■a-ie-iji; ne.; 10-Po iji n-itr U-
Naslov — Address
NOVA DOBA
6117 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Napredek J. S. K. JedDote ni
odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnoso ve-ž.ji meri od naie agilnosti.
T.
[r*
>j-ki." oc J^-
Entered as Second Class Matter April 15th, 19I2G, at The Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage. Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 1917, Authorized March 15th, 1925.
«0. 42
ŠTEV. 42
CLEVELAND, 0„ WEDNESDAY, OCTOBER 19TH 1932 — SREDA, 19. OKTOBRA 1932
VOL. VIII.
LETNIK VIII.
ft'STVENE IN DRUGE * SLOVENSKE VESTI
re-
lO-J
■ki
ir:
io-
ni,
iill
ženska veselica ženskega
,,Jštva Zvezda, št. 170 JSKJ v
llCagu, 111., se bo vršila v so-
22. oktobra zvečer v šolski
,,0rai'i na S. Lincoln Ave. in
i' 22d St. Agilno društvo
'®2da obeta posetnikom naj-
'«o postrežbo in izborno za->Vo,
4
Slovenskem domu na Ir-
Ave. v Brooklynu, N. Y„
0 vršila v soboto 22. okto-
'a jesenska prireditev društva
j' *0 JSKJ. Na programu bo
s; izborna postrežba v vseh
h in prijetna domača za-5va,
venia dvorana v Jolietu, ’bo na večer 29. oktobra podi ‘»če velike zabavne priredi-’ katero bo aranžiralo društ-. • 66 JSKJ, ki je znano po rnih in zabavnih točkah svo-Prireditev.
j).
artinovo veselico bo priredi-^uštvo Zvon, št. 70 JSKJ v Cagu na večer 12. novembra.
'e * bo Martin dan poprej po-11 Ji krstiti, se bo baje krstilo ir#ti večer.
Ve kratki š a 1 o i g r i bosta J^li dramsko sezono društva S1 Cankar v Clevelandu v ne-23. oktobra. V časih kot . ®odaj potrebujemo bolj kot ’T* prej nekoliko smeha in Vedrila. Igri se bosta vršili ^Venskem Narodnem Domu Clair Ave. popoldne in _^Cer- Po večerni predstavi PT^es in prosta zabava.
#
3 obisku v Clevelandu se je . preteklo soboto Mr. John k°vič, predsednik Hrvatske i^slce Zajednice. Mr. Butko-'ie tudi član JSKJ.
*
V
. Uredništvu Nove Dobe sta n^ed nekaj dnevi oglasila Mr. Louis Banič iz Indiana-člana tamkaj šnega dru-t. 45 JSKJ. Pri tej priliki J)rišla na razgovor tudi 14. v ,a konvencija, ki je ostala f*iku v prijetnem spominu; ^Cllla in trdo delo sta pozab-toda gostoljubnost tam "^ih Slovencev ne bo nikoli.
j V j	*
| j današnji izdaji je ponatis ? del lepe črtice “Adan
'thk enstvo’” '10 Je za sep'
k^ko številko “Ljubljan-ivv; Zvona” napisal največji J jslovenski pesnik Oton Žu-slovenska literarna av-eta prve vrste, mož zrelih svetovnega obzora in iz-
■ 2be. Nanaša se na našega enca Louisa Adamiča, ki
^ s svojimi spisi že uveljavil
)(j, ameriškimi pisatelji, pa
novejšo slovensko lite-
'(!l0 v Sloveniji in na arneri-
Slovence. Spis je - vreden,
;f ž ga. s premislekom prečita,
L vsebuje prave bisere in
s ,g° zlatih naukov. Tudi mi v p
rj^L a s i potrebovali nekoliko ega in svežega Adamiče-ttj0v , °Ptimizma, vere v našo
■ ln v lepšo bodočnost dežele, smo si izbrali za novo
L.vin<>, tudi mi bi se morali domisliti, da smo, kakor Slovenci in Amerikanci. f|a *
iltt ^Per’s Magazine prinaša v A(ja rski izdaji zelo lep opis ^^čevega prihoda v Slove-jL tamkajšnega bivanja. 'ajV.’ ki obvladajo angleščino, ^ 1 Prečitali tisto črtico; po-‘i.° Priporočljiva pa je za na-u rojeno mladino.
Ib,
Slov
t)v
paivi
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
STAROSTNA PENZIJA v državi Colorado je ustavna. Tako je nedavno odločilo distrikt-no sodišče v Denver ju. Legislature države Colorado je sprejela postavo za obligatno starostno penzijo leta 1931; ta postava je nadomestila postavo o prostovoljnem zavarovanju za starost iz leta 1927. Nasprotniki obligatnega starostnega zavarovanja so napadali novo postavo kot neustavno. Distrikt-no sodišče v Denver ju je zdaj odločilo, da je obligatno starostno zavarovanje ustavno in da je prva dolžnost vlade skrbeti za ljudstvo.
V MESTU NEW YORK je tretjina delavcev ali okoli 1,150,000 oseb brezposelnih. Pred letom dni je bilo brezposelnih okoli 800,000. Iz javnih in privatnih virov se potroši mesečno okoli štiri milijone dolarjev v podporo brezposelnih družin, vendar to je še vse premalo, ker brezposelnost vedno narašča. \
ZASTOPNIKI United Mine Workers unije in operatorjev so se sešli v New Yorku na konferenci, ki se je bavila z zahtevo operatorjev, da se premogar-jem na poljih trdega premoga znižajo plače od 20 do 30 procentov, toda konferenca ni prišla do nikakega zaključka. Zdaj ima zadevo v rokah odbor dveh zastopnikov, katerih eden re-prezentira operatorje, drugi pa premogarje. Ta ,odbor ima 90 dni časa, da pride do sporazuma.
s
% s
V STAVKOVNEM okrožju v južnem Illinoisu je dne 14. oktobra neki miličar ustrelil 44-letnega premogarja 'Andreja Ganesa. Takoj nato je bilo v mestecu Tovey Zapriseženo zaporno povelje za polkovnika R. W. Davisa in kapitana C. J. Meachama, ki poveljujeta 500 miličarjem, kateri patruljirajo stavkovno okrožje. Nadaljna poročila javljajo, da sta bila obstreljena Frank Kmet in Andrew Krechnyat, prvi nevarno, drugi lahko. Kmet je po vsej priliki Slovenec.
PODATKI 0 POŠTNI HRANILNICI
Zadnje čase prihaja v uredništvo vedno več vprašanj glede poštne hranilnice oziroma hranjenja denarja v poštni hranilnici. Nižje navedene informacije na.f torej služijo v odgovor na nekatera v zadnjem času došla vprašanja o poštni hranilnici, obenem pa služijo v pouk tistim, katere bi morda stvar zanimala.
Vsaka oseba, stara 10 let ali več, lahko otvori hranilni račun ali vlogo na zvezni poštni hranilnici, pod pogojem, da že nima take vloge na poštni hranilnici. Vsakr oseba more imeti le en hranilni račun. Poštne hranilne vloge se ne morejo nalagati na imena tvrdk. Oženjen moški ima lahko lastno hranilno vlogo v poštni hranilnici docela neodvisno od žene; istotako ima lahko omožena ženska lastno hranilno vlogo v poštni hranilnici neodvisno od moža.
Hranilna vloga se lahko začne v poštni hranilnici z enim dolarjem ($1.00). Prejemajo se vloge le v dolarjih (brez centov.) Posamezne vloge se potrjujejo s posebnimi poštno-hranilnimi certifikati, ki se glasijo na 1, 2} 5, 10, 20, 50, 100, 200 ali 500 dolarjev. Nobena- oseba ne more imeti na poštnohranilni vlogi več kot $2,500.00. Edino narasle obresti smejo presegati to vsoto.
Vsak vložnik zamore iz poštne hranilnice vsak čas vzeti vso svojo vlogo ali del iste obeilfttn.Z naraslimi obrestmi. Denar še zamere zahtevati le od tistega poštnega urada, kjer je bil naložen. Izplačilo denarja se more zahtevati osebno ali potom pošte, v gotovih slučajih pa tudi potom zastopnika.
Zvezna poštna hranilnica plačuje na vloge dva procenta (2%) obresti letno, to je za vsako celo četrtletje pol procenta. Obresti od obresti se ne plačujejo, lahko pa vložnik zahteva izplačilo naraslih obresti in jih naloži kot vlogo (seveda le v celih-dolarjih in ne v centih), nakar se bo tudi od tiste vsote računalo obresti.
Ako se vložnik preseli iz področja enega poštnega urada v področje drugega poštnega urada, zamore se njegov poštno-hranilni račun premestiti, to brez vseh stroškov ali izgube obresti.
Glede poštno-hranilnih vlog je zajamčena stroga, tajnost. Nobena oseba, ki je v stiki s poštno službo, ne sme povedati imena nobenega vložnika niti vsote, ki je zanj naložena
Poštno-hranilne vloge ne sprejemajo vsi poštni uradi, ampak le tisti, ki so v to pooblaščeni od zveznega poštnega departmenta. Vsekakor so taki poštni uradi v vseh večjih krajih širom republike.
Za osebe, ki žive v krajih, kjer lokalni poštni uradi niso pooblaščeni sprejemati hranilne vloge, je poskrbljeno, da potom lokalnega poštnega urada odprejo hranilno vlogo na. najbližjem poštnem uradu, ki je v to pooblaščen. Kdor živi v kraju, kjer poštni urad ni obenem poštno-hranilni urad, naj vpraša lokalnega poštarja kje je poštni urad, ki sprejema hranilne vloge, nakar mu bo poštar dal tiskovino (Form PS 300b), katero vpričo poštarja izpolni, nakar jo poštar podpiše in odpošlje. Ta listina tvori aplikacijo ali prošnjo, da se dovoli dotičniku odpreti poštnohranilni račun na drugi pošti potom lokalne pošte. Denarja se s to listino ne pošlje nikakega. Ko pride na poslano listino odgovor in dovoljenje za otvoritev pošt-(Dal]e na 2. at rani),.
PRODUKTI PONIŽANIH
Vsi vemo, dasi malokdaj na to mislimo, da krasna svila, v katero se oblačijo bogate in tudi nebogate dame, ki ima odlično mesto v kraljevskih sobanah in odličnih svetiščih, prihaja od nič kaj lepe gosenice svilo-prejke. Malokdo pa ve, da stari, raztrgani čevlji, ki se smatrajo za skrajno! zavržene in ponižane predmete, prispevajo k dišavam, ki so cenjene v sobah in oblačilnicah modernih dam. Kakor se čudno sliši, vendar je resnica, daj se lepodišeči jazminov parfumi po gotovem procesu dobiva iz, usnjatih odrezkov čevljarskih tovarn in iz starih čevljev san^jh.
Pot k temu je pdkazal kemist Joseph Michelman, ki je bil leta 1896 rojen v mestu Lancaster, Pennsylvania: Njegov oče je bil prodajni agent za neko tovarno čevljev ter je pri neki priliki napram sinu-študentu omenil, koliko usnjatih odrezkov se vsako leto; zavrže, kei jih ni mogoče s pridom izkoristiti. Iz takih usnjatih odrezkov so se do takrat izdelovala umetna gnojila in, deloma tudi lep. Tozadevni uspehi pa niso bili zadovoljivi, posebno, ko se je izkazalo, da je gnojilo, izdelano iz gotovega barvanega usnja, rastlinam škodljivo. Mladi dijak je začel o tem raz mišljevati in delati poskuse in pronašel je, da sp ‘1Z usnjatih ojdrezkov in iz zadeni h starih čevljev pridobi najrazličnejša snovi.
Po zamotanih kemičnih procesih je Michelman dobil iz starega usnja eno najfinejših trajnih zelenih barvil, neko iodinu podobno razkuževalno sredstvo, neko važno snov, ki je ne* obhodno potrebna v fotografski industriji, neko kokainu sorodno omamljivo sredstvo, strup za rastlinske škodljivce, itd. Nekatere teh snovi so se dozdaj pridobivale iz drugih predmetov in proces pridobivanja je bil jako drag.
V kratkem članku je nemogoče navesti v podrobnostih vsa Michelmanova odkritja v praktični izrabi usnjatih odpadkov in starih, zavrženih čevljev. Toda že ta kratek izčrpek kaže, koliko porabnih predmetov vsak dan v naši nevednosti brez potrebe zavržemo in koliko ugodnih prilik še čaka brihtne in podjetne mlade ljudi v kraljstvu moderne čarovnice -■-kemije.
VRTNARSKI NASVETI
VOLITVE KONGRESA IN PREDSEDNIKA
Dne 8. noyembra bo ljudstvo izvolilo ne le predsednika, marveč tudi tretino senata in vse člane poslanske zbornice (House cf Representatives). Dasi se pozornost naroda največ obrača na predsedniške volitve, kongresne volitve niso nič manj važne in ne bi smele ostati v ozadju splošnega zanimanja.
Saj po ameriški ustavi predsednik in kongres sta enakovredna dela ameriške vlade. Predsednik Združenih držav predstavlja eksekutivno oblast, kongres pa zakonodajno. Res je, da energičen predsednik utegne imeti velik upliv na zakonodajo, ker on je vodja svoje stranke in ima pravico veta (odklonitve odobre-nja sklenjenega zakona). Na drugi stran) kongres je oni del, ki predlaga in sklepa nove postave. Senat ima celo pravico odobriti ali odkloniti mnoga predsednikova imenovanja in druge odločbe. Borba senata proti Wil-sonevi Ligi narodov in odklonitev Hooverovega imenovanja Parkerja za. sodnika vrhovnega sodišča služijo za ilustracijo v to svrho.
Vsi finančni zakoni morajo izvirati iz poslanske zbornice, od keder prehajajo na senat, ki na to c njih razpravlja. Ustava sploh daje oblast kongresu, da nalaga davke, sklene posojila, regulira trgovino z inozemstvom, kuje. denar, kontrolira priseljevanje irt naturalizacijo itd. Ustava tudi daje kongresu izključno oblast za napoved vojne.
Razvidno je torej, da toliko kongres kolikor predsednik odločujeta smer ameriške vlade. Kongresne volitve so zato ravno tako važne kot predsedniške.
Malokdaj v ameriški zgodovini je vlada Združenih držav bila poklicana reševati toliko težkih problemov kakor danes. Tu ie na primer vprašanje oživljenja industrije, odpomoči za nezapo-slence, krize poljedelstva, znižanja vladnih stroškov, vžakonitve sccijalnih postav, novih davkov in končno zamotano vprašanje prohibicije. Izmed drugih vprašanj naj še navedemo ono evropskih dolgov, pripoznanje Sovjetske Rusije in razorožitve. Jako važno za volilce je, kako stališče zavzemajo kongresniki v teh in enakih vprašanjih.
Senatorji Združenih držav se sedaj volijo potom direktnih volitev ljudstva. Poprej so bili izvoljeni od državnih legislatur. Vsaki dve leti se izvoli ena treti-pa senatorjev. Senator je izvoljen za dobo šest let in se tako senat obnovi za eno tretino vsaki dve leti. Vsaka država brez ozira na svoj obseg ali prebivalstvo je zastopana po dveh senatorjih.	.
Druga zbornica kongresa, House of Representatives, pa se popolnoma obnavlja vsaki dve leti. število kongresnikov odgovarja približno številu prebivalcev v vsaki državi. Po en član poslanske zbornice prihaja približno na 220,000 prebivalcev. Tako ima država New York 43 poslancev, Pennsylvania 36, do-čim imajo nekatere države le po enega.
Število poslancev se porazdeljuje vsakih deset let na podlagi zadnjega ljudskega štetja. Tako so države Iowa, Pennsylvania, Massachusetts in druge zgubile po en mandat na podlagi zadnjega ljudskega štetja, dočim je California pridobila kar devet mandatov, Michigan 4, Texas 3, New York 2 itd. Države, kjer živi malo tujerodcev, bi hotele, da se šte-(Dalje na 2. strani)
Neij
Je
POBEGNITI IZ J ECE je skušalo večje število jetnikov preteklo nedeljo v Montgomery, Alabama. Stražniki so jim to preprečili. Pri tem je bil eden jetnik ustreljen do smrti, 23 pa ranjenih. V zmedi je pobegnil samo eden jetnikov.
S
CANADSKA VLADA je te dni objavila določbe nove carinske postave, ki bodo zmanjšale ameriški eksport v Canado za približno sto milijonov dolarjev letno. Prednost bodo imeli izdelki iz Anglije in drugih angleških domini jev, ki bodo prihajali v Canado carine prosto.
PREDSEDNIK HOOVER se je preteklo soboto na svoji kampanjski turi oglasil tudi v Clevelandu. V mestnem avditoriju, kjer je govoril, ga je poslušalo kakih 30,000 oseb.
CARINSKI URADNIKI kot zvezni cenzorji so preteklo spomlad zaplenili pošiljatev knjig Decameron in Married Love, ki je bila namenjena nekemu knji-gotržcu v Minneapplisu, češ, da so knjige nemoralne. Knjigotr-žec se je s pomočjo organizacije National Council on Freedom (Dalje na 2. strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani je bil imenovan dr. Ivan Vrančič, do-sedaj apelacijski sodnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Dosedanji načelnik Sokola Jugoslavije Ivan Bajželj je podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan Miroslav Ambrožič, ravnatelj Delniške tiskarne v Ljubljani.
Jesenska salata, vsakemu poznana endivija, mora biti lepo rumena, da spada na mizo. Navadno se ta salata “vbeli” na način, da se listje skupaj zveže za nekaj dni, da notranjost ne dobiva svetlobe. Isti ali še boljši uspeh še doseže, če se endivijo kar na gredi za približno pol-Čevlja na debelo pokrije s suhim drevesnim listjem. Pod listjem endivija navadno porumeni v enem tednu ali prej. Predolgo ne sme biti pokrita, sicer prične gniti, zato se jo naj sproti pokriva toliko, kolikor jo je treba za porabo. Endivija, katero nameramo spraviti za zimo, ne sme biti pokrita ali povezana.
Nekatere cvetlice, katere sicer gojimo kot enoletnice, lahko posadimo v lončke za na okno, na primer z a j e k e > Osnapdragc*n), kalendule, petunije, verbene in celo turške nagelje (marigold.) V ugodnih razmerah nas za to delo nagradijo z obilico zimskega cvetja.
Na seji Lige narodov je bila 27. septembra razprava o sporu med jugoslovansko in avstrijsko železniško upravo glede železniških prog od avstrijske meje do Dravograda in glede proge Velenje — Zlata voda. Svet Lige narodov je sklenil, naj se obe stranki še enkrat skušata neposredno sporazumeti, šele po šestih mesecih bo svet sklepal o tem ali naj posreduje.
V Krškem je dne 28. septembra umrl profesor Milan Mencinger, sih odvetnika in pisatelja dr. Janeza Mencingerja. Med dijaki je bil zelo priljubljen, med kolegi pa vsled svojega znanja visoko cenjen. Rojen je bil leta 1872 na Bledu.
Okolico škocijana je hudo pr;-zadela suša. žita se ni pridelalo niti za seme, istotako sta skoro popolnoma uničena krompir in koruza.,,Sadja j,e bil^ malo. Vinograde je spomladi oklestila toča in kar je ostalo, je uničila peronospora. Na splošno vzeto je uničenih do 85 procentov skoro vseh pridelkov.
V mestno zastavljalnico v Ljubljani so nedavno vlomili drzni svedrovci, navrtali jekleno blagajno in odnesli iz nje okrog 35,000 dinarjev.
VSAK PO SVOJE
Znanega tovarnarja Edmunda Kocbeka v Kranju so v nedeljo 23. septembra, ugrabili neki neznanci, naka<r so ga pripeljali v ljubljansko bolnico za duševno bolne. Ko se je tovarnar Kocbek vozil z avtomobilom med Šenčurjem in Brnikom, namenjen pose-titi svojega brata v Mariboru, je naletel na neznan avtomobil, ki je stal preko ceste. Okoli avtomobila je bilo pet moških in vse je kazalo, da se je pripetila kakšna nesreča. Kocbek in njegov šofer sta izstopila, nakar so neznahci obkolili njega in šoferja, in so šoferja potegnili v svoi avtomobil, dočim je v Kocbekov avtomobil stopil njihov šofer in so se nato odpeljali proti Ljubljani. Šoferja so v Ljubljani oddali na. reševalni postaji, Kocbeka pa so odvedli na opazovalni oddelek splošne bolnice. Po par dneh so odšli v Ljubljano posredovat v bolnico nekateri člani občinskega odbora, med njimi kranjski župan Pirc in odvetnik dr. Kimovec, ki so izposlovali, da so Kocbeka izpustili. Z zapleteno zadevo se bo pečalo državno tožilstvo.
V občinskem uradu na Suhoru pri Metliki je nedavno nastal požar, ki je uničil precejšen del arhiva in banovinskih taksnih mark. Ogenj je bil kmalu udu-šen.
V Starošincih je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje zakoncev Pehar. Požar je nastal vsled pokvarjenega dimnika.
Na Brodu pri Logatcu je zgorela žaga Gabriela Oblaka. G?.-silci so komaj rešili zraven stoječo strojnico, škoda bo delne krita z zavarovalnino.
(Dalje na 2. strani)
V zanimivi črtici “Adamič in Slovenstvo” je naš pesnik Oton Župančič zapisal med drugimi tudi sledeče:
“Pri nas je puščoba estetska dogma, in dolgočasno pisanje velja za modrost. In tako se toliko naših pisateljev mota in mota po nekakšni skrivnostni megli in ne vidi iz nje, in ubogi čitatelj ne vidi vanjo in ne najde vanjo — a to je pri nas globokoumje.
“V to našo večno slovensko revo in žalost zazveni nenadoma smeh! Slovenski smeh iz Amerike, Adamičev smeh. Ali bi si ga bil ohranil, da je ostal doma? Ne vem. Težko. Meni se je zdela včasi vsa naša literatura kakor stokanje nadložnega starca, ki se premetava po škripajočem ležišču in mu na nobeni strani ni bolje. Tisti osebenek, ki je ležal na smrtni postelji, se je vsaj spomnil: ‘Nak, na levi strani pa že ne bom umrl!’ se obrnil na desno in izdihnil.
“Prešeren se je znal poredno muzati, smehljati, nasmihati, po-smihati in zvonko smejati; Levstik se smeje na vse zobe, Aškerc se krohoče na vse grlo, iz trebuha včasi, da je že kar nespodobno; Kette še po fantovsko, hudomušno in veselo, Cankar že ironično porogljivo, Murn brit-ka in bolno ... tu nekje je zbolel naš smeh, danes ga je malo ali nič, izginil je iz naše knjige, kakor da si pri črni maši in liber i.
‘‘človek pa ne more živeti brez smeha, narod ne more prebiti brez smeha, književnost brez smeha tava po temi, se bije v ozki, zadušni zagati.”
Gornje besede, ki jih je napisal naš največji živeči pesnik, bi si, včasi tudi mi ameriški Slovenci smeli nekoliko k srcu vzeti. Kaj nam pomaga vsa cmeravost, vse jokanje in javkanje! Nič. Samo tlači nas in nam pije telesno in duševno zdravje. En sam solnčni žarek je za nas več vreden kot tri mesece megle, en sam trenutek smeha več kot sedem let in sedem kvater jadiko-van ja,.
*
Bližajo se narodne volitve, ki bodo, vsaj zame, izredno zanimive in zabavne. Tisto napeto pričakovanje, kako bodo volitve izpadle, se mi zdi kot opojno vino, ki prijetno razburja. Seveda me izid nobenih volitev ni še na vsej črti zadovoljil, toda še na mar mi ni prišlo, da bi bil vsled tega jadikoval. Večina odloča, in če ta večina ustreli kozla, je pač tega kozla treba položiti* na daritveni oltar demokracije. Američani mi ugajajo, ker so v tem oziru dobri športi. Premagana manjšina nikoli ne joka in ne javka, ampak čestita zmagovalcem, češ, zdaj pa vi fantje pokažite kaj znate! Potem pa si ta manjšina zaviha rokave in se uri v kampanjski in volilni telovadbi za v bodoče. Poražence, ki vsled njim neljubega izida brez konca jadikujejo, prištevajo Američani med kisajoče se pamže.
*
Predsednik je nedavno v enem svojih govorov omenjal tudi krive preroke. Profesija prerokovanja je baš pred volitvami zelo priljubljena in razširjena. Vsak prerok zatrjuje, da je pravi, toda po volitvah se pokaže, da je bilo milijone krivih prerokov, če bi vsi krivi preroki morali plačati davek, bi bil na mah odpravljen deficit v zvezni blagajni.
*
David Lloyd George, ki je kot angleški ministerski predsednik i	Dalj«	na	2.	tirani	_	___
GLAJglPO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanke Katoliške Jednote.
IZHAJA TSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Ntroinina m ilane 7 te letno; ta nečlan« $1.60, ta inotemstvo $t.
OFFICIAL ORGAN
Of Ul«
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
fiubseription for members $0.71 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov us vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VSAK PO SVOJE
VOL. VIII.
NO. 42
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA
Članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote tem potom uradno naznanjam, da sem izročil zadevo glede poroštva glavnega tajnika glavnemu porotnemu odboru v temeljito preiskavo. V okrožnicah sobrata Perdana, katere so bile razposlane na vsa krajevna društva, se me dolži, da glavni predsednik neče zavzeti nikake akcije v tej zadevi, zato naj na tem mestu povem, da sem preti vsakim izrednim sejam glavnega odbora. Predsednik nadzornega odbora je zahteval tako izredno sejo. Časi so preresni in članstvo pretežko plačuje svoje asesmente v različne sklade, da bi jih glavni odbor trošil za izredne seje, in to takoj pc redni konvenciji.
Sobrat glavni tajnik je sedaj pod osebnim poroštvom, s katerim se strinja večina glavnega odbora, in pod tem osebnim po-reštvom ostane toliko časa, dokler mu poroška družba ne odobri bonda, kakeršnega zahtevajo naša pravila.
Vsa zadeva je pa v rokah glavnega porotnega odbora, da isti natančno preišče, zakaj je bila varščina preklicana in kdo je povzročil preklic. V tej zadevi bo glavni porotni odbor izrekel svojo sodbo, glavni predsednik pa čuti, da je storil svojo dolžnost ter se je ravnal po jednotinih pravilih, člen 5, točka 2. Toliko o tem.
V zadnji izdaji Nove Dobe je bilo naznanjeno iz urada glavnega tajnika, da se je sporazumno z glavnim odborom JSKJ prekinilo z. akcijami za zidavo jednotine hiše, to pa radi številnih protestov od strani članstva. Predlog za zidavo jednotine hiše je bil na zadnji konvenciji z veliko večino odobren in sprejet in glavnemu odboru je bilo naročeno, naj v tej zadevi zavzame takojšno akcijo. Ko je glavni odbor vršil svojo nalogo, katere mu je pcverila konvencija, so se pa zunaj brusili bridki meči v obliki protestov. Ker želim, da glavni odbor deluje po volji članstva, kateremu dajejo moč naša pravila, sem glavnemu tajništvu priporočal, da se s to akcijo prekine za toliko časa, da izvemc mnenje vsega članstva. Ta zadeva bo prišla na referendum in splošno glasovanje, kar bo pravočasno naznanjeno iz glavnega urada.
Tukaj je dokaz, da vsem in vsakemu ustreči je nemogoče. Članstvo me obsipa s pismi, za zidavo in proti zidavi. Od ene strani se mi očita, da se ne ravnam po sklepih konvencije, medtem ko se me od druge strani poživlja naj takoj ustavim to akcijo. Da bo ustreženo večini, se mi zdi najprimernejši korak splošno glasovanje.
Z bratskim pozdravom,
PAUL BARTEL, glavni predsednik JSKJ.
IZ URADA PREDSEDNIKA GLAVNEGA NADZORNEGA ODBORA J. S. K. J.
Na izjavo iz urada glavnega porotnega odbora JSKJ (toda izjavo je podpisal samo predsednik glavnega porotnega odbora sobrat Plautz), ki je bila priobčena v št. 41 Nove Dobe z dne 12. oktobra, naj mi bo dovoljeno pojasniti samo toliko, da bo cenjeno članstvo saj nekoliko informirano o zadevi preklica poroštva glavnemu tajniku JSKJ. Da ni sobrat Plautz podal omenjene izjave v glasilo, tudi jaz še ne bi prišel v javnost sedaj Ker je pa članstvu že itak nekoliko znano, naj pojasnim tudi jaz v glasilu JSKJ, da ni resnica kar trdi brat Plautz, da je pred sednik nadzornega odbora o tej zadevi vedel že pred konvencijo, in da je popolnoma molčal do meseca septembra 1932. V izjavi je tudi omenjeno, da se je to storilo in zamolčalo vse to največ radi “osebnosti” do glavnega tajnika, zato naj mi bo dovoljeno v kratkem podati sledeče pojasnilo:
Prvič sem zvedel o preklicu dne 16. septembra 1932 ter sem takoj razposlal brzojavke in potem takoj drugi dan pa ekspresna pisma na vse glavne odbornike in odbornico, da se nahaja gla.vni tajnik JSKJ v glavnem uradu brez vsakega poroštva. Prosil sem tačas, da naj glavni predsednik Jednote takoj povzame nujne korake in da naj to sporoči predsedniku porotnega glavnega odbora za nadaljno preiskavo, kakor je to označeno po členu V., v točki 2, ustave in pravil JSKJ. Toda vse nadaljne dokaze o preklicu poroštva sem pa prejel od Maryland Casualty Co. dne 21. septembra 1932.
Od glavnega predsednika pa sem prejel pismo šele dna 9. oktobra, ki mi naznanja, da je izročil vso to zadevo Zbašnik ter Maryland Casualty Co. glavnemu porotnemu odboru v temeljito preiskavo. Toraj tukaj je jasen dokaz, sobratje in »estre JSKJ, da se predsednik porotnega odbora JSKJ ni niti malo preje informiral o tej zadevi pri predsedniku nadzornega odbora, kaj je resnice na tej zadevi. Ker je pa itak sedaj zadeva v rokah glavnega porotnega odbora, ne bom jaz podajal sedaj še kaj več pojasnil, ker jih bo itak moral potem objaviti vse glavni porotni odbor v pojasnilo vsemu članstvu JSKJ.
Z bratskim pozdravom,
RUDOLF PERDAN, predsednik nadzornega odbora J. S. K. J.
(Nadaljevanje Iz I. strani)
tekom svetevne vojne igral veliko vlogo, se zdaj bavi s pridelovanjem in prodajo zelenjave. Svet bi bil mnogo na boljšem, če bi se bili mnogi takozvani državniki tekom vojne in ob zaključku iste posvetili pridelovanju sala-te, zelja, korenja in buč.
*
V Genevi so nedavno razpravljali zastopniki različnih narodov o razoroževanju. Ko je eden delegatov v ognjevitem govoru ravno priporočal, da je potrebno odpraviti vse puške in kanone in druge morilne priprave, so pričele brenčati kroglje v okno zbornice. Streljal je mlad madžarski dijak, ki menda ni veroval v razorožitev. Policija je nato s silo izvedla prvo razorožitev v domačem mestu.
#.
V Detroitu je neki George Burger vzel poročno licenco ko je bila njegova žena sicer težko aolna, toda še živa. Ko so ga radi tega na policiji pestili, se je izgovarjal, da so ga skrbeli njegovi peteri otroci, ki bodo ostali sirote, če težko bolna že na umrje. V Michiganu je treba vzeti poročno dovoljenje pet dni prej, predno se more človek poročiti, otroci pa bi težko toli-<o časa prestali brez matere. Na policiji pa so neverni Tomaži, pa so si to stvar razlagali ta-<o, da mož ni toliko mislil na otroke kot sam nase.
*
V prijateljskem pregovarja-' nju mi je nedavno nekdo zabrusil, da sem tak kot nobeden. To je sicer dvomljiv kompliment, toda če je resničen, ni brez vrednosti. Iz ječe v Walla Walla, Wash., je bil nedavno izpuščen Lee Brandon, ki je tam presedel eno leto po nedolžnem samo zato, ker je bil skoro za las podoben Halu Grandsgo,u, ki je. v Tacomi izvršil rop. Naf,P£Pslft-4e prišel šele, ko se je pravi krivec sam javil. Jaz imam že dovolj pokore za moje lastile neumnosti in bi bilo prehudo, če bi se moral pokoriti še za druge. Je torej čisto prav, če sem tak kot nobeden.
Starokrajski listi poročajo, da je rumunsko ministrstvo za vojno in mornarico naročilo v Italiji tri manjše vojne ladije, med njimi eno podmornico. Ko so po slovesnem krstu podmornico preizkušali, ge je izkazalo, da je tako slabo zgrajena, da ni mogla pluti ne pod vodo niti nad njo. Dična Mussolinija se je zopet enkrat sijajno izkazala!
*
V Newburghu, N. Y., ima ne ki grocer dva meseca staro mačke, ki ima dva repa. če je resnično ustno izročilo, da je v vsakem mačjem repu devet vragov, jih ima ta mlada mačica na boar-du kar osemnajst. Menda je tudi v peklu velika brezposelnost.
*
Najnovejši dekret ženske mode ukazuje, da naše ljubeznive nosijo zimske klobuke postrani, To je menda zadnja ofenziva prestopnega leta: punce kličejo na korajžo!	A.J.T.
PODATKI OfePOšTNI HRANILNICI
(Nadaljevanje iz 1. strani)
no-hranilnega računa, se šele iz lokalne pošte pošlje denar ali vloga na prej določen poštno-hranilni urad. Kako se to izvrši, glede tega bo dal lokalni poštar potrebne informacije. Za nadaljne vloge ni treba ponovnih aplikacij, ker je s prvo aplikacijo odprt poštno-hranilni račun. Važno 'liri tem je, da se poštne hranilniče lahko poslužujejo tudi osebe, ki živijo v krajih, kjer lokalni poštni uradi niso pooblaščeni sprejemati direktnih hranilnih vlog.
V velikih mestih fe povsod eden ali več poštnih uradov s poštno-hranilnim oddelkom. V Clevelandu, na primer, se nahaja poštno-hranilni oddelek na glavni pošti, kakor tudi na večjem 'številu poštnih postaj ali podružnic širom mesta.
Denar, naložen v poštni hranilnici, je absolutno varen, kajti za istega, jamči, davčna moč vse te velike republike. Kdor ima v rokah knjižico ali hranilni certifikat zvezne poštne hranilnice, ima v rokah prav tako varnost in vrednost kot bi imel zlat ali papirnat denar, ki ga izdaja vlada Zedinjenih držav. Razlika je v tem, da gotovino lahko odnese jo roparji ali tatovi, do vlog na poštni hranilnici pa nimajo do stepa. Dokler Bo obstajala ta republika in dokler bo imel vred nest od nje izdajan denar, toliko časa bodo absolutno varne vse vloge v poštni hranilnici Zedinjenih držav.
 o— -----------
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
na radi knjige, v kateri je mlad fašistični častnik razložil kakšen naj bo načrt Italije za bodočo vojno. Po njegovem naj Italija napade svoje sovražnike nenadoma, brez formalne napovedi vojne. Napad naj bi se izvršil z letali. Splošno se sodi, da prva žrtev Italije bi bila Jugoslavija, a pri tem je gotovo, da vojni požar ne bi o§tal omejen, ampak bi najbrže zopet objel večino Evrope. Italija je danes prav taka nevarnost svetovnemu miru kot je bila v letu 1914 Nemčija.
LORI) READING, biyši angleški zunanji minister, je te dni izjavil, da svetovni mir za sedaj in za bližnjo bodočnost je rokah Zedinjenih držav in Anglije. Ako bosta obe velesili sporazumno nastopali, lahko z jmoralnim in materijalnim pritiskom zasigurata mir.
(Nadaljevanje iz 1. strani)
■i'
from Censorship pritožil na sodniji in tedni je federalni sodnik G. H. Norjdbye v Minneapo lisu označil, zaplembo, dotičnih knjig kot nastavno. Pritožba proti cenzuri je bila mogoča na podlagi amendmenta senatorja Cuttinga, ki je bil sprejet k tarifni postavi iz leta 1930.	\
prihodnjem zasedanju kongresa bo skušal senator Cutting izposlovati, da se bo prej omenjena določba mogla porabljati tudi proti poštnim cenzorjem. V vseh dosedanjih pritožbah na-pram cenzorjem so bili tožniki stoprocentno zmagoviti na sodiščih.
VOLITVE KONGRESA IN PREDSEDNIKA
(Nadaljevanje s prve strani)
vilo inozemcev ne vpošteva pri razdelitvi mandatov. «V takem slučaju bi države New York, Illinois, Pennsylvania /in druge, kjer živi največ inozemcev, zgubile nekoliko mandatov. Te države pa ugovarjajo, da inozemci tvorijo bistven del prebivalstva in se ne smejo izključiti iz splošnega števila prebivalstva ,ki določa 'število manda.tov v poslanski zbornici.
Člani poslanske zbornice ali reprezentativi se volijo vsaki dve leti v ravnih letih, kot 1928, 1930, 1932. Torej volitev njih je vedno istočasno z izvolitvijo tretine senata in vsaki drugikrat z volitvijo predsednika.
F. L. I. S.
ZNAMENITI nemški znan stvenik profesor Albert Ein stein pride1"pf'ihodnje leto Ameriko. Nastavljen bo kot na čelnik oddelka za matematiko na Institute for Advancec Study v Princetonu, N. J.
V JUŽNI AMERIKI še vedno ra miru. Spor med republikama Paraguay in Bolivia še ni poravnan, istotako tudi ne spor med republikama Peru in Colombia. Napeti odnošaji so baje nastali tudi med republikama Bolivia in Argentina.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s 1. strani)
V Hrastju na Murskem polju .je pogorel skedenj posestnika Jožefa Štuhca. Došli gasilci so mogli požar samo lokalizirati.
V Vrhpoljah, občina Nevlje pri Kamniku je pogorel posestniku Novaku kozolec dvojnik, škoda se ceni na 70,000 dinarjev. Tp je bil v poldrugem mesecu že tretji požar v dotični okolici in splošno se sodi, da, jih ima na vesti lieznaij požigalec.
V DRŽAVI NEW JERSEY je stopila poštava za starostno penzijo v veljavo 1. julija 1932 in podpira došedaj že kakšnih pet tisoč oseb. V državi New York, kjer je starostna penžija v veljavi že dvč leti, prejema starostno penzijo okrog 51,000 oseb, ki so ostarele in brez sredstev. Število prebivalstva ubožnic se je v tem času znižalo skoro za 40 procentov.
. SAMUEL INSULL, katerega skušajo ameriške oblasti dobiti iz Evrope k obravnavi zaradi propada ogromne Insullove korporacije, se nahaja na Grškem in je izjavil, da se bo branil z vsemi štirimi poskusov ga de-portirati v Ameriko. Ameriški konzul v Grčiji je zahteval od Insulla, da naj vrne ameriški potni list, kar pa je ta odločno odklonil.
V RUSIJI je bilo nedavno črtanih iz komunistične stranke 24 vplivnih članov, ki so zavzemali visoke pozicije, ker so bili obdolženi, da so skušali izpre-meniti ekonomski sistem sovjetske vlad£. Med izobčenimi je tudi Gregorij Zinovjev, ki je bil svoječasno predsednik komunistične internacionale.
VSA EVROPA je vznemirje-
Dogodek, kakor jih zgodovina letalstva .gotovo le ,malo beleži, se je odigral nedavno v Vojvodini. Nad Rumo seje okrog 9. zjutraj pojavil dvokrovnik, ki je izvajal neverjetno drzne akrobacije. Spuščal in dvigal ter vrtel se je na vse načine, tako da so ljudje s strahom opazovali, kdaj bo telebnil na tla ali pa zadel ob streho kake hiše. Skoro pol ure se je letalo produciralo nad mestom in vse je občudovalo drznega letalca, dokler letalo ni izgini lc v daljavi v smeri proti Bud-žanovcu. Tam pa je letalo nenadno treščilo na tla. Hip nato je sledila eksplozija bencinskega tanka in predno so ljudje prihiteli blizu, je bilo letalo že v plamenih in je popolnoma zgorelo. Zaman pa so ljudje iskali pod ruševinami truplo pilota. Kljub vestnemu raziskovanju niso mogli najti prav nobenih ostankov, kar je seveda zagonetko še povečalo. Nesrečo so takoj javili pristojnim oblastem in šele tedaj se je uganka razjasnila.
Poveljstvo letalskega polka v Novem Sadu je izdalo komunike, da se je ob 6. zjutraj dvignil z vojaškim letalom tipa Brequet XIX kaplar-dijak, gojenec letalske šole, Jovan Vukčevič k poletu, da napravi prvi letalski izpit. Ko se je dvignil v višino 800 m. je zašel v brezzračni prostor in letalo je začelo rapidno padati. Med padanjem je Vukčevič zdrknil s sedeža, vendar pa se je krčevito oprijel oboda in skušal s primernim manevriranjem zaustaviti padanje letala. Posrečilo se mu je sicer, da je vzravnal krmila za polet navzgor, toda zaradi strahovitega sunka ga je pri tem vrglo s tako silo, da se je utrgal pas, s katerim je bil privezan k sedežu. Padel jc iz letala in s strahovito naglico drvel proti zemlji. Posrečilo pa se mu je odpreti padalo, tako da je srečno pristal na polju v bližini Starega Futoga. Z novosadskega letališča so tak »j opazili nesrečo. Na povelje podpolkovnika živkovica se je takoj dvignilo dvoje letal, da bi zasledovali ubežni aeroplan, ki je med tem brez vodstva drvel dalje. Ker je motor deloval dalje z nezmanjšano brzino, in so bila krmila postavljena za strm polet
Jugoslovanska	Kat.	Jednota
Ustanovljena 1. 1808
Inkorporlrana 1. 1®01
GLAVNI URAD V ELY. MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, Dl. Podpredsednica:	ROSE	SVETICH,	Box	1395.	Ely,	Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK,	Ely,	Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East CamD St., Ely. Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., E„ Duluth, Minn.
2. nadzornik:	JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St.,	Lorain, O.
3. nadzornik:	JOHN	BALKOVEC, 5400 Butler	St.,	Pittsburgh,	Pa.
4. nadzornik:	WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PI., Chicago.
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet. Mich.
1. porotnik:	JOSEPH	MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH, 1078 Liberty Ave.,	Barberton.	O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik:	A. J. TERBOVEC
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnica nečlanov in 1®* membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair A Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z osnU člani ali članicami.
IZ URADA PREDSEDNIKA GLAVNEGA POROTNEGA ODBORA	jei
Od predsednika glavnega' nadzornega odbora sem P opombo, da on ni vedel do septembra meseca, da je bil Vre bond glavnega tajnika še-v mesecu januarju.	.	■
Ako je to resnica, se razume, da ni mogel stvari prej oo] ti. Zato prosim, da mi oprosti, če sem ga blamiral z objavo v -šem glasilu z dne 12. septembra, da je stvar tako kasno sp° glavnemu odboru.
Toliko v pojasnilo cenjenemu članstvu, da se ne 11 čutil, da se mu dela krivica.
Joseph JJlautz, predsednik glavnega porotnega odbo»<*"
DRUŠTVO ŠT. 214 SUSPENDIRANO	t(l.
Uradno se naznanja, da je društvo št. 214 v Sudbury.	ea
rio, Canada, suspendirano, ker ni plačalo asesmentov za avgust in september. Društvo je odklonilo dati pojasnila rad plačanega asesmenta za meseca avgust in september in ako 0 * urad ne prejme asesmenta za mvfseca avgiistf in September d° “ 30. oktoba 1932, bo društvo št. 214 črtano.
Za glavni urad JSKJ:	_
Anton Zbašnik, glavni ttij'111'^
navzgor, se je začelo letalo v zraku preobračati. Delalo je velikanske kroge in izgledalo je, kakor da gre za naj smelejše akrobacije. Celih 60 km daleč je drvelo letalo brez vodstva, dokler se ni slednjič z vso silo zaletelo na zemljo in razbilo. Baš ta dolgotrajni polet brez vodstva je vzbudil veliko pozornost letalskih strokovnjakov in je sedaj predmet vsestranskega proučevanja.
Odlikovanje Toneta, Kralja v inozemstvu. Avgusta letos se je zaključila velika mednarodna razstava religiozne umetnosti v Padovi, ki je bila odprta skoro dve leti. Na udeležbo je bil vabljen umetnik Tone Kralj, ki je zastopal kot edini Jugoslovensko umetnost na tej prireditvi. Za njegovo kolekcijo mu je umetniška komisija v priznanje podelila srebrno medaljo.
Angleški admiral na Cetinju. Iz Dubrovnika je nedavno prispel na Cetinje angleški admiral Usborne ,načelnik oddelka angleškega ministrstva za mornarico. V spremstvu admirala je bil režiser nekega londonskega podjetja, ki je snemal prirodne lepote Cetinja in okolice, črnogorske narodne noše in orožje v črni gori, snemal pa je tudi vaje črnogorskih Sokolov in Soko-lic. Admiral Usborne je bil gost jugoslovanske vojne mornarice.
■	''	....... ^ **^ hi
žena in njena hčerka, je zat ,j]t |etJ)
ženski streljati in je obe us 10	^
  	Vt
j. V ;
V savski banovini se je v J>ffe njih dneh mudil profeS°^0r zdravnik dr. Madsen, duc e„, serološkega instituta v . hagenu, ki potuje po EvroP1 ^ poverjenik Društva narodo^^ proučuje zdravstvene	j
cijo posameznih dežel. Pggv-je zdravstvene institucije ^ po-ski banovini ter se je o nJ1 hvalno izrazil.
Sto let in šest mesecev ^ ^ Prekmurka je špmenova Nedelice, ki je kljub svoji vi ^ starosti še čila in zdrahi r0 opravlja vsa domača dela.	y
se spominja še raznih	^
svoje mladosti, čvrsti žen1 videti, da je že pod enajst1111 žem.
LISTNICA UREDNIš^    nJ, ^
Krajevna društva ^ co nedavno dobila okrezn glavnega tajnika in Pre pp ka nadzornega odbora, v,jj3j0 novno prošena, da ne P°* ty tozadevnih razprav a p0-ključkov uredništvu N®ve
*3e-	n»	V
Zadevo, ki je vse^°V^jsl(»J'
omenjenih okrožnicah, P ^ je glavni porotni odb°r’ kler je preiskava v teku* ^	^ ,
ker ni pravilno, da bi ®e razpravljalo v glasilu. ^0-Urednik se je glede te8 rot'	^ (
svetoval tudi z glavni«*1 ^v„j	^
nim odborom in vsi	p°
porotniki so odgovoril'« ^0}	^	1
njihovem mnenju ni P^jjal0 da bi se o zadevi razPra^ ^e' v glasilu, dokler je is*a iskavi.	e„j£'	|q
Vse zaključke gled® °T^i ne zadeve, ako jih društ^ traja za potrebne in uTtI pfed'	ijj
naj izvolijo pošilja1*	%
sednika glavnega P°r odbora.
Grozno maščevanje kmeta, ki je izgubil pravdo. V zapore okrožnega, sodišča v Petrinji so orožniki privedli kmeta Sima Bučana iz vasi Čremošnice. Bučan je živel v sporu z rodbino svojega sorodnika Mile živkovi-ča. Sovraštvo traja že več let zaradi nekega gozda, katerega si je lastil Simo, sodišče pa ga. je prisodilo živkoviču. Simo je zaradi tega kuhal jezo na živkovi-ča in njegovo rodbino. Te dni se je z nabito puško napotil v izgubljeni gozd in ko je tam videl, da napravljata drva živkovičeva
l'J' v
*
■ ENGLISH SECTION OF!
▼ ojjicial OrgAri ▼ o/ the
South Slavonic Catholic Union.
Current Thought.
j	A	BAD~PRACTICE
has been noticed lately that a few lodges, which were once active, have fallen into the practice of passing up regular Wily meetings.-
s 0rtunately, the number of such branches is very small; 'ertheless, the fact that EVEN one lodge allows ONE month ‘e*aPse without having its members assemble to discuss mat-s°f mutual interest is sufficient to raise the red warning sig-il’ which reads “BEWARE.” he habit of merely paying assessments at the secretary’s is easily acquired; especially by the younger set that com-]Ses the English-conducted lodges. The HABIT THAT !10ULD BE DEVELOPED IS 100 PER CENT ATTENDANCE All MONTHLY MEETINGS.
during the summer months, when the rooms and meeting '. are hot and stuffy, members sometimes balk at the thought sitting and listening to prolonged discussions. It is more ,easant to stay out in the open fresh air. And if the president he lodge does not move the order of business at a fast tempo, crowd becomes restless and may be discouraged from ^dance until the weather becomes more favorable.
‘he hot temperature, coupled with an indiscreet president, be indirect cause of poor attendance, and subsequent Pension of the regular monthly meeting. Perhaps this is ^ the idea of “No meeting because of lack of quorum” orig-^ed, took a foothold and remained with lodges ever since
but it should be discouraged.
SPECIAL MEETING NECESSARY
^he first step for a lodge to make, after a regular monthly eting has been passed up, is to hold a special meeting the ^e month. Secretary should send out cards to individual ^bers, informing them of the time, place and particulars of special assembly. In the meantime the administrative body . includes the officers of the lodge and, if possible, the ,ec*al committees, should gather to discuss the plans and ails of the special meeting.
And when the members report at the designated time and Hce. they should be informed of the reason for the special ering. Once the regular order of business has been disced of, the president would do well to ask individual members 6lr reason for non-attendance.
^ll£gestions to have meetings meet the members’ expectations 5 °uld be urgently solicited. The officers of the lodge can then Suided in the future for ideas to improve the monthly ^mbly.
,^he secretary can accomplish a great deal in stemming the ® for non-attendance. When members pay their assessments his home, he can, by means of diplomacy and tact, persuade ern to meet such obligations at the regular monthly meeting. Members can be trained into the habit of attending lodge eetings with a degree of regularity. By making each gather-a little bit different plus a little entertainment will put a erent color in the members’ attitude, and make them look ard with anticipation to each meeting.
%e
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
kt
let]
*th,
h
tot
Vty
SUMMER DAY SONG
Dreamer of dreams, how sweetly you sang A summer day song for me,
How sweetly the strings gave forth music rare To make me a melody.
Summer day song, a song of dreams,
Lulling the world to rest.
Sunshine flickering on leafy trees,
Summer, I loved it best.
Birds singing gayly, flowers in bloom,
Hillsides beckoning to me.
Summer day song, a song of dreams,
For someone sang it for me;
Filling the world with the end of cares,
Fijling the world with cheer;
Filling the world with hope, with love;
Somehow, I still can hear
That summer day song, though summer has flown,
It lingers still in my memory,
And cheers me when slmshine is hidden from view, For I still have that melody.
^reamer of dreams, how sweetly you sang A summer day song for me;
How sweetly the strings gave forth music rare,
To make a melody.
Christine Troya, Berkeley, Cal.
-o-------------
^ride and Dignity
j	Palestine, O.—Pride and
tiJ^y go hand in hand. We oj some of each, as so much is necessary to carry V es a successfu! conclu i^.' This not only applies to 'jt *v^ual people alone, but to gjj^izations, clubs, etc., as
ft
organization that can I#* as its home respectable structures, owned by to o °rganization itself, gives :tjs e outsider the feeling that tty ^.Prosperous and secure in-l°n. Among its own col-
IDIOMS PRESERVED
Numerous words employed in New England and not heard in other parts of the country are still spoken in provincial northern England.
lective membership there exists that dignified and secure feeling that is possessed by the individual home owner. The mere fact that you own your home gives much credit to yourself when the outside world renders its decision.
Joe J. Golicic, No. 41, SSCU.
RESOLUTION
Whereas: There is reason to believe that the South Slavonic Catholic Union will be consolidated with other Fraternal Societies within a very short time, and
Whereas: the cost of building has been excessively high and that the location for headquarters is not centrally located owing to the fact that a majority of lodges and members reside in the following states: Illinois, Ohio, and Pennsylvania, and that $20,000 appropriated for such a building will not be sufficient to carry through such a project, and Whereas: the members of the South Slavonic Catholic Union were not aware of the fact that the 14th Quadrennial Convention would approve the resolution for building a home office without first allowing the members to reject or approve such an important resolution,
Therefore: Be it resolved, that the Pittsburgher Lodge No. 196 S. S. C. U. in meeting assembled October 13, 1932, declares its opposition to the resolution for building a home office, and urges the members of the society wheresoever they exert influence, to stimulate opposition to the resolution which is opposed by a majority of the members of our society.
Be it further resolved: that copy of this resolution be sent to the Supreme President and Secretary of South Slavonic Catholic Union with respect for consideration and action, and to the New Era.
These resolutions adopted as given by the Pittsburgher Lodge No. 196 S. S. C. U. of Pittsburgh, Pa., on October 13, 1932.
F. J. Kress, President.
John J. Furar, Secretary.
L. P. Boberg, Treasurer.  o----------------
Slovene Broadcasts Over Station WJAY
Ken Williams and his Lunatics will broadcast direct from Cleveland’s Annual Radio Show held this year in the old Higbee store. They will go on the air from a special studio built for broadcasting next Saturday, Oct. 22, commencing at 2:30 p. m.
Ken Williams is a Slovene, whose real name is Frank lie Jr., and has earned himself a host of followers through active participation in vaudeville acts in several theaters of Cleveland, taking parts as a comedian and dancer.
Tuesday night, Oct. 25, Ken Williams will be master of ceremonies of a show given by WJAY artists at the radio show staged in the auditorium between 9 and 10 o’clock. The following artists will appear with Ken: Lunatics at Large (Ken’s own aggregation), John Beljohn, Ginger, Snap and Sparkle, Sara Stanton, Betty Shaw’s string ensemble, Chick Hackett’s orchestra and a chorus of eight dancing beauties.
Ken Williams and his Lunatics at Large broadcast every Tuesday at 4:30 p. m. over Station WJAY .
ATHLETIC BOARD OP!
S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kre*s, 214 — 17th St., Pittsburgh, Pa.
Vic* chairman: J. L. Zorti, 1657 S. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. D. 2, Jthaatowa, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, III.
Anton Vessel, 819 ff, Birch, Chisholm, Minn.
• • •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
'B'RIEFS
October issue of Harper’s Magazine carries an article by Louis Adamic, Slovene, who is sojourning in Europe, as a result of the Guggenheim prize awarded him for his outstanding literary contribution-during the year 1931. “Home Again From America,” is the title of the article that relates the author’s feeling on returning to Slovenia after an absence of 19 years. Jugoslavs are depicted, in this article, in their true light, as sin independent, culture seeking and hard working group, who do not ask for alms, but are ready to work out their own salvation. The article is highly commended for reading to American-born Slovenes and other Jugoslavs.
Tw0 Slovene novels have been translated and published recently and are: “The Bailiff Yerney,” by Ivan Cankar, and “An Adder’s Nest,” by V. Levstik. The publisher is John Rodker, c/o. Mansell & Co., 31-34 Cursitor St., E. C. 4, London, England.
Yankee baseball team, consisting of Cleveland Slovene players, won the Class D title of Cleveland by downing An-gelone Auto Livery aggregation in three consecutive victories, 11 to 8, 3 to 1 and 7 to C. The second game was protested by the losers and, although the umpire first agreed with the winners, changed hjs decision at a meeting of the local ama teur body. The game had to be played again. To show that their second victory was no “fluke,” Johnny Spech’s Yankees proceded to defeat the opponents again.
When the Collinwood A. C.
sponsored a boxing match last week at the Slovene National Home, St. Clair Ave., Cleveland, Eddie Novinc, Plain Dealer Golden Gloves heavyweight novice champion, made quick work of his opponent, Tom Spring, scoring a technical knockout in the second round.
Betsy Ross Extends Invitation To Card Party
Cleveland, O.—Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, extends a cordial invitation to attend its card party to be held next Saturday, Oct. 29, at the home of Bro. Jazbec, 18003 Neff Rd. Games will begin at 7:30 p. m.
It has been reported that Eddie Simms, Slovene sensational heavyweight boxer, will appear in Boston Friday, Oct. 21, as one of the leading performers.
Pathfinders Lodge, No. 222, SSCU, of Gowanda, N. Y., will hold a Harvest Dance next Saturday, Oct. 22, at the Slovene Hall in Gowanda. A five-piece orchestra, known as the Low-Down Stompers, of Station WEBR, Buffalo, will furnish the music. Admission is 35 cents for gentlemen and 25 cents for ladies. The public is invited.
Prizes will be awarded winners at every table. A door prize is also promised. Refreshments will be served. Admission is only 25 cents.
Victor Jazbec.
25 Nationality Groups Participate at “World Fair”
Plans for exhibits of the 25 nationality groups participating in the Cleveland International Exposition are rapidly taking form, it has been announced by John H. Gourley, former recreation commissioner of Cleveland and now the head of Civic Exposition Association, the organization sponsoring the nine-day “world fair,” which will be held in the Public Auditorium Nov. 19 to 27.
The Polish group will have a reproduction of the famous Cloth Hall as the main building of its display. The original was built by Casimir the Great in the public square of Cracow in 1275 to replace the unsightly booths of the merchants. It has housed the bazars for centuries.
The Slovaks have chosen the famous sanitorium in the Tatra Mountains for their exhibit. The baths and mineral water obtainable there attract health sepkers and visitors from the world over, Mr. Gourley says. The reproduction of the resort will house an exhibit of the fancy needle work, hand-made toys, pottery, glassware and china, for which Slovakia is famous.
Adjoining the structure will be a Slovakian restaurant at which native foods will be served. Those dishes will include brindza, a cheese that is aged in the wood; kolace, a pastry similar to the German strudel; and halusky s tvaro-hom, whitth iš' akin to the potato pancake. The Slovak restaurant is but one of a score that will be in operation during the International Exposition.
A Bavarian castle, a display of imported perfumes, toys, candies and Christmas baking, Bavarian porcelain, tapestries and novelties, and a typical German sidewalk restaurant will make up the Rhineland exhibit.
Another feature being arranged by the German-Amer-ican group is the organization of a German street band, which will stroll about the show, stopping at the various “street” intersections to render such selections as “Die Wacht am Rhein” and “Down Where the Wurtzburger Flows.”
The home of Hans Christian Anderson, writer of fairy tales, will be reproduced by the Danes; the home of William Tell by the Swiss; Blarney Castle by the Irish; a characteristic Chinese temple by the Chinese; the Alhambra by the Spanish, and the home of Rembrandt by the Dutch.
“We are practically bringing the world to Ohio’s door step,” Mr. Gourley said in commenting upon the show. I am confident that the International Exposition will be the most interesting, colorful and educational event ever held in the state. A visit to the Public Auditorium between Nov. 19 and 27 will be almost as valuable as a trip around the world.”
A Comparison of American and Jugoslav Diets as Related to Dental Health
By Dr. A. L. Garbas _1____________
It is often the contention of our parents that the average Jugoslav has better teeth than the average American; for this reason I believe it would be interesting to compare the dietaries of the two peoples. We are aware of the fact that our parents have adopted not only American phrases like “goodby” and “that’s all right,” but have adopted also many articles of food which were unknown to them before their entrance into this melting pot of ours. Modification of both the Jugoslav languages and diets have resulted from the new contacts made in this country and it remains a question whether our parents have benefited from this amalgamated diet.
It is the writer’s belief that*-parents since they have
Betsy Ross, No. 186
Cleveland, O.—Members of Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, who are in arrears with their lodge dues are urgently requested to make arrangements for settlement before the 25th of October, or at least consult the matter with me.
Anna Vidmar, Sec’y.
our
been domiciled in this country are more susceptible to dental decay and especially pyorrhea. While in their natural habitat in Europe their diets consisted of more detergent principles, and their diets were devoid of the luxuries and extravagances of modern taste, with the resultant badly balanced menus. They ate roughage foods, foods that required chewing, foods that had sufficient mineral salts and vitamins, but today having passed through a period of Americanization they have learned to partake of sweets, pastries, canned foods and delicacies, detrimental to their dental health.
This acquired evil would not be so atrocious if it were not for the fact that the average Jugoslav parent has the reputation of not cleaning the teeth mechanically in any particularly meritorious manner. Tooth-brushing is considered effeminate by so many of our people. Their teeth may resist decay, but at some date pyorrhea sets in as a result of the accumulation of tartar on the inner surfaces of the teeth.
There are certain characteristics about the strict Jugoslav diet which the modern American diet is deficient in, and they are: the hardness of food concerned, the almost lack of sweets, and the fact that most of it consisted of vegetables that are eaten freshly cooked or raw. Perhaps to be more explanatory it would be a good idea to discuss the excellent features of various Jugoslav foods familiar to most of us, and then- we would more easily understand how they play in the development and preservation of teeth.
One of the most essential and simplest foods used by all of us in our daily diets is bread. Jugoslav and American bread does not differ so much in the ingredients as it does in the manner in which it is baked. Bread as baked by most of our mothers has a harder outer crust, which being harder cannot be swallowed or gulped down until it is thoroughly masticated. Not near as much effort is required in chewing American bread, and, consequently, the stimulation of the blood in the oral tissues is almost nihil in contrast with the high chewing consistency as insured by Jugoslav bread.
Even the pastries made by the Jugoslavs are of a hard nature. The favorite “potica” with the high nut content necessitates far more chewing than an ordinary American chocolate layer cake. Of course, the Jugoslavs had no knowledge that they were practicing preventive dentistry by abstaining from oversweetened delicacies, but by virtue of simplicity they have partly solved the problem of dental disease.
Salads comprise a large part of their diet. Leafy vegetables such as lettuce, cabbage, dan-
delions are used in their natural state, and because of their high calcium content they serve excellently in the development and maintenance of sound teeth. Fruits are eaten freely by the Jugoslavs and by the inherent instinct to chew they generally satisfy a lingering hunger between meals with an apple, pear or some grapes.
The Jugoslav of Europe brought with him also the custom of slaughtering hogs in the fall season and making use of all its component parts except the squeal. Sausages, hams and lard were just a few of the products which they stored away for the winter months. Jugoslavs have thus kept away from cold storage foods as much as possible. Even today many of the Jugoslavs resort to this, but the majority have come down to smaller game and now buy live poultry and kill it at home to insure fresh and wholesome meat. For this reason very few of the Jugoslav meat markets in the neighborhoods handle fowl that are already killed and dressed.
Butter, before our parents were Americanized, was considered a luxury, but today most every household deems it a necessity. It may and may not be an adjunct to the health of an individual, but on the other hand our parents all remained healthy without butter.
Another factor explaining the good dentition of the Jugoslavs is the fact that most of our parents in their original land were exposed more to the violet rays as given off by the sun. In America we spend a great deal of our time indoors, working in stuffy factories, stores and offices and so are denied the wholesome sun and air that nature provides for us, and which would ameliorate our present dental health if partaken of liberally.
In summation, then, the diet of our parents originally was very laudable and reasonable. If our diets were balanced well and consisted of harder foods, plenty of vegetables and fewer sweets and sloppy foods, we would be taking a forward step in preventive dentistry.
 o '
Whiz—Bang—Boom!
Rockdale, 111.—For only 25 cents we can hear and dance to Ted Macon’s Nighthawks, the “hottest” band in town. They are playing for the big confetti and novelty dance given by St. Michael’s Juniors and which will be held at Petrusa’s Hall, Rockdale. The time of the dance is next Saturday night, Oct. 22. Dancing will take place from 8 :30 to 1 o’clock.
You will be sorry for months to come if you don’t attend. This is a fair warning, so don’t say that we didn’t tell you all about it. “Toodles” until the 22d.
Mary Shetina, No. 92, SSCU,
4
* *____
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič
Translated From the Slovene Text by Joseph L. Mihelič
Editor’s note: “Tenth Brother,” a novel by Josip Jurčič, will appear in New Era, in weekly installments, First installment of the story will appear in next week’s issue. This edition contains a short snyopsis of the reasons, purpose, and the work involved by the translator, together with an interesting sketch of the life history of the author. Joseph L. Mihelič is a member of St. Aloysius lodge, No. 6, SSCU, of Lorain, O., and is engaged at present in working for a master’s degree at Dubuque University of Dubuque, Iowa. Anyone at all familiar with the Slovene te,xt of “Deseti brat" fully realizes the huge task involved before such a comprehensive work can be accomplished.
INTRODUCTION	*----------
It was during the summer of 1931 that the idea to try my hand at translating some of Jurčič’s work presented itself to me. This idea caught my fancy for several reasons, and I believe that it shall not be improper if I should note them down.
The first reason was the fact that on May 3, 1931, was the 50th anniversary of Jurčič’s premature death. This anniversary was very fittingly celebrated in Slovenia, especially in his birthplace, Muljava. It was this anniversary that created in me the desire to translate some of his works.
The second reason was the desire to acquaint our young American-born Jugoslavs with the literary achievements of one of the most popular of Slovene writers, who, although little known outside his own country, he, nevertheless, ranks among the world’s greatest authors in the field of popular literature.
The third reason jvas the love and admiration for Jurčič and his works. As an impressionable young lad, I read his work with such a delight that no admonition or punishment from my well-meaning parents could keep me away from such popular stories of Jurčič as are “Rokovnjači,” “Jurij Kozjak”,
—already translated into English by a SSCU member—“Doktor Zober,” “Deseti brat,” and numerous other of his exceedingly interesting and humorous stories of Slovene peasant life.
However, my interest in reading Jurčič’s stories has not lessened as I grew older; on the contrary, it increased to the extent that I imposed upon myself the task of translating at least one of his stories into English, and thus give to our American-born Jugoslavs a little taste of the joys that our Slovene writers give to us.
However, various difficulties arose from the beginning. fwas not certain which of Jurčič’s stories would be the most appropriate for our seemingly disinterested youth. After talking with various older Slovenes,
I decided upon the “Deseti brat,” or as I have translated it, “The Tenth Brother,” as the most appropriate of Jurčič’s novels for our American-born youth. The reason for my choice was that the “Deseti brat” is so very popular in Slovenia as well as among the older generation that came from across. Also many of the younger generation are already acquainted with the play “De seti brat*.” For I am informed that it was acted by many of our Slovene dramatic clubs in which a large number of the younger generation are already sented. Another factor that prompted me in selecting this story for translation is the fact that it deals with characters which at one time were quite numerous among our people in Europe, and are now almost extinct, and who have left, because of their bizarre life, such a lasting impression upon the people that our grandfathers often remember them in their stories which they tell over and over again to their ever eager listeners, their grandchildren.
For some reason or other 1 was not able tP begin with the translation till the summer of
1932. Once I began, I was surprised at the joy which enveloped my whole being whenever I sat down to translate a portion of it. How well I have succeeded in this task, I leave this to be judged by those who will read the installments in the English section of Nova Doba. That I am a beginner in this field, I need not emphasize. For this fact will, no doubt, present itself to those who are already acquainted with the original story in the Slovene language, and hence I welcome their suggestions and constructive criticism.
I have tried to adhere as closely as possible to the original, and have probably overdone this aspect in places. Also, here and there, I have taken the liberty and changed the thought of a sentence. This was due to the Slovene idiomatic expressions for which I could not find an equivalent English idiom which would express the same thought.
Now, before the dear readers begin with the “Tenth Brother,” I should like to have you read through the short sketch of Jurcic’s life. For this will, no doubt, help you to appreciate the literary achievements of our Slovene writers, who, very often, had to write under such trying conditions that, if they had not been inspired by the great love for the Slovene people and Slovene literature. they would have never accomplished and given to us that great amount of the beautiful Slovene literature of which we, though born and brought up in this country, can be justly proud, as are our brothers and sisters across the Atlantic, of our writers and their literary achievements.
Our Slovene literature is not only a lasting monument to our forefathers, who suffered under the oppression of foreign masters, but also it is a memorial to those sons and daughters who by their sheer will power and effort have risen from the ranks of the oppressed in order to become their leaders in the battles for liberation, and at the same time bring to them a little joy—a little sunshine into their hopeless ai d suffering lives in the form of gems of poetry and beautiful stories.
JOSIP JURČIČ
Josip Jurčič was born on March 4, 1844, in the village Muljava by the river Ki'ku in Slovenia. His parents were poor but industrious peasants, as are, for the greater part, all of our Slovenes in Europe. The home in which this most popular Slovene writer first saw the light still stands, and, as it stood, except for minor renovations, at the time of his birth. It is a lowly peasant home. On one side of this old peasant dwelling are the living quarters, and on the other the stables and the storage for fodder —all under the straw-thatched roof. This home is now inhabited by Jurčič’s brother Anthony and his family.
The early life of Josip Jurčič was just as the life of any other healthy peasant son. Working in the fields from early dawn till lace at night; doing the chores, and to b,e of general usefulness on the few acre farm that our Slovene peasants have, was expected then, as it
is today, of every member of the usually large peasant fam ily. Herding the cows was, no doubt, one of his boyhood tasks, which by many of the peasant boys and girls is considered as one of the most enjoyable of the early youth’s occupations At least it was for me.
After the young Jožko, as they evidently called him in his youth, finished the few classes of the village school, and because he showed talent and love for further learning, his parents sent him to Ljubljana, where he enrolled in the gymnasium. That such a venture is usually connected with great sacrifices on the part of the poor peasant parents, it is understood. Yet gladly are performed all the sacrifices and self-denials, because the hope that some day they will see their son a “gospod,” which always means a priest, puts into oblivion all the suffering of want and privation.
EUROPEAN STUDENT The life of a poor peasant student is by no means an easy one. It is full of hardships, disappointments, self-denials, and ack of the bare necessities of ife. He must often go to bed hungry and shivering from cold in some attic room exposed to all elements, or perform his lessons by a faint kerosene lamp in some smoke-filled and damp basement room. The student life of a poor European student can by no means be compared with that of the American college student Who, so to say, works his way through the college. The European student’s life is in all respects harder, and often almost unbearable. Only the strongest, both mentally and physically, live through the hardships that they must endure as students in order that they might eventually come to see a better day. Thus both the student and his parents share in this suffering and sacrificial offering on the altar of knowledge. And like the student, they, too, hope that some day he will see a beter day and live a better life than they themselves have; and if they or their on are not in the meantime crumbled to dust by the heavy load that they must bear, they, too, will perhaps share a little in their son’s success.
The student life of Jurčič was, without doubt, the life of the ordinary poor peasant boy student—full of suffering and privation of the bare necessities of life. Nevertheless, he completed his gymnasium course, during which he had displayed such a marked ability for writing that he was hailed already then—a young man in his late teens—as a great future Slovene writer. That these predictions of his admirers of his early attempts at writing were true, proves the large volume of interesting lt-erature which he had left to us when the cruel death cut short the young life of one of our most gifted, most promising and most popular writers.
After the completion of gymnasium, and not feeling the call for the priesthood, he enrolled at the University of Vienna, at Vienna, Austria. There he studied philosophy for a short time. But the poverty, that Nemesis of our Slovene students, made impossible for him to dontinue his studies at the university, and henceforth he devoted himself to journalism and writing of stories of peasant, historical and humorous character.
The privation which he had to endure during his student days at Ljubljana and later at Vienna, and even during his journalistic and yriting -occu-l^atip^, had undermined his health to such a degree that tuberculosis set in, and on May , 3, 1881, when he was in the
Your Reputation
Cleveland, 0.—Every young man and woman must build their own reputation. No one can build it for them. Every day they add a little to what it was the day before. It’s like a mason laying bricks. A single brick goes only a little way in the making of a chimney or a wall, yet it helps to make the work complete. So the young people build day by day; they do a good act here, an honest bit of service there, and a smile or a cheery word thrown in for good measure does the work.
No one can say just when they acquire their reputation, but we find others saying of them, “Mighty promising prospects, they’ll make their mark in the fraternal circle, community and world.” Which of their many deeds have given them this work of praise is no more possible to answer than to point at a certain brick and say, This brick made the wall.”
In our midst we have many who are builders of fraternal-ism and other worthwhile deeds. Thepe builders join in with the others, they put up a structure that is to be looked upon in future years, a structure that no human can destroy. These builders are worthy of praise, they are worthy of the reputation given them. They work along with the others. This is our class of builders. The other class of builders are those who only plan and have others who must do the work for them, while they sit around and watch.
To lay out a plan is simple, but to work it out is hard. The SSCU Supreme Board lays out plans for its lodges and members and together with the SSCU members they get to work for the' success of their plan. The Supreme Board is not idle, but instead it works along with its members.
In our midst we find the same case as that of the Union. We have the'Interlodge and In-terfrat leagues. These leagues are governed-by a G. W. member, Bro. Martin Antončič, who is president of these leagues. Under his guiding hand the leagues have prospered and this prosperity is due to Bio. Antoncic’s plans. He not only lays out plans, he works and co-operates with all who are interested in these leagues. Bro. Antončič has a well and hard earned reputation and all because of his plans and co-operation with others. His reputation is not for watching others work out his plans, but working out his own plans with others.
Friends, you must build your own reputation not only by planning but by working out your plans along with the rest of the group. Don’t be idle. Get on your feet and earn for yourselves a well and hard earned reputation as Bro. Martin Antončič has done. Come on; you G. W. members, earn your reputation.
Angela Levstek, Treas.,
No. 180, SSCU.
PREJUDICE
Eenie: You mean to tell me you paid $25 extra to convert the rear of your coupe into a rumble seat?
Meenie: Yes, but it’s worth it when you have a mother-in-law.
l'lower of manhood and at the height of his literary career, he passed away.
The world had given to him a little more than abject poverty, but he gave to us a priceless treasure of literary gems, which will be read and enjoyed by the firesides of our humble Slovene peasants homes and huts as long as there will breathe a Slovene soul.
Joseph L. Mihelič.
Springdale, Pa. — Prejudice plays an important part in the lives of practically every individual. It is the flame that has kindled many an unjust fire, causing both injury and damage to those in its path If we do not adhere to the sane principles of brotherhood, we are destined to be confronted with perplexing problems that the average human will find difficult to solve. Some of us are apt to unveil more prejudice than others, while there are those who, foreseeing its dangers, repudiate their prejudice, and co-operate with the other fellow instead. Man will never become an asset to civilization until he understands the value of uniting for a single purpose, and renouncing any bias he may hold against his partner.
Many of the lodge officials are complaining of the lack of interest and the disputing among its members. We all are aware of the fact that there are two sides to every story, and that every one has his own opinion of it, which usually differ^ from the others. These differences can and should be disputed with the usual procedure of good-will and friendship. The unseen but felt enemy of the society’s growth is prejudice. The members must endeavor to lend more assistance toward co-operation, instead of showing partiality. Our Union, as a whole, is progressing and steadily growing due to the supreme officers working as a unit, and also the individual officers of the separate lodges contributing their share of assistance. If they are willing to do their bit, why can’t each and every member retaliate bv doing likewise. f
Ever since the closing of the 14th national convention held by the Union, some prejudiced members have voiced their disapproval concerning the site chosen for the erection o| a building to house the national office of the Union. Since Ely, Minn., has always been the national headquarters, why should there be a cry raised now to change it? It was only the proposed building that stirred up the commotion, which attains for the presence of prejudice among some of the members. It is hoped that all stricken with this contemptible disease will soon be cured and combine with those who are interested in the Union. After all, prejudice is only a disease and can be cured.
Frank J. Progar,
No. 203, SSCU.
 o-------------
Lifting the Curtain
Splash! Splash!
“I Want to bring young Wiv-elspoon home to dinner tonight,” said her husband.
“Bring him home tonight!” shrieked his wife. “You know that the maid left without notice and the baby’s cutting teeth, and I’ve got a cold, and the butcher says we canvt have any more meat until we pay the bill—”
“Yes, I know all that,” he interrupted. “That’s why I want to bring him home. I like the young fathead and he’s think-ing of getting married.”
Poor Accident Prospect
“Do you cycle?” asked the insurance agent.
“No,” replied the applicant for a policy.
“Ever race in a motor boat?” “No.”
“Drive much in a‘ car?” “Never.”
“Ever go up in an airship?” “Never want to.”
“Sorry we can’t insure you. There’s too much risk insuring mere pedestrians.”
El Verano, Cal.—I think you will know my favorite sport when I finish this jumble of words.
Isn’t it a grand and glorious feeling when you rush into the water and find that, after all, swimming is one of the most satisfying things you can do ? I like to rush pell-mell into the water, because I don’t feel so chilly if I keep in action. I like to swim best in ocean water.
During my last swim in the ocean I would swim out a good distance and then let the breakers carry me in. The high waves would break over my head and would have a shower bath and a salty drink. Once a very large breaker came along and carried me under. I had such a long drink of salty water that my throat burned for an hour afterward.
Did you ever try swimming over breakers? Try it. It’s loads of fun. You swim over smooth water, when suddenly you seem to be away up in the air and still touching water. It is a breath-taking adventure. Up and down, up and down, until you seem to be part of the waves.
Swimming in lakes, ponds, old swimming holes and creeks that are deep enough to swim in is also lots of fun. Swimming is my favorite sport.
Leada Pensar.
 0--------------
Evening on the Stream
Adamič in Slovenstvo
Oton Župančič
Letos okoli božiča P° a*u. moja vrata, neznanec, Nace i j, pančič iz Višnjih Sel, moj s01. nik po očetu, Amerikanec. p ^ venska govorica se mu za 1 ‘ ’ -a, pomaga si z angleškimi bese ^ ^ mi in neokretnimi novimi v® j i bami, čudnimi prevodi iz ang j ^ ščine. V svojem osmem U odšel s starši v Ameriko, °	^
tam v šolo, nato je	L
peš z nekim tovarišem —	.	^
kom?” — “Ne, pravim Am' čanom.” — osem in štiri es	^ ^
unijskih držav, bil dvanajs	,
mornar na ameriških, angles ^ ^ španskih ladjah, povzpel se je ■ ^ krmarja, objadral je ves sv . In zdaj? Oče mu je umrl ^ se je preselila domov, on }e koliko utrujen, rad bi si PlC 1	,
— bo videl: ali ostane doma, a	: e
bo mogel z materjo orati,	z
ne, si poišče kod drugod zaS 1 .	.®
ka, nemara pa odrine naZ j Kakor kane.	, Ta]e £
“Dvanajst let mornar, mož je bil tudi mornar,” PraV.	P1
kar tako in pokažem na miz* ^ žeči prvi slovenski izvod C°nr	L '
dcve “Senčne črte,” ki mi £a ^ založba pravkar poslala.	'•
S spoštovanjem prime	L
v okorne krmarske roke, ^	<
pogleda naslov: “O, Conrad • H jen Poljak, pa kakšno angles ; no piše!”	.	jp
Ali ga poznaš?” se začudi1*1 • Kako ne! Njegovi ‘n°'ena ^ šo mii rodili misel, da sem se^ ^ morje. On pozna vso žalost c ■ veškega življenja, vso ‘fu^1 .g ^ tega sveta, in vendar ve, da ^ ^ treba vse pretolči, iti skoz* "	.
viharje — mož, pravi mož.
Jaz se še bolj debelo začud^ « razgovor teče, in tedaj v^irn’več | pozna Nace mnogo mnogo sodobnih in starih pisateljev i ^ , )
go jaz. Na površje splavajo1	■
na Upton Sinclair, Sit«* v Lewis, O’Neill, Dreiser, K”. j . f (izgovori Nut) Hamsun, Ti»s ’	’
Dostojevski, Gorki, Kant, Sc ^ penhauer, Nietsche (izgovoH ^ či) in ne vem več koliko d1-^.^ l4 meni neznanih imen danas pisateljev angleškega jezika-on jih neverjetno bistro s0 ^ razvršča po idejah in odten ^ svetovnega nazora. Izkaže se^g(!, r' je prečital in videl na odru ^ j, ga Shakespeareja, da pozi13 ltjj( odklanja Spenglerja.	j ,
“Pa kje in kedaj si. sc. nl°f0- u skozi vse to pregristi? Ali si 'or dil o prostem času v javne zrnce?”	jn
“O no, sam sem si kup°va jj j 1 imel sem kedaj. Ko sem ITiageIIi J s svojim tovarišem na P0*’	!■	1
si napolnil oprtnik poleg	f|,
potrebne ropotije tudi s knJ ^ mi, kar jih je le šlo _vanJ'igeiu LJ življenje mi	ni bilo sile,	11 ge
potraten za	jed. Kadar sVaSe	L
namerila na	kako farmo,	sV ^	.
oglasila za delo, in veseli so ^	:
najinih rok. štiri, pet dnj	^	)
kopala, orala, kosila, m}	za	\
sekala, kar že, in ogrenila s	^()	:
mesec dni potovanja. ^ \nb- j’ pred vojno, zdaj ni! več tako^ ^	(
ko, kriza je tam hujša ne£° ga, ^ kaj pri nas. Kuhala sva s ^ ma, spala zunaj, in kad«1 ^j. počivala, sem potegnil iz °P jjj, ka knjigo. In ko sem bil n£l£ sem si v vsakem večjem P	■
nišču nakupil zaboj knji#- _	,
je bilo na kupe: po osem ulogein	.8
rija, po osem ur službe, P°	c
ur počitka na dan. Teh oSf	ge,	,
je bilo mojih, bile so naj „ takrat sem bral in prem^ J ^	<■
“Potemtakem imaš celo oteko, Kje ti pa je?” _ laVa.
“Po vseh morjih #U geln Knjige, ki sem jih prede a , razdajal svojim tovarišem, še tudi oni kaj nauče, da	,	li
malo več človeka, kakor so	j-i
vadi mornarji . . - 2a . dfll ; 1 Khayama mi je žal, on mi ” J toliko modrosti za živijeflj®t) Iri kar samo se mu je izli|°^	l>
kruha, vrč vina v senci 111 .	^	k
leg mene — to je dovolj 1	v
svetu . . .” Oko se mu j® 2	'J
lo, ko sem potegnil s P°'lC!L pO' 11 bayat” in rhu ga dal.	o	ti
govor je bil poln žive vsC	^
knjigah, o socialnih in B°
(Dalje uk fl. BtraoO-
In a canoe I like to row
Along a bank where trees hang low,
And shadows of the drooping trees
Make moving pictures in the breeze.
The shady banks on either hand
Seem to shelter a fairy land,
And some bird far in the trees above
Is calling softly to his love.
When I’m alone I like to dream
Out upon the shady stream,
And liste^ to the splashing oars
And watch the outline of the shores.
I’d like to drift along this way
Till I went out upon the bay;
With shoreline wide on either side,
I’d go drifting with the tide.
Leada Pensar,
El Verano, Cal.
  o---------------
Builders
Cleveland, O.—As members of the South Slavonic Catholic Union, you and I are builders. From the time that you became a member of the SSCU you are a new builder, not a builder of erecting structures of stone and steel, but for your lodge and Union. Here you build by the service and co-opei ation you render.
Service and co-operation rendered to the lodge and Union is great work and a big business. This structure is to last. The undertaking of the task challenges you from the start.
Life is a building which can not be built on sand. Money is sand. You may have made a lot of money. But, remember, money in itself is only a sand-pile to build life on. If money is the consideration, then honor, truth, justice and friendship must go. Base alloy takes the place of pure metal in your character.
G. W. members, build your life on _ service and co-operation. Be true builders of the George Washington Lodge and Union. Live up to the oath you made when you became a member of the lodge and the South Slavonic Catholic Union.
Angela Levstek, Treas.,
No. 180, SSCU.
DOPISI
Ely, Minn.
'Z URADA GLAVNEGA LAGAJNIKA. —Zaradi prote-0v proti graditvi jednotinega fada, ki o bili poslani od nedrih društev, o nekateri pil uradniki priporočali, da tozadevno delo ustavi in da se zadeva predloži članstvu 1 Splošnem glasovanju. Ni 9j namen kritizirati članstva ™ teh protestov, ker po mo-^ mnenju prihajajo isti naj-^ iz dejstva, da delegati niso Dv°lj točno oročali na sejah |°jih društev, kako in zakaj je
0 sklenjeno na konvenciji, da Jednota zgradi svoj lastni
N.
^otesti proti gradnji jedno-Nfa urada so različni in pojejo e različnih razlogov. »teh je, da se poudarja, da clanstvo le malo ali skoro nič o tem pred konvencijo, da J®j ni moglo o tem razmotri-^ na društvenih sejah in dati '°jim zastopnikom na 14. kon-!"ciji pravih navodil, kako naj fujejo. To ne odgovarja res-'■ Seja glavnega odbora, ki 'e vršila meseca januarja je o tem precej obširno opravljala, ker je uvidela, da Heobhodno potrebno nekaj peniti glede jednotinega ura-Na seji je bil sprejet pred-’ s katerim se je naložilo avnim uradnikom, da naj do ®vencije zberejo vse potrebne jatke glede tega, da bodo ve-
1 kaj priporočati konvenciji, sklep seje glavnega odbora
. odjavljen v uradnem zamiku. Glavni odbor je uvidel rebo večjih in boljših urad-Prostorov in je to povedal \ .Usniku dotične seje. O stva-Se je še potem nekaj razmo-. ak> v glasilu, in sicer tudi strani glavnih uradnikov, ta-da je bilo članstvo o tem ob-,ceno najmanj pet mesecev ^ konvencijo. Če se članom .društvom ni zdelo vredno o ( Nadevi toliko debatirati pred Renčijo kot je debatiralo o °Sih drugih manj važnih za-1 ni krivda glavnega od-t{* niti krivda konvencije.
k,^a 14. konvenciji se je o tem *'at glasovalo, kar kaže, da Je o zadevi dovolj debatiralo ( ‘Se tozadevni sklepi niso ta-0Jekoč vtihotapili. Prvi pred-I v tej zadevi, namreč naj si ( ^ota zgradi svoj lastni urad >stu Ely, Minnesota, je bil Jeiiet s 110 glasovi. (Vseh ^Satov in glavnih odbornikov iij, 0 0 priliki tistega glasova-^ menda 148.) Na prihodnji l,j j j0 bil nato stavljen in podil^411 predlog, da se prejšni konvencije z ozirom na jj i^v lastnega urada poruši; L, 2a ta predlog je bilo od-i)j 1,1 le 16 glasov, ter seveda ^ sprejet. Pozneje je bila V(!nciji predložena resoluciji določa zgradbo lastnega [c n°tinega urada, tudi o tej (ijj Uciji se je glasovalo in je ( sprejeta z veliko večino °v. Pozneje je bil stavljen Prejet še predlog, s katerim Malaga glavnemu odboru, da ^ takoj drugi dan po zaklju-L konvenciji skupno sejo, na t>0^ri naj ukrene vse potrebne ^obnosti, da se more pričeti ^racinj0 jednotinega urada °r hitro mogoče. Torej se °volj debatiralo, razpravi,ja-sklepalo na konvenciji c .Zadevi, da je vsak delegat ^0 vedel za kaj se gre in
glavnega odbora, ki se tjji^šiia drugi dan po konven-hQj,’ ,Je pooblastila, glavne od-^ ’ke (in odbornico), živeče »-U da takoj podvzamejo fcc/j^ne korake, da se prične z uradnega poslopja ka-Pef- tro mogoče. Na Elyju ži-^ Slavni odborniki vključno ?l l'icoso takoj storili potreb-hf.j/^ake, da bi se bilo lahko j j ® z gradnjo poslopja okoli 2°kt°bra.
tjjjJ^ijišče za gradnjo jedno-«a urada je kupljeno in pla-
čano, mala hišica, ki je stala na dotičnem zemljišču, je bila na dražbi prodana in odpeljana proč, arhitekta bo morala Jed- i nota plačati za kolikor je bila I pogodba narejena, pa če se gre < z gradnjo poslopja naprej ali pa : ne. Skupnih izdatkov za jedno- ’ tin urad je zdaj že okoli $4,000. ] To je približno ena četrtina, kar < bi stalo dodelano poslopje z,1 zemljiščem vred. Torej, če se 1 ne pojde z gradnjo naprej, kaj i bo s tistimi tisočaki? In član-;s stvo naj pomni, da glavni odbor i
v tem oziru ni postopal samo- i voljno, ampak je ravnal po skle- l pu konvencije. Ako bi glavni j 1 odbor ne bil vpošteval konven- i čnega sklepa, da stori takoj po-! trebne korake, da se začne z l gradnjo jednotinega urada, bi č se ga bilo lahko obtožilo krše- j nja jednotinih sklepov..	j
V nekem protestu se navaja, j da bo samo oprema novega 1 uradnega poslopja stala do pet i tisoč dolarjev. To bi bilo mogo- i če le, če bi bil glavni odbor ta- i ko pobraten, da bi zavrgel vso l sedanjo opremo in vso novo na- 1 bavil in plačal za isto trikratno 5 ceno. To bi bilo zelo slabo go- s spodarstvo. Meni pa je znano, 1 da je večina opreme v sedanjem 1 uradu v dobrem stanju ter bo možno isto rabiti tudi v novem i uradu. Seveda, nekaj več opre- j me bo treba in tisto bo treba i dokupiti, kadar bo dograjen no- 1
vi urad, toda po mojem mnenju !< vse tisto ne bo stalo nad tisoč j 1 dolarjev.	s
Na konvenciji je bilo sklenje- i no, da se za novi urad ne sme 1 izdati več kot dvajset tisoč do- > larjev, lahko pa manj. Po načr-ji tu, kot je sedaj narejen, bi sta-j J lo uradno poslopje z zemljiščem 1 vred okoli §17,000. Na konven- ji ciji je bilo tudi dovolj pojasnje- 1 no, da v to svrho ne bo potrebne! .i nobene posebne ijaklade, ker v > take svrhe se lahko porabi de- 1 nar iz smrtninskega sklada, kar se smatra kot investicija. Kon- ! vencija je osvojila predlog, da ' se za zgradbo jednotinega ura- f da potrebni denar vzame iz ' smrtninskega sklada mladinske- 1 ga oddelka.	'
Nekatera društva so v svojih ' protestih navajala, da naj bi se 1 dotična vsota raj še porabila v ' podporo potrebnim članom. To 1 se lepo sliši, toda državna po- , ] stava tega ne dovoljuje. Kdor1' hoče dobiti kakšen denar iz smrtninskega sklada, mora 1 umreti zanj.	1
V nekaterih protestih se : omenja, da Ely je majhno mesto in da radi tega ni priporočljivo, da bi se gradil tam jedno-tin urad. Res je, da mesto ni veliko, če ga primerjamo z ameriškimi velemesti, saj šteje : komaj okoli 6,000 prebivalcev. Toda mesto Ely je veliko po članstvu JSKJ, saj je ob času zadnje konvencije spadalo k JSKJ 1,700 oseb izmed elyškega i prebivalstva. To pomeni, da je k JSKJ spadalo več kot četrtino j elyskega prebivalstva. Katero j industrijalno mesto se more v tem meriti z mestom Ely?
Končno naj omenim, da po mojem mnenju je brezpogojna dolžnost glavnega odbora, da se pokori sklepu konvencije in gre z zgradbo jednotinega urada naprej. Tozadevni sklep konvencije ni bil ovržen in dokler ni ovržen, drži in je obvezen za glavni odbor. Če mora glavni odbor v vseh drugih zadevah iz-polnovati pravila in sklepe konvencije, ki je najvišja postavo-dajna oblast v organizaciji, mislim, da je glavni odbor DOLŽAN vpoštevati konvenčni sklep tudi v tem oziru.
Bratski pozdrav!
Louis Champa, glavni blagajnik JSKJ.
Rock Springs, Wyo.
Le malokdaj se pojavi kak j dopis iz našega mesta, zato upam, da bo sobrat urednik tem vrsticam primerno naklonjen, saj nismo taki, da bi ga dražili vsak teden. Poleg tega naj bo sobrat urednik že kar v prvem odstavku zagotovljen, da dopis
|
ne vsebuje nikakega protesta.
Sicer tudi pri nas nismo z vsem zadovoljni, posebno ne s slovečo Hooverjevo prosperite-to, ki je menda v zadnjih izdihljajih, toda po listih protestirati proti nji se ne izplača. Edini uspešni protest se lahko napravi v volilnem lokalu na dan volitev. Vse hvale pa je : vredno božansko lepo vreme, : katero so nam naklonili vre- ' menski bogovi. Toplo jesensko solnce nas ogreva tako prijet- i no, da nam vzbuja lepe spomine I na preteklo poletje, ki nam je '■ prineslo marsikatero uro vese- ] lega razpoloženja in duševnega ! užitka.	!
Morda se bo kdo, ki je pred 1 leti odpotoval iz Rock Springsa, čudil, kakšnih prijetnosti morejo biti deležni prebivalci pustega, s peskom zasutega in z divjim pelinom parfumiranega ■ Rock Springsa. Toda, kdor bi po daljšem času prišel v naše < mesto, bi ga sploh več ne spo- i znal, tako se je izpremenilo, ] prenovilo in popravilo. Poleg lepih modernih domov in visoko zidanih trgovskih stavb, se me- : sto ponaša tudi z lepim parkom, : katerega vešče neguje in uprav- ' jlja naš rojak Mr. Anton Justin.
Umevno je, da mesto samo ne more nuditi dovolj potrebne- : ga razvedrila za vse svoje sta- ■ novalce, zato si mnogi iščejo zabave zunaj v prosti naravi, tu- i di v precej oddaljenih krajih, : katere je primeroma lahko do- i seči, odkar so mobilizirane vsemu privajene “Lizike” in njih bolj gosposka avtomobilska : jžlahta. Po naravnih krasotah ! naša država ne zaostaja za dru- i Igimi, dasi jih v neposredni oko- l lici mesta Rock Springsa res ni najti. Skoro ves znameniti Yel- : lowstone narodni park se naha- . ja v državi Wyoming, in to je vsakemu znano, da čudovite naravne znamenitosti tega parka slovijo po vsem svetu. Našim ribičem. nu^ijic^^Y^P.yletnih dneh veliko zabave in razvedrila naši i gorski potoki in reke. Pravo- 1 verni ribiči trdijo, da na svetu i ni lepšega užitka kot so večeri, ko si prava družba postavi ob : žuborečem potoku šotore, zaku- ' ri ogenj in peče ribe; za prima- • ko mora v takih slučajih biti grozdja kri, za zabelo pa resnični ali malo pretirani lovski j in ribiški doživljaji.
V mesecu avgustu je tu dovoljen lov za divje kokoške, imenovane “sage chickens,” toda jsamo za 72 ur. To kratko odprtje lovske sezone je za naše lovce nekak prerijski narodni praznik. Komaj napoči jutranja zarja določenega dne. so že vsi lovci na nogah. Po nepreglednih pelinovih planjavah odmevajo streli kot na bojnih poljih Mandžurije, in uboge koko-dajske, skrite v grmovju divjega pelina padajo druga za drugo za blagor domovine in lačnih lovcev. Pravijo pa, da se včasi tudi zgodi, da lovec strelja na dozdevno divjo kokoško, toda se plen razdrobi na drobne ko-ščeke, da ni kaj pobrati; na divjem pelinu je namreč viselo nekaj, kar je pred tedni pozabila krava, in se je tam posušilo. Ko pride lovec bližje, vidi, da je ustrelil . . . no, ni lepo za zapisati. Ampak to vse spada v lovsko idilo.
Od 1. do 15. oktobra so izpostavljeni lovski ihti srnjaki. V visokih hribih pa točasno padajo z bujnimi rogovi okrašene glave prerijskih kraljev. Kdor si izposluje “veliko” lovsko dovoljenje, sme upihniti življenje enemu teh ponosnih rogačev.
Tako se naši športniki zabavajo od pomladi do jeseni. V lažje dostopnih krajih se jirr mnogokrat pridružijo tudi njih soproge in to so neke vrste pikniki našega zapada.
Drugi mesec bodo dozorele volilne kampanje in njih kan didati. Pri tej priliki se mi vi di umestno omeniti, da imame tudi rockspringsi Slovenci ene ga kandidata, in sicer je to Joseph Galičič mlajši, ki kandidira za okrajnega državnega
pravdnika za Sweetwater county in ki je v primarnih volitvah zmagaj lepo večino nad svojim protikWdidatom. Mr. Galičič je izvršil višjo šolo v Rock Spring-su, še predno mu je bilo 17 let, nakar je odšel na univerzo v Laramie, Wyo. Izbral si je odvetniški poklic in je kmalu postal samostojen odvetnik v našem mestu. Poznan je kot vljuden in nesebičen človek, ki je vsakemu na razpolago z dobrim nasvetom. Tudi slovenščino dobro obvlada in se je nikdar ne sramuje, ter je član angleško poslujočega društva Western Stars, št. 202 JSKJ tu v Rock Springsu. — Pozdrav vsem či-tateljem Nove Dobe!
Mary Kershishnik.
Ely, Minn.
Društvo sv. Srca Jezusa, št.
2 JSKJ je naprotno takim protestom, kot jih je zadnje čase citati v Novi Dobi. Posebno je nasprotno protestom, ki tako ponižujejo e 1 y š k o naselbino. Morda je dotičnim dopisnikom malo ali nič znanega o naši naselbini, pa imajo o njej toliko za povedati in pisati ter plašiti članstvo JSKJ. Citajo se ti protesti tako, kot da bi moralo že v par letih vse rude tu na okoli zmanjkati in da bo mesto v par letih zaspalo.
Naj bo na tem mestu povedano vsem članom JSKJ, posebno pa tistim, ki se bojijo, da je mesto Ely že čisto pri kraju, da je železne rude v tukajšni okolici toliko, da bo prej zmanjkalo nas in naših otrok, predno bodo tukajšni rudniki izčrpani. Ako bi bilo to mesto res tako pri kraju, kot hočejo nekateri vedeti, ne bi bili pred nekaj leti zgradili tu šolskega poslopja, ki je stalo nad milijon dolarjev. V naselbinah, ki so od danes do jutri, ne stavijo takih poslopij. Nedavno so tu na Ely zgradili tudi dvoje velikih strojnic na električpo silo. Tcvmora vsakega pametnega človeka preveriti, da takih poslopij rtiso zgradili samo za par let. To naj služi v dokaz, da so tukajšni rudniki še neizčrpani za mnogo let, in dokler bodo obratovali, se tudi za obstanek mesta, Ely ni bati.
čemu torej toliko odbijanja in protestiranja proti gradnji jednotinega urada na Elyju! Apeliramo na društva in člane JSKJ sploh, da naj prenehajo s takimi protesti. Vpoštevajmo sklep' 14. redne konvencije, ki je bil sprejet z veliko večino. Ob enem je bilo tudi naročeno glavnemu odboru, da naj takoj prične s potrebnimi deli za gradnjo jednotinega urada, katero je odobrila konvencija. Čemu potem še rabimo kakšno konvencijo, če bomo tako malo vpoštevali sklepe, ki so bili z veliko večino odobreni na konvenciji !
Za društvo št. 2 JSKJ:
Joseph L. Champa, predsednik; Louis Perushek, tajnik;
Joseph Pechaver, blagajnik. (Društveni pečat.)
Export, Pa.
Društvo sv. Alojzija, št. 57 JSKJ je na svoji redni mesečni seji dne 2. oktobra sklenilo, da se pridruži protestu društva št. 44 v Barbertonu, Ohio, proti gradnji jednotinega doma v Ely, Minnesota, in sicer iz tistih razlogov, kot jih navaja gori omenjeno društvo. Dodamo še, da če se denar iz mladinskega oddelka v resnici ne sme po državnih zakonih rabiti druge svrhe, kot v plačevanje otroških smrtnin in za graditev urada, naj bi se opustil asesment mladinskega oddelka vsaj za šest mesecev. To za slučaj, da je res toliko prebitka v mladinskem skladu kot je bilo poročano iz glavnega urada.
Za društvo št. 57 JSKJ v Ex-portu, Pa.: Pavel Kosiča, predsednik; August Stipetich, tajnik; John Sever, blagajnik.
(Društveni pečat.)
Aurora, Minn.
V vsaki izdaji Nove Dobe so
v zadnjem času protesti proti gradnji jednotinega urada na Ely, Minnesota, kar je bilo glavnemu odboru naloženo na 14. redni konvenciji JSKJ. Nekatera društva navajajo, da mesto Ely nima bodočnosti, druga omenjajo, da je predaleč od središča, tretja da so zdaj preslabi časi, četrta priporočajo naj bi se tisti denar rajše porabil za plačevanje asesmentov tistim članom, ki so najbolj prizadeti vsled depresije itd. Nihče ne misli članstvu kratiti pravice kritiziranja, kajti jednoti-na blagajna pripada vsemu članstvu, toda zdi se mi, da nekateri člani nimajo jasnih pojmov o tej zadevi, pa kar kritizirajo, ker so slišali druge, in ponavljajo iste argumente, ne da bi se prepričali, če imajo argumenti pravo podlago ali ne.
Konvencija je kot najvišja postavodajna oblast organizacije spoznala potrebo lastnega urada za J. S. K. Jednoto in je z veliko večino v tem smislu od-glasovala. Poudarjanje, da se o tem ni pred konvencijo nič debatiralo, nima prave podlage. Potreba boljših uradnih prostorov za glavni urad se je omenjala mesece prej v uradnem zapisniku seje glavnega odbora. Tudi glavni nadzornik, sobrat Kumše, je v svojem dopisu enkrat ali dvakrat to reč omenjal, najbrže v upanju, da se bo v našem glasilu glede tega začela kakšna debata. Toda nihče se ni oglasil, dasi so bile takrat razprave o pravilih v polnem teku.
Vsak, ki pozna poslovanje kakšne večje organizacije in poslovanje konvencije, ve, da mora konvencija ukreniti mur-sikako reč, o kateri se ni pred konvencijo prav nič razpravljalo niti na sejah niti v glasilu. Če bi se vsaka reč dala rešiti tem potom, potena konvencij in stroškov, ki so s tem združeni, sploh ne bi bilo treba. V debatah na konvenciji se mai'sika-tera zadeva razčisti in razumljivo razloži v eni ali dveh urah bolje, kot bi se moglo potom enoletnih debat v glasilu. Končno pa, če glavni odbor ali finančni odbor istega lahko določi, da se investira 50 ali 100 tisoč dolarjev jednotinega premoženja v take ali take bonde, kako konvencija s 150 člani ne bi bila upravičena investirati do 20 tisoč dolarjev v lastnem uradu! Saj vendar pravimo, da pošljejo društva svoje najbolj zmožne člane na konvencijo! In 150 članov na konvenciji bo menda imelo vendar toliko raz-?odnosti kot pet članov finančnega odseka.
Jednota potrebuje boljše, ^ečje in varnejše uradne prostore, o tem so prepričani vsi, ki sedanje prostore poznajo, in so bili prepričani skoro vsi, katerim je bilo to na konvenciji razloženo. Jednota je v zadnjem desetletju precej zrastla, dela je vedno več in ga bo še mnogo več v bodočnosti, ko pridejo v veljavo novi sistemi, katere je konvencija vpeljala v dobrobit članstva. Tisto silno pomnoženo delo se ne bo samo opravilo. Za to je treba več osobja, več opreme, več knjig in tiskovin. Z vsakim letom se nabira v glavnem uradu več dokumentov, ki se jih pod nobenim pogojem ne sme zavreči, ampak se morajo hraniti. To zopet vzame nadaljni prostor. Sedanji uradni prostori so nezadostni in v mestu Ely ni drugih primernih prostorov, katere bi bilo mogoče najeti. Ako bi hoteli na Ely dobiti bol jše in primernejše prostore za glavni urad, morali bi pač s kakšnim tamkajšnim hišnim posestnikom skleniti pogodbo, da take prostore zgradi. Seveda bi se morali z dotičnim posestnikom s pogodbo zavezati, da bo Jednota tiste prostore rabila in zanje plačevala dogovorjeno najemnino najmanj za deset let. Kdo bo brez take zagotovitve vtaknil v predelavo poslopja težke tisočake, če nima garan-
cije, da mu bo najemnina dovolj dolgo plačevala obresti na vložen kapital?
O tem je konvencija razpravljala in je prišla do prepričanja, da takih pogodb s privatniki ne kaže sklepati, ampak je bolje za organizacijo, da si zgradi lastno poslopje, ki bo odgovarjalo vsem zahtevam, za to potrebni denar pa se vzame iz sklada mladinskega oddelka, ki je mnogo nadsolven-ten in ki bi bil v jednotinem poslopju varno in obrestonosno naložen. Državne zavaroval-ninske oblasti bi smatrale tak denar vložen v nepremičnine,^ ki se prav tako in najbrž mnogo bolj gotovo obrestuje kot denar vložen v razne bonde.
Res so slabi časi in pisec teh vrstic jih sam že dolgo okuša, toda pomniti moramo, da za gradnjo jednotinega urada ne bo treba članstvu plačati niti centa posebnega asesmenta. Ta denar je že na razpolago v mladinskem oddelku in se bo samo investiral v nepremičninah. Mesto, da je investiran v raznih bondih, ki so izdani bogvekje, zakaj bi ne bil investiran v jednotinem uradnem poslopju? To poslopje bo last vsega članstva, last nas in naših otrok, ter bo v ponos organizaciji. Pa če na to niti ne mislimo, ostane dejstvo, da Jednota potrebuje primeren urad. Rent, ki ga zdaj Jednota drugam plačuje, bo pač kot primerne obresti plačevala v blagajno mladinskega oddelka.
Priporočil, da bi se tisti denar porabil za plačevanje asesmenta potrebnim članom, ni mogoče vpoštevati. Državne oblasti ne dovoljujejo, da bi z denarjem odraslega ali mladinskega oddelka razpolagali kakor bi sami hoteli. Denar v skladu mladinskega oddelka se sme porabiti samo za smrtnine članov mladinskega oddelka in le gotovo določeno vsoto se sme prenesti v upravni sklad. Drugo mora biti obrestonosno naloženo bodisi v bondih ali v nepremičninah. Jednota ne sme kršiti državnih določb, pa če bi vsi člani za kaj takega odgla-sovali. Državne postave so višje kot pravila kakšne organizacije, in če hočemo, da nam državna oblast ne naloži kazni ali nam celo poslovanje ustavi, moramo državne postave vpoštevati.
Tisto beganje članstva, da mesto Ely nima bodočnosti, nima nobene podlage. Okolica mesta Ely ima še železne rude za stoletja in železo se bo vedno rabilo. Ni izključeno, da dobimo v Minnesoto tudi rudoto-pilnice in da se bo v doglednem času očiščeno železo izvažalo direktno iz minnesotskih pristanišč v razne dele sveta. Zgraditev kanala iz Atlantika v Velika jezera je v bližnji bodočnosti zagotovljena in potem bodo lahko morski parniki pluli naravnost do pristanišč Velikih jezer in tudi v Duluth, Minnesota. Kraji v Minnesoti, ki imajo ogromne sklade dobre železne rude, bodo po mojem mnenju imeli vedno lepšo bodočnost.
Naj omenim še, da so mi znane razmere tudi v drugih krajih, ne samo tu v železnem okrožju Minnesote. Delal sem v tovarnah velikih mest in delal sem tudi po premogovih rovih. Znano mi je, da imajo nekateri premogovniki ogromne sklade premoga, ki zadostujejo za dolga desetletja, znano mi je pa tudi, da so plasti premoga v nekaterih premogovnikih primeroma tanke in taki premogovniki se seveda v kratkem času izčrpajo. Elyški okolici in železnemu okrožju Minnesote se še ni treba bati izčrpanja železne rude tako kmalu. Zelo srečne bi se lahko šteli, če bi naša Jednota obstajala toliko časa, kot bodo obratovali želez-ni rudniki Minnesote; saj pravijo izvedenci, da je tam rude še za dvesto let ali več.
Stavbišče, ki ga je glavni odbor JSKJ po naročilu 14. kon-
vencije kupil v mestu Ely, je na lepem in primernem kraju, prav nasproti parku elyške visoke šole, ki je impozantno poslopje in je stalo ogromno vsoto denarja, šolske oblasti gotovo ne bi investirale milijone dolarjev v šolska poslopja v krajih, katerim bi pretilo izčrpanje in pogin v bližnji bodočnosti. Jednota ima že stroške z nakupom stavbišča in z drugimi predpripravami za gradnjo urada in bi trpela škodo, če se graditev istega prepreči. Glavni odbor je vpošteval sklep konvencije, trdno prepričan, da je pač konvencija najvišja oblast v organizaciji, saj so jo tvorili v to svrho izbrani zastopniki krajevnih društev. Ako bi glavni odbor ne bil pričel s pripravami za gradnjo jednotinega urada, bi se ga lahko obtožilo ne-vpoštevanja in kršitve kon-venčnih sklepov.
Nisem imel namena nikogar žaliti s tem dopisom, toda kot član JSKJ in delegat 14. redne konvencije imam tudi jaz pravico glede te zadeve povedati svoje mnenje. Mislim, da je pravilno, da pride v to reč malo več jasnosti in da se slišijo mnenja od različnih strani. — Pozdrav celokupnemu članstvu J. S. K. Jednote!
Matt Anzelc, tajnik društva št. 85 JSKJ.
Chishclm, Minn.
V Novi Dobi sem zadnje čase čital številne proteste proti gradnji jednotinega urada na Ely, Minn. Jaz prav nič ne oporekam društveliikom radi tega, kajti jaz vpoštevam, da je vsak upravičen do svojih izrazov in zahtev. Priporočal bi pa, da naj bi se društva najprej informirala, predno kritizirajo ta zaključek konvencije. Vsaka konvencija in tako tudi zadnja v Indianapolisu je nedvomno sklenila marsikaj in sprejela zaključke, s katerimi razna društva ne bodo zadovoljna in ki morda tudi ne bodo v tako korist članom, kakor bi bilo želeti.
Glede g r a d b e jednotinega urada pa- hočem na tem mestu nekoliko pojasniti. Jaz si hočem vzeti to odgovornost za odprto agitacijo, da se zgradi lastno poslopje 2a glavni urad J. S. K. Jednote.
Pred nekaj leti sem bil obiskal glavni urad v Elyju po nekih opravilih. Takratni tajnik, zdaj že pokojni Joseph Pishler mi je pri tisti priliki razkazal prostore in opremo v glavnem uradu. Ni sicer kritiziral, toda videl sem, da je hrepenel po večjih in primernejših prostorih. Vprašal sem ga, če bi on imel svoj lastni urad ali svojo/ lastno trgovino v takih prostorih, toda mož je na moje vprašanje samo pomenljivo molčal. Meni pa je bilo težko videti središče poslovanja take velike organizacije v takih prostorih in s tako opremo. Seveda, pred 20 leti so prostori že morda odgovarjali takratnim razmeram, toda danes ne več. Jednota je zrastla in poslovanje je postalo mnogo bolj komplicirano, torej bolj ra^sežno. Jednota na vsak način potrebuje večje in boljše prostore. Iz tega razloga sem si na 14. konvenciji stavil nalogo, da delujem za to, da si Jednota zgradi svoj lasten urad, vedoč, da le na ta način bo prišla do takih prostorov, kot jih potrebuje. Povedal sem to vsem mojim prijateljem na konvenciji in jim pojasnil, kako stvar obstoji, nakar so se strinjali in moje mnenje odobravali. Po mojem mnenju se jim danes tudi ni treba nič sramovati, če jih kdo kritizira radi tega.
Kar se tiče stroškov oziroma izdatkov denarja za graditev jednotinega urada, je treba razumeti, da tisti denar spada mladinskemu oddelku in se ne sme porabiti v druge svrhe. Lahko pa se ga investira v jednotinem poslopju, ker to dovoljujejo postave. V mladinskem oddelku
(Dalie ni 0. strani)
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani)
je več denarja kot zakon zahteva, torej si ga Jednota lahko izposodi za gradnjo doma in izplačuje z najomnino. Konvencija je določila, da se sme za gradnjo' porabiti največ $20,-000; lahko pa se porabi manj.
Ako hočemo dobiti prostor, kateri bi odgovarjal potrebam glavnega urada, bi morali plačati najmanj $125 najemnine mesečno, in to na Iron Range in Vermilion Range. Ako bi hoteli najeti tak prostor v Duluthu, bi nas stala najemnina približno $225.00 na mesec.
Kar se tiče priporočil, da bi se jednotin urad gradil kje bolj v sredini Zedinjenih držav, se jih ne more vpoštevati. Vzrokov za to je več. Prvič je preselitev glavnega urada take organizacije iz ene države v drugo zelo težka in komplicirana reč in v mnogih slučajih sploh neizvedljiva; pri tem ima veliko besedo državni zavarovalninski department. Pa tudi, če bi bila premestitev izvedljiva, nastali bi z isto veliki stroški. Pomniti moramo, da je naša Jednota ustanovljena in inkorporirana po zakonih države Minnesote. Končno je treba vpoštevati, da so naši pionirji ustanovili našo Jednoto na Elyju, torej so vredni, da jim damo priznanje z glavnim uradom. Zelo velik odstotek elyskih Slovencev in tudi drugih tamkajšnih Slovanov spada k J. S. K. Jednoti.
V stroških za^ voznine glav nih odbornikov ne bo velike razlike, pa naj bo glavni urad tukaj ali tam. V vsakem slučaju bi imeli nekateri krajšo, drugi pa daljšo vožnjo. Pri tem se ne more dosti prihraniti, pač pa bi se morda kakšni drugi izdatki dali omejiti. Pa to spada v področje glavnega odbora. Posamezni člani, kolikor je meni znano, le v malem številu obiskujejo glavni urad. Saj se še društvenih sej p r a v radi ne udeležimo.
Jaz sem ponosen, da je 14. redna konvencija odobrila gradnjo poštenega uradnega poslopja za JSKJ. To bo v čast vsem Jugoslovanom širom Zedinjenih držav. Pomniti moramo, da v glavni urad prihajajo večkrat vplivni ljudje, tujerodci, in nan ne more biti vseeno, kaj si mislijo o organizaciji, katere glavn: urad so videli. Na Ely prihajajo tudi letoviščarji iz raznil: krajev Zedinjenih držav in i? Canade, in lepo poslopje, četudi ga bodo videli samo od zu naj, bo v reklamo Jednoti ir našemu narodu. Prostor, ki je določen za gradnjo jednotinegi urada je v to svrho zelo pri praven, ker se nahaja ravne preko ceste nasproti elyški visoki šoli, ki je bila pred par leti postavljena in ki je stala nad milijon dolarjev. To šolo si gredo ogledat vsi letoviščarji, ki prihajajo v poletnem času na Ely.
Ob zaključku bi prosil vse tiste, ki se danes čutijo prizadete radi gradnje jednotinega urada, da stvar malo premislijo in se o zadevi nekoliko informirajo, pa sem gotov, da bodo prišli do prepričanja, da je 14. redna konvencija prav storila, ko je odobrila graditev lastnega urada JSKJ. <
Ker se po konvenciji dosedaj še nisem nič oglasil v našem glasilu, se poslužim te prilike, da pošljem iskrene pozdrave vsem bratom delegatom in se-‘stram delegatinjam, kakor tudi vsem prijaznim rojakom v Indianapolisu, ki so se toliko žrtvovali, da bi nam napravili bivanje med njimi kar najbolj prijetno. Glede bratov delegatov in sester delegatinj pa upam, da se zopet snidemo na prihodnji konvenciji. Članom JSKJ priporočam, da se takoj primejo naših novih pravil, da bomo vsi pripravljeni jih vpo-
števati, v slučaju potrebe pa predlagati izpremembe.
Z bratskim pozdravom,
Anton Mahne, član društva št. 30 JSKJ.
Chicago, 111.
Vse članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ obveščam, da se bo naša prihodnja seja vršila v četrtek 20. oktobra zvečer v navadnih prostorih, ter jih prosim, da se iste prav gotovo udeležijo. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, ki morajo biti rešene na prihodnji seji.
Sosestre naj ne pozabijo, da se bo razpravljalo tudi o veselici, ki jo naše društvo priredi v soboto 22. oktobra zvečer v spodnji šolski dvorani na 22. ir Lincoln cesti.
Kot se čuje, je prodanih že precej vstopnic in upati je, da udeležba ne bo preslaba. Naše članice bodo pa tudi poskrbele da bodo vsi posetniki kar najbolje postreženi.
Torej, vsi prijatelji Zvezde ne pozabite na našo veselico ns večer 22. oktobra. Pridite ir prepričajte se, kako bo zabavne in prijetno. Vstopnice so same po 25 centov. Naš sobrat urednik in naš bivši delegat Mati Vogrich sta vstopnine prosta ako se veselice udeležita; po leg tega dobi pa vsak še po eno Zvezdo. (Za prijatelja Vogri-cha nisem upravičen govoriti, zase pa bi dejal, da bi bila meni prideljena Zvezda najbrže hudo razočarana in bi se v parurnem dolgočasju postarala za leta, katerega greha bi si nikdar ne odpustil. Op. ured.) Naj ponovim še enkrat, da postrežba bo prvovrstna, istotako godba; zabave bo dovolj za stare in mla-i de.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice naše Jednote, članicam Zvezde in prijateljem. Zvezde pa kličem: na svidenje jv soboto 22. oktobra!
Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 JSKJ.
Central City, Pa.
Na seji društva Veseli Slovenci, št. 198 JSKJ, ki se je vršila 9. oktobra, smo razmotrivali o protestu društva št. 44 iz i Barbertona, Ohio, glede nameravanega zidanja jednotinega doma na Ely, Minn. Vsi na seji navzoči člani in članice smo soglašali, da podpiramo sklep društva št. 44, da se ne zida jednotin dom v teh kritičnih časih, dokler se razmere ne izboljšajo. Imamo pred seboj člane, kateri so morebiti že 15 ali : 20 let plačevali svoje‘redne asesmente, zdaj pa, ko nas je zadela ta nesrečna depresija, jim ni mogoče več plačevati 1 asesmentov; nimajo dela, zato 1 tudi ne sredstev. Bilo bi priporočljivo, da se rajše takim sobratom in sosestram pomaga za asesment, da jih ne izgubimo. Ako izgubimo članstvo, nam ne bo treba niti glavnega urada niti glavnih uradnikov.
Bratski pozdrav!
Za društvo Veseli Slovenci, št. 198 JSKJ:
Martin Zalar, predsednik; Vincent Maljevac, tajnik; Frances Bratina, blagajničarka. (Društveni pečat.) PRIPOMBA UREDNIŠTVA. —Vse, kar se v poslanem dopisu tiče zadeve Zbašnik-Perdan, je izpuščeno. Vsi tozadevni društveni zaključki naj se izvolijo pošiljati na predsednika glavnega porotnega odbora. Glavni porotni odbor omenjeno zadevo preiskuje, in dokler se vrši preiskava, javne debate niso na mestu. Vsi dopisi take vsebine se zadržijo, oziroma se iz njih izpusti vse, kar se tiče gori omenjene zadeve, brez ozira na to, v prid katere stranke se dopisniki izražajo.
stvo ni imelo nobenega navodila pred konvencijo in niso imeli tudi delegati pravice glasovati za zidavo. Članstvo ima pravico, da zavrže take stvari, ker mi smo od članov odvisni, ne pa od samih uradnikov. Članstvo mora plačevati svoje asesmente in ima tudi pravico, da ve, zakaj se rabi denar. Članstvo plačuje asesment za smrtnino in za bolniško podporo, ne pa za zidavo domov.	,
Za društvo Napredek, št. 132 JSKJ:
Lovrenc Seme, predseelnik; John Korenčič, tajnik;
Pauline Brundič, blagajničarka. (Društveni pečat.)
Denver, Colo.
Društvo sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, je na svoji redni seji dne 13. oktobra sklenilo, da potrjuje in odobrava sklepe 14. redne konvencije, ki se je vršila v Indianapolisu, Ind., posebej še, da odobrava sklep konvencije, da si Jednota postavi svoj lastni urad v mestu Ely, Minnesota, ker primeren urad Jednota v resnici potrebuje. Naše društvo se v tej zadevi ne strinja s protestom društva št. 44. Bratska društva so prošena, da se nam pridružijo in se uradno izjavijo za gradnjo potrebnega jednoti-nega urada.
Za društvo sv. Jožefa, št. 21 JSKJ : Adolf Anžiček, predsednik; John Schutte, tajnik; Anton Marinšek, blagajnik. (Društveni pečat.)
štva sv. Martina, št. 44 JSKJ, ki je bil priobčen v Novi Dobi, št. 36. Društvo je odločno proti zidavi jednotinega dom|jjy Ely, Minn.	“
Za društvo sv. Pavla, št. 116 JSKJ:
Mihael Kastelic, predsednik; Aleksander Škerlj, tajnik; Frank Kern, blagajnik. (Društveni pečat.)
Red Lodge, Mont.
Neki' član iz Minnesote piše, da se ne more vzdržati, da se ne bi oglasil in odgovoril na tiste proteste, ki v takem številu prihajajo v javnost radi grar ditve lastnega jednotinega doma. Tudi meni se nekako tako godi. Ko čitam vse te proteste od društev, opazim, da so omenjena društva imela svoje zastopnike na 14. konvenciji, kjer je bilo sprejeto, da se zgradi jednotin lastni urad na Ely, Minnesota. Bil sem kot delegat navzoč na konvenciji in tudi na dotični seji, na kateri se je to sklepalo, toda nisem opazil nobenega posebnega nasprotstva proti graditvi lastnega uracj^a, izvzemši od 'nekaterih delegatov, ki so želeli premestitev glavnega urada ali sedeža JSKJ. Vem tudi, da je bil pozneje stavljen predlog, da se poruši sklep glede graditve jednotinega doma na Elyju ter da je za tisti predlog glasovalo le 16 delegatov izmed nekako 150. To dovolj jasno dokazuje, da je velika večina delegatov na konvenciji smatrala, da je lasten urad za J. S. K. Jednoto potreben in koristen.
Ako je bilo tistim, ki zdaj nasprotujejo graditvi lastnega urada toliko na tem, da se da članstvu priljko glasovati o tej zadevi, zakaj ni nobeden izmed tistih šestnajstih stavil predloga, da naj na primer konvencija formalno osvoji sklep za graditev lastnega urada, nakar n^j se predloži na glasovanje vsemu članstvu? Prepričan sem, da bi se bila s takim predlo,gom strinjala večina delegatov, zadeva bi bila v par tednih po konvenciji že predložena članstvu na glasovanje in isto bi bilo z večino odločilo če je za graditev lastnega urada ali ne. Zakaj se nihče izmed manjšine ni oglasil s takim predlogom na konvenciji? Ali se res nihče izmed tistih, ki so nasprotovali graditvi jednotinega urada ni zmi-slil na tako enostavno proceduro?
Kmalu po konvenciji pa je prišel protest od društva št. 44 JSKJ v Barbertonu, Ohio, protest proti sklepu konvencije, da bi si Jednota gradila svoj lastni urad. Nato so se, kakor na signal, začeli oglašati protesti od drugih društev. In zanimivo je, da je večina tistih društev, ki zdaj protestirajo proti graditvi jednotinega urada, bila zastopana po svojih delegatih na konvenciji in večina delegacije je dotični sklep odobrila. Nekaj je pri tem narobe, pa ne morem uganiti kaj.
Zdaj pa nastane vprašanje, ali Jednota potrebuje svoj urad ali ne. Urad potrebuje, to vsi vemo, ker pod hruško se ne morejo vršiti posli take velike organizacije. Od očividcev nam je bilo tudi že večkrat povedano, da so sedanji uradni prostori neprimerni ter premajhni za uradniško osobje, za opremo in spravo važnih listin. F o tudi drži.
Prostore, v katerih so zdaj nastanjeni uradni prostori ,’SK.I imamo v najemu, če sem prav poučen, se plačuje na mesec $70 najemnine, to brez kurjave, vode, luči itd. Teh 70 dolarjev na mesec predstavlja že obresti od znatne vsote denarja. Jednota jih izda vsak mesec in jih nikdar več ne vidi.
Zdaj pa recimo, da vloži1, da investira Jednota 20 tisoč dolarjev iz mladinskega sklada v urad za Jednoto. Denar mora biti nekam investiran, ker tako
Tacoma, Wash.
Društvo Slovan, št. 176 JSKJ, je prišlo do zaključka, da podpira protest društva št. 44 JSKJ v zadevi gradnje jednotinega urada, to je, če se še ni začelo delati na tem. Zdaj so slabi časi in se nam ne zdi primerno trošiti toliko vsoto denarja.
članstvo našega društva opozarjam tem pptom, da se bliža letna seja, na kateri bo treba rešiti različn^ važne zadeve in izvoliti odbornike za prihodnje leto. Vsi člani in članice so prošeni, da gotovo pridejo na decembrsko sejo, da bodo vedeli kakšni zaključki bodo za v bodoče. — Bratski pozdrav!
Za društvo Slovan, št. 176 JSKJ:
Joseph Tencich, tajnik.
Pittsburgh, Pa,
Članstvo društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ, je na mesečni seji dne 9. oktobra vzelo v pretres protest društva št. 44 JSKJ, tikajoč se graditve jednotinega urada v daljnem Elyju, Minnesota. Stavljen je bil prqdlog in podpiran, da tozadevna stvar pride na glasovanje, članstvo je z večino glasovalo, da podpira protest, oziroma, da se pridruži protestu gori omenjenega društva sv. Martina, št. 44 JSKJ. — Bratski pozdrav!
Za društvo št. 12 JSKJ:
Frank Kroshel, zapisnikar.
Aurora, lih
Društvo sv. Jerneja, št. 81 JSKJ je na svoji redni seji, ki se je vršila dne 16. oktobra, vzelo v pretres protest društva sv. Martina, št. 44 iz Barbertona, Ohio, ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 7. septembra, ter so člani na omenjeni seji soglasno sklenili, da se pridružijo istemu. Naše društvo odločno protestira proti konvenčnemu sklepu glede zidanja jednotinega doma v mestu Ely, -Minnesota.
' Za društvo sv. Jerneja, št. 81 JSKJ:
Joseph Kocjan, predsednik;
Anton Verbič, tajnik;
August Verbič, blagajnik.
(Društveni pečat.)
Euclid, O.
Člani društva Napredek, št. 132 JSKJ tem potom protestirajo proti zidavi jednotinega doma na Ely, Minnesota, in se pridružujejo protestu društva št. 44 v Barbertonu, O. Član-
Delmont, Pa.
Na seji društva sv. Pavla, št. 116 JSKJ, ki se je vršila 18. septembra, je bil prečitan protest društva sv. Martina, št. 44 JSKJ v Barbertonu, Ohio. Po kratkem razmotrlvanju je članstvo našega društva zaključilo, da se pridružimo protestu dru-
zahteva dobro gospodarstvo in tudi postava. Ali bi bilo boljše, če bi finančni odsek Jednote teh 20 tisoč dolarjev investiral v kakšne dvomljive bonde, ki ne plačujejo obresti in ki v mnogih slučajih sploh nimajo nikake vrednosti. In koliko je takih bondov! Naša Jednota jih k sreči nima, vsaj dosti ne; mnoge druge organizacije pa so zelo prizadete. Ako se ta denar iz mladinskega oddelka investira v lastnem uradnem poslopju, bo Jednota od istega plačevala obresti mladinskemu oddelku, kot zahteva postava. Te obresti bodo predstavljale najemnino, rent. Ta najemnina bo šla v lasten mladinski oddelek, ne ven iz Jednote. Denar mladinskega oddelka bo tako varno in na primerne obresti investiran, Jednota pa bo dobila uradne prostore kot jih potrebuje. Ali ne bi bilo to pošteno in z gospodarskega stališča pametno?
Recimo, da jednotin finančni odbor investira teh 20 tisoč dolarjev v kakšne bonde. Investirati jih mora, ker denar ne sme mrtev ležati. Vsi vemo, da je danes med dobrimi tudi dosti slabih in dvomljivih bondov. Finančni odbor ni vsegaveden —zmotijo se še taki, ki imajo dolgoletne šole in izkušnje v finančnih institucijah—torej naš finančni odbor naloži teh 20 tisoč dolarjev v kakšne bonde, ki morda čez leto ali dve ne bodo vredni ficka! članstvo ne bo glede tega nič protestiralo, ker po večini še vedelo ne bo, četudi bo glavni blagajnik o tem poročal v svojem letnem ali polletnem po-ročilu. Nekje na neki banki je šlo rakom žvižgat deset tisoč dolarjev jednotinega denarja, od katere vsote se nič ne ve, če bomo kaj dobili ali ne. Članstvo ve to, toda ni slišati nikakih protestov niti proti tistim, katere bi se lahko dolžilo, da so to zakrivili. Proti graditvi lastnega urada za Jednoto, k je res potreben, kjer bi oil de nar mladinskega oddelka varno in na primerne obresti naložen, pa je toliko vpitja. Sklenila je to konvencija, o kateri pravimo, da je najvišja oblast. Zakaj je potem treba dragih konvencij, če niti kaj takega ne sme skleniti, da namreč investira 20 tisoč dolarjev denarja iz mladinskega oddelka v lastnem poslopju!
Nekateri priporočajo, da naj bi Jednota porabila ta denar rajše za plačevanje asesmentov za člane, ki so hudo prizadeti po tej depresiji. Zdi se, da nekateri ne razumejo ali nečejo razumeti, da se denar iz mladinskega oddelka nikakor ne sme rabiti v take svrhe. Državne postave tega ne dovoljujejo in Jednota se mora po teh postavah ravnati, če neče priti v konflikt z oblastmi, kar bi lahko Jednoto spravilo ob poslo-valno pravico, prizadete jedno-tine uradnike pa v zapor.
Moje priporočilo je, da naj člani oziroma društva v Minnesoti, pa izven Elyja, povedo v našem glasilu,t da-li je Ely res samo začasna naselbina ali ima bodočnost kot mesto. Rojakom v Minnesoti so tamkajšne razmere nedvomno bolj znane kot nam, ki bivamo po drugii; državah. Ako je po mnenju minnesotskih rojakov Ely naselbina, ki ima bodočnost, naj ta bav-bav protestov enkrat iz našega glasila izgine in naj se nadaljuje z gradnjo donfia. Po mojem mnenju je to najbrž samo bavbav, ki ga je nekdo z^ieel in ga drugi ponavljajo za njim.
Piše sc nadalje, da Ely ni prikladno mesto za glavni urad iz vzroka, ker se nahaja elaleč na severu, kar pomeni večjo zamudo časa in večje vozne stroške za glavne odbornike, ki prihajajo na seje. Pri tem se mi čudno zdi, da smo se na to spomnili šele zdaj, dasi je jednotin urad na Elyju že od ustanovitve Jednote, torej skoro 35 let. Kar naekrat se pa teh stro-
škov tako bojimo.
Meni se zeli, da je vsemu temu kriva ta sloveča Hooverjeva prosperiteta, ki nas je tako močno oplazila, da smo naenkrat postali čisto zbegani in.ne-zaupni napram vsem in vsakemu, za vsakim grmom vidimo strahove, pa protestiramo vse križem, samo da bi nas bilo manj strah.
No, končno je čas, da kon-cam, saj vem, da je sobrat urednik že tako sit teh protestov, da se mu še ponoči sanja o njih. — Pozdrav vsemu članstvu!
Kajetan Erznožnik, član društva št. 58 JSKJ.
ADAMIČ IN SLOVENSTVO
(Nndalievanie iz 4. strani) skih razmerah pri nas in v Ameriki, o pokrajinah, o Indijancih, njihovem značaju in njihovi usodi, o črnskem vprašanju. O vsem je imel razbistrene pojme' in jasno in točno mnenje.
“Kaj kaniš zvečer? Ako,nimaš posebnih namenov in bi te zanimalo gledališče —” V drami smo igrali ne vem kaj že, v operi “Butterfly.” — “Butterfly? To bi pa rad zopet enkrat slišal — zadnjič sem jo videl v Metropolitan operi . . .” Zopet sem debelo pogledal — poznal je tudi vso operno literaturo in vse znane pevce in pevke.
Kmetiški fant iz Višnjih Sel! Da je ostal doma, kje bi bil ve3 ta duševni svet, vse to bogastvo, ki ga nosi v sebi? Omar Kht;yam in Višnja Sela! Amerika in naši izseljenci! Ali nima ta preprosti človek dožitkov in snovi in obzorja za velike in zanimive romane? Da, samo pisateljskega daru-nima. —
Spomladi pa se je prismbjal k nam Amerikanec z dvema knjigama pod pazduho — Louis Adamič.	■
Knjigi sta pisani v angleščini, zakaj v devetnajstih letih se je Adamič poarlterikanil. V prvi je podal zgodovino delavske aktivne borbe zoper kapitalizem, v drugi, ‘Laughing in the Jungle,’ pripoveduje zgodbo svojega življenja. A to ni pedantsko natan čen dnevnik, pač pa bistveno resnična povest njegovega razvoja in še mnogo, mnogo več.
Ko je odrinil Adamič iz domovine, je bilo po vsej priliki med njegovo prtljago kaj malo šolske učenosti. Imel pa je nekaj, kar bi bilo vsem pisateljem in tistim, ki žele postati, najtopleje priporočiti, čilo, mlado telo z dediščino zdravih instinktov in praktična kmetiška pamet, ki jo spremlja čvrsto zaupanje vase in v svojo bodočnost, je zaklad, ki se ga sam zaveda in veseli. Nepremagljiva želja, po spoznanju ga žene v svet in od kraja do kraja, od človeka do človeka, od poklica do poklica, tako da pregleda ‘džunglo’ s svojim očesom in se polagoma razpozna v zmedi ameriškega kaosa. Oko mu je neprizadeto, nameni nesebični,
j srce brez zavisti nasproti tis !rn’ ki jim je bolje od njega. Tu 1 najhujši bedi se ne čuti suznj nikomur. Svoboden človek, si v vsakem položaju ohrani ffl’1 no dostojanstvi in jasno IT11S®’ ki mu je ne more skaliti nep sredna situacija.
Nič apriorističnega mu ne m ti sodbe. On ima pogum, stopa pred stvari s prvim očesom, r doktrin, s katerimi zastrup J evropska izobrazba nastajaj ° pisateljske talente. Primurn vere, dein philosophari j® , Adamiču psihološki fakt o nega pomena: prej je pozna sv ^ nego filozofijo o njem. Pfl 1 doma je to liarobe. To ga v g nem loči od Duhamela, bis re^. opazovalca, ki ga pa teze predsodki kulturne FrancU®^ njene duševne preteklosti, mič 'se brani vsega preyae vsega, česar ne doživi PiaV lastni koži, pravi fanatik sa vidstva. Oba gledata isto, a v-sodi po svoje: Duhamel PeSl stično mrko, Adamič čno jasno — s smehom, ve *jra. ironičnim včasih, a vedno -
vim, oproščujočim. Kjer vi i
hamel zablodo in strahoto, ^ preklinja in zavrača, vidi mič pojav, ki mu razvnema c stva in fantazijo, ga mika i» 0 ja in ki ga je treba razloz' ^ razumeti — in se mu smeja čudno, oba zasledita v amei is ^ "■■'■ljenju bolezen in njo prav za prav isti lek, mel veliko nacijonalno lieS in — Adamič tudi: kakor ,je ral Lenard Podgornik past1 pobiti na glavi, da se je ,pLgne dil,’ to je rešil materija«81^ miselnosti, tako bi moralo z ti Američane hudo t r p 1 je j j e -bi jim pomoglo do novega z* .v nja; in — zanimivo —- ^	0(j
si obeta ta preporod Amei i' ncvoselcev in njihovih P° ^ cev, ne od starih Američanovi sc lio njegovem preplitki, sploh bili zmožni trpljenja-(Dalje prihodnjič.)  o  iš»j
Pri
foset
Jol
'obra
0 a k; ^ , ^zal itve
Dr
■hic; tre ; Šco, i°vei
Sle
V
K
*tot
'artK
V
Jjo
H
u
'leni
*»t0(
tori
l\T(!
»ost
'evi
lra.
tetr
'aii
>Ii,
AMERIŠKA POŠTA
Ogromna razsežnost ga poštnega sistema je i13-1 razvidna iz števila poštnih dov. Dne 1. januarja bilo namreč v Zedinjenih ^ vah 48,479 poslujočih P°9 uradov.
ISKOVINE
od najmanjŠe do največje za
društva
in posameznih
izdeluje lično moderna slovenska nnijska tiskarna*
Ameriška Domovin3
6117 ST. CLAIR A VE-CLEVELAND,OHI^
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj;
KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
KADAR potrebujete kake notarske posle —
Eo zaupno obrnite na nas in postreženi boste tožno in pošteno kakor ste bili prej pri Sakser-ju. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(Frank Sakser)
216 W. 18th. St., New York, N. Y.
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NBODVJ®1^ SLOVENSKI DNEVNI*
V AMERIKI
Je najbolj razširjen list v Ameriki; donaša v??0ij5» nje svetovne novosti,	0-
lzvirna poročila lz stare ” y0de vine; mnogo šale In Piromanov najboljših pisateu
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošill* Vsa pisma naslovite n*‘
GLAS NARODA
216 W. 18th St.. New Y«k-
l>t
r
1
{
%
%
■o:
h
Ei
‘utr k{{\ er », op Hx Josl % »Is
i
1
|
i
i
s
I
I
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH J*
North American Trust banka
G131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
Ima premoženja skoro $6,000,000.00
Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedinjenih in tudi iz Kanade in od drugod.	^
Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega za ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta.	la	(D
Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapita $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagateljem.