i^lstat ptefttitf t gotovtnL Leto XVm., št. 157 Ljubljana, petek 9. julija 1937 Cena t Din tlpravništvo, LguDijana, SnaQ]eva ttllca 6 — Telefon St. 8122, 8123, 8124, 8125, 8120. lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova al 6 - TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova OL fit. 2 Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina nafti mesečno Din 25. ' Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 8123, 8124, 8125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, _telefon 6t 65._ Rokopisi se ne vrača ja Delitev Palestine Problem Palestine stopa, kakor vse «aže, v novo fazo. Že dalj časa so se ponavljale vesti, da se pripravlja nova rešitev, nova oblika, ki naj zadovolji različno zainteresirane stranke. Vesti so našle končno tudi uradne potrditve in uradne razlage so jim dodale mnogo važnega tudi v načelnem pogledu. Problem Palestine se tiče neposredno sicer samo razmeroma majhne in po sebi malo pomembne dežele. Toda posedno je tehtnost vsega, kar se dogaja s Palestino in okrog nje, brez primere bolj važna, nego bi bilo videti na prvi pogled. Palestinski problem zadeva dva velika faktorja, dve sili, ki imata svojo vlogo v sodobnem mednarodnem dogajanju. Prva sila je židovski svet, o katerega vlogi in pomenu pač ni treba izgubljati besedi, saj objema vse kontinente in ni neznan, skoro moremo reči, nikjer. Druga stranka je arabski svet, to je arabska verska in narodna skupnost, ki je sicer sama še problematična, še v toku nastajanja ali vsaj v toku konsolidacije in konkretizacije, ki pa že v današnji nepopolni obliki predstavlja silo, ki je nikakor ni mogoče podcenjevati. Postavljena po zgodovinskem razvoju v področje Sredozemskega morja, na široko za njegovo vzhodno in južno obalo, pomeni arabska enota enega od važnih faktorjev prav v onem področju, ki je postalo veliko križišče mednarodnih stremljenj in interesov, pa tudi mednarodnih nasprotij. Nad židovskim doseljevanjem v Palestino se je čedalje bolj razburjal arabski živelj. Ni treba, da si tu postavljamo vprašanje, koliko so bili zares Arabci prizadeti, vzemimo osebno, saj ni bilo nikakega razlaščanja, nikakega poseganja v tujo lastnino, sploh ničesar, kar ne bi bilo v skladu z načeli liberalnega in demokratičnega gospodarstva. Toda arabski svet se je čutil prizadetega kot celota, nacionalno, torej politično. Zato je nastal odpor povsem v političnem smislu, iz ozadja velike politične propagande. Ko je arabski odbor v Palestini organiziral veliko bojkotno akcijo, je imel na svoji strani simpatije domala vsega arabskega sveta. Pa ne le to. Tudi dejanska pomoč mu je prihajala iz sosednih arabskih dežel in brez dvoma je mogel znaten učinek dosezati samo s to zunanjo pomočjo. Arabski pokret v Palestini ni bil skromen. Njegova parola je bila popolna ustavitev židovskega doseljevanja, torej garancija, da ostane Palestina arabska. Anglija pa je dala z Balfourje-vo deklaracijo slovesno besedo, da se osnuje za Žide novo ognjišče, da se jim obnovi v Palestini domovina, kjer naj se naseljujejo in si osnujejo nacionalno domačijo ter jo uvrstijo kot enakovredno v svobodno tekmo narodov. Med arabskim in židovskim programom je zazeval nepremostljiv prepad, ki pa je ustvarjal tudi rastoče nasprotje med Arabci in britskim imperijem. Angleško časopisje je ostalo zelo zmerno v dobi arabske protižidovske kampanje. Ali kljub vsemu so se vendarle tu in tam med vrstami ali celo določneje citale pripombe, da dobiva an-tižidovski ter antibritski pokret pobude in potuhe od zunaj in da mu od tam, ne le iz arabskih virov, dotekajo tudi materialni pripomočki. V delikatni situaciji se je razmeroma malo pisalo ali govorilo o teh zvezah, toda neka znamenja niso mogla uiti politični javnosti, ki je postala prav za to področje izredno občutljiva. Saj se je v sosedstvu Palestine, v Egiptu takorekoč čez noč sklenil sporazum med egiptovskim nacionalizmom in Londonom v vprašanjih, v katerih poprej dolga leta ni bilo mogoče doseči soglasja. Vse to se je zgodilo brž po abesinski okupaciji in aneksiji. Na tem ozadju se tedaj riše novo poglavje palestinske zgodovine. Sedaj se doznava, da je bila preiskovalna komisija poslana tjakaj že z nalogo, da prouči, kako bi bilo mogoče deželo razdeliti na židovski in arabski del. Komisija je svojo nalogo vestno izvršila in izdelala načrt. Britanska vlada je predložila svoj elaborat prizadetim, Arabcem in Židom, v pretres s pozivom, da se izjavijo o njem. Angleški načrt predvideva razdelitev dežele na tri dele. Nižji primorski del naj se' osnuje kot povsem židovska državica, saj je tamkaj koncentrirana dosedanja kolonizacija. Tu naj se nadaljuje gradnja židovskega ognjišča, obnova židovske domačije, na to deželico naj se nanaša Balfourjeva proklamacija. Pretežno arabski del v bolj hriboviti notranjosti naj ostane arabski, toda združi naj se s Transjordanijo ter postane potemtakem uvrščen v deželo, podrejeno Emiru Abdullahu. S tem naj bi se ta vladar, ki se zvesto drži Velike Britanije, nagradil, hkrati pa bi se arabska bo-jevitost odvrnila od židovske strani, s tem, da se težišče koncentrira onstran Jordana. Toda pri vsem tem se Jeruzalem, Betlehem ter Nazaret s še nekaterimi manjšimi kraji izvzamejo tako iz židovske kakor iz arabske oblasti ter ostanejo neposredno pod angleško upravo. Navedena mesta predstavljajo sve- ktaje te le » Žide, marveč M za VALENCIJA IN SALAMANCA ZA NEPOSREDNA POGAJANJA V bojazni, da bi Španija postala predmet kupčij v pogajanjih med velesilami, sta se valencijska vlada in general Franco odloola za direktne razgovore Pariz, 8. julija, br. Kakor bomba je danes učinkovala vest, da se vodijo že več dni med valencijsko vlado in generalom Francom neposredna pogajanja za likvidacijo španske državljanske vojne ter za sklenitev nekega modusa vivendi^ ki bi preprečil zopetno obnovo sovražnosti in omogočil pogajanja za sklenitev dokončnega sporazuma. Prvi je objavil poročilo o teh pogajanjih »Petit Parisien«, ki ima zelo dobre zveze z zunanjim ministrstvom. Po informacijah tega lista se je takoj po povratku španskega ministrskega predsednika Negrina, ki se je pretekli teden mudil v Parizu, vršila strogo zaupna konferenca med pooblaščenimi zastopniki valencijske vlade in odposlanci generala Franca. Sestanek se je vršil na nevtralnih tleh v bližini francoske meje. Tako Valencija, kakor Salamanca nista nič kaj posebno navdušeni za posredovanje od zunaj in dajeta prednost neposrednim pogajanjem. Spričo spora, ki je nastal zaradi Španije med velesilami, bi se utegnilo zgoditi, da bi krenili dogodki v Španiji v docela drugačno smer, kakor to žele španski oblastniki na eni in drugi strani. »Petit Parisien« naglasa, da bi bil neposreden sporazum med obema španskima taboroma vsekakor najsrečnejša rešitev, ker bi se na ta način dal doseči resničen mir, dočim bi «e moral v nasprotnem primeru, pa najsi pride med velesilami do sporazum ali ne, vsiliti mir, ki najbrže ne bi posebno odgovarjal »nteresom Španije in španskega naroda in ki bi ga morali Španci drago plačati. Rim, 8. julija, br. Pod naslovom >Nobe-nih špekulacij s Španijo« piše današnji »Giornale d' Italia« o londonskih pogajanjih in pravi, da delajo v Londonu račun brez krčmarja. Anglija misli le na svoje interese in je pripravljena pustiti Francijo na cedilu, le da doseže svoj cilj, to je zagotovitev nadaljnjega izkoriščanja pri-rodnega bogastva Španije. Zato se sedaj že pogaja tudi z generalom Francom, čeravno je Eden še te dni zatrjeval, da angleška vlada odreka priznanje njegovega režima. V Rimu se dobro zavedajo, da je vse to naperjeno proti Italiji in morda tudi proti Nemčiji, toda v Londonu se bodo najbrže všteli. Lahko se namreč zgodi, da se general Franco odloči za direkten sporazum z Valencijo, ki mora spoznati, da proti generalu Francu ne more ničesar doseči, tem manj, če tudi Anglija odreče vaJencijsk! vladi svojo naklonjenost. V rimskih krogih pa vendarle ne prikrivajo razočaranja, ker bi neposredni sporazum med Valencijo in Salamanco sedanji položaj docela spremenil. Med Rimom in Berlinom se vrši živahna izmenjava misli. Po naročilu Mussolinlja je italijanski poslanik pri vladi generala Franca, bivši poslanik v Beogradu grof Viola di Campalto danes z letalom odpotoval preko Pariza v Salamanco, da zahteva od generala Franca avtentična pojasnila o njegovih namerah. Girsi ho poročal v Parizu Pariz, 8. julija, br. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo že prihodnje dni pripel v Pariz španski zunanji minister Girai. Njegov prihod spravljajo v zvezo 8 pogajanji med Valencijo in Salamanco. Najhržo bo Girai pri tej priliki obvestil francosko vlado o dosedanjem poteku in uspehu teh pogajanj. še nobene odločitve Danes se sestane londonski odbor za nevmešavanje, a položaj je še vedno popolnoma nejasen London, 8. julija, br. Jutri se sestane londonski odbor za nevmešavanje k novi seji, ki naj prinese odločitev glede kontrole v Španiji in politike nevmešavanja. Kakšna bo odločitev, se danes še ne da niti približno reč:, V krogih londonskega odbora so nocoj prikazovali položaj tako le: Bojno glasovanje — zlom nevmešavanja Če pride na jutrišnji seji do glasovanja, ni nobenega dvoma o tem, da bo nemško-italijanski predlog, ki zahteva priznanje generala Franca in ukinitev pomorske kontrole, odklonjen in da bo z veliko večino sprejet francosko-angleški predlog, ki se zavzema za postritev kontrole in strogo izvajanje politike nevmešavanja. Toda to položaja,, ki je slej ko prej resen, ne bo rešilo, niti olajšalo. Brez pristanka Italije in Nemčije namreč ni mogoče izvajali francosko-angleškega predloga, ker morajo biti v londonskem odboru vsi pravomočni sklepi sprejeti soglasno. Bojno glasovanje bi v stvari pomenilo konec politike nevmešavanja in likvidacijo londonskega odbora. Odločitev bo odgodena? Zd: pa se, da do tega ne bo prišlo. Izgleda namreč, da bo tudi na jutrišnji seji odločitev znova odgodena, ker nihče ne mara prevzeti odgovornosti za zlom kontrolnega sistema in politike nevmešavanja. Ni pa tudi izključeno, da bo s tretje strani prišel kompronrsni predlog. V tej smeri so se vse zadnje dni vodila pogajanja. Trenutno pa se še ne da reči, kdo bi tak predilog stavii in kakšen bi bil. Diplomatski razgovori so v teku današnjega dne dosegli svoj višek. Razpravljalo se je na vse strani. Z nemške in italijanske strani so danes napeli vse sile, da bi na jutrišnji seji ne prišlo do bojnega glasovanja. To akcijo podpira tudi Poljska. S te strani se je pojavil predlog, naj bi se na jutrišnji seji izvolil poseben ožji odbor, v katerem naj bi bile zastopane samo štiri velesile, Francija, Anglija, ìtalija in Nemčija. S tem se od nadaljnjih pogajanj želi izločiti Rusijo in vse male države. Zaenkrat je gotovo le toliko, da bosta na jutrišnji seji londonskega odbora Francija in Anglija nastopili popolnoma složno. Neuspel manever generala Franca Vprašanje prostovoljcev je stopilo zopet docela v ozadje. Anglija je spočetka vezala možnost priznanja generala Franca na takojšnji umik vseh inozemskih prostovoljcev. španska vlada pa je sedaj sporočila angleški vladi ln londonskemu odboru, da bi smatrala priznanje generala Franca za sovražen akt, naperjen proti zakoniti španski vladi. To stališče španske vlade je s svoje strani podprl tudi francoski poslanik Corbln, ki je imel danes dolg razgovor z Edenom. Tri Skupine v londonskem odboru Kakor se zdi, bo londonski odbor jutri razdeljen v glavnem na tri skupine: glavno in najmočnejšo skupino bodo tvorili pristaši kontrole in nevmešavanja v smislu francosko-angleškega predloga. Drugo skupino bodo tvorile Italija in Nemčija s svojima zaveznikoma Avstrijo in Albanijo, ki jih bo podpirala najbrže tudi Poljska. V tretji skupini bo nekaj nevtralnih držav, ki se ne žele izpostavljati in se bodo uklonile večini. Največja zračna bitka Včeraj se je nad Madridom spopadlo nad 200 letal Bombardiranje Madrida se ni posrečilo Madrid, 8. julija, br. Vojno ministrstvo je izdalo daljše poročilo o zračni bitki, ki se je danes v zgodnjih jutranjih urah odigrala nad Madridom. To je bila največja zračna bitka, kar jih doslej pozna vojna zgodovina. V spopadu je sodelovalo na obeh straneh nad 200 letal, bombnikov in lovskih aparatov najmodernejšega tipa. Frankovci so nameravali zasuti Madrid z bombami, da bi na ta način izzvali zme- do in zavrli prodiranje republikancev, ki so na južni in zapadni madridski fronti ▼ ofenzivi in hudo pritiskajo na umikajoče se čete generala Franca. Madridska obramba pa je bila pravočasno obveščena o prihodu sovražnih letal in jim je priredila enak sprejem. Okrog 80 vladnih lovskih letal 86 J6 dvignilo v zrak in napadlo sovražna letala z bombami in strojnicami. Silen ropot motorjev je zbudil vse prebi- kristjane in za muslimane; spričo tega pomeni projektirana solucija srečno kompromisno rešitev. Gotovo ni nikogar presenetilo, da ni niti židovska, niti arabska stranka zadovoljna z načrtom. Zakaj v programu obeh je celotna dežela, zato je povsem logično, da odklanjata delitev obedve enako odločno. Zelo verjetno pa je, da se bo načrt izvedel kljub temu. Zakaj zahteva ga celotna mednarodna politična situacija. Uondon ne mara, da bi se radi Palestine ves arabski svet vzgajaly, fitttihritefaffl dui» io a v protibritsko akcijo. Delitev dežele pa pomeni edino možnost, da se zadovoljita obe stranki, pri čemer je v ozadju seveda račun, da se bosta stranki končno sprijaznili s kompromisom, ki je še vedno boljši nego poraz. Likvidacija palestinskega problema je tedaj na potu. Z njo bo britanski imperij pokazal, da je še vedno sposoben, da s svežo silo rešuje zapletene probleme svoje notranjosti in da mu še vedno ni pretežko, obvladati z mojstrsko roko tudi najtežje situacije, če posegajo x »D flffrfl-y^ifi od 2UQ£Nk- valstvo, ld je zbežalo Iz stanovanj, deloma v zaščitna zatočišča, deloma pa je ostalo na ulicah in sledilo gigantski zračni borbi. Bitka je trajala malo ne pol ure. Zdaj pa zdaj se je kako letalo vnelo in ko meteor v plamenih treščilo na Ha, Po hudih izgubah so se frankovska letala morala naposled umakniti, ne da bi mogla izvršiti svojo nalogo, to je bombardiranje Madrida. Vladna letala so še dolgo zasledovala bežeče frankovske letalce, hi jih je hudo obdelovalo tudi protiletalsko topništvo. V teku dneva so ugotovili, da so vladna letala sestrelila v tej bitki 20 frankovskih letal, deloma bombnikov, deloma lovskih aparatov. Vsa sestreljena letala so nemškega in italijanskega izvora, tipa »Hein-kel« in »Savoia«. V odgovor na ta letalski napad na Ma- drid je vladno letalstvo v teku današnjega dne izvedlo veliko akcijo in bombardiralo mnogo sovražnih postojank in glavnih oporišč. Ob sedmih je eskadrilja tro-motormh letal obstreljevala Navalcarae-ro. Letala so pri tem trčila ob več sovražnih lovskih letal, ld pa niti poskušala niso stopiti v boj. Druga eskadrilja je bombardirala Majadajondo in okolico mesta. Ob 7.30 je ista eskadrilja obstreljevala v Boadili del Monte sovražno taborišče, ob 7.35 pa je druga eskadrilja obsula z bombami mesto Sevillo la Nuevo in okoliške hribe. Tudi tu so letala dosegla svoj cài j. Dalje se je vršil izvidni polet na Talavero in Toledo, malo pozneje pa nad Escalono, Navalcarnerom in Illescasom. Pri Siempu-suelu so letala obstreljevala več municij-skih tovornih avtov. Včeraj ob 18. so bombardirali vladni letalci sovražne baterije severno od Naval-gamele, in postojanke južnozahodno od te vasi Več bomb je priletelo v sovražne jarke. Ob istem času je druga eskadrilja bombardirala sovražne baterije južnozahodno od Navalgamella. Snoči ob 20. je vladno letalstvo izvršilo izvidni polet na Guadalajaro in bombardiralo Carabanchel Alto in postajo Getape. Ob 20.30 je 10 dvomotornih letal napadlo letališče severno od Aville, kjer je bik> zbranih 12 sovražnih letal. Vladna letala so napadla avilsko postajo in prizadejala veliko škodo. Republikanska ofenziva napreduje Madrid, 8. julija. AA. Uradno objavljajo, da so vladne čete zavzele na andaluzijski fronti pri Posoblanci več postojank in ujele 25 upornikov. Na baskovski fronti je sovražnik močno pritiskal. Južno od Taja so čete 8. zbora zavzele Siero Sua rez in vas Reno. Z naskokom so zavzele Bara jemos. Na madridski fronti so zavzele Bruneto In nadaljujejo s svojim prodiranjem. Navalcarnero, 8. julija; AA. Napad vladnih čet, ki se je začel predvčerajšnjim za-padno od Madrida, se je včeraj in danes nadaljeval še z večjim ogorčenjem. Sedanji napadalni boji so najhujši, kar so jih začele vladne čete na tem bojišču. Glavni cilj vladnega napada je bila črta Madiicon de Villa Franca del Castillo, Villanueva del Perdillo, Valde Moril in Navalgamera, torej črta od severozapada proti jugovzhodu. Vladne čete 60 štele v tem odeeku 20.000 mož. Uspehi so v razmerju z izgubami mali. Prav tako so vladne čete izvedle napad južno od Madrida proti Barliju, del Userà. Miličniki so se ponovno pognali v ogorčene napade. Mislijo, da so imele vladne čete zadnja dva dni več ko 2.000 mrtvih. Saint Jean de Lnz. 8. julij. AA. Nacionalna radijska postaja poroča z madrid-skeera bojišča, da so tamkaj marks'sti zbrali 22 bataljonov mednarodne brigade in da v odseku Villanueve del Castillo nadaljujejo s svojimi ogorčenimi napadi. Vse pa kaže, da bodo ti hudi napadi kmalu prenehali. Nacionalne čete so ohranile svoje postojanke. Ozemlje pred nacionalističnimi postojankami je napolnjeno s trupli nasprotnikov. Na madridskem bojišču se je včeraj vdalo nacionalistom več sto miličnikov. Nacionalistične čete so odbile napad na madrisiki mestni okraj Uzera. Oviedo, 8. julija. AA, Nacionalno topništvo je davi z uspehom obstreljevalo astur-ske tovarne orožja v Teruvi Lugonesu. Bilbao, 8. julija. AA. Na santandrskem bojišču so nacionalne čete zavzele važne postojanke. Od Santandra so zdaj oddaljene še kakih 50 km. Prevoz ranjencev „Deutschlanda" v Nemčijo London. 8. julija AA. Nemška vojna ladja »Admiral grof Spee« je včeraj popoldne priplula v Gibraltar, da prevzame ranjence z »Deutschlanda«, ki so se zdravili v tamkajšnji .pomorski bolnišnici. Davi je od-plula naz^j v Nemčijo. V pomorski bohré-nici v Gibraltarju so ostali še 4 ranjeni, člani posadke »Deutschlanda«. „Stanje patriarha Varnave je zelo resno, vendar ne brezupno" se Beograd, 8. julija, p. Patriarhu Varnavi je zdravstveno stanje v poslednjih 24 urah nekoliko zboljšalo, čeprav povzroča zdravnikom še zmerom zelo mnogo sikrbi. Noč je bolnik mirno prespal. Snoči in davi je zavž,-l nekoliko hrane. Snoči sta prispela v Beograd dunajska zdravnika vse-učiliška profesorja dr. Eppinger in dr. Hof. Skupno s šestimi beograjskimi specialisti za notranje bolezni sta davi pregledala bolnika. Zdravnigk; konsilij je trajal poldrugo uro. Beograjski člani konsilija so najprej obvestili dunajska specialista o dosedanjem poteku bolezni, nato pa se je .vršil skupen pregled. Pri konsiliju je danes sodeloval tudi dr. Nižebč, šef očesnega oddelka obče državne bolnišnice v Beogradu. Ob 11. je profesor Ignjatovski sprejel novinarje m jim je dejal, da je stanje patriarha resno, toda ne brezupno. Malo kasneje je bil izdan naslednji komunike: »Pri Nj. Sv. patriarhu Varnavi so se pojavile splošne organske motnje. Spričo dosedanje terapije se je njegovo zdravstveno stanje pričelo zboljševati. Vzroki bolezni so motnje v želodcu in v črevesju, ki so alimentarnega značaja. V psihičnem stanju ni sprememb. Vobče je stanje še zmerom resno, vendar se je nadejati, da bo patriarh ozdravel.« Obiski pri patriarhu so strogo zabranjeni. Pri njem je bil danes le zagrebški metropoli Dositej. V Beogradu se je danes zbralo že večje število članov arhierejskega sabora. Dopoldne so se vsi zglasili na vili ▼ Tapčiderskem brdu, kjer so se inform4rali o stanju bolnega patriarha. Nocoj so se v saborni cerkvi vršile molitve za zdravje patriarha. Udeležila se jih je ogromna množica ljudi. Beograjski trgovci so zaradi teh molitev nocoj že ob 18.30 zaprli svoje prodajalne. Kardinal Pacelli odpotoval v Pariz Rim, 8. julija. Havas. Kardinal in državni tajnik Evgenio Pacelli, ki je določen za papeževega delegata pri posvetitvi nove bazilike sv. Terezije v Lisieuxu, se je danes dopoldne ob 11. odpeljal s člani papeškega odposlanstva iz Rima. Njegovo potovanje ima uradni značaj; pri odhodu je stala na peronu postaje četa karabinerjev v slavnostni uniformi z zastavo in godbo in je izkazala vojaške časti. Od kardinala in državnega tajnika se je v dvorni čakalnici poslovilo mnogo visokih osebnosti. Francosko vlado je zastopal francoski odpravnik poslov pri sv. srtolici Rivière, italijansko vlado pa minister Belase. Francoski poslanik pri sv. stoiki Roux se je bil že prej odpeljal v Pariz, da se udeleži uradnega sprejema kardinala m državnega tajnŽka. Največji mednarodni letalski miting Bern, 8. julija. AA. Švicarska brzojavna agencija poroča: Od 23. julija do 1. avgusta bo v Curihu četrti mednarodni letalski miting. Prijavljenih je nad 300 tekmovalcev iz Nemčije, Francije, Belgije, Avstrije, Češkoslovaške, Anglije, Italije, Rumunije in Švice. Razen športnih in turističnih tekem bo tudi mednarodna tekma poleta v višino, dalje hitrostno tekmovanje v sklenjenem krogu, mednarodno tekmovanje za umetne polete in akrobacije ter polet okoli Alp m polet v eskadrah. Stalin resno bolan London, 8. julija, w. >Sunday Referyc javlja' da se je zdravstveno staojg fi" lir*" 1 miai* doeto mto Brttttato ^ \ Nadškof Sapieha se je opravičil Varšava, 8. julija. AA. Krakovski nadškof Sapieha je poslal dva svoja odposlanca k predsedniku republike v Jura to ob morski obali, kjer je sedaj predsednik na počitnicah. Odposlanca sta izročila predsedniku pismo, v katerem se nadškof opravičuje, da je proti volji državnega poglavarja premestil posmrtne ostanke maršala Pilsudskega. Politični krogi menijo, da je s tem likvidiran incident z nadškofom Sa-pieho. Earhardtova izginila San Francisco, 8. jufi-ja. o. Kljub š£no_ kopotezni reševalni akciji doslej se vedno niso našli nobenega sledu o izginuli leu talki Earhairditovi in njenem spremljev&L cu. Pri poizvedovanju sodeJuge večje število ameriških in tujih ladij pod vodstvom ameriškega admirala v Honolulu. Skupno je zaposlenih pri tej reàevaini akciji nad. 4.000 ljudi. Veliko število vojaških letal preiskuje vso okolico Howlanda, toda doslej brez uspeha. Obrežne radijske postaje so sicer ujele tudi danes neke slabe znake, o katerih pa ne morejo točno ugotoviti, od kod prihajajo. Vendar pa je že izginilo skoraj vsako upanje, da bd slavno letiafko de našii živo. Vročina v Ameriki Newyork, 8. julija. AA. Na srednjem za-padu in v nekaterih državah blizu Atlantika vlada silna vročina. Toplota znaša ponekod 36 do 42 stopenj Celzija. 22 ljudi je že podleglo neznosni vročini. V Newvorku 90 danes Aafc&žili najbo^j vroä daa tega »JUTRO« Št 157 = Petek. % yjl Ì93Z, vlade o konkordatu Konkordatsko razprava v skupščinskem odbora )e o tvoril dr. Stojadinovič z daljšim govorom Beograd, 8. julija. AA. Danes popoldne Je imel «ejo odfoor za konkordat. Seje so se udeležili tutìi mnogoštevilni senatorji in poslanci, ki niso člani tega odbora. Predsednik od/bora dr. Vojislav Janjič je otvaril setjo in takoj dal besedo predsedni. ku vlade u nost vseh treh ver pri nas. ustava državljanom mnoge pravice boščine, toda povsod zelo modro dodaja: »v skladu in v mejah zakonov«. Takšna je stvar tudi tu. Z zakonom se morejo omejiti razne državljanske pravice, tem laže, ker so te omejitve v tem primeru nasproti katoliški duhovščini izvršene sporazumno z zakonitimi zastopniki iste duhovščine. Naravno je, da sveta stolica v nobenem primeru ni mogla soglašati, da bi te omejitve veljale samo za katoliško duhovščino, temveč za vse ali za nikogar. Toda vprašanje o tem, ali se bo ta prepoved vmešavanja v politiko sploh izvajala ali ne, nikakor ni odvisno od Vatikana, temveč izključno od naše vlade. Ker so pa nekateri v svojih kritikah trdili, da se je na ša vlada dejansko podredila Vatikanu, sem želel razpršiti tudi najmanjši sum glede tega in sem se obrnil do Vatikana preko tukajšnjega papeškega nuncija in sem dobil uradni odgovor, ki sem ga že imel čast dostaviti odboru za konkordat. Ta odgovor pravi, da sveta stolica ni zahtevala, da pride tisti člen v konkordat, in tudi ne bo zahtevala, da se izvaja- Vse je torej odvisno ne od Vatikana, temveč od naše vlade. Zato kritika glede te točke popolnoma odpade. Bila je še točka večjega pomena, kjer sem takisto želel dohiti avtentična pojasnila. Tiče se zaščite naših narodnih manjšin in njihovega jezika po katoliški cerkvi. Glede te točke sem dobil popolnoma zadovoljiv odgovor od tukajšnje apostolske nunciature. Odgovor pravi, da se bo sve_ znanci v noči od sobote na nedeljo oplju-vali šipo na izložbi trgovine Nove založbe» v kateri je bil spominski aranžman v počastitev nadškofa dr. Jcgl-ča. List sc nad tem pobalinstvom silno zgraža, kar bi bilo samo po sebi v redu, saj bi se moral zgražati vsak, ki v srcu ni čisto posurovel. Toda nehote se vsiljuje dvom, ali je res bilo vse tako. kakor zatrjuje »Slovenski dom«. Iz zadnjih tednov ve vsa javnost, kako z mirnJm srcem ta list laže in obre- la in se tudi zadovoljna z ministrovim odgovorom. Odgovor ministra dr. Spaha posL Lukačiču Poslanec Lukačič je v svoji interpelaciji vprašal prometnega ministra, ali sta mu znana položaj železničarjev in njihova služba v območju ljubljanske direkcije in aH ,. „ , . ------- —........—----- i so mu nedostatki, spričo katerih je nastala Kuje z,ato bi se prav nič ne čudili, če bi nevarnost, da se desorganizira vsa železni-se izkazalo, da so si tudi to stvar na lepem | ška služba v dravski banovini. Vprašal ga je, kaj misli ukreniti, da se bodo ti nedo- izmislili. Nesramnost pa je, da skuši »Slovenski dom« skovati novo grdo obrekovanje zoper napredne ljudi 5z dejstva, da je Nova založba v bližini kavarne Zvezde. Če je tudi morda res, da je kak pijanec zagrešil pobalinstvo, o katerem piše »Slovenski dom«c — da bi mogel to storiti trezen človek. se nam zdi izključeno — so zmožni ta stolica v skladu z načeli ki jih je zme. j 6amo gosp(>dje pri Slovenskem domu«" grl rom zastopala^glede uperabe materinščine dob-je, da skušajo okriviti napredne ljudi v dušnopastiirekem verskem pouku m v če si storije niso izmislili, jo je mogel za-življenju katoliških organizacij zmerom grešiti le kak provokater z namenoin da zanimala m zavzemala za pravico do upo. - • • -•■ statk'. odpravili in ali je pripravljen pri nameščanju novih železniških uslužbencev upoštevati predvsem prošnje kandidatov iz dravske banovine. Minister dr. Spaho je v svojem odgovoru rekel, da v območju ljubljanske železniške direkcije glede položaja železničarjev nikakor ni nastal kak izjemen položaj. Predvsem pa se personalna vprašanja in nač:n službovanja ne urejajo ločeno po posameznih direkcijah, nego so že urejeni po zakonih in predpisih, ki v enaki meri zanimala m zavzemala za pravico do upo se oblatijo nacionalisti, ali pa kak nepri- veljajo za vse direkije. Na konkretne pri rabe narodnega jezika pri jugoslovenstah števen človek, ki se je učil dostojnosti in mere. omenjene v intčrpefacij" pa je m -narodnah manjšinah, tudi tedaj, če se v bo- J srčne kulture iz »Slovenca« in »Slovenskega " ' " Bojazen med pravoslavnimi Nekateri so kritikovali konkordat, če? da so v njem neka določila, ki jih ni v drugih konkordatih. Kako ie s to stvarjo?? Naš odgovor je bil: Naš novi konkordat ima yse tisto kar imajo drugj tuji konkordati z dodatkom nekaj členov. a ti členi so vzeti baš iz zakona o srt-ski pravoslavni cerkvi. Sli smo torej šele z novim konkordatom dosegli vereko enakopravnost, o kateri govori naša državna ustava in ki jo nepre* stano poudarjamo že skoraj 20 let. To je resnica, gola resnica. Toda nekateri ne milijo tako, kakor sem jaz tu povedal. Tudi zastopniki in predstavniki srbske pravoslavne cerkve v neki svoji vlogi in v svojih »pripombah«, ki so jih natisnili* navajajo to bojazen. Jaz pa mislim, da je ta strah brez sleherne podlage. Oobenem svečano izjavim, da kraljevska vlada niti od daleč ne misli, da bi hotela s predlaganim konkordatom postaviti 6rbsko pravoslavno cerkev v nekakšen podrejen položaj nasproti rimsko-katoliški cerkvi. Vse dosedanfe delo vlade, ki ji imam čast predsedovati in ki je že več velikih vprašanj uredila v korist pravoslavne cerkve in pravoslavne duhovščine, lahko to najbolje potrdi. Sicer je pa za to porošlvo ž« moja osebnost kot dobrega Srba in /«>n- imamo v naši državi več milijonov rimskih I £ ^j™^6™ V te3 tudl k™e" katoličanov ke Pravice- kl danes nimajo ne srbski, ne hrvatski kmetje. To bo končni pohod v borbi za ustvaritev kmečke države južnih Slovanov.« točki sem dobil uradno izjavo, da se bo deca vzgajala v patriotskem duhu v čutu dolžnosti do domovine, države in čilove. ške družbe. Napcsled sem smatral za svojo dolžnost, da razčistim še eno točko iz konkordata, tisto, ki se tiče nadzorstva držarmih obla-stev nad poukom v semeniščoih gimnazijah. Tudi tu sem dobil ctì apostolske nun-ciature popolnoma zadovoljiv odgovor, da se ima državno nadzorstvo izvajati nadalje v popolnem obsegu. Predaleč bi me pripeljalo, če bi se spuščal še v pojasnjevanja in pobijanja drugih kritik nasproti zakonskemu predlogu o konkordatu. Sicer je pa o tem že izšla posebna knjiga, zelo strokovnjaško in nepristransko napisana, pod naslovom »Konkordat in kritika konkordata«; na to knjigo vaß opozarjam. Toda tisto, kar se doslej v naši javnosti ni zadosti poudarilo, so dobre in pozitivne strani tega konkordata. Predlagani konkordat je več kritikov označilo kot bog-ve kakšno nesrečo, ki nas bo z njim zadela. Toda ti kritiki niso hoteli povedati našemu dobremu srbskemu narodu, da mi v Srbiji in Črni gori že dolgo živimo pod konkordatom, v Srbiji od leta 1914, v Črni gori pa že od leta 1887, in vendar se nam ni hvala Bogu pripetila nobena nesreča ne za pravoslavno cerkev, ne za državo. Če so takratni naši vladarji in vlade smatrale, da so nam konkordati potrebni, ko je bilo v Srbiji in Črni gori številčno tako neznatno stični podatki kažejo, da je promet v območju ljubljanske direkcije najjačjL Mi-nister je glede nato sam podal uradne statistične podatke, s katerimi je dokazoval, da so železniške postaje v območju ljubljanske direkcije dotirane z največjim številom osebja. Citiral je podatke, iz tabele, po kateri se ljubljanska direkcija nahaja šele na tretjem mestu glede man:pulativne obremenitve, čeprav je glede števila osebja na prvem. Vzrok tej razliki je v tem, da ima ljubljanska direkcija še največ tranzitnega prometa. 2. Interpelant je v svoji 'nterpelaciji navajal, da donaša ljubljanska direkcija državnim železnicam razmeroma največ dohodkov. Ta argument se je pojavil že v slovenskih listih in tudi v vseh vlogah na prometno ministrstvo in druge instance z zahtevami, da se za osebje v območju ljubljanske direkc:je posebej uredijo njegov položaj in službeni odnosi. Trditev je sama po sebi točna. Ni pa mogoče tega dejstva navajati za upravičen argument, s L'dfa «M n^ « Li__..i___11:1- • položaja in službe v območju ostalih direkcij; 2. da so železniški upravi znani nedostatki. ki^o se pojavili v železniški službi v dravski'banovini, da pa ti nedostatki še zdavnaj niso taki, da bi spričo njih bila ogrožena eksistenca celokupne železniške službe in prometa; 3. da so bili še pred vložitvijo te Interpelacije izdani vsi ukrepi, da se prilike V prometnem resoru urede; 4. da glede imenovanja novih železniških uslužbencev ni mogoče pristati na kakšno razlikovanje glede na pripadnost reflek-tantov k tej ali oni banovini. Kakor služi mnogo uslužbencev iz dravske banovine na ozemlja drugih banovin, tako imajo tudi uslužbenci iz drugih banovin pravico služiti v dravski banovini. Govor posi. Lukačiča Posi. Lukačič se z ministrovim odgovorom ni zadovoljil. Poudarjal je, da je položaj naših železničarjev tak, da ga je treba za vsako ceno nemudoma zboljšati. Na osnovi točnih podatkov je dokazoval, da so bile njegove navedbe v interpelaciji utemeljene, da so bile njegove zahteve povsem v skladu z interesi resora, železniškega osobia, nacionalnega gospodarstva in vobče normalnega razvoja države. Poudaril je, da je bil sam 30 let v železniški prometni službi in da zato njeno poslovanje dobro pozna. Nesporno je, da je promet na progah v dravski banovini najjačji tako glede na dolžinsko enoto, kakor tudi glede na posameznega uslužbenca. Tabelaričnim izkazom ie treba prišteti še delo, ki je obmejnega in tranzitnega značaja in s katerim je baš ljubljanska direkcija obremenjena pri uvozu za 75, pri izvozu za 44, pri tranzitnem prometu pa za 86 odstotkov celokupnega našega obmejnega in tranzitnega prometa Od 23 obmejnih postaj v državi jih odpade 9 na dravsko banovino. Dejstvo je tudi, da so dohodki ljubljanske direkcije sorazmerno največji in znašajo po 41.900 din na uslužbenca in po 350.000 din na kilometer proge. Dohodki ljubljanske direkcije znašajo 21 odstotkov celokupnih dohodkov državnih železnic in segajo za 65.5 odstotkov nad povprečne dohodke na kilometer proge in za 32.8 odstotkov nad povprečne dohodke, računane na osnovi uslužbenske enote. Ljubljanska železniška direkcija je poleg tega najstarejša in so zato upravičene njene zahteve, da se ji stavijo na razpolago večja sredstva in večje delovne sile za popravo prog kakor drugod. Pri tem je omenil, da je bilo treba na posameznih progah v območju ljubljanske železniške direkcije celo zmanjšati brzino, dočim se drugod povečuje. Nato je obširno govoril o potrebi železniške zveze Slovenije z morjem. V nadaljnjem govoru je zahteval ponovno, da se poveča število osobja. Ponekod morajo železničarji delati tudi po 17 ur nä dan.'-Spričo tega je razumljivo, da je v nevarnosti tudi njihovo zdravstveno stanje. Nikakor ni mogoče dopustiti, da bi šele kakšna katastrofa podala zadosten dokaz za njegove zahteve. Kar pa se tiče zahteve, da se sprejmejo v železniško službo na področju ljubljanske direkcije predvsem reflektaintje iz dravske banovine, je dejal, da so mu to narekovali v prvi vrsti splošni razlogi, ker je v dravski banovini še zmerom razmeroma največ nezaposlenih ljudi. Glavni pogoj za ohranitev delovne sposobnosti železniškega osobja pa je, da se mu zagotovi eksistenčni minimum, za katerega danes nikakor ni poskrbljeno, železniško osobje v eksekutivni službi in ono, ki ima opravka z občinstvom, se mora preskrbeti z dostojnimi službenimi kroji. Odpraviti se mora prisilno brezplačno pavzi-ranje stalnega delavstva, zlasti v zimskih mesecih, predvsem pa se ne smejo ponoviti primeri, da so bili delavci tik pred dovršitvijo treh let neprestane službe tre- Tokio, 8. julija. Agencija Domej poroča, da so kitajske čete pod poveljstvom generala Sungcckkjanga včeraj ob 3.40 začele streljati na japonske čete, fri so se vežbale 70 km zahodno od Pekinga. Japonske čete go takoi odgovorile c streljaniem in je bitka ob 6.80 še trajala. Udeležilo se je indi topništvo. Tokio, 8. julija. Havas. Agencija Domej poroča, da so po neki brzojavki iz Pejpin-ga zaradi kitajsko-japonskega incidenta pretrgane japonske zveze med Pejpingom in Tientsinom. Zdi se, da je bilo med kitajskimi, a prav tako tudi med japonskimi žetamj več mrtvih. Na japonski strani je streljanje iz pušk terjalo 12 žrtev, med njimi 2 častnika. Na kitajski strani je 40 mrtvih. London. 8. julija. Reuter: Iz Pekinga poročalo» da je bilo snoči ob 10. uri sklenjeno premirje med japonskimi in kitajskimi četami. Premirje je bilo sklenjeno pred 12. nro dopoldne, prekinjeno pa je bilo ob 11.40, ko ge je spet začelo streljanje iz topov na obeh straneh. Premirje ie bilo . prekinjeno, ker n) bil izvršen pogoj, da se moraio kitajske čete umakniti Pariz, 8. julija. Havas poroča iz Toki ja. da so se kitajske Cete, ki so včeraj stre- ljale na japonske oddelke, predale. Japonske čete jih sedaj razorožujejo. Peking, 8. julija. Reuter: Bitka med ia-ponskimi in kitajskimi četami »e je končala ob 9.30. potem ko so Japonci začeli bombardirati utrdbe v bližini meßta Marco Polo. Streljanje iz pušk in topov se je jasno slišalo v Peking. Tokio, 8. julija. DNB. Vojno ministrstvo potrjuje ve®t o prekinitvi pogajanj med zastopniki kitajske in japonske vojske in o novih bo;ih blizu Pejpinga. Vse kaže, da se v kraiih kjer se vrše boji nahaiajo večji oddelki kitajskih «et. Po mnenju agencije Dome; ]« sedanji spor posledica sklepa Kvomintanga o obnovitvi nankinške nadoblasti v pejpinški pokrajini. Sedanji zapletljaji »o tudi posledica protijaponjske propagande v Suijuan-gu m Pejpingu. Vojaški krogi v japonski prestolnici mislijo. da ima incident v Pejpingu samo kra-levni pomen. Peking» 8. julija. Reuter: Poročajo, da znaša število mrtvih in ranjenih na kftaj-skj stran; 200, na japonski strani pa je obležalo 10 mrtvih, in to 8 vojakov in dva častnika. . „Psihoza v Zagrebu" Na sredini seji narodne skupščine je govoril tudi hrvatski poslanec dr. Milovan Grba (JRZ). Polemiziral je z nekaterimi predgovorniki in zagovarjal politiko dr. Korošca. Pritoževal pa se je, da se državna avtoriteta na Hrvatskem premalo uveljavlja. O nadaljnjem njegovem govoru poroča zagrebški »Jutamji list«: »Govori o prihozi v Zagrebu. Pripoveduje kako so stražniki nekoč na trgu prijeli nekega žeparja, ki pa je začel klicati: »Jaz sem Hrvat!«. Ko je množica to slišala je od vseh strani navalila na stražnike in žepar je pobegnil. Kasneje enkrat pa se je dogodilo, da so policisti prijeli nekega žeparja iz Srbije, pa je tudi on vpil: »Jaz sem Hrvat!« Od takrat ljudje ne navalju-jejo več na stražnike.« Nova palača za pravno fakulteto v Beogradu V sredo so v Beogradu v teku enega tedna položili temeljni kamen že za drugo veliko državno zgradbo, to pot za palačo ju-ridične fakultete. Nova palača bo stala ob Aleksandrovi cesti poleg nove tehnične fakultete. Svečanosti polaganja temeljnega kamna je prisostvoval kot zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Slaviša Cesarič. Navzoča pa sta bila poleg drugih predstavnikov predsednik vlade dr. Stojadinovič ln prosvetni minister Stošovič. Rektor beograjske univerze dr. Dragoslav Jovanovič se je v svojem govoru zahvalil predsedniku vlade ter gradbenemu in prosvetnemu ministri!. da so dali na razpolago sredstva za novo palačo, katerim naj bi se utemeljila zahteva po 'iz- nutno odpuščeni in nato spet sprejeti v jemni ureditvi položaja in služben:h odno- I službo- da Jim m bll° treba priznati višjih šajev železniškega osebja v območju ljubljanske direkcije. Presežek dohodkov rezul-tira predvsem od tranzitnega prometa, ki gre danes po progah ljubljanske direkcije. Ti dohodki pa niso rezultanta kakšnih posebnih naporov železn:ske direkcije, odnosno njene«a osebja razen na dveh ali treh obmejnih postajah, ki pa so baš zaradi tega tudi jačje dotirane z osebjem. Ti dohodki so namreč rezultat današnje tarif-ske politike, če bi se spremenil sistem tarif-ske polivke, bi se v tem pogledu spremenila tudi situacija glede na dohodke, ki jih donaša promet v območju ljubljanske direkcije. Večji dohodki železnic v iravski banovini niso torej posebna zasluga tamkajšnje direkc:je, nego zasluga cclotc. vseh železniških edinic. Vprašanje železniških delavcev se inten zivno proučuje ne le v prometnem ministrstvu, nego tudi v resoru. katerega glavna naloga je, da se vobče uredijo taka socialna vprašanja. Železniška uprava ne deli manja interpelantovega. da bi spričo pomanjkanja železniškega delavstva grozila nevarnost vsej železniški službi. Železniška uprava je izdala vse potrebne ukrepe, da se delavsko vprašanje še letos znatno ublaži. Zato odgovarja minister na vprašanja interpelacije: 1. da sta mu položaj železničarjev in njihova služba v območju ljubljanske železniške direkcije dobro znana, da sta po-voljna in da se v ničemer ne razlikujeta od dohodkov. Delavstvu naj se povrne tudi onih 10" odstotkov njihovih prejemkov, ki so jim bili odvzeti z uredbo o znižanju plač leta 1931. V tej zadevi je govornik opozoril tudi na sodbo zagrebškega kasacijske-ga sodišča, ki je bila izdana na podlagi nekih pritožb. Pokojnine naj se upokojencem redno izplačujejo že takoj po njihovi upokojitvi, da jim ne bo treba čakati po cele mesece. Izjava dr. Spaha Govorila sta še posi. Lazič in Mikič, nakar je še enkrat povzel besedo minister dr. Spaho Gleds povišanja plač železniškim uslužbencem in delavcem je dejal, da se to vprašanje sedaj resno proučuje. Povišanje pLao je dejansko potrebno zaradi povišanja cen vseh kmečkih pridelkov. Kakor je bil leta 1935. med zagovorniki znižanja prejemkov državnih nameščencev, tako danes odločno zagovarja potrebo po zvišanju njihovih plač. Prizadeva si tudi doseči, da bi se železniški uslužbenci zaposlili le po 8 ur na dan. Kar se tiče pavziranja delavstva je poudaril, da je povečal kredite za delavstvo in onemogočil, da bi se ti krediti' odvedli v druge svrhe. Menil pa je, da bi bilo treba potrpeti, ker mu pač ni mosroče urediti vse hkratu. !;i I i'WfOffm Prihodnja seja skupščine bo jutri dopoldne. Tedaj se bo vršila razprava o prekrških. Smrtna nesreča mladega voznika Ljubljana 8. julija V Pipanovi jami ob Vjlharjevi cesti se je pripetila nocoj huda nesreča. Voznik 22-lefcni Ivan Hujan iz Most, ki je uslužben pri posestniku Pircu iz Ambroževega trga, je v popoldanskih urah odvažal gnoj iz jam«. Vozna pot je precej nagnjena. Stopal je ob levi strani voza, ki sta ga konja le s težavo vlekla na ce?to. Nenadoma se je. voz nevarno nagnil in že v naslednjem trenutku zvrnil na nesrečnega Hujana. Fant je padel v znak i« pod težo naloženega voza se mu je zdrobila lobanja, ter je bil takoj mrtev. Kmalu po 19. je prišla komisija. Dr. Luzar fe mogel ugotoviti le še 6tnrt. Truplo so nato prepeljali y_ mrtvašnico pri Sv. Kriftofu, x Tri justifikacije v Nemčiji Berlin, 8. julija. AA. Danes so usmrtili Valdemarja Schul za, Pavla Zimmermanna in Bruna Schröterja. Kakor je znano, jih je berlinsko sodišče obsodilo na smrt, ker so v neki kavarni v berlinskem okraju Neu köllnu 15. oktobra 1931 napadli v političnem prepiru narodnosocialistične miličnike. Vremenska napoved Zemnnsko vremensko poročilo: Prevladir je oblačno v dravski in v zahodni polovici savske banovine, kjer je bilo nekaj dežja, jasno povsod. Temperatura je še nekoliko poskočila. Najnižja toplota Hruševac 10, naivišja Mosta r 34 stopinj. Zemnnska vremenska napoved: Nekoliko hladnejše v severni polovici, kjer bo prevladovala delna oblačnost. Jasno in toplo vreme v južni polovici. Krajevnih neviht bo nekaj zlasti v severni polovici. Dunajska: Menjajoče se oblačna, nekoliko hladneje, ------- Maši kraji tn ljudje Belgijski Poročali smo že, da so prispeli v Beograd na obisk k našim rezervnim oficirjem in bojevnikom delegatje združenja belgijskih bojevnikov. V Beogradu so bih deležni prisrčnega sprejema že na kolodvoru, kjer so razvili svoje, na krvavih bojiščih s slavo ovenčane zastave. Eno zastavo so poklonili našemu vojnemu muzeju. Iz Beograda so belgijski bojevniki romali na Oplenac, kjer so položili na grob pokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja žaro s prstjo svojih bojišč. S tem spominskim darom so lepo simbolizirali enako tragedijo Srbije in Belgije — dveh malih svobodoljubnih držav, ki nista nikdar hlepeli po tuji posesti, a se na Oplencn je vendar proti njima L 1914. zarotila ogromna sovražna premoč. V obeh državah je nekaj let triumfirala krivica, naposled pa je zmagala pravica. Na sliki vidimo vodstvo belgijske bojevniške delegacije. Jubilej Cenetove mame Čvrsta, da bi ji niti zdaleka nihče ne prisodil, je danes dopolnila 70 let uspešnega življenja, ne le po Ribnici, ampak tudi po bližnji in daljni okolici splošno znana in flrisoko spoštovana Cenetova mama — gospa Ana Podboj eva. Pred 70 leti je zagledala luč sveta v Velikih Laščah kot hčerka napredne Hočevarjeve. po domače Pa-darjeve hiše. V šolo je Sla iz domačega kraja v Novo tnesto. kjer je stanovala pri teti. ki je bila Soproga nadsvetnika Gestrina, brata znanega slovenskega pesnika. Za izredno lepim dekletom so se kmalu začele hrepeneče ozi-Tati oči velikolaških fantov, toda Ana je komaj 17 let stara odšla kot nevesta v Ribnico,. kjer je postala žena Andreja Podboja, gospodarja priljubljene Cenetove gostilne. Ko se je pripeljala od poroke iz cerkve, je bila njena prva pot v kuhinjo, ker je hotela z izdelki lastne kuharske spretnosti postreči svatom. Odslej je postala kuhinja njeno kraljestvo; tu je uveljavila vso svojo umetnost v veliko zadovoljstvo številnih Cenetovih gostov. Dela se ji ni nikdar manjkalo, a se ga tudi ni nikdar strašila. Še sedaj včasih rada stopi k štedilniku in se še vedno dobro izkaže. Njeno življenje je izpolnila milina in ljubezen, razumevanje in naklonjenost do vseh. ki so potrebni ne le dobre besede, ampak tudi dejanske pomoči. Težko bi bilo našteti tiste, ki jim je ona z darežljivo roko pomagala, kajti, kar je dala levica, tega ni smela vedeti desnica in narobe; na samem je dajala, ker se je v svoji skromnosti zavedala, da daje radi potrebe in iz dobrega srca, ne pa zato, da bi uživala glas dobrotnice. S svojo res veliko dušo si je znala na mah pridobiti vsakogar, da je postal njen iskren občudovalec. Ni. pa bila le delavna žena, ki je večala ugled Cenetove hiše. bila je tudi vzorna življenjska družica svojemu možu Andreju Podboju. Podpirala ga je pri njegovem prizadevanju v gospodarskem m kulturnem pogledu. Ves čas je ohranila tudi ona polno naklonjenost ribniškemu Sokolskemu društvu, ki mu je bil njen mož soustanovitelj. V dvorani Cenetove hiše je užival ribniški Sokol gostoljubno streho, dokler si ni postavil vzornega lastnega doma. Z veliko, ljubeznijo se je posvečala svojemu domu in družini, saj je osemkrat uži-la materinsko srečo. Vsi živeči otroci, tri hčerke in dva sinova, zavzemajo odlične položaje. Pred letom je v krogu svojega številnega sorodstva praznovala zlato poroko, čila, mladostna, živahna in ljubezniva, kot je še danes, ko je stopila preko sedemdesetega praga na stopnicah človeškega žavljenja. Njenim cestilcem se pridružujemo tuvje ali pedologija (pojem je treba razlikovati od pedagogike, ki pomeni vzgojeslovje) je znanost, ki raziskuje vse pogoje in činitelje, od katerih je odvisen duševni razvoj otroka in mladostnika. Na področju te važne, zlasti v današnjih, socialno in etično razmajanih časih aktualne vede deluje več posebnih strok,, ki obravnavajo vsaka svoje specialne naloge. Biologija otroka in mladostnika raziskuje njun telesni ali fiziološki razvoj. Pedopsihologija se bavi samo z duševnim življenjem otroka in mladostnika, pedopsihopatologija z oblikami in vzroki duševne defektnosti, pedosoc'ologija s čini-telji miljeja in družbe, ki kakorkoli vplivajo na otroka v razvoju, pedokriminolo-gija z zločinskimi nagnjenji mladostnika in z vzroki, ki takšna nagnjenja üstvarja-v^jj %irokx snladinosiovja pa imajo skupno osnovo: življenje, razvoj in rast otroka v najrazličnejših oblikah. Izsledki pedološkega raziskavanja so nemalo važni za praktičnega vzgojitelja, saj prav iz praktičnega življenja izhajajo vsi problemi, s katerimi se pedologija ukvarja. Vprašanja, ki jih obravnavajo posamezne veje pedologije, morajo enako živo zanimati našega pedagoga, otroškega zdravnv ka, mladinskega sodnika, socialnega zaščitnika mladine, starše in po njih vso najširšo, oficielno in neoficielno javnost. V drugih slovanskih državah, zlasti v češkoslovaški in poljski republiki je mladinoslovni študij na zelo visoki stopnji, da v marsikaterem pogledu prekaša stanje pedologije pri zapadnih, na svojo kulturo nadvse ponosnih narodih. Kakor mnoge druge panoge pa je v Jugoslaviji tudi pedologija šele v povojih. Odločitev, da bo II. vseslovanski mladinoslovni kongres v Ljubljani, bo, upajmo, mnogo doprinesla napredku in pro-spehu te pomembne znanosti. Naloga naših mladinoslovcev je. da na kongresu prikažejo potrebe in c;lje, kakršni se konkretno zastavljajo pedologu v našem okolju, obenem pa da se okoristijo z izkustvi, ki jih bodo priznani znanstveniki iz Poljske. Češkoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije prinesli s seboj. Poleg imen, ki smo jih že napisali, naj med najavljenimi predavatelji navedemo še univ. prof. dr. Štefana Szu-mana in dr. Mieczyslava Kreutza iz Kra-kova, slavnega češkega dentista in strokovnjaka v otroški dentistiki, prof. dr. Františika Bažanta z Masarykove univerze v Brnu, šefa psihiatrične klinike univ. prof. dr. Františika Krivega z Masarykove univerze, univ. prof. dr. Slobodana Popo-viča iz Beograda, šefa otroške bolnišnice primarija dr. Bogomira Dragaša iz Ljubljane itd. Kongres se bo vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in pod častnim predsedstvom rektorja univerze kralja Aleksandra dr. Maksa Samca. Lepote Dalmacije v filmih Korčula v lepem domačem kulturnem filmu — Zlarin središče velikega berlinskega filma, na katerega se je že aboniralo 2000 kinopodjetij iz raznih držav Korčula Ima edinstveno lego na Jadranu V mnogih našfh' pokrajinah, najbolj pa v Calmaci ji, najdejo filmski operaterji dobro gradivo za razne filme. V zadnjih letih obiskujejo Dalmacijo številne filmske ekspedicije. Največkrat obiščejo dalmatinske kraje filmski operaterji iz Nemčije, ki ne morejo prehvalitj prirodnih krasot V Korčuli pa se ie uspešno udejstvoval tudi prvi domači filmski operater Nikola Drakulič iz Sarajeva. Našel je obilo materiala za kulturno-propagandistični film in so mu pri delu z največjo uslužnostjo pomagali prebivalci in predstavniki oblasti, ceneč veliko važnost njegove akcije. Člani korčulanskega rit-arekega društva so z mnogimi čolni in jadrnicami organizirali ribolov za film pa je bila prirejena tudi stara viteška igra »moreška«. Na ta način je Dra-kufičev film verna slika vsega življenja starodavne Korčule tn vseh zanimivosti. Korčula spada v vrsto najstarejših dalmatinskih mest in ima burno zgodovino. Ime so ji dali Grki (Korkyra). Iz rimskega cesarstva ie prišla pod oblast Bizanca, potem pod beneško republiko, leta 1358 pa pod oblast ogrsko-hrvatskega kralja Ludo-vika L V začetku 15. stoletja je bila pod bosanskim kraljestvom, pozneje pa spet pod beneško republiko. Za svojo svobodo se je Korčula junaško borila proti Benečanom. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je bila Korčula glavno mesto zvezne neretvan-gke države, katero je uničil Peter Orseolo. Korčulo sta oblegala Ferdinand Aragonski leta 1483, turški vojskovodja Uluz-Alija pa leta 1571 li sta bila oba napada junaško odbita. Korčula Je polna važnih zgodovinskih spomenikov. Mesto otdaja močno zidovje iz srednjega veka in dobro eo še ohranjene štiri beneške trdnjave. Nad mestom, na visokem hribu, je stara trdnjava sv. Vlaha-ki je nekdaj dom'mirala nad mestom in nad slikovitim korčulaneko-pelješkim kanalom. Med zgodovinskimi spomenik; zavzemajo važno mesto katedrala sv. Marka in mnoge plemiške palače v slogu beneške gotike. V korčutenskrh cerkvah in hišah je mnogo dragocenih umetniških slik. Do 16. stoletja je stalno naraščalo število prebivalstva' po groznem razsajanju kuge v 16. stoletju pa ni bilo nikdar več nad 2000 prebivalcev. Filmski operater Drakulič je poleg zgodovinskih znamenitosti posnel pestro življenje na trgu, tipične ozke ulice, nekaj panoram mesta in okolice, starodavno ladjedelnico, mornariško šolo itd. Njegov film bo tudi na tujem vzbujal zanimanje za starodavno Korčulo. Zlarin pa i e zdai središče velikega filma nekega berlinskega podjetja, na katerega se je aboniralo že preko 2000 kinopodjetij. Pri tem filmu sta se odlično udejstvova'.a tudi naša filmska umetnika Sveti slav Petrovič in Ita Rina. Oni dan je Svetislav Petrovič v Zagrebu novinarjem pripovedoval razne zanimivosti o sestavljanju velikega filma. Naglasil je> da so stroški filmante v Dalmaciji znašali okrog 15 milijonov dinarjev, a da bi bilo lahko vb* dosti ceneje. S humorjem je pripovedoval, kako eo ?e okrog filmskih igralcev in operaterjev motali razni izkoriščevalci. Med pripravljanjem zvočnega filma je v Zlarinu neki gostilničar z vso močjo nabiial sode. Lepo so ga prosili, naj preneha. Ker ni hotel, so se z njim pogajali in ko eo mu izplačali 100 din, po mogli v miru nadaljevati s svojim delom. Drugače pa je bilo naslednji dan! Ko so filmski operaterji prišli na dek> je imel gostilničar pri sebi pet vajencev in vsi so razbijali neke deske. Skušali so ga spet umiriti s stotakom. Tokrat pa ni šlo tako poceni. Za pet minut miru je mož zahteval 100 dinarjev, vse druge predloge pa je Zvonih katedrale sv. Marka odbil z motivacijo da lahko na svojem posestvu dela, kar hoče. Svetislav Petrovič je prepričan, da bodo dalmatinski motivi pripomogli novemu filmu do največjih uspehov. Obisk rojakov iz Amerike Ljubljana, 8. julija Davi je z monakovskim brzovkikom prispela nova, še številnejša skupina naših rojakov, ki so se odpravili v domovino pod okriljem clevelandskega Hrvatskega Radiše in Hrvatske bnateikc zajfdnice. K slovesnemu sprejemu na kolodvoru se je zbrala velika množica občinstva, med katerim je bilo poleg Slovencev tudi lepo število v Ljubljani bivajoči h Hrvatov. V imenu oblastev, korporacij in organizacij so prišli goste pozdravit tudi ravnatelj izseljenskega urada v imenu bana in banske uprave, šef vojaške delegacije pri železniški direkciji polkovnik Nedeljkovič, referent Delavske zbornice Golmajer, šef Borze dela Vončina, predsednik Narodnega izseljenskega odbora direktor dr. Bohinjec, predsednik hrvatskega društva »Napredak« HarazLm in drugi. S to skupino se je pripeljalo 160 naših rojakov, po večini Hrvatov, z njimi pa je bilo tudi 40 Slovencev iz Clevelanda m okolice in 6 Srbov. Dne 30. junija so se v New Yorku vkrcali na prekomornik »Aquitanio«, 6. t. m. so v Cherbouigu stopili na evropska tla, nakar so nadaljevali pot preko Pariza, Švice in Avstrije. V imenu Hrvatskega Radiše se je gostom že do Beljaka peljal naproti neralni tajnik Kvaternik iz Zagreba, a > so na Jesenicah prestopili mejo domovine, so bili deležni prvega iskreno prirejenega svečanega sprejema. Ko je vlak v Ljubljani pri vozil na postajo, je delavska godba >Zarje< zaigrala Amerikanern veselo koračnico v pozdrav, a ko so Slovenci izstopili, go ee na peronu zvrstili pozdravni nagovori. Dobrodošlico so gostom izrekli banov zastopnik ravnatelj Finik, predsednik »Napredka* Harazim, zastopnik Rafaelove družbe Premrov, predsednik družbe pater Zakrajšek. ki je še posebej pozdravil 75-Iet.nega patra Zupana iz Puebla, starosto slovenskih duhovnikov v Ameriki, in zastopnik zagrebškega pevskega društva »Maksimir« Simonovič iz Zagreba. Za pozdrave se je toplo zahvalil predsednik develandskega Hrvatskega Radiše Butkovič, ki je izrazil radost svojih rojakov, da po dolgih letih tujine spet stopajo na domača tla. Po nekaj minutah postanka je vlak odbitel proti Zagrebu, kjer pripravljajo rojakom posebno svečan sprejem. Prua pub zi ztbt Ce hočete svoje zobe ohraniti zdrave, potem odstranite z njih oblogo z (D® ® a zobno pasto V Zagrebu se izletniki ustavijo za tri dni, nato pa pohite dalje proti Jadranu, kjer so se hrvatski Amerikanci namenili prebiti poletje. Splitski uporniki proti Benečanom V zgodovinski noči so se danes pred $80 leti otresli Spličani beneškega jarma in okrepili narodno zavest na Jadranu Ljubljana. 8. julija Med zanimive spomine na davno pravico naše posesti nad sinjim Jadranom spada upor Spličanov na današnji dan pred 580 leti proti Benetkam. Takratna gospodarica morja, slavna Serenissima, se je že leta 1355. pripravljala na dalmatinskih tleh za Erimer vojne z ogreko-hrvatskim kraljem udovikom. Jeseni istega leta je poslala v Dalmacijo 100 najemnikov-konjeniikov, katerih vzdrževanje je naložila Splitu, Tro-giru in Šibeniku. Diplomatska borba, k: so jo Benečani takrat vodili za posest Klisa, in zasedba Skradina je napetost še povečala. Po beneških dalmatinskih mestih je s svojimi četami plenil ban Nikola. priza-nesel je le Splitu. Zato so Benečani postali baš na to mesto pozorni ter so poslali posebno posadko, da se zavaruje pred even-tuelnim uporom. Ko je premirje med ogrsko-hrvatskim kraljem in Benečani o veliki noči 1357. minilo, je začela nova borba za posest dal-mat'nskih mest V zavesti, da se Benetke kralju Ludoviku dolgo ne bodo mogle upirati, so se Spličani in Troglrani zedinili na istočasni upor. V noči 8. julija 1357 so se na tajnem sestanku v cerkvi s. Duima zbrali vsi splitski plemiči in mnogo meščanov. Na vseh vogalih okrog cerkve so postavili straže z nalogo, da naj vsakega beneškega plačanca, ki ga zalotijo, ujamejo in zapro. Zarotniki so se iz cerkve podali na domove beneških vojakov-najemnikov, jih polovili in zaprli v cerkev sv. Matije in sv. Tome. Drugi del zarotnikov je v temni noči pohitel pred kneževo palačo, kjer so zbudili kneza, ki jim je za ceno življenja moral izročiti svoj meč ;n ključe Splita. Po tem uspehu so splitski uporniki poslali v Trogir svojega glasnika z vestmi o poteku upora. Toda Trogirani so že v ranem jutru, ko se je njihov knez kakor običajno vračal z jutranje maše v sosednjem samostanu Male Brače, zaprli mesitna vrata beneškemu velikašu pred nosom. Knez se je, ne vedoč za upor v SpHtu, napotil pod Marjan. Ko je pred splitskimi vrati zvedel, kaj se je ponoči zgodilo, je kljub temu šel v mesto, odkoder so oba tujca-ve-likaši tri italijanske galije prepeljale v Benetke. Osvobodivši se jarma beneškega leva so prevzeli upravo Splita domači hrvatski sodniki. Dne 8. julija 1837 so ti sklicali veliko zborovanje Spličanov v cerkev sv. Dujma. V navzočnosti 40 plemtöev je bilo soglasno sklenjeno, da naj vodi upravo mesta sosvet dveh sodnikov in 4 plenrcev, vsi zborovala pa da so dolžni drug drugemu pomagati proti kateremu koli tujemu nasilju. Tudi ne sme noben meščan siprejeti kakršnegakoli daru ali previlegija od kogarkoli za sebe, temveč le v interesu skupne občine mesta Splita Po uporu so razvili nad Splitom zastavo ogrsko-hrvatskega kralja in pozvali bana Ivana Čuza v mesto. Banova vojska je zasedla Split in sosedni Trogir, posebna de-putacija plemičev in meščanov s škofom na čelu se je napotila h kralju Ludoviku, ki je potrdil vse stare mestne privilegije. Komaj so Benečani zvedeli za splitske dogodke, so zaskrbljeni podvzeli najstrožje ukrepe, v strahu, da bi se tudi ostala dalmatinska mesta ne uprla. Da pridobi izgubljeni Split in Trogir spet zase. je odredila zapor vseh prebivalcev uporniških mest, ki prebivajo še na njenih tleh in jim zaplenila vse premoženje. Beneški dož Ivan Delfino pa je 15. julija leta 1357. pisal Spličanom zanimivo pismo, ki odkriva zviti diplomatski ton Serenissime: »Z veliko nezadovoljnostjo smo culi, da ste odpustili našega kneza in naše najemnike. Zelo se čudimo tem novotarijam, ker nam ni znano, da bi bil z naše stran' dan kakršenkoli povod. Nasprotno, zmerom smo z vami postopali kakor s sinovi in nameravali smo za vedno taksni ostati. Če se spominjamo, ljubljeni, izpod kako neugodnega jarma, sužnosti in tiranstva smo vas osvobodili in sprejeli v svojo milost, kako smo se brigali za vaš napredek, za vaše blagostanje in kako ljubeznivo smo vselej postopali z vami kakor s svojimi Benečani, tedaj ne moremo verjeti, da so se omenjene novotarije dogodile zarad; nezvestobe, temveč le po slučajnem vzroku, kakor se to večkrat primeri. Dobro vemo, s kolikšnimi napori, žrtvami in stroški smo se izpostavljali bojem z ogrskim kraljem, samo da zavarujemo vašo svobodo in da ostanete zvesti v naši milosti, ne da bi zahtevali od nas kakršnekoli koristi. Kako je to mogoče. da hočejo zvesti, s katerimi smo tako sinovsko postopali in jih očuvali tolikrat pogube, odpasti od nas, to naj presodi vsak, kdor je pri zdrav; pameti. Opominjamo vas tedaj, da premislite dobro vse to, da si predočite dobrotljivost naše vlade, pa strogost in bahavost Madžarov, ki je njim sam;m neznosna, ter vztrajate v poslušnosti in zvestobi. Dolžnost vaša je, da popravite storjeno napako in prosite za našo milost, ki smo jo pripravljeni nuditi in vam oprostiti vse. kar se je zgodilo. Trdno smo odločeni, da vas spet vzljubimo, da skrbimo za vas kakor smo to vselej storili, čeprav na škodo lastnega premoženja, prav kakor delata oče in mati za svojo deco. V vsem tem pričakujemo vaš mili odgovor.« Seveda, odgovora ni bilo. Split je zadihal poslej svobodne je, razvijal se v narodnostnem duhu kot podanik ogrsko-hrvatskega kralja in v zarji nove svobode hiti v naglem napredku novim časom naproti. Serenissima, nekdanja gospodarica morja, se je pa tiho umaknila v svoje lagune, kamor hodijo zdaj tujci občudovat le še starine v senci palač nekdanjih dožev... Huda ura okoli Sodražice Poplava je napravila ogromno Škodo — Strela je zažgala skedenj in ubila eno osebo Sodražica, 8. julija V torek kmalu popoldne so se zgrnili nad našo okolico temni oblaki m nastalo je hudo neurje z velikim nalivom in točo. Med neprestanim treskanjem je lilo, kakor bi se bil utrgal oblak. Posledica je bila, da je Bistrica prestopila bregove in zalila vse niže stoječe skednje in hleve. Živina je bila v nekaterih hlevih že do trebuhov v vodi, ko so jo začeli reševati. Voda je zalila njive in travnike, s katerih je odnesla mnogo sena. Tudi les je odnašala lesnim trgovcem. Med nevihto je strela užgala v vasi Kra-čali Lundrov skedenj, ki je pogorel do tal. Pri tako hudem nalivu ni bilo niti mogoče nrsliti na reševanje in gašenje. Pri Sv. Gregorju je udarila strela v vrb visokega mlaja, ki je stal še od birme. V gozdu nad Sodražico pa je strela ubila aipneničarja Ivana Mervarja, doma iz Kastva pri Su- šaku, ki je s tovarišem rojakom pripravljal apnenico. Omamila je tudi njegovega tovariša, ki pa je počas; prišel k sebi. Pokojni Mervar je bil že prej zaposljen v So-dražici in je bil vesten in priljubljen delavec. Pred nekaj dnevi je bil šel zaradi košnje domov, kjer ima posestvo. Na delo se je vrnil s tovarišem v ponedeljek, v torek pa je že prejela njegova rodbina žalostno vest, da nima več hranitelja. Pokojnik zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. To hudo neurje je napravilo vsem občanom veliko škodo bodisi pri senu. na polju ali na cestah. Poplave so pri nas tako pogoste, da bi bil že skrajni čas, misliti na regulacijo Bistrice, ki se nam pred volitvami vedno obljublja, a ostane potem samo pri obljubah. Dela se je treba resno lotiti, ne pa tako, kakor se je zgodilo s cestami. Nekaj dni pred volitvami so se začele popravljati, potem pa je vse zaspalo. Pred velikim sokolskim praznikom na Jesenicah Jutri 10. in v nedeljo 11. t m. priredi kranjska sokolska ž upa zlet na Jesenicah, ki bo ena izmed največjih sokolskih prireditev. kar so jih kdaj videle Jesen'ce. Dogodka zadnjih tednov so po vseh naših krogih močno razgibali sokolske vrste. Po dolgotrajni soparni dobi je za Sokola napočilo sveže ozračje. Razpršile so se megle, ti so zastirale sokolsko delo. Po vseh na-gh mestih, trgih in vaseh se razlega pesem sokolskih legij »Le naprej, le naprej« in »Zovi, samo zovi«...! Priprave za župni zlet so v polnem teku. Vse delo je porazdeljeno na več odsekov. Predvsem bo za oba dneva lepo urejeno telovadišče, ki je eno izmed največjih in najlepših na Gorenjskem. Spored župnega zleta v soboto: ob 19.30 promenadni koncert godbe na pihala pred Sokolskim domom, ob 20.30 skupni odhod na telovad4šče, ob 21. slavnostna akademija na zletnem prostoru; v nedeljo: ob 6.30 zbirališče članstva pred Sokolskim domom hi nato odhod z godbo na kolodvor k spre- jemanju gostov, ob 8.30 skušnje na zletnem telovadišču. ob 9.20 sprejem gostov na postaji, ob 10. promenadni koncert godbe I. plan. p. p. pred spomenikom kralja Uedinitelja, ob 11. slavnosten sprevod, ob 14. prihod dece z vlaki» ob 14.30 skušnje dece na telovadišču, ob 1(5. nastop sokolstva in vojske, katerega bo zaključila krasna scena »Domovini zdravo«, katere besed'lo je napisal župni starešina brat Jaka Špi-car. Po nastopu bo narodna zabava na zletnem prostoru in v Sokolskem domu ob svi-ranju godb na pihala in sokolskega jaczov-skega orkestra. Jeseniški Sokol vabi na svoj veliki praznik braite in sestre od bl:zu in daleč. Pridite vsi, ki čutite z nami! Postani in ostani član Vodnikove družbe! »JUTRO« št. 157 Petek". 9. VIL 1937. Domače Testi * Ugledni diplomati na Hvaru. V Split je prispe! češkoslovaški poslanik v Moskvi g. Pavlu. Namenjen je na Hvar, kjer bo preživet svoje letošnje počitnice. Tako bodo na Hvaru trije ugledni diploanatje in sicer romunski poslanik na našem dvoru g. Kadera, pooblaščeni minister pujske republike v Beogradu g. Dembicky in poslanik g. Pavlu. Na otoku Hvaru je zdaj okrog 400 tujih gostov. * Dvor in posestvo Mokrice je kupila zagrebška nadškofija. Stari zgodovinski dvorec Mokrice in njegovo obsežno posestvo na meji Hrvatske in Slovenije, je kupila zagrebška nadškofija za štiri in pol milijona dinarjev. Zadnji lastnik tega posestva je bila tvrdka Berger, prej pa je bil grad Tast plemičev Erdödijev, Gregorijan-ca, Gagerna in drugih. V starem gradu je bil zaprt kmetski mučenik Matija Gubec, preden so ga odvedli k strašni usmrtitvi v Zagreb. Nadškofija bo v gradu uredila zavetišče za klerike iz svojega področja in iz ostalih škofij. V gradu bodo imela tudi razna verska združenja svoje tečaje. * Troglr dobi svoj muzej. Po prizadevanju splitskega arheološkega društva, škofijskega semenišča in oblasti so pridobljena sredstva za ureditev lepe stare cerkvice sv. Ivana Krstnika v Trogirju. V tej cerkvici je bilo že pred dolgimi leti zbranih mnogo zgodovinskih spomenikov. Zdaj, ko bo cerkev temeljito popravljena, bo v njej urejen muzej predmetov iz burne trogirske zgodovine. Cerkev bo popolnoma urejena že letos in bodo v njo prenešeni mnogi dragoceni zgodovinski spomeniki, ki jih doslej ni kazalo shranjevati v močno poškodovani cerkvi. I * Dr. Danica Bertokova is Trsta je pred dnevi z uspehom napravila odvetniški pro-kuratoraki izpit ter je prva slovenska odvetnica v Julijski Krajini. SPD priredi v dneh 15., 16. in 17. julija na Kamniškem sedlu in deloma tudi na Okre-šlju brezplačen plezalni tečaj za začetnike in tudi že malo izurjene plezalce. Vodila ga bosta dva dobra plezalca Jeseničana. Vsakdo, ki ima veselje do plezanja in bi se rad naučil pravilno rabiti plezalno opremo, bo imel v tem tečaju ugodno priliko. Od vsakega udeleženca se zahteva le, da prinese s seboj plezalnike (t j. plezalne čevlje), po možnosti še kladivo, vrv, kline, in karabinerje. Prenočndna v koči bo brezplačna, hrano si preskrbi vsakdo sam. Oskrbnik bo tudi za nizko ceno kuhal tečajnikom hrano, ki jo prinesejo s seboj. Prijave sprejema do 14. julija opoldne osebno, po pošti ali pa telefonsko (29-63) SPD, Aleksandrova cesta 4./I. Odhod ob vsakem vremenu bo skupen in sicer 14. julija s prvim popoldanskim kamniškim vlakom (13.45). Pričetek tečaja je v četrtek 15. julija ob 7. zjutraj na Kamniškem sedlu. EDINSTVENE SO .PATENT - FROTIRKE BELE . . DIN IS.— BARVASTE DIN 20.— MANUFAKTURA r F. K s. SOUVAN MESTNI TRG 24 * Obrtniki na VI. Mariborskem tedna. Prireditve Mariborskih tednov imajo namen prikazati predvsem delovanje in napredek naše obrti> trgovine, in industrije. Vsi raz^tavljalci se zavedajo važnosti sodelovanja na Mariborskem tednu, zato se ž« dalje časa pred otvoritvijo vneto pripravljajo. Ena najzanimivejših razstav je vsako le (o razstava naših agilnih obrtnikov, saj pa je tudi ze'o pestra in tako za obrtnike kakor za obiskovalce koristna. Tudi letos so se mariborski obrtniki odločili za sodelovanje na VI. Mariborskem tednu. Po pripravah sodeč bo njihova razstava letos še večja in zanimivejša, saj bodo razstavljali obrinikj vseh strok. Sodelovali bodo mojstri, pomočniki in vajenci. Obiskovalci VI. Mariborskega tedna bodo lahko občudovali praktične izdelke na obrtniški razstavi in ugotovil} lep napredek. Na razstavi se bo občinstvo seznanilo tudi z onj-mi izdelki, ki jih izdelujejo v odlični kakovosti domačj obrtniki, ki pa smo jih doslej v veliki meri uvažali iz tujine. Ker je za obisk VI. Mariborskega tedna, ki bo od 31. L m. do S. avgusta, dovoljena polovična voznina: je pričakovat] zelo mnogo obiskovalcev. Najizdatnejše Lutz-peči. * Hotel Sv. Janez v Bohinju bo odprt 15. t. m. Na članek zadnjega ponedeljske-ga »Jutra« »Birokracija in tujski promet« smo dobili obvestilo, da je bila res prva licitacija razpisana prepozno, a da druge licitacije ni bilo, ker je dobil hotel v najem g. inž. J. Janša in bo priljubljeno letovišče 15. t. m. spet odprto. + Nastop Rančigajevih malih harmonikarjev na Polževem preložen. V nedeljo so hoteli nastopiti priljubljeni Rančigajevi mali harmonikarji na Polževem, kjer je vladalo za njihov koncert že veliko zanimanje daleč po okolici. Ker bo pa v nedeljo svečano otvorjeno v Višnji gori prvo moderno športno kopališče na Dolenjskem, je bil nastop malih harmonikarjev na Polževem preložen na jesen, ko bo šolska mladina zopet zbrana in bodo lahko prišle na Polževo poslušat male harmonikarje tudi okoliške šole. Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zla-tenci urejuje naravna »Franz-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Jo šefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. 0gl reg. o«, ißoana» Lutz-peči najštedljivejše. Tovarna, Ljubljana, VII, tel. 32-52. * Neurje v Liki. že drugič je letos toča pustošila pridelke v Liki. Zdaj je bilo najhujše okrog Gospiča, toča je bila debela kakor orehi in toliko je je obležalo po njivah, da so jo odmetavali z lopatami. Na vsa oblastna mesta se je prebivalstvo obrnilo s prošnjo, naj komisije ocenijo veliko škodo ter izposljujejo pomoč. Vremenske nezgode v Liki so vsakokrat katastrofalne, zakaj tam mora prebivalstvo tudi takrat, kadar je dobra letina, od božiča naprej kupovajti kruh. Letina je letos dobro kazala, zdaj je pa vse zravnano z zemljo. * Prodajal je mast svinj, ki so poginile. V Krčevinah blizu Virovitice so razkrili orožniki nevarno zakotno trgovino. Po vasi in okolici je nedavno razsajala svinjska kuga in je mnogo svinj poginilo. Cigani so svinje izkopali in prenesli v svoja skrivališča, topili tam mast ter jo za moko, sol in tobak prodajali nekemu vaškemu trgovcu. Trgovec je mast prodajal kmetom po 16 din za kg. Nepoštenega trgovca in cigane so zaprli. V ciganskem taborišču v gozdu so zaplenili večje zaloge masti in mesa. * Primer patriarhalnega življenja. Na Vlašič planini nad Travnikom so naselja, v katerih ljudstvo živi tako, kakor je živelo nekdaj v davnih časih. Iz teh naselij ni nobenih urejenih poti v Travnik ali v Jajce in tudi naselja sama nimajo med seboj primernih zvez. Turčija in Avstrija se za take zveze nista brigali in tudi nam se še ni posrečilo, da bi jih uredili. Hribovci živijo v rodbinskih zadrugah. V malem naselju Vukovičih nudi zadruga bratov Tokaličev ne samo primer patriarhalnega življenja, temveč tudi primere zgledne sloge. Ta rodbinska zadruga je stara že preko 100 let in ima danes 46 članov. Večino gorskega naselja imajo Tokaliči. Razen ovsa in koruze v letih slabe letine kupuje ta zadruga v mestu samo kape za svoje moške člane. Vse drugo od opank pa do primitivnega orodja izdelujejo doma. * španski nacionalisti ustavljajo naše ladje. V španskih pristaniščih, ki so pod oblastjo nacionalistov, doživljajo naše ladje razne neprilike. Parniki društva Oceanije so bili že večkrat ustavljeni na odprtem morju in potem eskortirani v pristanišča kjer so Francovi voiaki vse zaloge premetali in marsikaj tudi odnesli. Po dolgih zamudah so bile ladje spet izpuščene. Posamezne ladje so bile že večkrat v ujetništvu španskih nacionalistov. Največkrat se je to pripetilo parniku »Vis«, španski nacionalisti ustavljajo naše ladie pod pretvezo, da vtihotapljajo orožje. Nevarni so za naše ladje tudi napisi v cirilici, kajti kadar španski nacionalisti vidijo cirilico, so prepričani, da imajo pred seboj ruske ladje. * Ugotovitev in preklic. Dne 20. maja smo v našem listu objavil; poročilo o tihotapski pustolovščini na Notranjskem. V tem članku smo poročali, da je g. Franc Horvat iz Postojne organiziral in -prisostvoval pri roparskem napadu na neke Ta Aloiza Hrena. Prepričali smo se med tem. da naše informacije niso bile točne, ker je sodišče ž« ustavilo kazensko postopanie proti Francu Horvatu, kateremu nima nekorektnega očitati. Ker smo torej bili misti-fiscirani, lojalno prekliouiemo vse nav«dbe v članku, v kol;i-or se nanašajo na g. Franca Horvata iz Posto ine. * V vročih dneh, najbolje okrepčilo: domača povsem naravna »Kostrivuiška« mineralna voda, mešana s 6adnim sokom, sadjevcem, ali kislim vinom! Eno srce — ena RADENSKA. * Lepa Mat» »Reda letenja«. V založbi *JuRoaloveneke revije« je pravkar izšel nenavadno okusen >Red letenja 1037« za vse zračne linije v naši državi in tudi za najvažnejše inozemske, ki vodijo čez naše pokrajine. Ta izdaja »Reda letenja«, ki je prva te vrste v naši državi, vsebuie orientacijske karte za V6e naše najvažnejše linije in tako izpopolnjuje največjo vrzel, ki 6mo jo doslei čutili v tam pogledu, saj «e potniki v letalih skoraj nikoli niso mogli pravilno orientirati. iRed letenja« z orientacijskimi kartami dobe brezplačno vsi zračni potniki. Urednik »Jugoslovenske revije« g. Vladimir Regallv, kj je to izdajo zamislil in priredil, zaslužj zanjo pohvalo, saj niti v inozemstvu nimajo podobnih redov letenja. • * Administrativni adresar dravske banovine v založbi Tiskovne založbe r. z. z o. z. v Mariboru je pravkar izšel in vsebuje nad 2600 krajev naše banovine. Pri vsakem kraju so priobčenj naslednji podatki: samoupravna in katastralna občina, ljudska šola,^ sodni ia. pošta, telegraf, telefon, župnija. železniška postaja (razdalja v km) carinarnica, finančna in davčna uprava, orožr niška stanica, srednje šole itd. Adresar vsebuje tudi seznam najpomembnejših institucij Ljubljane in Maribora. Vsi podatki so priotčeni v obliki zgoščenih tabel v knjigi in nudiio izvanredno preglednost in točnost pri minimalni jzgubi časa. Adresar pa je pravi priročnik za poslovnega človeka, uradnika, trgovca, obrtnika itd. Pripravljen je po oficijelnih podatkih do 1. julija t. 1. Vzlic obširnemu pripravljalnemu delu, stroškom tiska in sestavljanja seznamov ie cena kniigi določena na samo Din 50. — Kniiga se radi potrebe in koristi sama najbolje priporoča. Nobeden poslovni Človek bi je ne smel pogrešati, v vsakem uradu in pisarni je nenadomestljiva. Naroča se pri Tiskovni založbi v Mariboru, Gregorčičeva ul. 26. V nedeljo v štepanjo vas kjer bo marljivi Sokol pokazal na javnem nastopu- kaj zmore neutrudno delo za lepo sokolsko misel, štepanjski Sokol se že od 1911. leta uspešno udejstvuje in pod vodstvom marljivega staroste g. Brielja so vsi oddelki pridno na delu da bo nedeljski nastop čim lepše izpadel. Naslonili bodo tudi starejšj bratje, da pokažeio mlajšim in cle* dalcem, kako je treba še v zrelih letih vežbati telo in duha. štepanja vas je bila že od nekdai priljubljeno izletišče Ljubljančanov in kakor so bili vsako leto natopi štepanjskega Sokola zelo številno obiskani po gostih iz Ljubljane in okolice- bodo tudi letos pohiteli v nedeljo izletniki in prijatelji Sokola k nasitopu, ki bo ob 16. na letnem telovadišču poleg Sokolskega doma. Po nastopu bo velika veselica. Pridite tja pod senčni Golovec, podprite požrtvovalne in gostoljubne štepanjske Sokole na njihov praznični dan. Iz Ljubljane n— Za zdravje Nj. Sv. patriarha Varnave bo v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda drevi ob 20. večerna molitev. Pravoslavna cerkvena občina vabi vse vernike, da ce udeleže molitve za zdravje poglavarja pravoslavne cerkve. n— Nacionalni Javnosti. Oblastni odbor Narodae odbrane nas prosj za objavo nas'e j njega sporočila: Drevi ob 20. (uri) bodo v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani javne molitve za zdravje Nj. Sv. patriarha Varnave. sočasno pa tudi po vseh drugih središčih naše države. Nj. Sv. patriarh Varnava spada po vsej prošlosti in po vsem svojem udejstvovanju ne le med prve osebnosti naše države, marveč tudi med prve sodelavce blagopokojne-ga kralja Uedinitelja in prve pobomike jugoslovenske misli. Zaradi tega prosimo nacionalno javnost, da se udeleži teh molitev in pokaže s svojo navzočnostjo svojo bratsko privrženost sodržavljanom pravoslavne vere in njihovemu cerkvenemu poglavarju v teh dneh najtežjih preizkušenj. Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani. u— Akademski odsek jugoslov.-bolgarske Hge javlja vsem, ki so se prijavili za Varno, da bo sestanek drevi ob 18. v lokalu Kluba. primorskih akademikov. Ker je sestanek" važen zaradi odhoda, prosimo, da se ga udeleže vsi. Odbor. n Na prvi državni realni gimnaziji» se bo pričel tečaj za popravne izpite, ki ga organizira Društvo brezposelnih prof. kandidatov, dne 19. t. m. Informacije o tečaju dobite vsak dan od 10. do 11. v vnatarjevi loži na univerzi. Odbor DB PK. u— Poročila sta se g. dr.Ivan Cele-š n i k, zdravnik v Ljubljani, in gdč. Greti Kiel. Bilo srečno! n— V nedeljo v*i na vrtno prireditev »Tabora« pred bivšim hotelom »Tivoli«. Sodelujeta godba »Zarja« in druitveni pevski zbor. Vstopnina samo 5 Din. Cisti dobiček v socialne namene. u Papiga modro barve, kj sliši na imo Kokica, ie ušla. Najditelja se naproša, da jo odda proti nagradi v Ilirski ul. 17/111. | • Plezalni tečaj SPD. Alpinski odsek Sokol II. poziva članstvo, da ee udeleži nastopa Sokola na Viču v nedeljo 11. t. ra. Kdor ima kroj- v kroju! Zbirališče ob 15.30 pred Narodnim domom. u— Pregled ljubljanskih stanovanj. Posebna komisija mestnega poglavarstva pregleduje stanovanja in naroča hišnim posestnikom razne preureditve in adaptacije. Vse prizadete hišne posestnike vabimo, da 6e zglasijo nemudoma v naši društveni pisarni, Salendrova ulica 6. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Pri ometnen višinskem seinen uporabljajte Teine TS0HAKBA FII. Bregerlja Gregoriò d. s e.a. Ljabljana Prešernova allea i. u— Uprava polici)» v Ljubljani opozarja lastnike orožnih listov, bivajoče v območju Ljubljane, naj plačajo predpisano banovin-sko takso na orožje za to leto, in sicer do konca septembra. One, ki bi tega ne storili pravočasno, bodo zadele vse zakonite posledice n— Turistični avtoizlet v Opatijo. Sušak za Din 70. Informacije Putnik, Ljubljana, Gajeva ul. 3. telefon 2472. Dr. IVAN DROBNIČ internist — Ljubljana NE ORDINIRA od 10. do 18. julija 1937. KINO 2. UNION u— Ne kradi policaju» Neki mlad delavec je včera; dopoldne okusil prebridko resnico, da ni dobro krasti, a še najmanj dobro ie krasti žandarjem, policajem in detektivom. Opravka je imel v neki hiši v Gradišču, pa je v veži opazil zapuščeno prislemjeno kolo. na njem pa lepo, še skoro povsem novo svetilko na dinamo. Ko je šel nekajkrat mimo. se ga ie na lepem polastila želja, da bi vzel svetilko s seboj, nikdar v svojem življenju še ni kradel- pa mu je bilo še toliko večje in razburi ji ve jše doživetje, ko jo je nazadnje na tihem odvil in skril v kot, da jo po končanem delu odnese. Čez nekaj časa je prišel neznan gospod, sedel na kolo in se odpeljal. A komaj je pog.nal na cesto, je opazil, da je izginila luč. In tu se začenia gorje za tatu. Ta gospod ni bil nihče drug kakor detektiv, ki je takoj z vso resnostjo vzel stvar v roke. Vrnil se je v hišo, in ker je njegov dobri detektivski nos zaslutil, da ta/t s plenom še ni mogel stran, je Skrbno prebrskal vso hišo. Pri delavcu je v resnici našel svojo luč. Bedni tatič, ki ga je za-mamila vabljiva priložnost, je ve$ obupan prisegal, da ne bo nikoli več storil kaj takega. Treba pa je bilo vendarle iti na kriminalni oddelek, in kar tam enkrat zapišejo v bukve, človeku tudi sveti Peter nikdar več ne izbriše. GOSPODJE ! NajnovejSi vzroci za srajce pri K. SOSS. Spet nesreča pod tramvajem. Ob križi šču pred Figovcem na Tyrševi cesti, kjer postaja promet živahnejši iz dneva v dan, je včeraj malo pred poldnem tramvaiski voz povozil 32-letno Francko Kocjančičevo, služkinjo pri Frostovih na Bleiweisovi cesti 16. Kocjančičeva je dobila precej hude poškodbe po glavi, da so jo morali reševalci prepeljati na kirurški oddelek. Med drugimi pacienti po včeraj sprejeli v bolnišnici tudi delavko Marijo Mahkovčevo iz Zelene jame, ki ii je v tovarni »Saturnu«« stroj izkvečil desno roko, in soprogo trgovskega zastopnika Julijo Domiceljevo s Ceste v Rožno dolino, ki jo je ugriznil sosedov pes- u— Obleke ln klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 TEI. 22-21 Veliko filmsko delo po znamenitem romanu »Zločin in kazen« »RASKOLJNIKOV« Harry Baur Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. e— Gasilska svečanost v Gaberju. Prostovoljna gasilska četa v Gaberju pri Celju je v nedeljo slovesno proslavila ßvojo 25-letnioo. Proslava je bila združena z župnim zletom, ki se ga je udeležilo 30 čet z več kot 400 gasilci in 12 prapori; prišli so gasilci iz raznih krajev dravske banovine. V nedeljo dopoldne pred 10. je krenil gasilski sprevod s prireditvenega prostora v So-kolskem domu v Gaberju v opatijsko cerkev k maši. V sprevodu je vzbujal posebno pozornost gasilski naraščaj s Pobrežja pri Mariboru pod vodstvom g. Rakuše. Po maši je krenil sprevod g celjsko železničarsko godbo na čelu po Glavnem trgu. Ulici dr. Gregorja Žerjava. Trgu Kralja Aleksandra in Cankarjevi cesti na prireditveni prostor. V Gaberju je bil gasilski defile. Ob 11. se je pričelo v Sokolskem domu slavnostno zborovanje gabrske gasilske čete. Predsednik g. Gologranc je pozdravil navzoče predstavnike oblastev in korporacij ter zbrane gasilce, nato pa je ob živahnem odobravanju prečita! udanostno brzojavko Nj Vel. kralju Petru II. in kraljevemu domu ter pozdravno brzojavko ministru za telesno vzgojo. Godba je zaigrala državno himno. Tajnik čete g. Ludvik Gajšefc je podal pregled uspešnega delovanja gabrske gasilske čet« v zadnjih 25 letih. Nato so čestitali četi k njenemu jubileju celjski župan kot pokrovitelj proslave, sreski podnačelnik g. Svetina in tajnik celjske gasilske župe g. Adolf Bervar. člani čete so izročili predsedniku z. Golograncn srebrn lipov vew»c s 50 listi, na katerih so vsrravirana imena vseh sedanjih članov. Sledilo je odlikovanje 24 zaslužnih gasilcev iz celjskega sre-za, med katerimi j« 5 članov gabnJke čete. Po slavnostnem zborovanju se j«? pričela v vseh prostorih Sokolskeca doma gasilska zahava, ki y> bila doHr0 aranžirana in je potekla, v prijetnem razpoloženju. e— Akcija proti onesnaženju Savinje. Olepševalno in tujskoprometno društvo y Celju bo imelo v ponedeljek 12. t. m. ob lg. v gostilni »Pri mostu« izreden občni zbor. Na dnevnem redu je akcija proti onesnaževanju Savinje, članstvo se prosi, da se udeleži izrednega občnega zbora v čim večjem številu. Vremenska poročila" Dozdevno vreme v juliju po stoletnem koledarju Dan je dolg 16 ur, 2 minuti in se do konca meseca skrajša za 56 minut. ponočni nalivi močni nalivi Iz Celia e— So ena seja mestnega sveta. Celjski mestni svet bo imel danes ob 18. izredno sejo, na kater] bo razpravljal o ukrepih proti onesnaženju Savinje po industrijskih podjetjih. V petek 16. t. m. ob 18. pa bo imel mestni svet redno sejo, na kateri bo m. dr. izvolil nove člane v upravni odbor mestneg aavtobusnega podjetja, ker je funkcijska doba članov upravnega odbora tega podjetja potekla. e— Iz zdravniške službe. Dr. Ivan Pin-tarič, zdravnik-volonter v splošni bolnišnici v Mariboru, je imenovan za sekundarija v javni bolnišnici v Celju. e— Razstava proti brezbožništvu in komunizmu v fotografskih slikah in lepakih bo odprta od danes do vštete nedelje 11. t. m. v5ak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. v dvorani Mestne hranilnice. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 velefilm »Peklenski otok« z Niglom Brucejem in tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 18.15 »NEPRIJATELJ DRŽAVE ŠT. 1«. — Ob 20.30 premiera prekrasnega filma »CARICIN LJUBIMEC«. od 11. do 27. zelo vroče in lepo, suša., le redkokja malo dežja P. 9. Nikolaj S. 10. Amalija N. 1L Pij P. 12. Janez T. 13. Marjeta S. 14. Bonavent. C. 15. Henrik P. krajec ob 10.36 P. 16. Marija K. S. 17. Aleš N. 18. Miroslav P. 19. Vmcenc T. 20. Elija S. 21. Danijel C. 22. Magdalena P. 23. Apolinarij Sčip ob 13.45 Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 8. julija Ljubljana 7. 763.0, 20.0, 89, NNEl, 7, dež. 12.6; Maribor 7. 761.6, 19.0. 80, NW4, 10, dež, 0.5; Zagreb 7. 762.2, 21.0, 80- WSW3. 8, —, — : Beograd 7, 761.3, 24.0, 70, O, 0, —, — ; Sarajevo 7. 703.9, 16.0, 95, O. O. —, —; Skop!je 7. 762.8, 20.0, 80. O, 0, —, — ; Kumbor 7. 761.2, 23.0, 90. O- 0. —, — ; Split 7. 762.3, 25.0, 60, O. 0, —, —; Rab 7. 762.8- 23.0, 60, O, 4- —, —. Temperature: Ljubljana 29.2, 19.0; Maribor 29.0, 16.0; Zagreb 29.0, 19.0; Beograd 32.0, 20.0; Sarajevo 29.0. 16-0; Skoplje 31.0, 15.0: Kumbor —, 21.0; Split 32.0, 22.0; Rab —, 21.0. Kako je kmet ukrotil ženo 2ivel je kmet, ki je imel zelo zlobno in strupeno ženo. Komaj sta po poroki stopila v hišo, že se je jela prepirati. Kmetu ni bilo obstanka, prepirati se ni maral in čeprav bi jo pretepel, bi je ne premaknil niti za las. Kaj na.j počne? žena mu greni življenje, repoče po kuhinji, premetava vse navzkriž, nobene jedi me položi na mizo in vsako delo opravlja v jezi. Kmet trpi v tem peklu, teden, dva, trpi tretji teden, pa mesec, dva. žene ne ustavi nobena stvar, n!ič ne reče, še zlobnejša postane. Neko soboto ji reže kmet: — Katra, jutri je nedelja. Imela bova goste, povabil sem starešino in štiri častitljive očanee. Pripravi dofber prigrizek in žganje. 2ena porine lonec z burkljami v peč in molči. Dobro. Nedelja je tu, žena pripravi kosalo, pa še sladke krofe povrhu — ne zato ,da bi ubogala moža, temveč, ker sama zelo rada piruje: čaj, sladkor in vesela družba so pač neprimerno boljši od posla z lonci in burkljami. Prišli so gostje in sedli za mizo. Gospodar jim postreže z žganjem, gospodinja postavi pred nje krefe, pripravi čaj in se razgovarja z njimi živahno — res izvrstna žena. To traja nekaj časa, dokler gospodar nenadoma reče gostom: — Moji gostje, prejel sem pismo od brata. Piše, da se je oženil. Kmet je res imel brata Andreja, nekje blizu mesta. — Kaj, oženil se je? že davno? Vrste se, kakor je 2e navada, vpraša- nja z odgovori. Gospodar vsem lepo odgovarja .končno pripomni: — Le eao je hudo: žena je silno hudobna, da Bog varuj tatinskega cigana, ki bi vzel takšno babo. — E, e! reče starešina, to pa ni lepo. Kako je prav za prav že to? in vsi gostje postanejo radovedni. — Ne maram vas slepiti, dragi gostje, pravi gospodar, povem vam resnično tako kakor piše brat: »Moja žena mi ne le ne da nikdar prijazne besede, marveč mi greni življenje dan za dnem, kriči in premetava vse navzkriž, jedi pa ne polaga na miz».« — škoda zia takega mladeniča, reče starešina. Jaz bi naklestil takšno ženo a palico. Ta kača utegne še požreti Andreja; In vSI starčki mu pritrdijo: — Res, premiatiti je treba takšno bab-nico, pa še kako ... Medtem ko gostje sodijo in presojajo, žena pridno sega po orehih in krofih. Nikoli rti mogla poza/biti tega trenutka, ko je videla meža, kako pritrjuje stiračkom in zdaj pa zdaj pogleduje nanjo. Kakor napol mrtva sedi, dobro vedoč, da mož govori za/radi nje ,da ni prejel od Andreja näkakega pisma ter da si je zgodbo o An-rejevi ženi le izmislil. Očanci še dolgo modrujejo o zlobni ženski, končno se zahvalijo za gost olju bije in odidejo. Mož in žena ostaneta se ima. Kakor sam vrag se vrže baba na moža, ga zgrabi za lase in vpije: —- Ah, ti, tak, in tak si, ah, ti tak vse lase ti ùsnUem! Oči ti iztakneml Poglej ga no, kaj si je izmislil: pri gostih sramoti ženo. Zdaj pa sedi ves teden, ne da bi kaj žrl, sam opravi kravo, sam počneta^ hišo in še gospodinji po vrhu, vrag s teboj! Mož se ubija ves teden kakor ve im zna. Pometa hišo, gospodinji, krmi kravo in saim molze, žena se ne zmeni za nobeno stvEir, le zjutraj zakuri v pečd, si skuha in speče obed, sama večerja, ostanke pa zlije v pomije. Tako mine teden in pride nedelja. Na predvečer si žena napeče sirovih cmokov, ki so ji šli posebno v slast, možu, se ve, ne pripravi niti fige. Nesrečnež že zjutraj nekam izgine. Že mine maäa, žena sä pogrne mizo, vesela in srečna, da bo obedovala sama. Iz peči vzame še gorke cmoke, od nekod prinese rozine, pripravi ča/ja ta sladko smetano — a komaj sede za mizo, da bi se sama. pogostila — že se odpro vrata in v hišo vstopijo mož, stareSina in štirje očanci. — Glejte, reče kmet, kakšno ženo imiaim, dragi gostje. Pričakujoč vas, je pripravila -vse to. Kar je Bog dal. s tem bodimo zadovoljni. žgamje sem pripravil sam, ker to je delo nas moških. To rekši privleče iz kota dve steklenici. Prvi se oglasi starešina: — Hvala ti, gospodinja, za čast in trud. Vidimo, da si prijazna z možem in gosti. Ne le, da bom dobro govoril o tebi po vasi, še v mesto pojdem in nikomur ne bom zamolčal, kako ai vljudna. In starčki so se razbesedìli. Ta hvali, drugi se zahvaljuje ,tretji jo hoče celo poljubiti, mož pa slovesno pritrkava s petami, skače sem in tja — skratka — žena je izvrstna, lepa, umna, modra in mirna, pa tiha..^ Pose de jo za mizo. Kmetica pozabi, kako se naliva čaj, sladkor dene v čajnik, rozine sipi je v smetano, cmok se ji ustavi v ustih, ne more ne žvečiti, skoraj da ne za-joče od ihte. Gospodje pa jedo vsevprek, se meste 'in hvalijo na pretek. Ugoden trenutek izkoristi kmet, tleskne z jezikom in reče: — Eh, škoda Andreja! Ne morem, da bi ne mislil nanj. Kadar se ozrem na gospodinjo, se spomnim Andreja* Zakaj je «n tako nesrečen v primeri z menoj? — Kaj hočemo, de starešina, je že volja božja tako. Morda ae mu babnica počasi le iaamodruje! — Ali vendar, reče gospodar, kako naj Andrej vse to trpi? Zadnjič sem vam zamolčal èe nekaj, ker sem se sramoval. Ta kača ne le, da cele tedne ne postreže Anr dreju, sama žre kolikor je treba. Zaradi sebe kuri v peč, on siromak pa eetfi lačen in le včasi dobi kak košček kruha ta ostanek kisle kumarice pod zobe. Sam gospodinji, sam opravlja žirvtoo, eeim molze kravo, sam pometa bajto. Ona pa se masti z rozinami, sama pije čaj, obenem pa grozi možu, da mu izpuli vse lase. Nesrečni Andrej, saj mu rrt živeta — E, e reče starešina, to bi se jo moralo, ta kožuh koštrunski ... takole, In robanti aa mizo tako, da bi se morala namišljena Andrejeva žena pogresniti v zemljo, če bi bila zraven, še drugi očanci začno razsajati: — Ustreliti je treba takšnega spaka, v ječo pognati peklenščka! Naj bi se zgledovala na naši gostiteljici ln od nje kaj naučila! Dobri gospodar pa le pritrjuje in skrivaj pogleduje na ženo, zdaj ae jI nasmiha» zdaj spet grozi z očmi, da bo vzrojil, še se možje razgovore in komčno poslov e^ zahvaljujoč se za gostoljubje. Kmet in žena ostaneta sama. Mož začne pobirati z mize — glcjt žena mu poms.ga* da celo sama bi rada vse pospravila. Gospodar se vleže na klep in si položi sukno pod glavo. Popravlja si prenizki vzglavnik in žena to videč, mu podloži še svoj ogrtač. Kmet leže, se nasmehne, a ne reče nič.Hi-tro zatisoe oči, a le toliko, da vidi kaj se godi po izbi. Žena stopa tiho po prstih po hiši, sede k oknu in zaploka. To je dobro, si misli kmet, naj se razjoka. Pa je jok vedno glasnejši, mož dvigne glavo in vpraša: — Zakaj jokaš, Katra? Ne more mu odgovoriti, oči ji aalijejo solze, da gane moža» Pristopi, prime jo za roko im reče: — To pomeni, da Je prišel k nama angel Gospodov, priča najine poroke. Po teh besedah se vrže žena pred moža na tla. — Odpusti mi zaraldi Krista, reče. Raje me ubijj, samo sramoti me nüter. v meni vse gori od sramu. Drugič ne prenesem več — sama se končam ali pa Zbežim, kolikor daleč nesejo oči... In postane takšna žena. da se mož ni mogel kaj takega nadejati. Zgodi se še potem, da priteče h Katri zdaj ta, zdaj ona vaška klepetulja in jo kakor zli duh zapeljuje: — Idiva, Katra, t je, idi va, Katra sem.. — Bojütn se, da bo mož nejevoljen. Ne grem! odloči vselej Katra, se resnično poboljša možu v uteho, .vsem sovrstnicam pa v Douk. e— Pitava» dvoraaredna trgovska Sola v Celju. Za vpis v L razred za šol. leto 1937-38 se prijavijo učenci (ke) tako, da oddajo osebno ali pošljejo po pošti od 25. do 28. avgusta izpolnjeno prijavo, kol-kovano z 10 din, ki ji priložijo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Ravnateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski ali na željo po pošti pozvalo učence (ke) ki bodo izbrani ,da se vpišejo v rokih rednega vpisovanja. Redno vpisovanje bo 1-, 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8.—11. V L razred se sprejemajo učenci (ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke, realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in nimajo več nego 17 let. Učenci (ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odobrenjem banske uprave. V II. razred se vpisujejo učenci (ke), ki so uspešno dovršili I. razred na tej šoli. Učenci(ke) ,ki so dovršili prvi razred na drugi trgovski šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja šole, na kateri so bili preje vpisani. Podrobnejša navodila so nabita na uradni deski v šo-1L b Maribora a—■ Proslava zlate mature v Mariboru. Maturanti gimnazije v Mariboru iz leta 1S87 so slavili 6 julija 1937 svoj zlati 50-letni jubilej mature. Na predvečer se je zbralo v Mariboru vseh 7 še živečih maturantov od takratnih 19 tovarišev. Navzoči so bili Cilenšek Alojz, župnik in duh. svetovalec v Poljčanah, dr. Hufschmid Albert, zdravnik v Feldbaohu, Rajšp Josip, radučitelj v pok. \ Krčevit pri Mariboru, dr. Reiser Ernest, bivši odvetnik in veleposestnik v Pekrah pri Mariboru, dr. Richter Maks, dvorni, vladni in sanitetni svetnik v Salzburgu, Vrbnjak Matevž, višji poštni svetnik v pok. v Mariboru in dr. žmavc Jakob, profesor v pok. v Mariboru. Zjutraj je daroval edini še živeči duhovnik tovariš župnik Cilenšek sv. mašo v Aloj-zijevi cerkvi, potem pa so slavljenci obiskali sobo v starem gimnazijskem poslopju ob Alojzijevi cerkvi, kjer so pred 50 leti položiil maturo. Nato so imeli skupni za-jutrk v čeligijevi gostilni, kjer je tovariš dr. žmavc pozdravil vse došle tovariše. Po skupnem fotografiranju se je potem priredil z avtom izlet na Pohorje k Pohorskemu domu in Mariborski koči, kjer je bil skupen obed. Po vrnitvi v Maribor so si slavljenci še ogledali mariborski otok in mestne zanimivosti. Na večer pa so se zbrali na strešni terasi hotela Orel k skupni poslovilni večerji. Jubilantje so se spominjali umrlih tovarišev. To so: Arledtev Karel, sluš. kemije v Gradcu, Brärarei-ter Ferdinand .poštni kontrolor v Gradcu, časi Franc, kanonik v Mariboru, Hitzl Ludvik, odvetniški kandidat v Mariboru, Ipa-vic Pavel, artilerijski stotnik v Mariboru, Lunzer Justus, profesor na Dunaju, Men-hart Jakob, župnik pri Veliki Nedelji, Oz-mec Jožef, dekan v Ljutomeru, iPntarič Anton kaplan v Rušah, Pinter Ivan, neznanega poklica in bivališča, štrakl Matej, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, Zemlja-vič Frane, davčni uradnik v Sarajevu. a,— Novi šel mariborske pošte. Za novega šefa pošte Maribor I. je bil imenovan Ivan Ortan, doslej šef telefonskega oddelka na iatj pošti. Včeraj je prevzel svoje posle. a— Davčne zadeve. V smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih objavlja tuksij sruja davčna uprava, da dospe v III. četrtletju 1937 v plačilo: dne 1. julija 1937 Ul. četrtletni obroki zgradatine, priiobnteio, rentnine, družbenega davka, davka na ne-oženjane osebe, davka na poslovni pro. met in vojnice; dne 15. avgusta 1937 po polletni Abtrok zernijaaiine. Davòni zavezanci splošnega davka na poslovni promet po zakonu z dne 31. januarja, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, mora [io predložiti prijave . in plačati jotrezni davak za H. četrtletje 1937 najkasneje do 30. julija 1937. a— Zopet stara uprava. Včeraj dopoldne ja bil izredni občni zbor Združenja gostilničarjev za Maribor okolica z edino točko dnevnega reda: volitev odbora. Prejšnji odbor z g. Holcem na čelu je bil, kakor znano, svojčas razrešen svojih dolžnosti. Za zborovanje, ki mu je prisostvoval tudi pod-načelnik za srez Maribor desni breg g. Ejlec, je bilo izredno veliko zanimanje. Glasovanje se je vršilo tajno in je bila skoro soglasno izvoljena stara uprava z g. Holcem na čelu. Izrednemu občnemu zboru je prisostvoval tudi zvezin ravnatelj g. Peteln iz Ljubljane. a— Za tri dinarja 4000 dinarjev. Včeraj dopoldne se je pojavil v neki tukajšnji trafiki v središču mesta mlajši moški, ki ja zahteval za 4000 dinarjev kolekov. Neznanec je koleke sproti spravljal v žep in skušal z raznimi pripovedkami odvrniti pozornost trafikantkinje drugam. Ko pa je trafikantkinja preko neke ženska poslala po stražnika, jo je dotični moški jadrno ucvrl proti Glavnemu trgu, kjer so ga pozneje aretirali. Pri njem so našli 3 dinarje. Je doma iz čuprije in se bo moral najbrže zagovarjati pred sodniki. a— Mrtvec v jarku. S strto levo roko in razbito lobanjo so našli predsnočnjim v obcestnem jarku pri Vurmatu mrtvega moškega starega okoli 45 do 50 let. Po zdravniških ugotovitvah ter značaju poškodb je možno domnevati, da je postal še neinden-tificirani mrtvec žrtev prometne nesreče in da ga je povozil neki avto, ki ga sedaj iščejo. Na nekem travniku v bližini so našli selniškj orožniki štiri krave, ki jih je neznan moški, po poklic^ očividno gonjač, gnal iz Maribora proti Dravogradu. V zadevi vršijo selniški orožniki intenzivne poizvedbe, da se dožene krivda in da se slučaj razjasni. _ Drava izroča svoje žrtve. Pri Vu. hredu je naplavila Drava že skoro popol_ nema razkrorjeno moško truplo, ki je b;lo v vodi najmanj mesec dni. Višina trupla je 160 cm. Na levi roki manjka prstanec. Utopijenčeve identitete niso mogli dose-daj dognati. Utopljenec je po videzu so_ deč kmetskega stanu in 45 do 50 let star. Na truplu se niso opazili nikalkšini znaki nesilja in domnevajo, da je neznanec šel prostovoljno v smart, oziroma da je postal žrtev nesreče. a_ V Vuzenici je gorelo. Pcsestnici Alojziji Kresnikovi v Vuzenici ie zgorelo gospodarsko poslopje, ki je bilo vredno nad 25.000 dinarjev. Točno plačnj »Jutru« naročnino Varul svojcem zavarovalnino Gospodarstvo 100.000 zavarovancev pri OUZD Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je objavil izkaz o gibanju števila zavarovanih članov v juniju. Od maja do junija je bil letos sezonski dvig zaposlenosti izredno velik, saj se je število zavarovancev povečalo za 4095, medtem ko je lani od maja do junija zaposlenost narasla le za 612, predlanskim pa za 1923. Povprečno je bilo v juniju 99.605 zavarovancev, to je za 11.568 ali za 13% več nego pred enim letom in za 21.037 ali za 27% več nego v juniju 1933., ko je v teku krize zaposlenost najbolj padla. Navzlic temu znatnemu povečanju pa je bilo v juniju število zavarovancev še vedno za 3611 ali za 3.5% manjše nego v juniju 1930. (pred nastopom krize). Primerjava letošnjih številk za junij z onimi za junij 1933. nam kaže med drugim, da se je v zadnjih 4 letih število članov mnogo bol j dvignilo nego število članic. število članov je naraslo za 30.5% (od 49.439 na 64.482), število članic pa za 20.5% (od 29.127 na 35.121). Naraščanje zaposlenosti pa se bo verjetno še nadaljevalo. Po izkušnjah nara- šča zaposlenost do avgusta, ko doseže ee-| zonski višek. Dejansko je število zavarovancev po podatkih okrožnega urada v drugi polovici junija že prekoračilo 100.000 ta se še nadalje dviga. Značilno je tudi zopetno dviganje povprečne dnevne zavarovane mezde, ki je od maja do junija narasla od 23.26 na 23.52 Din in je bila pri tem za 0.91 Din višja nego lani v juniju in za 1.06 Din višja nego v juniju 1935. Gibanje števila zavarovancev in povprečne dnevne zavarovane mezde je bilo zadnja leta naslednje: število povpreSn» zavarovane«* dnev. »v. melò» junij 1930. junij 1933. junij 1934. junij 1935. junij 1936. junij 1937. 103.214 78.566 83.003 82.490 88.040 99.603 26.94 23.39 22.70 22.46 22.61 23.52 Skupna dnevna zavarovana mezda je ▼ juniju narasla na 2,342.900 Din in je bila za 352.700 Din (za 16.7%) večja nego lani in za 504.900 Din (za 27.5%) večja nego v juniju 1933. Važna razsodba državnega sveta Carinska oprostitev in poslovni davek Državni svet je izdal važno razsodbo o vprašanju, ali je blago, ki je oproščeno carine, na podlagi pripombe k tarifni številki, obenem oproščeni tudi skupnega davka na poslovni promet (kar velja zlasti za uvoz strojev in aparatov, ki se pri nas ne izdelujejo). V konkretnem primeru je carinska oblast na podlagi čl. 57. carinskega zakona zahtevala naknadno plačilo skupnega davka na poslovni promet za blago, ki je bilo uvoženo carine prosto, in to z utemeljitvijo, češ da je po točki 4. odstavka 7. § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet in čl. 14. uredbe o skupnem davku oproščeno plačilo skupnega davka samo ono blago, za katero ni predvidena nobena carina v ustrezni tarifni številki uvozne carinske tarife, ne pa tudi ono blago, za katero je carina predvidena, pa je blago oproščeno carine na podlagi pripombe k tarifni številki. Na tožbo prizadetega podjetja je državni svet odločbo finančnega ministrstva razveljavil kot nezakonito, in sicer zaradi tega, ker je oprostitev plačila skupnega davka le potrebno, da se za dotično blago po carinski tarifi ne plača carina, da. ni namenjeno za nadaljno prodajo in da v tarifi skupnega davka ni drugače določeno. Ako zakon in uredba o skupnem davku določata, da se skupni davek ne plača, če je v carinski tarifi predvideno, da je blago pri uvozu carine prosto, se mora smatrati, da se skupni davek ne plača v nobenem primeru, ako je blago carine prosto, bodisi po tarifni številki ali po pripombi, ki velja za dotično tarifno številko. V zakonu namreč ni rečeno, da se skupni davek ne pobira, ako je blago carine prosto po dotični tarifni številki, temveč po carinski tarifi. Pripombe k posameznim tarifnim številkam pa so sestavni del carinske tarife. Gospodarske vesti = Anketa Narodne banke o sanaciji našega denarništva. Obširno smo že poročali o seji širšega upravnega odbora Narodne banke, na kateri so razpravljali o. vprašanju vzpostavitve likvidnosti naših denarnih zavodov in sanacije celotnega kreditnega organizma. S tem v zvezi je Na.rodna banka sklenila izvesti anketo zaradi proučitve stanja vseh denarnih zavodov v naši državi. V prihodnjih dneh bodo prejeli vsi denarni zavodi poseben cirkular Narodne banke, ki vsebuje 30 vprašanj, na katera naj odgovore do avgusta. Ker ni pričakovati, da bi vsi denarni zavodi poslali svoje odgovore pred koncem avgusta in bo potem treba odgovore šele proučiti, bo vodstvo Narodne banke šele v oktobru v stanju, da na podlagi zbranega gradiva sestavi načrt za sanacijo denarništva in da stavi svoje predloge. = Nove srebrne kovance bomo dobili šele leta 1938. Predlog zakona, da se vzamejo stari konvanci iz prometa in da se izda nov kovani denar, je skupščinski finančni odbor že proučil in je izvršil manjše spremembe. Najvažnejša je ta, da bodo srebrni kovanci po 50 in 20 Din nosili letnico 1938 in ne 1937, kakor je bilo predloženo. Manjšina finančnega odbora pa bo predložila Narodni skupščini posebno poročilo, v katerem poudarja, da gre pri tem zakonu predvsem za 200 milijonov Din, ki jih dobi država kot dobiček pri kovanju. Prav zaradi tega se kontingent za izdajo kovancev še poveča, čeprav je že pri sedanjem manjšem kontingentu ena tretjina kovancev izven prometa. =r Zmanjšanje našega dolga v novem kliringu z Italijo. Kakor je znano, smo lani 1. oktobra obnovili trgovinske odnošaje z Italijo in je bil obenem uveden nov klirinški račun, ki je docela ločen od starega računa. Ker pa se je V prvih meseoih po obnovitvi trgovine naglo zopet razvil naš uvoz iz Italije, medtem ko je naš izvoz v Italijo še precej zaostajal, in smo zaradi tega imeli pasivno trgovinsko bilanco, je nastal saldo naših obveznosti v novem kliringu, ki je v prvem letošnjem polletju narasel na okrog 33 milijonov lir. šele v aprilu in maju se je situacija spremenila in smo v teh mesecih prvikrat zopet zabeležili aktivno trgovinsko bilanco in sicer v aprilu za 5 milijonov in v maju za 3.9 milijonov Din. Očitno smo imeli tudi v juliju aktivno bilanco z Italijo, kajti saldo našega klirinškega dolga nasproti Italiji se je zlasti v zadnjih tednih naglo zmanjšal. Po najnovejših podatkih je znašal naš dolg v novem kliringu dne 2. t. 1. le še 16.7 milijona Din nasproti 30 milijonom ob koncu maja. = Velike dobave za železnice. General. na direkcija državnih železnic je na pod. lagi licitacije, ki je bila 18. maja t 1. v Beogradu, oddala naročilo za dobavo se_ dem gamituir motornih vlakov za ozkotirno progo Beograd—Dubrovnik in sdcer Pr_ vi jugoslovenski tvornici vagonov, loko. motiv in mostov d. d. v Slavonskem Bro. du. Podjetje bo dobavilo motorne vlake v 12 mesecih po ceni 4.603.050 Din za garnituro. Motorne vlake bo tvoirnica zgradila iz demačega materiala,le strojni del bo iz_ delan pri tvrdki Ganz & Comp, na Madžarskem. železniška uprava pa bo motorne vlake plačala v petih letnih obro. kih. Pri licitaciji je bila domača tvornica najcenejša, v konkurenci proti madžarski tvrdki Gamz, češkoslovaški tvrdki Ring-hoffer — Tatra in nemška tvrdki Linke Hoffmaam. To je ena prvih dobav iz odobrenega kredita 400 milijonov Din. Poročali smo tudi že, da bodo na raóun tega kregata dobavljeni nekateri specialni va. goni. Generalna direkcija železnic je raz. pisaia tudi že dtfcavo tirnega materiala v vrednosti 150 milijonov Dim. Licitacija, bo 2. avgusta v Beogiadu iin se je bodo udeležile domače in inozemske tvrdke. železniška uprava ponuja plačilo v sedmih le_ tih s 6% cva5ki naglo nazadovalo. V aprilu je bik> še 503.632 brezposelnih delavcev, v maju je število padlo ina 385.061, v juniju pa na 304.345 (lani 565.799, predlanskim 605.956). kar je najnižje stanje od leta 1931. 8. julija Na ljubljanski borzi so ae danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po nespremenjenem tečaju 8.54, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5250 (v Beogradu po 8.5066) in v angleških funtih po 238, grški boni pa so se nudili po 32.50. Nemški klirinški čeki ao bili danes nekoliko čvrstejši in stanejo v Ljubljani 12.67, v Beogradu 12.6626 in v Zagrebu 12.6550 odnosno za konec avgusta 12.55 in za konec septembra 12.5750. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda pri mlačni tendenci notirala 407 do 409 (v Beogradu je bil promet po 408.50). Do zaključka je prišlo v delnicah PAB po 196 in v delnicah Trboveljske po 230. Devize Ljubljana, Vojna škoda 2393.91 — 2408.51 Berlin 1746.53 — 1760.41. Bruselj 732.70 — 737.76, Curih 996.45 — 1003.52, Len. dan 215.41 — 217.47, Newyork 4322.26 — 4358 57, Pariz 168.16 — 169.60, Praga 151.83 — 152.94, Trat 228.44 — 231.53. Curih. Beograd 10. Pariz 16 8950, Lon_ don 21.6575, Newyork 437.1250, Bruselj 73.55 Milan 23, Amsterdam 240.3250, Ber. Kn 175.4250, Dunaj 82.10. Stocholm 111.65 Oslo 106.82, Köbenhavn 96.68. Praga 15.24 Varšava 82.95, Budimpešta 86.25, ^.ene 3.95, Bukarešta 3.25- * Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skcda 407 —409, 4®/* agrarne 52 — 52.25, 1% invest. 89 den-, 7% Blair 85 — 86; delni, ce: Nar. banka 7150 dem. PAB 195 — 197, Trboveljska 230 — 235, šečarana Osijek 180 — 190, Osiječfca Xjevaonica 185 — 190. Duibrovačka 365 den., Oceania 280 — 300, Jadranska 375 den. Beograd. Vojna škoda 408 — 409 (408.50) 4% agrarne 52.25 den. (52.75), 4«/» sever, ne agrarne 52 den., 6 % begluške 76.50 — 76.75, 6°/o datai, agrarne 74.50 den. (74.50), 7% stalbdliz. 87 den., 7% invest. 89.25 dien., 7*/o Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 85.50 — 86, 8"/. Blair 95.25 — 96, Narodna banka 7150 den. (7150), PAB 194 den. (194.50). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago» 8. julija. Začetni tečaji: PSe-nica: za julij 126, za sept. 127. za dee. 129; koruza: za sept. 114, za dee. 86, + Winnipeg. 8. julija. Začetni tečaji: Pšenira: za julij 147.1250, za okt. 140.50. za dee. 138. + Novosadska blagovna borza C- m-) Tendenca stalna. Pšenica, baška, sremska, slavonska 169 — 171; banatska 168 — 170. Ovea: baški, sremski. slavonski 100 — 102.50. Ječmen: baški in sremski 64 kg 114 — 116. Rž: haška 144 — 146. Koruza: baška in sremska 91 — 92, banatska 89 — 90; Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 252.50 — 262.50: »2< 232.50 — 242.50; »5« 212.50 — 222.50; »6« 182.50 — 192.50: »7« 152.50 — 162.50: »8« 110 — 115. Otrobh baški, banatski 86 — 93. -j- Budimpeštnska terminska borza (8. t m.) Tendenca slaba. Koruza: za avg. 11.48 — 11.49, za sept. 11.83 — 11.85. BOMBAŽ -+- Liverpool. 7. julija. Tendenca Maina. Zaključni tečaji: za julij. 6.70 (prejšnji dan 6.68), za okt. 6.75 (673), za dee. 6.72 (6.71). -f NeMTork» 8. julija. Tendenca stalna. Zakliučni tečaji: za julij 12.03, (12), za dee. 12.05 (12.02). Kongres učiteljev meščanskih Sol Dne 4. in 5. t. m. so se zbraK v Zagre-T>u učitelji meščanskih šol iz cele naie lepe domovine Jugoslavije. Bilo jih je čez 600, ki so se udeležili svojega kongresa. Kongres je vodil predsednik U družen ja nastavnikov meščanskih šol g. Joso Ruka-vina, ravnatelj mešč. Soie v Zagrebu. Pred prehodom na dnevni red je prečita! brzojavne pozdrave, ki so se odposlali Nj. Vel. kralju Petru H., ministru prosvete g. M. Stošoviču in banu savske banovine. Nato je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, načelnika prosvetnega oddelka v Zagrebu kot zastopnika ministra prosvete in bana, zastopnike profesorskega društva, JUU in zveze društev šola in dom v Zagrebu ter ostale goste. Potem je podal izčrpno poročilo o delu Udruženja za minulo poslovno dobo, poudarjajoč, da je udruženje zastavilo vsa svoje moči v dobrobit meščanskih Sol, njihovih učencev in učiteljev. Po tem poročilu so se zahvalili za pozdrav in želeli kongresu lspega uspeha zastopnik ministra in bana ter zastopnika profesorskega društva in JUU. Slednja sta izrazila željo, da ae čim prej ustvari organizacija vseh prosvetnih strokovnih druStev, ki naj spravi vse naše šolstvo od vrtcev do univerz v harmonično organsko celoto. Nato je predaval g. Br. Sučevič, učitelj mešč. Sole'v Zagrebu, o sedanji mladinski literaturi. Pokazal je veliko zbirko knjig in revij, ki jih je dobil pri svojih učencih. Te so verno zrcalo, kaj naSa mladina rada čita. V teh knjigah so opisani fantastične razburljivi dogodki, ki ae odigravajo v Aziji, Afriki, Ameriki po džunglah in pragozdovih, junaki rokoborb, razbojniki, de-dektlvl, filmske In vse mogoče druge zvezde. Vsebina teh knjig gre otrokom na I žtvee, jft rasburja ter odteguje----- delu ln učenju v šoli. Zgodovinski in narodni junaki, obravnavani v ioli, zatemné pred pustolovskimi junaki in filmskimi svendami. Tudi se a tako mladinsko literaturo otroci odtegujejo domovini, vzbuja se jim hrepenjenje po drugih, tako strastno opisanih krajih v tujini. Predavatelj nujno svari pred to literaturo, ki je le »kšeft«, in kliče, da se čim prej ustvari za našo mladino "»*» lastna mladinska literatura. Po predavanju so se izbrali odbori za: a) napravo pravilnika glede stanovskega lista, b) fond za zidanje doma udruženja v Beogradu, c) propagandnega odseka, d) sestavo proračuna in e) za resolucije. Sledilo je predavanje o značaju naših meščanskih šol, ki ga je imel v radiju predsednik Joso Rukavina. Drugi dan kongresa so podali ostali društveni funkcionarji svoja poročila o tajniškem delu, blagajni i. t. d. Poročila so se vzela na aiànje zo odobravanjem. Nato je imel g. Albert Žerjav, učitelj meščanske šole v Mariboru, predavanje o problemu učnih knjig za meščanske šole. V svojih izvajanjih je ugotovil, da so sedanje učne knjige slabe, ker niso zgrajene na psihološko-pedagoškem principu. V njih je ogromno balasta, podanega v več ali manj slabo manstvenem besedilu, v katerem mrgoli nerazumljivih znanstvenih izrazov brez vsake razlage. Učna knjiga bodi tako spisana, da jo bo otrok z veseljem uporabljal. Biti mora razumljiva in prikupljiva ter polna življenja. Otrok mora pri čitanju knjige in učenju iz nj* doživljati. Zato se je sprejel princip, da naj pišejo knjige za vsako vrsto šol 1«» oni učitelji-metodičarji, ki v teh šolah poučujejo. Po končanem predavanju sta bila sp1*^-jeta pravilnika o fondu za zidanje doma in o propagandnem odseku. Soglasno je bila sprejeta tudi obširna resolucija, ki se nanaša na težnje, potrebe in zahteve meščanskih šol in njihovega učiteljstva. O resoluciji bomo še poročali. Kongres je potekel v najlepši harmoniji. V prostem času so si udeleženci ogledali zanimivosti in lepo okolico Zagreba. A. F. Lepo sokolska manifestacija v Litiji Litija, 8. julija Tako mogočne sokolske manifestacije pri na« še ne pomnimo, kakor smo ji bili priča v nedeljo, ko je imelo naše društvo javni nastop. Prireditev ie bila določena za popoldne, pa je bila Litija že dopoldne v znamenju sokolskega praznika, ko so ss vršile glavne vaje. S popoldanskimi vlaki so prišli gostje iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Celja. Obilo jih je prišlo z vlakom tudi iz ljubljanske smeri. Nad vse častno so se udeležili rcle-ta člani okoliških sokolskih društev, ki_ jim je bila Litija še do nedavnega matično društvo. Prišli so bratje in sestre rt Šmar-tna, Kresnic, Vač, Ponovič, Save in Polšni-ka. Izpred Sokolskega doma je krenil sprevod na čelu s konjenico. Ko je dospel na teiovadišče v Švarčevi hoeti, ee je najprej vse poklonilo državni zastavi. Ob prepevanju sokolskih pesmi so dvignili na drog državno zastavo. Uvodno svečanost je zaključila državna himna. Zatem so nastopili vsi oddelki litijskega Sokola s prostimi in orodnimi vajami. Pri nekaterih točkah so sodelovali tudi gostje iz ostalih zasavskih sokolskih edinic. Pestrost so povečali športne panoge in štafetni teki. Zaključno telovadno točko so izpolnili vsi pripadniki našega Sokola. Sin ofc očetu, hči ob materi, vsa velika, družina je izvajala posrečene in precizno navežbane vaje. Na telovadišču so se nato razvrstili vsi sodelujoči, domači in gostje, na čelu s sokolsko konjenico. Ob igranju himen 6o spustili državno zastavo in razvil se je zaključni sprevod z litijskim društvenim in nara-ščajskim praporom na čelu. Navdušenje vse velike množice je bilo tolikšno, da so se uvretili v sprevod prav vsi: sodelujoči in gledalci. V impozantnem sprevodu, kakor ga sokolska Litija še ni videla, so odkorakali vsi izpod Svibna pod Sitarjevec do Sokolskega doma. Veseliöni del izleta je potekel ob razigranem veselju pred Sokolskim domom. Celotna nedeljska proslava je potrdila, da je litijski Sokol mei vodilnimi podeželskimi društvi, kar je pripisati zavednosti članstva in požrtvovalnemu prednja škemu zboru. Iz Škofije Loke 51— Ii tnjskoprometnega gibanja. Prijavljajte goste, ki prihajajo v Škofjo Loko kot letoviščarji! Stražnika imata nalog prestopke prijavljati! — Voda v Poljanfčici je za kopanje odlična in dosega redno okrog 20 stopinj. Lega kopališča je najugodnejša tudi za solnčenie. V Škofjo Loko pridejo ferialci, ki smo jih imeli doslej že več let v gostih. Nastanjen} bodo v šoli. šl— škofjeloškemu Sokolstvu. Po lepo uspeli lastmi prireditvi pireteklo nedeljo se pripravljajo škofjeloški Sokoli in Sokolice i župoi zlet, ki bo jutri v sdboto in v ctìieljo 11. t. m, na Jesenicah.. Bo to 23, zlet naše župe. Apeliramo na samozavest in disciplino članstva in ga pozivamo, da se tega zlet» v kar največjem številu udeležite. Na zletu samem bodite strogo cSscipBnirani in naj se nihče ne pusti motiti od nasprotnikov. Iz naših vrst naj ne pade vzklik, ki bi se dal napačno tolmačiti. Celotno članstvo m naraščaj se od. peljeta z vakom v nedeljo ob 5.40, nete. lovadoi pa ob 7.54. V škofjo Loko'se vrnemo ob 20.03. Vo&ija seni :n tja stane 17 <ün. župni zlet na Jesenicah mora bifci manifestacija vedre sokolske sile iti mo_ ra pokaasati, da je ideja naroinega edin-atva pognala globoike korenine, kar naj jafti našo domovino Jugoslavijo in dela varno pot našemu starešini Nj. Vel. kralju Petru H. 9— Sokol pripravlja veliko tombolo. Dan tombole še ni določen. Dobitki bodo lepi in številni. Otroške bolezni in rak Kirurgična klinika dunajskega vseučilišča je objavila zanimivo statistiko, iz katere je razvidno, da je število nalezljivih otroških bolezni, ki so jih prebiH za rakom bolni ljudje, povprečno nižje nego pri drugih osebah iste starosti. Med 300 bolniki z rakom ao našli 113, ki niso imeli nikoli nobene otroške bolezni, med 300 drugimi pacienti pa jih je bilo le 16. Seveda hi bilo preveč tvegano, če bi delali iz tega prevelike zaključke. Reči je mogoče morda samo na splošno, da je med nagnjenjem do otroških bolezni in nagnjenjem do raka neko nasprotje. Z drugimi besedami: Včasih je morda dobro, če smo imeli mnogo otroških bolezni. Letošnji 6. julij ostane v zgodovini letalstva važen mejnik. V Foynesu na Irskem je ta dan pristalo ameriško vodno veieletak) »American Clipper in«. Hidroplan je startal nreKn« v*č«r v ___xr ^ FundJandijL Kmalu po pristanku lunemkega letala na Irskem je prispel v Ameriko angleški velehidroplan »Caledoniacc. Proga, ki sta jo preleteü obe IetelTSaS li Nižine iSet Potniki ameriškega letala javljajo, da so se dani posadke med vožnjo z lahkoto brili, a tudi pogostili so se z opulentaki krilom. Obe leteli stahUi ^riX^njunavduseno prejeti Porod brez bolečin Mamilni plin lajša porodnicam trpljenje Iz Stocholma poročajo, da sta si d»a_ ieemt Per WettercM in zdravnik za ženske bolezni dr. Stig Cartoon izmislila pripravo, ki omogoča porod brez bolečin. Z gradetti jo je inženjer Emil Andreson. Aparat vsebuje uspavalni plin, kà mu Je bistvena sestavina dušikov oksddul ;(smej&IIni plin). Ta plin prednica v naitamč. no doziranih količinah v masiko, kj si jo ženska, ko se pojavijo prve porodne bolečine, lahko sama natakne na obraz. Ko vdihne zadostno količino plina, se aparat sama izklopi. PosäeusS v stotinah primerov so pokazali, da nima oporaba tega aparata, kakor tudi ne te plinske mešanice nobenih zlih posledic za pacientko. Zdravniška vedla je že dolgo iskala pri_ pomočka, ki bi rabil takšnemu namenu kakor priprava, ki sta jo izumila oba švedska raziskovalca. Zdi se, da je sedaj uspela. Dejstvo, da so zvezane s porodom toliko krat hude bolečine, je gotovo eden izmed vzrokov ,da se imnoge ženske tako boje obrok. Težava problema porctóov brez bolečin Tttdi OH.ee Biikaireštanski list »Ourrentul« poroča o ljubezenskem romanu grškega prestolo. naslednika, princa Fatvla. Pirinc se je zaljubil v hčer imovitega Grka Kamandaro_ sa, prosil za njeno roko in dcftxü od očeta dovoljenje, da jo sme vzeti za ženo. Odpotoval je nato v London h kronskim sve_ òanostim. Iz Londona je pisal svojenuu bratu, kralju Juriju pismo in ga prosil za pri stanek h poroki. Pismo baje vsebuje iz_ javo, da se princ Pavel ne bo nikoli več vrnil ma Grško, če kralj odkloni dovoljenje za sklenitev poroke s Komandairosovo hčerjo. je bila v tem, da je potreben pripomoček po kaitereim porodnica ne izgubi zavesti. Tej zahtevi ustreza nova priprava s tern^ da se dovod mamdünega piina usta/vi avtomatično v trenutkiz, ko je ženska vdühai_ la zadostno količino plina. Podobno metodo, kakršno uporabljata! Weterdal in Carlson uporabljajo v ostar lem na Angleškem že dve leti. Plinska mešanica sestoji tam iz dušikovega oksi_ àula in zraka. Preizkusili so jo že v okroglo pet tisoč primerih in še nikoli niso ugotovili kakšne škode za mater ali otro_ ka. Po čudnem naključju pa se angleška metoda ni dosti razširila ptreko angleških mej, čeprav je delal poseben odbor zanjo precej propagande. , , Letala se pozdravljalo ( 2rtev nespretne diagnoze Umor pariškega zdravnika zaradi nemarnosti in ne- O pionirskem poletu angleškega hidro.. plana »Caledonia« in ameriškega* vodnega letala »Clipper me čez Atlantski ocean poročajo še nekatere zanimive podrobno, eti. V torek z jutra rj ob petih sta se olbe le_ tali srečali nekako na sredi poti nad Atlantikom. Stopili sta s pomočjo brez. žičnih aparatov takoj v stik. Kapitan Gray, ki je vodil ameriško letalo in angleški pilot Wilcokson. ki je poveljeval »Caledonijd«, sta izmenjala pozdrave. Ameriški velehidroplan »Clipper m« poleti iz Foynesa najprej v South amtou, od tam pa v Marseille. Iz Marseillea bo hidroplan starte! k povratnemu poletu v Ameriko, in s1'cer čez Lizbono, Azore ln Bermudske otoke. Angleška »Caledonia« jpa boi nastopila pot v domovino preko Montreala v Kanadi, ker hoče angleška le_ talska družba preizkusiti to progo. Lokomotiva se je iztirila Nič manj važna od puške Pri Gantn v Belgiji se Je primerila železniška nesreča. Iztiril se je vlak, čigar lokomotiva je prišla v čuden položaj, ki ga prikazuje zgornja slika na španskem bojišču ni britev. Ta vojak valencijske vlade, ki se ne loči od orožja niti pri striženju priča, da ljudje tudi v vojni ne pozabljajo na prilastke civilizacije Nekoliko dni, preden je padel Bilbao, so baskovske oblasti pozvale prebivalstvo, naj ee izseli iz tega mesta. Neki bogat francoski trgovec, ki je bival v tem mestu, je odšel nato na francoski konzulat in tam vprašal za svet, kaj naj napravi s svojimi prihranki. Pri teh besedah je mož, ki se imenuje Pierre Brunet, potegnil iz žepa 300.000 pezet in jih položil na mizo. Konzul je dejal, da je pripravljen ta denar shraniti in je svojemu rojaku dal potrdilo O prejemu. Nekoliko dni pozneje so anarhisti napadli konzulat in uropali ves denar, ki so ga tu našli. Namesto da bi zahteval od zunanjega ministra povračilo svojega denarja, je Brunet stopil k pariškemu policijskemu komisarju Badinu in mu povedal sledeče: L. 1910. je bil izropal katedralo v Rouenu ln so ga zavoljo tega obsodili na dvanajst let Gujane. Pogostoma je poskusil zbežati in 1. 1922. mu je res uspelo, da je z nekaterimi drugimi kaznjenci dosegel prostost. Z njimi je prišel najprvo v Venezuelo, od tam je odpotoval v Kanado in končno se je naselil v Bilbau. Nihče ni slutil njegove preteklosti. Delal je pošteno in sčasoma je obogateL Prvi mož ge. WindsorSke Komander Ea/rl Spencer, prvi mož so_ proge Windsoirskega vojvode, se bo v kratkem oženil z vdovo nekega imovitega tvar_ ničarja iz Detroita. Vubva se piše Norma Reese. Spencer je bdi oženjen z Wallis Warfieldovo od 1. 1916 do 1927 O nji ni duha ne sluha Romantično ugrabljenje Sedemnajstletna hči ameriškega mogotca ljubi mladega angleškega publicista • • . Na Angleškem in v Ameriki govore mnogo o romantični zgodbi, v katere »Tedišču sta sedemnajstletna hči predsednika ameriške družbe. Baerborn Chemical Trust G. R. Carra in publicist Robert Strauss-Hupe. Dekle so vzgajali v nekem londonskem zavodu. Seznanila se je z mladim časnikarjem in sta se zaljub'Ia drug v drugega. Pred nekoliko dnevi je Cara- dospel v Evropo, da se udeleži nekega kongresa v Berlinu! Ustavil se je v Londonu in se je sestal s svojo hčerko Marto v hotelu Claridge. Naslednji dan je mladenka izginila. Oče je dal takoj poizvedovati za njo m uspeh tega poizvedovanja je bilo to, da je Sto vagonov tekočega stekla Te dni se je zgodila v neki steklarni v bližini šenavskih Toplic na češkoslovaškem nenavadna nesreča. Iz velikanske to-pilne kadi, v kateri je bilo za kakšnih 100 vagonov tekočega stekla, se je odkru-šila šamotna opeka, s katero je bila obložena peč in skozi odprtino se je začela valiti masa žareče tekočine, ki je grozila, da preplavi ves prostor. Navzlic veliki vročini, kajti temperatura v kadi je znašala okrog 1500 stopinj, je uspelo še pravočasno odpreti odtočne luknje, ki jih imajo za primer takšnih nesreč v zemlji in masa se je razlila v klet, kjer so jo z mrzlo vodo strdili. Stvarna škoda je zelo velika in tovarna ne bo delala dva ali tri mesece. Človeških žrtev k sreči ni Mio. dekle odpotovalo v sterriti Gretna Green» da bi se tam poročila s svojim izvoljencem. Carr je takoj najel letalo in je prispel v Gretna Green še pred poroko. Seveda jo je preprečil. Hupe je povedal svojim stanovskim tovarišem, da se z dekletom ljubita in da sta mislila, da ju bodo v Gretna Gree-nu takoj poročili. Izkazalo pa se je, da bi morala po nov;h odredbah bivati najmanj 21 dni na Škotskem. Marta bo prihodnje leto v ostalem po zakonih države Illinois postala polnoletna in tedaj se bo položaj popolnoma spremenil v njen prilog. Le talka Amalija Earhardtova, katere polet čez lihi ocean se je po vsej priliki končal tragično Navpično v zrak znanja Skrivnost trgovca iz Bilbaa španska revolucija je prekrižala načrte pobeglega kaznjenca Upal je, da bo konec svojih dni mirno preživel v Španiji. Revolucija je njegovo upanje uničila- »Upam, da sem se za svoj greh dovolj pokoril in da me bodo sedaj pomilostili«, je dejal policijskemu komisarju. Zaprli ga res niso in zdaj so storili korake, da bi ga pomilostili. Porotno sodišče v Parizu 6e je bavflo te dnj z nenavadnim in tragičnim primerom ki je zanimal predvsem zdravnike. Neka družina Bowermannovih. ki se je pred mnogimi leti priselila iz Argentine v Pariz, se je obrnila pred letom drai na zdravnika dr. Taubmanna, da bi prevzel zdravljenje njenega najmlajšega sina, desetletnega dečka, ki je hudo trpel zavoljo bolečin v nogah in spodnjem telesu. Star ši so zdravnika prosili, da bi odredil prevoz bolnika v bolnišnico, dr. Tauhmamn pa je izjavil, da je to nemogoče in da trpi deček zato, ker prehitro rase. Nekega večera so zdravnika spet poklicali, ker je imel otrok hudo vročino. Potrdil je svoje prejšnje izjave in dejala da gre morda tudi za influenco. Ko je odšel, so starši dali dečka vendarle prepeljati v bolnišnico, kjer so ga uro pozmeje operirali. Dvajsetletni brat malega bolnika ie ob tej priliki slišal- kako je neki asistent dejal drugemu zdravniku: »Pred dvema dnevoma bi ga morda Se rešili, sedaj pa je prepozno.« Tudi bolniška strežnica je namignila nekaj podobnega. Otrok ie umrl naslednji dan in družina Bowermannovih je t'Ha sveto prepričana, da je samo dr. Taub-mann z napačno diagnozo zakrivil njegovo smrt. Posebno ogorčen je bil že omenjeni starejši brat, ki je dečka posebno rad imeL Nalašč si je dobil neko postransko večerno službo, da bi mogel prištediti denar, ki bi mlajšemu bratu pozneje omogočil gimnazijski študij. Mladi Bowermann jo pregledal celo vrsto medicinskih del ln njegovo mnenje, da je samo dr. Taubmann zakrivil smrt njegovega bratca, se je čedalje bol] utrjevalo. Kupil je nato samokres, stopil je k zdravniku in mu dejal, naj mu še enkrat razodene pravi vzrok bratove smrti. Dr. Taubmann mu ga je začel razlagati, a še ni končal^ ko je Bowermann potegnil samokres iz žepa in ga z dvema streloma podrl na tla. Zdravnik je umrl še isti dan. Na razpravo je Bowermann, ki je po poklicu krojaški pomočnik, izjavil' da je dr. Novorojenček na znamki Iz Sofije poročajo, da namerava bolgia/r_ ska poštna uprava izdati novo znamko s podobo nedatvno rojenega prestolonasledL ndka princa Simeona. I Taubmamna hote ustrelil, in sicer zato, ker je bil postal s svojim neznanjem in nemarnostjo morilec njegovega brata. Ko mu je predsednik sodnega dvora dejal, da kot laik pač m mogel presoditi,, kako t? ee bolezen iztekla z drugačnim načinom zdravljenja, je Bowermann navedel opazke asistenta prj operaciji in bolniške strežnice. Državni pravdnik je svaril porotnike, naj ne izrečejo oprostilne sodbe, ker bi a tem ustvarili nevaren precedenčni primer. Obtoženca pa je zagovarjal znani pariški odvetnik Moro-Gnafferi, ki je s svojim govorom dosegel, da so Bowermanna obsodili samo na pogojno ječo petih let. Tudi svetovni rekord! Mož, ki ga vidimo na tej sliki, je čital v listih, da je neki človek v Ohiu sestavil stolp iz 3558 vžigalic. Poskusil je tudi sami nekaj stičnega in se mu je posrečilo napraviti zgradbo iz 4460 vžigalic. Posebnost nje-gove stavbe je, da leži na vratu steklenice Iz Amerike se je vrnil Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland, W je v sporazumu z evropskimi___ nild zapadnih velesil obiskal Ameriko ter imel važen sestanek s, prezidentom Roose. veltom, na postaji Waterloo v Londonu. Na desni belgijski poslanik Dri londonski vladi, Cartier de Marebiennes Zarota proti Dimitrovu T Moskovski dopisniki angleških Hstav poroäatfo iz Rusija, da so tam odkrffi za. moto proti Dfemàtióvu, ki je zdaj tajjnffik Kominterne. Vodja zarotnikov je bdi Bol_ gar Pavlov, ki so ga oblasti prijele in je že prtznai svoj naklep. Lgavil je, da je prišJo db zarote na pobudo nekega inozemskega konzulata. Vojvoda Windsorsfld na Dobraču Vojvoda WkxJsorski se je povzpel te dni v spremstvu svojega tajnika in nek», ga voetoika na vrh 2671 m visokega Do-braöa, Ob katerega južnem pobočju leži, fcakor znano, grad, v katerem vojvoda s svojo ženo stanuje. .Vojvodinja se teca izleta m udeležila. Nemški helikopter »Focke«, g katerim se je letalec Hohles v Bremenu dvignil 2500 m Visoko. Dosegel je te Ottino v razmeroma kratkem času 1 ure 20 minut in 49 sekund Pisma španskih prostovoljcev Agencija Havas poroča iz Rima, da framfldra0o italijanski prostovoljci v špan_ ski državljanski vojni pisma in dopisni-ee, ki Jih pošiljajo z bojišča v Italijo, z znamkami po 50 centesimov, to je toliko kolikor znaša poštna pristojbina za pisma v notranjosti Italije... Smrtna žetev v Ameriki Te silak«, kakor bi rekli Čehi, izzivač, gaskonjski kadet svoje vasi; v kvarti celjske gimnazije spor s Platonovim jezikom m možnost, da ga starši vtaknejo v tovarno za delavca. Zdaj vzplamti njegov temperament in jame bruhati iz sebe silno energijo: v Zagrebu nadaljuje gimnazijo in dela ponoči v pekarni, da se preživi. Tam nekje se mu vzbudi sen o daljni Mandžuriji, deželi, svobode in skrivnosti; fant kreoe s >plačidrugom« na pot an pride do Beograda, kjer ju sprejme minister Stoj an Protič jn oba sanjača iztrezni. Potlej' gimnazijska lota v Zagrebu, Kar-lovcu in Varaždinu, po maturi študij prava v Pragi; 1. 1910 pomaga delavcem na Sejni v Parizu* da se preživj v velikem Babilonu. obenem pa čita v originalu, ves zanesen jn srečen svojega ljubljenega Flauberta in poetes maudifs; leto d m' pozneje je v Monakovem, naslednjo pomlad" pa v Vrabčjih gorah občuduje kakor Napoleon Moskvo pod seboj in sanjari o slavni slovanski bodočnosti. Svetovna vojna ga zateče še kot študenta, nekaj mesecev piha ričet v zaporih, toda namesto na fronto, gre v Prago študirat (promocija 1. 1915). Razdivjani Mars mu ne da mn'ru, a dr. Anton Novačan ga užene z vojnim sodiščem jn cenzuro, dokler 1. 1918. prvič ne poizku* si diplomatskega kruha. Diplomacija ga zanese v Prago in Trst. pozneje izmenja večkrat poklice in funkcije: postane politik, pa zopet diplomat, nato odvetnik in še v tretje diplomat (Rumunija, Egipt- Celovec), nato zopet politik, narodni poslanec in —. Počaka jmo! Biografija dr. Antona Novaeana je bio grafija temperamenta, kakor jih imamo malo pri nas. kjer pišeta kodeks splošno Prignanega vedenja filjster jn žolčljiv cvičiar. Zadnja leta pred svetovno vojno je bil Samo II. (Anton. Novačan) najpopularnejši slovenski pesnik na hrvatskih gimnazijah. Njegovi verzi so izhajali v samih radikalno in bojevito usmerjenih časopisih mlade generacije, zlasti v Januštčevem svobodomiselnem >Hrvatskem Djaku«. Recitirali smo jih v vseli gimnazijskih kon-ventiklih, ker so poveličevali drznost, upor in potepuško s voh odo. Moj prvi Mentor in poeticis mi je nekoč navedel pesem Sama II.. v kateri so me zagrabili tile verzi: Kaj je meni sreča? Moja sreča kruha kos, palica in bela cesta, jaz pa gologlav in bos. Ta bos-aška izpoved se je lepo ujemala S tedanjim hrepenenjem po daljavah, z romantiko prvih novel Maksrima Gorkega, ki smo jih takrat prebirali v izdaji Matice Hrvatske in ki so imele neodoljivi čar po-tepuških skušnjav in vso opojnost naivnega sanjarjenja o anarhični svobodi. Pozneje sem srečaval Novačana v Ilustri- Zapiski Izbor iz Janeža Svetokriškega, slovenskega pridigarja baročne dobe, čigar pridige bodo pomenile današnjemu čitatelju pravo odkritje, izda v kratkem Akademska založba. Ta založba pripravlja za bližnje mesece krasno Maksimalno izdajo bri-žinskih rokopisov z obsežnim strokovnim komentarjem. Wellsova »Svetovna zgodovina« je v izdaji Modre ptice in v prevodu pisateljice Milene Mohoričeve dosegla drugo knjigo, ki je prav kakor prva obilno ilustrirana. Odlično delo bomo imeli s tretjo knjigo iše pred koncem letošnjega leta v kompletnem slovenskem prevodu. Druga knjiga je prav posebno zanimiva glede na Wellsovo prikazovanje začetkov krščanstva. Zdravniški vestnik prinaša v petem zvezku razpravo dr. Božene Merljakove »Patogen eza iktera«, članek dr. Ivana Per-išiča »Naše izkušnje zdravljenja osteomi-elitid z Lohrovo metodo«, članek dr. Bo-židara Lavriča »Terapija torakalnega empiema«, prispevek mr. ph. Rada Damaška »Analiza urina v ordinaciji praktičnega zdravnika«, referat dr. Ignjata Singerja »Kako bi se moglo što efikasnije, solidnije i jeftinije organizirati borbu protiv tuberkuloze u našoj zemlji«, zanimivo razglabljanje dr. Mirka černiča »Slovar slovenskega jezika in naše vsakdanje zdravniške potrebe«. Pisec se zlasti bavi s pregibanjem tujih, zlasfi latinskih strokovnih izrazov, nastopa zoper nekatere novptarije ranem Narodnem koledarju- najlepšem ÌI-terarnem donesku- kar jih je dajalo Celje slovenski literaturi. Potlej sta mi prišli do rok dve zajetni knjtigi, pristno novačansk', vzlic vsem ugovorom zdravi- krepki in originalni morda bolj po duhu in formi, kakor po tvarini: mislim dve knjigi Novača-novih proz »Naša vas«. Te novele 90 lahko res nastale pod vplivom Zolajevega naturalističnega evangelija v »La Terre«. Nemara jih res označuje impresija Cankarjevega stila, k; je bil v vsej dotedanji slovenski prozi najboljši. Lahko da 6toji za njimi slikovita segantinijevska vizija slovenske krajine, kakor so jo s svojimi bar vami odkrivali impresionisti, zlasti Ivan Grohar in kakor je lirično zaživela v poeziji Murna-Aleksandrova in Otona Zupančiča. Toda vzlic vsemu, pravim, ima ta zbir ka Novačanovih novel evojsko duševno ozračje, očitno sled pisateljevega temperamenta, barvo ln vonj naše štajerske zemlje dn bolj naznačeno kakor izraženo idejo slovanskega agrarnega socializma. Poznejša knjiga Novačanovih proz »Samosilnik« je izpričala pisateljevo večjo oblikovalno veščino in globlji psihološki pogled, vendar je bila samo nadaljevanje literarnega programa »Naše vasi«, prav kakor je njegova drama »Veleja« s svojevrstnim naturalizmom pokazala pisateljev upor zoper tisto idealiziranje slovenske vasi in slovenskega človeka- ki tja dO Finžgarja in še preko njega nadaljuje tradicijo katoliško tendenč-nega kmečkega realizma. Dandanes, ko se drugod, zlasti pri Čehih in Francozih; zbirajo v znamenju ruralizma in populizma socialno-realistično usmerjeni pripovedniki vasi in kmetstva, lahko rečemo, da je dr. Anton Novačan naš prvi in najizrazitejši ruralist. * Od pojmovanja kmetstva kot usodnosti m njegove mitične zveze z zemljo se je _Nova ča nov stvarjalni pogled obračal k dinamičnim silam naše borne zgodovine. Prepričanje o povezanosti slovenske narodne ußode z balkanskimi tli in z njihovo, nam najsorodnejšo etnično maso, je inspiriralo Novačanovo vizijo Celjanov. Bolj iz čustev kakor iz objektivnih epoznav je zajel snov za svoje najboljše delo »Hermana Celjskega« in nam predstavil tega fevdalca kot edino našo renesančno osebnost, poosebi j e-nje velikega boja med svetlobo in temo, med s-anio in resnico, med dolžnostmi in čutom. Njegov Herman ima kot dramatska oseba domala ehakespearsko veličino. »Herman Celjski« je napovedoval trilogijo z naslovom Celjska kronika; valovi političnega življenja so se zdeli pisatelju vabljive jš; od fikcii pesniškega ustvarjanja, vendar je dr. Novačan, kolikor vemo, nadaljeval svojo romantično pot za zvezdami Celjanov in menda že dovršil »Friderika«; upajmo-da mu kmalu dozore še drugi književni načrti. V snu o Celjanih se sprošča dr. Novačanu lastna notranja napetost, strasti nedobo^ jevanih bojev, prevarjeni upi in cyranovski zaleti lastnega temperamenta. Dr. Novačan je ves .iridividuum- ves samosvoj; njegovo nedovršeno, razmetano, kakor zä bodočo' dokončno 6tavbo pripravljeno delo nosi viden pečat narave, ki si išče ravnovesja. Leta 1924 ob očetovi smrti je dr. Novačan napisal eno svojih najiskrenejših izpovedi, v kateri pravi med drugim t Kje si moj stari volk? Zimski večer je bil, jaz sem pridirjal iz boja v sebj razjeden in truden, ah, tako truden brez nade. Krotek pred tabo v mraku iskaie tvojo desnico. :>Kam se naj skrijem?« dejal sem. Mene nikdo ne razume. Če govorim resnico, me pitajo s slabim značajem, če domišljijo, me gonijo vsega v oblake, če se uprem krivici- mi vežejo roke z železom- ^e jim pokažem zobe, beže na vid^z pred mano jn mi za hrbtom skrito kopljejo jamo! ... < S »starim volkom« očetom prihaja do spoznanja: >Greh je le to, kar si sam odpustiti ne moreš«. Nič ne označuje v večji meri individualizma tega ^mladega volka«, ki je prevzel nase, na svojo vest vso odgovornost in vso življenjsko težo. Drugi jo vale na gospodarske in socialne zakone, na družbo, na okolje in čas: tu pa stoji poe-dinec sam pred svojo usodo, sam pred bogom in ljudmi; človek, nič drugega nego človek. V slovenski literaturi je dr. Novačan. ta koreniti pesnik zemlje in kmeta, oseba in osebnost svojega, zvenečega kova. Petdesetletnica? Bilanca dela? Kie ie še večer in koliko polja je še nepožetega! Sedaj, ko 6Ì je dr. Novačan ustvaril Tu-sculnm- upajmo, da ne pride samo doba novih Georgik- marveč doba največjega ckef-doeuvrea — njegovega »Aeneis«. —o v našem nazivoslovju (na pr. namesto maternica — ložesna in pod.) in se mudi še pri nekaterih drugih vprašanjih naše medicinske terminologije, številko zaključujejo nekateri nekrologi, dr. D. Mušiča spomini »Iz zgodovine medicine na Dolenjskem«, referati o medicinskih časopisih in knjigah ter drobiž. »Evgenika«, edini časopis te vrste na slovanskem jugu, ki izhaja v redakciji dr. B. škerlja kot priloga »Zdravniškega vest-nika« in samostojno, začenja objavljati serijo člankov o evgeničnem gibanju pri Slovanih. V pravkar izišli 2. številki prinaša pregled rasno-higienskih razmer v Bolgariji. Prispeval ga je sofijski zdravnik dr. Hristo Seizov. Drugi članek »Populacijska politika in evgenika na Češkoslovaškem« poteka iz peresa dr. med. in dr. rer. nat. Bohumila Sekle. V Genetičnem seminarju nadaljuje dr. G. Tomažič zanimiva razglabljanja o modifikacijah in mutacijah. Dr. B. škerlj poroča, da se je v okviru Znanstvenega odbora Prirodoslov-nega društva v Ljubljani ustanovila Sekcija za antropologijo, genealogijo in evge-niko, katere vodja je začasno univ. prof dr. Hadži. Številko zaključujejo poročila o domačih in tujih knjigah. Mednarodni kongrés kritikov se je vršil pred dnevi v Parizu. Organizirala ga je tamošnja Association syndicale et profes-sionnelle de la critique fran<;aise. Udeležili 90 se kongresa številni literarni, glasbeni in likovno-umetnostni kritiki iz Anglije, lCem«je, Avstrije, Belgtje, CsikoskmriPke, Bolgarije, Grške, Poljake, Romunije, «vice, Portugalske in predvsem seveda iz Francije. (Jugoslavija tudi na tem kongresu ni bila zastopana, kakor ne srečujemo imena naše države na mnogih drugih mednarodnih kongresih). Na kongresu so bila podrobna poročila o stanju kritike v raznih deželah; nekateri referenti so lahko ponosno poudarjali, da je v njihovi domovini ostala kritika svobodna, drugi (na pr. delegat Nemčije) so bili morali prisiljeno zagovarjati ukrepe svojih vlad za omejitev kritike. Zastopnik Bolgarije je tožil o močnem diletantizmu v bolgarski kritiki. Gustav Boissy je predlagal, da M se v sleherni državi ustanovila skupna profesionalna organizacija. Na zaključnem banketu je bil navzoč francoski zunanji minister Delbos. ki je bil nekoč uvaževan umetnostni kritik. Po avtomobilski nesreči v Tuhinjski dolini škofja Loka, 8. julija. Včeraj popoldne se je naglo razširila vest o hudi avtomobilski nesreči škofjeločanov v Tuhinjski dolini, pri kateri je izgubil življenje ugledni trgovec in posestnik Janez Potočnik. Iz škofje loke se je družba odpeljala v torek ob 6. zjutraj. Spredaj sta sedela Ravniharjev šofer in gostilničar Lovrenc Hafner, na klopeh tovornega avtomobila pa Potočnik, gostilničarka Josipina Trdinova, njen 14 letni sin Igo in mestni stražnik Albin Gerkman. Ko so v raznih krajih naložili okrog 34 hI vina, so se vračali včeraj zjutraj proti domu. Na koncu Tuhinjske doline so odpovedale zavore in avtomobil se je začel pomikati po klancu navzdol. Vsa šoferjeva spretnost je bila zaman, avtomobil se je dvakrat prekota-lil po strmini in iz njega so se zvalili sodi, polni vina. Prvi je planil z avtomobila Trdinov sin, ki se je hudo poškodoval na nogi, stražnik je rešil sebe in gospo Trdinovo, nesrečnega Potočnika pa je zmečkalo pod težkimi sodi. Gospo Trdinovo, ki se je tudi poškodovala, so prepeljali najprej v ljubljansko bolnišnico, zdaj pa je že doma. Potočnika so snoči v domači hiši v škofji Loki položili na mrtvaški oder. Pokojni Potočnik je bil zelo priljubljen kot dobrodušen mož in soliden trgovec. Star je bil komaj 44 let. Zapustil je vdovo gospo Tončko in hčerko gdč. Marinko. Pokopali ga bodo jutri v petek ob 17. na mestnega avtobusnega podjetja, ker je min, rodbini Iskreno sožalje. nenremaknpD Premaknjene slike bodo skoro Imele ccoo ndkostt, kajti novi gumb na o klopu »KODAKOVE VOLLENDE« «20 omogoča tudi daljša trenutna snetja 1z roke — a vendar nepremaknjeaa! Čudovito praktično: obe roki držita aparat, pogled skozi Iskalo, kot sam od sebe se snAjd« kazalec na gumbu — laben, pritisk — ln slika J® Vaša! Sedaj lahko animate tudi v rokavicah. k Kodak Različne izvedbe ! - Zahtevajte ponudbe od Vašega fototrgovca ali naravnost od KODAK D. S O. J. ZAGREB — ILICA 21 SPORT Triestina : Ilirija Jutri zvečer ob 20.30 bo v kopališču Ilirije plavalni dvoboj za pokalno tekmovanje med Trstom, Sušakom, Splitom in Ljubljano Jutri v soboto 10, t m. bo v Ljubljani prva. letošnja tekma za jadranski pokal. Po poročilih a Sušaka, kjer so člani Viktorije nadimočno premagali plavače in pla_ vačice Triestine, ibo morda marsikdo bolj sfkepttäno navtìaihnjem o naših italijanskih gosteh. Toda vsak, ki pozna plavalne prilike v Jugoslaviji, ve, da je Sušak mesto, kjer je zmaga tujo» skoraj izključena in kjer so svetovno znami klubi morali kloni, ti, ne samo pred znanjem tekmovalcev, temveč mncigo bolj pod pritiskom publike, ki igra tam žal glavno vlogo. Tekmovalci bodo stórtali v sledečih dL sci.plinah (obenem objavljamo tudi postavo Ilirije) : 100m prosto Wilfan, Fritach (Ziherl), 400 m prosto Mihalek, Peatev. šek, 100 m hrbtno Wilfan, Schell, 200 m prsno Ce rer _ Hribar, 4X200 m pro»to Fritsch, Schèll Wilfam, waterpolo, Pri-bovšefc,' Jamnik, Ofcruba, Wilfam, Lenart, Fux, Fritsch. Dame pa nastopijo v 100 m pr^no Ver_ nen, Pine, 100 m hrbtno Bradač, Fine H. (Zverina) 100 m proßto Grošelj, Bradač (Lampret) 4X50 m prosto Grošelj, Bradač, Fine, Keržam. Postava Triestine do sedaj še ni znana. Opozarjamo na razprodajo vstopnic v kopališču SK Ilirije, ki bo še danes popoldne in jutri ves dan. Športni dan na Vrhniki s pestrim sporedom v treh panogah Športni klub »Vrhnika« je priredil preteklo nedeljo svoj tradicionalni športni dan, ki je pokazal velik razmah in napredek mladega kluba. Na sporedu je bila klubska kolesarska dirka na progi Vrhnika — Planina'— Vrhnika (50 km). Razen domačih članov se je odzvalo tudi več odličnih vozačev drugih klubov, med njimi Gregorio, Premk, Močnik, Bizilj. Prebil. Prvo mesto je dosegel član SK Vrhnike — prvak Notranjske — Štirn Karel v odličnem času 1:40:19, drugi je bil Premk Pavel (Hermes) v času 1:40:47, tretji Gregorio Jože (Hermes) v času 1:40:48. Diiikači 6o prejeli lepa praktična darila. Dirka je potekla v navzočnosti zaslužnega kolesarskega delavca g. Gorjanca, predsednika kole«, pod zveze g. Groma in tajnika g. Gregorca v najlepšem redu. Po startu kolesarjev se je pričel lahko-atletski miting, na katerem »o bili zastopani razen domačega tudi klubi; SK Borovnica, SK Ilirija, SK Javornik. SK Kamnik in SK Mars. Z veseljem je Vrhnika pozdravila nastop odličnih atletov, ki so s svojo udeležbo zelo dvignili prireditev. Videli smo balkanskega prvaka na 10 km Bručana, ki je zasedel prvo mesto na 1500 m, odličnega «printerja Šiuštaršiča, dolero-progaša Kotnika in člana Javornika Urba-sa. Prva mesta so zasedli; v švedski štafeti m štafeti 4X100 m SK Javornik, 100 m posamezniki šuštaršič Milan (SK Javornik); 1500 m Bručan Jože (za SK Kamnik). Zaradi prehude ikdnflnirence so domači atleti niso mogli spraviti na prva mesta, dasi so bili med njimi prav sposobni borci. Zmagovalci so prejeli krasne diplome, drugo plasirani pa spominske znake. Popoldanski spored je obsegal še nogometno tekmo med Kamnikom in Vrhniko, ki se je končala z neodločenim rezultatom 4:4. katereca vkljub stalni premoči SK Vrhnika ni bilo moči spremeniti v korist domačih. IgTa je nudila lep nogomet; sodil je nepristransko g. Jordan. Nato sta se Predstavili domač! publiki dve hazenski družini SK Iliriie in pokazali to pot prvič na Vrhniki to lepo športno panogo. Po končanih tekmah «e je vršila velika športna veselica. Posebno pohvalo za tako uspele prireditve ie treba izreči predsedniku g. Francu Kočevarju, ki je že mnog« žrtvoval za klnb. pa todi to pot ni bil drugačen. Zato je tudi pmv, da klub tako lepo napreduje. V neka) vrstah Naša nogometna reprezentanca, kj bo ▼ ponedeljek v Sofiji igrala proti Bolgariji, je določena takole: Glaser, Hiigl, Matošič. Leclmer, Jazbec, Kokotovič, Pleše, Perlič. Marjanovič, Petrovič, Zegevič Kot rezervi potajeta v Sofijo Cabri« m Urli. Udeležba Hiigla in Matošiča je precej dvomljiva, tako da bosta najbrže šla na pot tudi Belo-ševič in Božovi«. Od včeraj do nedelje bo še trajala na 650 km dolgi progi iz Sofije v Varno velika mednarodna balkanska kolesarska dirka, na kateri so poleg domačih kolesarjev nastopili tudi dirkači Jugoslavije, Turčije in Rumunije. Naš kolesarski savez je za to dirko odredil štiri vozače, in sicer tri Zagrebčane (Grgca, Prosenika in Davido-viča) ter člana »Ljubljanice« Franca Gart-nerja. Razen tega je kot samostojni vozač šel ž njim tudi Mijo Ormuž, član zagrebškega železničarja. Kakor smo v tej rubriki že zabeležili, pripravlja ministrstvo za telesno vzgojo neko akademsko športno reprezentanco, ki naj bi zadnje dni avgusta nastopila na svetovnih dijaških tekmah v Parizu. Pristojni referent tega ministrstva je med drugimi akademiki, ki bi prišli za te tekme v poštev, vrgei oči tudi na nekatere naše reprezentativne plavače. Plavalni savez je v zvezi s tem že v naprej zavzel stališče, da svojim članom v tistih dnevih — takrat imajo naši plavači reprezentativno tekmo s češkoslovaško v Dubrovniku — ne bo dovolil nastopiti na nobeni drugi prireditvi. Tudi zagrebški listi so se odločno zavzeli za to edino pravilno stališče našega vrhovnega plavalnega foruma. Na znanih Vanderbiltovih pokalnih dirkah, ki so se vršile dne 5. t. m. v New Yorku, je v hudi mednarodni konkurenci z veliko premočjo zmagal Rosenmeyer na Autounionu v času 3:38, kar pomeni, da je vozil povprečno 132.865 km na uro. Najnevarnejšega tekmeca Seanana na Mercedes-Benzu je pustil za seboj za celih 51 sekund. četrti je bil V. Delius, prav tako od Autouniona. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Uradni dan Zbornice ta treorin«* obrt in industrijo v Ljubljani za Ptnj jn ptujsko okoljeo, Ormoi, Ljutomer, Mursko Soboto in Lendavo bo v četrtek 15. t. m. v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom. Iz Ljutomera Ij— Adamičev večer. Pred meseci je oživel pevski odsek Sokola in začel pod vodstvom novega pevovodje br. Josipa Križ-mana iz Križevcev lepo delovati. Plod teh vaj je bil Adamičev večer- k; ga je zbor priredil 3. t. m. Po uvodni alegorični poklo-nitvi Adamičevemu spominu sta bila dekla-macija Peruzzijevega soneta in govor predsednika prosvetnega odiseka br. Karbaša o življenju in delu pokojnega glasbenika, ki je rad zahajal tudi v Ljutomer. Zbor je nato zapel 13 Adamičevih skladb. Reči moramo, da nas je zfcor e svojim prvim nastopom prijetno iznenadil. Pokazal je, da še ni zamrla pevska tradicija, ki je bila v našem kraju vedno živa, in da so v letih zastoja prirasle nove lise. Zbor doni polno in-sočno, treba mu je še samo vrrtrajnega dela» da pride do izglajenosti in izenačenosti. Da bo neutrudni pevovodja dosegel tudi to. o tem nj dvoma. Prireditev bi bila zaslužila številnejšega poßeta, na katerer ca pa ie vplivala tudi počitniški čas. Kakor čujemo. namerava zbor za jesen pripraviti koncert koroških, odnosno primor ekih narodnih pesmi. BLED. Zvočni kino predvaja od petka do nedelje film »Poročnik Bobby«. Dodatek tednik in kulturni film. Slnžbeno za kolesarje in izletnike v Postojno. Kolesarska podzveza Ljubljana poziva vse članstvo in klube, da se to nedeljo v čim večjem številu udeleže jubilejne zvezdne dirke v Celj*\ Start, vozačev je točno ob 6. zjutraj pred gostilno Kačio. Tvr-ševa oesta, cilj pred Glazijo. Odhod funkcionarjev iz Ljubljane z vlakom ob 5.30. Za kontrolo na proci se določajo gg. Maver, Schweitzer in Pleško. — Kolesarski izlet v Postojno; Občinstvo se obvešča, da razen že javljenih tvrdk sprejema prijave iz prijaznosti tudi tvrdka A. Goreč, d. z o. z. Ljubljana, Tvrševa cesta. — Kolesarska podzveza Maribor poziva članstvo in vozače, da se udeleže jubilejne zvezdne dirke v Celje. Start vozačev pri vodovodu ob 6. zjutraj, cilj v Celiai pred gostilno Svetel na Mariborski cesti. Ostalo članstvo z vlakom. — Koroška kolesarska župa poziva vse včlanjene klube, da se udeleže zvezdnih dirk v Celje v čim večjem številu. Klubi naj izvrše start točno po propozieijah kluba slovenskih kolesarjev Celje. Vsak klub naj po možnosti razen ostalih funkcionarjev pošlje vsaj 2 delegata na kolesarski kongres. 2SK Hermes: Redna seja centralnega odbora bo drevi ob 19. v Palači »Grafika« T. nadstropje v prostorih UJN7,R. Prosim točne udeležbe vseh odbornikov 141 načelnikov sekcij! Tajnik. RADIO Petek» 9. julija Ljubljana 12: Iz naših krajev in gajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Sirom Jugoslavije (Radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura — Ljubomir Nedič kot književni kritik. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Udovičeva in Laušetova (plošče). — 20.10-' Kmečka žena (gdč. Kristina Hafnerjeva). — 20.30: Koncert veselih pe^mi in arij* poje ga. Pavla Lovšeto-va, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek* vme, koncert Radio orkestra. — 22: Čas. vreme, poročila» spored. — 22.15t Angleške plošče. Sobota, 10. julija Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Pevski seksrtet >Mladosk. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Naša dramska literatura v zagrebškem Nar. gledališču 1936/37. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne (dirigent g. J. Raha). — 22: Čas, vreme* poročila, spored. — 22.15: Pisan drobiž* pa kar vse navzkriž (plošče). Beograd 1720: Narodne melodije. — 19.50: Pesmi. — 21.30: Orkestralen koncert. — 22.35: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Lahka glasba s plošč. — 21: Prenos Verdijeve opere >Moč usode« iz Cremone. — Praga 19.35: Zabaven program. — 20.40: Dramski večer. — 21.25: Lahka glasba. — 22.20: Plošče in plesna muziika. — Varšava 19: Poljske pesmi. — 21 : Delni prenos Verdijeve opere »Moč usode« iz Cremone. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Orkester mandolin. — 16.25: Lahka godba s plošč. — 19.35: Plošče. — 20: Dunaveika pravljica. — 21.45: Noveiže danske pesmi. — 22.30: Sram H igrajo. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlia 18: Lahka godba orke-str-a. — 19.25: Dvofakov klavirski kvintet. — 20.10: Vesel vojaški večer. — 22.30: Plesna muzika. — Mgnehea 19: Prijetni sobotni ve«er. — 21.10: Plesni orkestri igrajo. — Stuttgart 19: Lahka glasi» « plošč. — 20.10: Kako s® pwdnsiBd peli. — 22.30: Prenos « München», — a* JMr" koncert. »JUTRO* St. 157; 8 Petefe % VU, 1937« Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. j. — Miklošičeva cesta 7 »udi za vloge popolno varnost ta jih obrestuje po 4% do 5% po dogovora. Nove vloge so vsak čas v celoti n» razpolago. — Daje powjHa i >, poroštvo, sasnambo aa pMo Hi po NIZKI OBRESTNI Wfütf Rafael Sabatini: MORSKI KRAGULJ Gusarski roman V tem je imel popolnoma prav. Oliver mai je bil bolj oče fco brat. Ko so büi očeta z rano, zadamo od ruekega goü'jufamega moža, umirajočega prinesli dlomov, je bdi zaupal Lionela varstvu starejšega bratta. Takrat je bilo Oliver ju sedemnajst, Làanelu pa dvanajst let. Toda Oliver je bil toliko zrelejši, nego bi bil človek pričakoval od njegovih let, da se je dvakrat vdoveli Ralph Tressilian papoflnioma zanesel na krepkovoljnega, oblastnega dečka iz prvega zakona. V Olfiverjevem ušesu se je od tistih dob nenehoma oglaSaila izpoved umirajočega, kou likanj se kesa, da je živel tako razuzdano življenje in da zapušča imetek svojih sinov v toli klavrnem stanju. Zastran Oliverja se Ralph Tressilian ni bal. Z mezmotmm čutom, ki ga daje človeku smrtna ura, je vedel, da je Oliver iz trdega lesa in da mora zmagati. Ves njegov strah je izviral iz skrbi za lionela, in Oliver je umirajočemu obljubil, da bo dečku oce, masti in brat. Vse to je rojilo Lionelu po glavi, ko je zamišljen sedel za mizo. Spet in spet se je upiral grdi, vsiljivi predstavi, da bd bil usoden izid srečanja v Arwenacku njemu v korist: vse, kar ima zdaj od bratove dobrote, bi mu Slo potem po pravici. Hudobno mu je šepetal peklenšček na ubo, da njegova bolečina ne bi predolgo trajala, afeo H Oliver umri. Potem se je pa izrova spomnil nedzpre. menil jrve, pretresljive bratove ljubezni; vsa nežna skub,kimujo je bil Oliver izkazal v minulih letih, mu je prišla na misel, in preklel je pokvarjenost svojih možgan, da so bdSi v obče zmožni takega ostudnega preudarka. V muki tega boja med vestjo in sebičnostjo je poskočil s stola in vzkliknil: »Vade retro, Sa/tamas!« Stari NMas je prestrašeno zastrmel vainj; opazil je mladesničev voščeni obraz in potne kaplje na njegovem čelu, »Plemič Lionel, plemič Idonei, kaj vam pa je?« je preipaden zaMicai. Lionel je nagrteinčSl čelo: »Sir Oliver je od^ez. d5J v Anvenak nekoga kaznovat.« »Ne razumem,« je rekel Niklas. »Sira Johna hoče ustrahovati, ker ga je razža-13.« Nickov rjavi otoraz se je raztegnil v vesel reža j. »Res.? Sam Bog, da je bdi že skrajni čas. Sir John ima dosti predolg jezik.« Služabnikovo trdno zaupanje je Lionela presenetilo: »Kaj te ni... kaj te ni prav nič strah, Lionel?« Dasi ni ničesar dlodal, ga je sluga vendar razumel, in njegov režaj je postal še šarji. »Strah? Sveta nebesa! Za sira Oliverja me ni bito še nikoli strah in me tudi nikoli ne bo. Sir Oliver bo lačen kakor volk, ko se vrne k večerji — to je edina raeifika, ki sem jo kdaj opazil pri njem, kadar je imel dvoboj.« Dogodki so opravičiH shigovo zaupanje, čeprav sir Oliver ni popolnoma izpolnil svoje oibijube. V Arwenak je bi odjezdil s trdnim namenom, da ubije oforekovalca; manjša kazen se mu je zdela nezadostna. Ko je pa prihajal pred Kiligrewov štrleči grad, ki je obvladoval ustje Fala, je srečal Petra Godoiphina. Plemičeva navzočnost ga je iz-treznila, da je izrekel svoje obtožbe proti siru Johnu boflj premišljeno in stvarno, nego se je bil nameni. Toda sir John je komaj čakal prepara; v svoji togoti na peuarrowskega morskega razbojnika je skoraj enako hiepeA po dvoboju kakor pri-Slec sam. Za boj sta si izbrala oddaljen kotiček živalskega vrta, in sir John — stok, bled mož are. e vrši pri prof, dr. J. Roimanu, Ljubljana, Blemeisova e. 6. Prijave do 30. VH. od 11—12 ure. Cene Emern«, uspeh zajamčen. Živali Beseda 1 Dia, davek 3 Din. za šifro sU dajanje naslova 5 Dia. NajmanjSi tnesek 17 Dia. Tri enoletne pavice prodam. Gallé Ztnka, Graščina Zg. Šiška. 17520-27 Naslove od malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Vajettci(ke) Beseda 1 Din, davek S Dia, za šifro aH dajanje naslova 5 Dia. Najmanj! znesek 17 Din. Učenec poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo ne pod 15 let star se takoj sprejjne v trgovini Ignao Andrašič, Kranj. 17507-44 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 45 »Jaz vem nekaj boljšega!« rečem. »Hinko najbrže še ne bo tako kmalu vstal iz postelje. Jaz znam pa imenitno kopati. Samo paziva, da naju ne sliši, pa se nama mora posrečiti! Brž stopi po drsalke in pojdi z menoj!« Kmalu nato sva spet v kuhinji, kjer neutegoma začnem kopati luknjo v steno. Prodam Beeeda 1 Dta, davek S DJa, za Šifro ali dajanje naslova S Dia. NajmanjSi neeek 17 Dia. Prodam Mfizo 4 fotelje vse iz orehovih korenin, novo, radi selitve. Cena vsega Din 1000.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ü7S38-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, šaha drva L Pogačnik BOHORIČEVA 6, Telet. 20-69 Beseda 1 Din, davek 8 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. NajmanjSi znesek 17 Din. 2ive piščance 70—00 dkg po Dio 14.— komad, v zabojih po 34 komadov; sveže slive, hruške kg Din 3.75 v košarah po 50 kg franko podvoz racpošilja G. Drechsler, Tuzla. 17540-33 Beseda 1 Din, davek 8 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Elektrolux hladilnike brez motorjev na električni plinski ali petrolejki pogon prodaja na ugodno od-ilačilo TEBNA, Ljubljana, tog 2&L — Telefon SSl-39 Mestni 3M0. Obrt Beseda 1 Dia davek 3 Din, za üfro aJi dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi snesek 17 Din. Gumbi - p lise en tel, ažur, pred tisk, monograme, hitro tevrši v n tek 6 Mikeš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj. 8530 Kupim Beseda 1 Din, davek 8 Dia. sa šifro ali dajanje naslova B Dia. NajmanjSi snesek 17 Din. Centrifugalno črpalko na 300 do 600 1 kapacitete na mia. kupimo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Črpalka«. 17910-7 FiTHfni Beseda 1 Din. davek 3 Dia. za šifro ali dajanje naslova Dia. Najmanjši snesek IT Dia. Hranilne vloge kupite ali predaste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljabljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 37489*16 Posojilo na vknjižbo, poroke, trgovcem na menico in lomrbard državnim itn mesenim urad ni krm) na plačo kakor ludi kmetom preskrbimo takoj. Informacije s prednakazi-lom Din 10.— v znamkah daje »Triumphe Zagreb Ili-ca 31. 17316-1« Stanovanje adda. Beseda 1 Din, davek 3 Dia. za šifro aJd dajanje naslova Din. Najmanjši snesek 17 Dia. Dvo in enosobno stanovanje se odda za 1. avgust. Vprašati Kolodvorska 35/1. 17554-31 Trisob. stanovanje lepo, r sredini mesta oddam s 1. avgustom od nosno 1. septembra t. 1. v Stiški ni. St. Iß. levo. Informacije isto tam. 17536-21 Ugodna prilika stanovanje dveh sob. kabinet in souporaba vrta v novi vili za Din 500.—. Pojasnila: Spod. Šiška, Gori-Skova 29. 17500-31 Sobo odda Beseda 1 Dia, davek 3 Din. za Šifro ali dajanj« naslova Dia. Najmanjši snesek 17 Din. Soba solnčna, zračna, separiran vbod se odda od 16 t. m. Napoleonov trg (VIIJ. 17547-33 Sobe išče Beeeaa i Du, davek 8 Din, «a Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. Zračno in solnčno sobo iščem s prvovrstno oskrbo za dve sestri, dijakinji, (Državna trgovska &»la in drugi razred gimnazije). Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra oskrba*. 17514-23» Zračno in solnčno sobo iščem sa drogošolea g prvovrstno hrano pri bolj£ družini. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra »Dobra oskrba«. 17513-23» Dovisi \ Vsaka beseni rodoljubi in seveda član; eokolske armade. Do nedavnega so bili Smarcani člani bližnjega litijskega Sokola, pred leti pa so se osamosvojili in osnovali lastno društvo. Čeprav obstoja šele kratko dobo imamo že lasten svet, namenjem za gradnjo So-kolskega doma. Na južni strani doma pa bo obširno letno telovadišče. V okviru Petrove petletke imamo Šmarčani prav čeden načrt postavitev lastnega Sokolskega doma, ki je za razvoj Sokola in drugih društev nujno potreben. Iz lastnih sredstev smo si nabavili že opeko in kamenje, kolikor ga bomo rabili za gradnjo. Člani in prijatelji društva so nam obljubili že tudi precej drugega stavbenega materiala, zlasti lesa. Seveda imamo že tudi nekaj gotovine v gradbenem ßkladu. Vani eo darovali vsi sloji, ki se zavedajo važnosti sokolske vzgoje. Kako deluje skromno podeželsko sokol-sko društvo- bomo dokazali v nedeljo 11. t m. Vneto se pripravljamo za ta pomembni praznik dela in uspehov. K posetu smo povabili že vsa okoliška sokolska društva. Z ozirom na dejstvo, da smo se Šmarčani odzvali korporativno dosedanjih letnih nastopov v vsem Zasavju- pričakujemo takšnega odziva tudi od drugod. Prireditev bo na letnem telovadišču na Uštju. Zveza z vlaki je ugodna. Poset priporočamo posebno našim prijateljem zasavskih hribov. Vabijo iih Janče, Stanga, Javorje, Obolno in drugi hribi, ki eo naj-lepäi v svežem jutru. Za popoldanski sestop pa vam priporočamo pot v Šmartno, kjer se boste lahko v druži» zavednih Sokolov poveselili in spoznali, kako napreduje Tyr-éeva ideja v staroslavnem Šmartnem. V nedeljo popoldne vsi ▼ sokolsko Smart-noi Obračun sokolskega dela v Sevnici Sevnica, 8. julija Od otvoritve Sokolskega» doma sem nd doživel naš kraj tako lepe in Številne «x-kolstke manifestacije, kakor v nededjo, ko je krnelo društvo svoj javni nastop, adru_ žen z razvitjem naražčajskega prapora. Sevnica je z ljubeznijo spremljata delo svojih Sokolov in prisrčno poadravila goste, vsa odeta v državne zastave. Sodelo. vala je domača sokolska družina do zadnjega moža, prihitelo je članstvo bližnjih bratskih društev, meri katerimi je bflo iz-vnmrectao močno zastopano Krško. Ob 15. Je bil 2too>r vseh pripadnikov So_ kolsbva na letnem tetovad&šču Ko so bili vsi oddelki pestro fai strumno postrotjeni, obdani od gostega venca Občdnsta, je bil pozdrav državni »stavi. Sledilo je razvit, je prapora. Starosta br. JakA je s lepim nagovorom izročil prapor naradCajaiku Slavku Koblerju, ld je praporu crfbtfibil zve. stobo in varata Kumovalo je vse član. stvo, ki Je pripelo na prapor svilen trak z zlatim napisom: 4. VTI 1937 — članstvo svojemu naraščaju. Krasni novi pršu por, ki je bil razstavljen ta*$ t izložbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, se je nato pobratil z obema praporoma domače dece in 8 prapori bratskih društev Boštanj, Krško in Rajhenburg, nakar je iz stotih grl zadanela, spremljana od godbe, himna. »Hej Slovani«. Sprevod je presegel vse dosedanje. Otvo rila ga je sokolska konjenica (20 v kro_ jEh in 4 v narodnih nošah), ki je imela na čelu državno zastavo, spremljano od dveh sabljačev in konjeniške fanfare. Za želez-nričarsko gedbo iz Zidanega mosta in na_ četa ikoni br, Verkom je trii uvrščen novi prapor, spremljan od ostalih bratskih praporov. Praporom je sledila prelepa Skupina narodnih noš, 24 po števihi (mnogo jih je bilo iz Krškega), ki je vzbujaal vse splošno priznanje. Sledili so v pestri sestavi ostali oddelki, močna četa članstva v krojtth, oba naraščaja, članice, deca, na_ to mogočna četa okrog 70 prepevajočih članov v telovadnih oblekah ter naposled dve dolgi četi članstva v civilu z znafld. Neprestano vzklikajoč kralju, domovini in Sokodstvu, je obšel sprevod, v katerem je bflo okrog 500 udeležencev, Smairje in Sevnico, burno pozdravljen od občinstva. Na mnogih oknih je bila slika Nj. Vel. kralja Petra H. okrašena z zastavicami in cvetjem, in cvetje se je vsipalo na mimoidoče. Sevnica je spet dokazala, da je narodna, jugoslovanska, sokolska. Ko se je vrnil sprevod pred doni, je sledil javni nastop. Letno telovadišče je bilo premajhno za nastopajoče in za gledalce. V najlepšem redu je nastopal oddelek, v plemeniti tekmi drug befljši od drugega. Navdušenje se je stopnjevalo od točke do točke ter doseglo višek, ko je kot zadnja nastopila četa 63 članov, med njimi 42 od domačega društva, številni bratje stare vrste, ki so pomnožili vrste telovadečih, so bili deležni posebnega odobravanja. Ko so po strumno izvedenih vajah in po pou zdravu vseh oddelkov državni zastavi odkorakali bratje, prepevajoč »Pesem sokol skih legij«, je pretresel ozraičje orkan navdušenca. Občinstvo se je spontano dvignilo, ploskalo, vzklikalo, pelo, jokalo in ni moglo prenehati z manifestacijami Po nastopu se je razvila prijetna zabava nad Sevnico pa je zvečer zagorel veBk kres v proslavo godu slovanskih blagou vestnikov. Sokol v Sevnici koraka, krepko naprej v neprestanem trdnem delu, satf ga čaka olb letu spet dbračim, ko bo slail z okrožnim zletom 301etmco obstoja ter raz. vil članski prapor, da se pridruži praporom dece in naraščaja. Šentpetrski Sokol otvoril svoj dom V komaj 10-letni dobi svojega obstoja si je Sokol pri Sv. Petru v Savinjski dolini zgradil na lastnem svetu skromen, a ličen in našim potrebam čisto ustrezajoč dom. Na našo prošnjo nam je kabinetna pisarna Nj. Vel. kralja Petra II. dovolila, posvetiti ga spominu nepozabnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vsa dela v domu in izven njega so v končnem stadiju in bliža se 1. avgust, ko bo zgradba, tretja te vrste v celjski kotlini, izročena svojemu namenu. Pokroviteljstvo otvoritve je na našo prošnjo blagovolil prevzeti starešina Sokola kraljevine Jugoslavije Nj. VeL kralj Peter II. Nepopisno veselje in navdušenje sta zavladal* med celotnim našim članstvom, ko se je doznalo za to visoko odločbo. Glede na to mora postati 1. avgust največji sokolski praznik Savinjske doline m bližnjih krajev. Prepričani smo, da bodo bližne in daljne sokolske edinice polno-številno prihitele na našo izredno prireditev ter tako skupno z nami manifestirale za vzvišeno sokolsko idejo. Letošnji 1. avgust pri Sv. Petru v Savinjski dolini naj postane praznik neomajne ljubezni in vdanost« do našega kralja Petra II. in vsega kraljevskega doma, ljubljene nam domovine Jugoslavije in jtigoslovenskega naroda. Bratje in sestre, prijatelji sokolstva in neomajni Jugosloveni, prihitite 1. avgusta na našo veliko sokolsko in nacionalno prireditev in nas podprte v naših nesebičnih težnjah in stremljenjih. C Naročniki ^Intra4 so zavarovani za 10.000 Din« Urejuje Dovuto Bavijen, » Izdaja ta fconzoreti »Jutra« Adolf Ribaltar, » Za Narodno tiskarno d. a, fcof tlskaraarja Fran Jerazu » Za baerete! ad Je odgovoren ÄloJ* Novale « SU vWuNJarf.