Anica Lebar
Kaj pripoveduje naša muca
Že devet dni sem bila na soetu, pa še nisem odprla oči. Deseti dan pa sem spregledala. Videla sem, da sem v mehkem senu na svislih. Poleg mene je lezeda moja mamica in dve moji sestrici: ena bela in ena črna. Jaz pa sem bila že takrat taka, kakor sem danes: črna z belimi lisami; le majhna, čisfo majhna sem bila.
JVaša mamica je na vso moč skrbela za nas. Vsako jutro nas je lepo umila in počesala. Če nas je zeblo, sino se pri nji poerele. Le za malo časa nas je zapustila osak dan. da je dobila zase kaj jesti.
37
Najlepše pa je bilo, kadar srno se igrale. Kako pripravna igračka je bil mamin ren! Kako urno je švigal sem in tja, cta ga nikoli ninmo nw-gle ujeti. Skakale smo za njim, do-kler se nismo popolnoma upehale. Ko sino bile ze malo zrastle, nas je tnamica večkrat pustila same.
Aekega dne smo se igrale z drobnimi bilkamu Zdaj se odpro vrata na soisli in s krikom planejo trije dečki i> seno. Hitro smo pre-nelude z igro in skočile v nai do-mek. Toda dečki so rcas že ugledali in kriknili: ^Mucke, muckeU Po-grabili so nas in odnesli. Nič ni po-magalo, da smo na vso nioč pihale. Praskati takrat še nismo znaie.
Nesli so nas o kuhinjo mali deklici, ki nam je takoj postamla skledico mleka na tla. Toda me še nismo znale jesti. Deklica nam je poinakala gobčke o tnleko. Kmalu na stno se naottdile in smo z jezifcom lokale. A strahovilo nam je bilo dolgčas po mamici; na oes glas smo jo klicale, pa je ni bilo od nikoder.
Čez dolgo časa sta prišla. gospodar in gospodinja s polja dotnoD in otroci so jima pripovedooali o nas. Hiiro sta poklicala hl&pca. T& je vrgel obe moji sesirici v košaro s pokrovom in je odšel. On se je vrnil, a moiih sestric ni bi]o več. Sa?na sem ostala in sem sedla pod ognjigče ter klicala zdaj mamico, zdaj sesfrici.
Proli večeru je mamica prišfa. Pa kako žalostna je bila! Vse jio-poldne nas je iskala. Ko me je zagledala, je hifro skočila k meni in mt' pofooža/a: ~->Da im&m osaj iebel«.
Gospodinja ji je dala mleka, a mamica se ga ni dotaknila. hnela je Dse kaj drugega o mislih. Ko se je zmračilo, me j« odnes/a nazaj na snisii. pran pod slreho, da bi me nihče ne našel. Ko sem zaspala, je nuunica odžla in oso noč iskala moji sestriei. a zanuin.
Tam gori se mi je prap dobro godilo. Pri špranji sem lahko pre-gledala celu doorišče. Kofcoši so brskale tam in x>elik pes je ležal pred svojo hišico. Mamica je tudi tu. prao Ijubeznioo skrbela zame.
Nekega dne je rekla: »Poskusi, če se zrmš že sama umiti in poče-sa/(7« Poskusila sem in — res sem znala. Od tedaj sem- to delo vsak dan »ama opravljaia.
Kmahi nalo mi je zopet rekla mamica: %Veš, vsakdo na soetu mora delati. Ti moraš človeku koristiti s iem, da boš miši lovila, in jaz ie bom naučila.i- Jn je odšla ter prinesla živo miško o gobcu. Pa jo je spustila, da je nekoliko leklo, in jaz naj bi jo ujela. A mj.šfca je bila tako hiira in bi bila gotnpo ušla, da je ni mamica s laco pritisnila k tlom. — Kmalu me je naučila mamica vseh umetnosti.
Toda ona ni več dolgo žioela. O, kako im je bilo hudo za njo. Po njeni smrii je gospodar dobii drugo mačko, ki je saino stikata po shrambah. Zato ji> je gospodinja napodila od hiie. Jaz pa sem postala praoa naslednica svoje mamice. Vsak dan pa si mislim: *Kako dobro, da me je inatnica tako zgodaj naučila mojega dela. Zato me imajo zdaj vsi Ijudje radi! t