pa je izvršni odbor sprejel priporočilo, da se vse krajevne organizacije socialistične zveze, kjer te še bodo v prihodnjih dneh. Hkrati pa je izvršni odbor sprejel priporočilo, da se vse krajevne organizacije socialistične zveze v občini vključijo v javno razpravo. Na seji so sprejeli tudi več pripomb in dopolnitev na predlog resolucije in nazadnje sklenili, da bodo o predlogu resolucije oziroma o pripombah, mnenjih in dopolnitvah posredovanih na bližnjih zborih volivcev v občini ponovno razpravljali. Takrat bodo sprejeli tudi konkretna stališča do obeh predlogov, s katerimi bodo seznanili oba zbora občinske skupščine, ko bosta sklepala o sprejemu resolucije in proračuna. A. 2. RADOVLJICA Na Bledu se je v četrtek končalo dvodnevno posvetovanje o stanju bolnišnic, izhodiščih programiranja njihovega razvoja, o poslovanju bolnišnic v minulem letu in o sklepanju pogodb za letos. Posvetovanje, kot smo že pisali, .je pripravil republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Po dvodnevni razpravi so sprejeli izhodišča za nadaljnji razvoj bolnišnične zdravstvene službe pri nas. V četrtek popoldne pa sta se v Radovljici sestala na skupni seji komite občinske konference zveze komunistov in izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Oba organa sta razpravljala o aktivnosti članov ZK v socialistični zvezi s posebnim poudarkom na bližnje volitve v socialistični zve/i. A. ž. Delovna konferenca komunistov Železarne V četrtek je bila na Jesenicah konferenca tovarniške konference ZK železarne Jesenice, ki sta se je udeležila tudi član CK ZKS Martin Košir in sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Polde Kejžar. Železarji komunisti so obravnavali osnovna izhodišča stabilizacijskega programa. Sekretar organizacije inž. Tone Vari se je v svojem referatu lotil vseh pomembnejših vprašanj, s katerimi se in se bodo srečevali železarji, tako položaja črne metalurgije nasploh, nelikvidnosti in življenjske ravni zaposlenih. Okrog teh vprašanj se je sukala tudi bogata razprava, ki je podprla referat sekretarja in zahtevala sistemske rešitve z črno metalurgijo kot panogo, njen enakopravnejši položaj ter težnje jeseniških žele-zarjev, da se še bolj lotijo predelave lastnih proizvodov. Železarji komunisti so prav tako terjali večjo odgovornost tistih, ki so s svojimi nepremišljenimi ukrepi že večkrat škodovali črni metalurgiji kot panogi, posebno pa jeseniški železarni. Več o tem bomo še pisali. -Jk Letovanje delavcev Občinski sindikalni svet v škof j i Loki je na zadnji seji pred nekaj dnevi razpravljal o možnostih za letovanje delavcev, predvsem tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Želijo, da bi letovalo na morju in v planinah čimveč zaposlenih. Občinski sindikalni svet ima na voljo 55 ležišč v Strunja-nu, nekaj pa jih namerava kupiti še v Novigradu. Nekaj denarja za letovanja so pripravili sami, nekaj pa so ga dobili od izkupička, tako kot vsi sindikalni sveti na Gorenjskem, od prodanega doma Grad Pod vin. Ib obc&n sprašuje Zanima me, zakaj v predlogu resolucije gospodarskega in družbenega razvoja kranjske občine za letos, v poglavju komunalne dejavnosti, kjer je govora o Izboljšanju preskrbe potrošnikov z električno energijo, ni nič predvidenega za področje Planine. Vprašanje postavljam zato, ker je prav na tem področju predvidena v prihodnje kompleksna gradnja stanovanj, ki ne bo zahtevala le ureditev kanalizacije in vodovoda marveč tudi normalno preskrbo z elektriko. Hkrati vprašujem, zakaj do danes še nihče ni odgovoril na postavljeno vprašanje o zamakanju v stanovanja v novem stanovanjskem naselju Vodovodni stolp II v Kranju, o vzrokih zakaj se je to lahko zgodilo in o škodi ter kdo in kako bo morebitne napake popravil? Mladina škofjeloške gimnazije je s svojimi pesmimi in reci tacljami v programu ob spomeniku verno dokazala spoštovanje mlade generacije do izbojevane revolucije: — Foto: K Makuc Loka, 9.februarja Za škof jo Loko Je 9. februar črn dan. Na koledarjih v mnogih hišah obkrožijo ta dan, se ob imenovanju tega dne stresejo, obstanejo, se zamislijo. Gre za obletnico krutega okupatorjevega maščevanja, ko so ta dan leta 1944. za Kamnitnikom postrdili 50 talcev. Partizanska roka pravice Je bila nam- reč že posegla v samo okupatorsko gnezdo. Da bi se maščevali, so Nemci pobrali po hišah vse nezanesljive moške, jih vzeli iz zaporov in postrelili. Da bi ljudem pokazali svojo moč (ali nemoč!) so postreljene žrtve prepeljali s tovornjaki v Loko. črn je bil ta dan za mnoge žene, matere in otroke, ki so izgubili najdražje. V počastitev spomina takratnih žrtev organizirajo v Loki redno vsako leto na ta dan dostojno komemoracijo. V torek, 9. februar- ja, ob 15.30 so se zbrali na trgu in zatem ob žalnih koračnicah odšli pred spomenik za Kamnitnikom, kjer je bila ob 16. uri komemoracija. Sekretar občinskega komiteja ZK inž. Marko Vraničar je govoril o takratnem dogodku in o današnjih nalogah pri izpolnjevanju ciljev padlih žrtev. V kulturnem delu programa pa je sodelovala domača godba, mladina gimnazije, glasbene šole, praporščaki in vojaki tamkajšnje garnizije. K. M. Pod pezo devalvacij Občnega zbora sindikalne organizacije v Savi, ki je bil v torek, ne moremo oceniti kot prav uspešnega. Sicer skrbno pripravljenemu poročilu namreč ni sledila kaka živahnejša razprava, kot so jo vajeni iz prejšnjih let. Predvsem je manjkalo besed tistih članov sindikata, ki niso na vodilnih položajih. Morda je temu precej kriv položaj, v katerem se je znašla Sava po devalvaciji in v katerem ji ne kaže najbolje. Kot je povedal eden izmed strokovnih sodelavcev, so za letos prvotno računali, da jim bo na koncu leta ostalo kakih 20 milijonov dinarjev dohodka. Ko pa so sedaj preračunali, koliko z devalvacijo pridobijo in koliko izgubijo, se je pokazalo, da bodo prišli skozi brez dobička. Vendar pa ta mora bržkone ni edini vzrok zatišja. V razpravi so povedali, da tudi v podjetju marsikaj ni v redu. Najprej je direktor omenil devalvacijo discipline, ki je v zadnjem času spet popustila. Menil je, da se bodo morali najprej temeljito lotiti svojih nepravilnosti, nakar bodo šele lahko druge kritizirali. Slišati pa je bilo še za tre- tjo devalvacijo. Ta zadeva notranje odnose. Kaže, da tudi tu stvari niso urejene. V sklepih sindikata so se zavzeli za to, da različne interese, ki se kažejo znotraj kolektiva, uskladijo s cilji celotne delovne skupnosti. Sklenili so tudi, da bodo v prihodnje posvetili več pozornosti svoji organizaciji, v kateri vse ne teče gladko. Predvsem je čutiti premalo dejavnosti v pododborih delovnih enot. Morda se bodo vsled tega odločili za nekatere korenite spremembe, ki naj bi jih vpeljali z novim statutom. si Peko pripravlja presenečenje Spomladansko poletna kolekcija ženskih čevljev AFIS Peko — tovarna obutve v Tržiču je v zadnjih letih vlagala precejšnje napore, da se je s svojimi izdelki uveljavila tudi na zunanjem trgu. Tako je na primer pred dvema letoma navezala stike z zaho-dnonemško firmo AFIS, ki se danes že ukvarja samo s prodajo čevljev tovarne Peko v Zahodni Nemčiji. Ko smo se pred dnevi pogovarjali s predstavniki podjetja, so nam zaupali, da bodo s sodelovanjem te zahod-nonemške firme izvoz še povečali. V sodelovanju z domači m i kooperanti so za letošnjo pomlad in poletje pripravili novo kolekcijo ženskih čevljev. Zaradi še hitrejšega in lažjega prodora na zahodni trg pa so ji nadeli ime AFIS. »Posebnost te kolekcije je nova oblika čevlja usklajena tako po kvaliteti kot barvi z napovedmi evropskih in doma- čih modnih hiš za letošnjo pomlad in poletje. Prepričani smo jih začeli 1. novembra izpolnili letošnje modne zahteve. Čevlji bodo namreč izdelani iz hrapavega in drugih vrst usnja v petih do šestih barvnih odtenkih. Program predvideva, da bomo s to kolekcijo izdelali pol milijona parov ženskih čevljev. Delati smo jih začeti 1. novembra lani, s proizvodnjo pa bomo končali 15. junija,« nam je povedal direktor prodajnega sektorja v tovarni Peko Janez Bcdina. »Pa bo te čevlje moč dobiti tudi na domačem trgu?« »Seveda. To je namreč tudi namen vseh stikov, ki smo jih navezali doma in v tujini. Predvideno je, da bomo 250 tisoč parov te kolekcije prodali doma, prav toliko pa tudi v tujini. Menimo, da nam bo to uspelo in da bomo tudi v prihodnje na podlagi to- vrstnega izvoza oziroma sodelovanja lahko kos vsem modnim zahtevam na domačem trgu.« »Kako pa bo s ceno teh čevljev?« »Potrošniki so najbrž že opazili, da smo bili na domačem trgu v primerjavi z drugimi proizvajalci vedno konkurenčni. Čeprav bo kvaliteta teh čevljev (posc-bno usnje) boljša in bodo imeli nekateri modeli usnjene podplate, zaradi tako velikega proizvodnega programa in sodobnejše tehnologije, ki smo jo že razvili, tudi pri prodaji teh čevljev ne bomo odstopali od drugih proizvajalcev.« »Kaj pa pripravljate letos za moške?« »Tudi pri proizvodnji moških čevljev za letošnjo pomlad in poletje smo pazili predvsem na udobnost in funkcionalnost. Kot novost pa lahko povem, da bodo tudi pri moških čevljih vrhnji deli iz različnih materialov in da bo tudi med moškimi čevlji precej takšnih z usnjenimi podplati. In tudi teh bomo za pomlad in poletje naredili 500 tisoč parov. Tako bo naša proizvodnja v prvem polletju znašala milijon parov moških in ženskih čevljev. Ob tem pa naj pripomnim, da že pripravljamo tudi letošnjo jesensko zimsko kolekcijo. S proizvodnjo le-te pa bomo začeli 1. maja in tudi prihodnja kolekcija bo povsem nova in usklajena z modnimi napovedmi.« Sodeč po napovedih bo tovarna obutve Peko v Tržiču letos presenetila domače kupce. Pa ne le to. S proizvodnjo AFIS — Peko kolekcije bodo povečali izvoz za okrog 100 odstotkov, s proizvodnjo drugih čevljev pa prek 50 odstotkov v primerjavi z lansko pomladjo. Zagotovilo, da bodo domači in tuji kupci radi posegli po njihovih spomladanskih in poletnih modelih, pa je zanimanje, ki so ga s prvimi vzorčnimi modeli vzbudili na sejmih mode v Beogradu in Ljubljani. A. žalar Obrtno gradbeno podjetje Bled Obetajoče perspektive Kadar se na Bledu pogovarjajo o gospodarstvu in . njegovem razvoju, največkrat mislijo na turizem; torej na gostinska podjetja in na tri večje delovne organizacije, ki o višini bruloprodukta in številu zaposlenih spadajo med »velike« kolektive. V senci teh pa se uveljavljajo tudi nekatera manjša, a zelo pomembna podjetja. Med te pa spada prizadevni kolektiv Obrtno gradbenega podjetja Bled. Pred dobrimi osmimi leti se je takratno komunalno podjetje ločilo od obrtnih enot — pleskarjev in zidarjev. 112 članov kolektiva je 1963. leta ustvarilo 131 milijonov starih dinarjev dohodka. Od tega okrog 100 milijonov z lastno dejavnostjo, ostanek pa z namenskimi sredstvi skupščine za komu- J nalne storitve. Potem pa se je obrtna skupina tako okre- . pila, da je bilo ustanovljeno novo obrtno gradbeno pod- I jotje, ki ima danes tudi obrate: mizarstvo, tesarstvo, skupino za polaganje plastičnih podov in tapet, transport in strojni park. 70 de- j lavcev je lani ustvarilo že 435 milijonov starih dinarjev dohodka z lastno dejavnostjo. Tako je kolektiv s tretjino manj zaposlenimi v osmih letih ustvaril štirikrat večji dohodek. Pozimi delajo v podjetju večinoma obrtni delavci, poleti pa tudi sezonski. Teh je poprečno 40. Samoupravni organi v podjetju pa so za redne in sezonske delavce namenili precejšnja sredstva za izgradnjo in opremo stanovanjskih prostorov, sanitarne naprave, za jedilnico in drugo. ct KINOPODJETJE KRANJ razpisuje prosti delovni mesti 1. BLAGAJNICARKE kina Storžič za skrajšan delovni čas 2. PRAKTIKANTA za kinooperaterja v kinu Krvavec Cerklje. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite poslovnemu odboru podjetja. Bonboni VISOKI C nimajo tekmeca v kvaliteti Sumi Tržič: besedo imajo volivci V tržiški občili se bodo danes začeli, v prihodnjem tednu pa nadaljevali /bori voliv cev na 15 občinskih območjih. Na teh zborih bodo občani tako lahko tudi neposredno vplivali na odločitve občinske skupščine na vseh področjih njenih pristojnosti. Dnevni red /borov, ki jih bodo vodili občinski odborniki s posameznih območij, strokovno pa na vprašanja odgovarjali člani predsedstva občinske skupščine ter delavci občinske uprave, obsega poročilć o izpolnjenih sklepih, sprejetih na prejšnjih zborih volivcev, razpravo o programu gospodarskega razvoja občine, o negospodarskih investicijah ter o občinskem proračunu za leto 1971. Seveda pa bo še posebej prav zdaj ugodna priložnost, da udeleženci sprožijo tudi vprašanja s področja njihovih krajevnih skupnosti. Marsikje bo v ospredju vprašanje cest. Glede tega bodo dobili pojasnila na lanske zahteve v Lomu, Tržiču, Seničnem, Le-šah, na Brezjah ter v Zgornji in Spodnji Bistrici. Med komunalnimi problemi naletimo še na elektrifikacijo (zastarelo omrežje v Podljubelju); ureditev vodovodov (Sebenje, Jelendol), ureditev gradbenih lokacij (Lom, Brezje, Zgornja Bistrica) in tudi avtobusnih postajališč (Kovor, Zg. Bistrica). Zadovoljiv odgovor lahko pričakujejo prebivalci Čado-velj, Loma in Doline glede skorajšnje dograditve in ureditve obeh novih televizijskih pretvornikov za ta območja, večje pa je vprašanje, ki ga je glede onesnaževanja zraka sprožil zbor volivcev v Tržiču, glede filtrov na dimnikih tovarn, lociranih v centru ali j njegovi neposredni bližini, na kar so sicer delovne organi/arije opozorjene. Na več zborih bodo dobili volivci odgovore tudi na vprašanja s po- dročja kmetijstva, bodisi družbenega ali zahtev zasebnega (Tržič, Brezje, Leše, Pod-ljubelj, Križe, Sebenje, Slap), odstrelu divjadi, ki povzroča škodo (Brezje, Leše) in zahtev o ponovnih proučitvah določitev skupin katastrskih občin (Brezje, Tržič, Leše). Naj ob koncu ne pozabimo tudi zahteve preteklega zbora volivcev v Lešah, naj se pri njih /glasi kakšen novinar, ki bi napisal reportažo o življenju kmetov v tem kraju. Obči nsf i odgovor citiramo dobesedno: »Uredništvo Glasa kot pomembnega lokalnega glasila je bilo obveščeno, naj se v časopisu piše kaj več o življenju in delu na podeželju.« Analize kažejo, da se bo družbeni bruto proizvod v občini letos povečal za 9,9 %, družbeni proizvod za 13,5 %, narodni dohodek na prebivalca pa za 11,7%. V 1971. letu bodo izvozili za 5,9 milijona ameriških dolarjev, kar je 10,5 % povečanje. Zvišalo se bo tudi število zaposlenih, in sicer za 3,3 %. Močno se bodo povečale investicije v gospodarstvu, in to predvsem v strojno opremo (57 % od 45 milijonov investicij v letošnjem letu). Skrbno pripravljeno gradivo za bližnje zbore volivcev nudi zadosti možnosti za konkretne razprave. -ok 0 življenju beneških Slovencev Tudi mladim primerno mesto v krajevnih skupnostih V petek, 5. februarja, je bila v Kranju mladinska konferenca, na kateri so razpravljali o možnostih za družabno življenje mladih v krajevnih skupnostih. Mladinci iz raznih krajev kranjske občine so zelo konkretno in prizadeto spregovorili o problemih, s katerimi se srečujejo pri delu na terenu. Marsikje še do nedavnega niso imeli primernega prostora za svojo dejavnost. V Mavčičah, na Orehku in v Stražišču pa to še danes ni rešeno. Čeprav je občina v zadnjih letih dala precej denarja za obnovo kulturnih domov, si pravico do njihove uporabe ponekod lastijo samo nekatere organizacije. In ti domovi so bili največ zgrajeni z denarjem in prostovoljnim delom občanov! Mladinci so tudi izrekli kritiko na račun finansira- Kmetijsko živilski kombinat obvešča kmetovalce in vse ostale uporabnike kmetijskih strojev in opreme, da bomo s 15. februarjem 1971 odprli v Šenčurju, Kranjska 4 (bivša gostilna Ma-jolka) TRGOVINO, kjer boste po konkurenčnih cenah dobili najhitreje: rezervne dele za vse vrste traktorjev, rezervne dele za razne traktorske priključke in druge kmetijske stroje, razna kmetijska orodja, zaščitna sredstva in semena, za vrste poljščin ter ostali reprodukcijski material, ki ga potrebujete pri delu. K2K Kranj Obrat kmetijstvo nja krajevnih skupnosti, ker gre največ denarja za komunalno ureditev. Kaj malo pa se da za kulturo, družbenopolitično in športno dejavnost. Vrsta organizacij in ustanov deluje le na območju mesta. Tako so mladi na podeželju za marsikaj prikrajšani. Zato je nujno, da se čimprej razširi na področje izven mesta tudi delo kulturne skupnosti. V mladinskih aktivih bodo tako lahko zaživele gledališjte, likovne, glasbene in druge sekcije. Da mlade take oblike dela zanimajo, je pokazala razprava na konferenci, saj imajo literarne, športne in tudi ideološke sekcije že v nekaterih aktivih. Tudi sodelovanje med mladinskimi aktivi in garnizijo JLA se uspešno razvija. Posebno sta razvila to sodelovanje mladinska aktiva pri Vodovodnem stolpu in na Jezerskem. Zanimivo je tudi pogledati sodelovanje mladine z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju. Lahko rečemo, da je povsod tam, kjer je to sodelovanje dobro razvito, tudi velik vpliv SZDL in ZK na mlade. Tako se je predstavnik mladinskega aktiva iz Hrastja lahko pohvalil z veliko podporo vodstva SZDL pri njihovih zahtevah po klubu. Prav tako lopo sodelujejo tudi organizacije na Zlatem polju, kjer osnovna organizacija ZK redno vabi mlade na svoje sestanke, pri Vodovodnem stolpu in drugod. Prav nasproten položaj pa je tam, kjer v krajevnih skupnostih uporabljajo zastarele metode dela, kjer obsojajo vse, kar mladi narede po svoje. L. Bogataj Minulo soboto in nedeljo je na povabilo komisije za zamejske Slovence pri občinski konferenci SZDL Radovljica obiskal Bled in Bohinj predsednik kulturno prosvetnega društva Ivan Trinko-Zamejski iz Čedada. To edino slovensko kulturno prosvetno društvo pripada Italiji že 105 let. Predsednik društva tovariš Predan je v soboto na Bledu govoril prosvetnim delavcem iz vseh osnovnih šol v občini. Pogovora pa so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter nekateri poslanci. Tovariš Predan je v govoru orisal zgodovinski razvoj, kulturni in politični položaj v Beneški Sloveniji ter dolgotrajni in težki boj Slovencev za narodnostne in življenjske pravice v teh krajih. Prav zato je pri poslušalcih vzbudil veliko zanimanje in tudi prizadetost, saj so prvič slišali za mnoge probleme, ki jih za zdaj niso poznali. Po pogovoru pa si je gost i/. Čedada ogledal osnovno šolo V Gorjah, nato pa obiskal še mod Beneškimi Slovenci priljubljenega pisatelja Toneta Svetino. V nedeljo dopoldne pa se je predsednik društva iz Čedada o teh vprašanjih pogovarjal s člani vodstev mladinskih aktivov na vikend seminarju v Bohinju. Mladi so na tem pogovoru kritično ocenili naše dosedanje sodelovanje in prizadevanja za uresničevanje ustavnih in drugih zakonitih pravic pO diplomatski poti. Sklenili so, da bodo o tem spregovorili tudi v mladinskih aktivih iil skušali z obiski in drugimi oblikami navezati tesnejše stike z Benečijo; posebno Z mladinskimi in kulturnimi organizacijami onkraj meje. JR Seja skupščine občine Kamnik Na seji skupščine občine Kamnik, bila je v četrtek, so odborniki razpravljali predvsem o tekočih zadevah občinske politike. Posebno pozornost so posvetili poročilu o izvršitvi proračuna in skladov v preteklem letu in osnutku proračuna za tekoče leto ter osnutku resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine. Drugo pomembno vprašanje pa je bila razprava o predlogu za uvedbo samoprispevka. V tej smeri je angažirana celotna družbenopolitična aktivnosit občinskih in krajevnih čini-teljev ter družbenopolitičnih organizacij. V Kamniku bodo šli na zbore volivcev s čistimi računi. Iz sredstev dosedanjega samoprispevka so izvajali samo tista dela, ki so bila po programu in so bila sprejeta na zborih volivcev. V Kamniku so zadovoljni z gospodarjenjem v preteklem letu. 1969. leta so znašali skupni proračunski dohodki občine s prenesenimi sredstvi 1 milijardo 452 milijonov S din, lani pa 1 milijardo 655 milijonov S din, torej je bila višina proračunskih dohodkov občine za 203 milijonov S din višja kot predlanskim. Razčlenitev izvršitve proračunskih dohodkov za lansko leto se kaže v visokem povečanju prispevkov iz osebnega dohodka in . od davka od prometa blaga j na drobno. Vsi občinski skladi (sklad skupnih rezerv go- spodarskih organizacij, občinski cestni sklad, sklad za razvoj družbenih služb itn.J. so lani razpolagali z 1 mili* jardo 298 milijonov S din, od teh sredstev pa je potrošnja znašala 1 milijardo 13* milijonov S din. Predvidevajo, da bodo skladi letos razpolagali z 1 milijardo ifl 66 milijoni S din. Skladi bodo torej razpolagali letos Z manj denarja kot lani. Nasploh bo v okviru stabilizacijskih ukrepov, ki so jih na seji odločno podprli, nialO manevrskega prostora, k» bo letos /a splošno potrošnjo manj denarja. Zato bodo skušali nekatere finančno obveznosti odložiti za letO dni. Pri tem mislijo na odplačevanje kredita za šolo V Stranjah in cesto za Volčji potok. Po besedah predsednika občinske skupščine lahr ko občani kljub devalvaciji dinarja in predvidenem od-mrznjenju cen pričakujejo, da bo družbeni standard ostal na lanskoletni ravni. Na seji so sprejeli sporazum o plačevanju stroškov zdravstvenega varstva nezavarovanih oseb, do naslednje seje pa so odložili predlog pogodbe o zdravstvenem zavarovanju socialno ogroženih kmetov. Delavska univerza Kamnik spet normalno dela, zato SO odborniki ukinili prisilno upravo nad to ustanovo in imenovali organe samoupravljanja. J. Vidlc Težave loških kmetijcev Zadja številka Biltena škofjeloške skupščine prinaša v članku Bertok Zvonimira nekaj podatkov o stanju kmetijstva v loški komuni. Osnovna ugotovitev, da kmetijstvo zaostaja za razvojem ostalih gospodarskih panog, je podkrepljena z mislijo o nujnosti boljše organizacije kmetijske pospeševalne službe. V občini se preživlja z obdelovanjem zemlje več kot pet tisoč prebivalcev, kar predstavlja petino vseh občanov. Narodni dohodek kmeta je za 52 odstotkov nižji od poprečnega narodnega dohodka na prebivalca v občini. V zasebni lasti je okrog 95 odstotkov vseh kmetijskih povr-Sin, razdeljenih med dva tisoč gospodinjstev. Ob dajanju kreditov za modernizacijo kmetij pa so občinski organi, ki so odgovorni Odbor za delovne odnose in delitev OD pri ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ razpisuje prosto delovno mesto REFERENTA za zdravstveno prosveto in vzgojo. Pogoji: višja šola za medicinske sestre s 3-letno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. za to aktivnost, ugotovili, da kmetom manjka potrebnega znanja za uvajanje sodobnih metod pri delu. S tem namenom je bila organizirana posebna kmetijska pospeševalna služba. Po svetovnih normah bi morala zaposlovati pri okrog šesto kmetijah, kolikor jih ima perspektivo, da se obdrže za daljšo dobo in postanejo gospodarsko zadosti močne, osem inženirjev. Osnovna naloga svetovalca je v usklajevanju psihičnih in fizičnih sposobnosti kmečkega gospodarja z resničnimi možnoclmi kmetije. Pri tem pa se sv"io',i'"" H jroSraf;-valno delo ves čas prepleta. Občinska skupščina prav v zadnjem času posveča temu problemu še posebej veliko pozornost, sprejema programe in zagotavlja financiranje kmetijske pospeševalne službe. Štirje strokovnjaki na tem področju predstavljajo dokaj uspešen začetek akcij za izboljšanje stanja v kmetijstvu in pomoči privatnim kmetom. A. Igličar 20 ief razvoja telefonije V kranjski Iskri bo 1975. leta telefonija predstavljala 70 odstotkov celotne proizvodnje Iskra Elektromehanika Kranj, ki bo letos praznovala 25-letnieo obstoja, je prav v teh dneh zabeležila še en pomemben jubilej. Takoj po vojni je bila Iskra znana po proizvodnji različnih instrumentov. Tako so na primer v kranjski Iskri izdelali prvo mehansko in prvo električno uro. Kmalu pa je doma in tudi v tujini zaslovela s proizvodnjo kinoprojektorjev in drugih akustičnih naprav. Podatki iz prvih let povojnega obratovanja pa kažejo, da so v Iskri 1949. leta izdelali tudi prvi telefonski aparat. Tisto leto so jih izdelali tri tisoč. Med njimi nekaj induktorskih in nekaj avtomatskih (s številčnikom). Potrebe po razvoju telefonije so bile takrat v naši državi velike, saj smo bili na tem področju med zadnjimi v Evropi. Prav zato so 1951. leta v Iskri začeli razmišljati o ustanovitvi oddelka telefonije. Znašli so se v precejšnjih težavah. Ni bilo ne stro- jev, ne orodja in tudi kadrov s tovrstnimi izkušnjami je bilo malo. Bilo je nekaj ljudi, ki so pred vojno delali pri Siemensu kot vzdrževalci. In prav ti so se zbrali in pod vodstvom že pokojnega inženirja Šinkovca začeli z razvijanjem tega oddelka. Tako so 1952. leta v Iskri naredili prvo telefonsko centralo za hišni telefonski promet. Leto poprej pa so izdelali tudi nekaj elementov za telefonske centrale. In prav zato leto 1951 v Iskri štejejo za začetek razvoja telefonije. Proizvodnja telefonskih aparatov in avtomatskih telefonskih central je kmalu začela naraščati. S prihodom novih šolanih kadrov so začeli prvi avtomatski telefonski aparat tudi izpopolnjevati. Tako je iz prvega aparata ATA 1 kmalu nastal ATA 11, pa ATA 31 in danes je povsod dobro poznan moderen Iskrin telefonski aparat, ki ima ime ATA 21. Potrošnja butana narašča Že štiri leta mineva, odkar je podjetje Vodovod na Jesenicah začelo s prodajo butana za gospodinjstva in za večino jeseniških gostinskih podjetij ter obratov družbene prehrane. Potrošnja butana pa iz leta v leto nenehno narašča, saj je danes na Jesenicah že 2000 odjemalcev tega plina. Za čimhitrejšo in boljšo preskrbo pa je podjetje postavilo v posameznih, predvsem v bolj oddaljenih krajih občine svoje postaje, na katerih bodisi posamezniki bodisi prevozniki sprejemajo plin in ga oddajajo potrošnikom. Tako imajo urejeno na Bregu, v Mojstrani, za preskrbo Kranjske gore pa skrbe prevozniki. Zadnje štiri mesece pa je butana občutna primanjkovalo, saj ga niso dobivala ne gospodinjstva in ne industrija. V železarni Jesenice so morali za nekaj časa celo ustaviti nekatere agregate. Preskrbo s plinom je zavrlo Še dvajset din za mleko Nizke odkupne cene mleka v zadnjih letih in povišane cene goveje živine na eni strani ter povišane cene krmi so vplivale, da je odkup mleka v zastoju. Odlok zveznega izvršnega sveta je zadržal cene, ki so veljale pred 29. oktobrom, vendar so glavne jugoslovanske mlekarne (Beograd, Zagreb, Reka) napele tik prod izidom odloka povišati maloprodajne cene tako, da lahko plačujejo mleko proizvajalcem po 130 din. Na ta način so ostale zamrznjene cene samo v Sloveniji. To pa je povzročilo odtekanje mleka iz Slovenije v Zagreb in Reko. Mlekarna Zagreb je ponudila posestvu Kočevje in Barje, ki dobavljata Ljubljanskim mlekarnam dnevno po 40.000 litrov mleka, za liter mleka 145 s din. Zato je mestna skupščina Ljubljana sklenila, da bo Ljubljanskim mlekarnam plačevala poleg dosedanjega regresa v višini 10 S din še 20 S din za liter mleka. Ljubljanske mlekarne pa bodo vsem proizvajalcem na področju občin mesta Ljubljana plačevale najmanj po 135 din za liter odkupljenega mleka s tolščo 3,6 odstotka. Ljubljanske mlekarne dobavljajo kamniški občini mesečno okrog 32.000 litrov konzumnega mleka. Iz kamniške občine Ljubljanske mlekarne od kmetov odku- pijo mesečno okrog 100.000 litrov mleka. Z zvišanjem odkupne cene mleka, ki je lani znašala 105 din, na 135 din, bi proizvajalci prejeli mesečno okrog 3 milijone S din več za prodano mleko. V četrtek so odborniki soglasno sprejeli sklep, da naj kamniška občinska skupščina za dva prihodnja meseca regresira vsak liter prodanega mleka po 20 S din. To bo veljalo do 1. aprila, ko se pričakuje, da bodo sproščene cene mleku. J. Vidic V zimskem čas« uživajte vitaminske bonbone VISOKI C Sumi tudi pomanjkanje jeklenk ali butank. Na Vodovodu, kjer polnijo v jeklenke poleg butana tudi tehnične pline, s katerimi oskrbujejo večino podjetij na Gorenjskem in deloma tudi na Primorskem in v Ljubljani, pravijo, da bodo v letošnjih poletnih mesecih dogradili polnilnico, napravo za proizvodnjo in polnitev tehničnega plina argona. Vse pline, razen butana, še vedno proizvajajo v železarni, na Vodovodu opravljajo le polnjenje in prodajanje teh plinov. Vsekakor pa bo nova polnilnica, ki bo po predvidevanjih veljala 190 starih milijonov dinarjev, razveselila predvsem tista podjetja, ki so bila vezana le na neredno dobavo domačih proizvajalcev, pa tudi količina in kvaliteta storitev teh proizvajalcev ni bila zadovoljiva. V novi polnilnici pa bodo proizvedli toliko, da bodo zadostili potrebam domačega trga. Tehnične pline, ki se vedno bolj uveljavljajo v modernem tehnološkem procesu tudi pri nas, zdaj dostavljajo potrošnikom le v večjih količinah. Pri podjetju Vodovod imajo za prevoz teh plinov posebne kamione, ki so primerno "opremljeni. Prednost uporabe plinov v tekočem stanju je prikazano v razmerju med plinom in embalažo. To razmerje je pri plinih v tekočem stanju 1:1, pri plinih v plinskem stanju pa je razmerje 1:6 ali 1:8, kar nedvomno zelo poveča prevozne stroške. D.S. »Vendar razvoj na tem področju ne miruje. Prav sedaj naši strokovnjaki pripravljajo nov telefonski aparat. Imel bo predvsem drugačno, modernejšo obliko. Je že tako, da se tudi na tem področju moda sporedno s tehnologijo spreminja,« pravi šel gospodarsko planske priprave na področju telefonija Vinko Sarabon, eden od sodelavcev pokojnega inž. Šinkovca, »če bo šlo tako naprej, sem prepričan, da bo čez pet do deset let pri nas postal že zelo zanimiv tudi tako imenovani vkleotelefon ali videofon.« Danes v Iskri proizvajajo sodobne telefonske centrale po crossbar sistemu. Posebnost tega sistema je, da ima namesto vrtljivega križni sti-kalnik. Prednost tega pa je lažje vzdrževanje in manjša obraba, čeprav nameravajo tudi v prihodnje proizvajati še vedno te centrale, pa predvidevajo, da bo pri njih čez približno deset let že začela prevladovati proizvodnja elektronskih telefonskih cen-traL Sicer pa nameravajo v Iskri v prihodnjih letih telefonijo še precej razviti. Danes predstavlja telefonija v kranjski Iskri namreč 40 odstotkov celotne proizvodnje, že 1975. leta pa naj bi so povečala na 70 odstotkov. Postopoma bodo namreč opustili kinoakustiko, medtem, ko bo proizvodnja drugih izdelkov naraščala počasneje. »Zakaj nameravate telefonijo tako razviti?« »Znano je, da smo se vključili v 7-letni razvojni program PTT Jugoslavije. Ta pa predvideva, da bi morala proizvodnja na tem področju vsako leto naraščati za 20 do 25 odstotkov. Prav zato smo tudi ugotovili, da je pred leti zgrajena hala ATN v Kranju postala premajhna in da je treba zmogljivosti povečani. Tako smo lani odprli nov obrat na Jescn!cc.h, kjer je zaposlenih že 245 žensk, uradimo pa tudi novo halo v Kranju.« Iskra uresničuje jugoslovanski program PTT skupaj s tovarno Nikola Tesla v Zagrebu, s katero tudi sodeluje. Ker pa je zaradi proizvodnje telefonije vezana tudi na uvoz, že nekaj časa okrog 20 odstotkov tovrstne proizvodnje tudi izvaža. Tako izvažajo v Severno in Južno Ameriko, Italijo, Zvezno republiko Nemčijo, Turčijo in na Irsko. Izvoz in domača proizvodnja torej Iskri narekujeta povečanje sedanje zmogljivosti in čimhitrejše usmerjanje v telefonijo. A. žalar Na prelomnici našega revolucionarnega razvoja Spremembe v političnem sistemu je napovedal tovariš Tito na sestanku z zagrebškim političnim aktivom, ko je izjavil, da bo predlagal, naj namesto predsednika re publike uvedemo predsedstvo Njegov predlog je naletel na veliko zanimanje v državi in po svetu. O njem so razpravljale skoraj vse družbenopolitične organizacije naše države in domala vse institucije. To idejo je obdelalo predsedstvo ZKJ, v podrobnostih pa jo je razčlenil tovariš Kardelj. O njej so govorili tudi na prvi seji konference ZKJ. KAJ PRAVZAPRAV JE TITOV PREDLOG? To Je nova federacija. Nova skupnost torej, ki bo temeljila na sklepih AVNOJ, v njih pa je rečeno, da bo vsak narod, vsaka narodnost imela možnost za izražanje svoje individualnosti. Vsaka narodnost, vsak narod pa bo hkrati v enaki meri odgovarjal za socialistično skupnost. To pomeni, da ne bomo več Imeli države nad državami, kakor je to bila dosedanja federacija. Nasprotno: imeli bomo socialistično skupnost, ki bo v dogovoru z republikami ln v njihovem imenu uresničevala skupne zadeve, za to pa bodo skrbeli seveda predsedstvo republike, zvezna skupščina ter drugi zvezni in Izvršni ter zakonodajni organi, v katere bodo prav tako Izvoljeni predstavniki republik in pokrajin. Federacija bo torej opravljala samo tiste stvari na zakonodajnem in izvršnem področju, za katere se bodo dogovorile republike in pokrajine, vse druge funkcije pa bodo prešle na republike. Kaj to pomeni z drugimi besedami? To pomeni, da so tudi na področju federacije predvidene velike spremembe, ki pa nikakor ne prekinjajo zaporedja v našem revolucionarnem razvoju. Nasprotiio! Samo uresničujejo ideje, ki so vzklile v revoluciji in se zavoljo objektivnih razlogov doslej niso mogle razviti. Gre namreč za samoupravno graditev naše federacije, za katero ne bo odgovarjala sama pred seboj, ampak bodo zanjo v prvi vrsti odgovorne republike in obe pokrajini. Taka odgovornost pa postavlja republike v nov položaj, iz katerega izhaja odgovornost do lastne državnosti in naroda ter do socialistične skupnosti. KAJ MISLIJO O TEM SLOVENSKI KOMUNISTI Predvsem tole: vse našteto je zgodovinsko pogojeno, kar velja tudi za novo revolucionarno obdobje, v katerem moramo spremeniti nekatere poglede in institucije. O tem so govorili že na VI. kongresu. Resolucija tega kongresa poudarja, da moramo »demontirati« (razstaviti) staro federacijo in postaviti novo samoupravno skupnost jugoslovanskih narodov. Beseda SOtfCL Urara industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov o tem je tekla tudi na osmi i seji CK ZK Slovenije in na I. konferenci Zveze komunistov Slovenije. O predlaganih spremembah je bila tudi posebna seja centralnega komiteja — sedemnajsta. Na vseh teh sestankih so, tako kot še na mnogih drugih, ki so jih imeli v raznih družbenopolitičnih organizacijah in institucijah, poudarjali, da velja samoupravno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti graditi na samoupravni osnovi. Gre torej za to, da se uveljavi delovni človek, da se občuti njegova kar največja prizadevnost v združenem delu in na vseh drugih področjih in dejavnostih. Z drugimi besedami to pomeni, da zožujemo maneverski prostor države, s tujko torej etatizem, namesto tega pa naj dogovori in sporazumi omogočijo in dajejo »čiste račune«. Čisti računi seveda krepko podirajo etatizem na zvezni ravni, kot tudi povsod drugod. KAKŠEN POLITIČEN SISTEM ŽELIMO? Takšnega, ki bo omogočil kar največje izražanje državnosti republik, s tem pa tako federacijo, ki bo močnejša in bolj vsestranska od dosedanje. Kaj je bilo glede tega narejenega? Kar precej! Ustavne komisije pri federaciji in v republikah se že dalj časa ukvarjajo s predlaganimi spremembami in iščejo najustreznejše rešitve za predsedstvo SFRJ in za druge organe, kot tudi za politični sistem. V mnogih pogledih obstajajo razlike in različice v obravnavanju in oblikovanju teh organov kot njihovih pristojnosti. Seveda pa to ne pomeni, da te razlike ne bodo odstranjene, Prav narobe! Kdaj se bodo zgodile te spremembe? Na to je težko odgovoriti. Prepričani pa smo, da bo že leto 1971 v tej smeri zelo živahno, polno vsestranske dejavnosti in pričakovanih sprememb. Kakšne spremembe so predvidene v ekonomskem sistemu? Na tem področju so predvidene velike spremembe. Kaj pravzaprav predvidevajo? Predvsem to, da naj zajema Lanskoletni dogodki, zlasti v drugi polovici leta, so obeležili začetek novega obdobja v našem revolucionarnem razvoju. Ta začetek je bil velika prelomnica, ki jo po naravi in vsebini lahko primerjamo s podobnimi prelomnicami v naši revolucionarni preteklosti, kot so bile: začetek revolucije in vstaje, odpor informbiroju, začetek samoupravljanja itd. Ko to pravimo, se seveda zavedamo, da morda tu in tam pretiravamo, toda tega ne delamo kar tako, temveč namerno: z vso odgovornostjo in brez slehernega dramatiziranja. Zakaj tisto, kar napoveduje to prelomnico, in tisto, kar v tej smeri delamo, tako predvidevanje v celoti potrjuje. Za kaj namreč gre? Gre za spremembe v političnem in ekonomskem sistemu, kot za spremembe v odnosih med narodi ln narodnostmi Jugoslavije. federacija iz gospodarstva samo toliko, kolikor po dogovoru potrebuje za skupne zadeve. Te zadeve pa so: — narodna obramba, — zunanja politika in — skupni trg. Federacija bo dobivala tudi potrebna sredstva za zvezno administracijo, kot tudi denar za napajanje sklada za nerazvita območja in republike. Vse druge gospodarske pristojnosti zveze pa bodo prešle na republike; od teh je tudi odvisno, ali bo jugoslovanska skupnost imela v prihodnje kakšno večjo gospodarsko funkcijo. Zvezni skladi bodo ukinjeni. S tem se bo zmanjšalo zajemanje federacije, ki je znašalo doslej od 20 do 30 odstotkov narodnega dohodka. Sredstva bodo torej vrnjena gospodarstvu, ki jih bo koristno uporabilo za svojo razširjeno dejavnost. Tako bo tudi vpliv delovnega človeka veliko večji. Bližja mu bo poraba dobrin, ki jih je sam ustvaril. Na to porabo bo lahko vplival. Vedel bo, kam gre vrednost, ki jo je ustvaril, z eno besedo: njegova volja in odgovornost se bosta v celoti pokazali v teku združenega dela. KAKO PA JE BILO DOSLEJ? Doslej je bil vpliv delovnega človeka na porabo sredstev v zvezi malenkosten. Poraba denarja, ki se je nabiral v proračunu in v skladih, je tekla tako rekoč mimo njega in brez njegove vednosti. Zveza je med drugim porabljala denar tudi za velike investicije (hidroelektrarna Djerdap, železniška proga Beograd— Bar), uporabljala pa ga je tudi za financiranje izvoza opreme, za regresiranje turizma itd. Odslej vsega tega ne bo več. Ali pomeni to nov družbenogospodarski sistem? Kar zadeva družbeno-gospo-darski sistem, velja povedati, da s tem ne delamo novega. Splošno mnenje je, da naj družbenogospodarski sistem niti ne bi bil sVupen za vso državo, temveč je lahko specifičen glede na potrebe posameznih republik. To, kar je skupno, je skupni trg. Na takem trgu morajo svobodno krožiti blago, delovna sila, ljudje, svobodno se morajo oblikovati mednarodni trgovski sporazumi itd. Z drugimi besedami: skupni trg naj prepreči področno in republiško zapiranje gospodarstva ter omogoči svobodno kroženje in sodelovanje na vseh naštetih ravneh in v vseh smereh. KAJ BO OSTALO NA RAVNI ZVEZE? V njeni pristojnosti bodo na primer: carine, globalno dogovarjanje o tem, kakšno zunanjetrgovinsko politiko bo vodila naša država. Seveda bo v njeni pristojnosti tudi skupna denarna politika, skrb za enoten devizni režim in še kaj. Kaj bo pa s stabilizacijo (gospodarsko učvrstitvijo)? Stabilizacijski program je predvsem začasno. sredstvp, da bi odstranili nekatere posledice, ki so se pojavile v gospodarstvu. To so , skok cen, povečana poraba, zlasti splošna in investicijska potrošnja, povečan uvoz, povečan primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci itd. Vsa ta povečanja so negativno vplivala na razvoj gospodarstva. Zato je veljalo najti sistem (način), ki bo to preprečil. To pa je med drugim zamrznje-nje cen, omejitve glede porabe in uvoza itd. Vsi ti ukrepi so seveda samo začasni. Nekatere tokove v našem gospodarstvu pa morajo spet spraviti v reform-sko strugo. To je njihov poglavitni namen. V ta okvir sodijo tudi najnovejši ukrepi. Via j ko Krivokapič PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ O delu sindikata Razgovor z Jankom Košnikom — večkratnim predsednikom sindikata v Elektromehaniki — Iskra Janko Košnik je v tovarni Iskra v Kranju zaposlen že dvajset let. Tudi izšolal se je v tej tovarni, že kmalu po prihodu na delovno mesto je začel delati v sindikalni organizaciji, zadnja Štiri leta pa je bil tudi predsednik sindikata. Je tudi član sindikalnega odbora združenega podjetja. Ko smo ga poprosili za nekaj odgovorov na vprašanja o delu sindikata v njihovi delovni organizaciji, je rad ustregel naši želji. % »Bi lahko povedali nekaj besed o vlogi sindikata v vašem podjetju?« »Včasih slišimo kritike delavcev, da je sindikat pri nas premalo aktiven in učinkovit. Radi primerjamo aktivnost našega sindikata z aktivnostjo sindikatov na zahodu. Mislim, da so te kritike dostikrat neupravičene, saj živimo v drugačem sistemu — v samoupravni družbi — in so tudi naše naloge drugačne. Lahko bi rekel, da ima sindikat še najmanjšo vlogo v »dobrih« podjetjih. Nič slabši. Vendar z veliko večjimi nalogami in odgovornostjo, pa je sindikat v podjetjih, v katerih gospodarski položaj ni tako dober. Mogoče mora biti sindikat v teh delovnih organizacijah še veliko boljši. Kakšna Pa je vloga našega sindikata, Pa lahko vidimo, če naštejemo že samo njegove dejavnosti: družbenopolitično delo, obravnavanje gospodarskih problemov in zaključnih računov, program gospodarskega razvoja, stanovanjskega gospodarstva, socialne problematike in obdaritve žena in otrok, obiski bolnikov na do- Janko Košnik mu ter obravnavanje programov bodočega razvoja tovarne in drugo.« 0 »Sodelujete z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju?« »Skupno z organizacijo ZK smo organizirali več posvetovanj celotnega političnega aktiva tovarne. Razpravljali smo o statutu, ki ga je danes zelo težko narediti, ker se predpisi skoraj vsak dan menjajo; o spremembah pravilnika o osebnih dohodkih, o nadaljnjih stanovanjski izgradnji, stabilizacijskih ukrepih in o bodočem gospodarskem razvoju. Novemu sindikalnemu odboru smo edino delo, ki bi ga morali še mi opraviti, pustili pripravo in sprejetje poslovnika.« % »Kako ocenjujete gospodarski položaj vaše delovne organizacije?« »Gospodarska uspešnost je osnovno merilo za zadovoljevanje potreb delavcev. Po tem se ravna celotno vzdušje v tovarni. Zato je zelo pomembno, kako znamo uskladiti proizvodni program, delovna sredstva, zaposlenost in finance. Vedno nam to ne uspeva najbolj, a smo vendarle dosegli lepe uspehe, ki pa še vedno ne zadoščajo za »normalne« osebne dohodke in razširjeno reprodukcijo. Naša tovarna ima namreč velike obveznosti za vračanje posojil, ki so nam omogočila dosedanje večanje proizvodnje. Tare nas tudi raznovrstnost izdelkov, precejšnja tehnična in tehnološka zastarelost ter preveč delovne sile za tak obseg proizvodnje. Največji napredek je dosegla telefonija, ki ji tudi v bodoče napovedujemo najhitrejši razvoj.« 0 »Ali so osebni dohodki odvisni od produktivnosti in uspešnosti proizvodnje?« »Vsekakor. Dokler dohodka ne ustvarimo, ga tudi ne moremo deliti. Tega bi se moralo zavedati tudi negospodarstvo od občine do zveze. Ker v našem podjetju proizvodnja raste nekako po republiškem poprečju, je tudi rast dohodkov v odstotkih podobna rasti v drugih podjetjih v občini. Vendar v višini osebnih dohodkov še vedno močno zaostajamo za drugimi delovnimi organizacijami tako v občini kot v okviru združeneui no'1'^ti.i. Že lani SIDO skušali to stanje vsaj malo popraviti in smo zvišali dohodke predvsem nekvalificiranim delavcem, strokovnjakom in vodilnim uslužbencem. Letos pa smo že zvišali prejemke srednji kategoriji delavcev. Kljub temu pa še vedno opažamo močno fluktuacijo strokovnih delavcev, kar povzroča motnje v proizvodnji, ki jih le s težavo rešujemo z nadurnim delom. Zaradi velikega povečanja življenjskih stroškov, predvsem v lanskem letu, so vsa povečanja osebnih dohodkov izgubila na pomenu. Realni dohodek je namreč ostal skoraj enak.« 0 »Kaj pa stanovanja?« »V letu 1970 je vložilo oziroma obnovilo prošnje za stanovanja 118 članov kolektiva. Delavski svet je tudi namenil 1,000.000 din za posojila graditeljem stanovanjskih hiš. Se največ pa v naši tovarni dajemo posojil za nakup stanovanj ob 15 % udeležbi kupca — člana kolektiva. Po že sklenjenih pogodbah z izvajalcem del, bi se moralo lani vseliti v nova stanovanja 176 etažnih lastnikov. Ker pa se je gradnja zavlekla, se jih bo 44 vselilo letos. V letu 1972 in 1973 pa bo na Planini zgrajenih še 240 stanovanj za delavce.« 0 »Pomaga sindikat pri reševanju socialnih problemov v podjetju?« »Socialna problematika se zaradi večanja življenjskih stroškov povečuje. Zato smo v te namene lani porabili še enkrat več denarja kot v prejšnjih letih. Najtežjim primerom smo odobrili tudi socialno pomoč. Sindikat se še posebno trudi, da bi čimveč-jemu številu članstva omogočil tudi letovanje.« 0 »Kaj pa druge dejavnosti sindikata?« »Omenil bi le športna tekmovanja v okviru športnih iger Iskre in sindikalnih športnih iger, ki jih organizira občinski sindikalni svet. V obeh tekmovanjih je udeležba zelo dobra in tudi uspehi ne izostajajo. Ob koncu bi spomnil še na problem, ki zahteva v naši in tudi v marsikateri drugi tovarni veliko pozornosti. Od 5200 zaposlenih imamo namreč kar 57 % žena. Prepričan sem, da bo moral sindikat prav zaradi velikega števila žensk in mater posvetiti več pozornosti tudi organizaciji zdravstvene službe, izgradnji šolskih prostorov in varstvenih ustanov, ureditvi norm na trakovih in drugemu.« L. Bogataj Bonbone VISOKI C V j » različnih okusih Sumi So še navdušenci Nepošteno, včasih celo krivično je, da skupnost, občani in tudi novinarji dostikrat ne vidijo dlje kot ped predse. Kaj hočem reči s tem? Pravzaprav nič posebnega, nič »bogoskrunskega«. Le na slabosti vseh nas bi rad opozoril, slabosti, ki jim podlegajo sredstva javnega obveščanja in prek njih večina ljudi. V času, ko se trudimo ustvariti čim bolj objektivno sliko o življenju, o dogajanju okrog nas, je smisel za pravo mero bistvenega pomena. Ne bi smeli nasedati zunanjemu blišču nekaterih pojavov, ki običajno nimajo globlje vrednosti. Poprečen slovenski časnik, denimo, bralce izčrpno seznanja s svežimi domačimi in tujimi novicami, med katerimi so mnoge tehtne in pomembne, mnogo pa skoraj brez sleherne vrednosti. Kilometre papirja porabimo, da bi ljudstvu predstavili kako filmsko zvezdnico, kakšnega gurmanskega rekorderja, krotilca kač, množičnega morilca, dobitnika športne stave, grškega milijarderja, zmagovalko lepotnega tekmovanja in kdo bi vedel koga še. Le sem ter tja reporterji prekršijo zakon donosne senzaci-onalnosti ter svetu razkrijejo težave skromne ustanove ali posameznika, ki opravlja zares koristno poslanstvo, ki morda biva in deluje v sosednji ulici, a ga doslej spričo navidezne majhnosti nismo niti opazili. Eni takšnih organizacij je posvečen pričujoči prispevek. Otroci, radi govorimo, so največji zaklad sleherne družbe. Da bi zrasli v zrele, sposobne državljane, jim gradimo moderne šole in varstvene domove. Lepo in prav. Toda precej manj skrbni smo, kadar gre za učenčev prosti čas. Kaj počne kratkohlačnik, ko zapusti hram modrosti? Pedagogi ugotavljajo, da je često prepuščen samemu sebi in cesti, saj starši ob obilici drugih skrbi ne utegnejo bedeti nad početjem svojih potomcev. Nastalo vrzel v vzgojnem procesu zato skušajo zapolniti Društva prijateljev mladine in občinske pionirske komisije, ki šolarje usmerjajo v različne koristne aktivnosti. Žal so sredstva, s katerimi razpolagajo, praviloma sila skopa. V podobnem položaju je tudi pionirska komisija škof ja Loka. Kljub ši-joko zastavljenim programom in čeprav usmerja dejavnost sedmih pionirskih odredov v komuni (PO Železniki, PO Trata, PO Žiri, PO Gorenja vas, PO Poljane, PO posebna šola škofja Loka in PO Skof-ja Loka), ni soudeležena pri občinskem proračunu. Uradno jo podpira le Temeljna izobraževalna skupnost, dasi je res, da sta ji lani priskočili na pomoč SZDL in skupščina. »Denar niti ni najhujši problem,« je povedala učiteljica Polonca Jeseničnik, sedanji predsednik komisije. »Vajeni smo amaterizma. Samo nekaj me moti: šola, ki se redno udeležuje tekmovanj, ki je prizadevna, sama plačuje stroške prevozov in potemtakem potroši več kakor njene neaktivne sosede. To kajpak ni kaj prida stimulativno.« Pionirske organizacije muči kronično pomanjkanje prostorov. Učilnice so izkoriščene do skrajnosti in otroci v prostem času komaj najdejo skromen kotiček, kjer lahko razvijajo svoje posebne sposobnosti. No, spisek dejavnosti, ki jih pod vodstvom skrbnih mentorjev goji posamezen odred, je vseeno neverjetno pester. Poročilo o lanskoletnem poslovanju navaja številne akcije, organizirane ter speljane bodisi v lastni re-[ žiji, bodisi v sodelovanju s šahisti, Glasbeno šolo. Ljudsko tehniko ali prometno komisijo občinske skupščine. Naj navedemo peščico najpomembnejših: pohod najboljših učencev v Dražgoše, tekmovanje za bralno značko, šahovsko tekmovanje, prometno tekmovanje, udeležba v tekmovanju »Vesele šole, uspeli sprejemi kurirčkove pošte, Pohod ob žici okupirane Ljubljane (16 ekip), revija mladinskih pevskih zborov v Železnikih, tekmovanje mladih tehnikov, izdatna pomoč pri izvedbi Male Groharjeve slikarske kolonije itd. Seznam letošnjih akcij ni nt£' skromnejši. Med drugim se bodo škofjeloške osemletke vključile v ciklus Jugoslovanskih pionirskih iger, ki tokrat nosi naslov »Tisoč radosti«. Pionirsko komisijo škofja Loka vodi odbor, sestavljen iz mentorjev na prej omenjenih šolah. Nesebično, ne da bi prejemali kakršne koli honorarje, se razdajajo otrokom. Ker občina ne premore lastnega Društva prijateljev mladine, so še dodatno obrem* njeni. Pa pravimo, da je ob-ćob'e navdušencev minilo! I. Guzelj Gibanje potreb po delavcih na Gorenjskem Hiter razmah gospodarstva povzroča v zadnjih letih — predvsem 1969 in 1970 — velike potrebe po novih delavcih. Nanašajo se na vse stopnje strokovnosti, od nepriučenih delavcev do strokovnjakov z visoko šolsko izobrazbo. Pojavljajo se na celotnem teritoriju Gorenjske, v delovnih organizacijah skoraj vseh gospodarskih področij. 2e obseg letnih potreb, ki jih delovne organizacije javljajo službi za zaposlovanje v začetku leta (to so letni plani kadrov), je v zadnjem času hitro naraščal. V letu 1968 je bilo napovedanih še 3455 novih sprejemov, v letu 1969 4033 in v letu 1970 že 5273. V letu 1970 je bilo torej 30,7 % potreb več kot leto prej in 52,6% več kot pred dvema letoma. Naslednji pregled kaže število planiranih novih kadrov v nekaj letih. Poleg skupnega števila pa tudi strukturo glede na vrsto kadrov — priučeni in nepriučeni delavci, kadri s strokovno šolo od poklicne in visoke šole in pripravniki, ki zajemajo kadre s srednjo, višjo in visoko šolo brez prakse. Letne potrebe po kadrih — porast v treh letih Vrsta kadrov 1968 1969 1970 Indeks Indeks 70/68 70/69 nepriučeni vsi do 1.764 2.051 2.746 155,7 133,5 in priučeni 18.leta 395 718 594 165,4 82,7 s strokovno šolo 1.572 1.617 2.125 135,2 131,4 pripravniki 119 365 402 337,8 110,1 SKUPAJ 3.455 4.033 5.273 152,6 130,7 Hitreje so naraščale potrebe po nepriučenih in priučenih kadrih kot tistih s strokovno šolo. To je do neke mere razumljivo, saj današnja stopnja razvitosti industrije in njeno širjenje ob visoki stopnji delitve dela absorbira mnogo teh kadrov. Nastane pa pri tem seveda vprašanje, ali ni mogoče prav na tem področju dela delavcev nadomestiti s polavtomatsko in avtomatsko strojno opremo in še, ali se s povečanjem števila delavcev brez strokovne šole ne poslabšuje izobrazbena struktura zaposlenih . .. Zelo močan je tudi porast potreb po pripravnikih, kar pa je v precejšnji meri posledica v letu 1968 uvedene zakonske obveze. Ta zadolžuje delovne organizacije, da institut pripravništva uvedejo v akte interne zakonodaje in pripravnike tudi sprejemajo. , Letne potrebe so v posameznih občinah naraščale v različnem tempu. Kaže jih naslednja razpredelnica: Občina 1968 1969 1970 Indeks Indeks 70'68 70/69 skupaj vse občine 3.455 4.033 5.273 152,6 130,7 Jesenice 728 754 1.049 144,1 139,1 Kranj 1.175 1.345 1.665 141,7 123,8 Radovljica 892 890 1.169 131,1 131,3 škofja Loka 399 757 972 243,6 128,4 Tržič 261 267 413 160,1 145,6 Izstopa predvsem občina škofja Loka, kjer se je število planiranih novih delavcev v dveh letih skoraj dvakrat povečalo, vidno pa je tudi naraščanje v Tržiču. Dejansko prostih mest oziroma potreb je pozneje med letom dosti več, ker se pojavljajo tudi izpraznjena, ne le na novo odprta mesta. Pri njihovih prijavah v zadnjih treh letih (to je poznejša realizacija napovedanih potreb in nastale nepredvidene) prav tako kot pri planih opažamo hitro naraščanje. To je doseglo svoj višek prav v letu 1970. Skupaj je bilo prijavljenih 13.537 novih in izpraznjenih delovnih mest, ki jih tu zaradi praktičnosti istovetimo s potrebami — čeprav vemo da to ni povsem isto. Na enem delovnem mestu lahko dela več delavcev — npr. v izmenah — in to predstavlja več potreb. Čeprav je bilo tudi število prenehanj delovnih razmerij precejšnje (6914), lahko z gotovostjo trdimo, da gre velik del porasta prav na račun zahtev po novih delavcih oziroma po pokritju na novo odprtih delovnih mest. Prijavljene potrebe v zadnjih štirih letih na Gorenjskem in v posameznih občinah so bile naslednje: Občina 1967 1968 1969 1970 vse občine 6.818 8.239 11.056 13.537 Jesenice 1.413 1.827 1.849 2.849 Kranj 2.232 2.672 3.891 4.692 Radovljica 1.580 1.791 2.510 2.608 škofja Loka 985 1.334 1.922 2.652 Tržič 608 615 884 736 Njihovo število je naraščalo iz leta v leto, in to v vseh petih občinah s to razliko, da nekje z večjim skokom v letu 1969, drugje pa v letu 1970. Seveda se ne pojavljajo enaka povpraševanja na vseh gospodarskih področjih. Odvisna so deloma od samega obsega področja, deloma pa od njegovega razvoja in položaja delovnih organizacij v dani gospodarski situaciji. Prav zato je tudi njihov pregled po področjih gospodarstva zelo zanimiv. število prijavljenih prostih delovnih mest v zadnjih treh letih: Področje 1967 1968 1969 1970 Industrija 2.204 3.697 4.679 5.739 Kmetijstvo 309 276 381 430 Gozdarstvo 248 283 443 543 Gradbeništvo 1.143 925 1.364 1.857 Prosveta 496 446 825 914 Trg., gostinstvo 818 914 1.240 1.528 Obrt 871 923 1.122 1.312 Stan. in kom. dejavnost 306 281 222 283 Kult. soc. dejavnost 311 406 641 797 Dej. drž. org. 112 88 139 134 VSI: 6.818 8.239 11.056 13.537 leto 1967 1968 1969 1970 razlika 331 422 1.012 Izrazit je preostanek prostih mest že v letu 1969, se bolj pa 1970. Pomanjkanje delavcev je bilo torej prav v zadnjem letu močno prisotno in obstaja še zdaj. število pokritih potreb bilo takole: Občina v posameznih letih in občinah je skupaj vse občine Jesenice Kranj Radovljica škofja Loka Tržič Če pogledamo samo zadnje leto, ugotavljamo da je največ nepokritih potreb ostalo v občini Kranj, sledijo pa ji Jesenice, Radovljica in škofja Loka. Pokrivanje potreb po gospodarskih področjih pa vidimo iz naslednjega (število zasedenih prostih mest): Absolutni pregled daje seveda le del slike, ki bi bila bolj popolna, če bi jo primerjali s strukturo zaposlenosti, prikazano v eni prejšnjih številk Glasa. Po tej primerjavi ugotavljamo, da je bilo npr. v letu 1970 relativno največ potreb v gradbeništvu, gozdarstvu in komunalni dejavnosti. Nanje vpliva tudi sezonski značaj dela, ki je prav v teh treh dejavnostih najbolj izrazit. Prijavljena prosta mesta so se počasneje pokrivaia kot pa so se pojavljala. To z drugimi besedami pomeni, da je na področju Gorenjske prihajalo do pomanjkanja delavcev, ki smo ga občutili predvsem v zadnjih dveh letih. To nam zelo jasno kaže nekaj razlik med prijavami in njihovim pokritjem: 2.142 1967 1968 1969 1970 6.487 7.817 10.044 11395 1.362 1.745 1.663 2.373 2.215 2.605 3.665 3.894 1.427 1.624 2.211 2.185 925 1.255 1.711 2.261 588 588 794 682 Področje 1967 1968 1969 1970 Industrija 2.126 3.443 4.437 4.980 Kmetijstvo 290 291 354 381 Gozdarstvo 264 254 420 517 Gradbeništvo 1.107 986 1.266 1.593 Promet 502 479 730 813 Trg., gost. 718 816 1.097 1.207 Obrt 827 863 965 968 Stan. kom. dej. 245 249 153 251 Kult. soc. dej. 301 373 537 587 Dej. drž. org. 107 63 85 98 VSI: 6.487 7.817 10.044 11.395 Seveda ne moremo z gotovostjo trditi, da so bile vse nepokrite potrebe ob koncu leta še aktualne. Zanesemo se lahko le na tiste, ki jih služba za zaposlovanje organizirano spremlja. To so take, za katere so delovne organizacije že v prijavi izrazile željo po njenem sodelovanju pri njihovem pokrivanju. Teh pa je bilo ob koncu leta še 934 nepokritih. Joži Puhar-Kranjc Premalo študentov na visokih šolah Pred nekaj leti so podatki, da Slovenija zaostaja v številu študentov na višjih in visokih šolah, vzbudili veliko pozornost Do tedaj je nam-reč bilo razširjeno mnenje« da je Slovenija glede izobraževanja in šolstva pred drugimi republikami. Dejstvo, da naša republika skoraj ne pozna nepismenosti, je napravilo vtis, da je tako pri vseh oblikah izobrazbe. Toda praV pri visokem šolstvu ni nobene razlike, prej bi lahko trdili« da Slovenija zaostaja za dni' gimi republikami. Drugod je" res velika nepismenost, toda pismeni se bolj intenzivno šolajo. Tudi podatek, da ima skoraj 83 odstotkov Slovencev samo osnovno šolo, pri teflJ pa samo 20 odstotkov popolno osemletko, pove, da splošna izobrazba ni visoka. V srednjem strokovnem šolstvi! Je naša republika res na prvem mestu, gimnazijcev pa ima manj kot nekaj drugih republik. Pn visokem šolstvu je V letih od 1965. do 1968. leta vpi* stagnirah Nato pa se je začel dvigati. Povečanje števila štU* dentov je v glavnem zaradi velikega porasta števila študentov na mariborski višji ekonomsko - komercialni šoU« Med posameznimi fakultetami pa je bilo največ vpisa na ekonomski. Malo zmanjšalo pa se je število slušateljev na fakulteti za elektroniko, na medicinski fakulteti in fakul-teti za naravoslovje in tehnO* logijo. Letos študira v Sloveniji 21.950 študentov. To je 8,6 odstotka vseh študentov v Jugoslaviji. Slovenci pa pred* stavljamo 8.4 odstotka prebi* valstva v državi. Po teh pO* datkih bi se lahko reklo, da na področju šolstva ne zaostajamo. Ker pa ljudje štU* dirajo zato, da svojo izobraZ-bo uporabijo na delovnem mestu, je bolj realna primer* java razvitosti visokega Šol* s t v.i s številom zaposlenih-Glede tega pa je Sloveniji* precej slabša kot je položaj drugod v državi. Za letos kažejo podatki, da je v Jugoslaviji na 10.000 zaposlenih 665 študentov. V Sloveniji so samo 404. će bi računali položaj v SRFJ brez Slovenije, bi prišlo v vsej državi na visokih šolah 708 slušateljev visoki*1 ln višjih šol na 10.000 zapo* slcnih. SOBOTA — 13. februarja lv/i GLAS * 9. ST?. \N Kranjskogorska vsakdanjost. Premajhna smučišča, premalo žičnic, dolge vrste pred njimi in podobno. Podobno lahko trdimo tudi za parkirne prostore. Fotografija to nedvomno dokazuje... (jk) — Foto: F. Perdan Kranjska gora pred drugo pomladjo Ali bodo prizadevanja jeseniške občinske skupščine, da bi dobila zgornjesavska dolina s Kranjsko goro tisto mesto v našem turizmu, ki ga zasluži, tokrat rodila lepše sadove? Naša smučarska Meka je namreč že začela zaostajati Takšna in podobna vprašanja so mi rojila po glavi, ko sem se vračal z razgovora o razvoju zgornjesavske doline, posebno pa Kranjske gore, ki ga je sklical predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Zvan in katerega so se udeležili ljudje, ki načrtujejo m skrbijo za razvoj našega turizma. Pogosti, vendar neutemeljeni so bili očitki v preteklosti, da jeseniška občina nima izdelanih razvojnih programov za ta del občine. Omenjeni razgovor je te trditve brez dvoma ovrgel. Za dolino je izdelan urbanistični program, ki je ta predel prostorsko opredelil. Ra- LJISBLJAASA oddelek za turizem Pripravili smo tridnevno strokovno potovanje v Verono v času od 20. 3. do 22. 3. 1971 na ogled 73. mednarodnega sejma kmetijstva, 24. salona kmetijskih strojev in 3. salona najnovejših tehničnih dosežkov v kmetijstvu. Cena aranžmaja po osebi 329 din. Prijave sprejema do 10. marca 1971 SAP Ljubljana, Titova cesta 38, telefon 314-922 in 315-342. zen tega je zagledal lani beli dan tudi dopolnjen urbanistični načrt Kranjske gore, Gozda, Planice, Vršiča in Podkorena. Za Kranjsko goro je izdelan tudi zazidalni načrt, ostalo področje pa se je tudi začelo podrobneje urbanistično obdelovati. Izdelani načrti predvidevajo v vsej dolini približno 11.000 novih turističnih ležišč, od tega samo v Kranjski gori in na Vršiču 7600. Vso to področje pa dejansko prenese več. Omenjeni programi ne pozabljajo tudi na objekte tako imenovane turistične infrastrukture, kamor sodijo ceste, vodovod, žičnice, smučišča, prostori za zabavo, trgovska središča itd. Prav na tem Kranjska gora najbolj boleha. V programih je samo naselje razdeljeno na več območij in vsako od njih ima določeno funkcijo. Ker bodo nekateri novi objekti zgrajeni že čez leto alt dve, bo potreba po razvejani infrastrukturi še večja. Programi za njeno gradnjo so dani, vprašanje pa je, kje najti graditelje oziroma investitorje in kakšen naj bo vrstni red novogradenj. To je odvisno od njihovega dogovora. Občinska skupščina na Jesenicah se je že odločila zgraditi vodovod in urediti električno napeljavo ter kanalizacijo, ki je zdaj za Kranjskogorce še precejšnja »rak rana«. ŽE DANES PREVEČ SMUČARJEV V Sloveniji imamo študijo 0 zimskem turizmu, v kateri ima Kranjska gora pomemb- i no mesto, saj ima vse možnosti in je zato v določeni | prednosti pred ostalimi. Mislim na podnebje, teren in turistično tradicijo. Vendar se Kranjska gora ni razvijala tako kot bi se morala. Lahko bi rekli, da je bila v marsičem zapostavljena. Za naselje ni pomemben in perspektiven samo zimski, ampak tudi letni turizem, tako stacionarni, ki je nekoliko upadel, kakor tudi izletniški in tranzitni. Slednja sta v porastu. Ko razmišljamo o prihodnosti Kranjske gore in zgornjesavske doline, se nujno srečamo s problemom pomanjkljive infrastrukture, ki smo jo že omenili. Problema zase sta premajhna smučišča in skromna zmogljivost vlečnic in žičnic. Smučišča so urejena na 25 hektarjih, na njih pa dela 7 vlečnic in dve se-dežnici ena pa je v gradnji. Lani so te žične naprave opravile 1,370.000 prevozov. Ob konicah je na Vitrancu približno 3500 smučarjev, žičnice in vlečnice pa jih lahko prepeljejo le 1600. Torej že danes 500 do 800 smučarjev čaka v vrstah. Kaj bo šele prihodnjo zimo, ko bodo posteljne kapacitete povečane. Razen tega primanjkuje tere-I nov za začetnike in rekreacij-j sko smučanje. Kranjskogorci j se pri urejanju novih smučišč srečujejo z mnogimi težavami, med katerimi so na prvem mestu lastništvo, od- 1 škodnine, krčenje gozda in I erozija. Če bi bil zakon o i pravični odškodnini že sprejet, bi marsikateri lastnik i lažje oddal zemljo, čeprav ce-j ne zanjo v Kranjski gori se-' daj niso pretirane. Turiatc,i iz odpadnih £,rin delov, odpravil v Gor- njo Avstrijo, Dunaj in prek tako zaželjenega Grossglock-nerja. Brez denarja, le s suho hrano, kakršna se je pač takrat že dobila, ni imel zadreg v svojem 14-dnevncm potovanju. Spominja se le edine zagate, ko se je na vzponih Semmeringa oprijel za tramove tovornjaka. Na vrhu klanca ga je pričakal policaj in zahteval 5 šilingov za prekršek. Tavčar jih ni imel kljub dolgi vožnji, ki je bila še pred njim. Ta prvi, dasi zelo naporen sprehod v bližnji svet, ga je navdušil. Že naslednji letni dopust 1954. leta je znova izkoristil za kolesarski podvig prek Bavarske, Švice in Gor- j nje Italije. Toda bil je že de- » ležen določene pozornosti. V tovarni Puch v Gradcu so njegovo staro, škripajoče kolo zamenjali za novo, udobnejše, lepše, športno, kar je Staneta še posebno ohrabrilo. Že takrat pa se mu je osebna želja po spoznavanju sveta razširila. Lepote in zanimivosti tujih krajev je skušal posredovati svojim znancem, ljudem na sploh. Po izkušnjah iz prvega potovanja je želel s črno-belimi slikami prinesti s seboj v Kranj vsaj delček svojih doživetij. »Zdelo se mi je, da bi bila velika škoda, če bi vse te lepote zadržal sam zase,« pravi Tavčar. Ta želja se mu je še posebno uresničila v naslednjem potovanju 1955. leta. Takrat se je odpravil, še vedno s kolesom, v širši prostor Evrope — Holandija, Belgija, Anglija, Francija... v svoj objektiv je skušal uloviti najprivlač-nejše zanimivosti Amsterdama, Rotterdama, Bruslja, Londona, Pariza in drugih mest. Toda bil je že opremljen z diapozitivi, čeprav le v črno-beli tehniki. Zadoščenje je bilo še večje. Zato se je 1957 spet odpravil v severne dežele — Dansko, švedsko in Norveško. Še danes, kot pravi, ne more pozabiti švedske z belimi brezami in modrimi jezeri, čudoviti pravljični park v Kiibenhavnu, prijaznosti Norvežanov in tisoče drugih lepih doživetij, tako da mu tudi deževno potovanje, ki ga je ves čas spremljalo, ni moglo izbrisati lepih vtisov. Barvni diapozitivi s tega potovanja pa so bili še posebno zadoščenje. Prikazal jih je zvečer zadaj za hišo svojim sosedom. Vsi so bili navdušeni. Razvedelo se je in Stane je dobil prvo vabilo Delavske univerze za predavanje. Bilo je to, Stane se še danes spominja. 10. oktobra 1957. Bilo je precej treme, zlasti ker ni imel projektorja in drugih pripomočkov kot danes. Tako sc je začela njegova predavateljska kariera. Ljudje so želeli gledati še in še, vabila so začela prihajati iz raznih krajev in organizacij. Njegovo še večje, pravzaprav že avanturistično potovanje, je bilo leta 1961, ko se je podal na Vzhod, na arabski svet — Bolgarija, Turčija, Sirija, Libanon, Jordanija, Egipt, Libija in Tunizija s povratkom prek Italije. V treh mesecih po Evropi, Aziji in Afriki. Toda namesto kolesa ga je takrat že nosil moped. To je bil že velik napredek! Vendar je bil to samo polkrog Sredozemlja, katerega si je že davno želel skleniti. Toda družinske in druge razmere so ga zadržale od daljšega potovanja polnih devet let. Šele lani si je lahko spet privoščil še zanimivejše potovanje prek Italije, Francije, Španije, Andorre, Maroka v sam pekel Sahare kot je imenoval sedanjo trilogijo predavanj. Koliko cvetja in lepot, mogočnih zgodovinskih templjev, kolikšno razkošje mogočnih vladarjev in ob tem neverjetne revščine množic je znal Tavčar zajeti v svoje barvne diapozitive velikega formata. Najzanimivejša pri vsem tem pa je vsekakor dokumentacija iz boja ljudi z neusmiljeno puščavo, sušo in peskom, ki je v nekaterih primerih kar zadržala dih nam kot gledalcem. Življenje je tvegal, ko se je podal sam v to največjo puščavo. To nam je tudi priznal. Zadoščenje za ta trud ni izostalo. Po vsej Gorenjski — od Stare fužine do Kamnika in Žirov, kjer je celo njihova velika dvorana postala premajhna, pa do Štajerske, Dolenjske in Notranjske, Ljubljane pa vse do Zagreba, povsod je dobrodošel gost. Povedal nam je, da je imel samo v Ljubljani prek 30 predavanj. Kakih 150 krajev je v Sloveniji, kjer je postal Tavčar najpriljubnejši potopisec. V mnogih krajih so organizirali njegova predavanja posebej za šolsko mladino kot dopolnilo šolskemu pouku. V Gornjem gradu, Moravčah, Žalcu, Sevnici, Krškem, Kostanjevici in drugod skušajo Tavčarjev prihod izkoristiti za več predavanj zaporedoma: za mladino, za starejše, za razne organizacije, ob raznih občnih zborih in podobno. Udeležba je ob takem primeril zagotovljena. Ko je Stane končal ta pripovedovanja je v njegovem stanovanju nastala tišma, vsaj za trenutek. V mislih se še nismo poslovili od puščavskega peska, od mogočnih mošej, od vabljivih obal Sredozemlja, od lukenj v skalnata bivališča. Pogled se je ustavil na 31 zastavah raznih dežel, ki jih je do zdaj Stane že prepotoval, ter njihove simbole razvrstil nad bogato knjižno omaro. »Katero od tolikih predavanj je bilo deležno največ gledalcev?« »Vsekakor Gorenjska v slikah in melodijah,« je odgovoril Stane. »Štiri leta sem hodil naokrog po Gorenjskem, slikal in zbiral gradivo za ta zvočni zapis lepote naše domovine. To predavanje so želeli videti po vsej Sloveniji, zlasti pa na Gorenjskem, saj je v tem predavanju vsakdo lahko našel tudi delček samega sebe. Seveda pa je izredne pozornosti deležno moje zadnje potovanje v Saharo, ki je bogato popestreno z zvočnimi diapozitivi. Občutek imam. da so potopisi najbolj privlačni.« »Kakšen je vaš naslednji načrt?« »O tem je težko govoriti. ; Želje so velike, možnosti pa majhne. Nikakor pa se ne morem otresti želje, da bi se ne podal več na pot. Kot želja je Indija, Daljni vzhod, centralna Afrika. Pravim, kot želja.« »Zakaj se podajate na taka dolga, včasih celo tvegana potovanja sam, in to z mopedom?« »Ce sem sam, lahko v celoti uresničim moje zamisli, nimam nobene odgovornosti I pred sopotnikom, kolegom, j Moped pa se mi zdi najprimernejše vozilo tako na I asfaltnih cestah kakor tudi j po puščavskih stepah in gor-I skih klancih. Moped lahko ! ustavim kjerkoli, da slikam, i ogledujem, sprašujem. Poleg tega je vožnja z mopedom ' zelo poceni. Nikakor ne morem pozabiti vodje švicarske odprave v Sahari, kako se je čudil, ko smo se v žarečem pesku srečali. Oni s težkim, dobro opremljenim terenskim »Landro\verjem« jaz pa sam z mopedom. Svojim očem niso mogli verjeti, da se tudi s takim vozilom premaga saharsko puščavo« V imenu gledalcev, Stane, še veliko sreče v okviru tistih želja za nove užitke nam gledalcem! K. Makuc Večji obisk turističnih zanimivosti Po statističnih podatkih je v lanskem četrtem tromesečju obiskalo slovenske turistične zanimivosti nekaj več kot 142 tisoč turistov, med njimi največ domačih — skoraj 100 tisoč, ostalo so bili tujci. Vseh obiskov pa je bilo za 10 odstotkov več kot v enakem razdobju leto prej. Manj razveseljiv pa je podatek, da je ob porastu domačega obiska, obisk tujih obiskovalcev upadel. Večji obisk kot leto prej so imeli na Starem gradu v Celju, v Muzeju talcev v Begunjah na Gorenjskem, Tehniškem muzeju na Jesenicah, partizanski bolnišnici Franji, v Postojnski jami in drugod. Hiša s čistim zrakom Borbi proti onesnaženju zraka so se poleg strokovnjakov pridružili še izumitelji. Nekaj takih izumov se je pojavilo v ZDA in nekatere so začeli že serijsko izdelovati. Posebnost med izumi je tudi hiša, v katero ne more prodreti onesnaženi zrak, ker je pač tako dobro zaščitena. Vsa hiša je pod velikim plastičnim šotorom, opremljena pa jc s kompliciranimi napravami za prečiščevanje zraka. Ne ve se še, koliko zanimanja je med kupci za to hišo s čistim zrakom. Verjetno ne preveč, saj jc zelo draga. Dedek Mraz stanuje na Norveškem Novo leto je že davno mimo, nekateri otroci pa še dobivajo odgovore na pisma, ki so jih skupaj s svojimi željami poslali dedku Mrazu. Mnogi otroci namreč pošiljajo svoje želje kar na naslov dedek Mraz, severni pol, Norveška. Pošta ta otroška pisma ne meče v koš, pač pa jih dobi norveško turistično društvo. Uslužbenci turističnega društva pa ljubeznivo odgovarjajo mladim dopisnikom, ki bodo nekoč zrasli in hoteli kot turisti obiskati Norveško, od koder jim je pisal dedek Mraz. Domiselna in dolgoročna reklama ... — Da, pri generalnem čiščenju sem oprala tudi flavto. Kako si opazil? Če so drugi kraji, čudni so običaji, Črnuh in Mihec spoznata, ko pokopljejo vojaka. 15 Sredi avgusta je bilo, ko je Žolna dobil od doma telegram, na katerem je pisalo: Umrla sestra. — Francka. »Za vraga, tega pa ne razumem,« je premišljeval pesnik. »Sestre sploh nimam.« Kljub temu je ostal tiho. Komandir čete mu jc takoj odobril teden dni izrednega dopusta. Žolna se je odpravil domov. Mislil si je: »Prijetneje se bo voziti, kot se poditi po teh hribih, pa naj bo kakorkoli že.« Ko je prišel domov, je bila njegova žena Francka oblečena v črno. Torej se je res nekaj zgodilo. Kmalu je izvedel, da je umrla sestra Francki. Pokopali so jo že dva dni prej. Žolni ni preostalo drugega, da se je naužil nekaj dobrot. Spoznal je, da je žena veliko vredna. Doma so opravili vsa dela pravočasno, tudi drugače jim ni šlo slabo. Sklenil je, da bo pri vojakih napisal daljšo pesnitev in se ji z njo oddolžil. Po treh dneh vožnje se je precej utrujen vrnil v vojašnico. Bilo mu je žal, da je šel domov. »Zdaj še pesniti ne bom mogel, tako sem z reda,« je godel. Prijatelja sta ga vprašala, kako je kaj doma. Mislila sta na splošno. »Odlično je bilo,« je odvrnil Žolna. Crnuh in Mihec sta ga debelo gledala. Umre mu sestra, on gre domov, pa pravi, da je bilo odlično, šele pozneje sta izvedela, da ni umrla njegova sestra, ampak le ženina. vojakov, ki so bili določeni za pogrebno spremstvo, sta prišla še dva človeka, ki sta vedno opravljala podobne posle. Iz mrtvaške ute so vojaka prenesli na mizo pred njo. Dva muslimana sta nagega namilila po vsem telesu, da je bil močno penast. Nato sta vanj od daleč zagnala več posod vode, da sta ga splaknila. Nato sta ga povila v sveže belo rjuho. »Bi ga pa že prej lahko umili,« je menil Mihec proti sovojaku. »Tiho. Takšen običaj imajo,« mu jc razložil le-ta. Po umivanju je prišel pop, ki je imel dolgo brado, oblečen pa je bil v pokrivalo do tal in v rdečo kapo s cofom. Opravil jc nekaj molitev. Vseskozi je klical Alaha in si dajal roke na obraz. Mihec je hotel videti vse, zato je pririnil čisto v ospredje. Ko je pop končal z molitvami, so mrliča položili v rdečo krsto. Spodnji del krste so pokrili s pokrovom, ki je pokrival le trebuh. Glava in noge so mrliču gledale ven. »čudni običaji,« se je začudil celo črnuh. Mrliča je bilo potrebno odnesti. Spredaj sta ga prijela onadva muslimana, ki sta ga prej umivala, zadaj pa je prostovolnjo priskočil Mihec, ki je zaposlil še svojega prijatelja črnuha. Nesreča je bila le, da pokopališča ni bilo videti v bližini. »Toliko bi bila bolnišnica že lahko napredna,« je ugotavljal krojač, »da bi imela svoje pokopališče.« Ugotovitev se je tembolj zajedala vanj, čim dlje so hodili. Mihca je pošteno bolela rama. Pogrebna povorka je krenila po poti čez grib, po dolini in se zopet ovila okrog Crnuh, Mihec Ivan Sivec pa še Žolna Tudi komandir čete ga je vprašal in Žolna mu jc povedal po resnici. Ko je kapetan za-robantil, mu jc pesnik dejal: »Saj tudi sam nisem vedel. Dopust pa ste mi dali vi sami. Kaj morem pomagati, če mi je žena poslala tako čudno brzojavko.« Tisto, da sestre sploh nima, je spretno zamolčal, kapetan pa mu zaradi dopusta ni mogel nič. Razumljivo je, da ga ne bi spustil domov, če bi vedel, za kaj gre. Žolna je prinesel z dopusta tudi dve litrski steklenici žganja. Na sprejemnici so ga pregledali in so mu vzeli obe. »Prekleta smola,« se je jezil, »zakaj nisem prišel v kasarno pod žico.« »Kaj moreš,« ga je pomirjeval črnuh. »Tovariši, toliko dobrega domačega žganja vendar ne moremo pustiti oficirjem. Veš kaj, pojdi na sprejemnico in reci, da imaš žganje za strica, ki živi v Bitoli,« je predlagal Mihec. Žolni se je zdela zamisel dobra. Ko je tarnal, da bo stric jezen, so mu vrnili eno polno .steklenico. Drugo so verjetno že sami izpraznili, saj so bili videti dosti boljše volje kot običajno. Črnuh, Mihec in Žolna so popoldne zlili vase tiste dobre domače kaplje. Še nekaj ne smemo pozabiti. Ko je bil pesnik doma, sta Mihec in črnuh doživela nekaj nenavadnega. Vojašnica je imela svojo bolnišnico dva kilometra vstran. Tja so se hodili zdravit, oziroma so bolniki ležali kar tam. Včasih je kdo tudi umrl. Iz neznanega vzroka jih je za vedno zapustil tudi neki vojak, ki je bil po rodu Turek. Kakšnih dvajset vojakov so določili, da mu gredo za pogrebom. Med njimi sta bila tudi črnuh in Mihec. Oba sta nalogo sprejela z velikim navdušenjem, saj sta vedela, da tisto popoldne vse drugo odpade. Vojak je ležal na mrtvaškem odru v leseni mrtvaški uti, ki se je komajda še držala sku-kaj. Verjetno domačih ni imel ali pa niso imeli denarja, da bi ga pripeljali domov Poleg hriba; poti ni in ni hotelo biti konca. Najhuje je bilo, da je Mihec, kadarkoli je pogledal proti Črnuhu, videl bele mrličevc noge z močnimi nohti na prstih. Postajalo mu je žal, da je bil tako vljuden, črnuhu se ni zdelo posebno težko. Lepše mu je bilo kot v vojašnici. Ko so prišli do pokopališča, ki je bilo oddaljeno okrog pet kilometrov, je bil Mihec ves premočen. Iskali so jamo, da bi zakopali mrliča, a je ni bilo nikjer. Pop ni utegnil čakati, nekajkrat je poklical Alaha in si zakril obraz z rokami, nato je odšel. Pokopališče je bilo čisto na samem, tako da še lopat niso mogli dobiti. Muslimana sta jih šla iskat čez grič nazaj v bolnico. Medtem je nekdo od vojakov iztaknil nekje zlomljeno lopato. Mihec je na mestu, ki se mu jc zdel primeren, zastavil s kopanjem. Nato so sc vojaki menjavali. Ko je bila jama že precej globoka, sta se vrnila muslimana s svojima lopatama. Začela sta se križati in zakrivati obraz. Vojaki so namreč skopali jamo na pravoslavnem delu pokopališča. Ni jim preostalo drugega, da so skopali še eno jamo, na muslimanskem delu. Mihec in Črnuh sta prvo jamo sama zasula. Drugo jamo so skopali tako, da je imel mrlič zglavje. Vzeli so ga iz krste in ga golega položili v jamo, nato pa takoj zasuli. Pri devanju v jamo je Mihcu spodrsnilo in je najprej sam padel v jamo. Komaj so ga potegnili iz nje »Varčni pa so, varčni, tovariši,« je rekel Mihec. »Celo krsto so prihranili za drugega.« RADIO Poročil« poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 13. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vedri 7.voki z orkestrom Wil-ly Hoftman — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Mali koncert — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Zlata Ognjanovič — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Od vasi do vasi — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 PL-smi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo sc ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z orkestrom Herb • Al-Pert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Mi-uvoj Surbck za dirigentskim Pultom našega orkestra — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa kovačiča — 20.00 Nove melodije — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v °Ovi teden Drugi program L3.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Filmske melodije 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Melodije z Jugoslovanskih festivalov zabavne glasbe — 16.40 Sobotni mozaik — 18.40 Igrajo majhni ansambli — 19.05 London-s& pop cocktail — 20.05 Svet in mi — 20.20 Operni koncert — 21.45 Večer s flavtistom Jeanom-Pierrom Rampalom — 22.15 Okno v svet — 22.30 Baročne glasbene mojstrovine — 23.55 Iz slovenske poezije 14. FEBRUARJA Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-'ooglasna in naročniška služba 22-152. — Naročni-letna 32, polletna 16 r*n. cena za eno številko 50 Para. Midi oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih °glasov ne objavljamo. 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.41 Strašni lovec Bum-bum — 9.05 Koncert iz naših krajev j — 10.05 Se pomnite tovariši | — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci česti- j tajo in pozdravljajo — 11.00 . Turistični napotki za tuje goste — 11-50 Pogovor s poslušalci _ 12.00 Na današnji dan , — 13.30 Nedeljska reportaža j — 13.50 Z domačimi ansamb- i li_ 14.05 Vedri zvoki s pihai- | nimi orkestri — 14.30 Humo- j reska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz operetnega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.13 Med Beethovnovimi sonatami — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 PakMa zabavnih zvokov — 14.00 Operetni zvoki — 14.35 Z orkestrom Paul Mauriat — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Popevke slo- i venskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Ljubiteljem operetne glasbe — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Faust — odlomki iz opere — 20.50 Večerna nedeljska reporraža — 21.00 Igor Ožim in Dubravka Tomšič-Srebot- njakova — 21.45 S stutgart-skih koncertnih odrov — 23.25 Ansambel Slavko Osterc na Zagrebškem bienalu 1969 — 23.55 Iz slovenske poezije 15. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Vice Vu-kovom in Terezo Kesovijo — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12. 00 Na današnji dan — 12.10 Med koncertantnimi deli Lucijana Marije Sker-janca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor iz Branika — 16.40 Z operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 La Boheme — opera — 21.50 Melodije z malimi ansambli — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Ples z znanimi orkestri Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 15.35 Popevke Jožeta Priv-ška in M,:mira Šepeta — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Melodije iz musicalov — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Zabavni zvoki — 19.40 Napevi iz Španije — 20.05 Stavki iz Schu-bertovih del — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Simfonični plesi in pejsaži — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Kulturni simpozij — 22.55 Stoletje orgelske glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije 16. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Siptarske pesmi iz Kosova — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz oper hrvaških skladateljev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije iz filmov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z orkestrom Roberta Rossi — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhna revija naših altistk — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Dorka Skoberneta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Glasba evropskega srednjega veka — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke iz studia 14 — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Popevke hrvaških skladateljev — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Minute za Tartinija — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 17. FEBRUARJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Za nvade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Slovenski pevci zabavne glasbe —' 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na«potki za tuje goste — 12.10 Schuber-tove pesmi za glas in za instrumente — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Koncertni valčki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Humoreska in con-certino — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz opusa Edvarda Gri-cga — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v našem s' • reo studiu — 21.35 Lažja orkestralna glasba — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola /a srednjo stopnjo — 15.35 Z ansambloma Korni grupa in Pro Arte — 16.05 Iz operetnega sveta — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Rav Conniff — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križ-potjih — 20.40 Večerni con-certino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 2i ve misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 18. FEBRUARJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.15 Turistični napotki za tuje goste — 1200 Na današnji dan — 12.10 Odlomek iz opere Jevgenij Onjcgin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 V ritmu koračnic — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z orkestrom Man-t ova ni — 14.45 Mehurčki — 15.40 Narodne pesmi iz Nemčije — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z orkestrom Kurt Bdel hagen — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Minute z ansamblom Arija Sossa — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape vov — 21 00 Literarni tokovi sedmih stoletij — 22.15 Iz opusa Honeggerja in Brit-tna — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo» kov — 14.05 Iz repertoarja orkestra Percv Faith — 15.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.05 NaS podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Sestanek ob jukc boxu — 18.40 Priljubljeni pevci zabavne glasbe — 19,00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Mozartove zgodnje simfonije — 21.00 Naš intervju — 21.10 Operni prizori Rista Savi na — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.55 1» slovenske poezije 19. FEBRUARJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne v priredbi Luke Kra-molca — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Igra vio lončelist Ciril Skerjanec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Borisa Franka —■ 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 14 35 Naši poslušalci čestitajo in. pozdravljajo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 15.40 Otožne in vedre iz naših krajev — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 1800 Aktualnosti duma in v svetu — 18.15 Glasbena lirika Cesarja Francka — 18.50 Ogledalo našega časa — l" .00 Lahko noč, otroci — 19.1-> Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Naj narodi poj o — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede m zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 15.35 Operetne uverture — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih —. 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Revija zabavnih zvokov — 20.05 Radijska igra — 20.45 Klavirski trio v B-duru — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.55 Iz slovenske poezije 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) ■— 14.30 Predolimpijske igre v Sapporu (Evrovizija) — 15.30 Nogometni turnir Velc-ža, 16.25 Državno prvenstvo v košarki Radnički : Borac (RTV Skopje) — 18.05 Obzornik, 18.20 Po domače s fanti treh dolin, ansamblom Brajko in brati Boštjančič, 18.45 Holandski dragulji — serijski film, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3—2—1 (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin (RTV Zagreb) — 21.35 Filmska burleska, 22.05 Nepremagljivi — serijski film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.15 Radovedni slonček, 19.00 Risanka, 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Odiseja miru (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 14. FEBRUARJA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Po domače z Beneškimi fanti (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Otroška matineja, 11.30 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 14.00 Nogometni turnir Veleža (RTV Sarajevo) — 15.45 Nove melodije (RTV j Ljubljana) — 16.45 Košarka 1 Lokomotiva : Zadar (RTV Zagreb) — 18.30 Mestece Pey-ton — serijski film, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3—2—1 (RTV Ljubljana) — j 20.35 Naše malo misto — hu- j moristična oddaja, 21.35 Vi-deofoti (RTV Zagreb) — 21.50 : Športni pregled (JRT) — 22.20 , Poročila (RTV Ljubljana) — I Drugi spored: 20.00 TV dnev- i nik (RTV Zagreb) — 21.00 ' Spored italijanske TV 15. FEBRUARJA 9.05 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Matematika Beograd) — 14.30 Predolim- i pijske igre v Sapporu (Evro- j vizija) — 16.10 Francoščina, I 16.45 Madžarski TV pregled I (RTV Beograd) — 17.40 Men-do in Slavica (RTV Zagreb) — 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Nebesna straža, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Skopje) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3—2—1, 20.35 Loška zvrst — TV drama, 21.50 Za bolezen so zdravila, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.00 Vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost (RTV Zagreb) — 19.05 Mladi za mlade (RTV Skopje) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 16. FEBRUARJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Spoznavanje prirode in družbe (RTV Beograd) — 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Torkov večer, 19.00 Mozaik, 19.05 Poplave, 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3—2—1 20.35 Velika ljubezen Elvire Madigan — švedski film, 22.05 Nokturno, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi I spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV \ Zagreb) — 18.30 Od zore do | mraka, 19.00 Narodna glasba i (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta, 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV 17. FEBRUARJA 8.15 TV v šoli (RTV Za- j greb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 čarobna piščalka, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Amaterski ansambli (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 j Po sledeh napredka, 19.50 i Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3—2—1, 20.35 Esmeralda , — balet, 21.45 Košarka Olim-pija : Ignis, 22.50 Poročila 22.50 Poročila (RTV Ljublja- ; na) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka (RTV Zagreb) — 17.45 Poljudnoznanstveni film (RTV Beograd) — 18.15 Kronika, 18.30 Amaterski ansambli (RTV Zagreb) — 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 18. FEBRUARJA 935 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina, 16.10 Matematika, 16.45 Mad- žarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Divji bik Ferdinand, 18.15 Obzornik, 18.30 Vprašanje časa, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd) — 1950 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3—2—1, 20.35 Prihodnost v komuniciranju 21.25 Padec Edvvarda Barnar-da — TV igra, 22.15 Karajan vam predstavlja .... Poročila (RTV Ljubljana — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Otroški spored (RTV Sarajevo) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 19. FEBRUARJA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Spoznavanje prirode in družbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.30 Vijavaja — ringaraja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd) — 19.00 Slovenska knjiga, pisatelj in bralec, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3—2—1, 20.35 Cat Balou — ameriški film, 22.05 Izkazimo se, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb) 17.35 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd) — 19.00 Informativna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SOBOTA MOJSTRANA — Ob 10. uri gorenjsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu za tekmovalke II. in III. razreda ter tekmovalce II. in III. razreda. ZELENICA — Ob 11. uri start starejših mladink za republiško prvenstvo v veleslalomu. NEDELJA GORJE — Ob 8. uri start pionirk v orientacijskem teku v okviru II. pionirskih zimskošportnih iger. ZELENICA — Ob 10. uri nadaljevanje slovenskega prvenstva starejših mladincev in mladink v slalomu. KRANJ — Ob 8.30 v klubskih prostorih ŠD Borec izbirno šahovsko tekmovanje Kranja. MOJSTRANA — Ob 10. uri nadaljevanje sindikalnih te-! kem v veleslalomu za tekmo-! valke I. razreda in tekmoval-' ce I. in II. razreda. Kranj CENTER 13. februarja zah. nemški barv. CS film VVINETOU II ob 10. uri, amer. barv. film PEKLENSKA STEZA INDI-ANOPOLISA ob 16., 18. in 20. uri, premiera zah. nemškega barv. filma CHARLIJEV STRIC ob 22. uri 14. februarja program ameriški barvnih risanih filmov ob 10. uri, zah. nemški barv. film CHARLIJEV STRIC ob 13. uri, amer. barv. film PEKLENSKA STEZA INDIANO-POLISA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma RAJŠI VDOVA, KAKOR . .. ob 21. uri 15. februarja zah. nemški barv. film CHARLIJEV STRIC ob 16., 18. in 20. uri 16. februarja zah. nemški barv. film CHARLIJEV STRIC ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 13. februarja amer. barv. film BAMBY ob 16. uri, amer. barv. CS film JEZDEC MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 14. februarja zah. nemški barv. CS film VVINETOU II ob 14. uri, amer. barv. CS film JEZDEC MAŠČEVALEC ob 16. uri, italij. barv. CS film POŽIG RIMA ob 18. uri 15. februarja amer. barv. film PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA ob 16., 18. in 20. uri 16. februarja italij. barv. film NUNA IZ MONZE ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 13. februarja amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 19.30 14. februarja amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 16. uri Tržič 13. februarja amer. barv. CS film PREPLAH V FIRE-CREEKU ob 17. 30 14. februarja amer. barv. film BAMBY ob 10. uri, amer. barv. CS film PREPLAH V FIRECREEKU ob 15. in 17. uri, slov. barv. film NA KLANCU ob 19. uri 15. februarja amer. film VVINCHESTER 73 ob 17.3.) in 19.30 Kamnik DOM 13. februarja premiera amer. barv. filma HEROJI GVA DALKANALA ob 17.30 in 19.30 14. februarja amer. barv. film HEROJI GVADALKA-NALA ob 15., 17. in 19. uri 16. februarja premiera franc. barv. CS filma ČLOVEK IZ ISTANBULA ob 17.30 in 19.30 Jesenice RADIO 13.—14. februarja nemški barv. film HELGA IN MIHA- \ EL 15. februarja amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO 16. februarja italij .-špan. barv. CS film SKRIVNOSTI BENGALSKE DŽUNGLE Jesenice PLAVŽ 13.—14. februarja italij.-šp. barv. CS film SKRIVNOSTI BENGALSKE DŽUNGLE 15.—16. februarja nemški barv. film HELGA IN MIHAEL Dovje-Mo j strana 13. februarja angl. barv. CS film LIGEJIN GROB 14. februarja špan.-italij. barv. film ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJE k 1 I Kranjska gora 13. februarja amer. barv. film DESPERADOSI 14. februarja franc.-italij. barv. film PRIMI HUDIČA ZA REP * Javornik DELAVSKI DOM * 13. februarja špan.-italij. barv. film ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJE 14. februarja amer. barv. film DESPERADOSI, amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO ŽENO Radovljica 13. februarja zah. nemški barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 18. uri, amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 20. uri 14. februarja amer. barv. film NOMADI S SEVERA ob 14. uri, amer. barv. film ŠTIRJE V BURJI ob 16. uri, amer. barv. film TRIJE MUŠKETIRJI ob 18. uri, zah. nemški barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 20. uri 15. februarja franc. barvni film NEZVESTA ŽENA ob 20. uri 16. februarja amer. barvni film UMOR V BEVERLI HIL-SU ob 20. uri Škofja Loka SORA 13. februarja angl. barv. film KJE JE JACK? ob 18. in 20. uri 14. februarja franc. barv. film SANATORIJ ZA ŽENE ob 15. in 20. uri, angl. barv. film KJE JE JACK? ob 17. uri 15. februarja nemški barv. film BALZACOVE GREŠ NIČE ob 18. uri 16. februarja amer. barv. film V ČASU CHARLESTONA ob 20. uri jI Železniki OBZORJE 13. februarja nemški barv. film BALZACOVE GREŠNI-CE ob 19.30 14. februarja ital. barv. film ZA VSAKO CENO ob 17. in 19.30 'Ah h 5 1 O LAJ (i) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. PODNOS, 7. UTERUS, 13. OPREDELJENOST, 15. DEVA, 16. NOE, 17. AVLA, 18. RAGLJICA, 21. TUR, 22. NA, 23. HO, 24. RS, 26. ACI, 29. KOSMATIN, 34. PIVO, 36. TEA, 37. OKOP, 39. OJALOVLJENOST, 42. RAKITA, 43. AVESTA. IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 87 rešitev. Od teh je bilo izžrebanih za: 1. nagrado (30 din) prejme Veronka Glavač, Kranj, Jama 19; 2. nagrado (20 din) prejme Milan Kern, Cerklje 37; 3. nagrado (10 din) prejme Slavko šebenikar, Bled, Selska c. 6. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nag rad 11 a k r i i a n k a VODORAVNO: 1. gozdna zver, tudi slovenski pisatelj in pesnik, Anton, 7. pretres, obravnavanje česa, razprava, 13. forma, 14. vrsta amino kisline v mnogih beljakovinah, 15. angleški romantični književnik, John, 16. vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita, 17. tuje žensko ime (Ma-gnani, Karina), 18. opis, 19. skandinavske letalska družba, 20. zajedavec v lesu, 23. ribiška mreža, 26. sprimek snega, zemlje, 27. ruda, ki se uporablja za izotope, 31. mesni izdelek, 33. trnek, 34. okrogline, 35. prapodoba, prapostava, 36. oglašanje ure, 37. postavljanje, slovesen obhod. 1 2 3 4 5 i. 1 8 9 10 11 12 13 15 1? 18 19 20 •21 23 28 29 30 31 ;).! ■ 3<, 35 ■ le 37 NAVPIČNO: 1. zmleto žito, 2. tropsko drevo, črni hrast, 3. notranja stran roke od zapestja do prstov, 4. ime harmonikarja Ahačiča, tudi poživilo »Plive«, 5. pivski vzklik, tudi bivši v zloženkah, 6. pritrdilnica, 7. francoska popevkarica, 8. ladijski vijak, avionski propeler, 9. poglavar, načelnik banovine, 10. orientalska kobulnica, janež, 11. prekanjenka, premetenka, navihanka, 12. denar vzhodne Indije, 16. jarek, ki ga je strmo v breg naredila voda, 18. nakit ali kaj drugega, na verižici ali vrvici, 21. roman Toneta Svetine v III. delih, 22. knap, 23. mladič, tudi skotitev, 24. kraj v južni Franciji ob reki Tam, 25. •Medenična kost, tudi stožičast vrh, grič, 28. planine v Bolgariji, del masiva Rodopskega gorja, 29. kislina, acidum, 30. ni-kalni prislov nak, 32. bistvo, vsebina, narava, 33. Talisova oran-žada, 35. kratica za poštni predal. % Rešitve pošljite do četrtka, 17. februarja, na naslov: Glas, % Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. • Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. umrli so V KRANJU Plamenca Vuksan, roj. 1928; Križaj Marija, roj. 1896; Ze-rovnik Jernej, roj. 1896; Lu-Kančič Karol, roj. 1905; Lusko vce Angela, roj. 1891; Ja-"ež'ič Marija, roj. 1895; Orc-Jfk Marija, roj. 1898; Obid Henrik, roj. 1923; Drnovšek Ivan, roj. 1894; Ručigaj Jer-roj. 1901; Studen Stanislav, roj. 1913. V ŠKOFJI LOKI Pečnik Peter, roj. 1889; *žl>e Ciril, roj. 1931; Rupar parija, roj. 1898; Jugovic Pe-roj. 1897; Cankar Igor, ^J. 1959. V TRŽIČU Meglic Marija, roj. 1900; K,bnikar Janez, roj. 1909; Ribič Janez, roj. 1884; Košnik Marija, roj. 1911; Meglic Katarina, roj. 1884; Roblek Se-bastijan, roj. 1897. se V KRANJU Pavič Dragutin in Martin-čič Jožefa, Maček Ivan in Markič Marija, Slatnar Florjan in Klemene Štefka, Ah-čin Rudolf in Mlakar Vida. V ŠKOFJI LOKI Burjek Štefan in Polanc Ana, Žontar Franc in Miklav-Čič Marija, Ažbe Janez in Mekiš Mira, Plestenjak Mirko in Rejc Jožica. V TRŽIČU Dopona Erpad in Savel Marta. NOVO V LESCAH PRODAJA AVT0PLAŠČEV ZRAČNIC KVALITEJPfiH VE KADAR BO POLEDICA VOZIMO Z GUMAMI. OPREMLJENIMI - Z ŽEBLJIČKI ALI VERIGAMI NABIJANJE ŽEBLJIČKOV BREZPLAČNA EKSPRESNA MONTAŽA CENTRIRANJE KOLES GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umet-nostnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je odprta zgodovinska razstava Turški tabori na Gorenjskem. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v L nadstropju odprta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V 11. nadstropju je na ogled etnografska zbirka Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešenov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava Prešeren v leposlovju. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. dc» 12. ure in od 17. do 19. ure. Trzni pregled V KRANJU Solata 5 do 6 din, špinača 8 din, korenček 4 do 5 din, slive 4 do 5 din, jabolka 2,50 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 10 din, čebula 3 din, fižol 6 din, pesa 2 din, kaša 5 din, radič 8 do 10 din, cvetača 5 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 3 din, surovo maslo 10 do 12 din, smetana 10 din, orehi 26 din, sir skuta 6 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 3 do 4 din, kisla repa 3 din, banane 6 din, paradižnik 5 din, fige 4 do 5 din, krompir 1 din za kg; jajčka 0,80 din. NA JESENICAH Solata 5,50 din, špinača 6,20 din, korenček 2,50 din, slive 5,70 din, jabolka 2,70 do 3 din, pomaranče 5,10 din, limone 5,70 din, česen 9,30 din, čebula 2,80 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, radič 9,50 din, ajdova moka 6,16 din, koruzna moka 1,70 din, surovo maslo 22,50 do 24 din, smetana 11,50 din, orehi 32 din, sir skuta 5,90 dni, sladko zelje 5,90 din, krompir 1,20 din za kg; jajčka 0,80 do 0,85 din. V TRŽIČU Solata 5 din, špinača 7 din, korenček 2,50 din, slive 4 din, jabolka 2 din, pomaranče 5 din, limone 5 din, česen 7 din, čebula 2,50 din, fižol 7,50 din, pesa 3,50 din, kaša 5 din radič 4 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 4 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 22 din, sir skuta 7 din, sladko zelje 3,50 din, krompir 1 din za kg; jajčka 0,70 din. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE mupha V Kranju SOBOTA — 13. februarja, ob 19.30 I. Cankar: KRALJ NA BETA.TNOVI, gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica v okviru tedna slovenske drame v Kranju. TOREK — 16. februarja, ob 19.30: za red PREMIER SKI: Peter Ustinov: PHOTO FINISH, gostuje SNG Drama iz Ljubljane. Vstopnice so tudi v prodaji. loterija Poročilo o žrebanju srečk 6. kola, ki je bilo 11. februarja 1971. Srečke so zadele končnicami din 70 20 80 10 3660 200 71420 500 159080 10.010 366960 150.000 551 100 28401 1.000 55991 500 041041 10.000 284261 10.000 444141 10.000 2 6 07112 1.006 731752 10.006 79982 5.006 3 ■ :i,vt 6 50603 506 57833 2.006 451993 50.006 684573 10.006 722773 10.006 4 6 60844 506 74834 506 004864 10.006 45 10 8015 200 51125 500 72805 1.000 46 10 44286 500 65946 1.010 431466 10.000 434846 10.010 614206 10.000 705216 10.000 07 10 57 10 57757 1.010 98 30 76628 500 124218 10.000 430888 10.000 19 20 399 50 01569 2.000 65879 500 152309 • 10.000 536399 10.050 Dežurni veterinarji 12. 2. — 18. 2. tel. št. 22-994 19. 2. — 25.2. tel. št. 22-405 26.2. — 4.3. tel. št. 22-405 Bosa noga tretjič (sanje v črni sobi) Žu-žu se sprehaja po mestu Su. Ulice so očiščene do zadnje dlačice. Še sam ne ve, ali naj stopi nanje s svojimi bosimi nogami, da ne prežene sijaja in ne bo t rohnet v svetli ječi. Rad bi stopil v mlekarno, pa nuna dolgih las, ki so pogoj, da dobi svoj obrok hrane. Ne preostane mu drugega, kot da zapusti z obzidjem obdano mesto Su in v okolju obritih glav, ki se skrivajo v katakombah, poišče kos kruha, ki mu ga je odrekla gospoda mesta Su. Potem pa neke sobote dobi v roke pokrajinski časopis ŠOU. Ves srečen, da bo lahko dobil tudi on svoj prostor pod tem soncem, se odloči da se bo odzval vabilu. Ima obrito glavo, čevlje na nogah. Vse, kar misli, da je potrebno za nastop na odru. Nihče še ni videl niti enega gologlavca, nihče ni slišal ene besede z odra prazne glave, nihče se ni mogel pritožiti, da se metali na njihove dolge in neumite lase milo in vodo, nihče se ni pritožil da so £a umili in ostrigli, a vendar ni gospode iz mesta Su to motilo, da ne bi zagnali vik in krik okoli nove, še nikoli videne reči. Napadli so vse gologlavce, jim polagali v usta laži, nazore, ki jih še niso slišali, oklicali za zgrešene in še in še. Nekdo je videl na lastne oči, tako je vsaj trdil, da so se šli celo ate in mame. Kako grdo, kako grdo. K sreči poznajo v mestu Su samo 25 črk za sestavljanje besed, a še to je dovolj, da so lahko obdolžili praznoglavce ali gologlavce za vse hudobije in umazanije umitega mesta Su. Sedaj se sprašuje tista peščica gologlavcev, mar ni bolje pustiti, da še njim zrastejo lasje in postanejo vsaj na zunaj dobri meščani mesta Su. A ni jim šlo za mleko sujevsko, hoteli so reči samo nekaj svojih besed, zavrteti nekaj svojih filmov, na steni in stropu oživeti mrtev celuloidni trak, velespoštovani gospod iz mesta Su, tudi na steni in stropu se da tako igrati, obenem pa še živeti trenutek na odru, živeti obenem preteklost in sedanjost. Ne vemo, zakaj naj ne bi smeli priti na oder tudi golo-glavci, nevešči igre, ljudje prazne glave, zgrešenih idej. Beseda ne bo mogla ubiti nobenega, če pa mu rani ponos, naj se zaveda, da je vse le igra. Vstopil sem v sobo »neizmerne čistosti« in na steni prebral tale zapis: govoril je gospod, govoril je Žu-žu, gospod sejat je trnje, iu-žu je hodil trnje žet. V sobi »neizprosne usode« sanja drugič Žu-žu. Hodi po ulicah mesta Su-jo. Tisti »jo« so dodali gologlavci, pomedli so z dolgolasci, pomiti so svoje glave, umili še njim so glave. Le ulice so odslej postale smetišče in če si bos hodil, si tvegal življenje. Prišla pa je spet novica v okrajno glasilo ŠOU-JO. in zopet so mestni gospodje, zdaj novi, obriti, dišeči se drli — češ, v svoje gledališče želite le umazane dolgolasce, nas lepovzgo-jence pa zanemarjate. A ljudstvo, obrito, pobrito, dišeče ne zmeni se za prazne gosposke besede in hoče že enkrat videti ata in mamo na odru. Žu-žu ne sanja več dalje. V oči mu posveti sonce rumeno in sanje spravi v knjigo zeleno. Skoči iz svoje postelje. Sanjal je, da ga vlačijo po Glasu in ni se zmotil Neki gospod FLORE se je pošteno privoščil BOSO NOGO. Da je napisal vrsto laži in zgrešeno doumel vabilo na avdicijo. O tem ni vredno govorili. Saj mu tudi potovanje iz Spodnjega Kašlja do Moskve (nekomu drugemu do Pekinga) dela težave, kot ima težave z nakupom domačih proizvodov. Samo nekaj vprašanj in zahval gospodu FLORETU predno na njegovo zdravje spijemo grenki aperitiv — da se ne prekine naš pogovor. Vsi udarci dovoljeni, velja? Hvala za prvi kamen, ki nas je zadel le v neobčutljivo peto. Ko smo se zbodli v prvi trn, za čudo ni pritekla kri — škoda.' Će je ostrižena glava lahko estetska, zakaj ne more biti tudi glava dolgih las? Mar res ne moremo zaplesati na steni, prevračati kozolce po stropu, mar res ne? Nikjer ni bilo omenjenega drugega pogoja kot le ta, da prijavljeni res hoče delati. Če pa imamo ime BOSA NOGA, bi lahko imeli tudi GLEJ ali MALA DRAMA. Še stopil nisi v dvorano, pa že govoriš o pluvanju po tebi, še videl nas nisi, pa že govoriš kako je letel golaž po tebi. Kritiziraj tisto, kar vidiš, slišiš na lastne oči in ušesa, ne pa da z umitimi ušesi pišeš laži. Mar moreš dokazati, da imajo tvoji nazori večjo vrednost in niso zgrešeni? Kakšni pa so sploh naši — moji nazori? Če si toliko zrel, zakaj potem nisi prišel in videl, kaj se ■dela, če se sploh kaj dela? Tako grde besede iz tako lepih ust. Sicer pa hvala za nenaročeno reklamo, prisil so že novi bosonogci! Sanje Žu-žu-ja in njegove besede zapisal soimenjak, tokrat p d polnim imenom Živko Kladnik. Prihodnjič že nekaj o prvi predstavi bose noge. Torej, kdo si grenki aperitiv našega življenja? Življenje naše ni lahko, pa tudi preveč težko ni. Kakor si boš postlal, tako boš ležal, je že star pregovor, a kakor ga obrneš, še vedno je zelo točen. Seveda se nanaša predvsem na poroko in pa na izbiro poklica. Vidite, prav poklic me je pritegnil, poklic v svojem širokem pomenu besede, z dobrimi in slabimi lastnostmi, k pisanju naslednjih sestavkov, ki bi jim lahko dali naslov POKLIC NAŠ VSAKDANJI. STANE KIMIFIC SEKRETAR PODJETJA Ko je Gregorij zasedel stolček sekretarja podjetja, je bil prepričan, da je naredil modro in življenjsko potezo. Res je, da so nekatere ugodnosti prejšnjega poklica splavale po vodi, kajti že sama predstavitev, »jaz sem pa tržni inšpektor,« je odprla marsikatera vrata. Kaj pa sekretar podjetja? Nima ta poklic nobenih prednosti? O, ima, ima seveda jih ima. Na vratih oddelka, kjer je bil Gregorij šef, je pisalo SEKRETARIAT. On je bil glavni, pomagali pa sta mu še dve pridni in temu primerno fini dami. Duet, kakršnega si človek lahko samo v sanjah zaželi. Stopit je Gregorij zjutraj v svojo pisarno, nerazpoložen kot se tej uri spodobi, pobrskal po papirjih, ki so še od prejšnjega dne ležali na mizi, pritisnil na gumb in spregovoril v mikrofon: »Julči, kavico mi prinesi, pa močno!« Potem je sedel, bobnal s prsti po mizi in čakal, da mu Julči prinese kavico. Ker jc bila Julči zelo vestna, je pohitela in pripravila kavico v rekordnem času. »Lepo, lepo,« jo je pohvalil Gregorij, potem pa še vprašal: »Imamo danes kaj zanimivega?« »Nič posebnega,« je bila medena, »le ob osmih imate kolegij pri direktorju, tovariš sekretar.« »Torej kolegij,« je zabrundal Gregorij, se obrnil k Julči in malomarno dejal: »No, je že dobro, le pojdi sedaj!« In je odšla, previdno nihajoč v bokih. »Krščen duš, kakšna mrha,« je pomislil Gregorij in mu je bilo skoraj žal, da je njen šef. Potem je pogledal na uro in ugotovil, da ima do kolegija še polno uro časa. Odprl je predal, vtaknil vanj športske novosti in začel brati. Če kdo vstopi, samo zapre predal in vse je v najlepšem redu. Točno ob osmih so začeli kolegijem. Gregorij se je silno dolgočasil, kajti z nabavo, s proizvodnjo in prodajo on nima prav nič opraviti in tako hodi na kolegij samo zato, da je pač prisoten. No, včasih se je res našlo delo tudi zanj in to v primeru, če so potrebovali novo delovno moč. Gregorij si jc lepo zapisal, kakšnega človeka naj bi dobili, ko pa je bil kolegij končan, je tisto, kar je zapisal predal tajnici, ta pa jc potem uredila dalje. Navadno je prišlo do oglasa, na katerega so se potem javljali kandidati. Če se je kandidat osebno zglasil v podjetju, potem so ga poslali k Grego-riju, ki je imel nalogo, da ugotovi, kakšen sploh je ta kandidat. Vidite, tako se je tudi začelo. Tisto dopoldne je sedel Gregorij za svojo pisalno mizo, ko je vstopila Julči. »Tovariš sekretar, nekdo želi govoriti z vami,« je najavila. »Naj vstopi,« je velel Gregorij. Vstopil je moški srednjih tet, prijazen in postaven. Predstavil se je za Florjana. Nič ni okleval, prišel je z besedo na dan. »Fanta imam,« je dejal. »Brez službe je, pa tudi šolal se ni bogvc kaj. Drugače je kar priden, le svoje muhe ima, kot večina mladih. Drugače pa se lahko zanesete nanj. Mislil sem . . ., no ja . . . če bi se našlo kakšno mesto zanj. Saj veste, za takega fanta je danes težko najti službo. Da bi pa cel dan garal, pa spet ne bi rad videl.« Gregorij je kar strmel vanj in bit prepričan* da ga bo ravnokar vrgel iz pisarne, kajti takega fanta v njihovem podjetju prav gotovo ne potrebujejo, to je vedel. Pa je potegnil pri.šlec Florjan iz žepa lepo kuverto, iz katere so kar silili rdečelič-niki, rekoč: »To je pa za vas, saj boste uredili, kajne?« In se je Gregor i ju človek enostavno zasmilil. Spravil je kuverto v žep ter dejal: »No prav, bomo videli kaj se da urediti. Oglasite se čez dan ali dva.« Prišel je čez tri dni in vse je bilo že urejeno. Gregorij je ostalim v podjetju dokazal, da nujno potrebujejo prav takega človeka in če misli sekretar, da takega človeka res potrebujejo, potem bo Že držalo. Tako je fant dobil službo, Gregorij pa srčkan honorar-ček. Vse je bilo v najlepšem redu in Gregorij je bil prepričan, da je naredil dobro delo. Mogoče bi še bilo dobro delo, če bi bil to edini primer, pa kaj ko človek okusi med, pa pride do zaključka, da je dober, tako dober, da ga mora zajeti vsaj še eno žlico. Tri dni za tem jc bilo, ko je prišla k njemu lepa, bujna ženska z nedolžnim, a obenem vabljivim pogledom. »Sedite,« je rekel Gregorij, a ko jc sedla, je pokazala krasote, ki so mu vzele raz> sodnost. Rekla je, da je ločena, da na neki način pač mora živeti, da je pripravljena storiti vse, samo da dobi delo, kakršnokoli delo. Gregorij se je prepričal, da je res pripravljena storiti vse, samo da dobi službo. Ob šestih sta bila v kinu, potem pa še pozno v noč v njenem stanovanju. Storila je res vse, kar je zmogla. Čez teden dni je bila že v spisku delavk podjetja, kjer je bil Gregorij sekretar. Gregoriju pa se je zdel med še vedno sladek. Vedno več novih moči so potrebovali v podjetju, vsaj Gregorij ja tako trdil. Seveda je vedel, zakaj potrebujejo novince. Z njimi je bil pač lep zaslužek, z novinkami pa še užitek. Tako daleč je prišlo, da je Gregorij nič kolikokrat pomislil, da je filmski režiser. Kdo ve koliko časa bi to trajalo, da ni bilo Julči, prav tiste Julči, ki mu jc vsako jutro pripravila kavico. Revi-ca ni in ni prišla na vrsto. Le kaj bi lahko bito hujšega od tega, saj je tako izgubila vsako upanje za napredovanje. Ni ji preostalo drugega, kot da vse skupaj pove direktorju. S tem je prišel Gregorij na črno listo, kar so mu tudi povedali. Ker jc bil karakter, je dal sam odpoved in s tem rešil podjetje marsikatere nadloge. V podjetju so sklenili, da novega sekretarja ne bodo jemali, ker ga ne potrebujejo Res je, da ga tudi do sedaj niso potrebovati, a kar je bilo, je bilo. Gregorij pa se ni jezil. Slišal je za tiče njegove baze in ga je veselilo, da ni edini. Sedaj jih išče in potrebuje pomoč. Bi mu pomagali iskati? Prihodnjič: KOMERCIALNI D/REKTOR GLAS * 19. ST1" ■ "'I MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Potem bova pač morala počakati do jutri,« odloči štefi, gospodar in natakarica pa ju samo gledata, saj ne razumeta niti besedice razen 'orne' in 'Penzberg'. »To je tista, tista, ki mu je pobegnila,« pravi natakarica, ko ostane z gospodarjem sama. Penzberg vendar ni tako daleč, da bi glasovi od tam ne prodrli sem, zlasti še, če je nekdo iz Penzber-ga postal direktor tiskarne in če je bila ta tiskarna nekoč last penzberškega župana, a je sedaj last bogate Anne-Marie, pcnzberške poštne uradnice, o kateri tudi tu v Benediktenbcuernu mnogo govore in se čudijo, zakaj odjeda na pošti kruh drugim, ko bi lahko mirno živela od svojih posestev in drugega imetja, ki si ga je nakupila še pred inflacijo. »Zdaj bo cirkus,« pravi natakarica pomenljivo. »Bogataška je zaljubljena v Federla,« pravi, kakor da obema privošči zaplet, do katerega bo sedaj ob prihodu Federlove žene prišlo med Federlom in bogato penzberško poštno uradnico. »Selbst verstiindlich! Kdo bi zametaval bogastvo.« »Toda žena je lepša. In tudi bogata je videti. Ste videli italijanski denar, za celo bogastvo denarja?« »Tale Federle ima srečo! Sam mi je pravil, da je imel nekoč neko ljubico, ženo nekega bankirja in fabrikanta, ki ga je vlačila po letoviščih!« »In vi mu verjamete?« »Zakaj bi mu ne? Babnice so nore nanj.« »Po moje je navaden bahač. Tudi meni je govoril, da je bila tista bogata ženska zaljubljena vanj in da je napravila celo samomor, ko jo je zapustil.« »Samomor? No, tega mu tudi jaz ne verjamem.« »Privoščila bi mu, da bi mu žena zmešala račune. Penzbcrška poštarka ga bo pri priči odstavila, čim bo zvedela, da se mu je vrnila žena.« »Ali pa se ga bo še bolj oklenila? ženske ne izpustite moškega kar tako iz rok, pa četudi je oženjen z drugo. Federle se bo znašel med dvema ognjema.« »Privoščim mu, da bi se pn obeh opekel.« »In si opekline prišel hladit k tebi, Mitzrl? Nisem slep! Tudi ti si metala oči za njim!« Natakarica zardi, ker jo je gospodar zadel v živo. Vendar bi rada to prikrila. »Metala? Lahko bi ga ovila okrog prsta...« »No, nikar, nikar! Nisi bogata kakor penzber-ška poštarka.« »Toda golše nimam, kakor jo ima ona. Takole ima,« pokaže natakarica s kretnjo pod svojim vratom. »Včasih je ni imela. Bila je prava lepotica. Zdaj pa jo ima! Pri petindvajsetih letih ima! Bog jo je kaznoval, ker je jemala drugi ženi moža. O, vse ji povem,« pokaže s prstom preteče proti stropu in misli na Štefi. »Prav nič ji ne boš povedala!« jo ostro pogleda gospodar. »Prav nič, ti rečem! Ali pa boš ob kruh! Jaz sem gostilničar in čenč, ki b'. mi škodile, ne bom trpel!« »Toda moja krščanska dolžnost je, da nesrečni in varani ženi povem ...« »Tvoja krščanska dolžnost je, da spoštuješ gospodarja, ki ti reže kruh in da ga ubogaš! A če ne, potem so tam vrata! Druge izbire nimaš!« »No, ja,« se natakarica zave svoje revščine in odvisnosti od gospodarja. Za delo in kruh je v teh časih hudo. Bolje se je ukloniti, pa naj jo še tako žge, da bi se maščevala človeku, ki jo je pred dvema letoma zapeljeval in zapeljal in kateremu se je do nedavnega vdajala, kadar je hotel, zadnjič pa ji je rekel, da je med njima konec in da ne bo več varal svoje zaročenke, kakor je imenoval penzberško poštarko in svojo delodajalko. Da je poštarka s Federlom noseča in tik pred porodom, natakarica še ne ve. »Nobene besede! Ne njej,« pokaže gospodar s kazalcem pod strop, »ne oni drugi,« pokaže z isto kretnjo v smeri proti Penzbergu. »Saj ne bom,« obljublja natakarica. »Prisezi!« ji gospodar ne verjame, dokler natakarica ne priseže. »Prisegam, da bom molčala « »In naj mi izpade jezik, če bom zinila le besedico,« zahteva gospodar, naj ponovi za njim. »Naj mi izpade jezik,« gre natakarici na jok. »Tako mi bog pomagaj!« »Bog pomagaj,« zajoče natakarica. »No, ne cmeri se! Ni ti hudega. Pn meni imaš" vse,« jo gospodar poboža. Tudi on bi Federiu polomil kosti saj mu je Micerl več kakor navadna natakarica. »Aber Geschaft ist Geschalt,« pravi. Direktor tiskarne je stalen gost. In to gost, ki plačuje tudi drugim in ki ga pameten gostilničar ne sme izgubiti. 3 Ćas se pomika po polžje. »Zakaj nisva pripotovala z dopoldanskim vlakom,« se Slavka loteva nestrpnost, pa tudi šteli je ta hip že žal, ker bosta morala čakati do jutri. »Če ti je dolgčas, si pojdi ogledat samostanske znamenitosti,« pravi, ker sinova nestrpnost povečuje tudi njeno. »V Penzberg bi šla! Menda pelje do večera še kak vlak tja,« jo skoro ukazujoče pogleda Slavko. »Pelje, prav gotovo pelje,« pravi štefi, kakor da omahuje in bi se sama rada vdala Slavkovi zahtevi. Toda tam je tašča. Srečanje bi se sprevrglo v prepir z zlobno svetohlinko. »Si pozabil, kaj je počela z menoj in kaj je hotela storiti s tabo?« Ne, Slavko ni pozabil ne ominega ščuvanja proti mami, ne njenih namigovanj, da ga bo mama dala v poboljševalnico, ker je hotel pobegniti iz Penzberga in se napotiti preko Švice v Italijo na ono stran soške fronte k borjanskemu norm in babici, pa so ga, mladega devetletnega ubežnika, prijeli že na vlaku in ga odpeljali v Mun-chen. Tja je potem prišla ponj mama in mu res zapretila s poboljševalnico, čeprav ga je, kakor je kasneje spoznal, razumela, zakaj je hotel pobegniti in bi ga nikoli ne dala v poboljševalni zavod. Vinharje in bližnja okolica (17) »Ta staro v trugo, potem pa po drugo!« Povem naj še, da smo včasih hodili v šolo bosi, kakor hitro je skopncl sneg. Na to smo zelo težko čakali. Med potjo iz Sole domov smo se sezuli, če je bila le kakšna prekopna na Prisojnih krajih. S pretnjo kazni so nam morali prepovedati, da do velike noči ne sme nihče bos v šolo. Maja in junija pa smo bili sploh vsi bosi. Nekateri so šli bosi celo v cerkev. Ce so se po Muhovi senožeti naredile prekopne, smo jo mahnile *— posebno, kadar smo bile skupaj s hribovkami — čez Ho-tovljo in na vrh senožeti po telohe, da smo z njim razveselile katero od naših učiteljic. Prav tekmovali smo, kdo bo prvi Prinesel lak pomladni pozdrav. Razume se, da smo tudi bre ^ali (kašljali) vsi skupaj, da so naše vzgojitelje že ušesa bolela. Doma pa nI bilo nikoli dovolj toplih čajev. NEKAJ STARIH NAVAD OBIČAJEV — Naj začnem kar pri krstu. V primeri z drugimi kraji pri nas v Vinharjih krstni botri prej-*?€Jo celo denarno nagrado. B°tra kupi samo belo platno *a prvo srajčko, drugih mazalnih obveznosti za obda-£°Vanje pri nas ni bilo nikoli. red zadnjo vojno je otrobov oče dal vsakemu od bo-*r°v po 20 din. Pri birmi pa je navada, da se birmanec obdaruje, po botrovi zmožnosti seveda, zato so včasih zelo gledali, da je bil boter (ali botra) čimbolj ugleden in bogat. Potem pa so se bahali, kaj vse so prejeli za birmo. ŽEN1TEV — Ce je včasih kakšen revnejši fant vprašal dekle za pušelje, mu je odgovorila: »Tebi že ne, ker nimaš grunta!« Glede tega je danes prav obratno; zdaj sta [ važna le služba in avto. Znan je bil tudi izrek: Ta staro v trugo, potem pa po drugo! V Vinharjih so bile zadnje velike ohceti leta 1928. Takrat sta se oženila oba naša najbližja soseda Pešar in Nacon. Ohceti sta bili samo za en teden narazen. K Pešarju je prišla Kožuhova Katre s Kovskega vrha, k Naconu pa žganj ar jeva Katre iz Zaprevala. To so bili za našo vas veliki dogodki. Poroke so bile takrat ob ponedeljkih, balo pa so vozili ob četrtkih. Vsaka od teh naših novih sosed je imela po štiri vozove bale, ki so jo vozili ženinovi sosedje. Zaprevalom je bilo v navadi, da je nevesta prvi voz sama speljala; prijela je konja za uzdo in naredila z njim ne- Gorenjski Kraji in ljudje kaj korakov. To je pomenilo, da gre nevesta prostovoljno od doma. Bogate neveste so imele takrat 40 do 50.000 dinarjev dote, ki pa je marsikdaj sploh niso videle. Doto je prevzel tast in z njo navadno plačal dolgove na domačiji. Taka je bila navada, zato se ni nihče preveč razburjal zaradi tega. Ko je šla nevesta z ženinom proti novemu domu, so godci običajno zaigrali tisto: »Beži, beži ti, ta stara, zdaj ti peljemo ta mlada, če ne boš ti proč bežala, te bo ta mlada v rit cobala ...« Šrangali so fantje le pri vožnji bale, nikoli pa ob poroki. Najprej je bila ohcet pri Pešarju. »Tancpudn« (plesišče) so uredili zunaj, na dvorišču pred hlevom. Plesali so od ponedeljka do srede, v hišo pa so hodili jesti in piti. Bili so trije godci: harmonika, klarinet in pardon, kot so rekli gro-movitemu basu. Ko je bilo pri prvem konec ohceti, so »tancpudn« podrli in ga odpeljali k sosedu Naconu. Tam so ga postavili v kozolcu — toplarju blizu hiše. Komaj so se torej malo naspali in svatje so ponovno zaplesali. Tako velike ohceti po tistem ni bilo nikoli več. O polnoči sta ženin in nevesta plesala solo, nato pa je teta nevesti snela venec z glave in svatje so ostali do jutra sami. Seveda je bila na nevestinem domu tudi »prva nevesta«, vendar so o tem običaju pisali že drugi in mi zato ne kaže ponavljati. SMRT — Ob smrti so naši predniki pred hišo postavili karlejž — leseno znamenje, pred katerega so postavili nosila s krsto. Najbližji sosed je šel potem s kadilnico trikrat okrog krste in molil. Včasih so dali mrliča na zelo visoke pare, ki so bile skoraj pod stropom. Ce je bil mrlič moški, ga je vahtal moški, žensko pa ženska. Navadno so bili to kakšni bajtarji, ki so potem za plačilo dobili nekaj pokojnikove obleke. Tisti, ki je vahtal, je tudi »lonal« vsakemu kropil-cu, ki je prišel molit za pokojnega. Na mentrgi v hiši pa je ponavadi stala steklenica z žganjem in kruh. Marija Frlic (Nadaljevanje) (Nadaljevanje) Zares dolgo smo se zadrževali pri pripovedi o gradu Turnu in njegovih ljudeh. Pač zato, ker je Turn najstarejši od sedaj še stoječih preddvorskih gradov — pa tudi zato, ker je bila v njem rojena prva slovenska pisateljica Josipina Urbančič-Turno-grajska. In ker je v turn-skem grajskem parku Julija Primčeva tako rada poslušala Prešernovo pesem Luna sije, kladvo bije ... RAZDRTO GNEZDO osipinin oče Ivan Nepo-muk Urbančič je umrl 1. 1841. Vdovi je poleg hčerke Josipine zapustil še dva sinova — Janka in Fide-liusa. Grad Turn je bil s svojimi 1400 orali zemlje zapisan seveda najstarejšemu sinu Janku, četudi mu je bilo komaj štiri leta ... Ob sestrini smrti je bil Janko star 17 let, brat Fidelis pa šele 14. Materi nista mogla biti kaj prida v pomoč. Zato je pričela zaskrbljena vdova misliti na prodajo Turna. Na ponudbo je imela že vsoto 120.C00 goldinarjev (v današnji vrednosti denarja je to 360 milijonov starih dinar- Vendar se je premislila in Turn je ostal v rokah Urban-čičev še do 1. 1909, ko ga je od Janka Urbančiča odkupil Oton pl. Detela. Mlajši brat Fidelis se je že prej odrekel grajski gospo-skosti in se poročil s kmetico v bližnji vasi. Imel pa je edini otroke (Josipini je umrl otrok takoj po porodu, Janko otrok sploh ni imel), katerih potomci še danes žive na bližnjem Olševku. Potem, ko je Janko Urbančič, prodal Turn, se je preselil v Polhov gradeč, kjer si je že prej kupil starinsko graščino. Kaj ga je gnalo iz Preddvora — kdo ve? In tako je zagospodarit na Turnu nov graščak — Oton pl. Detela. V času okupacije je bil Detela preddvorski župan in je menda dobro ščitil kraj sam in domačine. Pred dnevi me je celo neki Detelov znanec opozoril, da je Detela z ljudmi vedno slovensko govoril in da je bil poštenjak. Slišal pa sem seveda tudi drugo plat zvona, posebno v zvezi z odkupom gradu Turna. Naj bo že tako ali drugače, mož je kmalu po osvoboditvi 1. 1945 v grenkobnih okoliščinah umrl. O mrtvih pa govorimo le dobro ali pa — molčimo ... DRUŽINSKI VOZEL Pri Urbančičevih se je svaštvo in sorodstvo prav zanimivo prepletalo: po smrti Josipine se je njen mož Lovro Toman 1. 1863 znova poročil, in sicer z Nemko Luizo Altman. Ko pa je Toman 1. 1870 umrl, se je z njegovo vdovo — Luizo — poročil Josipinin brat Janko! Otrok z Luizo Altman ovdovelo Toman Janko Urbančič ni imel. Pač pa je v svojo polhograjsko graščino povabil hčerko svojega mlajšega bra- ta Fidelisa Ano in jo imenoval za svojo edino dedinjo — seveda šele po smrti svoje vdove, ki je umrla 1. 1918 v 54. letu starosti. Ana se je poročila z madžarskim huzarskim oficirjem in se je po njem pisala Dela-go. Bila je poslednja polho-grajska graščakinja. Umrla je po tej vojni nekje na Avstrijskem. Zapustila je dve hčerki. VRNITEV H TURNU Se besedo o nekdanjem domu Urbančičev. Nasproti gradu stoji že od srede 18. stoletja kapelica — mavzolej. Zgradil jo je graščak Ksaver Ludvik Dinzl kot osmerokotno stavbo, posvečeno Materi Božji. Freska nad vhodom v kapelico kliče po obnovi. Vrh kupole je majhen stolpič, v katerem je nekoč visel zvon — težak le kakih 50 kg — vlit 1.1738. — Na notranjih stenah sta vzidani dve nagrobni plošči. Ena od teh pove, da tu spi Janko Urbančič, 56-letni nekdanji turnski graščak. Pod tem napisom je še pripis v latinščini: maeritus al uxore Luisa (obžalovan od soproge Luize). Seveda bi še dosti rad pripovedoval o Turnu in njegovih zadnjih gospodarjih. Zanimivo je že to, da visita v preddvorski župni cerkvi kar dve veliki oljni podobi (Mati Božja in Sv. Nikolaj), ki ju je izdelal graščak Janko Urbančič. Ć. Z. OBEFvGCFvTSCHACI i Hrib IfJi i I 1' * Valvasorjev bakrorez (posnetek po originalu) Umetnostna galerija na Javorniku Pogovor s članom javorniške Svobode Edom Žagarjem Pred leti so na Javorniku zgradili nov delavski dom, v katerem je najprej dobilo svoje prostore podjetje Pošta z Jesenic. Nato so uredili dvorano za kulturne in druge prireditve ter ostale prostore za razne sestanke in konference krajevnih organizacij. Precej časa pa se niso mogli sporazumeti za kakšne namene naj bi bili zgornji prostori delavskega doma. Na zadnjem občnem zboru so se končno le odločili, da bodo prostore uporabljali za knjižnico, ki je sedaj v pretesnem prostoru na Koroški Beli, ter za umetnostno galerijo, ki jo bodo urejevali postopoma. O delu upravnega odbora delavskega doma in o problemih in načrtih javorniške Svobode je na naša vprašanja odgovarjal njen dolgoletni član in prizadevni krajevni organizator in pobudnik marsikatere akcije tovariš Edo Žagar. 0 »Tovariš Žagar, kako delujejo posamezni odsekti DPD Svoboda z Javomika in kakšen program dela so si zastavili za prihodnje?« »Dramski odsek šteje trenutno 25 članov, naša največja težava pa je v tem, da se mladi premalo vključujejo, starejši pa odhajajo. V začetku letošnjega šolskega leta smo pritegnili nekaj šolske mladine, ki se je v velikem številu odzvala in nekateri učenci so že prvič stopili na oder v igri Tonček in prikazali solidno znanje in veliko mero prizadevanja. Mislim pa, da mora odsek dobiti primerno organizacijsko vodstvo, da izdela koncept in skuša uveljavljati nove oblike dela: literarne večere, na katerih bi sodelovali domači ljubitelji umetnosti in igralci ter recitator j i iz drugih krajev, da svojim članom omogoči oglede kulturnih predstav zunaj Jesenic. V okviru šahovskega odseka delujejo le mladi, se pridno udeležujejo tekmovanj in se redno sestajajo, dobili smo tudi pionirsko folklorno skupino, ki je z uspehom gostovala na festivalu v Murski Soboti in v festivalni dvorani na Bledu. V bližnji prihodnosti pa bomo morali sestaviti nov odbor, ki bo skrbel, da se bo knjižnica na Koroški Beli čimprej preselila v delavski dom in da bo for- miral posebno komisijo, ki bo pripravila program za 50-letnico društva, ki bo prihodnje leto. Predlagali bomo, da bi istočasno praznovali obletnico društva in otvoritev nove umetnostne galerije v našem domu.« Q »Kako si boste prizadevali zbrati dodatna sredstva za urediitev prostorov?« »Na zadnjem občnem zboru smo se zmenili, da je naloga upravnega odbora delavskega doma in javorniške Svobode, da prek novoustanovljene kulturne skupnosti na Jesenicah zberejo potrebna denarna sredstva. Uredili bomo tudi pisarno družbenopolitičnih organizacij terena Javornik-Koroška Bela, lahko pa bi organizirali v naših prostorih tudi klubske filmske večere, saj temu namenu popolnoma ustrezajo.« # »In kakšne prireditve se bodo zvrstile v bližnji prihodnosti v vašem domu?« »še naprej si bomo prizadevali, da bomo organizirali čimveč kulturnih priredite/. Člani dramskega odseka pripravljajo novo delo, v kate rem bodo sodelovala tudi dekleta, ki so zaposlena v obratu Iskre na Blejski Dobravi Z Bevkovo povestjo Tonček pa bomo najbrž gostovali v Trbovljah, saj s trboveljsko Svobodo sodelujemo že petnajsto leto. Sredi marca bo v Trbovlje odpotoval tudi pevski zbor, ki ga vodi prof. Milko Škoberne. Navezali pa bomo tesnejše stike z Blejsko Dobravo, saj sc je tam že pojavila zamisel, da bi skupno reševali nekatere probleme.« Dela je veliko, želja in zamisli tudi. Treba bo žrtvovati dosti prostih ur, prebroditi marsikatero težavo in oviro. Potrebno bo dosti prizadevanja in zavzetosti, ki jo vzbudi želja po uspehu. In javorniški svobodaši so že velikokrat pokazali, da to zmorejo. Prepričani smo, da bodo uspeli, pri tem pa bi jim 7. najbolj skromnim udej-stvovanjem ali vsaj zanimanjem za njihovo delo velika pomagali. D. Setlej Od 9. do 11. januarja 1942 je bila v Dražgošah znamenita dražgoška bitka. Vsako leto počastimo spomin nanjo s proslavami, tekmovanji in pohodi. Tudi letos je bil pohod po poteh partizanske Jelovice. Udeležili so se ga šolarji iz Zirov, Gorenje vasi, Trate, škofje Loke in Železnikov z vodniki ter nekaj bivših borcev. Janko Bernik in Lojze Basaj pa sta nam pripovedovala o dražgoški bitki. Okrog pol devetih smo krenili proti Lajšam. Vso pot smo hodili veselo in brezskrbno; vse drugače kakor borci junaškega Cankarjevega bataljona. Na enem izmed ovinkov nas je ustavil tov. Bernik. Povedal nam je, da se je tu začela ta znamenita bitka. Tu so partizani prestrašili Nemce, da so »preložili« bitko. Preden smo odšli naprej, nam je govornik obljubil, da bo še pripovedoval. V Dražgoše Med potjo smo se ustavili še v Lajšah v gostilni Pri štihlnu. Tukaj je prevzel besedo tov. Basaj. Takole je pripovedoval: »Leta 1941 se je že začel v teh krajih upor, zato so okupatorji selili domačine. Med prvimi je bila izseljena družina Ber-toncelj, kjer jih je bilo deset. V njihovi hiši so se često ustavljali partizani. Ta izselitev pa je spodbudila še hujši odpor. Cankarjeva četa je postala bataljon, ki se je delil na gospodarsko, transportno in OF četo. Zanimiv dogodek, ki se je zgodil v tej hiši, potrjuje, da so skoraj vse hiše držale s partizani, »štihlnov oča« je ravno ležal za pečjo, ko so vstopili Nemci, Domačemu izdajalcu, ki je bil z njimi, je pljunil v obraz — a čudno, ne hiši ne očetu niso storili česa hudega. Potem smo se poslovili od prijazne gostilne in odšli naprej proti Dražgošam. Meni se je pot zdela zelo kratkočasna, kajti komaj sem se zavedla, že smo bili v Dražgošah. Najprej smo se odpočili in okrepčali Pri birtu, potem pa se preselili k spomeniku. Tu so nekateri učenci deklamirali partizanske pesmi in spet sta se oglasila borca. Tovariš Bernik je govoril na temo: »Zakaj sem odšel v partizane?«, a prepričana sem, da vam bo bolj všeč pripovedovanje tov. Basaja: »V Dražgošah se je bataljon razdelil po hišah. Vas je bila kakor utrdba. Nemške topove so zadržali na Rudnem. Nemci se niso bali partizanov, kajti čez jaso so šli kar brez kritja. Tam jih je takrat obležalo okrog 2000. Nemcem je hotel v borbi pomagati proti partizanom izdajalec Eržen, vodja belih. Toda takrat je pokazat bataljon, kaj zmore. Ravnali so se po načelu: V slogi je moč in so nastopili zelo enotno in povezano.« Pred vojno so štele Dražgoše 80 hiš, sedaj pa le 66. Govornika sta menila, da jc spomenik premajhen za vse žrtve Dražgoš. Ko smo se peljali proti domu, sem imela ves čas v ušesih besede: >-Res. nikoli ne bo poplačano, kar so dali Dražgošani za svobodo!« Irena Prevc, 7. c r. osnovne šole Železniki Počitnice Muzej Morda še ne veste, da je aiuzej grška beseda in je bil v starem veku to prostor poučen muzam — boginjam Ujnetnosti in znanosti. Danes ^° muzeji zgradbe, v katerih Jivajo, raziskujejo in prikazujejo zbirke starin in umet-"!n. Prirodopisnih in tehničnih predmetov. Delimo jih na nanstvene: prirodopisne, etnografske, pomorske, šolske j**! in umetnostne, v katerih ?° zbirke slik, grafik, kipov itd. . Pl*vi muzej je poznan še iz • stoletja pred našim štetjem. so^p-Večj-' muzeji na svetu g ■ * >tti in Uffizi v Firencah, 'era v Milanu, Akademija v *e»etkah( Vatikanski muzej li*iklmu' Louvre v Parizu, Bri-«n Museum in National Gal- y v Londonu, Prado v Ma-Xr •' Erir»itaž v Leningradu, skef.jakovska galerija v Moka^-' Stara in Nova pinokote-ch m Nemški muzej v Miin-Um GalćriJa v Dresdenu, "letniško-zgodovinski mu-lerv"3 Dunaiu> National Gal-PoTtV Washingtonu in Metro-k^'Uan Muzcum v New Yor- 2el^di-pri nas je mn°g° rnu- nih,r L" ° teh boste' dra8i li Igralci, slišali in se uči-mea vašim šolanjem. Jutro Zgodaj sem se predramil. V sobi je bila še tema. To jutro se mi ni ljubilo spati, čeprav sem šel zvečer pozno spat. Neka skrivnostna sla me je gnala, da sem vstal. Oblečen v kratke hlače in bos sem stopil v rosno travo, ki je bila takrat še posebno mehka. S počasnim korakom sem stopal po vrtu. Vlegel sem se v mrzlo travo pod košat oreh. Ozrl sem se proti Krvavcu, ki ga je rahlo pokrivala jutranja meglica. Grintavec in Storžič sta ponosno stala v bleščeči luči. Žarki so se odbijali od skal in se lesketali v soncu. Razposajeno ptičje petje me je dramilo iz spanja. Meglica, ki je prej pokrivala Krvavec, se je počasi premikala proti Grintavcu. Sončni žarki so prebijali meglo in posvetili tudi pod oreh. Postalo je svetleje in oslepel sem od sončnega bleska. Pomaknil sem se vstran, kjer je bila senca. Megla, ki je prej zakrivala Krvavec, se je umaknila in vzhajajoče sonce je obsvetilo pokrajino. Krvavec je postal zlat od sončnih žarkov, ki so se odbijali od visoke radijske in televizijske antene. Jutranje sonce je sušilo travo, ki je bila še mokra od rose. Nekje je zakikirikal petelin. Tedaj me je vzdramil konjski topot in drdranje voza, ki je šel po cesti mimo naše hiše. Kmetje so odhajali na polje s konji in traktorji. Po cesti je pri- ' drvel traktor. Sosedov Jure je odhajal z očetom na polje. Ozrl se je name in me zaspano pogledal. Jure bi namreč zelo rad spal, a je moral z očetom. Z roko mi je po-mignil, naj grem z njim. A danes se mi še ni ljubilo vstati iz tople trave, ki jo je sonce že pošteno ogrelo. Traktor se je izgubil za vogalom, le še ropot motorja je bilo slišati nekaj časa. Malo sem zadremal, a kmalu sem zaslišal zamolklo zvonenje z vaške cerkve. Raj ko Rakovnik, 7. a r. osn. šola Stanka Mlakarja, Šenčur Fazanom koruzo Bilo je pozimi, sneg je na-letaval in bilo ga je kar dovolj. Stric Andrej, ki je lovec in še nekaj drugih lovcev je postavilo nad potokom krmišče za fazane. Lovci vedno skrbijo za divjad. Pozimi jim nosijo sol in seno, fazanom pa pogosto koruzo. Ob hudi zimi, ko zapade mnogo snega, posodim stricu smuči, da je težka pot do potoka lažja. Mira šušteršič, 5. c r. osn. šole Peter Kavčič, škofja Loka Prišel je čas šolskih počitnic. Ponekod so podelili polletna spričevala že pred tednom, v nekaterih krajih pa so se šolska vrata zaprla šele v petek, 29. januarja. Počitnice so sc na račun prostih sobot skrajšale skoraj za polovico. Zimske počitnice so čas smučanja in sankanja. Vsak dan sem videla na postajah vse polno otrok, opremljenih s smučmi in težkimi čevlji, ki so jih komaj nosili za seboj. Vsi so nestrpno čakali, kdaj bo pripeljal avtobus, da bi se odpeljali v škof j o Loko in od tam na Stari vrh. Bila sem jim kar nevoščljiva, ker so se oni lahko smučali, jaz pa sem morala biti doma. Sankati se nisem mogla, saj je bilo vsak dan oblačno, deževno in pusto. Nekajkrat je bila tudi tako gosta megla, da se ni razločila niti sosedova hiša, ki je samo nekaj metrov od naše. Zadnje dneve počitnic se je vreme spremenilo le toliko, da je posijalo sonce in s svojimi žarki ogrelo pokrajino. Med počitnicami nisem doživela kaj posebnega. Prebrala sem štiri knjige in pomagala mamici pri vsakdanjem delu. Popoldne sem šla za kako uro ven, kjer sva se s sestrico sankali in drsali. Zdenka Volčjak, 3. b r. osn. šole Cvetko Golar škofja Loka ...in zanj se je začelo novo življenje Kraj gozda stoji baraka. Kadar zapiha samo hladna sapica, se prične majati. Vse okoli nje je mrtvo. Redki hodijo mimo, pa še tisti ne upajo pogledati, če je sploh kdo notri. In vendar je. V baraki živi starec. Sam je, nikogar ne pozna. Nikdar ne prestopi praga barake, niti ne pogleda ven. čisto sam je in sedi na trinožnem stolčku poleg mizice, ki je tudi vse, kar ima. Naslanja se na palico in nepremično gleda v tla. Koliko časa že tako čaka? Ali sploh kaj čaka, koga, zakaj? Le koliko dni že to čakanje traja? Ne ve, kdaj sije sonce, kdaj dežuje, sneži. Sam je, nikogar nima. Bil je sončen dan. Do barake je prišla majhna deklica s kodrastimi lasmi do ramen. Bili so lepši od sonca. Lahek veter se je poigraval Z njenim krilcem. V drobni ročici je držala rožo. Ustavila se je, obstala pred vrati. Ni upala vstopiti. Z ročico je že prijela za ročaj in počasi, počasi odpirala vrata. Močno so škripala. Starec se je zganil. Dvignil je sivo glavo in se ozrl na deklico. Deklici je skoraj zastal dih. S šibkim glasom je komaj rekla: »Dober dan, dedek!« Starcu so se oči zalesketa-le, čelo se mu je napelo in težko, zelo težko je rekel: »Dober dan, deklica!« Njegov glas je bil tresoč, čulo se je, da že dolgo ni z nikomer govoril. Z deklico sta si zrla v oči, nobeden ni vedel, kaj naj reče. Tedaj je deklica stopila k njemu in mu dala rožo. S tresočo roko jo je starec vzel in rekel: »Kako pa ti je ime, deklica?« »Maja sem,« je odgovorila. Starec se je nasmehnil. Čuden je bil njegov nasmeh, še bolj čudno pa to, da je Majo prijel za roko. Ni se ga bala, zlezla mu je v naročje, starec pa je pričel govorili: »Veš, Maja, že dolgo sem tu čisto sam. Nihče me ne pozna, nikogar nimam. Prišla si ti. Zakaj? Zakaj nisi doma?« Maji so se v očeh zaleske-tale solze. Dolgo je trajalo, da je spregovorila: »Nimam doma, tudi jaz nimam nikogar. Sirota sem, živela sem pri stari ženi, vendar umrla je in sedaj nimam nikogar več. Dedek, ali sem lahko pri tebi?« Tudi starcu so pritekle po licu solze. Ni vedel odgovora, ni odgovoril. Maja pa ga je že poljubila na lice in rekla: »Hvala, hvala, dedek!« Starec se je nasmehnil in ji vrnil poljub. Čudno je bilo, tako hitro se je spremenil. Maja je stekla ven in mu prinesla cvetje. Odprla je okno in v barako je posijalo sonce naravnost starcu v obraz. Sedaj, sedaj se je zanj pričelo čisto novo življenje. Nena Bizjak, 7.a r. osnovne šole Simon Jenko, Kranj Učiteljica: »Za domačo nalogo opišite osebo, ki ste si jo najbolj zapomnili.« Učenka opiše strica. Drugi dan smo morali narisati Polijemo. Učenka ga nariše tam, kjer je prej opisala strica. Sonja Rožanc, 6. b r. osn. šole Žirovnica S ŠOLSKIH KLOPI C^zdravnik 8 BLIŽA SE . MAREC MOŽJE IN FANTJE Pravočasno mislite na DARILA Dariln Darilne zavitke vam po ze aranžirajo v vseh prodajalnah ŽIVIL. A, KRANJ DELOVNE ORGANIZACIJE! Vse za pogostitev in obdaritev vaših sodelavk dobite v naših prodajalnah 21VIL.A KRANJ MK iz Ljubljane — Sredi marca sc nameravam poročiti, toda kljub razmišljanju se ne morem odločiti niti za barvo niti za model oblačila, ki ga bom takrat nosila. Rada bi imela obleko in plašč. Prosim, svetujte mi tudi, kakšne barve blago naj izberem, ker bo fantova obleka temno-modra. Marta — Za poročno slovesnost \-»m svetujem oblačilo, ki bo uporabno potem še nekaj časa. Blago kupite v sivi ali umazano rumeni barvi. Obleka je enostavna in normalne dolžine. Kroj je rahlo oprijet, rokavi so kratki ali pa jih lahko tudi ni. Plašč je prav tako v princes kroju, ima visok ovratnik, dolžina pa je midi. Obleko in plašč krasijo šivi, srebrni gumbi ter sponka na pasu. Zadnja stran plašča jc popolnoma gladka. Sir premalo cenimo Pri nas znamo delali dobre sire, celo znani smo po tem, pa vendar jih malo pojemo v primerjavi z drugimi narodi. Zaradi njegove hranljivosti, saj ima visokovredne beljakovine, maščobe, rudninske snovi in vitamine, bi ga lahko ponudili k vsakemu obroku. Sir je lahko samostojna jed in kot dopolnilo obroka. Sir je v primerjavi z drugimi živili izredno prebavljiv, saj je njegova prebavljivost tudi do 99-odstotna. Encimi v siru pospešujejo prebavo, zato ga Kotiček za ljubitelje cvetja Vzgoja amarilisa in gEoksinij PISE INŽ. ANKA BERNARD bbibi Istočasno z gomoljastimi begonijami in lilijami lahko kupite pri hortikulturncm društvu v Kranju tudi gomolje glo-ksinij in čebule amarilisa, ki so hvaležne sobne rastline. Nekaj dela in skrbi z njimi poplačajo z bogatim cvetjem, gojimo pa jih lahko tudi več let. Gloksinije — s pravim imenom sinningia — so priljubljene lončnice z velikimi žametnimi in zvonastimi cvetovi žarečih barv, lahko tudi z belim robom. Cveto poleti, lahko tudi več mesecev v sobi in to tako bogato, da cvetje listje skoraj prekrije. Gomolje posadimo z vdolbeno stranjo navzgor v lončke ter jih prekrite s šipo nakalimo pri enakomerni talni temperaturi 22 do 24 stopinj. Od kalčkov obdržimo le tri do štiri, ostale odstranimo. Gomolje nato presadimo v zelo hu-mozno šoto ali s peskom pomešano zemljo. Gloksinije zalivamo le z mlačno in postano vodo. Prestavimo jih na hladnejše in svetlo mesto, ki ni direktno na soncu. Enkrat tedensko jih pognojimo z gnojili za lončnice. Amarilis z velikimi cvetovi običajno rožnate do rdeče barve vzgojimo iz čebulice. Cim debelejša je čebula, tem številnejša so socvetja. Ena čebula lahko požene eno do tri stebla s 4 do 6 cvetovi. Čebulo vsadimo v lonec tako, da jo gleda pol iz zemlje. V lončku mora biti še 2 cm robu za zalivanje. Najvažnejše pri vzgoji amarilisa je, da 14 dni po sajenju čebule ne zalivamo, navlažimo le zemljo, če se izsuši, vendar ne zalivamo po čebuli. Amarilis mora biti na zelo toplem mestu. Po 6 do 8 tednih se pokažejo popki. Liste napravi šele kasneje. Ko cvete, ga lahko prestavimo v hladnejši prostor, da se cvetje dalj obdrži. Amarilis zelo dobro prenese suh zrak s centralno kurjavo ogrevanih prostorov. cenijo kot poobedek k kosilu in večerji. V Franciji pa tudi Angliji je obvezen dodatek pri vsakem obroku. Sir jc najboljši lik pod skorjo, tam ima tudi najbolj značilen okus. To velja za trde in pol-trde sire. Zato ne smemo sir predebelo olupiti. Sir lahko ponudimo kot samostojno jed pripravljeno kot fondue; to je švicarska jed; sir z začimbami vred stopimo, nato pa v stopljenega p omakam o koščke kruha. Sir lahko ponudimo tudi tako, da ponudimo na krožniku več vrst sira, zraven pa različne vrste kruha, stane piškote, peteršilj, redk\nco, zeleno, šalotko, zeleno solato itd. Znanih je okoli štiristo vrst sira. Ločimo pa v glavnem trde, polt rde, mehke sire, sire s plesnijo in s\>eže sire. Narejeni sn iz polnomaslncga, po-posnetega ali iz delno posnetega mleka. Hranljiva vrednost sira je odvisna od mleka, iz katerega so izdelali sir. Sir iz posnetega mleka ima več beljakovin kot sir iz polnomaslncga mleka. Trdi in pol trdi siri imajo razmeroma malo vlage, zato zdržr dlie časa v skladišču, mehki siri pa vsebujejo več vode in se hitreje kvarijo. K siru je primerno ponuditi tudi vino in druge pijače. H grojerju in emcntalcu ponudimo tokajca, rebulo, cviček, teran, refoško in suha bela vina. Zraven trapista in gaude bomo točili suha bela vina ter rdeča in Črna vina. Zraven bohinjskega sira sodijo suha bela vina, h gorgonzoli merlot, teran, dingač, plavac, k topljenim sirom pa pontidimo mila, sladka bela in rdeča vina. Pivo točimo le pri kvarglju. Cepljenje proti tuberkulozi ali besežiranje I. Opisal sem že, kako se človek lahko okuži s tuberkuloznimi bacili, v zadnjem sestavku pa tudi, kako lahko ugotovimo, ali je oseba okužena s tuberkulozo. Samo od sebe se poraja ob tem vprašanje, ali imamo kakšno zaščito proti tuberkulozi. Od leta 1908 pa do 1921 sta francoska znanstvenika Albert Cal-mette in Camille Guerin gojila tuberkulozne bacile na posebnih gojiščih. S posebnimi metodami sta uspela dobiti tuberkulozne bacile, ki niso bili več škodljivi za človeški organi-asem, obdržali pa so vse tiste lastnosti, ki vzbudijo v človeškem organizmu tvorbo zaščitnih snovi naperjenih zoper vsak tuberkulozni bacil, tudi če je prišel iz narave. Ta bacil, ki sta ga znanstvenika vzgojila, se imenuje »bacil Calmette-Guerin« ali skrajšano BCG, kar po francosko izgovarjamo »beseže«. Prvi dojenček je bil cepljen 1920. leta in kljub temu, da je njegova mati umrla za tuberkulozo, je ostal zdrav. Tuberkuloza se v svetu sicer ni mogla zatreti, vendar pa je močno omejena pri širjenju in pa v številu obolelih. Čeprav je bilo cepivo uspešno uporabljeno že leta 1921, smo pri nas dolgo časa morali čakati na njegovo uveljavitev. Sele leta 1948 je se v Sloveniji začela prva velika akcija, za katero so bili strokovnjaki in pa sredstva delno preskrbljena iz tujine. Danes se cepljenje proti tuberkulozi izvaja žc pri novorojenčkih v porodnišnici. Vsi zdravi novorojenčki so obvezno besedi rani. Izjema so nedonošenčki, otroci z ekcematozno in inficirano kožo, nezreli in sicer bolni otroc:, katerih življenje je že iz drugih razlogov v nevernosti. Pri-nas rodi 95 bđstoflcov žena v porodnišnicah, zet o je praktično ?.e rjtsfls otrok v rani mladosti / iš"Hcn zoper tuberkulozo. Izjema pa so prej omeni"' 3 otroci. Te otroke posedi opa- I zujejo v posvctovaln'cnh in ob primernih pogojih jih tudi cepijo. dr. Gorazd Zavrnik i DRUŽINSKI POMENKI 60 Življenje ima prednost Občni zbor jeseniških gobarjev V sredo, 10. februa-ja, smo na 14. strani objavili prispevek Življenje ima prednost. Prispevek smo priredili in ga objavili skrajšanega in celo z nekaj vsebinskimi pomanjkljivostmi. Opravičujemo se piscu in prispevek ponovno v celoti objavljamo. V okviru republiške trome-sečne jesensko-zimske prometno vzgojne akcije »Življenje ima prednost«, ki se je formalno zaključila 31. januarja t. L, je Svet za splošne in notranje zadeve skupščine občine škofja Loka na svoji 12. redni seji med drugim obravnaval tudi poročilo Postaje milice škofja Loka v zadevi cestno prometne varnosti oz. problematike na območju njihove občine. Po podatkih PM škofja Loka je bilo na območju te občine od 1. januarja 1969 do 31. oktobra 1970 kar 737 prometnih nesreč, od tega: samo z materialno škodo 545 prometnih nesreč, telesno poškodovanih 180 oseb, 12 nesreč pa je bilo s smrtnim izidom. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč: neprimerna hitrost — 197 nesreč, izsiljevanje prednosti — 133 nesreč, vinjenost — 111 nesreč, ostali vzroki 296 nesreč — t. j. skupaj 737 nesreč. Za varnost v prometu, gledano s širšega stališča, so karakteristični trije osnovni elementi: stanje vozila, stanje vozišča in stanje voznika. Na omenjeni seji so obravnavali predvsem zadnja dva elementa. Iz predloženih podatkov PM so na območju občine Škofja Loka tako imenovane karambolne točke predvsem na naslednjih odsekih cest: (evidentirane samo prometne nesreče nad 5 po številu) Odsek ceste Leto 1969 do 31. 10. 1970 nesreč poškodov. nesreč poškodov. križišče pri »Petrol« servisu v škofji Loki križišče »Plevna« šk. Loka L°B v Poljanski dolini Gorenja vas—Rateče Jelezniki Trebija Gorenja vas Jodgora CeŠnjica vešter Ljubljanska c. od Plevne do »kovača« Gaberk Poljanska c. v Šk. Loki »Traški graben« na cesti **ofja Loka—Godešič ^ukovško polje 2lri—Selo SKUPAJ 14 1 10 — 13 1 5 1 12 2 9 5 10 5 7 3 10 ' 2 >. 5 6 10 1 4 1 9 _ 9 1 9 4 1 8 7 5 8 — 6 5 7 2 10 2 7 — 3 — 7 4 6 5 6 2 11 2 6 6 6 2 ni podatkov 9 11 136 27 111 50 Točna lokacija karambolnih točk je ugotovljena na križiću pri »Petrol« servisu v Šk. Loki, na križišču »Plevna«, odsek ceste od križišča Plev-na do kovača v dolžini 500 m m v »Traškem grabnu«. Po mnenju PM je objektivni vzrok prometnih nesreč na teh karambolnih točkah slabo stanje vozišča-ceste ali pa neurejena križišča. Pri tem pa •>e Potrebno poudariti (subjektivni razlog), da do nesreč 1 na teh točkah ne bi pri- tud slo, če bi vozniki upoštevali določila temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa, ki določajo, da mora voznik hitrost vožnje prilagoditi lastnostim in stanju ceste, vidljivosti, vremenskim razmeram m drugim voznim pogojem iz navedenega zakona, kar seveda velja za varno vožnjo na vseh cestah. Ce torej pogledamo tabelo ^Podatki o karambolnih toč kah, bomo ugotovili, da je na Drvem mestu križišče pri *Petrol« servisu v Šk. Loki 24 nesrečami na drugem pa je Log v Poljanski dolini z 21 nesrečami. Slede Gorenja vas z 18 nesrečami, četrto mesto si dele: mostna ožina v »Traškem grabnu«. Ljubljanska cesta od Plevne do kovača in Gorenja vas—Rečete s po 17 nesrečami. Na petem mestu je naselje češnjica (nevarne zožitve) s 15 nesrečami, slede naselja: Vešter s 14 nesrečami, Podgora (ovinki) s 13 nesrečami, Bukovško polje z 12 nesrečami, Selo—Žiri z 11 nesrečami (podatki so samo od 1. 1. do 31. 10. 1970) in križišče pri Plevni z 10 nesrečami. Materialna škoda na karambolnih točkah (po približni oceni) je znašala v letu 1969 199.000 din, v letu 1970 do 31. 10. pa že 227.300 din. Prometne nesreče s smrtnim izidom so v nenehnem porastu. V letu 1969 jih je bilo 5, do 31. 10. 1970 pa že 7. Vznemirljivo pri teh nesrečah je, da jih je bilo kar 8 zaradi vinjenosti voznikov, le 4 pa iz drugih vzrokov. STANJE VOZNIKA — ČLOVEK V PROMETU IN NJEGOVE PSIHOFIZIOLOŠKE LASTNOSTI Človek se udejstvuje v cestnem prometu z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi svoje narave, s svojo življenjsko preteklostjo in sedanjostjo, pa tudi s sposobnostjo, da primerno ukrepa na situacije, ki nenadoma nastajajo v prometu. Pričakovali bi, da bo aktivnost ljudi v cestnem prometu postranska, t. j. namenjena predvsem zadovoljitvi potrebe po gibanju iz kraja v kraj, iz gospodarskih in številnih drugih razlogov. Vendar ni tako, cestni promet je postal tisto torišče človeške dejavnosti, kjer se najbolj kaže človekova individualnost. Od hlastanja za modnimi učinki, prek vrtoglavega osvajanja hitrosti, pa do potrpežljivosti, humanosti in tovarištva na cesti. Človek se angažira v prometu s sredstvi, ki dosegajo takšne hitrosti, s kakršnimi se človek do začetka stoletja ni gibal. HITROST PA VSEBUJE TUDI ELEMENT NEVARNOSTI IN STRAH Vseh teh pojavov pa človek še ni dovolj obvladal. Voznik vsak po svoje razlaga smisel prometa, ga vsak po svoje doživlja in zavzema do enih in istih vprašanj v prometu različna, pa tudi povsem nasprotna stališča. Ko obravnavamo tri osnovne elemente v prometu — človek — cesta — vozilo, je prav obravnavanje človeka najtežje izvedljivo, iz česar sledi, da je človek tista neznanka, ki je verjetno najpomembnejša in do sedaj najmanj raziskana, tudi v visoko razvitih državah. Če pogledamo še vzroke prometnih nesreč na navedenih 12 karambolnih točkah, je od 197 prometnih nesreč kar za 78,6 °/o nesreč odgovoren človek, le za 21,4 % nesreč pa tehnično stanje vozišča. Zaradi tehnične neurejenosti vozila pa na teh karambolnih točkah ni bilo niti ene nesreče. Z navedenim prispevkom oz. podatki želi Svet za splošne in notranje zadeve ter Komisija za varnost v cestnem prometu pri SO Škofja Loka in PM Škofja Loka opozoriti voznike na večjo previdnost in doslednejše spoštovanje cestno prometnih predpisov v javnem cestnem prometu, da bi se zmanjšalo ali pa vsaj omejilo število prometnih nesreč. M. Mažgon Na Jesenicah je bil pred kratkim občni zbor gobarske družine, ki šteje okrog 50 članov in je bila ustanovljena pred poldrugim letom. Zaradi prizadevnosti članov je med najboljšimi v republiki. Razen stalne razstave gob je družina organizirala tudi dve posebni razstavi v izložbi ene od jeseniških trgovin. Na prvi je bilo razstavljenih 80 vrst gob, na drugi pa 101 vrsta. Razstavi nista bili zanimivi samo za gobarje, temveč tudi za ostalo prebivalstvo. Družina je organizirala tudi številna predavanja za šolsko mladino, za svoje člane pa gobarske izlete. Na občnem zboru so jeseniški gobarji predlagali uvedbo enotnih iz- kaznic za vse slovenske gobarje, po njihovem mnenju pa bo treba preskrbeti tudi novo gobarsko literaturo, ker je sedanja že zdavnaj razprodana. Na zboru so izvolili nov odbor, ki ga bo vodil Slavko Koselj. Njegova najvažnejša naloga je preskrbeti prostore za normalno delo družine, ki je svoj obstoj že opravičila, saj je predvsem njena zasluga, da na Jesenicah v zadnjem času ni zastrupitev z gobami. Delo jeseniških gobarjev so pohvalili tudi predstavniki gobarjev iz Ljubljane. Po občnem zboru je bilo predavanje Bogdana Tratnika z naslovom »130 vrst gob v okolici Ljubljane«. -nj S sanmi in dvovprego po Kr. gori »Lepa, čudovita bi bila nočna vožnja,« pravi Janez PREŠERN iz Vrbnja pri Radovljici, ki letošnjo zimo prvič prevaža goste s sanmi in dvovprego po Kranjski gori in okolici Janez iz Vrbnja pri Radovlji- ci ima doma 4 jahalne konje, \ s katerimi se poleti zabavajo številni domači in tuji turisti. Letošnjo zimo se je odločil za nekaj novega. S sanmi in iskrimi konji prevaža po Kranjski gori in okolici goste, željne zimskih lepot ! Kranjske gore in žvenketa kraguljčkov. Sicer pa, najbolje bo, če mu kar prepustimo besedo. »Zamisel o zimski vožnji s sanmi po Kranjski gori in okolici se je rodila lani. Vendar je lani nisem uresničil, letošnjo zimo pa sem na prigovor znanca začel. Običajno čakam pred Prisankom. Goste peljem do karavle in do Erike, po trasi nekdanje železnice pa bi jih rad zapeljal do Rateč, in sicer dva ali tri na saneh, prav toliko smučarjev pa bi lahko tudi vlekel. Za hitrost ni skrbeti, ker tečejo konji v .kasu'. Že sedaj sem opazil, da je to za Kranjsko goro nekaj novega, da je zanimanje za moje vozarjenje, vendar ta navada v Kranjski gori še nima tradicije. Potreboval bi več propagande.« Omenili ste, da se obiskovalci Kranjske gore zanimajo za vašo pogruntavščino. »Da. Vozim domačine in tujce, med katerimi so stari in mladi, največ pa je Ho-landcev. Z eno besedo, moji sopotniki so ljubitelji narave. Ker jim pokažem veliko novega in zanimivega, so izredno zadovoljni, kar potrjujejo tudi zapisi v knjigi vtisov. Nihče ne more pozabiti, da se je peljal s sankami in tako lepimi konji, še lepša, čudovitejša, bi bila nočna vožnja ...« Ali niso takšne vožnje prevelik napor za vaše, sicer ja halne konje? »Ne. To jim koristi, saj so le tako lahko stalno v kondiciji in se ne .zajejo'. Res je, da večje teže ne morejo in ne smejo voziti, vendar je zanje dobro, ker veliko hodijo in tečejo. Skratka, stalno se gibljejo.« Z vašimi štirinožnimi prijatelji ste po cele dneve v Kranjski gori. To vas precej stane. Ali se vam posel splača? »Moj posel je odvisen od vremena. Za vožnjo računam 50 dinarjev, kar res ni tako veliko. Stroški celodnevnega bivanja pa so precejšnji. Hrana za konje, ki jih imam pri kmetu černetu in seveda tudi moja prehrana. To vzame precej denarja. Upam, da bo prihodnjo zimo, ko bom že bolj znan, boljše ...» J. Košnjek ■ m Janez Prešeren Zakaj »švercamo« orožje? Bine Kobentar, jeseniški sodnik za prekrške: »Odgovori in vzroki so tako različni, da jim je težko najti skupni imenovalec Bine Kobentar Pred novim letom so imeli obmejni organi na jeseniški železniški postaji obilico dela. Pri potnikih so odkrili precejšnje število neprijavljenih predmetov, ki so jih hoteli naši državljani, zaposleni v tujini, pritihotapiti v domovino. Med drugim so našli kar lepo število najrazličnejšega strelnega in hladnega orožja. Obmejni organi so delali noč in dan. Prav tako pa tudi občinski sodnik za prekrške Bine KOBENTAR, ki je kršilce zakona kaznoval na »kraju samem«. Zaradi zanimivosti problematike smo Bineta Kobentar-ja prosili za razgovor. Želeli smo, da nam naniza vzroke, zakaj naši državljani tako ra- Jeseniški šoferji in a vt ©mehaniki so zborovali Pred kratkim so se v delavskem domu na Javorniku zbrali člani združenja šoferjev in avtomehani-kov z Jesenic na redni letni konferenci. Konference so se udeležili tudi predstavniki združenja iz Tržiča in Kranja, predstavniik republiškega odbora ZŠAM in predstavnik AMD Jesenice. V zelo živahni razpravi so se zavzemaLi predvsem za skrajšanje delovne dobe poklicnih voznikov motornih vozil, govorili o izobraževanju mladih, o tesnejšem sodelovanju s posameznimi združenji, posebno z AMD Jesenice, ter o drugih težavah, s katerimi se srečujejo na delovnem mestu. V prejšnjem letu je uspešno opravilo zaključni izpit za kvalifikacijo voznikov motornih vozil 45 tečajnikov, ob koncu februarja pa bo pokazalo svoje znanje še nadaljnjih 45 šoferjev in avtomeha-nikov. Pet članov združenja se je udeleževalo tudi tečaja za inštruktorje v Ljubljani in štirje kandidati so opravili izpit. Poslovni prostori so postali pretesni in neprimerni, zato so se preselili s Titove ceste na Prešernovo na Jesenicah, kjer so dobili primeren prostor. Obsežen program dela mladih planincev Mladinski odsek planinskega društva iz Kranja je zelo delaven. Za letošnje leto so pripravili obsežen program dela, ki so ga že začeli izvajati. Kot glavno nalogo so si zastavili pridobiti čimveč sekcij mladih planincev. Pri tem delu se bodo oprli predvsem na mladinske aktive in klube, ker bodo tu najlaže prišli v stik z mladino. Po vseh sekcijah, ki jih že imajo in tudi po vseh novih, ki bodo ustanovljene med letom, bodo izvedli več predavanj o planinstvu. Obenem bo tekel tudi tečaj za planinske vodnike. Že v začetku februarja so člani mladinske sekcije PD organizirali smučarski tečaj na Krvavcu. Udeležilo se ga je 24 mladincev. Za ta mesec imajo v načrtu še pripravo sankaškega tekmovanja, ki naj bi bilo v okolici Preddvora. Za marec imajo v programu pripravo smučarskega | teka z biatlonom, ki ga belo i pripravili skupno s pripadniki JLA. Verjetno bo tekmovanje v okolici Goric in Bele. Z izleti, kresovi, teku ob žici okupirane Ljubljane in sodelovanju pri Titovi štafeti bodo počastili 27. april, 1. maj, dan zmage in dan mladosti. Za dan borca, 4. julija, bodo sodelovali na zboru aktivistov v Preddvoru, 22. julija pa bodo z izletom mladine počastili dan vstaje slovenskega naroda. Avgusta bo odšla mladinska odprava na Velebit. Pripravljajo tudi mnbžični izlet mladine na Triglav. Septembra bo tekmovanje za pokal kokrškega odreda, 1. novembra bodo obiskali in položili vence na grobove padlih v območju Storžiča. Dan republike bodo praznovali na izletu, za december pa so predvidevali tekmovanja s pripadniki JLA. Poleg tega pa bodo pripravili tudi deset izletov v Julijce, Kamniške Alpe in Karavanke, lb Že leta in leta se šoferji zavzemajo za skrajšanje delovne dobe. Tudi na letošnjem občnem zboru so najprej zahtevali odgovor prav na to vprašanje. Jeseniški sodnik za prekrške tovariš Kobentar je v razpravi pojasnil in orisal vsa dosedanja prizadevanja za skrajšanje delovne dobe, obenem pa je pokazali dokaj realno sliko možnosti za uresničitev te zahteve. Dejal je, da se za skrajšanje delovne dobe zavzema kar 32 strdk oziroma poklicev in vse zahteve temeljijo na natančno izdelanih socialnih in ekonomskih analizah in so vse po svoje tudi upravičene. Take zahteve postavljajo rudarji, piloti in drugi, ki zaradi specifičnosti svojega poklica prav tako lahko uveljavljajo zahteve po skrajšanem delovnem stažu. Poleg tega pa v ostalih republikah promet še ni tako intenziven kot v Sloveniji in Hrvatski in se poklicni vozniki še ne ukvarjajo s takimi problemi. In ne nazadnje, v tem poklicu še vedno primanjkuje delovne sile. Republiški delegat je še pripomnil, da so skrajšali i delovno dobo za sedaj samo voznikom cistern in voznikom specialnih vozil in da si bodo v prihodnje še vedno prizadevali, da bi ugodili dolgoletni želji in zahtevi vseh voznikov. Na občnem zboru so tudi menili, da bi se morali člani združenja večkrat sestajati. Predlagali so, da bi prirejali seminarje ali predavanja, na katerih bi sc natančno seznanjali s cestno prometnimi predpisi, ki se sčasoma le menjajo in bi jih morali prav vsi dobro poznati, saj so najpogostejši uporabniki naših cest. D. Sedej di tihotapijo prek meje življenju nevarne predmete, čeprav so na videz podobni igračkam. »Dovolite najprej skromno statistiko. 1969. leta je občinski sodnik za prekrške na Jesenicah obravnaval 87 postopkov zaradi prekrška nezakonitega nošenja in posesti orožja, lani pa je število postopkov poskočilo na 410! Povečano število je posledica temeljitejše in doslednejše kontrole ob prehodu prek državne meje. Največ primerov nezakonitega nošenja orožja smo zabeležili decembra, ko so prihajali na dopust naši delavci, zaposleni v tujini. Ker so bile ta mesec obmejne službe stalno na delu, tudi za sodnika za prekrške ni bilo predaha. Postopkov zaradi nezakonitega nošenja orožja ne moremo odlagati in terjajo sprotno reševanje,« je začel Bine Kobentar. 0 Katere vrste orožja so najpogosteje nezakonito romale v Jugoslavijo? »Slaba polovica je bilo strelnega orožja (pištole), dobra polovica pa hladnega orožja, kamor sodijo bodala, bokser-ji, plinske pištole, razne oblike nožev, jeklene peresne palice za pretepanje itd. Posebno nevarno je plinsko orožje, ki je pri nas popolnoma prepovedano.« 0 Ko ste kršilce zakona spraševali, zakaj nezakonita posest orožja oziroma »šverc« preko državne meje, ste gotovo slišali kopico zanimivih odgovorov, ali bolje rečeno, izgovorov. Kateri so bili najpogostejši? »Za hladno orožje so bili najpogostejši izgovori naslednji. Nekateri kršilci so trdili, da sta v tujini nakup in nošenje plinskega orožja dovoljena in da našega predpisa, ki to absolutno prepoveduje, ne poznajo. Tudi ostali izgovori so bili različni. Prvi so priznali, da so orožje kupili ne glede na to, aH so ogroženi ali ne. Večina pa je trdila, da so kupili orožje zaradi svoje osebne varnosti, navidezne ali resnične. Marsikdo mi je pripovedoval, da so odnosi med našimi delavci v tujini ponekod takšni, da so sredstva za obrambo potrebna. Skala odgovorov pa s tem ni zaključena. Nekateri so mi pripovedovali, da je orožje namenjeno nekomu drugemu. Na primer. Plinske pištole v obliki strašilnih pištol otrokom in znancem, brez občutka in zavesti, da je tako orožje resnično nevarno, že same nalepke na zavojih za municijo opozarjajo na to. Nože pa so kršilci »nosili« prijateljem lovcem aH ribičem. Takih odgovorov nismo upoštevali in orožje odvzeli. Izjema so bili primeri, da se je nekdo izkazal, da Je lovec aH ribič. Plin- sko orožje pa je pri nas, kot že rečeno, popolnoma prepovedano. Poseben primer pridobitve orožja je naslednji. Znanec, ki je bil kršilcu dolžan določen znesek, je namesto denarja vsilil pištolo. Ta jo je pač vzel, ker je vsaj nekaj dobil, ni pa pomislil na posledice. Povedati moram, da so tisti, ki se v tujini ukvarjajo s preprodajo orožja, zelo vsiljivi in spretni ter znajo poiskati prave žrtve. Prav tako smo srečali veliko primerov, da je imel nekdo samo municijo za samokrese, brez orožja. Vprašanje je, ali ta človek orožje že ima ali pa so naboji namenjeni nekomu drugemu, ki pa ima dovoljenje aH ne. Tudi takšnih izgovorov nismo upoštevali.« Q Kakšna je vaša presoja resničnosti povedanih odgovorov oseb, ki so nezakonito nosile orožje? »Splošen pregled nad odgovori imamo, vendar jih je skoraj nemogoče spraviti pod isti imenovalec. Podobno je » pripovedmi o ceni orožja. Nekateri so trdili, da stane pištola 150 mark, drugi pa 400 mark. Resnica jc verjetno nekje v sredini. Slednja je previsoka, prva pa za novo orožje absolutno prenizka. Poprečna pištola stane najverjetneje okrog 300 zahodno-nemšklh mark. Vsak izgovor za prekršek je po svoje zanimiv in ga je zato treba obravnavati ločeno, kot del celote.« O In kakšne kazni so doletele posestnike orožja? »Zakon predvideva sorazmerno visoke in stroge kazni« Za nezakonito posest strelnega orožja, za katerega nošenje se pri nas lahko dobi dovoljenje, ni zagrožena zaporna kazen, za nezakonito posest hladnega orožja, ki je pri nas prepovedana, pa je predvidena celo zaporna kazen. Najpogostejši kazni sta: za strelno orožje od 400 do 500 dinarjev, za hladno orožje pa od 150 do 300 dinarjev.« 40 Zanimivo bi bilo zvedeti, kam je bilo namenjeno orožje. »V Slovenijo ga gre sorazmerno malo, drugače pa v vse konce in kraje države. Municija gre največ na Kosovo, orožja pa v Bosno ui Hercegovino.« £ Ali nam za konec lahko poveste zanimiv primer, ki se je pred novim letom zgodil na jeseniški železniški postaji? »Mogoče t?le. Eden od potnikov je v dremavici na zahtevo mejnega organa miličnika namesto potnega lista potegnil pištolo. To je zanimiv posamični primer, ki pa konec koncev dokazuje, kaj vse se na meji dogaja.« Pogovor pripravil J. Košnjek Odstranili bodo nekdanjo sodnijo Zaradi povečanja parkirnega prostora med hoteloma Prisank in Razor v Kranjski gor] bodo kmalu začela rušiti nekdanjo »nemško sodnijo«. V stavbi je sedaj stanovalo šest strank, od katerih so se Štiri že prešel iile v nov stanovanjski blok. — B. B. Na območju jesenišk : občine je vodovodno omrežje zelo razvejano, saj so brez javnega vodovoda le naselja Ja-vorniški Rovt, Radovna, Zgornja Radovi i in Belca, kjer pa se oskrbujejo z vodo iz skupnih ah posameznih izvirov ali zajetij. Lani je pod jetjc Vodovod zgradilo še del vodovodnega omrežja v Kranjski gori, in sicer od zajetja v Srednjem vrhu do Novi prostori v domu ostarelih na Jesenicah V domu dr. Franca Berglja na Jesenicah, kjer so ostakli in onemogli občani skoraj z vse Gorenjske, je že da,j časa primanjkovalo pro- stora. Zato so že lani zgradili novo stavbo, kjer bo prostora za okrog štirideset ostarelih. Prostore morajo le še opremiti s pohištvom. Poslovalnica turističnega društva v Gozdu Ker je lani trgovsko podjetje Rožca z Jesenic odprlo novo samopostrežno trgovino y Gozdu in tu začelo prodajati tudi tobačne izdelke, je Tobačna tovarna zaprla trafiko. V najem jo je vzelo tu- ristično društvo. Stavbo so obnovili in 20. decembra lani so v njej odprli informacijsko in nrijavno službo pri zasebni i. h, menjajo denar in prodajajo spominke. B. B. Lokainvest Škofja Loka razpisuje II. natečaj za oddajo komunalno opremljenega zemljišča v naselju Podlubnik, škofja Loka za sredo, 3. marca 1971, ob 17. uri v sejni dvorani skupščine občine Škofja Loka. Interesentom je na razpolago komunalno opremljeno zemljišče za dvojčke, vrstne, montažne, individualne in atrijske hiše od 250 m2 do 700 m2 za ceno od 35.000 do 57.000 din. INFORMACIJE tel. 85-190 in na oglasnih deskah s podrobnimi razpisnimi pogoji. T_n_r JKA1NVES IŠKOFJA LOKAl Zavarovalnica Sava poslovna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto strojepiske Kogoji: srednja administrativna šola, popolno obvladanje strojepisja in stenografije. Stanovanja ni na razpolago. Razpisni rok traja do vključno 20. februarja 1971. Kandidati naj pismene prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti pošljejo v tajništvo Zavarovalnice Sava — PE Kranj, Kranj, Oldhamska cesta 2. primanjkuje železniške postaje, kjer so priključili nov cevovod na prejšnje omrežje. Podjetje je lani tudi popravilo vodovod na Prihodih v Jeseniških rovtih. V podjetju Vodovod na Jesenicah pravijo, da bodo nujno morali zgraditi še razdelilno omrežje v Kranjski gori, kajti ob koncu letošnjega leta bodo tod dogradili nekaj novih hotelov, prav tako pa bodo morali od Kranjske gore do Podkorena položiti cevovod, kajti voda v zajetju v Podkorenu je' ob deževnem vremenu večkrat kalna. Prav tako si bodo prizadevali zgraditi črpalko in cevovod v Ratečah. Za območje samega mesta Jesenic pa nameravajo popraviti le omrežje na Boka lovi ulici, še vedno pa predstavlja pomanjkanje dobre vode na Jesenicah problem, ki bi ga rešili le z izgradnjo vodovoda iz Peričnika. Izgradnja je v prvi fazi že končana, izdelali pa so tudi projekte, z dograditvijo pa bodo nadaljevali prihodnje leto. Problem pomanjkanja dobre pitne vode deloma rešujejo tako, da jo črpajo iz vodnjakov pri Ledarni na Jesenicah. Voda pa je dražja in zaradi pogostih izpadov električnega toka tudi preskrba ni zadovoljiva. To pomanjkanje pa najbolj občutijo prebivalci južno od železniške proge in predelovalni obrati železarne Jesenice. Ker pa predvidevajo gradnjo zasebnih družinskih hiš na območju Koroške Bele, Brega pri Žirovnici in Rodin, bo podjetje Vodovod tudi za ta področja napravilo načrt vodovodnega omrežja. Največja investicija bo nedvomno v Rodinah, kjer ob sušnem času vode že sedaj primanjkuje, pa tudi projekti bodo zahtevnejši, saj bodo morali vodo napeljati iz Doslovč prek Smokuča do Rodin. Podjetje Vodovod uspešno sodeluje z ostalimi podjetji, s tovarno Verig ter z Elimom z Jesenic. Težave pa imajo lc z nabavo materiala, ker domače trgovine ne morejo v zadostnih količinah oskrbovati in kriti potreb podjetja. D. Sedej Oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Tržič razpisuje v skladu z določbami zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SFRJ, št 43/65, 57/65 in 17/67), po sklepu sveta za družbeni plan in linance SO Tržič od 29/12-1970 JAVNI NATEČAJ za prodajo družbene stavbe — bivši kulturni dom s prizidkom v Kovorju, na zemljišču, pare. št- 106/2 k. o. Kovor. skupaj s pravico uporabe družbenega zemljišča, pare. št. 106/2 k. o. Kovor stavbišče in dvorišče v izmeri 336 m-'. Izklicna cena za stavbi in za pravico uporabe zemljišča je 118 294 dm (stocsemnajst tisoč dvestoštiriinde-vetdeset din). Vse stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice na stavbah in pravice uporabe zemljišča (davek na promet nepremičnin in pravic, stroški sodnega postopka itd.) plača tisti, ki bo pridobil lastninsko pravico in pravico uporabe. Javni natečaj se bo izvedel z zbiranjem pismenih ponudb. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 1/3-1971 v pisarni referata za premoženjsko pravne zadeve SO Tržič. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno. Ponudba mora vsebovati: a) podatke o ponudniku b) predmet c) znesek, ki ga ponudnik ponuja č) potrdilo o vplačani varščini, v višini 10 % od izklicne cene, to je 1.183 din. Varščina se nakaže na račun sredstev komunalnega prispevka SO Tržič, št. 5152-781/3. Varščino udeleženec natečaja izgubi v korist sredstev, če odstopi od ponudbe, ko jc v natečaju že uspel. Udeležencu, ki uspe na natečaju se bo vplačana varščina upoštevala pri plačilu izlicitirane cene, ostalim pa bo vrnjena. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: SO Tržič, oddelek za gospodarstvo in finance, s pripisom »Za javni natečaj za prodajo stavb«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Ponudbe, ki bi prispele po tem roku na pošto, ne bodo upoštevane. Javna razprava Konec minulega meseca je občinska skupščina na redni seji, ko je obravnavala bilanco sredstev občine za letos, sprejela sklep, da bo v občini do 28. februarja potekala javna razprava o predlogu resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine in občinskega proračuna za letos. O obeh predlogih dokumentov bodo tako razpravljali prebivalci občine v delovnih organizacijah. I krajevnih in drugih samo-i upravnih skupnostih in v družbenopolitičnih organiza-I cijah. Javna razprava bo kon-I čana z zbori volivcev, ki bodo v občini od 21. do 28. februarja. Na zborih volivcev pa bodo razen obeh predlogov razpravljali tudi o izvajanju programa gradnje šol in vzgojno varstvenih ustanov v občini in o delu krajevnih skupnosti. A. Z, Zimsko veselje na Pristavi V planinskem domu na Pristavi, ki ga že dolga leta upravlja planinsko društvo Javomik-Koroška Bela, je posebno pozimi zelo živahno, saj obišče Pristavo ob zimskih šolskih počitnicah več skupin šolarjev ljubljanskih osnovnih šol. Zimske počitnice so letos tod preživeli 1 učenci šole Vida Pregarc iz I Ljubljane. Na Pristavo je pri- , spelo kar 47 mladih, ki so se pod vodstvom vaditeljev in smučarskih učiteljev seznanjali z osnovnimi smučarskimi veščinami. Smučarski tereni v tem lepem kraju pod Karavankami so dokaj položni in kot ustvarjeni za začetnike smučanja. Letos so nekateri med njimi že deseto leto obiskali Pristavo in so bili prijetno presenečeni, ko je domačin z Javornika na gričih postavil vlečnico. Vlečnica je sicer kratka, je pa za prvi spust in prve korake na snegu kar primerna. Letošnji smučarji so pohvalili dobro oskrbo v domu, ugodno smuko, le vreme jim je nekajkrat ponaga. jalo. Odšli so s prijetnimi spomini in trdnim zagotovilom, da se bodo prihodnje leto vrnili. d. s. Založba Mladinska knjiga Za vse ljubitelje fantastičnih povesti IZBRANA DELA JULESA VERNA V 10 KNJIGAH Bujna domišljija, napete zgodbe in tekoče pripovedovanje vedno znova privlači mlade in starejše bralce. Vedno bolj tudi občudujemo bistrovidnega Julesa Verna, ki je v svojih fantastičnih povestih segel v stoletje pred čas, v katerem je živel. Utemeljitev znanstvene fantastične pripovedi je za Andersonom najbolj brani mladinski pisatelj. Njegove knjige so bile prevedene v 84 jezikov in se še stalno ponatiskujejo. Mladinska knjiga je izdala IZBRANA DELA JULESA VERNA v 10 knjigah POTOVANJE OKOLI SVETA V 80 DNEH, 32 din DVAJSET TISOČ MILJ POD MORJEM, 41 din PETNAJSTLETNI KAPITAN, 37 din PET TEDNOV V BALONU, 34 din POTOVANJE NA LUNO, 37 din OTROKA KAPITANA GRANTA, I. in II. del, 68 din SKRIVNOSTNI OTOK, 47 din CARSKI SEL, 37 din POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, 32 din L o zunanjosti je zbirka privlačna Knjige so vezane v modro umetno usnje. Na naslovnih straneh so barvne ilustracije, naslovi pa v zlatotisku. Format 10,5 X 17 cm je prikupen in praktičen. UGODNA CENA ZA KOMPLETNO ZBIRKO Cena kompletne zbirke 10 knjig je 280 din, ki jih lahko odplačate v 7 rednih mesečnih obrokih po 40 din. Če naročite komplet, prihranite 85 din! Knjige lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite pa pri poverjenikih in zastopnikih založbe v šolah in podjetjih ali neposredno pri oddelku za direktno prodajo Mladinske knjige, Ljubljana, Titova 3 s priloženo naročilnico. Vseh 10 knjig prejmete naenkrat! NAROČILNICA -glas Podpisani(a) _ natančen naslov poklic nepreklicno naročam IZBRANO DELO JULESA VERNA v 10 knjigah za 280 din naročam te posamezne knjige iz zbirke Izbrano delo Julesa Verna Ceno za zbirko, 280 din, bom poravnal — naenkrat — v 7 zaporednih mesečnih obrokih po 40 din — po prejemu računa na tekoči račun Mladinska knjiga, Ljubljana, 501-1-30/1. Ceno za posamezne knjige bom poravnal — naenkrat — v rednih mesečnih obrokih po najmanj 40 din. črtajte neustrezno! Datum: Podpis: > i ii i i 11 iniiiiiimiiitf'n i Nova šola v Stranjah Otvoritev šole - kulturni praznik Otvoritev šole je bila in bo ostala praznik. Pa naj bo to v mestu ali na vasi. Ce pa je otvoritev v okviru kulturnega praznika, potem je veselje še večje. Tako je tudi bilo v nedeljo 7. februarja v Stranjah. V dopoldanskih urah so se pred šolo zbrali sedanji in bivši učenci te šole, prosvetni delavci, vaščani iz bližnje in daljne okolice ter predstavniki kulturnega in javnega življenja kamniške občine. Slavko šteblaj, ravnatelj šole, je orisal zgodovinski razvoj šolstva na tem področju. V programu na slovesnosti so še nastopili šolski otroški in mladinski pevski zbor, dramska skupina, folklorna skupina iz Kamniške Bistrice in mladinska godba iz Mengša. Po programu so si učenci in gostje ogledali novo šolo. Z novo šolo so podani pogoji, da bodo vsi učenci iz šolskega okoliša lahko obiskovali šolo v Stranjah (zdaj se del učencev vozi v šolo v Kamnik). Pouk bo v eni izmeni, le nekaj oddelkov bo imelo pouk tudi popoldne. S tem so tudi ustvarjene možnosti, da bodo v drugem šolskem letu uvedli petdnevni delovni teden in bodo sobote tako za učence kot prosvetne delavce proste. Uvedli bodo tudi malo šolo, ki jo doslej zaradi pomanjkanja prostorov ni bilo. Posebna zanimivost šole je velika stenska upodobitev Levstikovega Martina Krpana z Brdavsom, ki meri 4 krat 10 metrov. S posebnim zanimanjem so si navzoči ogledali tudi razstavo likovnih del učencev te šole. J. Vidic Kranjski šolarji med počitnicami Počitnic je konec. Ta teden so se že skoraj povsod odprla šolska vrata. Cas zimskih počitnic je najlepša priložnost za organiziranje smučarskih tečajev in izletov. Ker je letošnja zima tako skopa s snegom, je marsikje preprečila te načrte, tudi če so bili še tako skrbno pripravljeni. Ponekod pa so vendarle uspeli. Na osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču in na podružničnih šolah se je za smučarske tečaje prijavilo skoraj 200 učencev. Razdelili so jih v več skupin. Najmlajši so imeli tečaj smučanja v Torki j i, vendar samo tri dni, ker je potem začelo nagajati vreme. Štiriinštiri-deset učencev višjih razredov pa je vsak dan odšlo na Krvavec. Smučanja so se učili pet dni, šesti dan pa so imeli tekmovanje. Na podružnični šoli v Mavčičah so imeli smučarski tečaj štiri, v Bes-nici pa tri dni. V Žabnici, kjer se je za tečaj prijavilo 17 smučarjev, je pouk odpadel, ker niso mogh dobiti vaditelja. Vsi tečaji, razen tistega na Krvavcu so bili prekinjeni in se bodo nadaljevali če bo zapadel sneg, ob sobotah in nedeljah. Smučarski tečaji učencev osnovne šole Simon Jenko iz Kranja so odpadli zaradi slabega vremena. Zato bo šola organizirala vsako soboto izlet v Kranjsko goro za učeče od petega do osmega razreda. Tako bodo tečaji vse do spomladi na smučiščih v Kranjski gori. Prevoz in topel obrok plača deloma šola, deloma starši. Na osnovni šoli dr. Franceta Prešerna so organizirali smučarski tečaj v Kranjski gori, kamor so učence vsako jutro peljali z avtobusi. Ud©* ležilo se ga je 130 učencev centralne šole in podružnic' nih šol. Učenci osnovne šole Stan* Žagar med počitnicami nisđ imeli tečajev smučanja zaradi neugodnih snežnih razmer* Vodstvo šole bo tečaje orga* niziralo ob sobotah, seveda če bo zapadlo še kaj snega- Posebna šola iz Kranja j* med počitnicami organiziral« izlete za sedme in osme ra»* rede v Vrbo z ogledom Pf** šernove rojstne hiše. L. B. TOVARNA OBUTVE alpina ŽIRI Cenjeni potrošniki izkoristite znižanje cen vseh vrst sezonske obutve od 20 do 60 o Obiščite naše prodajalne v KRANJU, na JESENICAH in v ŠKOFJI LOKI Tapetništvo Radovljica ŠVICARSKE KARNISE, SILENT GLISS, ZAVESE IZ STEKLENE TKANINE IN DRUGE, TAPI SOM IN OSTALE OBLO-GE ZA TLA. VSA DRUGA TAPETNIŠKA IN DEKORATIVNA DELA. LASTNE ZALOGE BLAGA ZA ZAVESE, KARNISE IN TAPISOM. DELA OPRAVLJAMO SOLID NO IN STROKOVNO. SE PRIPOROČA T APEL NIŠTVO RADOVLJICA Veleblagovnica na ta Ljubljana, Tomšičeva 2 potrebuje za svoj počitniški dom v Novigradu (Istra) kuharico z večletno prakso na samostojnih delovnih mestih Delo v počitniškem domu bo trajalo približno od L junija do 20. septembra 1971. Stanovanje je zagotovljeno v domu. Kandidati, ki se želijo v času letne sezone zaposliti ob morju, naj se osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja. Hotel Grajski dvor Radovljica vas vabi na veselo pustovanje 20. in 23. II. 1971. ob 20. uri Igra kvintet Veseli potepuhi iz Ljubljane. Najlvp;;. maske bodo nagrajene. Sprejemamo rezervacije, vstopnina 10 din. obisk se priporočamo! Hotel Grajski dvor Borovo prodajalna obutve JESENICE sprejme 3 KVALIFICIRANE PRODAJALCE-KE VAJENCA-KO Pismene ponudbe je treba predati osebno v prodajalni Borovo Jesenice. SENTA Skladišče Kranj Tavčarjeva 31 obvešča cenjene stranke, da je prodaja mlevskih izdelkov in zamenjava žitaric vsak dan od 7. do 15. ure. PRIPOROČAMO SL SGP PROJEKT KRANJ prodaja v Mostah pri Kamniku trgovski objekt v velikosti ca. 300 m: bruto površine najugodnejšemu ponudniku. Pismene ponudbe je treba poslati v tajništvo podjetja, Kranj. Nazor jeva 1 do 21. februarja 1971. Delavska univerza TOMO BREJC KRANJ bo začeki Z NADALJEVALNIM ŠIVALNIM TEČAJEM v ponedeljek, 15. 2., ob 15. uri in z začetnim tečajem v torek, 16. 2., ob 15. uri v delavskem domu Kranj (vhod 4). GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) tel. 22-001 Vabi na veselo pustovanje v soboto, 20. ob 18. uri. Rezervacija s pustnim menij Igrajo Veseli fantje — maske zaželjene. februarja, em 30 din. Slikopleskarstvo Škofja Loka takoj zaposli več VK slikopleskarjev K V slikopleskarjev PK slikopleskarjev Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje javni natečaj 1. a) za oddajo 12 stavbnih parcel za gradnjo srednjih vrstnih hiš na Klancu v Kranju — Izklicna cena delne ureditve zemljišča je za parcelo 15.400 din Poleg cene delne ureditve zemljišča se plača še odškodnina za zemljišče, in sicer 24 din za 1 in-, b) za oddajo 2 parcel v k. o. Babni vrt (Trstenik), in sicer pare. št. 738/8 s površino 842 m'= in pare št. 730/9 s površino 908 m- Izklicna cena za parcelo je 20 din za 1 m-. 2. Celotni znesek je treba plačati v 30 dneh po podpisu pogodbe. 3. Varščina je 2.600 din. 4. Rok za predložitev pismenih ponudb je do 8. 5. 1971 do 12. ure. Na ovojnico napišite: »Oddaja zemljišča na Klancu ari ko. Babni vrt) — ne odpiraj!« 5. Prednost pri izbiri parcele ima kdor ponudi več kot je izklicna cena. Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obrazec ponudbe ter informacije so na razpolago v Podjetju za stanovanjske in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, soba št. 4, v ponedeljek od 9.—12. ure in v sredah od 14 —16. ure. GLAS * 28. STRAN SOBOTA — 13. februarja 1071 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Darilne garniture za 8. marec Prevleke za blazine po 10 din KOTLE za 2GANJEKU- HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkva-litetneje že prek 40 let KAPELJ V., bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška. TELESNOVZGOJNO DRUŠTVO KRANJ Kranj, Bencdikova 12 TRADICIONALNA MAŠKARAB\ v domu Pa: tirana v Stražišču bo 20. 2. 1^7! ob 20. uri. Maske dobrodošle in nagrajene. Rezervacije sprejema gostilna Bcnedik v Stražišču, telefon 22-888. V nedeljo, 21. februarja ob 16. uri bo otroška maškarada. Dinos Ljubljana Poslovalnica Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta skladiščno-transportnih delavcev (3 delavce) Za to delovno mesto se predvideva priučitev na delovnem mestu. Dela se večinoma v eni izmeni dopoldne. Osebni dohodek se obračunava po določilih pravilnika o delitvi OD. Ponudbe pošljite najpozneje v 10 dneh po objavi na poslovalnico Dinos Kranj, Gorenjesavska z opisom dosedanjih zaposlitev. Prednost imajo pri izbiri tisti, ki imajo stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Stroške prevoza na delo povrnemo. • • • i m POPUSTI PRI NAKUPIH V MESECU MURKE od 15. februarja do 10. marca • KUHINJSKI ELEMENTI KLOPI, STOLI, SPALNICE do 31 DNEVNE SOBE, JEDILNICE do 20 % OMARICE ZA ČEVLJE do 20 % KMEČKI STOLI, GUGALNIKI do 10% • KOSOVNO POHIŠTVO do 40 y; murHH Prodam 5000 kg REPE in SEMENSKO GRAHORO. Grad 43, Cerklje 528 Prodam GUMI VOZ v dobrem stanju, sposoben vožnje za par konj. Cena ugodna. Poljšica 4, Zg. Gorje 545 Prodam 1/2 m3 zelo lepih DESK (kise), 30 mm. Franc Jagodic, Zakal 4, p. Stahovica, Kamnik 546 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko KREDENCO in ŠTEDILNIK gorenje na drva. Šmid Stane, Vešter 13, škofja Loka 547 Prodam okrog 600 kg težkega PLEMENSKEGA VOLA, vajenega vsake vožnje. Zg. Besnica 57 548 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom, nov SADNI MLIN in STISKALNICO. Ladja 25, Medvode 549 V najem dam 2 ha TRAVNIKA in prodam PLUG obračalnik. Letence 11, Golnik 550 Poceni prodam dve dobro ohranjeni dvodelni OMARI iz naravnega mecesnovega lesa. Zupan Jože, Kranj, Planina 10 551 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na elektriko, štedilnik na drva in HLADILNIK. VSE ZA 1400 N DIN. Kuratova 34, Kokrica, Kranj 552 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teleti la, dobra mlekarica, vajena vožnje. Rožič, Mišače 9 pri Otočah 553 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na drva goran in ŠTEDILNIK na elektriko eka. Tomažieeva 2, Kranj 554 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jezerska cesta 47, Kranj 555 Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo in ELEKTRIČNI na štiri plošče, oba znamke gorenje. Zorč Lucija, Kokrica, Betonova 22, Kranj 556 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo epple 900, kombinirani OBRAČALNIK in ZGRABLJALNIK vo-gclnot hcublitz. Senično 15, Tržič 557 Prodam KRAVO s teletom ali brez in BOROVE. DESKE 30 mm. Golnik 3 558 Prodam 400 kg težkega VOLA za pleme (pinegaver-ske pasme) in rabljeno strešno OPEKO špičak. Križe 17 559 Prodam brejo OVCO. Haf-narjeva 16, Kranj 560 Prodam ZGRABLJALNIK za seno sonce 3 in MOTORNO KOLO maxi 175 ccm. Tu-paličc 23, Preddvor 561 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Prebačevo 42, Kranj 562 Prodam kombinirani italijanski OTROŠKI VOZIČEK modre barve. Šenčur, Pipano-va 18 563 Prodam OTROŠKO POSTELJICO, čuk, Levstikova 3 — Zlato polje Prodam 200 suhih BUTAR, čirče, Retljeva 10, Kranj 564 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 19, Kranj 565 Prodam SEMENSKO GRAHORO, vprežno KOSILNICO, »ZAPRAVLJIVČEK« in MOPED. Praprotna Polica 13, Cerklje 566 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Strahinj 7, Naklo 567 Kmetijska zadruga SLOGA — Kranj telefon 23-866, 23-995 Vsem strankam sporočamo, da imamo stalno na zalogi cement Prodam dva PRAŠIČKA, težka 150 in 190 kg. Zalog 49, Cerklje 568 Prodam trodelno OKNO, motorno SLAMOREZNICO brez puhalnika in KRAVO s tretjim teletom. Zalog 9, Cerklje 569 Prodam 12 tednov brejo SVINJO. Praprotna Polica 28, Cerklje 570 Prodam mlado KRAVO. Sp< Brnik 55, Cerklje 571 Prodam tri PRAŠIČE, težke po 50 kg. Glinje 10, Cerklje 572 Prodam kombiniran OTR0" ŠKI VOZIČEK. Informacije na telefon 22-894 Kranj, i% februarja popoldne 573 Prodam dve KRAVI, eno s teličkom, druga bo skoraj te* letila. Zbilje 24, Medvode 574 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Voglje 73, Šenčur 1 575 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Poženik 4, Cerklje 576 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO z vzmetnimi vložki. Volčič Marija, Kranj, LJlj-ca XXXI. divizije 50 577 MAŠKERADO na pustno soboto in torek dne 20. in 23. 2. v restavraciji Park prireja kolektiv. Nagrada mask. Rezervacije 15 din v restavraciji Park. V popustnih dneh od 23« dalje kakor vsako leto tUdI letos prireja TEDEN RIBJIH specialitet. PRIDITE, POSKUSITE-VABLJENI! Prodam mlado KRAVO, Kj bo v kratkem teletila. Br'!^a 315, Kranj 5i Prodam tri PRAŠIČKE, K ke po 30 kg. Virmaše 42, SK$ ja Loka SOBOTA - 13. februarja 1971 GLAS * 29. STRAN Prodam TRAKTOR znamke ČAST, 32 KM, malo rabljen, MLIN za žito in tri rabljene VOZOVE. Peternclj Franc, Otalež 50, p. Cerkno 580 Prodam dobro ohranjen TROSILEC za hlevski gnoj ferguson. Brode 14, Škofja Loka 581 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO petinger 800 s puhalnikom in verigo. Kokrica 1, Kranj 582 Prodam diatonično HARMONIKO. Zg. Brnik 81, Cerk lje ' 583 Prodam SENO. Dvorje 58, Cerklje 612 KOPALNICO — kompletno, poceni prodam. Grošelj, Kranj, Vrtna 3 pri avtobusni postaji 613 KUPIM Kupim ČRPALKO za hišni Vodovod. Predoslje 107, Kranj 584 Kupim ELEKTROMOTOR 5,5 KM. Pintar, Rovte 12, Pod-nart 585 Kupim lepe borove ali smrekove PLOHE 5 do 8 cm. Strojno mizarstvo, Špcnko Franc, Vodice 129 586 Kupim ZIDAKE modularni blok. Huje 9, Kranj 587 Kupim suhe SMREKOVE DESKE, 30 do 50 mm. Ponudbe poslati pod »lm'« 588 Potrebujem večje število »GAJB1C« za krompir. Pra-Protnik, Homec 91, Radomlje • 589 Kupim KONJA za vsa kmečka dela. Struževo 13, Kranj 614 j MOTORNA VG2ILA nmiiHnim...........ijmiutti Prodam DKW 1000, letnik l961. Ogled v nedeljo dopoldne. Mavčiče 45 590 R-4 ali AMI 6 BREAK ku-Pnn. Navedite ceno in starost Vozila. Naslov v oglasnem °ddeliku 591 Prodam MOPED T-12. Zupanova ulica 8, Šenčur 592 Prodam komplet GUME goo(jvear (pasaste) z obroči *a fiat 750. Sp. Brnik 36 593 Prodam dva FIATA 750. G«nje 5, Cerklje 594 Prodam 9-sedežni VW K°MBI. Lotence 8, Golnik 595 Kupim PRIKOLICO za osebni avto nosilnosti 500 kg. Terean, Kranj, Cesta kokr-škega odreda 10, telefon 22-386 596 ST AMOVAM J A Mm Uslužbenka nujno potrebuje neopremljeno SOBO ha Bledu, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku 537 TROSOBNO STANOVANJE v škofji Loki zamenjam za enakovredno v Kranju ali Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku 539 ENOSOBNO STANOVANJ E v bloku v Kranju zamenjam za enako s centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku 597 Oddam SOBO tistemu, ki lahko odkupi opravo. Pire, Kokrški breg 1, Kranj 598 Kupim STANOVANJE ali dam nagrado za stanovanje z odločbo na relaciji Medvode —škofja Loka do meseca maja. Ponudbe poslati pod »5 M« 599 Sestri iščeta SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »mirni« 600 Solidna zakonca iščeta skromno STANOVANJE ali večjo SOBO v Kranju ali okolici. Plačata po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 601 Zamenjam novo ENOSOB NO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem za DVOSOBNO, lahko brez centralnega ogrevanja. Ribnikar, Stritarjeva 2, Kranj 602 ZAPOSUTVE Mlajša UPOKOJENKA gre čistit stopnišče v novem naselju Vodovodni stolp. Lahko prevzame eno stolpnico in kakšen blok. Naslov v oglasnem oddelku 603 Takoj sprejmem VAJENCA za avtomehanika, najraje iz Selške doline. Avtomehanik Matija Rihtaršič, Bukovica 13, p. Selca nad Škofjo Loko 604 Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko in fiziko za prvi razred srednje tehnične šole — strojni oddelek. Naslov v oglasnem oddelku 605 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša sodelavka Bernarda Avsenik krojačica Pogreb pokojnice bo v soboto 13. februarja 1971 ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Mošnje. Delovna skupnost tekstilne tovarne »SUKNO« Zapuže in ostale družbenopolitične organizacije NOGOMETNI KLUB TRI GLAV KRANJ išče HIŠNIKA Nastop službe takoj. Interesenti naj se javijo na stadionu med 16. in 18. uro ali pismeno na naslov NK Tri glav Kranj, p. p. 126 606 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh punčk. Nudim hrano in stanovanje. Naklo 91 607 DEKLE za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu sprejmem. Kranj, Škofjeloška 46 608 Prodam 75 arov NJIVE na Meji. Jama 35, Kranj 609 Kupim ZAZIDLJIVO PAR CELO v Kranju ali neposredni bližini. Plačam tudi z devizami. Cena ni važna. Naslov v oglasnem oddelku 610 Izgubil se je nemški OVČAR. Informacije proti nagradi na telefon 21-402 Kranj 611 AVTO-MOTO DRUŠTVO PODNART obvešča, da je pri-četek tečaja za voznike A, B kategorije v nedeljo, 14. februarja 1971, ob 8. uri v domu AVTO-MOTO v Podnartu 542 nesreče NEZGODA PRI PREHITEVANJU V torek, 9. februarja, zjutraj se je na cesti tretjega reda v Gaberku pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Antonu Fransu iz Gorenje vasi. Nesreča se je pripetila, ko je voznik pri prehitevanju zavozil s ceste. Pri tem je bila sopotnica Danica Fras ranjena in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. Škode na vozilu je za 3000 dinarjev. TRČIL V STAVBO Na Cesti svobode na Bledu je v torek popoldne voznik osebnega avtomobila. Ludvik Kerčnum pri speljavanju s parkirnega prostora iz neznanega vzroka zadel v steno kavarne. Pri trčenju je bil voznik laže ranjen, škode na avtomobilu in na stavbi pa je za 13.000 dinarjev. AVTOBUS ZBIL OTROKA Na cesti tretjega reda v Drulovki je v sredo, 10. februarja, popoldne voznik avtobust Anton Bregar iz Smlednika zadel 10-letnega Jožeta Fajfarja iz Drulovke. Nesreča se je pripetila pri srečanju z neznanim avtobusom. Izza neznanega stoječega avtobusa je prišel na cesto Jože Fajfar prav pred vozilo. V nesreči je bil deček huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. TOVORNJAK IZSIIJEVAL PREDNOST V križišču ceste tretjega reda in Kidričeve ceste na Trati pri škofji Loki je v torek, 9 februarja, zvečer voznik osebnega avtomobila Franc Malovrh iz Puštala kljub zaviranju trčil v prikolico tovornjaka, ki ga je vozil Malin Karanfilov iz Kočanov v Makedoniji. Tovornjak je pripeljal v križišče, ne da bi upošteval prednost osebnega avtomobila. Pri trčenju je bil ranjen sopotnik v Malovrhovem vozilu Miha Grošcl iz škofje Loke. škode na vozilih je za 1500 din. L. M. Zahvala Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, sina in strica Albina Dolharja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nas tolažili, sočustvovali z nami, se poslovili od njega, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo šenčurskim pevcem za odpete pesmi na predvečer pokopa in na dan pogreba, gospodu župniku, gasilskim društvom in sodelav-cem za spremstvo na zadnji poti. Hvala predsedniku gasilskega društva Šen čur za izrečene besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Rozka, sin Darko, mama, oče, bratje, sestra in drugo sorodstvo Šenčur, Predoslje, Hrastje, 3. februarja 1971 Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi Henrik Obid električar Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 13. februarja 1971, ob 15.30 iz hiše žalosti v Gobovcih na pokopališče v Podbrezje. Gobovce, 10 februarja 1971 Žalujoči: žena Kati, hčerki Tatjana in Vesna, sin Rado, oče, brata, sestre in drugo sorodstvo Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta 1. fotografa (KV — fotograf, lahko začetnik) 2. dva tehnična risarja (najmanj 2 leti prakse kot tehnični risar) 3. 1 litoretušer (KV delavec s petletno prakso na delovnem mestu Iitoretušerja) 4. administrator (srednja administrativna šola — dobro obvladanje strojepisja) 5. reprodukcijski fotograf (KV delavec — lahko začetnik) Za vsa razpisana delovna mesta velja 1 mesec poskusnega dela. Ponudbe na razpisana delovna mesta sprejema tajništvo podjetja C P Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moša Pijade 1 do 25. februarja 1971. VELETRGOVINA VILA KRANJ razpisuje zaradi reelekcije naslednja delovna mesta: 1. vodjo splošnega sektorja 2. vodjo finančnega sektorja 3. direktorja PE Koloniale Bled 4. šefa komercialne grupe I 5. šefa komercialne grupe II 6. šefa maloprodaje Za razpisana delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod točko 1.: — visokošolska izobrazba in 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 7 let na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih delovnih organizacijah ali — višješolska izobrazba in 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 10 let na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah; pod točko 2.: — visokošolska izobrazba in 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 7 let na vodilnih delovnih mestih v trgovinskih gospodarskih organizacijah ali — višješolska izobrazba in 15 let delovnih izkušenj od tega najmanj 10 let na vodilnih delovnih mestih v trgovinskih gospodarskih organizacijah; pod točko 3., 4., 5. in 6.: — višješolska izobrazba in 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na voddnih delovnih mestih v trgovinskih gospodarskih organizacijah ali — srednješolska izobrazba in 20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 15 let na vodilnih delovnih mestih v trgovinskih gospodarskih organizacijah. Ponudbe s kratkim življenjepisom in doka/ili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v IS dneh od dneva objave na naslov: Veletrgovina živila, Kranj, Cesta JLA št. 6. Kranjčani, pozor Vabimo vas k sodelovanju za izbor pesmi Evrovizije Prihodnjo soboto, 20. februarja, se bo odločilo katera melodija oziroma popevka bo letos zastopala našo državo na tekmovanju za pesem Evrovizije. O tem bodo odločale tudi žirije v posameznih jugoslovanskih mestih. V vsaki republiki bodo desetčlanske žirije glasovale o predvajanih melodijah v petih mestih. V Sloveniji bodo žirije v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Kopru in v Kranju. Ker smo v našem uredništvu sprejeli pobudo, da sestavimo 10-člansko žr~ijo, ki bo v Kranju glasov a o predvajanih popevkah, vabimo bralce Glasa oziroma prebivalce Kranja, da sodelujejo pri izboru. Pravila o Izboru za Pesem Evrovizije določajo, da je član žirije lahko vsakdo od 18. do 65. leta starosti in ki ni strokovnjak v glasbi. Vabhno vas torej, da sodelujete pri letošnjem izboru naše popevke za Pesem Evrovizije in nam najkasneje do torka, 16. februarja, do 10. ure dopoldne, na dopisnici sporočite da želite sodelovati kot član žirije pri glasovanju o popevki za Pesem Evrovizije. Na dopisnico napišite naslov, poklic in starost. Se posebno vabimo k sodelovanju tiste Kranjčane, ki se že bližajo 65 letu. Izmed tako zbranih prijav bomo člane žirije izžrebali in tiste, ki bodo v Kranju glasovali, objavili v Glasu v sredo, 17. februarja. Takrat bomo objavili tudi, kje in kdaj naj se člani žirije v Kranju zberejo. Dopisnice pošljite na naslov: Uredništvo Glasa Kranj, Trg revolucije 1 (občinska stavba) soba 108. Na dopisnico tudi napišite: Žirija za Pesem Evrovizije. Zlati jubilej Letos poteka 50 let, ko smo v naši domovini prvič organizirali smučarsko prvenstvo Jugoslavije. Leta 1921. so se prvič pomerili smučarji za naslove jugoslovanskih prvakov. Bohinj je bil prvi gostitelj naših smučarjev. Vneti mladi smučarji so se takrat pomerili v tekih in skokih. Prva šampiona Jugoslavije sta postala Janez Hlebanja v tekih in Jože Pogačar v skokih na 25-metrski skakalnici. Na tem tekmovanju je Pogačar postavil prvi državni rekord — 9 metrov. To so bili skromni začetki, rezultati pa slabši kot jih danes dosegajo pionirji. Petdeset let je torej minilo od tistih skromnih za- četkov organiziranega smučanja v naši domovini. To je nedvomno lepa doba, doba, ko je sel razvoj kvalitete smučarskega športa v svetu in tudi pri nas z neslutenimi koraki naprej. V petdesetih letih je bil na primer samo v skokih zabeležen tak napredek, da se prvim udeležencem jugoslovanskega prvenstva ni moglo niti sanjati. Prav bi bilo, da bi se tega jubileja spomnili smučarski forumi s primernimi prireditvami in proslavami. Kaže pa vse, da bo letošnja zima Šla mimo in, da se nihče ne bo spomnil tega zlatega jubileja. J. Javornik Preizkus zimske opreme na Pokljuki V četrtek, 4. februarja, so lahko redki obiskovalci Pokljuke videli preizkus zimske opreme domače proizvodnje, ki je Pil hkrati tudi trening za dva slovenska rallv tekmovalca. Voznika sta na vozilih re- Malograjski dvor bo hotel Gostišče Malograjski dvor v Maistrovi ulici v Kamniku bodo letos prenovili v hotel B kategorije s 54 ležišči. Malograjski dvor, ki je last gostinske enote Ljubljana-transporta je zdaj skoraj prazen, turističnih sob pa sploh nima. V Malograjskem dvoru stanujeta dve stranki, ki jih bo potrebno izseliti. Stanovanje za eno stranko bo poskrbela občina, za drugo pa Ljubljana-transport. Znano je, da v Kamniku primanjkuje prenočišč, lahko bi celo dejali, da jih sploh ni. Prav zato bo prenovitev Malo-grajskega dvora v hotel pomembna pridobitev in pogoj za nadaljnji razvoj turizma v Kamniku. J. Vidic nauk in NSU opravljala meritve, katera zimska oprema je najboljša za trd in zbit sneg na poledenelem cestišču od Zatrnika proti vrhu P°* kljuke. Tovarna gumijevih izdelkov Sava iz Kranja, ki že dalj časa oskrbuje nekatere slovenske voznike-športnike s svojimi avtoplašči različnih desenov, je za letošnjo zimo pripravila dva kompleta specialnih avto plaščev zimskega profila z znanimi žeblji Sand-vik tipa OT za hitrostni šport na snegu. Pri vožnjah na Pokljuki, ki se jih je udeležil tudi pred" stavnik Save tov. ing. Dominik Poženel, je prišlo do raza, da je za varno in nesljivo vodenje vozila ' ' boljši OT spikes. Z mani1'1 zaostankom mu slede nav,c' ni žeblji, kakršni so v P11'' daji in imajo daljšo življCluJ sko dobo tako omenil je'1' avto plašči. Opravljen je bil tudi P**j izkus s snežnimi veriga'11 tipa rally, izdelek Tovarne verig Lesce pri Bledu. varna verig je dala na polago vsem slovenskim ,L' ' movalcem, ki tekmujejo * državno prvenstvo v rallvJ te verige. J. Prusnik, M. Bahar Pogovor tedna Zdenek Remza: Razlika je v izkoristku S prihodom znanega strokovnjaka za smučarske skoke Zdeneka Remze iz ČSSR je naš skakalni šport veliko pridobil, če ga bodo znali pristojni smučarski forumi »izkoristiti«, potem se lahko jugoslovanskemu skakalnemu športu obetajo lepši časi. Zastoj v zadnjih dveh letih je bil precejšen in bo treba precej truda, da se bo zamujeno v kvaliteti nadomestilo. Delo, ki caka Remzo, ni lahko. K nam je prišel tik pred pričet kom mednarodnih tekmovanj. Prav zaradi tega v letošnji zimi ne moremo pričakovati, da bi napravil bistveni preokret v kvaliteti jugoslovanskega skakalnega športa. Tega se vsi zavedajo. Napake, ki so bile napravljene v pripravljalni dobi za letošnjo sezono, ne more nihče v vrhuncu sezone odpraviti, čeprav je še tako velik strokovnjak. Prav zaradi tega nas jc zanimalo, kaj o vsem tem misli naš novi zvezni trener Zdenek Remza. % Kaj manjka našim skakalcem? »Glede na program skupnih treningov, ki so jih imeli v pripravljalni dobi, bi morali biti skakalci vsekakor kondicijsko bistveno drugačno pripravljeni kot so sicer. Ne vem, kaj so počeli poleti in jeseni. Skakalci CSSR niso trenirali glede na število dni bistveno več kot jugoslovanski. Mislim, da je važno predvsem to, kako zna neki trener izkoristiti dan treninga. Potrebno bo nedvomno več intenzivnosti in ekstenzivnosti v treningih v pripravljalni dobi.« % Kakšne načrte imate za olimpijsko sezono? »Za novo sezono bom sestavil program vadbe, ki sicer ne bo bistveno večji kot je bil dosedanji. Obiskoval bom tudi posamezne skakalne centre in pomagal klubskim trenerjem pri vadbi reprezentantov in nara-ščajnikov. Nujna bo večja povezava med zveznim trenerjem in klubskimi trenerji v glavnih skakalnih centrih Slovenije. Pred nami so olimpijske igre in se zato moramo temeljito pripraviti, če mislimo nastopiti v Sapporu. Status skakalcev je v glavnem urejen. Potrebno bo več dela, manj filozofiranja, ki jc žal prišlo v navado nekaterim skakalcem. Utrditi pa bo potrebno vlogo skakalnih centrov in dati večjo pomoč osnovnim organizacijam. V Sloveniji bi moralo biti vsaj pet močnih centrov, kjer naj bi delovali profesionalni trenerji. Sistem dela bi se na ta način lahko bistveno spremenil. % Kaj menite o mladincih — reprezentantih? »V Sloveniji je dovolj mladih talentov. Kobal je ve-"k talent, kakršnega nima niti ČSSR. Najboljše mladince sem v glavnem spoznal in moram reči, da je letos odlična generacija, kateri bo potrebno drugo leto °b prehodu v člansko vrsto posvetiti posebno pozornost.« Naši skakalci imajo zaupanje v novega trenerja, ln Prav je to! Cenijo ga kot velikega strokovnjaka, odlič-neBa poznavalca smučarskih skokov. Po drugi strani Pa ima Zdenek Rpmza veliko voljo, da bi tudi z jugoslovanskimi skakalci dosegel v mednarodnem merilu lrri boljše uspehe. Zato je prav, da ga obdržimo v Jugoslaviji čim več let. J. Javornik Mladi Triglavani presenetili V zimskem bazenu na Reki je bil v počastitev 60-letnice PK Primorja v soboto in nedeljo mladinski vaterpolski turnir. Nastopile so najbolje plasirane ekipe z lanskega državnega prvenstva: reprezentanca Zagreba, Jadran, domače Primorje in kranjski Triglav. Kljub trem porazom so Triglavani na Reki napravili dober vtis. To je mlado moštvo, v katerem je povprečna starost petnajst let, in ima šc lepo bodočnost, da se razvije v dobro vaterpolsko moštvo. Kot zanimivost naj povemo, da so strokovnjaki, ki so ocenjevali igro posameznikov, dali kar dva Kranj čana — Malavašiča in švarca — med najboljše v moštvo turnirja, in da so vse tekme Gorenjci izgubili šele v zadnji četrtini. Rezultati: Zagreb : Triglav 7:2, Primorje : Triglav 5:3, Jadran : Triglav 7:3. —dh Izbirno tekmovanje Jutri bo v klubskem prostoru ŠK Borec Kranj izbirno tekmovanje za sestavo kranj- ske Šahovske reprezentance, ki bo v marcu nastopila na turnirju slovenskih mest. Namizni tenis Jesenice in Kranj favorita Namiznoteniški igralci Jesenic in Kranja bodo danes gostovali v Hrastniku, kjer bodo nastopili na prvem delu ekipnega prvenstva Slove- Hokejisti Triglava največje presenečenje republiške lige orda tudi prvi? Republiško prvenstvo v hokeju se bliža koncu. Hokejisti Triglava, ki igrajo prvič v republiški ligi, imajo realne možnosti, da osvojijo prvo mesto. Prvak Slovenije se bo pomeril na kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno ligo. Največji nasprotnik Kranjčanov so nedvomno hokejisti Tržiča. Škoda je, da zaradi neugodnih vremenskih prilik ne morejo igrati tekem v Kranju, da bi se lahko predstavili tudi kranjskim gledalcem. Tako morajo igrati na drsališčih na Jesenicah in v Ljubljani. Trener Blaž Andoljšek nima problemov z igralci, hujše težave pa so v tem, ker morajo igralci sami kriti prevozne stroške, kupovati opre mo, plačevati sodnike in podobno. Letno prejmejo od matičnega društva le 500 dinarjev dotacije, povsem logično pa je, da s takšnim denarjem ne morejo normalno delovati. Kljub temu hokejisti mislijo na boljše dni. Letošnja sezona pomeni za njih velik uspeh in afirma- cijo mladega športnega kolektiva. Upajmo, da v prihodnji sezoni kranjski hoke-jisti ne bodo več ostali osamljeni. P. Didič nije za moške v drugi skupini. Oba gorenjska predstavnika imata realne možnosti, da sc ponovno uvrstita v prvo slovensko republiško ligo. Oba sta lani izpadla iz prve lige zaradi slabega starta v začetku tekmovanja. Za Jeseničane bodo igrali: Buh, Vidmar in Valentar. Ekipo Kranja pa bodo zastopali: Tadi-na, Kerstcin, Pangrič in Novak. V Poljčanah pri Celju pa bodo igrali pripadniki Partizana iz Voklega v okviru tekmovanja v peti slovenski ligi. A. Novak *JokejjslJ T . fičar Bai, glava: ^stojijo z leve na desno) — Sajovic, Pavlica, Adlešič, Ošabnik, Stojanovlč, ' amerman (kleče): Hudobivnik, Konc, Feldin, Nadttar, Mulej in Kisovec. Desetič za Pokal Vitranc Tudi našemu uredništvu priznanje Na letošnjem jubilejnem desetem mednarodnem tekmovanju za Pokal Vitranc, na katerem se bodo v slalomu in veleslalomu pomerili tekmovalci 19 držav, se bodo prireditelji spomnili tudi tistih športnikov in športnih delavcev, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji tekmovanja. Spominske plakete in diplome bodo dobili: dr. Danilo Dougan, Jože Pirnar, Jože švigelj, Maks Završnik, profesor dr, Marjan Žagar, Tone Zidan, Mirko špendal, Stojan Potočnik, Vojteh Budinek, Stanka Geršak, Aleksander Kotnik, Stare Branko, Nace Smolej, Franc črv, ing. Ljubo Bizjak, Franc Pečar, Boris Oitzl, Marjan Magušar, Rafael šoberel, Jože Košir, Marjan Markelj, predsednik jeseniške občine Franc Žvan, Milan Robič, Božo šramelj, ing. Franc Žerjav, Miran Lakota, Vera Smukavec, Polde Karlin, Teo Lipicer in Metod čop. Priznanja pa bodo organizatorji podelili tudi nekaterim gospodarskim ter družbenopolitičnim organizacijam, ki so pomagali in sodelovali pri tej veliki prire ditvi, kakor tudi še ustanovam javnega obveščanja za uspešno propagando. Med njimi je poleg Dnevnika, Dela, Sportskih novosti, RTV Ljubljana, tudi naše uredništvo. KRANJSKA GORA ODSKOČNA DESKA Letos bodo evropske reprezentance na kranjskogorsko prireditev poslale mlade obetajoče smučarje. Kranjska gora je v teh desetih letih odskočna deska tistim tekmovalcem, ki jim je uspelo zmagati na Vitrancu. Prav ti tekmovalci so pozneje krojili vrh svetovnega alpskega smučanja. Dosedanji zmagovalci: veleslalom: 1961 — Josef Sti-gler (Avstrija), 1963 — Georges Mouduit (Francija), 1964 — Jean-Claude Killy (Francija), 1965 — Edmund Brug-mann (Švica), 1966 — Werner Bleiner (Avstrija), 1967 — Eberhard Ricdel (DDR), — 1968 — Štefan Kalin (Švica), 1070 — Dumcng Giovanoli (Švica). Slalom: 1961 — Ernest Falch (Avstrija), 1963 — Josep Stiegler (Avstrija), 1964 — Michel Arpin (Francija), 1965 -— Michel Ai-pm (Francija). 1966 — Guy Perillat (Francija), 1967 —Alain Btnitchard (Francija), 1968 — Patrick Russel (Francija). 1969 — Edmund Brugmann (Švica), 1970 — Peter Frei (Švica). 1971 . . . ? D. ilumer GLAS SOBOTA - 13. februarja 1971 Iv p r a š a n j e O o d g o v p r i Tokrat smo našo malo anketo izvedli med socialnimi delavci. Zanimalo nas je ali bodo letošnji gospodarski 'ukrepi, ki bodo nujno prizadeli tudi delavčev življenjski standard, močno povečali socialne razlike med delavci z najnižjimi osebnimi dohodki in delavci z višjimi dohodki? Vprašanje je sicer zastavljeno precej splošno in je nanj težko konkretno odgovoriti, ker gre nedvomno le za predvidevanja o problemih, s katerimi se bo ukvarjala socialna služba v letošnjem letu. osebnem dohodku. Tako stanje pa potegne za seboj še vse kaj drugoga. Ljudje z višjimi dohodki niti ne vedo, kako delavca z najnižjimi dohodki prizadene podražitev sladkorja, mleka, kruha. Višji življenjski stroški, ki se nam letos obetajo, bodo vplivali tako na prehrano kot tudi na njihovo rekreacijo. To pa vodi samo v večjo obolevnost. Bolezen pa spet pomeni manjši osebni dohodek. Zato je naša socialna služba predlagala samoupravnim organom v podjetju, naj bi nadomestilo za bolezen povečali, ker se nam zdi, da človek v bolezni potrebuje drugačno hrano in nego, to pa je oboje dražje.« Planfnšek Lojzka, socialna delavka v Savi: »Socialna služba v našem podjetju ima za svojo dejavnost zagotovljenih kar precej sredstev, to pa zato, ker je naša dejavnost zelo široka. Vendar pa za letos še ne vemo, če bo vse tako, kot si naša služba želi. Zaradi znanih gospodarskih ukrepov se bo brez dvoma življenjski standard delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki znižal. S tem pa se bo število socialno ogroženih brez dvoma povečalo in zato se bo vsota, namenjena za pomoč le-tem skrčila. Po lanskih podatkih je v našem podjetju nekaj več kot šestdeset delavcev, katerih družinski člani imajo manj kot 400 din osebnega dohodka. Vse kaže, da se bo to število Igtos povečalo. Naša delovna organizacija je z novimi gospodarskimi ukrepi še posebej prizadeta, ker smo vezani na uvozne surovine, to pa se bo poznalo tudi na našem šarčevič Slavka, socialna delavka pri Centru za socialno delo občine Kranj: »Glede na predvidevanja o znižanju življenjskega standarda v letošnjem letu lahko rečem, da se bo Število ljudi, ki prejemajo socialno podporo zvišalo. Za letos bo sicer socialna podpora nekoliko večja, vendar pa višina še ni določena. Stalno podporo prejema okoli 190 ljudi v občini, med njimi je večina žensk, ki so bile nekoč pre-užitkarice, na stara leta pa so ostale brez sredstev za preživljanje. Vendar pa zadnje čase opažamo, da se struktura socialno ogroženih menja oziroma širi. Za socialno podporo zaprosijo tudi ljudje, ki imajo možnost zaposlitve, vendar pa tega ne zmorejo zaradi fizične nesposobnosti, osebne neurejenosti, pijače in drugega. Pri takih primerih bi si zelo želeli, da bi delali socialna in zdravstvena služba z ramo ob rami kot se reče. Veliko problemov bi rešili na ta način. Morda se je zdaj bolj kot kdaj koli pokazala potreba, da je treba socialno službo organizirati še v nekaterih delovnih organizacijah. V Kranju imajo socialne delavce samo tri največje delovne organizacije, mislim pa da bi bilo manj socialnih problemov, če bi jih imele še nekatere druge organizacije:« Ivan Breznik, vodja kadrovsko socialnega sektorja v Jelovici, Škofja Loka: »Poprečni osebni dohodek za tri lanske mesece je bil v Jelovici 790 din, mislim seveda na najnižji dohodek. V letošnjem letu pa bo po zahtevi sindikata najnižji osebni dohodek 800 din ah celo 850 din. Mislim, da našo delovno organizacijo novi gospodarski ukrepi ne bodo prizadeli v tolikšni meri, da ta zahteva sindikata ne bi mogla biti uresničena. Res pa je, da bodo najbolj prizadeti glede podražitev tisti delavci, ki se pri nas prvič zaposlijo. Razporejeni so namreč v prvo delovno grupo, šele od tu pa prehajajo na druga bolje plačana delovna mesta. Za sedaj še ne vidim, da bi iz tega lahko nastajali socialni problemi, drugače pa bi bilo, o tem ne dvomim, če bi še veljal pravilnik o delitvi osebnega dohodka Lesne industrije Kranj, ker so imeli veliko nižje dohodke pred priključitvijo k Jelovici. Lahko še dodam, da je že imenovana posebna komisija, ki bo izdelala nov pravilnik o nagrajevanju. Trenutno v našem podjetju ni potrebe, da bi socialno službo širili tako, da bi zaposlili socialnega delavca, s predvideno rastjo podjetja pa bo to nujno morda že drugo leto. Osebno se ogrevam za drugačno vrsto reševanja socialne problematike v našem industrijskem bazenu. Delovne organizacije v občini bi lahko ustanovile mentalno higienski center, ki bi se skupno z obratnimi ambulantami ukvarjal s socialno problematiko v delovnih organizacijah. Za sedaj kakšnega posebnega zanimanja za tak »servis« še ni.« L. M. Na lični leseni hišici ob Bohinjskem jezeru, kjer živi Jože Jeraj z ženo, je številka: Ribčev laz 22. Rojen je bil Jože Jeraj 1896. leta v Rečici ob Savinji. Že pred vojno je večkrat prišel v Bohinj, po vojni pa se je tod stalno naselil. Takrat je prevzel tudi vodstvo hotela Bcllevue v Bohinju. 1949. leta pa je postal direktor hotela Pod Voglom in bil na tem mestu vse do 1966. leta, ko je bil upokojen. Razvoj oziroma turistična dejavnost je bila po vojni v mnogočem povezana z Jožefom Jerajem. »Ko sent prišel v Bohinj, ljudje niso imeli denarja. Spominjam se, da je vse naokrog ležalo polno lesa in tako smo takrat ustanovili lesno produktivno zadrugo. Kmalu pa smo se začeli pripravljati tudi na ustanovitev turističnega društva, v katerem smo potem razmišljali o razvoju turizma v Bohinju.« Jože Jeraj je dal pobudo za tradicionalno bohinjsko prireditev kravji bal in za kmečko ohcet, poskrbel pa je tudi, da je kmalu začela z delom folklorna skupina. Dolga leta je bil član upravnega odbora turistične zveze Slovenije in predsednik okrajnega gostinskega združenja v Radovljici. Sedaj je častni predsednik turističnega društva Bohinj. »Imel sem'dva konjička: razvoj turizma (s čimer sem se poklicno ukvarjal) in lov. Najraje sem hodil na gamsa in na petelina, čeprav mi ni vseeno, kako se razvija bohinjski turizem, žal ne morem več sodelovati in pomagati. Menim pa, da bo treba še veliko narediti, da bo Bohinj postal pravo turistično središče; predvsem pa bo po moje najprej treba urediti cesto.« A. Ž. Šesti spominski pohod na Stol Občinski odbor združenj borcev NOV na Jesenicah bo 20- in 21. februarja letos že šestič zapored organiziral 71tnS]0 spominski pohod na Stol. To je obenem spomin na °°r^ jeseniške Cankarjeve čete na Stolu 20. februarja 1942. let » v kateri je padel Jože Koder. Pohod je že drugo leto zdruze s turnim smukom s Stola prek Vajneža in Belščice v ^'cXV?0 niški Rovt. Vsak udeleženec pohoda dobi posebno izkaznl "j ter za prvi pohod bronasto, za tretjega srebrno in peti p°n zlato spominsko značko. Udeleženci letošnjega pohoda se bodo zbrali 20. f00!'.113,^ pri Valvasorju, od koder bodo krenili na Stol prihodnji uP£ ob šestih zjutraj. Na vrhu Stola bo ob desetih krajša moracija, nato pa povratek. Vsem udeležencem priporom ^ zimsko obleko in obutev. Organizatorji bodo poskrbeh . čaj in ostale pijače, hrano pa mora vsak udeleženec P11?? «. seboj. •i*