GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 20 din — LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606.-70/3-24 Štev. 7 (569) Leto XII NOVO MESTO, 16. februarja 1961 UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Noto mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) - Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave štev. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani Srečno pot, tovariš Tito! Ideja aktivne koekslstence, ustvarjalnega miroljubnega sožitja, te dni z misijo »Galeba« znova manifestira našo iskreno in globoko pripadnost stvari miru. Predsednik republike tovariš Tito je v torek dopoldne s soprogo Jovanko odpotoval na prijateljski obisk v nekatere države zahodne in severne Afrike. Ob odhodu je tovariš Tito med drugim dejal: »Globoko sem prepričan, da izražam željo vseh naših narodov, vseh državljanov Jugoslavije, ko pravim, da bom, kolikor bo največ mogoče, veren tolmač tistih velikih simpatij, ki jih n«šl narodi gojijo do narodov držav, katere bom obiskal, in do vseh narodov Afrike - do tistih, ki so že ustvarili svojo neodvisnost, in do onih, ki se še borijo, z največjo željo, da dosežejo polno neodvisnost in da bodo v svobodi gradili svoje lepše življenje.« Na tej poti spremljajo tovariša Tita milijoni src vseh naših državljanov. V tem velikem in pomembnem zgodovinskem poslanstvu smo vsi z našim predsednikom. »Galeba« in njegove potnike pozdravlja naša misel: Srečno pot! Snidenje borcev V. bataljona Slovenskih partizanskih čet 25. februarja se bodo zbrali preživeli borci V. bataljona Slovenskih partizanskih čet. Zbor bo ob 9.30 v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu. Okrajni odbor Zveze borcev v Novem mestu naproša vse preživele borce V. bataljona Slovenskih partizanskih čet, ki so bili v bataljonu leta 1941 ali pa do konca februarja 1942, da se mu ustno ali pismeno javijo. Pri pisinenih prijavah naj navedejo točen naslov bivališča. Po zboru, ki bo 25. februarja ob 9.30 v Novem mestu, bo ob 10.30 polaganje venca na spomeniškem prostoru v Novem mestu, nato pa ob 11.30 skupen odhod v Dolenjske Toplice, kjer bo ob 12. uri spominska svečanost. Zavod za Izobraževanje in za produktivnost dela Zavod za izobraževanje odraslih v Novem mestu se je razen z izobraževanjem pričel resno ukvarjati tudi s proučevanjem produktivnosti dela v gospodarskih organizacijah. — Uspešno je uporabljal številne oblike družbeno-ekonomskega in strokovnega izobraževanj y ter pomagal mnogim proizvajalcem nadoknaditi znanje, ki jim ga preteklost ni nudila, mnogim pa je pomagal obdržati strokovno raven na sodobni višini. Ker prehaja zavod a proučevanjem produktivnosti dela na novo področje, so odborniki okrajnega ljudskega odbora na seji 4. februarja pa-trdili nova pravila Zavoda in ga , preimenovali v Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Novo mesto. Novi sodniki porotniki Oba zbora okrajnega ljudskega odbora sta na zadnji seji potrdila predlog komisije za volitve in imenovanja, ki je predlagala kandidaturo občasnih sodnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. Iz našega okraja je bilo predlaganih enajst kandidatov. Na seji je bilo imenovanih tudi 51 sod- nikov porotnikov okrajnega sodišča v Brežicah, 60 sodnikov porotnikov okrajnega sodišča v Metliki, 93 sodnikov porotnikov okrajnega sodišča v Novem mestu, 59 sodnikov porotnikov okrajnega sodišča v Sevnici, 34 sodnikov porotnikov okrajnega sodišča v Trebnjem in 66 sodnikov porotnikov okrajnega sodišča v Vidmu-Kr-škem. Novi sodniki porotniki so bili izvoljeni zato, ker je dosedanjim potekla poslovna doba. Hkrati sta oba zbora okrajnega ljudskega odbora na tej seji izvolila tudi 125 sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Novem mestu. Po predlogih komisije za volitve in imenovanja so odborniki na seji sprejeli več sprememb v zasedbi mest v raznih svetih in komisijah okrajnega ljudskega odbora ter nekaterih upravnih odborih, nekaj takšnih organov pa so imenovali na novo. 30.000! V petek dopoldne so na oddelku za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto registrirali tridesetti-soče motorno kolo v Sloveniji. Registrsko tablico S—30000 je dobil na svoje novo motorno kolo znamke NSU tovariš Darko Perko iz Rodin pri Trebnjem, avtokaroscrist v tovarni IMV v Novem mestu. Tovariš Perko je že več kot štiri leta saposlcn v IMV, stanuje pa na Rodinah, od koder se je doslej vsak dan vozil s kolesom in vlakom na delo v Novo mesto. Poglej se bo vozil z motornim kolesom, ki ga je pred dnevi kupil v Ljubljani. Lastniku motornega kolesa z registrsko številko S—30000 je čestital in mu ielel srečno vožnjo šef prometne službe tovariš Darko Prijatelj ter mu izročil tudi darilo oddelka za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru. Naj povemu ob tej priložnosti Se, da je bilo lani v našem okraju na novo registriranih 844 motornih vozil, kar je za 36 odstotkov več kot v letu 1959. Konec leta 19G0 je bilo v našem okraju v prometu 3.250 motornih vozil, kar nedvomno priča o silno hitrem naraščanju mo-torizacije v naših krajih. Obsojamo! Nečloveška usmrtitev proti-koloniaiističnega borca in revolucionarja črnega kontinenta, Patricea Lumumbe, je globoko pretresla delovne ljudi našega okraja. V torek, 14. februarja, ko je vest o tem Prodrla v svet, so se zbrali številni kolektivi na protestnih zborovanjih, prav tako pa tudi prebivalci nmogih mest in "aselij. Obsodili so neaktivno Politiko Združenih narodov, ki So dovolili kolonial'.siom v •nladi kongoški republiki ta *'očin in številna druga gnus-na dejanja. Iz mnogih protestih zborovanj so bile poslane "rotiestne resolucije sedežu °ZN, razen teh pa še mnogo resolucij organom SZDL v domovini. Naši delovni ljudje so *ahtevali hidro in pdločno ak-c'Jo OZN v Kongu in ostro ka-^Ovanjc krivcev ter ponovno krekli popolno solidarnost z >«nnc*o#il kongoškim ljudstvo«. Za stanovanje gre Prosilec naj odloča o stanovanjski politiki in aktivno sodeluje pri gradnji stanovanj! - Stanovanjske zadruge kot nova oblika združevanja sredstev za gradnjo novih stavb Združevanje sredstev in zdrava politika uporabljanja stanovanijsikih skladov sta nujna za rešitev stanovanjskega vprašanja. Na občinah se kopiči vedno več prošeoj, gradnja stanovanj pa ne zadošča niti naravnemu pritisku. Kaj storiti? Na okrajnem sindikalnem svetu v Novem mestu je bilo posvetovanje o tem problemu. Mnogi izmed sprejetih zaključkov so taki, da jih ne kaže zametavati. Težav ne bomo odpravili z zbiranjem podatkov s področja stanovanjske izgradnje. Osnovno in najpomembnejše je pritegniti k reševanju problema prosilce in doseči, da bodo imeli ti kar največji vpliv na stanovanjsko politiko in gradnje. Stanovanjske sklade imajo vse občine, vodijo jih upravni odbori. .Na žalost so ti doslej v največ primerih le potrjevali to, kar so posamezni občinski funkcionarji obljubili ali sklenili... Morda lahko prav tu iščemo vzroke za malodušnost pri ustanavljanju stanovanjskih zadrug, ki bi lahko doslej že marsikaj zgradile. Sredstva sifadov ne smemo dodeljevati več tako kot doslej. Pogovoriti se je treba o dolgoročni politiki gradenj in jih deliti v obliki licitacij. Odrediti je treba: toliko sredstev bomo dali za potrebe stanovanjskih zadrug, toliko za potrebe podjetij in toliko za ostalo. Ne bo odveč spregovoriti o republiškem stanovanjskem skladu. Vanj odvajajo občinski skladi 20 odst. svojih sredstev. Treba bo najti pota, da bodo predstavniki občinskih skladov soodločali o uporabljanju republiškega sklada, saj ga ustvarjajo prebivalci občin. V tem skladu je zbranih precej sredstev. Ze dolgo razpravljamo o montažnih gradnjah in ugotavljamo, da so najcenejše in hkrati tudi najhitrejše, naša gradbena industrija pa še vedno proizvaja zelo malo montažnih gradbenih elementov. Iz stanovanjskih skladov je dovoljeno investirati sredstva tudi v gradbeno industrijo. Čas bi bil, da bi se o montažnih gradnjah pričeli odločneje pomenkovati in tudi kaj storiti. In še beseda ali dve c načrtih: projektivni biroji jih največkrat izdelajo zelo nepopolno in pomanjkljivo. Mor. da bi kazalo ustanoviti poseben biro za projektiranje stanovanjskih stavb, kjer so pogoji za to. To bi imelo še eno dobro lastnost: hitreje bi se približali tipiziranju stano. vanj, to bi pa olajšalo težave VREME od 16. do 26. februarja 1961. Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 17. in 25. februarja. V ostalem suho oziroma lepo vreme z mrazom ponoči. Dr. V. M. gradbene industrije, ki se pri množici stanovanjskih načrtov in raznih vrst stanovanj težko odloči za izdelavo montažnih elementov. Novi zakon o kamnolomih in. peskolomih dovoljuje občinam predpisati dajatve za izkoriščanje le-teh. Občinski odbori vsekakor ne bodo smeli takšnih dajatev predpisovati za pridobivanje gradbenega materiala za stanovanjsko gradnjo (ali pa vsaj te dajatve v takšnih primerih občutno zmanjšati. Ko bomo opravili vse, kar smo našteli,. se lahko pogumno lotimo stanovanjskega vprašanja. O njem naj razpravlja in uresničuje stanovanjsko gradnjo predvsem stanovanjski interesent! Prosilec naj ne čaka, kdaj bo dobil odrešilno nakazilo in se vselil; mobilizira naj svoja sredstva, sredstva podjetja, občine in sklada in priganja h graditvi stanovanj. Mlajše državljane opozarjajmo že zdaj, da se bodo nekoč poročili in Metlika ima urbanistični načrt Mesto Metlika je kot drugo v našem okraju (prvi je bil Črnomelj) dobilo svoj urbanistični načrt. Odborniki okrajnega ljudskega odbora so ga na zadnji seji soglasno potrdili. Projektant inž. arh. Sedlar je v urbanističnem načrtu Metlike ugodno rešil vprašanje površin za stanovanjske gradnje, stano-vanjsko-poslovne prostore, za družbene objekte in take, namenjene rekreaciji ter hkrati lepo speljal promet skozi mesto in rešil tudi vprašanje komunalnih naprav. Ne bo odveč, če bodo s pripravljanjem urbanističnih načrtov pohitela tudi vsa druga mesta v našem okraju, saj nam »divje« gradnje povsod močno škodujejo. bodo potrebovali stanovanje. Ze zdaj naj razmišljaijo o tem in štedijo! Naj se odločijo za »stanovanjski dinar« in vsak mesec nekaj sredstev vlagajo v poseben sklad v podjetiu, stamovanskl zadrugi ali v banki, da bi pravočasno prihranili osnovno glavnico. Stanovanjska zadruga naj postane stalna oblika dela za reševanje stanovanjskega problema. Preden pričnemo graditi, se moramo odločiti za komunalno ureditev prostora, kjer bomo gradili. Pogovorimo se o tem z občino, saj bomo morali plačati komunalni prispevek. Izogibajmo se individualnih gradenj, ker te komunalne stroške podražijo. Izde-laijmo program, določimo prispevek za člane! Ni nujno, da je prispevek v denarju; nekdo lahko prispeva v materialu, drugi z delom in podobno. Zagotovimo si pomoč iz stanovanjskega sklada občine in ne pozabimo na podjetja, katerih delavci so člani zadruge! Delavski svet lahko sklene, da bo pomagal zadrugi, ki gradi za člane kolektivna stanovanja in prispeval marsikaj, kar ta potrebuje: morda sredstva, morda gradbeni stroj, gradbeni material, prevozno sredstvo in podobno. Večji kolektivi lahko ustanovijo svoje stanovanjske zadruge, če je pri njih dovolj stanovanjskih interesentov. Vsi vemo, da mnogi kolektivi porabijo velika sredstva, neredko težke milijone, za prevoz delavcev. Te stroške bodo zmanjšali, če bodo gradili stanovanja. S sredstvi stanovanjskih skladov pač nismo mogli zgraditi toliko stanovanj, kolikor jih potrebujemo.. Če se bodo s pomočjo stanovanjskih zadrug pridružila sredstvom skladov še sredstva iz podjetij in tista, ki jih bodo prispevali zasebniki, se bo hitreje obrnilo na bolje. Sindikat naj dela v kolektivih, Socialistična zveza pa na terenu! MILOŠ JAKOPEC Bolj ko se odmikajo leta, kristalnejši stopajo pred nas dogodki ii revolucije. Se globlje in še. pravilneje jih lahko vrednotimo in vedno trdnejše je spoznanje, kako pravilna je bila vsa prehojena pot in koliko smo dolžni žrtvam, ki so z življenji zapečatile svojo ljubezen do domovine. V velikem osvobodilnem boju zavzema graditev nove, ljudske oblasti eno izmed osrednjih mest. Spomnimo se besed, ki jih je veliki revolucionar. Boris Kidrič-Peter izrekel 19. februarja 1944, ka je v partizanskem Črnomlju zasedal Slovenski narodnoosvobodilni svet: »Cas je nastopil, da začnemo graditi narodno oblast in slovensko državnost v okviru federativne Jugoslavije bolj načrtno, bolj sistematično in s pogledom v daljšo perspektivo, kakor pa so doslej dovoljevale in zahtevale okoliščine ter potrebe naše narodne osvobodilne borbe...« Slavnih dni naše revolucije se spominja Črnomelj z vsemi delovnimi ljudmi tudi letos, ko slavi 19. februar kot svoj občinski praznik. Šesto stran današnje številke smo namenili nekaterim gospodarskim vprašanjem trenutnega in nadaljnjega razvoja občine Črnomelj, hkrati pa toplo čestitamo vsem njenim prebivalcem za letošnje praznovanje! Ob letošnjem prazniku črnomaljske občine Prebivalstvo občine Črnomelj praznuje 19. februarja svoj praznik — spomin na Prvo zasedanje slovenskega parlamenta — Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki se ie zbral 19. februarja 1944 na Janez Zunič, predsednik ObLO ▼ Črnomlja takrat osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Zasedanje je bilo eden najvažnejših mejnikov v izgradnji ljudske demokratične oblasti na Slovenskem, saj je postavilo trdne temelje za njeno nadaljnjo rast. Naš prvi ljudski parlament le sprejel vrsto sklepov, s ka. t.crlmi smo mobilizirali vse ?ile naroda za končno osvobo. ditev. Ko se letos spominjamo tega dogodka, ima praznovanje 19. februarja še poseben pomen: slavimo ga ob jubilejnem letu ob dvajsetletnici vstale slovenskega naroda, ki je no poziv KP in pod njenim vodstvom šel golorok v boj proži okupatorju. S tem si je slovenski narod odprl novo poglavje v svoji težki zgodovini. Prebivalstvo naše občine '•'ljub skromnosti in mehko, -rčnosti v teh usodnih *asih ni Iržalo križem rok. Raz^meh je poziv KP in ugotovlo, do mora smelo in zavestno poseči v velika in odločilna vpraša- nja, saj je šlo za obstoj naroda. Ze v juliju 1941 je bil v občini prvi spopad partizanov s fašističnimi zavojevalci. V boju za suobodo naše prebival. stvo ni štedilo s svojimi silami; čeprav, za ceno velikih žrtev, je nadaljevalo boj do končne zmage. Siromašno, kot je bilo takrat, se je, v domovinski vojni še bolj izčrpalo. Izšlo pa je iz te zmagovite borbe obogateno z dragocenimi izkušnjami zrelo in ponosno. Velike pridobitve A/OB so zagotovile našim ljudem dostojno mesto v novi skupnosti slovenskega ljudstva in v bratski povezanosti vseh jugoslovanskih narodov, ki smo jo skovali v ognju slavne revolucije. Spomnimo se težkih dni po osvoboditvi, ko smo začel' nraditi novo življ-nje v sro. bodi! Ko po petnajstih letih seštevamo uspehe naših skup. nih naporov, s ponosom ugotavljamo, da žrtve v vojni, če- prav še tako boleče, le niso bile zaman. Iz njih je'vzklilo novo, lepše življenje, ki ga je vredno živeti. Zrasla je veličastna zgradba sv b- dnih, ena. kopravnih, bratskih narodov FLRJ. Danes naš človek ni več sle. po poniž3n; ne, kot socialistični graditelj piše nova poglavja svoje zgodovine. O nov.m času, ki smofla gradili po vojni, priča dolga vrsta dokazov: ob. novljene in elektrificirane vasi, zgrajena industrija a pre. bivalstva, posebno še, če upo-števamo dejstvo, da je bilo pred vojno zaposlenih v vsej Beli kraj mm sistem nudi s'-tliSc pognio za fo-spodar.icnic knt le to b'lo v m:r>"';h letih To v načelu in v povprečen nrav gotovo ne drž' Prlr delo, in sicer nekajmesečno f'r'o ni *>n ni»lr»»i»!n krlo in v k?'-5n'h prilikah le I zares v t»ž'e-> r«'-s-!n T-»ir« nn«tmezne primere bo treba, I kot Se reč^np DO"ebH reševati. ■ ZUHRNJEPOLITIČHI TEDENSKI PREGLED Po skoraj enotedenskem ciničnem slepomišenju okrog »pobega-« Patricca Lumumbe, legalnega premiera kongo-ške vlade, je Combe — eno uro pred začetkom seje Varnostnega sveta — sporočil svetovni javnosti: Lumumba je mrtev. Uradno, po verziji Combcjevih oblasti v Elisabcthvillu, so Lumumbo »masa-krirali« prebivalci neke vasi, kamor je prispel na »begu«; seveda si nihče ne dela utvar o tem uradnem sporočilu, saj se niti Combejev notranji minister ni potrudil, da bi umor pošteno zaka-mufliral. Njegov glavni odgovor na obtožbe, da so Lumumbo in njegove sodelavce ubili Combcjcvi žandarji pod poveljstvom belgijskih oficirjev že 18. januarja, je: pa dokažite! Večjega cinizma si pač ni mogoče zamišljati. Pustimo ob strani emocionalno plat dejanja, ki je moralo vzbuditi odpor v sleherni civilizirani deželi na svetu. Politična plat gnusnega in tragičnega dejanja pa šc enkrat opozarja, da sedaj ne preostane več dosti časa za igranje in slepomišenje z »nevtralnostjo- OZN, kajti ta »nevtralnost« je pripeljala ne samo do političnih napak, marveč tudi do fizičnih zločinov: oborožene najem-niške tolpe Mobutuja, Combeja in evropski avanturisti, ki so prileteli v Eli-sabethville, da ponudijo svoje razbojniške usluge »premieru« Combeju, divjajo, požigajo in morijo po nesrečni deželi; na stotine ljudi pomre vsak dan od lakote, ki je posledica takega divjanja, na tisoče pa jih ostane pod ruševinami požganih koč. In končno šc premišljen in cinično v propagandne svrhe izrabljen umor premiera Lumube in njegovih najožjih sodelavcev. Za tako stanje stvari niso odgovorni samo Belgijci, ki jih je sedaj v Kongu več kot jih je bilo pred proglasitvijo neodvis- nosti. Za to tragično stanje je na žalost odgovorna tudi organizacija Združenih narodov, oziroma njeni organi v Kongu. Prav zato kongoška kriza daleč presega okvire Konga ali Afrike. Kongo je danes stvar vsega sveta kot so bile Španija, pozneje pa CSR in Poljska stvar vsega sveta, ne samo prizadetih držav ali Evrope. Brezbrižnosti, ki jo je človeštvu pokazalo do usode Španije in kasneje do usode Avstrije in CSR, ki jih je faši- smo pred reprizo takega umazanega in zločinskega početja. Ne sme nas uspavati misel naših ognjišč. Tudi Američani so se udajali pred drugo svetovno vojno takim iluzijam in vendar so plačali svoj krvni davek, čeravno sorazmerno majhen, ker civilno prebivalstvo ni bilo prizadeto. Danes, v obdobju raketnega orožja, pa je že vsaka taka iluzija zločin. Zločini v Kongu se tičejo nas vseh, tičejo sc svetovnega miru, ti- Ciničen umor zem, vsemu svetu vbrk pogoltnil, je pripeljala do svetovne katastrofe, ki je stala človeštvo milijone, na desetine milijonov človeških življenj. Drago in krvavo je bila plačana lekcija. Da sc ne bi nikoli več ponovila, so narodi sveta ustanovili Združene narode. Toda kakšna ironija: Združeni narodi, ki bi morali čuvati življenje mlade kongoške države in njenih zakonitih predstavnikov, pasivno prisostvujejo kosanju te države in fizični likvidaciji njenih zakonitih predstavnikov. Združeni narodi, ki bi morali biti pooscbljenjc nove politične etike, postavljajo na enako raven razbojnika in žrtev, ter sc do obeh obnašajo kot »nev-tralci«. To početje nam je že znano: komisija za nevmešavanje v Španiji, ki je izenačevala fašistične razbojnike z legalno vlado španske republike; Runci-mannova misija, ki je izenačevala oblasti CSR in Henleinove petolonaše in teroriste, v kolikor ni bila slednjim šc celo naklonjena v škodo zavezniške vlade v Pragi ... To so dogodki polpreteklosti! Tudi posledice teh dogodkov so še sveže, ponekod še nezaceljene! In že čeja sc bodočih odnosov v svetu. Umor Lumumbe ni samo dejanje, naperjeno proti neodvisnosti Konga. Zločinci, ki so ubili kongoškega premiera, so hoteli v kali zadušiti komaj porojeno upanje na to, da se bo leta 19G1 vendarle začelo svetlikati na mednarodnem obzorju. Hoteli so znova pahniti svet v mrak hladne vojne, ki jo poznamo zelo dobro. Tudi zato in predvsem zato je treba storiti hitre in odločne ukrepe, ki bodo zagotovili v Kongu normalno poslovanje legalnih institucij oblasti, ki bodo vrnili v Kongo zakonitost, mir in red. To pa je mogoče doseči samo, če izvedejo Združeni narodi naloge, zaradi katerih so bili v Kongo poklicani: umik vseh intervencionistov. razorožitev na-jemniških oboroženih tolp, ki jim poveljujejo Mobutu, Kalondji in Combe, obnovitev parlamentarnega življenja. To so predpogoji za vsako uspešno rešitev kongoške krize. Ura jc dvanajst in OZN mora pohiteti, kajti njen ugled in njena avtoriteta šc nikoli nista bila tako omajana kot sedaj, po umoru premiera Lumumbe! Obisk m žvilškeni trgu ¥ Krškem V soboto, 11. februarja, smo obiskali tržnico in trgovino z zelenjavo, da ugotovimo cene kmetijskih pridelkov. Bili smo ugodno presenečeni. Ugotovili smo, da je govorica o porastu cen nekaterih kmetijskih pridelkov neutemeljena. Bralcem posredujemo primerjavo cen na tržnici in v trgovini z zelenjavo: jajčka — na trgu 15 do 17 dinarjev — (v trgovini '18 dinar-' jev), jabolka 60 do 80, (50), čebula 70, (95), mleko 45, (42), krompir 20, (16), fižol 70 do 80, (80), solata 120 do 130, (110), surovo maslo 600, (780), zelje (gla- va) 30, (30), zelje (kislo) 50, (60), česen 170, (160), korenje (rdeče) 50, (60), karfijola —je ni bilo — (150), špinača '— je ni bilo — (150), por — ga ni bilo — (90), pomaranče — jih ni bilo — (200) limone — jih ni bilo — (220). Poslovodkinja trgovine z zelenjavo nam je povedala, da proda največ solate. Sami smo se prepričah, da je preskrba z zelenjavo in mlekom v Vidmu-Krškem znatno boljša. Mlekarna nabavlja mleko iz živinorejskega obrata Zadovinek in ga dnevno proda do 140 litrov. Na tržnici so prodajali prose-no kašo po 100 dinarjev, koruzo po 40, koruzno moko po 50 dinarjev kilogram. Cena skuti v kolobarčku je bila 10 do 12 dinarjev, skodelica smetane 80 dinarjev. Za .pest suhih jurčkov so zahtevali 50 dinarjev. Na trgu prodajajo tudi perutnino. — Prodajalka je cenila dva in pol kilograma težko kokoš na 700 dinarjev. Starejši prodajalec kokoši nas je opozoril, da je cena »brez glihanja« 900 dinarjev, češ da je vsaka od njih težka preko tri kilograme. Prodajalke so nas prosile, da naj v »cajtenge« zapišemo še to, da prinesejo svoje pridelke na tržnico iz več kot deset kilometrov oddaljenih krajev... že močno premražene in da ni nič kaj prijetno stati na mrazu več ur. 70-letna Neža Cvelbar z Rake nam je pravila, da je prišla na tržnico že navsezgodaj prodajat jajčka, fižol in smetano in do osme ure še ni ničesar prodala, le prezebla je do kosti. Antonija Cerjak iz Pesja pri Libni pa je bila dobre volje. — Napravila je hitro in dobro kupčijo. Takrat pa se pozabi tudi na mraz ... Drago Kastelic Sto hehiarov orehov Velikopotezna akcija kmetijske zadruge v Sevnici V upravi KZ v Sevnici so sprožili veliko akcijo — 100 ha orehovih nasadov! Za kaj gre, sej 100 ha niti ni tako ogromna površina! Baje je možno dobiti izredno ugodne, kredite za nasade orehov. Gre za posebno vrsto H\ se pravilno umikal 6. februarja je prišlo ob 15. uri do prometne nesreče na cesti med Tržiščem in JKrmeijem. Voznik motornega kolesa B. U. iz Gabrijel je vozil iz Tržišča proti Krmelju in med potjo prehiteval nekega pešca. Pešec se Je prehitevajoče-mu motoristu umikal s sredine ceste v levo — motorist pa Je hotel tudi po predpisih, se pravi z leve strani prehiteti pešca. Pri tem Je prišlo do nesreče, v kateri je bil težje poškodovan pešec Ivan PucelJ. POTROŠNIKOM NUDIMO VSAK DAN SVEZE MESO TER PRVOVRSTNE MESNE IZDELKE! MESARIJA NOVO MESTO orehov, ki cvetejo mesec kasneje kot naši domači, kar je za te kraje še posebno ugodno. Ugodni so tudi odplačilni pogoji, saj je treba posojilo pričeti odplačevati šele po 12 letih, kar se približno ujema s pričetkom rodnosti. Vmes pa bodo iz teh zemljišč, ki morajo biti temeljito negovana, lahko imeli vrsto drugih koristi od kratkotrajnejših rastlin ali nizkodebelnih nasadov. Prodaja jedrc in tudi lesa pa je izredno rentabilna. Posebno pomembno je to tudi zaradi tega, ker gre za kraje, kjer so slabši pogoji za druge kulture. Razprava med kmeti se je pričela v okolici Drožanja, Bučke ln Tržišča. To so kraji, ki imajo najmanj mraza spomladi in tudi drugi pogoji ustrezajo. Sedaj je odvisno največ od kmetov sarnih, če bodo pripravljeni pomagati z združevanjem parcel in skupno obdelavo. Pri tem bi največkrat prišli v poštev stari in slabo rodni sadovnjaki, ki že tako propadajo. Po temeljnih delih bi se donos krme in drugih kultur zelo povečal, po 12 letih pa bi nasad kaj hitro odplačal sam sebe. Velike koristi bi imeli od tega tako kmetje kot tudi kmetijska zadruga — torej posredno spet kmetje O zadevi velja resno razmisliti. To je prva taka investicija, kaže pa, da bo izredno ugodna. Sedaj je naloga krajevnih odborov in drugih organov po teh krajih, da zberejo mnenja in pomagajo s pojasnili razblinjati nejasnost, ki bi lahko motila pametno presojo. Brežice in gostinstvo Zimski nedeljski popoldan, po ulicah piha hladen, vlažen veter, skupina sprehajalcev opazuje zadnje ostanke umazanega snega ob pločniku. Takšna je bežna slika letošnje muhaste zime. Na Trgu svobode sta se ustavila dva avtomobila izletnikov iz bližnjega Zagre- V KANDUI BODO DOBILI PROSTORE ba. Na postajališču avtobusov park:rajo že trije avtomobili z oznako »H«. Približno 15 izletnikov išče primeren prostor za zabavo in okrepčilo. Kavarna je nabito polna, gostilna pri Pošti je zaprta (tedenski odmor), ostale gostilne ne zmorejo vsega prometa. Dom JLA je obrat zaprtega tipa in tako dalje. Težko je odgovoriti tujcu ali izletniku, ki pride v Brežice, kdaj bo mesto dobilo restavracijo, primerno ravni današnjega turističnega razvoja. To je bežna ugotovitev nedeljskega popoldneva. O tem perečem vprašanju se razpravlja že vrsto let. Predvidena je namreč dograditev Grajske restavracije in kavarna v drugi fazi gradnje Prosvetnega doma. Zares so to lepi načrti, vendar ne bi smeli ostati samo načrti. Prva bi vsekakor prišla v poštev preureditev prostorov za Grajsko restavracijo, ker stavba že stoji. Preurejeni obokani prostori in terasa s prekrasnim razgledom na Krško polje in Gorjance bodo postali privlačna gostinsko-turistična NAROČITE SI DOLENJSKI LISTI točka. Ta rešitev je aktualna tudi zato, ker v Brežicah nimajo primernih odprtih prostorov pri obstoječih lokalih. In končno realizacija? Mnenja smo, da se mora pojaviti investitor, ki bo izposloval potrebne elaborate, dovoljenja in tudi sredstva za izvedbo del. Ce upoštevamo, da so Brežice važen prometni in privlačen turistični kraj. da lahko postaneta gostinstvo in turizem pomembni gospodarski panogi občine, bo treba kmalu začeti z delom in reševanjem teh perečih problemov. -ek. JERUZALEM - Izraelski tožilec je predložil obtožnico zoper nacističnega vojnega zločinca Eichmanna. Dve točki govorita tudi o Eichmannovem delovanju v Jugoslaviji: ena o izseljevanju Slovencev, druga o uničevanju jugoslovanskih Zidov. \VASHINGTON - Predsednik Kenned.v jc objavil štiri točke o Kongu: 1. razorožitev vseh oboroženih sil; 2. sklicanje parlamenta; 3. izpustitev Lumumbo in ostalih političnih jetnikov; i. evakuacija vseh belgijskih formacij iz Konga. BUENOS AIRES - Na volitvah v Argentiniji so nepričakovano dosegli socialisti veliko zmago. AKRA — Ganska vlada jc nacionalizirala vse rudnike zlata, uudmki so bili v glavnem v rokah britanskih družb. Britanci so že poprej veliko rudnikov zaprli, ceš, da se ne izplačajo, ker se je podražila delovna sna. LIZBONA — Domačini v portugalski koloniji Angoli so s strelnim orožjem napadli policijsko stražnico ter civilne in vojaške zapore v Lueni. Po uraunui poročilih je bilo ubitih 24 oseo. po neuradnih pa blizu 3U. V Angoli vlada najhujši kolonialisučni teror in je uzakonjeno moderne vrste suženjstvo. MOSKVA - Francoska letala so 130 lun od alžirske obale napadla letalo, s katerim je potoval predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Brežnjev. Napad je izzval velikansko ogorčenje po ZSSR in negodovanj« po vsem svetu. NAPOL! - V tem italijanskem mestu je prišlo do velikih stavk, ki so se spremenile v prave poulične bitke med stavkajočimi in policijo. Stavkajoči so zažgali več avtobusov in tramvajev. PEKING - Zaradi slabe letine na Kiuijskem, ki je posledica suic, orugih elementarnih ka-tastrot, pa tudi drugih neprirodnih pojavov, so poslali na delo na kmete še dvajset milijonov ljudi. Položaj na Kitajskem označujejo kot kritičen, kar se tiče prehrane. Kitajska vlada je v inozemstvu, predvsem na Zahodu, kupila velike količine žita ter trideset ladij, da bi lahko takoj prepeljale to žito v kitajska pristanišča. KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. BREŽICE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. šefa gozdarskega obrata 2. poslovodje obrata »Mesni izdelki« Pogoji:pođ 1. gozdarski inženir s prakso, pod 2. visokokvalificiran delavec mesnopredelovalne stroke s prakso. Osebni dohodki so zagotovljeni po pravilniku o nagrajevanju. Ostali pogoji po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe z vsemi podatki pošljite na upravo KZ Brežice. Prostori so važen činitelj, na katerega ne smemo pozabiti, ko govorimo o dejavnosti neke organizacije. Zato smo vsi pozdravili široko akcijo za pridobivanje prostorov za naše politične in društvene organizacije. Nekje so prišli do prostorov z raznimi manjšimi adaptacijami, drugje so napravili zamenjave itd., ponekod pa je bilo potrebno s pomočjo vseh delovnih ljudi graditi. Vzemimo za primer terensko organizacijo SZDL v Kan-(liji, ki si je poleg obširnega programa -zadala zelo važno nalogo, zgladiti prostore za delo. — Danes lahko omenimo, da smo v tem pogledu prišli zelo daleč. Rezultati so vidni in s pomočjo vseh delovnih ljudi in gospodarskih organizacij, ki bodo morali prispevati precej ur, bo dosežen velik uspeli. — Dosedanji prispevek jc precejšen. Naj omenimo, da so člani Zveze komunistov šli prvi v akcijo, pa tudi pripadniki JLA so prispevali velik delež. — Vsi delovni ljudje v Kandiji bodo imeli priložnost, da pripomorejo k čim hitrejši in cenejši izgradnji ZAHTEVAJTE POVSOD IZDELKE DANA! »DANA« tovarna sadnih sokov, likerjev, destilacija in promet z alkoholnimi pijačami MIRNA NA DOLENJSKEM Upravni odbor in komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v INDUSTRIJI PERILA - NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta: računovodje finančnega knjigovodje satfakontista pomožnega uslužbenca v mezdnem knjigovodstvu šoferja - mehanika Osebni prejemki in nastop službe po dogovoru. Obrat v Cerkljah Konec lanskega leta je bilo mnogo žolčnih razprav o združevanju zadrug. Niso bili redki tisti, ki so se ogrevali za »staro obleko«, za majhne, gospodarsko nepomembne zadruge, takšne, kakršnih smo bili vajeni prej. No, zadruge so se kljub temu družile v nove, pomembne kmetijske organizacije, dobre plati združevanja pa je čutiti žc zdaj, čeprav je minil komaj dober mesec dni od takrat. Najpogostnejše opravičilo čr-nogledcev: zadruge se bodo, če jih bomo združili, preveč odmaknile kmetovalcem, je zdaj omajano. Obiskali smo Cerklje. Tam je bila prej samostojna kmetijska zadruga. Z novim letom se je združila s KZ Brežice, v Cerkljah pa Je ostal obrat kmetijske zadruge. Odkup živine poteka tako kot prej, tudi cene so ostale enake. Kmetovalci imajo podpisanih 40 pogodb za pitanje mladih goved in 50 pogodb za pitanje belih svinj. Za strokovno službo je poskrbljeno. Obrat Cerklje ima 2 kmetijska tehnika, dva pa se še šolata (eden na oddelku Srednje kmetijske šole na Grmu, eden pa na oddelku enake šole v Mariboru). Oba tehnika sta v Cerkljah, vedno pri roki kmetovalcem, kadar ti potrebujejo nasvet ali strokovno pomoč. Vse posevke lahko sproti pregledajo, resno pa razmišljajo tudi o specializaciji kmetijske proizvodnje. V obdobju 1961 do 1965 bodo na Stojan-skem in Vinjem vrhu na povr- ved. Hlev bi že zgradili, pa se je malce zamudila revizija programa. Zdaj čakajo, da se »naredi« vreme. Hlev bo maja letos gotov, do leta 1965 pa ga bodo povečali za 500 glav letne proizvodnje. Za vso gradnjo potrebujejo 36 milijonov dinarjev; zaenkrat imajo odobrenih le 9 milijonov. To bo zadostovalo za stojišča za 100 goved. V hlevu bo v napajalna korita novili nov, samostojen živinorejski obrat. Kako pa kmetovalci? V sezoni jesenske setve so podpisali skoraj 100 pogodb za posevek italijanke na površini okoli 60 ha. Na obratu imajo vse pripravljeno za podpisovanje pogodb v travništvu, ki se je pričelo te dni. Največji naval bo v prvi polovici februarja, saj je v občini Brežice že sprejet odlok o agrominimumu v travništvu. Obrat ima pripravljenih dovolj umetnih gnojil. Podpi»ovali bodo pogodbe dveh vr»t: ali kmet umetna gnojila takoj plača ali pa mu jih zadruga kreditira. V drugem primeru se kmetovalec obveže, da bo prodal zadrugi pridelkov v dva do trikratni vrednosti kupljenega reprodukcijskega materiala. Odkup poteka tako kot doslej, le kmetje se pritožujejo nad cenami. Doslej je bilo več zadrug, vsaka je imela svoje odkupne cene, odkar pa je ena sama zadruga, so cene enake... To je na splošno dobro, ne velja pa za proizvode z izpreminja-jočimi se cenami, kot so na primer jajca. Uprava v Brežicah ima premalo posluha za izpremembo cen na drugih področjih, pa tudi trgovina je premalo prožna. Prepričani smo, da bodo to slabost zlahka odpravili. Obrat brežiške kmetijske zadruge v Cerkljah živi, celo več; z uspešnim delom po združitvi je prepričljivo dokazal, kako potrebno je bilo združevanje zadrug. Miloš Jakopcc 22. julija - osrednja proslava v Žužemberku 20-lctnico revolucije bomo proslavili z vrsto prireditev, ii-med katerih bo najpomembnejša tista ob dnevu vstaje — 22. juliju. Ta dan bodo v Žužemberku odkrili največji spomenik 1150 Padlim borcem s tega področja. Tega slavja, ki bo največja letošnja manifestacija v Sloveniji, se bo udeležilo približno 100.00G Uudi. V MALO MANJ KOT DVEH MESECIH SMO PRIDOBILI 2327 novih naročnikov šini 20 do 25 ha uredili plantažni nasad jablan. Kmetijski stroji, ki jih je imela prej KZ Cerklje, so ostali v obratu. Imajo 2 traktorja z vsemi potrebnimi priključki. 3 strojne mlatilnice, 1 kombajn in vrsto manjših kmetijskih strojev. Pred dvema letoma, ko je domači zadružni svet odločal o nakupu prvega traktorja, so se kmetovalci tega prekoristnega stroja na vso moč branili, zdaj pa že razpravljajo o nakupu dveh novih traktorjev, ker samo z dvema ne morejo zadostiti vsem potrebam po strojnih uslugah! Tako nam je povedal področni upravnik obratov v Cerkljah tovariš Franc Mohor. Hlev za 100 In 500 govedi Ko smo vprašali, kako napreduje zadružna proizvodnja, nas odgovor ni razočaral. Na obratu pripravljajo gradnjo tipskega hleva za 100 glav goveje živine. — Pozneje bodo zmogljivosti tega hleva povečali tako. da bodo lahko v njem vsako leto zredili 500 go- Smrt fašizmu! S tem vzklikom in s podobnimi antifašističnlml gesli se je v ponedeljek zjutraj pojavilo na novomeških ulicah nad 1000 mladincev in mladink vseh srednjih šol Novega mesta. Mladina je obšla vse mesto, vzklikala zahteve po enakopravnosti tržaških Slovencev in ostro protestirala proti najnovejšim nebrzdanim napadom šovinistov in profašistov v Trstu. Mladinci so nosili v sprevodu transparente, na protestnem zborovanju pa so sprejeli tudi spodnjo resolucijo. Cez dan so se v mestu pojavili letaki z napisi »Smrt fašizmu« in s podobnimi gesli, s katerimi terja mladina Novega mesta svobodo ln pravice za naše brate v Trstu. Protestna resolucija mladine novomeških srednjih šol DRŽAVNEMU SEKRETARJU ZA ZUNANJE ZADEVE, BEOGRAD Mladinci in mladinke novomeških srednjih šol s presenečenjem sprejemamo vesti o oživljanju fašističnih in šovinističnih izpadov proti slovenski manjšini v Trstu ravno v času vedno večjega sodelovanja med obema državama in prizadevanja za mir in sožitje med narodi. Zaradi pasivnosti italijanske vlade do teh izgredov sklepamo, da jih podpira, kar vsekakor ni v prid odnosom med obema narodoma. Zahtevamo, naj Državni sekretariat za zunanje zadeve opozori italijanske oblasti na žalitve Slovencev in vseh jugoslovanskih narodov s strani nahujskanega dijaštva, in stori vse potrebno, da bodo taki napadi prenehali in se bodo začele izvajati določbe Londonskega sporazuma. MLADINA NOVOMEŠKIH SREDNJIH SOL napeljan vodovod. Reja plemenskih goved je na področju Cerkelj lepo razvita, vendar bo potrebna še temeljita odbira. Redijo sivorjavo pasmo, rodovnik pa je enostranski, samo po očetu, ker mlečnosti krav doslej niso kontrolirali. Ta naloga jih še čaka Nova zadružna ekonomija Zadružno ekonomijo pripravljajo na področju Skopice in Krška vas. Blizu 30 ha zemlje, njiv in travnikov so vzeli v zakup od kmetov. Površine so dobre, na obdelovalnih površinah bodo pridelovali zeleno krmo za živinorejski obrat, na travnikih pa seno. Ko se bo zemljišče z nadaljnjim zakupom povečalo, bodo lahko usta- LANI SO ŽENE V OKRAJU USTVARILE 16 MILIJAEO DRUŽBENEGA BRUTO PRODUKTA Izmed vseh zaposlenih ljudi - okraju je 32,4 odst. žena, ki so lani ustvarile 16 milijard dinarjev družbenega bruto produkta oz. kar 33 odstotkov skupne vrednosti. Prav gotovo je večina izmed teh 8.284 tovarišic razen poklicnih dolžnosti še zelo obremenjena z delom doma, v gospodinjstvu, družini in vzgoji. Ko razpravljamo o enakopravnosti žene v naši družbi, pač pa ne bi smeli niti trenutek pozabljati na !a njen pomembni delež v razvijanju gospodarstva v okraju. V vseh organih — od ljudskih odborov do zadružnih svetov, upravnih odborov in delavskih svetov, zborov volivcev do vseh političnih organizacij in društev — naj zato dobi svoje pravo mesto tudi vprašanje osvoboditve in resnične enakopravnosti žensk v boju za naše lepše življenje. Ne pozabljajmo te velike naloge in odgovornosti socialistične družbe do zaposlene žene! Boštaii'ski gasilci o sebi Zadnjo nedeljo v Januarju je bil v Boštanju v dvorani TVD Partizan občni zbor gasilskega društva. Na zboru, na katerem je bila udeležba zelo velika, sta bila tudi Jože Smolej in Dominik Cešek. ki sta dala društvu nekaj nasvetov. Delovna poročila so poudarila, da so bili gasilci lani zelo marljivi. Pri ocenjevanju, ki ga je Izvedla obč. gasilska zveza, so v C kategoriji dosegli prvo mesto. Tudi pionirji (zdaj bodo dobili nove uniforme) so bili delavni. Na občinskem tekmovanju na Lisci so zasedli drugo mesto. Za ta uspeh je zaslužen njihov vodja Anton Simončič. V razpravi so poudarili, da Je skoraj nulno ustanoviti žensko gasilsko desetino. Ze pred leti so razpravljali o tem. kako nujno bi bilo treba na Vrhu in Okiču zgraditi bazen za vodo, ker je vpraš?-nje vode še vedno zelo pereče. Na Okiču so bazen tudi zgradili, medtem ko zaradi nesloge vaščanov na Vrhu še vedno nimaio vode. Nadalie so se dogovorili, da bodo s prostovplmim delom popravili Easilski dom. rvišali stolp in dostojno proslavili 20- letnico vstaje naših narodov. V novem odboru bistvenih sprememb ni. Referent za prosveto je zdaj Dragica Volčanšek. Alfred Zeleznik Letos več kadrovskih brigad na avtomobilski cesti Znano je. da vsako leto gredo na avtomobilsko cesto tudi mladinci, ki se želijo izpopolnjevati v strokovnem pogledu. Naj ob tej priliki omenimo nižji in višji traktorski tečaj, dalje možnosti za opravljanje izpitov za moped in motor, fo-toamaterski, kinooperaterski. gospodinjski, kuharski tečaj itd. V letošnjem letu bodo organizirali posebne brigade, v katerih se bodo mladinci dva meseca strokovno izpopolnjevali. Tako bodo osnovane brigade za elektroinštalaterje, av-toelektričarje, vodovodne instalaterje itd. Vsak mladinec, ki se bo udeležil zvezne delovne akcije, bo imel možnost, da si v dokaj kratkem času pridobi poklic. Seveda pa je prvi pogoj marljivo učenje. Marsikaj iz Metlike Na občnem zboru sindikalne podružnice trgovske stroke so med drugim govorili tudi o delavskem in družbenem upravljanju na splošno in posebej o trgovski stroki. Za uvod so poslušali predavanje o upravljanju, potem pa so se o delavskem samoupravljanju pogovorili. Ugotovljeno je bilo, da potrošniški sveti niso delali, kakor bi morali. Učenci metliške šole so slavnostno proslavili slovenski kul- turni praznik — Prešernov dan. V ta namen so pripravili akademijo, na kateri so nastopili pevci in recitatorji s Prešernovimi pesmimi in nekaterimi drugimi revolucionarnimi in partizanskimi . pesmimi. Tako je bila akademija uvod v proslavljanje 20—letnice vstaje. Po sindikalnih organizacijah so zdaj predvolilni sestanki, na katerih obravnavajo probleme proizvodnje in pripravljajo kandidatne liste za nova vod- V Sevnici nov obrat družbene prehrane Te dni je pričel v okviru stanovanjske skupnosti v Sevnici delovati obrat družbene prehrane. Lokal ima na trgu, kjer je bila prej komisijska trgovina trgovskega podjetja Sloga. Okusno opremljeni lokal obiskuje v dopoldanskih urah okoli 100 abonentov — javnih uslužbencev (z občine, sodišča, LM), pa tudi nekateri delavci se hranijo tu. Obilni obroki stanejo le 50 dinarjev, s kvaliteto hrane pa so vsi zadovoljni. Želijo le, da se ne bi po »prvih zaletih« poslabšala. Zaenkrat deluje obrat le dopoldan. Menijo pa. da bi se verjetno izplačalo imeti lokal odprt tudi popoldan. V tem času naj bi služil kot neke vrste kavarna, saj bi marsikdo verjetno rad posedel ob revijah, šahu ali v pogovoru tudi po večerih. Stanovanjska skupnost ima v Šmarju tudi brivsko-frizer-ski obrat, ki so ga prevzeli od Komunale. V kratkem (baie še ta teden) pa bo v bloku pričela obratovati tudi pralnica. Predsednik sveta stanovanjske skupnosti tovariš Hinko Vido-vič pravi, da so stanovanjske skupnosti drugod lahko znatno hitreje zaživele, ker so dobile začetne podpore, sevniška pa je dobila le 500.000 dinarjev kredita. Vendar bodo vseeno delali marljivo naprej. Pohvalna je tudi inštruktažna služba hišnim svetom, ki so jo uspešno izvedli. stva. V kratkem bodo po vseh sindikalnih organizacijah izvoljena nova vodstva, pred katerimi so odgovorne naloge. V Metliki so prejšnjo nedeljo gostovali Sentvidčani, Nastopili so harmonikarji in baletna skupina. Program je bil zelo kvaliteten in gledalci, ki so napolnili dvorano, so bili z njim nadvse zadovoljni. Metliški potujoči kino je predvajal te dni film »Detektivska zgodba« na Suhorju, Radovici, v Podzemlju in Drašičih. Povsod je bilo veliko obiskovalcev," posebno na Suhorju. Jad. Še ena žrtev alkohola 10. februarja se je Martin Pajhuh, zaposlen v tovarni Celuloze, vračaj ob 0,30 vinjen domov. Na stopnicah pred stanovanjem mu ie spodrsnilo, da je padel in pri tem dobil hude telesne poškodbe. Poškodovanca so takoi odpeljali v bolnišnico. Zdravstveno stanje je zelo kritično. Posvetovanje na posestvu »MATIJA GUBEC« v Leskovcu Na željo upravnega odbora kmetijskega posestva »Matija Gubec* v Leskovcu je bilo pred nedavnim posvetovanje o združitvi posestva s kmetijsko zadrugo v Krškem. Posvetovanja so se udeležili: predstavnik OZZ tov. Lojze Pajnič, predsednik ObLO Stane Nunčič, podpredsednik ObLO Jože Jurečič, sekretar občinskega komiteja ZKS Milan Ravbar, pred sednik SZDL Lojze Stih, direktor Zadružne hranilnice in posojilnice v Brežicah Ivan Glogovšek, predstavniki občinskega in okrajnega sindikata ln upravni odbor podjetja. Naš list Je o zadevi priključitve posestva s kmetijsko zadrugo poročal že dvakrat. Vse tisto, kar je bilo že zapisano, re Je na tem posvetovanju ponovno razpravljalo. Ugotovilo se je le, da niso bili na čistem glede združevanja ne na posestvu, ne v KZ Krško, ter da ni bilo iskrene želje po združitvi na nobeni strani. Kolikor bi resnic- ' no obstajala ta želja, bi že zdavnaj našli skupno pot. Končno so na posvetovanju sklenili, da bodo pričeli reševati zadevo na vrhu, se pravi, sestali se bodo predstavniki posestva, zadruge in strokovnjaki, ki bodo sestavili predloge. S temi konkretnimi predlogi bo seznanjen zadružni in delavski svet. Nedvomno bo dokončna odločitev takrat mnogo lažja. d. k. VARUJMO OTROKE PRED OHROMELOSTJO! Te dni ss je pričelo v našem okraju cepljenje proti otroški paralizi, ki zajema vse otroke, rojene v letih od 1949 do 1960. Tokrat uporabljajo zdravstveni organi novo cepivo, ki ga otrok použije. Cepivo j« učinkovitejše kot dosedanje, saj ustvarja 100 odstotno odpornost proti paralizi, vendar pod pogojem, da ga otrok použije trikrat v presledkih šestih tednov. Novo cepivo so uspešno preizkusili v Srbiji in tudi v drugih državah v svetu. Cepljenemu otroku ne povzroča cepivo nobenih niti najmanjših motenj. Trikratno cepljenje velja le 400 din, ker večino stroškov krije Sklad za boj proti otroški ohromelosti. Starši! Ne zamudite priložnosti: Obvarujte svoje otroke pred ohromelostjo, ki bi vam in njim grenila življenje! Ko vas bodo oblastni organi povabili, se brez pomišljanja odzovite in privedite svoje otroke! S 400 dinarji boste otroka obvarovali hude nesreče! Z uspešnim cepljenjem smo že skoraj popolnoma zatrli primere davi-ce, ki je nekdaj pomorila številne otroke, lani pa je bilo v vsem okraju le 30 primerov davice. Zboleli so le taki, ki niso bili cepljeni! Enako je z oslovskim kašljem. Lani je bilo prijavljenih le 1G6 primerov (tudi tu ni btl nobeden izmed obolelih cepljen) še leta 1938 pa je bilo kar 840 primerov v našem okraju. Pomislite, da je cepljenje cenejše kot zdravljenje in brez oklevanja privedite svoje otroke rojene v letih od 1949 do 19fi0 k cepljenju proti otroški ohromelosti (paralizi)! Privedite tud; otroke ki so že bili cepljeni proti ohromelosti! Zdravstveni organi bodo cepili tudi odrasle, ki bodo to želeli in vplačali 400 dinarjev. OB VARUJMO OTROKE PRED VELIKO NESREČO, OTROŠKO OHROMELOSTJO! Izobražen delavec bo boljši gospodar Zapiski z občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v Črnomlju V torek, 7 februarja, je bila v Črnomlju občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki so se je razen delegatov in ostalih gostov udeležili še član predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze Niko Šilih, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Niko Belopavlović in sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze Roman Ogrin. — Uvodno poročilo je prebral predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Franc Staj-dohar. Po poročilu se je razvila razprava, v kateri so sodelovali Franc Košir, profesor Marijan Skrbinšek, Vladka Va-novlč, inž. Branko Peternelj, Ivan Justinck, Franc Kočcvar, predsednik okrajnega ljudskega odbora Niko Belopavlovič, Jože Skof, Bojan Fabjan. Janez Ile-nič, Janez Kramarič, Rezka 3t-lenlč, Lojze Stariha, Avgust Culiberg, član predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze Niko Šilih, Rudolf Kobe, Peter Veselic, Janez Kump, Karel Jerman, Stane Novak In tovariš Starešinič. V poročilih in razpravi je bil poudarek na petletnem perspektivnem planu občine in vlogi Socialistične zveze pri izpolnjevanju tega načrta. Obsežni plan, ki predvideva skoraj dvakratno povečanje proizvodnje (od okoli 4 na 12 milijard dinarjev) in narodnega dohod- ' ka, bo mogoče izpolniti le s podporo vseh proizvajalcev, vseh prebivalcev in vseh organizacij. Vsi nakazani problemi so zadevali proizvodnjo, pa čeprav je šlo za vprašanja zdravstva, delavskega samoupravljanja, izobraževanja, kmetijstva, kulture, prometa, krajevnih odborov, prosvete, nagrajevanja, stanovanj itd. Delegati, posebno pa Franc. Košir, so poudarili, da bo težko reševati vprašanje gospodarskih investicij. Podjetja naj bi si prizadevala ustvariti čimveč lastnih skladov, pripravljene pa naj imajo tudi dobro izdelane programe, ker bo le tako mogoče realizirati vse predvidene investicije in povečati proizvodnjo po načrtu Za večjo proizvodnjo in storilnost pa je potreben tudi sposoben kader. O tem so razpravljali inž. Branko Peternelj. Franc Kočevar in Ivan Justi-nek. V preteklem letu je bilo v občini od skupno zaposlenih šest odstotkov visokokvalificiranih, 28 odstotkov kvalificiranih, vsi ostali pa so bili polkva-lificirani ali nekvalificirani. — (Po programih, ki so jih izdelale gospodarske organizacije se naj to stanje v naslednjih petih letih ne bi spremenilo?!) — Jasno je, da si večjega napredka proizvodnje in avtomatizacije ne moremo zamišljati brez občutnega povečanja strokovnosti. Strokovni kader pa je nujno potreben in je zato treba posvetiti vso skrb domači ljudski univerzi, ki že dobro dela, čeprav nima lastnih prostorov n kadra, ter izobraževalnim Franc Stajdohar, predsednik obč. odbora SZDL v Črnomlju centrom v podjetjih. »Le če bomo izobraženi in razgledani, bomo boljši gospodarji, pa tudi odnosi med nami bodo bolj topli in bolj človeški«, je dejal delegat Janez Kramarič. V organih delavskega in družbenega upravljanja sodeluje vsak šesti član Socialistične zveze. Vprašanje pa je, če so vsi ti res dobri upravljavci. Zato bi morali skrbeti za politično in ideološko izobraževanje upravljavcev in ostalih članov kolektiva Se bolj odkrito bi se morali pogovoriti o raznih napakah, še bolj skrbeti za družbena sredstva itd. »Prav zasluga vse boljšega delavskega upravljanja pa je, da se je lani proizvodnja povečala glede na leto 1959 za 40 odstotkov,« je med drugim povedal Franc Kočevar. Delegat Karel Jerman je govoril o nagrajevanju po učinku in poudaril, da so tam, kjer imajo vpeljano nagrajevanje po učinku, veliko večje povprečne plače (do 22.000 dinarjev), kot tam, kjer plačujejo še po starem načinu (tu zaslužijo povprečno tudi samo po 9.000 dinarjev). Stari način nagrajevanja ne dajo članom kolektiva delovnega poleta, zato je tudi zaslužek manjši. Več delegatov, med njimi profesor Marijan Skrbinšek, Vladka Vanovič, Ivan Justinek, je razpravljalo o šolstvu. Po- udarili so, da je trdna osnovnošolska izobrazba pogoj za uspešno nadaljnje šolanje. Nekatere šole v občini pa so v žalostnem stanju glede prostorov, učil. kadra itd. In vendar bi bile investicije v šolstvu najbolje naložene, ker brez šol ni naprednejše proizvodnje ... Tudi o mladini je govorilo več delegatov. Nekateri so povedali, da organizacija Ljudske mladine še ni dovolj povezana s Socialistično zvezo in z Zvezo komunistov. Delegat Janez Ile-nič pa je dejal, da se pri njih mladina ne zbira v krožkih, ker ni zanje prostora in da zato vse prerada popiva. Neki delegat je pripomnil, da je težko vprašanje gospodarskih investicij, še težje pa negospodarskih. Brez potrebnih stanovanj namreč industrija ne bo dobila kvalificiranega, strokovnega in ostalega kadra Zadnjih nekaj let je bilo sicer zgrajenih precej stanovanj, vendar v glavnem le z družbenimi sredstvi, medtem ko so zasebna sredstva ostala neizkoriščena. Delegat Lojze Stariha je predlagal, naj bi za smotrno izkoriščanje tudi zasebnih sredstev osnovali v večjih krajih in pri večjih kolektivih stanovanjske zadruge Poudaril je. naj bi te zadruge gradile bloke ali pa strnjena naselja, ker bo tako manj stroškov z napeljavo vode, elektrike, kanalizacije itd. Tudi družbena prehrana šepa Nekaj delegatov se je zelo zavzelo za ustanovitev obrata družbene prehrane, ki naj bi ga spravili »na noge« s pomočjo več podjetij. Poudarili so, da je ustanovitev takega obrata nujna, ker je od njegove ustanovitve odv -.a pravilna prehrana in s tem tudi zdravje zaposlenih. Več delegatov je razpravljalo o prometu in zahtevalo uvedbo novih avtobusnih prog v več krajih, od koder se zdaj ljudje ob vsakem vremenu na delo vozijo s kolesi ali pa hodijo peš Niko Belopavlovič je govoril predvsem o komunalnem sistemu in poudaril, da mora biti vsaka komuna ekonomsko samostojna in da je treba družbene organe na terenih Se okrepiti Krajevni odbori in državljani naj bi namreč reševali nekatere drobne stvari, ki jih je doslej v njihovem imenu reševala komuna Dalje je govoril o družbenih zavodih, ki bodo poslovali v bodoče ekonomsko samostojno Član predsedstva glavnega odbora Socialistične zveze Niko Šilih je delegatom nakazal smeri nadaljnjega razvoja samoupravljanja in jih seznanil z nekaterimi spremembami, do katerih bo predvidoma prišlo v naslednjem obdobju Dejal je. da je naš cilj še bolj približati upravljanje neposrednim proizvajalcem in da bo komuna osnovna celica družbe Pripravljajo se bistvene spremembe v javnih službah (zdravstvu šolstvu itd), ker ie imel dosedanji administrativni lačin urejanja zadev vrsto negativnih posledic V javnih službah so bili doslej uslužbenci prikrajšani za samoupravljanje, sa pravi, da so ostali uradniki kot povsod drugod po svetu. Pripravlja se tudi sprememba ustave Tovariš Silili je dejal, da sta družbeno upravljanje in društveno življenje dve važni področji dela Socialistične zveze. Poudaril je. da je treba mladino vse hitreje vključevati v družbeno upravljanje in ji zaupati odgovornost za vse družbeno življenje Mladina je polna ustvarjalnih sil, ki naj jih sprošča v delu, ne pa da ji kdo te sile duši Tovariš Šilih je potem dalj časa razpravljal o skrbi za bivše borce in menil, da se mora tudi Socialistična zveza zavzemati za čim hitrejši, boljši in socialnejši način reševanja vseh njihovih problemov. Ob zaključku pa je dejal, da čaka Socialistično- zvezo velik" dela na vseh področjih, posebno pa na komunalnem in pri družbenem upravljanju ter delavskemu samoupravljanju Delegati so na konferenci podčrtali, da jo izpolnitev gospodarskega načrta odvisna od prizadevanja vsakega posameznika, vseh političnih organizacij in od krepitve družbenega in delavskega samoupravljanja. Le z razvitim družbenim in delavskim upravljanjem se pravi z zavestnim delom in če bo vsak posameznik tučl upravljalec, bo mogoče izpolniti zelo obsežni petletni plan. P. J. Ostali bolniki, ki so slišali najin razgovor, so bili v strahu, kaj bo, če bo kurat moje zaničevalne obtožbe javil oblastem. Tudi sam sem bil v skrbeh, a potolažila nas je strežnica, ki mi je vse tisto prevajala, da se ni treba nič bati, da je že ona uredila zadevo. Rekla je. da mu jih je ona še drugače natrobila v ušesa, pa da je on gluh za vse take stvari, da je ženskar in da se ga komaj otepajo. Vse strežnice so bile zavedne Slovenke, ki so sovražile okupatorja in bile predane in zavedne pristašinje našega osvobodilnega gibanja. Kot že omenjeno: v bolnišnici smo imeli tople postelje, ni bilo golazni in pa paketi so začeli prihajati. Pakete smo si pač razdelili med seboj. Tudi našim dobrim strežnicam 6mo dali delež, saj so one ravno tako stradale kot mi. Pakete tistih, ki smo odšli v bolnišnico, so zavrnili in so romali domov. Takrat je bila sila največja. Kako hudo je lakota izčrpala ljudi, smo videli in občutili prav v bolnišnici. Bolnik, ki je sam šel na stranišče, je na hodniku obnemogel in čakal, da je kdo prišel in ga dvignil ter ga odpeljal v posteljo. Navadno je bolnika peljala strežnica, če te ni bilo, pa smo se bolniki sami opotekali po hodniku kot pijani, se oprijemali zidu in malokateri je srečno dospel na cilj. Marsikateremu je pri jedi ali pri pogovoru izstopila čeljust. V takih primerih smo v začetku poklicali zdravnika, pozneje pa smo kar sami naravnali čeljust. Nekoč je prišla komisija iz Rima. Sami debeluharji vojaške in civilne oblasti. Postavili so se na prag poleg sobe in eden je cinično izjavil: »Vse mrtvo~, in so odšli. Po nekaj tednih so se nam od ležanja na naših okostnjakih napravile rane. To je bilo najbolj mučno, a vse smo voljno prenašali, le da smo bili na toplem. A že po par tednih so nas v najbolj vetrovnem in deževnem vremenu zapeljali nazaj v taborišče. Morali smo napraviti prostor za druge, ki so jih vse premrzle in umirajoče dan za dnem dovažali v bolnišnico. Za božične praznike in novo leto smo se zopet sestali isnanci pod šotori. Prav tako so se tudi uši takoj spravile na delo. Dobile so novega stanovalca, svežo kri. Uši so bile poglavje zase. Vsak dan opoldne, ko je sonce bolj močno posijalo, smo se v dolgi vrsti posedli zunaj in temeljito pregledali zamazane in strgane kose perila. Ker nismo imeli več kot kar smo imeli na sebi. je bilo zelo težko vzdržati red in čistočo. Kdor ni vsak dan sproti obiral uši in se vsaj eno uro zamudil pri teh domačih živalih, je bil izgubljen. Bili smo priče, ko so takega, ki se zaradi bolezni ni mogel čistiti, uši umorile. Izpile so mu kri. Po životu ena sama velika rana. Seveda so se od umrlega takoj preselile k nam preostalim. Koliko je bilo te golazni, izpričuje dejstvo, da je brivec, ki nas je strigel in bril, imel strojček za striženje vedno ves krvav od razrezanih uši. Bile so debele, kot da so pitane. Strojček je moral večkrat čistiti, da je lahko nadaljeval delo. Isto tako je bila tudi britev vedno zamaščena in krvava od razrezanih uši. Po nekaj tednih bivanja v taborišču sem sam, ne vem kako, le bil dodeljen v okrevališče »Tende Roma«, ki so ga ravnokar uredili. Zraven taborišča v ograjenem prostoru so postavili velike platnene lope — hangarje, v katere so strpali 80—90 mož. Postelje so bile zbite iz surovih desk in dvojne, tako da je eden spal spodaj, eden zgoraj, oziroma je bilo skupaj povezano, nastlano z nekaj slame, ki je bila polna golazni, a uši so se sprehajale v trumah gor in dol, sem in tja. Bilo je podobno velikim razkopanim mravljiščem kje na travniku. Dobra stran tega okrevališča je bila, da smo bili vsaj pod streho, le burja je tulila skozi reže na vogalih. Hrana je bila pa tu izvrstna, zelo tečna, vsak dan meso, večji hlebci kruha in vsak je prejel kozarec domačega dalmatinskega vina. In res se nam je stanje začelo bistveno boljšati. Poleg tega smo začeli redno dobivati pakete. Tudi zaostale, ki so že ležali v raznih skladiščih, smo dobili. Marsikateri je obenem prejel po pet paketov, seveda smo se založili z vsem. Notri je bila mast, med, suho sadje, konzerve, prepečenec, pisma in denar, perilo, milo, vse, kar smo potrebovali. Pisali smo domov in čez nekaj tednov je bilo že tu. Le denar, na katerega so bili Italijani posebno lakotni, je bilo treba dobro skriti, a to so naše ženice doma skrbno uredile. Posoda za mast ali med je imela dvojno dno ali pa je bil denar zapečen v kruhu. Tudi zabojčki so imeli dvojno dno, kjer je bila spravljena partizanska literatura in razna zauona poročila z doma, ki so se tako izognila cenzuri. Pakete so nam vse odprli, vsebino stresli na mizo in, če so našli denar, nalivna peresa ali kaj podobnega, je hitro ro-ma'o v njihove nenasitne žepe. Največji reveži so bih' prebivalci iz okolice Čabra in Prezida. Doma je bilo vse požgano, ves izropano, cela pokrajino opustošena, cele družine izgnane na Rab. Ni bilo nikogar, ki bi jim poslal pakete. Mlajši možje so delali pri raznih delih v taborišču, da so dobili boljšo hrano in si tako rešili golo življenje. Ostali, povečini starčki, so prinesli s seboj ure, zlatnino, razne obleke, volnene jope in to prodajali na trgu, v »Karlovcu-« po smešno nizkih cenah, da so si kupili nekaj hrane zase in družino. Zaradi pomanjkanja denarja je bilo vse to zelo poceni. Ure so največ kupovali vojaki, ki so imeli denar, nakraden pri internirancih, a obleko so kupovali naši ljudje, ki so prišli od doma zelo slabo oblečeni. Marsikateri je prodajal kruh, da si je za tisti denar kupil obleko, a to je marsikoga pokopalo. tL'Hill!Hfl«W^ Njegovih 200.000 prijateljev Dan za dnem prihajajo. Z avtobusi, kolesi in peš. Prihajajo ljudje vseh narodnosti, seveda pa je največ slovenske mladine, ki hoče spoznati pota svojih mater in očetov. Prihajajo v Topliško dolino in se napotijo v partizanski Rog. Cilj njihovega potovanja je Baza 20. V vseh štirih letnih časih jih je dovolj. Poleti se ustavljajo v Dolenjskih Toplicah, okop-ljejo se in sveži nadaljujejo pot. Takrat jih je posebno veliko. Avtobus za avtobusom se ustavlja v Poljanah, kjer živi vodič, ki jih popelje na Bazo. »Leta 1953 sem začel voditi na Bazo prve skupine,« je pred dnevi pripovedoval Lojze M u r n. »Najprej so prihajali »Koliko ljudi ste že popeljali na Bazo?« me je zanimalo. »V letih, odkar sem oskrbnik Baze 20 in vodič, sem pripeljal do partizanskih bolnišnic kakih 200.000 ljudi, morda nekaj več ...« »Kaj obiskovalce najbolj zanima?« »Radi bi izvedeli kar največ. Mladi se zanimajo za vsako malenkost. Pripovedovati jim moram, kako so bile bolnišnice skrite, kako smo vodili ranjence z zavezanimi očmi po gozdovih, kako smo skrbeli za hrano in še posebej za vodo, ki je v, teh krajih ni. Izvedeti hočejo za imena borcev, ki so se v teh bolnišnicah zdravili. Med obiskovalci Baze je vedno tudi kakšen bivši ranjenec, ki so mu v teh barakah požrtvovalni partizanski zdravniki rešili življenje ... Pred štirimi dnevi me je obiskal tovariš iz Ljubljane, ki je bil ob neki priliki med vojno padel v prepad pri Starih žagah. Bil sem zraven, ko smo ga reševali in prenesli v bolnišnico.. .* -Med vojno ste bili na Bazi?« »Da, celo vojno sem preživel v kočevskih hostah. Poznal sem bolnišnice Jelenbreg, Stari log, Pugled, Spodnje Lašče, Mali in Veliki Ajdovec, Spodnji in Zgornji Hrastnik, Vinico, Lesen kamen, Skrilj ... Vsa ta imena so seveda partizanska in ne ustrezajo pravim zemljepisnim ... Vsak dan prihajajo pisma. Pišejo mi borci, nekdanji ranjenci in drugi obiskovalci. Pošiljajo mi fotografije in na koncu pisma dostavljajo, da bodo ob prvi priliki zopet obiskali Bazo 20, gozdove, kjer" so se borili m zdravili, grobove, kjer leži njihov oče, mati ali brat. .. Vsakega obiskovalca rad popeljem v te tihe hoste, saj so bile pred leti to njihove vasi. njihove domačije ...« In tako krog njegovih prijateljev raste. Saj nihče ne more pozabiti tihih smrek, barak in stezic, grobov, ki jih je z besedami oživljal bivši partizan oskrbnik Baze 20 — Lojze Murn. P. B. Ob lanskem Zletu bratstva in enotnosti v Novem mestu jc obiskal Bazo 20 tudi tovariš Aleksander Rankovič-Marko z družino in z drugimi voditelji naše revolucije. Predsednika Glavnega odbora Zveze borcev NOV Jugoslavije je vodil med barakami na Rogu naš dobri znanec, vodič Murnov Lojze, ki ga vidite na sliki v razgovoru s tovarišem Itankovićem Pripovedujmo mladini, kako je bilo pred 20 leti FRANCE SLANA: Partizanski kurir nekdanji ranjenci, ki so se zdravili v bolnišnicah v Rogu, nato pa so se začeli obiski z vseh strani. Ljudje, ki so obiskali Bazo 20, so o tem pripovedovali drugim, zanimanje je bilo vedno večje in danes že po vsej Sloveniji vedo zanjo. Lani je Bazo obiskalo 35.000 ljudi. Obiski pa so bili tudi že letos, čeprav je bilo v januarju precej mrzlo ...« Na zadnji občinski konferenci Zveze borcev v Novem mestu so razpravljali med drugim o tem, da bi občinske komisije Novi odbor ZR0P že dela Pretekli teden je bila v Novem mestu seja novega okrajnega odbora ZROP. Razen članov odbora se je je udeležil tudi organizacijski sekretar glavnega odbora ZROP Stanko Petelin. Na seji so izvolili predsednika komisij za strokovno izobraževanje za izvenarmadno vzgojo in za osebna vprašanja. Dalj časa so nato razpravljali o delu vseh teh komisij,' še posebej pa o spomladanskem planu predavanj. za organizacijo »Jugoslovanskih pionirskih iger- v okviru DPM vnesle v svoj delovni načrt tudi načrtno pripovedovanje mladini o začetkih vstaje v naši domovini vse do velike zmage in ustanovitve socialistične domovine. K temu načrtu bo dal svoj skromni prispevek tudi terenski odbor ZB III. terena v Novem mestu, ki bo s sodelovanjem borcev in aktivistov pripravil za pionirje vrsto predavanj s predvajanjem diafil-mov in filmov. Okrajni zavod za socialno zavarovanje bo dal na razpolago dvorano, kjer se Ni pozabljena.. Upokojena babica Marija Abina iz Gorenje vasi pri Mirni je nedavno praznovala v krogu svojih dragih 77-letnico življenja.. Bila je vseskozi napredna žena in v naprednem duhu je vzgajala tudi vse svoje otroke. 2e v stari Jugoslaviji je za. vračala nazadnjaško časopisje, pa tudi svojo visoko narodno zavest je izpričala ob raznih prilikah. 1941 so partizani že od vsega početka imeli zavetje v njeni hiši in nikoli jim ni odrekla gostoljubja. Kot babica je imela vedno na razpolauo precej sanitetnega materiala in stalno je z njim pomagala tudi našim borcem. Borci in aktivisti niso šli nikoli lačni iz njene hiše, čeprav sama ni živela v obilju. Se danes rada pokramlja o tistih težkih čas'h, pa vendar polnih tudi lepih spominov. Večkrat pove, kako so se prav v njeni hiši dogovarjali člani štaba Tomšičeve brigade za napad na fašistično postojanko Dob in jo popolnoma likv-di-rali tik pred novim letom 1942. Mnogim bolnim partizanom je pomagala z nasveti, zdravili in hrano. Dobro se Se spominja, da je tako pomor nudila tudi M. Šlandrovi. Babica Abinova je znana po vseh vaseh M'?enske doline Tisočem državljanov je bi'.a priča ob rojstvu. Rada in v tihem zadovoljstvu je vedno opravljala ta poklic. Do lani si jo lahko ob vsaki dnevni in nočni uri srečal na stezah naših vasi, ko je hitela na pomoč k porodnicam in dojenčkom. Še jo hodijo klicat pomoči in še bi se rada odzvala, a noge ji ne dajo več. Sicer pa je še krepka in doma bo z dragocenimi nasveti še mnogim pomagala. Je vneti bralka Dolenjskega lista ln Ljubljanskega dnevnika, ki ju do zadnje vrstice prebere še brez očal. Bivši borci 'i aktivisti ji 'od srca želimo, da bi vedra rado voljna in zdrava užiuala svoj zasluženi pokoj! bo vsak mesec .do konca leta zbirala mladina tega terena in poslušala pripovedovanje naših borcev iz velikih dni borbe. Najprej bo govoril pionirjem tov. Plaveč, marca pa bo o dogodkih v rabskem taborišču pripovedoval Karlo Smid. Z diafilmi si bodo pionirji in mladina ogledali pot vseh sedmih ofenziv. V poletnih mesecih nameravamo to dejavnost prenesti v naravo ter organizirati pohode v znane partizanske kraje: v Beceletovo jamo, k Urhu in podobno. Na enak način ti lahko mladini osvežili spomine na našo borbo tudi ostali tereni v mestu in bližnji okolici. — Tudi prostori bi sc dali dobiti z dobro voljo. Ce drugje ne. pa v mladinski sobi ali pri podjetjih, ki imajo dvorane. Tudi po ostalih krajih izven mesta, po šolah naj bi krajevne organizacije ZB in učitclj-stvo pripravili podobne načrte za delo z mladino. Prepričani smo. da bodo pri tem vse krajevne organizacije,* zlasti pa LMS, SZDL in seveda ZB, prav rade pomagale. MARIJAN TRATAR Pomagajmo alžirskim otrokom! Otroci, ki živimo v miru in skrbi za nas socialistična skupnost, vsak dan bolj spoznavamo, kako težka je bila borba za osvoboditev Mnogo smo slišali o trpljenju naših otrok v času, ko je v naši domovin* divjala vojna. Ena 'zmed takih dežel je tudi Alžir. Tam se borijo že celih šest let. Ze šest let alžirski otroci stradajo, umirajo in trpe v taboriščih in skrivališčih. Potrebujejo kruha obleke, knjige in še marsikai drugega. Potrebni pa so tudi prijateljstva in sočustvovanja v svojih nečloveških mukah. Tudi viniški pionirji smo sodelovali v denarni nabiralni Mali oglas V domačem tedniku — zanesljiv uspehi akciji Zavedali smo se, da so alž-rski o'roci potrebni pomoči. Ko smo zvedeli, da se ie začela akcija za zbiranje, smo .z vesel ;em odšli na delo Z't rali smo 29.000 dinarjev. Alžirskim, otrokom želimo, da bi čimprej zaživeli v svobodni domovin: Kristina Cadoni*. S. razred osn. šole na Vinici. NAROČNIKI: NOVE NAGRADE! V zadnjem tednu so se še nekatera podjetja odločila, da bodo sodelovala v velikem nagradnem žrebanju našega lista. Industrija perila. Novo mesto, je prispevala moško srajco; podjetje »USNJE IN ČEVLJARSKE POTREBŠČINE« v Novem mcslu je podarilo kes krzna in par napenja-čev; MLEKARNA v Novem mestu bo prispevala 2 salami topljenega sira; Trg. podjetje »RESA« iz Vidma-Krškega pa blaga za 6.000 dinarjev! S tem dopolnjujemo seznam zadnjič objavlj-nih dobitkov. Na željo mnonih naročnikov sporočamo, da bodo pr: žrebanju sodelovali vs' stari in novi naročniki, ki bodo do določenega roka poravnali polletno naročnino za DOLENJSKI LIST (450 dinarjev). Naročnino bodo pri vseh naročnikih v Sloveniji 7ačeli pobirati pismonoše te dn>. naročnike iz drugih republik pa orosimo, da takoj sami nakažejo vsaj polletno naročnino! Številni obiski naše mladine v tujini Ljudska mlad'na Jugoslavija ima skoro z vsemi mladinskimi organizacijami v svetu zelo dobre stike Letos bo okoli sto naših mladincev obiskalo Sovjetsko zvezo. Češkoslovaško. Poljsko, Avstrijo, Nemčijo >n Francijo Omenjene države oziroma njihove mladinske organizacije bodo obiskali mladinci, ki aktivno delajo in bi jim taki stiki pomagali pri nadaljnjem delu. Je renite: »r nešem kroju na nikoli ivč tt* niše«; rcie ee nrl'očife in pm rtiriiši'e, kaj je pri ves novega! Z današnjo številko je dosegel »DOLENJSKI LIST« naklado: 17,480 izvodov Naročnikov ima danes 16.426 (f--------~-- »Mati, Maruša, ali spet vidite?« je za-vpila mlajša tovarišica. »Mati Medudka, kaj vam govori?« je kričal orjak ter jadrno odložil svoj koš v travo. »Kaj vam govori?« »Vprašaj moža, stoječega tam pred hišo — obilo greha mu tare dušo — vprašaj tega moža!« Starka je govorila, kakor so tedaj govorili luteranski predikantje, katere je brez dvojbe v svoji govorici posnemala -.Vprašaj ga, kako pravijo tej gori. Moja duša mi govori, da je to gora Blegaš!« »Blegaš je, Blegaš?« se je oglasil Primož z Dobja še prej, nego je prišel oni k njemu. »Mati Maruša, kaj vam govori?« je ponavljal velikan svoje vprašanje. »Vidim ga, poslušam ga.« je pričela starka slovesno, zagledavši se v večerno nebo, »na zlatem vozu prihaja in s sveto vodo me škroni in ob njem so vse vojske angelov in arhangelov. In tako govori: vse je zapravljeno, vse je hudobno in popačeno, z vesoljnim potopom zopet pridem na zemljo i.n človek ;'n ži-"ina bosta potonila. Ti pa. Manjša, hči Andreja Pogorelca in Lenarta Medud3 č:rta gospodinja, ti ne boš prej deležna h-e-b^sTcega kraljestva, dokler ne boš postavila cerkve na gori Blegaš, kjer se bo častilo petero mojih ran!« Vtem je bila tudi mlajša zamaknila. Komaj je utihniila ona, oglasila se je le-ta: »Gledam jo in poslušam nebeško Gospo. V modri obleki je in rdeče ima rokave. Pred bogom kleči in prosi ga, da bi nas ne udaril in ne kaznoval. Delajte pokoro, delajte pokoro!« Na zemlji leže, sta ti čudni svetnici zvijali telo, kakor bi trpeli najhujše bolečine. Napele so se jima oči in pot jima je žalil obraz ter neprestano sta klicali: »Delajte pokoro!« Končno sta pa vendar onemogli in težko sopeč ležali v hladni travi. Tedaj je prišel trenutek za velikana. Pokleknil je in dvignil roki proti nebu, tuleč: »Molimo, molimo! Konec sveta se bliža in sodni dan je prišel! Molimo, preljubi kristjani!« Oddahnivši se, vpraša s sladkim glasom: »Čigavi smo?« Sam je odgovorili: »Našega milostivoga Jezusa smo vsi! To vam pripoveduje Jeronim Stopis'ran, ki je samega hudiča ugnal v cerkvi, na Koroški Beli, gori na Gorenjskem! Zatorej delajte pokoro, pokoro!« Jerom Stopistran je izvlekel bič nekje iz svoje obleke in tepel se je z njim po svojem telesu, da je kar tleskalo in da se je od prahu vse kadilo. Naposled je tudi omagal in vsi trije so ležali brez moči na tratini. Tu in tam je zaječal kdo: »Milostivi naš Jezus!« ali pa »Sveti Duh. pridi k nam!« ali: »Molite, molite, sodni dan je prišel!« Bralec je že uganil, da je tu nastopil oddelek tako imenovanih »skakalcev« ali »tre-salcev«, ki so tedaj s svojimi nauki pomno-ževali zmešnjavo na zmešnjavo, vladajočo na verskem polju. Vsa družina Dobničanova se je zbrala okrog tujcev in opazovala strme, kako so ti častili boga. »Kaj pa hočejo?« je vprašal hlapec Miha. »E, kaj,« odgovoril je Peter, »novo vero prodajajo, pa bo slaba, ker so babnice vmes!« »Te še maše ne bodo brati mogle,« pristavil je Miha. »Pojdiva! Pri Omejcu na Lajšah bomo danes podrli hlev, ker je Tonetu z Brda brata ubil. Naprosil je nekaj znancev, da mu pomagajo, ker drugače pravice dobiti ne more. Udarimo tja!« Hlapca sta takoj odšla. — Drugačnega mnenja pa je bila hišna gospodinja, stara ženica. 2e spočetka je točila solze in ihte-la: »To je prava pobožnost! To so sveti ljudje! Oj. da bi le pri nas prenočiti hoteli!« »Mati, takovi ljudje se res ne smejo odganjati« oglasil se je tudi Luka z Volče. Za grmom je tičal in čakal, da je odjezdil visoški pisar. Potem pa je takoj zopet prilezel k hiši in za trdno sklenil, da mora dobiti svoj dar. »Ce bi jaz kaj imel.« nadaljeval je berač, »skuhal bi jim večerjo in še mesa bi jim priložil, da bi bili vsi siti. Bogu všeč bi to bilo, naj reče kdo. kar hoče!« »Dobro je, da smo zjutraj jarca zaklali.« odgovorila je hišna gospodinja, »jim ima človek vsaj kaj dati!« »Malo slame nam dajte, drugega neče-mo, da ležemo nanjo!« S temi besedami se je dvignil Jerom Stopistran s trate in s sumnjo je opazoval Luko, berača. Očividno ni vedel, kam bi posadil tega moža. in meril ga je od nog do glave, prav kakor bi slutil v njem tekmeca, ki mu je morda s svojo »svetostjo« že prevzel prebivalce te hiše. * »Zdaj te poznam, Jeromen si in nikdo drugi,« zavikne Luka. »Lej ga. ali me ne poznaš? Mar nisem bil v cerkvi na Koroški Beli, ko si ti službo božjo opravljal? Mar ga nisem videl tam, hudiča v kozlovski koži. ki je bil črn kot oglje in jc gleda! kot osa? Mar nisem delal križ za križem, ko si ga podil iz cerkve, da je zbežal pred tabo na Storžič ali pa še celo na Grintovec? Oj. ljudje božji, to je svet in pravičen mož. in veselite se z mano. da ga imate pod streho!« Ko mu Jerom ni ničesar odgovoril, obrne se Luka k njegovi drugi družbi. -Sveta Marija!« zakliče, »tu je mati Medudka! Ali še živiš? Ali si že dozidala cerkev na Sveti gori pri Planini? Oj. služabnica božja, srečne so oči, da te še gledajo!« In skrivnostno se obrne k hišni gospodinji ter ji pravi poluglasno: »Maruša Medudka je, tista, ki zida cerkev na Sveti gori pri Planini. Vsak dan je zamaknjena, da gleda obličje našega preljubega Jezusa Boga hvalite, da hoče v hišo!« »Le v hišo, da smo na gorkem in na suhem!« pozval je v tistem hipu oče Primož navzočo družbo. Ni si dala prigovarjati. Najprvi je silil v hišo Luka z Volče. Ko so drugi vstopili, opazili so ga že na klopi pri peči. po kateri je bil razložil svoje reči Dolgi Jerom pa je kar sredi hiše odložil svoj koš, iz njega izvlekel umazano prte-nino in jc razgrnil po tleh Mati Maruša je 'akoi padla na kolena, dvignila roki proti nebu in zamolila: »Bog, ne pozabi te hiše!« Nato pa je kakor snop padla po rjuhi in se v hipu zamaknila* Da je lože ležala, potiš nila ji je mlajša »svetnica« nekaj cap'poc glavo. »Bo li že zaspala?« vpraša'a je hišna mati skrbno. »Naj vendar počaka, pripravila vam bom malo večerje!« Jerom je odgovoril: »Tako leži na golil tleh vsako noč!« ) »A večerjala bo vendar?« vpraša gospo- ' dinja znova. »Ne vem, sedaj premišljuje, in buditi jf ne smem! Pa le skuhajte!« Na ta odgovor Stopistranov je odhitela mati Dobničanka v vežo. Kmalu se je začulo izpred peči vreščanje in vrenje, kar je kazalo, da se pripravlja dobra večerja Ravno v tistem času — vtem se je bilo stemnilo — slonel je ob stari hruški za Dobničanovo hišo človek, zavit v dolgo črno obleko. Na prvi pogled si spoznal v njem novoverskega predikanta. ki je tiste dni v pogorju razširjal nove nauke. BO je, Jurij Knafelj, mož v cvetoči mladosti. Ka- j kor kip je stal pri deblu in oči je upiral vi nočno temo. Pričakoval je nekoga, ali dolgo aj časa brez uspeha. Končno se je pri hiši iz sence izvila ženska oseba, ozrla se plaho na vse strani, potem pa prihitela na mesto kjer ie stal predikant. -Pozdravljam te v imen«! Jezusovem.-ogovoril jo je le-ta tiho. »Dolgo sem te čakal. Franica!« -Nisem utegnila prej priti!« odgovorila je domača hči. -Vse polno jih ie v hiši. in morala sem kuhati večerjo"- »Ali ste vsi stanovitni, kar vas je spo-znavalcev svetega evangelija?« vprašal je nato predikant. »Kaj se je zgodilo, kar me ni bilo tu od zadnjega časa?« »Stara Veharica je bolna in prav težko umira Hreneni. da bi ji vi odprli vir prave vere. gospod Jurij!« -Takoj jutri zjutraj pojdem k nji! Zd: se mi. da jokaš!« J 4900 mladih pevcev vadi za občinske pevske revije, ki bodo 16. aprila, in za veliko okrajno revijo, ki bo 23. aprila v Novem mestu pod pokroviteljstvom podpredsednice OLO tov. inž. Vilme Pirkovič — Kdo izmed 126 pevskih zborov bo zastopal naš okraj na republiškem pevskem festivalu od 20. do 23. maja v Celju? — Pravočasne in solidne priprave obetajo, da bodo letošnje občinske pevske revije množična manifestacija mladega rodu V preteklem tednu so bila v vseh občinah pod vodstvom predsednika okrajnega glasbenega sosveta Jožeta Petančiča posvetovanja, ki jih jg sklical okrajni glasbeni sosvet, s široko udeležbo predstavnikov svetov za kulturo in prosveto ter svetov za šolstvo ObLO, svetov Svobod in PD, političnih organizacij, društev prijateljev mladine, mladinskih komitejev in glasbenih strokovnjakov in pedagogov. Lep odziv dokazuje, da je povsod veliko zanimanje za glasbeno vzgojo in kulturno udejstvo-vanje mladine. Na posvetih so izvolila pripravi ji.lne odbore za občinske revije 10 sklenili, da naj bo revija za mlade pevce v občini pravi praznik. Pripravljalni odbori bodo organizirali za udeležence revij dramske, lutkovne in kino predstave, obiske krajevnih znamenitosti, športne prireditve in podoono. Po- skrbeli bodo tudi za primerno pogostitev. Za razliko od lanskega leta. ko so pevci le zapeli, nato pa odšli na svoje domove, bo letos glavna skrb pripravljalnih odborov, da po-skrbe za čimlepše razpoloženje in čim prisrčnejši sprejem več sto pionirjev in mladincev, ki bodo prišli v občinske centre 16. aprila. Sklenjeno je namreč, da bodo tega dne revije v vseh občinah okraja. Zbori na šolah se za revije že pripravljajo, tako v brežiški občini 24 zborov s 1068 člani, v črnomaljski 12 zborov s 510 člani, v metliški 7 zborov s 155 člani, v novomeški 40 zborov s 1486 člani, v sev-niški 15 zborov s 555 člani, v trebanjski 12 zborov s 380 člani in v Vidmu-Krškem 16 zborov s 661 člani. V okraju torej 4900 mladih pevcev v 126 pevskih zborih vadi, da bi pokazali svoje znanje, veselje do petja in se uvrstili med tiste najboljše, ki bodo nastopali na okrajni reviji. Število zborov in nastopajočih je še enkrat večje kot lani, kar je ogromen uspeh letošnje najbolj množične akcije, ki jo organizirajo Svobode in prosvetna društva med mladino in za mladino. Pod pokroviteljstvom podpredsednice OLO tov. inž. Vilme Pirkovič bo v Novem mestu 23. aprila okrajna revija, na kateri bo nastopilo 7 pionirskih zborov, iz vsake občine po eden in dva v okraju najboljša mladinska zbora. Komisija glasbenih strokovnjakov okrajnega in republiškega glasbena sosveta bo na tej reviji izbrala najboljša zbora, kj bosta naš okraj zastopala na celjskem festivalu od 20. do 23. maja. Lani je zelo uspešno nastopil na festivalu v Celju pionirski pevski zbor iz Krškega pod vodstvom prof. Jožeta Klopca. Vlado Lamut: LADJE V ANVERSU (19G0) Kdaj bodo vaje UPZ? Šola-izobraževalni center Ze ko smo odprli novo Vajensko šoto raznih strok v Novem mestu, smo zapisali, da je šola z vselitvijo odprla novo stran svoje zgodovine in da ji novi prostori in delavnice dajejo možnost, da prične izvajati reformo vajenske šole. • V kletnih prostorih šole sta bili odprti dve delavnici — to je prvi rezultat reformirane šole. Tudi šolsika vajenska skupnost s sodelovanj em LM in učiteljskega zbora uspešno vključuje mlade delavce v šolsko delo. V raznih komisijah so ti ljudje spoznali vlogo današnje družbe ter s prevzeto funkcijo začutili odgovornost do naše skupnosti. V letošnjem šolskem letu smo naredili še korak naprej. Pouk smo uredili tako, da obiskujejo vajenci po tri mesece redni strnjeni pouk: od septembra do decembra drugi letnik, od decembra do marca tretji letnik, ki bo ob zaključku šolanja opravlljad že pomočniške teoretične izpite. Ko bo ta zapustil šolske prostore, bodo klopi zasedli dijaki prvih letnikov vse do junija. Najbrže bo julija še zaključna razstava izdelkov teh mladih ljudi. odgovornost do dela, zato je važno, da jim pomagata šolska in mladinska organizacija. .Lesna in oblačilna delavnica se razvijata v okviru šolske zadruge in pomagata šoli z dohodki svojih uslug. Več poučnih ekskurzij v Ljubljano na razstavo internirancev ter sejma mode in nekaj obiskov v novomeških podjetjih so nedvomno nazšurili zinanje val-jencev. Sredi januarja je izšla tudi prva številka vajenskega lista »Naš vodič«. Izhaja kot list šol_ ske skupnosti. Ze prva številka je pokazalla, da bo list lahko izpolnil vrzel v strokovni in vzgojni literaturi, razen tega pa bo širil kulturno obzorje vajeniške mladine.. List Nič kaj razveseljiv, čeprav upravičen, ni bil očitek, ki so ga izrekli lani, da je bil v pospeševanju mladinskega zborovskega potja in organizaciji revij mladinskih in pionirskih pevskih zborov novomeški okraj na zadnjem mestu v Sloveniji. Res so se nekateri ft>ori na šolah pripravljali, vendar so le v zasavskih ob-Hnah uspeli pripraviti občinske revije, ki so bile »velika spodbuda za resnejše, kvalitetnejše in smotrnejše delo z nladinskimi pevskimi zbori«, kot je bilo poudarjeno na ikupščini. Osnovna pomanjk-jlvost pa je bila v pojmova-iju revij, kot tekmovanj za >rvenstvo, kjer naj bo edini imoter borba za visoko kvali-eto, zaradi česar se veliko :borov'za revije sploh ni pri-avilo. Nekateri zborovodje sosma-rali, da kvaliteta njihovega ibora še ne ustreza pogojem la nastop na občinski reviji. )krajni glasbeni sosvet stoji ia pravilnem stališču, da je ■bčinska revija prvenstveno iraznik pesrrli za pevce in pe-ovodje, kjer naj nastopajo ■si zbcri, ki v občini pojo. Na anskih občinskih revijah je lastopilo 37 pevskih zborov s 630 pevci. Zaradi prepoznih rriprav, predvsem pa premajhnih niaterialnih sredstev, d bilo resnejših naporov za krajno revijo, pač pa je bil opravljen poskus, rešiti se iz agate s sektorskimi revijami, 'e naj bi bile v Brežicah, irnomlju ;n Novem mestu, dedtom ko je bila brež'ška nastopilo je 8 zborov iz Za-avja) zaradi prizadevnosti in sredne požrtvovalnosti neka-erih članov pripravljalnega •dbora, predvsem predsednice 5etke de Gleria, organizacij-jjo zelo dobro izpeljana in 'saj zadovoljivo tudi črno-ial.iska (nastopilo je 8 zborov i Bele krajine), je v Novem mesto sploh ni bila Vzroki: inančna sredstva. Okrajni lasbeni sosvet je skušal po-ožaj rešitj s tem, da je nje-, ;ova Posebna komisija obi-kala nekaj zborov v novome-ki in žužemberški občini; oda zbori v trebanjski obči-i, ki so se pripravljali za re-ijo, so ostali razočarani, ker i bilo niti revije, niti jih .iliče ni obiskal. ' Zaradi vse večjega razume-nnia v občinah in oravočas-ih priprav okrajnega in ob-inskih svetov Svobod in pro~ , ,-etnih društev bo letos vsaj . ai lanskih težav odpadel, riprave zborov so se začele ravočasno in solidno, zato sdo občinske revije v resnici možične manifestacije p0;<>-* mladine. Dolenjski študent -Prešernov nagrajenec Med letošnjimi študenti — ešernovirni nagrajenci je tu-nekdanji obiskovalec novo-iške gimnazije Srečko Ostro-ršnik. doma iz Tržišča. Kot pendist tovarne zdravil »Kr-« in študent zadnjega letni-kemjje je dobil letos na kulteti za rudarstvo, meta-| :gijo m kemijsko tehnolo-l0 Prešernovo nagrado za nato na Področju kromatograf-« organske analize. Nagra-icu ob doseženem uspehu srčne čestitke! Po smernicah znane resolucije o strokovnih šolah in izobraževanju kadrov postaija. vajenska šola pravi izobraževalni center za določene obrtne stroke, zlasti za lesno in oblačilno stroko ter nekatere veje kovinarstva. V Šentjerneju in v Črnomlju sta bili ukinjeni vajenski šoli — učenci so se prešolali v Novo mesto; razen njih pa obiskujejo to šolo še dijaki iz Trebnjega, vse Bele krajine in Brežic. Novost šole je tudi v tem, da bo postala center za izpopolnjevanje v že naštetih vejah obrti za starejše pomočnike in mojstre. V Trebnjem bo organiziran seminar za lesno stroko, pripraviš a jo pa ga tudi na Dvoru in v Beli krajini. Novi način pouka nalaga seveda učiteljskemu zboru in tudi dijakom vse večjo skrb in Živahna dejavnost v sevniški občini IPrešernova proslava je po-:ala v popolnoma novem lušju. V Sevnici so na ta jer priredili »Večer doma-poezije«, kjer so mladinci pionirji brali svoja dela ter i dovolj priznanj. Nastopali mladinci in pionirji s pe-imi in tudi prozo. 'e dni je končno prišel iz iravila avtomobil potujoče-kina. Večerne predstave po eh bodo spet redne, izvoljen je bil tudi nov odbor za iz-filmov. Tudi dostava knjig tujoče knjižnice« se bo s i vozilom kaj hitro lahko >ljšala. S tem se verjetno rjajc.'^koro vsi tisti volivci, • ;o navezani na domačo vas. i i. vsej občini je v teku tek-inje igralskih sekcij promili društev in Svobod. V ajnern merilu bo spomladi tja igralskih skupin: za dinske v Sevnici in odras>-v Vidmu-Krškem. Uspehe l so pokazali že v Sevnici, tjanžu. Tržišču in na Blan-drugod bodo še sledili. Po ini šol se vneto pripravljajo tdinske igralske skupine. nastope ocenjuje posebna lisija dramskega sosveta občinskem svetu Svobod in |p revijo pevskih zborov ima občinski svet že sedaj prijavljenih 17 zborov iz šol. To bo posebno zanimiva revija, ki jo bomo videli spomladi. S tako obsežnimi pripravami se pripravljajo kulturni delavci sevniške občine na proslavo 20. obletnice vstaje naših narodov.- Učitelji se seznanjajo z novimi predpisi o šolstvu na sektorskih konferencah učiteljev. Doslej sta bili dve taki konferenci: na Studencu in v Sevnici. Na njih so predelali novo zakonodajo, pogovorili pa so sc tudi o sodelovanju pri odločanju o osebnih dohodkih, o sodelovanju v pionirskih igrah in drugih važnih zadevah. Obudimo si spomin Naša država obsega 255.804. kvadratnih kilometrov. Od tega imajo ljudske republiko: Srbija 88.361, Hrvatska 56.538, Slovenija 20.251. Bosna in Hercegovina 51.129, Makedonija 25.713, Crna gora 13.812 kvadr. kilometrov. -,--. —, DOLENJSKI LIST noj ne manjka v nobeni družin- w domačem okrajni je pester in so ga bili vaienci zelo veseli. Zvedeli smo, da bo tudi februarska- številka zanimiva, saj bo poleg drugega prinesla slovarček popačenk in pravilnih slovenskih izrazov, ki se uporabljajo pri delu v delavnicah. Ob zaključku šolskega leta pa bodo priob-čeni šolski uspehi vajencev. Pomemben je list tudi zato, ker bo naše želje in prizadevanja posredoval mojstrom in dijakom tudi v času, ko' bo pouk prekinjen. Tako bo zveza med šolo in dijaki nepretrgana. Rojstvo Usta pozdravljamo kot prispevek novomeške vajeniške skupnosti za letošnje praznovanje 20-lotnice vstaje. .Marijan Tratar Ze dalj časa nismo ničesar tlišali o učiteljskem pevskem zboru našega okraja, zato smo zaprosili njegovega predsednika tovariša Marijana Missona, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj: Slišati je, tovariš Misson, da zbor učiteljev našega okraja ne uspeva več tako kakor V svojem začetku; prosimo, povejte kaj o tem. Učiteljski pevski zbor okraja Novo mesto deluje že vrsto let. Zadnje čase je res prišlo do nekega zastoja, ker so člani neredno prihajali k študiju. Po drugi strani pa je mnogo povpraševanja, kdaj bodo zopet vaje. To da razumeti, da prosvetni delavci s terena čutijo potrebo po aktivu, ki bi naj prevzel mentorstvo za pouk glasbene vzgoje. Kaj je zbor v glavnem napotilo za sedanjo spremembo v delu? Dosedanja oblika dela s študijem koncertnega programa ni povsem ustrezala. Zaradi tega je UPZ preusmeril svoje delo v glasbeni aktiv s širšo dejavnostjo, predvsem pa bo nudil pomoč za uspešno izvajanje načrta glasbene vzgoje. Vsakemu učnemu predmetu more biti dopolnilo domača vaja, le kvalitete vokalne glasbe pridobi otrok z neposrednim delom. Odtod toliko težav in naporov pri pouku glasbene vzgoje. Kako se bo odvijalo bodoče delo v zboru? Da je UPZ preusmeril svojo dejavnost predvsem v strokov- no izpopolnjevanje članov, je povsem razumljivo. Upoštevajoč terenske razmere, si je aktiv izbral zanimiv in pester program dela, ki je univerzalen in zato primeren za vsakega šolnika, ne oziraje se na to, če trenutno tudi ne poučuje petja. — Glasbeni aktiv bo deloval mesečno v dvodnevnih seminarjih: vsako prvo soboto v mesecu in v nedeljo dopoldne. Za tako dejavnost je UPZ našel pri mero-dajnih činiteljih v okraju polno razumevanje in vso podporo. Seminarji in predavanja Sklepi občinske konference SZDL v Metliki so se začeli izvajati. Ljudska univerza je z občinskim odborom SZDL organizirala seminar za vodstva političnih organizacij. V Metliki je nad 60 aktivistov poslušalo zelo koristno predavanje o tem kako sestanke pripravimo in vodimo, kajti ugo- Brežice pred revijo VLADO LAMUT: Šolska ulica v Novem mestu (1956) (Opozarjamo, da bo naš rojak, akademski slikar Vlado Lamut, v soboto zvečer ob 18. uri odprl v prostorih Dolenjskega muzeja samostojno razstavo svojih najnovejših del, nastalih lani med študijem v Belgiji in po vrnitvi) V Brežicah je bila 1: februarja razširjena seja občinskega sveta SPD. Predsednik sveta Jakob Drnač je v referatu izčrpno razčlenil delo društev brežiške, občine v obdobju po okrajni skupščini. Društvena, aktivnost napreduje , kljub pomanjkljivi materialni osnovi. Ko je govoril o vnašanju novih oblik dejavnosti, je poudaril, da je pomanjkanje prostorov edina ovira zas ustanavljanje klubov, čeprav je potreba po klubih po mnenju vseh zastopnikov društev in članov sveta velika. Referat in razprava sta posvetila precej pozornosti tudi dramski dejavnosti, ki je v občini zelo razgibana. Pač pa jc še premalo sodelovanja med društvi in občinskim dramskim sosvetom, posebno glede izbire repertoarja. Na seji so razpravljali tudi o izvedbi občinske revije mladinskih in pionirskih pevskih zborov. Potrdili so zaključke širšega posveta, ki je bil v ta namen pred sejo sveta. Sprejeli so sklepe o Udeležbi na okrajnih revijah. Zaključki seje, ki je premotrila dosedanje izvajanje programa in možnosti za uresničenje sklepov skupščine in kongresa, bodo nedvomno tehtni napotki vsem društvom za nadaljnjo krepitev in razvoj kulturnoprosvet-ne dejavnosti. Na seji, ki so se je udeležili tudi predsednik okrajnega sveta Janez Gartnar, sekretar občinskega komiteja ZKS Janez Voljčanšek in predsednik občinskega komiteja LMS, so izvolili novo 7-člansko predsedstvo sveta. Za predsednika je bil ponovno izbran Jakob Drnač. tovljeno je bilo, da nekatera vodstva niso znala sestankov in drugih oblik , dela skrbno pripraviti, kar se je kazalo tudi v delu organizacije. Na Suhorju je bilo predavanje o aktualnih nalogah ZK, SZDL, LMS in ostalih organizacij po V. kongresu SZDLJ, a v Gradcu o vprašanjih komune in vlogi političnih organizacij pri uresničitvi občinskega družbenega plana. Predavanja se bodo menjavala po teh treh krajih. Sodelujejo domači predavatelji. V Gradcu je ljudska univerza organizirala predavanje o Italiji — deželi turizma. Predavanje je z zanimanjem poslušalo okrog 70 ljudi, pripravil ga je tov. Ivan ZELE. Jad. Lamutova razstavo V soboto, 18. februarja, bo ob 18. uri v Dolenj-kem muzeju odprta razstava najnovejših del akademskega slikarja — Vladimirja Lamuta. Ljubitelji umetnosti prisrčno vabljeni! Dragoceni šepet preteklosti Veter zavija po razvalinah, dež, sonce in zmrzal počasi k rušijo omet, kamenje in ostanke zidov, nekdaj veličastne grajske stavbe. Počasi, iz leta v leto se izpreminjajo razvaline v kup sivega kamenja. Cez desetletja, morda čez sto let, bodo izginili zadnji sledovi. Novi rod bo lahko le s pomočjo obledelih fotografij dobil predstavo o tem kakšni so bili v davni preteklosti gradovi — prebivališče že davno pomrlih fevdalcev. Slamnata streha in iz grobo obte-sanih brun zgrajena značilna dolenjska hišica z vežo, ognjiščem, izbo in krušno pečjo postaja redkost. Tehnika prodira s svojimi pridobitvami tudi na vas. Osamljena taborna cerkvica z napol razpadlim obzidjem, ki je v času turških vpadov nudila zavetje kmečkemu prebivalcu, se bo nevzdrževana zdaj zdaj sesula pod zobom časa. V njej dornujejo netopirji, veter žvižga skozi odprta okna, Ioputa z linami, pljusk dežja moči slike svetnikov, ki vzvišenih pogledov zro s sten, komor jih je pred stoletji naslikal neznan umetnik. — Glejte, tu je bilo taborišče naše čet« pred napadom! — pripoveduje skupini šolarjev partizan prvoborec in kaže z roko med drevje v gozdno globel. Nobenih ostankov partizanskega tabora nI več, toda on se ga dobro spominja. In kaj bo, če nenadoma umre? Ali bo še kdo, ki se bo spominjal? Tako je z mnogimi prizorišči bojev, pohodov, s partizanskimi skrivališči, kurirskimi javkami, za NOB pomembnimi kraji in predmeti. Kolovrat, preslica, na stari način kovane burkle, tečaji za vrata, stara konjska podkev, da celo navaden lesen kmečki voz, vse lio bo prav kmalu izginilo. Srajca iz hodnega platna, hlače robače, doma stkan suknen površnik, lončena posoda in še mnoge druge stvari izpodjeda razvoj. Stari, idilični kraji izpreminjajo zaradi novih gradenj svojo prejšnje lice, človek jo tudi, v preteklosti ustvaril mnogo, zidal hiše po svoje, se po svojo oblačil, delal, se veselil in živel. Da, celo jezik sc izpreminja. Stari izrazi izginjajo, zamenjujejo in in izpodrivajo jih novi. Marsikaj postaja preteklost, navzlic temu pa se to celo pridobiva na pomenu in vrednosti, saj je vsa naša sedanjost zgrajena na preteklosti. Na videz nepomembni, drobni predmeti, ruševine stavb, mesta, kraji, umetniške tvorbe in pokrajine pričajo o preteklosti našega ljudstva. Za nas in poznejše rodove pomenijo dragocen dokaz o tvornosti, kulturni stopnji in duhov- . nem bogastvu naših prednikov in njihovem zgodovinskem razvoju. Med te dokaze prištevamo preprosto orodje, izdelano pred stoletji in tisočletji ter največje umetnine. Mnogo zgodovinsko pomembnih, neprecenljivih vrednosti, ki pričajo o Preteklosti našega ljudstva se nam je ohranilo, mnoge pa smo tudi izgubili. Nekaj so za ohranjanje leh vrednot skrbeli posamezniki, družine in razna društva, pozneje pa je skrb zn to prevzela država. Ze v stari Av-stro-Ogrski je bila ustanovljena komisija za spomeniško varstvo, nnto po prvi svetovni vojni, je njeno delo prevzel nov orgnn, izhajali so zakoni in predpisi, ki so določali naloge spomeniškega varstva. Mi smo začeli skrbeti zanj že med narodnoosvobodilnim bojem. Po vojni je spomeniško \'arstvo prešlo spet več organizacijskih oblik. Najpomembneje je to. da .Te postalo varstvo spomenikov velika naloga vse družbe in ne več le upravnih in znanstvenih organov, kot je bilo prej. Mnogo smo izgubili in mnogo zamudili. Med zadnjo vojno je fašistični okupator planil najprej po zgodovinskih in umetniških vrednostih našega ljudshva. Uničeval je kniige in arhive in odvažal umetnine. Zaka.i? Oporekal je obstoj slovenskega ljudstva, zato se je trudil odstraniti do- kaze njegove zgodovinske preteklosti. Mnogo je bilo uničenega med bombardiranji, mnoge umetnine in druge zgodovinske vrednosti so postale plen med NOV v naših gradovih, kamor se je zatekel ali okupator aH domači izdajalec in od koder so ga partizani izgnali z orožjem. Pa vendar hrani naše ljudstvo šc dovolj zgodovinskih spomenikov in umetniških vrednot, celo toliko jih je, da nas zanje marsikje zavidajo. Amerika je mlada država, zato sc trudi nadomestiti pomanjkanje lastnih zgodovinskih i:i umetniških vrednot z nakupom le-tch, kjer koli jih dobi. Zakaj torej ne bi svojih hranili in cenili tudi mi? Posavski, Dolenjski in Belokranjski muzej so opravili veliko nalogo pri zbiranju zgodovinskih predmetov, pri. njihovem urejanju in pri spomeniškem varstvu nasploh. Pomagale so jim komisije za spomeniško varstvo pri raznih organih. Cas je, skrajni čas, da prične pri (em pomembnem delu pomagati vse ljudstvo, organizacije, podjetja, skratka vsa družba. O tem je razpravljal okrajni ljudski odbor na zadnji seji in sprejel priporočilo Dolenjskega muzeja, ki mu je doslej na področju okraja bila poverjena ta skrb. Odborniki so živahno razpravljali. Sekretar okrajnega komiteja ZKS tovariš Franc Pirkovič-Cort je o, spomeniškem varstvu povedal nekaj zelo lepih misli, ki jih skoraj v celoti posredujemo bralcem. Dejal je: — V posebno veselje mi jc, ko odborniki OLO razpravljajo o tako pomembnem vprašanju, kot ie kulturna zgodovina Slovence in našegn okraja. Kultura šteje med osnovne temelje socializma in je pogoj našega razvoja, V naglici življenja, v dobi tehnike in vsem tem, kar nas obkroža in zaposluje, smo včasih radi enostranski. Zgodi se, dn pove- ličujemo tehnično plat našega dela na škodo one druge. Ne smemo pozabljati, da je v razvoju in v vsem kipenju našega časa najpomembnejši človek! Njega moramo bogatiti s kulturo, zgodovinski ostanki, o katerih razpravlja naš zbor, pa so tudi pri tem nadvse pomembni. Ne samo po denarju, človek mora biti bogat tudi po kulturi, prosveti in humanosti, zatin mora posebno slednje osvajati kot pomembno sestavino našega socializma. Okupator nas je prav zato tajil kot narod in je uničeval naše umetnine, ker je poznal njihovo vrednost! Neredko se do kulturne dediščine preteklosti obnašamo zelo slabo. Ostanki katedrale v Kostanjevici, Pleterje, razni gradovi in mnogo drugega so vrednote, ki bi jih drugi narodi preplačali z zlatom, če bi jih Ie mogli dobiti in proglasiti za svoje! Tudi spomenikov iz NOV nc cenimo dovolj. Se smo preblizu vsega lega, da bi poznali njihovo vrednost in jih ohranjevali! Naj uporabim primer, ki bo dokazal, kako cenijo našo kulturo v inozemstvu. Razstavi naših fresk se je začudil ves svet, ki ni mogel verjeti, od kod malemu balkanskemu narodu tako velike umetniške vrednote. Gostovanje Slovenskega okteta v inozemstvu je doživelo nesluten uspeh. Slovenska pesem, ki so jo zapeli naši pevci, je povedala tujim narodom o nas več, kot bi lahko še tako dolge študije in kopica knjig. Sprejeli so jo, našo pesem, kulturno dediščino naših prednikov in ji dali najboljšo oceno. Z njo smo se predstavili kot kultu-rsn narod. Takšnih vrednot imamo mnogo. Ne poznamo njihove cene, zato je pač naloga nas vseh, vse družbe, da spoznavamo kulturnozgodovinsko preteklost svojega ljudstva, saj bomo lahko nanjo vedno in povsod ponosni! Hkraii s tem pa bomo spoznavali svojo cen" M. Ob letošnjem črnomaljskem prazniku (Nadaljevanje s 1. strani) jenega dela. Komunalni s:-stem, ki tako jasno dokazuje upravičenost obstoja, je sprostil vse pobude naših ljudi in podpira vsa pozitivna stremljenja posameznikov in krepi socialistično demokracijo. Dostojanstvo in volja človeka prihajata vse bolj do izraza, saj je človek v pravih socialističnih odnosih osrednji in najvažnejši činitelj. Ze teh nekaj naštetih dejstev pač jasno priča "dn +ndi ufodili «- ŠOLSTVO IN PROSVETA. dogradili bodo šolo v Dragatušu in zgradili 7 učilnic za osnovno šolo v Črnomlju. Dogradili bodo viniško osnovno šolo, adaptirali ostale šole in nabavili potrebno opremo. Opremili bodo kino dvorani v Dragatušu in na Vinici ter pripravili vse za gradnjo dvorane v Adlešičih. Dogradili bodo spomenik padlim borcem Bele krajine na Gričku ter obnovili in vzdrževali sedanje spomenike. ZDRAVSTVO: pripravili bodo načrte za gradnjo Zdravstvenega doma v Črnomlju, zgradili splošno in zobno ambulanto na Vinici ter opremili prostore za zobno ambulanto v Semiču. CESTE: modernizirali bodo cesto Metlika —Črnomelj — Vinica, Nakazane so Ie večje negospodarske investicije, ki bodo izvršene v naslednjih petih letih. Gradnje se bodo začele, ko bodo na razpolago finančna sredstva in urejeno vse potrebno. Gradili bodo Po prioritetnem vrstnem redu. x Kot osnova za skoro trikratno povečanje brutoprodukta so sestavljal cf plana vzeli: prekoračitev lanskega plana (40 odst večja proizvodnja kot leta 1959), da bodo mobilizirali za izvršitev plana vsa prosta sredstva gospodarskih organizacij in občine, da se bo povečala proizvodnja zaradi večje storilnosti in boljše organizacije dela ter da bodo prenovili nekatere gospodarske objekte. Trikratno povečanje brutoprnduk la niso »mačje solze«. Plan je lep a velik. Ce ga bodo izvršili, o čemer ne dvomimo, se bo blacrinja občanov "hčutno dvienila J. P Sto let so na hribčkih okoli Ravnega samo pasli, orali in sejali. Ce je kdo potreboval pesek za hišo, da je nasul pot ali kaj drugega, ga je nakopal spodaj v dolini. Potem je tam blizu stekla avtomobilska cesta. Prišli so ljudje z vrtalnimi stroji in domačini so ugibali. "-Pesek iščejo!« so se nasmihali in zmigovali z rameni, kako čudni so ti »ženirji« iz mesta z dolgimi latami in zabojčki, v katere so previdno vlagali vzorce iz globine 5, 10, 15 in 25 metrov. Nato je vse utihnilo. V mestu pa so o tem veliko govorili: na okrajnem ljudskem odboru' in v pisarnicah Investicijskega biroja; pobuda se je združevala z idejo: povečati narodni dohodek in proizvodnjo v naših krajih. -Tu leži več kot 200 milijonov ton najboljših kremenčevih peskov! Vsa Zahodna Nemčija nima niti treh takih nahajališč kot je naše Ravno, čeprav jim ne manjka ne peska ne tovarn za steklo in za kremenčeve zidake! Dve sto let bi lahko izdelovali, iz te dragocene surovine kaj ... .KAJ'.-" Ta -kaj« se je zavrtal ljudem v možgane kakor vijak. V mapah so se začeli kopičiti Podatki geologov, inženirjev gradbene stroke, mnenja kolektiva podjetja »KREMEN«, ki naj bi postalo investitor nameravanih gradenj. Tehnolog in drugi specialisti INVE-STITORSKEGA BIROJA v Novem mestu so izoblikoval: predlog: Na Ravnah predlagamo zgraditev TOVARNE PENJE-NEGA BETONA: 70.000 kub. metrov na leto; dobava v poljubnih profilih po željah gradbenih podjetij, bodisi v obliki stavbnih elementov, nosilcev in pod. Zraven tega obrata naj stoji TOVARNA KREMENČEVIH ZIDAKOV: letna proizvodnja 13 milijonov 536 tisoč kosov zidnih enot. Proizvodnja v obeh obratih: izrazit primer avtomacije. Docela mehanizirana obrata bosta zaposlila le 112 ljudi. Kompletna investicija za oba dela znaša 910 milijonov dinarjev. Za vso strojno opremo je mogoče dobiti inozemski kredit V naši državi ni še nobene tovarne te vrste. Gradijo sicer dve podobni tovarni, ki pa ne bosta delali po našem sistemu, niti ne s polno avtomacijo. nam bo laže in prijebneje rezati kruh sebi in svojim otrokom. Iz domače zemlje bomo jemali njene zaklade in jih preoblikovali v izdelke, ki jih danes tako zelo potrebujemo: v kremenčeve zidake in penje-ni beton. Iz proizvodnje obeh obratov na Ravnem bo mogoče na primer zgraditi: iz pe-njenega betona do 2000 stanovanj, iz kremenčevih zidakov pa 900 stanovanj na leto. Ustanoviteljev! načrti se uresničujejo Delo, ki smo ga pravkar opisali, je predmet poslovanja mladega kolektiva INVESTICIJSKEGA BIROJA v Novem mestu. Okrajni ljudski odbor ga je ustanovil, ker je živo občutil potrebo po podjetju, ki bi s pomočjo znanstvenikov in praktikov raziskovalo in proučevalo možnosti, kako povečati proizvodnjo v domačem okraju, kako najpametneje vlagati nove investicije v gospodarstvo in izven njega. Ze prvo leto je docela potrdilo koristnost zamisli ustanovitelja. INVESTICIJSKI BIRO je sprojektiral programov za skupno vrednost 12 milijard in 80 milijonov dinarjev, od česar odpade na bodoče gospodarske investicije v okraju 97,7 "/o in 2,3 % na negospodarske naložbe. Ce ■ primerjamo interni plan mladega podjetja z realizacijo v prvem le- treb pa je pripravil nekaj projektov za javne stavbe. Izkoriščanje domačih bogastev — nekovinskih rudnin, lesa. lepot narave za turizem in pod. — je osnovna dejavnost za projektiranje v novomeškem INVESTICIJSKEM BIROJU. OLO planira v novi petletk: precej investicij; samo v industrijo bomo vložili predvidoma po 5 in pol milijarde dinarjev na leto. Brez pravočasno in temeljito pripravljenih programov ter projektov danes sploh ni mogoče razpravljati o kakršnikoli investiciji. Samo lani so dodelile banke industriji v našem okraju 3 in pol milijarde. Lani sprojektiranih 12 milijard je najboljši dokaz, kako potrebno je delo INVESTICIJSKEGA BIROJA, ki mora delat; programe vsaj za 3 do 4 leta vnaprej; pove pa nam tudi, kako zelo nam je tako podjetje manjkalo že prej in da je bilo ustanovljeno pravzaprav že nekoliko pozno. Ze v tem kratkem letu obstoja pa je z delom docela upravičilo svoj obstoj. Pomembna naloga, ki si jo je kolektiv INVESTICIJSKEGA BIROJA postavil na prvo mesto, je želja spremljati investitorja od ideje do realizacije — se pravi od prvih zamisli o koristnosti neke nove investicije do trenutka, ko bo stekla proizvodnja v novi tovarni, rekonstruiranem obratu vestitorjem pomagati in jih spremljati na vsej poti: oc' ideje do tovarne. Caj je v mapah z naslov »IZDELANI PROJEKTI« Obrata za izkoriščanje kremenčevega peska na Ravnah smo že omenili. IBN je izdelalo investicijski program v tehnološkem in ekonomskem pogledu tudi za TOVARNO RAVNEGA STEKLA v Novem mestu. Proračunska vrednost investicije: milijarda in 458 milijonov din, od tega za obratna sredstva 190 milijonov. Vrednost bruto produkta na leto 2 milijardi in 300 milijonov, kapacite'a nove tovarne pa bo znašala 4 milijo ne 425.000 kvadr. m ravnega 2 mm stekla. Rentabilnosi tovarna: 87 %. Slovenija bo ? novim objektom pokrila vsp svoje potrebe po ravnem steklu, nekaj pa ga bo. moč kasneje tudi izvažati. Kljub silno kratkemu roku so bili projekti pravočasno izdelani in tudi odobreni. Tehnološki postopek v tovarni bo najsodobnejši, saj bo mogoče izdelovati steklo vseh debelin od 2 do 20 milimetrov in po posebnem postopku, ki jamči izredno čistost stekla. Osnovne surovine: kremenčev pesek, apnenec in dolomit imamo doma. »KREMEN« bo dvignil svojo sedanjo proizvodnjo peskov od 50 do 90.000 ton letno, kasneje Skica bodočega hotela v Sevnici (Projekt: INVESTICIJSKI BIRO, NOVO MESTO) tem, da bi pepel odlagali v neko veliko globel) bo zgrajen obrat za izdelovanje materiala, ki je podlaga za enega izmed tipov lahkega betona. Lahko ga bodo konfekcionirali v formate, v vsakem primeru pa je to dc-ber, lahek in zanesljiv izolacijski material iz odpadka, ki bi sicer šel v smeti. Osnovna ideja za sinter pe- OD IDEJE DO TOVARNE INVESTICIJSKI BIRO, NOVO MESTO, podjetje za ekonomsko, tehnološko in gradbeno projektiranje, po prvem letu svojega dela, uspehov, načrtov in pričakovanj za bodočnost tu njegovega obstoja, je treba ugotoviti: plan 15 milijonov din, kot »bruto proizvod podjetja«, je bil presežen za 240 odstotkov. Primerjajmo še vrednost izdelanih investicijskih in idejnih projektov ter glavnih projektov za nekatere naročnike s stroški za to delo: 36 milijonov planske realizacije proti 12 milijardam spro-jektirane vrednosti. Na stroške projektiranja odpade dobre 3 promile, kar je prav go- ali povečani delavnici. Vskla-jeno z gospodarskim načrtom razvoja v okraju poteka delo INVESTICIJSKEGA BIROJA: njegovi tehnologi, gradbeni inženirji, ekonomisti in drugi strokovnjaki pomagajo raziskovati, v katera interesantna področja kaže vlagati zdaj in v bližnji prihodnosti večja ali manjša sredstva. Surovinska baza, možnosti za prodajo izdelkov na domačem in tujem trgu, vprašanje konkurenčnosti, morebitne devizne kalkulacije, skladnost načrta z republiškim in zveznim družbenim planom, problem kadrov in dolga vrsta drugih vprašanj — vse to je treba poznati in vedeti, ko dobivajo želje in ideje svoje prve konkretnejše oblike v osnutkih bodočih planov. Z vsemi temi nasveti je treba naročniku-investitorju vsak čas postreči, med že začetim delom pa budno spremljati tehnologijo, saj se na svetu vedno vse spreminja in kar je bilo na primer lani v kakšni panogi še moderno, je letos že malce zastarelo. Dopolnjevati programe z najnovejšimi tehnološkimi izsledki je prav zato dolžnost projektiranja. Ko je revidiran in potrjen idejni projekt, sledi izdelava glavnega projekta. Vmes je treba pripraviti za banko zahtevek za posojilo, to je dolga, zapletena vrsta obrazcev, pravzaprav ekonomska študija. Sledijo kontakti s proizvajalci opreme, vedeti je treba vnaprej za kreditne pogoje, dobavne roke, morebitne nakupe strojev ali opreme v tujini, spet z dobrim poznavanjem tehnologije po svetu. Kako JE INVESTICIJSKI BIRO kot prvo projektivno podjetje v državi organiziralo posvetovalno in nadzorno službo za investitorje, nam pove ponudba, ki jo lahko preberete na tej strani. Je samo dokaz več, da hoče podjetje in- pa celo na 150.000 ton. To, kar imamo v domačih tleh, bomo pošteno izkoristili. Program TOVARNE ZDRAVIL »KRKA« v Novem mestu za nov obrat antibiotikov (investicija 800 milijonov din) je delo IBN. Izdelan je program tudi za Prehranbeno industrijo v Črnomlju za proizvodnjo sadnih koncentratov. Res, nobenega posebnega povoda ni za kakršenkoli jubilej; ne gre za reklamo in ne za iskanje dela. Ni še minilo leto dni, kar je bilo 20. maja 1960 registrirano v Novem mestu novo podjetje, o katerem vedo mnogi še danes zelo malo, marsikdo pa tudi ničesar. Zato se vam predstavlja INVESTICIJSKI BIRO, PODJETJE ZA EKONOMSKO, TEHNOLOŠKO IN GRADBENO PROJEKTIRANJE. 7. oktobra 1959 je OLO v Novem mestu na dveh listih papirja izdal odločbo št. 01-1-187, s katero je Okrajni ljudski odbor podjetje ustanovil in mu določil tele naloge: © Raziskovanje in proučevanje možnosti za investicijsko vlaganje v gospodarske in negospodarske panoge na področju okraja Novo mesto; q priprava in izdelovanje investicijskih programov; @ izdelovanje investicijskih projektov v gradbenem, tehnološkem in ekonomskem pogledu od idejnih zamisli do dokumentacije, ki jo zahteva banka za odobritev posojila, kakor tudi glavnih projektov; 0 izvrševanje vsakovrstnih uslug investitorjem; $ prevzemanje nadzora in pomoči pri realizaciji Investicij. Z 800.000 dinarji začetnih osnovnih in obratnih sredstev je kolektiv začel svoje delo. Za njim je prvo leto dni življenja, načrtov ln prvih uspehov. Ali jih poznamo dovolj? Danes se vam predstavlja. Tako se je začelo. Ideji in spodbudi je sledil Investicijski program in idejni projekt. Zamisli mnogih strokovnjakov — vmes so bili načrti, inženirjev, geologov, ekonomistov, tehnologova študija s predlogi in skice, fotografije podobnih strojev v inzozemsitvu, sheme za obratovalni proces, predračuni za Izkope, gradnje, montažne stavbe novega obrata, skice za polnjenje avtokiav, mehaniza-ran odvoz in nakladanje gotovih izdelkov, sfcice dovoznih cest in priključka na avtomobilsko cesto, pa predračuni vseh instalacij, vse navadno še v dveh variantah — so začele dobivati jasnejše oblike. Desetkrat je bilo treba vse podatke, predloge, študije in načrte prekopirati in zvezat: v lične mape in knjige, da so lahko šli programi na ogled in potrditev v Ljubljano in naprej v roke Investicijski banki. Prvim projektom bo sledil se glavni projekt. Potem bodo nekega dne pripeljali na Ravno bagerje in mehanične lopate bodo začele odkrivati zemljo. Dotlej pa morajo bit: pripravljeni vsi, tudi najmanjši načrti za sleherni vijak, cev, podstavek in stroj, za električno in vodovodno napeljavo. Ekonomske, tehnološke in gradbene študije za projekt RAVNE so medtem narasle vsaj za 50 kg teže; v njih je zbrano dragoceno gradivo, ki kaže pot od ideje do nove tovarne. Ko bodo na Ravnem prišli Iz strojev prvi kremenčevi zidaki in prvi kubika penjenega betona, se ljudje v okolici ne bodo več posmihali inženirjem; stodvanajstim domači- tovo izredno nizka številka. INVESTICIJSKI BIRO v Novem mestu si je. že v prvem letu obstoja izbral specialno področje: projektiranje industrije gradbenih materialov, lesne industrije, turizma in gostinstva, kar v celoti odgovarja tudi potrebam in načrtom okrajnega perspektivnega razvoja, pravtako pa je v skladu s smernicami programa razvoja gospodarstva v LR Sloveniji za obdobje 1961 do 1965. S stanovanjskimi problemi se podjetje ne ukvarja. INVESTICIJSKI BIRO ni projektiral nobenega stanovanjskega bloka, zaradi nujnih po- TA PROSTOR SMO ODSTOPILI INVESTICIJSKEMU BIROJU, NOVO MESTO Pomoč lesni Industriji v okraju Za KOPITARNO v Sevnici je IBN izdelal program strojne rekonstrukcije in nato načrte za kompletno rekonstrukcijo ter preselitev tovarne na sedanje travnike ob Savi. — MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA v Sevnici bo po zaslugi projektov IBN povečala proizvodnjo od 162 na 542 milijonov din letno. Program kompletne rekonstrukcije (za 400 miiljonov investicij) bo dal skupnosti še več specialnih izdelkov tega znanega kolektiva, ki slovi doma in po svetu po stilnem pohištvu, opremah za reprezentančne stavbe in izdelavi pohištva po specialnih naročilih. Izdelan je bil tudi projekt za MIZARSTVO v Brestanici in za NOVOLES v Novem mestu, ki bo preselil obrat drobnega pohištva v Stražo, s čimer bo izboljšal pogoje za obratovanje, z večjo koncentracijo podjetja pa bodo ustvarjene možnosti za uresničitev lesno industrijskega kombinata na Dolenjskem. Sinter pepel in cementarna na Senovem Odlaganje pepela je postajalo za Termoelektrarno v Brestalnici iz leta v leto težji problem. Namesto da bi metali pepel v potok in z njim še nadalje onesnaževali vodo, bodo zdaj pridobili na leto 35.000 t sinter pepela za gradbeni material. Samo tri take tovarne so doslej v Evropi; brestaniška bo četrta. Za 270 milijonov din investicij (pri čemer je vštetih 80 milijonov, ki so že bili namenjeni za od-pepeljevanje iz elektrarne s pel izvira že od ELESA, kjer je na tem delal inž. Kobler. Izdelan je investicijski program za obrat ISKRE v Novem mestu, v katerem bodo izdelovali selenske usmernike. 117 ljudi bo izdelalo na leto za milijafdo dinarjev vrednosti; rentabilnost obrata znaša 102 %, predračunska vrednost investicij pa 170 milijonov na osnovna in 253 milijonov za obratna sredstva. V izredno neugodnih pogojih in rekordnem času je kolektiv IBN pripravil s sodelovanjem sorodnega biroja v Trbovljah projekt za novo CEMENTARNO NA SENOVEM. Investicija 4 milijard bo omogočila proizvodnjo 200.000 ton prvovrstnega portland cementa vseh kvalitet. Senovčani imajo z novim objektom izredno srečo: kvalitetne surovine — apnenec ,lapor in kremenčev pesek — so na kraju samem, tik nad bodočo tovarno. Redke so tovarne na svetu, ki bi imele tako ugodno lego! Premog, s katerim bodo kurili peči, bo dajal rudnik, ki počasi zmanjšuje proizvodnjo; ne bo treba graditi nove separacije, ker bo remi i premog dober za ce-mentano. Električno energijo bo dajala brestaniška termo- narjev zaradi nadaljnje izpopolnitve tehničnih naprav in dodatkov po najnovejšem sistemu. Ce lani ne bi bili pravočasno izdelani projekti za novo cementarno, se zdaj verjetno ne bi mogli v našem okraju pogovarjati o novi cementni industriji na Senovem ... Turizem — zlato jama, z katere še ne jemljemo dovolj... Med naravne zaklade štejemo v okraju predvsem tud; lepote naših krajev. Ze večkrat smo ugotovili, da nam je avtomobilska cesta odprla pot v svet, da je to naša žila-dovodnica. Razvijati pa moramo turizem predvsem na vseh stranskih vejah te velike aorte — vzdolž stranskih cest in potov, kjer vabijo gradovi in doline, reke in potoki, ribištvo in lov, muzeji, zdravilišča, zgodovinske in naravne znamenitosti, spomeniki iz let NOB in še marsikaj, s čimer je Dolenjska s Spodnjim Po-savjem in Belo krajino zares bogata. • Načrti INVESTICIJSKEGA BIROJA? V izdelavi je projekt novega hotela v Sevnici, sledila bo ureditev Hmeljnika, program za dolino Koipe, za Gorjance (verjetno z večjim hotelom), ureditev Mirenske doline in še kaj. Trenutno najvažnejša naloga pa bo kompleksna ureditev Žužemberka za letošnjo proslavo 20-letnice vstaje, katere središče bo ta starodavni kraj ob Krki. Biro že pripravlja projekte za kon-servacijo gradu, ureditev muzeja in gostmsko-turističnega objekta v gradu, odstranitev ruševin, ureditev trga, prestavitev vodnjaka, sodelovanje pri obnovi ceste Ivančna gorica—Žužemberk—Straža. Ni slučaj, da si je INVESTICIJSKI BIRO izbral tudi turizem in gostinstvo za predmet svojega udejstvovanja; obe področji sta sestavni del v planu predvidenih prizadevanj, da tudi s tema gospodarskima panogama pomagamo najim krajem do večjega cijskega biroja potrjuje v praksi misel o decentralizaciji takih služb in njihovi specializirani prilagojenosti lokalnim potrebam. V novomeškem okraju bomo v prihodnjih letih še marsikaj zgradili, obnovili in povečali. Pri vsaki investiciji bo vprašanje rentabilnosti, smotrnosti naložbe, čedalje važnejše. INVESTICIJSKEMU BIROJU se obeta po vsem tem, kar smo pravkar našteli (omenili pa smo samo nekatere glavne objekte, ki jih ja lani projektiral IBN). še veliko hvaležnega dela. Ga bo zmogel s sedanjim kadrom? Zdaj je kolektiv zaključena, strokovno in ekonomsko utemeljena celota 17 ljudi, izmed katerih je 7 fakultetno izobraženih strokovnjakov; imajo inženirje, gradbenike, arhitekte, ekonomiste in druge uslužbence, povečali pa bodo število stalnih nameščencev na 25, kar zahtevajo potrebe, dovoljujejo pa prostori, ki so si jih pridobili. Iz skromnega začetka se je podjetje po prvem letu že tolikanj finančno okrepilo, da je lahko razporedilo na sklade 12 milijonov dinarjev. Uporabili jih bodo izključno za ureditev prostorov in sorazmerno drago opremo; samo razmnoževalni aparat stane na primer milijon dinarjev. Vse delo v kolektivu je akordirano; vedno so roki naročnikov izredno kratki in ni se še zgodilo, da bi kdo izmed investitorjev dejal, da se mu ne mudi. Ker so uslužbenci plačani po učinku, se vsak do kraja potrudi, da kvalitetno in pravočasno izpolni naloge. Delo jih pri tem tako zaposli, da ne iščejo drugih honorarnih služb, saj se zavedajo, da terja dobro projektiranje celega človeka. Prav zato bodo število uslužbencev še povečali. Pri vsem tem pa je bil INVESTICIJSKI BIRO v Novem mestu lani precej pod planiranimi osebnimi prejemki sorodnih jugoslovanskih podjetij, v katerih je prišlo leta 1959 na enega zaposlenog* 637.500 din prejemkov, v IBN pa lani 469.000 dinarjev, kar pomeni, da so za 33 odstotkov pod povprečjem. Težava, ki ovira projektivna podjetja, tare tudi INVESTICIJSKI BIRO v Novem mestu: premalo časa jim pu-'ščajo naročniki. Vedno se mudi, vedno je treba hiteti in se ozirati na roke razpisov in bančnih natečajev. Drugod po svetu je tako, da projektirajo objekt na primer dve leti, gradijo pa ga največ leto dni. Pri nas je žal dostikrat prav narobe: projekt bi moral biti gotov za vsako ceno v nekaj mesecih ali največ v pol leta, potem pa gradimo objekt tudi 2 in celo 3 leta. Prav na projektanta pa vse kaže s prstom, Če ni kaj prav in ne teče tako kot si investitor želi. Tudi v INVESTICIJSKEM BIROJU se dobro zavedajo, da mora biti. projekt tak, da bo investitor od izvajalca del vsak trenutek lahko zahteval, kako mu mora objekt graditi, instalirati oziroma opremljati. Zato hočejo oddajati samo kvalitetna dela, nikakor pa ne želijo več primerov kot je na primer naročnik, ki jih je priganjal k delu, da so še in še hiteli podnevi in ponoči, ko pa je dobil projekt, ga mesec dni ni oddal na revizijo. Načrtno projektiranje se začne ob rojstvu nove ideje. Prilagojeno mora biti naravnim pogojem predvidenega dela, vse do kraja je treba vnaprej tehtno premisliti, dodobra preštudirati, primerjati in soditi z različnih vidikov, oceniti s stališča potreb in koristi domačega kraja in širše jugoslovanske skupnosti, šele potem na pride na vrsto mehanična opata in bager. Tako načrtno in kvalitetno delo je tudi delovni program mladega INVESTICIJSKEGA BIROJA v Novem mestu, ki se vam oredstavlia danes s svojim programom in z dosedanjimi u-snehi ter problemi, SPOŠTOVANI INVESTITOR! Projektivno podjetje -INVESTICIJSKI BIRO« v Novem mestu je kot prvo v državi organiziralo posvetovalno in nadzorno službo za Investitorje. Zagotovilo si je skupino strokovnjakov, ki lahko na željo investitorja organizirajo na kateremkoli gradbišču v L RS lokalen, splošen aH projektantski nadzor vseh vrst gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Kvaliteto betonskih in armirano-betonskih del na Vaši gradnji lahko spremljamo stalno z našo letečo ekipo, ki na željo investitorja v dogovorjenih ali pogodbeno določenih časovnih presledkih analizira svež beton na Vaših objektih pred vgraditvijo in izda takoj po zaključeni analizi, ki sledi že v nekaj urah, izvid o kakorosti betona in vseh betonskih sestavin. Za tak način preiskave in nadzora je naša ekipa najbolje opremljena. Ekipo vodi strokovnjak-speciallst za vprašanja kakovosti gradiva in gradbenih del. Poleg kakovostne kontrole svetuje Vam in Vašim izvajalcem glede organizacije in Vam pomaga, da lahko gradbena dela v poljubni fazi Izgradnje končate kvalitetno in čim eeneje. Investicijski biro prevzema obračun gradbenih del in Vam lahko preskrbi lokalne nadzorne organe za vodenje gradbene knjige in gradhrnega dnevnika. Na Vašo željo vodi pogajanja za prevzem gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z Izvajalci, prav tako pa Vam svetuje pri izbiri gradiva in dobaviteljev. Investicijski biro posreduje ponudbe domačih in Inozemskih dobaviteljev strojne opreme in Vam v vsakem oziru pomaga pri izvedbi Vašega investicijskega programa. Na Vašo željo Vam pošljemo strokovnjaka, ki Vam bo podrobno razložil naše metode kontrole kakovosti in nadzora ter Vam predlagal naše pogoje za stalno posvetovalno in nadzorno službo v zvezi z Vašimi investicijami. Nadejamo se, da se boste sedaj ali v bodočnosti poslužili posvetovalnih ln nadzornih uslug, ki Vam jih nudimo in Vas tovariško pozdravljamo! INVESTICIJSKI BIRO - NOVO MESTO. Najsodobnejši cementni mlin, kakršen je predviden tudi za novo cementarno na Senovem elektrarna. Rešen bo problem odpadnih voda v senovški dolini in eksistenčno vprašanje rudarjev. Med elektrarno in rudnikom bo stala nova cementarna, s čimer bodo kar najbolj izkoriščeni vsi naravni viri, obrat, pa bo popolnoma mehaniziran. Primer senovške cementarne kaže, kako važno je spremljati načrte investitorja tudi potem, ko je idejni projekt ?e gotov. Investicijski biro je potem, ko je bil projekt v roku oddan na natečaj, študiral razmere v cementni industriji naprej in prav pred kratkim ugotovil.*da so se pokazale možnosti za nekatere najnovejše tehnične izboljšave, ki bodo zmanjšale investicije za približno 400 milijonov di- razcveta. Prav tu pa je načrtno in strokovno delo še posebno pomembno. V sodelovanju z OLO. z gostinsko in turistično zbornico :n s komunami bo INVESTICIJSKI BIRO vložil vse sposobnosti svojega kolektiva, da bomo tudi turizem v okraju izgrajeval' na najsodobnejših načelih. Pri objektih, ki so bili začeti že prejšnja leta, novi INVESTICIJSKI BIRO lani ni sodeloval, zato jih tu tudi posebej ne omenjamo. Lani: 140 naročil! Da je bilo novo projektivno podjetje potrebno, nam pove tudi register njegovih lanskih projektov: 140 naročil! Ustanovitev domačega investi- TBC IZ OC1 V OC1 Naš današnji sestavek vas seznanja z življenjem na Oddelku za tuberkulozo pljuč Splošne bolnišnice v Novem mestu. Včasih je bila tuberkuloza zanesljivo smrtna bolezen, danes pa jo morejo zdravniki z modernimi zdravili popolnoma pozdraviti. Tudi na Dolenjskem je primariju dr. Smrečniku, dr. Zckrajščkovi, dr. Trobilu in.njihovim sodelavcem uspelo zmanjšati njen obseg na minimum. Opravili so ogromno-delo: pregledali so skoraj sto tisoč državljanov. Umrljivost na njihovem področju se je od leta 1951 do letos i zmanjšala od 6fi2 na 2,25 smrtnih primerov na deset tisoč prebivalcev. Lahko rečemo, da se bliža čas, ko tuberkuloze kot bolezni ne bo več. Zdaj pa prisluhnite, reportaži o ljudeh, ki ji danes še gledajo v obraz. Sedel sem tako, da sem svoje nove prijatelje lahko neprisiljeno opazoval. Vprašujoč, kratek pogled je zdrsnil od časa do časa z igralnih podobic po mojem plašču ali čevljih. »Herc je adut...« Tisti trenutek sem se zavedel. Tedni, meseci... »Stiham!« Zdaj je seveda prepozno. Samo še nekaj minut v svoji srajci in hlačah, potem pa vsa meglena bodočnost v progasti pidžami in rjavem plašču iz velvetona ... Preoblekel sem se v kopalnici. Nehote mi je obstal pogled na nekem robu nove garderobe, kjer so bile uvezene nerodne, rumene črke: TBC. >*Ti boš crknil!- so mi razložili pozneje v sobi. Vsekakor lep pozdrav in prijetna tolažba. Ce hočeš napisati poročilo o neki stvari, moraš biti sam zraven. Novinarji v Kongu in Laosu stoje v isti vrsti z juriš-nimi bataljoni, torej tvegajo življenje, da bi pisali reportažo. Kaj pa jaz? . Z mano je drugače: Jaz pišem reportažo, ker sem tvegal življenje! Nekaj besed v pojasnilo Kot mene nekoč je danes tudi vas prav gotovo spreletel srh, ko ste zagledali prve tri črke našega naslova. Res je: TBC pomeni tuberkulozo — je-tiko, sušico —, nekdaj eno najhujših bolezni, ki je sledila kot zvest stra'žar revščini, lakoti in nehigienskim razmeram. Od takrat je ostal njen strašni sloves in naš trepet pred njo, čeprav bolezni v tistem pomenu besede, ko si bil zapisan smrti, čim se te je dotaknila, ni več. Tudi mene je spreletavalo, ko sem nekoč obiskal prijatelja. Živo sem si predstavljal, kako mi kobacajo bacili v usta in nos. Zdelo se mi je celo, da sem dobil nekaj stopinj vročine. Niti sanjalo pa se mi ni, da je prav toliko teh drobcenih Kocho-vih živalic na vsakem (čeprav skrbno umitem) kozarcu v gostilni, na vsaki kljuki, na vsakem dinarju, v kinu, v zraku, skratka povsod! Zakaj pa potem ne zboli več ljudi? Saj jih. Veliko. Morda vsi, če ne vsi, pa skoraj vsi. Le da se malokdo tega zaveda. Naše telo ima namreč proti bacilom svojo »milico«, ki jih takoj ko vstopijo zgrabi in ... točno! — prav od te bitke je odvisno vse. Ce je milica dovolj močna, da vsiljivce nažene, smo krizo preboleli, ne da bi sploh vedeli za to. V nasprotnem primeru se boj nadaljuje. Organizem pošilja na napadeno mesto vse več miličnikov (majhnih belih krvnih telesc), ki jih sam proizvaja. Seveda se ta napor povečane proizvodnje pokaže tudi na zunaj s povišano temperaturo, nato s splošno utrujenostjo, potenjem ponoči ... Telo se bori, dela in — propada Dobra hrana in počitek mu pomagata; težaško delo, prehladi, neredno življenje mu jemljejo še tiste moči, ki jih puščajo Kochovi bacili! Zato je najboljša obramba pred jetiko — zdravje! Smešno! Pa je le res: bacili se raje naselijo takrat, ko je telo oslabljeno zaradi bolezni (pljučnica, gripa) in tam kamor najlažje pridejo. Ker so tako majceni in lahki, da plavajo po zraku, jih najprej potegnemo s sapo v pljuča. Tukaj je lepo toplo, sveže krvi za hrano dovolj — poizkusimo ... Na križišču je presunljivo zajokala sirena reševalnega avtomobila u stavil se je pred našimi vrati. »Fantje, novega dobimo!« Tudi zgornje nadstropje, kjer so ženske, je bilo polno radovednih obrazov. Šofer je s pomočnikom izvlekel iz avtomobila škripajoča nosila. Na njih je ležal bled, suh fant s svetlimi brčicami: »Silvo! Silvo je spet prišel,« so se pre-padeno spogledali. Silvo je doma nekje iz Bele krajine Dvakrat ali trikrat je bil že tukaj in preden je prvič prišel, so mu bacili pospravili že dobršen del pljuč. Vsa zdravniška umetnost mu ni mogla pomagati več kot zakrpati ostanek in strogo zabičati, ko je odhajal: »Gleji da boš pameten! Ne ženi se tako, pusti skrbi drugim in misli nase!« »Bom, bom ...« je nestrpno prikimaval Silvo, v duhu pa že videl, kako spet veselo drvari in poganja konjička po dišečih brazdah. Vrnil se je s krvavim izmečkom. Reševati ostankov ostanek je nehvaležen posel. Ne da se napisati kakšni občutki te sprele-tavajo, ko vidiš človeka, ki je z mislijo še ves v svojem gozdu, pri voleh, med trtami — v prsnem košu pa mu plahuta krvava praznina... To je groza počasnega umiranja. na oknih in nihče bi nas ne mogel zadržati, da se ne bi poslovili od fanta. So že pri vratih. V tem trenutku se je Silvo dvignil za nekaj centimetrov, se z muko nasmehnil, pomahal z levico in spet omahnil na blazino. Veke na oknih so zatrepetale: »Si videl kako .. .« Skozi stisnjeno grlo ni mogel nihče odgovoriti. Bilo je tiho kot za pogrebom. Nosila so zacvilila nekje v možganih in vrata so rezko tlesknila v zapaliih. Cez štiriindvajset ur je umrL »Preluba gospa dohtar.. .a Dokler z inštituta ne sporoče dvakrat ali trikrat, da v bolnikovem pljunku (izmečku, kulturi) niso našli bacilov, ne more nihče domov, pa čeprav je zxlrav kot riba. Marsikdo ostane še dalj, da pa le ne bi bilo prehudo, spuste zdravniki po temelJTtem posvetu koga tudi na »dopust«. Zadnjič so šli domov oče in zdravnike zdaj malce skrbi, saj so minili že trije dnevi, kar bi morali biti nazaj, pa jih še ni. Zunaj rahlo rosi iz teme in ura gre že proti deveti, ko zaškripljejo vhodna vrata. Dežurna zdravnica se razveseli: »O, oče! Ste vendar prišli, smo že mislili, da ste se izgubili!« »Pršu, pršu! Kaj pa bom?« Zaslutili smo, pravzaprav zavohali... »Ja oče, saj ste fajhienr" Tukaj šele se začno najhuje težave za zdravnike: odkriti in zdraviti bolezen na pljučih je z današnjimi sredstvi lahko, uspešno zdraviti kompleksno dušo tuberkuloznega bolnika pa zna le malokdo... Nekaj visi danes v zraku Prišel je »en nov«. Na obrazih glavnih navihancev, starih pacientov, žari nedolžno veselje: »Ta ga bo pa tolkel!« Popoldne mine kot bi trenil in težko je reči ali vzbuja večje zanimanje »ta nov«, ki »ga bo tolkel« ali pa kino, ki tudi samo enkrat na teden poživi hišo... Vse lepo hitro mine in tudi kina je kmalu konec. Dežurna sestra ugaša luči po sobah in iz najbolj pridnih postelj že prihaja rahlo žaganje. »Ta nov« se trudi na vse kripljc, da bi zadremal. Misli se mu pode po glavi in skozi odprta vrata je čez teraso slišati šumenje vode, ki pada iz korita pri bližnjem mlinu. Vse je mirno... »Škrt, škrt!« Kaj je to? »Skrt, škrt, škrt!« Lavdon! Novinec se zdrzne in si po-mane oči: saj škrta pod njegovim vzglav-jem! »Skrt, škrt! Miš! Seveda! Kot nor skoči pokonci in mahne z blazino po zimnici, da kar zabobni po verandah. »Skrt, škrt!« je spravljena po vseh mogočih tajnih! tičkih. »Je prišla dohtarca. pa je pela ko 1P Nič si ni dala k' seb, nič, nič, nič! ,Inf že spet bufet?' je rekla. ,Ste spet točil?'* pa: Seveda, v čaj sem ga dal!« nam po»] žikne ilegalni birt pa nadaljuje: »Vidiš, takole nastradaš, ko hočeš < gim dobro. Potlej pa še reče, da ga in pet litrov. Ce bi ga res imel, precej ga < gor: Fantje, pijte! Tako ga pa ne bom« nobenemu več, ga rajši vržem dol čez^ raso! Tudi za ta boljše prijatelje ga ne l več točil!« Ta boljši prijatelji seveda drugo jtl ganljivo moledujejo s svojimi štampera pri Lojzovi postelji in kdo bi bil tako t» ga srca... sicer pa bodo mati v nedv-prinesli drugega. t< »Al' ne gremo prej damu, r da se bo šajnalu ...« s-uij Pa je le moral iti: >ren »Na, zdaj sem šel pa na rengel, pali S primar rekel, da nimam nobene več kosole ne, da grem lahko domu ... Jaz sem Tire mislil, da bom tukaj dokler ne bodo češ) b zrele...« >dk lubi Barometer dobre volje ra iese I g anes vodi vizito tovariš primjčta ftjpl vendar se je Janez iz Bele krajP 4l ki je star partizan in sploh korajm' fant, vseeno odločil, da poprosi za dopr"1* ».. . za deset dni, hišo popravljamo.«0-»Pa boste vi zidali?« c* »Ne, ne! Samo zraven bom. Saj venr moram biti zraven kadar se hiša zida!« ov< »Kdaj pa greste?« lm' »Jutri, v soboto.« nn »Hm, jutri! Da boste lahko v nede-Y'; pili,« se nasmeje primarij, med vrati požuga: »Kar smo v vseh teh mesecih zdravili, lahko v enem tednu stran vrže »Viš, viš kako vse ve,- modruje Jane;:; " odhajajočo vizito. »To pa ne ve kako1** letos malo vina, da ga ne bomo kaj dcr° pili. Da ga prosim naj mi da deset jurjr" ne bi tako težko dal...« Zdaj pripomni še Francelj: ^ »Bodi vesel, da ima kapico nazaj. To znak, da je dobre volje! Ce bi jo imel čelu, ne bi Janez jutri videl Bele kra— ne. . .« in se spet loti svoje mreže s cof »Jože. na rentgen!« pokliče sestra. Jože je šele dva dni tukaj in mu je ti ba še marsikaj povedati: »Obleci si haljo, pa karton vzemi sabo!« »Zakaj pa karton?« »Da te vpišejo, glej ga! Pa blazino. Jože jo doslojanstfeno maha s kartont in veliko belo blazino pod pazduho po ho niku. na stopnišču pa se zbere domala [ nadstropja nesmejanih obrazov. Sele »-stra Mirko- na rentgenu pove nič hudr slutečemu Jožetu, da je tisto z blaži krepka potegavščina ... V »prostem času« Vprostem času« je odprta debela na cenejše razvedrilo: -Ja prijatelj, lahko kooperacija nj ' mu, ki ima dobro zemljo! Jaz pa dam t -liko za gnojilo m za seme, da mi nič : os'ane. če rn prav dobra letina. Kaj pa ^ dar je slaba? Preveč moram tvegati, d lavcu v tovarni je vseeno ali sije sonce ; pada toča, on ve, da bo na koncu mese dobil plačo. Jaz pa?« »Bi šel pa raje v zadrugo?" »Misliš, da je kar vsaka zadruga d bra?! Kaj pa če je ravno naša zanič, i ima dva milijona izgube ob letu?« Druga skupina se je zbrala okrog vet rana iz Prve svetovne: -Boš ti meni pravil, ko sem bil na S ški fronti pa v Rusiji pa na Nemškem, < se vrti zemlja okrog sonca? Saj nisem nc saj vendar razločno vidim, da pride son POGLED NA POSLOPJE ODDELKA ZA PLJUČNE BOLEZNI NOVOMEŠKE BOLNIŠNICE V KANDIJI Naša reportaža Vendar — zdravniki so čudodelniki. — Spet je prišel dan, da so lahko dejali: »Glej, da boš pameten. Ne ženi se tako, pusti skrbi drugim in misli nase!« »Bom, bom ...« Pripeljali so ga nazaj v reševalnem avtomobilu z rdečo peno_ na ustih. Pripovedoval je še, da bo kupil njivo, prodal junca in da ima opeko za novo hišo že naročeno. Zdaj leži že tretji teden na visoko podprtem vzglavju in oči ima zaprte. Diha kratko in sunkovito. S čim neki? Vsi napori zdravnikov in bolničarjev in strežnikov, vsi poizkusi, vse prečute noči, vsa zdravila, vse zaman! Silvo nima več pljuč! »Kaj ko bi ga dali domov?« Ta trenutek se je zbudil iz nezavesti. Oči so mu zasijale s poslednjim ognjem, presunljivo je zašepetal: »Ne, samo ne domov ...! Doma ... bom umrl!« in spet je spustil utrujene veke. Silvo je vedel, da greš lahko domov samo kadar si zanesljivo zdrav ali pa kadar... V nedeljo popoldne ga je obiskala žena. Kdo ji bo povedal kaj jo čaka jutri? Silvo je dobil injekcijo, ki podaljšuje življenje za štiriindvajset ur. Pri zavesti je in živahen. Kaj, če se mu le obrne na bolje? Pred hišo se je ustavil »rdeči križ«. Silva so oblekli in zdaj ga na nosilih nesejo v avtomobil. Pol petih je, vendar smo vsi »Kaj ne bom, ko pa pada. Luba moja ženska, to ni taku ajnfoh. Sm mislu, de bu pršu trahtar orat, pa kar lije! Zato sem pa tud urlaub podaljšou! Morte malu razumet kolk mam jest dela doma!« in možakar rahlo poboža zdravnico z dvema prstoma po licu. Obeta se ,hec' in publika se že zbira po hodniku. Zdravnica tipa očeta pod suknjičem, če je morda premočen in ga prepričuje naj gre spat, on pa se ne da odgnati: »Preluba gospa dohtar, povejte mi no kaj je z mojo kulturco! Bom šu hmal domu?« Zdravnica zmaje z glavo: »Saj ste komaj prišli,« ko pa začuti v očetovi malhi polliterico s kačjo slino, pripomni v splošno veselje navzočih: »Oče, oče! Poglejte vašo kulturco...« »Ja. to je pa za prjatlne!« »Kar zase prihranite, ampak za jutri, ne za danes. Zdaj se greva preobleč in spat, pa bo vse dobro!« »•Dobro? Mar nisem dober? Sej sem trezen!« »No, trezen ravno ne, kaj?« »Hedu pjan pa tud ne!« Dan je podoben dnevu ZDRAVI BOLNIM: TELEVIZOR Uredništvo Dolenjskega lista se je odločilo, da s pomočjo dolenjskih podjetij in naročnikov našega tednika izvede skromno akcijo. Podmladkarji Rdečega križa po šolah v okraju so zbrali za bolnike Pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu čez tisoč knjig za knjižnico, prosvetno društvo SVOBODA »Dušan Jereb«, jih razveseli s svojim programom kadar je le mogoče, mi pa smo sklenili zbrati sredstva, da bi jim lahko v imenu zdravih soljudi kupili televizijski sprejemnik. Nekaj ur programa na dan lahko precej zmanjša enoličnost dolgotrajnega zdravljenja rnars'kate-rerau izmed stonetdesetih bolnikov v bolnišnici nad Krko. In slopctdesct-tisoč dinarjev res ni taka vsota, da je dežela, i/ katere so doma bolniki (Kočevska, Bela krajina, Posavje, Suha krajina in Dolenjska) ne bi mogla zbrati. Ze jutri pričakujemo prva nakazila na naš tekoči račun št. G06-70 3-24 pri Komunalni banki v Novem mestu, sprejeli pa bomo tudi najmanjše prispevke, ki bi jih posamezniki poslali ali prinesli v naše uredništvo na Glavni trg št. 3 v Novem mestu. Priskočite na pomoč v človekoljubni akciji! Imena vseh darovalcev bomo po želji sproti objavili v našem listu. Pri vseli nakazilih denarja po pošti navedite na hrbtni strani položnice oziroma na virmanskem nalogu še pripis: »Za televizor bolnikom TBC«. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA »Ze gre jo!« »Kdo je danes?« »Dohtar!« Vsi vedo kdo je ,dohtar', kdo .dohtarca' in kdo .primar'. Več zdravnikov namreč ni na oddelku in tako so si ti trije zlahka razdelili »funkcije«, morda nekoliko težje dolžnosti,'saj morajo izmenoma dežurati na oddelku, razen tega pa še obiskovati dispanzerje v Žužemberku, Trebnjem, Črnomlju, Kočevju in Novem mestu. Ce bi imel dan kaj več ur, bi še morda šlo, tako pa — seveda, plačani so z dinarji, z več dinarji kot morda kakšna uradnica, ki ji je edina skrb, da ne bi turška ob pol desetih ušla po kuhalniku in se takoj nato že lahko pripravi, da ne bo zamudila pravočasnega starta pet minut pred drugo uro... »Dobro jutro!« Res je .dohtar'. Vizita, ki jo vodi, se pozanima za temperaturo, predpiše tablete, pokara koga, če je sinoči razgrajal... In potem se začne počitek. Glavna naloga bolnika je, da počiva in je, spet počiva, kaj malega poje, se sprehodi pod balkonom, še kaj poje in gre čimprej spat. Lahko si mislite, da je tak delavnik za človeka, ki je garal od vida do vida, korenita sprememba. Hitro se popravi in najhujša nevarnost je mimo. Vendar, na žalost, počitek in jedača nista vse — mogoče niti pol ne! Spanje in tek sta namreč odvisna od dobrega razpoloženja. Marsikomu se stoži po delu. po ženi, po dekletu, po domu. Skrbi za posestvo in družino mu ne dajo miru. Bolnišniški dnevni red vsak dan bolj ubija in namesto da bi šlo na bolje gre na slabše. Besedo hrepenenje preprost človek male pozna, tukaj pa ga lahko vidiš z''vlažnim očmi naslonjenega na ograjo verande. kak< komaj vidno premika ustnice in s pogledom sledi meglicam vse od vijoličastega Roga, dokler ne izginejo nekje za Gorjanci. Hrepenenje, hrepenenje. Zalivu S a. Na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice smo v četrtek, 26. januarja, doživeli prijetno presenečenje, ko je igralska skupina SVOBODE »DUŠAN JEREB« i/ Novega mesta uprizorila igro »Za stanovanje gre«, ki nas je ielo razveselila. Za nas je vsaka taka prireditev veliko doživetje in bi želeli, da bi nas igralska skupina še večkrat razveselila s svojim obiskom. Žal jc pri nas stiska glede prostora, dvorana je premajhna, razen tega pa šc zasedena z bolničarsko šolo; stalnega odra nimamo, imamo le željo, doživeti vsaj drobec tega, kar doživljajo ljudje izven bolnišnice saj smo končno tudi mi doprinesli delček k sedanjemu lepemu življenju. Srečni smo in hrabri nas, da tisti, ki današnjo blaginjo uživajo zdravi in srečni v krogu vsojih dragih, ne pozabijo na nas, ki smo mesece in mesece v bolnišnici in hrepenimo po ozdravljenju. Igralski skupini se lepo zahvaljujemo. Pacienti pljučnega oddelka ^ohibicija L »Madona!« Bumf, bum, tresk! »Te bom al' ne!« »Skrt!« Fantje se smejijo pod odejo, novinec pa bumf, bumf! »Skrt. škrt!« Kdo neki se bo prej naveličal? Nekdo še vztrajno čuka z dolgo črno nitko, ki škrablja s koščkom lesa v prazni škatljici vžigalic pod zglavjem novega bolnika.. ■ iz ima .bufet čez'. Včasih se zgodi, da ga kdo od osebja zasači pri prepovedanem točenju, vendar škode ni nikoli velike, ker hrani brihtna buča dragoceno tekočino v stekleničkah od sirupa. Tako nikdar ne morejo odkriti cele zaloge, ki vsak dan naokrog! Da je zemlja okrog in da so pod nami tudi ljudje!? Beži, be; najdi si drugega bedaka!« »Kaj pa santeliti?« -Ne lomi ga. Kaj pa verjameš cajtei gom, saj veš. da samo lažejo. Jaz jih : poznam.« -Fantje, malica!« Jožica je prinesla zv han pladem tablet. Fantje se namrdne] Fuj' Pa kaj ko nič ne pomaga: vsak dan tt deset tablet, debelih kot lešniki in zoprn: kot smrtni greh. Brrr! In dokler jih ne pozoblješ vsaj de> i tisoč, niti kaj dosti ne pomaga. Ali ste h. n čunali koliko časa to traja? Zanesljivo se vsakdo nekega dne vsej skuhaj naveliča, samo zdravniki ne. Daje; ti pogum in upanje, da se še vedno izplai živeti, mogoče še bolj kot prej. Vse drugače znaš ceniti svobodo takrs ko si zanjo prikrajšan in vse drugače c niti življenje, kadar zauka sova iz visok črnih smrek na vrtu oddelka. Sivolasi polkovnik iz sobe številka • i je poslušal samo enkrat: pela je zanj MARJAN MOŠKO °>Uko (ln ie več, vseh »lika niti ni mogla nje ti!) nag je bilo na zadnji letni skupščini kluba t Ljubljani < Tesnejše sodelovati e s terenom Glede na jasno začrtani program našega kluba je letos skoraj laže spregovoriti nekaj besed o organizacijskem vprašanju kluba in o njegovem delovnem programu, kot je bilo to mogoče ob koncu preteklega študijskega leta. Novi pogledi na vlogo pokrajinskega kluba so se pokazali realni. Klub je prešel iz ozkega okvira družabnega in kulturnega življenja na pot družbeno-po-litičhe dejavnosti. To vlogo narekujeta predvsem naslednji dejstvi: — Klub mora temeljiti na programu ki bo nudil vsakemu posamezniku možnosti najrazličnejšega udejstvovanja. — Glede na prepotrebno vzgojo študentov je bilo nujno potrebno, da smo poiskali ali pa smo vsaj poskušali navezati stike z dajalci štipendij in drugimi odgovornimi organi v našem okraju. Redna letna skupščina kluba novembra 1960 je ugotovila napake, pomanjkljivosti in dobre strani dela študentov novomeškega okraja. Na podlagi kritične analize klubove -ga dela smo z lahkoto sestavili delovnim program za tekoče študijsko leto in ga, časovno vzeto, v celoti uresničujemo. Ne bi našteval posameznih točk, ker vsaka zahteva obrazložitev. V bistvu gre za čim tesnejše sodelovanje med štipendisti in štipenditorji ter za medsebojno sodelovanje študentov in mladine s terena. Zdi se mi potrebno še enkrat naglasiti dejstvo, da Je khib kot študentovska organizacija lahko v veliko pomoč terenu, prav tako pa mora tudi klub dobivali s terena vso pomoč za nadaljnjo uspešno rast. Kljub obljubam in naši iskreni želji po koristnem sodelovanju pa je — žalostno sicer — ostalo vse skupaj več ali manj pri besedah, kar pa ni prav, saj je klub že po imenu vezan na teren in je tu tudi njegovo poglavitno delo. Ni nam vseeno, kako se bomo znašli na delovnih mestih. Ali je res dovolj podpisana pogod. ba o štipendiji z datumom, kdaj se mora kandidat vrniti z univerze in nastopiti službo? Ni dovolj! In če bi odgovarjali na osnovi konkretnih primerov. Sestanek kluba s predstavniki gospodarskih organizacij je pokazal klavrno zanimanje za klub. Prisotnih je bilo 138 študentov in dva od 11 povabljenih predstavnikov (predstavnik OZZ in »Krke*), eden pa se je opravičil. Ce bomo šli naprej po toj ali podobnih poteh, potem bomo dejansko samo kritizirali, toda ne več študentov, temveč vse tiste, ki so za vzgojo lika mladega stro- kovnjaka soodgovorni. Študentje naj bi postali rudi družbeni delavci, ker bodo delali z ljudmi in med ljudmi S tem bi študent poleg pravic začutil tudi dolžnosti do ustanove ali podjetja, ki ga štipendira, in do svoje najbližje okolice. Le-te pa je treba s pravilnimi metodami dela vzbuditi v vsakem posamezniku. To je tudi osnovni cilj našega celotnega programa. Joie Skujca »Študent« pred preizkušnjo ji Ena zunanjih manifestacij 3raidentskega kluba okraja Nota mesto jc izdajanje »študentk«. Ker je bilo na račun lan-loletnega »Studenta« precej ritike, smo sc letos zedinili za skaj oblikovnih in vsebinskih ►rememb, sicer pa bomo mo-pali še vedno temeljiti na lan-oJoletnem programu z neka-n rimi dopolnitvami. Da bi lah-eš> bolj tekoče spremljali do->dke v našem študentskem lubu in jih posredovali bral-an bolj sveže, smo se odločili i spremembo »Studenta« iz lesečne priloge Dolenjskega ■,^ta v študentski kotiček. Ta-,p tudi ne bomo več strogo ve-j mi na čas; pisali bomo o štu-PjBntih takrat, ko bo to potrebno. Ce izhajamo iz dejstva, da ni »Student« glasilo študentov , ovomeškega okraja, tedaj nam tmo sebi postane jasno, da bo rinašal vesti iz študentskega j^vljcnja in pisal o študentih, j ^endar pa sc bo letos naš ured- iški odbor potrudil, da se ozki i iog dopisnikov razširi. Lani jbilo slišati precej kritike na j ičun našega glasila, zato želi-Jip letos, da napiše v »Studenci« članek ali nekaj misli o 'as in o našem delu ter o tem, aj bi še kazalo pisati v glasi-,», tudi kdo, ki ne študira! — Ustanove, podjetja in organizacije imajo gotovo težave 8 kadri, s podeljevanjem štipendij itd. Zanimivo bi bilo za nas in za bralce spoznati se pobliže z določenimi problemi. Zakaj ne bi izvedeli, kakšen je odnos študenta do ustanove, ki ga štipendira, ali pa tudi obratno? Vemo, da so nepravilnosti in ravno te je treba odpravljati. Moramo pa poudariti, da nam ne gre za načelne članke, ki bi na dolgo popisovali nekatere nerešljive probleme, temveč težimo, da se v našem kotičku objavljajo čisto določeni primeri nepravilnosti, ki jih bomo kritično osvetlili ter povedali svoje mnenje. To je samo en primer, kako lahko poživimo »Studenta«, možnosti pa je seveda še več. Dobrodošel nam bo vsak koristen in tehten nasvet, kako izboljšati glasilo, nikakor pa ne želimo, da bi bilo toliko dostikrat precej neutemeljeno izrečene kritike, kot je je bilo lansko leto. V našem prizadevanju nam gre za sintezo mišljenj, na podlagi katerih bomo lahko prišli do marsikaterega koristnega zaključka. Razumljivo je, da ne bomo odklanjali tudi kakšnega leposlovnega prispevka, nikakor pa ne težimo, da bi naš kotiček postal zgolj literarna priloga. K sodelovanju pa vabimo tudi ilustratorje. Koristno bo za študente in za štipenditorje, če se bolj natanko seznanimo s skupnimi težavami in jih skušamo skupno reševati preko našega študentskega kluba in njegovega glasila — »Studenta«. Jože Sintič štafeta mladosti v letu 1961 Ne vemo še točno, kdaj bo skozi naše kraje tekla štafeta mladosti. Znano pa nam je, da je letos izhodišče zvezne štafete v Sloveniji — v Črnomlju. Zvezna štafeta bo tekla iz okraja Karlovac do Črnomlja, preko Metlike, Novega mesta. Brežic, Krškega, Brestanice, Seno^ vega in dalje v celjski okraj. Tako bo v našem okraju napravila okoli 100 km. Pri tem ne štejemo številnih lokalnih priključkov lz Žužemberka, Partizanskega Roga, Trebnjega. Sevnice itd. Računajo, da bo letos še več štafet teklo iz partizanskih krajev, zakaj mladina hoče še posebno poudariti praznovanje zo-letnlce revolucije. Opozoriti moramo tudi na številne prireditve, ki bodo v krajih predaje štafete. Obiskujte razstave Studijske knjižnice MIRANA JARCA v Novem mestu! Z OBČINSKE MLADINSKE KONFERENCE V ČRNOMLJU NE MIMO MLADINE! OUSlnška konferenca mladine v črnomaljski občini je pokazala, da se mladi že uveljavljajo v družbenem življenju samo ne v taki meri, kot bi se lahko. Vzrok za to je v tem, ker se mladinski aktivi še niso zadosti utrdili ln mladina ne nastopa kot celota, kar se pozna prt raznih akcijah. V organih delavskega samoupravljanja dela 36 mladincev. S tem številom smo lahko v neki meri zadovoljni. Ne moremo pa biti zadovoljni s številom mladih, ki delajo v oblastvenih organih. Ali res nimamo zaupanja do mladih? Ml vsi smo jih dolžni pripravljati na to, da bodo uspešno sodelovali v organih družbenega upravljanja — ne samo mladinska organizacija! Mladinsko organizacijo sestavljajo mladinci, ki nimajo toliko Izkušenj, zato je naloga starejših, da nanje prenašajo izkušnje. Morda ne bi bilo slabo, ko bi se posluževali individualnega izobraževanja. Nikakor pa ni priporočljivo da n. pr. v gospodarski organizaciji poverimo skrb za delo z mladino samo enemu človeku. Dokler se ne bomo vsi čutili odgovorne za vsakega mladinca, toliko časa bomo lahko še govorili, da mladinci premalo sodelujejo. Mladi bodo sodelovali, ko bodo čutili, da jim nudimo za izpolnjevanje možnosti, kakor jih mora imeti danes vsak naš delovni človek. ■ Mladi so na konferenci postavili vprašanje glede odtekanja mlade delovne sile lz Bele krajine, družbene prehrane, štipendiranja kadrov, Izobraževanja mladine spre- jemanja v mladinsko organizacijo, ideino-vzgojnega dela itd. Zavzeli so se, da bodo sodelovali pri občasnih delovnih akcijah in pomagali pri gradnji ceste Gorjancl- Vinica. Konferenca Je uspela, uspehi pa bd bili lahko še večji, če bi doslej posvečali več pozornosti vzgoji mladih kadrov. Sd. Protestna resolucija mladine črnomaljske občine Na občinski konferenci LMS v Črnomlju so sprejeli naslednjo protestno resolucijo, ki je hkrati odraz mladine našega okraja: Mladina, zbrana na občinski konferenci LMS v Črnomlju s posebnim ogorčenjem spremlja nečloveška dejanja fašističnih ostankov v Trstu, ki napadajo naše rodne brate, naše voditelje ln Jugoslovansko ljudstvo. TI dogodki so nas presenetili tembolj, ker imajo pri nas vse manjšine, tudi Italijanska, vse pravice in svobodo. Slovencem ln Jugoslovanom pa vse to fašistično navdahnjena drhal v Trstu odreka. Mladina občine Črnomelj z zaskrbljenostjo spremlja razvoj tržaških dogodkov in se zgraža nad pobesnelimi izzivači miroljubnih Slovencev. Zato odločno zahtevamo, naj Italijanske oblasti preprečijo škodljive demonstracije, in to takoj, kajti sicer bi se poslabšali odnosi med Italijo in Jugoslavijo, onemogočeno pa bi bilo tudi mirno sodelovanje v svetu. Zahtevamo od Glavnega odbora SZDL in CK LMS, naj opozori Italijanske oblasti na izzivanje in žalitve Slovencev ln jugoslovanskih narodov ter da ukrene vse potrebno, da se naši manjšini v Trstu zagotovi svobodno in nemoteno življenje. POVEJTE ITALIJANOM, KI NAS DANES KRIVIČNO NAPADAJO, DA BOMO KAKOR V PRETEKLOSTI NASl OČETJE STORILI VSE TUDI MI, DA BODO PRAVICE NAŠIH MANJŠIN V TRSTU ZAGOTOVLJENE! Črnomelj, lz. n. 1961. MLADINA NA OBČINSKI KONFERENCI LMS V ČRNOMLJU ZA OBČINSKI PRAZNIK ČRNOMLJA ISKRENO ČESTITAJO Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI ZA NADALJNJI NAPREDEK KRAJA IN OBČINE Občinski ljudski odbor ČRNOMELJ Občinski odbor SZDL - Občinski komite ZKS - Občinski odbor ZB - Občinski odbor ZROP - Občinski odbor RK - Občinski odbor DPM - Občinski komite LMS - Občinski odbor ZWI -Delavsko kulturno društvo Svoboda - Občinska gasilska zveza in ostale organizacije Opekarna Kanižarica SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM TN MANIFESTACIJAM PREBIVALSTVA ČRNOMALJSKE OBČINE ZA PRAZNIK — 19. FEBRUAR PROIZVAJAMO VSE VRSTE OTROŠKE, MOŠKE IN ŽENSKE VOLNENE IN BOMBAŽNE TRIKOTAŽE VSEH VELIKOSTI, V RAZNIH BARVAH, PRIZNANE KVALITETE TOVARNA PLETENIN »Belokranjka« ČRNOMELJ NAJ ŽIVI 19. FEBRUAR — NAS PRAZNIK Prehrambena industrija Črnomelj SE PRIPOROČA IN ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK OB PONOVNEM PRAZNOVANJU 19. FEBRUARJA — PRAZNIKA NASE OBČINE — ISKRENO POZDRAVLJAMO VSE PREBIVALSTVO, ZELEC NOVIH USPEHOV NA POTI K BOLJŠEMU ŽIVLJENJU BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ VSE KMETOVALCE, ZADRUŽNIKE IN SVOJE CLANE-KOOPERANTE POZDRAVLJA ZA OBČINSKI PRAZNIK Z ZELJO, DA Bi V LETOŠNJEM LETU NJIHOVO DELO RODILO BOGATE SADOVE KMETIJSKA ZADRUGA ■"i ■ > ČRNOMELJ KOMUNALNA UPRAVA, ČRNOMELJ ČESTITA IN POZDRAVLJA PREBIVALCE ČRNOMLJA IN OKOLICE ZA NJIHOV PRAZNIK SPLOŠNO TRGOVINSKO PODJETJE ČRNOMELJ NUDI POTROŠNIKOM VELIKO IZBIRO BLAGA TER ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM ZA OBČINSKI PRAZNIK DELAVCE, KMETE, USLUŽBENCE IN INTELIGENCO OBČINE ČRNOMELJ PRISRČNO POZDRAVLJA ZA 19. FEBRUAR »ZORA« LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA ČRNOMELJ DELOVNI KOLEKTIV SVOJIM GOSTOM ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE JIM ŠE NADALJE PRIPOROČA GOSTILNA IN PREi.OČlŠČE »LOVSKI ROG« ČRNOMELJ Za občinski praznik Črnomlja čestitamo in pozdravljamo delovno ljudstvo občine ter se toplo priporočamo BELOKRANJSKE 2ELEZ0LIVARNE IN STROJNE TOVARNE »BELT« — ČRNOMELJ čestita k doseženim uspehom vseh kolektivov v podjetjih in ustanovah črnomaljske občine ter iskreno čestita za 19. februar Komunalna banka, Črnomelj PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE IN ČESTITAMO DELOVNEMU LJUDSTVU BELE KRAJINE ZA OBČINSKI PRAZNIK LIT02ELEZNA INDUSTRIJA, LIC ČRNOMELJ KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ in KNJIGARNA IN PAPIRNICA ČRNOMELJ ... - ' . želita prebivalcem črnomaljske občine še mnogo delovnih uspehov in čestitata za 19. februar - občinski praznik SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA Slovenski kongres telesne kulture I. kongres telesne kulture bo 7. in 8. aprila v Ljubljani — Sklicali ga bodo PARTIZAN Slovenije, ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJE in CENTRALNI KOMITE LMS — Čemu tako majhno število delegatov iz našega okraja? Zvezni kongres telesne kulture Jeseni 1958. leta v Beogradu je imel predvsem manifestativen zr.ačaj, sklicati i I. kongresa slovenske tcilesne kulture pa imajo nomen rešiti konkretne probleme, ki so se pojavili in ki izvirajo iz skoraj stoletne tradicije naše telesne kulture in v mnogočem Je saviraao njeno nadaljnjo rsst. Sklepa zveznega kongresa so veli. kega pomena za nadaljnji razvoj nase telesne kulture in se posledice že poznajo Seveda pa se na tem kongresu ni dalo vse reiiti. posebno ne problemi, ki so značilni za posamezne predele naše države. V naši republiki so drugačni pogoji kot drugod, zato Je treba probleme posebej obravnavati. Nekatere tradicije še zavirajo nadaljnjo rast in razvoj naše telesne kulture. Damašnji način fcvvljenja in nova praksa zahtevata čimprejšnjo rešitev nekaterih značilnih problemov, ki v naši družbi še «memogočoi;o skladen rairvoj z vsemi ostalimi področji naše družbene dejavnosti. Da bd proučili probleme naše telesne kultutre in nakazali smer niče za bodoče delo. so Partizan Slovenije, Športna zveza Stovcnl. Je in Centralni komite LMS sklenili sklicati I. KONGRES TELESNE KULTURE SLOVENI.IE. Ta bo zasedal 7. ln 8. aprila 1961 v Ljubljani, zbral pa bo delavce iz naših telesnokulturnih in vseh ostalih družheno-političnih organl-raclj. Namen kongrcfia Je, da se na področju telesne kulture zavzamejo jasna stališča, ki bodo naši telesni kulturi utrla enotno pot do uspehov. Čeprav se je v naši telesni kulturi v (povojnem obdobju marsikaj spremenilo in čeprav ima telesna kultura sedaj drugačno mesto in vfiogo kot v stari Jugodla-vili. še vedno r«i prilagojena zah-lievam moderne proizvodnje ln sodobnemu načinu živltjenja naših ljudi. Vzroki za to so v neenotnosti nase telesne kulture, ki Je dediftčina preteklosti in ponekod »e v pomanjkanju pravega razumevanja za telesno kulturo, ki mora zaradi novih zahtev in pogojev življenja živeti in rasti skladno z razvojem proizvajaCnih sil im družbenih odnosov. V začetku marca: občinske konference Uspešno delo I. kongresa telesne kulture Slovenije Je v prvi vršiti odvisno od temeljitih priprav, ki se morajo čimprej pričeti v vseh osnovnih organizacijah, posebno pa na občinskih konferencah »a telesno kulturo. Na sestan. ku vsega članstva osnovne organizacije je treba najp"ej proučiti vse probleme, ki Jih pr.naša življenje v osnovni enoti (društvu, klubu, sekcijo in izvoliti iz svojih vrst tovariše in tovarišice, ki bodo zastopali organizacijo na občinski konferenci. Tam. kjer delujejo, je naloga občinskih zvez za telesno kulturo, da v sodelovanju z Občinskim od. borom SZDL in Občinskim komitejem LMS skličeio občinske konference, na katerih morajo analizirati stanje telesne kulture v komuni in izluščiti tiste probleme, ki jih bodo njihovi delegati lzne-sli na kongresu v Ljubljani. Na. lega občinskih konferenc je: proučiti probleme telesne vzgoje v celoti, kar pomeni, da morajo obravnavati poleg telesne vzgoje v družbenih organizaoijrsh tudi obvezno in prostovoljno šolsko telesno vzgojo. r>a bi konference uspele, je treba povabiti k sodelovanju predstavnike vseh tastih etnštcljev. ki so v kakršni koli zvezi s telesno vzgojo. Gre predvsem za predstavnike zdravstvenih ustanov, komunaine dejavnosti, šolskih svetov, zavodov za urbanizem in vseh ostalih organizacij, ustanov in podjetij, ki ima. jo pri svojem delu stično točko s problemi telesne kulture. Le taka konferenca, na kateri bodo zbrani strokovnjaki z vseh področij telrrne kulture, bo lahko pravilno ocenila trenutno stanje in nakazala smer nadaljnjemu raz- voju telesne kulture v komuni. Sklicatelji kongresa bodo organizatorjem občinskih konferenc, ki naj bi se sklicale v prvi polovici marca, dostavili teze za sestavo uvodnega poročila. Te teze bo treba razviti glede na po-sebnoisti v posameznih komunah. Zajele bodo vse probleme, s katerimi se srečujejo telesnokultur. ne organizacije pri svojem delu. Uspeh občinskih konferenc bo odvisen od priprav, zato z njimi ne smemo odlašati. V osnovnih organizacijah naj se skličejo množični sestanka članstva, na katerih se bodo pripadniki društev seznanili z razlogi, ki so narekovali sklicanje kongresa, in s problemi, ki so se pojavili v organizaciji. Novomeški okraj bo zastopalo le 15 delegatov Skupni sekretariat Partizana Slovenije in Športne zveze Slovenije je po pooblastilu sklicateljev kongresa določil število delegatov za posamezne občine in okraje. Pri določanju števila so upoštevali razvitost telesne kulture v posameznih komunah. Tako bo imel okraj Celje 19 delegatov (od tega samo občina Ceije 10 dpCe-gatov!), okraj Gorica 22 delegatov, okraj Koper 21 delegatov, okraj Kranj 30 delegatov, okraj Ljubljana 73 delegatov (samo občina Lj ubij ana-Center 12 delegatov!), okraj Maribor 32 delegatov in okraj Murska Sobota 12 delegatov. Novomeški okraj bo zastopalo 15 delegatov. Ta številka Je v primerjavi z nekaterimi drugimi okraji očitno premajhna, zlasti pa začudi primerjava z nekaterimi občincani (Ljubljana-center. Celje-mesto). Kot kaže, v Ljubljani še vedno gtiedajo na Dolenjsko kot na pooolnoma zaostalo področje v telesni kulturi, čeprav je bil v zaidnjih letih dosežen velik napredek. Cas bi biil, da takšna praksa preneha! Posamezne občine v okraju bo zastopalo naslednje število dele-gptov: Novo mesto 4, Videm-Kr-ško. Brežice in Črnomelj po 2 delegata, Metliko, Senovo, Sevnico, Trebnje in Žužemberk pa po 1 delegat, fm Skrb za strokovne kadre Potrebe po strokovnih kadrih, po vodnikih in trenerjih, so v vseh telosnovzgojnih društvih v okraju precejšnje. Večkrat Je prav pomanjkanje sposobnega vodniškega kadra povzročilo zastoj v razvoju nekaterih panog ponekod (Lcsko-vec, Vinica itd.) pa je prav ta problem povzročil, da so se društva znašla pred razformlranjem. Z zgraditvijo Partizanove stavbe na Loki in z zagotovitvijo sredstev za vzgojo kadrov se položaj na tem področju vidno zboljsoije, saj od decembra naprej skoraj ni bilo sobote in nedelje brez seminarja za vodnike te ali one panoge. Doslej so bili izvedeni seminarji za vaditelje rokometa, atletike, odbojke, ritmike, orodne telovadbe ln namiznega tenisa — torej v vseh panogah, ki so v našem okraju priljubljene. Sedaj teče že druga serija seminarjev — nadaljevalni seminarji, na katerih si tečajniki, ki so se udeležili prvega seminarja, utrjujejo in dopolnjujejo znanje. Nadaljevalni seminarji so bili doslej za orodno telovadbo in rokomet, v februarju in marcu pa bodo še nadaljevalni seminarji za atletiko, odbojko, ritmiko in tretji seminar za orodno telovadbo. Udeležba tečajnikov iz posameznih društev ni najboljša .vendar pa je zanimanje za posamezne seminarje vedno večje. V prvem seminarju za vaditelje orodne telovadbe (24. in 25. decembra) je bilo n. pr. 16 tečajnikov ln tečajnic iz 11 društev, na drugem (21. in 22. Januarja) pa že 24 Iz 13 društev. Tudi v ostalih panogah pričakujemo, da bo na nadaljevalnih seminarjih udeležba večja, saj se je dogajalo, da nekateri sploh niso vedeli za tečaje. Krivi so nekateri neaktivni odborniki, ki so razpise ln vabila okrajne zveze verjetno neprebrane dali v arhiv. Tudi to se še dogaja, 0 delu in načrtih novomeškega Avto-moto društva Čeprav smo o novomeškem Avto-moto društvu zadnje čase manj pisali, to še ne pomeni, da društvo ne dela. Nasprotno: 54 kadidatov — bodočih šoferjev, se prav pridno izobražuje na dveh tečajih, izmed katerih se je prvi začel že 26. decembra. Tečajniki kažejo veliko vnemo, pa tudi dobri plačniki so. za kar jih je treba pohvaliti. V za- PROTI VSEM BOLEZNIM MODERNEGA ČASA : JEJMO RAZUMNEJE! To ali ono osnovno hranilno prvino je do neke meje mogoče nadomestiti z drugo. Drugače povedano, kalorične potrebe — povprečen človek porabi dnevno okoli 2500 kalorij — je mogoče kriti s hrano, ki vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe v različnih razmerjih. Obstaja celo zakon — imenujejo ga zakon izodinamizma — ki pravi, da je vseeno, če organizem prejema namesto ogljikovih hidratov maščobe, ali beljakovine namesto maščob, glavno je, da s to ali ono vrsto živila prejme potrebno količino kalorij. To pravilo ima izjemo. Nekaterih beljakovinskih snovi — aminskih kisl'n, triptofana, istidina, lisina, čistina — človeški organizem ne more sam proizvajati. Te aminske kisline pa so nujno potrebne za tvorbo tkiv, zato jih telo mora prejemati s hrano, in sicer živalskega izvora. Niti rastlinske beljakovine ne morejo nadomestiti teh dragocenih snovi, ki so neobhodno potrebne za normalno rast organizma v dobi doraščanja. Potrebe po beljakovinah so precej visoke: odrasel človek jih potrebuje dnevno približno gram na kilogram svoje teže, torej nekako 65 do 80 gramov. Vedeti moramo, da je za 80 gramov teh beljakovinskih snovi treba pojesti vsaj 40 dkg mesa ali sira! Maščobe so izrazito rezervno živilo. Naš organizem jih lahko sam proizvaja. Težnja sodobne dietetike je, naj bi uživali čim manj maščob. Res je, da vprašanje zveze med zelo mastno hrano in arteriosklerozo (poapnenjem žil) še ni rešeno, nedvomno pa je pametno maščobe v prehrani omejiti. ■ Določena količina maščob pa je organizmu vseeno potrebna. Nedavna raziskovanja pričajo, da utegne pomanjkanje nenasičenih maščobnih kislin povzročiti hude motnje v delovanju jeter in ledvic. Povsem neškodljivi so ogljikovi hidrati. Te hranilne snovi so v naravi najbolj razširjene in tudi najcenejše. Zato tvorijo sestavni del prehrane v slabo razvitih delih sveta, mnogo manj pa jih porabijo v gospodarsko razvitih deželah. Skoraj vsi zdravniki se danes strinjajo s tem, da »absolutne« diete, temelječe samo na eni prehrambeni prvini, niso primerne, vsaj za zdravega človeka ne. Izključno mlečna, vegetarijanska ali sadna prehrana našemu organizmu ni primerna, kajti človek po svoji anatomski in fiziološki zgradbi, po navadah in instinktu ni ne izključno rastlinojed in ne samo mesojed, ampak oboje. Vsakršna preveč enolična prehrana utegne prej ali slej privesti do pomanjkanja vitaminov, rudninskih snovi ali beljakovin. Vsaka prehrana, kakršne vrste je že, mora zagotoviti dnevno zadostno količino beljakovinskih snovi — pri otrocih 2 do 3 grame na kilogram telesne teže, pri odraslih, kakor smo že rekli, gram na kilogram telesne teže. Od dnevne množine beljakovin naj bo vsaj tretjina živalskega izvora: preskrbe nam jo meso, ribe — tudi konservirane, sušene ali nasoljene — ali sir. Povedati moramo, da sir lahko popolnoma nadomesti meso v prehrani. Sir ima večjo hranilno vrednost in vsebuje več beljakovin kakor meso; razen tega je tudi cenejši. Normalna prehrana mora vsebovati obilico sadja in zelenjave. Ne 'zaradi hranilne vrednosti, ampak zato, ker vsebujeta veliko vitaminov in rudninskih snovi, zlasti kalcija — prvine, ki je v prehrani skoraj zmeraj primanjkuje. Prav tiste povrtnine, ki so najmanj cenjene in najmanj redilne, vsebujejo največ kalcija; to so cikorija, zelje, pesa, kresa in artičoka. Ne smemo pozabiti, da kuhanje precej zmanjša količino vitaminov, rudninskih soli in redilnih snovi v povrtninah in žitaricah. Zato je najbolje, da jih uživamo — kadar ni mogoče presnih — v obliki omak in zelenjadnih juh; mnogo dragocenih snovi se namreč izlužj med kuhanjem v vodo, ki jo pa v tako pripravljeni zelenjavi použijemo. Vitamini niso živila v pravem pomenu ,besede, ampak nekaikšne zaščitne snovi. Kadar jih v prehrani primanjkuje, se brž pokažejo posledice: rahitis, skorbut, motnje vida, nevroze, prebavne težave. četku marca se bo začel tečaj za obveznike predvojaške vzgoje. —" Na zadnji seji upravnega odbora AMD so med drugim sklenili da bodo devizna sredstva, ki jih ima društvo pri SGP Pionir, odstopili OLO oz. okrajni obrtni zbornici. Gospodarska komisija je medtem ocenila stara vozila, last društva, ki bodo prodana na licitaciji (2 avtomobila Mercedes, avtomobil Skoda in motor Panonija). Investicijski program za gradnjo servisa in garaž je Izdelan. Društvo pa nujno potrebuje poligon (prostor z» praktično delo s tečajniki); upravni odbor je sklenil, da bo komisija treh odbornikov pregledala prostor pri Pogandh, če bi ustrezal potrebam društva. Na zadnji seji so tudi sklenili, da bo društvo kupilo avtomobil Fiat 600 ln motor 175 cem znamke Puch za poučevanje civilnih tečajnikov. Za Inštruktorja v motornih vožnjah bodo kupili usnjeno obleko, rokavice in dve čeladi. Jutri popoldne bo spet seja upravnega odbora AMD, na dnevnem redu so poročila in razprave o delu Športne, šolske in gospodarske komisije društva, -k čeprav so taki primeri zelo redki! V februarju sta bila doslej dva nadaljevalna seminarja. Prvo soboto in nedeljo v februarju Je rokometni trener Franc Moljk lz Črnomlja vodil seminar v rokometu, tečajniki pa so obenem opravili tudi sodniški tečaj ln izpite. Na seminarju je bilo 12 vaditeljev rokometa iz osmih društev, zanimivo pa je da ni bilo nobenega tečajnika iz Krškega, Brežic in Črnomlja, torej iz rokometnih centrov okraja. Imajo morda že preveč strokovnega kadra? DrugI februarski seminar Jc bil preteklo soboto in nedeljo. Seminar za vaditelje namiznega tenisa Je vodil zvezni trener Tomislav Tc-rečik lz LJubljane, udeležilo pa se ga Je 13 tečajnikov iz 7 društev. Na seminarju so vaditelji dobili napotke za redno in pravilno delo z na. raščajem. Dejstvo je, da so za napredek naraščaja skrbeli doslej le v Novem mestu in Krškem, sedaj pa se obeta napredek tudi v Brežicah, Artičah, Mokronogu. Mirni peči, stopičah itd- Spet moramo grajati druSfcva ie Met&ike, Črnomlja, Senovega. Brestanice, Žužemberka Mirne, Cerkelj in Straže, za katera vemo, da gojijo namizni tenis, toda tečajnikov za seminar niso poslala. Kes Je škoda, kajti društva, ki ne bodo imela človeka, da bi jim pokazal pravilne udarce in sistem treniranja, bodo nujno zaostala. Kot samouk počasneje in teže napreduješ, lahko pa se naučiš' tudi nepravilnih udarcev kar onemogoča napredek. Nadaljevalni seminar v namiznem tenisu bo v aprilu. . Kot je razvidno, se Je v našem okraju pričela velika akcija za vzgojo strokovnih kadrov, ki jo jc treba vsekakor pozdraviti. Le tako bo lahko telesna vzgoja tudi v našem okraju hitreje napredovala in tudi uspehi bodo kmalu vidnejši. Z dvodnevnimi seminarji, ki so se že v začetku zelo obnesli, bo treba rudi v bodoče nadaljevati. Kratkih seminarjev se tečajniki laže udeležujejo kot tistih, ki jih prirejajo republiške zveze, ker jim ni zanje potreben dopust. Upamo, da bo udeležba na prihodnjih seminarjih še boljša in da bo sčasoma odpadlo tarnanje na občnih zborih da ni vodnikov, sposobnih voditi oddelek ali trenirati določeno športno panogo. fm. V NEDELJO V NOVEM MESTU: TURNIR NAJBOLJŠIH V NAMIZNEM TENISU Okrajna tekmovanja v namiznem tenisu so vedno bolj pogostna ln to je tudi vzrok, da se kakovost igralcev izboljšuje. Turnir desetih V prihodnje več uspehov V četrtek, 2." februarja, je bil v Otočcu redni letni občni zbor TVD Partizan. Udeležilo se je ga 70 članov ln ljubiteljev športa. Ko so pregledali dosedanje delo društva, so ugotovili, da so bili najuspešnejši nogometaši, igralci namiznega tenisa in šahisti. Na prireditvi v • počastitev praznika novomeške občine so nogometaši dosegli prvo mesto. V razpravi na poročila je bilo največ govora o dosedanjih uspehih društva. Na koncu so izvolim nov odbor. Za predsednika Je bil ponovno izvoljen Vinko Rabzelj. Med sklepi sta najvažnejša ta: popravili bodo dom in nabavili več žog. Jože Baškovič najboljših Igralcev in šestih najboljših igralk v okraju, ki bo v nedeljo, 19. februarja, v Novem mestu (od 8. ure dalje v telovadnici osnovne šole), bo velikega pomena. Ker se bo vsak igralec pomeril z vsakim, bo turnir dal pravilno sliko o znamju in tekmovalnih sposobnostih najboljših igralcev in igralk v okraju. Pri moških bodo nastopili Turk Picek, Gunde, Somrak in Berger II lz Novega mesta. Turna, Iskra tn verjetno Na-raglav iz Krškega, Boljkovac iz Črnomlja, medtem ko nam predstavniki Metlike in Brežic še niso znani. O favoritih je težko govoriti, toda največ upanja na zmago ima Turk, zelo nevaren pa mu bo Boljkovac V ženski konkurenci bo nastopilo šest igralk. Doslej so znane predstavnice Novega mesta (Mikec, Turk Uhl) in Krškega (Jevsniko-va). Kdo pa bo zastopal Brežice in Brestanico, še ni znano. Favorit pri ženskah je domača igralka ire-na Mikec, zelo nevarna pa Ji bo kot po navadi Turkova, čeprav neredno trenira. fm Zlata poroka MARIJE in JANEZA ZIDARIč v Dobovi Na matičnem uradu krajevnega odbora v Dobovi je bila 4. februarja redka slovesnost: ta dan sta imela zlato poroko — 50 let skupnega življenja — Marija in Janez Zidarič iz Sel št. 17 pri Dobovi. Poročila sta se 6. februarja 1911 v Kapelah; imela sta 13 otrok, izmed katerih sta desetim pripravila poklic in lepo življenje. Danes se lahko ponosno ozreta na otroke, vnuke in vnukinje. Razen vzgoje 10 živečih otrok sta imela v življenju težko pot. Kot kmetovalca sta sc pehala za obstoj na zemlji v težkih časih nekdanje kraljevine, najhujši udarec pa sta doživela, ko so jn nemški nacisti z drugimi domačini vred izselili z rodne grude in ju pregnali v nemška taborišča. Ostala sta zvesta in trdna Slovenca kakor vsa njuna družina. Vedela sta, da so jugoslovanski narodi doma zgrabili za orožje in da bo prišla svoboda. Dočakala sta jo in se radostna vrnila na opustošeni dom, ki sta ga z ljubeznijo in velikim trudom spet obnovila. V tihi družinski sreči sta zdrava in čila pričakala visoki jubilej, zlato poroko. Krajevni odbor v Dobovi jima je podaril skromno darilo. Člani organizacij, kolektivov in prebivalci Dobove z okolico vred jima ponovno čestitajo za visoki jubilej in jima želijo še mnogo srečnih in zadovoljnih dni v skupnem življenju! Penko - letošnji prvak Novega mesta Turnir za letošnje prvenstvo Novega mesta v šahu se približuje koncu. Penko je. z lepo zmago nad Radovanovičem dokazal, da so bila upravičena mnenja, da bo letos osvojil prvenstvo mesta. Vse partije je igral prav dobro in le redko je bila njegova zmaga ogrožena. Vrstni red po 10. kolu Je naslednji: Penko 8 in pol (1), Radovanovič In Sitar 6 in pol (2), Klevišar 6 in pol (1), Avsec 5 in pol (2). Jenko 5 (2), Mestnik 5 (1), Cujnik 3 ln pol (2) itd. Zdaj vodi SLOVENSKI JADRAK Četrto kolo TT-jevega tekmovanja uredništev slovenskih listov in RTV Ljubljane je prineslo doslej najboljše rezultate. Predstavnika »Slovenskega Jadrana *iz Kopra in ljubljanskega »Poleta« sta pravilno uganila 8 rezultatov, kar je doslej rekord v tem tekmovanju in tudi drugače lep uspeh. Upoštevati je treba, da spet niso izostala presenečenja ln da Ima vsak napovedovalec na razpolago le eno samo kolono in nič več. Predstavnik našega lista v tem kolu — Marjan Kuhar iz Novega mesta — sicer ni med zmagovalci, toda vseeno je njegov rezultat tako Uspela zabava v Sevnici K Sobotna maškarada, ki jo je priredilo v svojem domu TVD Partizan, je zelo dobro uspela. V prijetnih in domiselno okrašenih prostorih se je zbralo okrog 400 obiskovalcev, ki so videli več izvirnih in spodobnih mask. Med maskami je bilo 9 večjih skupin kot: »Planinska naveza-encijan-, "Pomlad-, razni begi, paše, ma-haradže s haremi in spremstvom in z vprego šestih belcev; nadalje so lahko videli »Luciferja- s peklenščki, ciganke itd. Prešerno rajanje je trajalo vse do zore. Marljivi delavci »Partizana- bodo dobiček porabili za telesnovzgojno dejavnost. ts Filatelistično dtušlvo v Sevnici je Imelo prejšnjo sredo 11. redni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da je bilo delo v preteklem jubilejnem letu zelo plodno. Največji uspeh je dosegla velika jubilejna razstava. Stanje društva se je sploh zboljšalo, posebno ko so izdali spominske kuverte. Sklepi predvidevajo da bedo v svoje vrste pritegnili čimveč mladine, organizirali pa bodo več izletov in si ogledali večje razstave. Za novo poslovno leto so večinoma izvolili stari odbor. ■ TVD PARTIZAN lz Sevnice ima redni občni zbor v petek. 24. februarja, ob 19. uri v svojem domu. Vabi vse člane in prijatelje, da se zbora udeležijo. E Prostovoljno gasilsko društvo iz Sevnice pa ima letni občni zbor 19. februarja, t. j. v nedeljo dopoldne v gasilskem domu. V Sevnici vodi RudiBlas Poročali smo že, da se je 17. januarja začel drugi turnir šahovske sekcije DPD Svobode iz Sevnice. Turnir, ki je zdaj prešel v drugo polovico velja tudi za prvenstvo Sevnice. V prvi polovici so vodili neporaženi Maurer, Itautar, Suštersič in inž. Mrva. V tej skupini je bil vse do poraza s Suštersičem tudi Rudi Blas. Prav zaradi tega poraza pa Je začel Blas igrati bolj premišljeno. Zdaj je edini med 21 šahisti, ki je izgubil samo en dvoboj. Inž. Mrva je z eno izgubljeno partijo in enim remijem na drugem mestu. Inž. Mrva bo verjetno prehitel lanskega zmagovalca (Blas je lani delil 1.—2. mesto), ima p.-> lažje nasprotnike kot vodeči. P.i di^Blas pa mora igrati še z močnimi nasprotniki, kot so inž. Mrva, Zemljak, Rautar in R. Kosir. Vendar bi bilo prezgodaj napovedovati uspeh posameznih igralcev. Lahko preseneti se Edi Rautar. ki je lani z Blasorn delil prvo mesto, vendar za prvo mesto, nima možnosti. Seveda tudi druga presenečenja niso izključena. J. B. dober, da je ohranil našemu listu visoko mesto v vrstnem redu. V prvem delu svoje napovedi je imel nesrečno roko. faj je od šestih uganil le en rezultat, zato pa se je v drugem popravil in od festlh pravilno uganil pet rezultatov. — Vrstni red v Um kolu je bil naslednji: Slovenski Jadran in Polet po 8 točk. Dolenjski list in Ljubljanski dnevnih po 6 točk, Celjski tednik. Gorenjski glas, Večer ln RTV pO 5 točk, Delo in TT po 4 točke. V tekmovanju uredništev se j« po 4. kolu »preTinil- v vodstvo Slovenski Jadran, ki ima točko več kot Dolenjski list. RTV je padla na 3.—4. mesto, svoj položaj pa je precej popravil Pol.t, ki je bil prej v ozadju. Omenjena četvorka bo. seveda če ne bo kakih presenetljivih skokov or.tHh, bila boj za prvo mesto, medtem ko so ostali precej zaostali. Trenutni vrslni red do prihodnje nedelje je naslednji: 1. Slovenski Jadran 23 točk 2. Dolenjski list 22 točk, 3.-4. RTV in Polet 21 točk, slede Večer in Dr'^ — 19 točk, Ljubljanski dnevnik in Gorenjski glas "- 18 točk, Crlj?Ui tednik 17 točk in zadnji — organizator tekmovanja TT — 16 točk. Naš predstavnik v novem - petem kolu tekmovanja je Tine Za-letelj. atlet novomeškega Partizana m kandidat za nastop na evropskem atletskem prvenstvu v Beogradu 1962. Tudi ta več ali manj redno sodeluje v »Športni napovedi-, vendar mu doslej še ni uspelo pravilno napovedati 11 ali 12 rezultatov, kolikor je potrebno za nagrado. Mogn-Je bo tokrat več sreče. Njegova ni poved za nedeljo, 19. februarja: o, 1, 0, - 1, 1 1, -0, 2, 0. - 1. 2, 1 (rezerve 1, 1, 1). fm Sinu, bratu, fantu ali možu, ki je v vrstah JLA, pripravite največje presenečenje, če mu naručite še danes DOLENJSKI LISTI Krmel ska mladina odgovarja Na članek »Matere in žene nam pišejo,« ki smo ga objavili letos 26. januarja, nam je aktiv Ljudske mladine v Kr-melju poslal spodnji odgovor, s katerim želi pojasniti, kaj dela mladina v tem kraju. Da nas ne bi ljudje v našem kraju gledali vedno samo »kot ta mlade . . . «, smo vložili precej truda in ur, ko smo pripravljali spored »»Veselega večera«. Uresničiti smo hoteli želje in namene; precej prostovoljnega dela smo vložili v razne akcije, s čimer smo pokazali, da smo pripravljeni prijeti povsod za delo. Res je, da je nekaj izjem, ki tak vtis kvarijo; sodimo tudi, da fant, ki ga omenja pismo naročnice iz Krmelja, ni stalno v našem kraju; zato ne more obiskovati naših sestankov, niti ne more slediti našemu delu. Menimo, da je prav zato tudi ta fant izjema, saj ni stalno povezan z našim aktivom. Razumemo take pojave, pojasnili bi pa radi tudi tole: če priredimo mladinski ples, ne bomo nobenemu mladincu branili, da se ga ne bi udeležil Toda dokler traja mladinski ples, ni nihče pijan! Ples priredimo prav zato, da naši člani ne zahajajo v gostilne. — Res je, ni samo ena taka izjema, je še eden, morda dva ali celo trije, ki so člani mladinske organizacije. O tem smo že na sestankih premišljevali, kako bi z lepo besedo in pravim načinom dokazali, da tako ne gre. Najprej bomo poskusili to narediti sami; prepričani smo, da bomo uspeli. Ce to ne bo šlo, se bomo obrnili še kam drugam. Morda je ob članku o nas res kdo premišljeval, »kakšni ljudje bodo to, ko dorastejo?« Mi se za bodočnost ne bojimo. Dokazati . hočemo, da smo mladi, a da se prav zato želimo in trudimo prilagoditi družbi, razvoju in napredku, da gremo s časom naprej in da smo vsakomur hvaležni, ki nam pri tem pomaga z dobrimi nasveti in zgledi. Sami ln s pomočjo dotacije smo si kupili radijski sprejemnik z gramofonom in ploščami, 4 šahe, naročeno imamo pa tudi novo opremo za mladinsko sobo, ki smo jo dobili v Domu Svobode. Torej ne spimo. Če smo nekajkrat potegnili vaje za »Veseli večer« do enajstih, je bila to samo naša prizadevnost in požrtvovalnost. Prireditev je v glavnem uspela, v tem imamo zadoščenje. Predzadnjo nedeljo je naš aktiv priredil združeni oddaji »Pokaži kaj znaš« in — »Spoznavaj svet in domovino«, kjer so sodelovali mladinci iz Krmelja, okolice in drugih krajev. Zdi se mi, da ni prav, da zaradi posameznika pade slaba luč na ves aktiv. Zato bi radi pojasnili, kaj vse delamo: obiščite nas, pa se o tem sami prepričajte! Aktiv LMS v Krmelju Literarni večer v Bliml vasi Nad 450 ljudi je prišlo v četrtek zvečer na ustni časopis v dvorani kina na Senovem. Bilo jih je toliko da so morali odpreti celo stranska vrata dvorane, kakor kaže slika, in še jih je precej ostalo zunaj.' Na uspelem večeru so razen časnikarjev DELA, DOLENJSKEGA LISTA in RTV iz .Novega mesta sodelovali tudi oktet senovške SVOBODE in glasbeni ansambel »STEB« Svobode Brestanica 7. februarja so v Birčni vasi imeli literarni večer v spomin Prešernove smrti. Prireditev so iripravili mladinci in zelo lepo ecitirali nekaj najlepših del .elikega pesnika. Poslušalci (bilo jih je čez 80) so nastopajoče prisrčno pozdravili. Predsednik aktiva Marijan je potem zelo lepo orisal Prešernovo življenje. V drurjorr rielu sporeda so se poslušalci razvedrili ob šaljivih prizorih veselih tekmovanjih in priljubljenih popevkah, ki so jih pripravili domiselni mladinci. Program sta poživili harmonika in kitara. Mladinci iz S'.ranske vasi že marljivo študirajo tridejanko, ki jo bodo uprizorili proti koncu februarja. Za zdaj svojega prostora še nimajo, upajo pa, da bodo imeli kotiček v novem gasilskem domu, ko ga bodo zgradili. R. V Tržišču so nam povedali @ Na zborih volivcev v Tržišču — bili so dobro pripravljeni in obisk zadovoljiv — so razpravljali o perspektivnem planu, razen tega pa še o najbolj perečih krajevnih vprašanjih. Poti so zelo slabe, kakšnih posebnih sredstev pa plan za to Ce predvideva. Organizirati bodo morali več akcij in zbrati potrebna sredstva. Ljudje bodo pomagali s prostovoljnim delom in zbirali sredstva v obliki samoprispevkov. @ Vodovod v Tržišču napaja le del naselja. Volivci želijo, naj bi vsaj vse središče dobilo pitno vodo. Seveda bodo tudi to vprašanje več ali r-ianj sami rešili. 88 odstotkov volivcev je članov Socialistične zveze. Prebivalci pravijo. Kaj ko bi nam pomagala prav SZDL! © O pokopališču in mrtvašnici menijo, da nista najbolje urejena, zlasti'mrtvašnica ne, v kateri, kakor govorijo, »še mrliči niso varni pod streho«. Razpravljajo pa že o tem, da bi bilo nujno urediti prostor za novo pokopališče, ki naj bi bilo od sedanjega oddaljeno najmanj 500 metrov. © Pred dnevi so v Tržišču ustanovili v krajevni organizaciji SZDL kmetijsko sekcijo in sekciji za turizem in komunalno dejavnost. Program dela so že sestavili, zdaj pa se bodo lotili konkretnih nalog. © Se v februarju bodo dobili prvi televizor. Sprašujejo se, kam naj ga postavijo; primernih prostorov ni. @ Prosvetno društvo je v letošnji sezoni uprizorilo že dve igri: Sola za očete in Scampolo. Zdaj bodo prizadevni igralci pričeli študirati tretje odrsko delo, čeprav nimajo prosvetne dvorane. To je velik uspeh, posebno če ga primerjamo z lansko sezono, ko niso uprizorili nobenega dela. £ 15.000 dinarjev so za alžirske otroke zbrali učenci osnovnih šol v Tržišču in Telčah. O Kar tri divje prašiče so lovci iz Tržišča ubili na zadnjem lovu. Pravijo, da je po okoliških gozdovih teh ščetinarjev še dovolj in bo treba še večkrat organizirati podobne lovske pogone. I. Z. Zakaj na cesti v Krškem prah? Dolgoletna želja prebivalcev Krškega, da bi se zgradila cesta skozi mesto, se je uresničila. Ni se pa uresničila želja, da bi ne bilo več prahu. In zakaj? Nihče se ne spravi, da bi ukazal odstraniti zdrobljeni pesek, ki so ga januarja posipali po ledeni cesti! Zopet se dvigujejo oblaki prahu . .. Upravičena je kritika prebivalstva, ki sprašuje, koliko časa bo treba še zapirati okna in držati na cesti roke na ustih. Vsi pa smo prepričani, da odstranitev peska s ceste ne bi mnogo stala, manjka le dobra volja. D. K. Iz Suhe krajine pišejo Protestna zborovanja v Vidmu-Krškem Prebivalce občine Videm-Kr-ško je vest o gnusnem zločinu nad vodjem kongoškega ljudstva P. Lumumbo in sodelavcema pretresla v dno srca. V torek so delavci tovarne papirja ln celuloze na Vidmu, Kovinarske zadruge, Elektrarne v Brestanici in rudnika na Senovem priredili protestna zborovanja, s katerih so poslali 4 brzojavke Organizaciji združenih narodov v New York. Delovni ljudje obsojajo zločin nad afriškimi voditelji in zahtevajo stroge kazni za kolo-nialistc v Kongu in za tiste, ki jih podpirajo in vzdržujejo. Včeraj ob 13. uri je bilo v Krškem veliko javno protestno zborovanje, na katerem so prebivalci mesta ostro kritizirali najnovejši zločin kolonia-Hstov nad kongoškim ljudstvom. D. K. VOLIVCI V AJDOVCU: HOČEMO ELEKTRIKO Na zadnjem zboru volivcev so zahtevali, naj elektrifikacij-ski odbor iz Ajdovca čimprej pripravi obračun dosedanjih del. Ta zahteva prebivalcev Podlipe ln Brezove rebri je upravičena, saj je pri njih že marsikatero gospodarstvo za elektrifikacijo prispevalo več kot gospodarstva iz Ajdovca, Srednjega in Velikega Lipovca, kjer že imajo elektriko. Nadaljnja dela bodo lahko končali, saj potrebujejo le še okrog tri milijone dinarjev, od tega pa sta dva milijona že zagotovljena iz posojil bivše KZ na Dvoru, en milijon bodo dobili pri obračunu s sedanjimi in prihodnjimi porabniki elektrike na celotnem področju Ajdovca. DESNI BREG ŽUŽEMBERKA: PRI IZLIVKI NI VODE Medtem ko ima del prebivalstva na levem bregu Krke v Žužemberku že vodovod, se je na desnem bregu osušila edina pipa, kjer je doslej tekla voda. Črpalko, ki je prej dovajala vodo tudi na levi breg, so ustavili. Na desnem bregu je namreč počila dovodna cev k izlivki. Prebivalci, ki morajo zaradi tega nositi vodo iz Krke, so zelo nezadovoljni. Prav bi bilo, če bi ta problem rešili na sestanku SZDL ali na zboru volivcev. Pogovoriti bi se morali o samo- Novomeška kmnfc K Dva gospoda iz Veronc. duhovito delo velikega Shakespeare a v prevodu Mateja Bora ln v režiji Jožeta Tirana je v polni dvorani Doma LP zaigralo Mestno gledališče lz Ljubljane v ponedeljek zvečer. Pred začetkom predstave je bila krajša, a prisrčna počastitev Prešernovega spomina; predsednik Svobode DUŠAN JEREB tovariš Gortnar je prebral Zupančičev govor o Prešernu, gimnazijka Katica Smrečnik pa je recitirala Gloso. - Ljubljanski gostje so ru-tinirano zaigrali in poželi lep aplavz. Gostovanja Mestnega gledališča, Ri jih prireja kolektiv tovarne NOVOTEKS, so postala sestavni del kulturnega življenja v mestu; le žal, da ni mogoče dobiti več vstopnic za ljubitelje gledališča, ki niso člani kolektiva. K O avtomobilski servisni delavnici so pred kratkim na Okrajni obrtni zbornici razpravljali skupaj s predstavniki Avto-moto društva, Novo mesto; potreba po taki delavnici je čedalje večja. Predsednik društva tovariš Jurij Levlčnik je predlagal da bi novo servisno delavnico prevzelo AMD v Novem mestu, ki ima strokovne kvalifikacije in tudi sioer velik interes, da bi taka delavnica čimprej začela delati, število avtomobilistov in motoristov narašča iz tedna v teden, nimajo pa se kam obrniti zaradi manjših popravil, mazanja in pranja vozil. Upamo, da bomo o zadevi lahko kmalu poročali Se kaj več. B> Partizanova maškarada je letos — gledano s finančnega stališča — zelo uspela, medtem ko prostori — • maf'karada je bila v domu JLA - niso bili povsem zasedeni. Obisk mask je bil slab. pa tudi posebno domiselne. — z Izjemo Prvonagrajene - niso bile. , ■ Oddaja -Od narodne pesmi do Popevke« bo v četrtek. 23. februarja. To oddajo so si priborili člani novomeškega mladinskega kluba, ki so zmagali v nedavnem dvoboju s kamniškimi mladinci v radijski oddaji »Poslušaj in povej nam«. Pravzaprav so si oboji priborili enako število točk, žreb pa le bil naklonjen našim mladincem. V oddaji, ki bo prihodnji četrtek ob 20. uri v Domu ljudske prosvete, bodo nastopili: ansambel Mojmira Šepeta, kvintet Kovačič, vokalni kvartet Do. skupina Dal-matincev Petra Traliča iz Zagreba ter solisti Majda Sepe Jelka Cve-težar, Nino Robič in Marjana Der-žaj. vstopnice ne bodo naprodaj, ker jih bo med povabljence razdelil mladinski klub, ki si jih je tudi priboril. Novomeški mladinci bodo povabili na oddajo tudi nekaj tekmovalcev, bivših -nasprotnikov- iz Kamnika. ■ Danes ob 9. uri bo v Novem mestu na okrajnem odboru SZDL sestanek predsednikov občinskih odborov SZDL, občinskih sindikalnih svetov ln občinskih komitejev LMS. Na njem se bodo pogovorili o ustanovitvi Okrajne zveze za telesno kulturo, ki naj bi v bodoče vodila ln usmerjala razvoj celotne telesnovzgojne dejavnosti v okraju. ■ Gledališko sekcijo bodo še ta teden ustanovili pri mladinskem klubu. Iz te sekcije bo predvidoma zraslo kasnejše mladinsko gledališče. Ustanovitelji sekcije že pripravljajo prvo delo, ki ga bodo mladi gledališčniki naštudirali — Goldonijevo K'čmaiico. Pri mladinskem klubu "izdela jazz sekcija, ki šteje 14 članov. Ta sekcija sicer nima inštrumentov — dela šele tri tedne — zato člani poslušajo samo plošče in si tako ostre posluh ter uče za kasneje, ko bodo dobili Inštrumente. B Pet komisij so Izvolili na seji občinskega komiteja LMS, kl je bila pretekli ponedeljek. Te komisije so: komisija za idejno vzgojno delo ter izobraževanje, komisija za društveno dejavnost, komisija za družbeno in delavsko upravljanje, komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja ln komisija za delovne akcije, ki je hkrati stalni štab MDB. Prva je imela že sejo, in sicer včeraj, komisija za idejno-vzgojno delo ter Izobraževanje. Prisostvoval jI je rudi predsednik Ideološke komisije pri CK LMS Mitja Stupar. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Marija Knafeljc, Zagrebška, blok III - dečka; Alojzija Vintar, Kidričev trg — deklico; Marija Grli, Foersterjeva 11 — dečka. — Poročili so se: Franc Kralj: delavec lz Sel pri Kostanjevici, ln Marija Radkovič roj. Antončič, šivilja lz Valantlčeve 5; Janez Avguštin soboslikar, in Frančiška Kastelic, delavka, oba lz Trdinove 27; Jože Vene, uslužbenec lz Dmovega, in Marija Peterlin, natakarica z Novega trga 1. Cepljenje proti otroški ohromelosti V zvezi z objavo o cepljenju proti otroški paralizi na tretji strani današnje številke sporočamo, da bodo vsi šolski otroci cepljeni po šolskem dispanzerju v šolah, predšolski pa v posvetovalnicah za otroke. Vsak otrok bo predhodno zdravniško pregledan. S seboj naj prineso otroci žličko, da bodo použili zdravilo. Trikratno cepljenje otroka stane 400 dinarjev, kar bodo ' starši plačali ob prvem cepljenju. JAVNA ZAHVALA 'I0NIRJEV IN CICIBANOV prispevku za vzdrževanje vodne črpalke, prav tako pa tudi o tem, da bi sami začeli z deli za priključek na lokalni vodovod. TUDI DVOR JE DOBIL TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK Pretekli teden je dobila krajevna organizacija SZDL na Dvoru televizijski sprejemnik. Posebno veselje je bilo za mladino in pionirje, ko so kmalu za tem gledali prenos. Prostor, kjer je televizor, bodo člani organizacije SZDL pre- Pionirjl ln cicibani Novega mesta in okolice so v soboto in v nedeljo doživeli tri lepo uspele pustne prireditve. Organiziralo jih je Društvo prijateljev mladine skupaj s pionirsko organizacijo. Čutimo dolžnost, da se prav posebej zahvalimo vsem ki so s svojim delom in dobro voljo pripomogli, dn Je kurentovanje zadovoljilo tako Veliko število otrok, saj je bila vse trikrat telovadnica nabito polna. Požrtvovalne odbornice DPM ne *atno da so bile pobudnice in organizatorice, marveč so tudi same Pomagale kolektivu šolske kuhinje Prt peki številnih sladkih dobrot, ■rt so jih nato po lastoi ceni prodajale sladkarij željnim pionirjem ■^lcibanom. Za to jim topla za- uredili v klubski prostor. Zanimanje mladine in Socialistične zveze za to ureditev je vredno pohvaliti. 22.000 DINARJEV ZA ALŽIRSKE OTROKE 167 pionirjev šole na Dvoru je zbralo čez 22 tisočakov za alžirske otroke. To je precej več, kot so nabrali otroci v Žužemberku, kjer je okrog 500 učencev. Pionirji so [med seboj tekmovali. Najboljši razred na Dvoru je bil četrti. Primer pio-narjev z Dvora res zasluži pohvalo. S. Iz škocjana se oglašajo V januarju je bil v Skocjanu -tečaj Rdečega križa za dekleta. Tečaja se je redno udeleževalo 20 deklet. Z velikim zanimanjem so spremljala predavanja o prvi pomoči, ureditvi doma, o zdravi prehrani, še prav posebej pa so se veselile zadnjega dela tečaja, to je praktičnega pripravljanja hrane. Ob zaključku so dekleta povedala, da so se na tečaju naučile mnogo koristnih stvari in da bodo prihodnje leto na drugi del tečaja spet prišla. Ta mesec bo Rdeči križ organiziral še dva tečaja za nego bolnikov na domu. Tudi za ta dva tečaja je veliko zanimanje, saj so načela za tako nego in zdravljenje povsem nova in zelo uspešna. Iz srca pa so pionirji in cicibani hvaležni tudi neutrudljlvim godbenikom orkestra JLA, ki so ob prijetnih zvokih pripomogli, da so se naši najmlajši na kurentovanju zavrteli do onemoglosti. Posebno prisrčni so bili cicibani ln mlajši pionirji, pri večjih pionirjih pa smo opazili že sramežljivost. Končno velja zahvala tudi vodstvom osnovnih šol in vsem tov. učiteljem in učiteljicam ki so s svojim delom pripomogli, da Je kurentovanje tako lepo uspelo. Naj omenimo Se to, da je na vseh treh prireditvah nastopalo več kot 40(1 mask - nekatere so bile zelo lepe - zato tudi nJim lepa hvala' Pionirski štab osnovnih Sol, Nov* mesto. Prosvetno društvo v Skocjanu je preteklo nedeljo uprizorilo Finžgarjevo Verigo in s tem proslavilo visoki, pisateljev jubilej. Predstava je v celoti u-spela. Igro bodo ponovili v Skocjanu, po možnosti pa jo bodo pokazali še na nekaterih sosednjih odrih. Društvo je za svoj klub že lani nabavilo televizor, ki pa je žal že takoj v začetku pokazal napako in so ga morali dati v popravilo Po več kot dveh mesecih aparat še vedno ni popravljen, zato prebivalci Škocjana in okolice v zimskih mesecih, ko imajo največ časa za izobraževanje in razvedrilo, niso mogli gledati televizijskega programa. Poljanci o svojih problemih Pred dnevi so bili v Poljanski dolini zbori volivcev, na katerih, so razpravljali o perspektivnem planu črnomaljske občine. Zbori so tudi ocenili delo krajevnih odborov (zdaj sta v črnomaljski občini dva krajevna odbora več). Volivci so predvsem razpravljali o krajevni problematiki, več o slabih cestah in prometnih zvezah s Črnomljem. Precej so govorili o zobozdravstveni službi v Poljanski dolini. Kraj je zelo oddaljen bodisi od Črnomlja ali od Kočevja. Ce si hoče človek popravljati zobe, ima največkrat že s prevozom dovolj stroškov, velikokrat pa niti na vrsto ne pride. Volivci so prevsem za šolske otroke zahtevali boljše pogoje pri popravilu zob. Zobozdravnik naj bi v prihodnje vsaj dvakrat na teden obiskal Poljansko dolino. Nadalje so razpravljali o ustanovitvi lesne obrti in žage. Lesa je dovolj, saj odpeljejo od tam čez 1500 kubikov hlodov na letp. Ce bi pomagala občina, bi kaj lahko ustanovili manjši obrat in v njem zaposlili delovno silo, ki je je preveč. Cesta od Vrh gore do dobli-čkega ovinka je nujna. Sedanja je prestrma in prenevarna za vozila. Volivci menijo, da bi bilo potrebno zgraditi železobe-tonski most čez Kolpo. Predlogov pa je bilo še več. Krajevni odbor Zveze borcev bo do spominskega praznika — v počastitev 20-letnice vstaje — postavili spominsko ploščo z imeni vseh padlih borcev iz Poljanske doline. Poljanska dolina se je priključila črnomeljski občini. Tako jo odločil zakon o spremembi o-krajev. Razkosanost komune zdaj ne bo več ovira pri reševanju nalog. Skoraj 100 let! V Rigoncih štev. 36 pri Do-bovi je 6. februarja umrla najstarejša prebivalka tega kraja, Marija Pinterič, ki se je rodila 21. marca 1863. Vse življenje je trdo delala, najhuje pa jo je prizadelo leta 1941, ko so jo Nemci izselili v šlezijo. Kljub visoki starosti se je leta 1945 zdrava vrnila v domovino in je vsa povojna leta še opravljala lažja kmečka dela in prebirala naše časnike. Bila je trdna korenina, zavedna žena in zdravega duha ter je tako preživela skoraj celo stoletje, saj je umrla v visoki starosti 98 let. F. V. ŠE PESTREJŠE! Dejavnost mladine novomeške občine se iz leta v leto širi. Vse to nalaga vodstvu občinskega komiteja odgovorne naloge. Zadnja seja je potrdila, da uresničenje sklepov, kl jih je sprejela mladina na svoji občinski konferenci, zahteva precejšnjo pomoč vse mladine. Program je v letošnjem jubilejnem letu še bolj pester kot prejšnja leta. Sd VTEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek. 16. februarja — Danilo Petek, 17. februarja — Sllvin Sobota, 18. februarja - Drago-stava Nedelja, 19. februarja - Miroslav ' ' Ponedeljek, 20. februarja — Leon Torek, 21. februairja — Irena Sreda, 22. februarja — Marjeta. Črnomelj: 17. in 19. februarja ameriški barvni film »Hrabri in smeli«. 21. in 22. februarja ameri. ški barvni film »Princ to igralka«. Dolenjske Toplice; 18. februarja francoski film »Montiparnas«. Kostanjevica na Krki: 19. februarja ■ angleški pustolovski. film »Abdulah valiilki«. Metlika: 15. februarja češki film »Oprostite, naipačna zveza«. 18. in 19. februarja ameriški film -»Sonce zopet sije«. 22 februarja nemški film »Nedokončana zgodba«. Mokronog: 16. februarja franco-^ko-italijanski film »Štiri korake v oblake«. 18. in is. februarja ameriški film »Doživljaji kapitana Vaj tac. Novo mesto — »Krka«; od-17. do 20. februarja Jugoslovanski film >Košček sinjega neba«, od 21. do 23. februarja ruski barvni film »Rdeče listje«. Novo mesto — Dom JLA: od 17. do 19. februarja dehoslova.ški film »Vrnjeni življenju«, od 20. do J2. februarja ameriški Mm »Zla-■ a trobenta«. Semič: 19 februarja ameriški oarvni film »Rihard Levjesrčni«. Sevnica: 18. in 19. februarja italijansko-franccskl film »Posled-nii raj«. Trebnje na Dol.: 18. in 19. februarja ameriški barvni .film »Ne. pozabna pesem«. Predstava v soboto ob 19. uri in v nedeljo ob 14., 16. in 18.30. Krajevni odbor Rdečega križa v Smihelu pri Novem mestu poklanja 2000 dinarjev namesto venca na i?rob Franca Prijatelja iz. Smihela dijaški kuhinji v Novem mestu. Kovačičev mlin, Novo mesto, obvešča vse kmete in dobavitelje žita, da ima na zalogi vsakovrstno moko in mlevske izdelke v zamenjavo za žito. Zamenjava se vrši vsak delavnik v rednem delovnem času. Zato ne nasedajte lažnim vestem sovražnih ljudi in mlinarjev. Vsakdo se lahko prepriča o resnici. Franc Kovačič. mlinar. Novo mesto. R A Z P I S Uprava. za. ceste LRS razpisuje delovno mesto cestnega nadzornika v Kočevju. Kvalifikacija: gradbeni tehnik. Informacije daje' in prošnje sprejema Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija, Novo mesto, Ljubljanska 8. PREKLICI IZGUBILA SEM ZDRAVSTVENO izkaznico štev. 30-1124 in jo s tem preklicujem. Terezija Zura, Mačko-vec 5, Otočec ob Krki. IZGUBILA SEM ZDRAVSTVENO izkaznico štev. 468630 in jo s tem preklicujem. Mojca Peček, Novo mesto Trdinova 17. Ljudmila Papež, Ratež 9, Brusnice, proglašam, kar sem govorila proti Jožefi Sčinkovic z Rateža 4, Brusnice, za neresnično. PRODAM uvezan les 5,5/4 ml za lopo'. Naslov v upravi lista. (106-61) KUPIM vejalhik za žilo V dobrem stanju. Martin Grahek, Rožanec št. 22, Črnomelj. KUPIM družinsko stanovanje v Novem mestu alt bližnji okolici. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi lista. (107-61) SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, lahko tudi začatnica, za varstvo otroka. Gregor Repanšek ml., Homec lu Radomlje. OPEKARNA PRELESJE, p. Sent-rupert, proda iz osnovnih sredstev manjšo polžno stiskalnico -stroj za izdelavo vseh vrst- zidne opeke. Interesenti si polžno stiskalnico, lahko ogledajo vsak delovni dan od 7. do 15. ure v podjetju. Cena nizka. .»u VAŠKEGA MOJSTRA aH pomočnika s prakso sprejme v stalno zaposlitev Kmetijsko posestvo -Barje- - obrat Verd pri Vrhniki. Družinsko stanovanje na razpolago. PRODAM dobro ohranjen Štedilnik -Tobi- in 3 karnise, 1,30 m dolge. Naslov v upravi lista. (115-61) PRODAM GEPELJ. Tomič. Loke 10, Straža. NOVO MESTO V času od 6. do 13. februarja je bilo rojenih 25 dečkov in 19 deklic Poročili so se: Stetan Standekar, vodovodni instalater in Ana Franko delavka, oba iz Leskov-ca; Stanislav Hudalj, delavec iz Otočca, in Martina Pušavec, de lavka iz Sevnega; Jože Juršič. delavec iz Vel. Cerovca. 1n Marija Juršič, hči kmetovalca z Dolža. Janez Kastelic. kmetovalec iz Plemberka, in Justina Kastelic. delavka iz Vel Orehka; Janez Turk, kmetovalec tz Zajčjega vrha ln Frančiška Klemenčič. poljedelka z Dolža. Alojz Božič sin kmetovalca tz Sobanja. In Frančiška Kobe, hči kmetovalca iz Pangcrčgrma: Anton Muhič delavec Iz Koroške vasi. In Terezlla Turk. hči kmetovalca Iz Vel. Cerovca: Jože Klemenčič. sin kmetovalca z Dolža. in Jožefa Turk hči kmetovalca 7 Zajčjega vrha: Tanez Bartol, čevltar s Hriba, in Ann Sega. hči kmetovalca iz Vel Orehka: Janez Cimermančič. sin kmetovalca lz .Turne vasi. In Marija Cimermančič. hči kmetovalca iz Vinle vasi: Jakob Hočevar kmetovalec tz Stranske vasi. In Ana Drnglnc. hč| kmetovalca Iz Konca: Tožp Cimermančič. sin trmetovalcn iz Vinle vasi. In Peo-ca Cimermančič. hči kmptovalca Iz .Turnp vasi: Molz M1k1avčinH1n*a |7 Vol^č'p nilve. stara «4 let' Marinka Kpefplto. hč| kmeta Iz Bršljina stara 9 mesecev METLIKA V mesecu januarju sta bili rojeni dve deklici. Poročili so se: Jože Dragovan, poljedelec tz Dol. Lokvice, in Jožefa Skof, poljedelka iz DrašiC; Štefan Cesar, poljedelec iz Bojanje vasi, ln Barbara Rozman, poljedelka lz Boldraža; Jože Simo-nič, uslužbenec lz Kočevja, in Marjeta Malik, uslužbenka iz Metlike; Janez Nemanič, mizar, ln Štefanija Larvš. pletilja, oba lz Ljubljane; Janez Kraševec. polje, delec ln Milena Dragovan, ^»oilde-dclka, oba iz Gor. Lokvic. Umrli so: Martin Vrviščar, posestnik iz Gor. Lokvtc, star 80 let. Marija Stefanič, užitkarica lz Malih Lešč, stara 76 let; Marija Ur-bas, užitkarica lz Grabrovca, stara 83 let; Marija Bajuk, užitkarica iz Drašič, stara 80 let; Marija Taj-čman. užitkarica iz Curil, stara 85 let; Ivan Filipac, upokojenec iz Karlovca, star 78 let; Jože Kreme-sec, posestnik iz Rosalnlc, star 66 let: Marija Simonič, užitkarica lz Svržakov, stara 76 let. SENOVO V mesecu januarju so bili rojeni trije dečki in dve deklici. Poročili so se: Anton Vovčko, rudar, in Marija Brili, poljedelka, oba iz Dobrove; Ivan ulčnik. avtobusni sprevodnik iz Malega Kamna, in Ana Božlčnik, gospodinjska pomočnica z Velikega Kamna; Anton Pere, kmet, ln Marija Re-par, poljedelka, oba z Dobrave. Umrli so: Ana Ferlln, preužlt-karica iz Reštanja, stara 86 let; Alojz Plau$teiner, upokojenec s Senovega, star 75 let; Franc Ivan-šek, upokojenec s Senovega, star 63 let. • SEVNICA V mesecu januarju so bili rojeni trije dečki in tri deklice. Poročili so se: Anton Smrdel, cestar iz Studenca, ln Alojzija Stare, poltedelka iz Dol. Impol; Anton Možic .poljedelec, ln Frančiška Mastnak, gospodinjska pomočnica, oba lz Ledine; Jože Hro-vntič. upokojenec, in Frančiška Baumkirher, gospodinja, oba lz Smarla: Jože Požun. rudar lz Vra nia. In Ljudmila Rušnov, gospodinjska nomočnira iz LJubljane: Stanko Božič, kmet lz LlDOBlava. in Marila Rušnov, poljedelka tz Jurkovega dola: Anton Požun. kmet lz Vranja, ln Marila Kozinc, eosporliniska pomočnica tz 2ur-kov dola. Umrl! 'o: Ivan Roštohar. mizarski pomočnik Iz Sevnice, star 42 let: Marilan Tomac. unokoienpc iz Sevnice, star 72 let: Marila An-tfolispk. rroerjonMn .a |z Sedmice, stara 4? lPt: AlPksander Simon-člč. lrmpt lz Sevnice, star 56 let: Tda Radič, enspndin*«. 1z Sevnice, stara 4 ?tet; Acata Ratrar. ensoo-dlnla Iz Zurkov dola. stara fiR lpt: Marija Zupevc, družinska upokojenka iz Pečja, stara 84 let; Marija Stojs, preužitkarica iz Brezovega, stara 77 let; Jože Selak, kmet iz Zavratca, star 54 let; Nadbur-ga Slemenšek, gospodinja iz Str-žišča, stara 64 let; Helena Kranjc, preužitkarica lz Mrzle Planine, stara 67 let; Karolina Salamon, preužitkarica lz Podgorja, stara 84 let. t-ietcKU teaen so v novomeški ^oroumsmci rodile: Danica Ur-oanćiC iz Breze - deklico; Tončka Novak iz Kadolj - dečka; A-mca Musifi iz Podzemlja — deklico, Stanislava Rode lz Črnomlja - aeeka; Lidija Senica lz Me-niske vasi - deKiico, Martina Koračni iz Dol. Težke vode - deklico, Slavka Cimermančič iz Jurne vasi - deklico, Marija Praznik z Vrhovega - dečka, Marija Skoda iz Ledece vasi - deklico; Olga Ga-spenC iz Planine - deklico, Ljudmila Zgonc iz Kočevja - deklico; Milka Bukovec iz Velike Loke — deklico; Jožefa VampelJ iz Gotne vasi - deklico, Marija Žagar lz Bircne vasi — dečka; Francka Pi-cedj iz Vidma-Krskega — dečka, Ana Cadonič iz Zilja — dečka; Ana Turk z DolZa — dečka; Majda Stih iz Vidma - Krškega — dečka; Jožefa Staniša lz Konca — dečka; Ivana Progar lz Starega trga — dečka, Marija Strniša z Jezera — deklico, Slavka Nemanič lz Bušl-nje vasi - deklico; Marija Goljev-šček tz Kočevja - deklico. Jožica Ajdič lz Male Loke - deklico; Marija Brajdlč Iz Prečne - deklico, Antonija Vovko tz Smarjete - deklico, Cilka Goršln z Velikega Slatnika - dečka; Olga Martinčič iz Starega trga - deklico; Emilija Zorko iz Dolenje vasi - deklico, Tončka Dvoj moč iz Ostroga - dečka; Lenčka Dole lz Mačkovca — deklico, Muhvič Marija iz Stare cerkve - deklico, Marija Sircelj z Dol. Dobrave - deklico, Marija Srebrnjak iz Dol. Suhadola - dečka: Marija Mavsar iz Pleša - deklico. Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija 2užek, čistilka iz Gotne vasi. je padla pod avtomobil ln si poškodovala prsni koš. Mirko Kobetič, zet kmeti, zavarovanca lz Butoraja, je padel z voza In si poškodoval levo roko v rami. Pavel Frice, kmet iz Dol. Podgorja. 1e padel v gozdu in se ponesreči ustrelili s puško v levo roko. Franc Mramor, kmet lz Ostroga; le padel ln si s sekiro poškodoval nos. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Zuštrič iz Zemuna - deklico. Ana GrmŠek iz Zg. Pohance — deklico, Ivanka .Turkas lz Pisec - deklico. Milka Butkovič lz Pisec - deklico. Marila Kozole lz Stolovnlka — deklico. Dragica Molan tz Anovca — deklico. Marija Gluk iz Stoleskega -dečka. Terezlla Jalovec lz Sobe-nje vasi — dečka. Dragica Bevc iz CerkeH - dečka. Antonija Bencin iz Loaa — dečka, Tereziia Vizler iz Velike vasi — dečka. Dora Petelin 17 Sotelskega — dečka, Stanka Pribovšek lz Zg. Obreze - dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Mtjo Cičko, delavec iz La-duče ,sl je pri padcu s kolesa poškodoval glavo. Vero Oštlr, hčer delavca lz Krškega, je pri prehodu čez progo povozil vlak. pri čemer ie dobila notranje poškodbe. Draga Vuklna, delavca iz Kačkov-ca. 1e pritisnila krava ob jasli ln ca huje poškodovala. Janko Jan-drlčlč, kmet lz Klake, se je prt tesanlu usekal v levo nogo. An-rtrel Zlvlč. delavec iz Drenovca, si 1e pri padcu na cesti poškodovat levo nogo. Peter Boškovtč. sin posestnika iz Zeltitea. ie padel z lestve In dobil poškodbe po glavi. Ivan Krflšnik. delavpc iz Kosta-nleviee. 1e pade! s kolesa ln dobil poškodbe po glavi. NOVO V KRMELJU SPORED RADIO LJUBLJANA ® Clanl organizacij krmelj- skega rudnika rjavega premoga, ki združuje nad 400—članski kolektiv, živahno razpravljajo o tekočih problemih pri delu ^ in vsakdanjem življenju rudarjev in delavcev. Pred kratkim so Občni zbor RK v Podhosti 5. februarja je bil v Podhosti občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. 70 udeležencev je pozdravil predsednik okrajnega odbora Rdečega križa inž. Zobec in spodbudno govoril o pomenu in delu te organizacije. Z njegovim predavanjem smo zelo zadovoljni in želimo že več takih obiskov. Odbor H Tudi letos Je naš študentski klub organiziral tradtoionaBno študentsko prireditev — družabni večer z brucovanjem, ki Je bil v Domu Maksa Perca v LJubljani Spomladi namerava klulb organizirati podobno prireditev ki se je bodo vsaj upamo, udeležila tu dd vsi povabljeni predstavniki podjetij, usitamov in organizacij, ki smo jih na tej zabavi pogrešali razpravljali o perspektivnem planu rudnika. 0 11 odstotkov rudarjev stanuje v Krmclju, poudarjajo pa, da je precej pogojev za ustanovitev rudarske kolonije. Rudnik zgradi na leto za svoje člane 3 stanovanja, vendar bi bilo potrebno zgraditi vsaj 6—stanovanjski blok. Predvsem manjka samskih stanovanj. Potrebovali bi še dva lokala, obrtno in trgovsko delavnico. 9 Petletni perspektivni plan predvideva tudi dograditev zdravstvenega doma (graditi so ga pričeli že 1958. leta, za katerega potrebujejo še okrog 3 mi- ' lijone dinarjev. Hkrati bodo uredili zobozdravstveno in pa-tronažno službo in ustanovili lekarno. 0 Gostinski obrat bodo tudi morali ustanoviti. Pogojev za razvoj turizma je v tem kraju dovolj. Uredili bodo še nekaj tujskih sob % Trgovsko podjetje »Sloga« iz Sevnice bo v Krmelju zgradilo bencinsko črpalko; nekaj delov zanjo so že nabavili. @> Kmetijska zadruga iz Tržišča se je združila s Kmetijsko zadrugo v Šentjanžu. Tako bo tudi na tem področju samo ena kmetijsko—gospodarska enota. Hudoklinova Matice ni več PrejSn-ji teden smo pokopali Ano Hudoklin - Manco na po. kopališče v Šmarju pri Šentjerneju. Kdo ni poznal Manee, ki je gospodinjila pri Sv. Miklat'iii na Gorjancih? Znana je bila daleč naokrog kot gostoljubna in odlična kuharica. Bila (je prva gostiteljica Ijubiteljer Gorjenceu i« vseh drugih pla- nincev, ki hodijo uživat lepote gorjanskih gozdov in koše. nic. Zadnje dni življenja ie preživela pri svoji hčerki v Kostanjevici. Vsi planinci in njeni znanci jo bomo ohranili 9 hvaležnostjo v sporn'Tiu.. Naj ji bo lahka zemljica tam pod Gorjanci! Bogomil Lilija SOBOTA — 18. FEBRUARJA: 5.00—8.00 Dobro jutrol (Pisan glasbeni spored) — 5.23—5.45 Nekaj domačih - 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Narodni motivi v komorni glasbi -8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Majhno potovanje po Jugoslaviji - 10.15 ErnB Dohnanvl: Variacije na otroško pesem za klavir in orkester — 10.40 Angle. ščina za mladino — 10.55 Ansambel Maurice Larcangs — 11.00 Po svetu Jazza — U.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci izbirajo pesmico -12.00 Skladbe S. Blničkega — 12.13 Kmetijski nasveti — 12 25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba _ 13.30 Iz naših krajev - 13.50 Od arije do arije — 14.20 Sport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame ln zabavna glasba — 16.40 S knjižnega trga - 16.00 Ali vam ugajajo? — 16 40 Obrtniški zbor Enakost lz Kranja— 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobi. mo - 17.45 Plesni zvoki _- 18.04 Jezikovni pogovori - 18.15 Ivan Mane Jarnovič: Koncert za violino in orkester — 18.30 Poljska zabavna glasba — 18.45 Okno v svet — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Z veselimi zvoki v prijeten sobot, ni večer - 20.20 Michael Brett: Ceoraeu se zmeral kaj primeri — 21.00 Za prijeten konec tedna' — 22.15 Oddaja za naše izseljence — J3.05 Do polnoči v plesnem ritmu NEDEIJA C 1». FEBRUAR.!A: 6.00—6.30 jutranji pozdrav - T.3S Stevan Biilničla v prtredtrah za pihalni orkester - 8.00 Mladinska radijska Igra — 9.00 Iz album« skladb za otroke — 9.10 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.10 So .pomnite, tovariši ... — 10.30 Poj« Invalidski pevski zbor - 10.46 Matineja zabavne glasbe — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.00 Naši po. slušalci. čestitajo in pozdravljajo — 13.15 Obvestila, zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.16 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. — 15.15 Reklame — 15.30 Kar radi poslušate — 16.20 Iz operetnega sveta - 16.40 Peli so Jih mati moja — 17.00 Zabavni ansambli — 17.20 Carl Maria Weber: Ooncerti-no za klarinet in orkester — 17.30 Radijska igra _ 18.18 L. van Beethoven: Sonata appassionata — 18.40 Poskočne polke in valčikS — 19.00 Obvestila, reklame ln zabav, na glasba — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila - 20.05 Izberite melodijo tedna I — 20.50 Ptesni orkester Nelson Riddle — 21.00 Obisk t>rl muzikologu dr. Drago-tlnu Cvetku - 22.15 Ples ob radij. Rkem sprejemniku — 23.00 Poročila — 23.05 Nočni komorni koncert. R5 Letos nameravajo štitdentrje novomeškega okraja izdati srvoj almanah, ki naj bi prikazal delo članov Muba pred vojno, sodelovanje dolenjskih študentov v NOB in sedanje delo kluba. Da bi z zbiranjem gradiva čimprej pričeli, je bil ustanovljen pripravljalni odbor 2l 3^ 5. — Sodeč po zgodbah, ki jih je pripovedoval, je moral vse svoje življenje prebiti med najhujšimi zločinci, ki jih je kdaj nosilo morje. Moj oče je dostikrat tarnal, da nam bo spravil krčmo na kant, ker bodo gostje začeli izostajati. Toda ni bilo tako: ljudje so se kapitana navadili, ker jim je nudil v dolgočasnem življenju zanimivo spremembo. Res je zdavnaj potrosil tiste zlatnike, toda oče s« je bal terjati in sta ga najbrž jeza in strah vrgla tako kmalu na bolniško posteljo. 6. — Nihče ni videl, da bi bil kapitan kdaj odprl svojo veliko mornarsko skrinjo. Samo enkrat se je zgodilo, da mu je kdo upal ugovarjati. Moj ubogi oče je ležal že na smrt bolan in obiskal ga je dr. Livcrsej'. Ko je opravil pri bolniku, jc stopil v sobo za goste, kjer jc kapitan pel svojo kvantarsko pesem. Doktor se zanj ni zmenil in se jc začel pogovarjati s starim vrtnarjem Tay-lorjcm. Kapitan je udaril s pestjo po mizi — vsi so utihnili, le doktor je prijazno nadaljeval svoj pogovor in mimo kadil svojo pipo. 7. — Kapitan je pogledal divje okrog sebe, grdo zaklel in zarjul: »Mir, tam v medkrovju!« »Kaj govorite z menoj?«- je vprašal zdravnik in nadaljeval: »Ce boste še nekaj časa tako pili rum, bo svet kmalu rešen velikega lumpa.- Stari malopridnež je tedaj planil kvišku, potegnil izza pasu dolg mornarski nož. Vsi smo otrpnili. Zdravnik pa jc ostal miren in dejal: »Ako ne spravite noža pri priči, vam obljubljam, da priđete na vislice. In glejte, da se ne boste več vedli tako nevljudno.« 8. — Odslej kapitan ni več nadlegoval gostov. Nekega dne v mesecu januarju se je kapitan odpravil na' obalo. Bil sem sam v gostinski sobi, ko je vstopil neznan gost. Postregel sem mu z rumom, ko me je zaupljivo vprašal, če stanuje pri nas podčastnik BiH. Povedal sem mu, da pri nas stanuje samo kapitan in on se je zarezal: »Kako me bo Bili vesel! Vem, da še bolj kot če bi mu dal kozarec dobrega žganja.« Pri teh besedah je oprezno gledal proti vogalu hiše. Ua bi privlekel v svojo briv-nico čimveč stalnih gostov, si je neki brivec v Kjobennavnu na Danskem izmislil zanje postrežbo, kakor jo kaže gornja slika: srčkano mlado dekle v bikini kopalkah brije, striže, masira kožo in umiva glave moškim obiskovalcem. Pravijo, da odtlej brivcu posel teče kot namazan. Da pa to ponižuje ženo in njeno čast seveda v kapitalističnih državah delodajalcev ne briga: Clovek-jadro na ledn Je Geofrev Pope iz Minnewashla T ZDA. Naprava, ki jo je sam Izdelal, mu omogoča brez napora potovanje po ledu celo s hitrostjo petdeset in več kilometrov na uro. Tehnika ln medicina vedno tesneje sodelujeta na najrazličnejših področjih. Na sliki jo videti, kako se dekle pripravlja pojesti posebno tableto, ki je v resnici najmanjši radijski aparat na svetu, sposoben še v človeškem telesu delati S6 ur po zaužitju. Aparat zamenjuje razne sonde, s katerimi je treba sicer meriti temperaturo želodca in krvnega obtoka, pritisk tekočin in učinkovanje hrane v človekovem telesu, in olajšuje dosedanje težavne preiskave Pravijo, da so delfini najinte-Ugentnejše živali. Bes jih jc precej lahko dresirati in naučiti določenih opravil. Slika kažq delfina, dolgega kar štiri metre, ki so ga v znamenitem živalskem vrtu v Miamiju v ZDA naučili, da skače lz vode hi nakaže poljub svojemu dre- KEMIJA V OSPREDJU Kot v vseh razvitih deželah, tako je tudi v Jugoslaviji kemija zajela vse industrijske panoge. Razvoj tehnike, prometa, stavbinstva, prehrane, zdravstva in še marsičesa si brez kemije sploh ne moremo zamisliti. Naša kemična industrija proizvaja v primeri s predvojno petkrat več solne kisline, trikrat več kalcirane in kavstične sode, dvanajstkrat več farmacevtskih surovin itd. — Vendar bo treba storiti še marsikaj, da bomo bolje izkoriščali domače surovine in izboljšali kakovost kemičnih proizvodov. Zato pa je potrebno znanstveno raziskovalno delo na tem področju. Jugoslovanski kemiki so sprejeli v svoj novi program tudi temeljito raziskovanje domačih vrst nafte, ker je to nujno potrebno za ekonomsko izkoriščanje tekočih goriv. Laboratorijski poizkusi so Hotel velikan V Moskvi bodo letos začeli graditi hotel, ki bo največji v Evropi: Imel bo 3400 sob in bo sprejel lahko 5886 gostov. V hotelu bodo tudi trgovine, dve kino dvorani in koncertna dvorana s 3000 sedeži. Ribe plezalke Ob obalah zahodne Afrike živi posebna vrsta rib — perio-falteimrs. Dolge so do 15 cm, imajo pa škrge tako urejene, da se prav dobro počutijo tudi na suhem. Ce jim preti nevarnost, se zarijejo v ilovico ali splezajo na drevje. Žepna podmornica Italijanski konstruktorji so zgradili majhno podmornico, ki je že dobila naziv »podvodna vespa«. V podmornici je prostora za dva človeka, poganja pa jo električni motor na baterije. Pod vodo vozi s hitrostjo 7 km na uro. pokazali, da se z dodajanjem takozvanih humusnih kislin zemlji doseže zelo dober pridelek nekaterih žitaric, zlasti rži. Zdaj bodo šli na praktične poizkuse na terenu, pri čemer bodo preizkušali več vrst žitaric. Posebno skrb bodo kemiki posvetili delu pri tehnologiji prehrambenih proizvodov. To je za Jugoslavijo zelo pomembno vprašanje, če upoštevamo, da večina prebivalstva še zmeraj pridobiva hrano na tradicionalni način iz svoje naturalne proizvodnje. Vpliv sodobne tehnike in tehnologije na prehrano je še zmeraj majhen. Toda skrb za kakovost in sestav prehrane čedalje bolj prevzema družbena skupnost. Narašča število hladilnikov, podjetij za konserviranje hrane, restavracij pri velikih podjetjih ta drugih, objektov za ljudsko prehrano. Zato bodo znanstveniki v celoti zajeli proučevanje škroba in njegovih derivatov, rastlinskih in živalskih maščob, rib, mleka, problem predelave moke, industrijo vrenja, proizvodnjo bonbonov, sladkarij itd. Vse to z namenom, da se tovrstna proizvodnja modernizira in poceni. Kaša - ni samo otroška paša Med rastlinami, ki so jih ljudje pridelovali v »dobi mo-tikarstva«, ni bila nobena razširjena tako kot proso, ugotavlja švicarski raziskovalec rastlinske prehrane dr. Adam Maurizio. Nekoč so pridelovali proso po.največjem delu sveta, danes pa ga pridelujejo v večjem obsegu le na severnem Kitajskem, v Srednji Aziji in južni Rusiji. V Evropi spada med manjvredne pridelke. Domovina prosa je bržkone Prednja Indija. V Evropi je bila prosena kaša do srednjega veka osnovna prehrana. Proso vsebuje več maščob kakor druge žitarice, ima pa tudi veliko silicija, ki je nujno potreben za čvrstino kože, trdnost zob in lesk las. Čim mlajše je člove- • ško telo, toliko več silicija potrebuje, zato je prosena kaša za otroke in mladega človeka še posebej koristna in priporočljiva. Kako hitro lete ptiči Strokovnjaki so s posebnimi optičnimi aparati zmerili hitrost ptic in ugotovili te-le hitrosti : ptice pevke lete s hitrostjo 32 do 59 km na uro, golobi 48 do 68, vrane do 72, sokoli od 64 do 77, divje gosi od 67 do 88, divje race pa od 75 do 95 km na uro. NEVAREN ZLOČINEC Neki guverner je obiskal veliko jetnišnico in vprašal vsakega kriminalca, zakaj je zaprt. Vsi jetniki »o trdili, da sedijo povsem po nedolžnem, le eden je priznal, da je res kriv. Tedaj je ukazal guverner: »Takoj vrzite tega pokvarjenca skozi vrata na svobodo, sicer bo pokvaril vse druge, ki so nedolžni!-' MOLITEV ŠVICARJEV Ko se je leta 1476 švicarska vojska zbrala pri Martenu, da se upre napadu Karla Smele- — TT, že spet teče k nam soseda! — Kaj pa je to hudega? — Seveda je hudo! Kadar Ji česa zmanjka, pa prosi pri nas na posodo! Ce le pomislim, da jo je včeraj zapustil njen mož ... ga, je poveljnik Švicarjev pokleknil in zmoUl tole molitev: »Gospod bog, če je pravica na naši strani, daj, da zmagamo. Če je pravica na strani sovražnika, naj zmaga on? Ce pa slučajno ne boš vedel, na čigavi strani je pravzaprav pravica, potem te prosim, da se umakneš malo v stran in gledaš, kako se znamo Švicarji bojevati!« i '-f* ■'"4'':' 'If.Wt' SUMLJIVO NAVODILO »Načelniki naše ustanove, ki nimajo lastnih tajnic, lahko uporabljajo dekleta iz stroje-pisnice.K — Recite gosta, naj s« nikar ne I razburja! Dobil bo celega pi- j ščanca, plačal pa bo samo jajce! I DRAGI PIONIRJI IN PIONIRKE! Vse kaže, da smo Varni pretekli teden zastavili prelahko slikovno uganko — do torka opoldne ste poslali kar 209 pravilnih odgovorov! Tokrat je bilo treba odgovoriti na 3 vprašanja takole: BREZICE, Miro Kambič, izmed vasi Lenart, Brezina, Zakot, Črnec, Velike Malence, Bukovšek in drugih pa našteti vsaj tri! Zreb je zato določil spet pet nagrad: 1. nagrado — 1000 din dobi Breda Baškovič, učenka l.a razr., osnovna šola Brežice; 4. knjižne nagrade (slikanico NEPOKORJENI BREGOVI) pa dobijo: Marijan Omrzel, 5.a r., šola v Artičah; Darko Avsec, 6.b razred, osn. šola, Brežice; Branko Grubič, Cerina 16, p. Brežice; Jože Iljaž, Sp. Sušica 39, p. Bizeljsko. Danes objavljamo malo težjo uganko: do torka nam pošljite 3 kratke odgovore na sledeča vprašanja: 1. kraj, ki ga predstavlja slika; 2. ime in priimek predsednika krajevnega odbora v tem kraju; 3. naslov občine, v kateri se nahaja ta kraj. Slike ni treba rezati iz časnika! Na ovoj, v katerem boste poslali čitljivo napisan odgovor, napišite: SLIKOVNA UGANKA. Zadnji rok za sprejemanje rešitev: torek, Vl. februar 1961. V nekem takem jutru je na verando hiše ob reki stopil odrasel in krepak deček. Pogledal je na Donjec in veselo vzkliknil: »Mama, mama, pojdem na reko!« »Saj še nisi zajtrkoval!« »Bom hitro nazaj!« Videč, da mu mama ne brani več, je urno kočil v čoln in zaveslal proti strmi obali na drugi strani Donjca. Na reki se je slekel in pljusnil v vodo. Dolgo ga ni bilo na površje in mati se je že vznemirila. Slednjič se je daleč ob peščeni obali pokazal iz vode, obsijan od sonca. Mati je olajšano vzdihnila in zavila v hišo. Da, tudi sin je že dorasel velik je. In ona, Galina Arkadjevna, ne more verjeti, da je Boris Antonovič, njegov oče, res mrtev. Kako rad je imel taka jutra in reko! In prav tako jo je strašil z raznimi objestnostmi kot zdaj Saša ... »Boris, Boris... še zmeraj sd v mojem srcu. Nihče ne ve, kje so te fašisti ustrelili, zato še zmeraj upam, te čakam! V gesta-povskem arhivu so našli tvojo obsodbo, in da si ustreljen ta in ta dan. novembra . .. Ujetniki so se vrnili, vrnili so se deporti-ranci iz Nemčije. Le tebe ni. Torej je res ... jaz pa vendar ne verjamem . . .« Galina Arkadjevna si je obrisala solze ■;n se ustavila pred hišo. Po peščeni obali je hodil sin' s težkimi koraki, kot oče. Da, Saša je zrasel, toda čedalje manj vprašuje po očetu. Noče se dotikati mamine nezaceljene rane. Je pa kot Boris, ljubezniv, toda trmast. Hoče poiskati stvari, ki jih je zasula eksplozija prvi dan vojne. Galina se slabo spominja, kaj je pripovedoval Boris, preveč je doživela med vojno Saša pa se resno pripravlja na pot. S tovarišem Koljo sta naredila čoln. pomagal jima je stari sosed. Zdaj pa prosi, naj mu kupi še puško... Ko je stopila na prag. je pritekel lep deček srednje postave. Nasmehnil se je in jo vprašal: »Dober dan! Kje je Saša?« »O, Kolja, dober dan! Kaj si tako zadihan? Ali si komu ušel?« »Novice prinašam!« Kolja je pogledal na reko, opazil čoln in zdirjal skozi vrt. »Kolja, Kolja!« ga je skušala ustaviti Galina Arkadjevna. »Kakšne novice?« »Priskrbel sem mrežo!« je od reke viknil Kolja. »To bova nalovila rib! Zdaj manjka samo še puška pa bova odplula!« Skočil je v vodo in odplaval na levo obalo. -Spet ju bom čakala,« se je nasmehnila žena. »Do opoldne bosta govorila o svojih načrtih .. .«' Stopila je v hišo. Toplo jurijsko sonce je priplavalo nad obzorje in reka se je srebrno zalesketala. Po ulicah so hi'eli ljudje Pred hišo z veliko stekleno verando se je ustavil visok, sivolas moški. Ogledal si je hišo. pogledoval vanjo skozi odr>rta okna s spuščenimi zavesami, se zagledal v stoletni hrast. Nato je odrinil vrata in stopil proti vhodu. Galina Arkadjevna ga je opazila, si popravila predpasnik in mu šla naproti »Oprostite, prosim vas« je razburjeno spregovoril neznanec. »Ali živijo tukaj Tropini novi?« »Da,« je potrdila Saševa mama. »Veste, ne zamerite. .. rad bi govoril o neki kočljivi stvari, pa ne vem. ali sploh lahko...« »Zakaj stojite? Izvolite v hišo!« ga je povabila Galina Arkadjevna in se nehote zbala, da sama ni vedela, zakaj. Neznanec je urno potegnil iz žepa zeleno beležnico. »Je tole morda vaše?« Vzela je beležnico in jo razburjeno odprla. »Boris!« je vzkliknila in stopila bliže k neznancu. »Ali je živ? Kje je?« je pošepe-tala in omedlela. Zbudila se je šele v sobi na divanu. V sobi je stal neznanec, naslonjen na okno. Ko je zaslišal njen težki vzdih, se je zravnal in stopil proti nji. »Oprostite, nisem vedel, da je beležnica last vašega moža. Res mi oprostite!« Galina Arkadjevna se je dvignila in usedla. »Dajte mi jo!« je zaprosila. »Pripovedujte« »Leta 1941 sem jo bil vzel zajetemu fašistu. Zvedel sem, da jo je bil potegnil Iz žepa nekemu ruskemu vojaku. Tukaj, v vašem mestu.- Galina Arkadjevna ga je zaprosila s pogledom, naj pove vso resnico. »Oprostite, povejte mi svoje ime.« »Galina.- »Po očetu?« »Arkadjevna. Galina Arkadjevna.« -Res vam ne bi hotel vzeti zadnjega upanja, toda vojaki ne lažejo.« Sklonil se je k nji in začel šepetaje: -Fašist je rekel, da je beležnico vzel mrtvemu vojaku. Jaz fiu ne bi verjel, toda poglejte: krogla je najprej prebila beležnico, in nato . . .« -Da, njega so ustrelili,- je zajecljala Galina Arkadjevna. -Ustrelili?« je naglo vprašal neznanec. »Torej sem bil ujel esesovca. Gotovo jo je bil vzel po streljanju. Nisem vedel, sicer bi bil lopova ubil na mestu.« Utrujeno je vzdih-nil in pogledal, kam bj se usedel. -Oprostite, lako me je presunilo, da vas sploh nisem vprašala, kako se pišete« Ujela je neznancev pogled in rekla: -Usedite se, usedite!« -Jaz serp Gorčakov. Georgije Ignjatovič,* se je predstav.'! neznanec. Usedel se je na divan, sklonil glavo in začel, kakor da obuja davne srJomine: