Slovensko-nacijonaten list. ^iVoboda, {ast, narod, rcsnica. .Jeseniška Straža* izhaja vsako soboto opoldne. - - i..ročnina za celo leto 4 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 3 kri,-, i izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Hr. Lampret) v Kranju. Nanaročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat ^5 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokop'si se ne''vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na ui>.^.iištvo .Jeseniške Straže" v Kranju. St. IS. •p/v« V KRA.JVJU, 100<3. II. leto. Judež Iškarjot. župnik Janez Zabukovec na Jesenicah se je pritožil zoper volilni imenik, ker je bilo v drugem razredu 20 Tolilnih upravičencev, seveda med temi večina Slovencev. Župnik je zahteval, da se mora v drugi volilni razred j le vpisati tvrdka GroD & Co.^ Madile & Co. | in ravnat« Ij industrijske družbe Trappen. Ker se je župnik Janez Zabukovec bal, da bi dosedanji zastopnik tvrdke GroC & Co., g, in-žener Muzika volil slovenske kandidate, pisal je tvrdki Grol3 pismo, da naj družba odvzame inženerju Muziki poverilo ter ga odda drugemu. Tej župnikovi pritožbi zoper imenik je seveda ugodil volilni komisar Schittnik — in diugi volilni lazred je na Jesenicah izgubljen za Slovence, v tem pa tudi izključena večina v občinskem odboru in na Jesenicah bodo v kratkem vladali Nemci! Tako sloje sedaj razmere na Jesenicah. Pred tremi leti se je b danji župnik g. Šinkovec trudil na vse načine, da je bil izvoljen sedanji občinski odbor. danes «slovenski» župnik Zabukovec preklinja ta odbor in zahteva, da se občina izroči — Nemcem. Ti Nemci, za katere se poganja župnik Zabukovec, niso verni katoličani, temveč sploh katoličani niso. Tvrdka GroC & Co. obstoji iz ravnateljev, ki so ali protf stantje ali židje, tvrdka Madile & Co. ima za svoje zastopnike na Jesenicah protestante in ravnatelj Trappen je pruski protestant. Da ti drugo-verci ne bodo posebno koristili katoliški cerkvi, to se menda ume samoobsebi. Pa župnik Zabukovec hoče tako, in tako se bo skoro gotovo zgodilo: Jesenice padejo v nemške roke. Mi pri tem samo i^e pripominjamo, da je lo, kar smo zapisali, ugotovljeno v aktih,in da nobena duša ne more ovreči tega, (Opomniti moramo samo, da je volilni komisar Schitlnik sprejel v drugi razred tvrdko Grofi & Co. ter ravnatelja Trappena, namesto tvrdke Madile & Co. pa g. Ffrjana.) Ne vemo sicer, ali Zabukovec dela svojo politiko na Jesenicah na lastno roko, slutimo pa, da ne, ker «Slovenec». z veseljem prinaša vse njegove dopise z Jest nic. In to nas žali! Kljub vsem strankarskini^bojein smo še mislili, da so kak Žitnik ali Krek i, t. d. pošteni Slovenci, čeprav smo bili vedno prepričani, da je'vodja klerikalne stranke dr. Sušteršič mož, ki mu je osebna korist nadvsoblaginjoslovenskeganaroda. Toda kljub temu še vedno mislimo, da Zabukovec dela na svojo pest in da je znal samo premoliti »slovensko ljudsko stranko«, da ne nastopi proti njemu. Toda faktura je: Župnik Janez Zabukovec je Nemcem izdal leta 1906 Slovence na Jesenicah in s tem je izgubljena ne samo občina Jesenice, temveč vsa gorenjska dolina od Lesec naprej in s tem se je moralno uničila tudi slovenska Ko lOška, ki v par mesecih zdiuži po že leznici s Kranjsk^> No bomo jadjkovali tukaj, preponosni smo zato, pri volitvahv-i^^^A^-.^^napeli vse sile, sedaj pravimo pa 'š"ŠrtM >?o-le: Naš krščanski učenik Kristus je ljubil svoj narod tako, da je zanj trpel in umrl; umrl pa je, ker ga je ' njegov učenec Judež Iškarjot. Tak i usov učfnec je župnik Zabukovec. Judež se je pozneje kesal svojega dejanja, vrgel je proč trideset srebrnikov — koliko je dobil Zabukovec, ne vemo — ter se obesil. Kaj bo storil izdajalec Zabukovec, ne vemo. Eno pa trdimo lahko: V pošteni dražbi ni več mesta zanj!! PODLISTEK. Testaipent. (Testament. Narodna igra s peljem v štirih dejanjih. Po romanu Janka Keisnika spisal Janko Rozman. Pevske točke priredil Emil Adamič. V Ljubljani 1906. Založil L. Schwenlner. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju.) Te dni je izišlo to najnovejše delo na polju naše dramatike. Ž njim se je vpeljal v krog naših pisateljev nov talent, od kojega smemo sodeč po njegovem prvencu, pričakovali še marsikaj za našo književnost. Vobče se smatra dramatizovanje povesti ali romana za najlažjo vrslo pesniških proizvodov, ki se zar*aditega vobče nekako podcenjuje. In vendar je med pripovednim delom in onim za uprizoritev važen razloček. Dolramatičnod e vsebuje pogoj, da mora biti dejanje zaokroženo, enotno, izvleček življenja, Naša olepševalna društva in promet tujcev. Cestokrat naletimo na društvene organizacije, ki so bile za časa njih rojstva in mogoče še mnogo let polem povsem na svojih prostorih in ustrezale svojim prvotnim namenom. Večno valovanje časa, menjava oblik in mišljenja pa je prouzročila otrpnenje v takih organizacijah, mnogokrat pa jih je postavilo iz kurza, — ker se niso pokorile strogemu zakonu narave, da je življenje iz-premenjava. Pa ako bi ta trditev tudi ne veljala povsem, — ljudstvo hoče izprenem. Take oblike je potrebno tedaj preliti, vdahniti jim novo življenje in to tembolj, ako to omejeno le na najpotrebnejše in toliko stisnjeno, da so napele vse medsebojtie vezi. Dejanje mora imeti svoj zavoj, višek in ka-tastiofo. Kar more pripovedovalec doseči z obširnim pripovedovanjem in opisovanjem situvacij, v to mora zadostovati dramatiku siluvacija sama. Pripovedovalec sme poljubno prekinjati tek dogodkov in posezati nazaj in v stran, kar je diamatiku skoraj nemogoče, ako naj njegovo delo ostane res dramatično. Reči smemo, da se je pisatelju popolnoma posrečilo, iz dokaj priproste Kersnikove povesti ustvariti dramo, ki uslreza vsem zahtevam, ki jih stavimo izviinemu dramatičnemu delu. Vsebina se da na kratko posneti takole: Ob kranjsko - štajerski meji, v Črnem grabnu, na onem pozorišču neke roparske romantike za francoske dobe, ki nekako obledelo odseva tudi še v polpreteklo dobo, gospodari 50 letni Miklavž Topolščak, pravi vaški mogotec, spoštovan in upoštevan daleč na okoli od kmeta in gospoda. Po svojem očetu je prevzel veliko kmetiško posestvo. Spustil pa se je v neke špekulacije in prišel l a rob propsda — a želi to piikrili vsemu svetu. Gospodari mu sestra Urša, ker je udovec že nekaj let — a sina edinca je prisilil v ljubljansko semenišče. Nekega večera mu ptineso v hišo umirajočega tujca, ki se je pripeljal s posebno pošto iz Primoija. Tujec mu pove, da išče svojo nezakonsko hčer — neko Metko — tržaško rejenko To-polščakovega prijatelja Brnola v Št. Gotardu. Pričakuje svojo smrt, pove tujcc, da ima v Primorju veliko premoženje in da je piibavil ono Metko za svojega dediča. Ižroči Topol-ščaku testament s prošnjo, naj ga odda takoj po njegovi smrti sodniji. Za trud mu podari vso svojo precejšnjo gotovino. Sedaj nastopi v Topolščaku kriza. Po kratkem boju, sklene prikrili testament, zasnubiti Metko in se po poroki s pomočjo testamenta polastiti ogrom- zahtevajo dejanske potrebe. Pred kratkim je zborovalo tukajšnje olepševalno društvo. Zdi se nam, da je za to društvo premalo zani-rftanja, ako vpoštevamo njega vrli namen Mirno in plodonosno je delovalo to društvo celo vrsto let; skrbelo je za nasade v okolici . izprehajališčih, napravilo nova pota. tako, da slovi danes okolica našega mesta po svoji ličnosti že daleč naokrog. In ravno iz teh uspehov pa se je porodilo novo vprašanje: ako ima naše mesto lepo lego in še lepšo okolico, zakaj bi vsega tega ne pokazali tujcu, ki nosi vedno denar pri sebi? Iz raznih poročil je posneti, da širša javnost vendarle uvideva, da se polašča ljudi radovednost in vedoželjnost vedno bolj in bolj da se razteka reka teh potokov križem sveta, posebno tjekaj, kamor jih vabijo, kjer jim je pot odprta. Kjer bode to ljudstvo, pusti tudi denar. To so stare pravljice, tako lahko umevne, ali mi Slovenci smo siti, do grla siti in bilo je potreba čudovitoga napora, da smo se zganili. Povdarjamo, da mislimo splošno, da ne bo zamere. V Nemcih se pripravljajo in trudijo, da si poiščejo gmotnih sredstev, da se okrepijo gospodarski. Le Slovenec je zadovoljen s svojimi plesnivimi križavci, vse tako, kakor bi nas morala obliti rdečica sramu, ako bi razkrivali tujcu svojo zemljo. Malo jih je izmed nas, ki vedo, kako lepa in čudovita jo naša zemlja, pravi Eldorado, le izrabiti je treba to prednost Naša misel je tedaj sledeča: Glede na to. da se snujejo ravno sedaj po raznih naših krajih društva za povzdigo tujskegu prometa, ne kaže, da bi prezrli vse to gibanje. Novo tako društvo pa bi bilo vspričo tolikega števila drugih društev v iiaš^m mestu — pre-občutno breme in bi morda ne uspevalo. Alibinebilo tedaj umestno, sedanje olepševalno društvo preleviti v društvo za povzdigo tujskega prometa, v čigar področje bi spadal vseeno še odsek za olepševanje mesta? S tem bi so ne omejilo le število društev in itak preobilni narodni davek, ampak tako društvo bi lahko pristopilo že obstoječi zvezi za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem in tako bi imelo pravico do podpore ministrstva i. t. d., kakršne dobivajo dozdaj le nemški kraji. Ali podpora bi bila najmanjša stvar: promet tujcev bi donašal mnogo lepih dohodkov, o katerih se nam niti ne sanja. To sve-dočijo nemška poročila. Čemu tedaj naj se steka ves denar požrešnemu Nemcu v žep, nega premoženja. Nakana se mu posreči tako daleč, da dospe dejanje do onega hipa, ko se ima svatovska družba odpeljati v Št. Gotard k poroki. V Topolščakovi hiši pa živi v nekom hlapčevskem razmerju stari Omahnetov Tomaž, bivši kočar, kojega hčer je bil nekdaj Topolščak odgnal v svet, poro-čivši drugo namestu nje, svoje prve neveste. Po tem pa je bil še pripravil Tomaža ob premoženje. In ta Tomaž postane nekak zli duh Topolsčakov. Vse vidi, za vse ve, povsod ga zasleduje. Tudi oni usodni večer je zasledoval Topolščaka — in mu pozneje ukradel testament. Le-ta pravo sluteč, iiajme mešetaija Klandra, naj Tomažu zopet izmakne testament — za vsako ceno. Klander preskrbi to — a pri tem Tomaža malone ubije. _ Konec pilil. dasiravno je pečen on iz tistega testa, kot mi in čigar dežele ne dosegajo naših po lepoti? Prosimo odbor tukajšnjega olepševal-npga društva, kakor tudi slična olepševalna društva na Gorenjskem, da uvažujejo naše dobro mnenje in ()retresajo stvar! Oakrbovanje živine. K dobremu oskrbovanju živine štejemo pred vsem. da vzdržujemo živinsko telo čisto prahu, blata, uši i. t. d. To storimo najložje, če imamo dovolj stelje. So pa kraji kjer ni stelje. ali pa pride čas, ko iste ni moč pripraviti vsled neugodnega vremena, kakor n. pr. pretečeno jesen. Za nastil rabimo slamo, ista je najboljša, ker popije največ gnojnice, ona da vsled tega najboljši gnoj in najprej v zemlji sprteni; dalje rabimo mah, resje, listje šotni drob, žaganje in odpadke od igličastega drevja. Seveda je od teh tvarin gnoj različen, zelo slab od r "sja in žaganja. Sicer, če nima gospodar mnogo stelje na razpolago, lahko pod v hlevu stlaka z opeko ali cementom, da se odteka gnojnica; blato se mora pa vsak dan sproti voziti na gnojišče. Živina se mora vsak dan s ščetjo osna-žiti, da se odstrani nadležni prah, izpadajoča dlaka, posebno ko se živina goH in tudi druge nesnage oprosti. Lepo je, da je koža čista in dlaka blesteče izgleda. Pri nas govedo v tem oziru zelo, celo popolnoma zanemarjamo, med tem ko na snago konj veliko bolj gledamo. Tako kakor kmje snažiti bi morali tudi krave, vole i. t. d.! A žal za govedo se nihče ne zmeni! V poletnem času, ko je dovolj toplo, zelo prav storimo, če živino umijemo, z vodo polijemo ali če mogoče celo sk o pije m o. S tem se očisti nesnage in pa žival se ohladi. Napaka je pri nas, da imamo premajhne hleve, tako da Je žival zelo na tesnem. Žival bi morala imeti prostora na širjavo okrog lo m, dolgo-t 2-5 m. V hlevih bi morale biti priprave za prezračenje in dovolj velika in zadostno število oken, da zamore priti vanj tudi svetloba. Prav je, da darno vsak dan nekaj živinske soli n. pr, vsak dan 2 do o dkg, t. j. eno dobro pest na odraslo žival. Sol vpliva zelo ugodno na prebavo, posebno pri nas, ko krmimo po zimi bolj s pusto slamo. Ge se zarede uši, kar se zelo mnogo-kiat dogaja pri našem zanikarnem oskrbovanju, se najložje spravijo, da se dolga dlaka ostriže in namaže tisto mesto z mešanico smrdljivega in laškega olja. V lekarnah se dobi za male vinarje maža proti ušem. Živinorejci! Skrbimo, da imamo v zimskem času lepo osnaženo živino, saj se ne moremo izgovarjati, da ni časa, ker istega je dovolj. Učinek pokazal se bo spomladi, ko je treba gnati živino na prosto ali bodisi na pašo. Vsaj ne bo govedo tako umazano, kar sc splošno nahaja, da bi bilo vse z blatom pokrito in umazano, da se na njem šešteje lahko vse kosti! —o. Jlovičar. Občinske volitve se vrše najbrže (>. marca t. I., in sicer je zato določen Poči-vavšekov hotel. Tako je odredil komisar Schilnik. Rdeče lepake smo imeli nabite v ne-dt ljo 18. t. m. po celi občini. Bilo jih je vse rdeče po polih in zidovju in ljudje so sc kar trgali za nje. Imeli so sledeče besedilo: «Vo-lilci! Kmalu pride trenutek, ki bo odločil bodočo usodo jeseniške okolice. Na dan volitve boste odločevali, če ostanejo Jesenice slovenske, aH pa padejo v nemške roke. Župnik Zabukovec se je prodal Nemcem, da pripo- more do zmage klerikalno-ncmškutarski zvezi. S prižnice in po časnikih vpije, da se bojuje za vero, kar pa je le gola hinavščina. Mož hoče gospodariti v občini in gleda na to, da zmaga klerikalizem. Kaj pa je kleri-kalizem? Klerikalizem ima svoje središče v laškem Rimu, kjer gospodarijo sami Lahi in ne pozna zato nobene narodnosti, ker mu je glavni namen, da ljudstvo gospodarsko zasužnji laškemu Rimu ter ga napravi slepo pokornega mednarodni duhovščini. Za klerikalizem se bojuje vsa mlajša duhovščina, ki je vzgojena v tem duhu in v ta namen zlorablja sv. vero, da lažje slepari in goljufa tisti del ljudstva, ki še ne zna sa-mostojno misliti. Župnik Zabukovec je vzgled duhovnika, ki me še t ari z vero, kakor so delali farizeji, ki jih je Kristus z bičem pognal h tomplja. Zabukovec se je zvezal z nemškimi kapitalisti, da lažje preganja slovenske rojake, domače posestnike in rokodelce ter jih napada in j javno sramoti po glasilih klerikalno-nemšku- i tarske zveze, «S1 o ven cu» in cDom olj ub u». Dobil je pod oblast strokovno društvo na Savi, da mora tudi delavstvo zi njim in se ne sme ganiti, če on ne dovoli. On pa tudi ne sme ničesar brez Lukmanovega dovoljenja, ker se mu je na milost in nemilost prodal. Delavci, streznitese! Na shodih delavske organizacije govorita Lukmanov pisar Pongratz in župnik Zabukovec pod krinko, da delata za delavski blagor. Kako naj se odločno potegujejo za vaše koristi ljudje, ki jih ima v roki vaš delodajalec-kapitalist!? In sedaj hočejo dob'ti še občino v svoje roke, da vas bodo uboge delavske pare še tamkaj lahko nemoteno metali iz pisarne na cesto. Kje boste potem iskali pravice v nesreči, če boste povsod odvisni od dveh ali treh ljudi? Še si lahko pomagate! Na dan volitve volite neodvisne može, ki bodo upali pokazati zobetistimljudem, kivassedajpodlo izkoriščajo. To vam želijo vaši odkriti prijatelji. Živelasvobodnain neodvisna delavska organizacija! Proč s sebičnimi sleparji in umazanimi izkoriščevalci! Pro-kletstvo vaših potomcev bo pri šlo na župnika Zabukovca, ki hoče izdajalsko prodati delavstvo in slovensko občino Jesenice.* Mi seveda ne vemo, odkod izvirajo te krepke in pametne besede, povemo pa odkrito, da jih v celoti z obema rokama podpišemo. Popoldansko pridigo napravi Zabukovec v nedeljo 25. t. m. o tistih plakatih. Smo pa radovedni, kako se bo zamorec pral. Tako zna naša častita duhovščina izrabljati prižnico za politiko, kjer naj bi se oznanjala beseda božja. Rekorze na glavarstvo proti odredbam okr. komisarja Schitnika je glavarstvo prete-čeni teden rešilo. Pristranoit v vsakem oziru je očividna in jasno kot beii dan je, kaj hoče vlada doseči. Nadpoštar Schrey je izbrisan, iz I. volilnega razreda, v 1. razred pa je vpisan nadučitelj nemške šole in oba kaplana, dasi je vse nepostavno. No, sicer pa še ni izgovorjena zadnja beseda' in rečemo le to: Kdor se zadnji smeje, se najboljše smeje! Zavijanja ljudskega izdajalca. Župnik Zabukovec se krega v «Slovencu», da se toliko brigamo za volilce, ki bodo vpisani v posameznih razredih. Zakaj pa se fajmošter J tako poganja? Mi hočemo le slovenskih odbornikov, on pa pomaga Nemcem. Ali se .:gre lukaj za vero? Ali bodo ljudje bolj pobožni, če pride v odbor namesto Markeža, Schreya i. t. d. pisar Pongratz, kričač Krivec i. t. d. ? Ali ni tu zopet dokaz za sleparenje ljudstva, če Zabukovec trobi, da je vera v nevarnosti, pa hoče spi-aviti v odbor ljudi, 3ci žive v zakonu bolj po turških navaiah. ^amo sleparstvo in nič drugega! Farška bisaga je v nevarnosti, ne pa vera. Zabukovec ve, da bo lahko občino in davkoplačevalce molzel na vseh koncih in krajih, če jo dobi v svoje požrešne kremplje. Mi pa hočemo poštenegi občinskega gospodarstva in zato ne maramo, da bi jo gospodarili ljudje, ki gledajo le na svoj žep kakor Zabukovec. „Orel" se oglaša med našimi ajnioh-tarskimi tolpami, toda prav klavrno in potrto v znak. da ima že pri porodu polomljene peruti. Telovadbo bo učil te mlade «orltče» naš dični kaplan Čuk. Torej «Čuk* bo učil ■ fajmoštrova kuharica, ki mu da tudi prva navodila, ki jih potrebuje vsak novopečeni