Opis
Izhodišča. Etiološko diagnosticiranje plevralnih izlivov je večkrat težko in zahteva invazivne diagnostične postopke. Odkrivanje označevalcev, ki omogočajodiferencialno diagnozo vsaj med malignimi in nemalignimi plevralnimi izlivi, je predmet več raziskav. Metode. Določali smo raven adenozin deaminaze (ADA) in lizozima v plevralni tekočini in v serumu 84 bolnikov, od teh 52 s plevralnim izlivom s tuberkulozno in 32 z maligno etiologijo. Uporabljeni sta metoda Gusti/Galcanti in turbidimetrijska kinetična metoda. Rezultati. V skupini s tuberkuloznim plevralnim izlivom v primerjavi s skupinoz malignim plevralnim izlivom so bile izmerjene znatno višje koncentracije ADA in lizozima v plevralni tekočini (ADAp; Lp) ter v serumu (ADAs; Ls). Mejne vrednosti razmerja ADAp/ADAs in Lp/Ls, ki naj bi bile pomembne v diferenciaciji diagnosticiranja med malignimi in tuberkuloznimi plevralnimi izlivi, so 1,8 za ADA in 1,5 za lizozim. Razlika med dvema skupinama z dvema testoma je signifikantna (p < 0,001). vskupini s tuberkuloznim plevralnim izlivom ima 76,9% bolnikov vrednosti enake ali višje od 1,8 (= ali > 1,8) za razmerje ADAp/ADAs, medtem ko v skupini z malignim plevralnim izlivom to velja za 9,4% bolnikov. Kar se tiče lizozima v skupini stuberkuloznim plevralnim izlivom, ima 84,6% bolnikov razmerje Lp/Ls enako alivečje od 1,5 (= ali > 1,5), v skupini z malignim plevralnim izlivom pa je samo 3,1%. Pri diagnosticiranju tuberkuloznega plevralnega izliva s testi ADAp/ADAs in Lp/Ls je občutljivost 76,90% in 84,16%, specifičnost pa 90,62% in96,87%, napovedna vrednost za pozitivne izvide 93,02% in 97,77%, napovedna vrednost za negativne izvide 70,73% in 79,48%, diagnostična zanesljivost pa 82,14% i n 89,28%. Zaključki. Testa ADAp/ADAs in Lp/Ls sta enostavni in hitri metodi, ki se lahko uporabita za presejanje v diferenciranju diagnoze malignihin tuberkuloznih plevralnih izlivov.