149 Naši dopisi. Iz Rasije 26. aprila, rj. — V Rusiji je od včerajšnjega dne velik praznik. V cerkvah praznično zvo-nenje, po ulicah se ziblje nestevilna množica naroda k cerkvam. Kamor pogledaš, vidiš radost v očeh, sladki smeh na ustnicah , znanci in prijatelji se objemljejo in pozdravljajo: ,,Slava Bogu, pobedili nakanec!" Zmago imenujejo to, kar se je zgodilo predvčerajšnjem: Rusija je napovedala Turčiji vojsko , in to je res velika zmaga. Vso svojo predrzno abotnost je morala Turčija razkriti pred svetom in vso svojo brezvestno perfidijo Anglija, predno se jima je udalo omajati miroljubje Ruskega „Cara Osvoboditelja*'. Ti dve državi ste na zlo samim sebi rabili le-to miroljubje, in mislili &te^ da njuno zlodjevo zasmehovanje bo večno ostalo brez kazni. Kakor malo dostojno je bilo njuno poidrugo-letno obnašanje, tako malo se zlaga z njuno prevzetnostjo, z deklaracijo Anglije in z odgovorom Turčije na protokol, njuni poslednji postopek. Po sovetu Anglije je Turčija hotela v Kišenjev poslati posla s prošnjo o miru — „Pozno*' je bil odgovor. „Potem se je Turčija obrnila s prošnjo do drugih velikih vlad, da bi one na podlagi Pariškega traktata posredovale — odgovor je bil spet: ,,prepozno'M K temu odgovoru je po lisičje pristopila tudi Anglija. Manifest Ruskega cesarja do svojega naroda je datiran od 24. aprila iz Kišenjova. On je prav kratek, vendar na vse strani popolen, izja-ščen in zmeren. On na kratko izlaga trpljenje Slovanov v Bolgariji, Bosniji in Hercegovini in ves hod pogovorov Rusije in Evrope s Turčijo ter se končava s sledečimi besedami: ,,Izčerpav do konca miroljubije Naše, Mi viJDUŽdeni vijsokomernim uporstvom Porti npistupitj k dejstvijam boleje rešiteljnim. Tog6 trebujut i čuvstvo spravedljivosti i čuvstvo sobstvennago Našega dostoin-stva. Turčija odkazom svojim postavljajet Nas v neob-hodimost obratitjse k sile oružja. Gluboko proniknutije ubeždenijem v pravote Našego dela, Mi, v smirennom upovaniji na pomošč i milosrdije Vsevijšnjago, objav-Ijajem vsem Našim vernopoddanim, čto nastupilo vreme predusmotrennoje v teh slovah Naših, na kotorija jedi-nodušno otozvalas^ vsa Rossija. Mi vijrazili namerenije dejstvovatj samostojateljno, kogda Mi sočtem (== spoznamo) eto nužnim i cest Rossiji togo potrebujet. Nijnje (= zdaj), prizijvaja blagoslovenje Božje na doblestnija (= hrebre) vojska Naši, Mi poveleli jim vstupitj v predeli Turčiji." — Ko je telegraf prinesel manifest iz Kišenjova v Moskvo, je Moskovski župan prec sozval mestni zastop. Mestni očetje kakor narod so spremljali čitanje manifesta z navdušenimi „ura'M Potem je stavil odbornik Najdenov tri predloge: 1) Naj se izbere adresna komisija, ki bi imela sestaviti zahvaljno adreso čaru. 2) Na stroške stolice Moskve naj se v Moskvi napravi in iz-država na ves čas vojske tisuč postelj za ranjene vojake. 3) Vrh tega naj se žrtvuje na potrebe ranjenih sploh en milijon rubljev iz Moskovske mestne blagaj-nice. Vsi trije predlogi so bili enoglasno sprejeti in v zahvalo narod ni mogel nehati ploskati mestnim očetom, Tako je Moskva sopet dokazala, da ona je glava in srce Rusije. Upati je, da se Petrograd ne bo dal osramotiti, kakor tudi iz gubernskih mest poročajo o požrt-vovanji velikih zneskov. Sploh za ranjene se delajo velikanske priprave, veliko veče , kakor bi bilo treba v vojski s Turčijo. Anglijo mi vsi dobro poznamo, pa do zdaj nas tudi Avstrija ni prepričala, da jej smemo zaupati. Kakošno neomejeno zaupanje ima Ruski narod do svoje vlade in do lastne sile , je najlepše pokazala borza. Ko se napoveduje vojska, državni fondi navadno padajo, v Rusiji seje zgodilo ravno nasprotno. 23. apr, so prodajali storubljene lože vnotranjega posojila po 167 rubljev; 24. aprila pa, ko je telegraf prinesel na borzo sporočilo, da se vo j s k a zaČen j a, poskočili so loži na 174 rubljev; danes, na tretji dan vojske, se plačujejo na Moskovski borzi že po 178 rubljev. Klnšinjov 12/24. apr. — v rj. — Svet ni skoro vedel za Kisinjov, to mnogoljudno stolico Besarabije, ki je še le leta 1812. iz rok Turških prišla v roke Ruske, dokler ni bil imenovan kot glavni tabor Ruske vojske z načelnikom Nikolajem Nikolajevičem h koncu proš-lega leta. Slavjanska povestnica bode z zlatimi črkami hranila v svojih listinah Kisinjov in pa 24. aprila !• 1877. 80 milijonov Slovanov vtisne si globoko v src6 in spomin oni dan, ko je tlačeni slovanski narod objavil vsemu svetu, da ne dopušča igrati se s sorodnimi brati, niti Azijatskim prebivalcem niti naobraženi Evropi. Ruski car je plakal, ko se je čital manifest o vojni; roke njegove so se tresle, ko je brisal z oči si solze: Z mirnim preobraževanjem svojega carstva uvel je svoj narod v kolo Evropskih narodov: stri je okove 20 milijonom „kr6postnih" ljudi (prikrepljenih k zemlji), poklonil je z novo ustavo o učnih zadevah trdno podlago naučnemu izobrazovanju v svoji državi, podaril je sanooupravo mestom, katera so potem začela brzo cvesti; nad njim razpeli so mrežo železnih cest po vsem obljudenem svetu Ruskega carstva, odprli nove pote obrtniji in tr-govstvu, pod njegovim žezlom postala je naša Ruska država mogočna. Po poti, na kateri je pokazal in vodil svoj narod car doslej , želel je peljati ga tudi dalje. Zdajci je uho Ruskega naroda zadei glas bratov, da se prava človeška teptajo z nogami, in da sovražnik Slovane hoče prestvariti v nemo živino. Čast Ruskega imena je zahtevala potegniti se za zatirance. Silna borba se je vzbudila v srcu vladarja, ki je hotel posvetiti vse svoje dni prosveti svojega naroda in razvitju materi-jalnih in umstvenih njegovih moči, ko je videl, da je treba za nekaj časa pretrgati mirno razvitje, prijeti za orožje in ohraniti čast in dobro ime svojega ndroda, da je treba biti ščit in podpora stiskanib bratov. Spomin na kri, drago žrtev, katera bo tekla za njih rešene, da se odkupijo od robstva Balkanci, je tako silno zadela srce vladarja, da so se mu vtrenile po licu solze, ko je oklical vojno. Mi Rusi nikoli ne zabimo teh solz, katere padajo na tehtnico usode slovanskih narodov z neznansko močjo, in katere ostanejo z imenom Aleksandra Nikolaj eviča kot žive priče njegove nrave v zgodovini velikih Ruskih vladarjev. Ne morem vam z besedo opisati navdušenja , katero je vzbudil glas vladarja v srcih tu pričujočega naroda. — V pondeliek dopoldne se je peljal car naravnost ne granico v Un-geni, kjer je pregledal vojsko, razpostavljeno ob Saški granici. Že pozno zvečer okoli IIV2 se je vrnil v Ki-Binj6v, kjer so začeli razsvitljati mesto in ulice okoli 97^; že pred tem je bilo mesto z zastavami praznično olepšano po mestjanih in mestnem zastopu. Koliko jih je bilo, morete soditi iz tega, da je bilo razprodano samega blagd za zastave za 3000 in več zlatov. Transparenti 80 bili vsi po enem snovu. Ruski orel in besede: „Bože carja hrani". Sam car se je pripeljal v mesto s postaje železničine brez vsakega šuma na Ruski trojki (ni enega strela nisem slisaj do tega časa); pred trojko in za njo je jahalo po 50 Crnomorskjh ko-zakov, skoraj popolnem tako opravljenih, kakor Crkesi. Navdušenje naroda je bilo splošno. Včeraj smo vsi pri Čakovali kaj posebnega. Ob deveti uri je šel po Ruski navadi car v sobor (stolno cerkev) prosit Boga za srečno zmago. Po kratki molitvi in govoru škofovem, katerega vam prilagam,*) je vročil veliki knez Nikolaj arhije-reju (škofu) list, obsezajoč odgovor južnih slovanskih narodov na manifest. Po molitvi se je peljal car na vrh nevisokega hriba, ki se prostira proti severovzhodu od mesta za dolino, po kateri teče reka BjE — na „Riška-novko", kjer je stala edna divizija vojske, okoli 26.000 mož pešcev, konjikov in topničarjev. Po pregledu je bila molitev, po molitvi je čital pod milim nebom v sredi vojakov in v pričo tisoč in tisoč osob naroda škof manifest, govoril je zopet nekoliko besed, pri katerih se je car zjokal kakor tudi sam škof in brat vladarjev ter generali in vsi pričujoči. Kakor je vladala prej tišina, da se ni culo znamenje življenja, tako je zdaj glušel okolico grom razlegajočih se „urd!'*, ko so se končali govori. Vojništvo je potem defiliralo pred čarom in „urd"-klici niso umolknili, dokler so vojaki marširali v mesto in na odločena mesta. Telegraf je začel svoje delo, in vojska začela se je pomikati na svoj posel. Dež lije, potje so taki, da človek misli, da ni moči iti *) Citatelji naši ta ogovor nahajajo na drugi strani današnjega lista. Vred. po njih, a vendar vse korači naprej, prepevajo pesem za pesmijo; vse hrepeni osvoboditi brate Slovane, brate kristijane. Strežnik mojega oficirja , lep človek , ki je zapustil ženo v daljni Kostromi, je rekel: pri besedah vladarjevih smo kar gledali, kje je Turek; kar planiti smo hoteli na neprijatelja; ne daj Bog biti mu blizo!" ,,Ali si pisal ženi?'*" „Kaj jej bom pisaril; danes je že tako izvedela, da se je začela vojska, jutri se zjoče, če pomisli, da so me že ubili; ako jej bodem pisal, znd, da še živim, in ako me potem ubijo, bode zopet jokala; čemu jej tedaj dvakrat jokati in spravljati na noge vse selo! Zdaj so moje misli Turki, a ne žena" — in zopet so se mu vtrnile solze. Dovolj za danes. Bog jih nam pripelji nazaj vse , vse sinove širje naše svete Rusije — ako pa padejo na stotine in tisoče — daj Bog, da ne bi se hrabri pitomci tihega Dona *) in matere Volge , step pourdlskih in hladnega Arhangela zastonj borili, ampak da bi iz njih krvi procvela svoboda teptanim narodom imena slavjanskega! V (iorici 5. maja. — Gvelfe in Gibeline imamo v Gorici! In kaj je naše dobre meščane razdvojilo? Neka grda, smrdljiva reč, o kateri pa naš marljivi kmet pravi, da je zlat6. Pisal sem že parkrat o novem „pneu-matičnem sistemu^', po katerem se imajo v našem mestu izpraznovati straniščne jame; pisal sem v zadnjem listu, da 1. dan maja bode novi sistem obligatoren za vse hiše; ali ravno sem bil pismo oddal, ko zagledam po oglih oznanilo županovo, da je obligatno vpe-Ijanje pneumatičnega sistema za nedoločen čas odloženo, češ, da mestno-starešinstveni odseki niso še do dobrega pretresli rekurza, ki so ga pretekli mesec vložili mnogi hišni gospodarji proti posilni vpeljavi iz-praznovanja stranišč po novem načinu. Imelo se je to pričeti že 16. aprila, bilo je potlej odloženo do 1. maja in zdaj spet do? — O pneumatičnem sistemu samem govor6 današnje ,,Novice** na drugem mestu; tii naj le to povem, da — če se ne motim — tiči za tem grmom še drug zajec. Menim, da so nasprotniki nove naredbe in dotičnega društva tudi nasprotniki mestnega starešinstva (gg. Iv. Covacig indr. E d. Seitz, prevzemnika pneumatičnega izpraznovanja stranišč, sta uda mestnega starešinstva!). Bodi temu, kakor koli, gotovo je to, da mora biti rekurz s tehtnimi razlogi podprt, ker je g. župan izvršitev svojih 1. marca priobčenih zapovedi in pravil (v omenjeni zadevi) že dvakrat ustavil. Nadejamo se pa, da ne bode tekla kri med nami. — Učiteljskih preskusenj se udeležuje te dni 9 gospodov (učiteljica se ni oglasila nobena). Eden ponavlja pre-skušnjo za meščanske šole, eden se je dal preskušati le iz enega predmeta za meščanske šole, druzih 7 (3 Slovenci , 3 Lahi in 1 Nemec) opravlja preskušnjo za ljudske šole. Med poslednjimi učitelji je eden (iz Istre) 62 let star. Marsikaj čudnega nam je prinesla nova šolska doba, res! Iz Nabrežlne. — ,,Slavec*^ bode pri nas pel v četrtek 10. maja t. 1. pri slovesni sv. maši ob 10. uri zjutraj in pri koncertu ob 5. uri popoldne, kateremu je sledeči program: 1. „Slavčev^^ spev; uglasbil Avgust Leban ; 2. ,,Pri zibelki'^; uglasbil Kam. Mašek; 3. „Bodi zdrava", uglasbil dr. Ipavec; 4. „Strunam*^, uglasbil D/ Jenko; 5. „Jadransko morje", uglasbil Ant. Hajdrih; 6. ,,Putnik'% uglasbil V. Lisinski; 7. „Ko zvezd itd.; uglasbil Fr. Schubert; 8. „V sladkih sanjah"; uglasbil Ant. Hajdrih; 9. „Nočni stražarji; uglasbil Iv. pl. Zaje. — Med koncertom bode tombola. *) Vsakemu Donskemu kozaku visi na prsih na traku peščica zemlje, vzete od doma z bregov Dona in všite v tkanje da bi mu lažje bilo spati na rodni zemlji smrtni sda, ako \ež6 na tujem v mogili. 150 Iz Bistrice na Notranjskem 6. Slovenec" Matija Ličan je 3. dne t. m. po kratki bolezni, previden s sv. sakramenti, v 93. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Vsak, kdor ga je kedaj videl, je spoštoval poštenega starČeka, dobrega kristi-jana in do zadnjega izdiha iskrenega domoljuba. Upamo, da bo kdo v ,,Novicah" njegovo blaj^o življenje bolj obširno opisal. Sivi starček je se par dni pred smrtjo „Novice" z veseljem prebiral. Naj v miru počiva! Iz Bleda na Gorenskem. - 1. dne maja se je tukaj C. k. brzojavna (telegrafna) poletna postaja odprla. Iz Kranja 4. maja. — Pretekli četrtek je pod Šmar-jetno gor6 pogorela kajža z vsem, kar je okoli nje bilo. Zažgal jo je nek potepuh iz Križev poleg Tržiča iz hudobije, maščevaje se za to, daje prejšnje dni ondi beračil, pa nič dobil. Omenimo pa ta požar posebno zato, ker v prvem hipu je 3um letel na šolsko mladino, ki iz Kranja rada pod Smarjetno goro zahaja in ondi v navadni srboritoati marsikaj uganja, kar je misel izbudilo, da je po njej ogenj nastal. Naj bi ta dogodba bila našim dijakom opomin, da se ogibljejo vsega, kar jim po nedolžnem uiegne hudo natolcevanje na glavo nakopati. Iz Loke Y polil, okraji Kamniškem. — Pri novi vo- litvi županstva 15. dne sušca so bili Josip S to p ar, posestnik iz Loke, za župana, Franjo Testen, posestnik iz Loke, in Valentin Tavčar, posestnik iz Loke, za svetovalca izvoljeni. Iz Jarš 6. sušca. — Pri današnji novi volitvi županstva so bili izvoljeni: Matija Slabič, posestnik iz Spodnjih Jarš, za župana, Jernej Cedivnik iz Srednjih Jarš, in Janez Janežič iz Spodnjih Jarš pa za svetovalca. Iz Spodnje Šiške. — 5. sušca smo imeli novo volitev župana, pri kateri je bil goBp. Janez Plaveč, trgovec in posestnik iz Spodnje Šiške za župana izvoljen. Iz Ljubljane. {Odbor družbe kmetijske) je v seji, v kateri sta pričujoča bila tudi goap. zastopnika c. k. deželne vlade in deželnega odbora, obravnaval nasvete, ki se po ukazu od 2L marca t. 1, imajo predložiti si. ministerstvu kmetijstva o sledečih državnih podporah za letošnje leto, namreč: 1) kako se ima porabiti onih 1000 goid., ki jih je ministerstvo odločilo za premije goveji živkoi v razstavi Novomeški oktobra meseca, ~ 2) kako porabiti 1200 gold. za kali (vodnjake), — 3) kako 400 gold. za posp^h mlekarstva in sirar-stva namenjenih, — 4) kako za povzdigo reje ovdc in čebeloreje odločenih 400 gold., — 6) kako 400 gold. za sadjerejo namenjenih. Konečno je bilo sklenjeno, prositi za izplačo 600 gold., ki jih si. ministerstvo za popotni nauk v kmetijstvu za letošnje leto obljubilo. — Pretekli teden se je gosp. Seunig podal na Stajarsko, gosp. Schollmayr pa na Koroško, da nakupita po naročilu družbe kmetijske plemenske goveje živine, katera se bode, kakor razglas v današnjem listu kaže, po dražbi prodajala v Kranji in v Ljubljani. Kdor želi zboljšati goveje pleme, naj pride na oklicano dražbo. — V seji 5. maja je deželni odbor službo asistenta in sekundarija na porodnišnem oddelku bolnišnice podelil doktorandu Matij u Zidar i ču. — {Veliki sejm), ki se je v pondeljek začel, je bil po majhni kupčiji prav majhen sejmiček ; ljudje nimajo denarja, s čem da bi kaj kupili. Živinski sejm je bil poln , konj je bilo 512 , pa tudi goveje živine veliko, kupčije pa malo in to tem manj , ker je cena bila visoka; neki posestnik izpod Skandra je imel par pitanih volov, za katere je brez vse ,,glihenge** zahteval 500 gl. — {Katoliška družba rokodelskih pomočnikov) je obhajala 22. aprila, kot v praznik varstva sv. Jožefa, 22. leto svojega obstanka. Ob 7. uri bila je v nunski cerkvi sv. maša, katero je služil moos. L, Jeran, in pri kateri 80 prav spodbudno peli vrli pomočniki. Ob enajstih bil je občni zbor v družbini sobi, in udeležilo se ga je mnogo gg, pokroviteljev in družabnikov. Za blagor društva nevtrudljivo delavui družbini vodja gosp. J. Gnjezda je poročal o sedanjem stanu tega jako koristnega zavoda in v daljšem govoru razpravljal, da je družba tudi v preteklem letu zvesta bila svojemu načelu, ki se glasi: ,,Vera in čednost, — delavnost in marljivost, — sloga in ljubezen, — veselje in šala*^ Udov šteje družba 50; potrosila je za družbine potrebe 254 gold. in ostalo je še gotovine 64 gold. Matica njena znaša 450 gold. v državnih obligacijah in 910 gold. pri „podporni blagajnici'' naloženih. Iz blagajnice za bolne ude, katera premore zdaj 267 gold., bilo je podpiranih 8 pomočnikov z 41 gold. 80 kr. Za prenočišče popotnim družabnikom drugih mest potrosilo seje 12 gld. — Učili so letos gg.: J. Flis, špiritval, popularno fiziko, A. Dolinar, prefekt v Alojznici, zemljepisje in občno zgodovino; J. Cermak, inženir, risanje; bivši ravnatelj realke Bichler petje, vodja sam pa veronauk in lepopisje. Tudi 60—70 rokodelskih učencev poduče-valo se je v primernih jim predmetih po gg. Flisu, P. Angeliku in vodji. Čedalje bolj se moremo prepričati, da je katol. družba rokod. pomočnikov rokodelcem posebno dandanes, ko ves svet ugiba, kako bi se razvozljalo socijalno vprašanje, ne samo koristna, temuč rekli bi, živo potrebna. Po njej dobivajo materijalue pomoči v sili, se izobražujejo v marsikakem obziru za svoj stan, pa tudi najdejo v njej pošteao zabavo. Zato pa tudi zopet izrečemo svojo željo, naj bi radi pristopali rokodelci k tej družbi, v kateri najdejo veliko dobrega; prijatelji rokodelcev pa naj bi jo duševno in materijalno zmiraj bolj podpirali v prid ,,poštenemu rokodelstvu, katero naj Bog blagoslovi !^* — {Iz poročila denarne obrtnijske pomoČne družbe za leto 1S76) je razvidno, da je družba konec lanskega leta štela 348 udov, ki so vložili 63.500 gold. 65 kr. Promet tega leta kaže 367.427 gold., stan reservnega zaklada pa 12.947 gold. 74 kr. ter da se je ta zaklad lansko leto pomnožil za 558 gold. 82 kr. Ta izkaz veselo izpričuje, da ta družba, ki je že mnogo let z manjšimi posojili obrtnikom pomočnica in stoji pod vodstvom narodnih mož gospodov: Horaka, Pakiča, Draš-lerja itd., je brez V3e škode prestala glasovitCidenarne polome ,,krahe'S ki so poslednja tri leta omajali mar-sikak denarni zavod. — {Odbor ^ ki upravlja mestno kosamo v Trnovem) in kateremu vodja je gosp. Jan. Horak in njega namestnik goap. Mih. Pakič, je razglasil račun lanskega leta, iz katerega je razvidno, da je premoženje tega zavoda znašalo koncem leta 1837 gold, 61 kr. , imenik pa je kazal 214 hišnih gospodarjev , ki so soposestniki tega jako koristnega meščanskega zavoda. — {Odsek za izdavanje knjig ,^Matice slovenske^^) imel je 2. t. m. sejo, in med drugimi tudi ukrenil te-le bolj važne reči: i) „Matica Slovenska^^ bode^ za p o-skušnjo dala na svitlo list pod imenom ,jCasopi8 Matice Slovenske'*. V ta namen razpisala bode vabilo na naročbo in poziv slovenskim pisateljem , da bi ji poslali za ta list primernih člankov. 2) Prestava : „Po to vanj e o k o lu s veta v 80 dne h** se je sprejela s tem, da se sem ter tje kaj popravi. 3) „Zgodo-vina avstrijskoogerske monarhije za srednje šole in učiteljska izobraževališča" se popravljena v drugič natiskuje, in bode kmalu gotova. 4) A t lan t a 5. snopič (zadnji) to je: S vaj ca, Španija in Nizozem- 151 sko se že pri Koke-u na Dunaji v kamen reže, in bode v pravem času gotov. 5) Življenje dr. Etb. Goste (ki ga spisuje prof. Vilj. Urbas) bode konec julija t. 1. dodelano, in pride s podobo dr. Goste na svitlo. 6) Nekateri rokopisi so se dali odseku za izdavanje knjig v pregled in v poročanje v prihodnji seji. 7) Vrednistvo „Mat. .le topisa^^ je naznanilo prejetih več rokopisov. 8) Pol z geografičnimi imeni dobila je Matica do sedaj že 312, ki jih bode rabila za razne znanstvene namene. — {Pohirki iz časnikov,) V enem svojih zadnjih listov je tukajšnji „Tagblatt" se razsrdil nad tem , kar 80 ,,Novice'* unidan šaljivega pisale o deželnih uradnikih, ki so na kolena padli pred vitezom Vesteneckom, ki ga je „Breneelj" že leta 1875. v mnozih slikah ilustriral. Naj „Tagblatt" nikakor ne misli, da je s svo jimi lažmi in psovkami opral škandal „in der Burg*', vsaj vendar vsak v6, da „Turški list'* mora zagovarjati Bofte svoje. „Novicam'* je „Tagblattova'' ekspektora-cija le dejansk dokaz, da so njemu in njegovim varovancem hudo za kožo segle. 152