Naša Minka na Gorenjskem.
4                                          •               Spisal Juraj Pangrac. ¦                                      v     "         '   '
/^sgfe«       az ne.morem vseniu kaj, dekle pa zdaj v velikem delu
/^,^^^^m»\    ne dobim'nikjer; kaj  bo?" je tarnala  trudoljubna naša
^uu^Z^^^Sj         mama dannadan. Pa smo ji rekli: „1, kaj bo!  Po staro
\ ^* • M         mamo pišemo na Gorenjsko,  in pride za nekaj tednov
Nt^aL        dolrpa bo!" In gospodična Angela, ki tako rada kuje
^¦nn«<M^^^__   pesemce, je sedla k mizi in napisala stari materi pismo:
»Dovolj imamo jela,                               na cesto zahaja              "•
*    ,                 črez glavo pa je dela:     ¦                       Pridite že skoro
Kulia, peka,                                  „         zibat našo Doro,
Dora veka,        .     '                           -    čuvat Minko, da ob ploti
Minka uhaja,            *     ;         ,              jenesreča ne zaloti!"        .                           *¦
Pismo smo prebrali trikrat, ga zapečatili in oddali na pošto.  -Crez :     ¦ teden dni pa smo dobili odgovor — za staro mater je pisal stric Janez:
,,Ne bo nič! Stare matere ne damo dol, nirrta potem kdo gospodinjiti. , Vi ložje dobite doli deklo, ki Vam pomaga delati, kakor pa mi tukaj kako ",, tako, da bi nam  umela gospodinjiti.  Ce ste pa  dol težko, pa prldite  gor: bo pa eden za gospodarja, drugi za gospodinjo; ta bo branil muham,'drugi. pasel putke; prvi žvižgal rakom, drugi godel pajkom!..."
„ Oh, taki so! Zdaj se pa še norčujejo, jaz imam pa toliko dela, da ne -'   ¦ morem in ne morem zmagovati,": se je. hudovala.naša mama.   A ni se ji x   bilo  treba jeziti,  zakaj stara. mati je znala  ustreči-doma zetu in obenem priskočiti tudi  hčeri v pomoč", komaj smo pismo prebrali, že stopi v naše      ,
zacudenje stara  mati v šobo. :nPo- Mihko- sem:*prišla,^pojdezmenojVna'* '  Gorenjško," sd bile njene -prve besede. In nič;ni pdmagala.-dasKsmostari materi še tako prigovarjali, naj ostane vsaj tedenrdrii pri naš;'drugi dan se' je že poslavljala in šla nazaj na Gorenjsko; s, seboj'*pa je vzela tudi našo Minko, našo Minko nagajivko; ki-tako. rada uhaja na cestb.-kjer skorp vedno* drdrajo  in ropočejo  nagli in težki vozovvter nam  napravlja s tem toliko
nepri-jetnih, skrbi polnih uric- *   -..              '-   '     *¦'¦-¦ "''3 "'¦¦'¦   '¦•"  ' ' :-    ;
.     Šla je torej Minka na'Gorenjsko! ;.Stara- mati: je/tako odredila: »Zakaj; bi ne šla?" je rekla, ko smo se le branili, dane.damo Minke z njo/,,Zakajš bi ne šla?" je rekla. nGor bo tekala po trati in se igrala.z Beftko in Franeko;.-stric.Janez jo bo. Gdvedel v hlev k živini in ,ji;ppkazal:;žrebieka y kotu, jis ujel zajčka, tistega z rdečimi oemi, v nedeljo pa-.pojde z njim> kvmaši v    . Radovljico. In pestovala bo muciko in trosila golobcem-zrnjaJln.jančke bo pasla in gledala na planine . . ."   • .'                     «   ,             ~ •   "   *  .     ", <-'
Pri zadnjih  besedah je stara mati zavzdihnila globoko  in pogledala nekam otožno predse, kakor da bi ji spomin na planine obudij v srcu nekaj žalostnega, skelečega, nato pa _je naglo, s prejšnjo živahnostjo rekla: ,,No,t zakaj bi ne  šla   Minka z menoj, vprašam  vas, ji bo  mar kaj  hudega na. Gorenjskem?"                                                  .       .    ,                                   '
Pa mi smo se še branili in pravili stari materi,da-je Minka vendarle le premajhna, da bi šla z doma; tožilo se ji bo po domu in jokala bo; utegne kam zaiti, v potok na priliko in bi utonila . ..
A stara  mati je  ovrgla vse  naše ugovore iivodločila naposled: ,,Po      . Minko sem  prišla, zato pojde z menoj, pa je mir besedi."    In ko  je tudi Minka pritrdila, da gre rada, smb se pa vdali drugi, samo mama <naša je še premišljala: ,,Kaj  pa, ko bi se Minki, ki vse obleze,  vendarle'utegnilo prir ¦petiti kaj hudega!" je omenila stari materi.   A ta je rekla odločno: ,,Minka je majhna, a je pametna; z menoj gre, pa je amen. Saj imate še Doro doma;, *pa Doro  glejte, kadar vam  bo  dolgčas po  Minki.   Če Minko .vzamem  na Gorenjsko, prebijete že brez dekle, drugače  pa ne; zato ne čenčajte več o tej reči ne tako — ne tako';  Minka gre z menoj, tako je ždaj odločeno." •
Odžlinaj je  že čakal voz, ki popelje  našo Minko, nagajivkcna.Gcb" renjsko. I<o je bila praznično  oblečena, jo je prijela stara mati za roko in ¦   ji rekla: ,,Minka, zdaj gremo!"                                    , .
,,Zdaj gremo!" je ponovila Minka. >A ko so se odprle duri, se ji je * nekaj čudnega .zazibalo v drobnem. njenem srčecu, in pogledala je po nas plaho in zavpila mehko, boječe: ,,Jaz ne grem na Gorenjsko!" In<mama jo je morala zdaj vzeti-v naročaj. Minka se -ji-je ovila okrogvratu in. zaihtela: »Mama, jaz ostanem doma . . ." Tedaj pa je sedla stara mati na voz>.in zavpila: ,,Minka, pa doma ostani!" In skoro bi že; pognal. voziiik, in stara mati bi se brez Minke odpeljala na Gorenjsko, pa Minka se je. zopet pre- ¦ mislila in se na'mamino prigovarjanje vdala. ,,Mama, pa. grem vseeno na Gorenjsko," je velela. Posadili smo jo zdaj naglo na voz. »Pa pridite kmalu za menoj, mama in atek! Pa prav gotovo in Doro prinesite s sebbj," je se naročevala, -ko jo je stara mati varno. stisnila in privila k sebi na vozu. ¦'                                                                                   ¦ "         .                                                                                             ''                                                                                                                               1 *
& j         A         J -o_____                                                                                       ,
Zdajci poči hlapec z bičem. nZ Bogom! Srečno!" smo še enkrat zavpili v slovo, in voz je oddrdral. Tudi Minka je zaklicala: nZ Bogom! Srečno!" in mahala z ročico v slovo. A pri ovinku se je obrnila v naročju stare matere čisto nazaj in zavpila v strahu: ,,Mama, mama!" ter sklepala ročice kakor da prosi: BNazaj  nazaj!"  A tedaj je že izginil voz za hribcem.
II.
Minka se ni mogla dolgo utolažiti. ,,Obrnite, domov grem, ne grem na Gorenjsko," je hitela venomer. Pa stara mati ji je odgovarjala: ,,Nič ne boš hodila zdaj nazaj, mama pa ata prideta kmalu pote, in potem greste vsi skupaj domov." In da bi jo potolažila, ji je šepnila na uho: ,,Pa če boš danes prav pridna in ne boš več jokala, pa ti kupim cukrčka in fig in pa lepo, lepo rožasto oblekco."
Minka ni marala ne za lLpo, lepo rožasto oblekco, ne za sladki cukrček in fige; njeno srce je le hrepenelo po domu; zato so govorila vedno in vedno njena usta: ,,Domov grem, obrnite; ne grem na Gorenjsko!" In ko so se pripeljali v Radovljico, in je stara mati res kupila prelepo rožasto oblekco ter cukrčka in fig in še maslenih žemeljc povrhu, se je Minka vendarle pomirila in ni silila več nazaj. In ko ji je stara mati rekla: nZdaj pa ne boš več jokcala, Minka, kaj ne, da ne, saj si pridna," so ji iznova zaigrale solze v očeh in skoro bi zopet zajokala na glas, zakaj na dom ni mogla pozabiti, a je s silo zadušila solze in hrepenenje srca ter odgovorila: ,,Zdaj bom pridna." Tako je odgovorila, a vseeno so še žalostno gledale njene oči predse na prelepo pisano oblekco in fige in cukrčke, in nič več ni govorila.
Ko so se pripeljali v Vrbnje, na dom strica Janeza, se je najprej spri-jaznila z Bertko, ki je njenih let, potem s Francko, ki že hodi v šolo, nato šele s teto, stricem, z deklo . . . Vsem je podala drobno roko in voščila: ,,Dober dan!" Teti pa je še zaupala: ,,Prišla sem gor, pa dolgo ne bom tukaj."
,,O, zdaj boš kar naša," ji je odgovorila teta.
,,Naka, domov pojdem. Pridejo kmalu gor ata in mama pa Dora, in potem gremo vsi skupaj domov," je rekla nato važno Minka. In dobra teta je menda videla Minki v srce, pa je rekla: BLe mirna bodi; saj če ne pri-dejo kmalu pote, bova pa pisali, pa bodo prišli, če ti bo le dolgčas."
„0, tetka!" je vzkliknila vsa srečna Minka in nič drugega ni rekla, pa jo je vendarle umela dobra tetka . . .
Namah se je naša mala Minka vsem prikupila, zlasti še teti. »Ti Minkec ti moj!" jo je božala po licih, pa ji dala belega kruha, namazanega s sirovim maslom.' Minka jo je hvaležno pogledala in ji rekla: ^Tetka, rada vas imam." —
nPa zakaj? Zato ker sem ti dala kruha?" je vprašala teta.
In Minka je odgovorila odkritosrčno: nNe vem, zakaj; samo to vem, cla vas imam rada."
Tudi zdaj jo je teta umela, in od tega trenutka sta si bili posebni prijateljici . . .                                                                                     (Dalje.)
r ¦    ¦     -     ¦     *^
C= Težka naloga =c]