IVO TROŠT:
<title>Jezero pri Preserju</title>.
Pripovedka.
I   /^*~Y^i     )   /o še ni bilo jezera  pri Preserju, so živeli Ijudje tatn
i "^Cl^^^      mirno, zadovoljno in pobožno. S hriba sem od sv Ane
M^^~^\~-'"'     se Je oglašala gozdna  vila  spomladi:   Sej,  sej;  orji,
ftf^"^    ~--\\       orJ''  ^ jeseni  je  donel   klic  njene  tovarišice  izpod
\ «*,    "*¦    \\      sv. Tomaža   na  Planinci:  Žanji,  žanji;  mlati,   mlati!
^* J^ff^   I \    Poleti je prihajal  glas  gozdne  vile  od  sv. Lovrenca
V      /^       ]   I    nad Ljubljanico:   Brusi,  brusi;   kleplji,   kleplji;   kosi,
J         ^tHl     J   1   kosi! Ponoči pa tudi: Lovi, lovi; vrzi, vni! Sedanjih
Jezerčanov pradedje so namreč  po Ljubljanici   lovili
ribe in rake. Za vse so jim bile svetovalke gozdne vile. Zato se jitn je pa tudi godilo dobro kakor v deželi sreče, kjer so plotovi povezani — ne s trtami — s klobasami.