Ptuj, torek, 17. januarja 2012 letnik LXV. št. 5 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Aktualno Ptuj • Neupoštevanje rokov nas bo poslej veliko stalo O Stran 3 Po naših občinah Podlehnik • Od viška denarja (tudi) ne boli glava O Stran 5 Kmetijstvo Slovenija • Počasno umiranje majhnih kmetij O Stran 8 Štajerski RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Šport Smučanje • Najboljši možni reklamni akciji O Stran 11 Tenis • Rola na Floridi nanizal šest zmag O Stran 11 Spodnje Podravje • Denisova zgodba je odprla srca Kljub krizi ljudem ni vseeno ... Če se je država tudi v primeru Denisa Čeha iz Spuhlje 92 a pokazala kot mačeha, so za pozitivni obrat poskrbeli ljudje, ki so zaznali stisko in nemoč 23-letnega mladeniča, ko je po materini smrti ostal sam z dedkom. V kot je Denisa Čeha stisnil Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki dedičem nalaga vračilo socialne pomoči. V Denisovem primeru to pomeni vračilo 15 tisoč evrov, ob tem pa je s svojo minimalno plačo prevzel tudi plačevanje neodplačanega kredita. Potem ko je javnost izvedela za njegov primer, so se oglasili številniljudje - tisti, ki znajo svoje premoženje, pa čeprav skromno, deliti z drugimi in prispevati za nov Denisov začetek. Spontano so pričeli zbirati denarna sredstva in tudi material za obnovo hiše, najprej pa so poskrbeli za kurjavo. Že v tem tednu bo krovstvo Petra Matjašiča pričelo prekrivati streho, za katero je opeko v celoti prispevalo podjetje Tondach. Strokovnjaki bodo opravili tudi izmere oken, saj so se dobri ljudje odločili, da bo hiša v Spuhlji 92 a v celoti dobila novo podobo - zunaj in znotraj. MG Foto: Črtomir Goznik Rokomet • Zmaga ostala doma v Podravju O Stran 12 Ptuj • Sedma tradicionalna Obarjada Ormož • Smetarji brez dovoljenj Tu smo, da pomagamo!« Neapeljski scenarij? » Ptujsko kurentovanje nosi tudi humanitarno noto, saj je že sedmo leto njegov sestavni del Obarjada, tekmovanje v kuhanju obare za dober namen, ki jo pripravlja Lions klub Ptuj. V tekočem letu klub vodi dr. Darko Friš, edini Mariborčan v Lions klubu Ptuj, ki se je Ptujčanom pridružil v drugem letu njihovega delovanja. Na tiskovni konferenci je predstavil tudi program dela Lions kluba Ptuj v letu, ki ga vodi in poteka pod geslom Tu smo, da pomagamo! Minuli teden je Agencija RS za okolje izdala negativne odločbe enajstim slovenskim odlagališčem smeti. Med njimi sta tudi Komunalno podjetje Ormož in Podjetje za gospodarjenje z odpadki Čisto mesto Ptuj. Odločba za ormoško odlagališče je že pravnomočna, ostali pa še čakajo na odločitev upravnega sodišča. Sedma Obarjada bo na dvorišču Ptujske kleti v soboto, 11. februarja. Kljub krizi jim nobeden, ki so ga prosili za pomoč, te ni odrekel, kar organizatorje zelo veseli, je na tiskovni konferenci, ki je bila 13. januarja v Vinskem hramu na Ptuju, med drugim poudaril pobudnik Obarjade Slavko Visenjak, ki ostaja vodja projekta oziroma kuhe za dober namen in povezanih dejavnosti.. S tem so vsi pokazali, da so to humanitarno prireditev vzeli za svojo. MG Več v petkovi številki. Foto: Črtomir Goznik Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, potrjuje, da je v celotni Sloveniji s tem nastal velik problem z odlaganjem odpadkov. Pojasnjuje, da odlagatelji v preteklosti (in tudi danes) niso spoštovali veljavne zakonodaje, zato dovoljenj ne morejo dobiti. Pogoji so napisani na evropskem nivoju in določajo, da je treba odpadke pred odlaganjem obdelati. To se v Sloveniji ni spoštovalo, ker se lastniki odlagališč, ki so odgovorni za odlagalna polja, niso odločili, da bi namestili naprave, na katerih bi se lahko odpadki obdelovali. „Edini center, ki zares izpolnjuje vse kriterije, je odlagališče v Celju, dovoljenje pa imata tudi odla- gališči Puconci in Ljubljana. Edino ta tri so dobila od Agencije RS za okolje dovoljenje za obratovanje. Vsa ostala, ki še vedno obratujejo, so vprašljiva," je povedala direktorica. O Stran 3 Foto: Viki Ivanuša Slovenija • Levosredinske stranke na posvetu o političnih razmerah SD preučuje »desno« koalicijsko pogodbo, SDS zahteva večinsko koalicijo Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič se je konec minulega tedna srečal s predsednikoma SD in DeSUS, Borutom Pahorjem in Karlom Erjavcem, s katerima je analiziral politične razmere. V SD so prejeli predlog koalicijske pogodbe štirih desnosredinskih strank, a ga konec tedna še niso komentirali. V Listi Virant pa so znova zavrnili namigovanja o prestopih. Jankovič je po posvetu v izjavi za medije povedal, da bo njegova stranka, tudi če bo v opoziciji, kot zdaj kaže, soglašala z nujnimi reformami. Drugi udeleženci sestanka pa izjav niso dajali. Jankovic je v petek tudi ponovil, da dejstvo, da ni bil izvoljen za mandatarja, zanj ni poraz, saj so po njegovih besedah izpolnili obljubo volivkam in volivcem. Kot je dejal, spoštuje vse tiste, ki so oddali svoj glas, tudi poslanci pa so bili v razpravi »z eno izjemo zelo korektni«. Kot je dejal, pa je »prepričan, da bi bil rezultat drugačen«, če bi glasovali vsi poslanke in poslanci. Glede možnosti, da bi se vnovič potegoval za ta položaj, je pojasnil, da zdaj čakajo na pogovore s predsednikom republike Danilom Turkom, ki so napovedani za ponedeljek, svojo odločitev pa bodo sporočili pravočasno. Ta tre- nutek o tem ne razmišlja, pač pa je zanj »prva stranka«, ki se bo po njegovih besedah sestala v kratkem. Jankovic je spregovoril tudi o torkovem sestanku s predsednikom SDS Janezom Janšo in potrdil, da sta govorila o morebitnih spremembah volilnega sistema. Na vprašanje, ali bi bil dvig parlamentarnega praga na sedem odstotkov bolj realna možnost kot večinski volilni sistem, pa je odgovoril pritrdilno. V SD so potrdili, da so prejeli predlog koalicijske pogodbe desnosredinskih strank za sestavo vlade, vendar je po besedah vodje poslanske skupine SD Janka Vebra še ne komentirajo, saj nameravajo dati prednost pogovoru s predsednikom države Danilom Turkom. Zato po Vebrovih besedah ne gre govoriti niti o vprašanju, ali bi se SD udeležil pogajanj z desnosredinskimi strankami. Veber sicer ni seznanjen s tem, da bi SD ob osnutku koalicijske pogodbe morebiti prejel tudi povabila na pogajanja z desnosredinskimi strankami, je povedal. Vprašanja, ali torej SD do ponedeljka ne bo skupaj preučevala osnutka pogodbe desnosredinskih strank, ne more komentirati, pravi Veber, saj ni v njegovi pristojnosti. »V vsakem primeru pa bomo pogodbo tisti, ki z njo razpolagamo, prebrali,« je poudaril. Tudi na vprašanje, ali bi SD utegnil podpreti predsednika SDS Janeza Janšo za mandatarja, Veber ne odgovarja konkretno. Ponavlja pa, da poskušajo sedaj ublažiti posledice, ki so nastale pri oblikovanju vlade oz. nepotrditvi kandidata za mandatarja Zorana Jankovica. Spomnil je na zakone, ki jih je vlada vložila v parlamentarno proceduro. Poudarja, da so se glede podpore Janši v prvem krogu glasovanja o mandatarju opredelili zelo jasno in bodo zagotovo to jasno sporočili tudi v drugem krogu. »Virantovi« ne bodo prestopali nikamor ... Ob nekaterih ugibanjih, da naj ni se Pozitivna Slovenija priključila SD, pa Veber Več evropskih poslancev zaskrbljenih nad dogajanjem v Sloveniji Evropski poslanci Lojze Peterle (EPP/NSi), Ivo Vajgl (Alde/Zares) in Tanja Fajon (S&D/SD) so izrazili zaskrbljenost nad trenutnim političnim dogajanjem v Sloveniji. »Ne uživam v sedanji situaciji v Sloveniji,« je poudaril Peterle. Pojasnil je, da se v EU trenutno dogajajo »bistvene zadeve« za prihodnost Slovenije in da iz tujine že dobiva vprašanja, kaj se dogaja v naši državi. Dodal je, da bi želel, da se v državi končno zaključi »stanje prostega teka«. Izrazil je še upanje na politike, ki ne bodo prispevale k nadaljevanju padanja bonitetnih ocen Slovenije. Tudi Vajgl je dejal, da je zaskrbljen nad razmerami v Sloveniji, ga pa ohrabruje ravnanje EU v primeru Madžarske, ker je unija po njegovem mnenju s tem pokazala, da ne bo tolerirala nedemokratičnosti. »Smo v časih, ko potrebujemo hitre odločitve,« pa je razmere v Sloveniji komentirala Fajonova. (sta) poudarja, da sta to dve različni stranki in tako delovanje strank tudi razumejo. Za vse ostale aktivnosti in razmišljanju drugih strank pa, kot zagotavlja, ne ve. Pravnika Rajko Pirant in Miro Cerar sta ocenila, da pravnih ovir za to, da predsednik republike po pogovorih s poslanskimi skupinami za mandatarja predlaga osebo, ki je v sodnem postopku, ki še ni pravnomočno končan, ni. Bi pa po njihovih besedah predsedniku vlade ali ministru prenehal mandat, če bi bil med opravljanjem funkcije obsojen na zaporno kazen. So se pa znova pojavila namigovanja, da naj bi nekaj poslancev Liste Virant razmišljalo o prestopu v druge stranke. Šlo naj bi za vodjo poslanske skupine Riharda Branislja, njegovo namestnico Katarino Hočevar, Polonco Komar, Bojana Starmana in Ivana Vogri-na, k prestopom pa naj bi jih nagovarjal vidni član stranke Jani Soršak. A slednji je to odločno zanikal: »Gre za poceni provokacijo. Prestopov iz Liste Virant ne boste videli,« je dejal. Podobno so zatrdili vsi omenjeni poslanci. »Govorice o prestopih iz naše poslanske skupine delujejo že otročje. To ne drži in žal nam je, da moramo to nenehno ponavljati,« je za STA Jankovič: Tudi če bomo v opoziciji, bomo soglašali z nujnimi reformami Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič je po posvetu s predsednikoma Sd in DeSUS, Borutom Pahorjem in Karlom Erjavcem, napovedal, da bo njegova stranka, tudi če bo v opoziciji, kot zdaj kaže, soglašala z nujnimi reformami. Jankovič je ponovil, da dejstvo, da ni bil izvoljen za mandatarja, zanj ni poraz, saj so po njegovih besedah izpolnili obljubo volivkam in volivcem. Kot je dejal, spoštuje vse tiste, ki so oddali svoj glas, tudi poslanci pa so bili v razpravi po njegovih besedah z eno izjemo zelo korektni. Kot je dejal, pa je »prepričan, da bi bil rezultat drugačen«, če bi glasovali vsi poslanke in poslanci. Glede možnosti, da bi se vnovič potegoval za ta položaj, je pojasnil, da zdaj čakajo na pogovore s predsednikom republike Danilom Turkom, ki so napovedani za ponedeljek, in da bodo odločitev sporočili pravočasno.Jankovič je spregovoril tudi o torkovem sestan- dejal vodja poslanske skupine Braniselj. Njegova namestnica Katarina Hočevar je zaradi takšnih namigovanj žalostna in ogorčena. »O mojem prestopu nikakor ne more biti govora, niti se z nobenim o njem nisem pogovarjala. Sem nova v politiki in ostalih političnih obrazov sploh še ne poznam,« je dejala in slikovito dodala, da je verjetnost njenega prestopa takšna, kot je verjetnost, da »začne Svetlana Makarovič obiskovati nedeljske maše«. SDS zahteva večinsko koalicijo Izvršilni odbor SDS v izjavi za javnost ocenjuje, da je ravnanje SDS, Liste Virant, SLS in NSi, »ki so uspele na ravni pogajalcev in predsednikov strank usklajeno koalicijsko pogodbo ponuditi v nadaljnje usklajevanje tudi strankama DeSUS in SD, tisto odgovorno dejanje, ki ga v teh razmerah terjajo razmere v državi«. V SDS, kot navajajo, spoštuje težo odločitev obeh strank in nanjo ne želijo vplivati. Poudarjajo pa, da »zahtevnost časa in težki izzivi, ki so pred Slovenijo, terjajo pretehtane odločitve v realnem času, brez popravnih izpitov in brez za-vržnega dejanja iskanja in kupovanja poslanskih glasov ali ku s predsednikom SDS Janezom Janšo in potrdil, da sta govorila o morebitnih spremembah volilnega sistema. Na vprašanje, ali bi bil dvig parlamentarnega praga na sedem odstotkov bolj realna možnost kot večinski volilni sistem, pa je odgovoril pritrdilno. (sta) Nesmiselno, da bi Türk Jankovica ponovno predlagal za mandatarja Predsednik Liste Virant Gregor Virant je dejal, da so v sredo dobili potrditev, da so ravnali prav, ko so zavrnili kandidata za mandatarja Zorana Jankovica. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa meni, da bi bilo zelo nesmiselno, če bi ga predsednik še enkrat predlagal za mandatarja. Novakova je poudarila, da je Pozitivna Slovenija, ki jo vodi Jankovič, res relativna zmagovalka volitev, vendar moraš imeti 51 odstotkov podpore za oblikovanje vlade. Še vedno se ji zdi prav, da mu je predsednik republike Danilo Türk dal mandat. Vendar bi morali zdaj »vsi tako imenovanih tretjih poti in tretjih oseb«. Ob tem ponavljajo, da je SDS skupaj s podpisnicami predloga pogodbe »odločena, da bo prevzemala odgovornost samo v primeru, če bo pred vlaganjem kandidatur podpisana zavezujoča koalicijska pogodba, ki bo omogočala večinsko koalicijo in trdno vlado«. Predsednik Liste Virant Gregor Virant je glede pogajanj o desnosredinski vladi dejal, da bi stranka v morebitni desno-sredinski vladi želela obdržati mesto predsednika DZ. Zahtevajo tudi finančno in pravosodno ministrstvo ter ali mesto predsednika državnega zbora ali notranje ministrstvo. Zahtevajo tudi ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb in umik države iz gospodarstva. V SLS po besedah njenega predsednika Radovana Žerjava kakšnih posebnih zahtev do zdaj niso imeli, saj so se osredotočili predvsem na vsebino. »Vse ostalo pa je še odprto,« je dejal. Predsednica NSi Ljudmila Novak pravi, da bi jih zanimal resor Slovencev po svetu, vsekakor pa, da bi »imeli kakšno državotvorno ministrstvo«. V DeSUS naj ne bi bilo večjih težav glede sodelovanja v desnosredinski vladi, medtem ko v SD »neuradno to sodelovanje izključujejo še vnaprej«. Prav tako naj bi že padla odločitev, da Zoran Jankovic ne bo ponovno kandidiral za ljubljanskega župana in da bo ostal poslanec. Do naslednjih volitev naj bi tako gradil infrastrukturo stranke. POP TV pa je poročala, da Erjavec ni preveč navdušen nad tem, da bi vlado vodil Janša, zato naj bi si zavzemal za t. i. tretjega človeka. STA (pripravlja: SM) skupaj spoznat, da pač ne gre, in to ni nobena katastrofa za Slovenijo,« je menila. Če pa bi se Türk odločil, da mu mandat podeli ponovno, pa bi šlo za izsiljeno kandidaturo, je še ocenila. Virant je temu dodal, da so z neizglasovanjem rekli ne »neki politiki, ki bi slonela na netransparen-tnem načinu delovanja«, predsednik SDS Janez Janša pa je prepričan, da je Jankovič podporo izgubil na dan, ko se je glasovalo o predsedniku državnega zbora. Glede nadaljnje podpore kandidatom za mandatarja je predsednik DeSUS Karl Erjavec poudaril, da je zanj pomembno, ali ima kandidat za mandatarja potrebno število glasov, saj bi v nasprotnem primeru doživeli še eno žalostno zgodbo v DZ. Če ne bomo prišli do močne vlade, so na vrsti predčasne volitve, še pravi Erjavec. Če pa bo Jankovič ponovno kandidiral za mandatarja, bo Erjavec od njega zahteval, naj javno razkrije vse, ki naj bi ga podprli, »sicer bo javnost menila, da je naša politika popolnoma nesposobna«. Obljubo Jankoviča, da ima tri glasove poslancev Liste Virant, pa predsednik te liste vidi kot izigravanje političnih partnerjev. »Če je to način, kako se želi priti do vlade in če bi to bil način vladanja v prihodnjih štirih letih, potem hvala lepa,« je dodal. (sta) Uvodnik Ljudje smo vendarle še ljudje Pravzaprav je v zadnjem času okrog nas toliko nezadovoljstva, da marsikdaj človek sploh ne vidi izhoda. Tako je v državni politiki, kjer smo žal spet poslali v parlament neprave ljudi, ki jim je več do svojih ozkih strankarskih interesov kot do ljudi Kako si drugače razlagati vse to nagajanje, nasprotovanje, hinavščino, sprenevedanje, ki smo jim priče od volitev naprej! Pa nam je navadnim ljudem pravzaprav vseeno, kdo bo vlekel voz naprej - Liska, Šeka ali kak lipicanec. Samo da se premika. Mogoče kdaj tudi v nepravo smer - ampak naj se že premakne. Nič drugače ni v širši domovini - Evropi in sploh v celem svetu. Kjer veliki krojijo politiko tako, kot jim ustreza, mali pa smo itak že od nekdaj navajeni kimati, se prilizovati levo in desno. To smo počeli že pod marsikaterim oblastnikom: dunajskim, beograjskim, bruseljskim ... Še zlasti pa želimo biti všeč tistim tam na oni strani oceana, ki tako radi izvažajo svoj pogled na svet in pričakujejo, da se mu bomo vsi klanjali. Nezadovoljni smo, ker nas država ožema z novimi in novimi neprostovoljnimi dajatvami: z globami policistov, globami redarjev in sedaj še z globami uradnikov na upravni enoti; s povračilom socialnih pomoči, ki namesto pomoči postajajo neprostovoljno vzeta posojila; pa potihoma prihaja davek na vse tisto, kar smo si v času svojega življenja ustvarili s precejšnjim odtegovanjem od ust... In v vsem tem zapletenem klobčiču je pravzaprav kot svetla luč spoznanje, da pa smo ljudje vendarle še zmeraj ljudje. Da znamo sočustvovati z nekom, ki je potreben sočutja; da znamo pomagati nekomu, kije v stiski; da znamo nesebično darovati svoj čas, denar, svoje skromno imetje, ko vidimo, da je nekomu še težje kot nam. Vse to se je pokazalo tudi v primeru nesrečnega mladeniča iz okolice Ptuja, ki mu je žarek sreče posijal v življenje po zaslugi dobrih ljudi. Ne politikov v Ljubljani, Bruslju ali Washingtonu. Čeprav se bojim, da se bo marsikateri od teh sedaj poskušal prisliniti k nečemu, česar ni bil sposoben spoznati pravi čas. Jože Šmigoc Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ormož • Odlagališče ponovno brez dovoljenj Se v Sloveniji obeta neapeljski scenarij? Minuli teden je Agencija Republike Slovenije za okolje izdala negativne odločbe enajstim slovenskim odlagališčem smeti. Med njimi so tudi Komunalno podjetje Ormož in Podjetje za gospodarjenje z odpadki Čisto mesto Ptuj. Odločba za ormoško odlagališče je že pravnomočna, ostali pa še čakajo na odločitev upravnega sodišča. Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, potrjuje, da je v celotni Sloveniji s tem nastal velik problem z odlaganjem odpadkov. Pojasnjuje, da odlaga-telji v preteklosti (in tudi danes) niso spoštovali veljavne zakonodaje, zato dovoljenj ne morejo dobiti. Pogoji so napisani na evropskem nivoju in določajo, da je treba odpadke pred odlaganjem obdelati. To se v Sloveniji ni spoštovalo, ker se lastniki odlagališč, ki so odgovorni za odlagalna polja, niso odločili, da bi namestili naprave, na katerih bi se lahko odpadki obdelovali. „Edini center, ki zares izpolnjuje vse kriterije, je odlagališče v Celju, dovoljenje pa imata tudi odlagališči Pucon-ci in Ljubljana. Edino ta tri so dobila od Agencije RS za okolje dovoljenje za obratovanje. Vsa ostala, ki še vedno obratujejo, so vprašljiva," je povedala direktorica. Dovoljenje, zaprtje ali dovoljenje do zapolnitve Odlagališča niso izpolnila zahtev, ker gre za velike investicije in bi se v Sloveniji prej morali odločiti, kje bodo regijski centri, da bi okolja videla interes vložiti denar v takšne posodobitve. Po ekonomski plati namreč za majhne količine odpadkov nima smisla tako opremljati odlagališč. KP Ormož je že leta 2006 zaprosilo za pridobitev razširjenega okoljevarstvenega dovoljenja. Po zavrnitvi so se pritožili in višje sodišče je odločilo, da se pritožba zavrne. Ker odpadkov leta 2010 pred odlaganjem še niso obdelovali in ker Ormož ni bil potrjen za regijski center, so decembra 2011 dobili negativno sodbo, je povedal Ludvik Hriberšek iz KP Ormož in pojasnil: „To pomeni, da v tem trenutku ormoško odlagališče nima možnosti obratovanja po razširjenem okoljevarstve-nem dovoljenju. Zato smo 6. januarja podali novo vlogo in bomo do njene obravnave obratovali naprej. S tem smo seznanili tudi okoljsko inšpektorico." Odpadke, ki jih odlagajo v deponiji Dobrava, predhodno obdelajo. Z občino Ormož kot investitorjem se je KP Ormož dogovorilo za manjkajoče ukrepe: izvedli so pralnico vozil, odvodnjavanje in biofilter, vendar to ne bo dovolj za pridobitev razširjenega dovoljenja. A ker je bila lani sprejeta nekoliko omiljena zakonodaja za takšna prehodna odlagališča, kot je Dobrava, zato upajo na ugodno rešitev. „Računamo, da bomo po novi uredbi lahko dobili dovoljenje za odlaganje še do leta 2015 oziroma do zapolnitve odlagališča. Če pa bo Agencija RS za okolje odločila, da na ta način ne gre, bomo dali vlogo za zapiranje odlagališča. Do kdaj naj bi bilo to odločeno, ne ve nihče. Problem pa je širši. Z ena- kim problemom kot dobra-vsko so se srečala številna odlagališča po Sloveniji, in če ne bo dovoljenj, se lahko srečamo z resnim problemom, da odpadkov ne bo kam odlagati. Potem jih bomo morali nekje začasno skladiščiti in zgodi se nam lahko grmada odpadkov kot v Neaplju. Tega scenarija si nihče ne želi, a odpadke povzročamo vsi in nekam jih bo treba odložiti. Želim si, da bi uporabili domače kapacitete in domačo delovno silo, da ne bodo na račun naših smeti služile sosednje države," pravi Ludvik Hriberšek. Ob tej priložnosti smo sogovornika povprašali tudi o tem, kaj lahko naredijo proti neprijetnim vonjavam, ki se občasno močno širijo z odlagališča. Povedali so nam, da se na Dobravi vsak dan odlagajo odpadki, med njimi pa se najdejo tudi biološki odpadki, ki tja ne sodijo. Ker razpadajo, se sproščajo plini in tudi smrad. Komunala se je z občino že dogovorila, da bodo v prvi polovici leta del odlagališča pokrili, da bodo ta neprijetni vonj zmanjšali. „Da bo teh vonjav čim manj, krajanom priporočamo čim boljše ločevanje odpadkov, ker s tem prizanesejo našim delavcem, pa tudi prebivalcem Dobrave in dela Ormoža, od koder prihajajo številne pritožbe, zlasti ob nizkem zračnem tlaku," je povedal Ludvik Hriberšek. Viki Ivanuša Ptuj • Upravne enote poslej tudi kaznujejo Neupoštevanje rokov bo veliko stalo S 1. januarjem letos so upravne enote na podlagi zakona o motornih vozilih postale prekrškovni organ, torej nas bodo kaznovale ob neupoštevanju ustrezne zakonodaje. Tako smo lahko kaznovani v zvezi z vsemi spremembami, ki vplivajo na podatke v prometnem dovoljenju - tehnične spremembe, spremembe naslova ali sedeža. Vse to je treba v 15 dneh prijaviti registracijskemu organu. Prav tako je dolžnost lastnika vozila, da vozilo odjavi in vrne tablice, če je bilo vozilo uničeno, odsvojeno ali pa je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala zavarovalna pogodba, ker ni bila obnovljena ali pa ni bila poravnana letna obveznost skladno z zavarovalnimi pogoji. Do veljavnosti zakona o motornih vozilih so v teh primerih občane z upravnih enot najprej obveščali, jim na dom pošiljali obvestila, da se niso držali dogovorjenih pravil igre, šele ko se niso odzvali, so z upravnih enot Ministrstvu za notranje zadeve oziroma Inšpektoratu za promet poslali predloge za odločanje o prekršku. S 1. januarjem 2012 so obvestila v teh primerih postala preteklost. Ker gre za prekršek, ugotovljen na podlagi uradne evidence, ni več nobene milosti: vsak, ki določeni rok prekrši, je avtomatično v prekršku. Po evidenci Upravne enote Ptuj so leta 2008 poslali 1200 tovrstnih obvestil, okrog 400 predlogov pa je bilo podanih v odločanje o prekršku na Ministrstvo za notranje zadeve ozi- Foto: Črtomir Goznik Vsako spremembo v prometnem dovoljenju je registracijskemu organu treba javiti v 15 dneh, sicer bomo kaznovani. roma Inšpektoratu za promet, ker se ljudje na obvestila niso odzvali. Leta 2009 je bilo poslanih že 1600 obvestil, 500 pa je bilo predlogov v odločanje o prekršku, leta 2010 je bilo teh obvestil že 2600, 700 pa predlogov za prekršek in lani je bilo vseh obvestil 2700, predlogov Inšpektoratu za promet pa kot leto poprej - 700. Zatrpan Inšpektorat za promet Predlogi upravnih enot za odločanje o prekršku v primeru sprememb v prometnem dovoljenju in ravnanju ob odjavi vozila so dobesedno zatrpali Inšpektorat za promet. Zaradi počasnega reševanja so nekatere zadeve tudi zastarale. Z novim zakonom o motornih vozilih, na podlagi katerega so upravne enote začele voditi postopke o prekrških, pa bodo vsi, ki v teh primerih ne bodo ukrepali v določenem času, brez milosti že naslednji dan v prekršku, za katerega bo treba plačati globo. Tu ne gre za nobeno veliko dokazovanje, stvari so dokazane že s pretekom roka. V primerih, ko občan ne sporoči sprememb v prometnem dovoljenju registracijskemu organu v določenem roku, je za fizično osebo globa 200 evrov, za pravno osebo pa 1000 evrov. Za prekrške, ki se nanašajo na odjavo vozila in vrnitev registrskih tablic, je globa za fizično osebo 250 evrov, za pravno osebo 2000 evrov. Plačilu kazni pa se v teh primerih ne more izogniti niti odgovorna oseba. Podobno kot pri ostalih pre-krškovnih organih se bo kazen tudi v teh primerih prepolovila ob plačilu v določenem roku. Možno bo tudi obročno odplačevanje, vendar v tem primeru kazni ni mogoče prepoloviti. Kot kažejo izkušnje s plačevanjem glob na občinah, se ljudje raje odločijo za plačilo v polovičnem znesku kot za obroke. Če se bodo občani, ki gravitirajo na Upravno enoto Ptuj, obnašali tako kot doslej, bo prekrškovnih postopkov okrog 800 na leto, ocenjuje načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. »Ne želimo kaznovati ljudi, to ni lep občutek. Z izrekanjem glob, ki polnijo državni proračun, imamo samo dodatno delo. Izkušnje iz preteklosti kažejo na to, da v največ primerih ljudje niso dovolj informirani, zato tudi svojih obveznosti ne jemljejo dovolj resno,« je še povedal Grah. MG Maribor • Ustoličili evropsko kulturno prestolnico Zavrtimo človeka v sebi Spektakularna otvoritvena slovesnost, s katero je Maribor tudi uradno prevzel prestol evropske kulture, je na Trg Leona Štuklja v soboto zvečer kljub zelo nizkim temperaturam privabila več tisoč ljudi. Prizorišče veličastne otvoritvene slovesnosti, s katero je Maribor skupaj s partnerskimi mesti - med drugim tudi Ptujem - za leto dni prevzel naziv Evropska prestolnica kulture, je bil pred kratkim prenovljen Trg Leona Štuklja, ki ga je obiskala množica domačinov in tujcev ter uživala v prikazanem programu. Ogromen oder in celotna postavitev prizorišča sta jasno prikazala, da gre za velik in pomemben dogodek. Dogajanje se je selilo iz ene strani trga na drugo. Govorniški oder, iz katerega sta spregovorila predsednik države dr. Danilo Türk in evropska ko-misarka za kulturo Andrula Vasiliu, je bil namreč postavljen več sto metrov stran od glavnega odra, na katerem so se predstavljali nastopajoči. Vmes med obema odroma pa se je zgrinjala množica, ki je vse dogajanje lahko spremljala na ogromnem zaslonu, v neposrednem prenosu pa je dogodek predvajala tudi Televizija Slovenija. Več sto nastopajočih, laserski šov, predstavitveni filmi Zanimiva prireditev, ki se je pričela s pozdravnim nagovorom voditelja Tadeja Toša, je delo režiserja Mateja Filipčiča. Ta je vodenje zaupal kar trem igralcem; ob Tošu sta na odru stala še Polona Juh in Marko Mandic. V dobri uri se je na slavnostnem odru zvrstilo več kot sto nastopajočih, prireditev pa je postregla tudi z atraktivnim laserskim šovom. Skupaj so se v Evropsko prestolnico kulture kot ustvarjalci programa med drugim zavrteli sopranistka Marta Zadro, pevka Maja Keuc, član skupine Siddharta Tomi Meglič, otrok z lučko, Jaka Nikitovič, Akademska folklorna skupina Študent, Akademski pevski zbor Maribor pod vodstvom dirigentke Zsuzse Budavari Novak, Rok Golob Orchestra ter združeni harmonikarski orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Akademije za glasbo Ljubljana, Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost Gradec in Univerze Juraja Dobrile iz Pulja pod vodstvom dirigenta Slavka Magdiča. Z izbranim programom so bili predstavljeni raznovrstni žanri, ki jih ponuja in predstavlja Evropska prestolnica kulture. Osrednja prireditev pa ni bila namenjena le nastopom kulturnikov, temveč tudi predstavitvi Maribora in partnerskih mest. Med drugim seveda tudi Ptuja, ki je svoje lepote širši javnosti tokrat prikazal v nekajminutnem filmu. Kangler ponosen Župan Mestne občine Maribor in slavnostni govornik Franc Kangler zadovoljstva in ponosa, da bo ravno štajerska prestolnica s partnerskimi mesti nosilec tega pomembnega naziva, ni skrival. Po njegovem mnenju je to priložnost za boljšo prihodnost Slovenije in Evrope. Vidno vesela in zadovoljna je bila tudi generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 Suzana Žilic Fišer, ki je dejala, da iskreno pričakuje, da bo imel projekt tudi dolgoročne učinke, ki bodo spodbudili razvoj v mestu in regiji. Dodaja, da je to mozaik majhnih in velikih zgodb, v katerem igrajo pomembno vlogo tudi meščani in vsi ostali, ki prihajajo v Maribor in partnerska mesta. Tudi »otrok Maribora«, kot je predsednika republike in častnega pokrovitelja Evrop- ske prestolnice kulture dr. Danila Turka poimenoval voditelj Tadej Toš, je bil z videnim več kot zadovoljen. Med drugim je dejal: »Drage Mariborčanke in Mariborčani, danes smo vsi v Sloveniji ponosni na Maribor, Maribor je Evropska prestolnica kulture in je slovenska prestolnica kulture.« Dogodek spremljalo 270 novinarjev Da je v Mariboru doživela več kulturnih presežkov, pa je dejala evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, ve-čjezičnost in mlade Androu-la Vassilliou. Med gosti, ki so prireditvi vdahnili pomembnost, so bili še mnogi tuji in domači znani obrazi. Od kulturnikov in estradnikov do politikov, med drugim tudi evropski komisar za okolje Janez Potočnik, predsednica odbora Evropskega parlamenta za kulturo Doris Pack, ministra za kulturo Črne gore in Hrvaške Branislav Mičunovič in Anreia Zlatar Violič, župan Turkuja Aleksi Randell in predstavniki številnih drugih mest, ki so že gostila EPK. Ob tem so seveda bile zastopane tudi slovenske barve, saj je mrgolelo politikov vseh političnih strank. Da je šlo za pomembno prireditev nacionalnega pomena, kaže tudi podatek, da je mesto ob Dravi privabilo izjemno veliko število novinarjev iz vseh koncev sveta. Uradno se je za dogodek akreditiralo okoli 200 predstavnikov slovenskih in okoli 70 tujih novinarjev, med drugim iz medijskih hiš HTV, ORF, ARD, ZDF, RAI, CNN, Reuters, številnih avstrijskih in hrvaških časnikov, manjkali pa niso niti predstavniki kitajske tiskovne agencije Xinhua Zhao Yi. Dženana Kmetec Predsednik države dr. Danilo Türk: »Danes smo vsi ponosni na Ma- Evropska komisarka za kulturo Andrula Vasiliu si je zaželela še ribor.« več presežkov, podobnih sobotnemu. Od tod in tam Logarovci • Jurakovo ustvarjanje RobertJurak iz Logarovcev v občin i Križevcipri Ljutomeru opravlja zasebno kovinostrugarsko obrt, ki jo je prevzel od očeta pred več kot dvajsetimi leti. Njegova dejavnost vključuje struženje, rezkanje in ključavničarstvo, Robertov proizvodni program pa zajema opremo za gostinske lokale in manjše prodajalne ter za stanovanjske objekte (stopnice, ograje, klopi, mize, vrtne garniture, barske in restavracijske mize in stole, sedežne garniture, fasade točilnega pulta, grelnih in svetlobnih teles, podeste, lestence, dekoracijo...). Ob opravljanju obrtne dejavnosti se Robert Jurak ljubiteljsko ukvarja z izdelovanjem raznih likov iz železa, lesa in gline. Umetniško izdeluje tudi razne ograje in manjše železne kipce za okras in poslovna darila. Lani se je že drugič udeležil mednarodne likovne kolonije na turistični kmetiji Vere in Milana Hlebca na Kogu. Izdelal je tri skulpture: panonsko ribo, kitaro in razpelo (na posnetku). Jurakove mojstrovine so bile prikazane tudi na lanskem obrtnem sejmu v Celju. Za boksarski dvoboj našega zvezdnika Dejana Zavca proti Rafalu Jackiewiczu je izdelal železno rokavico, ki jo je kot zmagovalec prejel slovenski boksar. NŠ Ljutomer • Fotografska razstava Prleški študentski klub (PŠK) je v ljutomerski galeriji Ante-ja Trstenjaka pripravil zanimivo razstavo fotografij na temo zaseke in čebule z naslovom Zobl, zoblpa luk. Najizvirnejši posnetki so bili nagrajeni. Po mnenju posebne komisije je najboljšo fotografijo prispeval Luka Ploj iz Krištancev v občini KriževcipriLjutomeru, kije od prireditelja razstave prejel bon v vrednosti 100 evrov (na fotografiji desno; na levi predsednik PŠK David Belovič). Njegova fotografija je objavljena tudi na letnem koledarju PŠK. Nagrajeni so bili še Romin Ivančič, Aleš Kolbl, Damir Skuhala, Mateja Škrobar, Sara Vinkovič in Maja Vrbnjak. NŠ Središče ob Dravi • Zlata poroka zakoncev Janežič Foto: arhiv občine Središče Vpetek, 30. decembra, sta 50 let skupnega življenja obeležila zlatoporočenca Kristina in StanislavJanežič iz Grab. Zlatopo-ročenca sta se poročila 30. decembra 1961 v Središču ob Dravi. Skupni dom in družino sta si ustvarila na Kristininem domu na Grabah. V zakonu se jima je leta 1962 rodil sin Danilo, dve leti kasneje pa hči Helena. Hčerka si je svojo družino ustvarila na Ptuju, sin pa doma na Grabah. Danes ju razveseljujejo štirje vnuki: 23-letna Nuša, 18-letni Jure, 16-letni Jaš in 14-letni Miha. Stanislav je bil zaposlen na Slovenskih železnicah. Kristina se je izšolala za babico in je ta poklic vestno opravljala vse do svoje upokojitve. Kljub zrelim letom sta še vedno čila in optimistična ter stvari večkrat rada obrneta na šaljivo stran. Zupan občine Središče ob Dravi Jurij Borko jima je ob visokem jubileju izročil zlato listino občine in jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let. Milena Milosavljevič Foto: NS Ptuj • V pričakovanju 52. kurentovanja Mask za celo mesto in še več V slovenski pustni prestolnici in njeni okolici je v tem času že zaznati pustni nemir. V okoliških naseljih, od koder prihaja glavnina karnevalskih skupin vsakoletnega kurentovanja, priročne šivalnice pustnih kostumov že nekaj časa pridno obratujejo. Ne mirujejo pa niti v etnografskih skupinah, v katerih so že pregledali svoje oprave, da bodo kurenti na svečnico nared za prvi ples ob ognju. Foto: Črtomir Goznik 13. princ karnevala Vlado Hvalec, ptujski župan Štefan Čelan in vodja projekta kurentovanje Branko Brumen Sicer pa se počasi začenja zares. Na svečnico bodo v grajski konjušnici odprli razstavo na temo prvega medcelinskega etnofesta, ki bo združena s stalno razstavo domačih pustnih mask, ki je na ogled na ptujskem gradu. Od 2. do 21. februarja pa bo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj na ogled razstava o evropski federaciji karnevalskih mest, ki jo sestavlja več kot 500 članov, predstavnikov več kot 100 karnevalskih mest v 52 državah članicah. Ptuj in Slovenija sta člana FECC-a že od leta 1991. Vodje etnografskih in karnevalskih skupin so z organizatorji vsakoletnega kuren-tovanja 11. januarja opravili skupni pregled priprav na letošnje 52. kurentovanje, ki poteka kot osrednje dogajanje v sklopu festivala umetnosti in dediščine, v okviru katerega se bo skupaj zvrstilo 150 prireditev javnega pomena. Aktivnih udeležencev 52. kurentovanja bo okrog 20 tisoč, prišli pa naj bi iz 18 držav sveta. Otvoritvena slovesnost Kot je znano, se je občina Podlehnik s projektom izgradnje štirioddelčnega vrtca uspešno prijavila na lanski poziv Regionalnih razvojnih programov (RRP), iz katerega so ji za to investicijo odobrili 1,1 milijona evrov. Kmalu za tem pa je svoj razpis za sofinanciranje prenov in novogradenj vrtcev ter šol objavilo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Občina Podlehnik je načrtovano novogradnjo (gre za prvi vrtec v zgodovini občine) prijavila tudi na ta razpis ter se po kriterijih in točkovanju uvrstila med prednostno izbrane občine: MŠŠ je za podlehniški vrtec predvidelo 1,135 milijona evrov. Po razpisu za izvajalce del se je izkazalo, da bo cena izgradnje vrtca z opremo in zunanjo ureditvijo vred nekoliko nižja od prvotno načrtovane; namesto dobrih dveh milijonov evrov je bila pogodba podpisana za 1,7 milijona evrov. MŠŠ in SVRL pa sta občini Podlehnik sku- 52. kurentovanja s prikazom tradicionalnih pustnih likov in mask bo 11. februarja ob 11. uri. To bo že trinajsta prireditev po vrsti, tokrat pa bo Ptuj tudi gostitelj prvega medcelinskega etnofesta, na katerem se bodo predstavile nekatere pustne skupine iz tujine, med njimi iz Japonske, Karibov, Brazilije. Do zadnjega so bili prepričani, da jim bo uspelo pripeljati tudi skupino aboriginov iz Avstralije, je povedal vodja projekta ku-rentovanja Branko Brumen, a so bili potni stroški za njihov prihod preveliki. Upati je, da jih bomo na ptujskih ulicah in trgih lahko pozdravili na enem od prihodnjih medcelinskih etnofestov. Mestno oblast bo od 11. februarja do pokopa pusta imel v rokah 13. princ karnevala Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer. Prepričan je, da bo svoje prinčevanje opravil častno in pošteno, v ponos Ptuja, ki stavi na tradicijo in dediščino, kar ima glede na to, da smo del zgodbe o EPK, še poseben pomen, in pno odobrili kar 2,2 milijona evrov ... Dela so se začela že konec poletja, zapleti okoli financiranja vrtca pa so še vedno odprti. Sicer ne gre za vprašanje, ali bosta tako SVRL kot MŠŠ svoj finančni delež plačali, pač pa za to, koliko naj bi katera od obeh sofinan-cerk nakazala za izgradnjo. Namreč, če bi tako MŠŠ kot SVRL izplačali celoten odobren delež denarja, bi ga bilo kar nekaj viška (okoli pol milijona evrov), kar seveda ne gre, čeprav ne bi bilo slabo ... Župan Marko Maučič tako že lep čas usklajuje in rešuje dogovore glede višine oz. deleža sofinanciranja pri šolskem ministrstvu in tudi pri SVRL: „Prav konec prejšnjega tedna sem bil spet v Ljubljani, na šolskem ministrstvu. Glede na to da je naš vrtec nekoliko nadstandarden, seveda ne bomo upravičeni do celotne predvidene cifre sofinanciranja, ki znaša 1,135 kar bomo skozi celotno dogajanje dokazali tako Evropi kot svetu. Letos pričakujejo več tujih skupin Nekaj tisoč mask bo sodelovalo tudi na drugem mednarodnem karnevalfestu milijona evrov. Po prvih izračunih naj bi bil delež šolskega ministrstva z odbitkom za nadstandard okoli 800.000 evrov, vendar je to vprašanje še vedno odprto. Ta teden moramo zdaj pripraviti še oziroma osrednji pustni po-vorki 52. kurentovanja, ki bo v nedeljo, 19. februarja, s pri-četkom ob 13. uri, kar je uro prej kot prejšnja leta. Letos se bodo tej povorki priključile otroške oziroma srednješolske pustne skupine, ki so v prejšnjih letih sestavljale lastno pustno povorko. Še nekaj obrazložitev in novo finančno konstrukcijo, iz katere bo razvidno, kdo bo koliko prispeval k projektu. Na MŠŠ še niso določili, koliko nam bodo priznali glede na normative, od katerih je odvisen vedno pa bodo v samostojni povorki ulice in trge preplavile najmlajše maske, otroci iz Vrtca Ptuj, ki bo 20. februarja letos organizator mednarodne otroške povorke. Dosedanjim petdesetim skupinam malih pustnih mask iz cele Slovenije se bodo pridružile tudi nekatere tuje. njihov sofinancerski delež. Na službi vlade pa morajo preveriti zakonske možnosti, da MŠŠ pokrije tudi naš delež, seveda brez DDV," je po zadnjih pogovorih povedal župan Maučič ter še pojasnil, da Tuje udeležence pa letos pričakujejo tudi v pustni po-vorki godb na pihala in mažo-retk, ki bo 12. februarja. Ptujsko pustno in karnevalsko dogajanje bo razširjeno z medcelinskim etnofestom, česar se niso lotili še nikjer drugje, je povedal ptujski župan Štefan Čelan, v karnevalsko povorko pa želijo v šaljivi in norčavi obliki vključiti tudi ostale tradicionalne pustne like s Ptujskega. Kurent je tako svojo novo podobo dobil v obliki elektro kurenta. S svojimi pogledi pa bodo kulturo mask in maskiranja obogatili tudi strokovnjaki, ki se bodo zbrali na mednarodnem znanstvenem simpoziju. Dogodkov 52. kurentovanja oziroma Festivala umetnosti in kulture, kot je letos poimenovan, je za cel koledar. Vsak bo izbral po svoje, pestro pa bo tudi dogajanje v karnevalski dvorani na Viča-vi, kjer takšnih ali drugačnih pustnih zgodb z znanimi pevci in glasbenimi skupinami ne bo zmanjkalo. MG bi bil vesel čim višjega deleža s strani šolskega ministrstva, čeprav je njihovo financiranje predvideno v triletnem obdobju: „To triletno obdobje za nas ni ravno ugodno, saj moramo vsa dela oziroma celotno investicijo plačati letos. Vendar pa bi v tem primeru ohranili del denarja v RRP, gre za okoli 300.000 evrov, in ga kasneje, na sedmem javnem pozivu naslednje leto, izkoristili za kakšen drug projekt. Kakorkoli že, najkasneje do konca januarja bo znano, koliko bo za naš vrtec namenilo šolsko ministrstvo in če bo ta delež v skladu z našimi pričakovanji, torej okoli 800.000 evrov, bomo za ta denar podpisali pogodbo z ministrstvom, nato pa še aneks k pogodbi s SVRL, s katero bomo znesek sofinanciranja z naslova RRP nekoliko znižali." Kot je še pojasnil Maučič, dela na gradbišču vrtca tečejo v skladu s pogodbenimi roki, vsi izvajalci po njegovih besedah delajo odlično, še posebej pa podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine, ki je prevzelo gradbena dela in koordinacijo med vsemi izbranimi izvajalci. Po pričakovanjih bo podlehniški vrtec odprl svoja vrata v začetku prihodnjega šolskega leta, konec avgusta ali v začetku septembra. Foto: SM Gradnja nizkoenergetskega sodobnega vrtca v Podlehniku teče po planih, zapleta pa se pri sofi-nancerskih deležih Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Ministrstva za šolstvo in šport. Natančna finančna shema, koliko denarja bo prispevala služba vlade in koliko šolsko ministrstvo, naj bi bila znana konec januarja. Podlehnik • Gradnja vrtca teče po načrtih Od viška denarja (tudi) glava boli ... Gradnja sodobnega nizkoenergetskega vrtca v Podlehniku teče po načrtih, zapleta pa se pri sofinanciranju, oziroma povedano bolj konkretno: še vedno ni jasno, kolikšen bo delež sofinanciranja Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVRL) in Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ). Dornava • Z desete seje občinskega sveta Večina proračuna za pokrivanje dolgov Prvo letošnjo sejo dornavskega občinskega sveta sta odlikovali dve značilnosti: prva je bila uvedba parlamentarnega načina razprave z omejenim časom govora in repliciranja svetnikov, druga pa soglasno sprejet osnutek letošnjega proračuna (z izjemo enega vzdržanega glasu). Začetek seje je župan Raj-ko Janžekovič posvetil kratki razlagi o tem, kako in koliko bodo svetniki na sejah sploh še lahko govorili. Po novem bo tako veljal takšen red, kot ga je pred dobrim letom na seje vpeljal že destrniški župan Franc Pukšič: dornavski svetniki bodo poslej na sejah lahko govorili do sedem minut, imeli pa bodo tudi možnost ene same replike. Kakšnih posebnih negodovanj okoli strogega reda niti ni bilo slišati, župan pa je vse skupaj opravičil še s tem, da je dolgovezno in brezplodno besedičenje brez konca tako in tako nesmiselno, ker ne pripelje nikamor (razen do sporov), omejen čas pa naj bi svetnike prisilil tudi v to, da se bodo na seje bolje pripravili. Potem je Janžekovič zbranim predstavil letošnji osnutek proračuna, ki znaša nekaj manj kot 2,8 milijona evrov na prihodkovni in odhodkovni strani. Med podrobnejšo razlago posameznih postavk je poudaril, da večino prihodka predstavlja seveda dohodnina (1,6 milijona evrov), med večjimi prihodki pa je za letos načrtovana odprodaja občinskih stanovanj, in sicer starih v bloku na Polenšaku in novih v Vili pri lipi. Med odhodki pa prednjačijo: poplačilo kredita v višini dobrih 405.000 evrov, začetek izgradnje vaške kulturne dvorane v Dornavi, za kar nameravajo letos porabiti 414.000 evrov, poplačilo dolga za izgrajen kanalizacijski sistem v višini dobrih 200.000 evrov, približno 130.000 evrov bodo namenili vzdrževanju cest, 90.000 jih bo v celoti stal domači režijski obrat, kar 337.000 evrov pa bodo namenili za stroške predšolske vzgoje (vrtec). Zakaj toliko denarja za ptujsko knjižnico in šolo L. Pivka? Svetniki so po predstavitvi županu zastavili lepo število vprašanj. Franc Šuen in Franc Kuko-vec sta se še najbolj obregnila ob kar 41.000 evrov, ki jih bo občina letos namenila za poslovanje ptujske knjižnice; oba sta bila mnenja, da je to ogromna cifra, sploh v primerjavi z drobižem, ki ga dobijo vsa dornavska društva skupaj, kar se jima nikakor ni zdelo v redu. Župan je na to Dornavski svetniki na osnutek proračuna niso imeli posebnih pripomb; še najbolj jih je zmotil znesek, ki ga občina plačuje za poslovanje ptujske knjižnice in za šolo Ljudevita Pivka. Sicer pa so soglasno sprejeli sklep, da sofinanciranje pomoči na domu ostaja enako kot doslej (pol občina, pol uporabnik), in se ob tem strinjali z županom, naj CSD raje zniža ceno ure, kot pa da izsiljuje občine, naj plačajo čim večji delež stroška. (Fotografija je simbolična.) kritiko lahko le povedal, da je sofinanciranje knjižnice občinska in zakonska zaveza, ki se ji ne morejo izogniti, in da je v končni fazi ceneje sofinancirati skupno knjižnico, kot če bi morali ustanoviti in sofinancirati lastno občinsko knjižnico. Kukovca je ob tem še zanimalo, ali občina namerava poravnati dolgove do Turističnega društva Polenšak: „Kot veste, občina še vedno ni nakazala denarja za plačilo elektrike v našem domu za leto 2010, čeprav je bilo to dogovorjeno. Odprtih pa je še nekaj drugih terjatev društva do občine. Kdaj bo to rešeno?" Župan je bil kratek: „Dolg za električno energijo bomo poskušali rešiti prek sponzorstev, ker tega denarja v proračunu ni več predvidenega!" Naslednje vprašanje Kukovca pa se je nanašalo na znesek, ki ga občina namenja za sofinanciranje dornavskih otrok v šoli Ljudevita Pivka: „Pa zakaj je letos potrebnih 13.000 evrov, prejšnja leta pa je bilo dovolj od 300 do 5000 evrov?" Janžekovič je najprej pojasnil, da bo več glede vseh stroškov in tudi vloge občine pri izgradnji nove šole povedal na naslednji seji: „Tokrat lahko povem le to, da moramo kot občina soustanoviteljica sofinancirati tudi materialne stroške, najemnino ... , ob tem pa je ostalo še nekaj dolga iz prejšnjega leta. Osebno sem sicer mnenja, da če moramo plačevati najemnino, naj potem Občina Ptuj iz tega naslova skrbi za redno vzdrževanje šole, ne pa da še to obveznost hoče prelagati na ostale občine. Čemu pa po- tem plačujemo najemnino?! Sicer pa razmislite za naprej tudi vi, svetniki, ali bomo kot občina ostali soustanovitelji ali pa bomo iz soustanovi-teljstva izstopili in bomo le pogodbeni partnerji, kot je recimo že doslej občina Pod-lehnik, pa Sveti Andraž ..." Jurija Valenka je zanimalo, če je predvidenih 7000 evrov za kmetijstvo v občini namenjenih tekočim zadevam v letošnjem letu ali se bo iz te cifre pokrival tudi dolg iz leta 2011, in dobil županov odgovor, da so dolgovi že poravnani in da je vsota namenjena letošnjim projektom. Stanislava Ciglarja pa je ponovno zmotilo dejstvo, da je za delovanje kulturnih društev letos na voljo še manj denarja kot lani (skupno le 9000 evrov), po drugi strani pa je za delovanje Dornavske-ga okteta predvidena posebna postavka v višini 3000 evrov, še več pa za pihalno godbo. Tudi pri tem vprašanju je bil Janžekovič kratek: „Za oktet je bila vedno predvidena določena vsota denarja in tako bo še naprej. Sicer pa gre tudi za to, da občina mora namenjati nekaj denarja tudi za protokolarne zadeve, kamor sodita tako oktet kot godba." „CSD naj zniža cene pomoči na domu, ne pa izsiljuje občine!" V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili z novim predlogom Centra za socialno delo (CSD), po katerem sicer cena ene ure pomoči na domu v letu 2012 ostaja enaka (dobrih 18 evrov), predlaga pa se, naj večino stroška (77 %) prevzame na svoja pleča občina, tako da bi uporabniki poslej plačevali le dobre štiri evre. Iz takega dopisa CSD je moč razbrati, da se zaradi lanskega dviga cene (in umika države iz sofinanciranja) verjetno bojijo precejšnjega upada izrabe tovrstnih storitev v občinah, v katerih so se občinski sveti odločili, da bodo sofinancirali polovico cene, drugo polovico pa uporabniki sami. Tudi občina Dornava spada med tiste občine, ki plačujejo polovico cene. „Menim, da je cena ene ure pomoči v višini 18 evrov hudo pretirana! Bolj prav bi bilo, če bi to ceno znižali, ne pa da zdaj pritiskajo na župane in občinske svete, da bi plačevali čim več! Če tega ne naredijo, so pa hudobni župani in svetniki! Čas bi že bil, da se tudi javni sektor končno začne zavedati krize, gospodarske in finančne, in posledično zniža svoje stroške ter vzpostavi rentabilnejše poslovanje, ne pa samo izžema! Predlagam, da ostane sofinanciranje še naprej enako: občina polovico in uporabnik polovico!" In svetniški zbor se je s takšnim predlogom brez izjeme soglasno strinjal. SM Ormož • Vodenje krajevne skupnosti prevzela Jelka Zidarič Trstenjak Spremembe v vodstvu KS Proti koncu minulega leta je vodenje krajevne skupnosti Ormož prevzela Jelka Zidarič Trstenjak. Pravi, da je bila za to odločitev kriva radovednost, saj je želela videti, kako funkcionira delovanje KS, se preizkusiti v sprejemanju odločitev in vodenju aktivnosti, hkrati pa je bila mnenja, da je to tudi zanimiv izziv in priložnost, da se nauči česa novega. Funkcijo predsednice je prevzela na 6. redni seji sveta KS Ormož, ki je bila 14. decembra. Povedala je, da pri svojem delovanju želi čim bolj ugoditi željam in potrebam krajanov, seveda v okviru razpoložlji- vih sredstev. Največ energije bo treba vložiti v dokončanje obnove doma kulture v Ormožu, ki so jo začeli že pred leti: „Mojim predhodnikom je prenova doma dobro uspela. Lepo je obnovljena kuhinja, Foto: Viki Ivanuša Predsednica KS Ormož je Jelka Zidarič Trstenjak. večnamenski prostor, pa tudi zunanja podoba doma je lepša. Sedaj pa bo treba urediti še sanitarije in vhodni del," je povedala. Trudila se bo tudi pri vzdrževanju javnih poti, kaj dosti več pa v KS tudi nimajo možnosti narediti. KS letno razpolaga z 80 do 90.000 evri, pri čemer je del sredstev namenjen investicijam (največ za kulturne domove), za vzdrževanje pokopališč na Humu in v Ormožu, preostanek pa za zimsko in letno vzdrževanje poti v KS. Na območju KS je letos predvidenih kar nekaj modernizacij, ki pa bodo financirane iz proračuna občine. Pred sprejemom občinskega proračuna so krajevne skupnosti županu predstavile svoje potrebe in jih poskušale v čim večji meri uvrstiti v proračun. Tako so v KS Ormož letos izposlovali obnovo klanca v Pušencih ter cest v Frankovcih in na Lešnici. Radi bi asfaltirali tudi čim več cest, ki so še v makadamski izvedbi. Podali so tudi predloge za kategorizacije določenih cest, kar je predpogoj za pridobitev sredstev za vzdrževanje. KS ima v upravljanju tudi več vaških domov - v Pavlovcih, Pušencih, na Lešnici in Dobravi. V vseh teh objektih se krajani družijo, vsako leto pa objekti potrebujejo tudi določena vlaganja. Razmišljajo tudi o oblikovanju primernega krajevnega praznika, saj tako KS Ormož kakor tudi občina Ormož svojega praznika še nimata. Viki Ivanuša Foto: SM Ptuj • Anketa o projektu Evropske prestolnice kulture „V bistvu gre za začetek neke zgodbe ..." V soboto, 14. januarja, se je s slavnostno otvoritvijo v Mariboru tudi uradno pričel projekt EPK 2012. Ptuj bo vrata v projekt EPK odprl s Kurentovo svatbo, otvoritvenim glasbeno-gledališkim spektaklom, vezanim na devet tradicionalnih pustnih likov in etnografsko izročilo tega okolja, ki bo 10. februarja v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. Gre za dogodek, kakršnega v Sloveniji še ni bilo. V anketi smo zbrali nekaj mnenj o pričakovanjih, povezanih s projektom EPK 2012 - Ptuj partner. Foto: Črtomir Goznik Aleksander Fenos: „Bojim se, skorajda sem prepričan v to, da bo leto EPK minilo brez pravega odziva oziroma, da ne bomo znali izkoristiti tega, kar nam je bilo ponujeno. Prav tako pa se bojim, kaj se bo zgodilo v letu 2013 in naprej, ko še te majhne motivacije, ki je v tem trenutku prisotna simbolično, sploh ne bo več." imeti. Ob tem pa moram tudi povedati, da je bilo oziroma je premalo sodelovanja med pripravljavci projekta na Ptuju. Občinsko podjetje Javne službe ni bilo tista institucija, ki bi to lahko oziroma zmogla narediti. Nismo ustvarili neke nadgradnje, da bi se vsi projekti povezali. Vso dogajanje pa tudi preveč temelji na glavnem dogajanju, kurento-vanju. V KUD Art Stays smo izredno veseli, da se bo vse to zgodilo že februarja, ker bomo od takrat dalje imeli mir in bomo na Ptuju resnično lahko delali kulturo. Od marca dalje, tako sem prepričan, bo Ptuj pomemben del projekta EPK 2012. Občutek je tudi, da nekdo na Ptuju namensko poskuša to, kar smo delali v Art Staysu - gre predvsem za likovno dejavnost -, v letu projekta EPK narediti za nepomembno oziroma celo poskuša našo dejavnost zavirati s tem, da ni na voljo več razstavnih prostorov, vedno manj pa je tudi napovedanih razstav." Foto: Črtomir Goznik Ivan Žižek: „Kot občan in kot uporabnik vseh kulturnih dobrin na Ptuju pričakujem, da je projekt EPK 2012 - Ptuj partner začetek prebujanja mesta ob Dravi, pepelke, ki spi in jo je treba zbuditi z dobrimi projekti. Kulturna prestolnica se ne bo končala z letom 2012, ta zgodba se bo odvijala dalj časa, v njej bomo uživali vsi, ki tu živimo. V bistvu gre za začetek ene zgodbe." Foto: Črtomir Goznik Jurij Šarman: „Od projekta EPK 2012 - Ptuj partner ne pričakujem nekih presežkov, vsaj ne na Ptuju, ker nisem prepričan, da bo obljubljeni denar tudi prišel. Pričakujem pa vsaj večji poudarek na kulturi oziroma kulturnem dogajanju v mestu in njegovi širši okolici." Foto: Črtomir Goznik Vladimir Forbici: „Ne glede na vse kritike, povezane s projektom EPK, pričakujem veliko. Vendarle je nekaj projektov, ki bodo Ptuju dali tisti pečat, ki bi ga moral vseskozi bo ime Ptuja postalo prepoznavno v širšem evropskem prostoru, da se bo občutno povečal turistični obisk in da si bodo turisti ogledali našo bogato kulturnozgodovinsko dediščino in dogodke, ki so jih pripravili v okviru samega projekta. Osebno tudi upam, da se bo prepoznavnost projekta in vedenje o njem povečevalo iz meseca v mesec tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Skušal si bom ogledati čim več dogodkov, povezanih s pustno prestolnico, gledaliških predstav in prireditev ptujskih poletnih festivalov." Foto: Črtomir Goznik Saša Ljubec: „Od projekta EPK 2012 pričakujem pestro kulturno dogajanje tudi v mestih, ki ne premorejo tiste kritične kulturne mase, ki jo v tem trenutku premore le prestolnica Ljubljana, delno pa tudi Maribor, in dobro osnovo za nadaljnji kulturni razvoj. Sredstva, ki jih bomo prejeli na račun EPK od EU je treba izkoristiti za nek traj-nostni razvoj. V infrastrukturo se bo očitno vložilo manj, kot se je načrtovalo, upam pa tudi, da bodo vsi ti projekti, ki jih bodo izvedli letos, postali stalnica dogajanja tudi v prihodnjih letih in bodo pomembno prispevali k oživitvi starega mestnega jedra. Projekt je pomemben tudi za mlade, ki bodo pridobili možnost za udejstvovanje in izživljanje svojih energij, hkrati pa uživali v kulturnem okolju, ki ga doslej Ptuj ni mogel ponujati. V teh širših projektih bo to omogočeno in ne bomo več mogli govoriti o nekem kulturnem mrtvilu, vprašanje pa je samo, ali bomo vse to uspeli nadaljevati tudi v prihodnjih letih. V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti, da bi se projekt EPK zgodil kot neke vrste vrhunec, zatem pa bomo spet padli v zaspanost." Foto: Črtomir Goznik Iztok Rogina: „Stavim na večji obisk Ptuja z obiskovalci od drugod in na več dogodkov. V mestu bo na splošno več življenja in o njem ne bomo govorili več kot o mrtvem mestu. Program je sicer bogat, predvsem gre za dogajanje, ki ga je mesto že doslej pripravljalo, le da so ga nadgradili in združili v okviru projekta EPK. Nekaj dodatnega dogajanja tako sicer bo, ne pa preveč." Jasna Premzl: „Pričakujem, da nas bo obiskalo malo več ljudi, da bo Slovenija na splošno postala še bolj prepoznavna, v tem okviru pa tudi vsa partnerska mesta, Maribor, Slovenj Gradec, Velenje, Novo mesto, Murska Sobota in Ptuj. Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Maribor je tu sicer v prednosti, ker je v mednarodnem prostoru že bolj ali manj znan, tudi po zaslugi nekaterih odmevnih športnih dogodkov, med katerimi je na prvem mestu Zlata lisica. Ptuja pa na žalost ljudje še toliko ne poznajo, še bližnji sosedje ne vedo, kje je, in da je najstarejše slovensko mesto. Upam, da se bo to s projektom EPK 2012 - Ptuj partner bistveno spremenilo, da se bo naše mesto znalo uveljaviti v širšem prostoru." MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Danilo Čeh: „Od projekta EPK 2012 - Ptuj partner pričakujem veliko. Upam, da Ormož • Imenovana nova predsednica okrajnega sodišča Letno rešijo okrog 4500 zadev Pred koncem leta je sodni svet za predsednico Okrajnega sodišča v Ormožu imenoval Dragi Bočko Žižek. To ni bilo presenečenje, saj je bila že od lanskega poletja začasna predsednica in tudi edina kandidatka za to mesto. Okrajno sodišče v Ormožu je organizacijska enota Okrožnega sodišča na Ptuju in je hkrati tudi eno najmanjših v Republiki Sloveniji, kjer imamo skupno 44 okrajnih sodišč. Na enoti so zaposleni štirje sodniki in kakšnih sprememb pri tem ne gre pričakovati, saj je zadev toliko, da je to število optimalno, je povedala Dragi Bočko Žižek in dodala, da so pristojnosti vseh okrajnih sodišč, ne glede na njihovo velikost ali majhnost, enake. V največji meri se ukvarjajo s kazenskimi, prekrškovnimi in pravdnimi zadevami ter izvršbami in dedovanji. Na vprašanje, kako se velikost sodišča odraža pri hitrosti reševanja zadev, pa je povedala, da se majhnost sodišča glede rokov odraža kvečjemu pozitivno: „V zadnjih treh letih smo zlasti na področju prekrškovnih zadev reševali tudi več kot 2700 zadev, ki sta nam jih odstopili okrajni sodišči na Ptuju in v Mariboru. Zlasti na mariborskem sodišču so namreč pri reševanju prekrškovnih zadev dolgi roki in ormoško sodišče jih je pomagalo skrajšati. Lani smo rešili okrog 4550 zadev, prejeli pa smo jih 4576. Ta podatek ne pove dovolj. Dobe za reševanje posameznih zadev so različno dolge in so odvisne od vsake obravnave posebej." Orientirati se je mogoče predvsem po povprečnem času reševanja zadev, pri čemer je ormoško sodišče v slovenskem povprečju in je primerljivo z drugimi sodišči. Slabši rezultati so edino na področju izvršb, kar je problem v celotni Sloveniji, je povedala Dragi Bočko Žižek. Dragi Bočko Žižek je bila sprva zaposlena na občini kot premoženjskopravni referent, po reorganizaciji lokalne samouprave pa kot tajnica občine. Leta 2002 je bila imenovana za sodnico za prekrške, potem pa je po reorganizaciji sodstva leta 2005 postala sodnica okrajnega sodišče. Doslej je delala večinoma na področju prekrškov ter kazenskih in dednih zadev. Tudi vnaprej kakšnih velikih sprememb ne načrtuje, saj so pristojnosti predsednice Okrajnega sodišča v Ormožu določene in odvisne od prenosa pristojnosti predsednika Okrožnega sodišča na Ptuju: „Tega mesta nisem prevzela s kakšnimi velikimi pričakovanji po spremembah. Vzpostaviti želim kontinuiteto z dosedanjim delom in poskrbeti za čim boljšo kvaliteto dela." Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Ormoško okrajno sodišče bo naslednjih šest let vodila Dragi Bočko Žižek. Slovenija • Minulo leto in desetletje v kmetijstvu Počasno umiranje majhnih kmetij Sicer še nepopolni podatki in ocene stanja v kmetijstvu v minulem letu, ki jih je pripravilo kmetijsko ministrstvo, kažejo, da se površina obdelane kmetijske zemlje v zadnjem letu ni pomembneje spremenila, število aktivnih kmetij se še nadalje zmanjšuje, velikost posameznih kmetij pa se veča. Prvi podatki tako kažejo, da so se površine pri večini poljščin zmanjšale (krompir, hmelj, oljnice), površina z žiti pa se je po dveh letih zmanjševanja v letu 2011 nekoliko povečala. V primerjavi z letom 2010 je bila s krompirjem zasajena površina manjša za okoli 12 %, površina pšenice pa za 7 %. Lanska letina boljša od leta poprej Letina 2011 je bila ugodnejša v primerjavi z lansko, saj so bili pri večini poljščin doseženi večji hektarski pridelki, pri pšenici, ječmenu ter krompirju pa celo največji doslej. Skupni pridelek žita v letu 2011 je zaradi visokih hektarskih pridelkov ter večjih površin, namenjenih pridelavi koruze za dobre 3 % večji kot v letu 2010. Večji je tudi pridelek hmelja. Pri oljnicah podatki kažejo na desetino manjši skupni pridelek oljne ogrščice ter 6 % manjši skupni pridelek semena buč. Skupni pridelek sadja je nekoliko nižji kot leto poprej, čeprav je dobro obrodilo. Še posebej dobro so obrodile marelice in češnje, kjer je bil pridelek za več kot tretjino oz. četrtino večji od zadnjega petletnega povprečja. Prve ocene še kažejo, da je bilo v primerjavi z letom 2010 pridelanih za 3 % več jabolk, za 25 % več hrušk ter dobre 4 % več breskev. Tudi pridelek grozdja je nad povprečjem: ocenjen je na okoli 124 tisoč ton, kar je za dobro desetino več v primerjavi s petletnim povprečjem. Enako velja za kakovost vina, ki je po ocenah izjemna in primerljiva celo z letnikoma 2003 in 1983. Za živinorejo prve grobe ocene na osnovi razpoložljivih podatkov kažejo, da sta prirast govedi in proizvodnja mleka ostala blizu ravni preteklega leta, zmanjšuje pa se obseg proizvodnje v prašičereji. Prav tako je manjša proizvodnja mesa perutnine in jajc. V desetih letih 12.000 manj kmetij Po začasnih podatkih Popisa kmetijstva 2010 se v Sloveniji s kmetijsko de- BBBi Po prvič objavljenih podatkih Popisa kmetijstva v letu 2010 se je število kmetij v desetletju (2000-2010) zmanjšalo za 12.000, skupna površina kmetijskih zemljišč se je zmanjšala za 11.000 hektarjev, delež starih kmečkih gospodarjev (nad 55 let) pa se je povečal za en odstotek. javnostjo ukvarja 74.640 kmetijskih gospodarstev. V primerjavi s popisom, ki je bil izveden leta 2000, se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za 12 tisoč oziroma za 14 %. V letu 2010 so kmetijska gospodarstva uporabljala nekaj manj kot 475.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. V primerjavi s podatki popisa iz leta 2000 se je skupna površina kmetijskih zemljišč zmanjšala za okoli 11.000 hektarjev oziroma za dobre 3 %. Povprečna velikost kmetij pa se je povečala, in sicer iz 5,6 hektarja v letu 2000 na 6,4 hektarja v letu 2010 (za 14 %). Z živinorejo se je leta 2010 ukvarjalo nekaj manj kot 59 tisoč kmetij, kar je skoraj 19.000 oz. četrtino manj kot leta 2000. Te kmetije skupaj redijo nekaj več kot 420.000 glav velike živine, kar je 10 % manj kot leta 2000. Spremembe velikostne strukture kažejo, da se pri kmetijskih zemljiščih in v živinoreji odvijajo procesi koncentracije. Delež gospodarstev, ki imajo v uporabi nad 20 hektarjev kmetijskih zemljišč, je v primerjavi z letom 2000 dvakrat večji in sedaj znaša 4 %. Kmetijska zemljišča, ki jih ta gospodarstva uporabljajo, pa zavzemajo skoraj 30 % skupne površine kmetijske zemlje v državi. Kmetje so vedno starejši Prvič objavljeni podatki Popisa kmetijstva 2010 o delovni sili kažejo, da se v Sloveniji s kmetijsko dejavnostjo ukvarja 208.000 delovno aktivnih ljudi, kar je 19 % manj kot leta 2000. Veliko večino (98 %) predstavljajo delovno aktivni na lastnih družinskih kmetijah, slaba 2 % pa predstavljajo redno, priložnostno ali sezonsko zaposlene osebe na Vodim posel * velikega formata. Sem v prednosti s poslovno ponudbo Telekoma Slovenije za mala podjetja. kmetijah. Na zmanjšanje je najbolj vplival upad redno zaposlenih na družinskih kmetijah in v kmetijskih podjetjih. Del tega padca je bil tako na družinskih kmetijah kot tudi v kmetijskih podjetjih zapolnjen s povečanim sezonskim in priložnostnim delom. Produktivnost dela v kmetijstvu, ki je v veliki meri odraz agrarne strukture, se je v desetletnem obdobju nekoliko izboljšala. Rast produktivnosti dela v kmetijstvu je v precejšnji meri posledica povečanja povprečne velikosti kmetijskih gospodarstev ob opuščanju pridelave na majhnih kmetijah, poleg tega pa tudi vpliva tehnološkega napredka, sprememb v strukturi proizvodnje in drugih dejavnikov. Starostna struktura gospodarjev na družinskih kmetijah pa se še naprej slabša. V primerjavi z letom 2000 je delež gospodarjev, mlajših od 45 let, v letu 2010 upadel za dve odstotni točki (na 18 %), medtem ko je delež starejših od 55 let znašal 57 % (leta 2000 je znašal 56 %). V okviru podatkov o delovni sili so bili objavljeni tudi podatki o dopolnilnih dejavnostih na družinskih kmetijah. Po začasnih podatkih se z dopolnilno dejavnostjo ukvarja 5.697 kmetijskih gospodarstev oziroma skoraj 8 % kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Glede na leto 2000 se je število kmetijskih gospodarstev z dopolnilno dejavnostjo povečalo za 42 %. Skoraj polovica (47 %) se jih ukvarja s predelavo hrane, sledita pa turizem na kmetijskih gospodarstvih z 12 % in predelava lesa z 9 %. SM (vir: MKGP) •t v» v» S Poslovnim kompletom telefonija in internet ostanite korak pred konkurenco! Enostavno in učinkovito povežite mobilno in fiksno telefonijo ter internet v vaši pisarni. 080 8000 I www.telekom.si I 041700 700 Foto: SM Kidričevo • Iznajdljiv podjetnik Zdravko Kamenšek Sončne elektrarne na ključ V obrtni coni Industrijskega naselja Kidričevo je na prostoru nekdanjega obrata ptujskega Pleskarja lani kot goba po dežju zrasla velika hala z ogromno streho, na kateri so fotovoltaične celice za sončno elektrarno. Kmalu smo izvedeli, da gre za novogradnjo mladega podjetnika iz Savinjske doline, ki skupaj s svojim očetom gradi sončne elektrarne tudi drugod po Sloveniji. Kot je pojasnil Zdravko Kamenšek, je njegovo podjetje ABC Kritine že decembra 2010 v Industrijskem naselju Kidričevo pričelo z akcijo za pridobitev parcele nekdanjega obrata ptujskega Pleskarja. Gospod Kamenšek, domačini pravijo, da je tale nova hala sredi lanskega leta zrasla kot goba po dežju? „Verjetno bo držalo. Ko smo marca 2011 z nakupom okoli 1700 kvadratnih metrov parcele, na kateri so bili še vsi dotedanji objekti Pleskarja, tudi uradno postali lastnik, smo pohiteli. Treba je vedeti, da smo vse skupaj kupili z namenom, da na tej lokaciji zgradimo svoje proizvodne prostore ter na strehe namestimo fotovoltaične celice za sončne elektrarne. To namreč počnemo že tudi drugod po Sloveniji, saj se že nekaj let načrtno ukvarjamo z obnovljivimi viri energije." Kje vse pa ste sončne elektrarne že zgradili? „Tega je kar nekaj. V Pod-logu v Savinjski dolini smo zgradili dve sončni elektrarni z zmogljivostjo 30 kWh in 50 kWh električne energije. Največ, kar štiri sončne Foto: M. Ozmec Na prostoru nekdanjega kidričevskega obrata Pleskarja sta sedaj že dva objekta s sončnimi elektrarnami na strehah. elektrarne, pa smo postavili v Rogaški Slatini, kjer je najmočnejša z zmogljivostjo 800 kWh električne energije. Dva objekta s skupaj osmimi sončnimi elektrarnami pa smo postavili tudi tukaj v Kidričevem." Na strehi Pleskarja šest elekrarn Tole novo halo v Kidričevem ste lani resnično zgradili zelo hitro? „Takoj, ko nam je uspelo izdelati ustrezne projekte in pridobiti vsa potrebna so- Foto: M. Ozmec Mlad podjetnik Zdravko Kamenšek (stoji) skupaj z očetom Dragom po Sloveniji uspešno izdeluje sončne elektrarne na ključ. Foto: M. Ozmec Zdravko Kamenšek ob elektronskem vozlišču sončnih elektrarn v Kidričevem kaže na količino trenutno proizvedene električne energije. glasja ter seveda raznorazna dovoljenja, smo stare proizvodne prostore Pleskarja porušili in na istem mestu takoj pričeli z gradnjo nove proizvodne hale. Gre za klasično grajen objekt v skupni velikosti okoli 2800 kvadratnih metrov. Na strehi te hale, ki bo v notranjosti služila svojemu proizvodnemu namenu, smo postavili prek 1500 fotovolta-ičnih celic ter jih povezali v 6 sončnih elektrarn, od katerih vsaka proizvede letno 50 kWh električne energije." Kaj pa tale sosednja stavba? Tudi na njej so fo-tovoltaične celice. „To je eden izmed prejšnjih objektov Pleskarja, ki smo ga malce preuredili in posodobili ter nam sedaj služi za sestavljanje, pleskanje in montažo različnih jeklenih konstrukcij. Tudi na tej strehi smo postavili sončno elektrarno z zmogljivostjo 49 kWh električne energije. Sicer pa v obeh stavbnih objektih v Kidričevem nameravamo zgraditi še ogrevanje na toplotno črpalko, tako da bosta v bodoče oba objekta energijsko samooskrbna, torej energetsko popolnoma samostojna." Kolikšna pa je skupna proizvodnja električne energije iz obeh objektov oziroma iz vseh vaših sončnih elektrarn? „Letna proizvodnja naših sončnih elektrarn v Kidričevem je okoli 402 megavatni uri električne energije in jo po posebni pogodbi v celoti oddajamo v omrežje Elektro-Slovenije (ELES). Kakšno proizvodnjo pa načrtujete v vaši novi hali? „Čakamo le še na nekaj formalnosti, sicer pa nameravamo v tej novi hali vzpostaviti proizvodnjo in montažo raznih elementov in sklopov za potrebe obnovljivih virov energije oziroma za gradnjo sončnih elektrarn." Če ni skrivnost, koliko je veljala celotna investicija? „Do sedaj je investicija v industrijskem naselju v Kidričevem veljala okoli 1,5 milijona evrov in v celoti smo jo pokrili z lastnimi viri finančnih sredstev." Sončne elektrarne zanimive tudi za občane Kakšni pa so vaši podjetniški načrti oziroma strateška razvojna usmeritev? „Naši načrti so vezani na našo osnovno dejavnost, to je na izgradnjo sončnih elektrarn na ključ. To pomeni, da občanom ali drugim interesentom, društvom, občinam in podobno najprej svetujemo, nato pa lahko po dogovoru opravimo celoten inženiring, ki zajema vse korake od pridobitve dokumentacije, raznih soglasij in dovoljenj do same izgradnje objektov, montaže in postavitve fo-tovoltaičnih celic in vsega drugega, potrebnega za priklop na električno omrežje. Postavitev sončne elektrarne na ključ pa je za interesente ugodna tudi zato, ker lahko na podlagi že obratujoče sončne elektrarne pridobijo ustrezna finančna sredstva za odkup elektrarne ali celotnega objekta." M. Ozmec Pa brez zamere Religija domovine Za mnoge heretične besede Glede na trenutno (in že kar nekaj časa trajajoče) stanje slovenske parlamentarne, aktualno referendumske in tudi splošne kulture se pozabavajmo z idejo, ki se bo najbrž na prvi pogled večini zdela izdajalska, heretična in še kaj. A to je njihov (vaš)problem in kot takega ga morate tudi obravnavati. Torej, spričo v prvem odstavku podanega premislimo naslednjo zamisel, recimo raje kar koncept domovine. Kaj je pravzaprav domovina? Je to tista z mejami obdana zaplata zemlje, na kateri se rodiš? Zemlja ni kriva, da si se ti rodil na njej, prav tako tudi ti ne. Zemlja je zmes humusa, kamnin, rudnin in tako dalje. Kako bi te sploh lahko nekaj takega psihično določalo v smislu domovine? Seveda, razlika je, ali se rodiš ob morju ali sredi gora, a konec koncev si še zmeraj ti tisti, ki se odločiš, ali ti tvoje rojstno okolje prija ali ne. Domovina torej ne more biti kup kamenja in humusa. Kaj pa je potem ta skoraj metafizična formulacija domovine, ki naj bi nas združevala in določala? Je to družba, v katero se rodiš? Si lahko družbo, v katero se rodiš, izbiraš? Ne. Si lahko družba izbira (v najbolj osnovnem in dobesednem pomenu) ljudi, ki se rodijo v njo? Ne more. Ti domovino določi bog? To lahko verjamete, a potem se takoj pojavi vprašanje, zakaj bog nekaterim za domovino izbere bogato državo z urejeno socialno in politično kulturo, druge pa na svet spravi sredi etničnega klanja in kaosa v subtropski Afriki. Božja previdnost? Mah, dajte no. Kaj je torej ta tako opevana domovina in njen pomen za nas same kot samostojne posameznike? In zakaj se jo tako poudarja? Ali naj verjamem, da je nekdo nekako nadnaravno povezan z mano, če se je rodil na isti zaplati kamenja, humusa in rudnin? Ali naj verjamem, da bo nekdo v političnem vrhu delal dobro zame zgolj zato, ker sva se rodila v isti družbi? Zgolj zato? Oprostite, ampak sam v tovrstne zadeve ne verjamem kaj prida. Mit o domovini in poveličevanje koncepta domovine imata identične elemente kot religije. Tako kot imajo religije dogme, "resnice", o katerih se ne sprašuje niti o njih ne razmišlja, ampak se enostavno verjame vanje, ker pač veljajo, nihče pa se ne vpraša, zakaj veljajo, tako sta tudi domovina in "domovinska zavest" nekaj, kar je treba ceniti, spoštovati in je sveto samo po sebi, nihče pa se ne vpraša, zakaj je temu tako. Pravzaprav je zadeva z domovino, če jo premislimo na ta način, še bolj iracionalna, kot pa so dogme. Pri dogmah se religije vsaj sklicujejo na neko višjo avtoriteto, češ da jih je postavilo neko nadnaravno bitje; pri domovinski religiji pa je treba v domovino verjeti in jo ceniti zato, ker - je pač treba. Ker tako je in pika. Zakaj je tako? Ah, ne sprašuj neumnosti. Domovino moraš imeti rad, ji biti zvest, zanjo po potrebi tudi umreti in tako dalje - ampak zakaj? Če je to, čemur pravijo moja domovina, enako družbi, politiki, splošnemu stanju kulture pri nas, potem res ne vem, zakaj bi moral vse to delati za tako domovino? Sam sem zavezan biti zvest, imeti rad (in, da, morda tudi umreti za to) svobodi, prostosti duha, resnicoljubnosti, spoštovanju sočloveka, razumskosti, socialni pravičnosti in tako dalje. Kdo na tem (ali onem) svetu me zavezuje biti zavezan nečemu, kar je polno laži, nepravičnosti, pomanjkanju kulture, slepemu hlepenju po moči in denarju? To je ja protirazumsko in proti naravi človeka kot posameznika! Še posebej, ker si domovine (take ali drugačne) ne izbereš, ampak se vanjo rodiš, torej ob rojstvu nimaš izbire - podobno kot pri krstu v krščanstvu. In če sicer lahko iz Cerkve izstopiš, pa tudi domovinsko »pravico« lahko izgubiš in zaprosiš za azil v drugi državi, predlagam še boljšo rešitev: svetovna ureditev bi morala biti taka, da bi lahko domovino in državo, v kateri bi želeli živeti, izbirali potem, ko bi postali polnoletni. Tako bi se vse vlade držav trudile, da bi čim več ljudi hotelo, da bi ta ali ona država postala tudi njihova domovina, saj bi v nasprotnem primeru ta država ostala brez državljanov, skratka, ne bi imela komu biti domovina. In vlade ter tisti, ki države, domovine vodijo, prekleto dobro vedo, da brez ljudi ni države, ni domovine. Ne verjamete napisanemu? Bodite popolnoma odkriti in samipri sebi razmislite, kako bi se odločili, če bi vam dejansko bilo omogočeno, da si v svojem sedanjem položaju izberete katerokoli državo na svetu, da vam postane domovina. Upoštevajte svoj socialni položaj, status, kulturo okolja in vse to, kar je pomembno za kakovostno bivanje človeka, in premislite. Si res želite, da bi s to plačo, s takimi socialnimi pravicami, s takimi vladarji, stanjem duha, ki ga trenutno imamo pri nas, živeli celo življenje? Ali bi morda zamenjali za kaj boljšega? In če ste že tako navezani na to zemljo, hkrati pa se strinjate, da ne živimo v najboljši izmed vseh možnih domovin, ali se ne bi potem vsaj potrudili, da bi ta domovina dejansko postala boljša, tako v čisto vsakodnevnem stanju obče kulture pa vse do vrhov moči? Gregor Alič Ptuj • Literarni večer Sergeja Harlamova Literarni večer ... pardon, večerja! V petek, 6. januarja, se je v Stari steklarski delavnici na Ptuju odvijal literarni večer s predstavnikom najmlajše slovenske pesniške generacije Sergejem Harlamovim, ki ga je vodil njegov brat Aljoša Harlamov, prav tako uveljavljen pisec. V pogovoru sta predstavila Sergejevo pesniško zbirko, prvenec z naslovom Jedci. Ptujčan Sergej Harlamov se je rodil 21. marca 1989, njegove pesmi pa je bilo do izida Jedcev moč brati v več literarnih revijah: Mentor, Dialogi in Struktura sanj. Sodeloval je tudi v dvojezičnem zborniku sarajevskega literarnega festivala Susreti, večji preobrat na njegovi pesniški poti pa je bila nedvomno zmaga na Festivalu mlade literature Urška, ki mu je prinesla natis že omenjenega prvenca, ta pa je izšel lansko leto pri JSKD. Razdeljen je v tri pesniške sklope, ki prinašajo svež pesniški glas v slovenski literarni prostor. Da je mladi avtor ne le dober pisec, temveč tudi interpret, je dokazal pri branju nekaj svojih pesmi. Zanimiva je bila tudi sama predstavitev, saj je avtor na začetku literarnega večera levo in desno ob knjigi zložil vilico, žlico in nož ter se s prtičem za ovratnikom pripravil kot pravi »jedec«. In res smo »jedli«. Najprej so bili na »jedilniku« štirje kratki filmi, v katerih so bile Sergejeve interpretacije pesmi nadgrajene z zvočnim in s slikovnim materialom, nato pa se je »literarna ve- Sergej Harlamov med pogovorom. Foto: Maja Metličar čerja« nadaljevala. Vodil jo je Sergejev brat Aljoša, ki se je tokrat potrdil kot moderator. Zastavil mu je mnoga premišljena vprašanja, ki pa so v njunem pogovoru ob resnih temah dopuščala tudi dovolj manevrskega prostora za številne duhovite misli. Tako se je Sergej na primer pošalil, da ima Aljoša o njegovi poeziji dobro mnenje, ker sta pač brata, sam pa je svoj prvenec označil zelo samokritično, češ da sta prvi in drugi pesni- ški sklop kar solidna, s tretjim pa ni najbolj zadovoljen. Pesnik je povedal tudi, da je prebral »na tone« knjig različnih klasikov, da pa bolj malo pozna najnovejše pesniške tokove. Zaupal nam je tudi, da že snuje drugo pesniško zbirko, za katero je napisal nekaj pesmi, vendar se v njem že nekaj časa bijeta dva ustvarjalna koncepta. Ob tem je suvereno dodal, da bo to najbrž njegovo življenjsko delo. Pogovor se je nato zasukal v vprašanja, ali so njegove pesmi temne ali vendarle vsebujejo tudi svetlobo; prisotnost obojega je pesnik še najbolje opravičil z vsebinsko razsežnostjo paradoksa. Prav paradoks je tisti, ki odločilno določa pesmi te pesniške zbirke. Pri njenem nastajanju pa se Sergej ni izognil med sodobnimi literati tako priljubljeni ustvarjalni maniri citiranja velikih mislecev in osebnosti. V zbirki najdemo misli Hegla, Nietzscheja, Co-hena, Wilda in drugih. Nanje se je avtor velikokrat skliceval tudi med pogovorom. Morda gre izpostaviti misel pesnika Tomaža Šalamuna, ki je nekoč dejal, da je njegova poezija poezija ostrih robov, da je kruta in večna - misel, ki je na Sergeja, kot je povedal na literarnem večeru, naredila močan vtis. Sergej in Aljoša Harlamov, svojevrsten literarni fenomen ne le na ptujski, temveč tudi širši slovenski literarni sceni zagotovo predstavlja začetek uspešne literarne poti, hkrati pa navdaja z upanjem, da se na Ptuju rojeva nova literarna moč. David Bedrač Ptuj • Zima v Mestni hiši Zima: od strahu k veselju Zima, ki letos vsaj zaenkrat še ni zablestela v vsem svojem sijaju, vsakomur predstavlja nekaj drugačnega. Eni se je bojijo, drugi veselijo, tretji se nanjo jezijo. Kako jo sprejemamo in kako se je spreminjal pogled nanjo v zadnjih 100 letih, kaže razstava, ki so jo minuli teden postavili na ogled v galeriji Magistrat. Razstava, ki od četrtka naprej krasi galerijo Magistrat, ima naslov Zima: od strahu k veselju, predstavlja pa ta letni čas v vseh njegovih nasprotu- jočih si podobah. Avtor razstave, ki kaže spremembe dojemanja zime v času od srede 19. do polovice 20. stoletja, je zgodovinar in direktor Zgo- Foto: Uroš Gojkovič V galeriji Magistrat je na ogled razstava o zimi, ki jo je pripravil dr. Borut Batagelj. dovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. Kot pravi, se je odnos do zime v zadnjih 100 letih bistveno spremenil. Nekoč so jo ljudje prepoznavali kot grožnjo in nadlogo, na katero se je treba posebej pripraviti. „Strukturne spremembe v doživljanju zime se seveda niso zgodile čez noč, in kot lahko opazujemo še danes, nikakor niso šle v skrajnost, da bi prav vsi pod milim zimskim nebom ta letni čas vzljubili. Mnogi ga še vedno sovražijo, a semtertja se jim v isti sapi ta zimski svet v izbranih podobah gotovo kdaj zazdi vsaj malo romantičen, idiličen," o občutenju zime pravi avtor razstave. Ugotavlja tudi, da so se ljudje zime v 19. stoletju močno bali in da je med njimi vzbujala še hujšo grozo, saj jo je v nekaterih prispodobah možno zaznati celo kot spremljevalko smrti. Zanimiv je tudi del razstave, ki govori o mestu pod snegom, in fotografije, ki kažejo, kako je več deset ljudi z lopatami nalagalo sneg na konjske vprege, ga odvažalo in na ta način čistilo ceste. Danes nam moderna tehnologija in razvoj v veliki meri prizanese-ta s podobnimi ročnimi opravili, čiščenje dvorišč pa ostaja opravilo, ki so se ga morali nekoč in se ga moramo tudi danes lotevati sami. Bistveno pa se je spremenil pogled na zimo z vidika družbenih aktivnosti. Kot ugotavlja Batagelj, je bilo preživljanje prostega časa pozimi nekoč vezano izključno na zaprte prostore. Za najpri-jetnejši zimski šport je v prvi polovici 19. stoletja veljalo drsanje, prevladovalo je pred sankanjem in smučanjem. Šele v začetku 20. stoletja je sankanje postalo zelo priljubljeno razvedrilo meščan- Majda Fridl, Radio Ptuj Komentar tedna Jaz bom poglavar ali pa se ne igram več! Ste res verjeli, da lahko na volitvah izberete tiste, ki bodo znali pognati kolo razvoja naše ljubljene domovine naprej? Verjetno ste, tako nas vsaj večina razume volitve. Da bo oblast in pravica, da odloča tudi v našem imenu, v rokah zmagovalca. Če še niste vedeli, vam je danes pa verjetno že jasno, da je vse relativno - tudi zmaga je lahko poraz, če se tako odločijo v visokih političnih lobijih. Dobra šola Slovencem, ki smo verjeli v demokracijo, enakost, poštenje in v slogan, da tudi naš glas šteje. Enakost in dobrobit skupnosti zgolj v besedah, včasih tudi na papirju. Pod mizo slovenskega politikanstva fige v žepu, na mizi šahovnica. Na šahovnici pa kmetje in ostala nepomembna drobnarija - kanonfuter za apetite velikih. Bili so tam, naši od ljudstva izvoljeni poslanci, ko bi bilo potrebno - če lahko naivno rečem - po svoji vesti izbrati mandatarja. Pa niso oddali svojega glasu. Če sem lahko še naprej naivna, se po zdravi kmečki pameti sprašujem, koliko jim bodo odbili od januarske plače, ker dela, za katerega so zelo dobro plačani, niso opravili. Tako bi se verjetno vam zgodilo, če bi prišli v službo pa samo od daleč opazovali druge, kako delajo in rešujejo za prihodnost podjetja pomembne probleme. Dva milijona Slovencev nas je izbralo 90 poslancev, ki bi naj odločali v našem imenu. Kako, če še v svojem imenu in po svoji vesti ne smejo odločati. Z njimi namreč upravlja peščica političnih strankarskih veljakov, ki po svojih potrebah krojijo tudi zakonodajo. Tudi njihova stališča do proporcionalnega ali večinskega volilnega sistema se spreminjajo glede na trenutno politično situacijo stranke, ki ji pripadajo. Možnost bolj demokratičnega odločanja ni pomembna. Ste imeli slab občutek, češ da ste marionete, lutke, s katerimi upravljajo drugi. Niste! Niti, s katerimi upravlja slovenska strankokracija, segajo samo do poslancev. Pregloboko spodaj v blatu ste, da bi velike še zanimali. Svoje delo ste opravili. Volitve so za nami. In ostali boste spodaj. Kot je povedal Cankar: „Hlapci, za hlapce rojeni." In vedno več jih je, ki vedo, kaj je za vas najbolje. Med tednom delodajalci in politiki, v nedeljo pa vam bo svoje oddirigiral in vas pravilno usmeril župnik s prižnice. Tisti, ki je pozabil, da ste prišli v cerkev molit, se poglobit vase, prosit za odpuščanje, cerkvena politika vas pa ne zanima. In če na kratko strnem domače aktualno politično dogajanje: jaz bom poglavar ali pa se ne igram več. Ti Jožek pa pridi z mano, drugače ne boš več moj prijatelj. stva. Kot pravi avtor razstave, pa je ravno smučanje šport, s katerim se Slovenci radi poistovetimo, ga gojimo in spremljamo. Postal je eden prepoznavnih simbolov in se celo usedel v narodni karakter. Kot sklep simpatične in poučne razstave, ki si jo lahko ogledate v Mestni hiši, avtor pravi, da zima nikakor ni le nadloga, ampak človeka tudi osrečuje. „Zima je lahko tudi zdravnica. Še največ zaslug za to gre pripisati prav zimskim športom, ki so se od druge polovice 19. stoletja postopoma prijemali pri nas," zaključuje avtor razstave. Glede na vse povedano bo torej kakšna snežinka tudi to zimo vsekakor dobrodošla. Dženana Kmetec Nikola Bistrovič »Obstati med štirimi najboljšimi v državi« Stran 12 Rokomet Zmaga ostala doma v Podravju Stran 12 Karel Šauperl »Z uspehi presegli vsa pričakovanja« Stran 13 Kegljanje Moški prekinili niz petih zaporednih porazov Stran 13 Mali nogomet Kdo bo tretji udeleženec končnice? Stran 14 Šolski šport OŠ Videm zmaguje še naprej Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Komentar tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Najboljši možni reklamni akciji Čeprav v naših krajih letos še nismo bili deležni kakšnih omembe vrednih snežnih padavin, pa so športi, povezani s snegom in smučanjem, vendarle popestritev televizijskih koncev tedna. Ta konec tedna dobesedno, tako in drugače ... A zgodba se je začela že kak teden prej ... Takrat so namreč iz enega izmed konkurenčnih taborov Tine Maze poslali zahtevo, da se preveri prepustnost spodnjega perila (ta je določena s pravilnikom mednarodne smučarske zveze FIS) naše najboljše smučarke. Iz FIS so takoj podali priporočilo, da naj Tina do konca »preiskave« ne nosi omenjenega perila. To je v Tininem taboru sicer povzročilo nekaj nejevolje, večina manj pozornih spremljevalcev smučarije pa se je ob tej novici bolj ali ne le nasmehnila. Še bolj je nasmehe (ali pri nekaterih jezo) na obraze izvabilo poročilo ob koncu preiskave: prepustnost perila ni sporna, a se obenem ne priporoča njegova nadaljnja uporaba ... Omenjeni zaplet je dobil epilog na nedeljski superveleslalomski tekmi (mimogrede: Tina jo je odpeljala odlično in osvojila 3. mesto, s katerim je že na 2. mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala): Tina je v ciljnem prostoru, kjer vodilne čakajo na prihod tekmic v cilj, odpela bundo in pred številnim TV-avditorijem po vsem svetu pokazala ... nedrček! Pa ne tistega spornega, ampak takšnega, ki ga FIS dopušča, le da je bil na njem napis v angleščini NOT YOUR BUSINESS (ni vaša stvar). Skrajno duhovita poteza, ki so se je verjetno najbolj razveselili prireditelji tekem za Zlato lisico, ki bo konec tedna v Kranjski Gori. Boljše reklame za ogled tekme si namreč ne bi mogli zamisliti, pa če bi spravili v pogon ves slovenski marketinški trust! Tega je »preletel« tudi Robert Kranjec, ki je slavil na prvi letošnji tekmi v smučarskih poletih v avstrijskem Kulmu. S 5. mestom na drugi tekmi je med vodilnimi v seštevku poletov, ki bodo svoj zaključek dobili marca v Planici. Verjetno ni treba biti matematični genij, da sešteješ ena in ena in ugotoviš, da nas pod Poncami čaka vroč marčevski vikend . Hvala Tini in Robertu za omenjeni reklamni akciji! Jože Mohorič t Hot 'M iUôl _ Vir: Facebook Tina Maze Nogomet Stojanovic izbral strokovno vodstvo Slaviša Stojanovic, selektor članske reprezentance, je skupaj z vodstvom NZS izbral ekipo sodelavcev, s katerimi bo slovensko A reprezentanco popeljal v kvalifikacije za Svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji. Stojanovic je poleg Antona Usnika, ki se je strokovnemu vodstvu priključil že na tekmi z ZDA, v ekipo kot novinca uvrstil še Safeta Ha-džica, ki je Stojanovicu pomagal že v preteklosti. »Gre za ljudi, ki jih poznam že zelo dolgo in mi lahko pri mojem delu največ pomagajo, saj najbolje poznajo moj način dela.« Stojanovic je mesto trenerja vratarjev še naprej ponudil Nihadu Pejkovicu. »Ob tej priložnosti bi se zahvalil Milanu Miklaviču za pomoč in vse informacije, ki mi jih je posredoval pred tekmo z ZDA,« je še zaključil Stojanovic, ki ga 29. februarja čaka druga preizkušnja na klopi slovenske reprezentance, s Škoti v Kopru. JM Tenis • Blaž Rola Rola na Floridi nanizal šest zmag Božično-novoletni prazniki so ptujskemu teniškemu igralcu Blažu Roli, ki igra in študira v ZDA, očitno dobro deli. Med kratkimi počitnicami v Sloveniji je marljivo treniral, po vrnitvi v ZDA pa se je udeležil Futures turnirja na Floridi z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Turnir Plantantion open na Floridi je eden izmed najbolj obiskanih, saj se je v kvalifikacijski boj za uvrstitev na glavni turnir podalo kar 128 igralcev. Le osmim je uspelo in Rola je bil med njimi! Blaž je bil med kvalifikanti 6. nosilec: prva dva tekmeca je hitro odpravil, nato pa je v 3. krogu naletel na močno oviro: Američana Alexiosa Ha-lebiana. Dvoboj je bil izjemno zanimiv, s 3:6, 6:3, 7:5 pa ga je dobil Slovenec. V zadnjem četrtem krogu kvalifikacij (običajno se igrajo trije), je Rola gladko (6:1, 6:1) preskočil še 16. nosilca Sekoua Bangoura (ZDA). Uvrstitev na glavni turnir je bila odlična vzpodbuda, čeprav še ne prinaša nobenih ATP točk. Za njih se je bilo treba šele začeti boriti: prvi tekmec pa je bil kar 4. nosilec Nizozemec Boy Westerhof, ki na lestvici ATP zaseda 321. mesto (Blaž 725.). Blaž je znal odlično pripravljenost pokazati tudi takrat, ko je bilo najbolj potrebno in je tekmeca ugnal Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je na turnirju Plantantion open na Floridi odigral dober turnir. tesno, a zasluženo. Naslednji je bil na vrsti Romun Luncanu, ki pa ni imel pravih možnosti za uspeh in je klonil v dveh nizih. Prava drama se je odvijala v če-trtfinalu, ko je na drugi strani mreže stal 6. nosilec Francoz Devilder. Po dveh nizih je bil rezultat izenačen, v tretjem pa si je Blaž pri rezultatu 5:4 že priigral kar tri zaključne žoge. Ko bi moral Francoza le še »položiti na hrbet«, pa je Plantantion open, Florida, rezultati: 1. krog: Blaž Rola - Boy Westerhof (Nizozemska, 4) 7:5, 7:6(5) 2. krog: Rola - P. Luncanu (Romunija) 6:3, 6:4 Četrtfinale: Rola - Nicolas Devilder (Francija, 6) 3:6, 6:2, 5:7. tekmec vstal kot ptič feniks in obrnil izid sebi v prid. »Na celem turnirju sem igral dobro, a sem še vedno razočaran zaradi treh zapravljenih priložnostih. Rana se še vedno celi .« Kljub temu je to obetaven začetek leta za Blaža, s katerim je znova dokazal, da je njegova igra bistveno boljša, kot kaže uvrstitev na lestvici ATP. Jože Mohorič Tenis • TK Terme Ptuj Urh in Tamara uspešna v Bergheimu V Bergheimu pri Salzburgu je prejšnji teden potekal mladinski ITF turnir 4. ranga, na katerem sta nastopala tudi člana TK Terme Ptuj Urh Krajnc Domiter in Tamara Zidan-šek. Tamara je začela v kvalifikacijah, v katerih pa jo je na zadnji stopnički z rezultatom 6:1, 5:7, 1:6 ustavila Nizozemka Jannine Hemmes. Kljub temu je Zidanškova na prvem takšnem turnirju povsem upravičila zaupanje trenerjev. Rahlo poškodovani Urh je bil neposredno uvrščen v glavni turnir (64 nastopajočih), kjer je ciljal na prve ITF točke med posamezniki. V 1. krogu je igral z domačim igralcem Christianom Buschingom (ta je na turnirju igral s povabilom organizatorjev - wild card) in ga ugnal v treh nizih. Za osvojitev točk pa to še vedno ni bilo dovolj, saj je moral preskočiti tudi naslednjo oviro. Ta je bila visoka, v podobi 16. nosilca Nemca Roberta Suchana (okoli 950. mesto na letvici ITF). Urh je izgubil prvi niz, nato pa se je razigral in v nadaljevanju popolnoma prevladoval ter se na koncu veselil pomembne zmage. V osmini finala je igral s 3. nosilcem, Madžarom Biro (375. mesto na ITF), proti kateremu je bilo težko pričakovati presenečenje. Kljub porazu proti izjemno razpoloženemu tekmecu (na koncu se je prebil vse do finala) je lahko Urh Bergheim zapuščal zadovoljen. Spoznal je, da je blizu najboljšim na turnirjih tega ranga, manjka mu le kilometrine. Med dvojicami je Urh igral v paru z Maksom Tekavcem. V 1. krogu sta bila kot 6. nosilca prosta, v drugem pa sta ugnala nemško-avstrijsko dvojico Grau/Gruber z rezultatom 6:7(4), 7:5, 11:9. V četrtfinalu sta klonila proti 1. nosilcema, ki sta Hrvata Borovinom in Go-leš Babič (3:6, 4.6). JM Foto: Črtomir Goznik Urh Krajnc Domiter je osvojil prve ITF točke med posamezniki. Mladinski ITF turnir, Wilson Junior Classic, Bergheim: 1. krog: Urh Krajnc Domiter - Christian Busching (Avstrija) 7:6(3), 2:6, 6.2 2. krog: Krajnc Domiter -Robert Suchan (Nemčija, 16) 5:7, 6:4, 6.2 osmina finala: Krajnc Domiter - Andre Biro (Madžarska, 3) 2:6, 4:6. Rokomet • Nikola Bistrovič, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Ostati med štirimi najboljšimi v državi Foto: Črtomir Goznik Nikola Bistrovič: »V vseh mlajših starostnih kategorijah imamo reprezentantke na vseh igralnih položajih, razen na desnem zunanjem krilu in položaju vratarja, tako da se za prihodnost ženskega rokometa na Ptuju ni bati.« V četrtfinalu pokala z Velenjčankami Na sedežu Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani so 10. 1. izžrebali pare četrtfinala pokala Slovenije v ženski konkurenci za tekmovalno sezono 2011/12. Četrtfinalni dvoboji bodo na sporedu v sredo, 25. januarja. Ptujčanke se bodo pomerile z Velenjčankami. Pari: Veplas Velenje - Mercator Tenzor Ptuj Krka Novo mesto - Piran Celje - Celjske mesnine - GEN-I Zagorje Olimpija - Krim Mercator Po krajšem zimskem premoru s pripravami na nadaljevanje prvoligaške sezone nadaljujejo tudi ptujske rokometašice. Po 13 odigranih krogih zasedajo odlično 4. mesto z istim številom točk kot tretja Krka, kar je lep obet pred »spomladanskim« delom sezone, ko bodo cilji rokometašic v rdečem še naprej visoki. A pred prvenstvom ni bilo tako ... O vsem tem je v nadaljevanju spregovoril trener rokometa-šic Mercator Tenzorja Nikola Bistrovič. Po vseh težavah pred samim prvenstvom, ko so se omenjali tudi najbolj črni scenariji, je sedanje 4. mesto izjemen dosežek. N. Bistrovič: »Cilji so bili nedefinirani, ekipa ni bila dokončno sestavljena, tako da se je resnično dobro izšlo. Kar pet tekem jeseni smo dobili v napeti končnici, kar bi se lahko obrnilo tudi drugače. Vse, kar smo si zastavili, smo presegli. Lansko sezono je bilo potrebnih 24 točk za uvrstitev v elitno četverico, ki se bori za prvaka, letos pa bo verjetno potrebnih 26 točk. Toda vse je v naših rokah; doma namreč gostimo Sežano in Naklo, od katerih smo objektivno močnejši, poleg tega pa v startu v spomladanski del gostujemo pri zadnji Burji, kjer tudi načr- tujemo zmago. Tako bi imeli 26 točk, kar bi bilo verjetno dovolj za končnico, za kaj več pa bo treba iti od tekme do tekme. Morda se obrne kaj tudi v našo korist, seveda ko govorimo o tistih prvih treh mestih.« Pri dekletih, ki jih vodite, je letos videti kvaliteto, ki v preteklosti ni bila tako izražena: igrajo po načelu »vse za eno, ena za vse«, borbenost je namreč na višku. N. Bistrovič: »To je vse povezano s situacijo iz preteklosti: na Ptuju so igrale profesionalke in metode dela in treninga so bile tudi pri meni v preteklosti drugačne. Dekleta so bila tu »v službi«. Sedaj pa, ko neke izdelane kvalitete še nimamo, delujemo nekako takole: kar ne moreš z glavo, moraš s srcem, da nadoknadiš tisto razliko.« Kaj lahko po vašem mnenju pričakujemo od ekipe Mercator Tenzor »spomladi«? N. Bistrovič: »Nihanja so še vedno prisotna. Še vedno vztrajam pri tem, da dokončno dobimo prepoznaven stil igre. V preteklosti je bil to predvsem napadalni del igre, ko smo imeli izkušenejšo vratarko. Lani pa smo začeli večji poudarek dajati tudi obrambi, s čimer je lažje dajati tudi motivacijski poudarek napadu. Tudi mlade igralke, ki so obenem repre-zentantke v nižjih starostnih kategorijah, so naredile korak naprej. Tako da nek stil sedaj že imamo, pridobili smo samozavest in način igranja v kočljivih trenutkih. Računam na to, da ostanemo na mestih, na katerih smo trenutno. To je uvrstitev med štiri v ligi, kar je sedaj nekje osnovni cilj, v ospredje pa prihaja uvrstitev v finale pokala (v četrtfinalu pokala se bodo Ptujčanke pomerile z Ve-plasom iz Velenja, op. a.).« V zadnjem času v klubu dajete vedno večji poudarek podmladku. Tudi v članski ekipi imajo Tumpe-jeva, Žihrova in Borovčako-va ter še katera vedno večjo vlogo. N. Bistrovič: »Res v ospredje vse bolj prihaja plejada mladih rokometašic. Zadnjič sem delal analizo: v vseh starostnih kategorijah imamo reprezentantke na vseh igralnih položajih, razen na desnem zunanjem krilu in položaju vratarja, tako da se za prihodnost ženskega rokometa na Ptuju ni bati. Res pa je, da se pojavi vprašanje, kaj iz tega nastane: če lahko te punce naredijo tisti »klik« v glavi oz. tisti miselni preskok, ko začneš igrati v prvi ligi.« Tudi za člansko ekipo je verjetno lažje, če lahko moštvo črpa iz mlajših selekcij, ki delajo dobro. To se je na Ptuju v zadnjem času spremenilo na bolje. Lepe uspehe dosegajo namreč tudi mlajše selekcije. N. Bistrovič: »V tem primeru se lahko vrnem nazaj v čas, ko sem šele prišel v klub. Takrat so bila ta dekleta (Borov-čakova, Žihrova ...) še mlajše deklice. Do tega je moralo priti, da se je klub lahko obdržal. Vzpostavili smo nek sistem, ki smo ga gradili, sedaj pa ža-njemo sadove tega dela. Velja pa poudariti, da to še vedno ni sistematično delo, kakor bi si mi želeli, torej s širšo bazo mini rokometa. Na tem mestu moram malo pograjati delo na osnovnih šolah, saj je tam v krožke zelo težko prodreti. Ni več prostovoljstva, glede na situacijo, ki na žalost prevladuje, želi vsak za vadbo plačilo, ker smo se pač tako navadili. V naslednjih letih želimo ravno na tem področju pridobiti neko širino: 40 ali 50 punc, ki šele začenjajo svojo pot. Če se ta zadeva vzpostavi in če se dobro ter kvalitetno dela, ni bojazni, da ne bi ostali še dolgo v vrhu slovenskega rokometa. Če pa pride kak sponzor, pa sledi tudi igranje evropskih tekem.« Že 21. januarja gostujete v Škofijah pri zadnji Burji. Napoved? N. Bistrovič: »Po žrebu pokala je za nas glavna tekma srečanje z Veplasom iz Velenja v če-trtfinalu pokala (25. 1.). Gre za zelo močno ekipo, ki je nekako startala z našimi ambicijami. Za njih je to tekma sezone: so v določeni prednosti, imajo reprezentančno vratarko, mlade igralke, ki so prav tako repre-zentantke in nenazadnje Katjo Sivko, ki je rokometno zrasla pri nas. Na to tekmo se bomo najbolj usmerili, v Škofijah pa, glede na to da igramo proti za-dnjeuvrščeni ekipi na lestvici, računamo na zmago. Delimo 3. mesto na lestvici in tako se morami tudi obnašati.« Tadej Podvršek Rokomet • Mednarodni turnir Sp. Podravje Zmaga ostala doma v Podravju V Gorišnici in v Veliki Nedelji je za letnike 1997 in mlajše potekal mednarodni turnir Spodnje Podravje, ki ga je organiziral in financiral mlad podjetnik Gorazd Mušič. Na turnirju so sodelovale ekipe Frisch Auf! Goppingen (Nemčija), Tatran Prešov (Slovaška), Trsat Reka (Hrvaška), Crvena Zvezda Beograd (Srbija), reprezentanca Slovenije letnikov 1998 in reprezentanca Spodnjega Podravja. Domačo reprezentanco so sestavljali igralci Jeruzalema iz Ormoža, Moškanjcev Rezultati: skupina A: Spodnje Podravje - Tatran Prešov 24:18, Tatran Prešov - Crvena zvezda Beograd 17:23, Spodnje Podravje - Crvena Zvezda Beograd 27:13; skupina B: Slovenija 1998 - Frisch Auf! Goppingen 19:21, Frisch Auf! Goppingen - Trsat Reka 17:21, Slovenija 1998 - Trsat Reka 18:22; tekma za 5. mesto: Tatran Prešov - Slovenija 1998 31:29; tekma za 3. mesto: Crvena zvezda Beograd - Frisch Auf! Goppin-gen 27:22; tekma za 1. mesto: Spodnje Podravje - Trsat Reka 25:23. Končni vrstni red: 1. Spodnje Podravje, 2. Trsat Reka, 3. Crvena zvezda Beograd, 4. Frisch Auf! Goppingen, 5. Tatran Prešov, 6. Slovenija 1998. Gorišnice, Drave s Ptuja in Velike Nedelje. Največ uspeha je požela gostiteljica, reprezentanca Spodnjega Podravja, ki je ugnala vse svoje tekmece. V finalu pri Veliki Nedelji je pred okrog 400 gledalci s 25:23 »padel« hrvaški predstavnik Trsat. Iz vrst zmagovalcev prihaja tudi naj igralec turnirja, Ormožan Miha Kolmančič. Naziv naj vratar turnirja si je zaslužil rokome- Reprezentanca Spodnjega Podravja je zmagala na turnirju letnikov 1997 in mlajših taš beograjske Crvene zvezde Nikola Obratov. Zadnje mesto je osvojila slovenska reprezentanca letnika 1998, katere barve sta uspešno kljub trem porazom zastopala rokometaša Jeruzalema Dominik Ozmec in Tomi Sok. Zaradi poškodbe je v reprezentanci Slovenije 1998 manjkal še Tilen Kosi. Pohvaliti je treba celotno organizacijo turnirja, ki je bila na zelo visokem nivoju. Sodniško Reprezentanca Spodnjega Podravja: Domen Krasnič, Saš Ekart Serdinšek, Žan Černivec, Žan Bukvič, Žan Žmavc, Mitja Vaupotič, Matic Šešerko, Timotej Rosič (vsi Drava), Miha Kolmančič, Matic Topo-lovec, Matic Štumberger, Boštjan Cvetko Žižek, Gašper Horvat, Tilen Kosi (vsi Jeruzalem), Blaž Geč, Gašper Vesenjak, Uroš Mendaš (vsi Moškanjci Gorišnica), Uroš Šerod (Velika Nedelja). Trenerji: Anton Lah (Velika Nedelja), Bojan Munda (Velika Nedelja) in Sašo Kafel (Drava). nalogo so odlično opravili štirje pari: David Sok - Bojan Lah, Igor Ivančič - Dejan Ivančič, Rudi Kokol - Samo Vajda in Ivan Luketic - Mile Maravic. Uroš Krstič Izjave po turnirju: Gorazd Mušič (organizator): »Od malega sem ljubitelj rokometa. Moja ideja je bila združiti ekipe in dokazati, da če se združimo, lahko naredimo močno ekipo. Naša želja je bila videti, kako smo konkurenčni v danem trenutku z Evropo. Zato smo v finale šli z malce strahu, vendar na koncu zasluženo slavili. Dvorana je bila polna in fantje pred takšnim avditorijem niso vajeni igrati. Takšni turnirji povezujejo ljudi. Moja ideja je dolgoročno pomagati pri rokometu in s to idejo smo videli, kam sežemo v Evropi in to je zelo zelo daleč. Če bomo na tem gradili z mladimi igralci še kakšno desetletje, potem lahko pridemo tudi v članski konkurenci v kakšno evropsko tekmovanje. Glede načrtov za naprej sem poln idej in rad kaj delam za odrasle in otroke. V prihodnosti bomo združili še več selekcij. Glede organizacije in financiranja turnirja pa sem dobil sponzorje ter prijatelje, ogromno je bilo tudi prostovoljnega dela.« Anton Lah (selektor reprezentance Spodnje Podravje): »Kot selektor sem obiskoval tekme fantov v matičnih klubih in na podlagi tega sestavil širši spisek 26 igralcev. Po prvih treningih smo seznam skrčili na 18 igralcev. Turnir je izredno uspel in dokazal, da moramo združiti moči na našem rokometnem prostoru, saj so baze v klubih male, na celem področju pa naš bazen nudi dovolj rokometašev za močno ekipo. Mislim, da je prihodnost spodnje-podravskega rokometa delovanje na takšen Bratislav Stamenovic (trener Crvene zvezde Beograd): »Zahvalil bi se tem krasnim ljudem za povabilo na turnir in za njegovo izpeljavo. Naš glavni motiv je bilo igranje močnih tekem ter prijateljstvo in druženje. Največje bogastvo so nova poznanstva z igralci iz drugih klubov in dokaz, da šport res veže ljudi. Ali bo kdo igral za člane ali ne, sploh ni pomembno. Pomembno je, da imajo fantje prijatelje za celo življenje. To je največje bogastvo tega turnirja.« Eduard Scwarzbacher (trener Tatrana Prešov): »Slovenija je super, vse na turnirju je super! Tu smo na povabilo naših prijateljev iz Ormoža. V Sloveniji je rokomet kvalitetnejši kot na Slovaškem. Hvala organizatorjem, da smo lahko sodelovali na tako velikem in pomembnem rokometnem dogodku. Pričakovali smo boljšo uvrstitev.« Rokomet • Prijateljske tekme Visoka zmaga Jeruzalema Jeruzalem - Varteks 41:26 (21:15) JERUZALEM: Jelen (3 obrambe), Belec (6 obramb), Žuran (7 obramb); Korpar 3, Krabonja 5, Žmavc 1, Rajšp 5, Bogadl 4, Raduj-kovic 3, Špiljak 6, Sok 4, Kljajic 2, Clngesar 3 (3), Šišmanovič 5. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Varteks 6/4; IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Varteks 2 minuti. Zaradi odpovedi pripravljalne tekme avstrijskega predstavnika Bernbach Koflacha so rokometaši Jeruzalema odigrali še drugo tekmo proti Varteksu. V Varaždinu je slovenski predstavnik slavil z izidom 37:30, na Hardeku pa s kar + 15, 41:26. Gostje so se upirali do izida 13:12, do odmora pa so si »vinarji« že ustvarili prednost šestih točk. V drugem delu je Jeruzalem le še poviševal prednost, najvišja je znašala že 16 točk. V tem tednu je pred Ormožani tekma proti Vidovcu in v soboto, 21. januarja, udeležba na turnirju v Karlovcu, kjer bodo v polfinalu Jeruzalemčki zaigrali proti Sisku. Drugi par je Karlovac - Zagreb. Uroš Krstič Velika Nedelja Carrera Optyl - Arcont Radgona 31:31 (12:15) VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Prejac, P. Zorec 1, Pfeifer, Ko-cen, Prapotnik, Meško 2, Veselko 11, Škripec 1, Majcen 3, Hanželič 5, Lorenčič 3, Ivančič 4, Bezjak 1, D. Zorec. Trener Bojan Munda. 1. B ligaš iz Velike Nedelje je proti ekipi Arcont Radgona (2. SRL) odigral prvo pripravljalno srečanje. Tokrat niso nastopili v kompletni sestavi, vendar je srečanje pomembno tudi za tiste rokometaše, ki sicer igrajo manj. Domačinom ni šlo prav nič od rok, saj je bilo storjenih precej napak. To so izkoristili gostje in prvi del igre končali s prednostjo treh zadetkov. Gostje so tudi v drugem delu vodili, največ s petimi zadetki prednosti. Kazalo je na zmago gostov, vendar so igralci Carrere Optyla v zadnjih desetih minutah začeli zniževati vodstvo gostov. Na koncu jim je le uspelo izenačiti. Moškanjci Gorišnica -DOL TKI Hrastnik 34:37 (18:22) MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek, Zorli, Balas, Firbas, Dimec, Gerčar, Arnuš, Valenko, Bedrač, Pravdič, Lozinšek. Trener: Sebastjan Oblak. Priprave rokometašev za nadaljevanje prvenstva so v polnem teku. Tudi Gorišničani se intenzivno pripravljajo nanj in tako so v soboto odigrali srečanje proti Dol TKI Hrastnik (manjkalo je nekaj igralcev). Domačini so se dobro držali do 20. minute, nato pa so gostje izkoristili nekaj zaporednih napak domačih rokometašev ter si do odhoda na odmor priigrali štiri zadetke prednosti, ki so jo zadržali do konca srečanja. Danilo Klajnšek Drava Ptuj - Medimurje 29:43 (16:22) RK DRAVA PTUJ: Lešnik, Bede-nik, Janžekovič 3, Verdenik 4, Bezjak 4, Toš 6, Horvat 1, Kenda 1, Ma-roh 1, Požar 2, Ferk 1, Čeh 1, Sabo 4, Zolar 1. Trener: Tomi Matjašič. Že nekaj časa se na »spomladanski« del prvenstva pripravljajo tudi v ptujskem klubu. Fantje so se pod vodstvom stratega Tomija Matjašiča zbrali že 3. 1., saj želijo drugi del sezone dočakati kar se da dobro pripravljeni. V ta namen so pretekli teden odigrali tudi prijateljski obračun proti močnemu tekmecu iz Čakovca: ekipa Medimurja je namreč hrvaški prvoligaš. V prvi vrsti so mladi »dravaši« ponovno dobili občutek igranja tekem, poleg tega pa so nastopili proti objektivno precej močnejšemu tekmecu. Gostje so zasluženo slavili, čeprav je domača zasedba na trenutke pokazala všečno predstavo. Naslednje srečanje bodo Ptujčani odigrali proti istemu tekmecu v četrtek, ko bodo hrvaškim prijateljem vrnili obisk. Matjašič si želi, da bi do pri-četka drugega dela prvenstva (prvi vikend v februarju) odigrali še vsaj dve srečanji. tp Počasi se vrača Rok Fridrih Iz tabora Drave prihaja spodbudna novica: treningom - zaenkrat po posebnem programu - se je po daljši odsotnosti zaradi poškodbe priključil Rok Fridrih, ki zaenkrat okreva hitreje od napovedi in se bo ob koncu meseca marca najverjetneje dokončno priključil svojim soigralcem. Karate • Karate-do klub Ptuj V soboto, 14. januarja, je v Velenju potekal 7. mednarodni karate turnir Nestla Žganka. Nastopilo je blizu 250 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije ter Bosne in Hercegovine. Iz Karate do kluba Ptuj sta se tekme udeležili sestri Valenko in bili tudi tokrat zelo uspešni, saj sta obe osvojili bronasti kolajni: Tinka v borbah, Ela pa v katah. jk Kung fu • Karel Šauperl, Kung fu klub Ptuj Na poti k napredku in uspehom Zadnjih nekaj let Kung fu klub Ptuj vodi Karel Šauperl, ki je obenem tudi trener; občasno mu pomaga mojster Damir Hasanagic. Šauperl svoje člane trenira v disciplinah Ving Tchun Kung Fu, tekmovalno Kung Fu Sanda, low kik, kik light, ful kontakt in K-1. Z njim smo smo se pogovarjali o njegovi aktivni karieri, trenutnem stanju v Kung fu klubu Ptuj, podal pa je tudi pogled na razvoj borilnih športov na Ptuju. Zakaj ste vstopili v svet borilnih športov? K. Šauperl: »Kot otrok sem bil velikokrat tarča manjših napadov sovrstnikov. Zato me je mama vpisala v KBV Ptuj, kjer sem pod vodstvom Vladimirja Sitarja začel trenirati kikboks. Glede na to da sem bil na začetku bolj neroden, je bilo treniranje malce naporno, vendar sem kikboks kaj hitro vzljubil in vztrajal v njem od drugega razreda pa do konca osnovne šole.« Vam je šlo po začetnih težavah bolje? K. Šauperl: »V kikboksu sem nekaj časa tudi tekmoval in sem dosegal kar dobre rezultate: bil sem občinski prvak, državni podprvak, udeležil pa sem se tudi nekaterih mednarodnih tekmovanj, na katerih sem bil uvrščen okrog petega mesta.« Sledil je vaš prestop iz kikboksa v kungfu. Zakaj? K. Šauperl: »V prvem letniku srednje šole sem pri na žalost sedaj že preminulem mojstru Milanu Prosenici začel trenirat kungfu. Po resnici moram povedati, da sem se takoj zaljubil v ta šport, saj je čisto drugačna borilna veščina kot kikboks semi kontakt, ki sem ga treniral prej. Temelji na močnejših udarcih oz. kontaktu. Kungfu je bila borilna veščina, ki sem jo v bistvu iskal in jo na srečo tudi našel.« Ste tudi v kungfuju tekmovali? K. Šauperl: »Ja, tudi v kun-gfuju sem nekaj časa tekmoval. A takrat sem vzporedno tekmoval še v kikboksu in tajskem boksu. Za svoj največji uspeh v kungfuju vsekakor štejem 4. mesto na evropskem prven- M. nogomet TUrnir U-14: Ljutomer-čani drugi in četrti NK Ljutomer je v športni dvorani ŠIC pripravil turnir v malem nogometu z nastopom desetih ekip iz Slovenije in Hrvaške. V predtekmovanju skupine A je druga ekipa Ljutomera premagala Tehnostroj iz Veržeja (1:0) in lendavsko Nafto (2:1), igrala neodločeno s Cerkvenjakom (0:0) in izgubila s soboško Muro 05 (0:1) ter osvojila 2. mesto. V skupini B je prva ekipa Ljutomera premagala Radgono (1:0), Jurovec (Hrvaška) 4:0, Nafto (3:0) in Puconce (5:0) ter osvojila 1. mesto. V tekmi za 3. mesto so Ljutomerčani izgubili z Nafto (1:2), v finalu pa so Sobočani bili uspešnejši od vrstnikov iz Ljutomera (3:2). Obe odločilni tekmi sta se v rednem delu končali brez zadetkov in sta bili odločeni šele po izvajanju strelov iz sedmih metrov. Največ zadetkov (5) je na turnirju dosegel igralec Ljutomera Miha Marinič. NŠ Foto: Črtomir Goznik Karel Šauperl: »Veliko zanimanje za borilne športe na Ptuju pa imamo - če se malo pošalim - očitno kar v krvi.« stvu v borbah ful sanda.« Kakšen je vaš spomin na vašega trenerja mojstra Milana Prosenico? K. Šauperl: »Na nek način nam je bil Milan Prosenica vsem, ki smo se ukvarjali s kun-gfujem, kot oče. To pomeni, da nas je ob borilnih tehnikah učil predvsem življenja. Skozi trening sem se namreč naučil odgovornosti, discipline, reda ... Treniral nas je tehniko Ving Tchun, ki se jo je sam naučil pri velikem mojstru Leung Tingu. Vsekakor pa je Milan Prosenica na nas prenašal svoje bogate tekmovalne izkušnje, ki si jih je sam nabral ob uspehih, ki jih je dosegel v kungfuju in kikbo-ksu ful kontaktu.« Po smrti Milana Prosenice ste vi prevzeli vlogo trenerja v Kung fu klubu Ptuj'. Kakšno je bilo stanji v klubu takrat? K. Šauperl: »Prvo leto po smrti Milana Prosenice se je skoraj zgodilo, da bi klub propadel. Na treninge smo hodili le tisti najstarejši borci, ki smo dolga leta trenirali pri mojstru, in bilo nas je zares zelo malo. Proti koncu leta 2008 pa sem si sam pri sebi rekel, da ne moremo pustiti, da kungfu na Ptuju propade, ker je Milan Prose-nica zato živel. Takrat so me izvolili za predsednika kluba, hkrati sem postal glavni trener. Začeli smo s trdim delom in danes lahko s ponosom rečem, da je članstvo iz takratnih treh ali štirih članov naraslo na sedanjih 81 članov!« Povečanje števila članov vam je v zadnjem obdobju prineslo tudi nekaj odličnih rezultatov. Katere bi izpostavili? K. Šauperl: »Zraven treniranja tehnik Ving Tchuna se redno udeležujemo tudi različnih tekmovanj. Podatki za leto 2011 govorijo, da imamo šest državnih prvakov v kikboksu, medalje iz mednarodnih tekmovanj v kikboksu, medalje iz mednarodnih tekmovanj v kungfuju, pet državnih prvakov v kungfuju (Mitja Potrč, Tomi Hojnik, Bojan Kujavec, Adnan Hasanagic in Marko Seidl, op. a.), naš član Bojan Kujavec pa je nastopil celo na svetovnem prvenstvu v K-1 v Skopju. Vse to so izredni rezultati, na katere smo v našem klubu zares zelo ponosni.« Kakšno je sedaj stanje v Kung fu klubu Ptuj? K. Šauperl: »Če primerjam situacijo v klubu s situacijo pred letom ali dvema, lahko rečem, da je ta vedno boljša iz vseh vidikov. Z uspehi smo presegli vsa pričakovanja in za prihodnost si želim, da bi bili iz rezultatskega vidika vsaj tako uspešni ali pa še boljši.« Zakaj je na Ptuju tako veliko zanimanje za vse borilne športe na splošno? K. Šauperl: »Glede na to da smo zelo malo mesto in da imamo toliko klubov, ki se ukvarjajo z borilnimi športi, smo kar majhen fenomen. V vseh sredinah dobro delajo, kar je v zadnjih letih tudi vidno skozi odlične rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Veliko zanimanje za borilne športe na Ptuju pa imamo - če se malo pošalim - očitno kar v krvi.« David Breznik Kegljanje • 1. B SKL (ž), 2. SKL (m) Moški prekinili niz porazov V soboto so kegljači in ke-gljavke v slovenskih ligah pričeli z drugim delom prvenstva. Uvodni srečanji na Ptuju sta se končali s polovičnim uspehom: dekleta so izgubila, fantje pa zmagali. Ptujčanke so gostile drugo ekipo Lanteksa iz Celja in ji morale športno priznati premoč. Za gostje sta nastopili tudi nekdaj izredno uspešni tekmovalki Marika Kardinar in Mira Grobelnik. Prva je igrala proti Meliti Krušič in podrla 519 kegljev, kar pa je bilo premalo za Melito, ki je bila uspešnejša s 531 keglji; s čimer je dobila edino točko za svojo ekipo ... Grobelnikova je podrla 560 kegljev in bila boljša od Selene Bombek. Na tekmi moških je bilo precej razgibano in negotovo, saj je po štirih parih bil rezultat izenačen na 2:2. Da so točke ostale doma, sta poskrbela Milan Čeh in Dani Kozoderc. To je bila prva zmaga Ptujčanov po petih zaporednih porazih, kar je vsekakor dobrodošlo za dvig samozavesti. Ta bo v nadaljevanju potrebna, saj so razlike v točkah na lestvici majhne. 1. B SKL (ž) REZULTATI 10. KROGA: Drava Deta Center - Lanteks II. 1:7, Impol - Radenska 7:1, Šoštanj - Slovenj Gradec 7:1, Novo mesto - Gorica 6:2, Trebnje - Miklavž 5:3 1. LANTEKS II. 10 9 0 1 18 2. TREBNJE 10 8 0 2 16 3. MIKLAVŽ 10 7 0 3 14 4. IMPOL 10 5 1 4 11 5. RADENSKA 10 5 1 4 11 6. ŠOŠTANJ 10 5 0 5 10 7. SLOVENJ GRADEC 10 3 1 6 7 8. NOVO MESTO 10 3 0 7 6 9. DRAVA DETA CENTER10 2 0 8 4 10. GORICA 10 1 1 7 3 DRAVA DETA CENTER -LANTEKS II. 1:7 (2976 - 3195) DRAVA DERA CENTER: Kozo- derc 472, Bombek 497, Plajnšek 504, Fridl 221, Planine 242, Kram-berger 499, Krušič 531 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 10. KROGA: Drava Deta Center - Petrol 6:2, Lokomotiva - Ceršak 2:6, Rile Servis - Gašper 6:2, Konjice - Nafta 3:5, Radenska - Prepolje 5:3 1. NAFTA 10 9 0 2 18 2. PREPOLJE 10 6 0 4 12 3. RADENSKA 10 6 0 4 12 4. PETROL 10 4 2 4 10 5. KONJICE 10 4 1 6 9 6. CERŠAK 10 4 1 5 9 7. GAŠPER 10 3 2 5 8 8. DRAVA DETA CENTER10 4 0 6 8 9. LOKOMOTIVA 10 4 0 5 8 10. RILE SERVIS 10 3 9 7 6 DRAVA DETA CENTER -PETROL 6:2 (3089 - 2993) DRAVA DETA CENTER: Murko 490, Vogrin 500, Premzl 554, Čuš 522, Kozoderc 525, Čeh 498. Danilo Klajnšek Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, ONL Videm KMN Draženci in Club 13 že v končnici, kdo bo tretji? Liga MNZ Ptuj REZULTATI 9. KROGA: Club 13 - ŠD Draženci 2:2, Reklamni atelje Babšek - Apolon II 1:1, ŠD Rim -Rick's Cafe 3:2, SGD in Slik. B. Go-ričan - Hausmart Super Team 4:5, Sport club M - KMN Draženci 0:3, Klub ptujskih študentov - ŠD Ptujska Gora 1:4 REZULTATI 10. KROGA: KMN Draženci - Club 13 3:0, Apolon II -Sport club M 2:0, ŠD Ptujska Gora - ŠD Draženci 2:1, Hausmart Super Team - Reklamni atelje Babšek 3:2, Rick's Cafe - SGD in Slik. B. Goričan 3:1, Klub ptujskih študentov - ŠD Rim 0:2 1. KMN DRAŽENCI 10 8 1 1 31:12 25 2. CLUB 13 10 6 2 2 34:24 20 3. SD RIM 10 5 3 2 26:15 17 4. APOLON 11 10 5 4 1 28:17 16 5. HAUSMART S. T. 10 5 4 1 28:29 16 6. ATELJE BABŠEK 10 4 3 3 25:16 15 7. RICK'S CAFE 10 4 4 2 33:33 14 8. ŠD DRAŽENCI 10 4 5 1 33:32 13 9. SGD GORIČAN 10 4 5 1 27:28 13 10. PTUJ. GORA 10 4 6 0 27:29 12 11. KPŠ 10 2 6 2 14:31 8 12. SPORT CLUB M 10 1 9 0 8:48 3 Foto: Črtomir Goznik Tekma Hausmart Super Team - SGD in slikopleskarstvo Goričan je postregla z razburljivo končnico. Igralci v zimski ligi so minuli konec tedna ponovno odigrali dva kroga in so tik pred zaključkom. Prvi mesti za končnico sta oddani: na zaključku lige, ki bo 29. 1., bosta nastopili KMN Draženci in Club 13. Sila zanimiv boj pa se obeta za preostalo mesto, ki vodi na zaključni turnir najboljše trojice, saj ima za to kar pet ekip teoretične možnosti (trenutno najbolje kaže ekipi Rima). V nedeljo se nam obeta res razburljiv 11. krog. Deveti krog je največ veselja prinesel ekipi ŠD Rim, ki je s 3:1 ugnala Rick's Cafe. Hausmart Super Team je s tesno zmago nad SGD in Slikopleskarstvom Goričan ostal v igri za nastop v končnici. Remi so gledalci videli na srečanju med Apolonom II in Reklamnim ateljejem Babšek ter Clubom 13 in ŠD Draženci. Nedeljski predzadnji deseti krog je prinesel super derbi med prvou-vrščenima ekipama KMN Draženci in Clubom 13, v katerem so slavili prvi. ŠD Rim se je po zmagi nad ekipo KPŠ prebil na 3. mesto. V zadnjem času je v dobri formi tudi ekipa Hausmart Super Teama, ki je tokrat na kolena spravila ekipo Reklamnega ateljeja Babšek in ostaja v boju za končnico. Prav tako se za končnico bori ekipa Apolona II, ki je tokrat z 2:0 ugnala Sport club M. Drugo zmago v dveh dneh je dosegla tudi Ptujska Gora, medtem ko je Rick's Cafe ostal peti v listi čakajočih na zadnje prosto mesto v končnici ... Tadej Podvršek 9. krog: SGD in slikopleskarstvo Goričan - Hausmart Super Team 4:5 (3:2) HAUSMART SUPER TEAM: Kornik, Princi, Horvat, Krajnc, Mlinaric, Pi-hler, Ficko, Vrbanec, Ladinek; SGD IN SLIKOPLESKARSTVO GORIČAN: Gajser, Živko, Zadravec, Pola-nec, Rozman, Fras, Gobec. V zelo izenačeni tekmi so igralci Hausmart Super Teama slavili šele po preobratu v zadnjih sedmih minutah tekme. »Pleskarji« so bili agilnejši v prvem delu, ki so ga dobili s 3:2. Začetek drugega dela je prinesel nekaj zgrešenih situacij na obeh straneh, v 21. minuti pa po samostojni akciji Zadravca vodstvo pleskarjev 4:2. Nato pa se je začela ofenziva in preobrat Hausmarta, ki jo je kot peti igralec v polju vodil vratar Kornik. Za preobrat in zmago so člani »super teama« dosegli kar tri zadetke. 10. krog: KMN Draženci - Club 13 3:0 (1:0) KMN DRAŽENCI: Šerdoner, Kozel, Skerbinšek, Kurež, Mat. Krajnc, Mar. Krajnc, Petek, Jazbec, Rešek, Emeršič, Majev; CLUB 13: Valh, Mertelj, Sagadin, Hotko, Glodež, Glažar, Horvat, Lešnik. Derbi dosedanjega dela lige med prvo- in drugouvrščeno ekipo je prinesel dinamičen »futsal«, v katerem so pred solidnim številom gledalcev zasluženo slavili člani KMN Draženci. Ti so bili boljši že v prvem delu igre in v 4. minuti po zadetku Petka povedli z 1:0. Nekaj lepih priložnosti je bilo tudi na nasprotni strani, najlepšo je zapravil Glažar. Drugi del je bil bolj izenačen; Club 13 je na vsak način želel izenačiti, vendar je v tem času prejel drugi zadetek. Ob koncu je poskusil še z igralcem - vratarjem v polju, kar je KMN Draženci izkoristil z zadetkom Jazbeca ob izteku srečanja za končnih 3:0. Šolski šport • Odbojka OŠ Videm zmaguje Rezultati: se naprej Starejše učenke OŠ so se v sredo, 11. 1., v telovadnici OŠ Gustava Šiliha v Laporju pomerile za naslov področnega prvaka. Vse štiri osnovne šole, ki so nastopile (OŠ Videm, OŠ Kidričevo, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica) so prikazale zavidljiv nivo odbojkarskega znanja, slavile pa so starejše učenke letnika 1997 in mlajše iz OŠ Videm. Druga je bila domača ekipa, ki se je prav tako uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja. ZLMN Ormož: Znani udeleženci končnice Letošnja Izdaja ZLMN Ormož je tik pred koncem. V članski konkurenci so znani štirje udeleženci končnice lige. To so prvaki Jerebič Črni ribič, Inox ograje Majcen, ŠD Tomaž in B. U. Team Gaja Svetinje. V končnici, ki bo potekala v soboto, 28. januarja, bodo ekipe še enkrat igrale med seboj. Ekipe si bodo glede na uvrstitev v redni del prvenstva v končnico prenesle 4, 3, 2 in 1 točko. ČLANI REZULTATI 10. KROGA: Pušenci Bioplinarna Šijanec - B. U. Team Gaja Svetinje 2:5, Mladost Digo bar - Lordi Ivanjkovci 1:3, Transport Vičar Vičanci - Čistilni servis Safir 2:1, Inox ograje Majcen - Brlek Transport Cvetkovci 3:2, Pristan Frankov-ci - Mladost Prevozništvo Pesrl 1:4, ŠD Tomaž - Jerebič Črni ribič 1:4 REZULTATI 11. KROGA: Inox ograje Majcen - Transport Vičar Vičanci 2:0, Lordi Ivanjkovci - Pušenci Bioplinarna Šijanec 1:1, Jerebič Črni ribič - Mladost Digo bar 10:1, Brlek Transport Cvetkovci - ŠD Tomaž 0:3, B. U. Team Gaja Svetinje - Mladost Prevozništvo Pesrl 6:3, Pristan Frankovci - Čistilni servis Safir 5:2 mož veterani - Naitors Tomaž 0:5, Borec Ormož - Smoki Ormož 3:6, Frankovci - Bresnica 1:6. Prosta je bila ekipa Fiposor Aries IT. 1. NAITORS TOMAŽ 6 2. SMOKI ORMOŽ 5 3. BRESNICA 5 4. NK ORMOŽ 5 5. FIPOSOR A. IT 5 6. BOREC ORMOŽ 5 7. FRANKOVCI 5 6 0 0 3 1 1 3 0 2 2 0 3 1 1 3 1 0 4 1 0 4 23:8 16:7 16:11 15:13 15:19 8:21 9:23 ONL VIDEM ČLANI REZULTATI 7. KROGA: ŠD Lan-cova vas - ŠD Pobrežje 3:5, NK Tr-žec Bar Osmica - Joe Fernandes 0:3, ŠD Lancova vas mladi - KMN Majolka 2:6, ŠD AS Evroavto - ŠD Videm 4:3, Strmec - ŠD Majski Vrh 1:9, Krovstvo Petrovič ŠD Se-lan - ŠD Zg. Pristava Bar Avguštin 8:4 1. JEREBIČ RIBIČ 11 8 3 0 57:14 27 2. INOX O. MAJCEN 11 8 2 1 35:20 26 3. ŠD TOMAŽ 11 7 1 3 26:18 22 4. GAJA SVETINJE 11 6 4 1 45:21 22 5. VIČAR VIČANCI 11 5 3 3 16:12 18 6. P. FRANKOVCI 11 5 2 4 30:28 17 7. CVETKOVCI 11 5 0 6 19:25 15 8. MLADOST PESRL11 4 2 5 24:24 14 9. LORDI IVANJK. 11 3 2 6 19:25 11 10. PUŠENCI B. Š. 11 3 2 6 22:35 11 11. MLADOST D. B. 11 1 1 9 11:40 4 12. Č. S. SAFIR 11 0 0 11 14:57 0 1. MAJSKI VRH 7 5 2 0 36:16 17 2. AS EVROAVTO 7 5 1 1 32:19 16 3. ŠD POBREŽJE 7 5 0 2 34:25 15 4. KMN MAJOLKA 7 4 2 1 27:16 14 5. ŠD SELAN 7 4 1 2 35:28 13 6. ŠD Z. PRISTAVA 7 3 2 2 30:31 11 7. ŠD VIDEM 7 3 0 4 27:28 9 8. NK TRŽEC 7 2 1 4 24:27 7 9. J. FERNANDES 7 2 0 5 21:25 6 10. LANCOVA VAS 7 2 0 5 35:45 6 11. STRMEC 7 2 0 5 19:33 6 12. LANC. VAS ML. 7 0 1 6 17:44 1 VETERANI REZULTATI 6. KROGA: ŠD Selan - KMN Majolka 2:3, ŠD Lancova vas - NK Videm 3:0. Prosta je bila ekipa ŠD Pobrežje. 1. KMN MAJOLKA 5 2. ŠD POBREŽJE 4 3. LANCOVA VAS 5 VETERANI REZULTATI 6. KROGA: NK Or- 4. SD SELAN 5 5. NK VIDEM 5 4 0 1 32:17 3 1 0 26:12 3 0 2 19:22 1 0 4 13:23 0 1 4 12:26 12 10 9 3 1 UK, DL Oš Laporje - Oš Kidričevo 2:0, OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica - OŠ Videm 0:2; tekma za 3. mesto: OŠ Kidričevo - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 2:1; tekma za 1. mesto: OŠ Laporje -OŠ Videm 1:2. Vrstni red: 1. OŠ Videm 2. OŠ Laporje 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica tp Igralke OS Videm so bile najboljše na področnem tekmovanju. Športni napovednik 50 let športne zveze Ljutomer Športna zveza Ljutomer praznuje pol stoletja delovanja. Leta 1962 so v prleški prestolnici nastali prvi zametki organiziranih aktivnosti na področju športa in telesne kulture. Ob visokem jubileju bo ta četrtek v ljutomerski športni dvorani (ob 18. uri) osrednja prireditev s podelitvijo priznanj in 42. razglasitvijo športnika leta za minulo leto. Plakete bodo prejeli dosedanji predsedniki in sekretarji zveze, zaslužni športniki, športni delavci, novinarji in lokalne skupnosti. Posebna priznanja bo podelil tudi Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS - ZŠZ), objavljeni in nagrajeni za leto 2011 pa bodo najboljši športnik in športnica, perspektivni športnik in športnica ter športno društvo in šolsko športno društvo. Slavnostni govornik bo Bogdan Gabrovec, podpredsednik OKS -ZŠZ in predsednik sveta Fundacije za šport RS. Pred osrednjo prireditvijo bo za vse nagrajence in dobitnike priznanj županja občine Ljutomer Olga Karba pripravila slavnostni sprejem. NŠ Rokomet • Prijateljska tekma V torek, 17. 1., bodo rokometaši Moškanjcev - Gorišnice gostili ekipo iz Čakovca. Srečanje se bo pričelo ob 19.30 v ŠD Gorišnica. DK Šahovski kotiček Zlatko Zerak hitropotezni prvak Z novoletnim hitropoteznim turnirjem se je zaključil ciklus turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj v hitropo-teznem šahu za leto 2011. Na dvanajstih turnirjih med letom je v skupnem seštevku točk zasluženo zmagal Zlatko Žerak. Prvo mesto je osvojil na treh turnirjih, štirikrat pa je zasedel drugo mesto, kar je bilo dovolj za več kot prepričljivo zmago v celotnem ciklusu tekmovanja. Osvojil je skupno 124 točk (7 turnirjev), pred Jankom Bohakom s 121 točkami (12 turnirjev) in Borisom Žlendrom s 114 točkami (11 turnirjev). V zadnjem krogu je nastopilo 19 udeležencev, ki je odigralo trinajst krogov po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Viktor Napast, 11,5 točke, Zlatko Rošker, 9,5 točke, Branko Orešek in Janko Bohak po 9 točk, Igor Iljaž, Anton Butolen in Boris Žlender po 8,5 točke, Jožef Kopše, 8 točk, Ciril Kužner, 6,5 točke, Darko Dominko in Robert Mihalič po 5,5 točke Martin Majcenovič, 5 točk, Aleksander Podkrižnik, Ivan Krajnc, Franjo Lazar in Klemen Kovačec po 4,5 točke itd. Pričel se je ciklus tekmovanj za društveno prvenstvo Turnirji tekmovanj za prvenstvo ŠD Tehcenter Ptuj v hitopote-znem šahu (tempo igre 5 minut po igralcu) in pospešenem šahu (tempo igre 15 minut po igralcu) bodo tudi v letu 2012 potekali vsak prvi oziroma drugi petek s pričetkom ob 18. uri v društvenih prostorih. Rezultati doseženi na posameznih turnirjih se vrednotijo po že tradicionalnem točkovnem sistemu: 1. mesto - 20 točk, 2. mesto - 16 točk, 3. mesto - 13 točk, 4. mesto - 10 točk, 5. mesto - 8 točk itd. Društveni prvak postane igralec, ki doseže največ točk na vseh turnirjih letnega ciklusa. Igor Iljaž dosegel 100 % rezultat Na prvem hitropoteznem turnirju za društveno prvenstvo je Igor Iljaž premagal vse svoje nasprotnike, kar se na tovrstnih šahovskih tekmovanjih dogodi le poredko. Na turnirju je sodelovalo 13 igralcev, ki so odigrali turnir po Bergerjevem - krožnem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Igor Iljaž, 12 točk, Viktor Napast, 10 točk, Boris Žlender, 8 točk, Ivan Krajnc in Janko Bohak po 7 točk, Zlatko Žerak, Franjo Lazar in Martin Majcenovič po 6 točk, Samo Vrabič, 5,5 točke, Milan Fijan, 4,5 točke itd. Prvi društveni turnir v pospešenem šahu Prvi letošnji turnir v pospešenem šahu v sklopu ciklusa turnirjev za društveno prvenstvo je nekoliko presenetljivo - brez poraza -dobil veteran Janko Bohak, ki je prehitel tudi prvega favorita mednarodnega mojstra Danila Polajžerja. Na turnirju je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Končno stanje na turnirju: Janko Bohak, 6 točk, Zlatko Žerak, Danilo Polajžer, Boris Žlender in Branko Orešek po 4,5 točke, Igor Iljaž, Klemen Janžekovič, Darko Dominko in Ciril Kužner po 4 točke, Ivan Krajnc, 3,5 točke, Martin Majcenovič in David Murko po 3 točke, Aleksander Podkrižnik, Franjo Lazar in Samo Vrabič po 3 točke itd. Janko Bohak Tenis • 2. zimska liga REZULTATI 6. KROGA: TK Skor-ba - PSS Ptuj 2:1 (Žitnik - Čeh 9:8, Zebec - Belšak 8:9, Žitnik/Hazima-li - Čeh/Belšak 8:6); TK Skorba Gad - TK Štraf 1:2 (Intihar - Brlek 7:9, Šuntner - Škofič 3:9, Šlamber-ger/Dobnik - Brlek/Škofič 9:3); Duras Projekt - Veterani 0:3 (Ljubec - Merc 4:9, Majcen - Pušnik 3:9, Gavez/Kos - Mazera/Tumpej 7:9). Vodilna ekipa 2. lige je visoko premagala zadnjeuvrščeno Duras Projekt in povečala prednost na lestvici. V srečanju TK Skorba in PSS Ptuj je tesna zmaga po nape- tih igrah pripadla srečnejši ekipi. V vseh treh igrah se je o zmagovalcu odločalo prav v končnicah. TK Štraf je v srečanju s TK Skorbo Gad dobil obe igri posameznikov, izgubil pa v dvojicah. Igre gemI 1. VETERANI 14 146 2. TK ŠTRAF 11 135 3. TK SKORBA 11 133 4. TK SKORBA GAD 7 110 5. PSS PTUJ 7 114 6. DURAS PROJEKT 4 98 JM Ptuj • Dijaki se odločajo Je študirati še sploh smiselno? Februar, ko bodo dijaki zaključnih letnikov morali sprejeti dokončne odločitve o tem, ali bodo svojo pot v šolskih klopeh zaključili ali nadaljevali, se nezadržno bliža. V pomoč pri njihovi odločitvi in izbiri ustreznega študija razne izobraževalne institucije prirejajo predstavitvene sejme ter na enem mestu združijo raznoliko ponudbo, ki dijakom olajša odločitev. A kot kaže, se dijaki v luči premisleka o tem, kdo lažje dobi delo, ne odločajo le o tem, kateri študij izbrati, temveč predvsem o tem, ali je sploh smiselno študirati. Enega izmed sejmov, na katerih se predstavljajo izobraževalne institucije, sta prejšnji torek organizirala tudi Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj in ptujski Revivis. Na njem se je predstavilo 23 organizacij. V prostorih ŠC so utrip in delo predstavljale fakultete iz Ljubljane, Maribora, Portoroža, Novega mesta ter nekaj višjih in visokih šol. „Naš namen je dijakom in njihovim staršem pokazati, kakšne možnosti izobraževanja so jim na razpolago," je pojasnila mag. Darja Harb, direktorica Regijskega višje-in visokošolskega središča Revivis. Šole, ki delujejo v okviru Šolskega centra Ptuj, so dobra podlaga za nadaljnji študij, je prepričan direktor ŠC Branko Kumer. Kot pravi, je zadovoljen s programi, ki jih ponujajo, njihov uspeh pa kažejo tudi številke. Po anketi, ki so jo izvedli v lanskem šolskem letu, se je kar 90 odstotkov dijakov štiriletnih programov po končani srednji šoli vpisalo na študij. Vsi anketiranci so se zavezali, da bodo čez dve leti poročali o študijskem (ne)uspehu. Gre za poskus sledenja, kaj se z dijaki dogaja po zaključenem srednješolskem izobraževanju. Zanimiv je podatek, da se kar 80 odstotkov dijakov tretjih letnikov odloči za pridobitev tehniškega naziva in šolanje v srednješolskih klopeh podaljša za dve leti. „Po tej logiki se lahko pojavi faza prevelike izobraženosti, o kateri nekateri strokovnjaki že govorijo. Hendikep je namreč na trgu dela, zaradi česar se v ŠC trudimo čim več sodelovati z gospodarstvom," pojasnjuje Kumer, ki je prepričan, da so šolski sejmi, na katerih se predstavljajo različni izobraževalni zavodi, odlična priložnost za srečanje fakultet s srednjimi šolami. Anketa: So dijaki pripravljeni za študij? Kako ocenjujejo tokratni sejem in ali jim je kaj pomagal pri izbiri študija, smo povprašali pet dijakov zaključnih letnikov. Iskreno so povedali tudi svoje mnenje o tem, kako dobro so sploh pripravljeni na študij. Zanimivo je, da jih večina še ni odločena, ali in kje bodo svojo izobraževalno pot nadaljevali. Precej jih namreč dokončno odločitev sprejme le nekaj dni pred vpisom. Aleksandra Veberič, hortikulturna tehnica: „Še vedno premišljujem, kam bom šla študirat. Odločila sem se, da grem, a še iščem ustrezno šolo. Predstavitev mi je nekoliko pomagala, a še čakam informativne dneve." Amanda Kavaš, hortikulturna tehnica: „Študi-rat definitivno grem, a se še odločam med več šolami. Razmišljam o različnih smereh: od študija predšolske vzgoje, do študija ekonomije v Murski Soboti ali študija hortikulture v Celju, kjer sem obiskovala prva tri leta sre- dnje šole. Na mojo odločitev bo vplivalo več stvari, bi pa bila rada blizu doma. Prihajam namreč iz Murske Sobote in ne bi več rada živela po domovih. Po drugi strani bi rada bila s prijateljicami, a to ne bo odločilno pri izbiri študija, saj menim, da prijateljice ostanemo, tudi če ne gremo skupaj študirat. Po mojem mi bo tokratni sejem veliko pomagal pri odločitvi, saj mi je en učitelj iz Celja dal misliti s tem, ko mi je rekel, da naj premislim, ali je smiselno izbrati kaj drugega, glede na to da sem v hortikulturi dobra." Anja Škraban, hortikulturna tehnica: „Uspeh na maturi je predpogoj za na- daljnji študij. Najprej me čaka to, šele potem bo lažje sprejemati odločitve. Če bom nadaljevala šolanje, grem vsekakor v isto smer kot je srednja šola, saj se drugje ne vidim. Mislim, da sem za ta študij dobro pripravljena, bi pa si edino v srednji šoli želela več prakse." Ines Jurša, hortikul-turna tehnica: „Če maturo opravim uspešno, je moj cilj delo. Ne nameravam študirati, raje bi si poiskala službo cvetličarke, ker me to veseli. Mislim, da sem za delo precej dobro pripravljena, bi pa si želela več praktičnega usposabljanja." David Ivanjšič, ekonomski tehnik: „Sejem, na katerem se predstavljajo šole, mi je veliko pomagal, saj še vedno razmišljam o tem, kje bi nadaljeval svojo izobraževalno pot. Verjetno se bom odločil kar za ekonomijo, ker se mi zdi zanimiva. Prioriteta vseh nas pa je, da si izberemo poklic, v katerem bomo kasneje našli delo." Dženana Kmetec Ptuj • Ptujske izložbe še kar samevajo Vsebine pa ni od nikoder ... Razen okrasnih korit zunanjih promocijskih in drugih obeležij, ki bi kazala na partnerstvo Ptuja pri projektu EPK 2012, v mestu skorajda ni. Tudi vedenje ljudi o tem, kaj se bo v tem okolju v okviru projekta dogajalo, je zelo majhno, četudi jim je v roke v zadnjem času prišlo nekaj gradiva. Če bi uspeli v motivacijskem zagonu, bi marsikatera stvar, ki v tem trenutku še kazi podobo mesta, že bila odpravljena, saj niso potrebna velika vlaganja, ampak le dobra volja in nekaj časa. V mislih imamo številne izložbe, ki kljub napovedim, da jih bodo napolnili z vsebino zaradi povečanega interesa, ostajajo prazne. Edini svetel primer so prostori nekdanjega gostinskega lokala v Murkovi ulici, kjer je tudi največ praznih izložb, ki jih je Maja Mohorko, dijakinja 4. letnika Ekonomske šole Ptuj smer aranžerski tehnik, uredila na temo projekta EPK, kar bo obenem tudi njena maturitetna naloga. Izbirala je lahko med seminarsko nalogo ali ureditvijo izložbe. Kot pravi želi tudi sama prispevati v pestrost dogajanja v tem času oziroma ljudi opozoriti na dogodke, da bi se jih udeleževali v čim večjem številu. Da imamo veliko pokazati, skuša Ptujski župan Štefan Čelan o praznih izložbah pravi: „S sodelavci pripravljamo in že delno zapolnjujemo prazne izložbe v tistih lokalih, kjer smo mi lastniki. Zasebni lastniki se žal ne odzivajo radi na naše prošnje. V okviru projekta EPK se bomo potrudili, da bo čim več zasebnih lokalov pristopilo k skupni okrasitvi mesta. Kar zadeva oddajo prostora oziroma lokala za trgovino z izdelki različnih društev, naj povem, da je treba še uskladiti postopke zaposlitve preko programa socialnega podjetništva, ki ga je kot koncesionar dobil Milan Zupanič. K izvedbi projekta bomo pristopili, ko bo imel urejeno vso potrebno dokumentacijo." dopovedati tudi skozi rekvizite, s katerimi je povezala svojo izložbeno zgodbo. Vzela ji je mesec dni dela, nekaj rekvizitov ji je odstopila tudi MO Ptuj. S tem, kar je nastalo, je zadovoljna, pa tudi odzivi ljudi so pozitivni. Nekateri lastniki izložb oziroma poslovnih prostorov jih že dolgo niso niti očistili niti niso poskrbeli za to, da bi se odstranili napisi in drugo, kar podobo izložb v starem mestnem jedru, četudi povsod ni lastnica. V ta namen bi lahko ponudila lastnikom lokalov potiskane plakate s ptujskimi znamenitostmi oziroma podobnim materialom. Svetnik je prepričan, da bi s tem izboljšal videz praznih izložbenih oken, sočasno pa bi turistom, meščanom in drugim obiskovalcem mesta še bolj približali ptujsko kulturno dediščino. Na lani podano pobudo je bil odgovor strokovnih služb mestne uprave, da vprašanje urejenosti izložbenih oken oziroma poslovnih prostorov ureja odlok o javnem redu v MO Ptuj, konkretno njegov 9. člen, ki govori o tem, da so za ureditev izložb dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice uporabe teh prostorov ali lokalov, saj morajo biti primerno urejeni in ne smejo s svojim videzom kaziti lokala ali širše okolice. Inšpektorji pa so tisti, ki so dolžni izvajati nadzor nad izvajanjem odloka o javnem redu in miru v MO Ptuj. Po slabem letu od pobude Vambergerja se na tem segmentu urejenosti mesta ni naredilo skorajda nič, kar ga je ostalo od zadnjih najemnikov. Skoraj leto dni bo minilo od predloga mestnega svetnika MO Zares Ptuj Mira Vam-bergerja za sprejem odlok o urejanju praznih lokalov. Svojo pobudo za sprejem takšnega odloka je utemeljil z neurejenim videzom mestnega jedra. Prepričan je, da bi pri tem morala svoj interes izkazati tudi občina, saj bi lahko tudi sama nekaj prispevala za drugačno Foto: Črtomir Goznik Maja Mohorko je izložbe nekdanjega gostinskega lokala uredila na temo projekta EPK. zelo žalosti. Slavnostna otvoritev projekta EPK se vse bolj približuje, mesto pa za njeno bolj urejeno podobo ne naredi ničesar. Razen ene same izložbe v Murkovi ni nikjer opaziti večjih zunanjih obeležij projekta EPK. Namesto da bi mesto tudi v tem pogledu kar najbolje izkoristilo to blagovno znamko, se vse dogaja za nekimi stenami in zapisi, ki ne dosegajo najširših pogledov. Namesto da bi ga napolnili z vsebino, se ga ta vse bolj izogiba. V zadnjih dneh je mestno jedro ostalo še brez dveh lokalov: izpraznil se je lokal v Lackovi ulici, od srede pa v Prešernovi ulici več ni pekarne. Ptuj postaja vse bolj mrtvo mesto, to je najbolj opazno po 20. uri, ko na mestnih ulicah in trgih skorajda ni srečati žive duše. Tako bo verjetno kot strel v prazno izzvenela pobuda mestnega svetnika SMS - Zeleni Evrope Dejana Klasinca, da bi se v mestnem jedru uredila trgovina s prehrambenimi artikli. Po zgodbi velikih trgovskih centrov verjetno ni junaka, ki bi se lotil česa takšnega, že zaradi ekonomije obsega oziroma pričakovanega dobička. V letu, ko mesto računa na številne tuje turiste, je dogajanje zadnjih dni v mestnem jedru slaba popotnica. MG Slovenija • Leto 2102 - mednarodno leto zadružništva Prihodnost je v združevanju Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2012 razglasila za mednarodno leto zadrug z namenom promoviranja zadrug in zadružništva ter osveščanja javnosti o prispevku zadrug h gospodarskemu in socialnemu razvoju. Vendar pa situacija v Sloveniji, kjer zadružništvo letos obeležuje 140 let obstoja, ne kaže spodbudne slike. „Rak rana našega zadružništva je prevelika razdrobljenost, samovšečnost. Vsak zase misli, da je najboljši, najbolj pameten, vsak hoče biti prvi petelin na svojem kupu gnoja! Nikakor ne pride do dogovora o združevanju, ki bi bilo nujno za bolj učinkovito poslovanje in nastop na trgu. V Slovenski zadružni zvezi je kar 78 zadrug! To je za tako majhno področje, kot je Slovenija, absolutno preveč! V naši zadrugi se že dolgo zavzemamo za združevanje ali vsaj povezovanje, pa ne dosežemo nič. Do združevanja prihaja šele takrat, ko določena manjša zadruga ostane že povsem brez premoženja. Prav v teh dneh bomo priključili k naši zadrugi eno takšno manjšo zadrugo, s katero smo se dogovarjali o tem že pred desetimi leti, ko je imela še nekaj premoženja. Ampak nikakor niso bili za to. Danes, ko nimajo več nič, pa je dogovor lahko sprejet. Žalostno je, da zadruge na tak način izgubljajo veliko premoženja," je današnje stanje zadružništva v Sloveniji ocenil direktor ene največjih zadrug na širšem ptujskem območju, Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj, Marjan Janžekovič. Žalostno: združevanje šele po izgubi imetja zadruge ... „Kljub naporom v smeri združevanja se zadeve ne premikajo iz mrtve točke; nikakor ne moremo priti do skupne rešitve, da bi zmanjšali ne ravno majhne stroške poslovanja in administracije številnih zadrug. Res je, da KZ ni majhna zadruga v slovenskem merilu, vendar bi bilo veliko bolje za vse, predvsem za naše člane, če bi bili še večji. A se niti nekaj zadrug na Ptujskem ne more združiti, kaj šele, da bi se povezovali v slovenskem merilu! Tudi, če navsezadnje sprejmemo dejstvo, da do velikega združevanja zadrug ne bo prišlo, ker hočejo vsi obdržati svoja direktorska in predsedniška mesta, je velika težava že v tem, da niti ne znamo nastopati skupaj, da si zadruge konkuriramo, namesto da bi na trgu nastopile enotno in si tako zagotovile veliko močnejši in boljši položaj. Zaradi tako razdrobljenega nastopa tako na področju dobave kot na področju prodaje zadruge v dveh letih izgubljamo toliko denarja, kolikor je vrednost Ljubljanske mlekarne ... Če bi bili veliki, povezani, bi lahko postavljali pogoje dobaviteljem in kupcem, repromaterial bi lahko nabavljali ceneje, proizvode naših članov pa prodajali dražje. Zdaj pa izgublja- 140 let zadružništva v Sloveniji Začetki slovenskega zadružništva segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko so na Tolminskem in Bohinjskem prvi začeli ustanavljati sirarske družbe, nato so leta 1872 v Ljutomeru ustanovili prvo kreditno zadrugo in leta 1883 v Celju še Zvezo slovenskih posojilnic kot prvo zadružno zvezo pri nas. Zadružno gibanje se je na prelomu v 20. stoletje okrepilo in v Krekovem času preraslo v množično gibanje. Nastalo je več poslovnih in revizijskih zadružnih zvez, leta 1903 tudi Zadružna zveza v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je razvoj zadružništva zastal, leta po drugi svetovni vojni pa so zadruge sicer postale opora državnemu gospodarstvu, vendar kolektivizacija kmetijstva s kmečkimi zadrugami ni uspela. Leta 1972 so kmetijske in gozdarske organizacije spet ustanovile Zadružno zvezo Slovenije, nov Zakon o zadrugah pa je bil sprejet leta 1992 in je doslej doživel že tri popravke. Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: „Rakasta rana slovenskega zadružništva je prevelika razdrobljenost. Do združevanja prihaja le takrat, ko zadruge ostanejo brez premoženja. S takšnim ravnanjem se zadružništvu dela velika škoda." mo na vseh teh področjih, do povezovanj in združevanj pa prihaja šele potem, ko zadruge gredo rakovo pot, ko propadajo oziroma, kot sem dejal, izgubijo že vse svoje premoženje. Dokler pa obstaja kapital, s katerim upravlja določena zadruga, pa noče nihče niti slišati o združitvi!" Optimalno: kolikor pokrajin, toliko zadrug Janžekovič je sicer prepričan, da zadružništvo v Sloveniji ne bo propadlo, pravi pa tudi, da bi se moralo število zadrug vsaj prepoloviti in to preden bodo zadruge izgubile večino svojega premoženja: „Škoda je, da nismo organizirani tako kot zadruge v Evropi, kjer niti približno ni takšnega drobljenja. Optimalno za Slovenijo pa bi bilo toliko zadrug kot je pokrajin ali pa še manj, dovolj bi jih bilo le pet!" Zelo podobno kot Marjan Janže-kovič razmišlja tudi bivši minister za kmetijstvo Dejan Židan: „Zadru-žništvo v Sloveniji ima pomembno vlogo pri utrjevanju socialnega, ekonomskega in političnega položaja kmetov, predstavlja pa tudi pomemben člen v agroživil-ski verigi. Njegove prednosti so tradicija, znanje, infrastruktura in lojalno članstvo. Da bi zadružništvo dobro izkoristilo te prednosti, si moramo v Sloveniji prizadevati v smeri združevanja zadrug in enotnega nastopanja, da bosta slovenski kmet in živilska industrija preživela, prebivalcem pa bo posledično zagotovljena večja prehranska varnost. Zato želim, da se v letu 2012 uresniči ideja zadružništva: 'Šibki, združite se, da boste močnejši in boste lažje varovali svojo prihodnost.'" Zadružništvo v Sloveniji Po podatkih AJPES-a je v Sloveniji registriranih skupno kar 355 zadrug, ki delujejo na zelo različnih področjih. Slaba tretjina se jih ukvarja s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. Temeljna dejavnost kmetijskih zadrug je usmerjena v odkup kmetijskih proizvodov (mleka, grozdja, krompirja, klavnega goveda, vrtnin, žita, lesa in hmelja), nadgrajena pa je s trgovanjem z mešanim blagom, ki oskrbuje podeželsko prebivalstvo z repromaterialom, fitofar-macevtskimi sredstvi, semeni, mineralnimi gnojili in močnimi krmili. Slovenske zadruge imajo v lasti več kot 350 trgovin, prek katerih oskrbujejo podeželje ter prispevajo k njegovi ohranitvi in poseljenosti, saj zaposlujejo okrog 3000 ljudi. Ključni kupec kmetijskih proizvodov, ki jih odkupujejo slovenske zadruge, so živilskopre-delovalna podjetja, katerih solastnice so v mnogih primerih za- Po podatkih AJPES-a je v Sloveniji registriranih skupno kar 355 zadrug, slaba tretjina se jih ukvarja s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. V lasti imajo več kot 350 trgovin, prek katerih oskrbujejo podeželje ter prispevajo k njegovi ohranitvi in poseljenosti. druge same. Poudariti torej velja, da so prav zadruge pomemben člen prehranske verige, ki poteka od kmeta, zadruge, živilskoprede-lovalne industrije in trgovine do potrošnika, saj prek njih potekajo kar tri četrtine odkupa in prodaje vse slovenske hrane. Zadružništvo v svetu in EU Po statističnih podatkih Mednarodne zadružne zveze (ICA) zadruge v svetu povezujejo milijardo članov in zaposlujejo 100 milijonov ali za petino več ljudi kot vse svetovne multinacionalke skupaj. V ZDA in Nemčiji je član zadruge vsak četrti prebivalec, na Japonskem in Norveškem vsak tretji, na Finskem pa je več kot polovica prebivalstva včlanjena v skupino potrošniških zadrug. Kako pomembne so zadruge v EU, pa pričajo že podatki, da na področju bančništva deluje 58.225 zadrug z več kot 44 milijonov članov in skoraj 700 tisoč zaposlenimi, potrošniki so povezani v 4.416 zadrug s skoraj 450 tisoč zaposlenimi in 33 milijonov članov, na proizvodnem področju pa deluje v EU 70.870 zadrug s skoraj 8 milijonov članov in 1,2 milijona zaposlenimi. Evropsko združenje kmetijskih zadrug (COGECA) zastopa 35 zadružnih organizacij, več kot 38 tisoč zadrug s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter 30 milijonov kmetov, ki jih te evropske zadruge s 660 tisoč zaposlenimi in 300 milijardami evrov ustvarjenega prometa povezujejo. Je najpomembnejši predstavnik interesov kmetijstva in zadružništva v Bruslju, skrbi za razvoj in krepitev odnosov z institucijami v EU, aktivno sodeluje pri oblikovanju skupne kmetijske politike in se povezuje s člani evropskega parlamenta. Zadružna zveza Slovenije je od leta 2004 njegova polnopravna članica. Foto: SM Foto: SM Na valovih časa Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (40.) Na sever Po nekaj tednih sem se naveličal Christchurcha in se namenil spet v Blenheim, da se še malce „sprostim" v vinogradih. V Christchurch je namreč prispela kolegica, Čehi-nja Petra, ki sem jo šel iskat na letališče. Bila je tipičen deklič, govorila je kot dež, gojila pa je tudi tipičen ženski hobi - nakupovanje. Že tako ali tako je imela zraven dva velika kovčka, a sva še isti večer zavila v nakupovalni Foto: Dani Zorko Eden zanimivejših prometnih znakov Foto: Dani Zorko Tjulnja sta vajena poziranja. center, v katerem sem se bolj izmučil kot ves mesec prej v fabriki. Po slovesu od Cristiana in kitajskega para sva se spet odpravila na sever. Radia mi seveda sploh ni bilo treba vklapljati, deklič pa mi je raz-tolmačil čisto vse, kar se je zgodilo, odkar se nisva videla. Omenil sem jo že v enem izmed prejšnjih delov, in sicer sva nekaj tednov skupaj delala v vinogradih. Čeprav velike večine popotnikov, ki jih srečaš, nikoli več ne vidiš, je bilo prav lepo spet po dolgem času videti nekoga, s katerim si pred meseci že preživel nekaj časa. Kot sem nekoč že omenil, je vožnja po NZ vedno fantastična in tako je bilo tudi tokrat. Redkokje na svetu lahko z istim pogledom objameš morje, gore, vinograde in krdelo ovac. Fantastično. Seveda se tudi tu veliko dela na cesti, a to sploh ni moteče, saj se zamotiš z drugimi stvarmi. Drugače so pa Kiviji zelo striktni, kar zadeva zapore na cesti, in dokler ni nujno, zapore ne bodo postavili. Za razliko od državice, ki jo mi tako dobro poznamo ... Nekako na polovici poti pa sva se morala ustaviti. Ob cesti je namreč stal prometni znak, ki je opozarjal na kolonijo igrivih živalic, ki jih pri nas ne vidimo. Na obali in ob cesti so se namreč prevračali in lenarili čisto pravi tjulnji ter naju pla- Foto: Dani Zorko Celotna kolonija živi tik ob glavni cesti. Foto: Dani Zorko Ni hec obrezati več kot 600 trsov dnevno. ho gledali. Huh, te pa je treba pobliže pogledati. Komaj sva stopila iz avta, že je kakih trideset komadov poskakalo v vodo, čez dve minuti pa so bili že spet zunaj. Luštne živalce in prav nič jih ni strah. Hranijo se z ribami, ponavadi pa kar lenarijo na obali ali pa se nastavljajo fotoaparatom. Najlepše pri vsem tem pa je, da lepo živijo v naravi in jih nihče ne moti z gradnjami stavb in poseganjem v njihov življenjski prostor. Pozno zvečer sva prispela v Blenheim. Že pri sami tabli naju je pričakala novost, saj so se mestne oblasti odločile vse vhode deloma prebarvati z rdečo kot preprogo, ob kateri je bil postavljen popolnoma svež veličasten napis dobrodošli. Juhu. Po že utečeni mreži zvez sva si prenočišče uredila pri Kiviju Jasonu, ki je bil zares prijazen možakar in je vse svoje življenje delal s popotniki. Včasih je bil novinar za BBC in je veliko prepotoval, kasneje pa ga je zadela družinska tragedija, po kateri si psihično ni več opomogel, zato ga je skoraj vsak večer lepo tankal. V hiši je bilo še nekaj drugih popotnikov in spet smo ustvarili nov kolektiv, s katerim smo bandali in delali naokrog. Najprej se je seveda bilo treba malo razgledati naokrog. Nič se ni bistveno spremenilo, le novo restavracijo s hitro prehrano so odprli poleg nakupovalnega centra. Spet juhu. No ja, hiša in lastnik pa sta bila res super, postali smo pravi prijatelji. Tudi z delom ni bilo nobenih težav; poklical sem nekaj ljudi in vsepovsod bi me vzeli, le za žensko so bili malo skeptični. Začela se je sezona rezanja v vinogradih in tu so potrebovali močne ljudi. Trte na Novi Zelandiji so namreč precej drugačne od naših, bile so pa tudi precej stare, zato z navadnimi škarjami, kot jih poznamo pri nas, nisi mogel narediti ničesar. Vsi smo dobili škarje, ki so spominjale na škarje za rezanje železa, s katerimi si potem obrezoval kot nor. In res, ženske tega niso mogle delati, saj so tudi nekateri moški odnehali. Moj nadzornik je bil Malezi-jec Steven, ki je imel uspešno podjetje na Kitajskem, a je zaradi menjave oblasti komaj uspel ohraniti glavo na vratu in pobegniti na Novo Zelandijo. Ja, kar nekaj zanimivih zgodb sem slišal na svojem potovanju, a o tem morda kdaj drugič. Steven mi je takoj pokazal, kako se hitro in efektivno obrezuje, in po kakšnem tednu vaje mi je začelo uspevati. Plačan si bil namreč po komadu, zato je bila hitrost izjemnega pomena, seveda pa tudi ni bilo vseeno, kako si obrezoval. Pa še čez vikend si lahko delal, če si hotel. Počasi se je spet vse za nekaj časa ustalilo. Delo, dogodivščine, nova klapa, izleti ter počasi že plani za naprej. Tudi Petra je dobila delo, saj je bilo treba obrezano trto spet zvezati in to so delale kar ženske. Vse je bilo super, še vedno pa sem v vinogradih nekaj pogrešal - kaj drugega kot dober špricar ... Nadaljevanje prihodnjič Torek, 17. januar Danes goduje Anton. 356 je umrl eden najpriljubljenejših krščanskih svetnikov, pobudnik meništva, sveti Anton Puščavnik. 395 je umrl rimski cesar Teodozij I. Mnogi zgodovinarji štejejo ta datum za konec rimskega cesarstva. 1706 se je rodil ameriški fizik, pisatelj, predvsem pa politik Benjamin Franklin, borec za neodvisnost ZDA. Umrl je leta 1790. 1863 se je rodil britanski politik David Lloyd George, vodilna osebnost britanske politike med vojnama. 1945 so sovjetske čete zavzele Varšavo. 13. februarja so zavzeli Budimpešto, 19. marca prestopili avstrijsko mejo 20. aprila so prodrli do Berlina in se čez tri dni srečali z ameriškimi in angleškimi četami. Rdeča armada je zasedla 2. maja Berlin in 9. maja Prago. 1946 se je v Londonu prvič sestal Varnostni svet OZN. 1991 se je z bombardiranjem Iraka in Kuvajta začela prva zalivska vojna. Sreda, 18. januar Danes goduje Marjetka. 1778 je britanski raziskovalec James Cook odkril Havajske otoke. 1863 se je rodil sovjetski gledališki režiser in igralec Konstantin Sergejevič Stanislavski, ustanovitelj in direktor slavnega Moskovskega hudoženstvenega teatra. 1871 je bilo med francosko-prusko vojno razglašeno Nemško cesarstvo. Wilhelma I. so razglasili za cesarja. 1912 je angleški raziskovalec Robert Falcon Scott dosegel južni tečaj, na poti nazaj pa je skupaj s štirimi tovariši umrl. Rodil se je 6. 6. 1868. 1913 se je rodil rusko-ameriški igralec Danny Kaye. 1919 se je začela v Versaillesu Pariška mirovna konferenca. Zahteve ameriškega predsednika Wilsona so povzročile razpad av-stro-ogrske monarhije in nastanek nekaterih novih držav, kot so na primer Češkoslovaška, Madžarska in tudi Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je kasneje združila s Srbijo in Črno goro. Četrtek, 19. januar Danes goduje Marij. Danes je svetovni dan edinosti Cerkve. 1736 se je rodil škotski inženir James Watt, ki je leta 1765 izumil prvi zares uporabni parni stroj. Leta 1782 pa je v Sohu pri Birmin-ghamu osnoval prvo tovarno parnih strojev. 1809 se je rodil Edgar Allan Poe, najpomembnejši ameriški lirik, novelist in literarni teoretik. 1813 se je rodil Henry Bessemer, britanski izumitelj. Po njem so imenovali postopek za pridobivanje jekla. 839 se je rodil francoski slikar Paul Cezanne. 1874 je umrl nemški domoljubni pesnik, jezikoslovec in literarni zgodovinar August Heinrich Hoffmann von Fallersleben. Med drugim je napisal pesem Deutschland, Deutschland über alles, ki je po 1. svetovni vojni postala nemška himna. 1943 se je rodila ameriška pevka bluesa Janis Joplin. 1995 so po zagrizenih tritedenskih bojih zavzele ruske čete predsedniško palačo v mestu Grozni, prestolnici odpadniške republike Čečenije. Petek, 20. januar Danes goduje Boštjan. 1667 se je končala 13-letna vojna med Rusijo in Poljsko. Poljska je bila prisiljena odstopiti Kijev, Smolensk in del Ukrajine na levem delu Dnjepra. 1775 se je rodil francoski fizik in matematik Andre-Marie Ampere, ki je opredelil in poimenoval elektromagnetizem. 1831 so na londonski konferenci Velika Britanija, Rusija, Prusija in Francija priznale neodvisnost Belgije od Nizozemske. 2009je nastopil mandat 44. predsednik ZDA Barack Obama. Prvi temnopolti predsednik države je zmagal na volitvah 4. novembra 2008. Sobota, 21. januar Danes goduje Neža. 1506 je prispela v Vatikan prva skupina papeških švicarskih gardistov. 1521 je papež Leon X. izobčil nemškega teologa Martina Lutra. 1895 se je rodil španski modni kreator Cristobal Balenciaga, ki je oblikoval linijo spuščenih ramen, preščipnjenega pasu in zaobljenih bokov ter z njo napovedal slog new look. 1905 se je rodil francoski modni ustvarjalec Christian Dior. 1919 so v Dublinu sprejeli resolucijo o neodvisnosti Irske. Nedelja, 22. januar Danes goduje Cene. 1729 se je rodil nemški dramatik Gotthold Ephraim Lessing. 1788 se je rodil največjih angleških pesnikov lord Byron. 1849 se je rodil August Strindberg, eden največjih švedskih dramatikov. 1901 je po 63 letih vladanja umrla britanska kraljica Viktorija. 1903 sta sklenili ZDA in Kolumbija pogodbo o gradnji panamskega prekopa. 1924 je dobila Velika Britanija prvič v zgodovini laburistično vlado. 1972 so sprejeli v evropsko v skupnost Britanijo, Irsko, Dansko in Norveško. Ponedeljek, 23. januar Danes goduje Rajko. 1783 se je rodil eden največjih francoskih književnikov Marie Henri Beyle Stendhal, prvi veliki predstavnik kritičnega in psihološkega realizma. 1857 se je rodil hrvaški geolog Andrija Mohorovičic, po katerem je imenovana mejna površina med zemeljsko skorjo in plaščem -moho in tudi krater na Luni. 1896je imel nemški fizik Wilhelm Konrad Röntgen prvo javno predavaje o svojem odkritju neznanih žarkov, ki jim je dal ime žarki X. Žarke so kasneje poimenovali po njem - rentgenski žarki. Röntgen je bil prvi fizik, ki je dobil leta 1901 Nobelovo nagrado. 1950je izraelski parlament kljub protestom mednarodne skupnosti razglasil Jeruzalem za glavno mesto Izraela. Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Bi že pričeli delati? Letošnja zima je veliko razočaranje za mnoge, saj nikakor noče pokazati vsega, kar zima zmore. Za nami je sončen krasen teden, vendar so nam meteorologi vendarle vzbujali upanje, da bomo naslednji teden doživeli tudi nekaj prave zime. Žal kaže, da še ne bo tako. Res pa je, da je pred nami bolj oblačen in nekoliko bolj hladen teden. Z lahko pričnemo z delom? Pravzaprav bi nekatere stvari na vrtu že lahko postorili, vendar nima smisla. Tako kakor mi, potrebuje počitek tudi zemlja, zato jo raje pustimo pri miru. Prve setve na toplem Za vse, ki vas srbijo prsti, pa velja, da lahko nekatere rastline že posejemo v tople prostore. Posebej to velja za tiste, ki imajo rastlinjake in zimske vrtove. S setvami na okenske police pa še malo počakajte. Zakaj? Tisti, ki imajo rastlinjake, bodo paradižnik, papriko, jajčevec, pa tudi kumare in bučke lahko vanj sadili že v aprilu. Zato tudi že lahko pričnejo vzgajati sadike. Če rastlinjaka nimate, potem boste plodovke sadili na prosto. Tega pa v nobenem primeru ne naredimo pred prvim majem. Dobra sadika ni visoka, nežna in že iz cvetov; tako boste dobili, če boste sejali zdaj in čakali z njimi vse do 1. maja ali celo dalje. Zato je treba s prvimi setvami še počakati. Če boste sejali v že uporabljene setvene plošče (multiplošče, platoje) ali druge primerne posode, potem jih je treba najprej dobro umiti, potem pa še vsaj preliti z vrelo vodo, da jih razkužimo. Pri tem delu je seveda treba biti do skrajnosti previden. Pri izbiri substrata za setev nikoli ne varčujte, izberite samo najbolj kvalitetne substrate. Sadike vzgajamo na dva načina: prvi je setev in kasnejše pikiranje ali pa kar setev v ločke, v katerih bomo vzgojili sadike. Pikiranje je zelo priporočljivo, saj na tak način vzgojimo močnejši in bolj razvejan koreninski sistem. Zato tisti, ki imate dovolj časa, izberite vedno le tak način vzgoje sadik. Vzgoja sadik s pikiranjem V tem primeru sejemo v setvene platoje, lahko pa tudi v plitve posode, korita ali podobno. Pomembno je, da je substrat rahel in zračen. Pri pikiranju je pomembno, da vzkalijo vse rastline čim bolj enakomerno in jih lahko potem vse naenkrat prepikiramo. To dosežemo tako, da tudi na setveni plošči sejemo v vratnice. Tako imajo vse rastlinice dovolj prostora in svetlobe. Če jih sejemo kar »na povprek«, kar je pri nas zelo v navadi, potem je ponekod skupaj preveč rastlin, ki se nikoli ne razvijajo enakomerno, ampak Foto: Miša Pušenjak ene zaostajajo za drugimi. Zelo pomembno je seveda, da vso seme posejemo enakomerno globoko. Zato je najenostavneje, da setveni plato najprej z izbranim substratom napolnimo skoraj do vrha platoja, ki ga tudi rahlo potlačimo. Nato s primernim orodjem, lahko je to tanka lesena deščica, zarišemo plitve vrstice. Te naj bodo za plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec) 5 cm narazen, za zeleno, cvetlice in zelišča pa so lahko nekoliko bolj skupaj. Nato posejemo izbrano seme. Če se le da, naj bo to seme posejano tako, da se med seboj ne dotika. Pri večjem semenu to gre, pri manjšem pa seveda ne. Nato z isto deščico, s katero smo zarisali vrstice, seme tudi pokrijemo. Setev nato nežno zalijemo. Če sejete le nekaj platojev, jih je smiselno prekriti s folijo za živila, potem do vznika ne bo treba zalivati. Veliko platojev seveda ne moremo tako prekriti. Platojev ne postavimo takoj v rastlinjak. V njem je nemogoče vzdrževati enakomerno temperaturo, za vznik je potrebno ogrevanje, kar pomeni tudi visok strošek. V rastlinjaku (in zimskem vrtu) je podnevi zelo toplo, kasneje spomladi celo vroče, ponoči pa ■ seveda ne ogrevamo tako močno. Ob kaljenju pa potrebuje vsako seme enakomerno temperaturo. Zato lahko setvenico do vznika postavimo v katerikoli ogrevan prostor, kurilnico, saj do vznika svetloba sploh ni potrebna, izjema so samo nekatere cvetlice in zelišča. Seveda pa moramo setev vsak dan pregledati in takoj ko opazimo prvo znamenje vznika rastlinic, jih prestavimo na svetlo. Najbolj pomembno pa je, da pikiramo pravi čas. Zal opažam, da večina vseh pikira prepozno. Pikiramo takrat, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Ko se prvi listi že oblikujejo, je že prepozno. Takrat rastline že druga drugi jemljejo svetlobo in hrano. Pri pikiranju lahko ranimo koreninico, zato se ne bojte tega. Če pikiramo zelo majhne rastlinice, kot so cvetlice, zelišča, lahko presadimo več rastlinic skupaj kot eno sadiko. Pri plodovkah, papriki, jajčevcu in paradižniku pa je pomembno, da je vsaka sadika tudi resnično samo ena rastlina. S pikiranjem vzgajamo sadike paradižnika, paprike, jajčevca, zelene, smiselno bi bilo pikirati tudi nekatere cvetlice, astre, cinije, vodenke, ageratum, grobelnik, lo-belijo, ščir, petelinov greben, ostale cvetlice pa sejemo direktno v lončke in sadiko vzgojimo brez pikiranja. Vedno mi zmanjka prostora za kaj več, pa vendarle, v tem času sejemo čili, jajčevec, zeleno, brez pikiranja pa por, trajne cvetlice in zelišča. Za tiste, ki si želite rdečo ptujsko čebulo, velja, da je še letos edina možnost vzgoja iz semena. Tudi čebulo že lahko pose-jemo. Čebule seveda ne pikiramo, izberemo setvene plošče z 180 ali celo 240 luknjami, v vsako pa poseje-mo dve semenki. Kasneje lahko tako sadiko posadite skupaj ali pa rastlinici raztrgate in posadite vsako posebej. Čebula presajanje dobro prenaša. Miša PUŠENJAK Zdravstveni nasveti - homeopatija Zdravila pri poškodbah (1.) Vsako rano je treba najprej oprati pod tekočo vodo. Vedno jo čistimo od sredine navzven. Na očiščeno rano položimo sterilno gazo. Večje rane in zlome mora oskrbeti zdravnik. V homeopatiji imamo kar nekaj zdravil, s katerimi lahko zdravimo rane. Ločiti moramo, ali gre za površinske rane, globlje rane, poškodbe mišic, vreznine ali zlome. Homeo-patska zdravila za zdravljenje poškodb pospešijo celjenje in omogočijo hitrejšo obnovo poškodovanega tkiva. Homeopatska zdravila, ki se uporabljajo pri poškodbah: Arnica montana - arnika je najpomembnejše home-opatsko zdravilo za različne poškodbe - udarce, rane, za blaženje posledic preobremenitev mišic, če je prisotna bolečina, vnetje in občutek prenapetosti. Uporablja se za rane, ki niso močno krvaveče, a je pogosto prisotna modrica in blaga oteklina. Zdravilo ustavi krvavitev, prepreči nastajanje otekline in gnojnega izcedka, zmanjšuje modrico in blaži travmatski šok zaradi poškodbe. Arnica je tem učinkovitejša, čim hitreje po poškodbi jo uporabimo. Arnica se pogosto uporablja tudi pri operacijah. Takrat jo lahko začnemo uporabljati že dan pred načrtovanim operativnim posegom. V času operacije prepreči prekomerno krvavitev, otekanje in na- stajanje strdkov, po operaciji pa zmanjša bolečine, prepreči nastanek modric in gnojenje ter ublaži psihični in fizični šok. Homeopatska arnika je zdravilo, ki je zelo učinkovito tudi za bolečine po preobremenitvi mišic (muskelfiber). Značilno za bolnike oz. sliko zdravila je to, da se stanje poslabša ob najmanjšem dotiku, izboljša pa ob gibanju. Calendula officinalis - ognjič se uporablja pri površinskih, močno bolečih odrgninah (padec s kolesom). Rana le malo krvavi, vendar zelo boli. Calendula ublaži bolečine, prepreči infekcijo in pospeši zaraščanje kože. Zdravilo je primerno tudi za površinske raztrganine, ki se že začnejo gnojiti. Lahko jo uporabljamo tudi lokalno kot obkladek. Bellis perennis - navadna marjetica se uporablja pri poškodbah na mehkih in globlje ležečih tkivih, ko arnika odpravi le del težav. Imenujemo jo tudi »arnika globljih Foto: Črtomir Goznik Tatjana Ules Kozoderc, Lekarne Ptuj - Lekarna Videm tkiv«. Zdravilo je primerno za močne bolečine v mišicah in krvnih žilah ter pri občutkih šibkosti in pretepenosti. Uporablja se pri operacijah v predelih trebušne votline, maternice in dojke. Hypericum perforatum - šentjanževka (»arnika za živce«) je zdravilo za poškodbe živcev oz poškodbe živč-no-mišičnega stika. Pri teh poškodbah so bolečine zba-dajoče in tako močne, da jih bolnik komaj prenaša. Vsak dotik ali tresljaj bolečine še okrepi. Zdravilo je učinkovito tudi za poškodbe gosto oživ-čenih predelov, kot so konice prstov, nohti, trtica ter po puljenju zoba. Pospeši okrevanje po poškodbah hrbtenjače in pretresu možganov. Nadaljevanje prihodnjič Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm. Midva • Zakonski in družinski center Kako naj obvladam agresijo Stara sem 33 let in imam težave z agresivnim vedenjem. S partnerjem sva skupaj deset let in imava pet let staro punčko. Problem so moji vedno znova ponavljajoči se agresivni izbruhi. Težko vzdržim in vsaka malenkost me spravi s tira. Začnem kričati, včasih kaj mečem po stanovanju, jokam in sploh moje vedenje izgleda zelo kaotično. Moj partner se od mene umika, doma je zelo malo in imam občutek, da ne vzdrži v moji bližini. Tudi sama se bojim, da bom v trenutku besa koga poškodovala, ker se ne obvladam. Kako naj obvladam te izbruhe? Bojim se, da me partner počasi zapušča, ker tako resnično več ne gre naprej. Hvala za odgovor. Lepo pozdravljeni! Kot sami opisujete, je agresivno vedenje nekaj, kar je tako globoko del vas, da nimate kontrole nad svojimi odzivi. Strah tako močno biva v vas, da vas vedno znova obvlada in nadvlada. Sprašujete se, kako boste obvladali te izbruhe, saj ne bi želeli, da se vajin odnos konča zaradi vaše agresije. Agresija je obvladljiva, vendar je velikokrat tako globoko zavezujoča, da je sami ne obvladamo. Smiselno bi bilo poiskati pomoč in prečutiti vaše otroške zgodbe, ki so pregloboko segale v vaš svet in zrušile mejo spoštovanja in bližine. Kdo je že tako kričal in metal stvari, ker ni znal povedati, da ga je strah in je negotov? Začnite opazovati svoje odzive in še preden se odzovete, partnerju povejte, da se vam na telesu spet prebujajo neobvladljivi občutki. Povejte na glas, kako bi sedaj morali od-reagirati in v kaj vas sili telo. Povejte, da čutite nemir, da bi sedaj v tem trenutku morali vreči nekaj po tleh, da se vam trese telo in da vas naj objame. Ob tem pa vedno znova povejte, da vas je strah in da se bojite, da boste zapuščeni. Izgovorite to čutenje na glas. Naredite to vedno znova, ko se pojavi impulz. Hkrati pa poskušajte čez dan ustvarjati do sebe bolj nežne in sprejemajoče misli, kajti takšen odnos, kot ga imate do drugih, imate v prvi vrsti do sebe. Kje je tista punčka v vas, ki se ne mara, je besna sama nase in se nenehno »biča« s krivdo in obsojanjem? Vstavite ta del, pogovorite se z njim. Odločite se za več sočutja do sebe. Resnič- no se vprašajte, ali si želite še živeti na ta način? Če boste dovolj globoko segli vase, boste srečali tam punčko, ki se boji, da je drugi ne morejo sprejeti, ker z njo nekaj ni v redu. Njeno vedenje ni sprejemljivo in bo vse uničilo. Če se bo tako vedla, jo bodo zapustili ljudje, ki jih ima najraje, in sama bo kriva za to. Celo poškoduje lahko koga in naredi resno škodo. Gospa, lahko začutite breme te punčke in krivdo, ki jo nosi, podarite ji kanček sočutja, topline in podpore. Z njo je vse v redu, samo strah jo je. In nikoli je nihče ni resnično objel in pomiril, ko ni obvladala telesa. Podarite ji vi sedaj ta objem. Lepo se imejte Sabina Stanovnik spec. zakonske in družinske terapije Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@siol. net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite. S svetovne glasbene scene Legendarni angleški pevec David Bowie (rojen kot David Roberts Jones) je pred dnevi praznoval svoj 65. rojstni dan. Glasbenik je s svojim delom zaznamoval sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Z albumi, kot so Ala-din Sane, Low in Station to Station je za vedno spremenil svetovno pop sceno. Bowie je bil rojen 8. januarja leta 1947 v južnem Londonu, v četrti Brixton. Svetovno slavo mu je v šestdesetih prinesel njegov alter ego Ziggy Stardust. Bowie deli rojstni dan s še eno veliko glasbeno legendo, saj seje na isti dan 12 let pred njim rodil kralj rokenrola Elvis Presley. ®®® Na glasbeno sceno se vrača priljubljena britanska ženska zasedba Sugababes. Originalne članice skupine Keisha Buchanan, Mutya Buena in Siobhan Donaghy naj bi snemale nove skladbe in razmišljale o skupnem nastopanju. Za produkcijo novih skladb bo poskrbel znani David Bowie Foto: wordpress.com glasbenik in producent Professor Green, prav tako pa so se dekleta odločile za sodelovanje z znano producentsko dvojko Xenomania. Zaenkrat še ni znano, pod katerim imenom bodo dekleta nadaljevala svojo skupno glasbeno pot, je pa že znano, da bo njihov manager tudi tokrat Felix Howard, ki je napisal nekatere njihove največje uspešnice (Overload in Stronger). Skupina Sugababes je nastala leta 1998. Popularna ameriška pevka Madonna Louise Veronica Ciccone, bolj znana kot Madonna, naj bi letos izdala svoj novi že težko pričakovani studijski album. V kratkem bo izšel tudi njen novi singel BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. SEXY AND I KNOW IT - LMFAO 2. WE FOUND LOVE - RIHANNA FT CALVIN HARRIS 3. THE ONE THAT GOT AWAY - KATY PERRY UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. GOOD FELLING - FLO RIDA 2. PARADISE - COLDPLAY 3. TROUBLEMAKER - TAIO CRUZ NEMČIJA 1. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE feat. KIMBRA 2. VIDEO GAMES - LANA DEL REY 3. HANGOVER - TAIO CRUZ feat. FLO RIDA z naslovom Gimme All Your Luvin. Kraljica pop glasbe se bo tudi tokrat po izidu plošče odpravila na veliko svetovno koncertno turnejo. V javnost pa je že prišla novica, da naj bi Madonna 11. junija nastopila v sosednjem Zagrebu na stadionu Maksimir. ®®® Mlad 24-letni britanski soul pevec Michaela Kiwanuka je po izboru britanskih novinarjev in glasbenih strokovnjakov največji glasbeni up leta 2012. V začetku lanskega decembra je namreč britanski BBC objavil seznam izvajalcev, ki so se borili za prestižno priznanje BBC Sound of 2012. Za omenjeno priznanje se je potegovalo 15 mladih nadarjenih glasbenikov, med njimi so bili tudi Frank Ocean, Azealia Banks, Skillrex in švedski elektro duet Niki and the Dove. Michael Kiwanuka je sin ugandskih imigrantov, med svoje vzornike pa šteje tako velika glasbene imena, kot so Otis Redding, Miles Davis in Bob Dylan. ®@® Znan ameriški rock pevec Vincent Damon Furnier, vsem bolj znan s svojim umetniškim imenom Alice Cooper, ki se ga verjetno najbolj spomnimo po njegovi veliki uspešnici Poison in po ekstravagantnih nastopih, bo sredi februarja na trgovske police poslal svoj koncertni album No more Mr Nice Guy live. Album je bil posnet 29. oktobra lani na koncertu v znani londonski dvorani Alexandra Palace. ®®® Legendarna heavy zasedba iz osemdesetih Van Halen je predstavila prvi singel in videospot s svojega vrnitvenega albuma A Different Kind of Truth, ki naj bi izšel 7. februarja. Gre za skladbo z naslovom Tatoo, za katero so v znanem holivudskem nočnem klubu Roxy posneli tudi videospot v črno-beli tehniki. Kot smo že poročali, seje zasedbi prvič po letu 1984 spet pridružil originalni pevec David Lee Roth. ®@® Obeta se nam še eno zanimivo glasbeno sodelovanje: svoje moči naj bi v skupnem glasbenem projektu namreč združila znani škotski producent Calvin Harris in pevka Kelly Rowland. Calvin Harris je bil skupaj z Rihanno in skladbo We Found Love kar osem tednov na prvem mestu uradne ameriške lestvice sin-glov. Tudi zavoljo tega uspeha je postal zelo iskan producent po celem svetu. Na drugi strani pa se lahko tudi Kelly Rowland pohvali z dvema odličnima duetoma: prvo uspešnico When Love Takes Over je posnela z Davidom Guettom, zatem pa je sodelovala še z Alex-om Gaudinom v skladbi What a Feeling. Zaenkrat pa lahko le ugibamo o tem, ali bomo lahko novo skladbo slišali na četrtem samostojnem albumu nekdanje pevke zasedbe Destiny's Child ali pa mogoče na tretjem studijskem albumu Calvina Harrisa. ®®® Mlada ameriška pevka Lana Del Rey, ki buri duhove s svojo skrivnostno in zapeljivo podobo, bo konec tega meseca izdala svoj novi studijski album, ki bo nosil ime Born to Die. Pevka v zadnjih mesecih osvaja svetovne glasbene lestvice s svojo uspešnico Video Games, za katero je posnela tudi videospot. Sicer pa je svoj prvi album izdala maja leta 2010, a album ni požel omembe vrednega uspeha. Mlada pevka je zelo dejavna tudi na drugih področjih, saj je pred dnevi podpisala pogodbo z znano manekensko agencijo Next. Janko Bezjak To je to Kredence Kredenca je tisti kos pohištva, v katerem ljudje razstavljajo stvari, ki jih imajo, vendar jih ne uporabljajo. Služi nekakšni miniaturni domači izložbi. Tam lahko najdemo vrhunske kristalne kozarce, kijih je kdo dobil za poročno darilo in v desetletju ali dveh še nikdar uporabil. Prav tako se v njih najde kitajski porcelan, srebrn pribor, morda dedkova ura in še kaj. Ljudje hodijo v službe, služijo in si kupujejo razne stvari, ki pa jih na koncu sploh nikdar ne uporabijo, saj „jih je škoda". Stvari namreč niso za to, da bi se rabile in obrabile ... Kristalni kozarec bi se kaj hitro lahko razbil in samo pomislite, kakšna gromozanska škoda bi to bila! Nekateri si nabavljajo avte, jih registrirajo, zavarujejo, potem pa zapirajo v kredence oziroma garaže. Tega ne bom nikoli in nikdar razumel. Je mar res vredno? Sicer pa je tako zabit ves človeški rod. Ravno oni dan sem razmišljal o nesreči, ki se je pred časom pripetila tistemu Simonu, ki je stopil na mino in bi sedaj potreboval nožno protezo. Jasno da takšno, s kakršno bi lahko celo skoraj povsem normalno živel, ne pa jo samo razkazoval z invalidskega vozička. Vendar hop, tako zlahka pa to tudi ne gre! Takšna proteza namreč stane kar sto tisočakov! Kaj potem, če se je človeštvo v vsej zgodovini le pritolklo do nekakšnega napredka in nekaj ustvarilo, ko pa od tega nihče nima nobene koristi. Pomembno je, da imamo, četudi samo v kredenci ... Tega ne bi smelo biti, nikakor! Če človek nekaj potrebuje, bi se mu to moralo omogočiti. Toliko je raznih novih in uspešnih medicinskih postopkov, toliko je raznih zdravil za še pred kratkim smrtne bolezni, pa se nič od tega ne uporablja. Vsakič se namreč zatakne pri isti metafiziki, imenovani denar. Še vedno je pomemben profit, nič drugega. Se pa ob tem sprašujem, ali imajo stvari v kredencah sploh kakšno vrednost. Ali ima vrednost nekaj, kar tako ali tako nikomur ne služi? Edina vrednost, ki jo ima, je tista drobna nalepka s ceno. Pa vendar, kaj pomaga govoriti okrog kakšno imenitno cepivo smo iznašli, ko ljudje v istem trenutku prav zaradi te bolezni umirajo, ker si ga preprosto ne morejo privoščiti? Kaj je namen zgoraj omenjenih protez, če se morajo ljudje premikati z vozički? Če ne drugo, lahko vse te stvari vsaj opazujemo in se naslajamo. Ljudje imamo kredence očitno radi. Lepo je namreč zijati v tiste police, brisati s predmetov prah in razmišljati „kaj vse bi lahko". A vedno je tu nek nenavaden neviden zid, zaradi katerega ne moremo. Še zmerom je namreč pomembno, da imamo, tu pa se velikokrat tudi zaključi. Reč se potisne nekam v kredenco, na ogled. Lepo, a ne? Matic Hriberšek www.radio-ptuj.si Lestvica \ NAJ / 1. GOOD FELLING - FLO RIDA 2. DANCE WITH ME TONIGHT - OLLY MURS 3. BRIDGE OF LIGHT - PINK 4. WITHOUT YOU - DAVID GUETA & USHER 5. THE ONE THAT GOT AWAY - KATY PERRY 6. CANNONBALL - LITTLE MIX 7. PARADISE - COLDPLAY 8. WE FOUND LOVE - RIHANNA FT CALVIN HARRIS 9. MARRY THE NIGHT - LADY GAGA 10. VIDEO GAMES - LANA DEL REY 11. IT WILL RAIN - BRUNO MARS Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli Foto: ASV TOREK paradižnikova omaka s pečenicami*, testenine SREDA mesna lazanja, solata ČETRTEK zelenjavna enolončnica z mesnimi kroglicami**, štručke s sirom PETEK ocvrti lignji, pomfri, tatarska omaka SOBOTA pasulj s prekajenim mesom NEDEUA goveja juha z rezanci, goveji zrezki v zelenjavni omaki, kruhovi cmoki, solata PONEDEUEK špinača, pire krompir, kuhana govedina ^Paradižnikova omaka s pečenicami Sestavine: kilogram zrelih paradižnikov (lahko tudi paradižnik iz konzerve), 1 čebula, 4 stroki česna, pol korenčka, timijan, bazilika, 3 pečenice. Zrele paradižnike po želji olupimo (potopimo za minuto v krop, nato olupimo) in odstranimo semenje, čeprav ni obvezno. Na malo olja na hitro prepražimo drobno narezano čebulo in štiri stroke česna. Dodamo timijan, naribanega pol korenčka in dušimo približno pet minut. V lonec stresemo kilogram narezanih paradižnikov, premešamo, pustimo, da zavre, nato na šibkem ognju pokrito kuhamo 15 minut. Solimo. Omako pretlačimo s paličnim mešalnikom ali z ročno tlačilko. Dodamo na pol prerezane kose pečenice in kuhamo še kakih 15 minut. Začinimo z listi bazilike, če pa želimo ostrejšo omako, jo popramo in previdno dodamo še čili v prahu. Na krožnik postrežemo kuhane testenine in prelijemo z omako. **Enolončnica z mesnimi kroglicami Sestavine: 1 srednje velik por, 1 bučka, 3-4 šampinjoni, 2 korenčka, 1 čebula, 20 dag mletega mesa, drobni rezanci, sol, poper. Por narežemo na kolobarčke, bučke po dolžini na štiri dele in potem na koščke, gobe na rezine, korenček pa na »rezance«. Narežemo tudi čebulo in jo rahlo popražimo. Dodamo vso preostalo zelenjavo in gobe ter počasi kuhamo. Rahlo solimo in po želji popramo. Med tem mleto meso zmešamo s soljo (ali zelenjavno mešanico) in poprom po okusu. Naredimo drobne kroglice in jih vsipamo v zelenjavno enolončnico. Kuhamo še nekaj minut. Na koncu dodamo pest drobnih rezancev in pustimo, da vrejo kakih 5 minut. Enolončnico postrežemo s polnozrnatimi štručkami, ki smo jih prerezali povprek na polovice, zložili na pekač, potresli z naribanim sirom in nekaj minut pekli v pečici, da se sir razleze. Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko PREPIR »Soseda, ali ste včeraj slišali prepir pri Korenčkovih?« »Seveda sem ga, saj je ropotalo celo noč! Kaj pa sta imela?« »On je dal oglas v erotični časopis, da išče žensko, ki bi se igrala z njim razne spolne igrice, na oglas pa se je javila njegova žena!« »Sploh nisem vstopila v njeno stanovanje! Ko sem potrkala na vrata, je vprašala: 'Kdo je?', jaz pa sem se takoj obrnila in odšla domov.« SRČNA ODLOČITEV »Daj, Marko, svetuj mi. Ali naj vzamem bogato vdovo, ki je ne ljubim, ali revno študentko, s katero se ljubiva?« »Vzemi študentko, saj denar tudi ni vse.« »Tako bom tudi storil! Hvala za nasvet.« »Malenkost. Kje pa stanuje tista vdova?« PRENEHANJE »Alfonz, ali boš zdaj, ko so se podražile cigarete, prenehal kaditi?« »Bom, če boš ti prenehal stanovati, ker so se podražile tudi stanarine.« PRVA POMOČ »Nace, od kod pa ti prihajaš?« »Bil sem na tečaju prve pomoči.« »No, potem si se pa sigurno kaj naučil. Pomagaj mi in mi daj 20 evrov!« PREDČASNO IZPUŠČEN »Tanja, tako sem vesela! Moj sin se jutri vrne domov!« »Že? Saj je vendar dobil pet let zapora zaradi ropa banke!« »Ja, toda zaradi lepega obnašanja ga bodo izpustili predčasno.« »No, vidiš,« reče Tanja, »vedno sem govorila: Otroci nas bodo nekoč tudi osrečili!« MOTIL SE JE Boris je rekel prijatelju: »Newton se je motil. Lahke ženske hitreje padajo.« JASNOVIDKA »No, Nežka, kaj ti je povedala jasnovidka, ki si jo prejšnji teden obiskala?« ČEBULNA DIETA »Kako kaj s čebulno dieto?« »Izgubil sem tri kilograme in skoraj vse prijatelje!« SESTAVIL EDI KLASINC VISOKA LEDENA GMOTA GONILNA MOČ STVARSTVA ZORAN NASTIČ NAS SKLADATELJ (BLAŽ) TNALO VRTNI Škodljivec BRAMOR spanec (STAR.) TISKOVNE NAPAKE PREČEN DROG NEGATIVNI ION KAČJA LUKNJA GLASBENA SKUPINA IZ IZOLE DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU LISAST VOL TONE BOLE NAS POLIHISTOR PROSTOR ZA ZBOR IN PLESALCE POKROVITELJICA NAS DESKAR NA SNEGU KOŠIR LITERATURA PIANIST (BOSTJAN) ALPSKA SMUČARKA NAS PISATELJ (ROK) ŽIVA GRUDEN ROČNI VOZIČEK LOVSKI PES PTIČAR NEMŠKI PISATELJ (THOMAS) PRIPRAV. OMAKE MODNA UMETNOST ANTIČNO RAČUNALO LOJZE KRAKAR PRITOK LONJE MODEL LADE GOSTA USEDLINA SVRK, UDAREC SLIKAR ŠUBIC OTROSKO OKO KOŽNO VNETJE ZASAVSKI RUDAR GALIJ RUSKI BIOKEMIK BABICA (REDKO) PAS ZEMLJE OB VODI ŽITNO SOCVETJE TLA POD VODO PREBIVALEC OTOKA HOKEJSKI KLUB OBIČAJNOST EVA TUSAR TELUR NASELJE PRI PUCONCIH DEL KOLESARSKE DIRKE VZVOD, ROČICA ZNANSTVENA RAZPRAVA POŽERUH OPARJENA JED Foto: ASV UGANKARSKI SLOVARČEK: GRABNAR = slovenski pianist (Boštjan, 1971-), ILOVA = reka v hrvaški Moslavini, levi pritok Lonje, dolg 85 km, LEMERJE = ravninska, večidel obcestna vas pri Puconcih pri Murski Soboti, OPARIN = ruski biokemik (Aleksander, 1894-1980), OPART = modna umetnost, PRANA = gonilna moč stvarstva, SERAK = visoka ledena gmota, ŽIK = švrk, udarec. ■ejedo 'oaiaz le^ej} 'joabu 'edeja 'epeiue~| 'jsoupeAeu ">ih 'uegojo 'se^ "§aiq 'uuedo 'eo '9A| '^jz 'euuoqo 'e^o ">n '^eqe 'je^eiuo 'uue|/\| 'jeqaief '9Z 'e^rndie 'OAisjfu^ 'e^jozuods '^ueiaius 'uojeu 'ornjv 'euoid '^oies :ouAejopoA '3>1NVZId>1 3L A3LIS3d Govori se ... ... da je zveneča otvoritev evropske prestolnice kulture postregla z mnogimi presenečenji. Tako je prvi mož Franc tokrat vse govoril na pamet, pevka pa si je med petjem pomagala s prebiranjem besedila, ki je bilo zelo zahtevno: Aaaaaaaaaaaa-aaaaaaaaaaaaa; da ne govorimo o primitivcu, ki se je z žaljivko spravil na predsednika med njegovim nagovorom. Očitno še dolgo ne bomo kulturni. . da je zapiranje nekaterih odlagališč odpadkov v deželi hlapcev še skoraj bolj zapletena zadeva kot njihovo odpiranje. Tisti, ki se na to že malo spoznajo, očitno vedo, da je ravnanje z odpadki zelo donosen posel. ... da nam v stari Poetovioni očitno še ne gre tako hudo, kot se govori. Čeprav so streho nekdanjega dominikanskega samostana šele pred nekaj leti na novo prekrili, jo bodo za vsak primer prekrili še enkrat. ... da so se napovedi o tem, da bo zaradi kriznih razmer komu morda prekipelo, že pričele uresničevati. Čez minuli vikend se je eden od očitno ne preveč zadovoljnih občanov že spravil nad avtomobilske pnevmatike v najstarejšem mestu ob Dravi. ... da je eden izmed članov komisije za izbor športnika leta v Poetovioni očitno dobil povsem drugačen pogled na poeto-vionski šport, ko je ugotovil, da so nekateri kandidati zapisani tudi na drugi strani lista. ... da se je pred zgradbo naše medijske hiše pretekli teden zbrala množica ljudi, da bi videla, kdo je jutranji gost z žametnim glasom. Ampak glas vara: ni imel 100 kg in šarmantnih sivih las. Vidi se ... . da je kljub novemu kon-cesionarju odvoza odpadkov v mestni občini poetovionski še marsikaj po starem. Poleg posod za smeti in napisov na njih, seveda. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo M I eBesede.si Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 23. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Nagrado prejme Luka Kumer, Volodjeva 41, 2000 Maribor Iskrice Foto: Jan Pintarič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Jan Pintarič, ki je v objektiv ujel Eneja in Klaro, ki sta se zabavala v ptujskem parku. RADIOPTUJ 89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 6 2 1 5 3 1 4 3 8 5 4 9 8 3 5 1 8 7 4 9 9 6 3 8 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven VV ©© € 00 Bk V ©©© €€€ 0 Dvojčka ¥»¥ ©©© €€ 000 Rak VV ©© €€€ 0 Lev V © €€ 000 Devica VV ©© € 0 Tehtnica VV ©©© €€€ 00 Škorpijon VVV ©©© € 0 Strelec VV ©© €€€ 000 Kozorog V ©©© € 00 Vodnar VV © €€€ 0 Rbi VVV ©©© €€ 00 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 17. do 23. januarja 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Skrivnost sreče je v tem, da pričakuješ mnogo od sebe, pa malo od drugih.« Albert Guinon -k-k-k »Kako bridko je gledati srečo skozi tuje oči.« William Shakespeare -k-k-k »Človek spozna, da je bil srečen, šele takrat, ko bega po ruševinah izgubljene sreče.« Neznan avtor -k-k-k »Sreča ljudi mnogo prej zlomi kot nesreča.« Martin Luther •k-k-k »Kaj je sploh tisto najlepše v življenju? Dosegati visoko zastavljene cilje? Prejemati? Dajati? Očitno v različnih obdobjih različno. Najbolj osrečujoče pa je, če ti v tem kratkem življenju uspe doživeti zlitje vsega trojega.« Viki Grošelj •k-k-k »Sreča ni mesto, kamor potujemo, temveč način potovanja.« Torquato Tasso ■k-k-k »Sreča je kot tržnica: samo če znaš počakati, bo cena padla.« Alberto Moravia -k-k-k »Sreča se nahaja v vsem. Treba jo je samo znati razločiti.« Konfucij •k-k-k »Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi.« Tone Pavček -k-k-k »Skrivnost sreče ni v tem, da delaš, kar ti je všeč, ampak da ti je všeč, kar delaš.« Neznan avtor -k-k-k »Znak neizkušenega človeka je, da verjame v srečo.« Joseph Conrad Ptuj • Čebelarji nezadovoljni z zdravljenjem varoze Zarisci gnilobe čebelje zalege v Dornavi in Pacinju Na nedeljskem občnem zboru Čebelarskega društva Ptuj so opozorili na žarišči gnilobe čebelje zalege v Dornavi in Pacinju, na neučinkovitost zdravil za zatiranje varoze ter na previsok prispevek za Zvezo čebelarskih društev Slovenije. Na občnem zboru v nedeljo, 15. januarja, je predsednik Čebelarskega društva Ptuj Martin Čuš, posebej toplo pozdravil najstarejšega člana, 94-letnega Franca Potrča, ki je tudi najstarejši še aktiven čebelar v Sloveniji. Sicer pa je ugotovil, da so lani precej pozornosti namenili izobraževanju članov, večino dejavnosti pa so organizirali skupaj z Zvezo čebelarskih društev ter ugotavljali, da so pri skoraj vseh čebelarskih društvih enake težave - slabe pašne razmere ter obolelost čebel z raznimi boleznimi in zajedavci. »Zaradi zdravljenja čebel smo čebelarji v vse težjem položaju pridobivanja čim kvalitetnejših čebeljih pridelkov, kajti razna zdravila puščajo škodljive ostanke tudi v vosku. Prav v vosku pa se pridobiva naš osnovni čebelji pridelek med. Ta med je po svoji naravi higro-skopen, zato ima lastnost vpija-nja raznih snovi iz svoje okolice. Čebelarji se s prilagajanjem tehnologije trudimo te negativne vplive minimalizirati in po do sedaj opravljenih analizah čebeljih pridelkov nam to zaenkrat še uspeva. Glede na kvaliteto zdravil, pridobljenih iz naravnih snovi, upamo, da bo to vedno manjši problem, sicer pa so sintetična zdravila učinkovitejša,« meni Čuš. V lanskem letu so bili uspešni na javnem razpisu za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, vendar so zato, da so sploh prišli v izbor za dodelitev sredstev, morali predložiti številno predpisano dokumentacijo. Prek nacionalnega veterinarskega inštituta so sredi julija na sedežu društva organizirali izdajanje zdravil za zatiranje varoze. Samo iz- dajanje sicer ni povzročalo nobenih težav, a Čuš ugotavlja, da so si težave včasih povzročali čebelarji sami. Med uspešnimi akcijami je izpostavil sodelovanje ptujskega društva v vseslovenski akciji En dan za zajtrk med v vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. Čeprav je svoj med za to akcijo prispevalo le 45 odstotkov vseh članov društva, so v sodelovanju s šolskim, kmetijskim in zdravstvenim ministrstvom ter živilsko industrijo zagotovili dovolj medu, masla, mleka in jabolk slovenskega porekla za tradicionalni slovenski zajtrk, ki so ga imeli otroci 18. novembra lani. Člani Čebelarskega društva Ptuj so takšen zajtrk organizirali v enoti vrtca Deteljica, ker pa na svojem območju pokrivajo 11 vrtcev in 5 osnovnih šol, s težavo zagotavljajo potrebne količine medu, zato so bili lani posebej veseli Čebelarstva Pi-slak iz Apač, ki jim je za to akcijo podarilo kar 36 kozarcev medu. Zato pričakujejo, da se bo letošnje leto v akcijo zbiranja medu vključilo večje število čebelarjev, pa tudi, da se bo Foto: M. Ozmec Predsednik društva Martin Čuš (stoji) je opozoril na slabe pašne razmere ter na obolelost čebel z raznimi boleznimi in zajedavci. tradicionalnega slovenskega zajtrka po vrtcih in šolah udeležilo več članov čebelarskega društva. Sicer pa so v lanskem letu Foto: M. Ozmec Posebej so pozdravili najstarejšega čebelarja, 94 -letnega Franca Potrča, ki je tudi najstarejši še aktiven čebelar v Sloveniji. opravili tudi strokovno ekskurzijo v Vipavo, Štanjel, Lokve in Senožeče, kjer so se srečali s senožeškimi čebelarji in izmenjali medsebojne izkušnje pri čebelarjenju. Med drugim pa so se s skromnim finančnim prispevkom odzvali na vlogo Čebelarskega društva Dornava za gradnjo novega čebelnjaka. Nezadovoljni z zdravljenjem varoze in gnilobe čebelje zalege Blagajnik društva Stanko Gregorec je med drugim opozoril na dejstvo, da je med 2.723 evri lanskih odhodkov društva glavnina sredstev, kar 2.108 evrov, romala v Zvezo Radenci • Okronana nova vinska kraljica Letošnja kraljica prisega na sovinjon V petek, 13. januarja, je bila v hotelu Radin v Radencih okronana nova, 16. slovenska vinska kraljica. Ta naziv je pripadel Martini Baškovič iz Krške vasi pri Brežicah, ki jo je komisija med petimi kandidatkami izbrala novembra lani. Na krajši svečanosti ob kronanju je zbrane najprej pozdravil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije. Kot slavnostni govornik je goste pozdravil tudi bivši kmetijski minister Dejan Židan, nato pa je sledila predaja krone, ki jo je Martina Boškovič prejela iz rok lanskoletne vinske kraljice Simone Žugelj, okronala pa sta jo Židan in Erjavec. Žu-gljeva je ob slovesu od vinske krone povzela svoje delovanje v minulem letu, v katerem se je udeležila več kot 70 uradnih in še veliko več manj formalnih dogodkov. Baškovičeva je po prevzemu krone obljubila, da se bo trudila vse tri vinorodne dežele (Po-dravje, Posavje in Primorsko) zastopati v „enotnem duhu ter hkrati s svojevrstnim čarom, ki ga premore vsaka izmed njih". Dodala je še, da bo o Sloveniji, njenih naravnih lepotah, kulinaričnih dobrotah in izjemnih zakladnicah vin spregovorila z „iskrico v očeh, ki jo premore le človek, ki to počne iz srca". Martina Baškovič je sicer uspešna študentka četrtega letnika Pravne fakultete v Ljubljani, osnovno in srednjo šolo je dokončala v Brežicah, kjer je obiskovala tudi glasbeno šolo. Velja za odlično citrarko in je tudi članica Citrarskega orkestra Slovenije. Za svoje vino si je Baškovi-čeva izbrala sovinjon, izbor, letnik 2010, sladko, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, Bizeljsko - Sremič, ki ga je pridelala in polnila Vinska klet Krško. SM Letošnja vinska kraljica Slovenije je postala Martina Baškovič iz Krške vasi pri Brežicah. čebelarskih društev Slovenije in ZČD Ptuj. Izredno visoki so tudi stroški, ki si jih zaračunava banka za vodenje njihovega računa, saj so lani v ta namen plačali nekaj manj kot 200 evrov ali skoraj polovico denarja, ki ga ostane društvu od pobrane članarine. Predsednik nadzornega odbora Janez Vrtič pa je izrazil veselje, ker so lani prvič po dolgih letih od Mestne občine Ptuj uspeli pridobiti nekaj denarja za financiranje izobraževanja čebelarjev. Strokovna sodelavka, mag. Vida Lešnik iz nacionalnega veterinarskega inštituta, pa je čebelarje opozorila na večje žarišče hude gnilobe čebelje zalege, ki so jo pred kratkim odkrili na območju Dornave in Paci-nja pri Ptuju. Zato jim je svetovala, da pred prvim spomladanskim izpustom čebel dobro pregledajo vso čebeljo zalego v panjih in se še pred izpustom posvetujejo s predstavniki veterinarskega inštituta. »Sicer pa take anarhije, kot vlada med čebelarji na vašem območju s premiki čebeljih družin sem ter tja, že dolgo ni bilo. Pred koncem lanskega leta smo prav na vašem območju ugotovili primer, ko so čebelarji vozili čebele na pašo iz kužnega območja na druga še neokužena območja, kar je nedopustno in za druge čebelje družine zelo nevarno, saj je čebelja gniloba zelo kužna bolezen,« je poudarila Lešnikova. Opozorila pa je tudi na doslednejše zatiranje čebelje zaje-davke varoze, za kar je po navodilu Zveze čebelarskih društev Slovenije poleg redne kontrole odpada varoj in apitehničnih ukrepov dovoljeni le zdravilo ti-mol in mravljična kislina. »Lani sem si na vašem območju ogledala blizu 40 čebelnjakov in ugotovila, da je bilo sredi julija skoraj polovica čebeljih družin lačnih, ker zunaj ni bilo paše, v panjih pa niso imele dopolnilne prehrane. V bodoče bolj pozorno spremljajte ta pojav in če v juniju in juliju zunaj ni dovolj paše, čebele nahranite,« je še opozorila Lešnikova ter ptujske čebelarje pozvala, da v zvezi s tem izpolnijo poseben anketni list o dosedanjem zdravljenju svojih čebeljih družin. V razpravi so čebelarji opozorili na dejstvo, da so za zdravljenje proti varozi veliko bolj uspešna zdravila chekmite in bivarol, vendar so ta precej draga, saj je treba za zdravljenje vsake družine odšteti okoli 6 evrov. Med drugim smo slišali očitke, da naj bi se predstavniki čebelarske zveze, predvsem predsednik Boštjan Noč, s svojimi nasveti čebelarjem preveč vtikali v veterinarsko stroko, saj vztrajajo pri naravnih zdravilih proti varozi, čeprav vsi vedo, da so sintetična mnogo bolj učinkovita, a bistveno dražja. Če bi želeli doseči absoluten uspeh zdravljenja, bi morali uničiti ves čebelji vosek v svojih panjih, je menil eden od čebelarjev, saj naj bi bil v precejšnji meri okužen z akari-cidom kumafos, kar pa bi bilo med okoli 8000 slovenskimi čebelarji težko izpeljati dovolj učinkovito. Predsednik zveze čebelarskih društev Ptuj Stanko Kitak je čebelarje pozval k sodelovanju ob letošnjem praznovanja 35-letnice ZČD, saj želijo ob tej priložnosti razviti nov prapor, hkrati pa je vse čebelarje pozval, da se prijavijo na strokovno ekskurzijo, ki jo pripravljajo že 4. februarja v Bjelovar. Med drugim so se dogovorili, da bo letos zaradi lažje izvedbe mesto za deljenje zdravil pred restavracijo Gatsro. Predstavnik ČD Dornava se je zahvalil za finančno pomoč pri postavitvi čebelnjaka, da se tudi v drugih društvih ukvarjajo s podobnimi problemi pa so potrdili tudi predstavniki ČD Turnišče, Gorišnica in Juršinci. Precej očitkov je bilo tudi na višino članarine za letošnje leto, ki znaša kar 53 evrov na člana. Čebelarje namreč moti dejstvo, da gre od tega mnogo preveč, kar 36 evrov za Čebelarsko zvezo Slovenije, 6 evrov gre za Zvezo čebelarskih društev Ptuj, tako da ostane čebelarskemu društvu Ptuj le borih 11 evrov. M. Ozmec Foto: MM PTUJSKA TEliVinjA pean Torek 17.1. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 SpDznajmose.com - pon. 10:45 Modro-pon. 11:20 Pomurski tednik 12:00 Ptujska kronika 12:20 EPK napovednik 2012 12:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Jnfo kanal :30 Spi jjska kronika -por 16:20 Moto scena -7. oddaja pon. 17:30 Šport no) - 3, 18:00 Ptujski 16:40 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptujske odrske deske - 2. 20:40 Koncert kluba Soroptimist Ptuj 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Sreda 18.1. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Lokacija Slovenija 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Spoznajmose.com -pon. 11:15 Modro-pon.. 11:50 Koncert Mia Znidarič 12,50 Poslanski utrip - pon, 13:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 info kanal 17:00 Cista umetnost - pon. 17:30 EPK napovednik 2012 18:00 Povabilo na kavo 18:30 Smeha polna skleda - 3. oddaja pon. 19:00 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 ZavecVS. Hamlet - dobrodelna prireditev pon. 21:20 Povabilo na kavo-pon. 21:50 Regi TV - Garišnica 22:50 Info kanal PROGRAMSKA SHEMA PeTV Četrtek 19.1. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:26 Hrana in vino 9:50 Spo2najmose.com - pon. 10:46 Modro-pon. 11:20 Predstavitvena oddaja o hartingu 11:30 EPK napovednik 2012 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:50 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:20 Info kanal 17:00 Koncert Bacu Caribe 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20Sport(no)-3. oddaja pon. 1B:60 Inlo kanal i. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Poslanski utrip - pon. 21:20 Ptujske odrske deske - 2, oddaja p 21:40 Dan življenja - dokumentarni film [ 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Inlo kanal pon. www.petv.tv Odslej nas lahko spremljate tudi na T2 Svet zavoda Osnovne šole Podlehnik, Podlehnik 7/A, 2286 Podlehnik na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011) razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 1. 9. 2012. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu (če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in bo imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata), program vodenja zavoda, dosedanje delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju, originalno potrdilo Ministrstva za pravosodje RS o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, originalno dokazilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku oziroma zoper njega/njo ni vložen/-a pravnomočna obtožnica, osebno pisno izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču izven kraja prebivališča zoper njega/njo ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost ter življenjepis). Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE PODLEHNIK Podlehnik 7/A 2286 Podlehnik z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA«. Prijava se bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto s priporočeno pošiljko zadnji dan roka. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. Prireditvenik Torek, 17. 1. 2012 11:00 Kog, OŠ: Antonovanje na Kogu 2012 - okrogla miza 17:00 Ormož, gimnazija: izobraževalna delavnica Skupaj zmoremo več (miselne igre - tangram) 17:00 Ormož, Viteška dvorana gradu: okrogla miza Pravljično starševstvo z istočasnimi delavnicami za otroke v knjižnici 18:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave del iz grafične mape Partizanski obrazi Božidarja Jakca Sreda, 18. 1. 2012 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: melodrama Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru za šole in izven 18:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura za otroke 20:30 Maribor, mali oder Narodnega doma: Jazz v Narodnem domu -Dafnis Prieto Proverb trio (USA) Četrtek, 19. 1. 2012 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: melodrama Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru za šole in izven 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: predstavitev središče kronike 1910-2010 Petek, 20. 1. 2012 10:00 Ptuj, grajsko dvorišče: rez trte na gradu in v grajskem vinogradu, prireditev Na muzejski sceni - prestavitev najstarejšega vinskega soda v Sloveniji 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: melodrama Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru za šole in izven Mestni kino Ptuj Petek, 20., sobota, 21. in nedelja, 22. januar: 16:00 Muppetki, 18:00 Sanjska hiša, 20:00 art: Ženska, ki poje Mali oglasi STORITVE IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. SIGOLDI, d. o. o. SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigoldi, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027. KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursov ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova, mešana in aka-cijeva drva. Tel. 041 983 925. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 326 006. PRODAM bukova drva, razrezana na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Tel. 041 723 957. PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170. KUPIM traktor. Lahko je starejši in slabše ohranjen, znamke Zetor IMT ali Ursos. Ponudbe na tel. 031 527 921. PRODAM telico simentalko, pašno, staro 15 mesecev, težko okrog 350 kg, in bikca simentalca, starega mesec dni, težkega od 80-90 kg. Tel. 031 840 282. NEPREMIČNINE PRODAM stanovanje v izmeri 45 m2. Tel. 031 693 309. DOM STANOVANJE Enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346. RAZNO PRODAM elektromotor, dvojnik, 3-fazni. Tel. 031 693 309. BETONSKI ZIDAKI __ širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek s.p, Ce-mentninarstvo , Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane, Tel. 031 566 671. Bolečina se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. A ti ne veš, dragi, kako zelo boli, ker tebe v našem domu več ni. SPOMIN Stanko Kobe IZ CIRKULAN 52 a 17. 1. 2008-17. 1. 2012 Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. Hvala za vsak ustavljen korak ob njegovem grobu, prižgano svečko ali podarjen cvet. Tvoji najdražji Skozi vse življenje boriti si se znala. V tihi noči utrujena od bolezni si zaspala. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da tebe več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tašče Marije Kekec IZ PODVINCEV 16 A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo ge. Tončki Šegula za pomoč v času bolezni, osebju Splošne bolnišnice Ptuj, podjetju Komunala Ptuj, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Veri Kokol za poslovilne besede, PGD Podvinci, ZŠAM Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Slavko, sin Silvo in hčerka Helena z družinama www.tednik.si TV Televizija Skupnih nternih Programov TV www.siptv.si SREDA 18.1. 8:00 Mesečna kronika Občine Destmik 9:40 Godbeni koncert na Destrniku 10:00 Polka in Majolka 11:35 Ujemi sanje 12:35 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 20:00 Koncert otroškega in mladinskega PZ v cerkvi na Destrniku 21:05 Polka in Majolka 22:05 Ptujska kronika 22:25 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani 8:00 Koncert v spomin Valentinu Žumru 9:40 Štefanov koncert v Skorbi 10:50 Ljudski pevci iz Vitomarcev se predstavijo 12:30 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Martinova maša na Hajdini 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani ČETRTEK 19.1. 8:00 Kronika iz občine Domava 9:55 Božično - novoletni koncert na Polenšaku 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani 17:00 Seja sveta občine Markovci - V ŽIVO 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:45 Seja sveta občine Dornava - posnetek 23:30 Video strani Z vami že 15 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava Prejeli smo Koliko rondojev še? V zadnjem Ptujčanu sem zasledil debate v zvezi z ron-dojem na Puhovi? Ker ni zapisano, za katerega gre, me zanima, ali gre morda za petega (ali nekaj takega), za še en "spomenik" razmetavanju davkoplačevalskega denarja, kot je tisti mrtvi prav na Pu-hovi med Mercatorjem in mostom, ali morda vsaj tisti manjši na Potrčevi, čeprav tudi pri bolnici ni bil "tako nujen" glede na gostoto prometa po njej. Da o zapravljanju državnega, občinskega in evropskega denarja za obnovo Potrčeve ne govorim. No, dokler ni bilo recesije in zadolženosti občine, je morda bilo vseeno. Berem, da naj bi novemu rondoju bilo namenjeno 400.000 €, kar ni malo za sedanje čase, ko ni sredstev za bolj važne zadeve ali investicije. Ne morem mimo, ne da bi se spotaknil ob Evropsko prestolnico kulture (EPK), v kateri sodeluje naše mesto in se vlagajo ogromna sredstva za dominikanski samostan, ki nima in ne bo imel NIČ s to prireditvijo, saj ne bo uporaben v tem letu. Enako tudi za EKP in stadione. Jih je itak že preveč. Istočasno pa ob mestu, bogatem raznih kulturnih spomenikov, ki že obstajajo in so ponos mesta, ima najbližja okolica Ptuja samo okoli 100 kilometrov makadamskih poti. Da je to sramota v 21. stoletju, je pred letom izjavil celo sam župan. A če se prizna, da je to sramota za 21. stoletje, zakaj se nič ne stori za njeno odpravo???? Z omenjenimi 400.000 € bi lahko krepko zmanjšali to "sramoto". Mislim, da je glavni vzrok za takšno stanje, ker ni ter-minskega plana obnove infrastrukture podeželja, na kar je že pred leti opozorilo tudi računsko sodišče. Izgovori, da lastniki nočejo podpisati "odstopa" zemljišča za ceste, ne drži popolnoma. Pri nas so zahtevali podpis za odstop brez navedbe, koliko bi vzeli in zakaj. Govorili so vedno, da je potrebna širina ceste 4 metre in še za bankine. Za dostopne ceste pa zakon "dovoljuje" tudi 2,5 m širino! Pri nas je že sedaj prostora več kot 4 m. Torej: zakaj 4 m, če zadostuje 2,5 do 3 metre??? Bianco podpisa za poklanjanje zemlje pa ne bo nihče pameten podpisal! Zato (verjetno) še ni podpisov (povsod)! Ptuj stavi na razvoj turizma, če mu ni treba veliko prispevati. Kako razumeti reklamo za hotel in terme Ptuj, ko pa turist, ki pride na Ptuj, igra rusko ruleto v križišču z Mariborske ceste za Terme in obratno za odhod na oglede. Zaradi gostote prometa na Mariborski cesti mora vska-kati v promet. Tukaj bi moral stati rondo že pred skoraj 30 leti, ko sem prvič obiskal Terme. Še danes je odcep za Terme ENAK! Izgovor, da tista hiša moti krožišče, ni opravičljiv, saj bi se rondo lahko postavil nekoliko počez, kot na Potrčevi ob bolnici, na nasprotno stran. Iskanje rešitve ob mostu in s kar dvema rondojema je metanje denarja vstran, tega pa itak ni. Naj še enkrat omenim dva rondoja na Potrčevi. Veliko bolj nujen bi bil samo eden, ob vstopu na Potrčevo, pri "Raju". Ne bi bilo zastojev in skakanja čez cesto pri policiji. Promet bi tekel bolj gladko. Dokaz več, da se delajo rondoji brez plana. Dokaz je tudi zahteva rondoja v Grajeni pri šoli. 400.000 € je privarčevanih samo s prihodom šolskih avtobusov na dvorišče šole, namesto na postajališča ob cesti! Zaljubljence v rondoje kot spomenik nekomu je treba onemogočiti! Sredstva pa pametneje porabiti tam, kjer bodo imeli tudipodeželani kaj od njih in ne samo PTUJ kot mesto (glej konec citata g. Meška v Ptujčanu). Urejeno podeželje bo prav tako privlačno za turiste kot samo mesto in bo nekega dne morda doživelo 100.000 obiskovalcev v enem dnevu, kot naj bi jih bilo za pusta (po zapisu v časopisih). Mislim, da je teh turistov bilo kar za dve ničli manj, ker nikjer ni bilo poročila o cestnem kolap-su na dan kurentovanja. Za 100.000 obiskovalcev bi bilo vsaj 30.000 avtomobilov in to bi bil še kolaps v mestu, ki nima toliko parkirnih mest. Če so mišljeni celoletni obiski Ptuja, pa ne dvomim v objavljene številke. Vladimir Kužnik, Krčevina pri Vurbergu Ptuj • Dobrota ljudi Denisa Čeha napolnila z optimizmom Denis v stiski ni ostal sam Denis Čeh iz Spuhlje 92 a se pri 23 letih sooča s hudo življenjsko stisko, potem ko mu je zaradi hude bolezni nedavno umrla mama. Ko je svojo hudo stisko prejšnji torek razkril v eni od televizijskih oddaj, so se oglasili številni dobri ljudje, ki želijo Denisu in njegovemu dedku Janezu Šircu pomagati, da bosta lahko lažje zaživela. Do takrat tudi najbližji sosedje niso vedeli, kakšno hudo bitko bije Denis. Na njegovih krhkih ramenih se je znašlo veliko breme, in sicer vračilo socialne pomoči v višini 15 tisoč evrov, ki jo je prejemala mama in ki jo glede na zakonodajo morajo vračati dediči, ter neodplačanega kredita za nakup avta in opreme v hiši, ki ga mama ni mogla odplačevati, potem ko ni imela več redne službe. Tega pa z minimalno plačo ne more odplačevati niti Denis, ki se ob tem tako kot dedek sooča z zdravstvenimi težavami. Številni dobrotniki so jima dali vedeti, da nista ostala sama in da je tudi v največji stiski možno najti izhod. »Po tej hudi situaciji se mi je življenje spremenilo, obrnilo na glavo,« je vidno ganjen te dni povedal Denis. Dobrota ljudi ga je napolnila z optimizmom. Predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar je Denisa Čeha in njegovega dedka obiskal naslednji dan po oddaji in vprašal, kaj je tisto, kar najbolj potrebujeta. Povedala sta, da je njun velik problem ogrevanje, ker nimata kurjave. Bolcar je s pomočjo MO Ptuj, župana Štefana Čelana in direktorja občinske uprave MO Ptuj Janka Širca poskrbel za kurjavo. Dobesedno v petih minutah jim je uspelo zagotoviti tovornjak drv, ki so jih v četrtek pripeljali iz občine Podlehnik, pri čemer je pomagal tudi župan Marko Maučič. Na prostoru pred večnamensko dvorano so jih v petek v delovni akciji, ki sta jo organizirala MO Ptuj in ČS Spuhlja, razsekali in jih sproti vozili na dvorišče v Spu-hlji 92 a. Na Denisovo stisko sta v petek zjutraj opozorila tudi voditelja Štajerske budilke Radia Foto: Črtomir Goznik Denisova zgodba je ganila številne ljudi, tudi socialno delavko Edito iz Limbuša. Bedenik. Odmev je bil neverjeten. Mnogi izmed tistih, ki želijo pomagati, so Denisa in njegovega dedka takoj po Budilki tudi osebno obiskali ter vprašali, s čim jima lahko pomagajo. V več ptujskih podjetjih pa so začeli zbirati tudi prostovoljne prispevke. Kot je še v petek povedal Bolcar, so se povezali z Območnim združenjem RK Ptuj, ki je odprl transakcijski račun, na katerega lahko denar nakažejo vsi, ki želijo pomagati Denisu, da bo lahko vrnil socialno pomoč, ki jo je za časa življenja prejemala njegova mama, in odplačal kredit. ČS Spuhlja in Rdeči križ bosta skupaj bdela nad zbiranjem sredstev, je povedala predsednica MO RK Ptuj Rozika Ojsteršek. V pomoč Denisu bodo v dvorani v Spuhlji organizirali tudi dobrodelni koncert in v ta namen bo četrtna skupnost omogočila brezplačni najem dvorane, je povedal Bolcar. Župan MO Ptuj Štefan Če-lan je obžaloval, da so morali družine. V okviru najnujnejše pomoči so najprej poskrbeli za kurjavo, za pomoč pa je zaprosil tudi nekaj podjetnikov, ki so se pozivu nemudoma odzvali. Nekateri so pomoč ponudili samoiniciativno, de- nimo podjetje Grah Avtomo-tive iz Slovenskih Konjic, ki bo Denisu kupilo pralni stroj. Denisu in njegovemu dedku bodo skušali pomagati tudi z enkratno denarno pomočjo. Denisova zgodba se je do- taknila socialne delavke Edite Predan Mrevlje, ki je tudi na svoji koži občutila, kaj je stiska, ko sta bila oba z možem kot starša dvajsetmesečnih dvojčic brez službe; ona je še vedno nima, mož jo je medtem dobil. Denis je bil presenečen, koliko ljudi mu želi pomagati, ko ga je poklicala dan po oddaji. V nekaj dneh jim je uspelo zagotoviti material za novo streho, fasado, nova okna, notranjo opremo, hrano, oblačila, celo potovanje za Denisa in njegovega dedka. Ljudje so pokazali izjemno sočutje in Edita je prepričana, da so skupaj naredili izjemno gesto ob vstopu v leto 2012. Skupaj z drugimi dobrimi ljudje bo vztrajala do konca, dokler ne bo vse urejeno tako, kot so si zamislili, in da bo Denis skupaj z dedkom ohranil leto 2012 v dobrem spominu. S pomočjo dobrih ljudi bo lažje zadihal in obrnil nov list svojega življenja. MG Franc Bolcar, predsednik sveta CS Spuhlja, je skupaj z MO Ptuj dedka ne bo več zeblo. Foto: Črtomir Goznik poskrbel, da Denisa in njegovega Osebna kronika Rodile so: Martina Haram-bašic Murko, Panonska ul. 5, Ptuj - deček Teodor; Mojca Glavica, Žikarce 32, Zg. Korena - deklica Žana; Kornelija Šamprl, Sp. Hajdina 53 b, Hajdina - deklica Lada; Mirjam Gomilšek, Klepova ul. 39, Ptuj - deklica Karolina; Helena Selinšek, Stogovci 19 a, Ptujska Gora - deček Anej; Anja Štefan, Planina pod Šumikom 13, Šmartno na Pohorju - deček Dorian; Milena Kelc, Hajdoše 9 b, Hajdina - deček Tim; Andreja Lenarčič, Vlahovičeva ul. 9, Kidričevo - deklica Tjaša; Nina Držaj, Brstje 14 b, Ptuj - deček Aljaž; Petra Žnidarič, Hlaponci 49, Polenšak - deklica Naja; Janja Bezjak, Bukovci 61, Markovci - deček Tilen; Mateja Šalamun, Nova vas pri Ptuju 96 a, Ptuj - deček Matija; Tina Fras, Srednje 17, Bresternica - deček Tai; Petra Simonič Mihelak, Grajenščak 19 a, Ptuj - deklica Katarina. Umrli so: Marija KOŽELJ, roj. Koren, Volkmerjeva c. 27, Ptuj, roj. 1929 - umrla 6. januarja 2012; Marjan BEZJAK, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj, roj. 1961 - umrl 2. januarja 2012; Ivana Marija KOCUVAN, roj. Rola, Vitomarci 65, roj. 1924 - umrla 31. decembra 2011; Nada KNAUS, roj. Železnik, Mladinska ulica 3, Kidričevo, roj. 1933 - umrla 4. januarja 2012; Franc URBANJA, Vintarovci 54/c, roj. 1947 - umrl 2. januarja 2012; Zvonko ZOBOVIČ, Pavlovski Vrh 20, roj. 1937 - umrl 3. januarja 2012; Jakob EMERŠIČ, Čufarjeva ulica 16, Ptuj, roj. 1940 -umrl 5. januarja 2012; Ana KOLARIČ, roj. Petek, Pod-vinci 120, roj. 1947 - umrla 7. januarja 2012; Ciril FRI-DAU, Drbetinci 48, roj. 1930 - umrl 4. januarja 2012; Anton ARNEČIČ, Kokolova ul. 4, Ptuj, roj. 1946 - umrl 6. januarja 2012; Ljudmila VIDOVIČ, roj. Vajda, Stojnci 128, roj. 1926 - umrla 7. januarja 2012; Alojzij Ciril IVANUŠA, Frankovci 30, roj. 1928 - umrl 7. januarja 2012; Dejan ŠTUMBERGER, Pristava 26, roj. 1989 - umrl dne 9. januarja 2012; Slavko SRŠEN, Kungota pri Ptuju 80 a, roj. 1952 - umrl 9. januarja 2012; Janez SELINŠEK, Ptuj, Mariborska cesta 61, roj. 1926 - umrl 10. januarja 2012; Jožef KANCLER, Njiverce, Njiverce vas 11, roj. 1925 - umrl 9. januarja 2012. Ptuj Simona Pušnik in Dalibor iz medijev izvedeti za stisko te Številka transakcijskega računa za pomoč Denisu Čehu: OZ RK 0420 2000 0348 846, pripis: pomoč Denisu, sklic 24 11 10 Napoved vremena za S l ove ni jo Če Anton (17.) z dežjem prihaja, ~5/1 se zemlja še dolgo napaja. Foto: Črtomir Goznik Hišo v Spuhlji 92 a bodo obnovili s pomočjo dobrih ljudi iz cele Slovenije. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, nekaj več sonca bo v zahodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -10, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do-14, ob morju okoli -3, najvišje dnevne od -1 do 4, na Primorskem do 8 stopinj C. Obeti V sredo bo precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. V četrtek bo pretežno oblačno, zapihal bo zahodni veter. Občasno bopone-kod rahlo deževalo.