cena 10 dinarjev itevilka 33 (886) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 18. avgusta 1983 Titovo Velenje Seja izvršnega sveta Ob 7. zjutraj so se danes sešli na 61. seji člani v velenjskega izvršnega sveta. Na dnevnem redu imajo poročilo o realizaciji odkupa pšenice ter setveni plan za naslednjo sezono. Vso pozornost bodo namenili tudi uresničitvi letnega plana- in finančnega načrta sklada za intervencije v kmetijsvu občine Velenje v prvem poletju letošnjega leta, spregovorili bodo o ustanovitvi družbenega sveta za usmerjanje poslovanja, razvoja in družbeno ekonomskega položaja delavcev v sozd Gorenje, poslušali poročilo o nedovoljenih gradnjah oMine Velenje, na dnevnem redu pa imajo še vrsto drugih zanimivih točk. Mozirje 0 delegatskem sistemu Prihodnji ponedeljek se bodo na skupni seji zbrali člani občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov Mo-ziije. Najprej bodo obravnavali rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju, nato pa oceno delovanja delegatskega sistema v mozirski občini. Za obe področji bodo seveda sprejeli tudi usmeritev in naloge. Preteklo soboto in nedeljo je bilo zelo veselo v Trnavčah pri Mozirju ter v Plešivcu pri Titovem Velenju, kjer so pripravili folklorni prireditvi — Kmečka praznika. Ogledalo si ju je zares veliko obiskovalcev, prav vsi pa os odhajali dobre volje. Več o tem pišemo na 4. strani. Gospodarjenje v občini Mozirje Dohodkovno povezati gospodarstvo in lesno industrijo V mozirski občini so se obravnavanja polletnih rezultatov lotili temeljito. Posebej so pri ocenjevanju poudarili analizo "zrokov za slabo, pa tudi dobro gospodaijenje, pa tudi bolj dosledno uresničevanje stabilizacijskih programov. Težav, ki so ovirale poslovanje združenega dela, seveda ni manjkalo tudi v občini Mozirje. Vsem zaostrenim pogojem in večkrat tudi nepredvidljivim oviram so se pridružile tudi znana neskladja in problemi, kijih v občini vse prepočasi razrešujejo. V večini delovnih organizacij so se na obravnavanje poslovnih dosežkov in na analizo vzrokov dejanskega stanja dobro pripravili. Povsod so posebno pozornost namenili težavam, ki so ovirale redno delo in seveda tudi nujne posledice. Jasno dejstvo je, da so kljub nekaterim vidnim uspehom, priča tudi številnim slabostim. Problem ustvaijanja dohodka je vse večji v lesni industriji, zlasti v največji organizaciji združenega dela Gorenje-Glin. Tudi v gospodarstvu položaj ni bistveno boljši, v delovni organizaciji VEZ pa se izguba veča kljub ukrepom družbenega varstva. Eden največjih problemov je, da se predelovalci lesa nikakor ne znajo in nočejo dogovoriti glede smotrne delitve lesne surovine. Prav tako ni enotno opredeljeno kaj naj kdo izdeluje iz lesa. Veliki problemi v lesni industriji nedvomno terjajo hitre in učinkovite ukrepe. Do nedavnega je z izgubo posloval tozd Iverna, po prvem četrtletju so jo zabeležili v proizvodnji stavbnega pohištva, ob polletju pa že v žagarstvu. Jasno seveda je, da so težave tudi objektivne narave, prav tako pa je jasno, da je veliko slabosti tudi znotraj delovne organizacije in te bodo morali odpraviti. Zagotoviti bo treba nove razvojne programe, okrepiti kadrovsko politiko, •izboljšati organizacijo dela v nekaterih temeljnih organizacijah in podobno. Sicerpaje spodbudno dejstvo, da so bistveno povečali izvoz in imajo tudi poleg tega še obetavne možnosti. Značilno za večino ocen je, da so se skoraj povsod odkrito soočili z vsemi notranjimi slabostmi in sprejeli naloge za njihovo razrešitev. To velja tudi za gozdno gospodarstvo, ki letos posluje bolje kot lani, trajno pa bo treba dohodkovno povezati gozdarstvo in lesno industrijo. Tudi v gor-njegrajski Smreki so načrte uresničili, bistveno boljše rezultate pa so dosegli na pod- ročju izvoza. Modna konfekcija Elkroj je zagotovo ena najuspešnejših delovnih organizacij in njihovi dosežki bi morali biti izziv tudi za ostale. Seveda opozarjajo tudi na pomanjkljivosti, kot sta obnova li-kalnice in napeljava pare, ki jih bodo morali razrešiti, če se želijo izogniti zastojem v proizvodnji. Uspešno so poslovali tudi v ljubljanskem Kovinar-stvu kjer imajo med drugim posebej dobro urejeno nagrajevanje. Količinsko in vrednostno so načrte presegli v temeljni organizaciji Gorenje—Mali gospodinjski aparati v Nazarjah. Povečali so tudi izvoz, nekaj težav so imeli le s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala, ali z njegovo vprašljivo kakovostjo. Veliko neskladje med cenami reprodukcijskega materiala in končnih izdelkov je najbolj pestilo Zgornjesavinj-sko kmetijsko zadrugo, kjer se bodo morali nujno usmeriti tudi v izvoz. Dobre rezultate so dosegli tudi v tozdu Kemija in nekaterih ostalih manjših organizacijah, tako da je stanje v celoti zadovoljivo, seveda z izjemo izgubašev. Ob krčenju skupne porabe je vse bolj zaskrbljujoč položaj v šolstvu. Razdrobljenost, majhni in oddaljeni oddelki seveda dražijo poslovanje, svoje k težavam prispeva tudi neenotna politika in smotrne rešitve so zato nujne. Občina Velenje Največja brezposelnost v letu Kmalu se bo pričelo novo šolsko leto. Precej je tistih, ki ga bodo lahko začeli samo z družbeno pomočjo. Zato smo na velenjski Skupnosti za zaposlovanje povprašali, kako je s štipendijami. Povedali so nam, da bodo vloge za razliko iz združenih sredstev sprejemali še vse do 5. septembra. Zanimivo je, da so že sedaj prejeli izredno veliko vlog tistih kandidatov, ki se bodo šolali na družboslovnih usmeritvah. Kot sami ugotavljajo, je to posledica izredno majhnega števila razpisanih kadrovskih štipendij organizacij združenega dela. In kako ie z brezposelnostjo? 217 prijavljenih iskalcev zaposlitve konec meseca julija predstavlja največjo brezposelnost v letu! Ta je celo večja kot je bila konec leta 1982, čeprav je takrat zaradi manjšega zaposlovanja organizacij združenega dela praviloma največja. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da je priliv iz šol letos ocenjen na približno 520 oseb, kar pomeni, da so vsi ti tisti, ki trkajo na vrata zaposlitve. Istočasno pa število zaposlenih v združenem delu vztrajno pada, saj je v prvi polovici leta zaposlenost padla že kar za 05 odstotkov. Potrebe združenega dela so minimalne, pa še v teh skoraj ni mesta za kvalificiran kader. Skoraj lahko rečemo, da je zaposlovanje praktično ustavljeno in kot na dlani je, da se resolucijska predvidevanja ne bodo mogla uresnič iti. Kako naprej? Skupnost za zaposlovanje že išče poti za omilitev problemov brezposelnosti. Ze na septembrski skupščini za zaposlovanje bodo predlagali konkretne ukrepe. Z njimi bodo posegli še zlasti v nadaljne omejevanje pogodbenega in nadurnega dela mkp Danes v Našem času str. 2: VREDNO GA JE OBISKATI MANJ NESREČ IN BLAŽJE POŠKODBE str. 3: RAZMIŠLJAJO ŽE PRIHODNJEM LETU USPEŠNI V IZVOZU O str. 4: ■PRIDELALI SO NAJVEČ PŠENICE str. 5: STARI OBIČAJI PRIVABILI MNOŽICO LJUDI str. 8: ,,PRITOŽNO PROSIM!" KNJIGO, Začele so se razprodaje Še štirinajst dni in v šolske zgradbe se bo znova vrnil otroški živ-žav. Ker pa sta do takrat vendarle dva tedna, mnogi učenci še vedno »lovijo« zadnje brezskrbne počitniške dni. Tudi letos jih je bilo precej v Kaju-hovem taboru v Ribnem, ki se je nato preselil, tako kot vsako leto, v Savu- drijo, od koder je tudi naš posnetek. Vsako leto sredi avgusta se v naših prodajalnah prično razprodaje. K njim nas podobno kot na sliki, ki je posneta v ljubljanski Nami, vabijo z napisi: »Ugoden nakup, znižane cene od 30 do 40 odstotkov.« Boste tudi vi fHtiskali kaj zase? ANKETA* ANKETA Postaja milice Mozirje Manj nesreč in blažje poškodbe Savudrija Taborniki ne počivajo V mozirski občini ugotavljajo, daje bila varnost v prvem letošnjem polletju zadovoljiva. Rahlo je sicer poraslo število kaznivih dejanj in kršitev javnega reda in miru, izboljšala pa se je prometna varnost. Manj kot v enakem lanskem obdobju je bilo prometnih nesreč, znatno manj pa je bilo tudi poškodovanih. Nobeden udeleženec v prometu ni izgubil življenja, medtem, ko so lani v enakem obdobju zabeležili kar štiri smrtne žrtve. V prvi polovici leta so obravnavali 114 kaznivih dejanj, ali za osem odstotkov več kot v primeijalnem obdobju. Neraziskanih je ostalo 28 odstotkov dejanj, uspeli pa so raziskati pet kaznivih dejanj iz prejšnjih let. Med temi dejanji je bilo največ tatvin in sicer kar 55. Žal so se tokrat ukva- ijali tudi z gospodarsko kriminaliteto, ki je v prejšnjih letih ni bilo. Predvsem to velja za dva primera nevestnega poslovanja in tri primere zlorabe pooblastil odgovornih oseb. Izredno se je povečala s tem povzročena materialna škoda, ki presega 29 milijonov dinariev. Večina škode gre na račun družbenega premoženja, kar kaže, da ljudje vsekakor bolj varujejo osebno premoženje, kot pa družbeno. Rahlo je poraslo število kršitev javnega reda in miru, predvsem lažjih oblik, kot so prepiranje in kričanje. Značilno je, daje bilo kar 81 kršitev v gostinskih lokalih, od skupno 129 kršitev pa jih je bilo kar 84 pod vplivom alkohola. Zato so poostrili ukrepe zoper gostinsko osebje, ki toči alkoholne pijače mladoletnikom in vinjenim osebam. Iz pristojnosti drugih organov so v prvem polletju miličniki obravnavali 101 kršitev, od tega 44 primerov nezakonitega prometa z lesom in 26 primerov malomarnega varovanja družbenega premoženja. Precej seje izboljšala prometna varnost. Zabeležili so 11 prometnih nezgod v katerih se je huje poškodovalo 7 'oseb in lažje 3, smrtnih žrtev pa ni bilo. Najpogostejša vzroka za nesreče sta še vedno neprimerna hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Miličniki so v tem obdobju zaradi vinjenosti odvzeli 56 vozniških dovoljenj, mandatno kaznovali 206 udeležencev v prometu in jih 853 opozorili na manjše nepravilnosti. Obravnavali so tudi 24 raznih drugih dogodkov, med drugim 4 samomore in dva poskusa, 4 delovne nezgode, 4 nesreče v gorah, eno utopitev in 7 drugih dogodkov. Vzroka za samomore sta prekomerno uživanje alkohola in bolezen, za nesreče v gorah pa slaba oprema in precenjevanje sposobnosti. Zadovoljivo je tudi stanje varnosti ob državni meji. Poletje se je že krepko prevesilo v drugo polovico. Tudi taborjenja so pri kraju. Po končani gozdni šoli v Ribnici, so se velenjski taborniki te dni vrnili še iz obmorskega taborjenja v Savudriji. Kot pravijo, je ves čas sijalo sonce, tudi morska voda je bila topla, nekoliko več težav pa so jim povzročale meduze. V Ribnem so skauti pridobivali in spoznavali gozdne taborniške veščine, v Savudriji pa so večji del dneva preživeli na plaži. Nekateri so se u-čili plavanja, zopet drugi jadranja na deski in kajakaštva. Pozno popoldan, ko je sonce že malo izgubilo svojo moč, so odšli na športna igrišča in se zabavali z žogo. Po večerji so nekateri odšli v letni kino, drugi so si poiskali zabavo v discu. Tisti, ki pa so ostali v taboru, so z zanimanjem prisluhnili programu ob tabornem ognju. Organizirali so si še izlet z Le še nekaj veselih počitniških dni in spet se bodo odprla šolska vrata. Nekateri pouk pričakujejo z veseljem, drugi niso ravno navdušeni. Vsi pa bi naj poskrbeli, da bodo ob vstopu v šolsko leto oskrbljeni z vsem potrebnim. V poslovalnici Mladinske knjige v Titovem Velenju so povedali, da imajo na zalogi dovolj učbenikov za osnovne šole. Tudi dijaki, ki bodo prestopili prag srednje usmerjenega izobraževanja, težav Mladi iz KS Skorno—Florjan bodo pripravili v petek, 26. avgusta, zanimivo športno, pa tudi zabavno prireditev. Ob 17. uri se bo začela tekma na njihovem igrišču med ekipo domačinov in ekipo Topolšice. To pa ne bo običajna igra, saj so se odločili, da bodo vztrajali kar 24 ur- do naslednjega dne, sobote do 17. ure. Veselo bo tudi po končani tek- barko v Piran in se odpravili na lažji orientacijski pohod. Bog morja Neptun in kapitan Hook sta tudi letos krstila nove tabornike, zadnjo noč pa so kljub pomanjkanju zobne paste velenjski taborniki preizkusili svoje mazaške sposobnosti. Skupaj z Velenjčani so taborili tudi skauti iz Gornjega Grada. Toda, kljub bližajoči se tetki jeseni, taborniki ne mirujejo. Nameravajo se namreč še spustiti s kajaki in kanuji po reki Kolpi, pripravljajo se tudi že na zimova-nje v Zavodnjih. Poleg tega pridno pripravljajo in zbirajo prispevke za odredovo glasilo. To naj bi v prihodnje redno informiralo vse tabornike o četnih, odredovih in republiških akcijah. Takšna glasila v Sloveniji že izhajajo in so pokazala, da so tako taborniki o vsem mnogo bolje obveščeni. Aleš Ojsteršek z nakupom ne bodo imeli. Za zdaj imajo dovolj učbenikov za prvi in drugi letnik, obljubljajo pa, da bodo dobili vse potrebno tudi za višje letnike. Ne manjka še zvezkov, pisal, lepih torbic za mlade učenjake in ostalihdrobnih stvari, ki so v šolski aktovki učenca nepogrešljive. Seveda je bolje za vse poskrbeti prej, da se tako izognete vsakoletni gneči prav na koncu počitnic. Torej, dragi šolatji, težav z nakupom ne bo. Poskrbite, da jih ne bo tudi z učenjem. mi, saj bo OO ZSMS Skorno—Florjan organizirala veselico, na kateri bo Igral ansambel Toneta Videča iz Celja. Izkupiček bodo mladinci porabili za lastno dejavnost. Hvaležni so tudi Elektrostrojnl opremi iz Titovega Velenja, Id jim bo uredila razsvetljavo, da jim ne bo treba igrati v temi. Razprodaje, razprodaje... V teh dneh se je skoraj v vseh trgovinah velenjske občine začela sezonska razprodaja. Potrošniki lahko kupijo poletna oblačila tudi za 30 do 40 odstotkov ceneje kot so lahko storili prej v redni prodaji. Kako so kupci z razprodajami zadovoljni in kaj največ kupujejo, smo vprašali nekaj tistih; ki so brskali po blagu z oznako ,,zni- „ žano". Bili smo v Šoštanju v Mer-xovi Blagovnici in v Nami v Titovem Velenju. Milena Kompa- ri: „Skoraj redno grem na razprodaje, da vidim ali se splača kaj kupiti. Tokrat gledam predvsem oblačila za otroke. Ker veliko sama šivam in to se danes tudi najbolj splača, še vedno je najceneje, se mi zdi, da so cene kljub razprodaji visoke. Včasih tudi kaj kupim, sploh če je dobro blago, cena pa nizka." Ivanka Stopar, prodajalka v Blagovnici: ,,Razprodaja se je pričela danes, 15. avgusta in bo trajala približno mesec dni. Znižali smo cene ženski, moški in otroški konfekciji. Artiklom znižamo ceno po lastni presoji, ponekod pa sodeluje tudi proizvajalec. Kupci lahko na letošnji razprodaji kupijo samo najnovejše letošnje modele. Res pa je, da vseh številk ni mogoče dobiti. Največ obiska pričakujemo šele popoldan. Mira Maher:: ,,Čeprav le redko kupujem na razprodajah se mi zdi, da sem danes dobro izbrala. Kupila sem že nekaj za otroke in zase. Sedaj pa gledam, če bom našla še kaj za moža. Zdi pa se mi, da za moške ni toliko izbire. Naprodaj so namreč samo velike številke." Širne Josič: Gledam, če bom našel kakšno primerno moško srajco in pravkar ugotavljam, da bo to bolj težko. Mislim, da so cene kljub znižanju še vedno precej visoke. Rad grem na razprodaje in če najdem kaj zame, potem tudi kupim. Tako bom storil tudi tokrat-." Marija Ribarič: ,,Precej sem si že ogledala, vendar do sedaj še nisem nič zase. Iščem kakšno primerno krilo ali obleko tudi za hčerko. Čeprav imajo na razprodaji v Nami res veliko izbiro in lepe modele, pa na žalost ni vseh številk. Marsikdo si je že pred razprodajo vse ogledal in točno ve, kaj bo kupil. Sama pridem na takšne razpro- . daje vsako leto in če le najdem kaj primernega, potem se za nakup tudi takoj odločim." Tako je v teh dneh skoraj v vseh trgovinah, kjer so se prodajalci odločili znižati cene svojim izdelkom, pa naj je to v Planiki, pri Peku, v Varteicsu, trgovini Modnega salona ali pa v Nami in Merxu, kjer smo bili tudi mi. In takšna prodaja privablja gotovo precej več ljudi kot je to običajno. Kako jih tudi ne bi. -s Saj v enem letu stvari, ki jih kupimo na razprodaji, gotovo ne bodo zastarele, mi pa le lahko prihranimo kar precej. Saj danes dati za čevlje ali modno blizu kar 2000 dinarjev tudi ni kar tako. Ze zato se izplača biti na razprodaji prvi dan, ko blago še ni prebrano, in ko se da najti še marsikaj. Pred začetkom prvenstva v SNL Že v prvem kolu občinski derbi V nedeljo se bo gotovo veliko ljubiteljev nogometa iz Šaleške doline zbralo v Šmartnem ob Paki. Žreb je namreč hotel, da se bosta že v prvem prvenstvenem kolu srečali moštvi velenjskega Rudatja in Šmarlnega. Torej občinski derbi. ki je bil vselej zanimiv za gledalce in zato tudi vedno dobro obiskan. V Šmartnem, kjer so letos s prostovoljnim delom uredili nove tribune in ograjo, upajo, da bo tako tudi v nedeljo. Vsi pa si seveda želimo kar najbolj športno srečanje. Velenjčani so tudi pred tem prvenstvom v velikih težavah. V njihovi blagajni je še vedno za nekaj več kot 240 milijonov starih dinaijev dolgov. Zaskrbljujoče pri tem paje, da v klubu za sedaj ne vidijo kako se jih rešiti. V igralskem kadru letos ni bilo nekih večjih sprememb. Znova bo za Rudar zaigral Mišetič, ki je lani nosil dres Šmartnega, iz JLA seje vrnil Zirdum, pričakujejo še Jelena, iz Ojstrice je prišel Beliš, nekatere igralce so vključili iz svojega podmladka, pa tudi iz Šoštanja. Trener Stakič ima na voljo nekaj več kot 20 igralcev. Po njegovih besedah pa jih je le 10 do 12 takšnih, ki bi se lahko koliko toliko uspešno kosali s posameznimi klubi, seveda če bi bili dovolj pripravljeni. To pa je težko verjeti, saj so resne priprave šele 25. iuliiainčesodimoponedeljski prijateljski tekmi v Slovenskih , Konjicah, kjer so tekmo z domačo Dravinjo izgubili kar s 6:1, potem Velenjčanom tudi letos ne bo lahko. Trener Stakič pravi, da se ne bi smeli boriti za obstanek, ampak za sredino prvenstvene lestvice. Po njegovem mnenju je največji kandidat za osvojitev republiškega naslova enajsterica Maribora, kije lani igrala v drugi ligi. In kako bo v nedeljo v Šmartnem? »V takšnih tekmah je vedno težko. Zmagovalec je običajno najprej neznan, neglede na to ali je ekipa popolna ali ne. Bojim se, da bomo tokrat igrali mi podrejeno vlogo, ker smo veliko slabše pripravljeni kotv domači igralci, pa čeprav so Šmarčani ostali brez nekaj dobrih igralcev. Neodločen rezultat bi bil za nas velik uspeh.« Nedeljska tekma med Šmartnim in Rudarjem se bo začela ob 17. uri. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinatji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinaijev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike_pa znaša 720 din in je plačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenjski grad Vedno ga je vredno obiskati Vsak Velenjčan in okoličan dobro pozna velenjski grad. Gotovo tudi vsak ve, da je v njegovih prostorih postavljenih več stalnih muzejskih zbirk. Koliko pa si ljudje ta kulturni tram ogledujejo? Odpravili smo se na grad in izvedeli mnogo zanimivih stvari. Na notranjem dvorišču te mogočne zgradbe smo srečali vodič-ko Tatjano Novinšek, ki je pravkar »odpravila« skupino gostov.,* Pogovorili smo se z njo, saj je ena tistih, ki vedo povedati o gradu največ. Je ena izmed sedmih honorarno zaposlenih vodičev. Pri delu se menjujejo, ob obisku večje skupine ljudi pa radi vsi poprimejo za delo. Čeprav je že redno zaposlena, še vztraja, ker jo izredno veseli. Tudi se ni naveličala in je ne moti, ko mora tolikokrat ponoviti enake stvari. Še sama včasih izve kaj novega. »Lani je obiskalo muzej 14000 ljudi, letos jih ne bo nič manj,« pravi s precej ponosnim glasom. Kaj ne bi, to ni majhna številka. In kar je še pomembnejše. Vsi gostje odhajajo z dobrimi vtisi in izredno navdušeni. Največ prihajajo v organiziranih skupinah, ne manjka pa tudi družin, ki poleg nedeljskega sprehoda zavijejo še na ogled muzejskih zbirk. V času počitnic je še posebno veliko tujcev. Vsak, ki potuje skozi Velenje, ne izpusti priložnosti, da ne bi videl gradu, ki se ob vstopu v mesto kar samo ponuja. Tatjana in ostali vodiči z veseljem in ponosom vsakemu razkažejo stvari, kj jih zanimajo. Najprej je tu grad sam kot zgradba, njegova preteklost, da se gostje vpeljejo v okolje.' Sledijo zbirke, katerih vsebin je povezana z zgodovino mesta Velenja. Tuje najprej ta, po kateri je dobil muzej ime — Muzej slovenskih premogovnikov. V tej sobi se seznanite s preteklostjo in sedanjostjo slovenskega premogovništva. Posebej zanimiva je še maketa premogovnika v Titovem Velenju. Za ureditvijo prve ne zaostaja zbirka NOB in delavskega gibanja. Sledijo štiri sobe, v katerih so predstavljena dela prof. Foita. Njegova popotovalna strast ga je vodila po vsem svetu in še posebej po Afriki. Tu je zbral in sam ustvaril precej del iz življenja črnih ljudi. Zbirko je poklonil velenjskemu muzeju s tem prinesel k nam košček tujega sveta, življenja in običajev. Prostor, v katerega pa Tatjana najraje stopi, čeprav sama pravi, da ne dela nobenih razlik, je galerija slovenskih slikaijev. Tu so zbrana dela naših modernistov, impresionistov, tu je nekaj čudo- vitih Jakčevih pastelov in Tatja-nina »ljubljenka« nova slika Tomaža Perka. Dela v galeriji me- njajo dvakrat na leto, le nekaj slik visi stalno. Poseben prostor pa zavzema devetnajst del znanega slikarja Lojza Perka. Seveda je tu šc nepogrešljivi mastodont in zanimiva zgodba o njegovem odkritju. Vse zbirke so urejene z enako ljubeznijo in pozornostjo. Zanemarjanja kulturne dediščine na gradu ne poznajo. Kar naprej se lotevajo česa novega. Trenutno renovirajo grajsko kapelo, v kateri bodo spravljene sakralije in mašni plašči iz Skalske cerkve. S tem bi radi ohranili spomin na to zgradbo, ki je s propadom plačala davek premogovniku. Trudijo se tudi z zbirko batikov ljubljančana Ma-lenška. Tako kapela, kot nova zbirka bosta verjetno odprti še letos. S tem bo muzej na gradu pridobil na vrednosti. Ljudje tukaj ne mirujejo, obnavljajo, iščejo, zbirajo. Po tem kar so dosegli do zdaj, smo lahko prepričani, da bomo čez nekaj let bogatejši še za kakšno zbirko,. ____ ____________ Tudi Tatjana je prepričana v to. Še z večjim veseljem bo pokazala kaj novega. Zdaj pa vabi vse, ki še mogoče gradu niso videli, da pridejo. In ko boste tu, vam ne bo žal. Vrnili se boste drugič, mogoče v drugem razpoloženju in boste vse videli še enkrat, vendar z drugačnimi očmi.. Tudi letos na velenjskem gradu nadaljujejo redna obnovitvena dela, ki jih vodi Kulturni center »Ivan Napotnik1« Velenje. Sredstva za obnovo gradu že več let zagotavljata občinska in republiška kulturna skupnost. Mladinska knjiga Velenje Dovolj učbenikov 00 ZSMS Skorno- Florjan 24 ur malega nogometa • 18. avgusta 1983 •k Titovo Velenje iz delovnih organizacij nas cas * stran 3 Era Velenje Več sodelovanja s proizvajalci Razvijati bodo morali nove programe in posodabljati tehnologijo Elektrokovinarska oprema Uspešni na področju izvoza Tako kot v večini delovnih organizacij, tudi v Elektro-kovinarski opremi v letošnjem prvem polletju ni manjkalo težav. Precej so jih imeli tudi zato, ker se je ta delovna organizacija organizirala iz prejšnjega Rudarskega šolskega centra in so imeli tako tudi mnogo nalog reorganizacijskega značaja. Kot je povedal pomočnik direktorja te delovne organizacije Viktor Sušin, so dosegli nekaj pomembnih rezultatov, kljub temu da v tem času izkazujejo izgubo. Ob tem pa je potrebno posebej poudariti, da so vse proizvodne temeljne organizacije dosegle-pozitivne finančne rezultate. s težavami pa se srečujejo v tozdu Komerciala promet. Vendar pa so že sprejeli vrsto aktivnosti in sanacijski program in prepričani so. da bodo pomanjkljivosti do konca tega leta odpravili in da bodo poslovno leto zaključili pozitivno. Celotni prihodek jim je uspelo v letošnjem prvem polletju pove- čati za 17 odstotkov, dohodek pa za 25 odstotkov. Sredstva za osebne dohodke so povečali za 13 odstotkov, zelo uspešni pa so bili na področju izvoza, saj so ga povečali skoraj za štirikrat. Na ta način so ustvarili za okoli 100 milijonov dinarjev prihodka. Izvažajo v zahodne države, nekaj tudi v vzhodne, v zadnjem času pa vse bolj prodirajo tudi v nerazvite države. Izvažajo Pural okna. orodja, pa tudi storitve. Ravno za to dejavnost pa je v zadnjem času vse manj ponudb. V delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema so prepričani, da bodo načrtovani izvoz za letošnje leto dosegli, saj imajo trenutno za okoli 200 milijonov dinarjev ponudb. Ce bodo to nalogo uspešno opravili bodo prav gotovo veliko prispevali k stabilizaciji gospodarskih razmer. Pa poglejmo še, katere težave Jih najbolj pestijo. V prvi vrsti velja izpostaviti problem pridobivanja reprodukcijskih materialov. zlasti pločevine, barv. lakov itd. Tu pa so še neustrezne cene. Poleg tega skušajo nekatere organizacije združenega dela s samoupravnimi sporazumi ali kako drugače izsiljevati znatno višje cene kot so dogovorjene. V kolikor teh sporazumov oziroma posebnih dogovorov ne podpišejo. ne dobijo potrebnega reprodukcijskega materiala. Takšne višje cene pa seveda v veliki meri vplivajo na povečanje porabe in tako seveda tudi na zmanjšanje dohodka. Delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema pa bo vsem tem ni uspelo pridobiti povišanja cen. Težav torej tudi v tej delovni organizaciji ne manjka, vendar pa so delavci Elektrokovinarske opreme prepričani, da jim bodo kos. Sprejeli so vrsto konkretnih nalog in tudi sanacijski program za odpravo pomanjkljivosti. Zavedajo se. da je gospodarsko stanje zares težko in da bodo težavam kos le. če bodo svoje delo vestno opravljali. Seveda pa je nujno potrebno, da namenjajo določena sredstva tudi za investicije. v razvoj novih programov in nove tehnologije. M. Zakošek Kovinarji uspešno poslujejo V temeljni organizaciji združenega dela ravenske Železarne Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji so v prvih šestih mesecih letošnjega leta uspešno poslovali. Izdelali so za 13,3 odstotka več izdelkov, izraženo v tonah, kot v enakem lanskem obdobju, presegli pa so tudi svoje letošnje načrte. Tudi vrednost proizvodnje in vrednost prodanih izdelkov sta glede na primerjalno obdobje večja za skoraj 40 odstotkov, na obeh področjih pa so prav tako presegli predvidevanja. Vrednostno so imeli na zalogi za 34 odstotkov več gotovih izdelkov, kot v lanskem letu, vendar so jih izdelali po naročilu, zato so kupci znani in zaloge niso zaskrbljujoče. Velja poudariti, da so te rezultate izračunali na podlagi dinamičnega načrta za prvo polletje, in ne na podlagi dvanajstin, kjer pa je uspešnost prav tako dokaj dobra. Na svojo uspešnost so torej lahko ponosni, poudarjajo pa, da bodo z boljšim delom dosegli še bolj ugodne rezultate. Naročil so imeli dovolj, nekaj težav je bilo le v začetku leta, zato so bile tudi zmogljivosti v celoti zasedene. Veliko pozornosti so med drugim namenili tudi novim izdelkom, sem pa sodijo zvarjenjci za rovoko-pače, Kmetijski naKiaualci, rezalni noži za kmetijske stroje in njihovi lastni .novi stroji. Zavedajo se seveda tudi težav, objektivne in subjektivne narave, zato so trdno odločeni odpraviti najprej svoje notranje pomanjkljivosti, veliko naporov pa bodo namenili tudi razreševanju širših težav. Dokaj uspešno uresničujejo tudi akcijski program, ki so ga namenili uresničevanju smernic gospodarske stabilizacije. Med notranje slabosti vsekakor sodi rahel padeš, kakovosti izdelkov, ker pa želijo prodreti tudi na tuja tržišča, bodo to hibo skušali čimprej odpraviti in kakovost izdelkov še povečati. Delno so zanemarili tudi krepitev inovacijske dejavnosti, zato jo bodo v prihodnje bolj spodbujali. Njihove obetavne razvojne načrte in hitrejše uresničevanje nekoliko zavira kadrovska šibkost, zato bodo morali kadrovskemu področju zagotovo nameniti več časa in pozornosti. Omeniti velja tudi, da so se v tem obdobju usmerili v novo vrsto predelave in sicer v termično Ze večkrat smo pisali o dejavnosti članov društva varnostnih inženirjev in tehnikov DVIT Titovo Velenje. Tokrat zapišimo le, da kljub vročini, ki je bila letošnje počitnice še nosebno neznosna, »varstveniki« niso mirovali in se predali dopustom. Se prea Kratkim so organizirali stroKOvno ekskurzijo v »Unior« Zreče, priložnost pa so izrabili za posvet o delu na področju varnosti in požarne varnosti pri delu ter za krajši potep po okolici Rogle. Podpis k sliki: Pred tovarno »Unior« — navdušeni nad urejenostjo tovarne (J. M.) obdelavo rezilnih nožev za kmetijske stroje, samostojno brusijo termično obdelane elemente, gradijo pa tudi kalilnico, ki bo terjala še več tehnološkega in praktičnega znanja. Ne glede na takšno uspešnost se bodo še naprej trudili, da bi svojo proizvodnjo oplemenitili s še zahtevnejšimi proizvodnimi programi in glede na dosedanje dosežke ter marljivost bodo zagotovo uspeli. V velenjski Eri so v letošnjem prvem polletju dosegli dokaj dobre poslovne rezultate, saj so ti približno takšni kot so načrtovali, nekateri tozdi pa so dosegli še celo boljše. To je še posebej razveseljivo, saj tudi v tej delovni organizaciji ne manjka težav. V tozdu Maloprodaja je prihodek močno porastel. fizični obseg prodaje prav tako. to pa se ne odraža tako ugodno v dohodku. Trgovske marže so namreč že precej časa zamrznjene, prav tako paje tudi-vedno več takšnih izdelkov, pri katerih trgovci prav nič ne zaslužijo, ali pa imajo celo izgubo (meso). V tozdu Velepro-daja je prihodek v prvem polletju sicer nekoliko upadel, vendar pa se to ni negativno odrazilo na dohodku. Zadovoljni so z rezultati temeljne organizacije Kooperantov Kmetijstvo Šoštanj, katera že pokriva vse potrebe občine Velenje po konzumnem mleku, velike naloge pa jih čakajo na tem področju še. saj bo potrebno zagotoviti mleko tudi ?a mlečne izdelke. Na leto odddajo že okoli 2 milijona 700 tisoč litrov mleka. Velik napredek so dosegli tudi na področju živinoreje, tako da vse kaže. da bomo tudi na tem področju pokrili občinske potrebe. Meso. hmelj in še nekatere druge proizvode pa morajo tudi izvažati in si tako zagotavljati devize za nekatera prepotrebna zdravila, zaščitna sredstva in podobno. Potrebe po devizah zaenkrat uspešno pokrivajo, vendar pa obstaja bojazen, da bodo imeli v prihodnje na tem področju težave. Uspešna je bila v letošnjem prvem polletju tudi temeljna organizacija Koplas. ki združuje obrtnike. Na tem področju imajo še velike možnosti, saj potrebuje naša industrija in tudi drugi porabniki številne izdelke, ki jih je mogoče proizvajati v kooperaciji. Kot poudarja direktor delovne organizacije Era FRANJO KO-RUN. pričakujejo, da bodo do konca leta izpolnili planska predvidevanja. kar bi predstavljalo dobro osnovo za nadaljni razvoj te delovne organizacije. Največja težava, ki so jih imeli v letošnjem prvem polletju, je bila nabava različnih proizvodov. ki jih v zadnjem času na našem tržišču konstantno primanjkuje. Te so skušali omiliti na različne načine, med drugim tudi s predplačili. To pa so seveda precejšnji stroški. Vendar pa kljub temu obljubljajo, da bodo storili vse. da bodo z dodatnimi napori še uspešneje premagovali te težave. Investicijska dejavnost te delovne organizacije teče po predvidenem srednjeročnem načrtu. Tako je v tem času v zaključni fazi izgradnja garaž in skladišča v industrijski coni v Titovem Velenju, pristopili pa so tudi že k izgradnji novih hlevov za okoli , 250 pitancev na posestvu v Ravnah. V teJi dneh bodo pričeli obnovo Name. nekaj manjših del pa bodo opravili tudi v svojih poslovalnicah v Samoboru in Kraljevcu. Intenzivno pa se poleg tega pripravljajo tudi na gradnjo samopostrežne trgovine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. Veljala jih bo okoli 600 milijonov dinarjev, graditi pa jo bodo pričeli še letos. Seveda pa imajo poleg tega predvidenih še več manjših investicij v kmetijstvu. Precej težav jim povzroča tudi to. da ima delovna organizacija prostore razkropljene po vsem Titovem Velenju. Zato se dogovarjajo z Rudnikom lignita Velenje za zamenjavo prostorov, tako da upajo, da bodo v začetku prihodnjega leta pridobili nove poslovne prostore nad pošto. Direktor delovne organizacije Franjo Korun je povedal, da bodo naloge, ki so si jih zastavili v srednjeročnem planu, uresničili. Vse pa kaže. da bodo morali nekatere programe v prihodnje še dopolniti oziroma spremeniti. Ugotavljajo namreč, da takšna organiziranost maloprodajne mreže ne zadošča, zato bi morali razviti zlasti močnejšo industrijsko prodajo. Seveda pa ob tem ne bodo zanemarjali nalog na področju osnovne preskrbe. Tudi tu bodo morali marsikaj izboljšati. Predvsem načrtujejo več sodelovanja s proizvajalci, saj jih dosedanja prevelika odvisnost od ■dobaviteljev spravija v težave. M. Zakošek v Ravnah gradi Era nov hlev. To je največja investicija v kmetijstvu v letošnjem letu Modni salon Titovo Velenje Razmišljajo že o prihodnjem letu V velenjskem Modnem salonu tudi v tem letu ne tarnajo oziroma ne govorijo toliko o težavah pri poslovanju kot v drugih delovnih organizacijah v občini. »Naši dobri polletni rezultati so resnično odraz že nekajletnega stabilizacijskega obnašanja. Pravi čas smo se zavedali, da je treba preusmeriti proizvodnjo in nameniti glavni poudarek izvozu,« poudarjajo danes. Pri oskrbi z materialom nimajo takšnih težav kot drugod, njihov izvoz pa se približuje 30. odstotkom. Ob vsem tem je seveda nadvse pomembno, da je zavest delavcev v tej delovni organizaciji vsak dan večja, pripravljeni so na velika odrekanja, ko gre za izvozna prizadevanja, ko so pred njimi postavljeni roki. ko je treba toliko in toliko blaga izvoziti na donosna zahodna tržišča, pa tudi na vzhodna. Vedo. daje izvoz izhod iz vseh težav. Na začetku letošnjega leta sq. v tej delovni organizaciji, ki zaposluje približno 300 delavcev, sklenili, da bodo storili vse. da se njihovi materialni stroški ne bodo preveč povečali; ali še točneje: dejali so, da jih morajo zadržati na najnižji možni meji. Čeprav seje reprodukcijski material izredno podražil, so se njihovi materialni stroški v prvem polletju letos povečali le za 19 odstotkov, kar kaže, kot je poudaril direktor Marjan Gaberšek, izredno umno porabo vseh materialov za proizvodnjo. Seveda so tu izvzeti stroški električne energije, ogrevanja, razne davščine, — skratka tisti, na katere nimajo velikega vpliva. V Modnem salonu so v letoš-njeiji prvem polletju ustvarili blizu 145 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 68 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Nadvse zadovoljni so, da so letošnja porabljena sredstva kar za 12 odstotkov manjša od lanskih. oziroma točneje, v strukturi celotnega prihodka je letos samo še 40 odstotkov materialnih stroškov, lani pa so jih imeli več kot 50. Celotni prihodek je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 84 odstotkov višji, čisti dohodek pa za 80 in je znašal nekaj več kot 70 milijonov dinarjev. Takšen ostanek dohodka je hkrati pogoj in velika spodbuda. Pravijo, da bodo lahko tudi v drugem polletju dobro gospodarili in da so že sedaj njihove misli usmerjene v prihodnje leto, ko veliko pričakujejo od olimpijskih iger v Sarajevu. Čeprav poletja še ni konec, so v Povpraševanje po njihovih izdelkih je zelo veliko, saj bi lahko prodali več kot pa zmorejo narediti Modnem salonu v polnem zamahu dela pri izdelavi letošnjih zimskih oblačil, njihov razvojni oddelek pa ima praktično že skoraj v celoti izgotovljene kolekcije za pomlad in poletje 84. Z njimi se bodo pojavili na domačem in tujem trgu že v letošnjem septembru. Iz tega sledi, da za letošnje leto nimajo več skrbi, saj imajo že sedaj dovolj reprodukcijskega materiala. Enako velja za prodajo njihovih izdelkov. Tudi v tem letu so bili njihovi največji kupci Zahodni Nemci, veliko pričakujejo tudi od novega tržišča v Veliki Britaniji, konkretneje od prodaje v Londonu, pa seveda od kupcev v Franciji in Italiji. Na kliriškem področju pa največ izdelkov prodajo v Češkoslovaški. kjer so postale bunde Modnega salona takoj>opularne. da ne morejo ugoditi vsem zahtevam tržišča. Zapisali smo že, da se skrbno pripravljajo na prihodnje leto. ko bodo pri nas zimske olimpijske igre. Med drugim bodo skupaj z Elanom in Alpino uredili v Sarajevu skupen razstavni prostor. Ze v prejšnji številki našega časopisa pa smo zapisali, da bodo mnogi športniki, člani olimpijskega komiteja, pa še kdo, oblečeni v njihova oblačila. Olimpiada v Sarajevu bo priložnost za pritegnitev tujih kupcev in za zagotovitev nemotene prodaje tudi vnaprej. S. Vovk V Šoštanju jc v Končni fazi izgradnja novega stanovanjskega bloka (slika desno) Kot obljublja izvajalec, bo vseljiv jeseni. Gradijo ga šoštanjske termoelektrarne za svoje delavce, v njem pa bo 32 družinskih stanovanj. Zgradili bomo večnamenski objekt Že v referendumskem programu je imela KS Šmartno Titovo Velenje določeno izgradnjo prostorov za potrebe KS. Za te namene je predvidela milijon novih dinarjev. V času uresničevanja programa pa je svet KS na osnovi mnenj občanov in nastalih potreb po preskrbovalnici v zazidalni soseski Šmartno 111, pa tudi zaradi izjemno proste lokacije pršel do sklepa, da se prostor za potrebe organov in organizacij KS razširi. KS naj bi zgradila posebno stavbo, ki bi s trgovino, manjšim bifejem, ter potrebam CZ postala središče KS. Za te namene je bilo potrebno štediti sredstva, tako da doslej niso uresničili nekaterih nalog iz programa referenduma. Krajani so pričakovali, da bo izgradnja potekala hitreje. Tega ni bilo moč doseči, ker sredstva krajevnega samoprispevka niso zadoščala in so morali iskati soinvestitorja. Vse skupaj je zavrla še počasna pridobitev gradbeno tehnične dokumentacije. Ta je sedaj urejena,, težave pa nastajajo pri soinvestitorju za trgovino, ki še ni dobil obljubljenih kreditov. Tudi dela so že oddana najboljšemu in najcenejšemu ponudniku, to je Vegradu Velenje. Upajo, da bodo 1. septembra lahko pričeli graditi. Otvoritev doma KS naj bi bila, če bo izvajalec upošteval dogovorjene roke, predvidoma prvega maja prihodnje leto. To bo velika pridobitev za prebivalce KS Šmartno, ki zdaj nimajo pravih prostorov za dobro delovanje. D. Rednak ge«. tako da jim zemlje ni težko obdelovati. »Zelo veliko mi pomeni to. da sem ena od tistih, ki smo se odločili za žito. in da je bila naša letina tudi tako dobra.« Pa še nekaj. Ponosna je na svoje sokrajane. Pravi, da so v Paški vasi doma sami pridni ljudje. Na hitro še pove: »S pridnim delom se da na kmetiji vse storiti, če pa si len. pa tako ni nikjer nič.« Veričina družina poletje namesto na morju preživlja na njivah. Vsak prosti trenutek pa izkoristijo za kopanje v Savinji, ki jim je blizu. Morja tudi ne pogreša. Srečna je na zemlji, kjer se počuti svobodna. Pšenico bodo sejali tudi v prihodnje Na zemlji se počutim svobodno KS zavodie Dela jim nikoli ne zmanjka Ob cesti, ki vodi v Topolšico takoj zagledaš lepo, visoko, obnovljeno hišo. Zraven nje so gospodarska poslopja. Tu so doma Napotnikovi. Cela kmetija meri 41 hektarjev, od tega pa je 10,5 hektarjev obdelovalne zemlje. Gospodar Ivan Napotnik nam je povedal, daje zemlja zelo lepa in kar je najvažnejše. da je strnjena. Vsa obkroža nišo in gospodarska poslopja, obdelovati pa jo je možno s stroji. Ivana smo obiskali zato. ker je v občini oddal največ zlatega zrna — pšenice. Takole nam je povedal. »Pšenidb sejemo vsako leto. Res pa je. da smo jo prejšnja leta manj. Posejali smo jo samo toliko, kolikor smo jo potrebovali doma. predvsem za peko okusnega domačega kruha. Za letos pa smo z njo po nasvetu pospeševalne službe posejali 2 ha zemlje. Ni nam žal. kajti letina je bila izredna. Celotnega pridelka je bilo okrog 9 ton. od tega smo ga 4.5 ton zamenjali za koruzo. Sicer pa je glavna skrb na naši kmetiji namenjena živinoreji. V hlevu imamo 32 glav živine, uglavnem pitan- cev in krav. tako da oddajamo ludi mleko in meso. Lahko bi redili tudi 40 glav. vendar pa nimamo v starem. lesenem hlevu dovolj prostora. Spomladi, ko bomo naredili nov hlev. bomo povečali tudi število repo v njem. Seveda pa bomo pšenico sejali še naprej.« Gospodar Ivan je star 75 let. zato že razmišlja, da bo lepo kmetijo kmalu prepustil sinu. za katerega pravi, da je zelo priden in ima veliko veselja za delo na kmetiji. Malo pa se Napotnikovi bojijo, da bodo morali nekoč zapustiti kmetijo zaradi kopanja premoga. mkp. foto M. Z. V boj za rekordno letino pšenice se je letos vključila tudi Verica Drev iz Paške vasi. In to zelo uspešno, saj je med tistimi, ki so jo je v občini Velenje oddali največ. Zato smo jo tudi obiskali. Najprej nam je povedala, da njihova kmetija meri 7 hektarov, od tega je polovico obdelovalne zemlje. »Da bomo na naših njivah posejali pšenico, me je navdušil pospeševalec, tovariš Dobnik iz kmetijske zadruge. Odločili smo se za mačvanko Na teh niivah je prej uspevala koruza in zamenjava s pšenico je odlična za kolobarjenje. Posejali smo.jo na 60 arih. Tri sti. Poleg pšenice pa je Verica posejala še koruzo, na njenih njivah pa rasteta tudi krompir in fižol. Tudi v hlevu se pozna, da so. tu doma pridni ljudje, imajo 6 pitancev. Na kmetiji živijo še mož. dva otroka in Veričina mama. Za mamo in moža pozna samo lepe besede. Zelo sta pridna in v veliko pomoč nri delu na zejnlji. čeprav je mama bolnaT mož pa zaposlen v Kmetijski zadrugi v Mozirju, kjer je živinozdravntk. Verjetno ji od tam prinese tudi marsi-kak dober nasvet. Pravi, da ji delo olajšujejo tudi zelo lepe njive, ki so vse na ravnem, imenujejo jih »dol- udarniškim delom radi zgradili še nov most. kijih bo stal okoli 600 tisoč dinarjev. Tudi teh sredstev še nimajo zagotovljenih. Zelo pomembna naloga, ki so si jo zastavili za letošnje leto, je tudi premestitev igrišča. Doslej so ga namreč imeli ob pokopališču, ta lokacija pa jim seveda ni odgovarjala. Igrišče so sedaj že prestavili, morajo pa ga še dokončno urediti. Posodobiti nameravajo tudi vaški vodovod. Zagradili so ga namreč že pred trinajstimi leti. Rezervoarje narejen iz ilovice, to pa ni higienično. Sredstva bodo namenili iz samoprispevka, vsa dela pa bodo opravili prostovoljno. Predsednik sveta krajevne skupnosti pravi, da se njihovi krajani še vedno zelo aktivno udeležujejo dela, ki ga organizirajo v krajevni skupnosti. Ne sicer v tolikšnem številu kot takrat, ko so vodovod šele delali, pa vendar jihzdobro organizacijo pritegnejo dovolj. To so naloge, ki jih bodo uresničili v letošnjem letu. Seveda pa bodo ob tem vzdrževali tudi krajevne ceste, ki jih nimajo malo. Krajani Zavodenj pa imajo še veliko želja. Radi bi uredili razsvetljavo v središču kraja, preuredili kopališče in adaptirali mrliško vežico. Uredili bi radi tudi kanalizacijo v delu Zavodenj ter podaljšali asfaltno prevleko za približno 3 kilometre, to je tako daleč, kot vozi avtobus. Močno si krajani zavodenj želijo še, da bi pozimi namenili več pozornosti pluženju cest. Cesta proti Šentvidu je uradno v zimskem času zaprta, kmetje pa jo pluži jo na svoje stroške. Seveda jo potem uporabljajo vsi krajani. Zato upajo, da bodo v prihodnje zagotovili več denarja tudi za te namene. Krajanom sta s sredstvi za zimsko vzdrževanje cest pomagali doslej le delovni organizaciji TUŠ in TEŠ. Kljub napornemu delu dobre volje Delo na zemlji je lepo, še posebej, če ima človek za to veselje in seveda pridne roke, ki so voljne poprijeti za vse, kar je potrebno postoriti na kmetiji. No in pri Karničniku je že tako. Vedno imajo polne roke dela, od jutra do poznega večera, prav tako dolgo pa so tudi dobre volje. Vedno so si pripravljeni vzeti čas za obiskovalca, po kramljati z njim, se poveseliti, takoj za tem pa ponovno poprijeti za delo. Karničnikovo kmetijo sestavljata. dve posestvi. In sicer je imajo pol v Hrastovcu. polovico pa na Konovem. Skupaj meri okoli 21 ha. Od tega je obdelovalne zemlje okoli 9 ha. Nakmetiji se ukvarjajo pretežno zživinorejo. V hlevu imajo po 20 glav živine. Od tega je polovica pitancev, ostalo pa so krave — molznice. Na leto oddajo Karničnikovi do 20.000 litrov mleka in kakšne štiri pitance. Poleg tega pa posejejo mo. koliko smo v to vložili svojega dela. Vendar pa vseeno mislim, da se setev pšenice izplača, pa čeprav je povezana s precejšnjimi stroški. Na primer samo žetev enega ha s kombanjem stane okoli 8000 dinarjev.« Pri Karničniku so bili letos s pridelkom pšenice zelo zadovoljni, pa čeprav bi je lahko bilo še veliko več, če je ne bi tako močno prizadela toča na posestvu v Hrastovcu. Tam so namreč ocenili, daje bil pridelek poškodovan kar 45 odstotno. Na enakih površinah kot letos bodo pri Karničniku sejali pšenico tudi v prihodnje. Karničnikovi so kooperanti kmetijske zadruge že okoli dvajset let. Z njo pa sodelujejo še dlje. To sodelovanje ocenjujejo kot zelo uspešno, saj kmetje na tak način dobro razrešujejo nekatera vprašanja. Skupaj nabavljajo umetna gnojila, zaščitna sredstva, kmetijska zadruga pa jim seveda zagotavlja tudi kredite za nabavo Ivan Napotnik tone smo jo oddali oziroma zamenjali za koruzo.« je povedala Verica. Zeli so s kombajnom strojne skupno- Verica Drev Naloge uresničujejo tudi z Zavodnje so idilična gorska vasica. Sodijo med tiste krajevne skupnosti v občini Velenje, ki so po površini precej velike, po številu prebivalcev pa majlne. Torej se tudi tukaj srečujejo s komunalnimi težavami, saj je denarja za uresničitev vseh želja vedno premalo. Vsako leto si krajani tega kraja zadajo zelo obsežne naloge. Tako je bilo tudi v začetku letošnjega leta. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Ročnik bodo v letošnjem letu zaključili gradnjo 1.800 metrov dolge ceste v Velunji. Ta cesta bo povezala njihov kraj z Razborjem. Nekaj denatja je za njo zagotovila samoupravna interesna komunalna skupnost, nekaj krajani s samoprispevkom, verjetno pa jim bo zmanjkalo za dokončno izgradnjo še kakšnih 300 tisoč dinaijev. Poleg tega pa bi v Velunji tudi nekaj krompirja. Oddajali so ga od 10 do 20 ton na leto, letos pa ga bo precej manj, saj so precejšnje površine posejali s pšenico. Karničnikovi so torej eni tistih kmetijskih kooperantov, ki so se hitro odzvali na prizadevanja — ERE — temeljne organizacije kooperantov Kmetijstvo Šoštanj, da bi v občini posejali večje površine s pšenico. Na velenjskem področju so je letos pridelali oziroma oddali največ. »Doslej smo sicer sejali pšenico, vendar pa le za svojo lastno uporabo,« je_piipovedoval Jože Kar-ničnik. »Ko še nt bilo kombajnov, namreč sploh nismo razmišljali, da bi jo sejali tudi za prodajo. Sedaj je veliko lažje, saj je žetev s kombajnom opravljena zelo hitro.« kmetijske opreme, investicij v kmetijstvo, seveda pa jim nudijo tudi drugo pomoč. Čeprav so Karničnikovi na zemlji zelo zadovoljni, pa jih nekatere stvari le motijo. Tako ne morejo razumeti, da na trgu tako zelo primanjkuje rezervnih delov za kmetijske stroje, da morajo na primer voziti s traktorji, ki-imajo tako izrabljene gume, da z njimi sploh ne bi smeli na cesto in podobno. Ker je kmetijska mehanizacija zelo draga, kmetje pa je ne potrebujejo preko vsega leta, smo pri nas pred leti začeli ustanavljati strojne skupnosti. Tudi Karničnikovi so vključeni v takšno skupnost. v kateri imajo večino strojev, kombajn, sejalnice, trosilnice, škropilnice itd. Seveda smo povprašali tudi, kako se kmetom izplača setev pšenice. »Zemlja mora biti obdelana in setev pšenice je zaradi kolobarjenja zelo dobrodošla. Kmetje pa tako nikoli, ko določen proizvod prodajamo, ne računa- O tem, daje delo na zemlji res lepo, se lahko prepriča vsakdo, ki se pogovarja z Barbaro in Jožetom Kamičnikom, ki sta kljub trdemu delu vedno dobre volje. Mira Zakošek Barbara in Jože Karničnik pred domačijo Tekmovalci so se pripeljali z vozovi šim pokazali, kako so opravljali kmečka opravila nekoč, veliko pa je bilo tudi takšnih, ki so se spomnili mladostnih dni. ko so morali na kmetijah še trdo garati, pa vendar je ostalo po opravljenem delu še nekaj časa za razvedrilo. V prijazni kmečki vasici Tr-navče pri Mozirju je bilo v soboto popoldne znova zanimivo in veselo. SkoziVas so najprej zapeli in zavriskalikosciingrabljtce, spremljali so jih njihovi prikupni nasledniki. ki so bili resnična popestritev kmečkega praznika. Vsi skupaj so nato krenili na travnik in obiskovalcem prikazali nekdanji način košnje in trošenja. Spremljalo jih je budno in ostro oko »birta«. ki gaje tudi tokrat uspešno predstavljal Franc Pečnik, sicer eden glavnih organizatorjev te zanimive narodopisne prireditve. Slabe kosce je pokaral, dobre nagradil s cigaro, pa tudi s šilčkom dobrega žganja, ali požirkom ja-bolčnika. Med odmorom so kosci zapeli nekaj domačih pesmi, kmalu za njimi pa so se na travnik podale grabljice in redi so zginjale kot za stavo. Seveda je za kosci in grabljicami prišla tudi gospodinja z obilnim in okusnim zajtrkom, ki se je pridnim delavcem še kako prilegel. Sicer pa je bilo izredno zanimivo tudi v vasi. Prikaz starih kmečkih opravil, ki jih mlajši skorajda ne poznajo več, je zares doživetje zase. Vsi obiskovalci, in posebej številni gostje iz tujine, so z izrednim zanimanjem opazovali tesanje lesa. izdelovanje metel, krpanje loncev, kovaška opravila, cepljenje skodel, tkanje lanu, mlačvo žita. kuhanje žganja in izdelovanje sodov in škafov, kasneje pa se sproščeno zabavali na kmečkem rajanju sredi vasi. Vsekakor je kmečki praznik v Tr-novčah ena najbolj izvirnih prireditev narodopisnega značaia. ki v najlepši meri prikazuje nekdanji način dela in življenja na naših kmetijah, ki sicer počasi in vztrajno tone v pozabo. Prav zato si prireditelji zaslužijo le pohvalo in čestitke. Dokaz zato so tudi mnenja vseh obiskovalcev. Tudi ženskam je šla košnja dobro od rok Kdo bo prvi zlezel do klobase? Vida Goltnik pravilni odločitvi prirediteljev. Prikaz starih kmečkih opravil je izredno zanimiv zlasti za mlade, ki sejihseveda ne spominjajo več, pa tudi za tuje goste je to pravo doživetje.« JOŽE ZLATINŠEK: »Za nas mlajše je prikaz košnje, grab-ljenja in starih kmečkih opravil še kako privlačna zadeva, ki si jo velja ogledati. Prireditelji si vse-kaKor zaslužijo pohvalo za organizacijo te privlačne prireditve, ki v najlepši meri ohranja naše bo- Jože Zlatinšek gato izročilo, ki bi sicer utonilo v pozabo.« MILAN BELE: » Z veseljem si vsako leto ogledam kmečki praznik. Vse kar lahko vidiš v Trnavčahje zanimivo in privlačno prav za vse obiskovalce, zlasti za mlajše obiskovalce in tuje goste, ki jih je letos tukaj kar precej, pridno pritiskajo na sprožilce svojih aparatov in kamer in del našega izročila bodo tako na najlepši način prikazali tudi v svojih domovinah.« Milan Bele Takšne prireditve so nam všeč skuham kakšno domačo jed, sodelujem pri tekmovanju in pomagam pri drugih opravilih. Letos sem bila med tistimi, ki smo kosile. Bilo je zanimivo. Tudi sicer sem s prireditvijo, ki jo organiziramo v Plešivcu zelo zadovoljna, čeprav terja veliko dela in časa, ki ga nam kmetom vedno primanjkuje.« VIDA GOLTNIK: »Kaj naj pravzaprav rečem, saj zanimanje in navdušenje številnih obiskovalcev dovolj zgovorno priča o Prav vsi so bili zadnjo nedeljo na Hotonšekovi domačiji zelo zadovoljni. Enako nhiskovatoi praznika v Tr-navčah. Preživeli so vesel in zanimiv dan. Nekateri izmed njih so o tem takole pripovedovali: OLGA GROBELNIK: »Ker sem bila nekoč tudi sama na kmetiji, se vsako leto prav rada udeležim te prireditve, ki jo organizirajo v Plešivcu. Moram reči, da sem zelo navdušena, da dobro Olga Grobelnik poskrbijo zato, da obiskovalci vidimo, kako so opravljali kmečka dela nekoč — to je še posebej zanimivo za najmlajše, tukaj pa se tudi prijetno razvedrimo. Letos me je najbolj navdušila košnja žensk. Tudi sama sem razmišljala, da bi poizkusila, pa je bilo tekmovalk že dovolj.« EDO LIPNIKAR: »Že tretje leto smo pripravili kmečki praznik na moji domačiji. Resje sicer, da nastane tako nekaj škode, vendar pa mi nameni krajevna Edo Lipnikar skupnost potem nekaj sredstev za umetna gnojila. Vesel sem, da pritegne naša prireditev toliko gostov, saj tako vidimo, da je kmečko delo še vedno zelo zanimivo. Prav pa je tudi. da stari kmečki običaji ne tonejo v pozabo. Tudi v prihodnje bom storil vse. da bo ostala ta naša prireditev tradicionalna.« MARIJA KRENKER: »Vsa leta kar organiziramo v Plešivcu kmečki praznik, sodelujem pri njegovi organizaciji. Spečem ali | Marija Krenker '.■ • ■ --SHiS£9i£ Kmečka praznika v Plešivcu in i rnavčan ■ v ■■■ množico dobro uspela, saj je bilo poleg tega, da so krajani zares dobro poskrbeli za vse, tudi zelo lepo vreme. V krajevni skupnosti Ple-šivec so pripravili to nedeljo' že šesti tradicionalni kmečki praznik. Prireditev je nadvse Ob prikazu mlačve so obudili tudi stare kmečke običaje — nagajivca so spremenili v strašilo Redi so izginjale kot za stavo Mladi kosci in grabljice so prireditev še popestrili Kotje na kmečkem prazniku že tradicija, so se tudi letos najprej pomerili v košnji mladi zadružniki. Prijetno je bilo gledati kosce, ki so mahali s kosami, tako da so travne bilke letele daleč naokoli. Tudi grabljice. ki so morale pokoše'no travo spraviti na dve kupici, so bile zelo urne. Gledalci so bodrili tekmovalce, ob tem pa uživali, saj so danes prizori desetih koscev, še resnično zelo redki. Najuspešnejši je bil Silvo Auber-šek iz Cirkovc. ki je odmerjeno površino pokosil malo hitreje kot domačin Ludvik Krenker. Med grabljicami je bila najboljša Jožica Krenker. na drugo mesto pa se je uvrstil Anton Spital, ki je bil kosec in grabljica ob enem. Obiskovalce je nadvse navdušilo tudi tekmovanje žensk v košnji. Izbrali so jih kar med obiskovalkami, ki se tega dela niso branile. Najuspešnejša je bila Jožica Kotnik, sledili pa staji Beba Smonkar in Marija Krenker. Na splošno pa lahko rečemo, da so znale prav vse. ki so se udeležile tekmovanja, prav dobro poprijeti za koso. Tudi za moške, ki so morali potem pokošeno travo raztrositi z rokami, lahko rečemo, da so vajeni takšnega dela. Tekmovanj pa1 s tem še ni bilo konec. Pomerili so se namreč še v plezanju po olupljenem hlodu. Zmagal je Franc Sovič, pred Marjanom Semprimožnikom in Milanom Jandrogom. Pri podiranju lesa paje največ spretnosti pokazala ekipa iz Smartnega ob Pakt, sledili pa stajim ekipi iz Šentilja in Gaberk. Nadvse zabavno je bilo tudi tekmovanje »požeruhov«. Kar najhitreje je bilo :potrebno pospraviti kar precejšen zalogaj kruha. Zmagal je Rudi Lemež. Med tekmovanji pa si je bilo mogoče na Hotonšekovi domačiji ogledati še vrsto drugih zanimivosti. Tako so prikazali žganje-kuho. ogledati si je bilo mogoče delo gozdarjev, razstavili pa so tudi staro orodje. Prav vsi so občudovali delo mlatičev, obiskovalci pa so lahko tudi poizkusili, kako se vrti cepec. Seveda ni manjkalo pristnih starih jedi. To, da so bile kmečke dobrote pripravljene zares okusno, priča veliko zanimanje zanje. Verjetno bi kmečkih specialitet prodali še veliko več kot so jih lahko spekle plešivške gospodinje. Dobiti je bilo mogoče tudi domač jabolč-nik. pa še marsikaj drugega. Tudi čebelarji so pripravili svojo razstavo. Vsi. ki so preživeli zadnjo nedeljo v Plešivcu, so se gotovo vračali zadovoljni. Do solz so s'e lahko nasmejali, svojim najmlaj- 6. stran -k ZANIMIVOSTI Titovo Velenje * 18. avgusta J9ga Paški Kozja k V domu Franja skrbi za vse Kdo od Velenjčanov še nikoli ni obiskal Paškega Kozjaka, te lepe izletniške točke nad Pako? Vsi tisti, ki pa ste ga že, ste se prav gotovo ustavili v domu, kjer vam je postregla prijazna oskrbnica Franja. Štirinajst let že v Domu na Paškem Kozjaku planinci in nedeljski izletniki srečujejo Franjo. Skoraj bi lahko rekli, da sta Franja in Paški Kozjak neločljivo povezana. Pri njej smo se oglasili sredi tedna, pa še dopoldan je bilo in v koči ni bilo veliko gostov. Zato smo Franjo takoj vprašali, kako je z obiskom in povedala nam je, da se pri njej v zadnjem času ustavljajo predvsem planinci in domačini. Zelo malo pa je tistih, ki se do koče pripeljejo z avtomobilom. »Saj veste, pomanjkanje bencina čutimo tudi pri nas. V časih so se ljudje pripeljali, da so kaj popili, sedaj se pa to nikomur več ne izplača. Pa še dopusti so, vse hiti na morje. Pozimi pa je dom vedno zelo obiskan. Pridejo tudi otroci. ki obiskujejo šolo v naravi,« je povedala. Dom je odprt vsak dan razen ponedeljka in obiskovalcem na široko odpre vrata že ob 9. uri. Planinski dom nudi tudi prenočišča 42 gostom. Cena za prenočišče je 110 dinarjev, če pa kdo želi celoten penzion, ga na Kozjaku dobi že za 380 dinarjev. Franja pravi, da to možnost izkoristi zelo malo izletnikov. Prenočujejo pa v glavnem planinci, ki obiskujejo posamezne točke Šaleške planinske poti. da lahko zjutraj spočiti nadaljujejo pot. Franja sama skrbi za vse. Vsak ponedeljek oddide v dolino. da nakupi vse, kar potrebuje čez teden. Ob sobotah in nedeljah, ko pa je v domu največ gostov, pa ji priskoči na pomoč hči, ki je zaposlena v dolini. Franja že 33 let dela v gostinstvu: začela je v nekdanji restavraciji Jezero, delala v Rudarskem domu in Kolodvorski restavraciji in kmalu bo že lahko odšla v zaslužen pokoj. Kaj pa bo potem Dom na Paškem Kozjaku brez Franje in kaj bo Franja brez Paškega Kozjaka? Nekaj prav gotovo: lahko ga že ne bo zapustila! Franja z obiskovalci Zlata poroka zakoncev Jan iz Škal Pripravili so jima lepo praznovanje V soboto je bilo v Skalah nadvse slovesno. Margareta in Ludvik Jan sta praznovala zlato poroko. ,,Otroci in sorodniki so nama pripravili zares lepo praznovanje," sta še vedno pod vplivom prijetnih vtisov pripovedovala zlatoporočenca. ,,Nečaki so bili oblečeni v narodne noše, sosedi so nam po starem slovenskem običaju pripeljali darilo na garah. Vsepovsod so jima pripravili zelo lep obred, zlasti v domačem kraju, saj takšne poroke v Skalah še ni bilo. Ohcet pa smo imeli v Gostišču pri Vidi. Udeležilo se je je 90 svatov, med katerimi je bilo sedem otrok, 10 vnukov in 3 pravnuki." Margareta se ie rodila 1910. leta, Ludvik pa 1905. Poročila sta se 15. avgusta leta 1933 v Mariboru. Ko pripovedujeta o svojem skupnem življenju, pravita, da sta preživela veliko hudega. Obdelovati je bilo potrebno kar veliko kmetijo, nahraniti osem lačnih ust. Oče pa je družino dodatno preživljal še s furmanstvom, bil pa je tudi priučen živinozdravnik. Pogosto je moral vstajati ponoči in hoditi zdravit živino tudi v oddaljene kraje, naslednje jutro pa je spet odšel na vožnjo. Mati pa je med tem sama skrbela za majhne otroke.45 Med vojno je Janova družina zelo pomagala partizanom. V hiši so imeli partizanski bunker, oče pa je poleg tega prevažal tudi hrano partizanom na Graško goro in vodil aktiviste do Saleka. Zadolžen je bil, da kot priučeni živinozdravnik pomaga okoliškim kmetom. Težko življenje po vojni, ko so morali tudi kmetje veliko prispevati za izgradnjo domovine, je pustilo posledice na Ludvikovem zdravju. Zbolel je za tuberkulozo, ki je bila v Janovi družini dokaj pogosta bolezen. Po štirih letih zdravljenja in dveh operacijah je ozdravel. Margareta in Ludvik sta zelo srečna, da imajo njuni otroci lepe poklice in da jima je uspelo enega od otrok obdržati doma, da prevzame kmetijo in nadaliuie 700-le-tni Janov rod v Skalah. Kljub težkemu življenju se Ludvik in Margareta še vedno ne data. Margareta še vedno gospodinji, pred občino pa je s švojo pričo celo zaplesala. Ko pa smo Ludvika povprašali, kako se počuti sedaj, ko se je oženil že drugič, nam je v odgovor zapel: ,,Sem se oženil, se kesam, za svoj preljubi ledik slan.....", ampak mu nismo verjeli, saj je na 50. obletnico poroke, obiskali smo ju namreč točno 15. avgusta, izžareval preveč zadovoljstva. mkp/mz 1 Margareta in Ludvik .lan Prgišče misli Umetnost je ena izmed zaščitnih naprav, ki človeku omogočajo življenje. Zato ni luksuz, temveč življenska nujnost. S. Grum Čednost gnezdi kakor vran po razvalinah. S. Grum nama Od 15. avgusta do 15. septembra sezonsko znižanje cen do 40% spomladansko-poletni garderobi — ženska, moška in otroška konfekcija — ženske bluze in pletenine ter moške srajce — ženska, moška in otroška obutev — izdelki usnjene galanterije Veleblagovnica Nama Titovo Velenje Samo v sanjah je resnica in življenje; drugo vse je življenja ponesrečen poskus. I. Cankar Poljubi izginejo z usten, a rane ostanejo. I. Cankar Fotografirajmo (42) Barelief Med številnimi možnostmi, ki jih prinaša delo v temnici, je tudi izdelava bareliefa. Postopek, ki so ga v preteklosti fotografi radi uporabljali, je šel sedaj nekoliko v pozabo. Pa vendar tu in tam še vidite fotografije narejene v tej tehniki in najbrž, če postopka ne poznate, ugibate, kako so nastale. Z bareliefom boste dosegli delno plastičnost, prostornost fotografije, podobno kot jo poznate že iz slikarstva. Kako se lotite dela? Potrebujete negativ in njegov pozitiv, ki ju istočasno z emulzijo obrnjena drug proti drugemu povečate na fotografski papir. Podobe na negativu in diapozitivu se ne smejo povsem pokriti, ampak je potrebno narediti manjši razmak. Ce bi podobe povsem pokrili, bi nastala siva, neuporabna fotografija. Ta pseudo — 3 D učinek (o njem v enem prihodnjih nadaljevanj), je najprimernejši za posnetke arhitekture in za fotografije dekorativnega, grafičnega pomena. Za barelief lahko naredite pozitive različne gostote, predvsem pa izberite takšne posnetke, ki imajo manj podrobnosti. S premikanjem diapozitiva in negativa v vseh smereh poiščite najustreznejše obrise. Najboljše učinke boste dosegli, če boste pozitiv in negativ naredili na večji plan film (9 x 12 cm). Uporabljajte srednje občutljive filme 17 — 22 DIN. Barelief lahko uspešno kombinirate tudi z ostalimi metodami, kot so solarizaciia, fotografika, retikulacija: o katerih bomo tudi še spregovorili v naši rubriki. B. Zakošek Možnosti je veliko, potrebno je le malo domiselnosti Iščemo najstarejšo fotografijo V tej naši stalni rubriki pa danes objavljamo fotografijo (zgoraj) nekdanjega Smartnega ob Paki. To je razglednica, ki nosi žig iz leta 1918. Poslal nam jo je Janez Mavrič iz Gornjega Grada. Pobrskajte tudi vi med svojimi fotografijami, morda še premorete kakšne zanimive posnetke iz naše bližnje in daljne preteklosti. Najboljša poletna fotografija V tej rubriki danes objavljamo Cvetoče kakteje, eno izmed štirih fotografij, ki nam jih je poslal Boris Hudej iz Lokovice. Vse fotografije so zanimive, vendar nekoliko neostre. Morda je kriv preslab povečevalnik. fotoaparat ali pa avtor sam. Ker nimamo ustreznih podatkov, težko presodimo, kje je nastala ta pomanjkljivost, ki jo je potrebno čimprej izločiti, saj močno kvari celovito podobo fotografije. 18. avgusta 1983 -k Titovo Velenje naš obveščevalec nas cas * Stran 7 koleoar Četrtek, 18. avgusta — Helena Petek, 19. avgusta — Marijan Sobota, 20. avgusta — Bernard Nedelja, 21. avgusta — Timotej Ponedeljek, 22. avgusta — Marija Torek, 23. avgusta — Rozalija Sreda, 24. avgusta — Jernej M AL! OGLAS! UGODNO PRODAM več delov za R-4 GTL, potrebnih manjšega popravila. (Hauba, zadnja desna vrata, zadnji desni blatnik, srednji odbijač in več šip.) Prodam tudi toplotni izmenjevalec 28.000 ccal in 40 kg bakrenih cevi 0 10. Knez. 3. julija 4. Pesje, Titovo Velenje. ZAMENJAM novo stanovanje v Šmartnem ob Paki, za enakovredno eno^obno stanovanje v Titovem Velenju ali Šoštanju. Informacije po telefonu dopoldan 850-900,- interna 145 ali v uredništvu. UGODNO PRODAM omaro za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 17. do 18. ure. Marija Felicijan, Veljka Vlahoviča 51, Titovo Velenje. KUPIM tri do štiri leta staro JUGO, Zastava 101 ali Škodo. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »JUGO« na upravo lista. KL1NKER PLOŠČICE za oblaganje fasade, in osebni avto Ford Taunus po delih prodam. Vida Milosavljevič, Cesta na vrtače, Titovo Velenje. Ogled popoldne. ZELO UGODNO PRODAM pohištvo in sedežno garnituro za dnevno sobo. Telefon 852-004. PRODAM barvni TV Telefun-ken. Telefon dopoldne 851-881, po 19. uri pa 851-202. PRODAM hišo v Šoštanju v Metlečah. Informacije pri društvu upokojencev Šoštanj, vsak dan dopoldan po telefonu 881-036. IŠČEM SOSTANOVALKO študentko za garsonjero v Ljubljani na Poljanah. Telefon 881-273, okrog 15. ure. PRODAM stanovanjsko hišo v Titovem Velenju. Cena po dogovoru. Čujež Stane, Žarova 21. Titovo Velenje. Informacije dobite vsak dan od 15. do 20. ure po telefonu 851-276.4 PRODAM osebni avto zastava 101,letnik 1976. Kuzman, Šaleška 2 a. telefon 851-276. UGODNO PRODAM črno beli televizor (v okvari) in dele za renault 8. Naslov v upravi lista. PRODAM sedežno garnituro. Pire Silva, Šaleška 2c/7, Titovo Velenje. KUPIM garsonjero v Titovem Velenju. Ponudbe sprejemam vsak dan od 16. do 17. ure na telefon 850-691. NUJNO IŠČEM sobo v Titovem Velenju, prazno ali opremljeno. Fužir Jelka, Sp. Kraj 24. Prevalje. telefon (062) 851-525. GOSTIŠČE HREN Vinska gora, obvešč.a svoje cenjene goste, da bo lokal zaradi letnega dopusta zaprl od 20.8. do 5. 9. 1983. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Četrtek, 18. avgusta — dr. Hrastnik (dnevna) dr. Markovič (nočna) Petek, 19. avgusta — dr. Zupančič (dnevni), dr. Pustovrh (nočni) Sobota, 20. avgusta — dr. Zičkar (glavni) dr. Hrastnik (notranja) Nedelja, 21. avgusta — dr. Zičkar (glavni) dr. Hrastnik (notranja) Ponedeljek, 22. avgusta — dr. Pustovrh (dnevni) dr. Grošelj (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 18. avgusta — dr. Lazar Petek, 19. avgusta — dr. Stupar Sobota, 20. avgusta — dr. Stupar Nedelja, 21. avgusta — dr. Stupar Ponedeljek, 22. avgusta — dr. Pirtovšek Torek, 23. avgusta — dr. Pirtovšek Sreda, 24. avgusta — dr. Stupar ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma, sicer v pripravljenosti na domu; Sobota, 20. avgusta — dr. Mirjana Tomas, Vrnjačke banje 1, Titovo Velenje Nedelja, 21. avgusta — dr. Mirjana Tomas, Vrnjačke banje 1, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka 19. avgusta do četrtka 25. avgusta — Matko Milan, Kajuhova 13, Šoštanj, telefon 881-322; GIBANJE P MATIČNI URAD VELENJE Rojstva: V mesCcu juliju seje rodilo 26 dečkov in 16 deklic. Poroke: Janko AVBERŠEK, roj. 1960, strojni tehnik iz Pake pri Velenju in Irena REMENIH, roj. 1962, prodajalka iz Gavc; Franc KRAČUN. roj. 1948, avtomehanik iz Podgorje pod Čerinom in Zdenka KOPRIVA, roj. 1956, frizerka iz Trnovelj; Zvonimir ANŽEJ, roj. 1960, šofer iz Gabrk in Agata LEMEŽ, roj. 1963, ekonomski tehnik iz Škal; Jožef SUŠEČ, roj. 1958. električar iz Titovega Vele-^ nja in Vera PAN1Č, roj. 1962. administratorka iz Titovega Velenja; Božo MANDELC, roj. 1960, avtomehanik iz Rečice ob Paki in Sonja KRANJC, roj. 1964, delavka iz Paškega Kozjaka; Ti-homir ČURKOVIČ, roj. 1955, strugar iz Celja in Zvezdana HORVAT, roj. 1963, med. sestra 17- Titovega Velenja; Miroslav KORUNF.K, roj. 1962. ključavničar iz Titovega Velenja in Cvetka ZAPUŠEK, roj. 1966 frizerska vajenka iz Podkraja pri Velenju; SKUPŠČINA OBČINE VELENJE želi zamenjati dva dvosobna stanovanja v novem stanovanjskem bloku v Šmartnem ob Paki za enakovredna v Titovem Velenju ali v Šoštanju. Informacije dobite v oddelku za občo upravo in proračun SO Velenje. MERX TKANINA CISLJIE Cenjene stranke OBVEŠČAMO, da smo prodajalno „MARTA' trgovskega podjetja TKANINA iz Celja preselili v novo prodajalno MOJCA ulica Petra Stanteta-Skale v novem naselju Šalek 2 v Titovem Velenju. Tudi v prodajalni MOJCA vas bomo z izbiro blaga in nizkimi cenami izdelkov poskušali zadovojiti. Priporoča se Bojan LIPOVŠEK, roj. 1959. orodjar iz Titovega Velenja in Marija.FLUHER, roj. 1964. prodajalka iz Titovega Velenja; Ivan DRAŽNIK. roj. 1953. strojni delovodja iz Silove in Darinka VOH. roj. 1952, kontrolorka iz-Silove; Drago LOVREC. roj. 1956, skladiščnik iz Celja in Saša ŠUHEL. roj. 1961, absolventka iz Titovega Velenja; Milan VEDENIK, roj. 1951. mesar iz Titovega Velenja in Ana BOJANC, roj. 1951, sitoti-skarka iz Domžal; Roman POTOČNIK. roj. 1964, elektroin-štalater iz Podgore in Jožica PETEK. roj. 1965. krojačica iz Malega vrha; Svetozar IVANOVIČ, roj. 1953, električar iz Titovega Velenja in Albina MESARIČ, roj. 1961. čistilka iz Titovega Velenja; Cvetka SUŠEČ. roj. 1961, kovinostrugar iz Titovega Velenja in Amalija SADRK. roi. 1965. kmetovalka iz Škalskih Cirkovc; Stanislav KOVŠE. roj. 1959, strojni ključavničar iz Titovega Velenja in Zdenka BOVHA, roj. 1963. cvetličarka iz Raven. Smrti: Jože KVARTIČ, roj. 1912. kmetovalec iz Titovega Velenja. Koroška 16 KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ Poroke: MEDVED Vincenc. roj. 21. 1 1909 v Gorenji vasi pod Režisami in MEDVED ELIZABETA, roj. 28. 10. 1906 v Skornem pri Šoštanju. sedaj stanujoča v Skornem pri Šoštanju št. 60. sta obnovila sklenitev zakonske zveze — ZLATA POROKA. 50 let skupnega življenja. RUŽMAN Anton, roj. 13.5. 1899 v Družmirju in RUŽMAN Angela.j. 24. 6. 1907 v Družmirju. sedaj stanujoča v Šoštanju. Cesta talcev 2, sta obnovila sklenitev zakonske zveze — BI- ZAHVALA Ob smrti dragega moža. očeta, starega očeta in brata JOŽETA KVARTIČA iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Prav posebno zahvalo smo dolžni dr. Francu Verovniku, dr. Leopoldu Budni, ostalim zdravnikom, sestram in strežnemu osebju koronarnega in internega C oddelka splošne bolnišnice Slovenj Gradec za zdravljenje in nego. Posebna zahvala tovarišu Mihu Valenciju za poslovilne besede in organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi govornikoma tov. Mlinarju in Mehu, ter lovskim družinam Titovo Velenje, Škale in Dobrna. Prisrčna zahvala č. duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Zahvalo izrekamo tudi pevskemu zboru za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Marica, sin Jože in hčerka Mar janca z družinama, brat Ivan in sestra Pepca z družinama ter ostali sorodniki MERX TKANINA CELJE SERNA POROKA. 60 let skupnega življenja. "Smrti: GLAVNIK FERDINAND, upokojenec. Polzela 194; MAJER Marija, druž. upokojenka, Šoštanj. Goriška 6; ZDOVC Mihael, upokojenec. Plečnikova-29 Celje; PAVLIČ Ludvik, inv. upokojenec. Nazarje 104; ŠTRUKELJ Vinko, klepar. Cesta talcev 18 Šoštanj; ŽUŽEK Marija, kmeto- inj; valka, Šmartno v Rožni dolini 30; MATIČNI URAD VELENJE Poroke: COKAN Samo, roj. 1964, kovinostrugar iz Šempetra v Savinjski dolini in MLINAR Ksenija. roj. 1964. prodajalka iz Titovega Velenja. Smrti: RIBIČ Ivan. upokojenec iz Titovega Velenja. Partizanska c. 67. star 58 let. KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 18. 8. ob 19. in 21. uri STRUP IN MED — angleški, drama. V gl. vi.: Sting Petek, 19. 8. ob 11. uri DVA SUPERPOL1CAJA - italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer in Terence Hill Petek, 19. 8. ob 19. in 21. uri ZAKAJ STE ME OBSODILI NA ŽIVLJENJE — ameriški. V gl. vi.: Richard Dreyfuss Sobota in nedelja, 20., 21. 8. ob 19. in 21. uri DVA SUPERPOLICAJA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer in Terence Hill Ponedeljek in torek, 22., 23. 8. ob 19. in 21. uri SAFARI EXPRESS — italijanski, Avanturistični. V gl. vi.: Guliano Gemma Sreda in četrtek, 24., 25. 8. ob 19. in 21. uri SEKTA IZ MARRAKECHA — francoski, avanturistični. V gl. vi.: Carole Chauvet KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 18. 8-. ob 20. uri ZAKAJ STE ME OBSODILI NA ŽIVLJENJE — ameriški. V gl. vi.: Richard Dreyfuss KINO ŠOŠTANJ Sobota, 20. 8. ob 20. uri STRUP IN MED — angleški, drama. V gl. vi.: Sting Nedelja, 21. 8. ob 18. in 20. uri SAFARI EXPRESS — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Giuliano Gemma Ponedeljek, 22. 8. ob 20. uri DVA SUPERPOLICAJA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer in Terence Hill Sreda, 24. 8. ob 20. uri ZAKAJ STE ME OBSODILI Na Življenje — ameriški, v gl. vi.: Richard Dreyfuss KINO DOLIČ Petek, 19. 8. ob 21. uri SAFARI EXPRESS — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Guliano Gemma Torek. 23. 8. ob 21. uri DVA SUPERPOLICAJA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer in Terence Hill Bi * - 1 —T ... Ob tednu puljskih filmov, od 27. 8. do 3. 9., bodo predstave rednega filmskega sporeda ob 17. in 19. Titovo Velenje Tržnica in cene Kakšne so bile cene na velenjski tržnici v ponedeljek? Če pogledamo najprej zelenjavo, ki jo je bilo tudi tokrat zelo malo, potem vidimo, da so papriko prodajali po 60 dinarjev, prav toliko je bilo potrebno odšteti z% kilogram čebule, paradižnik so ponujali po 50 dinarjev in kumare po 40 dinarjev za kilogram. Nekoliko bolje je bila tržnica založena s sadjem: hruške so bile po 50 dinarjev, jabolka 40, grozdje 50, slive 40 in 50 dinarjev, za kilogram breskev pa je bilo potrebno odšteti še vedno 60 dinarjev. In še lubenice — te so prodajali po 30 (iinar j«fv. Naša ugotovitev: z zelo dobro založenost jo se velenjski trg vsekakor ne more ponašati. Dostop do Foitove 10 in Prešernove 9 v Titovem Velenju, kjer ima svoje pisarne tudi Avto-moto društvo, je včasih prav težaven. To velja še zlasti za jutranji čas ko je prostor pri Erini kmetijski prodajalni pogostokrat zatrpan s tovornjaki ali avtobusi kot kaže gornji posnetek. Ugotovitev, da je v bližini prodajalna Tobaka, kjer točijo tudi kavo in alkohol, je zgolj slučajna ali pa tudi ne. ROKOMETNI KLUB ŠOŠTANJ prireja VRTIMO VESELICO na bazenu v Šoštanju, dne 28. avgusta 1983 ob 16. uri. Igral bo ansambel ŠIK iz Titovega Velenja. Za pijačo in jedačo bo preskrbljeno. VABLJENI! Šaleški Andi '83 Piše: Ivč Kotnik GRANITNO MESTO Ogled arheološkega muzeja v Limi je v bistvu razkritje mnogih skrivnosti in nejasnosti, ki sem jih po ogledu Peruja nosil v sebi. Ob čudovitih podobah razgibanega muzeja se vračam nazaj v Cusko, na kamnite, strme, vijugaste stopnice Inkovske poti, kije vodila iz stare prestolnice v očem nevidni Maccu Pikču. Dolgi kilometri vijugaste poti po džungli in čez visoke gorske prelaze mi postajajo jasnejši in bolj smiselni. Maccu Pikču ni omenjen v nobenih Inkovskih knjigah, podobah, pripovedovanjih — je skrivnost. Našli so ga šele po letu 1900 in tako je seveda ostal skrivnost tudi za slavnega Pizzara, ki je pokoril Inke. Vlak. ki iz Cuska vodi degenerirane turiste za 20 dolarjev po železnici v 4 ure oddaljeno Granitno mesto, nas odloži ob deroči reki Urubanba. ki si je izdolbla strugo v globoki soteski pod gorami v katerih skritem naročju je tudi Maccu Pikču. Veliko strmino vlak tukaj premaguje s cikcakasto vožnjo, ki je nisem videl še nikoli. Vlak je zanimiv ne le za turiste, ki jim je to edina možnost za pot do mesta ampak tudi za številne poklicne tatove, ki si tod na lahak način služijo kruh. Seveda nam se nikoli niti ne približa nihče. Mi si želimo mesta po tisoč let stari Inkovski poti. ki še vedno kljubuje zobu časa, ki pa je neusmiljen. Pa nikogar ni. ki bi poskrbel zanjo. Imam občutek, daje Perujcem ta vir prihodka pač nebeška mana, ki bo. dokler bo, zato za ohranitev teh dragocenih spomenikov davno izumrlih civilizacij ne dajo nič. Samo jemljejo, pohotno in neusmiljeno. Pot nas vodi po razgibanem terenu mimo slikovitih indijanskih hiš, nekam v neznano smer. Srečujemo ali bolje prehitevamo »trekinge«, v katerih nekaj belcev v spremstvu Indijancev, seveda za masten zaslužek, utru- jeno koraka proti 4 dni oddaljenemu cilju. Zdi se mi. da kar švignemo mimo njih. tako da nas nekateri še opazijo ne. sicer pa zaradi višinske bolezni tako nič ne vidijo. Potem se pot obrne vzgor, zadnje hiške ostajajo za nami in vedno redkeje se izza grmovja oglaša: »Gringo, daj mi karamelo!« Neprestano se vzpenjamo skozi gosto džunglo proti 4300 m visokemu sedlu, ki je p inkovski poti. je prva ovira na Na sedlu se stezica spet obrne v pravo smer, nazaj v globoko dolino. ki jo vidimo pod sabo. Na drugi strani je spet sedlo, ki je le nekaj nižje od prvega. Cela pot je dolga okoli 50 km, to seveda ne bi bilo tako problematično, če ne bi bilo toliko višinskih razlik. Za nas. ki smo prišli iz visokih gora in ki smo dobro aklimatizirani seveda ni nikakršni problem. Spet smo v džungli, kjer pa je pot vedno bolj čudovita in zanimiva. Le koliko časa so potrebovali Indijanci, da so zložili toliko kamenja in vsak kamenje posebej oblikovan. Hodimo celo čez tunele. ki so tako majhni, da lahko gre skozenj le sklonjen človek. Mimo poti so ponekod stene brez dna. Spoštovanja vredna pot. Popoldan smo že tako daleč, da bomo jutri brez težav dosegli mesto. Torej celo pot bi lahko prehodili v enem dnevu. Ker pa mesto že ob treh popoldan zapro. se odločimo za bivak, ki pa je prava kalvarija. Ponoči se namreč nebo razbesni in celo noč nas močijo nalivi s snegom. Zjutraj smo gnili. Nejevoljno odkorakamo po razmočenih stopnicah in spolski zemlji, enkrat padem celo na kaktus. Vedno večje obrambnih trdnjav, ki so običajno postavljene na grebenih nad potjo, tako da imajo čudovit razgled na vse strani, nihče ne more neopazno mimo. Po strmih stopnicah dosežemo napol podrto utrdbo in na drugi strani se odpre pravljični pogled na ostanke čudovite Inkovske kulture. Kar ne morem verjeti, da je Maccu Pikču res tak. da to ni le kup naloženega kamenja, ampak, daje to delo pred katerim se lahko človek brez sramu prikloni. 4 dni dolgo pot smo prehodili v 10 urah in ni mi žal. za tak pogled je vredno pohiteti. In slovo, poslavljale od Maccu Pikču je v bistvu tudi poslavljanje od Peruja, od Južne Amerike, od nepozabnih čudovitosti, ki smo jih doživljali tako v gorah, ki so nam poklanjale cela lepotna tekmovanja. saj vrhovi tukaj kar tekmujejo v lepoti, kot tudi od doline, ki s svojimi nepozabnimi podobami iz sive davnine pope-struje ekspedicijo. Je slovo od In-dijančkov. ki nas ogovarjajo, če rabimo pomoč, ko se srečujemo, kako z otovorjenimi osli spremljajo bogate turiste, ki se potikajo po enkratnih dolinah obdanih z ledenimi vrhovi. Jmtlovo od otrok, ki nas na vsakem koraku nevsiljivo prosijo za karamelo. Je še zadnja misel na vrhove, ki so bili vsaj za nekaj trenutkov pod nami. Peru. na svidenje!!! Smrtno nevarne ovire Vse višja cena kmetijskih zemljišč nas sili v skrajno razumno uporabo za prometne potrebe. Tako je z vsemi novejšimi urbanističnimi načrti ohranjena plodna zemlja ne glede na njeno lastništvo. Tako je tudi prav in v takšna prizadevanja se moramo vključiti prav vsi. Pomembno paje. kakšen način zaščite izberemo. Medtem ko običajno ne čuvamo družbene zemlje. pa znamo za vsako ped osebne lastnine poseči po najbolj krutih ukrepih (bodeča žica. betonske ograje, čuvaji na verigi... ). Taki ukrepi so pogosto nevarni za voznike in pešce, ker predstavljajo nepregledno območja, nevidne ovire (zabiti koli, postavljene skale, skopani jarki) predvsem nonoči. Pri neoprezni vožnji, srečevanju in tudi slceri o5štaja velika možnost, da pride do težkih prometnih nesreč, katerim vzrok so nestrokovno postavljene zaščitne ovire (glej sliko). Pravilnik o označbi cestišč in prometnih površin ter Zakon o cestah določata postopek in način takšnih zaščitnih ukrepov, ki zagotavlja varnost udeležencev v prometu in hkrati zavarovanje družjsene in osebne lastnine. Da se bomo izognili žrtvam in materialni škodi, se bomo poslužili prave, strokovne poti. Čeprav bo komunalno cestna inšpekcija sistematsko odpravljala takšne l . . •■.v- • ■* . Wšm V Florjanu 135 pri Ostruhovih so jekleno oviro že odstranili. TRIM — rekreacija Plavanje Vsi, ki bi radi imeli vitko postavo, se lahko udeležijo trim plavanja. Pripravljata ga to soboto, 20. avgusta 1983, na bazenu v Titovem Velenju Zveza telesnA-kulturnih organizacij občine Velenje in društvo za podvodne dejavnosti Jezero, prav tako iz Titovega Velenja. Trim plavanje se bo pričelo ob 10. uri dopoldan in bo trajalo vse do 19. ure. Pohod na Triglav Rekreacija mora postati del vsakega izmed nas. Čimveč gibanja na svežem zraku še najbolj ,,prija" našemu zdravju in seveda telesnemu počutju. Zveza telesnokulturnih organizacij velenjske občine je pripravila za vse ljubitelje gora, še posebej za tiste, ki še niso bili na najvišji gori Jugoslavije, Triglavu, trim pohod. Ta bo zadnjo soboto in nedeljo v mesecu avgustu, to je 27. in 28. avgusta. Prijavite se lahko 22., 23. avgusta 1983 od 8. do 15. ure in 24. avgusta od 10. do 17. ure pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje, kjer boste dobili vse podrobnejše informacije. Prijavite se čimprej, saj je število pohodnikov omejeno. Družinski trim vikend v Poreču Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje pripravlja konec meseca septembra (23., 24. in 25. septembra,) družinski trim vikend v Poreču. Kakšen bo program tridnevnega rekreiranja, bomo objavili v eni od prihodnjih številk Našega časa. Zapišemo na^l? še to, da bodo lahko otroci kot tudi njihovi starši dodobra izkoristili vse možnosti na področju rekreacije, ki jih v tem jesenskem času nudi to istrsko mesto. »črne« točke, pa le upamo, da se bodo občani obnašali trezno tudi brez predhodnih opozoril. J. Miklavc Prometna varnost Stop prometni nedisciplini Z današnjim, šestim vprašanjem, se je iztekla rublika tednika Naš čas ■ Stop prometni nedisciplini«. Preden ga zastavimo, zapišimo še to, da je akcija pritegnila k sodelovanju širši krog ljudi šele v drugem delu (po ohladitvi ). Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si prizadeva, da bi v tej akciji sodelovalo kar največ občanov. da bi proučevali prometne tegobe. posamezne položaje in da bi z novimi i/kušnjami ter spoznanji vplivali tudi na druge udeležence v prometu. Skrb za naj mlajše je seveda v ospredju, zato bo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s podobnimi akcijami še nadaljeval. Pri tej zanimivi nalogi — odpravljanju prometne nediscipline — svetu veliko pomaga tednik Naš čas in novinarji. ki redno pripravljajo razpis, prispele odgovore pregledajo, izberejo pravilne in najboljše rešitve, kijih bodo ob koncu akcije objavili. Akcijo »Stop prometni nedisciplini« zaključujemo z vprašanjem ob fotografiji (spodaj): takšna vožnja je gotovo nedovoljena in nevarna. Katere nepravilnosti in kršitve ste opazili in kakšne nevarnosti predstavlja lahkomiselna vožnja obeh voznikov0« Odgovor na to zadnje in prejšnjih pet vprašanj pošljite do četrtka. 25. avgusta 1983. uredništvu Našega časa. ' f oitova Ib. Titovo Velenje. Rezultate akcije- bomo objavili v prvi septembrski številki Našega časa, najboljših 18 odgovorov pa nagradili. Svet za preventivo in vzgojo (Konec) ,Pritožno knjigo, prosim!" Pritožne knjige oziroma Knjige pritožb in želja — pred časom tako opevane in tako težko pričakovane. Verjeli smo. da bomo z njimi takoj uredili vse: okrog nas bodo tekale same prijazne, nasmejane trgovke, police se bodo kar šibile pod težo najrazličnejšega blaga. trgovci in natakarji pa nam bodo vsako vsako željo brali že iz oči. In to vse zaradi tega. ker se bodo trudili, da njihovega imena ne bi kdo s črnimi črkami zapisal v to največkrat rdečo knjigo. Pohvala, ta ja! Graja, nikakor! Žal»še zdaleč ni tako. Knjige pritožb in želja verjetno niso dosegle tistega, kar smo od njih pričakovali. Postale so same sebi namen. So zato, ker morajo biti. O njihovi vsebini... To paje že druga stvar. P.onekod jih sploh ne pregledujejo, kaj šele. da bi zaradi upravicenm pritožb potrošnikov tudi kaj spremenili. Ponekod so še popolnoma prazne, drugje jih ni moč takoj najti, spet drugje je v njih napisanega precej — upravičenega in tudi ne. Včasih so pripombe prav nesramne, pohvale res prijazne. Marsikdo pa tudi takrat, ko ima res tehtno pripombo, že ob misli, da bi jo lahko tudi zapisal, zamahne z roko misleč: »Saj se tako ne izplača!« Paje res tako? Včasih. Obiskali smo nekaj trgovin in gostinskih lokalov, da se sami prepričamo, kako je s tem. Najprej smo se ustavili v Standardu. »Bi lahko dobili pritožno knjigo, prosim?« Poudarek je bil seveda na .pritožno'. Takoj so nam jo dali. Že ob bežnem prelistavanju smo se prepričali da v njej ni veliko. Prodajalka Cvetka je povedala, da vsako pripombo upoštevajo, če se le da. Vendar pa v Standardu kupca, ki se želi pritožiti tudi legitimirajo. Saj vendar ne gre. da bi se s knjigo kdo šalil! V nekdanji »Vetrni« bi se kmalu zgodilo, da do pritožne knjige ne bi mogli priti, kajti sprva je vse kazalo, da je za-kljenjena v predalu poslovodje, vendar so jo kmalu našli. V njej ni bilo nič. Ne pohvale, ne pri-tožbe. Čisto nova in čisto prazna je bila. Prav takšna je bila knjiga tudi v Utoku. V Borovu pa smo v knjigi našli eno samo pritožbo, pa še ta se je nanašala na neprijeten dogodek izpred dveh let. Naslednja »postaja« Beko. »Joj. kje jo pa imamo? Vem. da smo jo imeli. Takoj jo grem iskat. Sicer se pa pri nas tako nihče ne pritožuje«, so bile prve besede v tej trgovini. Knjige niso našli, ampak nekje bi pa le morala biti. so menili. l" Preskbovalnici na Cankarjevi so takoj, ko smo zahtevali to knjigo vprašali: »A. je bilo kaj narobe? Je mog<*ge to takoj rešiti?« Glede na to. da so bili pripravljeni zadevo takoj popraviti. smo jim tudi mi hitro zaupali, da gre samo za akcijo. Tudi v ljubljanski Nami smo do knjige prišli hitro. Do tiste na kreditnem oddelku, ker imajo v vsakem nadstropju svojo. Ljudje s v njej pritožujejo nad vsem mogočim. Pred leti se je nekdo pritoževal, da si trgovke blago delijo pod »pultom«, za kupce pa nič ne ostane. Ker o tem letos ni bilo nič napisanega, sodimo, da se v današnjem času take stvari ne dogajajo več ali na so potrošniki na take pojave že »imuni«. »Rdečo knjigo« imajo tudi v restavraciji. V njej nekaj pritožb na čakanje. Ljudje ne morejo razumeti, da se jedi. pripravljene po naročilu, pri- pravijo šele takrat, ko jih gost naroči. Na to pa je treba počakati. Včasih(?) res malo dlje kot bi bilo potrebno. V vseh lokalih, ki smo jih obiskali. so bile pritožne knjige varno spravljene in za nje si moral vprašati. Samo v Košakih je pritožna knjiga »visela« na vidnem mestu. Vsak. ki želi v njo kaj zapisati, si jo lahko vzame sam. V njej so v glavnem pohvale in takoj nam je bilo jasno, da takšne knjige res ni treba zaklepati. V Košakih se ne bojijo, da knjiga pnpomfc bi se kdo pritoževal nad neprijaznostjo . .. Pa KSC. ta v začetku tako opevana kavarna in slaščičarna? V začetku pohvale, proti koncu pritožbe o čakanju in odnosu strežnega osebja do gostov. Hotel Paka: Knjigo pritožb in pohval hranijo v recepciji in tam jo lahko gost tudi dobi. Seveda, če želi vanjo tudi kaj vpisati. Ne gre pa. da bi jo kazali vsakomur, ki se mu zahoče, da bi pokukal vanjo. Tako je verjetno tudi prav. V njej ni napisanega veli- ko. Malo je pohval, več pritožb. Nekatere so zelo tehtne in v hotelu bi jih morali upoštevati. Vsaj kar se čistoče sanitarij tiče. Namen pritožne knjige je dosežen šele. ko se napake, na katere opozarjajo gostje, tudi odpravijo. V pivnici Rudarski hram pa za pritožno knjigo doslej verjetno še nihče ni vprašal, saj je bila natakarica nad našo zahtevo tako začudena, da ni mogla drugega kot: »Kaj. pritožno knjigo bi radi? Kaj boste pa vpisali v njo?« Ko smo še vedno, čeprav že malo tiše. vztrajali pri naši zahtevi, je natakarica še povišala glas in: »Menda pa ja smem vprašati, kaj je bilo narobe?« V tistem trenutku, tudi če bi bilo veliko narobe, v knjigo ne bi zapisali nič. Njeno razburjenje je bilo potrebno takoj omiliti in potem, ko je še postregla enega izmed gostov, smo ji izdali, za kaj gre. Vseeno pase je pokazalo, da te knjige sploh nimajo. Napotili smo se tudi v Šoštanj. Kako je tam? Sedemo na vrt Kajuhovega doma in si naročimo kavo. Zelo prijazna natakarica nam jo tudi takoj prinese. In spet tisto resno vprašanje: »Bi lahko dobili pritožno knjigo?« Natakarica začudena in zmedena. Z zelo tihim glasom nas nroseče vnraša: »Prosim, povejte mi. kaj je bilo narobe? Ali vam nisem postregla dovolj hitro?« inspet»Kajjebilo narobe? Povejte mi.« Še nekajkrat je ponovila svoja vprašanja, vedno bolj tiho in vedno bolj plaho. Narobe pa res ni bilo prav nič. Že. ko nas je prišla vprašat, kaj želimo smo si rekli: »Od te prijazne natakarice naj sedaj zahtevamo to »grdo« knjigo?« Ampak nalogo smo morali izpeljati do konca. Vztrajali smo tako dolgo, da nam je povedala, da jo imajo v restavraciji, čeprav nam je bilo ves čas žal. da smo jo zahtevali ravno od nje. Napotili smo se v restavracijo in tam vprašali za knjigo. »Ja. ne morete jo takoj dobiti, ker ni šefa. Počakajte, da pride.« Nismo čakali, ampak smo šli naprej v Merxovo Blagovnico. Vzeli smo nakupovalni voziček, ga nekaj časa vozili po trgovini gor in dol in potem pri prvi trgovki odločno zahtevali: »Pritožno knjigo!« Nekatere to vprašanje spravi ob živce ali vsaj prebledijo. Nekaj pa se na njih sigurno spremeni. Tu pa nič takega. »Kartjale«. so nas prijazno napotili. Že srečamo, kot seje kasneje izkazalo, poslovodkinjo. Njena reakcija pa nas je vse prijetno presenetila. » Izvolite, samo za mano v pisarno. Tukaj jo lahko dobite« Nasploh smo ugotovili, da do pntožnih knjig lahko prideš v trgovinah veliko tižje kot v gostinskih lokalih. V trgovinah ti jo celo zelo prijazno ponudijo in v Mer-\ov» trgovini bi nas trgovka, ki nam je knjigo ponudila, takoj »razorožila«. Z lepo gesto bi popravila še tako veliko napako in vsakemu bi se bilo težko še kaj pritoževati. Še Era Zeleznina Šoštanj. Tukaj so se hoteli z nami malo pošaliti: »Ne. knjige pritožb nimamo. Imamo samo knjigo pohval. Želite mogoče to?« Tu smo bili odkriti že. ko smo v trgovino stopili. Knjigo pa imajo. Tudi pokazali so nam jo. Dali pa bi jo tudi vsakemu. ki bi jo zahteval, so nam zatrdili. Saj jo tako še nihče nt nikoli pregledoval. Tudi v Merxovi poslovalnici Znižano smo jo imeli lakoj v rokah. Vanjo paše ni nihče ničesar vpisal. Pa ne zato. kerjo ne bi mogel dobiti. Tako smo sklenili akcijo. Kaj naj za konec dodamo' Mogoče samo to: če so vaše pripombe res tehtne, potem odločno zahtevajte knjigo pritožb in želja, če pa niso. potem raje premislite. Kajti ponekod lahko s svojo zahtevo pokvarite dan trgovki ali natakarju morda celo kakšnemu nadrejenemu ponekod pa ste zaradi te knjige lahko ves dan zagrenjeni tudi vi. M. Krstič-Planinc M. Zakošek