polne Molitev in lepili naukov za manji in veči mladost, kakor tudi za odrašene ljudi dobifig. \ / * ZfI ~~ Poleg nemških bitke i\ 1*. Egitlia Jaiz^v Drugi pomnoženi natis. V Ljubljani 1850. Na prodaj per J. Giontinitu. V natis teh bukev so milostljivi Knez Gospod Gospod Anton Alojz, Ljubljanski Škof, dovolili 25. Rožni j a cveta 1844. * Predgovor« Ljuba mladost! I^lTa bukvice vse za-te spisane. Kar je v njih pisaniga, vse lahko umiš in k svojimu pridu ober- neš, če le vse vkup vzameš in dobro prevdariti hočeš. Bukvice polne lepiga podučenja so. Povejo ti, kaj imaš pred vsim vediti, — pa ne le vediti, ampak tudi, kaj storiti in kaj opustiti. Na¬ ukov je nar pervo treba; te si imaš zlasti k sercu vzeti, de ti bo tudi molitev bolj iz serca šla. YI Molitevne bukvice so — tode dobro vedi! ne le za molitve pre- berati; — to bi ne bilo moliti. Mo¬ liti se pravi, kakor že veš, svoje misli k Bogu povzdigniti — iz serca z Bogam govoriti. Zato mo¬ raš tudi dobro prevdariti in pre¬ misliti, kaj bereš, kaj z Bogam govoriš; drugač tvojamolitevBogu ne dopade in nič ti ne pomaga! Pisane molitvice ti le misliti po¬ magajo; napeljevati te morajo, kako imaš tudi brez bukvic z Bo¬ gam govoriti. Ti si moraš — de tako rečem — svojo molitev vselej sam na¬ rediti tako le: „Če kaj bereš, kar tebe zlasti zadeva ali ti serce ogreje, poje- VII njaj brati in pomisli, kaj si do slej storil — kaj boš v prihodnje delal. Pristavi v mislih, kar samo ti ve- diti ali občutiti moreš;—prosi Boga odpušanja grehov in prosi ga po¬ moči , de boš tudi svoje dobre sklepe spolnil." Tako se pravi prav moliti. Vtisni si to, o mladost! dobro v glavo. Navadi se zgodaj pri molitvi misliti; vedno ložej te bo stalo — potem boš vedno bolj sam na sebi zvedil, kako res je: De, kdor dobro moli, tudi dobro živi. Preberi saj enkrat cele bukvi- ce, de boš vedil, kaj je v njih pisaniga. Sicer ni nobena beseda odveč v njih; pa vunder boš mar¬ sikaj našel, kar ti bo ljubši in VIII koristniši. To tudi večkrat beri, zlasti per sveti maši. Ne beri pa vedno enih molitvic, zlasti pri sveti maši. Beri in pomisli pa tudi, saj dva- ali trikrat v letu, kar v tem pred- govorčku bereš — kako se imaš teh bukvic poslužiti in delaj tako, kakor ti svetjem. Po tem ti bo Bog gotovo tudi svoj žegen dal. Jez ti ga tudi prosim — še ti za¬ me moli! Zjutrajna molitev, Z Bogam začni, z njim nehaj, In peršel boš v sveti raj! Kadar te pokličejo, urno vstani. Če se boš dalje pomišljeval, težej te bo stalo vstati. Potem ko vsta¬ neš, naredi pobožno sveti križ in misli na Boga. Bodi sramožljiv, kadar vsta¬ jaš in se oblačiš; Bog te vidi. Ne hodi poprej med ljudi, predin si tako oblečen, de se smeš spodobno med ljudi perkazati. Vsako jutro poklekni in moli pobožno: Bog! k tebi naj se perve moje želje povzdignejo. Ti si moj Gospod in Oče; jez tebe molim; 10 serčno se ti zahvalim, de si me nocojšno noč tako dobrotljivo ohra¬ nil in s spanjem pokrepčal. Ti, o Bog! mi zopet en dan življenja pervoliš, de veliko do briga storiti in vedno boljši biti zamorem. Per- zadeti si hočem tebi kakor pokor¬ no dete dopasti, pobožno, pridno in z vsimi ljudmi dobro in v pri¬ jaznosti živeti. Dodeli mi. o Bog! k temu žegen in pomoč. Jezus, moj božji učenik in odre¬ šenik! danas hočem večkrat pre¬ misliti, kaj si ti storil — in kaj bi v teh ali unih okoljšinah sto¬ ril. Dodeli mi pomoč, de ti bom po poti nasledoval, ktero si nam v nebesa pokazal. Tudi po tvojim zgledu, o pre- 11 čista devica Marija! se hočem rav¬ nati, pohlevno živeti, se vsih gre¬ hov čisto varovati in se taciga življenja pervaditi, de bo imel Bog dopadajenje, ljubi angeli in svetniki pa veselje nad menoj. Ne nauči se pa te molitvice po besedah iz glave, ampak po zapopad- ku, de jo boš tudi .takrat moliti znal, kadar ravno bukvie ne boš pri rokah imel. Vselej moraš bolj iz serca ka¬ kor iz bukvie moliti. To per vsih molitvah velja. Pomisli potem tudi, kaj si se ta dan dobriga storiti in kterih grehov se zlasti varovati namenil. Potem pa pojdi v božjim imenu in stori, kar ti tvoji starši in zapovedniki vele¬ vajo, ker to Bog tako hoče. Kako se itnaš doma obnašati. Spoštuj svoje starše in vse svoje i2 zapovednike po dolžnosti in bodi jim pokoren. Ne daj si kaj dvakrat ve¬ levati , ne mermraj in ne napenjaj šobe, če te kaj težko stane. Opravi vse pridno, kar imaš opraviti. S svojimi brati in sestrami bodi dober, prijazen in postrežen; kre¬ gati in preperati se z njimi se ne- spodobi. Še menj pa smeš druge tolči, zasramovati ali jim sicer kaj žaliga storiti. Td čerti Bog in ljudje. Tudi s posli živi dobro in mirno — ne bodi terdoserčen ali svojoglav. Za te in za tvoje starše morajo terdo delati in si kruhek velikokrat ker- vavo zaslužiti; torej jim ne delaj tudi ti težav. Ako zamoreš kakimu druzimu po- služiti, za-nj kam iti ali kaj storiti, stori vse z veseljem. Postrežno dete bi dostikrat lahko na mest starih ljudi kaj storilo. Kako bi to Bogu in lju¬ dem dopadlo! 13 Kar iz ljubezni ti storiš, Bogu vse to ti narediš. Ce doma, per bratih in sestrah ali per poslih kaj napčniga vidiš ali sli¬ šiš, to staršem povej, de jim bo mo¬ goče napčnost odverniti. Per delu. Le veselo Prim’ za delo; In nikdlj ne bo teško, Ker ti Bog pomagal bo. Per jedi. Zahvali se pred jedjo in po jedi Bogu za vse, kar ti da. Bodi s tem zadovdljin, kar imaš in misli, de je veliko revnih in dostikrat še bolnih ljudi, ki imajo kaj slabšiga ali pa cld še nič jesti nimajo. Daj jim od svojiga kaj, če zamoreš in smeš. Kadar k molitvi zvoni. Misli na Jezusa in na njegovo pre- 14 sveto mater. Skleni po Jezusovim uku živeti in tudi v vsih rečeh voljo Božjo spolnovati, kakor Marija. Po¬ novi dobri namen, vse storiti, kar je božja volja in kakor Bog hoče. Kadar ura bije. Misli: Zopet je ura minula! — Kako sim jo preživel ? Zopet sim eno uro bližej groba. Kako bi bilo, ko bi precej umreti mogel? Živi le po božji vdlj’, Smert se bal ne boš nikdlj. Kadar si kaj napcniga storil. Oh, že spet sim se pregrešil! Ljubi moj Bog! žal mi je! — Nik¬ dar več ne bom kaj taciga storil! Kadar napak kaj storiš; Glej, de nič več ne grešiš! 15 Ob času skušnjave in nevar¬ nosti grešiti. Bog me vidi! Bog vse vidi in vse ve! Ali bi priča njega smel kaj hudiga storiti? Nikdar ne. Bog me tega vari! Moj Jezus, daj mi pomoč! Koga se imaš zunaj doma varovati. Ne postopaj in ne vlači se po uli¬ cah. Idi svojo pot in kar imaš sto¬ riti, ročno opravi. Ne pečaj se s tacimi otroci, ki se preperajo, ali ki so prederzni in razujzdani. Ovce se je bat 1 , ki grinte ima; Ogibaj se je, kolikor se da. Ne potikaj se z druzimi po kotih; ne skrivaj se pred ljudmi. Kdor se nima nič bati, se mu tudi pred ljud¬ mi ni treba skrivati. In Bog — 16 Bog tebe vidi, kjer kol’ češ biti, Zato se varovaj ga razžaliti! Ne dotakni se nič ptujiga; ne je- maj nič, kar tvojiga ni, ne sadja, ne ve'narja, ne clo nič. Ne pertergaj nič, in nič ne skri, In misli, de, kar najdeš, tvoje ni. Od zaderžanja v cerkvi. Bog je v nebesih in na zemlji in povsod, povsod zamoremo svoje serca k njemu povzdigniti in moliti ga. V cerkvi je pa Bog v presvetim rešnjim Telesu zlasti k našimu zveličanju pri¬ čujoč. Hišo božjo imenujemo cerkev, ker v nji Boga molimo in svetnike ča¬ stimo, in v nji nesmemo nič druziga delati, kakor s pobožnim duham v Boga misliti — moliti. Ne govori tedaj nič v cerkvi in ne poslušaj nikakoršniga blebetanja; pojdi, kolikor deleč moreš, od ti¬ stih, ki radi govore in so nemirni. 17 Ne igraj se z moljkam (rožnim kran- cam) ali z druzimi rečmi; ne oziraj se nespodobno sem ter tje; ampak s pobožnim in pohlevnim zaderžanjem drugim lep zgled daj. Svoje oči in svoje misli boš ložej berzdal, če boš iz kakih bukvic mo¬ lil. Vzemi tadaj molitevne bukvice v roko in vzemi si vse, kar bereš, do¬ bro k sercu. Ne dirjaj divje iz cerkve, ampak tiho in spodobno pojdi domu. Večerno opravilo. Z Bogam začni, z njim nehaj, In peršel boš v sveti raj! Moj Bog in Oče! serčno se ti zahvalim za vse dobrote, ktere sim današnji dan od tebe prejel. 18 Ti nikoli ne nehaš, naš Oče biti in nas z dobrotami zakladati. Ko bi le jez tudi pokorno dete bil in tvoje darove dobro obračal! Tukaj pomisli, kako si dan pre¬ živel, če nisi kaj hudobnica storil; kako si se v cerkvi, doma, znnaj doma, proti svojim staršem, bratam in sestram ter drugim ljudem obna¬ šal. Spoznaj svoje pregrehe ter moli: Vsigavedni, svetiBog! Oh,tak’ sim tudi danas ravno tiste pre¬ grehe , tisto krivico storil! Žal mi je, in odpušanja te prosim, moj Bog in moj Oče! V prihod¬ nje se to ne bo več zgodilo! — Žegnaj me, o Gospod! in varvaj me nocojšno noč, de se jutri po¬ boljšati, in kar sim zamudil, za¬ dostiti zamorem. 19 Jezus, li moj Gospod in Odreše¬ nik ! Usmili se me in daj mi po¬ moč, de bom v prihodnje tvoj nauk in tvoj zgled bolj k svojimu pri¬ du obračal. Marija, matimojiga Odrešenika! Vsi svetniki božji! hvalite Boga za mene, ker zdaj počivam. Daj, o Gospod! de duše vernih kmalo iz vic v tvoj sveti raj pri¬ dejo; daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti. Amen. Zdaj pa hočem zaspati! Zdaj ne bom mogel sam na se paziti, tudi sicer nihče ne, ker je noč in vse v miru počivat gre. Tode ti, ljubi Oče, boš za me skerbel. V tvojim varstvu bom z mirnim ser- cam počival. Amen. 20 O Bog, ti češ bit’ Oče moj, Jez sim pa sleherni čas tvoj! V tvojim imen’ zaspim nocoj! Bodi čist in sramožljiv, kadar se izslačiš in v posteljo vležeš. Prosi starše, de ti posteljo pose- bej v dajo. Ce moraš per druzih ležati, se mirno in tiho zaderži; ne suvaj in ne draži jih, in tudi njim se ne daj suvati in dražiti. Pomisli, Bog ma tudi v noč’ oči, In on ve vse, kar se po noč’ godi. Kako se imaš ob nedeljah in praznikih zaderžati. Te svele dneve imaš tudi ti praz¬ novati, to je, s svetimi in pobožnimi djanji posvečevati. K posvečevanju nedelje gre zlasti farna služba božja, sveta inaša in Poslušanje pridige. Pridi tadaj k pridigi, kadarkolj md- 21 res. Poslušaj jo z vso pazljivostjo in pobožnostjo — božja beseda je; od Boga pride in k Bogu pelje. Dobro si v glavo vtisni in k sercu vzemi, kar mladost — kar tebe zlasti tiče. Iz vsake pridige zamoreš kaj na¬ se oberniti; in en sam dober uk do¬ bro k sercu vzet, je semensko zerno, ki v dobro zemljo pade in stotero obrodi. Popoldanski ker sanski nauk ti je ravno tako potreben in pa še bolj koristen, kakor pridiga. Pridi ga tadaj poslušat, kadar ti je mogoče. Pridi tudi, če več v šolo ne hodiš, pridno v nedeljsko šolo. Koliko dobriga in koristniga lahko tam slišiš in se učiš. Misli: Kdor kaj ve in zna, Velik’ ljudem velja. Ob nedeljah in praznikih ti je per- 22 pušeno se tudi nedolžno razveselje¬ vati ; tode veselje mora nedolžno biti, če ne ni veselje. Oh! kolikrat se pa ti sveti dnevi s pregrešnim veseljem omadeževajo! Kolikokrat se v teli dnevih več hudobniga stori, kakor cel teden! — Beži pred vsim in sovraži vse po¬ tem, kar bi ne bilo sramno in spo¬ dobno; vari tudi druge, kolikor mo¬ reš , de kaj taciga ne store. Boj se postopanja, ki je začetek vsih hu¬ dobij. Glej, de se boš tudi popoldne in doma s kakim koristnim opravkam vadil. Vadi se pisanja. Veliko jih je, ki so se lepo pisati učili, pa pozabijo vse, ker malokdaj ali pa clo nikoli več ne pišejo. Ali to ni škoda? Nekteri se pa še clo branja od¬ vadijo. Kadar nehajo v šolo hoditi, malo kdaj bukve v roko vzamejo; branje jih ne veseli; zakaj? ker ne 23 berejo prav in dobro — tako, de bi umeti in rabiti mogli to, kar berejo. Potem pač ni čuda, de malokdaj ali clo nič več ne bero. Vadi se večkrat branja — beri zla¬ sti ob nedeljah in praznikih sledeče Nauke in premišljevanja. Bog. Boga, nar večji dobroto, svojiga nar boljiga očeta, prav spoznovati, naj bo tvoje nar pervo, nar ljubši perzadevanje. Bes je, de Boga ne moremo viditi in noben človek ne more prav zapo- pasti,koga je Bog sam na sebi; kar je pak za nas, ali kaj nam je od Boga vediti potrebniga, de nam je mogoče, ga prav častiti in ljubiti, in nam dobrim, pobožnim biti in nekdaj zveličanje doseči, to zamoretudi otrok že vediti. 24 Saj imaš oči. Odpri jih in ozri se okrog sebe! Ti vidiš nebo in zemljo, vodo in suh svet, polje in gojzde, ljudi in zverine. Kdo je li to vse naredil? Ali se jo morde samo na¬ redilo? Ali so mar ljudje to vse na¬ redili? Niso ne, Bog je to vse na¬ redil! On je s svojo vsigamogočnostjo to vse vstvaril. Zato ga tudi stvar - nika nebes in zemlje imenujemo. Bog je vse vstvaril. Glej, kako je vse tako lepo in koristno napravil. Vzemi le pervo cvetlico v roko in dobro jo poglej: tako nježna in lepa je, de bi je noben človek take na¬ rediti ne mogel. Poglej samiga se¬ be; kako umetno je Bog tvoje oči, tvoje roke in tvoje noge naredil! Kako lahko z očmi zamižiš, pogledaš, jih obračaš; koliko lepiga in dobriga lah¬ ko z njimi vidiš! Kako perpravne so lahko tvoje roke in persti, če jih ho- 25 češ v naučenji mnozih reči pridno vaditi! Le sam pomisli! Bog je vse prav dobro naredil . Solnce ima že svoj čas, kadaj priti in se skriti mora. Zdaj je dan, zdaj noč. Po dnevi se lahko dela, po noči počivajo ljudje in živina. Po letu pride zima, de se tudi polja in gojzdje spočiti morejo. V pomladi imamo novo veselje, kadar vidimo se vse raz- cvetati in zeleneti. Več del sadu se v jeseni pospravi, de imamo po zimi kaj vživati. — Če bolj premišljuješ, kako dobro je vse na svetu naprav¬ ljeno, bolj se boš nad božjo modrostjo, nad njegovim nar večjim urnam čudil. Bog ohrani in preživi vse, kar je vstvaril. On hoče,de vse raste, de ima¬ mo živež. Veliko tavžent in tavžent raznih žival je na zemlji; vse dobi¬ vajo na poljih, v gojzdih ali pa v vodi svoj živež. Bog skerbi za vse, zlasti pak za človeka, on zna vse na 26 evetu tako napraviti, de je vse¬ lej k našimu pridu. To se imenuje božja previdnost. Vsih stvari, ki jiii vidimo, nar ime- nitniši je Človek. Že njegova postava kaže, de je za kaj viksiga vstvarjen, kakor živali. Obraz človekov je v nebo obernjen, namreč tje, kamor imajo tudi vse nje¬ gove misli iti — k Bogu, v nebesa. Duša ali duh človeški prebiva v telesu, ravno kakor človek v hiši- Če se hiša poderejo človek zapusti in se kam drugam preseli. Tako tudi, kadar telo mine, duša ne jenja biti; ona ne amerje, ampak se v drug svet preseli in dalje živi. Tam, v unim življenji, h kterimu bo naše truplo od smerti zbujeno in k večnimu zveličanju poklicano, bo lepo življenje še le po zasluženji poplačano. 27 Uči se sadaj Boga iz njegovih del, iz njegovih stvari spoznavati! Ne hodi neobčutljiv in nehvaležen po njego¬ vim lepim svetu. Zlasti pa samiga sebe premisli, kdo de si in kdo de imaš biti. Perzadevaj si, vedno bolj spoznovati, kaj je lepo in dobro; tako boš tudi Boga, nar večji dobro¬ to , vedno bolj spoznoval. Moli Boga, zahvali se mu, ljubi ga; reci večkrat v svojim sercu: Karkol vidim , govori: Bog, kako si velik Ti! U ponižnost’ molim te Ti s’ naredil dobro vse. Bog je naš Oče. Veliki, vsigamogočni Bog je tudi »aš nar bolj milostljivi Oče. Tako ga menujemo, ker vse ljudi ljubi, ka¬ mr ovoje otroke. Od njega smemo 'se dobro svesto perčakovati , če mo mu kakor pokorni otroci. Ali i nag ne imelo to narbolj veseliti ? 28 Bog naš Oče nam prepove kaj sto¬ riti , kar ni prav; in on hoče, de storimo, kar je prav in dobro. Če zoper njegove zapovedi, zoper nje¬ govo voljo kaj delamo in mu tako pokorni nismo, grešimo. Bog nad nami ne more dopadajenja imeti. Ce pak njegove zapovedi spolnujemo in po njegovi volji živimo, mu dopade- mo; mi ga častimo, kadar smo mtt pokorni. Pomisli večkrat, de je Bog tvoj nar boljši Oče in perzadeni si, mu dobrOi pokorno dete biti. Reci in moli več¬ krat : O Bog! za te m’ gon' serce, Ker ti si Oče nar bolj mili. De bi ljudje tud’ vsi čutili, Kar čutim v duhu jez za te! Bog je svet. To se pravi: Bog je ves čist in popolnama — ves dober, sam na sebi 29 nar večji popolnamost; on stori in hoče tudi, kar je dobro in prav. Vse nje¬ gove zapovedi so take, de bi po njih tudi mi dobri in sveti bili, kakor je on. Tega se moraš prav velikokrat epomniti in si misliti: Bog je svet, kar on stori, In kar če, nič napak ni. De b’ le serce moje blo, Tudi grehov bolj čisto! Bog vse ve. Bog je povsod v nebesih in na zem¬ lji in na vsih krajih. Mi ga res ne moremo viditi, ker nima telesa in ker je le duh. On pa vidi nas; on vidi vse; on sliši vse in ve vse, kar ti delaš, ljubo dete! bo naj podnevi ali ponoči — bodi sam ali pa v družbi. Bog clo tvoje misli ve. Gotovo si že večkrat slišal, de imaš Boga pred očmi imeti; to se pravi: ti imaš, kadar te kaj hudobniga mika, 30 misliti, de te Bog povsod vidi, ako te ravno nihče ne vidi. Proti Bo¬ gu , svojimu nevidljivimu Očetu , se imaš tadaj ravno tako zaderžati, kakor se dobro dete proti svoji¬ mu vidljivimu očetu zaderžf. Jeli,* ti bi se ne upal pričo svojiga očeta kaj hudiga storiti ali pa to storiti, kar so ti prepovedali? Bog, tvoj ne-* beški Oče, te pa povsod vidi; on vse ve. Imej tadaj Boga vedno pred očmi; boj se, pričo Boga kaj hudiga sto¬ riti, ako se sicer tudi nikogar nimaš bati. Pobožno dete mora zmeraj te besedice na jeziku in v sercu še bolj im e’ti: Bogu me nič ne more skriti, j Brez njega nič ne morem striti. > Bog dobro plačuje. Bogu dobri ljudje nar bolj dopa- dejo, in dobre dela on v nebesih z večnim veseljem plačuje. Tam bo 31 vsaciga s tako srečo plačal, kakor si jo je v življenji zaslužil. Tudi v tem življenji že Bog več¬ krat naredi, de se pobožnim dobro godi. Dobro delo sledi dobro plačilo. Dobri ljudje so večdel od druzih lju¬ bljeni in čislani; zadovoljnost in ve¬ selje imajo že v sercu. Če pobožniga človeka ravno težave stiskajo, se vun- der lahko z mislijo potolaži: V drugim svetu se bo že bolje godilo. Sam sebi lahko reče: Bog ne pozabi dobriga, Z veseljem serčnim plača ga; Če ravn’ nadloge zdaj terpim, Za večni raj se z njim’ borim. Bog kaznuje (strafuje) hudo. Bog je svet ; kar je hudiga, on cez vse sovraži. Torej mora Bog tudi, kar je hudiga, kaznovati, in za- verati. On ne kaznuje iz jeze; temuč, ker se tako mora zgoditi, in ker 32 skozi to kakor dober in moder oče svoje otroke od hudiga vračati in jil poboljšati hoče. Bog tepe hudobij« na tem svetu, še bolj na unim — časno in večno. Res je, de na ten svetu ni vse kazen (straiinga), ka¬ kor se nam večkrat zdi, de je kaze« božja. Velikokrat se nam kaj tacigf le zdi, ker ne umimo prav in n« spoznamo šiite božje, ki je pa vun der samo na sebi dobro, korist® in včasi še clo potrebno. Tode Boj je svet tudi tako vstvaril, de im* hudobija že tukaj na zemlji hude na¬ sledke. Tako ima sovražen človet povsod sovražnike. Lažniku nihče n« verjame. Lenuha sila goni. Kdor kaj napčniga ali krivičniga stori, se mora Boga, ljudi in clo samiga sebe sra¬ movati. Nar huje pa je, de se otroci sčasama hudobije navadijo, če več¬ krat kaj hudiga storijo in de se njih napake v starosti tako primejo, 33 de se jim ubraniti ne morejo. Pote'm pa pravijo: Kakoršno življenje, taka smert. Kdor pa brez poboljšanja umer- je, ne pride v nebesa. Bog le dobre otroke k sebi v nebesa jemlje; tisti pa, ki imajo še majhne grehe na sebi, kadar umerjejo, se morajo še po smerti toliko časa pokoriti, dokler jih Bog ne spozna, de so nebes vredni. Ne- spokorjeni hudobneži pa nebes ne bodo vidili. Oni pridejo v pekel, kjer jih ho vest večno pekla zavoljo hudobij in grehov, ki so jih v življenji storili. Bog je usmiljen. Bog čerti hudobijo, ker je neskončno svet; tode on ne vdari koj po hudobii, on je dolgo poterpežljiv in še oče ostane, tudi če je dete neporedno, nepokorno; on mu odpusti, če le dete pregreho spozna in se resnično poboljšati hoče. In Bog nam še k po- holjšanju pomaga; in če se v resnici poboljšamo, mu zopet dopademo. 34 Glej, Bog nikoli se ne spremeni, Dobrotljiv večno je in mil: Ak si, moj ljubi, ti grešil, Poboljšaj in spokor’ se ti. Jezus Kristus. Premišljevanja, tudi per sv. maši dobre. Za advent. Bog je svet tako ljubil, de je svo- jiga edinorojeniga Sina iz nebes po¬ slal, ljudi učit, boljšat, od greho* rešit in zveličat. Angel gospodov je Marii češe - nje pernesel. O veselo češenje* de bi imel tako dolgo pričakovan Odrešenik, Zveličar ljudi, Sin božji sam na svet priti, nam pravo pot v nebesa pokazat! Kako se mi tebi) o Bog! zato dosti zahvaliti zamo¬ rimo, de si se ti nas usmilil i" 35 svojigaSina nam poslal! Kako se tebi, o Jezus, čemo zahvaliti, de si peršel iskat in zveličat, kar je bilo zgubljeniga! Če jez po tvojim božjim uku in po tvojim lepim izgledu živim, bom tudi po tebi zveličan. Glej, jez sim dekla svojiga Go¬ spoda; naj se mi zgodi po tvoji besedi! Tako je Marija govorila, devica nar bolj ponižna, v tisti uri, ko je bila k veliki časti po¬ vzdignjena, mati Odrešenika sveta postati. Polna ponižnosti je molila Boga in njegove večne sklepe, po- polnama v božjo presveto voljo vdana. Taka naj bo tudi moja moli¬ tev. O Bog! vse, kar sim in kar ’ 2 * 36 imam, sim od tebe prejel in od tvojigaSina. Svoje hvaležnosti ne morem drugač pokazati, kakor Ma¬ rija, in če se po tvoji sveti volji obnašam. In Beseda se je včlovečila in ji med nami prebivala. Sin Božji, po kterirn je Bog z nami govoril je na zemljo prišel, in je med ljudmi živel. On se je nam ena- kiga — našiga brata storil, de bi mu bili enaki in po njem otroci ifl erbi božji postali. Za božič. Sin nar Višjiga je bil v revšini in sirotšini, kralj nebes in zemlje je bil v hlevu rojen. Ubogi pa¬ stirčki so nar pervi njegovo roj- stvo zvedili. Oni pridejo in naj¬ dejo dete, ki je v pelnice povito v jaslih ležalo. Tako nas že nje¬ govo rojstvo uči, de svojiga zve¬ ličanja nimamo v imenitnosti, v bo¬ gastvu in dobrim življenji, ampak le v pobožnosti in čednosti iskati. Naš Odrešenik pride kakor sla¬ bo, 6iromaško, revno dete na svet interpi do križa težave, preganja¬ nje, tepenje in rane, de bi nas pohlevnost in poterpežljivost učil, in de bi nam svojo neskončno lju— bezin pokazal. Koliko tolažbe in podučenja imam jez v tvojim rojstvu, o božje de¬ te ! Kako ljubeznivo in častitljivo si ti meni v tvoji slabosti in po¬ nižnosti! Ti si se tako ponižal, o 38 Jezus, de bi nas k sebi povzdignil Ti si naše terpljenja nase vzeli de si jih nam terpeti pomagal ii nam jih olajšal. Ti si iz Ijubez« do nas v revšini živel, de bi nai obogatil z boljim, večnim boga stvam. Koliko hvale sim jez tebi o Jezus, dolžan! Kako ti zamoreii tvojo neskončno ljubezin verniti. Kaj hočem jez ti darovati, Ubogo dete, ti Gospod sveta! 1 Serce čisto li hočem samo dati, Veselje ti življenje lepo da! V djanjih ti hočem svojo ljuba zin skazati, kakor si jo tudi ti na» od svojiga rojstva noter do smeri' skazoval. Iz ljubezni do tebe hočem vse¬ lej storiti, kar je prav in Bog“ 39 dopadljivo, in ko bi me ravno teško stati imelo. Iz ljubezni do tebe, ki si se z nami pobratil, hočem biti vsim lju¬ dem, kakor bratam in sestram do¬ ber, milosten in postrežin. Nobe- niga nočem razžaliti — in če sim že kteriga razžalil, mu hočem iz ljubezni do tebe iz serca odpustiti. Iz ljubezni do tebe, ki si se za¬ voljo nas tako ponižal, se nočem nikoli čez druge povzdigovati, no- beniga zaničevati ali ptuje na¬ pake in pogreške zasmehovati. Zegnaj, o božje dete, mene in moje sklepe s svojo milostjo. Amen. Jezus Kristus, naš božji učenik. Prerok Izaija je rojstvo božjiga 40 Zveličarja s temi besedami preroko¬ val : Tvoje oči bodo tvojiga Odre¬ šenika gledale. Iz. 30, 30. On je pernesel pravo svitlobo na svet. Po njem spoznavamo Boga, kakor svojiga očeta, ki vse ljudi ka¬ kor svoje otroke ljubi in hoče s po- koršino česen biti. Brez njega bi mi ne vedili, zakaj de smo na tem sveto in kam de bomo po smerti peršli. Tri leta je med ljudmi okrog hodil ter vsim evangeli oznanoval, vesel« oznanilo, de je peršel nas učit, rešit in zveličat. Njegovo učenje je bilo nar bolj gotovo napeljevanje k narčistejsi čed¬ nosti in k resničnimu zveličanju v temin v prihodnjim življenji. Učil jo namreč, de moramo, ne le samo do¬ brih del opravljati, ampak tudi dobrih misel biti; de Bog pred vsim no serce, na dobro voljo gleda. Re« je, de je njegov jarm sladak io 41 njegovo breme lahko, ker nam nič ne prepoveduje, kakor kar nam je škodljivo, in ker nič druziga od nas ne tirja, kakor kar nam je k pridu, kar nas tukaj dobre in srečne, po smerti pa zveličane dela. Njegove zapovedi so zgolj ljubezin. „Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli; svojiga bližnjiga pa kakor samiga sebe. (Mat. 22 , 37. 39.) To je ob kratkim ves Keršanski nauk. Ljubi Boga čez vse. Zakaj Bog je sam na sebi nar večji, nar bolj ljubezniva dobrota — [tudi nam in vsim ljudem tolikanj mi- Dostljiv; on je naš nar boljši Oče. On kvojo ljubezin tudi tistim skazuje, ki 42 ga ljubijo, že v tem, še bolj pa t prihodnjim življenju. Naša ljubezin do Boga mora zla¬ sti, kakor nas Jezus uči, v tem biti De mi Boga, ki je nar večji ii nar bolj popolnama bitje, čez vs( spoštujemo in iz ljubezni in po- koršine do njega njegovo svet« voljo, njegove svete zapoved spol nuj emo. J. Uči se tadaj Boga vedno bol, spoznovati, to mu clopade. Pat zlasti na to, kar nam Jezus o Boga pravi, in gotovo ga boš če dalje bolj ljubil. 2. Časti Boga , ki je nar večj in nar svetejši bitje; kaži to * vsim svojim djanjem in ravnanje® : de ti je za Božjo voljo in njegov 1 43 dopadajenje več mar, kakor za celi svet. Izrekuj njegovo pre¬ sveto ime vselej s spoštovanjem. Misli večkrat na Boga, moli po gostim, in če ravno kratko, pa ser- čno moli. V cerkvi se zaderži tiho, pohlevno in pobožno (andohtlji- vo}. Časti Boga doma in povsod s pobožnim življenjem. 3. Zahvali se Bogu Kavse: vse dobro imamo od njega. Spoznaj njegove dobrote, njegove dari k pridu obračaj. Bodi pa tudi z ma¬ lim dovdljin. Bog da vsakimu to¬ liko , kolikor v svoji modrosti za ! potrebno spozna. 4. Imej v Boga vse svoje za¬ upanje: on je tvoj nar boljši Oče; on tebe ljubi, skerbi za tebe. Le 44 pobožen in priden bodi; in Bog bo vse prav storil. 5. Boji se Boga: Ne boji se nič bolj, kakor kaj storiti, kar je on prepovedal. Ravno s tem moraš Bogu nar bolj ljubezin skazati, de se vsiga skerbno varuješ, kar ni prav ali greli, in de se vedno per- zadevaš, njegovo voljo spolniti. Ljubi svojiga bližnjiga. Naš bližnji je po Jezusovim nauk« slehern človek, kterimu pomagati ali kaj aobriga storiti zamoremo, bodi si, kdor hoče, znan ali ptuj, prijatel ali neperjatel, dober ali hudoben; dovolj je, de je človek, kakor smo mi. Za' kaj mi moramo bližnjiga samo zavolj tega ljubiti: Ker je vsak otrok božji in, ka¬ kor mi, za nebesa stvarjen, i» 45 ker je božja volja, de vse lju¬ bimo. Kaj če pa to reči: bližnjiga kakor samiga sebe ljubiti, nas Jezus prav lepo s temi besedami uči: „Kar ho¬ čete, de bi drugi vam storili, to tudi vi, kolikor morete in smete, drugim storitein „Kar vi nečete, de bi se vam storilo, tega tudi vi drugim ne delajte." Misli le samiga sebe na mesto druziga in prasaj se: j,Kaj bi si jez želel, de bi drugi meni v teh okoljšinah storili?" Ali „Kako bi to meni dopadlo, ko bi drugi tudi tako delali, kakor jim jez delam?" Lahko boš spoznal, kako se ti je proti drugim zaderžati. Tadaj: 1. Vari se druge k hudimu zapeljevati ali v dobrim zaverati. 2 . Kadar per svojih bratih, se¬ strah ali per druzih kaj napčniga 46 vidiš, jih opominjaj, de naj ne delajo tega; ali pa koj star¬ šem povej ali takim ljudem, ki pomagati zamorejo in tudi poma¬ gati morajo. 3. Če ti, kakor ti je mogoče, po¬ magati zamoreš, de drugi kaj do-! briga slišati ali se učiti morejo, stori to z veseljem; reci jim tudi, kaj si dobriga slišal ali bral: po- sojuj jim svoje bukvice. 4. Vari se, de družim nič škode ne storiš. Pusti in daj vsakimu, kar je njegoviga; ne ukradi ne nar manjši stvarice; ne izpridi ptujih reči. Nezavidvaj drugim dobriga; ne želi in ne voši jim nič hudiga. 5. Ne govori od druzih brez 47 potrebe nič hudiga; ne toži jih; ne goljfaj jih. 6. Ne bodi sovražin, čmeren in preperen. Če te kdo razžali, mu odpusti; stori mu kaj dobriga, ka¬ dar koli moreš, moli za-nj. To bo Bogu in vsim ljudem dopadlo. 7 . Ne zaničuj nobeniga. Nihče ni tako malopriden, de bi ne imel še veliko dobriga na sebi; nihče ni tako spriden, de bi se več po¬ boljšati ne mogel. Misli in govori tadaj od druzih vselej raj dobro, kakor hudo. 8. Ne dajaj drugim gerdih prim- kov; ne zasmehuj starih, revnih in bolehnih ljudi. Stare ljudi ča¬ sti, nesrečne pomiluj. 9. Bodi vsim ljudem perjazen, 48 perljuden, in postrežin; stori jim dobro, kadar in kjer ti je mogo¬ če; tode Kar želiš, de se tebi ne zg odi, I Tega ne stori tudi drugim ti, In kar želiš, de tebi se zgodi, , To stori tudi drugim ti. Ljubi samiga sebe. Za človeka ni nič boljšiga, kakor če je pobožen in bogaboječ; to je za njega nar bolje. To se pravi tadaj samiga sebe ljubiti: Če se človek pred vsim in v vsim to storiti perzadeva, kar je prav, dobro in Bogu dopadljivo. Bodi tadaj: 1. Pazljiv na dobre nauke in koristne resnice; premišljuj sam per sebi to, kar si od svojih star- 49 šev, učenikov in druzih pametnih ljudi slišal, ali kar si dobriga bral. 2. Posluži se svojiga uma in svoje pameti; dostikrat lahko spo¬ znaš, kaj je prav ali ne. Kar vsi dobri ljudje hočejo, to stoiki; in kar bi noben pameten, bogaboječ človek ne pervolil, tega ne smeš storiti. 3. Poslušaj svojo vest ali no- trajni glas svojiga serca, ki ti pove, kaj je prav ali ne. Tako se ne¬ kaj v sercu zbudi, kadar človek kaj hudiga ali nesramniga storiti hoče. Vsak sam čuti, de se mu je bati in sramovati treba. Le po¬ slušaj ta glas in ne verjemi hu¬ dobnim ljudem, ki dostikrat pra¬ vijo , to ali uno ni greh, ki je 50 vunder krivično ali nespodobno , Ne stori kaj taciga! , 4. Pazi zlasti na božjo besedo, ktero vsi od katoljške cerkve po* slani učeniki oznanujejo. Uči se po njih od Jezusa, kako se mo¬ reš in moraš ljubiti, vunder pa ne nehaš, Boga čez vse ljubiti. 5. Vari se malih pregreh; kdor se majhnih ne boji, bo kmalo v velike zabredel. 6. Vadi se v dobrim; ne daj se oplašiti, če v začetku dobro sto¬ riti težko stane; že zamoreš sto¬ riti, če le hočeš; sčasama ti bode že ložje. 7. Skerbi tudi za svoje zdravje in življenje. Bolan človek ne za- more toliko dobriga storiti, kakor 51 zdrav: in kdor si sam prostovoljno življenje krati, veliko krivico dela* 8. Bodi varčen: Vari svoje oblačila in menj ti bo treba; ne trati nepotrebno denarjev. Sebi in drugim jih k pridu oberni. 9. Živi tako, de morajo dobri ljudje tudi kaj dobriga od tebe misliti. Tode ljudje ne vejo vsiga; sam Bog te na tanko pozna. Ce le Bogu dopadeš; to ti mora več veljati, kakor hvala celiga sveta: Kdo ljubi sam sebe ? Kdor, kar je prav, vselej stori, In bogaboječ je; Kaj boljsiga dobiti ni. Jezus Kristus , nar bolj popolnama izgled svetosti. Po poti, ktero nam je s svojim 52 nebeškim naukam kazal, nam je bil sam izgled. V vsim svojim življenji nam je nar lepši izgled čiste ljubezni do Boga in do bliž- njiga dajal. Voljo svojiga nebeški- ga Očeta dopolnovati, mu je bik edino in nar ljubši opravilo. Ko je bil še komaj dvanajst let star, je šel s svojimi pobožnimi starši v Jeru¬ zalem, de bi tam Boga očitno častil in molil. Tako serčno in pobožne je v tempelnu molil, tako pazljivo je učenike poslušal in jim na vsa¬ ko vprašanje tako dobro odgovar¬ jal, de so se vsi nad njim čudili- Svojo mater Marijo in svojiga rednika Jožefa je serčno spošto¬ val in v vsih rečeh jima je bil pokorin. 53 Tudi drugim ljudem je bil že v pervi mladosti dober in perjazen. Nikogar ni nikoli razžalil; ampak je slehernimu, kjer in kakor je le mogel, dela ljubezni skazoval. Vse, kar je delal ali govoril, je bilo prav, dobro in čudapolno, celo njegovo življenje je bilo ljubez¬ nivo in nedolžno, kar ga je Bogu in ljudem perjetniga storilo. Zlasti je pa Jezus svojo ljube- zin do ljudi v svojim očitnim živ¬ ljenji kazal. Kamorkoli je peršelj je dobro delal. Ukazal je otroči¬ čem k njemu priti in žegnal jih je. Terpežnim, trudnim ljud emje rekel: „Pridite k meni in jez vas hom poživil.“ Nikogar ni brez to¬ lažbe zapustil. Grešnike je mi- 54 Iostno sprejemal, poln krotkosti je take, ki so zašli, na pot čed¬ nosti nazaj peljal. On se ni nikoli utrudil, če so ga še tako prega¬ njali. Če so ga tudi nar bolj za¬ ničljivo razžalili, je molčal in je clo svojim nar hujšim sovražni- kam dobrote skazoval. Tvoj sveti izgled, o božja po- polnamost, naj mi bo vedno pred očmi! V vsim svojim djanji, in nehanji hočem na tebe gledati in samiga sebe prašati: „Kaj je moj Jezus storil? Kaj bi v mojih okolj- šinah storil ?“ Jezus Kristus , naš Odrešenik. Sin božji je peršel na svet, po- 55 iskat in zveličat, kar je bilo zgu- bljeniga. Ne le s svojo besedo in s svojim izgledam nas je hotel od grehov — k pokori in k večnimu zveličanju peljati, ampak še umeri je, de bi nas zveličal. Prostovoljno je on, ki je bil nedolžin in ki ni druziganič, kakor dobro delal, terpel, kar bi mi imeli terpeti in nas je tako s svojim nebeškim Očetam spravil. Kri in življenje je v neizrečenih bolečinah na križi daroval, de bi nam neskončno do¬ brotljivost in usmiljenost božjo in večno življenje zagotovil. Bog odpusti skesanim in spo¬ korjenim grešnikam tako gotovo, kakor gotovo je njegov Sin zavolj naših grehov umeri. 56 Kako Kristusovo terpljenje ko¬ ristno premišljuj. Pomisli: 1. Kdo je terpel? Ljubi Sin nebeškiga Očeta — ki je nar nedolžniši in nar boljši med ljudmi. Kako se smem pertožiti in za za¬ mero božjo imeti, če imam kaj terpljenja. Sž. Kaj je Jezus terpel? Neiz¬ rečene bolečine na duši in na tele¬ su; nehvaležnost, zasmehovanje, breztolažnost, nar bolj neusmiljeno in nar bolj zaničljivo smert. Kaj je vse moje terpljenje proti nje- govimu ? 3. Zakaj je Jezus terpel? Iz ljubezni in pokoršine do svojiga nebeškiga Očeta, iz ljubezni do nas ljudi. Svoj nauk je s svojo 57 kervijo poterdil in nam je s svo¬ jim terpljenjem in s svojo smertjo odpušanje grehov in večno življe¬ nje dosegel. Ali terpim tudi jez zavolj dobriga — po volji božji? 4. Za koga je Jezus terpel? Za vse ljudi, — za nehvaležneže — za svoje sovražnike. Njegova lju- bezin je vse obsegla. Ali bi smel jez le eniga sovražiti? Ali bi ne imel jez tega ljubiti, ki je tako drago kupljen — s kervijo Jezu¬ sovo rešen ? — 5. Kako je Jezus terpel! Volj¬ no, stanovitno, krotko, poterpež- ljivo — popolnama v voljo svojiga flebeškiga Očeta vdan. Kako pa jez terpim? 6. K čimu naj me njegovo ter- 58 pljenje perganja? De se grehu od¬ povem, mu odmerjem in le tistimu živim, za tistim hodim in mu zvest ostanem, ki je za me umeri. 59 Križev pot s štirnajstimi navadnimi štacioni. Pcrpravljanje. Jezus, moj nebeški učenik in od¬ rešenik ! zdaj hočem pobožno pre¬ mišljevati, po kako težavni, bolečin Polni poti si ti pred nami v ne¬ besa šel. Pa premisliti hočem tudi, kako pobožno naj zdaj živim, de kdej k tebi v nebesa pridem. Amen. 60 61 V. Jezus! spomin tvojiga terpljenja in tvoje smerti; Vari me hudiga in poterdi me v dobrim. Ti si bil po krivim tožen in k zaničljivi smerti na križi obsojen, nedolžni Jezus! Ti si zgolj do¬ brota bil in ljudi le k dobrimu na¬ peljati hotel; pa ravno zato si ti mogel umreti, ker si ljudem ta¬ ko dobro hotel. Na tebe jez hočem misliti, božji zveličar! če po nedolžnim ali clo zavoljo tega kaj terpeti moram, ker bogaboječe in po tvojim nauku živeti hočem. Ko bi le pred Bogam nedolžen bil! Nič me ne sme od dobriga odvračati, ne zasmehova¬ le, ne graja hudobnih ljudi. Če le “ogu dopadem! Ti si tudi, o Je¬ zus! zavoljo svojiga nauka veliko trpeti, in še clo umreti mogel. Oče naš i. t. d. 62 63 V. Jezus! spomin i. t. d. ([kakor gori). Voljno si težki križ na ranjene rame vzel, milostljivi Jezus! in nam vsim klical: „Kdor me hoče nasledovati, naj svoj križ zadene!“ Zadenem ga! Rad si prizade¬ nem, de se spokorim in pobožno in v kreposti živim. Zgodaj se ho¬ čem navaditi, le to storiti, kar je prav in božja volja, tudi ko bi me težko stalo. Moj Jezus! Uterdi me! Oče naš i. t. d. 64 III. Štacion. 65 Jezus! spomin i. t. d. (kakor ffori). Koliko si ti, o Jezus! na-se vzel! Kako poterpežljivo si ti vse terpel! Od začetka svojiga življe¬ nja si bil svojimu nebeskimu Očetu pokorin do smerti na križi. Če se od mladosti v dobrim va¬ dim, me ne bo nikoli težko stalo. Ze zdaj hočem, o Jezus! po tvo¬ jim božjim nauku živeti; lahko bre¬ me je to, če ga človek že v mla¬ dih letih na-se vzame. Bog ne ftrja več od mene, kakor kolikor storiti morem, in mi pomoč daje, de lepo živeti zamorem. Oče naš i. t. d. 3 66 IV. Štacion. 67 Jezus! spomin i. t. d. (kakor gori). Kako žalostna je mogla Marija biti, kadar je svojiga preljubez- niviga Sina med dvema hudodel- nikama na križi visiti vidila! Kaj je moglo tvoje milostno serce ob¬ čutiti, o Jezus! ko si svojo ža¬ lostno Mater zagledal? Koliko morajo vunder starši za¬ voljo otrok terpetiin prestati! Ka¬ ko morejo otroci dosti hvaležni biti! — Ti, o Jezus! si bil vedno dober, hvaležen, pokoren sin, vsa tolažba svoje matere. Po tvojim z gledu se hočem tudi jez svojim staršem in zapovednikam posebno s tem hvaležniga skazati, de jim ? lepim življenjem veselje delam 'f jim, kar je mogoče, malo skerbi storim. Oče naš i. t. d. 3 * 68 V. Staeion. C®)(Sg><3e><3g><3£>CX3< 69 fr. Jezus! spomin i. t. d. (kakor gori). O Jezus! tebi Simon pomaga križ nesti. Kako rad bi bil jez tebi ustregel! Pa ti si nekdaj re¬ kel: „Kar nar manjšimu svojih bratov storite, to ste meni storili.“ Torej hočem, ljubi Jezus, tudi zavoljo tebe ljudem, ki jih svoje brate imenuješ, postrežin in pri¬ jazen biti, kjer in kakor zamo- rem, ako ravno zdaj le z majhnim začeti morem. Bog ima nad vsim veliko dopadajenje, kar se iz lju¬ bezni do bližnjiga stori. Oče naš i. t. d. 70 VI. Stacion. 71 'V. Jezus! spomin i. t. d. (kakor gori). O Jezus! jez si hočem globoko v serce vtisniti, kar in kakor si ti terpel, de si nam zgled zapu¬ stil, de bi tudi mi v tvoje stopi¬ ce stopili. Na tvojo ljubezin in na tvoje ierpljenje hočem misliti, kadar tvo¬ jo podobo vidim; tvoje poterpež- Ijivosti in krotkosti se hočem spom- n *ti, kadar imam tudi kaj terplje- Jja ali kadar me težko stane, do¬ bro delati. Oče naš i. t. d. 73 Jezus! spomin i. t. d. (kakor gori). Pa kaj zamorem od terpljenja govoriti! in kaj je vse moje ter- pljenje memo tvojiga, o Jezus! Ves ^uden in pobit si bil, pa vunder si bil še Bogu vdan in stanoviten do smer ti. Ali hočem samo to storiti, kar "d je lahko in prijetno? Ali bi s mei dobre dela opušati takrat, a li koj se utruditi in obupati, če ®e težko stane? Kako bi mo¬ gel tako svojo pokoršino, svojo jjubezin Boguskazati? Bog hoče, aa rjeprav, ne pa, kar je le lahko j ! 1 prijetno: njegova, ne mojavo- 'J a naj se zgodi! csscigicga 74 75 V. Jezus! spomin i. t. d. £kakor gori.) „Ne objokovajte mene, ampak sebe in svoje otroke!" Tako siti, premili Jezus! blagim ženam rekel, ki so te na tvojim križevim potu objokovale. Ti si bil zanje in za njih otroke bolj skerbin, ka¬ kor za-se. Ali bi smel tako hudobno, ne¬ srečno dete biti, de bi se starši zavoljo mene jokati mogli? O, to k* bilo strašno! Nak! takiga za¬ držanja se hočem prizadevati, de bodo moji starši tolažbo in vese¬ li e nad menoj doživeli. Oče naš i. t. d. 77 V. .Jezus! spomin i. f. d. (kakor ffori.) O Jezus! kako je tebe tvoj križ obtežil! Tode ti sega nisi branil, ampak ga stanovitno nesel. Koli¬ kor večji je bilo tvoje terpljenje, toliko bolj poterpežljiv in vdan v voljo nebeškiga Očeta si bil. Z božjo pomočjo mi je vse mo¬ goče, če le resnično hočem. Ve¬ liko reči me že zdaj lahko stane, ki so se mi v začetku težke zde¬ le. ^ Vse, kar je prav in dobro, hočem voljno in veselo storiti, iz ljubezni do Boga, kakor si tudi o Jezus! iz ljubezni do Očeta »n do nas voljno terpel. Oče naš i. t. d. <3©eacj[2 78 79 V. Jezus! spomin i. t. d. (kakor gori.) O Jezus, moj Zveličar! neusmi¬ ljeno so ti obleko z života ster- gali in ti tako vse rane ponovili; in v pijačo so ti želča in jesiha podali.' Ali bi smel jez prepovedaniga veselja iskati? Bi smel jez kdaj kaj storiti ali perpustiti, kar je zoper tvoje svete zapovedi, omoj Bog? Nikdar ne! To se ne sme nikoli zgoditi! Moje veselje naj ko vselej nedolžno in spodobno, de se mi per njem ne bo treba ne sramovati ne bati. Oče naš i. t. d. 80 81 ^■ Jezus! spomin i. t. d. (kakor gori.) Neusmiljeno so tebe, o nar ne- dolžniši Jezus! na zaničljivi križ perbili! ti si k vsimu molčal, sa¬ mo k svojimu nebeškimu Očetu si glasno molil: „Oče! odpusti jim, zakaj ne vejo, kaj delajo.^ Mene tako lahko jeza prime, če mi kdo le kaj nar manjšigaža- l|ga stori ali reče. Ti, o moj Zve¬ ličar! si toliko terpel, pa vunder g e za svoje sovražnike molil. Ali b* ne imel po tvojim zgledu se Ravnati? Ali bi ne imel terpeti, kar mi drugi store, ker ne delajo zaliga iz hudobije, in dostikrat ^e vejo, kaj počnejo? O Bog! J ez vsim odpustim; odpusti tudi h nam vsim! Amen. Oče naš i. t. d. 82 83 Jezus! spomin i. t. d. (kakor gori.) Ti si svoje življenje daroval, o premili Jezus! in za nas na križi v prestrašnih bolečinah življenje sklenil. Kako mirno si zamogel reči: „Dopolnjeno je !“ Ze zdaj hočem vsaki dan tako preživeti, de na večer reči mo¬ rem : Dans sim svojo v dolžnost in božjo voljo dopolnil’! Če z Bogam ?ačnem, svoj čas k dobrimu obra- eam, pobožno in pridno živim: bom tudi z Bogam nehal in se v starosti z veselim sercam svojo Mladosti spomnil. Oče naš i. t. d. 84 XIII. Stacion. 85 * Jezus ! spomin i. t. d. (kakor gori.) O Mati mojiga Odrešenika! kaj si ti terpela, ko si svojiga ljubi— ga Sina na križi umerati in po¬ tem mertviga v svojim naročji le¬ žati vidila! O koliko si z njegovo smertjo zgubila! Pa vunder si sta¬ novitna pod križem ostala, polna zaupanja v Boga! O Bog! serce velike bolečine terpi, kadar svoje starše in do¬ brotnike moramo umirati gledati. Tode v tebe zaupamo ! Ti si jih nam dal; ti jih zopet k sebi vza¬ meš. Tebi jih perporočimo. Ti si ln boš naš Oče vselej ostal. Oče naš i. t. d. 86 \ 87 V. Jezus! spomin i. t. d. (kakor gori.) Poslednjič so tebe, moj Zveli¬ čar ! v grob položili. Tukaj si po svojim truda polnim življenji in britki smerti poslednjič pokoj naj- del. Vse me opominja, de moram enkrat umreti, in de utegnem tudi kmalo umreti. Mladost in zdravje me smerti ne varujete. O moj Bog! na smert misliti se ne bojim; ne morem zadosti zgodaj na-njo mi¬ sliti začeti, ker se mi je iz tega nčiti, kako moram zdaj v mlado¬ sti živeti, de bi se smel prihod¬ njega večniga življenja veseliti. •Jez moram, jez hočem zdaj sto¬ riti , kar si bom ob koncu svojiga življenja želel, de bi bilo stor¬ jeno. Takrat bi bilo prepozno. Oče naš i. t. d. 88 Sklep. Hvala bodi tebi, o Jezus! za vse terpljenje, ktero si iz ljubezni do nas prestal! Zdaj v nebesih živiš in kraluješ. In kdor za tabo hodi, bo tudi tje peršel. Zato si hočem z vso močjo perzadevati; de se bom nekdaj večno s teboj veselil. Amen. I 89 Molitve. O Veliki noči. Tudi per sveti maši dobre. Hvala in hvaležnost bodi Bogu Očetu; čast in počastenje njego- V| mu Sinu, našimu Odrešeniku » k* je za nas na križi umeri in tretji kakor je sam prerokoval, od smerti vstal. Aleluja! Gospod je neskončno resničen in zvest. Kar je on obljubil, se bo iako gotovo zgodilo, kakor gotovo je Jezus od smcrti vstal. Aleluja! 90 Cerkvena molitev. 0 Bog! ki si nam po vstajenji] svojiga Sina, našiga Odrešenji vrata večniga zveličanja odperli prosimo te, dodeli nam, de se naš® pobožne želje in vošila, ktere na® v serce daš, tudi izidejo, po ravn» tistim Jezusu Kristusu, Gospod® našim. Amen. Nebeški Odrešenik! Ti si sez } nas na križi daroval. Jez tud* Bogu svoje celo serce daruje®' De bo pa njemu dopadlo, ga h®' čem vsili grehov očistiti. Tukaj pomisli, v kterih pregreši se hočeš zlasti poboljšati. O prečastitljivi Jezus! ti si vs« svoje sovražnike premagal, še brit' 91 ko srnert. Per tvoji smerti so se tvoji sovražniki veselili in tvoji perjatli so obmagovali; bali so se, de bi se vse dobro, kar si ti sto¬ ril in obljubil, v nič ne izšlo. Pa Per tvojim od smerti vstajenji se Je vse naglo spreobernilo in lepo izšlo. Tvoj sveti nauk, kteriga s i do smerti terdil, so za nebeško desnico spoznali; takrat si ti spri- ® a l, de si Zveličar sveta in Odre¬ šenik ljudi, ki ga je Bog poslal. to tudi jez nečem upanja in Se rca zgubiti, če se mi dobro koj °dsedati noče; če imam le vselej l^ave in dobre namene! če le pridno ^elani; Bog bo gotovo vse prav lri dobro storil, če ne tu, pa v ai je zato stvaril; Jezus Kristus je l> to z nebes prišel, de imamo v kr e ' posti živeti in po nji v nebesa pri* 1 Ona sama nam perdobi dopadaje# per Bogu in per ljudeh; ona nas * terpljenji tolaži in nam perpušei>® veselje sladi; ona nas v smertni ® rl ne zapusti — in ona nam v nebes'* 1 neskončno in večno plačilo perpravlj 3 ' Nobeniga truda se tedaj ne smen 1 ® bati, v kreposti živeti. Kdor krep» s 99 imeti hoče, si mora perzadevati, in to tudi takrat še storiti, kar je božja v «Ija in prav, kadar ga še tako težko stane. Tode, če Boga in to, kar je Prav, resnično ljubimo, nam bo tudi to lahko, kar se nam sicer težko zdi, in če bomo večkrat tako storili, lo- ze j nam se bo zdelo. Sam Je- zus pravi: Kar je per ljudeh ne¬ mogoče , to je per Bogu , namreč z božjo pomočjo — mogoče. Prosi¬ mo tedaj Boga vselej prav serčno za krepost. On nam bo gotovo svojo Pomoč dodelil, če se bomo le tudi sami perzadjali, vedno boljši in sve- kjsi perhajati. Kdor, kar je prav , vselej stori, Po uku Jezusa živi, In božjo voljo rad spozna, Ta tudi krepost pravo ’ma. Od molitve. K kreposti molitev nar bolj per- 100 pomore; molitev nič druziga ni, kt’ kor vajenje v kreposti in duh vsil čednost. Moliti se pravi: svoje misli k Bof povzdigniti , z gorečim sercam se * Bogam pogovarjati. Bog ni kak ® 1 človek, de bi le na to pazil, kari " 11 kdo tje govori. Bog le na serce ,® 8 dobro voljo gleda. Kdor sicer P' klekne, roke povzdigne, in oče ali kako drugo molitev zgovarja, f Boga in na kaj dobriga pa ne ini^ ta ne moli: le prazne besede govori, to mu nič ne pomaga in Bogu dopade. Mi moramo n,a to misliti, k ® 1 zgovarjamo. Besnica nam mora k'* 1 ’ Kdo si bo le upal, Bogu kaj go vC ' riti, kar mu od serca ne gre? Z rokami vzdigni tud’ serce', In misel naj v nebesa gre. 101 Kaj moraš storiti, kadar moliti hočeš. Mi moramo večkrat moliti in si Boga in njegove popolnamosti, koli¬ kor je mogoče, misliti. Pa misliš si morde: Ne vem, kakd de bi molil — kako z Bogam se pogovarjal. To ni težko. Dobro dete že ve, kaj s svo¬ jim očetam govori. Obljubi jim, de koče pokorno in pridno biti. Če pa kaj hudiga stori, jih odpušanja prosi. Zahvali se jim, če od njih kaj prejme. Prosi jih za to, česar Potrebuje. Ni mu treba dolgo po¬ deljevati , kaj bi reklo; serce mu govori. Tako tudi ti stori, če hočeš moliti, to je, s svojim nabeškim Oče¬ tam se pogovarjati. Glej, če si, kolikor ti je mogoče, misliš , de je Bog nar svetejši, sam ■ia sebi nar popolnejši bitje, nar veči dobrota, in potem rečeš ali si mislis: jiMoj Bog, kako zamorem jez tebe 102 dovolj ljubiti in častiti! Koga sim jez memo tebe?“ Kadar tako govoriš ali ei misliš, Boga moliš; ti ga hvali! in častiš. Če pomisliš, kako je Bog dober proti tebi in vsim ljudem, ko¬ liko dobrot si od njega prejel in s® sleherni dan prejemaš, se mu boš z* vse dobrote zahvalil in njegove dan k dobrimu obračal. Če se spomniSi de Bog nar svetejši vse vidi in vse ve, in potem v sercu rečeš: „Moj Bog nikoli nič napčniga nočem pred tv®' jimi očmi storiti; zmiraj hočem tak 1 živeti, de ti bom dopadel: ti pi'3 ? moliš. Se več, to je nar boljši w°' litev, če pred Bogam kaj dobrig 3 skleneš. Tako bo vsaka misel že m<>' litev pred Bogam. In to se pravi, iz serca moliti, ali svoje serce z Bo* gam govoriti pustiti. Zato imej vedno Boga pred očn>' in bodi pobožen; potlej ti bo sam° serce povedalo, kaj imaš Bogu S°' 103 voriti, kratko in dobro. In če več¬ krat in rad na Boga misliš, boš tudi dobro dete, boš vedno bolji in po- božniši. Rado, dobro, moli dete, K dobrimu ti moč to da. Vsak kristjan, ki zna prav moliti, Tudi prav živeti zna. Kaj stori, kadar Boga kaj prosiš. Veliko ljudi je, ki mislijo, de le takrat molijo, kadar Boga kaj pro- s l)o. Od Boga hočejo vedno kaj imeti, Pa prav ne prevdarijo in ne store, kar Bog od njih hoče imeti; taki ®°čejo, tako reči, Bogu ukazati, kaj ®aj stori. Ako se koj ne zgodi, kar Ze tč, pa mislijo, do molitev nič ne Pomaga, ali pa še clo zoper Boga tožijo. Mi smemo, še clo dolžni smo Boga ®a to prositi, kar na duši in na te- e su potrebujemo; ne pa, kakor de bi 104 mu še popred povedati mogli, kaj j 1 dobro in koristno; temuč zato m« ramo moliti, ker smo dolžni, nar H dobrotljiviga Stvarnika in Gosp 01 ' za vse v ponižnosti prositi, ker sf znamo, de imamo vse od Bogi in smo dolžni se vsiga le po # govi volji poslužiti, de ceno fr brot spoznavamo in de si perzafr varno, z lepim življenjem si jih zasl* žiti. Marsikaj pa še le po molitvi 1 pa po resničnim zaupanji v Bo ? 1 prejamemo. To imajo pa le tisti- so pobožni in pridni in po božji' živijo. Kar ti Boga prosiš, mora kaj briga biti; kar si pa Boga prositi 111 upaš, gotovo ni dobro; kaj taci? pa tudi želeti ne smeš. Če pa Bog za njegovo pomoč prosiš, de bi e poboljšal, nedolžnost ohranil, ve ^ umniši in boljši biti mogel: o to j e resnici dobro! to je nar bolje,kai ,|! 105 voaiti moreš; to naj bo tvoja goreča ze lja in ekerb. Taka molitev dopade ^ 0 »u; on ti gotovo dodeli, kar k tema potrebuješ. Tode iz serca ti •nora iti; resnica ti mora biti, kadar Moliš; drugač bi bilo, kakor de bi Se z molitvijo le norčevati hotel. Pre¬ misliti moraš tedaj, kar ti nar bolj manka — kaj ti je storiti, česar se varovati — kako moraš začeti, de ti 'se bolje od rok pojde. Potem resnično skleni, in Bogu obljubi, de se hočeš Prednosti uma, priložnost in pomočkov, **ere ti Bog da, dobro poslužiti. wori, kar ti je mogoče; kar pa ne moreš , Bogu prepusti. Z nje- ?° v o pomočjo zamoreš vse storiti, k ar ti je storiti, ako le res hočeš. J*pa ti ne bo ne čednost, ne ne- dal, ako po njeh resnično ne ” re peniš. Dete, ki že samo hoditi ? a n>ore, pa hoditi noče, ne sme tir— de bi kdo ga nositi mogel. Stori 106 le tudi, kar ti je storiti; perzadevaj ni: Bog ti potem gotovo pomaga. Kadar Boga časne sreče, ali pomoči v sili prosiš. Bogu moraš prepustiti, de storit kar v svoji modrosti za dobro sp«; zna. Ti sam ne veš, kaj de je tel 1 k pridu in koristno. Bog, tvoj n«' beški Oče, ve; on za tebe skerk 1 Dober in pameten oče svojim otroka 1 " ne da vsiga, kar žele! Domišljujej" si večkrat kaj, kar clo mogoče ni a , kar bi jim škodljivo bilo. Dostikrat t® 1 ' 1 oče pravi: „Dete! ti še tega zdaj®" potrebuješali pa: To si moraš p re “ s pridnostjo in z lepim življenje'" zaslužiti." Tako si tudi ti lahko n*'' sliš, de tudi Bog s svojimi otroci tako dela. Bog nas pusti večkrat dolg 9 kapprositi, de se večkrat na-nj sp® 111 ' nimo, bolj bogaboječe in v pridno" 1 živimo in se mu pote'm, kadar dobi' 107 mo, kar smo želeli, bolj zahvalimo in darove boljši obračamo. Dostikrat nam kaj druziga da, kakor kar ga prosimo in pa še kaj boljšiga nam da: Tako dobrotljiv je Bog! Zaupaj tedaj v Boga; on bo gotovo vse dobro naredil. Pa, dobro vedi! Ti moraš tudi svoje dolžnosti dopolniti. Od- rašen otrok, ki že delati zamore, si mora sam kruhek služiti; zastonj ga °če ne bo zmiraj redil. Torej se tudi lenuh in zanikernik ne sme zanašati, deboBogza-nj skerbel. Tukej velja: elovek! pomagaj si sam , in Bog ti j* u tudi pomagal. Vtisni si tedaj do- v serce: Če Boga kaj prosiš, prav svesto in resnično v Boga za¬ upaj, ki je tvoj nar boljši Oče; vdaj s ® ves v njegovo voljo; perzadevaj S| Pa tudi sam to doseči, kar ga Prosiš. Tako gotovo ne boš nikolj Zastonj prosil. 108 Če stiska sila te nadlog, Zaupaj , dal pomoč bo Bog. Kakšnih reči naj Boga posebno pro¬ simo, nas gospodova molitev ali oeC naš uči. Tako nas je Jezus molil' učil in tako je tudi sam molil. Oblj®' bil nam je, de nas bo nebeški 0$ gotovo uslišal, če bomo v njegori" 1 ime'nu, to je, po njegovim nauku, P® njegovim zasluženji Boga tega p 1 '®' sili, kar nain je dobro in koristil®' Jezus je v nebesih per svojim Oče¬ tu ; po njem nam Bog vse dodeli) kar je v resnici dobro; zakaj samo P® njem zamoremo dobri otroci Božji ^ in se njegovih dobrot vredne storit 1. Od dobriga namena. Ti si že gotovo večkrat slišal, (,e je na dobrim namenu zlo ležeče. Bož namreč na serce, na dobro voljo gleda, ali, kako mislimo, ali zakaj mi f0 ali uno storimo. Ti imaš dober D r 109 Men, če to storiš, kar in kakor Bogu dopade. Tode to še ni dovolj, de imaš le dober namen; tudi perzadjati ®i moraš, de tudi dobro poprimeš, in tako dobro storiš, kakor moreš, kar ti je storiti. Glej tedaj, to je dober namen, če ne govoriš le samo z besedo, ampak prav resnično v serci misliš: „Jest hočem to storiti, ker ie božja volja in kakor je božja v °tja, kakor dobro morem.“ Svoje misli, bosede in djanja Bogu darovati, se pravi, resnično voljo imeti, vselej tako misliti, tako govoriti in delati, kakor Bogu dopade. Kar je na pak ali greh, to se Bogu ne more darovati. Vse z zasluženjem Je¬ zusa Kristusa združiti, se pravi: Sv °jo nevrednost spoznati in samo v z asluženje Jezusa Kristusa zaupati, P a tudi vošiti in si prizadjati vse storiti, kakor je Jezus učil in delal, 110 de bomo po njem Bogu dopadli. P»' tem se zgodi v Jezusovim imenu. Od znamnja sv. Križa. Dobriga namena naj te znamnje sv. Križa opomni, s kterim pobožni kristjani molitev in svoje delo začne' jo in sklenejo. S tem pokažeš, d* si Kristjan, in de kakor pravi Kristja B živeti hočeš. Stori tedaj vse: V Imenu Boga Očeta — iz lj®' bežni in pokoršine do Boga, svoji,? 1 nebeškiga Očeta; In Sina — po nauku Jezusa, sv°' jiga učenika; v združenji z njim; In svetiga Duha — z božjo P°' močjo, po milosti svetiga Duha. To je nar bolji namen. 111 Premišljevanja in molitve, se jih doma, kakor tudi v cerkvi poslužiti. Vzemi si, ljuba mladost! sledeče dobre nauke večkrat k sercu ; gotovo boš potem iz serca k Bogu govorila, pred Bogam svoje grehe objokovala ~~~ ga odpusenja in pomoči prosila, de bi se prihodnje grehov varovala 111 le to storila, kar je prav in Bogu dopadljivo: in to se pravi moliti. Per- ftavljene molitve naj ti dajo navod ln naj ti serčno molitev lajšajo. Kako Boga častiti. Kako imamo Boga častiti, nasJe- Zna s temi besedami uči: »Bog je ii a duh, in kteri ga molijo, naj f v duhu in v resnici molijo-j Bog je duh — on ni kakor človeb ki le na unajne reči gleda; Bog rt na dobro serce gleda. On hoče,^ ga ljudje v duhu in v resnici * J ' lijo, to se pravi: naš duh, naše sere® naj se k Bogu povzdigne; pomislim 0 ! kako dober in svet je Bog, de ga P® vrednosti z dobrim duham in z lepi® življenjem častimo. Mi moramo Boga v resnici moli* 1. Naše serce in življenje naj je tako? kakor z besedo govorimo. Kaj le po¬ maga, veliko lepih besedi zgovarja* 1 ; pa ne pomisliti in ne razumeti, kaj govorimo? — četudi tega ne stori' mo, kar Bogu pravimo in obljubim 0 - — če nam naše molitve k poboljša' nju ne pomagajo? Kakor se dobrim* 1 očetu le takrat čast in veselje del«) če se njegovi otroci dobro vedejo i če so pokorni in pridni: tako tudi m* 113 Boga le s pobožnim življenjem v res¬ nici častimo. Vse naše življenje in djanje mora biti Bogu k časti. Bo - 9 U služiti se pravi, njegovo sveto v «ljo spolnovati. In tako mora vse nase življenje vedna služba božja biti. Boga samo takrat ti ne častiš , Ko jezik mol’ molitvice lepe, Ampak če tud’ po njih tako živiš, In tudi čuti tvoje jih serce. Mi moramo tudi po zunanje poka¬ pati, de Boga častimo, zlasti per očitni službi Božji v cerkvi. O, kako je 1° pač lepo, če se veliko ljudi zdru¬ žb de Boga skup časte, per pridigah njegovo voljo poslušajo in mu v no- v *e pokoršino obljubijo! Tukaj se vsi °troke enigu Očeta pokažejo, ki je v nebesih — kakor bratje in sestre ' n ed seboj. Kdo bi ne bil bolji, po- "°žniši in kdo bi ne ljubil bolj svo¬ jca bližnjiga? 114 Pridi tedaj pridno k očitni služi* božji in zaderži se tako v cerkvi, boš Bogu in ljudem dopadel. Boga moliti. O moj Bog! jest tebe res ne mo¬ rem vidili in zapopasti: vem p* vunder, de si stvarnik in Gospod celiga sveta in de je vse od teM kar je v nebesih in na zemlji- ® bolj pridno na to pazim , kar vi' dim in slišim, bolj bom tebe sp 0 ' znoval. Ti si vse prav dobro n*' redil; ti tudi vse nar bolje veš i" spoznaš; tebi je vse mogoče, kar' kolj hočeš; hočeš pa le, karj e prav in dobro. Vse dobro prid e od tebe, in vse, kar si le dobrig 8 in popolniga misliti zamorem, j e tebi združeno, ti nar večji dobrota- 115 Mi že dobre in pobožne ljudi častimo in čislamo. Ti si nar sve¬ tejši in že zavoljo tega vse časti vreden. Kako zamorem jest tebe dovolj častiti in po vrednosti mo¬ titi, o Bog! Koga sim jest memo tebe! Tode tebi je že dobra volja všeč. Kakor je dober oče z do¬ brim zaderžanjem svojih otrok po- eešen, tudi ti od mene česen biti tiočeš ; če več dobriga storim, bolj ti dopadem. Takrat te prav častim, tiadar po tvoji volji živim in si Perzadenem, vedno pobožniši in boljši perhajati. Tako nas je Je- Zus , tvoj Sin, učil, de te častimo. O moj Bog! jest si hočem per- Za( leti, prav dober biti in se vedno boljšati. Večkrat se hočem spom- 116 niti, de ti vse vidiš in veš; vsig* se hočem skerbno varovati, kar je napak, in vsakiga greha, kij« nar večji hudo, se hočem bati in ogibati. S tem te hočem častiti) de se zmeraj lepo zaderžim,' 11 vse rad in voljno storim, kar tel)' dopade. To pred teboj, o Bog' sklenem. Daj mi pomoč! Prosi® te po Jezusu Kristusu, tvojim Si' nu, našim Gospodu in Zveličarji' Amen. Zahvaljenje za božje do- brote. O Bog! kako dober si ti! V se ljudi ljubiš, kakor svoje otrok®- Ti si naš nar boljši Oče, tudi ®°j Oče, in jest sim ravno tako tvoj 117 s otrok, kakor je nar bogatejši in ir nar imenitniši človek na svetu. 0 Koliko dobrot sim že od tebe ) prejel! Življenje, zdrave ude imam 1 od tebe. Kako reven bi bil, ko 1 ne vidil, ne slišal ali ne govo¬ ril , — ko bi ne mogel hoditi ali Pa delati! Tebi, o Bog! se moram za to nahvaliti, de moji starši in drugi dobri ljudje za meskerbe, mi dajo in store, česar potrebujem. Od tebe pride vsaka dobrota. Zlasti se ti pa zahvalim, o moj ®°g! de si mi um in pamet dal, de dobro in hudo razločiti in tebe, s yojiga Stvarnika, spoznati, lju¬ biti in častiti zamorem. Jest se ti Zahvalim za vsako dobro misel, ki 118 mi v glavo pride, za vsak koristni nauk, ki ga slišim, za vsako per- ložnost k dobrimu, ktero mi ti das. Vse dobro pride od tebe! — Tisi še clo Jezusa, svojiga Sina, n® svet poslal, de moremo po nje® zdaj pobožni in dobri, po smerti pa večno zveličani biti. Za toliko in tako velike dobro- te se jest tebi, o moj Bog, ** morem dosti zahvaliti. Pa storiti vunder hočem , kar premorem kar tebi dopade. To pa gotovo ni nič druziga, o mili nebeški Oče ! kakor, de sim ti voljno pokoril in ves po tvoji volji živim. Kakor si ti meni dober in mi' lostljiv, hočem tudi jest drugi® dober biti; saj so oni tudi tvoj 1 119 otroci, Oče nebeški! Zahvalim se ti tudi za vse dobrote, ktere vsim Mojim bližnjim na duši in na telesu podeliš; iz serca jih vsim pervo- šim in se tvoje dobrotljivosti ve¬ selim. Ti daš vsacimu, kar mu je treba in koristno. Zadovoljin s tein, kar mi daš, nočem nobenimu zavidati, če ima k ft j več ali kaj boljšiga, kakor J e st; nobeniga nočem zaničevati a li zasramovati, če ni tako srečen kakor sim jest. O ko bi takim ljudem le pomagati in jim kaj od svojiga dati mogel! Zdaj že ho- n e m, o Bog! tvojih dari se tako Poslužiti, de bom kdaj tudi dru-r §uu pomagati in služiti mogel. Tako ti hočem svojo hvaležnost skazo- 120 vati. Dodeli mi k temu svojo po* moč po Kristusu, Gospodu našiffl' Amen. Od ljubezni do bližnjiga. Ljubezni do Boga ne moremo boli pokazati, kakor če bližnjiga kakor sami sebe ljubimo; zakaj to je volj J božja, ki tudi vse ljudi kakor svoj® otroke ljubi in vsim dobrote skaziti ® 1 Jezus ni nič tolikokrat in tako terdo zapovedoval, kakor de bližnji ? 11 ljubimo. „To je moja zapoved 14 pr ®' 1 on, „de edin druziga ljubite, kak 01 sim jest vas ljubil; na tem vas boi® spoznali, de ste moji učenci, pra v > Kristjani, če se med seboj ljubite. On je tudi še clo rekel: „Kar bot 6 enimu mojih bratov storili £takoin> e ' nuje ljudi), bom ravno tako zarajtab kakor de bi bili meni storili.“ Pa tud 1 res ni nič lepšiga in nič boljiga, k a ' kor je prava ljubezin do ljudi. ^ 121 nam nad vsimi dobrimi ljudmi tako zlo dopade; in kdor te ljubezni nima, tudi dober človek ne more biti. Res je , de nekteri bolj zaslužijo , 'lejih ohrajtamo inpodperamo; tode n 'i ne smemo ljudi le samo zavoljo tega ljubiti, če so nam dobrotljivi ali če imajo lepe lastnosti. To bi ne bila Prava ljubezin do bližnjiga. Jezus re če: J; Če le tiste ljubite, ki vas ljubijo; če le tistim postrežete, od kterih kaj plačila upate: nič bolje ne delate, kakor neverniki in hudobneži. Jest vam pa rečem: Ljubite tudi svoje sovražnike ; skazujte dobrote tistim, k* vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas opravljajo in preganjajo, de bote otroci nebeškiga Očeta, ki da svojirnusolncu sijati na dobre in hu¬ dobne.« če ti je tadaj kdo zopern, a li če te je razžalil, pomisli, de je zavoljo tega bolj pomilovanja kakor s ovraštva vreden; de morebiti ni tako 122 hudiga namena imel in de ni tab hudoben, kakor misliš; de se uteg» f ■ še poboljšati; de je še pervsim tefl otrok božji, tvoj brat, tvoja sestra Zavoljo tega naj ti bo vsak človek ljub in drag. Odpusti mu tadaj P re ' greške in misli, de tudi ti nisi cisti de morajo tudi drugi s tabo poterp® 0, Ce si boljši in bolj usmiljen, menj 1®' dobni in sovražni se ti bodo ljudje zdel 1, Molitev za vse ljudi. O Bog, Oče vsih ljudi! tih 0 ' češ, de se vsi med seboj, kakot tvoji otroci, ljubimo, in dopade^i če eden za druziga molimo. dobro, kar sam sebi vošim, iz sere* tudi vsim ljudem želim. O ko bj jim tudi dati mogel; ko bi tu — in toliko nevarnost imam! ~$ e ' varnosti se hočem ogibati, kakor le morem; tebe hočem vednopr^ očmi imeti, o Bog! in v tebe za¬ upati; ti me boš gotovo varoval Za to te prosim po Jezusu Kr*' stusu, tvojim Sinu, našim Gosp 0 ' du in Zveličarji! Amen. Od pridnosti in delavnosti. Bog hoče, de delamo, se s pdf nostjo lepo in pošteno preživimo i* se pomankanja in revšine obvaijemo Roke nam je dal, de delati morem«; in um, de mislimo, kako de to al1 133 nno storimo. Bog da, de vse na zemlji raste, česar potrebujemo; tode člo¬ vek mora tudi delati in pomisliti, kako n aj začne, de bo kaj perdobiti in vži¬ gati mogel. Človek mora svoje storiti, in če stori, bo Bog gotovo njegovo pridnost žegnal. Človek ima pa zraven tega ‘odi še veselje, de ga Bog s svojim žegnam za delo plača. Ali ni to že Posebno veselje, če moremo reči: „To sim si s svojo pridnostjo zaslužil!" Kdor rad dela, ta je tudi vesel in zadovoljin in večdel zdrav. Lenuh in Postopač se večdel kislo derži; nikjer Dima nič veselja; noč in dan sta mu predolga. Za nobeno rabo ni in tudi se drugim napolje dela: vsi ljudje S a čertijo in zasmehujejo. Dostikrat se mu tako pergodi, de nima nič jesti, nič vživati. Nihče mu noče poma- ? a ti; slišati mora povsod: „Kdor no- Ce delati, naj (udi ne je.“ Nar hujši 134 je pa, de lenuha, postopača vsakteit hudobije napadejo in mikajo. Lenoli ] je vsih hudobij začetik. Kdor ra« i dela, nima nikoli toliko skušnjavi! i perložnost k hudimu. 1 Postopanje je pa že tudi samo i* i sebi greh, kakor vsacimu lastna vff i pove. Zato tudi otroci premog 1 staršev ne smejo postopati; BogJ* s postopanje vsim ljudem prepovedal Pomisli dobro vse to; vari se f ] stopanja, bodi priden, delaj in P'] < magaj drugim delati; dopadel i Bogu in ljudem. i I Od laži. i Lagati je gerdo. Gotovo si že saK ' kdaj vidil, de otroci, kadar lažejo; 1 barvo na licih spreminjajo, z jezika* 5 ‘ se zaletujejo, dostikrat se tresejo,^ 1 ^ se sramovati in misliti morajo, dej e . laž gerda in greh — de je prepovf j dana. Kdo bi se le ne sramoval, cl 135 ljudje od njega pravijo: „Lažnik je; njemu ni nič verjeti!“ Res je pa tudi, de se tisti, ki rad laže, tudi ne bo dolgo pomišljeval, v tudi druge hu¬ dobne reči storiti. Še pregovor ima- 11,0: ,)Kdor rad laže, rad krade/' Oh kakšna sramota je, če imajo koga Za goljufa, za tatu, za hudobneža! Laž je pa tudi silno škodljivci . Kad se je človek navadi. Kdor se enkrat zlaže, temu se že drugpot v eč ne verjame; tistimu pa, ki se Ve čkrat zlaže, clo nihče več ne ver- Jame. Kako hudo je to! Kaj hoče elovek početi, kterimu nihče več ne 'jpijame ? Kako slabo se mu bo go- d‘1«! Na pomoč bo klical in nihče •nu ne bo pomagal; terdi naj, de je v tej ali uni reči nedolžen, nihče ga he bo zagovarjal; reče naj, kar hoče, ne verjame se mu ne, tudi ne, če hita kaj dobriga namenjeniga- Kdor se enkrat zlaže, se mora več 136 ko desetkrat zlagati, de se zopet iz¬ reže ; tode še globokeje se vselej zaplete. Kdor resnico govori, » af ložej med ljudmi' živi. Veliko jih je , ki mislijo, de M kak pregrešek z lažjo izgovoriti mog^ Ali ni laž tudi pregrešek? Zapo ?( veli: Ne laži. Kdor se laganja & vadi, se ne da poboljšati; kdorPf svoje napčnosti odkritosereno spo®f je že na poti poboljšanja: Bog |! ljudje mu odpuste. Perzadeni si se zgodaj poboljša* 1. Krivo drevesce ostane krivo, t* kadar že veliko zraste; kakoršu potrebni živež. Ti veš, česar tvoj 1 otroci potrebujejo, in kaj nam J® koristno — na duši in na teles®' Odpusti nam naše grehe; tudi ® 11 odpustimo vsim, ki so nas razžalil 1. Ob času skušnjav nam perstopV de tebe ne pozabimo in nikoli m® ne storimo, česar bi se pred te¬ boj, o vsigavedni Bog! sramot in bati mogli. 145 Obvari nas narvečjiga, ediniga praviga zlega — greha; potem nam bodo vsi drugi zlegi k pridu — k večimu veselju in zveličanju v ne¬ bnih. Amen. Češena si Marija i. t. d. v Cesena bodi, od angela pozdrav- \j e na, o milostljiva devica Marija! ^ s e s teboj veselimo in zabva- bmo se Bogu za veselo oznanilo, btero ti j e an g e i pernesel. Gospod je bil s tabo in ti si bila z n jim. Kakor je on tebe vodil, si niu zasledovala; Bog je >1 tvoje edino veselje, in ti si Bogu nar bolj dopadla. , si bila nar srečnejši med vsimi ženami; Mati Sina božjiga, Jezusa 146 Kristusa, našiga Gospoda in Zve¬ ličarja. Sveta Marija, mati Božja! Pr®' za nas uboge, grešne ljudi: d* bomo po tvojim svetim zgledu 9' veli in enkrat po srečni smerti t tebi v nebesa peršli. Amen. Ljubezin. O moj Bog! ljubim te iz vsig* svojiga serca, čez vse, ker 81 nar veči dobrota, neskončno p°' polnama in vse ljubezni vreden! ljubim te tudi zato, ker si do men® in do vsili stvari neskončno do* brotljiv. Vošim si iz celiga sel' ca, de bi te ravno tako ljub 1 *! kakor so te tvoji nar zvesteje služabniki ljubili in te še ljub*' 147 Jo; z njih ljubeznijo sklenem svo¬ jo nepopolnama ljubezen; povik- sa J jo v meni, o dobrotljivi Go¬ spod! bolj in bolj. Ker te tedej resnično in iz serca ljubiti želim , | n si to terdno perzadenem, mi J e iz serca žal, de sim tebe, svojo Neskončno dobroto, ktero čez vse •jubim, tebe, svojiga stvarnika, odrešenika in posvečevavca raz¬ srdil ; žal mi je , de sim grešil, do sim tebe, svojiga vsigamogoč- Gospoda, svojiga nar bolj— s '£a Očeta razžalil. Terdno skle- ne m, vse grehe in vse hude por¬ aznosti zapustiti, storjene pre- S r ehe čedalje bolj obžalovati, in Nikdar ne več zoper tvojo sve- to v oljo ravnati. Vzemi me spet 148 za svojiga otroka, in dodeli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti Prosim te po neskončnim zasluže- nji tvojiga božjiga Sina, nasig a Gospoda in Zveličarja JezusaKfl' stusa. Amen. i49 Sveta maša. Pomisli večkrat pred in med sveto mašo, Kaj de je sveta maša. Sveta maša je nekervava daritev (ofer) noviga ‘zakona — daritev avale in hvaležnosti, ki Bogu nar “olj dopade, nar boljši prosivna in spravna daritev za žive in mertve r~ v favno tista daritev, ktero je Sin božji na križi svojimu Očetu daroval. Jezus je peršel na svet, ljudi greha tešit in zveličat; zato je mogel ve¬ liko terpeti in clo na križi umreti. Ljudje bi bili lahko sčasama nje¬ gove smerti in njegove neskončne Jubezni pozabiti utegnili. Pa glej, “ a j je Jezus storil, de bi se ljudje 150 do konca sveta njegove smerti in lju¬ bezni spomnovali: Večen spomin svoje smerti je postavil. Tisti večer pred svojim terpljenje® je, kakor oče med svojimi otroci s svojimi učenci večerjal. Nar lep sl nauke jim je dajal. Slovo je od njih vzel in rekel je, de gre zdaj iz P°' koršine do svojiga nebeškiga Očeta in iz ljubezni do ljudi, v smert. P°' tem je vzel, de bi se svojim učenca® v vedni spomin dal, kruh v svoje roke, ga je posvetil, prelomil ter re¬ kel : „ Vzemite in jejte; to je mo] e telo, ki bo za vas dano . 11 Ravno tako je vzel kelih z vinam, ga j e posvetil in rekel: „ Vzemite inpM e vsi iz njega; to je moja kri , kteru bo za za vas in za njih veliko prelita v odpušanje grehov j 1 P er ' stavil je pa še zraven večniga sp°' mina vredne besede? „To storite v moj spomin!-'- 151 Per sveti maši govori mašnik na povelje in v imenu našiga Gospoda Jezusa Kristusa čez kruh in vino besede: „To je moje telo !— To je moja kri!“ Jezus Kristus je ta- daj res pričujoč in se po mašnikovih rokah — pa nekervavo — ravno tako daruje, kakor se je poslednji večer In potem na križi daroval. Kako mora tadaj vsak per sveti maši biti? Tako, kakor je Jezus, veleval. To storite v moj spomin! je rekel. Misli per vsaki sveti maši z živo Vero na kervavo daritev, na smert na križi — na Ijubezin Jezusovo; Potem boš gotovo tudi sebe •— svoje Se rce in življenje z Jezusam Bogu daroval. 1 • Živi spomin Jezusove daritve, in Darovanje samiga sebe v zdru¬ ženji z Jezusam stori edino pravo 153 in koristno pobožnost fandoht) pet sv. maši. S tem se nar bolj z inašnikam, ali Velikovec z Jez* 1 ' sam zediniš. Nar boljši in nar koristnejši maša. Misli si vselej per sv. maši svojig 3 Jezusa per poslednji večerji in križi, in dobro pomisli, kako se J e za nas daroval. Le vervaj! Vera ti pove , kaj j e Jezus iz ljubezni do nas storil in tet' pel, — kako se je na križi darovali in kako se per sv. maši vnovič daruje' Vervaj in ljubi: Ljubezin ti P° ve i kaj tudi ti iz ljubezni do Boga in d° Jezusa stori — kako sam sebe s po¬ božnim življenjem Bogu daruj in se tako z Jezusam — svojo daritev Z njegovo zedini. To darovanje samiga sebe in zdru¬ ženje z Jezusam in serčno hrepene- 153 n je po Jezusu v presvetim rešnjim Telesu je pravo duhovno obhajilo, Veriga per maši nikoli opustiti ne smeš; to le nar bolj daritve sv. maše deležniga stori. Per maši ni na tem ležeče, ka¬ kšne molitve moliš, ampak kaj do- ^riga misliš in skleneš. Tako per vsaki maši stori. 154 Sveta maša. 155 Per sveti maši misli samo v Boga in v Jezusa. Bog te vidi; on sliši tvojo molitev in ima dopadajenje nad njo, če le iz dobriga serca pride. Moli tako: O Bog! zdaj hočem per tistim nar svetejšim opravilu biti, ktero je Jezus Kristus v spomin svoje smerti Postavil. Tvoj sveti Duh naj me v °di in pokrepča, de s pobožnostjo Premišljujem, kako se je Jezus lz ljubezni do nas na križi daro- v ?l,in de se tudi jest s pobožnim Z| rljenjem tebi vsiga vdam in da- riI jem. cgxse><^c^>^^>^>€g>^>©g> 156 Kadar mašnik pod stopnjami moti. 157 Mašnik se pred Bogam poniža in ga »smiljenja prosi. Moli tudi ti s ponižnim sercam in z zaupanjem: 0 moj Bog! Koga sim jest pred teboj! Slab, grešen človek. Ti si nar Svetejši, nar večji Go- S P»(1 nebes in zemlje -— pa tudi Baš Oče. Ti odpustiš svojim otro- tem, ako se le poboljšati hočejo, jj serčnim zaupanjem te prosim: odpusti mi! Jezus, bodi mi Milostljiv! Preljubi Oče, pobolj¬ šati se hočem, de bom in ostanem tv °j dobri otrok. 158 Gloria. 159 Mašnik hvali Boga, se mu zahvali > n »a moli. Moli tudi ti: O Bog! ti si nar bolji Oče. Od lel) e imamo vse dobro; tebi se mo- !' a nio za vse zahvaliti. Ti si svet ‘1 "naš le nad dobrim dopadaje- JJ®5 ti si pravičen; ti plačuješ Jobre dela, hude pa štrafuješ. Mi e be častimo in hvalimo: mi tebe imo , tvoiiga Sina in svetiga D «ha. Amen. 160 Dominus vobiskutn, to je: Gospod z vami. 161 Mašnik se zdaj in večkrat k vernim oberne rekoč: Gospod z vami 1 in jih k molitvi opominja. Moli tudi ti: Dobrotljivi Bog! daj nam, mi * e prosimo, kar nam je na duši in na telesu treba in koristno. Ti Da ni boš dal, ako tudi sami iše- kar nam je dobro, in storimo, * ar tebi dopade, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. 6 162 List. I 163 Pašnik bere list iz svetiga pisma. Moli tudi ti z njim: Daj, o Bog! de bom tvojo voljo zmeraj bolj spoznoval, spoznano Pa vedno bolj natanko in z večim Oseljem spolnoval. Amen. i64 Ev angeli. 165 Mašnik bere nekaj iz življenja Je¬ zusovima, ki se evnngeli imenuje, to se pravi: veselo oznanilo, ker je toliko veselima za nas v tem. Verni zdaj vsi vstanejo: to pomeni, de naj smo perpravljeni, nauke in 'zmlede Jezusove posnemati. Za¬ hvali se Bogu, de si kristjan, in okleni tudi po keršausko živeti. Nar bolj zamorem, o Bog! tvojo Voljo iz tega spoznali, kar nas je Jezus, tvoj preljubi Sin, učil in »ar je storil. O, de bi tudi nje¬ gove zglede v vsih rečeh posne¬ mal! Po tem bom gotovo dober ‘a zveličan. i66 Kredo. I 167 Mašnik nektere dni per maši vero moli. Misli tudi ti na poglavitne resnice in živi po njih. Verujem v Boga Očeta, ki je T se st varil, vse ohrani in vlada. Verujem v njegoviga Sina, Je- ?"sa Kristusa, ki je z nebes per- in nas v nebesa peljati ho- Ce , če ga posnemamo. Verujem v svetigaDuha, ki nas ~ dobrimu razsvetljuje in poter- , Verujem terdno in resnično vse, r* r je Bog razodel in nam po sveti ^toljški cerkvi verovati ukazuje, est moram in hočem tudi tako , lve ti, kakor nam prava vera ve- ley a- Amen. 468 Darovanje. 169 Mašnik daruje nebeškimu Očetu kruh in vino v spomin Jezusove smerti. Daruj tudi ti z masnikani samiga sebe Bogu in moli: Poglej, o nebeški Oče! z do- Padajenjem na to, kar se bo po Povelji tvojiga Sina s tein kruham ‘a vinam zgodilo. Jest se ti darujem in vdam s ^elim sercam. Iz ljubezni do tebe 111 iz hvaležnosti za vse, kar si jj 1 ' po svojim Sinu dobriga skazal, nočem vsako hudobijo in zlasti pehe, ktere sim dozdaj nar več- pat storil, opustiti. Ta sklep je , e ' ) i < ? o Bog! gotovo nar ljubši pritev. Daj mi moč, de bom tudi P° njem živel. 170 Sanktus. 171 Mašnik verne opominja Boga hvaliti in moliti. Moli: 0 Uog! jest tebe hvalim in ča¬ stim z vsimi stvarmi v nebesih in na zemlji. Ljudje in angeli te ne Premorejo dosti hvaliti in častiti, "a če te jest po otročje in iz vse ? v °,je moči častim, imaš dopada- J en ,je nad mojim češenjem, kakor ®ad hvalo angelov. Poln poniž- ®°sti kličem z njimi: Nog! ti si svet in vreden, de te molimo; čast, hvala in hvalež- n ° s t bodi tebi in tvojimu Sinu, J ezusu Kristusu! Amen. 172 Spomin za šive. 173 Mašnik moli zlasti za duhovno in deželsko gosposko in pričujoče, kakor tudi za vse ljudi in svojo molitev z molitvijo svetnikov ze¬ dini. To Bogu posebno dopade, čc za svoje bližnje molimo. Še bolj, kakor hvalne pesmi, Popade tebi, o Bog! če tvoji otroci »a zemlji, kakor tvoji otroci v nebesih,'po bratovski ljubezni eden z a druziga molijo. Prosim te ta- daj, o Bog! za vse ljudi: požeg- na j jih vse! Zlasti te pa prosim, de mojim staršem in dobrotnikam Poverneš, kar imam dobriga od njih. Vi svetniki in prijatli božji, ki s fe zdaj per Bogu v nebesih, pro¬ ste tudi za nas, de se bomo s Pobožnim življenjem vredne storili, indi kdaj k vam priti! 174 Povzdigovanje. Drugi poglavitni del 175 Zdaj mašnik stori, kar je Jezus v svoj spomin storiti ukazal; s sve¬ timi besedami kruh v telo, vino v kri Jezusovo spremeni in njega ljudstvu pokaže, de molijo sveto rešnje telo in sveto rešnjo kri. Misli si živo Jezusa na križi, kako je iz ljubezni do tebe svojo kri prelil. Gospod! verujem, de je to tvoje telo, ktero si iz ljubezni do nas ha križi daroval. Jezus! jest tebe pneujočiga molim! Tebi vse svoje življenje darujem. Gospod! jest verujem, de je to hoja kri, ktero si k odpušanju ffrehov vsih ljudi prelil. O Jezus! mlajši hočem umreti, kakor grešiti. 176 Po povzdigovanji. 177 Moli z raašnikara: Naj ti, o Bog! ta daritev do- Pade, ktero ti z mašnikam Jezusu v spomin pernesemo, ki je iz lju¬ bezni do nas umeri. On je zopet od smerti vstal in v nebesa šel. Če ga bomo posnemali, nas boš tudi v nebesa vzel. O Jezus! kako se ti zamorem tvojo veliko liubezin dovolj za¬ hvaliti'. Kako bi ne mogel vsiga r ad storiti, kar si ti nam zapove¬ dal, ki si iz ljubezni do nas toli¬ ko storil in terpel! Studiti, sovra¬ gi moram vse, kar je greh, če *e pomislim, de si ti svojo kri P r elil in na križi umeri, de bi bil nas grehov odrešil. 178 Spomin za mertve. 179 Mašnik moli za mertve. Tudi (i jim keršansko Jjubezin in hvaležnost pokaži in za nje moli: Bog! tudi za mertve te prosi¬ jo. To našo molitev boš z dopa- dajenjem uslišal. Saj jih ti bolj ljubiš, kakor mi, in več storiš, kakor mi vošimo in zapopademo! — O Bog! daj, de bodo kmalo po- polnama očišeni in k tebi v nebesa v zeti. O, de bi kdaj vsi skup peršli! 480 Oče naš. 181 Masnik oče naš moli. Moli tudi ti bolj s sercam , kakor z ustmi. Bog! Oče vsihljudi, Gospodne¬ bes in zemlje! tebe moramo čez v se ljubiti in častiti, v vsih rečeh tvojo sveto voljo spolniti. Po tem bomo popolnama dovoljni in v ne¬ besih zveličani. Daj nam, o Oče! kar mi tvoji °troci, na duši in na telesu po¬ trebujemo. Odpusti nam naše gre¬ be, ktere serčno obžaljujemo; tudi vsim odpustimo, ki so nam kaj žaliga storili. Vari nas vsiga, kar bi nas k hudirnu zapeljati utegni- lo 5 vari nas greha, nar hujšiga z tega! Amen. 182 Obhajilo. 183 Mašnik zavžije Jezusovo telo. Ob¬ hajilo je združenje ali zedinjenje, ker se v svetim zakramentu z Je- zusam združimo. Obhajaj se tudi ti v duhu in moli: Tvoje telo, o Jezus! v podobi kruha naj me tvoje neskončne l ju¬ bezni opomni. Večkrat se hočem ljubezni spomniti in tudi vsim ljudem dober biti, de se. zmeraj bolj s teboj zedinim. Moja edina želja je, tebi nasledovati, de bom svoj im u nebeškimu Očetu zmirej bolj dopadel. 184 Blagoslov. 185 Mašnik ljudstvo blagoslovi. Ako greš z dobrimi sklepi od maše, si pravi blagoslov dobil, za kteriga mašnik prosi in s svetim križem vsim želi. Daj nam, o Bog! za kar mašnik Prosi. Blagoslovi nas, o nebeški Dče! blagoslovi mene, moje ljube starše in vse ljudi! Ohrani me v dobrim; vari me hudiga! blagoslovi moje sklepe, mojo pridnost in vse, kar delam! Poln zaupanja v tvojo pomoč se hočem zdaj k svojim opravilam podati in vse storiti, kar je tvoja volja in kakor ti hočeš; velikokrat hočem na tebe in Jezusa Kri¬ stusa misliti in se tega spomniti, *ar sim si zdaj dobriga namenil. Amen. 186 Sveta maša za bolj odrašeno mladost. Vvod. O Bog! jest sim zdaj per nar svetejši daritvi, ktero je tvoj Sin, naš Gospod in Zveličar, na križi opravil, in to zdaj po mašniku p° nekervavo ponavlja. Per tej da¬ ritvi hočem na Jezusovo smert in njegovo neskončno ljubezin misliti — pa tudi pomisliti, kako naj ij u ' bezin z ljubeznijo povernem in tudi samiga sebe tebi, o moj Bog! t Jezusam vsiga — serce in življe¬ nje darujem. Svoje oči k altarju povzdignemi 187 Pa zopet jih moram na tla ober- če pred teboj, Tsigavedni, ^arsvetejši! svojo slabost in greš¬ it premislim. Poln žalosti se na Persi terkam. Jest spoznam svojo krivico; jest obžaljujemsvojo ne¬ marnost. Usmili se me, o Bog! odpusti, o Oče! svojimu otroku, ki se še le poboljšati hoče. Gospod usmili se nas! Molitev. O Bog! brez tvoje pomoči nič Be zamorem; pa s tvojo milostjo je vse mogoče. Zato te pro- užgi moje slabo serce s sve- b' m straham pred teboj in z lju¬ beznijo, de se bom greha, nar Ve čjiga zlega,bal in de bom tebi 188 s čistim sercam služiti in dopasti mogel, po Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našim! Amen. List. Pavel 1. Korinč. 3. „Ali ne veste, de so vaše telesa udje Kristusovi? Ali bote ude Kri¬ stusove v nečisto obernili? —K°» obvari ! a „Ali ne veste, de je vaše teh tempel svetiga Duha, kteriga *t e vi — per kerstu — prejeli, in ne služite sami sebi — v hudim P°' želenji? — Zakaj vi ste drago s kervjo Jezusa Kristusa kupljen 1 - Častite in nosite Boga v svoji 1 ® telesu!“ — O moj Bog! daj mi moč, de s e vselej samiga sebe v časti ima® 1 189 in dušo in telo čisto in brez ma¬ deža ohranim! Za device. 1. Peter. 3. »Vaša lepotija naj ne bo unajna ~~ ne lišp v laseh, ne zlatnina in tepe oblačila; ampak notrajna naj bo—čistost in dobrota serca, tih 'n krotek duh. To vas naj bolj per ®°gu zalša.“ Daj, o Bog! de ne bom bolj do- Padajenja ljudi, kakor tvojiga iskal! Evangeli . Mat. 43. Tisti čas je rekel Jezus svojim nčencam: „Nebeško kraljestvo je Podobno zakladu, skritimu v njivi, kteriga je človek, ki ga je našel, s kfil, in od veselja nad njim gre, 190 in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo.“ Tak skrit zaklad naj mi bo ne¬ dolžnost in čednost. Ona je moja edina lepota, moje nar večji bo¬ gastvo, moja nar večji čast. Samo z njo zamorem, o Bog! tebi do- pasti; samo tisti, ki so čistiga ser¬ ca, se bodo s tabo večno veselila Per darovanji kruha in vino* Svoje serce, o Bog! ti darujem' Kar je nečisto ali grešno, ne more tebi, o nar svetejši! dopasti. dosti, de se lepo, pobožno in či¬ sto obnašam; ampak tudi nobena huda želja ali grešno nagnjenje mi ne sme serca omadeževati. dosti, de se le greha varjeni, a®" 491 Pak tudi nevarnosti in perložnosti grešiti se moram, kolikor moreni, ogibati. To hočem storiti; čuti hočem in moliti, de v skušnjavo — v grehe ne pridem; vsili nespo¬ dobnih norčij, vse nevarne znan¬ stva in veselice hočem bežati; ni- kolj ne sme jezik nečiste besedice izgovoriti ali v serce mi priti tako govorjenje. Sramežljivost in var¬ nost naj me zapeljivosti varu¬ jete. Ta sklep je tebi, o Bog! nar ijobši dar; de bi ga le spolnil; d a j mi pomoč k temu, o Gospod! Rosita te po Jezusu Kristusu, na- Gospodu in Odrešeniku. Amen. 192 Per Sanktusu. Ti sam, o Bog! si svet, ves čist in popolnama. Ti nam praviš: „Bodite sveti) kakor sim jest svet!" Ako ravno ne morem biti, tako popolnama* kakor si ti, si vunder hočem pe f ' zadeti, vedno bolj in čistejši bitb de bom tebe z vsimi dobrimi ljudmi na zemlji in z nar čistejšimi dulm vl v nebesih — vsimi angeli in svet' niki prav hvaliti in častiti mog e ^ Per povzdigovanji- Jezus, ti nedolžno Jagnje božje- ki si na križi grehe celiga svet* odvzel: zdaj se vnovič v podoj 11 kruha daruješ. Odvzemi tudi moj c grehe! Bodi mi milostljiv! 193 Jezus! ti si svojo nedolžno kri z a odpušenje grehov prelil. Očisti tte vsiga! Jest nočem nič več — Bič več ne grešiti! Po povzdigovanji. Na tvojim križi, o nebeški Zve¬ ličar! spoznam ceno svoje duše; tu] ^ se v ljubezni ves s teboj sklene " 1 — de me nobena huda želja, n*' beno mikanje greha —nič nasvetu od tvoje ljubezni ne loči, o Ij l! ' beznjivi Jezus! 197 Konec in zegen. Vzemi tadaj, o Bog! moje dobre sklepe z dopadajenjem in žegnaj “e, de bi jih tudi spolniti mogel. 0 poznam svojo slabost in nesta¬ novitnost ; toliko gorečejši te po¬ joči tvoje prosim. Ti si moj nar kolji perjatel in Oče; vodi in vari na nevarni poti mladosti, de kom mogel z mirnim sercam svoji starosti, smerti in večnosti naproti 'ti; stori me žegna, s kterim čed- n »st kronaš, deležniga; daj mi spoznati in okusiti, kolikošno ve- Se lje in zveličanje prava čednost tukaj —. in tam dela! To te pro¬ sim, to upam po Jezusu Kristusu, t y ojim Sinu, našim Gospodu in Zveličarji! Amen. 198 Sveta maša za ra er t Ve. Vvod. Pravični, dobrotljivi Bog! Oče vsih ljudi, mi tvoji otroci, s® 0 zdaj v ljubezni in edinosti zbrani) de bi spomin tvojiga Sina obha¬ jali, ki se je na križi za zveliča¬ nje tega sveta daroval. Jezus je za vse ljudi umeri; zdaj se P a njegova smert na križi tukej n * altarji nekervavo obhaja za vse, žive in mertve. Spomin daritve, velike ljubezni našiga Odrešenika, obudi tudi našo ljubezin do tebe in do vsih lj u( *b 199 ie svoje grehe obžaljujemo, vsim, ''i so nas razžalili, odpustimo iu te be, o usmiljeni Oče! prosimo, tudi ti nam in vsim ljudem od¬ pustiš. Gospod, usmili se nas! Gospod , usmili se vsih živih in Mertvih! Per darovanji. Nebeški Oče! mi tebi pomašni- kovih rokah kruh in vino daruje- m °i ktera se bota v telo in v kri * v °jiga Sina, našiga Odrešenika, spremenila. Ponižno in skesano ^ree je tebi tudi dopadljiv dar. Poznam svoje grehe in jih obža- ■jujem; tudi terdno sklenem, v pri- °^ n jič tudi majhnih grehov se ''kovati. Ti boš enkrat, o Bog! ru gač sodil, kakor ljudje zdaj, 200 in kar se nam zdajle majhno zdi bo pred teboj hudo strahovan« jVič nečistiga ne pride v nebesi Očisti me tedaj, o Gospod! očisti tudi duše vernih v vicah in naj jim bo ta daritev tolažba in hl»' dilo, in kmalo naj jih reši iz 1 |B ' diga terpljenja in naj jih perpei/ v večno veselje. Povzdigovanje. Jezus! molimo te z živo ver«' Usmili se nas! Bodi vsim milo^ Ijiv in usmiljen, ktere si s svoj 1 smertjo na križi odrešil! A. * ^ # { j Jezus! tvoja kri naj očisti j in duše tistih, ki so se že s teg> sveta ločili! Jezus! bodi nam II njim Odrešenik per nebeškim 0^' 201 to! Daj enkrat nam, dušam pa zdaj iz vic kmalo k tebi v nebesa priti! Po povzdigovanji. Mi perporočimo tebi, o Bog! •tošemertvih in te prosimo, usmili Se jih. Ti si njih oče, kakor tudi na š. Ti jih vse ljubiš, kakor svoje 0l r6ke, in še bolj, kakor jih mi ljubimo. Pa tudi naša prošnja ti J e dopadljiva, kadar za nje pro- si mo, p 0 Jezusu Kristusu. Amen. ^' l duše rajncih staršev, perjatlov in do¬ brotnikov. Po verni jim, o Bog! na unim f Ve tu, kar so mi dobriga storili ju zapustili ; poplačaj njih zvestobo ju skerbnost z večnim veseljem, dpusti jim, če so — morebiti za- 202 voljo mene iz prevelike ljubezni do mene se pregrešili ali iz čl#' veške slabosti kaj zamudili. Odpusti tudi meni, o Bog! če sim jih z nepokoršino in nehvalež¬ nostjo razžalil. Perzadeval si bo® prihodnjič, de jim bom tudi še' grobu ležečim z lepim vedenje® čast delal — njih dobrote k d#' brimu obračal, njih nauke zve«*# spolnoval. To jim je nar ljubši; 1° je nar lepši zahvala za vse d#' bro, kar so mi storili. Per obhajilu. Gospod ! nisim vredin, k t v °J l mizi perstopiti, pa vunder bi ® e rad s teboj, o Jezus! terdno sklenil’ r,Bog je ljubezin : kdor v lj u ' 203 bežni ostane, ostane v Bogu in Bog v njem. u Čez vse hočem Boga ljubiti in Mižnjiga, kakor samiga sebe. Ta s veta maša naj me v tem poterdi. ^ ljubeznijo do svojiga bližnjiga posebno ljubezin do Boga poka- tam. Bog hoče, de svojiga bliž- n j'ga ljubim — on tudi vse ljudi ljubi, če že mertve, ki jih več ne v idim, ljubim, kako bi živim svojo ljubezin odrekel, ktere imam zmeraj P r ed očmi! — Če Boga prosim, ta bi uboge duše iz vic rešil: tako bi se prederznil, svojiga Mižnjiga z nečistimi besedami ali 1 '°rčijami v pekel pahniti! Sklep- ^ a j ti dopade, o nebeški Oče! 2Ž04 molitev tvojih otrok, kakor dari¬ tev tvojiga Sina, in daj nam p"' moč, de bi se tudi majhnih grehov varvali, za ktere se morajo duše tako ojstro in tako dolgo na uniffl svetu pokoriti, in de bomo z le¬ pim življenjem zmiraj k smertipef- pravljeni. Saj ne vemo ne ure n e dneva, kadaj nas boš ti vsigaved- ni, pravični Bog! pred se poU 1 ' cal. Zdravje, moč in čednost n e varjejo smerti. Naglo in nepr® VI ' dama utegnemo tudi mi umreti, k a ' kor toliko druzih. Daj jim, daj , 0 Gospod! dušam vernih večni p°' koj, in večna luč naj jim svet 1. Naj počivajo v miru! Amen. 205 Ljuba mladost! Spomni se večkrat smerti in uči se ; kako ti je živeti. Misli na svoje poslednje reči in ne bos grešil vekomaj. Misli zlasti ob času skušnjave ali kadar te grešiti mika: „Kaj bom imel 0(1 tega, če se hudimu poželenju | Jdam? Kako mi bo per sercu, kadar "° sinert peršla? — Kako dobro mi “° djalo, če bom sam sebe premagal?^ Ne pojdi nikoli iz pokopališa, prej- fle n za mertve in zase nisi molil. Po- S'ej dobro grobe perjatlov in znan- kličejo ti: ®ons meni, jutri tebi; ^ans rudeč, jutri smerdeč. Poglej dobro trohnjene kosti in če- P ln „ e ! Bili so, kakor si ti zdaj, in ti ° s morde kmalo tak, kakoršni so oni zda j- Dobro jih poglej. Kaj jim je 206 ostalo od nekdajne lepote, berhkote in blisobe ? Cio nič. Zdaj so gnjih trohnoba in pešica praha! Spomni se, o človek! de si prah in se boš zopet v prah spremeni!’ Litanije od vsih Svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočnil Bog, ris Sin, vsiga sveta rešnjiBog,)| Sveti Duh, resnični Bog, k Sveta Trojica, en sam Bog,' usm\Vv se 207 za S. Marija, S. Mati Božja, 8. devic Devica, S. Mihael, §• Gabriel, S. Rafael, Vsi sveti angeli in arhangeli nas Boga prosite! »se svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Janez Kerstnik,! za nas Boga Jožef, j prosi! Vs > sveti Očaki in preroki, za nas Boga prosite! Peter, Pavel, o* Andrej, J- Jakob, Janez, o* Tomaž, o' Jakob, §• Filip, Jernej, S, CD w O (T5 p *"t o CD 208 S. Matevž S. Simon, S. Tadej, S. Matija, S. Barnaba S. Lukež., S. Marka, Vsi sveti apostelni in evangelist 1 ! za nas Boga prosite ! Vsi sveti učenci Gospodovi, zanas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za n 3S Boga prosite! S. Štefan, j S. Lavrenc, za nas Boga pros 1 - S. Vincenc, ) S. Fabjan in Sebastjan S. Janez in Pavel, S. Kozina in Damjan, S. Gervazi in Protazi, Vsi sveti marterniki, za prosite! S. Silvester, za nas Boga pr° sl ‘ nas •s o ** ■ji S 'i ŠT ? a Boga 209 za nas Boga prosi! S. Gregor, S. Ambrož, S. Avguštin, S. Hieronim, S. Martin, S. Miklavž, Vsi sveti škofi in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! S- Anton, S- Benedikt, S- Bernard, Dominik, S- Frančišk, Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi mnihi in pušavniki, za nas Boga prosite! Marija Magdalena, | , A gata, Lucija, S. Neža, za nas Boga prosi! -a g; S 2 o Src s — p S» — 1 (Ji S. Cecilija, ) S. Katarina, ' za nas Boga prosi. S. Anastazija Vse svete device in vdove, za na* Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice božje, nas Boga prosite! Bodi nam milostiv, zanesi nam , 0 Gospod! Bodi nam milostiv, usliši nas , 0 Gospod! Od vsiga hudiga, Od vsiga greha, Od svoje jeze, Od šibe potresa, Od nagle in neprevidene smerti, Od skušnjav hudičevih, Od jeze, sovraštva in vse hude volje, Od duha nečistosti, Od treska in hudiga vremena, Od večne smerti, reši nas , o Oospodl 211 Skozi skrivnost svojiga svetiga\ včlovečenja, Skozi svoj prihod, Skozi svoje rojstvo , o Skozi svoj kerst in sveti post,j Skozi svoj križ in svoje ter-l vj.P^je, . , , *kozi svojo smert in svo^j pokop,| Skozi svoje sveto vstajenje, Skozi svoj čudni vnebohod, Skozi prihod Troštarja svetigaj Duha, ’ ^n sodbe, grešniki, De nam zaneseš, De nam odpustiš, De nas k pravi pokori perpelješ,( De svojo sveto cerkev vižaš in / ohraniš, [ De pastirja apostolskiga in vsel Cerkvene stanove vsvoji sveti v eri ohraniš , reši nas, o Gospod! prosimo te,sliši nas! 212 De sovražnike svete cerkve po-' nižaš, De keršanskim kraljem in ob- lastnikam mir in pravo eno- voljnost daruješ, De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in edinost daš, De nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš, De naše misli k nebeškim že-' Ijam povzdigneš , , De vsim našim dobrotnikam večne dari dodeliš , De duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov od večniga pogubljenja rešiš De sad zemlje daš in ohraniš,' De vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš, De nas uslišiš, Sin Božji, Jagnje Božje, ki grehe sveta od' jemlješ; zanesi nam, o Gospod- te prosimo , sliši nas 213 Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste , usmili se nas ! Gospod, usmili se nas! Oče naš i. t. d. (tiho}. J- In nas ne vpelji v skušnjavo: O- Temuč reši nas od hudiga. Amen. Molitve P° Litanijah per popoldanji službi ®°žji ob nedeljah in praznikih, kteri niso matere Božje. K svetimu rešnjimu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.} J- Kruh z nebes si jim dodelil. O- Kteri ima vso sladkost v sebi. I 214 Molimo. O Bog, ktcri si nam v prečud' nim zakramentu spomin svojig* terpljenja zapustil, daj nam, t* prosimo , svete skrivnosti tvojig 3 telesa in tvoje kervi tako častiti) de sad tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. * Kteri živiš in kra¬ ljuješ z Bogam Očetam v edinost' svetiga Duha Bog vekomaj. Arno"- Za odvernjenje vsih nadlog > n nevarnost. Vsigamogočni večni Bog, ne ' beški Oče! poglej z očmi svojo neskončne milosti naše reve in nad¬ loge. Usmili se vsih vernih krist¬ janov , za ktere se je tvoj edin®' rojeni Sin, naš Gospod in Žvelič» r Jezus Kristus, grešnikam voljno v roke dal in tudi svojo drago kr' na lesu svetiga križa prelil- v tem Gospodu Jezusu odverni, mi' 215 lostivi Oče! zaslužene šibe, se- •tejne in prihodnje nevarnosti, pun¬ te, vojske, kugo, lakoto, dragino, žlezni in vse žalostne revne čase. Vsiganiogočni večni Bog! usmili se svojiga služabnika, našigaPa- Ppža L, in vodi ga po poti več- tega življenja, de bo s tvojo po¬ močjo, kar je tebi prijetno, želel, 1,1 z vso močjo storil. 0 Bog, pastir in vižar vsih vernikov ! glej milostivo na svoji- £ a služabnika našiga škofa I., ki s j ga pastirja naše škofije posta- yil; dodeli mu, de tistim, čez ktere J e , postavljen, z besedo in z dja- k dobrimu služi, in tako s oedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. ®og, varli vsih kraljestev, dodeli svojinm služabniku, našimu cesarju *•» svojo moč, s ktero se sovražnik Premaga, spoznati in častiti, de 216 bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojim varstvu vse¬ lej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsim do¬ brim duhovske in deželske oblast¬ nike in gosposke, de nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore » tvoji Božji časti, k naširnu zveli¬ čanju in k miru in k sreči vsiga keršanstva perpomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, za vse žalostne in revne kristja¬ ne , za žive in mertve. Vsigamogočni večni Bog, ki g®' spoduješ čez žive in mertye, se usmiliš vsili, ktere iz vere i n dobrih del za svoje spoznaš, p°' hlevno te prosimo, de vsi, zaktere smo se namenili moliti, kteri s° še per življenji ali pa so se že s sveta ločili, na prošnjo vsih tvo- 217 jih y svetnikov od tvoje dobrote od- pusenje vsih svojih grehov do¬ sežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v veri brez vsiga razdertja jo ločitve. Preoberoi naše serca * pravi pokori in k poboljšanju oašiga življenja. Užgi v nas ogenj ? v °je ljubezni. Daj nam goreče Ze lje po vsi pravičnosti, de ti bo- ®o kakor tvoji pokorni otroci v z ivljenji in smerti prijetni in do¬ padljivi. Tebi bodi vedno perporočeno, o Gospod! vse naše djanje in ne¬ hanje, naše delo in opravilo, naše ziv (jenje in naša smert. Daj nam ”0jo milost tukaj vživati in tam- j' e j f, vsimi zvoljenimi doseči, de }f v bomo v večnim veselji in zve¬ čanji hvalili in molili. To nam dodeli, o Gospod, nebeški Oče! P° Jezusu Krislusu, tvojim ljubim 218 Sinu, Gospodu našim in Odreše¬ niku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha Bog ve¬ komaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej per nas. O. Amen. Oče naš i. t. d. Češena si Ma* rija i. t. d. (petkrat.) Lavretanske litanije v čast prečiste device Marija (Ob praznikih matere Božje in sabotah.) Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog) usmili se nas! 219 Sin, vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh , resnični Bog , usmili se nas ! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! S- Marija, Mati Božja, devic Devica Mat: IZ • 1 _ Mat Mat Mat Mat Mat Mat Mat Mat Mat '•tv UC Vlltrt j Kristusova, milosti Božje, prečista, brez madeža, nedolžna, presveta, ljubeznjiva, prečudna, našiga stvarnika, j.—« našiga odrešeniki . ev jca modra, Joviča častitljiva, levica hvale vredna, Ue vica mogočna, Mat 220 Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našiga veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrat* tubeške, Zgodnja danica , Zdravje bolnikov, J. gl CfoTi IfLOV j Troštarca žalostnih , Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov , Kraljica prerokov, Kraljica aposi Iuj v, vsoidL ow «-vivv 221 za nas Boga Kraljica marternikov, Kraljica spoznovavcov, Kraljica devic, i prosi kraljica vsih svetnikov,) 1 J agnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jenilješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! , Oče naš i. t. d. Češena si Ma- r, ja i- t. d. Molitve. ^presvetimarešnjitnu Telesu. (Kadar je izpostavljen 1 -•) 1 ' Kruh z nebes si jim dodelil. • eteri ima vso sladkost v sebi. 222 Molimo. O Bog! kteri si nam v prečud¬ nim zakramentu spomin svojig 3 terpljenja zapustil, daj nam, 18 prosimo , svete skrivnosti tvojjg* telesa in tvoje kervi tako častit'! de sad tvojiga odrešenja vedno' sebi čutimo. Kteri živiš in kr*' ljuješ z Bogam Očetam v edinost' svetigaDuha Bog vekomaj. An"" 1 ' K sveti devici , materi A/"''' 1, Pod tvojo pomoč perbežimOtj sveta Božja porodnica! ne zavet naših prošinj v naših potreba h temuč reši nas vselej od vsih » e ' varnost. O častitljiva in žeg" a " devica; naša gospa, naša.sre"' niča, naša besednica, naša f' močnica. S svojim Sinani nas spt*' vi; svojimu Sinu nas perpor oC ’ svojimu Sinu nas izroči. 223 V- Prosi za nas, sveta Božja po¬ rodnica! De bomo vredni obljub Kri¬ stusovih. Molimo. Dodeli nam, tvojim služabnikam, Pasimo, Gospod'Bog! de vedno zdravje na duši in telesu vživa- in de bomo po častitih proš¬ ti 1 presvete Marije, vselej de- Vlc v e, od sedanje žalosti rešeni, in v ecnig a veselja deležni. ! ^ I • nedelje po binkuštih do v 1• adventne nedelje. ! bodi, kraljica, mati mi- j življenje, sladkost in upa- I v J n - naše , bodi češena! K tebi r tpV en l? zapušeni Evini otroci; k ix v t '? d jbujemo žalostni in objokani j; ,j : e d d °lini solz. Oh, oberni te- lo«t’ na ® a pomočnica! svoje mi- tlVe oči v nas; in pokaži nam 224 po tem revnim življenji Jezusa, žegnani sad tvojiga telesa: o wj' lostiva, o dobrotljiva, o slailt* devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja p 9 ' rodnica! O. De bomo vredni obljub Krist 11 ' sovih. Molimo. Vsigamogočni večni Bog! k 1 dušo in telo častite device nia^!* Marije, de bi vredno prebiva' 1 ^ tvojiga Sina biti zaslužila, s P e ,j' pomočjo svetiga Duha pcrpra' 1 ^ daj, de bomo, ki se njenigai sp*' mina veselimo, po njenih milos> vih prošnjah od prihodnjih zleg 0 in večne smerti rešeni. K svetimu Jožefu . Glejte, zvesti in modri hlap pc j kteriga je postavil Gospod čez ® v jo družino. Prosi za nas, sveti Jožef! “ De bomo vredni obljub Kristu¬ sovih. f C) r M o I i m o. ■^aj nam, prosimo, Gospod! za- služenje ženina tvoje presvete ma- 'ere Marije pomaga, de, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. Za vse potrebe. Ponižno , Gospod! te prosimo, ['»zveži po svoji milosti naših gre- , v . vezi, in ohrani po prošnjah ;y°ie izvoljene matere, ljube de- !f e Marije, in vsili svojih svet- nikov nas, svoje služabnike, naše obrotnike in naše pohištvo v vsi e t°sti; tudi očisti vso našo ro- . °vino in naše prijatle od hudobe Špehov, in napolni jih z lepi— ‘‘čednostmi; dodeli nam mir in arav je, odverni od nas vidne in 8 226 nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vre¬ me in dobro letino, skaži milost našim prijat lam in neprijatlam, i» obvari to faro z vsimi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, voj¬ ske, ognja, potresa, povodnji ; 111 dodeli milostivo vsim vernim ker- šenikam, živini in mertvim, v ne¬ beškim kraljestvu večno življenje? mir in pokoj. Obvari našiga p 8 ' peža I., našiga škofa I., našig 9 svetliga cesarja I., in vso nas 0 duhovsko in deželsko gosposko ? 111 vse keršansko ljudstvo vsih nad¬ log in vsiga zlega. In tvoj žeg el | pridi z nebes doli na nas; in l )« 111 vselej nad nami. Po Gospodu n a ' Šim Jezusu Kristusu, Sinu tvoji 111 ) kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vek°' mej. Amen. 227 '• Božja pomoč ostani vselej per nas. 0* Amen. . Oče naš i. t. d. Češcna si Ma- ri .ja i. t. »i. (petkrat.) Od pokore. Ako si smerten greh storil, o ne ™ u
  • ' vedati, in prav spovedati. Pah re0 tvoje pomoči ne zamorem nič! P«" magaj mi! Sveti Duh! razsvitli, vodi in vterdi me, de svoje gre * 16 prav spoznam, jih obžaljujem, se jih odkritoserčno spovem in se i resnično poboljšam. Zato te pr°' sim po Jezusu Kristusu, na 81 ® Gospodu in Zveličarji. Amen. 229 Sprašaj svojo vesi. Ije svojih grehov ne spoznaš, se poboljšal ne boš. ,Ti že sam veš, kaj je greh, kaj P r av, če svojo vest prav na tan- , — po zapovedih božjih in cerkve- jj 11 * sprašaš. Premišljuj dolgo in dobro, a ko si v mislih, z željami, z bese¬ dam v djanji grešil; in sicer Zoper Boga. Kako si svojo zadnjo spoved opra- J * — Ali si se dosihmal kaj pobolj- s«? —_ s j na ioženo pokoro na- anko opravil? Kako si svojo zjutrajno in večerno .°itev opravil? — Ali si tudi po Dev « večkrat v Boga mislil ? nisi nikoli zoper Boga mermral ? d' °\' njegovimu svetiinu imenu alt vf, Uzi m svetim rečem nečast storil? nikoli klel, se rotil? ^ a lvo si se v cerkvi zaderžal? Ali 230 se nisi nepotrebama okrog oziral, p®' slušal, kaj drugi govore', ali clo sa® govoril in torej tudi druge motil in pohujšal? Ali si bil per maši s spo- dobno pobožnostjo (pndofiljo) —-jf se spomnil Jezusove smerti na krizi! — Ali si poslušal zvesto pridigo ijj keršanski nauk — k svojimu prid 0 ; Kako si nedelje in praznike — zlas 11 popoldne in zvečer praznoval? Ali nisi nikoli zoper božjo usniilj e ' nost ali clo s prederzno mislijo g 1 ®' šil: „Sajse lahko zopet spovem ■ Zoper bližnji g a. Kako si bil proti svojim staršem 1,1 predpostavljenim? Ali jih nisi z _® e ' pokoršino — s slabim zaderžaflj el " žalil? Ali nisi bil nevošljiv, togoten a ‘ serdit? Ali nisi druzih zaničeval, zasm e ' hoval, ali z njimi slabo ravnal? ko kaj taciga odverniti zamogel? Ali nisi pohujševal — z nečistimi govori ali pesmimi, z nesramno nošo * 1 bdenjem ? Ali nisi nikogar k grehu ava jal — dražil — nedolžnosti za¬ deval? Ali se nisi z molčanjem ali ' dopadajenjem ptujih grehov kriviga »torii ? ■ Ali nisi druzih iz nevošljivosti — J^nost in spodobnost zasmehovaje — 'tobrira zaveral? 232 Zoper samiga sebe. Ali nisi radovoljno kaj nečist'? 8 mislil? Ali nisi radovoljno—• kaj»e- eistiga gledal, pohnjšljivih pogovor 1 ' poslušal, z nevarnim znanstva® temu perložnosti dajal ? Ali nisi ri še v bližnji nevarnosti in perložno« 1 greha ? , Ali nisi kaj pregrešniga želel® nisi greha iskal ? Ali nisi nič storil ali dovolil ; ee! . sebe gran |flV “ in samiga bi se Boga in bal? _ Ali nisi bil nezmeren v j^ 1 1 pijači ? Ali nisi nič po nepotrebnim " igrami ali v obleki zapravljal? Ali nisi bil len per delu? Ali nisi nič opustil, kar bi bil i mogel in mogel storiti? . .j V kterih rečeh si nar bolj t 233 Obžaljuj grehe in skleni, nič več ne grešiti. , Kesanje ti mora iz serca priti, in Zal ti mora biti posebno zavoljo Boga. Pomisli tedaj, de je Bog nar večji, I 1 * 11 bolj ljubezni vredna dobrota, de letv °j nar boljši Oče — in de je F re h zaničevanje Boga, strašna ne- ^ležnost in nepokoršnost do Boga; 6 J nar veči razžaljenje božje, j ^budi poprej v sercu ljubezin do "Sa. Potem bo obžalovanje se samo ,e bi unelo in ti otovo iz serca ^ršlo, j n ta ]. 0 j )0 - vdihoval: ^°j Bog! ti si nar veči dobro- a > tebe bi mogel čez vse ljubiti! Pa kako sim te ljubil ? — Ti si °j nar boljši Oče, jest sim tvoj ^ f ok; — p a k a kg en otrok! — Kako Jest morem dopasti? Jest sim e 8 svojimi grehi, z nehvalež- 234 nosijo in z nepokoršino razžalil' Spoznam to in iz serca obžaljujeffl' Usmiljeni Oče! odpusti mi zavolj Jezusa; perzanesi svojimu otro¬ ku , ki se resnično poboljšati ho ce ' Terdno sklenem s tvojo poinocj® se poboljšati, vsakiga prosto vol|' niga greha in tudi perložnosti t grehu se ogibati, kolikor roi ) e mogoče. Pomisli tudi, kaj , kje, kdoj kako si narvečkrat grešil. Spo^ 1 ti bodo pomagali in te podučili, K • se boš poboljšati mogel. Kadar ves dobro perpravljen , pojdi k sp 1 vedniku in prosi jih za žegen. Spovej in spoznaj svoje g |,fi Ne zamolči nič iz boječnosli * napčine sramožljivosti. Spoveduj se ti ni bati; veselje ima, če 235 »dkritoserčno poveš, kar si grešil. Sramuj se grešiti, pa spovedati se Mar ne sramuj; zakaj to kaže ia pomaga k poboljšanju, če se ne sra- "‘“ješ. Saj spovednik tudi nikomur Povedati ne smejo, kar se spoveš; "jim je le na tvojim poboljšanji ležeče. Ce prostovoljno kaj veliciga ali kaj ?ei 'diga zamolčiš, ti tvoja spoved nic “ e pomaga — še veči greh — rop “°V'ji storiš; — tudi spovednik ti ne "'“rejo pomagati. Enkrat boš mogel 'under l e povedati, in če dalj časa “fllašaš, bolj težko te bo stalo; po- ' e i raj zdaj k 0 j! oj kakd lahko ti bo P er sercu, ako se skesano spoveš. Povej koj per začetku spovedi, če |! ll rorde kdaj per spovedi kaj ger- zamolčal, ker si se bal, ali če J n jsi prav, brez kesanja, brez »eil ] 8 kIe P a 8e poboljšati, spo- ^icer pa povej koj, ko se začneš 236 spovedovati, kdaj si se poslednjič spo¬ vedal , kaj si od tistihmal hudi?® storil. Le odkritoserčno se obtoži. Spoved naj bo kratka; opusti vse. kar k spovedi ne gre; ne imenuj a c ' potrebama družili po imenu; sams^ e toži in ne druzih. Ce dvomiš (cviblaš), če je to 81 uno greh ali ne, poprašaj spovedo 1 ' ka. A r o ustraši se, če te kaj prašaj 1 ’’ dobro ti žele; le svetovati in P°® r gati ti hočejo. , , Poslušaj poslednjič dobro, k al . spovednik pravijo, kaj imaš prihodnj e storiti, kaj opustiti. Po spovedi. Obudi še enkrat kesanje nad jimi grehi in ponovi svoj sklep. St° r |_' kar so ti spovednik ukazali, J® " pozabi njih naukov in opominovanja-j Pokora ali zadostovanje za ? r pa neobstoji samo v kakih molitvi 08 ' 237 Mere za pokoro dobiš. Resnično se »oraš tudi poboljšati. Tudi moraš Ve e poravnati in nadomestiti, kar še poravnati in nadomestiti moreš. Stor¬ jeno škodo drugim poplačaj. To gre k zadostovanju za greh. — Molitev po spovedi. O Bog! ti si mi grehe odpustil. Ti imaš zopet dopadajenje nad 111 e n oj, kadar se poboljšam. Bes Se hočem poboljšati, tudi vse opu¬ sti, kar bi me k hudimu zape¬ ljati utegnilo; po spovednikovim Sv etu se hočem ravnati in se več¬ krat spomniti, de si vsigapričijoč ih vse veš, kar storim ali mislim. ^ a j, o ljubi Oče! de ti bom v Prihodnje tvoj dobri, pokorni otrok, P° Jezusu, tvojim Sinu, našim ^ Os podu in Zveličarji. Amen. 238 Od svetiga obhajila. v Ce res Boga ljubiš in za svoje boljšanje skerbiš, ne boj se zavolj svojih vsakdanjih slabost. ki jih ob- žaljuješ in odpraviti želiš, k svetim 11 obhajilu perstopiti. Ponižaj se pi' el * Bogam in zaupaj v Jezusa. Ravno per sv. obhajilu boš moč k dobrim® in dušni pokoj zadobil. Misli si per sv. obhajilu vselej pf aV živo, kar si per sveti maši v teh bukvieah bral . Jezusa per zadnji večerji in na križi; spomni se njegove daritve — njegove smerti in daruj sam sebe, svoje serce in življenj® z Jezusam združen Bogu. Ver vaj in ljubi! in vredno se bos k svetimu obhajilu pcrpravil. Molitev pred sv. obhajila®- Perstopim k tvoji mizi, o J e ' 239 z . Vari se postopanja, ki je v sih liudobij začetek. Počni tudi ob praznikih kaj koristniga, de ne boš imel perložnosti, se s hudimi r ečmi ali mislimi pečati. Kadar po ®°či spati ne moreš, misli, de je ®og povsod pričujoč, de mora vsak umreti, misli na večnost — Moli. leži — tudi v praznikih nikoli, lenobe ali mehkužnosti v po- stejji, če je čas vstati. Če seže Por vstajanji ne moreš premagati, K ako se boš podnevi premagal, kadar velike skušnjave pridejo! 7. Vari se nevarnosti — per¬ ložnosti grešiti, kolikor moreš. Že 1° je greh , če se prostovoljno in lahkomišljeno v kako nevarnost Podaš. 252 Beži pred hudobno družno: bolj nevarna in kužna je kakor kuga. Večdel mlade ljudi slaba tovaršija spridi — ob nedolžnost perpravi. Kdor pride med volkove, mora z njimi tuliti. Ne daj se zapeljati ali nago¬ varjati ; ne poslušaj hudobnih ljudi? če ti pravijo, de to ali uno m greh. Saj sam veš, kaj ni prav; vest ti pove. Ako nedolžnost in čednost zasmehujejo, se ne daj premotiti; v sercu te morajo vun- der še čislati in se sami sebe sra¬ movati. Hudih zgledov ne posnemaj: za¬ peljejo. Ne misli nikoli: „Saj drugi tudi tako delajo!" Če se drugi v brezno zagreznejo, ali se hočeš 253 ti tudi ? Kar ni prav, ne more prav Mi, ko bi tudi vsi to delali. Ši- r °ka cesta, pravi Jezus, po kteri v eč del ljudi hodi, pelje v pogub¬ ljenje. Perzadevaj si raj po ozki stezi v nebeško kraljestvo priti. 8- Večidel per vsili zbirališih in ra *veseljevanjih mladih ljudi se Vs e nespametno godi. Per plesa¬ li nedolžnost obledi, domu grede b grobu hiti: pijančevanje spodko- P u je zdravje in premoženje, vaso- y anje — ponočevanje pelje v pekel. 9* Z osebami druziga spola ne * l0( ti nikoli sam, ne bodi nikoli f lrev eč z njimi perjazen. Ognja 1)6 k slami! Ako ravno v začetku nič hudiga v sercu nimaš: tvojačed- D °st je vunder v nevarnosti. 254 Večdcl posvetna ljubezin žalost¬ no mine — z greham. Iz grešnigJ znanstva nikoli srečen zakon »c pride. Kako se zamorejo taki za¬ konski ljudje resnično ljubili in čislati ? Kakšen izgled bodo taki kdaj svojim otrokam zapustili? 10. Če si v kaki zavezi — v kaki hiši ali službi, kjer se nape¬ ljevanju k grehu skorej ubranil' ne moreš, jo zapusti, pred kom 0 ' reš; naj velja, kar hoče: biti m°i'“■ To bi bila nar bližji perložnost k grehu, v kteri bi brez greha ostal' ne mogel. Pojdi tedaj proč, od- tergaj se — in zaupaj v Boga; on te ne bo zapustil. Kar boš p a iz ljubezni do čednosti — do Boga storil, se ti bo gotovo še v tern 255 življenji — in v unim večno dobro Povernilo! JSog ti bo vse poplačal. Čuj tedaj, vari se nevarnosti; to je nar pervo in nar bolj po¬ sebno. Čuj in Moli! Ko je enkrat učencam serce u- P a dlo, so Jezusu rekli: Kdo more Per tacih nevarnostih, v tacih skuš¬ njavah zveličan biti? In on jim je odgovoril: „Iiar je ljudem ne¬ mogoče , to je Bogu mogoče .“ Luk. 1 , 8 . O ljuba mladost! ti se sama ne n '°reš varovati; torej se derži ^°ga: moli, prosi ga večkrat in Se rčno, de te s svojo dobrotlji¬ vostjo in vsigamogočnostjo varje 256 in ti pomoč da, de bi cul in se za-nj bojeval. Dokler boš rad in pobožno mo¬ lil, Bog gotovo ne bo perpustil, de bi grešil. Kadar pa človek mo¬ litev opuša, grešiti začenja. Torej: 1 • Moli. Imej Boga, svojiga vsi- gavedniga Očeta in sodnika vedno pred očrni in v sercu — podnevi in ponoči, bodi si sam ali v drus- ni. Kar koli storiš ali storiti l 10 ' češ, imej Boga pred seboj. 2. Vsakdan prosi Boga, de te na tvojih nevarnih potih vodi i 11 varje. Pomisli vsako jutro, k3k° se zaderži v okolšinah, v ktere bi priti utegnil. Pomisli zvečer , kako si se res zaderžal. Ponovi podnevi večkrat svoje dobre skle- 357 Pe, zlasti pred kako nevarnostjo, če se je ne moreš ogniti — in pojdi 8 pobožnimi mislimi k pokoju. 3. Ob času skušnjave prosiBoga Pomoči, poglej svojiga križaniga J ezusa; glej, kaki zleg je greh "-kaj je mogel terpeti, de je tebe odrešil! Ali bi bil zate zastojn Sv «jo kri prelil? Izgovarjaj po¬ božno in z zaupanjem presveto J ®e Jezus. Misli na smert — na v ečnost. Reci s serčno stanovit- n °stjo: „\ak! nočem! Bog me °bvari!“ In on te bo obvaroval. 4- Nedelje in praznike dobro Praznuj. V' teh dnevih se sicer *ar več grehov stori; mladost se speljuje; nedolžnost in rednost Se pogublja. 9 258 Pridi, kolikorkrat ti je mogoče, v svojo farno cerkev k službi božji. Poslušaj pridno božjo besedo, pri¬ digo in keršanski nauk. K sercu si jo vzemi in ohrani jo v sercu. Spomni se tisti dan in tudi v tednu večkrat tega, kar si dobriga slišal. Pridi tudi popoldne, če moreš, v cerkev k očitni službi božji in tudi še zunej te sam natihim svoj® molitve opravljaj, ter premišljuj sveti križev pot. Premisli, kaj j e Jezus iz ljubezni do tebe terpd — kako drago te je odkupil- Obiskuj ga v presvetim rešnji® Telesu; odpri tukaj v veri in v zaupanji svojimu božjimu perjatlu in Odrešeniku celo svoje serce. Jezus — Jezus naj ti bo vse v vsi®- 259 Postoj večkrat na pokopališi in »lisli: „Koliko jih tukaj leži, ki so Mi mlajši in močnejši, ko jest. Bili so, kar sim jest; in jest bom, bar so oni — morde kmalo gnji- l°ba, prali in pepcl.“ — „Spomni ®e poslednjih reči, in ne boš ve¬ komaj c/rešil Beri ob praznikih in nedeljah tudi •loma lepe bukve; vadi se lepih '1 j arij, ljubezni do bližnjiga in usmi¬ ljenosti ; svari tudi druge, kolikor ■floreš, de ne bodo v nevarne to- 'aršije in veselice zahajali. Obi¬ skuj bolnike. O! per bolnikih se ■flore mladost veliko koristniga učiti. o. Spovej se in per stopi k sve- lirnu obhajilu večkrat, dobro per- Pravljen in s pobožnim sercam. 9 ^ 260 Tvoj spovednik naj ti ho nar bolji perjatel in svetovavec: nebeški kruh naj ti bo nar bolji pomoč zoper tvoje slabosti. 6. Časti s pobožnim sercarn pre- čisto devico Marijo, mater božjo. Misli si njeno lepo življenje, njeno čistost, njeno pohlevnost, kadar se njeni prošnji perporočaš - m posnemaj jo. * * Ako si bil tako nesrečen, de si se zoper čistost pregrešil, o b j°' kuj in obžaljuj ta greh vse svoje dni! Svoje nedolžnosti res ne mo¬ reš več nazaj dobiti! Pa p°' boljšati se zamoreš — poboljša* 1 se moraš: odslej sicer se v zme- 261 ruj večji grehe zakoplješ in v po¬ gubljenje hitiš. Ponižaj se torej pred Bogam in P r ed ljudmi: spoznaj svoje slabo- uči se v prihodnje bolj skerbno Cu ti, bolj moliti, de zopet ne gre- ***• Hiti, oh! hiti k božji milosti " svojimi! spovedniku, spovej se 8 skesanim in odkritim sercam — n ‘č ne zamolči, nič ne perkrivaj, n, c na zmanjšuj: drugačne dobiš °dpušanja; ne vpokojiš svoje vesti. Poboljšaj se resnično in stano- 'dno. Haztergaj vezi greha — "gibaj se nevarnosti, perložnosti. ^erzadevaj si vse hudo, kar si z greham storil, zopet popraviti, ko¬ likor je v tvoji moči, in zaupaj v beskončno usmiljenost božjo, ki ne 262 želi pogubljenja grešnikov, ampak* de se spreobernejo in poboljšajo.— 11. Za mladenče posebno■ Pomisli večkrat, keršanski ml*' deneč! pomisli dobro, kako čuj in moli, de se vse nečistosti obva¬ ruješ in clo nič ne storiš, ne go¬ voriš, s komur bi tudi druge k ten 11 ' grehu zapeljati utegnil. Vtisni si torej sledeče nauke dobro v serce' 1. Spoštuj zamiga sebe, poslu¬ šaj vselej opominovanje in svar¬ jenje svoje vesti. Bog vidi tebe* vidi vse. Ne stori nič, česar b> se sramovati mogel, nič, če ne ves dobro, ali je zoper sramožljft 08 * in spodobnost ali ne. Veliko, veliko mladih ljudi 111 263 Posluša svoje vesti; marsikteri si na skrivnim kaj storiti upa, česar se spovedati sramuje. Ue tedaj dvomiš (cvibljaš), ali J e to ali uno greh ali ne — ali je spodobnosti nasproti ali ne, tega oikar ne stori, prosim te, nikoli Ve č; sicer se nesrečniga storiš na ^oši in na telesu, časno in večno; ne stori več kaj taciga in spovej f e> Tudi spovednik te bodo per- l a zno opominovali in svarili. 2. Imej tudi nedolžnost druzih v časti. 'ari se vsiga nesramniga go¬ njenja. Strup je, ki dušo umori. Nedolžni po njim sramožljivost z 2obe; razujzdani ljudje se še bolj r azujzdajo. JEna sama nesramna 264 beseda je večkrat mnogih hudih grehov kriva. Kako bi mogel en¬ krat toliko lastnih- toliko phijd' grehov z tiogam porajtati? ' arl se, nedolžne duše z zasramova¬ njem od dobriga odvračati, ali jil 1 elo s prederznimi norčijami k grel' 11 napeljevati -— z zvijačo ali s sl ^° nedolžnost zapeljati. Ali hočeš hudoba biti, in tako drago rešen" dušo srojimu Zveličarju iz r< ^ stergati in seboj vred v časno in večno pogubljenje pogrezniti? 3. Vari se nar bolj grehov, ^ k nečistosti napeljavajo ali pa lal |' ko hude navade postanejo, kteril' se težko ali pa nič več znebiti ne moreš. Cesar se mladeneč navad'; se mož ne odvadi. 265 Vari se zalo nezmerniga pitja. Nobeniga greha se ljudje menj ne var jejo, nobeniga ložej ne nava¬ do. in nobeniga težej ne zapu- kakor pijančevanja. Nasledki Pijančevanja so strašni. Pijan člo- Ve k je enak vozu, kteriga divji ^°aji vlečejo in voznika nima. Kte— f| Sa več pamet ne vodi, v svoji ne *pameti vse hudobije stori. V ir eznosti se inora sam sramovati ,ft dostikrat ojstro pokoriti, kar je ' pijanosti storil in govoril. Kadar mladenča hvalijo, pravi- J0: »Nič hudiga se od njega ne ve; e * U< K pijanec ni, tudi ne igravec. 4. Ne igraj tudi ne! Igraj ma- iokdaj — le za kratek čas, ne iz na vade ali zavolj dobička, — ni- S£66 koli ne preveti, za velike denarje — z goljfijo. Per igri še nihče ni obogatil; marsikteri pak je že v revšino in sromaštvo peršel — d®" stikrat z ženo in z otroci; marsi¬ kdo je zavolj igre hudodelnik, tat in preklinovavec postal, ali še cl» obupal. 5. Premaguj se v jezi, de ne boš klel, zmerjal, rotil. Kletev ne pomaga nič, škodje pa zlo. bog a in ljudi razžališ. — Drugi se p®" hujšajo in kletev utegne tebe sa- miga zadeti. Premagaj se; zateraj jezo, molči — pomisli, kaj g® v °' riš; zapusti vse, kar bi te k j®* 1 dražilo — silo si stori! 6. Opušaj vse, kar bi tvojim 11 dobrimu imenu škodljivo biti uteg' 267 *«iIo — kar je gerdo in nesramno. Kar ni prav, misli, de je hudo. Sramuj se lagati: mož beseda! 'ari se goljfije. Poštenost nar dalj obvelja. Ne ukradi nar manjši stvarice ne; tudi kdor venarukra¬ de? je tat. Ne daj ljudem perložnosti od tebe govoriti, de si postopač ali s *cer zanikern. Dragi čas ndadosti «rno preteče — in se več ne verne. i*°di tedaj priden in delaven; per- z adevaj si pred vsim tega naučiti Se in zastopiti, kar boš v svojim Prihodnjim stanu potreboval, de si ^š svoj živež pošteno in po pra¬ lci služiti mogel. Če si bolj pri¬ den in perpraven, bolje se ti bo Sodilo, če zdaj več seješ, več 268 boš perdelal — in Bog (e bo po- žegnal. III. Za device. Ti keršanska deklica! posebno čuj in moli, de si nedolžnost^ čistost ohraniš, ker ima tvoj spol tudi še posebne nevarnosti. 1. Nečimurnost in želja dop a ' s ti, ktera je tvojimu spolu tak° rekoč perrojena, je prav veliko¬ krat perva stopnja k grehu. Prava devica , pravi apostel, žel' le Bogu z bogaboječo, čisto d uS ° dopasti — in ravno s tem bo t" 1 * 1 vsim dobrim ljudem dopadla — ne ' čimernih in spridenih Jjud: p a 1,1 porajta. Njih dopadajenje bi j> ° e 269 bilo v čast, ampak veliko bolj v sramoto — v padec. 2. Prevelika lepolija, nespa¬ metna noša in predc i zno vedenje s« zanjke, v ktere se lahko vja- me.š. Veliko jih je v praznikih zavoljo napuha — per delu pa za¬ voljo zanikernosti ali pa zavolj zložnosti nespodobno in polmjšlji- v ° napravljenih. Čednost je le- Vota, in spodobnost nar lepši le- Votija tnojif/a spola. Nespodob- n °st in nesramnost pa nar reči *** amota . 3. Blebetavo in zijalasto dekle 11 e more dolgo nedolžno ostali — ln bo (udi svojo norčavost kmalo objakovati moglo. Glej, kako pre¬ drzno in neskerbno muha okrog 270 svitle sveče ferfra — se osmodi in — mertva na tla cepne! 4. Iz sprehoda in od povaso- vanja se nikoli bolji domu ne prid;- Mlade drevesca ob cestah se nar poprej od neporednih ljudi p«" škodjejo. Ne postopaj po ulicah; ostani zlasti ponoči doma. Ne hodi nikoli sama predeleč od doma, tudi ne sama po daljnih potih, po polj 1 ali gošavi — boji se roparjev tu ubijavcov — nedolžnosti. 5. Veliko jih je, ki preveč i n prezgodaj na tako imenovano pre- skerbljenje mislijo, in ravno tako svoj cilj zgrešijo, ker se s |a ' bih pomočkov poslužijo. Ivaj do- briga more pameten človek od grešniga znanja perčakovati- 271 Hodi le pobožna in pridna; potem ho Bog gotovo tudi za-te skerbel. Le misli: Bogaboječ človek vse¬ lej pred vsim drugim na dobro z »deržanje gleda, z malopridnim m ožem ti pa nič pomagano ni. Ve¬ liko jih je, kakor morde sama veš, L* so dan poroke komaj perčako- v ale _ ki so pa že drugi teden Llaverno glavo obešale. 6. Bodi stanovitna in previdna, Ce se ti zapeljivec bliža. Zaupaj, tode glej, komu! Ti- Lolapcam nikar ne zaupaj, ki se do sveto in nedolžno nosijo, de hi te ložej vjeli. Vari se vsakiga ra zujzdaniga človeka, bo naj kte- ri f/a. stanu kolj. Vari se perlizovavcov. Oni ni- majo nič dobriga \ sercu; omamiti in oslepiti te hočejo, de bi svoj hudobni namen zakrili. Kteri se ti perlizuje, ta te zaničuje kakor uno nečimurno revo; zaničuj g 1 tudi ti kakor neslaniga in zvija- častiga človeka. Kar ti nesramen človek obljubi? nikar mu ne verjemi: goljfa te? kakor je tudi druge goijfal. In cC tudi per besedi ostane, kako pa moreš po grešnim življenji srečen zakon in žegen božji upati? Kdo* te resnično ljubi, ta ho pred vsi® tvojo čednost v časti imel. Ne daj se z nikakoršnim dara® oslepiti in vjeti: drago ga boš mogla s svojo častjo in nedolžnostjo pl a ' čati. O kolikokrat se nedolžnost za kak rodeč trak, za en ples, za požirk vina proda! Kadar se kaka kača proti tebi 2a 'eti, beži ali pa vdari na vso “>«č! če te hudoben človek prime, ** e ži, če moreš iztergaj se mu, kliči na pomoč! — vdari! le na Vs ° moč vdari! nič se ne boj, kakor samo greha: vagaj vse za Sv °jo čednost — in še več kakor 2a svoje življenje. Kog da dcvičji f°Ki pomoč, ki se za njegovo čast ' n za svojo nedolžnost bojuje. Pijaniga človeka se ogni, ka- k° r stekliga psa. Vari se skerbno, s e sama nikoli ne vpijaniš: ob f v °jo čast in čednost bi pcršla. Jui, i ni na svetu nič gerjiga. ka¬ ko 1 ' je pijana ženska. Ako se ho- 2274 češ tega vsiga varovati — ne hod* nikoli v pivnice (oštarije Xe hodi na /tlesiše: perva stop¬ nja per plesu je velikokrat pen' 8 stopnja k grehu. 8. \e spi na polji — ne per pe- či; ne per ognjiši, ne na svislih ali hlevih ; pojdi v svojo kamric 0 in zakleni se vanjo. Moškim *>*' koli ne sveti, kadar grejo vun ah pa spat; ponoči ne imej nikoli nio per oknu opraviti. Gluha in ni¬ tasta bodi J — N e hodi nikoli med ljudi, če nisi vsa in spodobno na¬ pravljena. — 9. V boleznih se nobenim« veku ne zaupaj, od kteriga nisi prepričana, de ima Boga pred očmi* •Zdravnik naj bo vselej pričo star- 275 sev per tebi. Hodi tukaj zlasti Previdna, sama ne hodi k njemu! bušaje več vredna, kakor življenje. 10. Čistosti ne moreš ohraniti, ce se ne varješ skerbno tudi dru- zi, > grehov, kteri bi te k nečistosti speljevali ali saj milosti božje Oropali, brez ktere čisto živeti n ' mogoče. Torej bodi ponižna. Kar si. si Ie Po milosti božji; če vidiš, de J Sgi padejo, jih pomiluj in po- “"sli.de so slabi — spoznaj tudi svoje slabosti; misli, de bi sama ' tacih nevarnostih, tacih skuš¬ njavah nič bolji ne bila. Naj te to opominja! Prosi še bolj serčno b °ga, de te varje, de tudi ti ne fadeš in še globokejši. Hodi varna v svojim govorjenji: govori malo, misli veliko, kako bi Bogu dopadla. Vari se jezičnosti, ve se hočeš greha varovati. N e obrekuj in ne grajaj. Oh, kako rad vsak druge slabe vidi —- i z samoljubnosti in napuha, de sebe čez druge povzdigne. In če se ravno zoper čistost ne pregrešiš, se pa s svojim hudim jezikam zO' per zapoved keršanske ljubezni do bližnjiga pregrešiš. Bodi postavna in modra —• P a vunder krotka in perjazna —■ samoglavim, ne sovražna, ne črner- na, s tem sama sebe in čednost pogerdiš. Sovraži vso hinavšino in hlini bo, ktero Bog in vsi dobri ljudje sov- 277 razijo. \c pušaj vnemar nobene čednosti, molitve ali kaj druziga dobriga iz strahu pred ljudmi; ne stori pa tudi nič zavoljo časti — za to, de bi te ljudje vidili in hvalili. Samo s pravo in nehinavsko po¬ božnostjo boš božjo milost dose¬ gla, ktere ti je per tolikih nevar¬ nostih in hudih skušnjavah k čed¬ nosti in k zveličanju potreba. IV. Za sinove in hčere. Spoštuj očeta in mater, de sc ti bo dobro godilo na zemlji in de boš dolgo Uvel. L l) e očeta in mater spoštuješ, Pokaži z besedo in v djanji. Ve revskaj z njimi in nikar ne jezljaj; ne govori zaničljivo od njih. Ne 278 sramuj se njih revšine in njih ni- skiga stanu. Imej poterpljenje z njih starostjo in z njih slabostimi; tudi oni so veliko zavolj tebe ter- peli in prenesli. 2. Bodi svojim staršem v vsih perpušenih rečeh pokoren. Ravnaj po njih dobrih naukih in opomino- vanji; slušaj jih zlasti, kadar ti kaj napčniga — hudobne tovaršije, ne¬ varne znanstva, povasovanje in ponočevanje prepovejo. Nepokor- šina bi ti bila — velik greli. 3. Ljubi svoje starše; delaj ji® veselje, kjer in kakor moreš: po* magaj jim povsodi na duši in na telesu. Pomagaj jim zlasti z vso ljubeznijo in z vso skerbnostjo, «če so revni, stari in bolni. 279 i Ljubezni do staršev ne moreš bolj pokazati in je bolj poverniti, kakor z dobrim zaderianjem. To jim je nar ljubši; to je prava nar boljši zahvala. 4. Ne vzemi svojim staršem nič, denarja ne druzih reči. Zares tatvina bi bila, ktere bi se tudi Nad svojimi brati in sestrami bri¬ zga storil; tudi bi iz tega veliko budiga natolcovanja peršlo in bi tahko kakiga druziga v hiši tatvine obdolžili, ki bi je ne bil kriv. 5. Svojim bratam in sestram tudi Nič žaliga ne stori; ne ruvaj, ne Preperaj se z njimi. Ne obteži poslam na nobeno vižo Njih že sicer težkiga stanu; bodi z vsimi miren in perjazen. — SŽ80 Pa z nikomur se preveč ne pe¬ čaj ; bodi z vsimi v hiši enako perjazen. Nad nobenim se ne hu¬ duj : povej rajši svojini staršem, če pcr bratih in sestrah ali per družini kaj napčniga zagledaš, de jih .starši posvare. Otrokam, ki starše ljubijo in spoštujejo, je Bog svoj blagoslov ali žegen obljubil na zemlji in v nebesih. — Gorje, gorje pa otrokam. ki svoje starše zaničujejo in z njimi terdo in gerdo ravnajo , ali ki jim s svojo nepokoršino, s svojim hu¬ dobnim zaderžanjem clo življenje grene in krajšajo! Vse, kar svo¬ jim staršem žaliga store, se bo nad njimi izšlo — še v tem živ- 2HI lignji. Kako ojstra bo sodba božja P° njih s m e rti! — Kog jc po Moj¬ zesu govoril: Kdor očeta in ma- ter preklinja , jim kaj hudiga v °'ši ali stori — naj umerje. Mark. i O V. /a posle. v Bo De na-se vzel je vsih bolezni, Prelil na križi kri svojo, De spet je vstal: pekel premaga Na desnim tebi zdaj sedi: De nas bo enkrat vse p reva ga!) Sodnik pravični vsih stvari. (Dvakrat.) 3 . De sveti Duh nam cerkev viza: De bo do konca vedno ž-nj°> 299 De kdor se k njem’ v solzah približa, Od grehov spet oč'šen bo: Zopet de enkrat bomo vstali. Vsili svetih družba sprosi nam, De bomo skupaj uživali Življenje večno z Jezusam. (Dvakrat.) Darovanje. 1. Tvoj mašnik zdaj daruje, Gospod, lete dari, Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje v In s sercam kvišk’ puhti. Cist kruh je ino vino Za grehe naše dar, K tvojiga Sina spominu Je obložen altar. (Dvakrat.) 2 . Vzem’, Bog, to darovanje, Dobrotljiv’ Oče naš. 300 Omeči te zdihovanjc, De nam spet milost daš. Le smert in kri presveta Tvojima ljubka Sinu, Nas tolaž’, de bo vzeta Ta prošnja gor v nebu. (Dvakrat.) Sanktus. l. Poj: Sveti, sveti, sveti, Je Bog in naš Gospod! Z angeljci pojte : Sveti Si ti Bog Sabaot! V nebesih in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji; Zdaj in na vekomej. (Dvakrat.) 2 . Veseli vkup pojemo Iz serca celiga, 301 v t . Zrvo ga vsi sprejmemo, Njega svojga Boga, Ko nam v imenu pride Gospoda našiga; Ves svet se k časti snide Sinu njegoviga. (Dvakrat.) Po povzdigovanji. l. Poglej, o Oče, z visokosti Ves milostljiv na ta altar ! Ti nanj postav’mo po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar: Ta dar je sam tvoj Sin edini, Iz zgolj ljubezni darovan : Za nas prisojen umornjini Strašno na križi bil zaklan. (Dvakrat.) 2 . Slabosti vse on naše nosi, De nas pripravi v sveti raj. 302 On pri Očetu za nas prosi, De b’ z njim živeli vekomaj. Naj te ljubezin ta ognjena Skoz prošnje, Jezus, omeči, De se ta tvoje smerti cena Nad nami nikdar ne zgub/. (Dvakrat.) Agnus dei. Poglejte božje Jagne , Kak’ toči svojo kri; Kako zdaj glavo nagne , Kako za nas medli! On grehe nam odjemlje, On nosi vse dolge, Pokrajnc cele zemlje Po njemu mir dobe. (Dvakrat.) Obhajilo. Gospod! jez nisim vreden, (dvakrat) De b’ tebe dans zavžil; 303 A.1’ reci, de bom vre’den, (dvakrat) Ter bodem zopet živ. V duhu te prejeti 1? serca jez želim, Daj, ženin naš presveti, (dvakrat) De milost zadobim. P er koncu sv. maše. Daritev smo končali, Ta dar je, Bog! tvoj Sin; Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin. Skoz njega smo prijeli Reaenje ’z naših vez. Zdaj zadnjič nam dodeli Svoj žegen iz nebes. (Dvakrat.) 304 Adventna pesem. 1. Vi oblaki ga rosite, Ali zemlja naj ga da, Ve nebesa ga pošljite Skor zveličarja sveta; Milo so ljudje zdih’vali V grehih in tami ječali, Bog je bil zemljo preklel, Greh nebo človeku vzel. 2 . Oče se nebešk’ usmili, Vidi tolik’ bolečin; De bi se ljudje rešili, Se ponudi večni Sin. D’vico Gabriel pozdravi, In Marija čista pravi: Lej, pokorno je serce, Kar mi Bog zdaj zapove. 3 . Zgodba sveta in vesela Nam odklene vsim nebo: 305 Lej, devica je spočela! In Beseda je meso! Pred Gospoda pokleknimo, Njega milost zahvalimo. Blagor tebi, grešni svet, Jezus pride greh odvzet. 4 . Bratje! dosti že je spanja. Glas nebeški kliče nas: Dan se bliža, noč odganja, Zdaj prihaja srečni čas. Odverzimo vso hudobo, Oblecimo pa svetlobo; De preide grehov noč, In nam sveti božja moč. 5 . Ne živimo več pregrešno, Svet apostel nas uči, Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj beži. Naj se vsak pred njim poniža, Kter’ga prihod se nam bliža. 306 De bo s čistim sercarn vsak Le zveličarju enak, 6 . 0 zveličar! pridi skoraj, De se spolni, kar želim; O prinesi moč od zgoraj, De se čisto spokorim. Ti prinesi mir nebeški, De ga vživa duh človeški; Daj de pridem sodnji dan, Med ovce na desno stran! Božična pesem. 1. Poglejte, čudo se godi! Kaj mora nek to biti? Nebeški dan o pol noči, To mora kaj pom’niti. Lej angela pred nami stat’, Luč svitla ga obsega; Od groze moram trepetat’, Povejte, kaj bo ’z tega ? 2 . Tako pastirji govore; Pa angel se oglasi: Veselje oznanujem le, O srečni, srečni časi! Zveličar se nocoj redi, Ni treba nič se bati. Je vbožen , v jaslicah leži; Lahko ga je spoznati. 3 . Zaslišijo nebeških trum, Častit’ Boga na nebi, 308 Veseli mu ženejo sum, De svet otme v potrebi; Njih petja glas razlega se Veselo po širjavah : „Mir vam, ki svete volje ste, Bogu čast po višavah /“ 4 . Pastirji se razvesele, Slišaje to novico; Do Betlehema hrepene, Spoznat’ žele resnico. Pogledat pojmo, pravijo, Kar angeli so rekli; Teko in se ne vstavijo, De k’ jaslam so pritekli. 5 . Tam dete vgledajo Iep<5, De ni se moč nagledat’, Tak ljubo in tako sveto. Želje mu povedat’, De ljubijo ga iz serca, De vse bi radi dali; 309 Nauke vse, katere da, De bodo spolnovali. 6. Tud’ mi zdaj k jaslicam pojmo, ln bodmo ga veseli; Zahvalo, čast Bogu dajmo, De smo pomoč prejeli. Pozdravljen bod’ zveličar moj! Vsak reci sam per sebi; De si prišel do nas nocoj, De bomo mi per tebi. 310 Velikonočna pesem. 1. Zveličar gre iz groba, Ob moč je smert, trohnoba; Velikonočno Jagnje bil Je za-me drago kri prelil. Aleluja! 2 . Tako je človek rešen, U brezen satan trešen ; Smert nima svojga žela več, Odpert je grob in kamen preč. Aleluja! 3 . Odrešil je očete Veliko časa vjete; Iz trne jih zdaj pelja s častjo, V zaperto z greham prej nebo. Aleluja! 311 4 . Kako se svetjo rane, Nesmiljeno mu dane; Veselje angelsko verši, De smert je mertva, nas uči. Aleluja! 5 . Je terdna naša vera, Besnica jo podpera ; Zveličar je svoj grob prestal, Tud’ nam bo vstat’ iz groba dal. Aleluja! 6 . Le kratka noč bo v grobi, Ko angel nam zatrobi; Telo tudi potlej popelja Zveličar v raj, in smert neha. Aleluja! 312 7 . Dopolnit naše želje, Pripravljat gre veselje; Ti greš zveličar pred menoj, Prišel bom upam za teboj. Aleluja! 8. Življenje spreberniti, Tako d.ij k tebi priti; Na desni pri Očet’ sediš, Od tam plačila vsirn želiš. Aleluja! 9 . Pred sodbo bom postavljen, Po svatovsko napravljen; S kervjo pa Jagnjeta opran, Med njega svate svat bom djan. Aleluja! 313 10 . Alelnja, Aleluja! Aleluja, Aleluja! Po tvoje, Jezus, bratam brat, Daj nam vsim od smerti vstal’! Aleluja! 314 Pesem o binkoštnih praznikih. 1. Prid’ sveti Duh apostelnam dan, Ki si bil danas va-nje poslan, De čuda božje pravijo, Sovražnikam se vstavijo, Prid’ sveti Duh, te prosi kristjan. 2 . Prid’ sveti Duh, daj svoje dari, In jih med svoje verne razli, Resnico de poslušajo , In nje sladkost okušajo, Prid’ sveti Duh, razsvitli nas ti! 3. Prid’ sveti Duh, omeči serce, Zažgi v kristjanih svete želje, 315 Ljubit’ kar je pravičnika, Se var’vati krivičnika. Prid’ sveti Duh, ljubezni svete! 4 . Prid’ sveti Duh, podperaj slabost, Poterdi v sercih pravo svetost; Daj, de se ne spodtaknemo , Iz poti ne premaknemo, Prid’ sveti Duh, ti naša krepkost! 5 . Prid’ sveti Duh, ti zvesti vodnik, Veselje naše, naš pomočnik; O vodi nas do večnosti, Pripeli nas do srečnosti. Prid’ sveti Duh, ti naš poterdnik! Kazalo Stran. Predgovor.5 Zjutrajna molitev.9 Kadar ura bije.14 Kadar si kaj napčniga storil . 14 Ob času skušnjave in nevarno¬ sti grešiti. 15 Večerno opravilo.17 Jezus Kristus. Premišljevanja, tudi per sv. maši dobre. Za advent.34 Za božič.36 Jezus Kristus, naš božji učenik 39 Keršanski nauk. Ljubi Boga čez vse .... 41 Ljubi svojiga bližnjiga ... 44 Ljubi gamiga gebe ..... 48 Stran. Jezus Kristus, nar bolj popolna- ma izsled svetosti .... 51 Jezus Kristus, naš Odrešenik . 54 Kako Kristusovo terpljenje ko¬ ristno premišljuj.56 Križev pot.59 Molitve. O Veliki noči.89 Jezus Kristus v nebesih ... 92 O Binkuštih.94 Bog-a moliti.111 Zahvaljenje za božje dobrote .116 Molitev za vse ljudi .... 122 Od pnkoršine do svojih staršev in predpostavljenih .... 124 Od sramožljivosti. 128 Vera, upanje, ljubezin . . . 137 Sveta maša.H 9 Sv. maša za bolj odrašeno mladost 186 Sv. maša za rnertve . . . .198 Litanije od vsih Svetnikov . . 206 Lavretanske litanije .... 218 Stran. Od pokore.227 Molitev po spovedi.237 Molitev pred sv. obhajilam . . 238 Po svetim obhajilu.241 Pesem per sv. maši . . . .28 7 Pesem per pervim in drugim žegnu 29 4 Pesem per sv. maši .... 295 Adventna pesem.304 Božična pesem.307 Velikonočna pesem . . . . .310 Pesem o binkuštnih praznikih . 314 Natisnil Joief Blaznik v Ljubljani.