o molju V £ jubilant 18. oktobra 1944 57 » Sle v. 42 K misijonski nedelji Rumena reka na Kitajskem vsako leto poplavlja velikanska iVaiS^S«* tisočo Hudi - Podoba nam kaže rešene kitajske otroke, ki so jih katol SW sprejeli ill jih navajajo k poljedelskemu delu, da se potem, ko vod«. upadejo s»et vrne« P J t domačo kraje. Hkrati jim vsajajo v mlada srca cvangeljsk« nauk«, Komunizem in rgiisnoni Da je brezbožni komunizem svetovno organiziran, že dolgo vemo. Manj pa mislimo na to, kako je prav zaradi svetovne organiziranosti nevaren na le Cerkvi in krščanskim narodom, ampak tudi — in celo še bolj — poganskim narodom. še manj pa mislimo na to, da je eden najuspešnejših bojev proii svetovno organiziranemu komunizmu prav iako svetovno organizirano misijonsko delo katoliške Cerkve. Zato bo primerno in potrebno, da se vsaj ob misijonski nedelji, kot so misli vseh katoliško mislečih vernikov usmerjene v poganski svet, živo zavemo, da bo brezbožni komunizem prej ali slej preplavil poganska narode, če mi katoličani ne bomo njegovega razdiralnega dela onemogočili, prinesli poganskim narodom krščansko vero in z njo pravilno rešitev socialnega vprašanja. Dejstvo je, da ja brezbožni komunizem med poganskimi narodi že zelo razširjen. Kajti komunistični voditelji se trudijo, da bi najprej pridobili za komunizem velike poganske vzhodne narode. 2e Lenin je dejal: »Oe hočemo imeti uspeh na lahodu, osvojimo si Asijo.c Iste cilje ima pred seboj tudi Stalin, ki verno nadaljuje Leninovo delo. Ves napor komunistov torej teži za tem, da boljševizira vso Azijo. Jasno je, da je komunistična propaganda v Aziji lažja nego v Evropi-2e zato, ker je Sovjetska Piusija že sama na pol azijska država in meji s svojo veliko razsežnostjo na celo vrsto azijskih držav in državic. Pa tudi zato, ker so socialne razmere v Aziji še veliko slabše'ko v Evropi. fJa Kitajskepi, Japonskem itf v Indiji .je vse polno revščine, bolezni, izžemanjat Tevnih od strani bogatinov; v Indiji pa jo poleg vsega tega še delitev ljudi v kaste, kar v ljudehf iz nižjih kast in v parijcih — ki so najnižji stant izven kast — zbuja slino nezadovoljnost. Zato s« ne smemo čuditi, če nasedajo komunizmu, ki jim' zna tako lepo govoriti o enakosti in o odrešenj« iz. socialnega zla. In kar je najbolj žalostno, ti ljudje nimajo še v svoji sredi Cerkve, ki bi jim razkrila prevare teh laži-prerokov in jim pokazal« pravo, res rešilno pot iz njihovega bednega po« ložaja. Nič manjših uspehov no žanje komunizem v, 'Atriki. V Severni Afriki se skuša nasloniti na vseislamsko gibanje. Nastopa kot branitelj koristi mohamedanca, a le zato, da more ščuvati proti krščanstvu in tako pripravljati tla brezboStvu, Med črnci v Srednji in Južni Afriki prodira kcw munizem od morskih pristanišč, kjer se zbira V tovarnah, delavnicah in skladiščih ob morju šte« vilen in izžemanju prepuščen zamorski preleta« riat. Posebno kričeče so socialne razmere v Južni Afriki, zato se prav tam komunizem najbolj širi, Kako so nam morajo zasmiliti ti poganski na« rodil ie tisočletja iščejo v svojih verstvih Resnice, ki hi jih osvobodila, poti, ki bi jih pripeljala i« trpljenja in grešnih zablod k večni sreči, odrešenju. In uspeh vseh teh trudov in iskanja nal bi bil ta, da bi zašli v še večjo temo, zavrgli vsako vero v onostransko, večno življenje 111 spre« jeli za cilj svojega življenja brezbožni, surovi ko« munizem, ki prinaša le duhovno in telesno bedo?! Cerkev budno opazuje to strašno nevarnost, ki grozi poganskim narodom, zato kliče katoličan«! vseh dežela, naj stopijo v Družbo za širjenj« •vere in tudi sicer na vse načine podpre misijon« sito delo. Ce hočemo, da se bodo poganski narodi Tešili komunizma ln vstali k novemu živliemu, ,iim moramo prinesti čim prej Cerkev, ki jih bd - prerodila s svojim zveličavnim naukom in milostjo, ;'f)o tega prepričanja je prišel celo- Cankajšelt, ga* Ineralissimu s Kitajske, ki je še le. 1920. podpiral j (komunistično gibanja na Kitajskem: A ko js apo* asnai vsa zlo komunizma, jo postal njegov najveej. Dalj« na !. strani. Volni dogodki preteklega tedna Brezuspešni napadi na zahodu Na tem bojišču se Angloamerikanci ves to-ieai trudijo, da bi s svojimi napadi premaknili fronto, kar pa »e jim ne posreči, kakor nnglu-lajo nemška uradna poročila, ki vele: Dne 9. t m.: Sovražni napadi so se včeraj nrzžirili Se na druge odseke. Ob belgijsko-nizozemski meji, na srednjem Nizozemskem tar na področju krajev Geilenkirchen - Stol-ber« bitka vedno bolj narnlča, vendar so ži-lavf nemSki oddelki ustavili sovražnika, ki je hotel obkoliti mesto Ancl.en. — Tudi pri Nnn-•yju in Rcmiremontu sovražnik silno napada. Dne 10. i m.: Težišče bojev na Nizozemcem se je pred nekaj dnevi preneslo na nemiko mostišče južno od Westerschelde in na do-bee?, ki vodi do otoka Zuid Beveland. Sovražni ■•padi ob Leapoldoveim kanalu so bili zajezeni. Pri Aacbenu ae je nemšiki položaj spet ntrdi'1. — Pri Nancyju, v gozdu Parroy in v Togezih so hudi boji za razne višine. Dne 11. t m.: Pri Aachenu, kjer napadajo nerikanci, se Nemci srdito upirajo ter so do-J prpreiili vse poskuse, da bi bilo mesto obujeno. — Tndi južno pri Nancyjn, v gozdu ^arrov ter na obeh straneh Remiremonta so li boji. Dne 12. t m.: Na Nizozemskem so bili zla-ntt hudi boji na mostišču južno od Westerschel-Ae. SovTažmik »e je izkrcal vzhodno od kraja JSreskcm«, jc po zaji nadaljujejo ter silijo bolj v hribe — zahodno od obale. , Dne 10. t. m.' Kljub slabemu vremenu je sovražnik spet skušal predreti ob cesti, ki vodi iz Floreuce v Bologno. Tukaj nemške čete ze več tednov v hudih bojih odbijajo angleške napade ter jih ustavljajo že pred nemškimi glavnimi črtami ali pa pred postojankami. O-ma angleška armada je skušala vtisniti krilo nemškega frontnega loka v gorah zahodno od jadranske obale pri Rocca Cascianu in ob gorenjem teku reke Rubikon, vendar so ji to ni posrečilo. . . Dne 11. t m,: Ker je sovražnik zadnje dni imel tukaj velike izgube, je včeraj povsod lo malo in šibko napadal. Dne 12. t. m.: Boji v Apeninih na cesti iz Florence v Bologno so zdaj spet z večjo silo zndivjali. Sovražnik je napadel v široki vrsti, te pa bil odbit. Samo ena gorska postojanka, ki je v teku dneva trikrat menjala gospodarja, je zvečer 9«tala v sovražnikovih rokah. Dne 13. t. m.: Ko je doslej sovražnik zaman poskušal, da bi bil prebil nemško obrambo, je zdaj v Apeninih ob jadranski oba H z veliko večjo uporabo vojnega gradiva začel združevati svoje sile in napadati. Vendar so Nemci tudi včeraj odbili vse te njegove silne napade. Le na nekem ozkem mestu je napredoval za nekaj sto metrov. — Pač pa je sovražnik tudi na ligurski obali spet začel šibkeje napadati, dasi »o bili njegovi napadi brez uspeha. Vzhodna fronta Tukaj se fronta še premika, dasi se opaža že počasnejše premikanje in vse kaže, da se bo ustalila, kakor naglašajo nemška poročila: Dne 9. t. m.; V Banatu in v Srbiji južno od Donave so nemšike rezerve ustavile sovražno napredovanje. Zahodno od Zaječarja, kjer »ta dva sovjetska bataljona vdrla v nemžke postojanke, so ju nemSki planinski lovci uničili. — Na Madžarskem napada sovražnik v široki črti, vendar se tukaj nemške in madžarske čete branijo na predmestjih oib Tisi. — Na severu so sovjetske čete pridrle do debreemskega področja, kjer pa zdaj nemški protinapadi napredujejo. Doslej je bilo tukaj uničenih 25 sovražnih oklepnikov. — V Gozdnih Karpatih so nemške in madžarske čete sovražnika vrgle nazaj. — Pri Varki je sovražnik zaman napadal iz svojih predmestij ob Visli. V bitki med Memelom in Vento se Nemci žilavo bore s sovražnikom. — Pri Rigi je sovražnik izgubil 25 oklepnikov. Dne 10. t. m.: Po hudih bojih prejšnjih dni so zdaj nemške čete pri Zaječarju in Belgradu z uspešnimi protinapadi razbile močnejše sovjetske sile. Na Madžarsikem se je sovražniku fomekod posrečilo priti na zahodni breg Tise. protinapadi so bili odstranjeni skoraj vsi prehodi. Pri De&recinu se' menjavajo napadi in protinapadi. Sovražni napadi pri Noveim gradu, Memlu in Rigi niso imeli uspehov. Dne 11. t, m.: Hudi boji se zdaj bijejo ob •podnji Moravi Ln spodnji Tisi. V južni Madžarski so bili odbiti vsi sovjetski poskusi, da bi prežli čez Tiso. Pri Debrecinu se razvija velika oklepni&ka bitka, v kateri so Nemci v dveii dneh 8. in 9. oktobra raidbili 162 sovražnih oklepnikov. Zahodno od Velikega Varadina »o Nemci razbili 26 sovražnih oklepnikov izmed 50. V Gozdnih Karpatih je sovražnik le slabi© napadal. Severno od Varšave je sovražnik začel huje napadati. Vdori bo bili s protinapadi ali odstranjeni ali zmanjšani. — Severno od Merala so sovražili prdbijalni poskusi ostali brez uspeha. V hudih bojih je bilo izpraznjeno mesto Tauroggen. Dne 12. t m.t Ns Madžarskem so hudi boji • »ovražnikom, ki čez Tiso rine proti zahodu. Pri Debrecinu »o hudi boji. Nemžke čete so se od Cluja pomaknile proti severu. Sovražni napadi pri Varšavi niso imeli uspeh K. Pri Tilsitu je bilo uničenih 42 sovražnih tankov. Pri Rigi «o bili radbiti sovražni napadi. Dne 13.1 m,j Na Balkanu so bili boji z bolgarskimi oddelki Tzhodno od Niia. Ju>novzhodno od Belgrada olb spodnji Moravi so boji s »o- KRATKE 83,000 beguncev je pribežalo v poslednjem času lz Finsko na Švedsko. Francoski komunisti sahtevajo, naj bi postala liijlh uporniška skupina Jedro bodoče francoske armade. Vse trgovinske pogodbe, sklenjene med Francijo in drugimi državami, je de Gaulle odpovedal. Združene države bodo v povojnem prometu največja letalska sila na svetu — pravi časopis »ForSune«. Bolgarska vlada je morala določiti za rubelj tečaj 15 levov, kar je za Bolgarijo neugodno, ker rubelj nI več vreden kot 2 leva. 70% mladenifev letnika 1928 se je v Nemčiji prostovoljno javilo v vojaško služI«. Dne 20. novembra bodo razpisali 7. severnoameriško vojno posojilo v višini 14 milijard dolarjev. Nova Francija bo lahko aspevala le »pod mogočno zaščito Sovjetske zveze,« je izjavil široki javnosti znan »krvnik lz Albaste«, ki je prišel iz Alžira v Park. »Maršal« Tito je bil te dni v Moskvi, kjer je imel razgovor s Stalinom. Američani »o določili tečaj dolarja v zasedenem ozemlju: 10 zasedbenih mark za 1 dolar. Prej Je veljal dolar skozi leta 2.50 marke. Okrni-tev za 75% 1 Kot naslednika umrlega vatikanskega državnega tajnika Maglionija imenujejo kardinala Friderika Todeschlna. Dva litra vodo ln 100 gramov kruhu dnevno dobe po poročilih iz Milana, prebivalci zasedene Florence. Japonci so slomili odpor 80. čunginške divizije in 4. oktobra zasedli mesto Fučau. Bivši kralj Karol je israsil namero, da se bo vrnil nazaj v Kopiunijo, s g. Lupescu seveda. Ameriške Izgube po porazu pri Peurl llarbo-arju znašajo 400.000 mož, od teh nad 63.000 mornarjev, je priznal ameriški vojni minister Stimson. Pri zadnjem sovražnem tračnem napadu na Stuttgart so bile tudi uničene starodavna cerkev »v. Leonarda, cerkev sv. Petra in cerkev sv. Pavla, tri druge pa hudo poškodovane. Britanski sunanji minister Eden je izjavil, da Italiji ne bodo vrnili kolonij. V Rimu so ogorčeni I »Ne smemo si domišljati, da položaj ni resen. V naslednjih tednih in mesecih bo preteklo mnogo krvi,« je Izjavil Churchill. Finska vlada je prosila Sovjetljo zn podaljšanje dogovorjene dobe za razorožitev finske armade. Umrl je te dni bivši ameriški kandidat za predsedniško mesto v Združenih državah VVendell WIUkIo. Marianska otoka Guam in Tinuin, zasedena od Japoncev, sta padla te dni po 70 dnevnem junaikem odporu v sovražnikove roke; padli so vsi japonski vojaki in prostovoljno tudi vsi civilni prebivalci. W KdoTsklh ačlteljev ao nastavili po navodila zavezniških zasedbenih oblasti na šolah v italijanski Florencl. Anglija te Izgubila prvenstvo v pomorski plovbi v prid Mneri&kih Združenih držav, piše »Doneuzei tung«. »Nikdar »e ne bo posrečilo premagati nemških armad,« Jo izjavil stabsieiter Siindermann zastopnikom inozemskega tiska v Berlinu. fevoz ¥000 ton inesa v Brazilijo je dovolila argentinska vlada. Mesa primanjkuje zaradi prevelikih angloameriških nakupov. vražiukom, ki je vdrl čez reko. Od) gorenji Tisi jc bil sovražnik »irižen nazaj. Pri Debrecinu m Velikem Varadinu Je bitka vedno hujša. Včeraj j« bilo tukaj uničenih 70 sovražnih tankov. V Beskidih sovražnik ni mogel napredovati. r» VariSavi ao bili razbiti vsi divji sovražni napadi. Prt Memolu je bilo v hudih bojih uničenih 1>-oktobra 44 sovražnih oklepnikov. Pogovor z možem, ki je vstal iz jelendolskega groba želeni Slavko Zupančič ie v ijubijanskem radiju pripoveden! o svoji rešitvi Ni junaški smrti svojih tovarn Ljubljanska brezžična oddajna postaja je dne 12. t. tn. priredila spominski večer jelendolskim žrtvam. Govorili so med drugimi tudi en član komisije, dr. Puš in Slavko Zupančič, ki se je bil čudovito rešil iz jelondolskega groba. Njegove besede, ki jih je sam povedal, so tako neposredno pretresljive in tudi bodrilne, da je prav, če Jih »Domoljubov!« bralci ohranijo v svojih srcih. Navedli bomo poglavitne odstavke lega pogovora, ko je Zupančič odgovarjal na stavljena vprašanja: Vprašanje: Kako pa naj bi se vaša pot končala, če ne bi bila tako čudežno zaokrenjena? Odgovor: Bilo je due 22. oktobra v Ribnici. U zaporov so nas okroglo 115 nabrali v posebno sobo. Ob 9 zvečer se je pred kasarno ustavil tovorni avto in prvih lil so »as odpeljali v Jelendol, to je nekako v sredi med Kakitnico in Grčaricami. Sredi gozda so nas spravili ii avtomobila. V globino gozdu so odvlekli prvih šest tovarišev. Po nekaj minutah slišimo posamezne strele. C.ez deset minut so odvedli še nas. Ko pridemo bliže, zagledamo velik ogenj in v njegovem svitu veliko izkopano jamo, v njej pa šest mrtvih prijateljev. Vprašanje: Kaj se je neki v tistih strašnih trenutkih v vas godilo? Odgovor: Nič. Bili smo brez vsakega občutka groze ali strahu. Imeli smo trdno prepričanje: umiramo za Boga in dosnovino. Prepričani smo bili. da naše žrtve niso zastonj, čini več nas bodo pobili, tem manj bodo dosegli. Vedeli smo, da komunizem na uaših tleh ne bo obstal. No, v tem sta ms i« dva prijela in me odvezala od »kupne vrvi, na katero smo bili vsi navezani. Druga dva mi sezujela čevlje, vzameta hlače, kapo, očala in uro. Stal sem torej tam r samih spodnjih hlačah in srajci z na hrbtu zvezanimi rokami. Ko so me držali za roke, reče eden od njih: »Glej ga no, hudiča, kakšno lino srajco ima!« Odgovoril sem mu, da je vsa ušiva. Oa pa, da nič ne de, pri njih se vse prekuha in je spet dobro. Komandant pa je ie priganjal k izvršitvi. Postavili so me torej s hrbtom proti jami in dva sta mi zrezala noge. Upravičeno so se bali, da bi jim še po smrti ušli. Predme se vstopi bandit in dvigne puško-mitraljrz proti moji glavi tako, da je bila cev za dobro ped pred čelom. Še sem jim r mislih odpustil zaradi Boga, ko padeta strela. Zaradi tračnega puha sein zgubil ravnotežje in padel vznak v jamo v zavesti, da sem mrtev. Padca in vsega ostalega nisem čutil. Ko se prebudim iz tega stanja, še preden je bil ustreljen prvi tovariš za menoj, je bila moja prva beseda: >Joj, živ!« Začel sem glavo drgniti ob jnmo, da bi se bolj zavedel in videl, kje sem ranjen. Pa tudi ranjen nisem bil, zakaj strel, namenjen v glavo, js po čudnem naključju šel mimo. Vzdihnil sem: »Živ zakopan!« V tem sem začutil zvezane noge. Vez se je na njih ie nekoliko zrahljala tako. da se mi jo posrečilo vsaj noge oprostiti. S kratkim vzdihom sem se zahvalil Materi božji. Kmalu poči strel in mrtev pade name moj tovariš s tako silo, da mi je nalomil dv« rebri. Jaz nalahno zastokam, pa ms ie nekdo sliši zgoraj in pravi: »Lej ga, hudiča, eden je še živ!« Hitro potegnem nogo tako, da sem ležal podolgem v jami v senci ognja, ki jo gorel poleg. Komaj sem odmaknil noge, io pristopi bandit in odda v jamo cel rafal krogel, ki so padale tik mene.-Zahvalil sem so Stvarniku, da me jo ie drugič rešil in sem bil prepričan, da me bo tudi naprej. Nato se je zgoraj nadaljevalo streljanje. Z razbitimi glavumi so padali prijatelji k meni v jamo. Njih kri je brizgala naokrog, da sem kmalu ležal v sami gnrki krvi. Tedaj je Slo tn mimo mene s tako naglico, da vsega nisem mogel pojmiti. Danes vse strašneje doživljam ob spominu. Vprašanje: Kako ste se mogli rešiti iz groba? Odgovor: Slišal sem, kako so zgoraj spraševali 18 letnega fanta, zadnjega v naši skupini, ki se jje tresel, aH se boji smrti. Odgovoril je: »Ne bojim se, le zebe me, ker nimam suknjiča.« Tako je junaško padel tudi ta poslednji. Morilci so se pričeli nato odpravljati, da gredo po drugo skupino. Pri jami sta ostala SRmo dva, da bi pazila na ogenj in ga zatemnila, ker so nemška letala brenčala v zraku. Komaj dobro odidejo, je ie priplaval točno nad jamo eroplan, katerega sem prav dobro videl. Tolovaja sta začela metutf na ogenj pripravljene smrekove Teje, da sta plamen kmalu čisto zadušila. Tedaj sem začutil, da je prišel moj trenutek. Začutil sem, kot da bi me dvignila nevidna roka. Vstal sem, odtaval čel svoje mrtve prijatelje do roba meter in pol globoke jame in se prevesil ven s pomočjo nog in brade. Ko som nekako dvajset metrov od jame po oesreči utopil na suho vejo, sta stražarja začela za menoj streljati s dvema strojnicama, vendar me v slabi razsvetljavi nista mogla opaziti. Nato sem bežal dalje, padal r tomi preko skal in posekanih debel, ker zaradi zvezanih rok nisem mogel obdržati ravnotežja. S polomljenimi rebri som nato gotovo stokrat mukoma padel na tla kot klada in še težje vstal. Za pot do bližnje vasi, za katero sem računal pol ure, sem potreboval v sami spodnji obleki v oktobrskem mrazu šest ur in pol. Vprašanje: Kako ste pa potem prišli do miru? Odgovor: Končno sem našel dobre ljudi, ki so mo rešili. Nek 9 leten fant je s težavo prepilil iico, 8 katero sem imel zvezane roke. To so namreč tako otekle, da s« je žica čisto skrila v mesu. Pri tem delu bi moj mali rešitelj skoraj omedlel. Ko sem imel roke proste, su mi kot mrtve visele ob telesu. Prositi sein moral domače, ki so medtem prihiteli, da so jih položili predme na mizo, da bi videl te krvave kepe. Noge sem imel čisto prezeble in otekle. Ko sem jih v vodi odmakul, so se mi čuti zopet povrnili. S tem pa sem začutil tudi bolečine ranjeuih, prej odmrlih nog in sem soduj jaz od bolečin padel v nezavest. Ko se prebudim, so klečali okoli mene s svečami v rokah. No, pri teh ljudeh sem ostal skrit še deset dni. Tretji dan se je pojavila živčna reakcija. Bruhal sem, treslo in metalo me je, da so me morali držati na postelji. Posledice živčuega pretresa so mi ostale do danes. Vprašanje: Rad vam verjamem. — Skoraj ob obletnici teh dogodkov ste zopet obiskali kraje tako usodnih spominov. Kaj se vam je ob tej prftf liki najgloblje vtisnilo v vašo dušo7 Odgovor: Izpolnila so mi je srčna želja, dal sem svoboden prehodil svojo lanskoletno pot groba in v duhu obuovil svoje doživljaje. Tista! trpljenje je sedaj preboljeno in poveličano, kefj mu daje ceno ideja, zaradi katere smo vse ta pre^ stali. Gledal sem tista zinaličena trupla in v njilj spoznaval svoje prijatelje. V duhu sem videl san^ sebe v takem položaju ter sem v globini srw< zahvalil Boga za rešitev. Moje zaupanje v božji) pomoč je tudi v današnjih dneh nad vse trdnoJ saj sem na lastnem primeru okusil, da Bog lahka reši tudi tistega, ki stoji na robu jame ali pa leži že v njej, kot sem ležal jaz. Vprašanje: To zaupanje mora prevzeti na« vse. V tem zaupanju bo naša borba dobila na]«j močnejše poroštvo zmage, ki res ni samo o'la dodeljena v Istro in sirer prvi za kaplana v Pregarje, drugi pt v Lanišče pri Buzetu. d Zlato poroko sta obhajala v Šiški Smuč Anten in njegova žena Terezija. Na mnoga letal d Poroka. Ono nedeljo sta se poročila v ljubljanski cerkvi sv. Petra uradnik Vzajemne zavarovalnice Leopold Grum in visokošolka Marinka Zde-šar. Bog daj srečo! d Poškodovani bnnkovci in privatne stranke. Sef pokrajinski uprave je z odločbo z dne 3. okt. 1944 VIII., No. 5591-14, odredil, da morajo poškodovane bankovce in novčanice, na katerih so še čitljive številke, sprejemati od oblastev in uradov tudi privatne stranke v plačilo. V primeru, da bi ee kdo branil sprejeti znesek poškodovanih ban-ikoveev, ki Pe smejo krožiti v prometu, Be lahko smatra, da ie odklonil sprejem plačila. d Za predsednika okrožnega sodišča v Gorici je bil imenovan domačin svetnik Vidman. .vsem svetom izpričujejo, da v našem narodu jživi krščanstvo, da ljudje celo umirajo zn svoje krščanstvo. Naši mučenci so tudi neizpodbitne priče domovinske ljubezni, ki živi v našem narodu. Ena izmed žrtev komunističnega pokol ja v Je-lendolu je zapisala pred smrtjo na zid zaporov: Umrli smo za vero in domovino. — Umirali so resnično za domovino. Branili so pred Jirezboštvom našo zemljo, našo govorico, naše družine, ki jih komunizem ruzbiia. Bo ili so se junaško proti največjemu narodnemu sovražniku kakor nekoč Makabejski bratje. Bili so resnično mučenci za vero in slovenstvo. Strašna je bila njihova smrt, če jo gledamo po človeško, s pozabiti ne smemo nn Kristusovo obljubo: .Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovnli in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili..., zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih.' Smrt za vero je najlepša smrt. Mučence jn že obilo poplačal Bog, a tudi narod jih nikoli ne bo pozabil. Blagor družini, ki je dala niiičeueal Se kasni rodovi bodo ob njegovem mučeništvu dobivali moči v boju za svoje ideale. Ljudem ni duno, da bi mogli tolažiti, toda svojcem mrtvih žrtev lahko rečemo: Jokajte, tt vaše solze naj bodo pomešane s ponosom, kojti blagoslovljene so druži- 6e mučencev. Vi pa, junaki, naši mučenci, mote za nove rodove junakovi« d 25 let le deluj« kot član opernega »bora v Ljubljani baritonist Anton Perko. d Zapiranje trgovin s živili Na proSnjo Združenja trgovcev je Pokrajinska uprava odločila, da smejo biti trgovine i živili zaprte vsak zadnji delavnik popoldne v mesecu brez ozira na to, ali je ta delavnik sobota ali dan pred praznikom. — Nadomestno zapiranje naslednji prvi delavnik prihodnjega meseca popoldne odpade. d Pouk s« je pričel. Dne 26. eept. so je pričel pouk na osnovni ljudski šoli Simona Gregorčiča v Tolminu. Zjutraj je bila šolska maša, pri kateri je pel otroški pevski zbor. Slovenski otroci so tako prvič mogli vstopiti v slovensko ljudsko šolo, kjer se bodo mogli učiti materinščine tudi v šoli. d Sneg je pobelil te dni planinske vrhove v bližini Ljubljane. Zasnežene niso bile samo višje planine, temveč je sneg zapadel prav do nizkih leg. d Petirniki, posnemajte! Neimenovan gospod, ki jc že pri prvi ljudski in pri bibliofilski tomboli kupil večjo množino tombolskih tablic, je tudi sedaj pokazal razumevanje za socialne potrebe in je kupil 120 tombolskih tablic po 20 lir ter jih 100 podaril za begunce. d Namesto testenin — sočivje. Prehranjevalno ravnateljstvo v Trstu je oni dan sporočilo, da bodo prejeli potrošniki za zadnji teden v mesecu namesto testenin po 750 gramov suhega aočivja. d Cena karbidu v Trstu in Gorici je določena na 5.10 lir za kilogram. d Tropine morajo izročiti goriški kmetje. Cena za en stot najboljših tropin je 40 lir in en liter žganja, za vse druge tropine pa bodo dobili po 30 lir iu en liter žganja. d Petdesetletnico svoje obrti je pred kratkim obhajal v Celju znani in spoštovani slaščičar Fric Terček. d Žrebanje ljndskc knjižne tombole nikakor ne bo preloženo. 81 tisočakov poleg številnih knjig je že pripravljenih in bo razdeljenih med kupre tombolskih tablic, ki bodo imeli Brečo in bodo zndeli kak dobitek. d Pokrajinska gozdna drevesnica v Novem mestu bo konec oktobra oddajala neimovitim gozdnim posestnikom brezplačno gozdne sadike: smrekove, mniesnove, jesenove in javorove, Prošnjo je treba vložiti na okrajno glavarstvo v Novem mestu do 20. oktobra. Kolek za štiri lire! d 50-letnic« obstoja je praznovalo te dni znano podjetje izdelovalnica emajliranih predmetov . Westen. d Zaradi obilnega dežja je začelo grozdje po štajerskih vinogradih gniti. Oblast je zato odredila, da smejo grozdje trgati že pred 10. oktobrom. Vino letošnjega pridelka bo torej precej kislo. d Nesreča ne pofiva. Z volčjimi jagodami se je zastrupil mali Andrejček Jereb od Sv. Treh kraljev nad Vrhniko. Fantka so pripeljali v bolnišnico. — Stroj je pritisnil v prsni koš 51-letnega kurjača Josipa Drglina v Ljubljani. — Pri padcu si je zlomila desno nogo 00-letnn ljubljanska delavka Ana Tominčeva. — Pri padcu si je zlomila desnico G2-letna zasebnira Ana Indofova izpod Golovca. — Učonec ljudske šole Jože Tepina iz Preddvora pri Kranju se je peljal s kolesom iz Kokre po cesti proti Jezerskemu. V Tupaličah mu je pridirjal nasproti tovorni avtomobil, ki je Te-pino vrgel s kolesa, tako da je obležal na mestu mrtev. — V Ljubljani eo se ponesrečili tudi sledeči: 2ivec Marija si je pri padcu po stopnicah pretresla možgane, 22-letni Marjan Pogačar si je pri padcu z zidarskega odra zlomil levico, kipar 40-letni Rudolf Jakovec je pri padcu s kolesa dobil poškodbe na glavi, 12-letni dijak Kašca Danilo si ie pri skoku z mize zlomil levo nogo, z vrelo vodo si je poparila'roke in noge 46-ietna šivilja Elizabeta Novakova. d. Zboljšanje položaja mestnih delavcev. Z veljavnostjo od 1. junija 1944 dalje bodo po zaslugi odločujočih krogov prejemali mestni delavci v Ljubljani zvišane mezde in sicer po 4.50 do 8 lir na uro. Razen tega ostanejo delavstvu rodbinske doklade. Povišek bo obremenil mestni proračun za 1,200.000 lir. a Opozarjamo delodajalce na uvedbo dveh novih razredov v socialnem zavarovanju. Podrobnosti v »Slovencu«, dne 4. oktobra št. 227. d Ponoči od onega iorka nn sredo je v mestni elektrarni v Ljubljani sipet zaradi preobremenitve odpovedal kotel. Zato je premalo električnega toka tako v mestu, kakor v bližnji in duljnji okolici. HOV I B B 0 B 0 y j Janko Grad V nedeljo popoldne dne i6. oktobra se je vzlic hu- demu nalivu zbrala na ljubljanskih Žalah velika množica ljudi. Prihiteli so od vseh strani, du se po-slove od rojnega Janka Grada,' bivšega šolskega nadzornika in šolsk. upravitelja v Mostah. Pokojnik je bil svetel zgled odličnega učitelja vzgojitelja, velik idealist, ki ni delo val le v šoli, marveč po- 1 vsod, kjer je bilo treba delati in pomagati, ne da bi — kar posebno poudarjamo — iskal čusti in našel primerno priznanje. Vneto je deloval kot abstinent in sodelavec v ljudskovzgojnih listih. Moščanom jc zadnja leta oskrboval lepo cerkveno petje. Z eno besedo: povsod je Janko Grud seja! pravičnost in ljubezen. Ko izražamo velcspoštovani Gradovi družini in sorodstvu iskreno sožalje, srčno želimo, da bi Janko Grad, vzgojitelj po božji volji, slomškur po srcu in delu, najboljši med najboljšimi, našel onkraj groba bogato plačilo i a svoje vzorno delovanje v prid mladini in domovini. Hvala in slavu mul Na Jesenicah so 26. sept. pokopali kurilniškega mojstra (iostiča Franca, doma iz hi. Vida pri Lu-kovici. V tovarni je služboval 38 lot. — V Borovnici je odšel v večnost gostilničar Id posestnik Drašlcr Anton. — V Mostah pri Ljubljani je odšel po večno plačilo šolski upravitelj v pok., eden najzglednejših slovenskih šolnikov Janko Grad. — Na južnem hojišču je pndel tinoborski rojak Lah Janez. — Dobljenim jioškodbam je podlegel višji desetnik Jože Krničar, tudi r. Gorenjskega doma. — Na bojišču je padel štajerski rojak Ku-doll Jagodič. — V Žužemberku »o pokopali 79-letno Poldetovo mrimo Frančiško Zlajpah. — V Žalni pri Višnji gori je utnrl France Novljan. —-V Celju je umrla Marija Illadin roj. Zavrl, pri St. Lenartu pa Ana Sraka. — V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je zas-pal v Gosoodu bivši predstojnik p. Fortunat Lužnr. — V Celovcu so umrli: 52-letni poštni asistent Frnn Mačilnik, (iit-letni žel. uradnik Anton Lakner in K6-letna zasebnira Marija Lukeževa. — V Beljaku so pokopali Jožefa Černeliča. — V Dolenjem Logatcu so djali v grob trgovko Marijo Kogovšek roj. Rupnik. — V Zaliočevem pri Borovnici je umrla 18-letnn Jožefa Suhadolnik. — V Ljubljani so oilšll v večnost: pri izvrševanju svoje službe kurjač drž. železnic Ivan Knavn, Jože Acceto, upokojenka tobačne tovarne Marija Arhar in žena pokov, mojstra Helena Znlar roj. Potočnik. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi d Kosti predelava v milo kakšnih 70 industrijskih podjotij. Če bi povprečno vsak odrasli prebivalec, ki jih je v naših alpskih pokrajinah nad 2 milijona, zbral v pol leta samo pol kg ko3ti in jih oddal oblasti, bi bilo to I milijon kg kosti. d Zdravilne rastline nabirajo. Ker ne kaže vedno večja potreba nadomestkov za čnj. je državni minister za prehrano pozval mladino, naj še v večji meri nnhira zdravilne rastline, Še prav posebno listje jagod, malin in robid-Dic. Mladina naj pod vodstvom učitoljstva v teku treh tednov vsaj dvakrat na teden po ves (lan nabira zdravilne rastline. d Jabolka nakladajo. Na postaji Pesnica pri Mariboru nakladajo že mesec dni v«k Jan jabolka iz Slovenskih goric in jiodkozja-ške (kungoške) kotline. Cena je okoli 1.50 RM za 1 k£. Letos prevladuje zopet štajerski mo-Sancelj. Izkazalo se je, da ie ta stara domača vrsta še najboljša, ako se sadi na sončnih legah. MoSancelj ucpevn na bolj revni zemlji skoraj boljše. Letos so tudi zlate pnrmene lepo obrodilo in sad je bil že precej zdrav. (1 Divji kostanj pobirajo otroci in odrasli tudi letos nu Koroškem in Gorenjskem. Kostanj oddajajo posebnim pooblaščencem, ki bodo po* skrbeli za to, da lio kostanj predelan v krmo za živino. I- NOVEGA Cerkev na Japoskem in Nltaiskem Nia I jHHISKCB] Dejstvo je, da Japonska danes išče Boga. Vere, ki so dale vsebino prejšnjim rodovom, se krhajo. Sicer štejejo še milijone pristašev, a to so dostikrat le bolj številke. Niti šintoizem, nit konlucionizem, niti budizem ne zadošča več izobraženemu Japoncu, saj se nobena teh ver ne da znanstveno dokazati. Z evropsko kulturo se Siri tudi moderno poganstvo. Ateizem in agnosticir.em prevladujeta med akademiki. Od 5000 akademikov (ih 4300 ne veruje v Boga. Nove vere, ena bolj čudna od druge, se porajajo in hočejo mašiti duhovno praznino japonske duše. Zdaj jih je še vsaj 400. A zmeda je čedalje večja. Zato je vlada prepovedala ustanavljanje novih ver. Kakšen položaj pa zavzema v tej smodi katoliška Cerkev? Od 80 milijonov Japoncev na otočju je 117.000 katoličanov. Misijonarjev je 420. Obstoja še več škofij z nadškofi jo v Tokiu. Nadškof js od 1. 1939. Japonec uisgr. LoL »Ab ortu solis — Od sončnega vzhoda« so glasi napi3 na njegovem grbu. Domačih duhovnikov je 110. Ti dajejo veliko upanje, saj je prav zaradi tega, ker ni bilo domače duhovščine, japonska Cerkev po prvem razcvetu za 2ol< njevunju službe. Pristojna obiast je zaplenila imovino nekaterih, svoj čas v Novem mestu bivajočih komunistov. Prizadeti so: oficial Drašler Jožef s ženo in hčerko, učitelj v p. Lamut Anton, privatna uradnica Novak £denka iu gradbeni tehnik Slapničar Jožef. Za slovenski narod je dal življenje na gričih Primskovega med vinogradi domobrauea Lojze Cesar iz Globodola v mirnopeški far i. Slava spominu junaka za vero in dom! V bitki za Bnnjaluko so komunisti izgubili 3000 svojih borcev, od teh je bilo 658 ujetih, drugi so večinoma mrtvi, le neknj ranjenih« * V torek dne 1». septembra je v službi slovenske domovine pa del 20 letni domobraueo Adolf Nadler. Pokopali so ga v Hrovači. Slava junakovemu spominul Domobranci iz Velikih Lašč 50 med borbo zajeli 28 »kulturnih« tolovajev, med njimi dr. Flereta in dr. Čelešnika. Komunistični tolovuji so ubili družinskega očeta Kokalja Franca pd. čada iz Bišč v občini Ihan. Umrl je za vero in domovino. Slava njegovemu spominu I Za vero in domavino je junaško padel sredi Blok domobranec Gorše Tone iz Dol. vasi pri Ribnici. Slava njegovemu spominu! V Cerkljah ua Gorenjskem so pokopali idealnega dijaka-domobt-nnea Aleša lUbaso. Slava njegovemu spominu! V borbi s bresverskim komunizmom je junaško pudel v gozdovih za Robora Ahačevčič Jože! iz Pod peči. Slava junaku! Pet tolovajev, med njimi komandant, je padla te dni pri Ilirski Bistrici v spopadu s tamošnjimi domobranci. V Cerkljah na Gorenjskem je dal življenj« na oltar domovine 4. oktobra bivši nadporočnik slovenskih domobrancev Franc Jerebič, rodom iz Ve-ličan pri Svetinjah. Slava junaku! 21 tolovajev so pokončali 8. oktobra domobranci pri Žužemberku. IS tolovajev, med njimi nekaj tolovajskih oficirjev, je zopet padlo pri sj>opai,ij z domobranci v žužeinberških hribih. Na naši postojanki pri Verdu je te dni umrl junaške smrti domobranec Kande Zupančič. Slava njegovemu spominu! 97 dokasanih umorov na Goriškem ima na vesti komunistka Marjana Pervanja. V Kenčah pri Gorici »partizanska rihiat mufil vsako žrtev po iri dni, nato jo šele 11 morijo. Na Tolminskem so bili od komuni? "sv mučen* in umorjeni: oče številne družina Andrej Kavči?, E'.'genij Zuder, Andrej Podgoršček, Kaligaris, Ivatj Batistič, Vincene ■ RosetI, Ana Brešan, sodni siugfl Roman Rutar, trgoveo Edo Manfred, štrukelj itt France Jug, ki so živemu polomili roke. Službeni list jo ohjaTil odločbo o zaplembi imovine upornika odvetnika dr. Draga MfiruSič«, Titova radio-postaja je n^nadla Turčijo, čel da se nima pravice brijati za Balkan. V Idriji in v vsej okolici so silno ogorčeni nad komunističnim divjanjem v Črnem vrhu. Pod nekim senikom v Ponikvah na Tolmio« sitem so našli telesca treh novorojenčkov, ki so jlH komunistke pomorile, ker so jim bili v napoto. Dne 22. Ht^tembra je bil za Idrijo vesel daa| takrat so prišli tja prvi domobranci. Za milijon lir škode so povzročili totovaji v mali vasi Samotarca v občini Horjul. V Tnmaju na Krasu »o »rdeči usvobsdltsljic prepovedali slovensko ljudsko šolo. Rdeti razbojniki »u 25. sopt odpaljali neznan« kam upokojenega 'župnika Antona Piska, ki je p«-magal v kanalski župniji. 5!» vero in domotiuo je uuirl 5. okt. junaške smrti domobranea Branko Vlrant od D. M. v Polju. Slava junaku! Vesoljnost krščanstva Veliko pozornost je svoj čas zbudila knjiga, ki jo jo napisal zastopnik papeža na Japon-. skcm, nisgir. Marella. Predgovor je dodal toj knjigi sloveči pisatelj in akademik Papini. Pisec slovi po svoji veliki učenosti i.n iznajdljivosti in je popolnoma prepričan, da bo krščanstvo zajelo tudi vso Azijo, zibelko človeško omike iu (ki bo tretje tisočletje krščanstva označeno po razširitvi iu razcvitu evangelija na tej celini. Msgr. Marella raziskuje vzroke, zakaj delo za pokristjanjenjo Azije v preteklosti ni imelo pravega uspeha ter smatra vzroke za politične. V prvem tisočletju krščanskega obdobja jc preprečeval pokristjanjenje azijskih narodov predvsem razkol med Rimom in Bizancem, ki je krščanstvo na vzhodu popolnoma ohromil. Tudi Prestolnica Japonske ,veliki misijonski pogon frančiškanov in domi- _ Tok* Jukanccv v n. 14-. iu 15. stoletju se je zapešče- lo ' 3i i 1 zaradi žalostnih razmer v zapadli i cerkvi, ln končno se je tudi mogočni val jezuitskega misijonstva v 16., 17. in 18. stoletju razbil ob ^"»'tatMUHI,™ t-, " „ .. m0mm Zato je po[K)lnoina zmotno — p;kncll( . I,n-z £ kode za bitne osobine Mojc luiioJuc kiiliiii'', spr*s;eti krščanstvo. Kako velike iu važne naloge torej čakajo misijonstvo, tudi slovensko misijonstvo! Frančiškanski samostan v Kitajskem vikarijatu Jenau kolonialni politiki evropskih držav, ki je šla zu osvajanjem arijskega plemena. Pisatelj razgalja osnovno napako, zaradi katere pokristjanjenje Azije ni rodilo zaželeli) h sadov. Evropa je namreč praktično enačila krščanstvo s svojo kulturo. Pravi strup za pokristjanjenje ie bil zapadni nacionalizem, ki je iz vesoljne krščanske vere hotel narediti nu-cionalno vero. Nekateri so istovetili katolicizem z latinsko kulturo, Francozi so se n. pr. smatrali za najbolj prave katolike, Italijani so bili mnenja, da je le njihov katolicizem polnovreden. Tudi Rusi in Poljaki so se radi šteli za me-sijanski narod, ki mu je nuloga odkriti svetu »edino pravo slovansko krščanstvo«. Vse to so — pravi papeški odpasla-nec — tako huda krivoverstva. kakor je bilo znano judovsko, da se mora namreč svet, če hoče postati Kristusov, nujno kulturno in politično podrediti Izraelu. In tako je moralo tudi krščanstvo med azijskimi narodi doživeti brodolom, saj je prišlo k njim v naprej določeni kulturni obliki, ki je izključevala vsako drugo. Krščanske države so evangelij torej smatrale za orodje, da širijo z njim svoje politično območje. Božje razodetje in krščansko blagovest je treba najostreje ločiti od vsake svetske kulture, od vsake posebne nacionalne podobe in miselnosti in od vsake politike. Božje razodetje tiči 7-golj večno zveliča-nje človeku in vsega človeštva ter je združljivo Sn resnično zdtrivženo z vsemi osnovnimi nu-Ir-ivflimiVriABiiipajnj^ki jih nahajamo in celo v [odlični "lrieri fi»!i'-''v kulturah azijskih narodov Misijotuskn barka na Kitajskem. A, M. B ASIČs NEBOlŽff H 13 »Glej, pozdravlja te,« pravi No-rina, Dora pa navdušeno maha z belim robcem očetu in Todeschini-•ju, ki jo jo ljubeznivo gledal. To-deflchini je bil pomorščak pristnega kova in mu je Dora jako ugajala. Seveda tudi Dori ni bilo vseeno, ali tako čisto iavna reč ni bila. Pa kdo bi trdil, Ja stari ni slutil, kaj se plete, Ko je bilo na pamiku vse v redu, je komandant stopil na kopno. Po pozdravu jiruvi oče: »linam za tebe novico, Dora... In vi, gospodična Norina, kako je doma pri vas?« »O, hvala, vse v redu in dobro.« »A, kaj jo novega, oče?« »Ugani.. .< Doro je spreletala misel, da je Tode-schini že niendu kuj zinil očetu in jc očeta rulilo vz|x>dbudila: »No, ti |H>vcj, očka; ne muči me!« »Razmišljaj in se nj>omni. Sedaj pu spremivu Norino domov.« Dekle se je zatopilo v ugibanje, ali kaj naj reče? Zato je oče, ko so »o ločili pri prijateljičinem domu z iNorino, povzel besedo: »Dopust imam. Zu sedaj dva me-keca.< »Oh, to jo sijajno, kako sem ve-eela!« »Had bi šel nekam od morju; ga Imam že dovolj. Dora. skupaj greva. Izmisli si in predlagaj, kam.« IX>ru je že imela sklep in načrt za naprej. Kakor nala-č jo to. V Milan in okolico! »Znpovedništvo sem predal po sporazumu z lastnikom gospodu Todeschini. Jo sicer fe nekoliko mlad, ladje je vrl pomorščak in dober kapilan... I.h, kladivo nerod-Do, fMi/abil sem naročiti prtljago domov!« »Vrniva se, oče, na obalo. Saj Di daleč.« Ko sta prišla do ladje je stopil Piro 7>o mostiču na palubo. Dora pa Je ostala na pomolu in gledala za rjim. ln našla ga )e, Toacschinija. >l,e|>o vodi, relicijan, pa pame-ton bodi!« • Ne Ik>j se, vse bo prav. Dorica!« Nasmehi in pogledi te dvojice so poveora pa jo zvilo zaklicala: »Čo vas zopet ne bo nič blizu, vnm voščim srečno pot, gospod kapitan!« Na poti proti domu je poizvedovala I\>ra, kaj «e je na poti dogajalo, in jo bilo zadovoljna, da je bilo vse v redu. Oscin dni ostanenn doma zaradi tnnlere. Potem pa gremo « »Oh, očka, presrečna sem!« V njenih mislih so »e sedaj zapored prikazovali Mac Donald, Bruno, Marija, Lavra, Lucija in Emilija. Gledala jo pred seboj Milan, zavila je na Corso Porta Nuova, doživljala je prikaze kakor v pa-ttoptiki. »Kaj si se zamislila?« »Nič, prav nič, očo...t Potovanje mi blodi po glavi.« »Je grof kaj pisal?« »Ravno davi sem dobila pismo.« »Kaj pravi?« »Kakor po navadi: žalost, žalost, Jalost.« Kukih štirinajst dni je že minilo, o potovanju na dopust pa niti besedice. Težko se jo odločila Dora, ol> vendar je vprašala očeta, kdaj in kam namerava iti. »Jaz seiu čakal, da mi ti kaj eprožiš. Kam bi šlo: v Turin. Kim, Milan, Švico... kam?« »Najboljšo bi bilo v Milan. Tam io davno nismo bili in nikoli za dalj časa.« »Meni je prav. škoda, da mama zaradi bolehnosti sedaj no more z nama. Ali pozneje se mora odtrgati in malo spremeniti zrak. Ti seduj lepo pripravi, da se mi ne bo treba za nič brigati. Sein vesel, da sem se otepel skrbi.« Dora je vse jako skrbno opravila ali čim bliže je prihajal čas odhoda, tem teže ji je bilo pri sren. Zdelo se ji je, da vidi tam sredi Milana ojrromen kamen, ki se ne du premakniti. Skrivnost, ki jo zakriva, ostano večna. Saj ona ne pozna grofico Marijo in nikogar, ki bi Marijo poznal. Ali bi lepo naletela ko lu se začela vmešavati v razmere tujih ljudi! Marija morda o Muc Donaldu sploh ne mara niti čuti. To bi jo nagnala...! A kako pretvezo bi «i izmislila, da bi se ji mogla predstaviti? Nekako bo žc, si je mislila in zaspnla je |>ozno, to zadnjo noč pred odhodom. V Milanu je izvedela od očeta, da no misli ostati ves čas tu, nego da namerava iti sedaj sem, 6edaj tja v bližnjo in daljno okolico, včasih tudi visoko do gora. Ker jo je hotel imeti vedno in povsod 9 seboj, ju takoj videla, da z njenim delck-tivstvom, ki mu že itak ni prisojala posebne uspešnosti, ne Iki nič. Zato so je odločila, da mu vse natanko pove. kako jc bilo. Stari kapitan je mirno in vztrajno poslušal podrobno pripovedovanje svoje hčerke in se silno čudil, kaj vse ona ve in kako na široko sklepa. Doriua podjetnost mu jo jako ugajala, še bolj pa dobri namen, da bi se nesrečnim ljudem kako pomagalo. Da je tam zvrhana mera porja. to je že tudi sam slutil. »Da, tu moramo poskusiti, kar se da. Jaz te bom podpiral.« s temi besedami je oče odobril načrte in namene svoje hčerke. Zn prve dni 6ta bila oče in hči v v hotelu »Comercio« blizu veličastne stolne cerkve, ki se kakor ogromen čipkast dragulj dviga na Stolnem trgu. Od tam sta sklenila poiskati kako stalno stanovanje, da bi mogla mirno brez preseljevanja ln občutnih stroškov delati krajie in daljše izlete po okolici. Za sedaj je delala Dora pripruve za svojo detektivsko delovanje. V priročniku Savallo je našla vse ono, o čemer je bila izvedela od malega Bruna. Resnično: Tisti šolski zavod je tam, reka Naviglio in stanovanje grofov Araatijevih. O vsem je govorila očetu, sumo tega mu ni povedala, da je palača, kamor misli gnati očeta zavoljo dveh nameščenih sob, last rodbine Aniati. Ona je hotela čisto na tihem spoznati grofico Marijo. Oče je bil z vsem zadovoljen in tako sta so naša dva znanca kot tujca v Milanu z načrtom mesta v roki znašla pred palačo. Dori je balo jako tesno pri srcu: Vsa okna so bila na hiši zaprta. »Tu so mi zdi lepo stanovati,« je rekla tako na gla-s, da sta ju slišala dva gospoda, ki sta se razgo-varjala pri bližnji lekarni »Usmiljenih bratov». Pokazala sta zami-inanje za iujce in eden obeh pristopi, pozdravi in vpraša s tisto italijansko vljudnostjo: »Česa pa želi gospoda?« »Stanovanja iščemo za kak mesec, gospod,« pravi kapitan, »in moji hčerki se je zazdelo ravno do tega« »Nemogoče ho to, ker lastniki ne dajejo v najem. To je palača Krofov Amatijcvih, a oni so bogati ljudje.« »Aniati?« se pretkano začudi Dora, ker je našla novo nit. »Tako, tu stanujejo?... Veš, oče, to so tisti, ki jih poznamo iz Genove. No, ki so z nami potovali, pa 6mo si bili tako dobri...« Ra/.mišljeni oče ni ravno vedel, kam cika hči z besedami, vendar je pa potrdil, da se po/najo »Dobro, oče, pojdiva jih obiskat. Dovolite, gospod, kje je vhod.« »Vhod je tu, ali ni nikogar doma.« Dora je videla zaprta okna, a po teb besedah je zaslutila, da je njen načrt propal. Vendar pa je vprašala: »Kam so pa šli?« »Ravno sva tudi midva govorila o njih, — se oglasi drugi, visoki moški, ki so je medtem približal: »A, Bog ve, kaj je s to dobro rodbino? Vse je skrivnostno, vsakdo govori svoje, ali jaz poznam grofa in grofico, in no verjamem ničesar.« »iPovejle, povejte.« prosi Dora, »jaz imam to rodbino tako rada.« >Kaj bi vam rekel? Nič več ne vidim ne grofa, ne fantkov, ki sta mi zmerom voščila dobro jutro. To je moja lekarna. Ne vem, kje so. Ko so izginili, so se zaprla za njimi vrata in okna. Njihov zdiavnik mi je rekel, da je grofica šla zavoljo zdravju k Jadranskemu morju in da je vzela s seboj dete, hčerko Lavro. Ko sem jo zadnjič videl, nisem slutil, da ravno takrat zapušča dom. Ta lepa ženska, knko je bila bledo in kako jo je vzelo!« »O, hvala vam lepa, gospod,« se poslovi kapitan, ki je ves čas samo poslušal, in pozdravi, Dora pa se samo nemo pokloni. Besed ni našla. Ko ,ta krenila k ulici Montebel-lo se je Dora žalostna oglasila: »Konec je.« »Ilm, pojdiva domov, cla prežene-va temne misli.« Doma je Dora razmišljala, dn bi našla kako drugo sled za izginulimi. Kaj pn Lucija in Emilija, si je mislila. Take so navadno jako zgovorne, posebno če sočustvujejo in jim še rahlo kaj obljnbiš. Prva njena pot je sedaj bila na pošto. Tam je poizvedela za pismo-nošo, ki je svoj čas opravljal službo okoli grofonske palače. Včasi je Ea menda vendar dobila Emilija ali ucija kako pismo in mož se bo mogočo spominjal priimka. In potem bi že bilo lahko. Saj je morda katera še v Milanu, če je pa ni, se da poizvedeti, od kod je in kam je žla. Na pošti v ulici Rastrelli je imela Dora srečo. Za zlatnik se je eden izmed uslužbencev po«ebej potrudil, da ji je mogel že čez dva dni jMivedati. da je Emilija Vardelli sedaj v službi v ulici Moscova točno nasproti Sv. Angela. Iz novega stanovanja v ulici Verziero sta šla oče iu hči takoj dopoldne iskat Emilijo. Srečo sta imela. Ko sta pozvonila jo prišla odpirat ženska že skoraj sirednjih let in je poslovno vprašala, česa želita. _ »Prosim, ste vi gospodična Emilija Vardelli?« vpraša Dora nekako negotovo. »Da, jaz sem,« odgovori ženska osorno in gleda neznanca od nog do glave. Kaj bi rada od mene?« »Prišla sva iz Genove in Milnu obiskat grofovsko rodbino Amati, pa nismo nikogar našli. Zato bi pa prosila...« »Kaj vem jaz o njih,« prekine Emilija nestrpno besede. »Rekli so nama, da bi samo vi vedeli, ker ste bili skoraj do njihovega potovanja tam.« »Že, ali jaz ne vem, kje so.« »Kako jo to mogoče ko pa vse mesto govori o njih?! Povejte vendar kaj njihovi dobri prijateljici...« »Dobri prijateljici?« se s prezirom nasmehne Emilija. »Če ste tako dobri, zakaj vam potem sami ne povejo?« »Kdo bi pa potem kaj vedel o njih?« »Vprašajte arhitekta Itala Mar- zucchija,« je pojasnila Emilija rahlo, a srdito. Čudno, da Dora ni zapopadla Emilijinega odgovora in da je besede o arhitektu čisto preslišala. Samo toliko ji je zvenelo v uiše-sih, da odgovor ni povoljen. »Čujte, bodite prijazni... Saj vas ne mislimo žaliti, ali nama je zadeva tako pri srcu,« jo je skušala omehčati. »Če vam pravim, da ne vem! Vem samo, da jih v Milanu ni!« Emilija bi bila še kaj rekla in morda celo očrnila grofico, pa se je spomnila, da je grofu prisegla mollk. Skesala se je. da ji je ušlo ime Marzucchijevo, a se hitro potolažila, ko je videla, da se tujci za arhitekta ne zanimajo. Zdelo se ji je, da niso razumeli njenega odgovora. Kaj sta mogla storiti naša Ge-novčona? Odšla sta brez uspeha. Oče se ti«te poizvedbe ob svoji redkobesednosti sploh ni udeležil. Še zinil ni. Dora sedaj ni imela za svoje namene nobene opore več. Po cele dneve je bila slabe volje. Za nič ji ni bilo. Tako je oče hodil sam po mestu, si ogledoval izložbe trgovin in prebiral napise po ulicah. Nekega dne pa se je vrnil nenavadno vesel domov. »Čuj, Dorica, sklenil sem dati napraviti načrt za hišo, ki si jo postavimo kje v Genovi.« »Hišo? Da, kaj si zadel lotrijo?« »Načrt se da napraviti tudi brez lolrije.« vra zakaj ti bo?« »Ti si me zvlekla v Milan z načrtom za velikopotezno dobro delo, ki se ti ni obnesel. Mogoče bo moj za hišo boljši.« Dora se je nekako razžalostila, ko je videla da oče njeno blago voljo toko omalovažuje. Da bi jo spravil v dobro voljo in opogumil, jej je rekel: »Draga hčerka moja, ti si premalo lokava. V žlici vode si 6e utopila. Pri preiskavah je treba paziti na vsak mig in vsako besedo.« »Kaj mi je pa ušlo?« »Je Emilija koga imenovala?« »Koya? ... Nisem opazila. No spominjam se.« »Vidiš...« »O kom je govorila?« »Jaz sem stal za teboj, poslušal, pazil, molčal in za tvojim hrbtom napisal v beležnioo: Arhitekt Itulo Marzucchi.« »Oj, sedaj se mi je posvetilo!... O arhitektu je nekaj omenila « IDalJ* prlhednltS.) PRAVNI NASVETI Oddaja oljnih semen. Spomladi je bila izdana naredim, ki predpisuje površino, ki jo morajo posestniki zemljišč zasaditi z oljnimi rastlinami, kakor tudi najmanjše količine oljnih semen, ki jih morajo kmetovalci oddati Prevodu. Tako je predpisano, da morajo pri obdelani površini 1—2 ha oddati 10 kg, pri obdelani površini nad 2—4 ha JO kg nad 4—6 ha 50 kg, nad h—8 ha 70 kg itd. Uredba tudi predpisuje koliko površine morajo poljedelci zasaditi z oljnimi rastlinami. Tako so morali pri obdelani jx>vršini zemlje nad 20—25 ha zasaditi z oljnimi rastlinami 0.75 ha, pri obdelani površini nad 25—50 ha 1 ha itd. Pridelano oljno seme bo odkupoval Prevod in ga plačeval po ceni, ki je bila določena. Za seme sončnic bo plačeval 6 lir za 1 kg, »a bučnice 8 lir, za repično seme 6 lir in za laneno seme 8 lir za 1 kg. Pridelovalci iz Ljubljane naj dostavijo semena v Prevodovo skladišče na klavnici, oni izven Ljubljane pa ga oddajo na svoji občini. Poleg plačila za seme prejmejo pridelovalci, ki so v polni meri zadostili svoji dolžnosti, nagrado v olju, ki se n ešteje v obrok maščobe in z.naša 2.50 kg oddanega semena 1 decl olja. Skupna količina za nagrado prejetega olja pa ne sme znašati več kot 4 litre na vsakega družinskega člana. Nov cenik za govejo živino. Odobren je nov cenik za govejo živino. Vsem posestnikom, ki so prodali živino Prevodu po 1. decembru 1<*43, je Prevod nakazal po pošti razliko med prejeto in sedaj zvišano ceno. Sprejemanje poškodovanih bankovcev. Pokrajinska uprava v Ljubljani je izdala odredilo, da morajo poškodovane bankovce, na katerih so še čitljive številke, sprejemati od oblastev in uradov tudi zasebne stranke v plačilo. V primeru, da bi so kdo branil 9prejeti znesek poškodovanih bankovcev, ki še smejo krožiti v prometu, se lahko smatra, da je odklonil sprejem plačila. Ureditev prodaje čevljev. Že lani so bili izdani predpisi, ki urejajo izdelovanje in prodajo čevljev. Sedaj je Pokrajinska uprava to stvar še podrobneje uredila. Kakor znano, se smejo čevlji prodajati le proti predložitvi posebne nakaznice. Spričo vojnih razmer se smejo nakaznice načelno izdajati jx> najstrožjih merilih samo v zagotovitev najnujnejše potrebe delovnega ljudstva in v izogib škode za zdravje. Čevljarji ne smejo prevzeti izdelave novih čevljev, niti če potrošnik sam dobavi usnje niti če čevljar da usnje iz svoje zaloge. Izjema od te prepovedi velja le glede izdelovanja ortopedskih čevljev. Siceršnje izjeme glede izdelovanja čevljev po meri določa šel Pokrajinske unrave v sporazumu z nemškim svetovalcem. Čevlji se bodo razdeljevali med potrošnike samo v višini zaloge, ki jo od časa do časa za določeno obdobje predpiše šef Pokrajinske uprave v sporazumu z nemškim svetovalcem. Posebna količina čevljev bo pridržana za socialne ustanove, za industrijske obrate, za uradna mesta in posebej za begunce s tolovajskih področij. Nakaznice za čevlje izdajajo sledeča oblastva: a) nokra-jinska uprava j>o odseku za oskrbo tiri VIII. oddelku, za javne potrošnike državnih službenih mest in dobrodelnih ustanov; b) okrajna glavarstva in župan mesta Ljubljane pn svojih pre-skrbovalnili oddelkih za posameznike, ki imajo svoje stalno domovališče v njih upravnem j>od-ročiu; c) župan mesta Ljubljane po svojem pre-skrbovalnem oddelku beguncem iz onih krajev, ki so ogroženi po tolovajih; d) pokrajinski gospodarski svet za nameščence vojno važnih obratov. Trgovci smejo oddajati čevlje snmo proti izročitvi nakaznice in istočasnem odtrsa-nju odrezka oblačilne izkaznice. Za sprehodile čevlje je določen od rezek A, za delovne čevlje pa odrezek B oblačilne izkaznice. Očetov« oporoka, M. S. J. V vašem primeru prva očetova oporoka nikakor ne pride v poštev, ker je oče napravil, čeprav tik pred smrtjo, drugo oporoko, ki je, če jo vseJiina, ki ste nam jo sporočili, točna, popolnoma jasna in razumljiva ter ni razlogov za izpodbijanje njene veljavnosti. Postava tudi izrecno pravi, da v primeru dveh oporok velja poznejša in se prejšnja oporoka s to poznejšo razveljavi, kolikor iz te poznejše ne izhaja zapustnikova volja, da nuj velja prejšnja popolnoma ali deloma. Ker v vašem primeru tega ni, ampak se iz poznejše oporoke jasno vidi, da oče prvo oporoke ni hotel več vzdržati v veljavi, se imamo bavitt le se z veljavnostjo poznejše. V tej je postavil za glavnega dediča starejšega sina, ki je imel prevzeti zapuščino v uživanje šele po 10 letih, medtem pa jo je uživala mati. t. j. zapustnikova zena. Ostalim otrokom pa je imel glavni dedič izplačati dedne deleže, kar je tudi po vašem pisanju že izvršil. V oporoki je oče po vašem pisanju pristavil, da ima glavni dedič po možnosti izdelati podkovsko šolo. Ta pa ni izvršil podkovske šole,ampak je napravil izpit za sekirnega ko: vača ter izvršuje sekirno kovaško obrt. Zaradi tega mislite, da ni izpolnil pogoja, pod katerim je bil postavljen za glavnega dediča. To je pa zmota. Predvsem ni bil pod takim pogojem postavljen za glavnega dediča, ampak je smatrati omenjeni pristavek samo za naročilo, ki ga je pa glavni dedič vsaj deloma izpolnil. Saj je kovač, čeprav ne podkovski. Postava tudi izrecno pravi, da v primeru, ako ni mogoče naročila natančno izpolniti, je tretba poskušati, da se izvrši vsaj kolikor mogoče.-Tako je pa želel tudi oče, ko je napisal v oporoki »po možnosti«. Zato ni govora o neizpolnitvi tega pogoja odno-sno naročila, ki ga nikakor ni smatrati za »glav ni pogoj« za prevzem zapuščine, kakor to vi mislite. Vsaka pravda, s katero bi hoteli iapodbiti veljavnost zadnje oporoke, bi bila jx> našem mnenju brezuspešna, -.diprtili bi 6i z njo le velike stroške. Če je pa temu tako, ni več važno komu je sedaj glavni dedič namenil posestvo. Zato se nam zdi nepotrebno razpravljati še o tem. Razumemo pa razočaranje dedičev, ki so prejeli svoje deleže v denarju, ki nima take stalne vrednosti kakor nepremičnine. To v>a ni samo pri nas, ampak povsod, kjer se v teh časih dediščina izplačuje v denarju. Okrog sosedov e Zamenjava blaga. Na Hrvatskem se je udo. mačila v zadnjih letih vedno bolj navada, da kmetje oddajajo razne pridelke v zamenjavo it druge predmete. Tako postopa t«di država, ki od« kupuje kmetske pridelke proti zamenjavi za sol, sladkor, tobak, cigaretni papir, vžigalice. Za oj-dajo 100 kg suhih sliv, namenjenih za izvoz, dobi kmet poleg plačila v gotovini po predpisani mak-simalni ceni, še 10 kg soli, 2 kg sladkorja, 000 listkov cigaretnega papirja in 10 škatlic vžigalio. Kmetijske stroje lahko kupi kmet proti oddaji določenih količin masti in žita. s Najpoštencjši državljani in najvernejši sinovi naroda. Zagrebški »Katoliški tjednik« piše v 81, štev. tudi tole: »Mar nismo v zadnjih letih čutili udarce tujcev kot katoličani in kot Hrvati? Nal sovražnik ni delal razlike med enim in drugim, oboje je hotel zatreti, uničiti in nas je primoral na borbo zaradi enega in drugega. Naši državni zakoni in naša načela ne nasprotujejo našemu katolicizmu. Mi bomo zato najvernejši sinovi našega naroda in bomo najpoštenejši državljani svoje države. Od tega nas ne bo odvrnila nobena nevarnost in nobena pretnja sovražnikov Hrvatske ia naše svete vere,« s Teden Hrvatskega Rdečega križa so imeli od 3. do 9. oktobra v Nezavisni državi Hrvatski. V tem tednu niso smeli pobirati v noben drug namen. s Za gledališke nameščence. Da bi bil omogočen čim številnejši razvoj hrvatske gledališka umetnosti, je hrvaška vlada izdelal nov gleda« liški zakon, ki omogoča gledališkim nameščencem čim boljše življenje. Vsi so postali državni urad« niki. s Eden izmed zaslužnih delavcev na hrvatskem narodnem in kulturnem področju, kanonik krlžsv. ske škofije dr. Mirko Bojič je umrl pred dnevi t Zagrebu. ■Ljudsko zdravie Kako se ubranimo nadležnih komarjev in njih pikov? Vsakdo ve, kako neprijeten je pik raznih komarjev in obadov, ki se prav posebno razmnožujejo v močvirnih ali poplavljenih predelih. Proti tej nadlogi priporočajo razna sredstva, med drugimi n. pr. petrolej, ki pa nI primeren, ker ga mnogi ljudje ne prenesejo. Boljša je močno razredčena karbolna voda ali karbolvazelin. Prav dolgo nas obrani komarjev umivanje s prečiščenim lesnim kisom, ki razredčen zdravi koži ne more škodovati. Priporočajo tudi tinkturo Pyre-thrum roseum, t. j. divje rastoča rastlina iz perzijskih in kavkaških gora, katere cvetje uporabljajo za izdelovanje perzijskega praška proti mrčesu. Tinktura deluje že v desetkratnem razred-čenju. Na enak način se da uporabiti alltoholični ekstrakt iz dalmatinskega praška (zaherlin). Za obrambe proti komarjem in mušicam v stanovanju je treba preko dneva skrbeti za močan prepih. Ko potem v mraku zapremo okna, pride še marsikak komar iz skrivališča In se vse-de na okno, kjer ga lahko ubijemo. V temi potem okna spet odpremo. Kri sesajo le samice, ki spustijo v ranico kapljico strupa, da se ne strdt kri pri sesanju. Posledica je silno srbenje; praskanje pomaga le trenutno in je nevarno zaradi možnosti okuženja rane. Težave si pa olajšamo, če s prstom natare-mo v ranico nekaj vlažne kuhinjske soli. Enako deluje košček vlažnega (oslinjenega) sladkorja. Za uničenje strupa služijo predvsem alkalije (lužiae), najbolj znana je uporaba salmijaka, ki res pomaga, če ga kmalu uporabimo. Dober je tudi košček mila (zlasti kreolin ali lizol-milo), ki uniči Gtrup in utešl bolečino. Kako tople naj bodo jedi? Vprašanje, kak« tople naj bodo jedi, ki jih znuživauio, je videti postranskega pomena, toda odgovor je velika važnosti za staro in mlado. Ta odgovor se glasi: Ne pretople in ne prehladne. Srednja pot je najboljša pot. Posebno najmlajšim dajajmo mleko in prvo dodatno hrano samo v toploti naravne telesne toplote. Dojenček sicer sam odklanja, kar mu je prevroče in kar napada njegove nežne sluznice. Vse živali in tudi do» mače živali zavračajo na isti način prevročo hrano. Samo človek misli, da lahko prezira zahteve svojih notranjih organov in da mu koristi, če pospravlja v mrazu čim bolj vroče, f, vročini pa čim bolj mrzle jedi. Kazen ne izosta« ne: težave v želodcu in na jetrih so potem pogosti učinek. Ohladitev vročih jedi se da dAkšan« piše o vojnem položaju med ostalim tudi lole: Odločilna zmaga nad Nemčijo pred zimo je za zaveznike politična nujnost. Zakaj čez en mesec bodo v Združenih državah predsedniške volitve, pri katerih bo igraL vojni položaj veliko vlogo, če zavezniki ne bodo pred zimo dosegli odločitve, bodo zašli v velike težave, kajti ua vzhodnem bojišču so se boji na mnogih mestih tako rekoč ustavili. Če bo to »tanje Je nadalje trajalo, bodo imeli Nemci možnost, da premeste svoje sile od vzhoda na zahod. Boj do poslednjega moža Pod tem naslovom posveča tednik japonske vojake >Taiuksinomso« vsem padlim borcem na vplikomorskih otoikih Guainu in Tinianu spominski članek, četudi je postal položaj na Pacifiku (velikomerskem bojišču) resen, tako piše list, izguba teh dveh otokov ne bo vplivala na celotni potek vojne. Vendar se boj na Pacifiku veni no bolj približuje Japonski. Zaradi tega se glasi — piše list — današnje geslo: Boj do poslednjega moža, kakor na Guamu in Tinianu. Odskočna deska za bodoče napade Časopis »Goeteborgs Ilandels und Sohif-fahrtszeitung« jaylja iz Turčije, da so tam vznemirjeni nad napadi sovjetskega radia proti Turčiji ter zaradi zahtev bolgarskega zunanjega ministra glede zveze z Egejskim morjem. Vprašujejo se, ali ne pripravlja morda Moskva z Bolgarijo kot s slamnatim možem odskočno desko za bodoče napade. Švica ne more pogrešati Nemčije Švicarski zvezni predsednik Stampfl je v parlamentu govoril o švicarskih zunanjetrgovinskih težavah. Deja' je, da mora švica premagati iste težave ko f.vedska. Švica mora takoj izvoziti blaga za JO milijonov švicarskih frankov. ke? drugače ne bi mogla švicarska industrija v celoti obratovati. Anglo - Ameriikanci pa hočejo, kopali in bodo zato z deli nadaljevali. Križanka &f. 40 1 2 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 23 2« 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 39 39 40 41 42 43 Vodoravno: 1. Naslov Manzonijevega romana, 9. oris, 11, ptič, 12. turško pokrivalo, 13. molk« ime, 15. vrsta zemlje .(2. ski.), 18. začetnici pri« trnka In imena slov. mladinskega pisatelj*, 17, ptica, 18, učenje, 19. desni pritok Rone, 21. tenska ime, 22. poseduje, 28. dalmatinsko mesto, 23, Madžar, 26. osebni zaimek, 28. nočno zabavišč«. 80, tebe, SI. prevrnjen, 34. pritrdilnica, 38. krajevni prislov, 37. grška črka, 38. ženako hne, 40. poljski cvet, 41. industrijska rastlina, 42. zemeljsko bogastvo, 43. pritok Donave. Havpifno: 1. Ime in priimek slov. pisateljica, 2. gorovje v Italiji, 3. zver, 4. del kolesa, B. kratic* za evangelista, 6. tri črke iz napisa na križih 7. stara država v severni Ameriki, znana po bakrenih rudnikih, 8. naslov Tolstojevega romana, 10. ime in priimek slov. pisatelja, IS. rimska bo* finja, 14. ruska reka, 20. nikalnlca, 22. vas pr? .jubljanl, 24. začetnici priimka In Imena 8«aSk» pisateljice, 26. pritok Urala, 27. boksarski teras (ton.), 29. koroški ples, 32. alkoholna pijača, 83, močan, 35. reka v Turkestanu, 37. okrasni pti$, 39. latinski predlog, 41. romanski spolnik. I-«šit«w križank« it. 3$ Vodoravno; 1. lok, 2. um«, 6. maj, 9. oboi, lt. mena, 12. ps, 13. perut, 14. t. m., 15. pelik«% 17. fes, 19. oje, 20. sem, 22. Iran, 34 riže, nogometaš, 26. žž„ 28. Anap, 29. r«, 30. gn^ 32. a ta, 33. pot, 34. Anam, 36. trma, 37. repertoar. Navpično! 1. Idpa, 2 oba, 3. kep«, 5. Km rija, 6. meta, 7. Ant, 8. jama, 10. telo, 14. urokfc 1.5. pero, 16. Neža, 17. Finžgar, 18. Saga, 29. dtoj 21. mešetar, Ž3. nona, 34. repa» 27. Žane, 8©. Roma, 31. Sap, 33. pro, 35. me, 36. tt. Mali oglasnik Prhtojblna »a male oglate se platoje naprej. Fanta i dižele 14—16 let starega, ki zna ministriratl, sprejme takoj v službo za cerkev in dom Uprava pokopališča pri Sv. Križu, Ljubljana. S»in}o 7 mesecev, prodani sa pleme ali rejo. Poga-čar Franc, Sp. HruSica 11, Dobrunje (znotraj blokal. Frodsfn ali zamsajsni pogrezljiv šivalni stroj, rabljen nekaj mesecev, dve odeji i n dve posteljni pregrinjali. Florjan-ska ulica 10/(1. Frodans 10 prašičev in bika. Lončar Ivan, Log 13, p. Prerovira Teta (montafonka), dve leti stara- naprodaj. Spodnja Hrušica 15. Oglašal v »DflPilflUB! Uerausgeber — IzdnjaieJjs dr. Gregorij Pečjak, Prot. L R, profesor v pok. ~ Schriftleiter — Urednik: France K.remžar, lournalist, časnikar, Fiir »Ljudska tiskarna« — Za »Ljudsko tiskarno; Jože Kramarič, Direktor, ravnatelj, — Alte in Laibarh — Vsi v l jubljanl. •Domoljub« stane 24 lir xa cele leto, za Inozemstvo JO lir, — Dopisa In spis® »prekma aredolštvo .Domoljuba«, naročnino, Inserat« In rekla-nadj« pa sprava »Domoljuba«, — Oglasi sa zaračunalo po posebnem cenika. — Telefon orednUtvain uprave Stev. 23-61 do 23-66.