Dopisi in novice. ,,j\ormal - Lebrpliine" izgledni učni čerteži se imenuje knjiga, kalero je izdalo c. k. šolsko svetovalstvo za Štajarsko, a spisal c. k. šolski nadzornik gsp. Anton Klodič, poprej v Gradcu, sedaj pa v Terstu, ljudskim šolam v porabo. Knjiga ima: a) Urne čerteže. »Stundenplane« za štirnajstero šol začenši pri VIII. razredni ljudski šoli, končaje pri I. oddelku razdeljenih enorazreduih ljudskih šol, s katerim ob enem se podučujejo tudi dečki in deklice zadnjih lei (13. in 14.). b) Naučne čerteže »Lectionsplane« za 13 versta šol začenši pri VII. razredu sedmorazredne ljudske šole in končaje s pervo skupino (Gruppe) razdeljenih enorazrednib ljudskib šol. c) Učne eerteže »Lehrplane« za deset versta ljudskili šol od VIII razredne ljudske šole notri doli do učnega čerteža za I razredno ljudsko šolo, ker se namreč podučuje 1. skupina dopoldne, 2. popoldne; takih šol je pri nas na Kranjskem naj več. — Potem so razloženi vsi nauki, kateri so predpisani za ljudsko šolo, in katere našteva učni in šolski red 20. avgusta 1. 1870 po glavnib delib tako temeljito in umevno, a vendar ne preveč obširno, da si učitelj s to knjigo prihrani skoraj celo zbirko pomožnih knjig; zraven je tudi temu, ki hoče kaj vec vedeti in se dalje podučiti, nasvetano, katere knjige naj rabi v to, imenovane so tudi pomožne knjige, ktere imamo Slovenci za ta ali uni nauk. — Da se naši p. i. čitatelji sami prepričajo o natančnosti, doveršenosti in dejanski rabljivosti te knjige, podamo tukaj obrazec za a) Urni čertež po razdeljenih enorazrednih ljudskih šolah. Opomba. Kjer je en sam učitelj, pa vec razdelkov v eni sobi, učitelj govori le enemu razdelku, neposrednje podučuje, drugi razdelek izdeljuje nalogo, učenje je posrednje. ¦ Dalje. Iz HruŠice V Istriji. V naši tužni isterski pokrajini zadeva vse šolstvo res žalostna osoda. V prešlih dveh letih preselilo se je mnogo slovenskih učiteljev v sosedne dežele, kakor: v Goriško i Kranjsko; gredo namreč s trebuhom za kruhom. V Gorenji Istriji, koder bivajo zgolj Slovenci po rodu in jeziku, vrerstene so vse šole v tretji placalni razred z letno plačo 300 gld. Saj temu se nikakor ne čudimo, kajti naši labonski »otaci« v isterskem deželnem zboru, stjrili so pri sklepu deželne postave od 30. marca 1870. tako, kakor jih je vodila značajna skerb »lahonstva« do nas Slovencev. — V sedanji draginji, mesto plače poboljšati ali zvišati, so ove nam pak znižali. Do sedaj smo imeli po 331 gld. fasioniranih; toda šolnina pri vednem narastku številu otrok i prosta bera dvakrat v letu, donašalo je vse okoli 500 gl. na leto. V deželnem zboru dne 19. novembra 1872. 1. prenovili so deželno šolsko postavo s tem, da so učiteljske plače treh verst vzvišali po 100 gld., namreč: 600, 500 in 400, podučiteljske pak 300 gld. V tej postavi prilastovati si je hotel »lahonski« deželni odbor prevažno pravico: — »imenovati i zbrati si šolskega kompetenta«. Zarad tega pritožil se je istriski deželni šolski svet pri ministerstvu in ta nij ove postave v sankcijo predložil. Zoper mnogobrojno izseljevanje isterskih slovenskih učiteljev so pak naši lahonski »otaci« nič me brigajo; to jim je kar »voda na njihov malin«. — Menijo le po ovi poti lahonstvo če dalje več vgnjezditi in slovenstvo spodriniti. Mnogo časti in slave pak zasluži naš c. k. okrajni šolski nadzornik gosp. Andrej Sterk, župnik v Lovranu, kteri je vsem šolam volovskega okraja omislil in previdil, »ruski stroj za računanje«. Hvala njemu! Kadar bomo imeli zbor, sporočati Vam hočem, dragi sobratje, kaj o njem. *) Fr. Waišel, učit. Iz Ljutomera se pišeSlov. Nar. to-le: Okrajni učiteljski zborjebil v četertek 16. aprila dobro obiskovan. Kazpravljal je g. L. ustrahovalna pravila za narodne šole kar bode tudi pri deželni učiteljski konferenciji na dnevnem redu. Zarad različnih misli navzočih učiteljev v poedinih oddelkih tega predmeta trajala je razprava jako dolga. Zarad tega je bilo zborovanje tudi popoludne. G. Pern. je tu o vinstvu govoril ter kazal novo moštno mero, destilovalnib z alkoholometrom in kislinometrom, katero temeljito in nazorno razlaganje je vsem dopadlo. Naposled je bil sprejet predlog g. L., da se deželni šolski svet naprosi, da »Normal-Lelirplane« tudi v slov. jeziku izda. (0 tem načertu se bode še le v priliodnjem zboru govorilo.) V odbor so bili izvoljeni g. g. Kril, Lapajne, Pernišek, Žerovnik. »Der Lehrer als Staatsbeamter« o tem nasvetu oziroma o tej prošnji pipajo se še zdaj nemški listi. —¦ Svoje misli o tem smo že povedali in povdarjali, da bi se učitelju — puščaje vse drugo na stran — materialno stanje javalno zboljšalo, ko bi bil deržavni uradnik. — Stvar je pa čisto naravna: učitelji, kateri so dobro plačani, nočejo od tega nič slišati, in raje ostanejo to, kar so sedaj; kateri so pa slabo, ali kakor je sedaj na Kranjskem p r a v n i č plačani, si žele poboljšati svoje stanje, misle si: Eno breme že tako nosim, dveh mi ne bo nihče nakladal. — Istina pa je, ko bi učitelji postali deržavni uradniki in iz c. k. blagajnic plačani, potem bi še ta prostost, katero sedaj vživajo, splavala po vodi; soseske bi še manj storile za šole, kakor store sedaj. Le tam, kjer je nekako prostost in svoboda v pravih mejah, tam je pričakovati življenja in veselja pri delu. *' Prosimo! Vred. Iz Ljubljane. Iz seje c. k. deždnega šolskega sveta dne 26. marca t. l. ¦— Gosp. Forsterjeva pevska šola se predlaga sl. c. k. ministerstvu, da bi se smela rabiti po srednjih šolah. — Perva deželna konferencija bode letos jesen o šolskih praznikih, k tej konferenciji pošilja Litija in Černomelj po 1, Postojna, KoCevje in Kranj po 3, dmgi šolski okraji pa, po 2 odbornika. — C. k. šolskemu svetu v Planini se priporoča, da gleda na to, kako bi se 2 razredna šola v Cerknici spremenila v 3 razredno, ali da bi se napravila tam 1 razredna dekliška šola, iti da bi otroci bližej imeli v šolo, naj se Eakek všola na Unec in Martinjak pa v Grahovo; c. k. okrajnemu šolskemu svetu za okol. ljubljansko se naroča, naj skerbi zato, da bi se na Verbniki napravilo novo šolsko poslopje, in naj o tem sporoča; učiteljem naj se dalej strogo naroča, da1 vradne spise v redu po postavi spisujejo. — Šole v Zagradcu in Podgradom (Maichau), šolski okr. v Kudolfovem, se vverste v 4 plač. razred in učitelja bota imela po 400 gld. — Podučiteljska služba v Kranji so spremeni v učiteljsko s 400 gl. letne plače. — Prošnja c. k. okr. šolskega svcta v Eudolfovem za donesek k zidanju šole v Ambrusu se verne nazaj z opombo, da naj se tla v šolski izbi popravijo. — Določi se, da le stalno vraestjeni učitelji in podučitelji s spričalom učiteljske sposobnosti odrajtujejo davek od svoje plače po §. 81. dežl. post. dne 29. aprila 1. 1873., in taki plačujejo precej 1. leto, ko dobivajo novo plačo po 12 %.— Vkrene se potrebno, da se razglasi postava o ponavljalnih šolah, katero so svitli cesar poterdili. — Šolska občina v Strugah dobiva 200 gl. za šolo. — Za pregledovanje šolskih krajev in vverstenja všolanih vasi v druge šole, se predpisujejo posebni obrazci, kateri se razpošiljajo okrajnim šolskim svetom. — Da se zedinijo zastran izplačevanja učiteljskili plač po davkarijab, sestavi se komisija iz zastopnikov denarnega ravnateljstva (Finanzdirekzion), kranjskega deželnega zastopa in c. k. dež. šolsk. svetovalstva. — Posvetovalo se je, kaj se ima poročevati zastran šole v Idriji sl. c. k. poljedelskemu ministru o načertu, kateri je izdelalo c. k. rudarsko ravnateljstvo v Idriji. — Kdko se učiteljem po dezeli godi, nam pove sledeče pismo, kinam je došlo te dni iz Kodarjev. Dragi prijatel! Ker sein še tudi jaz med tistimi, ki niso plačali letnine za vdovsko društvo, prosim imejte poterpljenje z menoj, saj dosedaj sem zmiraj redno plačeval, ali letos je pa že tako, da ne morem. Prav z veseljem smo lansko leto kranjski učitelji pozdravili novo šolsko postavo, nadejaje se, da bomo imeli berž vse žepe z stotaki nabasane, pa žali Bog ukanili smo se. Dobili smo v našem okraju od okrajnega šolsk. sveta že po dve nakaznici, da bomo dobivali pri davkariji denar, pa do sedaj sim le samo za en mesec dobil plačo in že gre sedmi mesec šolskega leta h koncu. Pri nas so šolnino od pol leta že plačali in tudi tiste procente, ki na davke spadajo, je že veliko kmetov plačalo za celo leto, zatoraj sim mislil, da je denarja že toliko v kasi, da nam bodo te zaslužene krajcarje plačali. Napotim se pretečeni četertek k davkariji z pobotnico, da bi dobil za sebe in za soseda denar, ali davkar pravi: danes ne dobite nič! Na moje vprašanje, zakaj da ne, se osorno reče: Pojte v Ljubljano prašat zakaj, od tam je vse vstavljeno! Čudno je to, da višji gosposka ravno takrat to reč vstavi in prenarejati misli, ko smo učitelji v naj večjim pomanjkanji denara, in bi lahko že zdavnej denar imeli, kar smo zaslužili, ker bo že skoraj eno leto stara ta postava. In zdaj, če bodo spet prenarejali vse rajtenge, Bog vedi kedaj še kaj bo. Da bi nam saj to plačali, kar imajo denarja noter pobranega, bi že bilo nekaj, pa še tega ne dajo. To je neumno in škoda, da so učitelji mežnarije popustili ali popustiti morali, in eni še tudi orglarijo. Ko bi jaz še postrani nič ne prislužil, tako bi mi bilo obupati, ker imam družino i. t. d. I. I., učitelj. 0 d g o v o r. Dolgo bode še trajalo, preden se bod,e velikanska mašina, ki jo je stvarila deželna postava dne 29. aprila 1. 1873., začela gibati, kajti vsa kolesa, vodi, stebri itd. leže še razmetani; vse tako, kakor pri urarji, ko popravlja uro, samo s tem razločkom, da ta naglo sostavi razderti stroj in ve, kako se bode gibal, učitelji in šolske oblastnije pa menda še ne sanjajo, kakošne priprave in poprave bode potreba, da se sestavi ona mašina, ki naj materijalno stanje učiteljem stalno uredi. Toliko je gotovo, da skora nihče nima niti časa, niti poguma, resno lotiti so dcla, da bi postavne določbe oživele. Zato in le zato moramo učitelji terpeti. Sicer pa se nekoliko, pa le n e k o 1 i k o, obrača na bolje, kajti deželni zaklad je odperl svoje predale in ponuja posojila, dokler mu denarja ne zmanjka (to dobro pomnite). C. k. okr. šolski sveti naj le prosijo za izposojila in učitelji bodo oteti smerti za lakoto. Slavni dež. šol. svet je prišel okrajnim šol. svetom na pomoč in jim dal obrazce, katere imajo napolniti s številkami zadevajočim celoletne učiteljeve dohodke, zaslužke od 1. novembra 1873. do konec aprila, maja, ali tudi junija *) 1. 1. itd. Kdor je pozneje službo nastopil, dobi izplačano od 1. dne tistega mesca, ki sledi nastopnemu dnevu, če učitelj ni pričel službo ravno 1. dne. Eazume se, da so pomnoženi kraj. šol. sveti dali od sebe že predpisane šolske preliminare (proračune), verli tega pa tudi izkazali, ali so učitelji že kaj dobili, ali ne. Mogoče je, da so učitelji sprejeli kaj »na brado« iz občinske blagajnice, tudi to naj se zapiše v oue obrazce. No, pa to je delo, ki ga ima okr. šol. svet rešiti. Kaj so okrajni šolski sveti že storili v tej zadevi, zvedo učitelji lahko po svojih zastopnikih, ki sede v okraj. svetu. Ako so se domači šol. svetovalci svoje dolžnosti znebili, to vedo učitelji sami naj bolje in je njih dolžnost, ali pomagati jim, ali pa jim prigovarjati. Ako ta dela še rešitve čakajo, potem tudi okraj. šol. sveti ne morejo izposojila dobiti, in učitelji bodo še nekaj časa zdihovali pri »suhem«. — Dokler sene bodo poberali razni šolski dohodki, odrajtovali davkarijam in zgotovili okraj. šol. zakladi, toliko časa pa se ne more govoriti o vredjenih plačah. To, kar učitelji tudi po novem kopitu sedaj dobe, ali bodo dobili, to je le rešilna verv, ki se verže potopljajočemu v vodo, da se pogina reši. Iščimo sedaj le pomoči pri okraj. šol. svetih; ti jo morejo po gori omenjeni poti deliti, ker so tudi druge zapreke že zelo odstranjene. Kako se bodo davkarije pri izplačevanji vedle, to še ne vemo gotovo; kajti njim za berbtom stoji flnančna direkcija in ta se zarad kontrole pri šol. zakladih nekaj merzuje, kar ji pa ni v zlo šteti, ker se šol. občine ne vjemajo z davkarskimi in katastralnimi občinami. -—Za učiteljsko spraševanje dne 9. aprila se jihje oglasilo 9; prišlojihje 7; iz Ljubljane g. g. T. Graf in F. Scherer, zač. učitelja na protestantovski šoli; Anton Stuliec, zač. učit. na Humu pri Ormužu, in Feid. Kaliger, zač podučit. v Sevnici; potem gne.: Ludmila Klemenčič, učiteljica na vadnici v Ljubljani, za meščanske šole; Marija Krašner iz Eadgone in Frančiška Verne iz Ljubljane.— 4 so dobili pričalo s št. 2.; 2 s št. 3. in 1 s št. 4. — Pripravljalni tečaji za obertno šolo. Meseca maja se začenja pri mestnih šolah podučevanje za tiste rokodelske učence, ki se ne morejo sprejeti v obertno šolo, ker premalo znajo. Poduka bo vsak teden po 5 ur. *) Boljc za veo mescev, da ni treba potem zopet izposojila (Vorschuss) prositi. — t Anton Amschl, nadučitelj in vodja šestrazredne ljudske šole v Ptuju, je bil v sredo 22. mal. travna pokopan. Eojen je bil 14. sušca 1816. 1. v Mureku (Mureck) in je služboval od 1. listopada 1. 1835. Leta 1851. je prišel na takratno glavno, sedaj ljudsko šolo v Ptuj za učitelja. Kako je on obče spoštovan bil, to je pokazal njegov sprevod, kterega se je vdeležila velika množica Ptujskih prebivalcev vsakoršne verste. Spretnljali so umerlega tudi g. g. profesorji tukajšne realne gimnazije, mestni učitelji in učiteljice, učitelji slovenske šole »okolice Ptujske«, učitelji iz Ormuža, Eogatca, št. Lenarta v s. g., od Velike nedelje, št. Lovrenca v s. g., št. Andraša v s. g., Vurberga, Dornave, Polenšaka, sv. Marjete, sv. Marka, št. Vida in mladina mestne Ijudske šole, privatnih dekliških šol in realne gimnazije. Mestni učitelji so v imenu učiteljev Ptujskega okraja položili ranjkemu na trugo lep venec z dvema belima trakoma, katera sta imela napis: »Die Lehrerscbaft — Ihrem Collegen.« Navzočni ucitelje so s pomočjo (Mitwirkung) Ptujskega pevskega društva umerlemu tovarišu zapeli «nagrobnico« (Quartett: 0, ruhe sanft!) E. I. P.! — V tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovci je prišla na svitlo važna knjiga Abeceduica s podobami za čitanje in štetje.« Risal i pisal And. Fr. Žnidarčic, vikar pa c. k. okr. šol. nadzornik tominski. Ta knjiga ni nič podobna našim Abecednikom, atnpak je nekaj posebnega. Ona obstoji, rekel bi, iz treh oddelkov; v 1. govori o novih, za slovensko abecedo potrebnih pismenih, v 2. uči čitati, v 3. številiti. V 2. oddelku ima «Abecednica» 22 čednih podob, in vaje v številjenji. »Abecednica« velja v tiskarnici družbe sv. Mohora 30 kr. a. v. — Iz Istrije. G. Andrej Zorc, dosluženi učitelj v Hrušici, jeumerlvteržaški bolnišnici, kamor se je bil lani m. oktobra preselil. R. I. P.! Iz Eateč na Dolenjskem se nam piše, da je tam umerl 18. p. ra. Tavzes, bivši učitelj, pa že zarad bolezni dve leti brez službe in tedaj tudi brez plače. To je tisti učitelj, katerega je vdovsko društvo že 2 leti podpiralo. Stevilo naukov j1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ;n 8 N a u k i Veronauk  Jezikovi podak  Steviljenje .  Natoroznanstvo  Zemljcpisje in zgodovina . . Risanje in geometricno oblikoslovje  Petje  Zenska rocna dela .... Gospodinetvo  Vsega k u p a j za a) decke . . . b) deklice . Stevilo ur za poducevanje ucite- S k n p i n i I. i. i n. i iii. razdel.|razdel.|razdel. II. i. razdel. TI. razdel. Solslia leta l. s o p. & 2 6 It 2 ^2 — — — 1 ~2 2 ~Z 2 2 17 ~2 ^1 Posred. — 14 2 4 It — — — 1 2 — — — 19 ~2 IT 18 2. "0 8 o p, 2 6 2 ~2 — — 1 ~2 1 2 to to 4 18 ~Z ¦ v 1 Poared. — // ~2 4 ~2 — — 1 2 2 ~l2 — — 18 ~2 ,—• 8 22 3. Neposred. 2 ti ~2 ~2 ~2 — 1 n 1 ~2 1 "2 2 ~2 2 ^ 4 19 ~2 ^ v 1 1 4. Neposred. J, H 2 4 2 — — / ^2 — — — 17 2 22 16 * 2 ~2 2 — 1 ~2 — tol — 2 2 2 ^ 4 17 ^2 1 Posred. — 10 6 * — — — — — 2 22 II raz< 6. in 6. Neposred. 2 5 2 tol to 2 2 — 1 2 ^2 N >N 4 20 ^2 1 Posred. — 9 — — — 3 ~2 — — — 2 ^-^ 18 22 i. lei. 7. in 8. Neposred. 2 5 2 2 2 2 "2 2 '2 2 ~2 2 2 2 "2 3 1 Posred. 9 2 3 2 — — 3 ~2 — — — — 21115 -2jJ 22 Poduone ure 4 ley,+ 8iy, 6+ 12'A 2 3 1 + 1 3'A + 7 2 2 7 1 16