Leto XIII. 1 krono temeljne nristonr'" 1 ® lcer vsa torek in petek. — Dopisi naj se Izvolijo pošiljali uredništvu, in sicer tranktrano — Rokopisi se ne vračajo - Za tnserate se plaču|e oj me er o vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu ,,Domovine" v Celju. Shod v^Jarenini. Tako dobro obiskanega shoda še nismo imeli, kot je bil naš politični shod dne 13. de¬ cembra. Soba pri gosp. Ornigu je bila natlačeno polna najboljših mož naše in šentiljske fare. Bil je pa res pravi ljudski shod. Kmet za kmetom je vstajal in vprašal poslanca Roškarja za to in ono. Kako veselje so imeli naši vrli Jareninčani s svojim poslancem, kako ponosno so gledali na svojega rojaka domačina. Roškar pa zna tudi povedati. Iz vsake njegove besede se je razvidelo, kako čuti on s kmetom trpinom. Pozival je navzoče, naj se vendar bolj brigajo za svoje interese, naj prosijo, kjer je upanje kaj dobiti. Nastopiti moramo možato in tudi, če je treba, odločno zahtevati. Ne bodimo vendar božji vo- leki. Celo vrsto dobrih svetov je podal navzočim volilcem. Seveda je malo pokrtačil naše nemšku tarje, ki se laskajo onim, kateri so njihovi naj¬ večji sovražniki. Takih shodov bi moralo več biti. Take in enake besede smo slišali po shodu. Po¬ litično društvo jareninsko, ki je nekaj časa spalo, se bo zopet oživilo. V odbor so bili voljeni sami vrli možje in fantje. Predsednik je znani prvoboritelj na nemško - slovenski meji, gospod Thaler, veletržec iz Št. lija, podpredsednik je župan jareninski, gospod Anton Lorber, tajnik pa č. g. kaplan Evald Vračko, v društvenem življe¬ nju neumoren delavec, blagajnik pa domači kmet Franc Štancer. Po referatu g. Roškarja je še povedal g. Thaler nekaj o krivicah, ki se nam gode Slovencem od strani deželnega odbora. Go¬ voril je prav šaljivo in primerno ožigosal nemško pravičnost. Gosp. Thaler je res ljudski govornik, ima srce za ubogo ljudstvo in je povsod priljub¬ ljen narodnjak. Koliko smeha je povzročil s svojimi res poljudnimi opazkami!! Novi tajnik našega društva je potem ute¬ meljeval resolucije. Govoril je o vnebovpijočih krivicah, ki se ravno zdaj gode Slovencem v narodnem oziru. Bile so ostre besede, Ni namen teh vrstic podati vsebino vseh govorov. Najboljše bo, če takoj napišemo resolucije, ki so bile eno¬ glasno sprejete na shodu, iz katerih se tudi vidi, | o čem vsem se je govorilo. I. Občni zbor katoliškega slovenskega poli¬ tičnega in gospodarskega društva izraža svoje ogorčenje nad sedanjo Slovencem skrajno nepra¬ vično vlado in Korberju votira nezaupanje. II. Občni zbor protestuje proti prestavljanju slovenskih sodnijskih in davčnih uradnikov v nemške kraje in proti nastavljanju Slovencem sovražnih nemških in nemškutarskih uradnikov na Spodnjem Štajarskem. III. Občni zbor obsoja sedanje sodnijske razmere na Koroškem in zahteva za Slovence enakopravnost pri sodnijah, ki je vendar vteme ljena v temeljnem državnem zakonu. IV. Občni zbor izraža svojo ogorčenost nad prakso vojnega ministrstva, nastavljati pri slo venskih polkih častnike, ki ne razumejo sloven¬ skega jezika, in poživlja poslance, naj se pote¬ gujejo za to, da se nastavljajo slovenski čast¬ niki pri domačih vojaških oddelkih. V. Občni zbor ponavlja zahteva, da se za spodnještajarske Slovence ustanovijo višje šole, slovenska gimnazija, slovenska realka, slovenske meščanske šole in posebno višje gospodarske šole. Ponavlja tudi neštevilnokrat stavljeno zah¬ tevo vseh Slovencev po slovenski univerzi v Ljubljani. Ob enem zahteva administrativno de litev slovenskega Spodnjega Štajarja v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru. VI. Občni zbor protestuje odločno proti protekciji štajarskega deželnega odbora pri od¬ dajanju brezobrestnih posojil in cepljenih trt. VII. Na občnem zboru tukajšnjega politič¬ nega društva v velikem številu zbrani očetje protestujejo zoper odlok večine tukajšnjega kraj¬ nega šolskega sveta, da bi naj bil v petem raz redu jareninske ljudske šole učni jezik nemški. Ta odlok bije v obraz vsem temeljnim naukom zdravega vzgojeslovja. Po svojem*predsedniku g. Thalerju je skle¬ nilo društvo, da gre pri izposlovanju brezobrest¬ nih posojil in pri odpisovanju davkov kmetom na roke. Naj se dotičniki oglasijo pri predsed¬ niku ali tajniku društva. Drugo leto napravi društvo velik shod v Št. liju, v znani slovenski trdnjavi na meji. Bog daj, da bi se ta shod tudi tako dobro obnesel! Iz celega poročila pa je razvidno, da se ob slovensko-nemški meji živo gibamo. Zakaj se polnijo nemške šole s slovenskimi otroki. Žalostno je, da rastejo po naši lepi slo¬ venski zemlji nemška šolska poslopja kakor gobe po toplem pomladnem dežju, srce se krči, če vidi kako prospevajo te šole — s slovenskim materijalom. Ustanovi se eno-, dvorazrednica, črez nekaj let pa je ista šola tri-, celo ^jurirazredna; edino s pomočjo slovenskih otrok, Če vidim te slovenske reveže stopati proti nemški šoli, vsili mi se nehote misel na one krščanske otroke, ki so jih polovili turški roparji po slovenski zemlji, ji vzredili globoko doli v Turčiji v naj¬ boljše vojake — janičarje, ter jih poslali nazaj v domovino davit in morit rojake, brate, sestre in starše. Ali ne bodo naši otroci nekdaj taki janičarji, ki bodo politično morili rojake, brate, sestre in starše? Ali ne bodo hujši od onih? Oni so prišli, ropali in morili ter izginili; ti pa bodo vedno v naši sredini, bodo vedno vse živ¬ ljenje, ropali in morili in njih otroci bodo to nadaljevali. Oni so vsaj pustili opustošeno zemljo našemu narodu, ti pa jo bodo izdali brez borbe. Tega ne more nihče tajiti. Vprašajmo se pa zdaj; zakaj, po katerem nagonu pa pošiljajo starši svoje otroke v te janičarske vzgojevalnice ? Zdi se mi, kakor bi bilo v tem oziru ravno tako, kakor s tuberkulozo. Dan za dnevom ginjeva sto in sto ljudi na tej strašni bolezni, ali LISTEK. Birma. (Hrvatski spisal J. E. Tomič, poslov. Silvester.) Oh dragi, kedaj je to bilo! Niti najstarejši ljudje se tega ne spominjajo! Kdo bi se pa tudi spominjal, ker je že dolgo tega, ko je zagrebški škof, prevzvišeni gospod Aleksander Alagovic delil zakrament svete birme v Skenderovcih, oddaljeni župniji na požeškem polju. Bila je ravno nedelja, ko je župnijski upravitelj — žup¬ nika ni bilo, ker je bil pred kratkim časom umrl — veliki množici z gromovitim glasom naznanil s prižnice, da bode za nekaj dni prišel vrhovni pastir, glava starodavne velike škofije, da tudi to preprosto čredico utrdi v Kristusovi veri. Ljudstvo je osupnilo; staro in mlado, moško in žensko se je razpršilo po službi božji na vse strani ter pohitelo domov. In povsod si slišal govoriti: „Otroci, škof pride in vas hoče bir¬ mati! 8 Gospod župnijski upravitelj je bil naložil materam in babicam, naj noč in dan z deco molijo razne potrebne molitvice, da ne osramote | j njega in sebe pred milostljivim škofovim licem j Pobožne žene so ga pa tudi slušale, da se bolje še želeti ni moglo. V teh nekaterih dneh se je v Škenderovcih molilo toliko očenašev, češenih Marij, ver, deset božjih zapovedi itd., kakor po prej v treh letih ne. Trepetale so žene, trepetali otroci in — vse je molilo. Saj pa tudi ni šala, ako pride škof. „A kako izgleda škof? 8 vpraševali so otroci, žene pa in osobito blebetave babice so jim tol mačile: „Oj otroci moji! Škof vam je star človek, gosposke zunanjosti. Obrit vam je skoraj še bolje, kot so bili naš rajni gospod župnik, a lase ima bele kakor sneg. Na glavi nosi visoko zlato kapo, na ramenih pa mu visi zlata suknja, težka, da se on pod njo ves zvija. Zato in pa da lože koraka nosita mu spodnje konce dva najstarejša duhovnika. Najimenitnejši nosi nje govo pastirsko palico, vso iz suhega srebra. Nosi pa se pred njim palica zato, ker je on pastir svoje črede, in ta čreda smo mi. 8 „Mi smo pa slišali, da on otroke tudi bije! 8 ugovarjajo otroci, a babice jih mirijo; „Za Boga, kaj si domišljujete — škof vas bode mar bil? | Toda nekoliko imate prav! Kdor ne zna moliti, tega nekako hudo vdari po obrazu, kdor pa zna, tega pa lepo pogladi s svojimi mehkimi prsti. 8 Otroci ponehajo vpraševati in molijo sami od sebe, dokler jim ne jame sape pomanjkovati. Bolje je dobro znati moliti, kakor pa pri birmi tepen biti, mislijo si in se mučijo, da se na pamet nauče vseh molitvic, katerekoli so na svetu. Pa tudi upravitelj župnije ni miroval. Treba je bilo škofa slovesno sprejeti; a to dela stroške, dela skrbi in napora, da kaj. Toda delal bi bil še rajši, ako bi bil že župnik in ne samo upravitelj, ne vedoč, bode li ga škof hotel stalno namestiti na tej župniji, ali ga bode prestavil na kako pozabljeno slabo kaplanijo; ali naj si bode kakor hoče, od vseh strani se mora vse pripravno najti za škofov sprejem. Tako je začel upravitelj v obilici naročevati divjačine, finih rib, sladčic, dobrih vin in vsega, česar je treba za gosposki obed. Ko je še bil v Zagrebu bogo¬ slovec, videl je, kako se ima gospoda pogostiti in zato ni bil v tej zadevi v nobeni zadregi. Vrhu tega bil je pa naš upravitelj tudi imeniten pirotehnik in ravno za to priliko se je izvrstno 590 ne zanimamo se za te nesrečneže, ker so slu čaji vsakdanji. Naj pa zboli kdo na koleri ali slični bolezni, takoj so vsi časopisi polni. Če se ponemčuri Slovenec, je isto, »raztrgali" ga bodo vsi časniki, tukaj pa, kjer se ponemčuri sto in sto slovenskih otrok vsako leto, se zavijemo v gosto meglo molčečnosti in gledamo z mirujo¬ čimi rokami kako fabricirajo Nemci po svojih šolah slovenske — janičarje za poznejšo rabo. Eden izmed vzrokov, zakaj se polnijo nem ške šole z našim materijalom, je materijelni do¬ biček, kojega dajo te šole revnim staršem. Učenci dobivajo knjige, zvezke, tablice, kamenčke, peresa, povprek vse — zastonj. Tudi obuvalo in drugo obleko dobi marsikateri. V ostri zimi, ko prebrije krivec vse ude revnega šolarčka, dobi ta čašo juhe, košček mesa in prikuhe. Tega si starši Še v nedeljo privoščiti ne morejo. O božiču pride »Kristkindl 8 , prinese temu tople nogavice, ali obuvalo, ali srajčico, onemu knjigo ali kakšno igračo itd. Nemški »Kristkindl 8 že ve, česa rabi slovenski otrok. Tu bi narodni krogi lahko s protisredstvi kaj dosegli. Spet drug vzrok je delo hujskačev in pri¬ ganjačev, kojih nikjer ne manjka. Na slovenski strani pa vlada v tem oziru — lenoba. Še en vzrok je odvisnost starišev od nemških, ali nemško mislečih delodajalcev. Mnogi Slovenec bi rad pošiljal svoje otroke v domači zavod, ali — ne sme. Odprta sta mu samo dva pota: ali ubogati gospoda in pošiljati otroka v nemško šolo, ali izgubiti eksistenco. Kaj hoče torej storiti! Gledati tem ljudem pošteno na prste, je najboljša ovira njih nesramnega delovanja. Zopet drug vzrok tiči v neizkušenosti dece. Nemška šola leži navadno v mestu, trgu ali večji vasi. Pot do nje je daljša nego do vaške, domače šole. Združijo se v krdelo, pohajkujejo po poti, o poldne falotirajo po ulicah in gledajo v prodajalnice in izložnice: vse življenje je bolj izvenredno, zanimivejše, veselejše nego doma. Otrok hodi radi tega z veseljem v šolo, starši in nemški učitelji pa pripisujejo to izvanredno visokemu stališču nemške šole in pravijo: da otroci sami čutijo prednost in korist nemštva, Ako bodemo skušali odstraniti prejšnje, glavne vzroke, bo ta sam izginil. Bog daj, da bi se kmalu začeli baviti z žalostnim položajem naših otrok in naroda v okolici nemških šol. Ako bi nam se posrečilo spraviti one ubegle otroke zopet nazaj v naročje slovenske šole, ali vsaj ustaviti ta pogubonosni naval naših otrok na nemške šole, tedaj smo storili več, kakor če bi nakrat iztrebili vse nemčurje iz naše sredine. Ti so črviv sad, ko jega se narod otrese pri prvem viharju, nemške janičarske šole pa sesajo ha mozgu našega na roda. Tu ne pomaga prepričevalno govorjenje o nedostatnosti kmetovega prepričanja, tu ne po¬ maga govoriti o nepotrebnosti nemškega jezika za našega kmeta. Besede bodo ostale le besede, brez posledic. Bodimo sami zdravniki našemu narodu in ne dajmo ga v roke tujim mazačem, ki sicer poznajo rano, ali jo zdravijo s pogubnimi zdravili. Celjske in štajarske novice. (Slovensko občinstvo, pozor!) Na občnem zboru »Celjskega pevskega društva 8 se je spre jela naslednja resolucija: ,,Občni zbor ,,Celj¬ skega pevskega društva" z največjim ogor¬ čenjem najstrožje obsoja narodno mlačnost in po njej povzročeno pravo narodno izdaj¬ stvo onih celjskih in drugih slovenskih krogov in posameznikov, ki ne glede na to, da se je po nekaterih igralcih celjskega nemškega gle¬ dališča na odru večkrat blatila slovenska na¬ rodnost na najnesramnejši način, še vedno za¬ hajajo v omenjeni zavod in s tem nosijo svojo slovensko narodnost in svoj slovenski čut na¬ prodaj. Sramota zanje ! Imena onih, ki zakrive v bodoče ta narodni greh, naj se razpolože v ,,Celjski čitalnici" in objavijo v slovenskem časopisju!" Resolucija je bila sprejeta z burnim odobravanjem. Pristavljamo samo to, da se bomo tudi mi strogo držali sklepa resolucije in brez usmiljenja javno ožigosali vsakega, pa bil kdor hoče, o katerem bomo kaj takega izvedeli. (Občni zbor »Celjskega pevskega dru¬ štva 8 ), ki se je vršil prešlo sredo zvečer v pro¬ storih »Celjske čitalnice 8 , je bil izvenredno do¬ bro obiskan. Iz poročila tajnikovega posnemamo, da je društvo v preteklem letu lepo napredo¬ valo, da je izvršilo častno svojo vzvišeno nalogo, ki si jo je naložilo v prospeh slovenske misli ne samo v Celju, temveč tudi v bližnji in daljnji okolici. Društvo je priredilo pet predstav, ki so bile vse dobro obiskane, veliki koncert pod vod stvom g. Lajovica in je sodelovalo pri prireditvah ! drugih narodnih društev s svojim pevskim in dramatičnim zborom. Blagajnikovo poročilo iz kazuje skupnih dohodkov 2859 K 29 v, izdatkov 2535 K 19 v, torej preostanka '324 K 10 v. Celo društveno premoženje znaša 1124 K 10 v. Računi so se pregledali in se našli v popolnem redu. Kakor je videti, društvo nima bogvekako sijaj¬ nega gmotnega stanja in zato je dolžnost slav¬ nega občinstva, da pomaga društvu, od katerega dobiva največ užitka, da se gmotno okrepi, ker le tedaj bo moglo izvrševati svojo nalogo v za- početi smeri. Pri sledeči volitvi je bil z vzklikom izvoljen predsednikom za društvo velezaslužni dosedanji predsednik g. Rafko Salmič. Novo iz¬ voljeni odbor se je v poznejši seji tako-le kon¬ stituiral: Podpredsednik g. dr. Schwab; tajnik g. Ekar; blagajnik g Leskovšek; arhivar g. Do bršek; odbornik g. prof. Jošt. Namestnikom sta bila izvoljena gg. Kersnik in Dečman; pregledo¬ valcem računov gg. profesor Suhač, Potočnik in Smertnik. Pri točki »Razno 8 , se je iznova pov- darjalo, da je treba društvu podpore od občin stva in narodnih zavodov. V ta namen se je sprejel predlog, da se naprosi, posebno iz ozirov na to, da bo treba nakupiti novo garderobo, celjsko posojilnico za podporo. Ostro se je gra- pripravljal, da svojega škofa v tem postranskem kraju iznenadi z umetno razsvetljavo in umet¬ nimi ognji, kakršni se še celo v glavnem mestu le redkokedaj vidijo. Ko se je približal usodni, težko pričako¬ vani dan škofovega prihoda, bilo je na videz vse v redu, župnik s svojimi pripravami in deca s svojimi molitvami. Pričakovani imel bi priti še pred večerom v Skenderovce; zato se je vse in povsod po vseh selih že opoldne začelo priprav ljati za slavnostni sprejem. Po petero se jih je naenkrat umivalo pri koritu ob domačem stu¬ dencu, kjer se navadno goveda napajajo. Eden je zajemal vodo in jo vlival na glave umiva¬ jočih, ki so pljuskali z vodo in žulili kožo, spi¬ rali pot z lica in vrata ter tuintam še colo ubi¬ jali — u. i. Kratko rečeno, prali so se, kakor navadno le eakrat v letu, kadar je bil namreč praznik sv. Ane, župnijske patrone. Kmalu je cela vas zbrana ob cesti, katera drži v Skendorovce. Vse je prišlo v praznični opravi, možje v temnomodrih oprsnikih in snež- nobelih srajcah, stare ženice pa so obule za danes najnovejše opanke in si privezale najboljše pred- I pašnike Dekline so se nagizdale, da jih je bilo | veselje gledati. Kite so imele spletene, kakor bi jih še celo vile same ne bile znale bolje splesti, a v njih si zapazil cele vrste lepotičja. Črez prsi so imele zavezane pisane robce, v katerih je vsaki tičal šopek diščečih cvetlic, katere so za kmetsko ljudstvo to, kar za mestne krasotice dišeče vode. Ves ta svet prišel je in se zbral okrog župnijskega upravitelja, kateri je čakal pod velikim slavolokom, današnjemu namenu postavljenem preko ceste. Najbližje stali so mu seveda cerkovnik in banderonosci s cerkvenimi banderi iz župnijske cerkve. Naenkrat skliče duhovnik župljane okolu sebe in jim reče: »Ljubi moji! Mislil sem in premišljeval sem dolgo to in ono, kar se tiče današnjega dneva. Vedite, mi nočemo sprejeti škofa tako, kakor je drugod navada. Na cesto priti in tamkaj čakati, dokler ne pride pričako¬ vani — to zna vsakdo. Toda mi nočemo tako. Mi se rajši poskrijemo za plotove in grme, naj škof začetkoma misli: kje so Skenderovčani? Ali potem, ko bode voz že celo blizu, zapališ ti Šima možnarje, vi banderonosci skočite za menoj \ na cesto pred škofov voz in jaz oškropim vla- | diko z blagoslovljeno vodo. Vi ostali pa storite jala brezbrižnost občinstva za najvažnejše celj¬ sko društvo, posebno onih slojev, ki nimajo za društvo drugega kakor kritiko. Resolucijo glede obiska tukajšnjega nemškega gledališča s strani slovenskega občinstva priobčujemo na drugem mestu. Sprejme se predlog, da sme odbor tupatam po potrebi odposlati enega ali več članom dra matičnega zbora k gledališčnim predstavam v Ljubljano v didaktične svrhe. Povdarjala se je posebno točnost pri začetku predstav s pristav kom, da je treba le občinstvo navaditi. Kdor enkrat pride prepozno, drugič gotovo ne bo več zamudil. Na nasvet, da bi se sezona začela že oktobra, se je povdarjalo, da bi bilo to pač mo goče, ako bi ne bilo treba igralcev še-le izuriti, in ako bi nove moči in sploh tudi druge ne de¬ lale toliko težav vodstvu, ki mora za posamezne uloge večkrat romati od ene osebe do druge in se mu morda še le pri peti posreči, da sprejme ulogo. Glede nameščenja pevovodje se glasom pravil prepusti cela stvar odboru. Ko se je ob ravnalo še nekaj malenkosti, je predsednik za¬ ključil ob pol enajsti uri občni zbor in izrekel upanje, da bo društvo tudi v bodočem letu čvr¬ sto napredovalo. (Božični večer) priredč telovadci Celjskega Sokola v sredo ob 8 uri zvečer v Skalni kleti. Tudi prijatelji telovadcev se vabijo, da se zbero okolu sokolskega božičnega drevesa. (Predpustni program) prireditev narodnih društev priobčimo v prihodnji številki, da se bodo unanja društva mogla ravnati potem, da ne bo raznih nepotrebnih nasprotovanj. (Tsled pomnoženega prometa) v božični, oziroma novoletni dobi se nedeljski počitek za oddajo in predajo vozne pošte prekine dne 20. in 25. decembra 1903, dne 1. januarja 1904 pa za prodajo in oddajo pisemske pošte in za poštno blagajno. (Okrajni zastop celjski) ima plenarno sejo v torek, dne 22. grudna 1903 ob pol 2. uri po poldne v sejni dvorani »Posojilnice v Celju 8 . Dnevni red: 1. Odobrenje zapisnika zadnje plen. seje z dne 21. avgusta 1903 št. 665. 2. Odobrenje letnega okrajnega računa za leto 1902. 8. Volitev treh revizorjev okr. računa za leto 1903. 4 Skle¬ panje o okr. proračunu za leto 1904 5. Odobre¬ nje obč. proračunov za leto 1904. 6. Prošnja občine Novacerkev glede odobrenja najetja po¬ sojila v znesku po 16 000 K. 7. Prošnja občine Petrovče glede odobrenja najetja posojila v znesku po 24 000 K 8 Prošnja občine Teharje glede sprejetja obč. ceste Teharje - Bukovžlak Gal med okrajne ceste II. razreda. 9. Prošnja občine št. Jurij ob juž. žel. glede sprejetja obč. ceste Čer- nolica-Gangež Grobelno med okr. ceste II razreda. 10, Posvetovanje in sklep glede dovozne ceste h kolodvoru na Grobelnem. 11. Dopis c. kr. žel. ministrstva glede prispevka 500 K za trasiranje železnice Št. Peter-Kamnik, 12. Prošnja občine Vojnik za subvencijo obrtni šoli. 13. Raznoterosti. (Vredno, da se uvažuje). Odbor občeslo- venskega obrtnega društva v Celju se v seda njih dnevih bavi z vsega uvaževanja vrednimi za nami in se zberete na cesti. Kaj ne, tako hočemo m i sprejeti škofa, m i — drugod pa naj storijo, kakor hočejo in kakor jih je volja. 8 Ljudje ubogajo, ker se jim načrt dopade in se poskrijejo za plotove, poskrijejo čepe za grmovje, katero je ob cesti kaj bujno rastlo. Ni dolgo trajalo in že se začne od bližnje vasi sem vzdigovati silen prah. »Evo ga — že pride! 8 zašumi od ust do ust in srca navzočih začnejo nagleje biti. In res je dohajal škof z velikim spremstvom kočij in drugih voz, v katerih je sedela razna duhovska, pa tudi svetovna gospoda, katero našteti si prihranimo. Cela vrsta je hitela in se vila proti Skenderovcem. Komaj pa pride do nam že znanega mesta, ko poči izza grma možnar, kakor strela iz jasnega neba; istočasno skoči na cesto pred škofov voz upravitelj, držeč v roki škropilo, za njim banderonosci z vihrajočimi in plapolajočimi banderi in zastavami in za temi vse ljudstvo. To iznenadenje pa ni prišlo o pravem času. Ognjeni škofovi konji namreč, uplašeni po gromu iz možnarja in še bolj pa po mahanju z naperjenim, škropilom in vihranju bander, potegnejo v stran raz cesto in kakor 591 zadevami. Sredi meseca • leta se skliče v Celie shnri t* Ja pnhodn i e g a l«Sih slovenskih obrtnikov to"* S !°’ aMko mia »i»vs iz cljsko oko,”. 0 ; prvi S, " ?*. vrsti splošno iz Spodnie ši-fi ^ m V drugI se osnoval v Celju informa - L* ° bod ® odsek za pospeševanje m p08redovalni njem Štajarskem. Ta odsek* hod ° '»• “? Sp ,° d ’ r B lin . * od ■ bode oživotvoril v S Twi b ™PM™ posredovalni ' v ' “ ™ ovl1 ae bod » nadalje odsek za prir«. 0 ne 8 a imenika vseh pošteno slovenskih obrtnikov m oseb slovenskih krajev na Štajars- em. o so v kratkih potezah naznačeni nameni lepega števila delaželjnih mož, ki so se zadnje ni združili v Celju, da posvetijo v ti smeri svoje moči blagru naroda. Če se bode to gibanje z zadostnim razumom zasledovalo in podpiralo, torno nemčurskim kapunom. ki ravno s trgo¬ vino in obrtjo v zvezi z germanizujočim urad- mštvom vzdržujejo našo slovensko deželo v nemškem suženjstvu, njih predrzne grebenčke kmalu znatno potlačili. To pa stane, in kdor že drugače nima prilike in zmožnosti kaj pomagati, naj bodisi z agitacijo, bodisi gmotno podpira stvar, ki se sama priporoča. O ti zadevi bomo v prihodnje stalno pisali. (Slučaj Bratuša ) Vseučiliški profesor dr. Haberda, ki je kot sodni psihijator priznana ka¬ paciteta, je izrekel uničujočo obsodbo o posto¬ panju v znanem slučaju Bratuša. Ta obsodba je hudo zadela mariborskega državnega pravdnika dr. Nemaniča in izposloval je, da so dobili uradne popravke vsi listi, ki so citirali izrek prof. dr. Haberde. Tudi mi smo dobili tak popravek. Ta uradni popravek ne spreminja čisto nič na sodbi prof. dr. Haberde. Če so Bratušo res preiskali zdravniki in izrekli o njem, da je duševno zdrav, potem so to taki zdravniki, kakor tisti, ki so v tem istem slučaju svinjske kosti proglasili za človeške kosti. Škandalozne razmere na celjski pošti). Pred saboj imamo zalepko, naslovljeno v Sv. Dufc-Luče. Kaj se je godilo s to zalepko, vedi sam Bog. Oddana je bila v poštni nabiralnik dne 5. t. m. zvečer. Poštni pečat celjske pošte ima datum 7. 12. ob 3 uri zjutraj. Bilo je torej treba okrog 35 ur, da se je zalepka v Celju vzela iz nabiralnika. Toda to še ni vse. Na zad¬ nji strani zalepke stoji napisano: »Z odtrganimi robovi v poštnem zavoju Celje-Poličane, žel. pošta T. W. 206 dospela in v Poličanah se za¬ prla". Zalepka je zaprta na treh straneh s pošt¬ nimi uradnimi znamkami dospela 7. t. m. srečno v Luče. In sedaj prašamo, ali ni naravnost škan¬ dal, da se na tak način postopa s poštnimi po- šiljatvami! Kam pa pridemo, ako ne bomo smeli niti najpreprostejšega pisma dati na pošto, ne da bi se opravičeno bali, da je dobi naslov¬ ljenec odprto, ali pa vsaj, da ga je že prebral ta ali oni nepoklicanec. Kje drugje se je zalepka od¬ prla, ako ne na celjski pošti, ako je bila že odtr¬ gana v poličanskem poštnem zavoju? To so raz¬ mere, katerih ne moremo dovolj ostro grajati. In ne samo to, ne odpirajo se samo pisma, temveč tudi druge pošiljatve. Te dni smo videli zavoj poslan iz Dunaja v Celje, na katerem so bili vsi pečati do zadnjega polomani, niti eden ni bil cel razun onega, s katerim je bil konec vrvice pri- pečaten, a zato je bil ondi papir pretrgan. Vsak je lahko tat?oj izpoznal, da je nekdo vrvico snel, da vidi, kaj je v zavoju. Radovedni smo, kdo je oni dihur na slavni c. kr. pošti v Celju, ki stika po tuji lastnini. V ta namen opozarjamo slavno poštno upravo, da strogo čuva nad svojimi usluž¬ benci, kajti pripravljena naj bo, da ji ne priza¬ nesemo niti pičice, ako se bo na tak način kr¬ šila tajnost poštnih pošiljatev. Vsekako bomo vsak tak slučaj brez pardona priobčili in dodali svoje, da se bodo občinstvo in višji poštni čini- telji vedeli ravnati potem. (Ob pogreba g. nadučitelja Jarca v Bra¬ slovčah) nabralo se je v učiteljskem krogu mesto venca pokojnisku 25 K za dijaško kuhinjo. (Iz Braslovč). Dne 8. t. m. se je vršil tu¬ kaj ustanovni shod »Savinjskega čebelasrkega društva". Predsednik Savinjskega učiteljskega društva otvoril je shod z nagovorom, v katerem je povdarjal, da je važnost čebelarstva za kme tijstvo napotila učiteljsko društvo, storiti po¬ trebne korake, da se ustanovi to društvo. Za¬ radi tega je pričakovati, da se marsikdo zglasi k pristopu. Za tem so se prečitala pravila po¬ trjena od vis. c. kr, namestnije, K tretji točki dnevnega reda je govoril g A. Farčnik. Z zani¬ mivimi podatki nam je dokazal, kolike vrednosti je čebeloreja za kmete vobče, za sadjerejce še posebej. Razpravljal je dalje, letnemu času pri¬ merno, kako se naj čebele prezimujejo. Navedel je razne načine prezimovanja ter končno z ozi¬ rom na okolnosti na kmetih priporočal isto v čebelnjaku. Pri tem pa je sosebno paziti, da panje obvarujemo mraza. Glavni pogoj, ohraniti si čebele, je primerna toplina in mir. Opozarjal je tudi na razne škodljivce ter priporočal, da se panji in čebelnjak večkrat preiskujejo. Burno odobravanje je sledilo tem zanimivim razpravam. \ Po nasvetu g. I. Zotterja so bili sledeči gg. iz voljeni v odbor: A. Farčnik, predsednik; M. Zdol¬ šek, podpredsednik; J. Stritar, tajnik; K. Mar- schitz, blagajnik in I Prettner odb. namestnik. Po prijaznem vabilu g. Farčnika bode prihodnje zborovanje čebelarskega društva meseca maja p. 1. na Polzeli. Pri tem bode g. predsednik zopet imel predavanje z demonstracijo. Natančni spo¬ red se bode pravočasno objavil. Oglasila k pri¬ stopu sprejme predsednik in blagajnik. (Čitalnica v Konjicah) je dnč 13 t. m. pri redila svojim članom lep zabavni večer, s pe tjem mešanega in moškega zbora. Igralo se je tudi nekaj koncertnih komadov na glasov ir in gosli. Največo zaslugo za to ima vrli pevovodja ter splošno znani umetnik na goslih gospod Beno Serajnik, kateri je s prekrasnim, dovršeno umet¬ nim sviranjem na gosli občinstvo kar očaral. Na glasovirju ga je izborno spremljala gospica Pir¬ nat. — Tudi četveroročno igranje na glasovir, proizvajano od gospice Pirnat ter gospice Anice Ogorevčeve je želo pri občinstvu zažluženo pri¬ znanje. Krasno je bilo tudi petje mešanega zbora. Častitati je konjiški čitalnici, katera razpolaga besni polete s škofom po škenderovskih poljanah in livadah. Nastala je občna zmešnjava. Vse, kar je le moglo, poletelo je za škofom ali na konjih ali pa peš, a nihče ne z vozom, kajti prvi pogled bilo je spoznati, da ni varno. Vsak čas bilo je namreč misliti, da se zdaj in zdaj kočija prevrže, tako je skakala po krtinah in neravni zemeljski površini. Že je imela naleteti na stare nizke vrbe, nasajene sredi livade, že je vse za mižalo samega straha — ko v istem trenotku kočijo dohite požeški konjiki in jo ustavijo ter konje ukrote. Škof ves potrt samega strahu zapove, naj ga takoj odpeljejo v župnišče, a upravitelj naj mu nikar ne pride pred oči, Saj ga pa tudi res ni bilo. V obči zmešnjavi je zginil brez sledu nekam, in če bi ga bili tudi hoteli najti, ni nihče vedel, kam se je djal. * * * Prijatelji in upraviteljevi sosedni duhovni opravili so vse mesto njega, vse, kar je bilo treba. Peljali so škofa v cerkev in pozneje v župnišče, kjer so se vsedli k večerji. Ta je bila kaj izvrstna, jedila kaj odbrana, tako da se je še škofu začel obed dopadati. Malo po malem postal je zopet dobre volje in je sam začel go voriti o originalnem njegovem sprejemu tamkaj na tisti samoti. Zmračilo se je. Ko se nihče ni nadjal, za- plamti krasen kres pred župnijsko hišo in bujno razsvetli vsa okna. Za njim zaplamti še drugi in tretji, vsak lepši vsak umetnejši. »Kdo je ta čarovnik?" vpraša začuden škof, »Siromak pregnanec, naš upravitelji* * od¬ govore gosti. »No — s tem je zdaj popravil svoj prejšnji greh .... Naj pride k nam!" zapove škof. In prišel je nesrečnež, prišel je in pokleknil pred škofa ter ga prosil odpuščanja in milosti. »Vstani samo!" reče mu škof prijazno, — »ali da me drugokrat ne sprejmeš več tako!" Bilo je zopet vse v redu. Birma se je vršila, da je bilo milo videti in škof bil je vrlo zadovoljen z župnijskim upraviteljem. Vse stroške povrnil mu je v dobri meri in ga je tudi kmalu imenoval župnikom, ne sicer v Skenderovcih, ampak na neki večji in boljši župniji. s tako izbornimi pevskimi močmi. Konjiški Slo¬ venci so bili izredno zadovoljeni s prireditvijo tega zabavnega večera. Splošno se je izražala želja, da nam slavna čitalnica priredi še več tako prijetnih zabavnih večerov, kakor je bil ta. Živeli konjiški čitalničarji! (Iz Sevnice). Letošnje vino je res močno ter marsikomu razvname kri. Ta dni nasrkali so se ga Schalkovi trgovski pomočniki ter so po 8evniškem trgu barko vozili. Privoščimo njim ga iz srca, saj je vino za piti; toda fantom se je omenjeno noč tiho tleča nemčurska iskra razgorela v širok plamen in v tem svetem na¬ vdušenju razveselili so nas ti gospodje s svojim rajskim petjem. Kaj se bo v takem navdu¬ šenju pelo nego »Die Wacht am Rhein!" Gospoda Schalka opomnimo, da svoje pomočnike pouči, kje da so in kaj naj počenjajo; če že hočejo »Wacht am Rhein" peti, naj njim da prostor, pa v hlevu, naš trg ne reflektuje na taka razved¬ rila. Omenjenim pomočnikom pa prorokujemo, da se bodo, če se jim bo še enkrat zljubilo, po noči po sevniškem trgu kruliti »Wacht“ — če tudi bodo še tako vinjeni, takoj streznili! (Brežice). Že nekoliko let pomanjkuje v Brežicah stanovanj. Neki uradnik je prosil pred enim letom vplivnega uda nemškega občinskega odbora, da bi ta posredoval, da bi občina za uredništvo stanovanje zidala. V seji pa se je reklo, da to ne spada v delokrog občinskega urada. Uradništvo in učitelji slovenske narodnosti so bili postavljeni na milost in nemilost nemške kulture. Gospod Zupan, edini slovenski učitelj na petrazrednici v Brežicah, se je moral iz hiše znanega, pristnega germana Faleschinija umakniti, ko so rabili stanovanje za nemškega »lajtnanta" Mehrherja. Udje brežiške posojilnice so iz last¬ nega nagiba letos sezidali drugo poslopje »Na¬ rodnega doma" in veliko dvorano. S tem se je preskrbelo lepih stanovanj. Ko so naši posili- nemci videli to lepo, monumentalno hišo, sad ■ slovenskega truda, zaželelo se jim je po »ve¬ likem" »Deutsches Heim"; s sedanjim niso več zadovoljni. Za 200 K so kupili poštnih znamk in beračili so po celem »rajhu", toda 3000 kron so dobili. Kavarno Cena Grebenca so kupili za 31.000 K, neko drugo hišo za 16 000. Ti dve hiši in še ena bi se imeli podreti in tam bo potem stal »Deutsches Heim" katerega sedaj znani privandranec Prikelmeyer okrog nosi. Naš Janez je pa kunšten. Slavna gospoda občinskega zastopa je pred 14 dnevi dobavila nekega strupa za podgane iz Dunaja in te osebe, ki so se v čas pobijanja oken »Narodnega doma" na breži¬ škem kolodvoru odlikovale, velečastno strup de¬ lijo med meščane. Severni Slovani pravijo pod¬ ganam »nemške miši", torej »Pozor!" nemške miši, slaba vam preti. Saj tudi nam slaba preti. Na občinski tabli se je prikazalo nemško vabilo na občni shod na dan 21. grudna t. 1., v katerem se bo sklepalo, če sme občina za hajlovce Gre- bencovo podrtino za 31.000 K kupiti, kjer bo potem ponosno stal »Deutsches Heim". V zmislu § 75 občinskega reda je potreba 23 glasov vseh volilnih upravičencev. Torej na delo! Za kaj bi 80°/o slovenskega prebivalstva mesta Brežice zidalo hajlovcem hiše; saj veste, da ne privoščijo skromnih 200 kron ubožnim dijakom celjskega gimnazija. Naš Mafhias in mnogo drugih od slo venskih rok obogatelih posili-nemcev ima toliko premoženja, da bi si »Deutsches Heim" lahko sami postavili, in sedaj se ne sramujejo, s sloven¬ skim denarjem germansko gnezdo zidati. Na delo! Pokažite »purkermajstru" iz Loibenberga, da je vaš um naprednejši nego našega Janeza. Ta na¬ skok na slovenski mošnjiček se celo pristnemu Nemcu, gospodu Karolu Leiterju ne ljubi. (Ptujski pek Ornig dela reklamo zase) Dne 11. t. m. je sklical dr. Plachki shod ptuj¬ skih občinskih voldcev. Tega shoda se je ude¬ ležilo baje nekaj Slovencev. Ornig se je v skoraj dveurnem govoru skušal oprati onih omazanosti, ki so mu jih naprtile najrazličnejše sodna obrav¬ nave, in koncem konca je povedal, da odstopi s celim občinskim zastopom vred, in je pripo¬ ročal, da se postavijo na njegovo in njegovih pristašev mesto opozicijonalci! Seveda je nato dr. Plachki izmolil celo slavo v čast Ornigu in predlagal zaupnico, ki se je seveda sprejela. — No za tako neumne bi pač ne smel imeti pek 592 Ornig ptujske občinske volilce, da ne bi spoznali kam pes taco moli. Seveda, omajal se je žu¬ panski stolček gospodu peku in zaupnica naj bi mu ga zopet utrdila. O kakem odstopu ni niti pomisliti. To je samo pesek v oči. Ornig ne iz pusti drugače županske časti, nego ako mu jo volilci v resnici sami odvzamejo, in še takrat bi se branil z vsemi štirimi. Celi shod je bila samo komedija, katera naj bi izbrisala posledice Kalchbergovih tožb, toda bodisi že kakor hoče, pokazal pa je le ta shod, da se peku Ornigu tre¬ sejo hlačice pred bodočo občinsko volitvijo, kajti sicer ne bi iskal na tak način zaupnic. Po ta¬ kih zaupnicah se ima največkrat, in to se bo zgodilo tudi Ornigu, da bo imel poštenega — mačka. (Umrl) je v torek v ljubljanskem Leonišču preč. g. Matej Slekovec, kuezoškofijski konz. svetnik lavantinski, znan slovenski pisatelj in zgodovinar. Novoustanovljeno zgodovinsko dru¬ štvo v Mariboru je izgubilo žnjim svojega pred¬ sednika, ki je največ pripomogel, da se je moglo ustanoviti. Bil je blag, občepriljubljen, in slo¬ venski narod obžaluje v njem zvestega sina, ki je vedno gorel za njegov procvit. Pogreb se je vršil včeraj v Ljubljani. Slava njegovemu spo¬ minu ! (Častnim občanom) so imenovale občine bolfanske župnije, Biš, Bišečki vrh in Trnovška ves svojega rojaka, big. gospoda dr. Josipa Kr on vogelna, c. kr. dež. sod. svetnika pri Sv, Lenartu v Slov. goricah. Častitamo! (Sv. Lenart v Slov. gor ). Sv. Lenart ima svojega narodnega trgovca v Poličevi hiši, kjer je tudi narodna gostilna m čitalnica. Kako kr- { vavo potreben je bil slovenski trgovec, se vidi, iz tega, da je prodajalna vedno polna odjemal¬ cev, a nemčurske štacune so strahotno prazne blaga in ljudi. Slovenska trgovina je najlepši in najstrašnejši odgovor za žalitve na mladeniškem shodu. To je oster nož, ki para in reže in 3led njič še pripelja boben pred hišo. — Neki čepičasti trgovec se je pred prihodom slovenskega tr govca vedno grozil »se bomo pa skušali “. Čepi¬ časti jo je res „skusil a na najgrši način, pa mu je spodletelo. — Čepičasti nemčurček je prodajal kilo sladkorja po 80 v., a slovenski trgovec, g. Lončarec po 72 v. Seveda je celi trg hitel po sladkor k Slovencu. Tudi čepičasti je poslal tiho tapca v ženski podobi po eden klobuk sladkorja ter istega razpečaval po 76 v. — a pravočasno je g. Lončarec uvidel zvijačo ter ljubki tiho- tapki pokazal vrata. — Tako je čepičasti samo malko poskusil, kako sladek je slovenski slad¬ kor in kako dobri so slovenski vinarji, brez ko- jih bi čepičastemu prav po prašičje krulilo v trebuhu. — Brez posla stoje nemčurski trgovci pred vrati ter si zobe trebijo, kakor da bi bili meso jedli, pa so sile kislo mleko privoščili. — Nemčurji sami uvidijo svoj nedaleki pogin, zato so napeli zadnje sile ter hoteli kupiti Poličevo hišo s pomočjo »sfidmarke”, ki je obljubila zna ten prispevek. A kdo bi naj posredoval? —Našel se je neki človek ter prevzel ulogo izdajalca svoje domovine. Ko je prebivalstvo to podlost izpoznalo, bilo je razkačeno in ogorčeno do besa. Vsa čast in slava vrli obitelji Poličevi, ki je z zlatimi črkami zabeležena v boju za narodni preporod šentlenartski. Na Tep način je pokazala vrla obitelj izdajalcu vrata in mu s tem namig¬ nila, kako globoko ga prezira. Navdušeno poz¬ dravljamo misel naše posojilnice in naših vele- možev, ki hočejo skrbeti za otvoritev prepo¬ trebne mesnice in pekarne v Poličevi hiši, ki ima obilno prostora na razpologo. — Vidite, očka župan, tako bomo postali čisto svoji s svojim županom. Moramo še tukaj, oče župan, izreči najtoplejšo hvalo za vašo brizgalnico, ki je nam privabila trgovca in nam bo še dala mesnico in pekarijo. Društveno gibanje. (Odbor »lawn-tennis” kluba Celjskega Sokola) se je takole sestavil: dr. Gvidon Sernec, predsednik; dr. Janko Sernec, tajnik; Mirko Meglič, blagajnik; dr. Lud. Stiker, gospodar; gca. Pavla Miklavc, odbornica; gg. Lončar in Vavken, pregledovalca računov. (Pri Sv. Martinu v Rožni dolini) ima bralno društvo dne 20. t. m. zborovanje z pou¬ čnimi govori in letnim poročilcm. (Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem) priredi svoj letni občni zbor v nedeljo, 20, t. m. v prostorih gostilne »Slovan”. (»Pevsko društvo Braslovče") vabi na XI. občni zbor, ki se vrši v nedeljo, de 27. decembra 1903 ob 4. uri popoldne v prostorih g. Vinka Brišnika. Spored: 1. Pozdrav. 2 Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Vo¬ litev novega odbora 5. Razni nasveti 6. Prosta zabava, petje moškega in mešanega zbora. (»Bralno društvo v Letušu”) ima svoj občni zbor dne 26. grudna 1.1. (dan sv. Štefana) ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. N. Zanierja v Letušu s sledečim sporedom: 1. Poročilo pred¬ sednika o delovanju društva v minolem letu. 2. Poročilo blagajnika. 3 Vpisovanje novih udov. 4 Volitev odbora. 5. Določitev knjig in časnikov za prihodnje leto. 6. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi in pristopu vabi odbor. (»Sadjarsko društvo v Letušu”) ima svoj redni občni zbor dne 26. grudna t. I. (dan sv. Šte¬ fana) ob pol 5. uri popoldne v gostilni g. N. Za¬ nierja v Letušu s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo blagajnika. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Raz¬ govor o delu v društvenem vrtu. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi in pristopu vabi odbor. (Podravska podružnica slovenskega plan. društva) skliče svoj letošnji občni zbor dne 26. grudna meseca t. j. na Štefanovo popoldne ob 3., oziroma 4 uri v gostilni g. J Muleja v Rušah po običajnem dnevnem redu Gg. društvenike pro¬ simo obilne udeležbe zaradi jako važnih posve tovanj in sklepov in zaradi volitve novega od¬ bora, ker je triletna doba zdajšnjemu že potekla. Udeležence tudi opozarjamo na veselico »Ruškega bralnega društva”, vršečo se isti dan zvečer. Planinski pozdrav! (Slov. akad društvo »Ilirija” v Pragi) je na svojem III red. obč. zboru dne 7, t- m. sesta vilo sledeči odbor: Predsednik: modr. Pretnar Janko. Podpredsednik: tehn. Prešel Ivan. Tajnik: tehnik. Pavlin Josip. Blagajnik: pravnik šega Rudolf. Knjižničar: pravnik Šink Štefan. Druge slovenske novice, (Kje naj stoji Prešernov spomenik?) To vprašanje je sedaj v Ljubljani in tudi drugod na dnevnem redu. In res, celi slovenski narod je nabiral prispevke za ta spomenik in gotovo ima zato tudi nekako pravico izreči svoje mne nje o prostoru, na katerem naj stoji spomenik njegovega ljubljenca. 0 tem, da se postavi spo¬ menik v Ljubljani, je gotovo ves narod edin, kajti kje naj bi bilo primernejše mesto zanj, kakor ravno v središču Slovenije, drugače pa je za prostor sam. Mislilo se je baje tudi na Ma¬ rijin trg. Kam naj se pa tamkaj postavi spo¬ menik? Saj je komaj toliko prostora, da se mo rejo izvoščeki izogibati tramvaju! Morda na stop- njice pred frančiškansko cerkvijo? Naše mnenje je pač tudi, da je kongresni trg najprimernejši prostor. Spredaj in ob straneh stavbe kakor de želni dvorec, »Thonhalle”, nunska cerkev, v ozadju pa »Zvezda”, ali je treba še lepšega pro štora! Ne verjamemo, da bi se mogel zdeti kak drug prostor primernejši. Upamo torej, da se od ločijo tudi odočilni činitelji zanj. (Umrla) je 16. t. m, v Jaršah pri Mengšu gospa Marija Majdičeva v 75. letu svoje starosti. Blaga gospa je bila velika dobrotnica revežem, kateri jo bodo težko pogrešali, ker je bila neu sahljiv vir dobrote. Pokojna gospa je mati vele tržca in veleindustrije« g. Petra Majdiča v Hu dinji pri Celju. Pogreb je pokazal, kako je bila blaga gospa spoštovana ne le pri domačem ljud¬ stvu in okolici, temveč je prihitela inteligenca iz vseh slovenskih pokrajin, da ji izkaže zadnjo čast. Blag ji spomin! (Nova notarja.) Notarski substitut g, Jožef Rohrmann je imenovan za notarja v Cerknici, notarski kandidat g. Alojzij Pegan pa za notarja v Radečah. (Cesar za pogoielce v Srednji vasi.) Ce¬ sar je daroval za pogorelce v Srednji vasi v Bo¬ hinju iz svojih privatnih sredstev 3000 K. (Radi kupčije z dekleti) iz Aleksandrije pripeljani Milavec, rodom Logatčan, je stal te dni pred ljubljanskim deželnim sodiščem in je bil obsojen na dvanajst dni zapora. (Zgubila se je) 26 let stara slaboumna Marija Jenič iz Pristave št. 8, župnije Podgrad pri Novem Mestu. Dne 8. decembra je odšla od doma proti Novemu mestu. Kdor jo najde, se prosi, da jo naznani svojemu županstvu, oziroma žendarmeriji, ki so naprošeni poskrbeti, da se imenovana dekle vrne na svoj dom. (Nemškutarski zdravnik v Zagorju) V Zagorju se je naselil kot praktični zdravnik go¬ spod dr Ernest Jaklin. Jaklin, rodom iz Vitanja na Štajarskem, je služboval na bolnici v Celju in je znan kot hud nemškutar. Za tega nem¬ škega zdravnika se je baje najbolj potegoval bivši narodnjak Mihelčič. (Šola na — bobnu) Zgodilo se je na Kranj skem! Neki šoli na Dolenjskem je c. kr. pristoj¬ bino odmerni urad v Ljubljani naložil velik davek. Krajni šolski svet se je pritožil; a zaman. Na to je vložil predsednik krajnega šolskega sveta priziv na finančno ravnateljstvo. Toda davkarija je poslala »Opomin” zastran gori omenjenega davka. Predsednik krajnega šolskega sveta je na to pismeno prosil g. davkarja, naj potrpi, ker vloženi rekurz še ni rešen in sedaj krajni šolski svet nima novcev. C. kr. davčni urad pa je na javni uradni dopisnici naznanil krajnemu šol¬ skemu svetu, »da se bode vršila rubežen nasled¬ njega dne, ako krajni šolski svet do 30 dec. ne plača dolžnega zneska na pristojbinskem na- mestku”. — Ker pa krajni šolski svet proti koncu leta nima denarja in je občina sploh silno ubožna, pričakovati je torej 31. t. m. — rubežni. Torej — šola na bobnu! (Dr. Brejc in celovški sodniki.) Znano je, da se je izza časa dr. Brejčevih prvih nastopov pred celovškimi sodniki morala neka obravnava preložiti, ker je dr. Brejc govoril slovenski, eden sodnikov pa ni bil zmožen slovenščine. Dne 7. t. m. se je zopet vršila dotična obravnava pred sodniki, ki menijo, da razumejo slovenski. Nem ški listi poročajo, da je pri tej obravnavi gospod dr. Brejc govoril slovenski. Sodni dvor je spoznal, da obtoženec ni zmožen nemščine. Mi smo mnenja, da bi sodniki sploh ne smeli odločevati o jezikovnih zmožnostih, zato bi pa morale pri vseh slovenskih obtožencih biti slovenske razprave. (Kako je v Trstu) Zidovje neve policijske palače v Trstu so pomazali neznani zločinci z barvami italijanske trikolore. Turistična pisma. ii. Slovensko planinsko društvo se je osnovalo pred desetimi leti v Ljubljani in je sedaj že precej razširjeno. Ono ima svoje podružnice povsod po Slovenskem, da celo na daljnem Češkem zbira pod svoje okrilje brate Čehe — češka podružnica s sedežem v Pragi. Na Šta¬ jarskem ste dosedaj dve podružnici, namreč »Savinska 0 , katera je tudi pred desetimi leti pričela svojo plodonosno delovanje, in pa pred dvema letoma ustanovljena »Podravska podruž¬ nica”. Glavni delokrog prve so prekrasne, ne¬ botične Savinske planine, v tem ko druga dela in zaznamenuje pota itd. po zelenem Pohorju in na jezikovni meji nahajajočem se Kozjaku (Posruk). Po našem mnenju bi imeli na Štajar¬ skem še lahko sledeče podružnice: Slovenje¬ graška, katera bi delovala na zahodno-južni strani Pohorja, na gori Sv. Uršule in okolici; Dravinjska bi okupirala Boč, vzhodno-južno stran Pohorja in vobče vse ob Dravinji; Savska po družnica imela bi mnogo dela na pogorju ob Savi n. pr. Lisca itd. Tudi za kozjanski okraj in okolico bi bilo umestno ustanoviti podružnico, kateri bi ne manjkalo dela. Te bi bile najpotrebnejše. Razun navedenih osnovale bi se labko v vseh večjih mestih in večjih krajih S. P. D. podružnice, katerim bi se odkazal delokrog ali v Savinskih planinah ali kje drugod. Tako delajo Nemci. Po vseh tudi nehribovitib krajih imajo podružnice D. u. Oe, A. V., katere pa delujejo v Alpah. {93 “p-afaSl \ k ° bl bil ‘ p- svojo kočo recimo na ' n ’ — * b ' P 08 tavila leto priredila skupen izlef^ bl vsako po-~‘ “ So p ;r, s “ g r«T” r h -- - Bin8 , a koea , kamor b b ; - hj«* orirei r ali 1 Jo h fe° ma ^ jeZil °’ ali kam °r bi lahko prirejah gorska potovanja. Da 80 Podružnice S. P. D. velike narodne kulturne važnosti, o tem ni dvoma in da so narodu tudi v gospodarskem oziru lahko ne¬ precenljive koristi, to nam priča nemško pla¬ ninsko društvo. ■ Na‘Kranjskem ima S. P. D dosedaj Kam niško, Kranjsko, Radovljiško, Kanjskogorsko- jeseniško podružnico. Čudno se nam zdi, da Novomesto, Krško, Postojna, Idrija, Bela Krajina itd. še nimajo podružnic. Na Koroškem deluje Ziljska, na Goriškem pa Soška in ravnokar ustanovljena Ajdovska-Vipavska podružnica. Trst, Gorica, Bovec itd. bi si gotovo tudi lahko „špo gali“ kako podružnico. Ravnotako tudi Istrija. Na Dunaju si mislimo akademično in izven akademično podružnico. Kakor smo že omenili, imajo Čehi v Pragi „Češko podružnico S. P. D.“, katera deluje v Grintavskem pogorju na Koroškem. Pod njenim okriljem se je ustanovil letos Slovenskc-češki akademični krožek" v Pragi. O delovanju ^Slovenskega planinskega društva" in njegovih podružnic pa hočemo pri¬ hodnjič nekoliko poročati. —ij— Politični pregled. Avstro-Ogrska. Daši so avstrijski delegatje v večih točkah, zlasti glede vinske klavzule znatno odnehali, vendar še laška vlada vedno vztraja na svojem stališču in izjavlja, da je vsako spo- razumljenje na dosedanji podlagi nemogoče in da so avstrijske prepozicije nesprejemljive. Vsled tega so se pogajanja odgodila, da dobe avstro- ogrski delegati od vlade novih instrukcij. (Odpust ogrskih tretjeletnikov ) Z naredbo vojnega ministrstva se odpuste z 20. t. m. vojaki- tretjeletniki pri vseh pehotnih oddelkih, razun tistih, ki so v Bosni, Hercegovini in južni Dal¬ maciji. (Balkan). Sultan porabi vsako priložnost, da pokaže, kako vlada med njim in evropskimi državami popolno sporazumljenje. Avstrijskega in ruskega poslanika je povabil k sebi na obed, kjer se je govorilo, kako naj se začne s kontrolo. Diplomati menijo, da hoče sultan naklep način kolikor možno odložiti uvedenje kontrole. V Mo- nastiru se je vršil shod kjer se je protestovalo zoper dohod avstrijskega in ruskega konzula in se jima pretilo, da ju ustrele. Iz Soluna se po¬ roča, da so vstaši spet na delu. Policija je izve¬ dela, da nameravajo atentat na otomansko banko. Tam so zaprli neko sumljivo osebo o kateri se sumi, da je Mladoturek. Pri njem so dobili pisma,, ki kažejo na mladoturškc-mace donsko zaroto. (Bolgarska za oboroženje). Sobranje je v tajni seji sprejelo izvenredni kredit 25.000000 levov za oboroženje vojske te jeseni. (Dreylus zopet častnik). Poroča se, da bo Dreyfus, čim bo končana revizija, zopet sprejet v armado. Imenovan bo takoj polkovnikom in prideljen topničarski diviziji na južnem Fran¬ coskem. (V delegacijah) je bil izvoljen baron Gautsch predsednikom, Jaworski podpredsednikom. V svojem nagovoru je Gautsch povdarjal, da bo kljub obstoječim težkočam mogoče važna vpra¬ šanja srečno rešiti. Povdarjal je važnost mnogih vladarskih obiskov na Dunaju, ki dokazujejo, kako svet časti in uvažuje našega cesarja, ki pa tudi dokazujejo, da smo v prijateljskih raz merah s sosednjimi državami. Končal je svoj govor s B slava“-klici na cesarja. Zunanji mini¬ ster je predložil proračun za leto 1904 in dva mesečni proračunski provizorij. Po volitvah v odseke je bila seja zaključena. Cesar je sprejel 16. t. m. opoldne ogrsko delegacijo, ob 1. uri pa avstrijsko delegacijo. Na ogovor Szella in Gautscha je cesar čital obširno prestolni govor. Spominjal se je najprej smrti papeža Leona XIII. in potem očrtal zunanji položaj monarhije, bi je jako ugoden. Monarhija ima tesno zvezo z Rusijo, kar je na korist mirni rešitvi balkanskih vprašanj. Mače donska vstaja je dala Avstriji in Rusiji nalogo, ohraniti mir in skrbeti, da se ne spremeni status quo na Balkanu. Avstrija in Rusija ste delali na Balkanu, da pripravite Turčijo, da zboljša položaj prebivalstva, in Bolgarsko, da ne gre na pomoč vstašem. V Srbiji se je zgodila prememba v dinastiji. Želeti je, da učaka ta država svoje moralično in gospodarsko prerojenje. Po prestol nem govoru je bil cercle. Cesar je ogovoril vse delegate in opetovano jako rezko obsojal ob¬ strukcijo. Tudi dr. Šušteršiča je cesar ogovoril. Dr. Šušteršič je pojasnil cesarju, da je neznos¬ nih razmer na Kranjskem kriva edino le vlada. Veliko senzacijo je vzbudil cesarjev razgovor z dr. Krama rem, Trajal je skoro četrt ure in bil jako živahen. Slišalo se je, ko je dr. Kramar z veliko odločnostjo zaklical: Veličanstvo, to ni resnično! Veličanstvo so slabo informirani! Jaz jamčim, da bo konec obstrukcije, če se dovoli češko vseučilišče na Moravskem, (Skupni proračun) za leto 1904 izkazuje potrebščine 374 975 389 K in pokritja 6,965.471 K, torej skupno neto potrebščine 368 009.918 K, torej več nego lani za 1,957,546 K. Izredna potreb¬ ščina za vojaške čete v okupacijskih deželah znaša 7 563.000 K, pokritje 80.000 K. Za nove topove zahteva vojni minister 15 milijonov kron. (Trgovska pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo) se ne bode tako hitro sklenila, kakor se je pričakovalo. Dosedanja pogajanja niso imela nobenega pozitivnega uspeha. Italijanska vlada je takoj sprva izjavila, da se trgovinska pogodba ne da skleniti na temelju, kakor si ga želi Dopisi. Iz konjiškega okraja. Obče znano je in ^Domovina" je to skrbno zasledovala, kako se zlasti v novejšem času od naše vlade pre¬ zirajo pravice slovenskega jezika. Kako resnično je to, se je pred nedavnim pokazalo v Konjicah, takrat namreč, ko je namestnik grof Clary tam¬ kaj otvoril okrajno glavarstvo. Od vseh strani se je poskrbelo, da se namestniku iskaže pri¬ merna čast in se otvoritev novega glavarstva kar moč slovesno izvrši. Tudi Slovenci so izo¬ besili zastave v prijetni nadi, da bo enkrat svet videl, kako se bo njihovemu jeziku očitno dala pravica. Toda varali so se. Kakor je že pred par tedni poročal B SI. Gospodar", se je ob imeno¬ vani priliki dogodil nečuveni škandal, da grof Clary v otvoritvenem govoru ni izgovoril, pa tudi ne po kom drugem izgovoriti dal nobene slovenske besede. Id vendar so bili pri tem go¬ voru navzoči mnogi Slovenci, med njimi tudi taki župani, ki nemščine ne znajo, pa je tudi ne potrebujejo v svojih občinah na Pohorju in ob Pohorju. Govoreč o novoustanovljenem uradu, je namestnik kaj lepo povdarjal, da mora biti tu „mesto pravičnosti" in se naj dela na to, da se pridobi »ljubezen ljudstva". Kaj bi pač bilo bolj umestno iu modro, kakor če bi bil gospod grof sani kar takrat napravil začetek v tem, da bi bil takoj po svojem nemškem govoru izpre- govoril, ali pročital ali pa po kaki zato poklicani uradni osebi dal izpregovoriti par slovenskih stavkov. Tako bi bil z lahkoto storjen prvi ko¬ rak, da se pridobi zaupanje in ljubezen prebi¬ valstva konjiškega okraja, ki je z neznatnimi izjemami slovensko. Pa to bi bilo menda dalo svečanosti že vse preveč slovenski značaj, zato se ni smelo zgoditi. Nekoliko bi še bil gospod namestnik poto¬ lažil užaljene Slovence, če tudi ne zadostil njih pravičnim zahtevam, ako bi bil vsaj pozneje, ko je imel pred seboj same župane, cdmenil sloven¬ ščini pristojno mesto poleg nemščine. Vse je po dovršeni svečanosti radovedno popraševalo, se je li vsaj pred župani oficijelno rabil slovenski jezik ter se priznal kot enakopraven. A tudi tega se je zaman pričakovalo! Par jih hoče vedeti, da so se slišale iz ust namestnikovih slovenske besede, ta reče tako, oni drugače. A drugi možje, ki gotovo ravno tako zaslužijo, da se jim ver¬ jame, ne vedo o tem ničesar. In celo župan, ki je imel pogum, da je na nemško vprašanje, če še kdo kaj želi, namestniku po slovensko izrazil neko željo, — ni čul slovenskega odgovora. Če bi pa tudi bilo res, da se od uradne strani izpre- govorila ali skušala izpregovoriti kakšna slo¬ venska beseda kar pa nikakor ni dognano in priznano, brez dvoma se je zgodilo tako, da ni imelo prav nič oficijelnega pomena. Ali je pa to kaj več kakor nič? To naj imamo za ravnoprav- nost? Slovenci smo sicer vajeni glodati kosti, ki nam jih mečejo z vladne mize, a taka nam je le presuha! Mi slovenski možje, ki se upamo samostojno soditi, smo od te slovesnosti nesli domov prepričanje, da se pri tej priliki ni na meravalo dati slovenščini pravic, ki ji gredo po postavi, temveč se je skrbno prizadevalo ohra¬ niti svečanosti samonemški značaj. Pa saj vemo tudi mi preprosti Slovenci, ki včasih pogledamo v naše časnike, da spoštovati pravice slovens¬ kega jezika nima v načrtu naša vlada, zlasti Korberjeva ne! — Slovenski poslanci, proč od Gradca! Književnost in umetnost. (Inžener Ferdo Lupša: „Die Nordpolsphinx oder Frage der modernen Nordpoliorschung") je naslov knjigi s prav prijetno pisavo ter z nekaterimi zemljevidnimi skicami, ki je izšla v tiskarni in založni knjigarni Dragotina Hribarja v Ljubljani (1903). Cena ji je K 3. — S to zna¬ menito razpravo si je avtor pridobil obče in vsestransko zanimanje med vsem izobraženim ljudstvom, kajti ni je bilo doslej knjige, ki bi popisovala zgodovino in prirodne razmere ter semkaj spadajoča vprašanja arktike tako razum¬ ljivo in temeljito. (Mimogrede bodi rečeno, da se bavijo s to knjigo mnogi znanstveni listi, ki prinašajo povprek več ali manj obširna poročila). Vse delo je razdeljeno v dva glavna dela. Prvi govori o zgodovini arktičnih ekspedicij prve dobe naprej do današnjega dae. Tu se čita prav na¬ tanko o zaslugah velikih mož kakor o kapitanu Pariyju, kapitanu Rossu, kapitanu Franklinu, Weyprechtu in Payerju, Nordenskjoldu, de Longu, Nanzenu, inženerju Andrfesju, princu Luegu Sa¬ vojskem, vojvodu Abruzzov, kapitanu Sverdrupu, inženerju Pearyju itd. Zatem razpravlja vpra¬ šanje arktičnih zasledovanj vobče kakor speci- jalno. Prav živahno in podrobno razlaga neka tere novejše projekte in presoja s čilim duhom nevarnosti, ki prete zasledovalcem arktike kakor antarktike. Posebno interesantna je razprava o zasledovanju z zrakoplavom, podmorskim čolnom ter o porabi brezžične telegrafije pri takih pod¬ jetjih. Na podlagi rezultatov lastnih predštudij dokaže inžener Lupša prav jasno, da je mogoče edino le na podlagi polarnega toka, ki drvi od izhodne strani severne pole preko najvišjih širin do zahoda, najlažje razkriti mnogotere važne nevarne skrivnosti. Končno pa oriše avtor tudi še svoj lastni projekt ekspedicije katero bi imel ta polarni tok peljati s svojo neizmerno naravno močjo, — ki je že tudi povzročila zaradi na pačnih prejšnjih teorij, kakor uči zgodovina, I mnogoštevilne negativne rezultate, v nepoznane J kraje polarne sfinge. S to knjigo smo pridobili v literaturi velevažno znanstveno delo, inžener F. Lupša pa si je utrdil veljavo med sodobnimi naravoslovci in učenjaki. — Knjiga se naroča pri Drag Hribarju v Ljubljani. Kemična pralnica naznanja, da je prevzel w zbiralnico g. Josip Pokorn v Celju Rotovška ulica št. 15 ter sprejema v kemično pranje in snaženje raznovrstne moške m ženske obleke, kožuhovino, rokavice, ročna dela, vsake vrste pregrinjala itd. Delo se točno in solidno v teku tedna izgotovi. Cene in druga pojasnila se izvedo v zbiralnici brezplačno. ( 488 ) 3-1 Za obilno porabo se priporoča H. Volk kemična pralnica v Šoštanju.. 564 Razglas. Razpiše ae zniževalna dražba zgradbe no¬ vega gospodarskega poslopja pri župnišču pri Sv. Pankracu na Gornji Ponikvi. Vse delo je proračunjeno na K 9.400. Načrt, podrobni proračuni in stavbinski pogoji so na ogled pri županstvu Velika Pirešica kot načelništvu cerkvenega konkurenčnega odbora. Dražba ae vrši dne BO. decembra 1903 po¬ poldne ob 1 uri na licu mesta na Gornji Ponikvi. Položiti se mora pred dražbo 10% varščine. Cerkveni konkurenčni odbor Velika Pirešica dne 12. decembra 1903. (479) 2—2 Načelnik: Jernej Štefančič. Št. 1381. (483) 1 Učiteljska služba. Na trorazredni ljudski šoli v Sv. Florjanu pri Doliču se namesti učiteljska služba z dohodki III. krajevnega razreda. Pravilno opremljene prošnje se imajo po¬ stavnim službenim potom vložiti do 15. januarja 1904 pri krajnem šolskem svetu v Sv. Florjanu pri Doliču, pošta Mislinje (Missling). Krajni šolski svet Konjice (483) l dne 11. decembra 1903. Proda se oziroma da v najem za dobo 5 do 6 let lepo posestvo v Hrastovcu, Sv. Briz, občina Skale pri Velenju. Posestvo je oddaljeno od Velenja % ure, leži v bližini premcgokopov D. pl. Lapp; je torej tudi pripravno za vzdrževanje gostilne, kakor tudi za usnjarijo, ker se je ista tudi poprej mnogo let tukaj izvrševala. Posestvo obstoji iz novozidane, enonad¬ stropne hiše, kozolca, svinjaka marofa in usnjar- nice; nadalje spada k posestvu 3 hektare njiv, 1% hektara travnikov, zasajenih z mladim sadnim drevjem, 50 arov vrta, 1 hektar pašnikov, 11 »/a hektara gozda. (486) 3—1 Pri vinogradu je lep hram, in v bližini posestva jako dobra, tekoča studenčnica. Pogoji prodaje, kakor tudi najemnine so jako ugodni in se naj b agovolijo re fiektanti tozadevno vprašati naravnost pri posestniku Martinu Šuster-ju v Mozirju. Alojzij Voglar ^ »Svoji k svojim!“ Delavnica za vsa cerkvena dela * KONRAD SKAZA • St. Ulrieh, Gr 6 d en, Tirol. s© priporoča za izdelovanje ©osa© svetnikov, altarjev in vseh v to stroko spadajočih del. ©e©©©©©©©©© Za vsa naročila originalne fotografije mojih del. Spričevala na zahtevanje. (35) 12-12 ©©©©©©C Za vsako slovensko naročilo <3090099 O-od 100 K-g g umetno rezljano razpelo zastonj_ ^ oe©Ge&©c©e©&©©©©©© ©©©©©ooo©©©©©©©©© ^ r v w • v v Službe iseem za portirja,, hišnika,, paznika ali pisarja. Silvester Ulaga, c. kr. orož. postajevodja v pok. ( 285 ) i Št. Vid pri Planini. Lep cesarski žrebec 11 let star, kostanjeve barve, kateri se sme spuščati ter zna dobro, težko voziti in delati' — je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vpraša naj se pod šifro: restante, Celje ., „Bapfist u , poste (476) 2-1 Zelo okusna pijača je