NaroCnlna mesečno 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica i Novo me«to.


Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	=
Izhaja viak dan ijutra) razen poneddPia in dneva po praznika.
Uredništvo In apravai Kopitar|«va 6, L|obl|ana. : Redazione, Ammlniitrazionai Kopitarjeva 6, Lubiana. Telelon 4001—4005.
Abbonamenti: Mese
15 Lire; Estero, meta 20 Lir«, bduuoDe domenica, anno 34 Lir«, Estero 50 Lire. C C Pj Lubian« 10.650 per gli abbo-namentu 10.349 per la insertioni.
F i I i a I e t v Novo metlo,
Concessionaria esclusiva per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo št. 641
Sovražni motorizirani oddelki odbiti v južni Libiji
0b obalah Združenih držav so italijanske podmornice potopile 27.224 ton sovražnega ladjevja
Boji na Javi se nadaljujejo
Bandoeng bombardiran — Zveza med Batavijo in Bandoengom pretrgana - Nova japonska ofenziva v Birmaniji
Bangkok, 4. marca. AS. Japonci so pretrgali zvezo med dvema oddelkoma nizozemskih sil, ki se borijo na otoku Javi s tem, da so uničili železniško zvezo med Batavijo in Bandoengom.
Tokio, 4. marca. AS. Izvedelo se je, da je japonsko letalstvo napadlo in silovito bombardi-„ . _ . . ,.,	ralo Bandoeng navzlic odporu krajevnega nizo-
C. lavni Stan italijanskih Oboroženih Sil zemskega letalstva.
objavlja
Proti nasprotnim motoriziranim oddelkom, ki so vdrli v južno Libijo so naši saharski oddelki izvedli takojšnji protinapad, jih prisilili k umiku in jim zadali izgube. Letalstvo, ki je navzlic slabim vremenskim razmeram odločno poseglo v boj, je zasledovalo in razpršilo sovražna jedra.
Skupine italijansko - nemških letal so izvedle rušilne polete na področju T o h r u-k a: v bojih so bili sestreljeni trije »Curtissic. Otrto sovražno letalo je sestrelila protiletalska obramba na nekem našem saharskem oporišču.
Malta je bila večkrat napadena; v pristanišču L ia Vale t ta so nemška letala zadela ono križarko, kjer jo nastal velik ogenj.
Angleška letala so bombardirala Beti-Razi ; škoda je neznatna; trije domačini so bili ranjeni.
Pri letalskem napadu na Palermo, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, znaša število mrtvih med rivilnim prebivalstvom 6 in število ranjenih 08, ki so skoraj vsi lažje ranjeni.
Naše podmornice, ki delujejo ob o b n-1 a h Združenih držav, so potopile za 27.221 ton sovražnega ladjevja.
Nekje na bojišču, 4. marca. AS. Stefanijev dopisnik je bil sprejet pri kapitanu Mariniju, ki mu
!e popisal dogodivščine svojega torpednega letala, ;i je zadelo sovražno križarko in nato v plamenih padlo v morje. Kapitan Marini je spustil torpedo lia sovražno križarko, ki ie bila zadeta šc od drugega torpeda z nekega letala iz Marinijeve skupine. Kmalu nato 6ta ga napadla dva »Huricanea«
Bangkok, 4. marca. AS Ker je prestolnica holandske Indije Batavija zelo izpostavljenTi napadom, je vlacia prenesla svoj sedež v Bandoeng, kamor se je pred časom preselilo tudi žc vrhovno poveljstvo.
Bern, 4. marca. AS. Poročila angleškega vira iz Rangoona naznanjajo, da so Japonci začeli novo ofenzivo proti Birmaniji blizu mesta Tungoe, ki leži 160 km od izliva reke Sittang.
Stockholm, 4. marca. AS. Londonski listi se v glavnem bavijo z indijskim vprašanjem. Kakor piše dopisnik lista »Allehanda« iz Londona, so v Angliji že naredili križ čez Rangoon in so prav tako izgubili upanje, da bi se mogla spričo zadnjih japonskih uspešnih izkrcanj Java še držati. Angleški
dala odlok za ustanovitev posebnih bataljonov, sestavljenih iz Maorov, za narodno obrambo.
Bangkok, 4. marca. AS. Izvedelo se je, da se jo Čangkajšek zopet vrnil na Kitajsko v Čungking.
Tokio, 4. marca. AS Japonsko vrhovno povel]-stvo poroča, da so bile v pomorski bitki za Javo potopljene naslednje križarke: ameriška »llouston« (9000 ton), angleška »Excler< (10.000 ton), avstralski križarki »Perth« (0800 ton) in >!lodarp< (0900 ton) ter lahki holandski križarki »De Ouy-ter« in »Java« (fioOO ton). Poročilo dodaja, da je križarkrf, o kateri so poprej sporočili, da je »llouston« v resnici križarka »Avgusta« (9000 ton). Japonci pa so v tej bitki izgubili eno pobiralko min, ki se je potopila, en rušilec pa je bil lahno poškodovan.
Tokio, 4. marca. AS Razen križark, katerih imena so bila že sporočena, je nasprotnik, kakor poroča japonsko vrhovno poveljstvo, izgubil v pomorski bitki za Javo še sedem podmornic. šest rušilccv, eno lopničarko in pobiralca min. ki so bili vsi potopljeni, dva rušilen pa sla bila poškodovana. Po nadaljnih ugotovitvah
vojaški krogi se boje, da bi Japonci iz Rangoona ! in po včerajšnjih poročilih sta se potopili še napadli Indijo. V Londonu smatrajo, da je v po- t dve od ostalih križark, ki so bile hudo poško-sebni nevarnosti otočje Andamani in Ceylon. I dovane.
Rim, 4. marca. AS. Uradna agencija iz Wel- I Buenos Aires, 4. marca. AS Ameriško morna-lingtona poroča, da je vlada Nove Zelandije iz- I riško ministrstvo poroča, da so japonske vojne lad-
je bombardirale nekaj pristanišč na Filipinih in da so se japonski oddelki izkrcali s štirih parni, kov, ki jih je spremljala križarka na jugozahod, nem koncu filipinskega otoka Mindanao,
Bangkok, 4. marca. AS Birmanski radio poroča. da so japonske oblasti zapovedale. na i so izselijo vsi Indijci iz mesta Cllintagonca. kamor so se bili zatekli iz Birme. Ta ukrep naj bi bil izdan, da se preprečijo med temi Indijci morebitni neredi, če bi Japonci napadli meslo.
Nizozemski vojni minister o vojni na Tihem morju
Buenos Aires, 4. marca. AS. Ameriški listi prinašajo razgovor s holandskim zunanjim ministrom Van Kleffensom, ki je dejal:
»Zavezniške države bodo vojno izgubile, če se bodo dogodki na lihem morju razvijali tako kakor zdaj. Izgubljeno ozemlje bo težko spet osvojili, če se bo sovražnik močno vgne-zdil v zasedenih [tofitojnnkah, in bo treba žrtvovati veliko življenj, da ga l>onio spet zasedli. Ne smemo sovražnikove moči podcenjevati. Ugotoviti moramo neprijetno re«nieo do smo se vsi navadili soditi stvari z najzložncj-šega sodišča.«
ssnrti Vojvode lista
Rim, 4. marca. AS. Kraljevska Visokost vojvoda Aosta je umrl v Nairobiju v vojnem ujetništvu v torek, 3: marca in sicer po kratki, hudi bolezni.
Princ Amedeo Umberto lzabela Luigi Filippo Maria Giuseppe Giovanni vojvoda Aosta se je rodil v Turinu dne 21. oktobra 1898 očetu Ema-nuelu Filibertu in materi Heleni Francoski. Ko je bil 14 let star, je vstopil v vojaški kolegij Nunzia-tella in sicer je dve leti nato zahteval, da bi smel odpotovati na bojišče.
Junija leta 1915 je vstopil v vojsko kot prostovoljec in sicer v konjeniško baterijo na Carsu. Dne 7. maja 1916 je bil povišan za podporočnika. Vojskoval se je na Carsu, ob Izonzi, Val D'Astico,
...................____________ ____________ pri Cengiu in se je zlasti odlikoval zaradi svojega
Jesno" krilo" nj e go v e g a* 1 e t a 1 a ~ j e ~ b i 1 o zadeto in na B junaštva in požrtvovalnosti m si je dosegel po-letalu je nastal požar. En letalec je odprl vrata g višanje v kapitana zaradi zaslug na bojišču. Z ia skočil v morje. Edino niega pogrešajo. Kapitan g odličnim nastopom na Monte Seiguzi si je pridobil Marini je obvladal letalo in pristal. V vodi se je ■ odlikovanje bronaste kolajne in je bil odlikovan v J>ožar zadušil. Angleška letala, ki bi lahko rešila I juniju 1917 s srebrno kolajno, ker je pri Hormadi osadko, so se oddaljila. Brodolomci so bili v tem I kot poveljnik baterije prostovoljno izvedel nevarne
očiti. Toda na- I in težke naloge. V bitki Vittorio Vcneto je z
hujšem položaju, ker se je začelo nočiti enkrat so zaslišali značilno brnenje Dieselovega tnotorja. Takoj so vedeli, da je to podmornica, ne pa čigava je. Posadka se je rešila v majhen gumijast čoln, ki se mu je kmalu približala podmornica in iz nje so se zaslišale nemške besede, ki so povzročile veliko veselje med brodolomci. Nemški tovariši so vse spravili v svojo podmornico in jih rešili.
Poveljnik oklepne divizije »Arietc« odlikovan
Rim, 4. marca. AS General Baldassare, prvi vojni poveljnik oklepne divizije »Ariete«, s katero je sodeloval pri prvi zopetni zasedbi Cirenajke spomladi 1941 pod poveljstvom ce-tierala Rommela. je dobil odlikovanje sajovske-
ta vojaškega reda. Na predlog generala Rom-lela je general Baldassare dobil že nemško Odlikovanje železnega križa.
drznim izvidniškim dejanjem pospešil napredovanje svojega armadnega zbora.
Ko je bil sklenjen mir, je sledil v letu 1919 svojemu velikemu stricu vojvodi Abruzzov v Somalijo. Ko je končal izpopolnitveni tečaj na vojaški akademiji v Torinu, je izvedel dolgo potovanje v belgijski Kongo, potoval je ob tajinstveni airiJki reki in je prepotoval pokrajino ob ekvatorskih jezerih. Ko je bil povišan v majorja, je dobil poveljstvo maharističnega oddelka na sprednjih točkah Tripolitanije. V oktobru 1925 je obiskoval vojno šolo v Torinu. V letu 1926 je sprejel iz rok ministra za letalstvo izpričevalo pilota. Ko je bil leta 1927 v Milanu deseti zemljepisni kongresne imel na kongresu zelo ugodno sprejeto poročilo o svojih afriških potovanjih. Dne 5. novembra istega leta je poročil princeso Ano Heleno Mario Bor-bonsko in Orleansko, hčerko vojvode Guize in je imel dve hčerki: princeso Margerito in princeso Mario Kristino. S kolonialno vojsko se je udeležil važnih vojnih dejanj, ki so se zadnja opravljala v
Italijanska in japonska sodba o spremembi vrhovnega poveljstva v Nizozemski Indiji
Rim, 4. marca. AS. »Popolo di Roma« piše o
Seneralu Wavellu, ki je zapustil Nizozemsko In-ijo. Japonska grožnja, ki se iz Birme že usmerja tia bogato Indijo, postaja vedno bolj nevarna za Knglijo. Na drugi strani pa tudi notranji položaj v Indiji za Angleže ni nič kaj zadovoljiv.
Agencija Reuter izrecno priznava, da je položaj kritičen. Anglija, ki so jo prepodili iz Tihega tnorja, išče zavetja v Indiji, toda ni gotovo, da bi fe lahko tamkaj izvlekla iz cele vrste porazov. Verjetno je nasprotno, da bo Indija grob imperija, fclonečega na zasužnjevanju in trgovskem izkoriščanju.
Tokio, 4. marca. AS. O spremembi vrhovnega poveljstva v Nizozemski Indiji so tukajšnji vojaški Strogi mnenja, da je Wavell zapustil svoje mesto vrhovnega poveljnika združenih zavezniških sil v vzhodni Aziji in ga prepustil nekomu nizozemskemu generalu, ker sovražniki sil trojne zveze nimajo več upanja v uspešno obrambo Nizozemske Indije. Gre torej za tragično, tiho priznanje angleškega generala, ki je moral žalostno priznati, da ni bil kos svoji nalogi. Nizozemci so prepuščeni lastni Usodi potem, ko so jih Angleži in Amerikanci z golimi obljubami potegnili v vojno na Tihem morju. Kar se tiče angleških in amerikanskih obljub za pomoč, se japonski krogi sprašujejo, kako so lahko poslali jx>moč garnizijam na Wakeu, v Hongkongu in Singapurju kakor tudi v Manillo, ki so jo vsem prav tako obljubili.
Rim, 4. marca. AS. Znani govornik londonskega radia Frazer, je včeraj razpravljal o pomenu in o fKJsledicnh zamenjave vrhovnega |Ki-veljstvo v holandski Indiji ter med drugim dejal: Vrhovno poveljstvo generala Wavella nad združenimi vojnimi silami je trajalo natančno dva meseca. Opustitev tega poveljstva
potrjuje odločne sovražnikove uspehe. AVavell je prevzel poveljstvo v kočljivem razdobju in ga zapušča tudi v neugodnem trenutku. Indija je ogrožena bolj kakor kdaj koli, Jajjonoi so vrlrli še globlje v Birmo in pot^ na Kitajsko je zaprta. V Birmi so Angleži in Kitajci zaman skušali vzdržati stik s sovražnikom, preskrbo-valne poti za Ameriknnce pa «o ogrožene. Japonci so že prekoračili reko Zitang pri izlivu in birmansko cesta je docela zaprta. Treba je domnevati, da so zavezniške sile imele v Birmi znatne izgube. Če bi padel Rangoon, ne bi Angležem ostala za umik druga ipot, kakor tista čez Mandalay.
Velik požar v Barceloni
Madrid, 4. marca. AS. V barcelonskem pristanišču je izbruhnil velikanski ipožar, ki je navzlic plemenitim naporom gasilcev povzročil ogromno škodo. Požar je poj>olnoma razdejal skladišče, kjer je bilo spravljenih za milijon pezet živil.
Libiji za zavzetze notranjosti. Na čelu maharistič-ne kolone v letu 1928 je uničil velike skupine upornikov v Sirti in v Fczanu. Pri Bir Tegrilu je njegovo junaštvo in pobuda doprinesla, da je bila dosežena bleščeča zmaga.
Januarja leta 1931 je sodeloval pri zasedbi Cufre in sicer prostovoljno kot letalec in si je pridobil srebrno kolajno letalstva. Kot polkovnik je poveljeval 23. topniškemu polku Campagne, ki ga je zapustil 7. maja 1932, ko je bil premeščen k letalstvu in sicer s činom polkovnika »in spe« ter je bil imenovan za poveljnika 21. izvidniškega od-ditaa. Dne 1. maja 1934 je prešel v poveljstvo 4. oddelka lovskih letal. V lebruarju 1934 je bil povišan za brigadnega generala pri letalstvu in je bil imenovan za poveljnika 3. letalske brigade s sedežem v Goriziji. Ko je umrl njegov oče, je postal v imislu Kraljevih pisem z dne 11. decembra 1886 vojvoda Puglie, vojvoda Aosta. Dne 19. lebruarja 1936 je bil povišan za divizijskega letalskega generala in je bil imenovan za poveljnika 1. letalske divizije v Akvili in v Goriziji. Istega leta mu je bila podeljena srebrna kolajna za junaštvo, ker je iz plamenov gorečega letala rešil letalca.
Dne 10; septembra 1937 je predložil Duceju prvo knjigo zbirke »Italijanska Sahara«, ki je z dokazi razlagala uspehe metodičnega raziskovanja Fezzana v Zelenici Gat. To delo jc opravljalo sedem raziskovalnih skupin in je to delo organizirala zemljepisna družba pod njegovim visokim vodstvom.
Dne 20. novembra Istega leta je Kralj in Cesar na predlog Predsednika vlade imenoval vojvodo za Podkralja Etiopije. Dne 10. februarja 1940 je bil določen in dne 17. februarja 1941 imenovan za letalskega armadnega generala. Dne 11. februarja 1941 mu je bila podeljena vojaška kolajna dolgih letalskih prog. Ko je leta 1940 izbruhnila vojna, jc prevzel vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami v Etiopiji in je med hudim bojem proti sovražnikovi premoči v sredstvih in v moštvu podal vzgled vrednega junaštva, ki je v skladu s slavnimi tradicijami njegove hiše. Njegovo junaštvo je bleščalo pri obrambi Amba Alagija, ko je to popisal v epični poslanici Duccju dne 19. maja 1941-XIX: »Ker je nemogoče oskrbovati in zdraviti številne ujetnike in ker se stalno slabša položaj in bi odpor z najhujšimi izgubami lahko trajal samo še malo časa, sem bil prisiljen, da sporočim sovražniku častno predajo. Moja zahteva je bila
sprejeta. V tej žalostni uri mi je v oporo gotovost, da sem storil, kar je bilo v človeškem oziru mogoče. Zapuščam poveljstvo in se Vam Duce, ki ste mi v enem letu hudega boja vedno nudili pomoč Vašega soglasja in Vašega zaupanja, zahvaljujem. Vojna ni končana; v te dežele, ki so bile še enkrat napojene z italijansko krvjo za večjo veličino naše domovine, se bomo kmalu vrnili. — Amedeo di Savoia.«
Odgovor Ducja poveljniku, ki je hotel slediti usodi svojih, čet izraža vso hvaležno občudovanje Italije: »Da, Visokost, Vi in Vaši vojaki ste sc junaško borili in vztrajali nad meje človeških zmožnosti. Italijanski narod Vam je sledil, Vas. občuduje in deli Vašo trdno vero v bodočnost. Mussolinr.«
Tolmnč italijanskega ljudstva jc bil tudi Nj. Vel. Kralj iu G"snr z naslednjim brzoja-vom: »Kraljevski Visokosti vojvodi Aosta: Z živo naklonjenostjo in s ponosom občudovanja sem zasledoval Tvoje poveljništvo in vojaško delo. Podelil sem Ti zlato kolajno za vojnške zasluge, želeč v Tebi odlikovati tudi tiste, ki so, bor-č se no Tvojih navodilih, zaslužni za domovino. Viktor Emanuel.«
V tem je pomen zlate kolajne. Ona nnm na nedvoumen način dokazuje lik vojaka in poveljnika ter ga z bleščečimi črkami učvrščuje v zgodovino: »Vrhovni povljnik Oboroženih Sil v Italijanski Vzhodni Afriki je skozi 11 mesecev najtrših bojev, odtrgan od Matere Domovine, obdan od sovražnika, nadinočnega v orožju in po številu, potrdil že dokazano sposobnost modrega in junaškega poveljnika. Vn-t letalec, neutrudljiv budilelj svojih, jih je vodil povsod, lin zemlji, na morju in v zraku, v zmagovite ofenzive, spretne obrambe in je tako zaposlil v-like nasprotnikove sile. Oblegan in stiskan v Amba Alagiju je na čelu hrabrega krdela vztrajal nad meje človeške zmožnosti v ti-tnnskem naporu, ki ga je občudoval celo sam sovražnik. Zvest nadaljevalec vojnih tradicij Savojskegn rodu in čisti simbol rimsk-- kreposti, Cesarske in Fašistične Italije. Italijanska Vzhodna Afrika, 10. junija 1940-XVII — 18. maja 1941 XVIII.
Vojvodu Aosta, ki se je udeležil z najčistejšo vero dogodkov, ki so privedle Fašizem do oblasti, jc vdno odkrito priznaval svojo privrženost k narodnemu gibanju in njegovemu Vodji, s katerim je bil povezan s čustvi osebnega prijateljstvo. Italijansko ljudstvo, tako v sinjezeleni unifoFmi kakor v črnih srajcah se klanja s ponosnim gnnotjem spominu t^ca velikega simbola slave in zmaga
Krvave sovj etske izgube
Sovražni konjeniški zbor uničen ob Doncu — Nemška letala so bombardirala postojanke ob Sueškem prekopu ter aleksandrijsko pristanišče
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 4. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Sovjetske sile, oblegane v Sebastopolu, so bile pri poskusu predreti nemške postojanke, obkoljene in uničene. Sovražnik je imel velike krvave izgube, 940 ujetnikov, zajetih pa je bilo 16 tan-kot ter mnogo strojnic in metalcev granat. Na bojišču ob Doncu je sovražnik ponovil svoje brezuspešne napade. V protinapadih so gorski lovci, tanki in letalske sile pri vzglednem sodelovanju zbili cn sovražni konjeniški zbor. Naši tanki so vdrli za umikajočim se sovražnikom in mu povzročili težke izgube.
Skrb za šolstvo v novih italijanskih pokrajinah
Rim, 4. marca. AS. Revija »Critica Fascista« piše, da italijanske oblasti navzlic vojni, ki izčrpu-je večino narodnih sil, posvečajo veliko pažnio šolstvu v pokrajinah, ki so pred nedavnim prišle pod Italijo. Tako so v anektiranih pokrajinah v Albaniji, Ljubljanski pokrajini in v Mentonu zgra-
dili nove šole za zagotovitev razvoja šolstva in za dvig kulturne ravni v spoštovanju tradicije in jezikov teh krajev. Fašistični list piše, da gre za poseben rimski stil brez nasilja ali brutalnosti, ki daje živeti drugim, tudi naiskroranejšim kulturam.
Na raznih mestih srednjega in severnega od> seka vzhodnega bojišča so ostali sovražni napadi brez uspeha. Pri nekem krajevnem napadalnem podvzetju je bil sovražnik vržen iz svojih postojank. Flandrijska legija SS je pri tem v srditih bojih zasedla 25 sovražnih bunkerjev.
2. in 3. marca je izgubil nasprotnik na vzhodnem bojišču skupno 75 tankov.
Pri spopadu med nemškimi in angleškimi hitrimi čolni v Rokavskem prelivu je bil poškodovan sovražni hitri čoln z mnogimi zadetki.
V	Severni Afriki so nemška letala v noči na 3. marec napadla naprave na pustinjskem letališču El Kabrid vzhodno od velikega slanega jezera. Nastali so veliki požari in močne eksplozije v hangarjih, bencinskih skladiščih in drugih napravah na letališču. Več sovražnih letal je bilo zbitih na tleh.
V	pretekli noči so bili bombardirani vojaški cilji v aleksandrijskem pristanišču.
Sovražnik je preteklo noč priletel v Nemški zaliv in je izgubil en bombnik.
Nadaljni nočni napadi angleških bombnikov so bili usmerjeni na pariško področje. Francosko civilno prebivalstvo je imelo visoke izgube v mrtvih in ranjenih.
Z vsega sveta
Nemčija
Posebno sodišče v Feldkirchenu je obsodilo na smrt Anno Guttenberger, ker si je prilastila predmete. ki so določeni za bojevnike na vzhodnem l>ojišču.
Perzija
člani rodbin."1 perzijskega vladarja so odpotovali v Kairo. Ta odhod pa ni prostovoljen, ampak ga spravljajo v zvezo s sovražnim obnašanjem sovjetskih oblasti v Perziji. Sovjetski vojaški oddelki v Perziji se v zadnjih tednih ponašajo tako izzivalno in grozeče, da so perzijske oblasti smatrale za potrebno nasvetovati članom šahove družine, da naj odpotujejo v Egipt. Pristojni krogi v Teheranu menijo, da bodo sovjetske oblasti izdale nove ukrepe proti suverenosti in nedotakljivosti perzijske države.
Portugalska
Predsednik portugalske vlade Salazar je v spremstvu višjih častnikov obiskal obrambne naprave ob ustju reke Tajo. Te naprave so v zadnjem času močno okrepili. Pregledal je tudi neko
tovarno za orožje.
Hrvatska
Izšla je prva številka tednika »Spremnost«. Na uvodnem mestu prinaša Poglavnikov članek o značilnosti Bosne.
Švedska
Na Švedskem zelo primanjkuje premoga. Kurivo so začeli nabirati v gozdnatih delih države. Po gozdovih dela zdaj 80.003 delavcev. Na ta način so tudi nekoliko zmanjšali brezposelnost na Švedskem.
Turčija
Požar, ki jc v Carigradu zajel del vseučilišča, j.' imel zelo hude posledice. Dve poslopji velike zgodovinske vrednosti, ki sta bili last Abdula Azi-za, sta popolnoma uničeni. Pogorela je tudi knjižnica, ki je imela mnogo dragocenih rokopisov. Med požarom so sc posebno izkazali dijaki, ki 60 drzno skozi plamene reševali dragocene naprave.
Francija
Požar jc v nedeljo razdejal cerkev v Penchoetu blizu Sainl Nazairea. Po požaru so ugotovili, da so požigalci poprej izropali dragocenosti v cerkvi in svete hostije iz tabernaklja raztresli po tleh. Oltarji v cerkvi so vsi zgoreli. Pariški list »Pariš -Soir« meni, da so požar zanetili španski anarhisti,, ki so že nekaj časa bivali v bližini cerkve. Anarhisti so cerkev najprej izropali, nato pa zažgali.
Avstralija
Zelo velik odmev je Izzvala v Avstraliji novica, da so avstralski vojaki v Palestini s strojnicami napadli angleške vojake, ki so hoteli preprečiti, da bi se avstralski vojaki v Hail> vkrcali ua parnik in odšli v domovino
Predpisi o uporabljanju bakrenih električnih vodnikov in železnega gradiva za električne naprave
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi Člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in
smatrajoč za umestno, da se izdajo ukrepi, ki ki uredili in omejili uporabo električnih vodnikov i/, bakra in njegovih zlitin ter nosilcev in drugih železnih delov za električno naprave,
odreja:
Člen 1. Od dne, ko stopi ta naredba v veljavo,
je pre|H)vcdana uporaba:
a)	prevodnikov iz bakra in njegovih zlitin, golih ali izoliranih, na izolatorjih prostovodov za prenos in razdelitev električne energije kakršne koli napetosti in s kakršnim koli prerezom;
b)	kablov iz bakra in njegovih zlitin, kakor koli izoliranih ali zaščitenih enojnih ali večžiluih, če je prerez enojnega vodnika ali posameznih vodnikov, iz katerih sestoji večžilui vodnik, nad (i mm*;
c)	prevodikov in kablov iz bakra in njegovih zlitin katere koli vrste za notranje instalacije zavodov, delavnic in poslopij javnega ali zasebnega značaja, če je prerez, enojnega prevodnika ali posameznih prevodnikov, iz katerih je sestavljen več-žilni prevodnik, nad Cmni';
d)	upogibnih in izoliranih prevodnikov in kablov iz bakra in njegovih zlitin s prerezom nad Onim3 za vsakršno ral>o, izvzemši tiste, ki se uporabljajo v električnih strojih in aparatih;
e)	golih prevodnikov iz bakra in njegovih zlitin, okroglih ali ploščatih ali profilnih za zvezo v električnih centralah, pomožnih centralah, celicah in ukoriščevalnih napravah vobče, s prerezom nad 6 mm*;
f)	ozemljevalnih plošč in golih prevodnikov iz bakra in njegovih zlitin; prevodnikov iz bakra in njegovih zlitin za strelovode;
g)	prevodnikov iz bakra in njegovih zlitin kakršne koli vrste za napeljavo na že obstoječih drogovih.
Za uporalM) določb tega člena se računa kot prerez, prevodnika prerez bakrenega prevodnika. Ce je več vzporednih prevodnikov ali kablov, se računa kot prerez skupni prerez one lazo ali enega vtHla. Morebitne Žife za poslugo in ničlovodi, ki spadajo k napeljavi ali večžilnemu kablu, se ne ujioštevajo pri določitvi dopustnega prereza.
Člen 2. Prepovedi iz prednjega člena se ne uporabljajo:
na priključne vode in na potrebne nosilne tn obešalne vrvi za električni pogon ter za prevozne in dvigalne stroje;
na zveze med tirnicami; na prevodnike, ki se rabijo v električnih strojih in aparatih;	r, na električne instalacije v vozilih vobče; na gole ali izolirane prevodnike do 6 mm* za lokalne priključke;
na porabnike električne energije, toda priključni vod ne sme biti daljši ko 50 m;
na potrebščine za popravila električnih napeljav in omrežij, obstoječih na dan uveljavitve te naredbe;
na spojke med alnmini|em In bnkrom; na napeljave iz pristojnosti prometnega ministrstva in vojaških oblastev.
Člen 3. Od dne uveljavitve to naredbe dalje jo prepovedana uporaba:
a) železnih ali jeklenih drogov (jamborov, stebrov) vseh vrst za prostovode za prenos in raz-
Angleško letalo, zbito na tla v severni Afriki
Proces v Riomu
Riom, 4. marca. AS. Pri včerajšnji razpravi proti krivcem francoskega zloma je bil zaslišan general Gamelin. Gamelin je prebral samo kratko pismeno izjavo in z njo potrdil, da ne misli prenehati s svojim trmastim molkom. Od tega neupra-vičljivega sklepa ga niso mogla odvrniti niti številna predsednikova prigovarjanja,
V Ameriki že štedijo z obleko
Rim, 4. marca. AS. Po poročilih iz Newyorka bo od 30. marca v vseh ameriških zveznih državah jdpravljena navada imeti dva para hlač k vsaki obleki. Hlače ne bodo smele biti spodaj obrobljene, niti ne bodo smele imeti prevelikega števila žepov trebodo brez telovnikov. Zimski plašči bodo mnogo krajši.
Črna borza v Londonu
Rim, 4. marca. AK. Iz Londona poročajo, da se je doslej moralo zagovarjati pred sodiščem že iO.OOO črnoborzijancev in drugih kontrabantarjev zaradi nedovoljenega trgovanja i živilskimi potrebščinami.
Stotisoč japonskih družin se preseli na Sumatro
Tokio, 4. marca. AS. V Tokiu so ustanovili društvo »Sumatra«, Namen društva je, poslati na Sumatro 1C0.C00 japonskih družin. Predsednik društva je lastnik dnevnika »Hochi« in razni drugi japonski državljani, ki so že živeli na Sumatri in dobro poznajo Nizozemsko Indijo,
Ameriški rušilec potopljen
Buenos Aires, 4. marca. AS. Ameriško mornariško ministrstvo sporoča, da je bil v Atlantskem morju potopljen ameriški rušilec »Jacob Jones«.
delitev električne sile s kakršno koli napetostjo, ki ne presega 70 KW;
b)	železnih in jeklenih drogov vseh vrst za transformatorske postaje ter za razvodne naprave na prostem;
c)	litoželeznih, železnih ali jeklenih svetilnikov in nosilcev vseh vrst za zunanjo razsvetljavo;
d)	železnih ali jeklenih ogrodij vseh vrst za namestitev napeljav in aparatur visoke napetosti v notranjosti električnih central in pomožnih central, pri katerih je instalirana jakost višja ko 500 KW;
e)	pločevinastih ali litoželeznih plošč za pokritje kanalov v električnih centralah in pomožuih centralah v notranjosti kakor tudi zunaj.
Člen 4. Prepovedi iz člena 3. se ne uporabljajo:
na križišču ali druge posamezne točke prostovodov in naprav iz odstavkov a) in c). Potrebni drogovi za taka križišča in take točke pa morajo ustrezati posebnim zahtevani glede višine, obremenitve in oblike;
na železne in jeklene podstavke in izolatorske nosilce, vštevšj take, ki se nastavijo na drogove iz odstavkov a) in c);
na železne ali jeklene cevne nosilce, ki se pritrdijo na poslopja in železobetonske podstavke za lesene drogove;
na zameno ali ojačitve že obstoječih železnih jamborov;
na drogove iz odstavka a), dobljene od napeljav in omrežij, obstoječih na dan uveljavitve te naredbe in ki se znova kot takšni uporabijo.
V	primerih iz odstavkov a), b) in c) je dovoljena uporaba železobetona, če je armiran z jeklom lomne trdnosti no pod 60 kg/mm' in Če 60 železobetonski drogovi in pripadajoči deli izdelani na centrifugalni ali vibracijski način.
V	primerih iz odstavkov d) in e) je dovoljena uporaba železobetona, ki je napravljen izven ali v zgradbi ter je kakor koli armiran z železom ali jeklom.
Člen 5. Na obrazloženo prošnjo prizadetih strank, naslovljeno na tehnični oddelek Visokega komisariata, se smejo dovoliti izjeme od prepovedi iz prednjih Členov za dola, ki se dokončujejo ali ki ustrezajo posebnim zahtevam javne koristi ali pri katerih so izredne tehnične zahteve ali gre za nujnost ali vezanost po načrtu, ali pa da se porabijo določene zaloge.
Izjeme od prepovedi iz odstavka a) člena 3. so dopustne v tistih primerih, ko ni za drogove iz jeklene pločevine, iz jeklenih profilov ali cevi potrebna večja množina železa nego za železobeton.
Člen 6. Za ugotavljanje kršitev te naredbe so poleg uradnikov in organov javne varnosti poklicani tudi tehnični organi Visokega komisariata, ki smejo odrediti takojšnjo ustavitev del in zaseči uporahljeno gradivo.
Člen 7. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku, določenem v naredbi z dne 26. januarja 1942-XX št, 8, z zaporom do dveh
mesecev ali v denarju do 5000 lir. Odredi se zaplemba zaseženega gradiva.
Člen 8. Od dne objave te naredbe pa do dneva, ko stopi v veljavo, morajo občinske uprave in druge samouprave poskrbeti, da se spremenijo zadevni dobavni pogoji za električne vodnike, nosilce in druge železne konstrukcije za električne naprave skladno s predpisi te naredbe.
Člen 9. Ta naredba stopi v veljavo dva meseca j>o objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino..
Ljubljana dne 21. februarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: £milio Grazioli.
Proračun trgovinske in industrijske zbornice v Ljubljani za I. 1942
Visoki komisar za ljubljansko pokrajino ie na podstavi § 32. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932 I SI list št. 581-69-19321 odobril proračun Trgovske in industrijske zbornice v Ljubljani za poslovno leto 1942 s preliminiranimi dohodki v znesku . . L. 1.301.702,— ter izdatki v znesku . L. 1,300.102.—
torej s presežkom . L. 1.600.—
Hkrati je na podstavi § 1.. točka 6.. zakona z dne 2. julija 1930 (SI. list št. 100-19-1930) odobril, da se v kritje potrebščin Trgovinske in industrijske zbornice v poslovnem letu 1942. odmerja in pobira:
1.	10% (deset odstotna) doklada od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka z naslednjimi spremembami:
Davkoplačevalci, ki plačujejo fiksno odmerjeno pridobnino. mornio plačevati Zbornici letno davščino v znesku 18 lir ali pa mesečno po 1.50 lire.
Obrati, zavezani plačevanju doklade_ za Zbornico (izvzemši male obrtnike, plačuioče fiksno odmerjeno pridobnino), ki bi plačevali samo toliko pridobnine, da bi znašala 10%na zbornična doklada mani nego 20 lir, morajo plačati Zbornici letno davščino v znesku 20 lir.
2.	10%na (deset odstotna) doklada od 50 odstotnega minimalnega družbenega davka po drugem odstavku čl. 86 znkona o neposrednih davkih. Ta znesek ne sme biti večji od 100 lir.
Prispevke odmerjajo in pobirajo na podlagi § 7. zakona o odmerjanju in pobiranju zborničnih doklad pristoina davčna oblastva. Predpisane doklade za Trgovinsko in industrijsko zbornico so zbornični člani dolžni plačevati v tistih rokih kakor davke, ki tvorijo podlago za njih predpis.
Poleg gornjih davščin ie Zbornica upravičena pobirati razne takse, katerih višina se odobri s posebno odločbo.
Ljubljana, dne 8. februarja 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Gospodarstvo
Ustanovitev družbe za proizvodnjo metana . prvotno določena na
l->	1 I.' ...______t 'I _ _ TJ ! .„ .. 1.^» X„ n »	rnrlni »"» rt in 11 11 11 11 T 11 I
itd. Pretekli mesec so bile v Rimu končane priprave za ustanovitev posebne družbe nacionalnega značaja, ki bo raziskovala najdišča metana in razdeljevala dobljene proizvode.
Prijava oblačilnih predmetov. — Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine poziva vse one tvrdke, ki so imele dne 30. septembra odnosno 30. novembra 1941 v zalogi tekstilno blago, oblačila in obutev in ki še niso trgovsko-indu-etrijski zbornici predložile prijave o točkah 6 stanjem dne 30. novembra 1941, da pošljejo Zbornici najkasneje do 6. marca t. 1. točno izpolnjene prijave na predpisanih tiskovinah (za tkanine, konfekcijo, pletenine in obutev posebej v treh izvodih). Prizadete tvrdke se (ponovno opozarjajo, da je rok za vložitev teh prijav že davno potekel in je v njihovem lastnem interesu, da se izognejo neprilikam, da takoj dostavijo Zbornici točno izpolnjene prijave inventarja.
lz trgovinskega registra. Pri tvrdki »Gorenja vas«, premogokopna družba z om. zavezo na Mirni, je bilo vpisano zvišanje osnovne glavnice od 50 tisoč na 300 tisoč ali 114 tisoč lir, od česar znaša stvarna vloga 7.600 lir, v gotovini vplačanih pa je 106.400 lir. Namesto dosedanjega poslovodje Rudolla Goloba je vpisan novi poslovodja Bule Franjo. — Pri tvrdki Šteh in Drobnič, lesna industrija in parni mlin Videm-Dobrepolje, javna trgovska družba, je bil izbrisan izstopivši družabnik šteh Ivan in se nova tvrdka gla6i: Drobnič Ivan, lesna industrija in mlin, Podgorica.
Iz zadružnega registra. V zadružni register je bila vpisana Osrednja zadruga zadrug državnih uslužbencev v Ljubljanski pokrajini z om. zavezo, Ljubljana; člani uprave: Kleber Emil, inž. Otahal losip, Luschiitzky Josip, Jeras Ernest, Cvetko Fr., Gorkič Franc in' čerček Srečko. — Pri Mlekarski zadrugi z om. jamstvom v Št. Lovrencu sta bila izbrisana člana uprave Oblak Anton in Puntar Hedvika, vpisana pa Korpar Ignac in Princ Alojz.
Državni blagajniški zapiski na Hrvatskem.
Kot znano so bili na Hrvatskem dne 1. decembra lani izdani prvi blagajniški zapiski za vsoto 2067 milij. kun in je bila obrestna mera
sedaj pa je finančni minister v Zagrebu izdal odlok, po katerem se obrestnu mera zvišuje
2% za prve tri mesece,
i' na 2.5%.
Povišanje osebnih tarif na hrvatskih železnicah. Iz Zagreba poročajo, da so s t. marcem zvišale hrvatske državne železnice potniško tarifo za okoli 50%, tako da stane sedaj kilometer vožnje v tretjem razredu t kuno.
Glavni proizvodi Holandske Indije so naslednji, obenem pa navajamo tudi odstotek v primeri z vso svetovno proizvodnjo v oklepajih: kina-skorja 11.000 ton (89.6%), kapok 16.000 ton (63.6%), cin 21.000 ton (14%), tobak 49.000 ton (8.1%), poper 55.000 ton (84.8%), kava 69.000 ton (3.9%), čaj 72.000 ton (17.2%), tekstilne snovi 90.000 ton (17.8%), palmovo olje 221.000 ton (44.5%), kavčuk 303.000 ton (33.33%), kopra 590.000 ton (29.2%), sladkor 1,078.000 ton (9.3%) in petrolej 7,394.000 ton (2.6%).
Madžari hočejo pridobivati kavčuk. Iz Bu-
ocejo pr
dimpešte poročajo, da na Madžarskem proučujejo vprašanje kultiviranja rastline, ki je podobna kavčukovi in ki daje isto surovino za
Wmi predsednik južnoafriške republike
zoper demokracijo
Lourenco Marlues, 4. marca. AS. Strahovlada
generala Smutsa v Južni Afriki zavzema čedalje večji obseg. V Transvaalu so spet zaprli 60 ljudi. Rensdang, vodja nacionalističnega burskega gibanja, je močno ugovarjal takemu ravnanju vlade in izjavil, da ravnajo z aretiranimi slabše kakor z navadnimi zločinci in da jim ni dovoljena niti najbolj osnovna pravica, da bi se mogli braniti proti takim metodam GPU. Jasno je, je dostavil Rensdang, da se je južnoafriška vlada že nekaj naučila od svojega novega zaveznika Stalina.
Berlin, 4. marca. AS Bivši predsednik Južnoafriške zveze general Herlzog je v južnoafriškem dnevniku »Vaderland« objavil odprto pismo, namenjeno Afrikancem. V tem pismu popisuje velik napredek, ki ga je bursko ljudstvo doseglo od lela 1921 naprej tako v kulturnem življenju kakor ludi v državni zrelosti, zlasti pa še v nolranjem in zunanjem političnem redu Danes pa, komaj dve j leti po Snnitsovi vladi, ni ostala niti senca več I tejza napredka.
Nato general Hertzog prikazuje vzroke, ki so privedli do takega propada. Navaja za vzrok dvoje dejstev, ki jih označuje za 9mrtne sovražnike afri-kanstva. Prvo dejstvo izvira iz trmastega namena, da bi deželo navezali na britansko cesarstvo; to politiko sta uporabljala Smuts in bivši angleški minister Stallard, vodja stranke dominionov, da bi deželo brezpogojno podvrgla angleški politiki. To Smutsovo i.n Stallardovo vlado lahko primerjamo z vlado Bothovo in Smutsovo v letih 1914—1918, pravi general Hertzog.
Kot drugi vzrok pa navaja Hertzog »trgovce v stranki, ki iščejo v njej Časti in koristi.« Oblast se-bičnežev, ki izkoričajo politične stranke, je sedaj največja sramota v politiki južnoafriške stranke. Če se bursko ljudstvo ne bo prebudilo o pravem času — nadaljuje general — bo to dovedlo do njegovega poloma. Francija in druge dežele bi lahko bile za zgled, Clankar nadaljuje dobesedno:
Ura bije, ko je treba pospraviti e takimi smešnimi zadevami kakor je toliko opevana neamotlji-
gumo. Računajo, da bo mogoče iz nove snovi napraviti 1 kg kavčuka iz vsakega stota. Rastlino nameravajo prenesti iz Ukrajine.
Zlati zaklad Zedinjenih držav je znašal s koncem lanskega leta 23 milijard dolarjev, dočim cenijo, da znaša zlati zaklad na svetu 29 milijard dolarjev. Dotok zlata je znašal lani 800 milij. dolarjev, k&r je najmanjši dotok, odkar se je začela voditi statistika. V prejšnjem letu 1940 je prišlo zlata v Zedinjene države za 4 milijarde dolarjev.
Srbska zunanja trgovina. Nemška zasedbena oblast v Srbiji se trudi vključiti Srbijo v srednjeevropsko trgovino. Predvsem gre za obnovo trgovinskih stikov z Italijo, Madžarsko in Slovaško. Srbija uvaža predvsem industrijske izdelke, dočim ponuja za izvoz surove kože in posušene češplje.
Proizvodnja modre galice na Hrvatskem. Na Hrvatskem nameravajo ustanoviti v Rumi tvornico modre galice z mesečno proizvodnjo 50 ton. Dosedaj je bila Hrvatska, kjer je znano vinogradništvo, navezana na uvoz modre galice iz inozemstva v celoti.
Zmanjšanje vlog pri angleških velebankah. Po londonskih poročilih se je stanje vlog pri 11 londonskih klirinških zavodih v januarju letos zmanjšalo za 107 milij. funtov. Zmanjšanje je nastopilo zaradi vpisa novovpeljanih davčnih bonov.
Anglija je zaplenila kanadske vrednostne papirje. Angleška vlada je odvzela vsem svojim državljanom kanadske državne in železniške papirje v znesku 300 milij. dolarjev. Ti papirji bodo služili za kritje angleških nakupov v Kanadi. Po izvedbi te transakcije bo Kanada odplačala nad 60% svojih predvojnih dolgov v Angliji.
Pomladna setev v Bolgariji. Bolgarski ministrski svet je ustanovil poseben generalni komisariat za pomladno kmetijsko delo v Bolgariji. Naloga tega komisariata je poskrbeti, da bodo obdelane vse površine kmetijske zemlje.
Zlati zaklad Romunske narodne banke se je lani povečal za 3.273 kg iz domače proizvodnje zlata.
Racioniranje cementa v Švici. Zaradi pomanjkanja premoga 6e je proizvodnja cementa v Švici zelo zmanjšala in je zaradi tega bilo potrebno uvesti racioniranje potrošnje. Manjka pa tudi drugega gradbenega materiala.
Zaplenitev zalog aluminija v Zedinjenih državah. Odbor za vojno proizvodnjo je zaplenil vse zaloge aluminiia v Zedinjenih državah, dokler ne bodo prišli predpisi o racioniranju, se more aluminij porabljati samo za vojno industrijo,

Zavod sv. Stanislava in njegovi dijaki
Zavod je nastanjen v novem bogoslovju pri sv. Krištofu
Učilnica zavoda v novem bogoslovju. Šest do osem zavodarjev pred kupi šolskih knjig. Pri njih je
prefekt g. J. Vodopivec.
1 Ena najbolj mogočnih zamisli, ki jih je pokojni vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič kot nad-pastir ljubljanske škofije v svojem uspehapolnem življenju izpeljal, je brez dvoma škofijska gimnazija ,— zavod sv. Stanislava, ki je že leta 1905. prvič odprl vrata naši učeči se mladini. Škof Jeglič je hotel z ustanovitvijo škofijske gimnazije omogočiti, da bi lahko obiskovala 6rednje šole tudi siromašna, a nadarjena kmečka mladina. Ves čas svojega obstoja je zavod služil temu lepemu namenu in hkrati vzgajal v velikem številu duhovniški naraščaj. Saj je znano, da se je vedno vsako leto precejšen del zavodarjevih obiturientov posvetil bogoslovnim študijam, medlem ko so ostali, ki so se večinoma posvetili vseučiliškemu študiju, kasneje v poklicnem življenju zastopali tudi z delom v javnih in zasebnih poklicih katoliška načela.
Letošnje šolsko leto je zavod sv. Stanislava dobil nove prostore v Ljubljani. Že pred leti so začeli graditi pri sv. Krištofu veliko in mogočno poslopje za novo bogoslovje in lani je bila zgradba v glavnem dograjena. Kakor znano, je novo poslopje bogoslovja zidano v krogu. Dosedaj sta bili dograjeni le nekako dve tretjini vsega kroga. Naslednje gradbeno obdobje bo krog zaključilo. Dvonadstropna stavba ima v krožnem traktu sobe z okni na zunanjo stran, medtem ko gledajo hodniki krog in krog na dvorišJČe. Mesto velikih dvoran, 6kupnih spalnic in velikih skupnih prostorov so v poslopju zgrajene le manjše stanovanjske sobe, namenjene kvečjemu trem prebivalcem. Okrog sto takih sobic z vsemi drugimi pritiklinami je lani na jesen prevzela škofijska gimnazija za svoje gojence.
Vse številne nekdanje zavodarje bo gotovo zanimalo, kako si je škofijska gimnazija uredila delo in življenje v novih sodobnih prostorih. Zavod ima vsega skupaj 142 gojencev, ki spijo v ličnih spalnicah, ki jih ogreva izredna domačnost. V vsaki sobi, ki je lepo opremljena s tekočo vodo, so po tri postelje in lončena peč, kar je značilno, če upoštevamo, da navadno v tako velikih zgradbah vedno prevladujejo le centralne kurjave.
Pogled po spalnici, kjer so vsega skupaj 3 postelje.
Učilnice so prav tako majhne sobe, v katerih je za mizami šest do osem učencev. Prefekti nadzorujejo učence v raznih sobah in lepo je videti, kako si »dečki« po sobah radi pomagajo med seboj. Prav zato so šolski uspehi še tem lepši. Dnevni red, ki je ostal zvest starim načelom, je sedaj takšen: Ob šestih vstajajo, po maši in zajtrku se začenja ob tričetrt na osem do desetih učenje, sledi ura oddiha in nato še ura študija. Po kosilu je odhod v šolo. Zavodarji hodijo k pouku v uršulin-
KULTURNI OBZORNIK
Novo delo o brižinskih spomenikih
Dr. Franc Grivec: Zarja stare slovenske književnosti. Frisinški spomeniki v zarji sv. Cirila in Metoda. Ljubljana 1942-XX. Založila Ljudska knjigarna v Ljubljani. Str. 64. Cena broširano 12 lir, kartonirano 18 lir.
O naših slavnih brižinskih spomenikih so se v zadnjih letih odkrile velike stvari. Prej smo mislili, da potekajo iz 10. stoletja. Dr. I. Grafenauer pa je dokazal, da so vzorci za II. brižinski spomenik ter za nekatere dele I. in III. brižinskega spomenika nastali že v prvi polovici 9. stoletja. Da je ta trditev pravilna, so pokazale tudi preiskave univ. prof. Grivca. Grafenauer je dokazal, da je pravzorec opomina k pokori (II. briž. spomenik) nastal po latinsko-nemških predlogih (Exhortatio ad plebem christianam ter Adhortatio ad poeni-tentiam). Prelat dr. Grivec je na teh ugotovitvah gradil dalje. Prišel je na srečno misel, da je začel preiskovati književno obliko in vsebino brižinskih obrazcev. Po uporabi tega merila je podprl mnenje večine jezikoslovcev, da je II. brižinski spomenik odvisen od cerkvenoslovanske književnosti. Nanovo pa je odkril, da «e poznajo na njem sledovi Cirilovega delovanja med Slovenci. Obrazci teh spomenikov so bih prirejeni že pred Cirilovim prihodom, Cirilova šola jih je sprejela ter jih preoblikovala in izpopolnila. S tem je II. briž. spomenik uvrščen med najodličnejše stare cerkvenoslovanske spise ter s tem med najzanimivejše spomenik« starejSe krščanska književnosti. - '
sko gimnazijo, ki je ljubeznivo odstopila v popoldnevih učilnice škofijski gimnaziji. Po šoli prihajajo zopet ob šestih ali pol sedmih domov, nakar je ob tričetrt na sedem večerja in nato še ura študija. Ob devetih pa je po pridnem delu počitek že dobrodošel.
Krožni hodnik, ki vodi ob spalnicah in učilnicah.
f Prav značilno je, da klije na mestu, ki je slu-! žilo pred stoletji zadnjemu počitku tolikih Ljubljančanov, zopet novo življenje. Zavodarji so v novem domu prav zadovoljni in veseli, čeprav so se morali spočetka navaditi na novo okolje. Zavod namreč ni imel še izdelune zadostne primerne opreme, niti^ dovolj postelj, niti miz in oprave. Tu se jo seveda izkazal s pravimi čarovnijami ekonom g. Alojzij Markež, znan že od nekdaj po spretnosti, če je bilo treba zavodu pomagati. Tako je iztaknil v Alojzijevišču, ki je že zdavnaj zaprlo svoja vrata, stare mize, pulte in postelje. Pred 30 leti ali še več je na teh pultih trgal hlače gospod Aleš in še marsikateri drug odlični in častitljivi gospod. Te zaprašene mize so po 30 letnem počitku zopet prišle med mladino in ji služijo prav tako dobro, kakor so nekdaj drugim. Pa tudi ves profesorski zbor s prefekti je s svojimi domislicami in sodelovanjem [»omagal, da se je uredil novi dom tako hitro. Poslopje samo spočetka ni bilo prijiravljeno, da bi že lansko jesen sprejelo goste. Velika kapela še ni bila dodelana. Zato so si uredili kapelo v stranski dvorani pred pravo kapelo. Za oltarno mizo služi miza, ki je bila na Stadionu kot oltar ob kongresu Kristusa Kralja. Oltarni nastavek je bil spočetka star nastavek od sv. Krištofa. Sedaj je že nov. Tabemakelj in svečniki so iz lesa, a izredno lepi in učinkoviti. Namesto oltarne slike je na steni razpelo, ki je bilo svoj Čas v kapeli v Cirilovem domu.
Obednica in kuhinja sta v prizemlju. Tudi tu je spretnost pomagala prebroditi marsikatere težave. Hitro so bili postavljeni veliki štedilniki, v jedilnici pa dolge mize. Pester je pogled po stolih najrazličnejših oblik v jedilnici. To je nazadnje razumljivo, saj imajo že od nekdaj v zavodu mlajši letniki pravico sedeti za nižjimi mizami in tudi na nižjih stolih. Le slavnih lesenih plošč, ki so tolikrat ropotale na preizkušeno prefektovsko uho g. Tomažiča, ni več.
Novo domovanje je za vse zavodarje nekaj posebnega. Posebna zanimivost je krožni hodnik, ki ima v sredi pas iz terazzo tlaka, na obeh straneh pa parketne deščice. Za dijaka je ta način hodnika dobrodošel; nima namreč oglov, izza katerih ga je nemalokrat presenetil prefekt pri njegovih iznajdljivih podvigih. Lončeno peči v sobah izredno povzdigujejo občutek domačnosti in hkrati prav dobro grejejo. Križ je le s prenašanjem drv, ki jih je letošnja huda zima pospravila res mnogo. Ob prostem Času segajo učenci z veliko vnemo po knjigah, ki jih ima dijaška knjižnica že tri omare, in tako izpopolnjujejo svoje znanje.
Konec februarja je bil zaključek prvega polletja. Uspeh je bil dober, čeprav so vsi profesorji ocenjevali uspehe s priznano strogostjo, ki jo vodi ljubezen do mladine in želja, da se dijak kar najbolje pripravi za življenje. Še lepše in še prijetnejše bo drugo šolsko polletje, saj se bo umaknila zima in bodo zavodarji vnovič zaživeli na igriščih, ki so bila vedno tako živahna.
V marcu nas čaka obilo gospodarskega dela
To zlasti tembolj, ker nam je vreme v februarju ves čas nagajalo
V	sadovnjaku. Mesec marec je za sadjarja najvažnejši, 6aj ako zamudi dela, določena za ta mesec, jih ne more 6kozi V6e leto nadoknaditi. Vse, kar smo povedali za mesec februar, velja tudi za marec. Do konca meseca mora biti drevje očiščeno in obrezano. Ozebline, ki so nastale na mladem drevju, izrežemo in 6icer toliko, da odstranimo ves ozebel lub prav do zdravega, rano pa zamažemo 6 cepilno 6molo.
Pri čiščenju 6e večkrat primeri, da moramo odžagati debelejšo vejo. Delo opravimo 6krbno in pravilno, da ne ostanejo štrclji. Tudi zalomiti 6e veja ne 6tne. Večje rane pri starejšem drevju obreži z nožem vsaj okoli lubja, nato pa jo zamaži s cepilno smolo. Manjše rane (—5 cm) pa 6amo obreži, da 6e hitreje celijo.
Mlado drevje, ki ima šibka debla, zarežemo (puščamo). To delo naj napravi izkušen 6adjar, ker je nevarnost, da bo nož zarezal ne 6amo lubje, marveč tudi le6. Navadno zadostujeta dve zarezi (na vsaki 6trani ena), ki ju izpeljemo od vrha do tal. Puščanje obvaruje tudi češnje pred 6molika-vostjo.
V	marcu je najprimernejši čas za saditev sadnega drevja. Skrben sadjar je že preje izkopal jame, pripravil zemljo in kole, tako da 6edaj nima drugega dela, kakor drevesce pravilnb obrezati in fiosaditi. Pomni, da je treba drevesca takoj, ko jih dobiš, posaditi, da se ne kvarijo. O sajenju 6e bomo pomenili prihodnjič.
Zadnji ča6 je za škropljenje 6adnega drevja proti glivičastim boleznim. V ta namen 6e poslu-žimo 8% raztopine bakrene galice in apna, 13% žveplene brozge ali 8% karbolineja.
Na v r t u : Tu moramo opraviti še V6a dela, ki 60 bila predvidena za februar. V dovršeno toplo gredo po6ejetno kapusnice, čebulo, por. zeleno, solato in paradižnike. Ko bo 6kopnel sneg in bo zemlja že toliko osušena, da bo lahko sprejela prvo seme, posejemo v zavetno gredico kapusnice, peso, solato in redkvice za vzgojo sadik. Na stalni pro-
stor pa posejemo grah, bob, rani krompir in repo. Seveda |>osejemo tudi zamujeni korenjček, petršilj, čebulo, črni koren in špinačo, ki bi lahko prišli v zemljo že prejšnji mesec. Tudi čebulček in česen potaknemo. Proti koncu mesca vzamemo iz prezimovališč 6emen6ko povrtnino in jo posadimo na stalni prostor. Prav tako tudi vrtnice počasi odkrijemo, a jih pustimo še na tleh.
Ker pa mora biti na vrtu tudi nekaj cvetic, posejemo v toplo gredo astre, cirtije, verbene, petunije, šaboje, nageljne itd. Trebimo in razsajamo cvetlično grmovje, presajamo trajnice in sadimo vrtnice. Vi6okostebelne vrtnice pripognemo in jim za-6ujemo z zemljo krono in 6teblo! Nizkim pa ogre-bemo le prsti za dobro ped na visoko.
Na vrtu pospravimo V6e, uredimo pota in ograje, ob6ekamo trato in 6ploh skrbimo, da je vrt popolnoma v redu.
Na polju. Zaradi neugodnega vremena imamo še vsa dela prejšnjega meseca. Odbereir.o 6emen6ki krompir,-pripravimo ter razkužimo seme za jara žita. Ce bo vreme ugodno, posejemo črno deteljo in posadimo bob. Proti koncu meseca pa posejemo za zeleno gnojenje medeno deteljo ali pa 6eradelo v ozimino. Ozimna žita jjobranamo, da 6e jx>speši rast. Tudi gnojenje 6 čilskim 6oliirom in superfosfatom pomaga slabo prezimlienemu žitu. Težke zemlje gnojimo v začetku, lahke pa proti konca meseca, z umetnimi gnojili.
Na travniku nas je zadržalo neugodno vreme prejšnjega meseca. Zato moramo opraviti še gnojenje z umetnimi gnojili in brananje. Marca posejemo praznine z dobrimi travami in posevke povaljamo.
V vinogradu smo 6e prav tako zakasnili. Na ugodnih legah, kjer ne nastopajo spomladanske slane, pričnemo in dokončamo trtno rez. Ce pa se je bati spomladanskih mrazov, odložimo to delo za april. Proti kodravo6ti poškropimo trto z 20% apneno brozgo ali 13% 6olbarom.
Stiska srca
(Pismo ob prvem petku.)
Dobro se vaju obeh spominjam. Vi ste bili eno leto mlajši od vašega brala, ki se je posvetil pravnim študijam. Vi ste ljubili mladino m sie se posvetili prolesuri. Od tega je že dokaj let. Oba sta bila zelo nadarjena (lo ni pokloti, temveč le ugotovitev), toda pri vas je bila vera trden temelj, vsaj tako se mi je zdelo iz vseh pogovorov in debat, ki sva jih imela.
Vaš brat je tisto leto dobil štipendijo za študij v inozemstvu in ko se je vrnil, je pozabil na vero in Kristusa. Cerkev mu je postala skoraj odvratna.
V teh rečeh nikoli ne sodim naglo. Razumem, koliko vplivom je izpostavljen mlad študent v širokem svetu in ko se vrne v domače mesto, se mu zazdi vse tako čudno majhno in neznatno in celo omejeno. Zato tudi razumem Cankarjevo besedo: »Da bi bil kakor ti, o mati, cvet na polju!«
Toda oče in mati sta tedaj zelo in veliko trpela zaradi vašega brala. Bila sta globokoverna in onstrausko življenje zanju ni bila samo lepa beseda, temveč vesela in veličastna resničnost, ki sc je zanjo treba truditi.
Lansko leto sta imela oba z bratom dopust. Tedaj sta se sešla. Poslušal sem dvakrat, trikrat vajine razgovore. Vaš starejši brat vam je neprestano ugovarjal, vas izzival. Vi sle mu po močeh in dovolj dobro odgovarjali. Vendar me je tedaj zaskrbelo za vas.
Zakaj Bog dopušča, da Njemu zveste večkrat obišče skušnjava, ki bi poslala naravnost usodna, da ni vedno pri roki velika milost.
Tudi pri vas je bilo tako. Obšla vas je skušnjava nevere. Naenkrat vam je zmanjkalo otroške prisrčnosti, zavzetosti, mirne gotovosti.
Vprašanja vašega brata so bila često tako običajna, kakor jih srečavamo vsak dan pri ljudeh, ki bi radi svojo nevero, ali boljše življenje, ki neveri odgovarja, opravičili.
»Zakaj nas je Bog ustvaril, da bi bili pozneje pogubljeni?«
»Kje je božja previdnost, toliko hvaljena in opevana v vseh molitvenikih, pa se zdi, da je močno kasna.«
In podobnih vprašanj celo vrsto.
Čisto točno čutim posmeh teh pametnih ljudi, češ, da je vera zares le neke vrsle omotičen sen, za tolažbo, za slabotne, za manj odjiorne življenju, za šibke nature. Za modre, preudarne, hladne, trezne ljudi — je odveč. Je le vez, le pregraja pred čudovito, brezbrežno svobodo.
Zadnjič sem vas videl zbeganega, zame skoraj niste našli časa. Bili ste v zadregi. Pa sem vas spregledal. In tudi vašo bridko negotovost.
Vem in slutim, da ste molili Toda teh dvomov niste nikomur mogli zaupati. Vsaj zdelo se vam je tako. Nato je v vas vse umrlo. Čudovita stavba vaše vere se je sesula. Ostala je bridka gomila spominov. Hoteli ste napraviti črto — in za to črto naj se prične novo življenje brez Boga vaše mladosti.
Morda ni vse tako točno, kot vam analiziram. Vendar mi je hudo, ker ste mi ljubi in že več let vaše delo spremljam z vsem spoštovanjem. Vem tudi, da vas študentje ljubijo in cenijo, zato vam pišeni ali bolje prevajam iz Tomaža Akvinskega:
»Božja modrost in dobrota je določila, da so vse stvari, tudi tiste, ki mislimo, da jih naš človeški razum dojame, podvržene veri. In sicer tako, da vsi, ki imajo dobro voljo, lahko izostanejo deležni tega božjega spoznanja, da se obvarujejo pred zmotami in dvomi.«
Svetujem vam tudi, da se oveste enkrat za vselej, da sta to dva docela različna svetova: Svet vere in svet nevere. Zato se ne smete čuditi, če dobite taka vprašanja med otroki nevere. Našli boste pa večkrat toliko čudovite nedoslednosti prav med izrazitimi »neverniki«, da vas bo prevzelo sočutje, ali pa se boste strme čudili božji dobroti, ki na nitki slabotne navade, na nitki davnih sporočil, na nitki družinske pietete, vodi srce do konca, da najdeio še milost.
Lepo vas pozdravlja vaš —r—1.
V	gozdu počasi prejenjamo z zimsko sečnjo drevja in pripravimo vse potrebno za pomlajanje gozda.
V	splošnem moramo zaradi neugodnega februarja opraviti še V6a dela, določena za prejšnji mesec. Vendar moramo gledati, da bomo dovršili, če bo vreme dopuščalo, še vsa zgoraj našteta dela.
Ementalcrska srajca »Žena, daj mi danes staro ementalerske srajco.«
»Kakšno srajco hočeš?«
»No, ja, tisto z velikimi luknjami.«
Šolska
Učitelj: »Janezek, zakaj si pa prišel danes prepozno v šolo?«
Učenec: »Oče me je potreboval.« Učitelj: »Kaj te ni mogel nadomestiti bratec?« Učenec: »Ne, ne.« Učitelj: »Zakaj ne?«
Učenec: »Ker je oče nabil mene in ne bratca.«
V tej knjigi podaja dr. Grivec številne razloge za te trditve. Da bi bili dokazi razumljivejši, prinaša tudi vse tri brižinske spomenike v slov. prevodu in v izvirnem transkribiranem besedilu s temeljitimi razlagami.
O možnosti Cirilovega vpliva na II. briž. spomenik je pisal že v knjigi o Koclju. Pozneje se je s tem vprašanjem temeljiteje bavil in prišel do spoznanja, da je ta slutnja upravičena. Nove izsledke je priobčil v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo (XXII, 106—115) ter v obširni razpravi: Vitae Constantini et Methodii v reviji Acta Academiae velehradensis (Olomucii 1941, 1—127, 161—277), Knjiga Zarja stare slov. književnosti je namenjena širšemu občinstvu, kateremu razprave v znanstvenih glasilih niso dostopne, zato podaja tu razloge v poljudnejši obliki in dodaja še nove, ki jih je našel pri nadaljnjem preiskovanju.
Naključje je hotelo, da sta o tem vprašanju izšli istočasno dve razpravi, Grafenauerieva v Času (1941, XXXV, 350 si.) in Grivčeva Zarja stare slov. književnosti. Grafenauer ne zavrača možnosti o vplivu Cirilove šole na staro slovensko kulturno življenje in pravi izrecno, da »ima (ta misel) morda le kaj resničnega jedra« (str. 363), odklanja pa razloge, s katerimi Grivec svoje trditve dokazuje Toda s svojimi nasprotnimi razlogi Grafenauer ni mogel ovreči Grivčevih dokazovanj, ne glede izgona od slave božje (str. 361), ne glede nasledkov Adamovega greha in pradedskih časti (362), ne glede posnemanja svetnikov (363). Grivec je prejšnje trditve poglobil in jim dodal še nove, tehtne razloge (prim. antidikos, prja, str. 37). Priznava pa sam: Posamezni dokazi za ta pečat (namr. pečat Cirilove šole) niso vsi enako močni. Neomajno trdna pa je skladnost tako mnogoterih različnih kamenčkov celotnega dokazovanja. Vsi kažejo v isio »mer (str, 47).
| Hkrati z B. briž. spomenikom razpravlja doktor Grivec o govoru Klimenta Bolgarskega v spomin apostola ali mučenca. Klimentov in brižinski nagovor je sestavila in oblikovala ista Cirilova šola na panonskih tleh. Oblikovalec II. briž. spomenika je v soglasju s Cirilovim duhom in s tedanjim verskim položajem v Panoniji uporabil že prevedene molitvene obrazce, jih preoblikoval v duhu Cirilove šole ter postavil v okvir tedanjih zahodnih spokorniških obrednih običajev. Kliment Bolgarski je pri tem sodeloval, ta govor uporabljal, potem pa približno isto snov že v Panoniji predelal še za svoj sorodni govor, tako da se oba govora dopolnjujeta.
Grivčeva nova knjiga nas seznanja z mnogimi vprašanji o sv. Cirilu in Metodu ter o najstarejši slov. književnosti in ima velik pomen za najstarejšo zgodovino našega naroda.
A Breznik.
»Naia zvezda«, 5tev. 8—9. — Izšla je dvojna številka našega slovenskega srednješolskega časopisa »Naša zvezda«, ki ga izdaja v imenu dijaških kongregacij dr. T. Klinar, urejuje pa prof. dr, V Fajdiga. V današnjem času že celo moramo poudariti dobro delo. ki ga opravlja omenjeni časopis, ko v moralnem propadanju mladine kaže na tiste večne vzore in izvore prave duhovnosti, kakor jih hrani v sebi sodobno krščanstvo. Ta dvojna številka je izšla v postnem času, zato je na uvodnem mestu prinesla odlomek iz Finžgarjevih postnih pisem, v katerem podčrtava pomen zdržnosti in posta za končno zmago duha nad telesnostjo. Postnih cerkvenih obredov se spominja tudi odlomek iz Guarinijevih Svetih znamenj, kjer je poudarjen simbol pepelnične srede. Tudi Tothov odlomek Naz&rst je času primerno čtivo, primerja-
joče Kristusovo tiho življenje z našim življenjem. Za razvoj naše mladine in njihovo lastno tvornost so zanimivi prispevki dijakov, ki jih pišejo sami, tako Memento mori (Marijan), ali Študent Tine Selan, (Mauser), ki kaže, kako 30 mu ubili vero, ter potopisi na Dobrovo pri Ljubljani (tri oznake). Celoletno povest pa predstavlja prevod iz Sven-sona Dogodivščine na morju, ki veže fante na list in jim sprašča domišljijo in veselje do potovanj. E Cevc se je dotaknil s par stavki praslovanskega načina graditve bivališč, kar tvori uvod k ostankom slovanske arhitekture pri nas in drugod. Dekletom pa je namenjena resna beseda o posmehovanju, ki kaže samo notranjo pokvarjenost takega dekleta.
Za višje dijake nadvse pomembna pa je de-batna ura, v kateri se to pot debatira o socialnih okrožnicah. Zadnje strani so namenjene zabavi in ugankam, kar od nekdaj privlačuje mlade raz-borite glave naših dijakov. Tako hoče »Naša zvezda« dati vsakemu nekaj, vsem pa živahno čtivo
s plemenito vzgojno in versko vsebino.
•
Izšla je zadnja dvojna številka XXXV letnika Časa, revija Leonove družbe v Ljubljani z naslednjo vsebino: Božična poslanica Pija XII. — France Koblar: Jernej Levičnik in njegova pesnitev Katoliška Cerkev, — Leon 2'ebnik: Eudaj-mološka struktura čustvovanja. Članek Ivana Gra-fenauerja o zgradbi Klimentovega govora v spomin apostola in mučenca — Ocena in Zapiski. Revijo Cas urejujejo- dr. Janez Fabijan, dr. Stanko Gogala in dr. M. Wraber. Naročnina letno 25 lir za Italijo, 30 lir za inozemstvo Za dijake velja znižana cena 20 lir, ako sc jih naroči vsaj pet na skupen naslov. Uprava: Ljubljana, Miklošičeva c. 5 (Prosvetna zveza).
\
Zlho&JM, novice,
Razpis nagrad za najboliso povest!
1. >Sloven?ev koledar« razpisuje za letošnje leto 3 nagrade;
1.	1500 lir;
2.	1000 lir;
3.	750 lir
za najboljSe izvirne povesti iz slovenske zgodovine ali narodopisja v obsegu 3 pol iSloveučevega koledarja« ali 10 do 12 pol »Slovenčeve knjižnice«. 2. Pridriujino si, da nagrajene povesti odkupimo z vsemi pravicami v popolno last pod navadnimi honorarnimi pogoji.
3.	Nagrade bo razdelil uredniški odbor
>Slovenčevega koledarja«.
4.	Rokopise je izročiti pod psevdonimom
najkasneje do 30. junija t. 1.
B. Informacije se dobe pri: Upravi »Slovenčevega koledarja«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana.
Koledar
Četrtek, 5. marca: Janez od Križa, spoznavalec: Evzebij, mučenec: Teofil, škoi; Foka, mučenec; Gerazim, spoznavalec.
Petek, 6. marca: Pcrpetua in Felicita, mučenica; Koleta, devica; Fridolin, opat, prvi petek.
Novi grobovi
■f V Novem mestu je umrl za pljučnico ugledni posestnik Štefan Vesel v 00. letu starosti. Pogreb bo v četrtek, 5. t. m., ob 4 popoldne iz hiše žalosti, štemburjeva ulica 6, na farno pokopališče v šmihelu. Bil je dolgo vrsto let zvest naročnik »Slovenca«. Naj počiva v miru! 2alujočini svojcem naše iskreno sožaljcl
Vsakomur svoje
prinaša
Ilustrirani družinski mesečnik
Novele ilzvlrnlnn slikami. priloga » bakrotUkn,prikazi v eliknh, potopisi, zanimivosti, moda, ucanke, šah - vso za 40 lir letno. NaroČila mirejema uprava v Ljubljani. Kopitarjeva 6
—	Učite se strojepisja! Novi strojepisni tečaji
— dnevni in večerni — prično 5. marca. Pouk po desetprstnem sislemu. Največja moderna strojepis-nica. Učnina nizka. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82.)
—	Rdeči križ poroča: V tajništvu poizvedovalnega urada naj se javijo: Abac Ljudmila, Babnik Ana, Berglez Julij, Bervar Rafko, Bran-kovič Svetolik (svojci), Cvenkl Nada, Čretnik Rozika, Debenjak Albin, Detela Slavko, Društvo privatnih nameščencev, Galunder Franc, Humer Jože, Jelen Janez, Jevdževič Mihajlo (svojci), Klobavs Peter, Kočevar Ivan, Kološa Janez, Križaj Julija, Lipovcc Franjo, jurist, Lo-žar Nika, Luschan Fmi, Mišvel Ivan. stroj, teh., Nikolič, Novak Nande. Poljak Minka, Potrč Ema. Ravnaher Gusti, Ravnik Alojz, Senekovič dr. Ivan, Senica Vilko, švagl Ludvik, Teiržan Ivan, Treven Ivan (svojci), Vagaja Boža, Va-lenčič Fimilija (vdovn Sidmund), Vidmar Tončka, Zemljič Malčka, Zorko Justin. Zupanek B., Zvokelj dr. Dominik. — V glavni pisarni: Gosposvetska cesta 2-11., naj se javi Pcrše Alojzija, Brod št. 53.
—	Vreme. Najvišja dnevna temperatura je bila v torek +5° C, v sredo pa najnižja jutranja + 1.5° C. Po cestah ni pomrznilo kakor prejšnji dan. Barometer pada in je v sredo dosegel stanje 764.3 mm. Je bilo (nočno oblačno. Vode ne naraščajo. Stanje Ljubljanice je nekam stalno. Sneg se naprej taja. Snežna plast na Barju meri že do 15 cm. Po Dolenjskem in Notranjskem se je prav tako sneg močno stajal. Po cestah je kopno. Promet je olajšan in ponekod že vozijo avtobusi, kakor z Rakeka proti Ložu.
—	Oddaja rabljenih kolesarskih pnevmatik. — Avtomobilski klub sporoča prizadetim, da v izpre-membi določila čl. 4 naredbe št 110 z dne 23. sept. 1941-XX, stoji, da trgovci s pnevmatiko (plašči in zračnicami) ne smejo kupovalcem nove pnevmatike izplačevati nikakih odškodnin za rabljeno pnevmatiko, ki jo morajo ti oddati.
—	Smrt starega planinca. Kakih 100 metrov pod kočo Nori na koroško-štajerski meji je neki učitelj smučanja našel truplo starega moža. Ugotovili so, da je to bil 70 letni vpokojeni poštni uradnik Edmund Teren z Dunaja. Teren je bil navdušen planinec, ki je vsako poletje, pa tudi pozimi hodil na planine. Tokrat je hotel z vrha Torrach, kjer se je mudil par dni, priti do koče Nori, kjer bi moral imeti predavanje. Pot je dolga šest do sedem ur in je Teren med potjo obnemogel in zmrznil.
—	Italija Ima najdaljšo elektriiicirano železnico. Francoski listi so pred kratkim pisali, da ima Francija najdaljšo elektrificirano železnico v Evropi, in sicer progo od Pariza do španske meje. Agencija »La Corrispondenze« pa zavrača to trditev ev in navaja, da ima najdaljšo elektrificirano železnico Italija, zakaj na progi od Chiassa do Reggio Calabria se lahko voziš na popolnoma elektrifici-rani železniški progi celih 1371 km, medtem ko je francoska elektrificirana proga od Pariza do španske meje le 968 kilometrov
—	Obsojeni skrivalci živil In navijale! cen. Neapeljsko sodišče je obsodilo razne navijalce in skrivalce blaga. Terraferma Francesco je dobil 2 leti in 2 meseca zapora ter 4000 lir denarne kazni, ker je skrival pet prašičev. Angri Vincenzo je bil obsojen na 8 mesecev in 1000 lir globe, ker je skrivaj zaklal prašiča. Murano Raimondo je dobil 3 leta in 5000 lir globe, ker je skril 20 kg gnjati in 3.80 masla. Tucillo Tomasso je bil kaznovan s tremi leti in šestimi meseci zapora, ker je skrival paradižnike. Sodišče v Spoletu je obsodilo zakonca Latini Sabatino in sicer vsakega na 3 leta in 4 me-
seca zapora ter 14.000 lir globe, ker sta skrivala testenine, riž, olje in sladkor ter tudi nista prijavila svojih zalog oblačilnih predmetov. Po tri leta zapora in po 5000 lir globe pa sta dobila Terezija Gallo in Marija Tavallo, lastnici neke gostilne v Rimu, ker sta prodajali vino dražje, kakor pa bi smeli, čeprav sta se izgovarjali, da sta vino kupili za mnogo višje cene. V Viterbu je sodišče kaznovalo mesarja Profilija Francesca, ker je prodal
Pol kilograma teletine za 15 lir, ne pa za deset, ilippi Giuseppe je bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev zapora in na denarno kazen 10.000 lir, ker je skrival 78 kg pšenične moke. V Lucerni je bil obsojen trgovec Torno Salvatore na 3 leta in en mesec zapora ter na 3000 lir globe, ker je skrival maščobe.
— Stenografski tečaji, novi dnevni, se prično 6. marca. Vpiše se lahko vsakdo. Tečaj traja tri mcsece. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Chri-stolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
(Telefon 43-82.)
1 Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 5. marca, v uršulinski cerkvi. Ob šestih zjutraj bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa k evhari-stični pobožnosti v uršulinski cerkvi. Člani bratovščine imajo ta dan popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
1 Nočne častilce presv. Zakramenta vabimo, da 60 udeleže v četrtek zvečer skupne molitvene uro v stolnici, ki se prične ob pol 7 zvečer,
l V nedeljo, 8. marca ob 3 popoldne, bo prva mladinska predstava pravljične igre »Pogumni kro-jaček« v frančiškanski dvorani. Igra je namenjena našim najmlajšim, zato vabimo starše, da pripeljejo s seboj svoje otroke. Vstopnice dobite v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ul. 1
1 Po osebne izkaznice bodo lahko oni ki so jih vložili na posameznih poslovalnicah mestnega poglavarstva, prišli prihodnje dni. Zaradi tehničnih težkoč niso mogle vse poslovalnice dela zaključiti hkrati, zato pa tudi ni mogoče enotno urediti dni in načina razdeljevanja. Večina poslovalnic bo z razdeljevanjem začela že v četrtek 5. t. m. Dnevi razdeljevanja in vrstni red bo objavljen pri vseh poslovalnicah ter prosimo, naj se vsak tamkaj pouči, kdaj lahko dobi svojo izkaznico. Na včak način pa upravičenec lahko dobi izkaznico le na oni poslovalnici, kjer je prošnjo in fotografije vložil, seveda pa edino sam in osebno, ker mora v poslovalnici lastnoročno podpisati izkaznico in oba listka za kartoteko. Ker 60 se morale nekatere poslovalnice preseliti, ojx>zarjamo, da je poslovalnica št. II, ki je bila prej v šoli v Sp. šiški, sedaj pri Slepiču v Tržni ulici št. 6. Poslovalnica št. V. se je iz I. nadstropja stare cu-krarne preselila v II. nadstropje iste hiše, a poslovalnica št. X, se je iz meščanske šole na Viču preselila v župnišče na Viču. Ob tej priliki naj vsakdo prinese 6 seboj tudi kake listine, da dokaže upravičenost za prevzem izkaznice.
1 V počastitev spomina gdč. Ane Hren sta darovala namesto cvetja na njeno krsto g. dr. L. Požar, vi. svetnik, 100 lir in gospa Olga Senekovič 100 lir za šentpetrsko Vincencijevo konferenco. Iskrena hvalal
Današnji čas je čas zadoščenja Božjemu Srcu. — Bodimo apostoli ljubezni božje hi pridobivajmo svojo okolico za pobožnost deveterih prvih petkovi
1 Red Premierski bo imel v četrtek, 5. marca, v operi premiero G. Donizettijeve opere »Don Pasquale«. Peli bo-do: Betetto: don Pasquale, Janko: dr, Malatesta, Sladoljev: Ernesta, Mlejnikova: Norino in Jelnikar notarja. Dirigent: A. Neffat. Režiser: R. Primožič. Prevod dela: N. Štritof. Začetek predstave ob 5 popoldne.
1 Red Četrtek bo imel v drami v četrtek ob pol šestih popoldne predstavo Fr. Govekarjeve dramatizacije »Rokovnjači«. Ta igra je doživela že mnogo repriz, kar priča o nenem velikem uspehu pri najširših krogih občinstva. Zgodovinska snov o razbojniški tolpi, ki je živela okrog leta 1810 v okolici Kamnika, je zajeta v osmih slikah. Razbojniki so se imenovali rokovnjači, ker ie ljudstvo verjelo, da nosi vsak izmed njih v malhi opaljeno otroško roko. V igri je podana usoda rokovnjaške ga glavarja Nandeta.
Gledališče
Drama: četrtek, 5. marca ob 17.30: »Rokovnjači«. Red Četrtek,
Opera: Četrtek, 5,'marca ob 17: »Don Pasqua-le«. Premiera. Red Premierski
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48.
Radio Ljubljana
Četrtek, 5. marca: 7.30 Radijsko poročilo v slov. — 7.45 Pesmi in napevi. V odmoru Dapoved Jasa — 8J5 Radijsko poročilo — 12.15 Kmečka priasba — 12.40 Orkester Anifela De Angelina — 13 Napoved Časa in radijsko poročilo — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini — II Radijsko poroSilo — 14.15 Oddaja za Nemčijo — 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini — 17.15 Italijan-sko-brazili janski koncert — 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 19.15 Slovenska prlasha — 20 Napoved časa in radijsko poročilo — 20.20 Komentar k dnevnim dosrodkom v slovenščini — 20.40 Orkester »Cetra«. Vodi mojster Rar7.i7.za — 21.10 Pogovori v slovenščini — 21.20 Oddaja i7, milanske Skale: Tretje dejanje .Thais« — (Massonel) — 22 Vesti v slovenščini — 22.10 Koncert. Vodi mojster Mario Gaudiosi — 22.40 Radijsko poročilo.
Iz Novega mesta
Nesreča enega izmed trojčkov. Pri rmsest-nikti Povšetu na Vrhu pri Št. Vidu pri Stični imajo trojčke, ki dajejo materi toliko posla, da ji je skoraj nemogoče istočasno paziti na vse tri živahneže. Zarodi tega se je v hiši tudi enemu izmed trojčkov dogodila nesreča, da je padel s peči in si zlomil desno nogo. Ta smola je doletela 1 letno Jožico, ki so jo oddali v novomeško žensko bolnišnico.
Nevšečnosti južnega vremena, čeprav so si Novomeščani že iskreno želeli toplejših dni, nam zadnje južno vreme, ki kar »žre« debele plasti letošnjega snega, ne prinaša nič kaj mnogo veselja. Po cestah in ulicah namreč leži umazana plundra, ki nič kaj prijetno nc vabi izza peči, ki smo se jih tudi že naveličal*
Z Gorenjskega
Kamnik bo dobil velike športne naprave. Pretekli teden je obiskal Kamnik okrožni športni vodja Kolenc. V pogovoru s krajevnimi zastopniki in občinskim komisarjem je bilo sklenjeno, zgraditi športno kopališče, športni štadion in igrišče za tenis. Finančno vprašanje je že rešeno in prostor izbran ter bodo spomladi že začeli graditi.
Nesreča s patrono. 17 letni Franc Porenta, ki'opravlja posle šolskega sluge v Retečah prj škofji Loki, je hotel v stanovanju učiteljic, ki je v hiši poleg šolskega poslopja, zakuriti. Ko je postavil butaro k peči. je zapazil v butari patrono, ki jo je prijel, da bi jo vrgel na dvorišče. V tem hipu pa se je patrona razpočila in mu raztrgala levo roko. Zdravi se v bolnišnici na Golniku. •
Poučni, tečaji za matere. Na Golniku in v Križah pri Tržiču so prirediti zdravstveni in bolniški tečaj in tečaj za dojenčke. Tečajev se je udeležilo po 25 mater. Obema prireditvama sta prisostvovala tudi vodja krajevne skupine in župan.
Dva kuharska tečaja so imeli v Predoslju pri Kranju. Udeleženke tečaja so pokazale svoje pridobitve na zaključni večerji, katere se je udeležilo učiteljstvo, župan in voditeljice tečajev. Dan policije v Predoslju je vrgel 648.28 mark, pri čemer pa ni upoštevano, kar je policija sama nabrala s svojimi člani, ki so osebno obiskovali vse družine v Predoslju in sosednih vaseh.
Nesreča delavke. 16 letna Jožefa Bardolj iz Kamnika je bila zaposlena v tovarni »Apetit« v Smarci. Med delom pri gnetilnem stroju pa ji je stroj zmečkal prste desne roke. Prepeljali so jo v bolnišnico na Golnik
S Spodnjega štajerskega
Visoka starost. Te dni je v Mariboru obhajala 85 letnico svojega življenja gospa Marija Skube.
Žetev smrti. V Mariboru je umrl 38 letni stavbni preddelavec Ferdinand Dovšak. — V Celju je umrl v 52. letu starosti zilani mesar Matija Esih. Dolgo časa je bil načelnik mesarskega združenja. Doma je bil iz Spodnje Polskave. Zapušča ženo in tri otroke — Dalje so v Celju umrli: Ivan Znidar, Mihael Korošec in Ivan Ccrnoga, vsi trije iz Celja, Anton Guzelj iz Panovcev, Jožef Jazbec iz Ravna pri Šoštanju in Ivan Otorepec iz Pilštajna. — V Dobrni sta umrla 79 letni Jožef Murko iz Prelske in 83 letni Peter Pribičnik iz Lipja.
Plaz ga je zajel. Na cesto, ki pelje v Lisce pri Celju, se vsaki dan vdirajo snežni plazovi. Žrtev takega plazu bi kmalu postal neki desetletni deček. Ko je šel iz šole proti domu, je zapazil, da se okrog 20 metrov širok plaz vali proti njemu. Deček je skušal splezati na drevo, pa ni več mogel. Plaz ga je zajel in vlekel v globino. K sreči je neki mož opazoval nesrečo in brž poklical druge ljudi, da so odkopali dečka in ga tako rešili gotove smrti.
Nesreče. V neki tovarni na Melju v Mariboru je 34 letni delavec Daniel Kozmus prišel po nesreči z roko v stroj, ki mu je odtrgal dva prsta. — 12 letni dijak Evald Koren je padel in si zlomil desno nogo. — V Celju je na kolodvoru vozeča lokomotiva zadela v glavo železniškega uslužbenca Jakoba Knačiča in ga hudo poškodovala na čelu. — V Jurkloštru pri Laškem je desetletna Frančiška Ocvirk tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo nad kolenom.
Še dve nesreči. Natakarica Hermina Stumber-ger v Mariboru je nesla gostom na mizo vročo juho. Pri tem se ji je pa juha polila in natakarica je dobila hude opekline po obeh rokah. — Delavec Franc Vogrin v Mariboru je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Iz Hrvatske
Potek prve saborske seje. 0 zadnjem zasedanju sedanjega hrvatskega sabora smo kratko že poročali. Ker nismo razpolagali z vsemi podatki, smo omenili samo najvažnejše dogodke, lz hrvatskega časopisja pa sedaj posnemamo, da je prva saborska seja jx>tekala takole: Seja je bila sklicana za dne 23. februarja dopoldne. Točno ob desetih so pričeli v Zagrebu zvoniti z vsemi zvonovi. Medtem so bili v saborski dvorani že zbrani vsi člani sabora, ministri in člani diplomatskega zbora. Zvonovi so zvonili tudi v vseh ostalih hrvatskih krajih. Ob pol enajstih je začel sejo predsednik vrhovnega hrvatskega sodišča Nikola V u k e 1 i č, ki je saboru predložil za predsednika najstarejšega člana Marka D oš en a. Ta je zavzel 6voje mesto in je j>o krajšem nagovoru nadaljeval sejo. Imenoval je začasne podpredsednike in tajnike. Začasni tajnik dr. Ivan Majcen je prečital naredbo Poglavnikovo o obnovitvi saborskega zasedanja, nakar se je 19 članov sabora podalo v predsedniško palačo po Poglavnika. Dr. Pavelič je zastopstvo sabora pozdravil ter dejal, da se je treba krepko lotiti dela.. Na trgu Stjepana Radiča so dr. Paveliča pozdravile razvrščene vojaške in ustaške edinice. Godba je zaigrala državno himno. Dr. Pavelič jo je z vsem svojim spremstvom poslušal z dvignjeno desnico. Zatem so v saborsko dvorano najprej odnesli Poglavnikovo zastavo. Vstop Poglavnika v dvorano so vsi pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem. Ko se je navdušenje malo poleglo, je dr. Pavelič prečital svojo poslanico hrvatskemu saboru. Po krajšem govoru predsedujočega so vsi člani sabora s Poglavnikom na čelu odšli v cerkev sv. Marka, kjer je bila zbrana zagrebška duhovščina s svojim nadškofom dr. Ste-pincem na čelu, ki je imel oh tej priliki tudi priložnostni govor. Po opravljenih molitvah so se vsi člani sabora razšli ter so 6e zbrali v saborski dvorani istega dne ob štirih popoldne. Tedaj so verificirali mandate članov sabora, nato pa izvolili saborsko predsedništvo. Za predsednika je bil izvoljen doglavnik Marko Došen. za prvega podpredsednika dr. Josip Berkovič, hrvatski poslanik v Bratislavi, za drugega podpredsednika pa dr. Hivzi beg Gavran Kapetanovič, odvetnik v Sarajevu. Za tajnike so bili izvoljeni: dr. Ivan Majcen, dr. Savo Besarovič, Ferdinand Gašteiger in Mesud K u 1 e n o v i č. Funkcijo v predsedništvu sabora je dobil tudi Božo C e r o v -s k i. Vsi so bili takoj zapriseženi. Pri volitvah članov v posamezne odbore so bili izvoljeni za predsednike: za finančne zadeve prof. Fran Mi-loba r, za odbor narodnega gospodarstva in prometa Živan Kuvedžič, v odbor za prosvetne in kulturne zadeve Marko Veršič, v odbor za pravosodne in bogočastne posle dr. Mirko Košu t i č, v odbor za zdravstvene posle Stjepan Tonkovič, v odbor za korporaoijske posle Alojz P e č n i k , v odbor za prošnje Djuro M a r š i č, v odbor za pritožbe dr. Ljudevit Šole, v odbor za saborske posle dr. Filip Marko v ič.
S tem je bilo konstituiranje sabora končano ter so na prihodnjih sejah pričeli podajati svoja poročilo posamezni ministri.
Ministrstvo za kmečko gospodarstvo je dalo hrvatskim zadružnim zvezam podporo 210 tisoč kun za prirejanje zadružnih tečajev.
Stari del mesta v Varaždinu urejajo. V to svrlio ie odobren kredit 350 tisoč kun.
»Spremnost« — tednik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja. V Zagrebu je izšla prva številku tednika »Spremno6t«, ki bo redno objuvljul aktualne politične, gospodarske in kulturne članke V prvi številki je objavljen na uvodnem mestu jjoglavnikov članek o karakteristiki Bosne tekom stoletij. V članku poglavnik slika vse zgodovinske zanimivosti te dežele od najstarejših dni do ustanovitve sedanje hrvatske države.
Izdajanje prevodov iz svetovne književnosti v hrvaščini. Za vse prevode iz svetovne književnosti v hrvaščino ima izključni monopol Matica Hrvatska, ki pa lahko svojo pravico proti gotovim pogojem odstopi tudi komu drugemu.
Zagrebški judje so imeli samo v Zagrebu 1000 velikih hiš, ki jih sedaj upravlja zagrebška mestna občina.
Na praznik sv Petra in Pavla bodo na Hrvatskem slavili šestdesetletnico katedrale v Dja-kovem.
V Zagrebu je te dni tamkajšnji nemški poveljnik Glaise von Horstenau praznoval 60 letnico svojega rojstva.
Na ozemlje Nezavisne Hrvatske države se je
vrnilo iz ostalih pokrajin bivše Jugoslavije 100.000 Hrvatov. Za njihovo preselitev in preskrbo je hrvatska državna uprava porabila okoli 4,000 000 kun.
Cene konjskemu m,"su. Zagrebški župan je določil najvišje cene za konjsko meso. Cene se gibljejo od 18 do 24 kun za 1 kg mc6a.
Iz Srbije
Ukinitev ckspropriacij, Izvršenih v Banatu.
Srbska vlada je izdala zakonsko uredbo, s katero je razveljavila vse izvršene ekspropriacije na podlagi določil zakona o agrarni reformi v banatskih občinah Jabuka, Glogonj, Toba, La-zarevo in Martinica. Prejeto odškodnino za odvzeto zemljišče morajo lastniki v 20 dneh vrniti Privilegirani agrarni banki.
Sprememba obrestne nu-re v srbski BoStni hranilnici. S svojim januarskim razpisom je srbska Poštna hranilnica sporočila, da je obrestno mero za vse hranilne vloge znižala na 2%. Če pa kdo svojo vlogo veže na pol leta ali eno leto, mu l>o v tem primeru zavod obrestoval vlogo j>o 2'A odnosno po
Nova zvezda v srbskem gledališču. Srbsko časopisje poroča, da se je zanimanje občinstva za gledališke predstave v zadnjem čusu zelo dvignilo Skora j vse predstave so dobro obiskane, k čemur so pripomogli tudi dobri igralci, ki jih ima gledališče na razpolago. Belgrajsko časopisje v zadnjem čusu predvsem pohvalno omenja Reljo Djuriča, ki je v gledališču zamenjal Dobrico Milutinoviča.
Pomanjkanje drobiža v Srbiji. Srbsko časopisje j»oroča, da v Srbiji zudnje čase precej čutijo pomanjkanje eno- in dvodinarskih kovancev. V zvezi s tem je srbska narodna banka objavila, tla za pomanjkanje kovancev ni nobenega pravega razloga, ker jih je dala v zadostni množini v promet. V ostalem pa banka pripravlja nove srbske kovance, s katerimi bo umaknila iz prometa prejšnje jugoslovanske kovance.
Izpiti na kmetijsko-gozdarski fakulteti. Za
mesec februar napovedane izpite na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Belgradu so morali iz tehničnih razlogov preložiti na mesec marec. Izpiti trajajo od 2. marca dalje.
Ustanavljanje šolskih kuhinj v Belgradu. Radi prehrane siromašnih otrok v pom lad an-skih mesecih, ko sc bo 6pet pričel po šolah redni pouk, nameravajo v Belgradu ustanoviti več šolskih kuhinj. S tem vprašanjem se je že bavil srbski Rdeči križ, ki ga vodi kot komisar dr. Petar Zec. Ker društvo samo nc razpolaga s potrebnim kapitalom, sc je obrnilo s prošnjo za pomoč na odbor zimske pomoči in na mestno občino.
Srbski skladatelj umrl. V Belgradu je oni dan umrl stari srbski skladatelj Stanislav Bi-nički. Pokopali so ga na belgrajskem pokopališču.
Nova cena za seme sladkorne pese. Komisar za cene je določil novo ceno za seme sladkorne pese. Vsi interesenti ga bodo lahko dobili po 23.50 dinarjev za 1 kg.
Pospeševanje sadjarstva v Srbijf. V srbskem ministrstvu za narodno gospodarstvo je bila oni dan prva konferenca strokovnjakov, članov posvetovalnega odbora za sadje. Konferenci sta prisostvovala tudi ministra za narodno gospodarstvo Oljčan in za kmetijstvo Ku-jundžič ter zastopniki ostalih v poštev prihajajočih resorov in drugih gospodarskih ustanov. Na sestanku je podal strokovno poročilo o sadjarstvu med drugim tudi Fran Lukman.
Preureditev občinskega kopališča na Savi v Belgradu. Belgrajska mestna občina je sklenila preurediti dosedanje občinsko kopališče pri Šestih topolih na Savi. Del kabin tega kopališča je bil dosedaj na suhem, del pa na splavih. Občina bo sedaj vse kabine za kopalce postavila na obalo, na splavih bodo pa ostali samo še kopalni bazeni.
odrijančka
DNEVNIK PALČKA
Ko so bile vse priprave nared, se me je spet lotil Pikec, rekoč:
»Le poglejte gospoda,« in je pokazal name, »vsi imamo kako orodje v rokah, a on, visoki gospod, li drži knjižico v rokah!«
»Modrijanček, pazi se! Ako ne vzameš brž orodja v roke in te še vidimo s knjižico, bo tista knjižica prva sfrčala v peč, ko jo bomo zakurili!«
»Saj ne bom, ne bom več... Alo, dajte mi brž kaj v roke — kladivo, žeblje, klešče...«
»Torej klešče dobiš,« so dejali in mi jih dali v roko.
V veliko sobo naše hiše smo vzidali velikanski parni kotel, nato smo vstavili dimnik. Peč se je kurila od spodaj.
Dramatična Dorandova zmaga v maratonskem teku
Dramatični tinale maratonskega teka na olimpijskih igrah leta 1908. v Londonu. Izčrpanemu zmagovalcu Dorandu pomaga oglaševalec do cilja.
Nedavno je umrl v San Remu I znameniti italijanski maratonski tekač j Dorando, ki je zmagal na olimpijskih igrah 1. 1908. v Londonu. Tik pred ciljem pa je opešal. Priskočili 60 sodniki in mu pomagali, pozneje pa so ga diskvalificirali.
Bilo je leta 1908. Športniki vsega 6veta so bili zbrani v londonskem olimpijskem 6tadionu in čakali na maratonski tek na 42.195 m. Po neznosni sopari in vročini so 6e podali tekači na težavno pot. Pri vsakih olimpijskih igrah ponovijo ta tek v spomin na staro legendo o maratonskem tekaču. Lahkih korakov so stekli maratonci v okolico Londona, veselo 60 odzdravljali gledalcem, ki 60 jih bodrili in pozdravljali. Od začetka so tekli v 6trnjeni 6kupini, ko pa šo se oddaljili za 10 km, se je jata raztegnila: nekateri so dirjali enakomerno naprej, mnogi pa so začeli zaostajati.
Med prvimi je bil Dorando. Ves premočen je bil od znoja, vendar mu je bilo videti, da bo zdržal do konca. Po pičlih treh urah, v katerih je pretekel maratonsko progo, se je vrnil v stadion. Bil je ves izčrpan. Do cilja je bilo le še par sto metrov. Gledalci so ga viharno pozdravljali, Dorando pa je bil že tako pri koncu 6Vojih moči. da je krenil po tekališču v napačno 6mer. Zatem se je zrušil in obležal na tlen. Razburjenje med gledalci je doseglo 6voj višek. Tisoči so ga bodrili, naj vstane in teče proti cilju, kjer je bila napeta bela vrvica.
Ko so naznanile fanlare prihod naslednjega tekača, je zbral Dorando poslednje moči in se počasi približeval cilju. 30 m pred zmagoslavnim Koncem 6e je spet zrušil. Sodnik 6 čepico na glavi, ki ga vidimo na sliki, mu je jx>magal na noge in Dorando 6e je opotekal proti beli vrvici. Prav na koncu mu je priskočil na pomoč oglaševalec, ga podprl pod pazduho in tako je Dorando kot prvi pretrgal vrvico na cilju.
Olimpijski tekmovalni pravilnik pa izključuje vsako pomoč in tako so morali Doranda diskvalificirati. Zmago so prisodili drugemu tekaču Ame-rikancu Hayesu, ki je pretekel maratonsko progo v 2 urah in 55 minutah in 18 sekundah.
O dramatični borbi Doranda so pisali teden dni vsi dnevniki sveta. Posebno veliko so razpravljali o vprašanju, če bi bilo mogoče, da bi Dorando z lastnimi močmi dosegel cilj. Dorando je to zatrjeval, sodniški zbor pa je 06tal pri 6trogi razsodbi v smislu olimpijskih pravil.
V resnici je bil Dorando kot športnik izreden pojav. Rodil 6e je na sončnem otoku Capri, kjer se je učil za peka. Kaj prida najbrže ni mogel trenirati, zakaj živel je v hribovitem in kamenitem kraju, kjer m bilo položnih jioti za maratonski trening. Mislijo pa, da 6e je utrdil prav na skalnatem 6vetu, kjer je dan za dnem preskakoval 6kale in se plazil po strminah.
Kakor pozneje Nurmi, tako je postal tudi Dorando poklicni tekač. Že v jeseni so ga povabili v Ameriko, kamor je odjKitoval z evropskimi kolesarskimi dirkalci. Potem, ko so v Madeson Square Gardenu končali šestdnevno kolesarsko dirko, so priredili še tekmo med Dorandom in poklicnim indijanskim tekačem Longfootom. 18.000 gledalcev je prišlo, da bi videli kako se bo boril znani olimpionik z Indijancem. Po startnem strelu je Dorando prevzel vodstvo, za glavo višji Longfoot pa je tekel za njim. Tako sta tekla dve in pol uri, kar je pomenilo za gledalce pravo preizkušnjo potrpežljivosti. Deset krogov pred koncem ga je skušal Indijanec prehiteti, Dorando pa se ni dal. S poslednjimi močmi sta 6e borila za prvo mesto.

Tri kroge pred koncem pa je Dorando opešal, Indijanec ga je prehitel, Dorando pa se je po nekaj sto metrih onemogel zrušil.
Dirkalec W. R., ki je bil takrat žnjim, poroča, da je Dorando dva dni jokal. Trdil je, da mu je rjovenje množice izčrpalo živce. Kljub temu pa ni izgubil veselja do teka na dolge proge. Tekmoval je še dvakrat in obakrat zmagal. Nedavno je umrl v San Remu, njegovega pogreba pa so se udeležili številni predstavniki športnih organizacij.
štednja z električnim tokom za domačo porabo
Rim, i. marca. AS. Uradni list je 12. februarja objavil ukaz, ki je stopil v veljavo 2. marca, s katerim se določa, da smejo potrošniki električnega toka za razsvetljavo porabiti v trimesečju februar, marec, april le £0% tistih količin toka, kakor so jih porabili v decembru lanskega leta. Slednje je razvidno iz potrdila, ki ga električno podjetje da vsakemu odjemalcu, ko poravnava račun za porabljeni tok. Poraba toka za februar, marec in april se razume kot tista, kakršno bodo izkazovala potrdila za vse tri omenjene mesece. Za zgoraj omenjeni čas je treba omejiti tudi porabo toka za domačo porabo, kakor so električni kuhalniki, kopalnice, električne peči in podobno. Te zgoraj navedene omejitve pa se ne nanašajo na sledeče vrete porabe električnega toka: A. pri razsvetljevanju hodnikov, B. pri razsvetljevanju javnih prostorov, C. pri porabi toka za vojaške oblasti, kakor tudi za razsvetljevanje poštnih uradov, gasilskih postaj, varnostnih postaj, v zavodih za zdravljenje bolnikov, v sanatorijih in reševalnih postajah, D. pri porabi električne sile v kuhinjah, kopalnicah in električnih pečeh v bolnišnicah, sanatorijih in reševalnih postajah. Kdor bi porabil večjo količino toka kakor ga sme, bo moral za vsako čezmerno kilovatno uro plačati po dve liri kazni, obenem pa bodo elektrarne morale vsak primer kršitve predpisov javiti prefek-tom, ki bodo smeli po lastni oceni vzeti potrošniku dobavo toka največ za pet dni. Določila o omejitvah porabe toka se pa ne nanašajo na Sicilijo, Sardinijo in otoško Italijo.
Spori
Kdo bo državni prvak?
Državno nogometno prvenstvo postaja vedno bolj zanimivo. Zmagovita Koma je naletelu v nedeljo nn izvrstno ra/.jtoloženo enajstorico Juventu-sa in je morala pustiti v Turinu obe točki. Na strani Juvenllisa je bilo nič inanj kot 33.000 gledalcev, ki so moralno podpirali svoje moštvo. Sedaj, ko ima Roma samo še točko naskoka, )>ostaja med vodilnimi klubi vedno večja gneča. Verjetno je, da si bo Roma v nedeljo spet opomogla — na lastnih tleh bo igrala proti Genovi, Se bolj verjetno pa je, da si bodo Benečani in Turinci osvojili kar obe točki. Prvi bodo igrali z Najtolijem, drugi pa z Livornom. Lahko se zgodi, da se bo položaj na vrhu spremenil ie v nedeljo. Na vprašanje, kdo bo letos zmagal v državnem prvenstvu, bi lahko odgovorili le to, da so po zadnjih dogodkih izgledi za Iiomo, Venezijo in Torino precej izenačeni.
Zn prijatelje nogometa objavljamo spet razpredelnico, iz katere bodo razbrali jasno sliko o stanju po 18. kolu. Roma	18 0 7 2 28 12 23
Venezia	18 9 6 3 23 13 24
Torino	18 9 6 3 26 20 24
Genova	18 6 8 4 29 19 20
Juventus 18 8 4 6 30 2« 20 Lazio	18 6 7 5 33 25 19
Bologna	18 7 3 8 30 24 17
Atalanta 18 7 3 8 26 24 17 Ambrosiana 18 4 9 5 23 24 17 Liguria	18 6 5 7 28 33 17
Triestina 18 4 8 6 17 21 16 Livorno	18 .5 6 7 23 34 16
Fiorentina 18 5 S 8 26 35 15 Milano	17 6 2 9 31 29 14
Napoli	17 4 6 7 17 27 14
Modena	18 3 5 10 12 36 11
Spored prihodnje nedelje bo tale:
Fironze: Fiorentina : Lazio; Genova: Liguria : Ambrosiana; Tur in: Torino : Livorno; T r i e s t e : Triestina : Modena: Benetke: Venezia : Napoli; Bergamo: Atalanta : Bologna; Milan: Milano : Juventus; Rim: Roma : Genova
Velikopotezni predpisi za športno vzgojo francoske mladine
Jean Borotra. ki je pred letom in pol prevzel vodstvo francoskega športa, je dosegel v kratkem času naravnost sijajne uspehe. Zajel je ogromna množice francoske mladine, katero je navdušil zlasti za lahko atletiko in za plavanje. Že v prvem letu se je prijavilo k mladinskim tekmam okrog 500.000 športnih naraščaj-nikovl
Jean Borotra se je dobro zavedni, da mora ubrati veliko|x>tezno |>ot, če hoče doječi velike uspehe. Najpreje je izdal pred|>ise, ki nalagajo mladini, da se uri v temeljnem športu — lahki atletiki. Tako mora doraščajoča mladina gojiti teke, skoke in mete. da bi postala bolj krepka. Ker je lahka atletika podlaga za vse druge šjiorte, bo to udejstvovanje koristilo tudi kot prva šola za nogomet, tenis, boks itd.
S prostovoljnim športom se razvijajo in krepijo navadno le najmočnejši in najnadar-jenejši, to je tisti, katerim je šport najmanj jiotreben. Nasprotno pa ostajajo izven igrišč slabotni in nepodjetni otroci, za katere bi morala bili športna vzgoja obvezna. Borotra jc računal s tem in je odredil, da je telesna vzgoja obvezna. Borotra je računal s tem in je odredil, da je telesna vzgoja za mladino prav tako obvezna kakor je obvezno obiskovanje ljudske šole. Pri programu, katerega je pred-
Moderni hotel z vsem udobjem.
Poto^anfe l«ranr$kega4 plemiča po Staliti
(1649-1651)
Na cvetno nedeljo so odšli naši popotniki na Monte Cavallo, da bi tudi oni dobili od Nj. Svetosti papeža palmovo vejico. »Ko pa smo hoteli stopiti v kapelo, je bil tak ropot in vrišč Švicarjev, papeževe garde, da nas je bilo groza, vendar smo imeli srečo, da smo prišli noter. Tu smo bili deležni papeževega blagoslova. Papež je razdelil po običajnih slovesnostih palmove veje, najprej dve veliki in lepo spleteni francoskemu in beneškemu poslaniku, nato kardinalom in ostalim cerkvenim dostojanstvenikom, nato nemškim plemenitasem, nazadnje rimskim in drugim veljakom. Tudi tu je bila velika gnečn in smo se morali zelo truditi, da smo obdržali palmove veje. V ponedeljek in torek smo si ogledali mnogo relikvij.« V sredo je videl baron, kako se je peljal sv. oče v spremstvu kardinalov in knezov »Alla Trinita«, ▼ cerkvi opravil svoje molitve in nazadnje sedmim revnim romarjem umival noge, pri tem sta toskanska vojvoda Matija in Leopold pomagala papežu pri brisanju, nato pa je sv. oče z lastnimi rokami razdelil jedi in jih ponudil romarjem. Po končanem umivanju in pogostitvi je šel naš baron s svojim spremstvom že rano v papeževo palačo. Tu so bili nekaj časa v dvorani Paola Borgheseja, nato pa so šli v sobo, kjer je bilo pogoščenih 12 apostolov. Tukaj so videli čudovite in redke posebnosti, zložene prte v najlepših oblikah, prelepe zbirke zgodnjega sadja iz Genove, kratko malo, sijajno pripravljeno mizo. Po končanih slavnostih v dvorni kapeli iu potem, ko je Nj. Svetost papež »z največjo pobožnostjo in svečanostjo položil v
grob našega ljubega Gospoda Jezusa Kristusa ter jc bilo vse pripravljeno tako dragoceno in z najlepšimi podobami in simboli, je končno papež s strešnega nadzidka cerkve sv. Petra izobčil krivoverce, nato pa se je začelo umivanje nog apostolov. Ti so bili vsi belo oblečeni, z belimi bareti in čevlji na razporek. V platnu, s katerim jim je papež brisal noge, je dobil vsak zavitega nekaj denarja. Po končanih običajnih ceremonijah je šel papež v palačo, sledili so mu apostoli, ki so bili takoj nato bogato pogoščeni. Nj. Svetost papež sam jim je stre-gel, nalival in nudil, nasproti je bila prižnica, s katere so jim čitali. Po pogostitvi jih je papež blagoslovil in jim rekel: »Ite in omnem terram«. Med njimi so bile različne narodnosti: Španci, Francozi, Italijani, Poljaki. — Na veliki petek pa so si ogledali naši popotniki številne procesije, ki so se pomikale k sv. Petru. Vsaka je bila sprejeta z zvonjenjem velikega zvona, vsaki je pokazal monsignor sulico, s katero je bila prebodena Kristusova stran ter velik kos sv. križa in potni prt sv. Veronike. Tudi na veliko soboto je bilo mnogo procesij, najbolj veličastna in najlepša je bila španska procesija. Pri vseh so streljali z velikim topom.
Španska procesija je postavila na Piazza Navona dva veiika odra, na enem je stal »Jesus resurgens a mortuisc, na drugem »Naša ljuba Gospa«, na obeh odrih so bile obešene svetilke, kakor je bil sploh ves trg bogato okrašen. Na stebrih je bilo mnogo smolnatih ponev, v sredi grad z umetnim ognjem, s štirimi lepimi stolpi, na njiL vsakovrstna godba, takoj zraven lep steber s krasnimi raketami, takoj nasproti pn oltar, dasi iz papirja, vendar nenavadno umetno izdelan, lepo pozlačen in posrebren. Tja so prenesli Najsvetejše z največjo slovesnostjo in pobožnostjo, v spremstvu španskega poslanika in mnogih drugih kavalirjev. Tu so po petju Te-Deuma zažgali umetni ogenj, kar je trajalo do belega dne. Na velikonočno nedeljo so stre-
pisal Borotra za francosko mladino, ni upošteval le običajne šoUke telovadbe; predpisal je lahko atletiko in obvezne tekme, da bi vzgo-ji'l podjetno in stremečo mladino.
Poleg lahke atletike je tudi plavanje na Francoskem obvezno. Pri obveznih športnih izpiliti mora vsakdo dokazati, da obvlada plavanje tia 25 m. Slog je poljuben in tudi časa ne merijo. Gre le zato, da se mladina prisili, d« »e vsakdo nauči plavanja.
Na podlagi izkušenj, katere so zbrali francoski š|M>rtni uradi pri prvem velikem tekmovanju, katerega se je udeležilo pol milijona mladenk in mladentčev, so letos v marsičem izjiopolnili učni nučrt in izpitni pravilnik francoskega športnega »brevirja«, kakor imenujejo kratke predpise za telesno vzgojo francoskega naroda. Mladinske tekme liodo obvezne za vso mladino za moško do 20, zn žensko pa do 19. leta Rok /a te tekme je od t. marca do 51. oktobra. Kdor ne doseže predpisanih mer. lahko |x>izkiisi še dvakrat in če pade trikrat, »e smatra, da v tem letu ni zado«tM šporinim zahtevam Mladina, ki se udeležuje ljudskega tekmovanja, je podeljena v razne skupine po spolu in starosti.
Tekmovalni red obsega sledeče panoge: tek na kratko in dolgo progo, skakanje v višino in da>ljino, suvanje krogle in plezanje po vrvi. O plezanju poročajo da je delalo preglavice lansko leto zlasti kolesarjem ki imajo prešibke roke. Kakor omenjeno, morajo vsi tudi plavati na 25 m. Da dobimo točnejšo »like o tem kaj zahteva Borotra od francoske mladine, navajamo mere. ki so obvezne za 16 in 19 letne mlar deniče- plezanje po vrvi ^ m brez poin,»či nog; tek na 100 m 14.1 sek ; tek na 1000 m 3:50 min ; skok v višino 1.20 ra; skok v daljino 4.20 m; suvanje krogle 5 kg H m: plavanje na 21 m. — To je tako zvani minimalni program, kntcrcsra mora obvladati vsak zdrav mladenič. Za dekleta so predpisane mere znatno nižje.
Očividno je, da ne gre francoskemu športnemu voditelju za to, dn bi vršil pritisk na mladino, d« bi dosegla razne rekorde temveč za to. da se vsakdo bavi s telesno vzgojo vaj toliko, da ostane *drav. <e navadi plavati in
da obvlada najenostavnejše spretnosti.
•
V hoji na 50 km so tekmovali v nedeljo v Barceloni. Zmagal je Francesco Alliesa v času 4 ure 49 minut.
Zagrebška Concordia bo jx*lala svoje nogometno moštvo na Slovaško, kjer bo igralo 14. t. m. proti slovaškemu prvaku SK Bratislavi, dan pozneje pa proti okrepljeni vojaški enajstorici.
E1AR - Radio Ljubljana
Bchema delta XXVIII leztone. ehe verr* tenuta dal prof. dott. Stanko Lehen.
Tu natisnjeno besedilo je «amo kljti* r.a vse nni>. ki »lode pouku ItnlijanMine po radiu. Italijanske uro »o na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih — vedno ob 19.00.
LEZIONF, VENTESIMA OTTAVA Pronoml pemonall racrrupatl
natlvo: mi. ti, (tli. 1«. cl. vi. «1. — Arrimitlro• lo. la. Il, lo; ne me lo, me U. me 11. me le. ine ne (me lo mnnna; me la mnnda; me 11 ha mandati; me le mando; per miindarmelol;
te lo, te la. te II, te le, te ne (te lo prestoli
Klelo, (fliela, Rlicli, »bele, Klicne Iglielo rendo; per rcndonrlieto);
co lo, ce la, ce li. ce le, ce ne (ce lo offre);
ve lo. ve la. ve II, ve le, ve ne (ve lo reealo);
80 lo, »e la, se le, »e ne (»e lo prendel.
CJuesti sono I libri che avete sceltot Ve li mando a časa. — Movanni mi pnrtrt la notizia; «rllo]R diedero alt uscire della scuola. — Prestami il tuo dizionRrio; te lo rostituuco »ubito. — miel'ho detto e ripetuto tanlo volte; ma non lin mai volulo asc-oltarmi. — Fan-no una roinraodtn di Ooidonl; non ne ricorilo II titolo, ma mo no hanno pnrlato molto hene. — II lun nlpnte. ora proftiRO, ha bisoeno di searpe; rtevi oomprnreliele tu. — (ill ho prostato cinnuanta lire, o ora non vuot roRtituirmolo. — Kome Piotro lo sn; vado a domandar Kllelo. — Inlanto oompornmi nn eiornale o pnrtameln.
—	La bimba ooijlieva inore e se le mnniriava — Avete con voi ln letternl Mnstratecelal — Hai vohito sapero la veritft. e te l'ho detla tultn. — Tu mo l'hnl dotto. e ora ftnsri di ignorarlo. — Che helle violelte! Voleto comprarmone un mnzzolinol — Ho riimentirato I miel R-Iianti; me li hai porlatil Eccoteti. — So voleto oual-ohe lettera di raecomnndazione. Ve la do vnlnntierl. — VI presento mia sorolia e Ve la raooomando — Non so piu dove l'ho gi& incontrata. Io invece me ne rioor-do bcnissimo.
Eserzlzlo
Soatltuite alle parole stampnte In Kra««n le formo convonienti dei pronoml personali deholi: E«»a ti «al-vft la vita. — Voi. cosi sinoerl. dovete dirmi la verlt*.
—	Non ha mnl votuto perdonurtfli le sne offese. — Dal-lo nn harlol — Non Vi hanno dalo la notlzlat — Le ho scritto una lunira lettera. — Si f> ciA pontilo della sna leitircrezza. — Ti do la mia parola. — CM Vi ha Ira dotto aiiesta tetteraf — Non parlnrirtl dl nueste rose!
—	Datemi una dozzlna dl nova! — Eceovl unn dozzlTta dl uova. — Le ha detto mille Imelo. — Vi čredo uomn abbastanz.i onesto per affidarvi I mlet afTarl. — Gli ho detto frnncamento la ml« optnlone. — Ci ha chlosto un conslgllo. — Ricordati delle mle parolel
ljali že na vse zgodaj z možnarji, nato je papež drugič proglasil izobčenje krivovercev in j>otem maševal. Prvo nedeljo po veliki noči je bil pri papežu slavnostni obed, nanj sta bila povabljena oba toskanska vojvoda, »Tu ie bilo videti mnogo lepega. Nj. Svetost je jedel iz zlatih posod, kakor običajno, knezi pa iz srebrnih, s pokrito glavo, kadar pa jim je papež nazdravil, so vstali in se odkrili, tudi pri tem obedu je bila lepa godba.c Vse prihodnje nedelje do bin-košti so streljali na gradu z možnarji, na bin-koštno nedeljo je imel papež zopet slavnostno mašo. Na praznik sv. Resnjega Telesa so spremljali papeža z običajno kavalkado z Monte Cavallo v Vatikan, pri tem so napravili od sv. Petra do gradu umetni drevored in ga prekrili z najlepšimi preprogami. Prihodnji dan je nesel Nj. Svetost papež na navadni nosilnici Najsvetejše z največjo slovesnostjo in v spremstvu zelo velike množice, pred njo so nosili šest pn-peških kron, spredaj pa so korakali štirje Švicarji v oklepih, z golimi meči v rokah. Po končanih slovesnostih so streljali na gradu iz vseh topov.
Sijajen je bil sprevod na praznik apostolov, pri katerem je šel španski poslanik v spremstvu 200 plemičev z velikim sijajem v Vatikan z najlepšimi turnirskimi konji. V sprevodu so tudi vodili snežnobelega konja, z vezenim sedlom in opremo, dar španskega kralja Kristusovemu namestniku. S konjem, ki so ga vodili tudi v cerkev sv. Petra, je izročil poslanik sv. očetu tudi mošnjo s pismom in 12.000 kron. Ob eni ponoči so začeli Švicarji po starodavnem običaju naskok na Castell S. Angelo, pri tem je bilo slišati strašno streljanje, vendar s slepimi naboji, kar je trajalo celo uro. Takoj nato je bila najsijajneiša razsvetljava Vatikana. Na vseh oknih in hodnikih so bile luči, tudi na križu kupole sv. Petra, ter umetna razsvetljava na
fradu, ki je predstavljala papeške insignije. udi pri palači španskega poslanika je gorel
lep umetni ogenj, ki je predstavljal grb španskega kralja, iz vodnjaka pred palačo pa je teklo belo in rdeče vino brezplačno za ljudstvo.
Procesijo, ki se vrši le vsakih 25 let, so videli naši popotniki 2. julija, šla ie iz dominikanskega samostana Minerve, nad 1000 oseb je nosilo v rokah velike bele sveče, med njimi 130 mladih deklet; 11 od njih, ki so hotele postati nune, je nosilo bele vence in šopke. Ta procesija je kazala tudi 15 misterijev v lepi obliki. Nato Jurič opisuje sedem cerkev: sv. Petra, St. Johannis Lateranensis s palačo, St. Pauli, St. Mariae Maggiore, St. Laurentii, St. Sebastiani in St. Crucis in Jerusalem, nato še cerkve v Collegio Romano, Al Gesti, Alla Ma-donna, Alla Madonna del popolo in Ara Coeli kot posebno znamenito. Nadalje opisuje naj-odličnejše palače in razne znamenitosti, starine itd. v večnem mestu. V Vatikanu opisuje »ve-tovnoznano knjižnico z 834 000 knjigami, ki jo podrobno opisuje in pravi: »Niti noben kardinal, kdor koli bi bil, ne sme od tod nobene knjige vzeti s seboj domov, temveč, če hoče študirati, stori to lahko notri, za to so tam posebne mize. Po ogledu vsega smo se prav prijazno zahvalili.« Njegovo posebno občudovanje je vzbudila v Sikstinski kapeli Michelan-gelova »Poslednja sodba«, »kakršne umetnine ni v Rimu niti nikjer drugod«. Nič manj se ni čudil lejKitnm in zakladom v palačah Farnese, Borghese, Ludovisi itd. Iz rimske okolice opisuje Jurič najbolj Tivoli z vsemi njegovimi posebnostmi in z umetno ureditvijo, zlasti glede sijajnih in čudovitih vodometov. Potem ko so si popotniki tudi tukaj vse natančno ogledali, so šli v gostilno, in >ker je bil baš postni dan — pripomni naš baron — »smo dobili postrvi, ki so v Italiji zelo redke«. Ko so obiskali še Albino. Fraseati in Belvedere. «o se poslovili od Itiina in se obrnili proti Napoliju.
(Dalje./
Francesco Per ril
77
Neznani učenec
Zgodovinski roman U Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič
Nakrat 6e je zaslišal topot od vseh 6trani in kmalu nato se je na desni prikazal manipel germanskih konjenikov. Pred n|imi je šel nekdo, ki je nosil baklo, a še štirje drugi konjeniki 6o prišli od leve. Nekateri so imeli k sedlu privezano neko culo.
Mikol 6e je zdrznila, zavzdihnila in 6e stisnila k Eleazarju. Spoznala je, da so cule človeške glave, za lase obešene k sedlu. Zdelo se ji je da je v 6pačenih potezah groznih trofe; vendarle prepoznala obraz tega in onega izmed 6vojih tovarišev.
Medtem sta obe krdeli prodirali z baklami v rokah in vzklikali. Ne skriti 6e ni bilo več mogoče niti ubežati obkolitvi.
Mikol je opazila Eleazarjevo roko, ki je iskala njeno in jo stisnila v obupno znamenje vzajemnosti poslednjih ur. Ni jima kazalo drugega, ko junaško umreti. In v tej stiski sta si dala besedo, da umreta, vredna drug drugega.
Ko je izpustil njeno roko, ji je vzel z ramena lok, nastavil puščico in jo sprožil proti krdelu, ki je prihajalo z desne. Trenutek nato je bakla padla; germanski legionar, ki jo je nosil, je vzkriknil in se, zadet v vrat. zgrudil na tla.
Krdelo se je ustavilo in zaslišal 6e je grmeči glas Trikongijev.
»Stojte in krijte se s ščiti!« ie ukazal in skočil s konia, da bi najprej pobral baklo, ki se je kadila na tleh.
Medtem ko se je sklonil in pobiral baklo, je prižvižgala druga puščica in nad njegovim hrbtom zadela v bok konja, ki ga je držal za vajeti.
Konj se je vzpel na zadnje noge in zarezgetal. Med krdelom je nastala nekaka zmeda.
»Stojte!« je ponovil Trikongius z grmečim glasom. Vzravnal se je, dal pobrano baklo najbližjemu vojaku, odvrgel vajeti in, krijoč 6e 6 ščitom, pogumno prodiral.
Vojaki so se umaknili med drevje, da bi ne bili tako na strel, a Eleazar je kar naprej izza nekega debla pošiljal puščico za puščico in zadel še nekega legionarja v rame ter še drugega konja naravnost v pr6i, da je potrgal vajeti in zdirjal po gozdu, vse pod seboj drobeč. Tedaj je na desni eden iziped vojakov, ki ie ob kadeči 6e svetlobi bakle opazil rdečo haljo Eleazarjevo, zaklical: »Tu je, tu je Jud! Dva stal*
Istočasno je zažvižgalo proti dvojici kopje in zadelo Eleazarja med pleča, ko 6e je pripognil, da bi še enkrat napel lok; prišlo mu je za dobro ped 6kozi prsi. Padel je na obraz.
Mikol 6e ni zbegala. Pobrala je lok, 6e 06I0-nila z enim kolenom na hrbet padlega in 6e pripravila, da bi sprožila, a že 60 jo obkrožili in jo pobili, preden je mogla vzkrikniti.
Ko se je Trikongius padlima približal, je eden izmed legionarjev prijel Mikol za la6e, ji pridvig-nil glavo, jo 6trahoma gledal in ugotovil, da je ženska.
»Amazonka je,« je rekel prestrašen, »a ukazano nam je bilo, da je ne smemo ubiti!«
»Da,« je zamrmral Trikongius, a v njegovem glasu je bilo čutiti divie zadoščenje nad tem, kar 6e je zgodilo, »povelje je bilo, da bi ji prizanesli, a... noč je... nihče izmed na6 ni kriv. Truplo odnespmo poveliniku.«
»Kdo ve.« je nato še dostavil, »zakaj neki je hotel prizanesli tej zveri? Nemara zato, ker je bila ženska.«
»Poglej, kako je bila lepa,« je opozoril neki drug legionar. »Zdi 6e, kakor bi bila lovka Diana.«
Mikolin obraz je ohranil še ves čar nekdanje lepote, čeprav so bile njegove poteze od 6trahu smrtnega boja razvlečene in je imela odprte oči in je bil grozeč. Skozi njeno raztrgano haljo je na več mestih curkoma tekla kri.
»Sicer pa je ob 6vojem tovarišu hrabro umrla z orožjem v rokah. Slava ji,« je še rekel Trikon-gius.
Potem se je nagnil k drugemu mrtvecu in 6i ga ogledal. Spoznal ga je tako|.
»Eleazar je, glavar tolpe...« je rekel. »To pot se je pa te dobojeval za Mesija!«
Pokleknil je na ščit, potegnil meč in mu z enim mahom odsekal glavo.
»Daj mi svojega konja,« je ukazal enemu izmed legionarjev, »in prevzemi v varetvo mojega, ki je ranjeni«
Eleazarjevo glavo je obesil za lase k 6edlu, potem pa je naložil konju na hrbet še Mikolino truplo in zajahal. Krdelo se je nato podalo k Dolini golobov, kjer se je že oglasila bojna tromba, da bi 6e zbrali. Borba v gozdu je bila končana. Tudi mnogi vojaki 60 imeli pripete k sedlu glave gorečnikov.
13.
Ko je prišel Trikongius s svojo centurijo, je bil eskadron 6koraj ves na mestu; ranjencev je bilo malo in Mark Adonij je poslušal poročilo cen-turija Kornelija. Pred njim so 6redi grmičja zložili vojaki kakih petdeset glav na kup, na katerega 60 devali še kar naprej nove.
»Jetnikov ni6ino nič zajeli, gospod,« je rekel centurion, »a mislim, da se je le redko komu posrečilo uiti. Razsekali 6tno gordijski vozel.«
Marko ga je 6toje razmišljeno poslušal in neprestano drgetal, kakor bi imel mrzlico. Razburjenje zadnjih dni ga je zdelalo in čutil 6e je neznan-
sko zmučenega. Jeza ga je minila in od njegove želje po maščevanju je oual 6amo žalosten pepel, občutek brezupnosti in čuden nemir, ki ga je tlačil ko mora. Mislil je na Jezusove besede in spoznal da mu maščevanje ni pripravilo nikakega veselja.
Vsemu temu se je pridružila še neznosno grozna 6krb za mater. Ob prihodu slehernega legionarja, ki je skočil pred njim 6 konja in vrgel novo glavo na kup, 6e je bal, da bi zagledal glavo judovske amazonke, katere skrivnosti ni nihče poznal. Misel, da jo je kdo izmed vojakov v temi ubil, ga ie zgrozila in zazebla do kosti.
Težko je čakal Trikongija in njegovega poročila, da tudi na oni 6trani gozda niso videli amazonke. ln Trikongius je prišel. Ko je bil kakih deset korakov pred poveljnikom, je skočil s konja, odpel Eleazarjevo glavo 6 6edla in 6e približal, držeč konja za brzdo.
»Olej, gospod, največja trofeja dneva — Elea-zarjeva glava!«
In jo je držal juoti Marku Adoniju.
Marko je ni niti pogledal. Zgrozil 6e je in kakor uročen gledal na konjev hrbet, 6 katerega sta viseli mrtvo dve roki in glava, pri kateri ni bilo videti drugega ko dolge, do tal padajoče črne lase, ki 60 zakrivali obraz.
Oledenel ob grozni slutnji, je Marko Adonij vprašal z zamolklim gla6om:
»In ta, kdo je?«
Pokazal je na truplo, ki je viselo s hrbta
»Gospod,« je odgovoril Trikongius in vrgel na kup Eleazarjevo glavo, »tvojega povelja se nisem ogel držati. V temi je nismo spoznali .in 6mo ubili tudi amazonko.«
Stopil je h konju, vzel mrtvo v naročje in jo pokazal:
»Tu je, gospod!«-
ftjuzej indijanskih sirupov
Kdo od nas v mlajših lclih ni bral napetih indijanaric in komu se niso ježili lasje ob popisovanju in uporabi jan iu raznih strupov, s katerimi so Indijanci pošiljali nn drug svet svoje žrtve! Posebno poglavje so imeli ti strupi šc v raznih kriminalnih romanih.
Javnost se ie na podlagi omenjenih romanov in drugega čliva vedno bolj zanimala za te strupe, ker o njih do leda i ni vedela sploh nič ali pa prav malo. To polje je začel malo bolj študirati meksiknnski zdravnik in znun-svetnik dr. Reco, ki ie tekom več desetletij prehodil do tedaj še malo znana južnoameriška področja. O svojih ugotovitvah ie izdal posebno knjigo, v kateri pripoveduje, da znajo nekatera južnoameriško indijanska plemenu pripravijhti najrazličnejše vrste strupov.
Med strupe, ki iih ie ugotovil dr. Reco, spada v prvo vrsto strup, ki ga domačini imenujejo »nnpoi. pozabet. Domačini ca pri-pravliajo iz rastline sinikuli. Glovck. ki prostovoljno nli neprostovol jno vzame ta strup. Zgubi sploh vsak spomin na preteklost in sedanjost, pred njim lia obudi vse slike iz naj-nežneiše otroške dobe. Delovanje strupa ie tako močno, da človek več ne ve za svoje ime in sploh ne more več poznali svojih znancev. Nesrečnik, ki ie použil ta strup, ie izključno navezan na svojo okolico. Sam si sploh ne more in ne zna pomagati. Podobno, toda samo še hujšo reakcijo povzroči soroden strup, ki ga pripravljajo iz rastline ololuijki. Človek, ki je popil to strupeno pijačo, izgubi vsako voljo, vsako mišljenje in samostojnost. Postane top
Kometi ali zvezde repatice
V poslednjih tednih smo dvakrat slišali o odkritju zvezde repatice. Nič ne vemo, ali je Slo obakrat za eno in isto repatico, ali sta bili to dve različni. Zazdaj sta nemara vidni samo za daljnoglede v zvezdarnah, a mogoče bo prej ali slej tudi velika množica sodobnikov moglo uživati s prostim očesom prikazen na nebu, če se bo ta ali drugi komet bolj približal soncu. Prav nič nenavadnega ni to, da 60 odkrita taka nebesna telesa Ker je pač več tisoč repatic, ki se po podolgovati eliptični progi gibljejo okrog sonca, in je pod njimi mnogo majhnih oblakov kozmičnega prahu, ki se jih tudi z najboljšimi daljnogledi ne da videti, je lahko umevno, da jih vsako leto ne »odkrijejo« več ko tri, Štiri ali pet.
Včasih je bil pojav zvezde repatice na nebu za lahkoverne ljudi, posebno še v času vojne, pomen strahu in groze. V njih so videli znak za nastopanje nadzemskih sil in pričakovali so raznovrstne nesreče, tako draginjo, potres in kugo. V teh časih pa dobro vemo, da niso kometi nič drugega kakor skupine kozmičnega prahu, ki se začno svetiti po prihodu v bližino kake večje zvezde. Prav nič posebnega ni na niih in nič takega, kar bi nas lahko vznemirjalo. Znanstveni svet že vnaprej ve, kdaj se bodo repatice spet pojavile in
in brezbrižen za vse. Brez volje se podvrže vplivu vsakogar in odkrito odgovarja na vsa vprnšania. V kategorijo teh strupov spada tudi liubnoni nnpoi tai/ahujasca«. Ta strup sam na sebi ni življenjsko nevaren. Gloveka spravi v stunie neke pijanosti in spolne razdraženosti.
S tem pa seznam strupov še ni izpolnjen. Tamošnii domačini namreč poznajo še celo vrsto drugih strupenih piiač. Tako pripruv-liaio strup tudi iz neke vrste kaktej. Po tem strupu prevzamejo Človeka najrazličnejše halucinacije. Pred njegovimi očmi se grmadi io razne pestre slike in dogodki. Domačini ga imenuieio »napol norostit. ker ie dejansko po zaužit ju tega strupa ob gledanju strašnih slik več liudi že tudi znorelo. Najstrašnejši strup tnmošniih domačinov je pa pijača, ki io domačini imenujejo tKsomi Ksihute«. Dr. Reco mu ie dal ime »stekleno krsten. C.lovek pade po nicm v omrlvične krče in dobi občutek nastopajoče smrti. S to pijačo zastrupljen človek takoj otrpne in nekako umre za zunanji svet. ohrani pn zavest in lahko opazuje vse stvari in dogajanje okoli sebe. Strup deluje več dni. Zalo ie ta strup eden najnevarnejših strupov, ki jili svet sploh pozna in ie bilo z njim zastrupi jenih bogve koliko ljudi. Nevarnejši ie tem boli, ker v krajih, ki iih ie pre hodil omenjeni znanstvenik dr. Reco. tamošnii domačini mrtveca pokopljejo že nekaj ur po nastopu smrti.
Dr. Reco ic vse te strupe tudi zbral v svo-ieni muzeju, ki ima vedno zelo veliko obisko 5 valcev.
vse se dogaja prav naravno. Čudovito na njih je le to, da se tako lepo svetijo in da jih kot lepo prikazen na nebu lahko občudujemo.
Kačje meso — sredstvo za pomlajevanje
V zadnjem času so učenjaki ugotovili, kačje meso kot prehrana res da ni najbolj tečno in okusno, da je pa vendar v gotovem pogledu zelo koristno za človeško telo. Predvsem človeka pomlajuje. Tako imajo v Tokiu okoli 200 trgovin, v katerih lahko kupiš kačje meso za pomlajevanje, ki jo različno pripravljeno. Ponekod ga prodajajo tudi spremenjenega v pijačo. Najbolj znano in razširjeno je »kačje žganje«, ki ga pripravljajo na dva načina. Navadno kačje meso zme-ljejo in zdrohe v prah ter ga zmešajo z alkoho-; lom, ali pa enostavno kačje meso polože v alkohol. ki nato prevzame vse hranljive lastnosti kačjega mesa.
Mali oglas?
V malih oglasih velfa pri tskan|n službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase ie treba plačati takoj pil naročilu.
| Službe
Dobe:
Kuharico
samostojno ln varčno takoj sprejmemo k dvema gospodoma. Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod : »Samostojna gospodinja« Stev. 1461.	b
Iščem dekle
pridno tn pošteno, za vsa hišna dela, lahko Je tudi začetnica. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 1464. b
da
Torbarje in sedlarje
za fine galanterijske Izdelke »prejmem v službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Usnje« štev. 1450.
BKmUmo|
Kupim štedilnik
majhen alt srednje velikosti na dva cilindra prenosljiv. Ponudbe upr »Slovenca« pod: »Stedll ntk« št. 1437.	1
Na sodišču.
Sodnik: »Zalotili so vas ravno v trenutku, ko ste potiskali 6vojo roko v žep tega-le go6]>cda.«
Obtoženec: »Res je, gospod sodnik. Tega dne je pa tudi bila 6trašna zima.«
Pisalni stroj
praktičen, dobro ohranjen alt malo rabljen - kupim, Ponudbe na upravo »Slo venca« pod: Pisalni stroj štev. 1439.
I a »Biondo«
pomaranče v košarah po ca. 17 kg na predaj na Ja nežtčevl cest) št. IS po 4.70 lir za kg. Kličite telefon št. 87-1«.
Fige in brinje
Ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, Aškerčeva ulica 1.	1
| Žtonll 1
Še nekaj prašičev
za rejo takoj oddamo po ugodni ceni v Mnrljantšču na Poljanski cesti.
LJUBLJANSKI
lauiažrMiMiraai
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob n»-deljen in praznikih ob 10.30,14.30,16.30, tn 18 JO
Najbolj priljubljena igralca Alida Valli in Amadeo Naizari v odlični romant. komediji
Neopravičena ura
KINO MATICA - TEL. 22.41
Znameniti in priljubljeni Charles Langhton v filmu
Potepuh z otoka
KINO UNION - TEL. 22.21
Izredno lep film 7.vestepa tovarištva in požrtvovanja
Dva tovariša
po romanu P. Lorenzinija — Glno Cervl, Evi Miiitaeliati Mino Poro. LuUa Kerida KINO SLOOA - TEL. 27-JO
j mak! |
Reven dijak
Išče zajtrk (zastonj) pri dobrosrčni družini ali pa ustanovi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1448. r
Berite
-Slovenca
in oglašujte v njem!
Kupim knjigi:
Belle : Sadjarstvo,i ln Plr-čeve šmarnlce, Skrivnost trpljenja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Knjiga« štev. 1438.	k
ju najemi
Trgovina
z mešanlir blagom (tudi manufaktura) srednje veliko, zelo dobro obiskana, na promet, točki, ee pod ugodnimi pogoji odda z inventarjem tn zalogo ali brez. Promet do 160.000 lir mesečno. Ponudbe z navedbo razpoložljive gotovine In prakse na upr. »Slov.« pod »Bodočnost« štev. 1466.
Cunje
za umivanje strojev kupuje lltograftja Cemažar, Igriška (	k
t
Potrti globoke žalosti sporočamo, da ie naš nepozabni, dobri oče, stari oče, gospod v
Štefan Vesel
posestnik
danes ob pol desetih dopoldne, v 60. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. - Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob štirih popoldne, iz hiše žalosti, Stemburjeva ulica 6, na farno pokopališče v Smihelu.
Novo mesto, dne 3. marca 1942.
Žalujoči: Štefan, Mali in Ani, otroci — in ostalo sorodstvo.
32
Oporoka osmih bojevnikov
Ilammond je polkovnika \Vestfalla kmalu našel v knjižnici, kjer je ves zamaknjen bral knjigo, katero pa je takoj odložil, ko je Ilammond pristopil. Polkovnik Hammonda vprašujoče pogleda.
»Ali vas smem nekaj vprašati, gospod polkovnik?« go ogovori • Hammond.
»Le kar vprašujte, prosim!«
»Med svetovno vojno ste bržkone bili pri pri istem polku kakor lord Finsbury?<
»Bil — do januarja 1918. Tokrat je lord bil prestavljen k divizijskemu štabu. Posihmal sva se le še redkokdaj videla.«
»Ali je iz rodovine lorda Finsburyja še kdo drugi bil na fronti?«
»Seveda — lordov bratranec, ki je padel pri Perronnu, in njegov nečak.«
»Nečak še živi?«
»Še.« '
»Tukaj na Angleškem?«
»Na otoku Borneo ima plantažo ter je postal holandski državljan.«
»To je pa čudno!«
»Kaj je čudno?«
»No — mislim pač, da ni vsaKcfanje, če si mlad Anglež iz dobre rodovine kupi plantažo, in sicer ne kje v kaki angleški koloniji, nato pa postane še državljan kake tuje države.« •
»Morda res ni vsakdanje, vendar je mogoče tla mu je sam otok Borneo bil tako všeč.«
»Tudi to bi bilo mogoče. — Ali je mladi mož med vojno bil pri istem polku kakor lord?«
»Bil. —Sicer mi po kar naravnost povejte, prosim, kam merijo vaša vprašanja. Kaj prav za prav hočete izvedeti?«
pa m-i p< ik
telj. Če morem kaj prijiomoči, da razkrinkate njegovega morilca, se več ne čutim dolžnega molčati, kakor sem bil doslej dolžan zaradi lorda in njegove rodovine.
Prav imate. Lordov nečak se ie bil res zapletel v sila mučno zadevo. Kratko jiovedano, je bilo takole: Mlad častnik, ki njegovo ime ni važno, je dobil povelje, naj s tremi možmi dožene. ali je ta in ta gozdiček zasedel sovražnik. Povelje je bilo izdano nekaj ur pred nočjo, poizvedovanje pa naj bi se začelo šele v popolni temi. Med tem pa se je tisti mladi častnik tako opil, da niti stati ni več mogel. Zato je njegov prijatelj — lordov nečak — v nasprotju z vojaškimi določili namesto njega odšel na patruljo. Tja grede pa je zašla granato, ki je padla blizu njih, ubila vse tri vojake. Lordovemu nečaku se ni nič zgodilo. Čeprav je bil samo še sto metrov od gozda, se je obrnil in divje pribežal nazaj. Mladenič je bil sicer vsekdar pogumen ter nikoli ni pokazal količkaj strahopelnosti. Tistikrat 6o mu pač živci popustili. Skril se je tam. kjer je njegov prijatelj pijan ležal na tleh, ter tam ždel do jutra.
To se je kajpada razvedelo. Toda oni mladi častnik je samega sebe dolžil te nesreče ter je vso odgovornost sam prevzel. Zato je bilo uradno rečeno, da je pobegnil on, ne pa lordov nečak. Kasneje pa so vendarle začeli o tem
{govoriti, ker je lordov sluga z važnim obvestilom bil poslan v ospredje, kjer pa je namesto nečaka dobil njegovega pijanega prijatelja.
Lorda Fin6burryja je vse to strašno raz-kačilo. Ko bi se bila vsa resnica razvedela, bi bila njegova rodovinska čast grdo omadeževa-upam vaši besedi, če pravite, da je odgovor | na. Zato je velel svojemu nečaku, naj izstopi 1	. — i — —i- —s— j- —	»In. I i* armade ter se izseli na Borneo.
To je vsa zgodba, gospod Hammod. Vi 6te
»Upam, gospod polkovnik, da me nimate za radovedneža, ker tako vprašujem?«
»Nikakor ne, ker vas imam za razumnega moža.«	■ .
»Hvala vam, gospod polkovnik. Izvedel bi rad nekaj čisto določnega. Morda je tisto, kar bi rad dognal, brez vsakršnega pomena, morda iokaže sled za dvojnim morilcem!« Polkovnik \Vestfall Hammonda zažuden pogleda.
»Mislil sem, da se s to stranjo te zadeve vi sploh ne pečate, gospod Hammond. Ali mar ne delate za Lloyda?«
»Pač, pač. gospod polkovnik! In tudi denar cenim kot potrebno zlo, ki naj človeku prk ]K>more do dobrin tega sveta. Dam vam pa svojo besedo: Rad se odrečem tistih šest tisoč funtov, če se mr le posreči razkrinkati tega hladnega in zverinskega morilca.«
»Tako naziranje vam je le v čast, gospod Hammond. — Vendar nikakor še ne uvidevam,; koliko bi vam v tem jaz mogel biti v pomoč.«
»Saj še niti sam ne vem, ali mi boste mogli kaj pripomoči, gosfiod polkovnik. Vendar moram vprašati: Ali vam je znana neprijetna afera, ki se je zadnje vojno leto zgodila na fronti in ki je vanjo bil zapleten lordov nečak?« ' sli.
gospod Ilain-
Polkovnik malo pomisl »Odkod vam to vprašanje, mond?«
»Enemu izmed gospodov se je med zasliševanjem zareklo, drugo pa sem potem 6am na pol uganil. Trdno se namreč poprimem. kadaT dobim kaj takega, kar bi mi moglo dati količkaj opore.«
Polkovnik Tlnmmonda resno pogleda: »Zaupam vaši besedi, če pravite, da je odgovor | na.---- - .	n
na to vprašan je zelo važen, da se pojasni zlo- i iz armade ter se izseli na Borneo, čin. Lord Finsbury je bil moj najboljši prija- »
prvi Slovek, ki 6te jo slišali iz mojih ust. Upam pa, da vam bo to pripomoglo razkriti prijateljevega morilca.«	n
»Ali oni drugi častnik še živi, gospod polkovnik?«
»Ne vem, poslej ga nisem več videl.«
»Iskreno 6e vam zahvaljujem, gospod polkovnik! Resnično mislim, da bo to vaše sporočilo odločilno pomagalo pojasniti ta zločin.«
»To me bo močno veselilo, gospod Hammond.«
»Menim, da bo vas še bolj veselilo, če vam povem, do bi tudi vaše življenje bilo v največji nevarnosti, ko bi na moja vprašanja no bili odgovorili.«
»Moje življenje — kako pa naj to razumem, gospod Ilammond?«
»Če je moia teorija prava, bi bili vi najbrž že v letu dni umorjeni po roki istega morilca!«
XXI.
Hammond naglo odpre vrata v vežo ,n sr z vso silo zaleti v sira IIenryja — tako se mu mudi.
»Oprostite mi, sir Ilenry. Sem bil nekoliko prenagel — kaj ne?«
»Kaj bi tisto, gospod Hammond. Vaša naglica bi k večjemu pomenila, da se približujete razjasnitvi te 6trašne žaloigre?«
»No, vsekakor sem se rešitvi že precej približal. Povejte mi še enkrat, sir Henry, ali res ni nobenega dvoma, da ie umor bil izvršen od treh petdeset do štirih deset?«
»Svoj zdravniški ugled vam zastavim, da čas drži.«
»Hvala, sir IIenryl To je namreč odločilno važno. Na svidenje!«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KraraariT
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčie