V spomin
Tomaž Žagar
V čvtrtek, 11. junija, smo se zbrali občam Beitgradš na poslednji postaji tmko ptodo-vitega iivljenJM tovmrišm To~ nuia Zagmrja. Prrtnseaš In
onemeti smo, ker ga jt Hvlje-n/e w*m oam iztrgmto, izru-vato lako hilro in nepričako-všoo, da smo se komaj za-vedti toHkine tegube.
Teden dni pred tem smo smfeii v obtinški drorani, pri-sostvovatf svečani akademiji obHmke orgmnizMdjt RK LjuMjmna-Bežlgnd, nm katt-ti }e kot krvodajalec prejel itato priznanje. Ko smo mu čestitati, se jt zasmejal z nje-mu znaillnim gromkJm gla-som in pripontnil: »Tako bi morali deUtti vsi zdra\i Iju-djc«, t« dragoceni sok bi mo- ~ raf vsak blti pripravljen od-stopiti. Dobro w je počntH med Htevilnimi krvodajald /n nagrajend in bil ponosen, da pnr   Betignfiani  stopamo
med prvimi pri krvodajatekih altcj/ait.
Pa ne samo to, bil je med veHkinu, delovnimipobomiki za telesno kulturne objekte, im krajevno samoupravo. Za-vedal se }e, da je dotinost vsakega umed nas graditi in dograjevati.
Tovariš Tomaž, kadar mo~ ramo pospremiti lakega člo-veka, kot si bU ti, ki si ves gorel in ŽMret za današnjo stvammt, ki si stopil na pot v času, ko je domovina najvei trpela, ko snto govotili o bffi in oe biti, se z veHko bolečiao poslavljamo in moramo ugo-tavljali. da odhaja od nas v vsej tišini eden tiatih, ki je bil za oas vse - dragocen človek!
ffam vsem pa nalaga Woj odhod še veijo obveznost, da stopamo BMprej s tvojim vzgledom, kako je tnba deta-ti, čt imai svojo dotnovioo nd.
Hvala ti za vse!