DRŽAVNA UČITELJSKA ŠOLA V MARIBORU
IZYESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1933/34
V MARIBORU 1934
SAMOZALOŽBA RAVNATELJSTVA
Tisk Mariborske tiskarne d. d., Maribor; predstavnik Stanko Detela.
Učiteljski zbor.
Na učiteljski šoli.
a)	I z p r e 111 e in 1) e tekom šolskega leta 1933/34.
1.	Nameščeni:
1. Gruntar Viktor, prof. V., z drž. real. gimn. v Mariboru (Snlir.
25.765 od 3. VIII. 1933).
2. Pahor Karl, prof. VIII., z drž. klas. gimn. v Mariboru (Snbr.
37.844 od 14. X. 1933).
3. Rausch Arsen, prof. VIII., z drž. real. gimn. v Mariboru (Snbr.
37.844 od 14. X. 1933).
4. Schweiger Viktor, prof. V., z drž. real. gimn. v Mariboru (Snbr. 39.110 od 18. X. 1933).
5. Teply Bogomir, prof. VI., z drž. klas. gimn. v Mariboru (Snbr. 39.110 od 18. X. 1933).
2. Premeščeni:
1.	Jugovič Miroslav, uč. vešč. IX., na drž. real. gimn. v Murski Soboti (Snbr. 25.525 od 31. VII. 1933).
. 2. Mlaker Ladislav, prof. V., na drž. real. gimn. v Mariboru (Snbr.
25.765 od 3. VIII. 1933).
3.	Nemanič Ernest a, prof. V., na drž. real. gimn. v Celju (Snbr. 40.331 od 26. X. 1933).
3.	Upokojen:
1.	Osterc Fran, prof. V., z dnem 10. V. 1934 (Snbr. 14.081 od
14.	V. 1934).
b)	Stanje ob koncu šolskega leta 1933/34.
1. K a d u n e c Fran, direktor, uspos. a) ne, b) la, gr, 245/i2 let nast. službe, III/2 od 25. IV. 1933, je poučeval š. org. in adm.: V. b1, V. c1, tedensko 2 uri. Predsednik izp. kom. za prakt. izpite učiteljev v Mariboru. Red sv.
Save IV.
2. S p r a c h m a n n Iva n, profesor, uspos. za glasbo, 32s/ia let nastavn. službe, lV/t od 1. X. 1929, je poučeval viol: IT.8, kl (o.): II.2, ki. (n.) Ils, pe II.1, III. a1, III. b1, IV. a1, V. a1, skupaj 18 ted. ur.
3. S a r š o n Rudolf, profesor, uspos. za jez. bist. sk. (m. š.), 319/i2 let nastavu. službe, IV^i od 1. X. 1929. je poučeval sli: II.-, III. a2, III. b2, IV. a“,
IV.	b5, IV. c2, V. a2, V. b2, V. c*', skupaj 18 teden. ur. Varuh sli knjižnice.
4. PregeljRudolf, profesor, a) pr, 1)) ina, fi, 27®/12 let nastav. službe, IV/i od 1. X. 1929, je poučeval pr: III. a2, 111. b2, IV. a2, IV. Ir, IV. e1’, pršem:
IV. a1, IV. b1, IV. c1, ina: II.8, skup. 16 ted. ur. Zaposlen tudi na drž. real. gimn.
5. Fink Fran, profesor, uspos. za jez. bist. sk. (ni. š.), 29*712 let nast. službe, IV/i od 29. XII. 1930, je poučeval psi: V. a2, zgped: V. a2, pedsem.
V. a2, met: V. a", skupaj 8 tedenskih ur. Poslovodja — tajnik. Nadzornik za obrtne in trg. nad. šole. Red sv. Save IV. Zlata in srebrna kolajna društva Rdečega križa.
6. Prijatelj Ivan, profesor, uspos. za a) pr, b) ma, fi, I8V12 let nast. službe, IV/2 od 17. IV. 1934, je poučeval pp: II.2, big: V. a2, V. b2, V. e2, nar. ek: V. a2, V. b2, V. e2, ne: IV. a3, nesem: IV. a1, skupaj 18 ted. ur. Razrednik v II. razr. Varuh pr. kal).
7. Govekar Mirko, uč. veščin, uspos. za tel., 28u/12 let nast. službe, V. od 31. III. 1932, je poučeval tel (m.): II.2, III. ab2, IV. a!2, V. a3, vadn.8, skupaj 16 teden. ur. Varuh tel. zbirke. Zaposlen tudi na drž. klas. gimn.
8. Šilih Gustav, profesor, usposob. za ped in ne, 21°/12 let. nastavil, službe, V. od 9. XI. 1932, je poučeval ped: IV. a4, pedsem: IV. a', met: IV. a2, šd: IV. a4, V. ar>, ne: V. a2, nesem: V. a1, skupaj 21 teden. ur.
9. Ropaš Ervina, profesor, uspos. za glasbo, 22B/12 let nast. službe, V. od 3. XII. 1932, je poučevala viol: IV. b4, IV. c4, ki (o.): IV. b2, IV. e2, ki (n.):
IV. b1, IV. c2, V. b1, V. c', pe: IV. b1, IV. c1, V. h', V. c1, skupaj 19 ted. ur. Varuh glasb, zbirke.
10. Schweiger Viktor, profesor, uspos. za glasbo, 23°/i2 let nastav. službe, V. od 29. I. 1933. Prideljen drž. klas. gimnaziji v Mariboru.
11. Robnik Ivan, učitelj, usposob. za nar. šole, 358/i2 let nast. službe,
V. od 1. III. 1933, je poučeval rp: II.11, III. a4, III. b4, vadn.6, skupaj 20 ted. ur. Varuh zbirke za rok. pouk.
12. G r u n t a 1 Viktor, profesor, uspos. za zg, zp, lls/n> let nast. službe, VI. od 12. II. 1931 (V. od 17. IV. 1934), je poučeval zp: II.2, III. a2, III. Ir,
V. a1, zg: II.2, III. a2, III. b2, IV. a3, V. a2, zgscin: IV. a1, skupaj 19 ted. ur. Razrednik v IV. a. Upravnik »Dij. doma«.
13. M i 1 a č Simon, profesor, usposob. za zg, zp, 9°/12 let nastav. službe,
VI. od 3. XII. 1932, je poučeval zp: V. b1, V. c1, zg: IV. b3, V. b2, V. c2, zgsein: IV. b1, skupaj 10 teden. ur. Razrednik v IV. b.	Varuh	zg.-zp. kab. in knjižnice.
Zaposlen tudi na drž. realni gimnaziji.
14. Trohej Josip, profesor, usposob. a) ina, fi, b) kozmogr, 148/12 let nast. službe, VI. od 15. III. 1933, je poučeval fi: II.2, III.2, III. h2, IV. a2, IV. b2, IV. c2, ke: II.2, ma: IV. a2, IV. c2, skupaj 18 ted. ur. Razrednik v III. b. Varuh fiz.-kem. kab.
15. Zacher I Marija, nast. mešč. šole, usposob. za glasbo, 208/i2 let nast. službe. VI. od 5. IV. 1933. Prideljena II. drž. dekl. mešč. šoli v Mariboru.
16. Glinšek Danica, profesor, usposob. a) ne, b) sli, sl, 13°/12 let nastav. službe, VIII. od 1. IV. 1932 (VI. od	18. I.	1934),	je poučevala ne: II.3,
IV.	c3, V. b2, V. c2, nesem: IV. c1, V. b2, V.	c3,	sl:	IV.	c3,	slsem: IV. c2, skupaj
20 teden. ur. Razredničarka v IV. c. Varuh nem. knjižnice.
17. T o 111 š i č J o ž i c a. profesor, usposob. za ped, ma, 13°/12 let nastavn.
službe, VIII. od 22. IX. 1928 (VI. od 24. III. 1934), je poučevala psi: V. c2, zgped: V. c2, pedsem: V. c2, met: IV. c2, V. c2, šd: IV. c4, V. cß, skupaj 20 ted. ur. Razredničarka v V. c. Varuh ped. knjižnice.
18.	Teply Bogomir, profesor, usposob. a) sl, b) nzg, ne, 118/12 let nastav. službe. VII. od 30. I. 1931 (VI. od 27. II. 1934). Prideljen drž. klas. gimnaziji v Mariboru.
.19. Živortnik Pavel, profesor, usposob. za kat. ve, 7,0/i2 let nast. službe, VII. od 29. III. 1932, je poučeval ve: II.2, III. a2, III. b2, IV. a2, IV. b2, IV. c2, V. a2, V. b2, V. c2, vadn.4, skupaj 22 ted. ur.
20. Klopčič Radovan, profesor, uspos. za ped., ma, 133/12 let nast. službe, VII. od 29. 111. 1933, je poučeval psi: V. b2, zgped: V. b2, pedsem: V. b2, met: IV. b2, V. b2, šd: IV. b4, V. b°, skupaj 20 led. ur. Razrednik v V. b. Varuh učit. knjižnice.
21. Dr. Stupan Helena, profesor, usposob. a) ne, sl, b) fr, 149/i2 let nastav. službe, VIII. od 6. XI. 1930 (VII. od 21. XI. 1933), je poučevala sl: II.4, IV. b3, V. b3, V. c3, slsem: IV. b2, V. h2, V. c2, skupaj 19 ted. ur.
22. Gorup Alfonz, profesor, usposob. a) sl, sli, b) nzg, 11 let nast. službe, IX. od 1. IV. 1932 (VII. od 7. XII. 1933), je poučeval sl: III. a3, III. b3,
IV. a3, V. a3, slsem: IV. a2, V. a2, zg: IV. c3, zgsem: IV. c1, skupaj 20 ted. ur. Razrednik v V. a razr. Varuh dij. knjižnice.
23. Trohej E 111 a, profesor, usposob. a) ma, fi, b) kozmog, 10®/i2 let nastav. službe, IX. od 1. IV. 1932 (VII. od 31. I. 1934), je poučevala 111a: III.a3,
III.	b3, IV. b2, ne: III. a3, III. b3, IV. b3, nesem: IV. b1, skupaj 18 teden. ur. Razredničarka v III. a.
24. B a h š e k Josip, nastavnik, usposob. a) ped, b) sl, 15 let nastavil službe, VIII. od 8. VIII. 1927. Prideljen drž. mešč. šoli v Županji.
25. Rausch Arsen, profesor, usposob. a) fil, fr, b) ne, 65/12 let nast. službe, VIII. od 31. VII. 1931. Prideljen drž. real. gimnaziji v Mariboru.
26. Roškar Draga, uč. veščin, usposob. za tel, 98/i2 let. nast. službe, VIII. od 29. II. 1932, je poučevala tel (ž.): II.2, III. a2, IH. b®, IV. b2, IV. c2,
V. b2, V. c2, vadil.u, skupaj 20 ted. ur. Varuh tel. zbirke.
27. P a h o r K a r 1, profesor, uspos. za glasbo, 143/12 let nast. službe, VIII. od 17. V. 1933, je poučeval viol: III. a3, III. b5, IV. a5, zbpe2, cerkpe2, skupaj 19 ur tedensko.
28. V e (I r a 1 L j u d m i 1 a, profesor, uspos. za ped. fil, pe, 39/12 let nast. službe, VIII. od 1. IV. 1934, je poučevala psi: III. a4, III. b4, ped: IV. b4, IV. c*, pedsem: IV. h1, IV. c1, skupaj 18 ted. ur.
29. Šiftar E m e r i k, inž. agron., usposob. za agronomijo, je poučeval knie: II.1, III. a b1, skupaj 2 uri ted. H011. nast. (Snbr. 30.922, 7. X. 1932). V staležu ban. vin. in sadj. šole v Mariboru.
30. Jirak Karl, profesor, uspos. za ris, je poučeval ris: II.2, III. a2,
III.	h2, skupaj 6 ur ted. V staležu drž. real. gimnazije v Mariboru.
31. Šuric Marija, u. vešč., uspos. za žrd, je poučevala: rd: III. a2,
III.	h2, gosp: II.', III. a1, III. b1, skupaj 7 ur ted. V staležu drž. real. gimnazije v Mariboru.
32. Rehar Marija, učiteljica, uspos. za nar. šole, je poučevala rd:
II.-, skupaj 2 uri na teden. V staležu III. dekl. nar. šole v Mariboru.
33. TrbojevičPetar, proloprezhitcr, uspos. za prav. ve, je poučeval pravosl. verouk na učit. in vadnici, skupaj 4 ur tedensko.
34. Baron Ivan, evang. senior, uspos. za evang. ve, je poučeval evang. verouk na učit. in vadnici.
Na vadnici.
1. Kntin Anton, učitelj nar. šole, 3510/ia let nast. službe, V. od 30. IV. 1933, je poučeval predm. 1. razr. vadnice. Razrednik 1. razr.
2. BobičFerdo, učitelj nar. šole, 30u/i2 let nast. službe, VI. od 1. XI. 1923, je poučeval predm. 4. razr. vadnice. Razrednik 4. razr. Poučeval tudi na učit. š. org. in adm. V. a1. Red sv. Save V.
3. K o p r i v e c A 1 e k s a n d e r, učitelj nar. šole, 238/ia let nast. službe,
VI. od 1. II. 1931 je poučeval predm. 2. razr. vadnice. Razrednik 2. razr.
4. R a v t e r M i r k o, učitelj nar. šole, 20'°/i2 let nast. službe, VI. od 21.
VII. 1932, je poučeval predm. 3. razr. vadnice. Razrednik 3. razr. Red Jugosl. krone V.
Služitelja:
1. Homer Ivan, služite!j, II.
2. Merc Josip, služitelj, II.
II.
Kronika zavoda v šol. letu 1933(34.
Po končanih popravnih in razrednih izpitih sc je pričelo dne 5. sept. novo Šolsko leto z vpisovanjem učencev in učenk v II.—V. letnik. I. letnik ni bil otvorjen, 7. sept. otvoritvena konferenca, 11. sept. otvoritvena sv. maša,
12.	sept. pa prvi dan rednega pouka.
15. sept. se je udeležil V. a letnik Slave rez. oficirjev.
9. do 14. okt. so se vršili na zavodu roditeljski sestanki.
29.	okt. se je zavod udeležil proslave češkoslov. drž. praznika v Nar. domu.
31. okt. je bilo predavanje o štednji v vseh letnikih.
Od 6. do 11. nov. so se vršili na zavodu praktični učit. izpiti.
11. nov. se je vršilo predavanje o Poljski za vse letnike in predavanje
o	miru.
12. nov. se je slavila Ganglova 601etnica s predavanjem o Sokolstvu.
14.	nov. je bila proslava rojstnega dne Petra II. Njegoša z zadevnim prn-
davanjem v vseh letnikih.
19. nov. je bila proslava osvoboditve Maribora, ki jo je priredil Zbor Maistrovih borcev.
1. dec. smo obhajali praznik narodnega ujedinjenja s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Alojzija in slavnostno akademijo na zavodu.
3. do 9. dec. so bila predavanja v letnikih o pomenu »Izseljeniškega tedna«.
11.	do 17. dec. se je vršil propagandni teden za sokolski tisk.
17. dec. je bila slovesna služba božja povodom proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
22.	dec. je bil konec prvega semestra, 23. dec. pa začetek drugega semestra.
Božične počitnice so trajale od 23. dec. 1933 do 9. jan. 1934.
9. jan. se je slavil rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije.
27. jan. je bila v Unionski dvorani proslava praznika Sv. Save. Akademije se jc udeležil ves zavod in so dijaki pri njej tudi sodelovali.
2. febr. se je vršila akademija Podmladka Jadranske Straže v počastitev spomina Strossmayerjevega, dne 4. febr. pa se je vršila na zavodu v isti namen slavnostna akademija.
15.	febr. se je slavila 1301etnica Karadordevega ustauka s slavil, govorom, deklamacijami in petjem za ves zavod v telovadnici.
5.	do 6. marca je nadzoroval zavod srednješolski inšpektor Fran Vrhovnik iz Ljubljane.
26. marca so imeli vsi letniki celodnevne poučne izlete.
Velikonočne počitnice so trajale od 29. marca do 11. aprila.
Od 11. do 17. aprila so se vršili praktični učiteljski izpiti.
14. aprila je bila proslava vstopa prvih vojakov-novincev iz Južne Srbije v srbsko vojsko.
30.	aprila je bila v stolnici maša-zadušnica v spomin smrti Zrinjskega in Frankopana, katere se je udeležil ves zavod.
30. aprila do 5. maja je bil Jadranski teden s predavanji o našem Jadranu.
4. maja so bila v vseh letnikih predavanja o varstvu dece.
5. maja so se vršili majniški izleti za vse letnike in vadnico.
11. maja je nadzoroval pouk verouka kanonik dr. Mirt.
12. maja so se vršila predavanja in pisale naloge o materi.
19.	maja so se vršila predavanja o zdravju in o zatiranju tuberkuloze za vse letnike v slavil, dvorani.
15. maja je bil sklep pouka v V. letnikih.
15.	do 20. maja so se vršila v prirodopisnih urah predavanja o čebelarju Janši.
31. maja, na praznik sv. Rešnjega Telesa, se je zavod udeležil procesije.
Od 1. junija do 9. junija je iuspiciral zavod ministrski odposlanec dir. v.
p. Gligorije Hadži-Taškovič.
4.	junija je bil v slavnostni dvorani zavoda nastop pevskih zborov naših učencev in učenk.
Od 5. do 7. junija je bila na zavodu razstava risarij in ročnih del.
Od 8. do 11. junija so bili pismeni učiteljski diplomski izpiti.
9.	junija je bil konec pouka na učit. šoli.
13. junija so bili pismeni pripravni izpiti za nastope v vadnici, ki so jih imeli kandidatje učit. dipl. izpita v dneh 14., 15. in 16. junija.
18. junija se je začel ustni učiteljski dipl. izpit, ki je trajal do 27. junija.
27. junija konec pouka na vadnici.
28.	junija jc bila na zavodu vidovdanska proslava s slovesno službo božjo v cerkvi sv. Alojzija in akademijo v slavnostni dvorani zavoda. Nato so bila razdeljena letna izpričevala v učiteljski šoli in vadnici.
Popravni izpiti v juniju (za V. letnik!) in avgustu (za ostale letnike!) 1933:
Izdelali so: I. letnik: Koren Bruno, Rous Franc. II. a letnik: Do-cauer Josip, Herič Franc, Klemenc Franc, Štern Oskar, Tinta Velja. II. b letnik: Arko Boris, Cipot Franc, Oslerc Stanko, Žlahtič Franc. III. a letnik: Bakoš Ludvik, Grolunan Franjo, Jerin Marjan, Kopriva Avgust, Petrovič Bo-leslav, Schwarz Drago, Šuen Niko, Tittl Julij, Zorko Karel. III b letniki: Domiter Amalija, Rogelj Pavla. III. c letnik: Krolnik Vida. IV. a letnik: Časi Stanislav, Fabian Vladimir, Jošt Hinko, Lah Ernest, Pečovnik Stanko, Ratkai Ladislav, Slomšek Josip, Sorko Bogomir, Telkeš Imre, Wolle Rudolf. IV. b letnik: Ercigoj Josipina, Fekonja Marija, Korošec Genovefa, Lužar Marija, Pribovšič Marija, Pušenjak Alojzija, Šerbak Zora, Womer Ana. IV. c letnik: Beloglavec Sabina, Petovar Milena, Stibler Gizela, Železnik Marijana. V. a letnik: Bader Ernest. V. b letnik: Budja Angela, Gaberc Vera, Hlad Zora, Petek Vera, Pograjc Stana, Prah Adela. Sem Josipina. V. c letnik: Fradel Marija, Kajč Milena, Le tič Marija, Stefin Marija, Stepihar Elza, Weber Gabrijela, Zimic Cvetka.
Izdelali niso: II. b letnik: Zupan Vinko. III. c letnik: Košutnik Matilda.
Razredni izpiti (§ 44 zakona o učiteljiščih).
Izdelala je: V. c letnik: Lovšin Draga.
K izpitu niso prišli: II. a letnik: Verzel Franc. Y. a letnik: Kincl Avgust, Stropnik Karel.
Popravni učiteljski diplomski izpit v avgustu 1933.
Popravni učiteljski diplomski izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja F. Kadunca.
Člani izpitnega odbora so bili: prof. R. Saršon, F. Fink, A. Gorup, G. Šilih, S. Milač, D. Glinšek, R. Klopčič, J. Tomšič.
K izpitu se je prijavilo 22 kandidatov, ki so bili odklonjeni v juniju 1933.
Pismeni izpit se je vršil 28. avgusta.
Naslovi pismenih nalog so bili sledeči:
Slov.: »Namenil sem se, da živim in diham za svoj narod, in ni je sile, ki bi me zmotila.« (Kačur-Cankar.)
Sh.: »Lepa Vida i Hasanaginica kao žene i majke.«
Nem.: Grimm »Die Boten des Todes.« (Prevod.)
Ped.: »Princip nazornosti v pouku osnovne šole.«
Ustni izpit je bil 29. avgusta. Izpit so napravili: Bauman Ivan, Bezjak Josip, Božič Anton, Keuc Josip, Vaupotič Ivan, Matjan Matko, Strauss Teodor, Šuman Ivan, Šijanec Boris, Gajšek Emil, Bader Ernst. — Korbar Ivana, Pallaš Elvira, Košenina Irma, Križaj Iva, Požeg Marija, Prah Adela, Lackner Helena, Fradel Marija, Pettauer Josipa, Weher Gabrijela, Kajč Milena.
Prosta predavanja učencev in učenk.
1.	Iz slovenščine.
II.	letni k.
Jurčič, Rokovnjači. (Aleš.) — Jurčič, Domen. (Čarni.) —- Funtek, Tekma. (Grudnik.) —- Jurčič, Hči mestnega sodnika. (Hafner.) — Kersnik, Cyclamen. (Heric.) —- Jurčič, Grad Rojinje. (Jordan.) — Meško, Kam plovemo. (Jurič.)
— Tavčar, Visoška kronika. (Koren.) —- Cankar, Tujci. (Križan.) — Stritar, Rosana. (Lali.) — Cankar. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. (Leskošek.) — Meško, Na Poljani. (Lolmik.) — Cankar, Hlapci. (Mejovšek.) — Jurčič, Doktor Zober. (Majcen.) — Detela, Rodoljubje na deželi. (Mihelič.) — Tavčar, Cvetje v jeseni. (Močnik.) — Cankar, Martin Kačur. (Penko.) — Finžgar, Pod svobodnim solncem. (Rebolj.) —- Mencinger, Bore mladost. (Ribič.) — Jože Kranjec, Pot ob prepadu. (Rous.) — Tavčar, Otok in Struga. (Rus.) — Juš Kozak, Beli mecesen. (Stauber.) — Paul Keller, Cvet naše vasi. (Stud-nička.) — Kersnik, Očetov greh. (Šajna.) — Finžgar, Dekla Ančka. (Vertič.)
— Stritar, Zorin. (Werk.) — Jurčič, Deseti brat. (Zagorc.) — Stritar, Sodnikovi. (Zencovieh.) — Finžgar, Iz modernega sveta. (Zupan.)
Lek tira za vse učence in učenke: Sofoklej, Kralj Ojdipus (prevedel Sovre) in Moliere, Skopuh.
III.	a letnik.
Cankar, V samoti. (Borko.) — Upton Sinclair, Samuelova izpoved. (Trobec.) — Jack London, Morski vrag. (Dekleva.) ■— L. Tolstoj. Izpoved. (Senekovič.) — Tolstoj o umetnosti. (Gorišek.) — Milčinski, Ptički brez gnezda. (Ferenčak.) -— J. Jurčič, Sosedov sin. (Eržen.) — O prekmurskih narodnih običajih. (Cigan.) — I. Pregelj, Bogovec Jernej. (Veber.) — J. G. Herder. (Žu-nec.) — I. Pregelj, Otroci solnca. (Merdaus.) — Češka romantika. (Jerabek.) —• I. Tavčar, Cvetje v jeseni. (Šauperl.) — Josipina Turnograjska. (Tinta.) --
0	glasbeni umetnosti. (Škof K.) — J. Kersnik, Očetov greh. (Masten.) — Žena nekdaj in sedaj. (Starc.) — Cankar, Kralj na Betajnovi. (Stern.)
III.	h letnik.
V.	Levstik. Pravica kladiva. (Ivanuš.) — J. Kersnik, Očetov greli. (Lešnik Milka.) — J. M. Dostojevski, Zločin in kazen. (Lešnik Marta.) — M. Malešič, Kruh. (Varga.) — P. Keller, Dom. (Čretnik Ljudmila.) — K. Meško, Na Poljani. (Petrič.) — F. Finžgar, Iz modernega sveta. (Drofenik.) — 1. Tavčar, Med gorami. (Horvat.) — Knut Hamsun, Blagoslov zemlje. (Seršen.)
— L Tavčar, Mrtva srca. (Turza.) — I. Cankar, Grešnik Lenari. (Križaj.) —•
I.	Cankar, Kralj na Betajnovi. (Cipot.) — J. Boycr, Izseljenci. (Kancler.) — J. Stritar, Sodnikovi. (Žagar.) — Walter Scott, lvanhoe. (Košutnik.) — L Cankar, Na Klancu. (Kos.) -— L. N. Tolstoj, Vstajenje. (Pivko.) — P. Keller, Zima med gozdovi. (Wretzl.) — II. Sudermann, Mati Skrb. (Mašera.) — L. Tolstoj, Kozaki. (Kovič.) — Politične struje sedanje Evrope. (Matkovič.) — Gogolj, Mrtve duše. (Arko.) — I. Cankar, Aleš iz Razora. (Dolinšek.) — S. Savinsek. Grče. (Duša.) — F. Finžgar, Dekle Ančka. (Hren.) — F. Finžgar, Madon. -- (Duša.) — Lermontov, Junak našega časa. (Rus.) — Turgenjev, Plemiško gnezdo. (Kozar.)
IV.	a letnik.
Mencinger, Abadon. (Bibianko.) — L. N. Tolstoj, Ana Karenina. (Stožer.)
— Levstik v slovenski prozi. (Duh Otmar.) — William Shakespeare. (Praper.)
— I. Cankar, Lepa Vida (Poredoš.) — Knut Hamsun. (Učakar.) — I. Kersnik, Cyklamen. (Duh Ivan.) — Slovenska socijalna književnost. (Kolar.) — A. P. Čehov. (Schweiger.) — Werfel, Mladostna krivda. (Kocbek.) — Slovenski naturalizem. (Barbarič.) — D. Kette. (Kopriva.) — Emile Zola. (Šuen.) — St. Reymont, Kmetje. (Jerin.) — Predhodniki ruskega realizma. (Bibič.) — Francesco Petrarka. (Bela.) — Urban: Živi bič. (Grohman.)
IV. b letni k.
Tolstoj, Vstajenje. (Blagovič.) — Ibsen, Gospa z morja. (Blažič.) — Bojer, Izseljenci. (Domiter.) — Sudermann. (Fabiani.) — Zola, Polom. (Fink.)
— Undset. (Hacin.) — Knut Hamsun. (Hodnik.) — Schiller, Devica Orleanska. (Hohnjec.) — V. Hugo, Notredamski zvonar. (Hren.) — Shakespeare, Hamlet. (Jančič.) — L. v. Beethoven. (Klun.) — Paul Keller, Cvet naše vasi. (Koren.)
— M. Urban, Živi bič. (Koštric.) — Razvoj grške drame. (Kozoderc.) — J. London, Dolina meseca. (Ličar.) — Dante, Divina comedia. (Fabiani.) — Sien-kiewicz. (Maroh.) — Strindberg, Sin služkinje. (Mati.) — Dostojevski. (Mencin.) — Dostojevski. (Tomažič.) — Slašek, Švejk. (Mohorko.) — Galsworthy, Temni cvet. (Nachtigall.) — Knut Hamsun, Blagoslov zemlje. (Napast.) —■ Moliere, Scapinove zvijače. (Novak.) — Goethe, Faust. (Ornik.) — Tolstoj, Rodbinska sreča. (Paglavec.) — Karin Mihaelis, Bibi. (Pernat.) — Puškin, Evgenij Onjegin. (Pintar.) — Kranjec, Predmestje. (Rogelj.) — Selma Lagerlöf. (Simončič.) — Hauptmann, Potopljeni zvon. (Soukup.) — Reymont, Kmetje. (Špindler.) — B. Smetana. (Zalczina.)
IV. c letnik.
Slovenske pesnice in pisateljice. (Komel in Bajec.) — Kitajska lirika in Klahundov Krog s kredo. (Zakrajšek.) — S. Zweig, Marija Antoaneta. (Zimič.) — S. Lagerlöf, Gösta Berling. (Bajec.) — J. London in njegova najvažnejša dela. (Krolnik.) — M. Ostenso, Klic divjih gosi. (Varl.) — K. Hamsun, Njegovo življenje in deli Pan in Potepuhi. (Pihler.) — K. Hamsnn, Blagoslov zemlje. (K i k e 1.) — L. N. Tolstoj. (Tajnik.) — Merežkovskij, Leonardo da Vinci. (Kovačič.) — M. Urban, Živi bič. (Rjavec.) — F. M. Dostojevski. (Iglar.) — Naša severna meja. (Bajec.) — Rabindranath Tagore. (Petrovič.) — Reymont, Kmetje. (Kosi.) —- Ibsen, Nora. (Rane.)
V. a letni k.
Novačan, Herman Celjski. (Rotovnik.) — Cankar, Martin Kačur. (Šinkovec.) — Kraigher, Kontrolor Škrobar. (Fabiani.) — Tavčar, Izza kongresa. (Pirher.) — Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski. (Slomšek.) — Kersnik, Na Žerinjah. (Križanič.) — Cankar, Hlapci. (Rečnik.) — Cankar, Kralj na Betajnovi. (Lešanc.) — Cankar, Hlapec Jernej. (Hlupič.) — Cankar, Jakob Ruda. (Lah.) — Cankar, Vinjete. (Kociper.) — Šorli, Človek in pol. (Kincl.) — Meško, Kam plovemo. (Rudolf.) — Kersnik, Cyklamen — Agitator. (Žoher.)
— Tavčar, Visoška kronika. (Poljanec.) — Tavčar, Cvetje v jeseni. (Šebart.) — Stritar, Sodnikovi. (Pečovnik.) — Stritar, Zorin. (Gerželj.) — Jurčič, Sose^ dov sin. (Stross.) — Jurčič, Domen. (Časi.) — Jurčič, Tugomer. (Špacapan.)
— Jurčič, Hči mestnega sodnika. (Križanič.) — Levstik—Jurčič, Deseti brat. (Banfi.) — Mencinger, Moja hoja na Triglav. (Stropnik.) — Levstik, Potovanje iz Litije do Čateža. (Ivič.)
V.	1), c letnik.
Vsaka učenka je predelala v obliki referata štiri izbrane mladinske spise iz domače in svetovne literature.
2.	Iz srbohrvaščine.
II.	letni k.
Kumičič, Začudjeni svatovi. (Heric). — Ivan Mažuranič, Iz pete dimenzije. (Aleš). — Petar Kočič, Jazavac pred sudom. (Čarni). August Šenoa, Branka. (Grudnik). -—■ Josip E. Tomič, Udoviča. (Hafner). — August Šenoa, Barun Ivica. (Jordan). — Josip E. Tomič, Ave Maria! (Jurič). — Šandor Dal-ski, Ljubav lajtnanta Miliča. (Koren). — Evgenij Kumičič, Slučaj. (Križan). — Laza Lazarevič, Prvi put s oceni na jutranje. (Lah). — Šandor Dalski, Dola-zak Hrvata. (Leskošek). — Šandor Dalski. Pod starim krovovima. (Lobnik).
III.	a letnik.
Laza Lazarevič, Na bunaru. (Cijan). — Vjenceslav Novak, Nezasitnost i hijeda. (Dekleva). — August Šenoa, Seljačka huna. (Docaucr). — Miroslav Krleža, Glembajevi. (Eržen). — Ivan Gundulič, Osman. (Falta). — Viktor Car Emin, Usahlo vrelo. (Ferenčak). — Petar Petrovič Njegoš, Gorski vijenac. (Fijavž). — Josip Kozarac, Mrtvi kapitali. (Gradišnik).
III. b letnik.
Jankovič Milica, Plava gospoda. (Križaj). — August Šenoa, U akvariju. (Hren). — Ante Kovačič, Mrtvi kapitali. (Lešnik Milka). -- August Šenoa, Branka. (Drofenik). — Vjenceslav Novak, Dva svijeta. (Ivanuš). — Viktor Car Emin, Iza plime. (Lešnik Marta). — Evgenij Kumičič, Začudeni svatovi. (Horvat). — Ivan Devčič, Poslednji knez otoka Krka. (Brunčko). — Život i rad Šandora Dalskoga. (Cipot). — Vjenceslav Novak, Informator. (Kancler).
— Miroslav Krleža, Gospoda Glembajevi. (Arko). — Buda Budisavljevič, S ličke grude. (Duša). — Evgenij Kumičič, Jelkin bosiljak. (Rus). — August Šenoa, Karanfil s pjesnikova groba. (Mašera).
IV. a letnik.
Vjenceslav Novak, Majstor Adam. (Audič). — Život i rad Zmaja Jovana Jovanoviča. (Bakoš). — Evgenij Kumičič, Začudeni svatovi. (Barbarič). — Život i rad Dura Jakšiča. (Bela). — Laza Kostič, Maksim Crnojevič. (Bibič).
— Janko Leskovar, Propali dvori. (Bihianko). — Laza Lazarevič, Sve če lo narod pozlatiti. (Duh Ivan). — Vladimir Nazor, Veli Jože. (Duh Otmar). — Život i rad Drag. Domjaniča. (Grohman). — Naša savremena književnost. (Glavan). — Vladimir Nazor, Medvjed Brundo. (Jerin). — Josip Kozarac, Mrtvi kapitali. (Kos). —- Milovan Glišič, Prva brazda. (Kolar). — Književne struje od 1860 do danas. (Kocbek).
IV.	b letni k.
Borisav Stankovič, Koštana. (Blagovič). — ksaver Šandor Dalski, Dur-
(lica Attičeva. (Blažič). — Vladimir Nazor, Utva zlatokrila. (Domiter). — Aug. Šenoa, Čuvaj se senjske ruke. (Fabiani). — Siino Matavulj, Bakonja fra Brne. (Fink). — Pesme Vojislava Iliča. (Hacin). — Ante Kovačič, Ljubljanska katastrofa. (Hodnik). — Vladimir Nazor, Veli Jože. (Ilohnjec). — Milica Jankovič, Plava gospoda. (Hren). — Mile Budak, Pod goroin. (Klun). — Josip E. Tomič, Kapetanova kči. (Koren). — Janko Veselinovič. (Kozoderc). — Josip Komarac, Mrtvi kapitali. (Ličar). — Ksaver Šandor (Dalski. (Maroli). — Silvije Strahimir Kranjčevič. (Mencin). — Jos. E. Tomič, Melita. (Novak). — Miroslav Krleža, Gospoda Glembajevi. (Rogelj). — Vjenceslav Novak, Dva svijcta. (Špindler).
IV.	c letnik.
Vjenceslav Novak, Dva svijeta. (Bajec). — Evgenij Kumičič, Teodora. (Butinar). — Josip E. Tomič, Zmaj od Bosne. (Filipič). — Život i rad S. Str. Kranjčeviča. (Florjančič). — Š. Dalski, Na rodenoj grudi. (Grejan). — Ante Kovačič, U registraturi. (Iglar). -— Milovan Glinšič, Učitelj. (Hanzliček). — Franjo Markovič, Dom i svijet. (Kikel). — Vjenceslav Novak, Nikola Bare-tič. (Klemenc). — Jugoslovensto u našoj literaturi. (Komel). — Pesme Vojislava Iliča. (Kompara). — Vj. Novak, Tito Dorčič. (Krajnc). — VI. Nazor, Halugica, Divičin grad. (Kovačič). — Laza Lazarevič, Školska ikona. (Krolnik).
—	Život i rad Š. Dalskoga. (Pibler). — VI. Nazor, Šarko. (Rane). — Vj. Novak. Pod Nehanjem. (Varl).
V.	a, b in c letnik.
Daci su imali sami da sakupljaju materijal izmedu mnogib drugih i za ove teme: 1. Pojedini delovi naše otadžbine u delima sh književnika. 2. Pojedini stalcži kao autori i kao tipovi 11 jugoslovenskoj književnosti. 3. Jugoslovenske književne ustanove. 4. Naši beletristički listovi. 5. Slovenački krajevi u sh književnosti i obratno. 6. Zajednička lica slovenačke i sh književnosti. 7. Nema-njiči kao autori i tipovi u našoj književnosti. 8. Žene kao autori u jugoslovenskoj literaturi. (Ova poslednja tema samo u ženskim razredima).
Ekskurzije in ogledi.
Vsi letniki so opravili predpisane poučne ekskurzije, na katerih so izpopolnjevali svoje teoretično znanje. Pod vodstvom svojih razrednikov in drugih učiteljev so obiskali tekom letošnjega šolskega leta:
II. letnik: Mariborsko tiskarno, tovarno mila »Zlatorog« v Mariboru, tiskarno in knjigoveznico sv. Cirila v Mariboru, Konjice in Žički samostan, Ptuj in okolico, električno centralo v Fali.
III. a letnik: Celje in okolico, Sv. Didi na Kozjaku, Dravsko dolino Brezno —Sv. Pankracij—Marenberg, Mestni park z okolico.
III. b letnik: Celje in okolico, Falo in električno centralo, Mariborsko tiskarno, Vurherg z okolico.
IV. a letnik: I. deško osn. šolo (dvakrat), Celje z okolico, Sv. Lovrenc na Pohorju.
IV.	b letnik: Sv. Urban nad Mariborom, mis. razstavo v dvorani Zadr. gospod, banke v Mariboru, Celje z okolico, Ruške tvornice in falsko centralo, Zagreb (dvodnevna). Ogledali so si mnogo zavodov, ustanov in drugih znamenitosti Zagreba.
IV. c letnik: Smolnik in Klopni vrli, falsko elektr. centralo, Poštelo in prazgodovinske grobove na Pohorju. Zagrel) (dvodnevna). Ogledali so si gluhonemnico, šolo za slepce, zavod za izhiro poklicev, muzeje, zoološki vrt, Mi-jogoj, univerzo, gledališče itd.
V. a letnik: Pomožno šolo v Mariboru, Dečje zavetišče v Mariboru, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, nar. šolo v Dev. Mariji v Brezju, nar. šolo v Sv. Lovrencu na Pohorju, Remšnik in Sv. Pankracij.
V.	b letnik: Otroški vrtec v Melju, osn. šolo v Studencih, II. deško osn. šolo v Mariboru, Guštanjsko tovarno in Rimski vrelec, Okrožni urad za zavarovanje delavcev in Delavsko zbornico.
V.	e letnik: Otroški vrtec v Studencih, pomožno šolo v Mariboru, Sv. Duh na Ostrem vrhu in Gradišče, Remšnik.
III.
Seznam učilih knjig.
II. letnik.
Veron k: Pečjak, Katoliški verouk, II.
Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica, III. izdaja.
Grafenauer: Slovenska čitanka, II. del (pom. knjiga). Srbohrvaščina: Marctič, Gramatika hrv. ili srpskoga jezika.
Jovanovič-Ivkovič, Srbska čitanka za 4. razred.
Nemščina: Kangrga-Trifunac, Nemška čitanka, II. del.
Scheidela, Njemačka gramatika.
Zgodovin a: Stanojevič, Historični atlas.
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede.
Zemljepis: Kocen-Šenoa, Zemljepisni atlas.
Bohinec-Prijatelj, Zemljepis, II. del.
Prirodopis: Bevk, Botanika 1933 (nova).
Kemija: Prezelj, Kemija in mineralogija.
Fizika: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol.
Matematika: Kunc, Aritmetika za V. in VI. razred.
Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred.
Gospodinjstvo: Maj, Vzorna gospodinja (pom. knjiga).
G o s 1 a n j e: Schönherr, Violinska' šola, II. tlel.
Ševčik, op. 6/II.—III. Sitt: Finde maraš >p. 38/1.
Žirovnik, Narodne pesmi, I. del.
G 1 a s o v i r: Löschhorn, Etuden-Lemoine, Etuden.
Telovadba: Pivko-Schaup, Telovadba, I.—IV.
III. letnik.
Verouk: Pečjak, Katoliški verouk, III. del.
Pedagogika: Bezjak-Pribil, Vzgojeslovje z dušeslovjem.
Slovenščina: Slovnica kakor v II. letniku.
Grafen a u e r, Slovenska čitanka III. (pom. knjiga).
Srbohrvaščina: Slovnica kakor v II. letniku.
Čukovič, Čitanka, V., VI.
Nemščina: Kangrga-Trifunac, Nemška čitanka, III.
Slovnica kakor v II. letniku.
Zgodovina: Hist. atlas kakor v II. letniku.
Komotar-Capuder, Zgodovina novega veka.
Melik, Zgodovina Jugoslavije.
Zemljepis: Atlas kakor v II. letniku.
Novak, Zemljepisni atlas Jugoslavije (pom. knjiga).
Orožen, Zemljepis Jugoslavije, v. st.
Prirodopis: Dolžan, Mineralogija in geologija.
Fizika: Kakor v II. letniku.
Matematika: Matek-Zupančič, Aritmetika za višje razr. gimnazije. Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za 6., 7. in 8. razr. srednjih šol. Sodnik, Logaritm. tablice.
Gospodinjstvo: Kakor v II. letniku (pom. knjiga).
Go slan je: Ševčik, op. 6/IV.—VI. Kayser, op. 20/1. Maraš op. 38/1. in II.
Žirovnik, Narodne pesmi. II,—III.
Glasovi r: Lcmoine kakor v II. letniku.
Cerny, Predšola spretnosti.
T e 1 o v a d b a: Kakor v II. letniku.
IV. letnik.
Verouk- Medved, Zgodovina katoliške Cerkve.
Pedagogika: Kakor v III. letniku.
Metodika: Fink, Posebno ukoslovje v elem. razredu.
Fink, Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika.
Slovenščina: Slovnica kakor v II. letniku.
Grafenauer, Slovenska čitanka (pom. knjiga).
Srbohrvaščina: Slovnica kakor v II. letniku.
Čitanka kakor v III. letniku.
Nemščina: Kangrga-Trifunac, Nemška čitanka, IV.
Ristič, Domače čtivo iz nemškega jezika za VII. razred.
Slovnica kakor v II. letniku.
Zgodovina: Hist. atlas kakor v II. letniku.
Orožen, kakor v III. letniku.
Fizika: Kakor v II. letniku.
Prirodopis: Učne knjige prejšnjih letnikov.
Matematika: Kakor v III letniku.
G o s 1 a n j e: Vijolinska šola kakor v III. letniku.
Kaiser. Ftuden.
G 1 a s o v i r: Černy, kakor v III. letniku.
Behrens. I. Ftuden.
Telovadba: Kakor v II. letniku.
V. letnik.
Verouk: Vreže, Metodika verouka (pom. knjiga).
Pedagogika: Bezjak, Obča zgodovina vzgoje in pouka.
M e t o d i k a: Fink, Posebno ukoslovje zemljepisnega pouka.
Fink, Posebno ukoslovje zgodovinskega pouka.
Hauptman, Posebno ukoslovje prirodoslovnega pouka.
Druzovič, Posebno ukoslovje petja (pom. knjige).
Šolska organizacija in administracija: Zakon o narodnih šolah, Zakon o uradnikih.
Narodna ekonomija in sociologija: Beloševic, Politička ekonomija.
Slovenščina: Slovnica kakor v II. letniku.
Čitanka kakor v IV. letniku, po izboru. — Izbrani teksti. Srbohrvaščina: Slovnica kakor v II. letniku.
Izbrani teksti.
Nemščina: Kangrga, Päd. Lesebuch.
Slovnica kakor v II. letniku.
Zgodovin a: Učne knjige prejšnjih letnikov.
Zemljepis: Učne knjige prejšnjih letnikov.
H i g i j c 11 a: Pirc, Čitanka o higijeni.
Telovadb a: Kakor v II. letniku.
IV.
Naslovi nalog.
A.	Iz slovenščine.
II.	letni k.
1. a) Valerija-Virginija. (Označitev), h) Rcgul. (Označitev), c) Sveto služimo sveti domovini! (Stritar). — 2. Črez Pohorje. (Oris). — 3. Samo mir omogoča ustvarjajoče delo narodovo. — 4. a) V našem gledališču, b) Dijaške zabave v zimskem času. — 5. a) Usodo svojo čisto človek vlada: ne, ker so zvezde krive, dragi Brute, po lastni krivdi smo slahotncži. (Shakespeare, Julij Cezar), b) Zloraba veličine je, če moč se loči od vesli. (Shakespeare, Julij Cezar). — 6. a) Kam hi rad potoval, b) Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede! (Val. Vodnik.) — 7. Za kaj sem svoji materi najbolj hvaležen? — 8. a) Harpagon. (Označitev), b) Moji načrti za počitnice.
III.	a letnik.
1. Naloga po svobodnem izboril. — 2. Samo mir omogoča ustvarjajoče delo naroda. — 3. a) Mladostnik in knjiga, b) Usodni trenutki mojega življenja. — 4. Pri baronu Zoisu v gosteh. — 5. a) Med glavnini odmorom v gledališču. b) Naš razred. — 6. Na katerih etičnih temeljili naj slonijo odnosi med narodi. — 7. a) Naš Jadran, b) Delo, ki ga radi opravljamo, blaži našo bolečino. (Shakespeare). — 8. Naloga o materi.
III.	b letnik.
1. Naloga po svobodnem izboril. — 2. Samo mir omogoča ustvarjajoče delo naroda. — 3. a) Težave in ugodnosti dijaškega življenja, h) V. Vodnikove
pesmi. — 4. Pri baronu Zoisu v gosteh. — 5. a) Večer v gledališču, b) Moja književna simpatija, c) Zanimiv značaj iz kroga mojili znancev. — 6. Na katerih etičnih temeljih naj slonijo odnosi med narodi. — 7. a) Naš Jadran, h) »0, tla nam je priti do svoje podobe, i meni i tebi, narod moj.« (0. Zupančič). — 8. »Mati, tvoje ime je sveto.« (I. Pregelj).
IV.	a letnik.
1. Misli narodno zavednega dijaka ob petindvajsetletnici dogodkov v Ljubljani in Ptuju. — 2. Samo mir omogoča ustvarjajoče delo naroda. — 3.
a) Po čem spoznamo dobrega pisatelja? b) Vsak sanja na svoj način sen svojega življenja«. (A. France). — 4. Naloga po svobodnem izboru. — 5. a) Katere bodoče naloge sem zaslutil, ko sem hospitiral v vadnici, b) »Le vstani vborni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan«. (S. Gregorčič). — 6. Na katerih etičnih temeljih naj slonijo odnosi med narodi. — 7. »0, Adrija, kako naj te objame, Kako naj te poljubi pogled moj!« (D. Kette). — 8. Mati, temelj družine in družbe.
IV.	1) letni k.
1. a) Jezik očistite peg! b) Kaj mi je v Mariboru všeč? e) Kaj mi v Mariboru ne ugaja. — 2. Samo mir omogoča ustvarjajoče delo narodovo. — 3. a) Vsakemu človeku je dolžnost, da stori, kolikor mu je mogoče. (Fr. Levstik).
b) Brez konca padaš, drobni sneg, Na tihi gozd in na poljano, Nekje kragulj-čki, hitri beg, Spet molk za mano in pred mano. (J. Murn). —■ 4. Moja hoja na Pohorje. —■ 5. Na katerih etičnih temeljih naj slonijo odnosi med narodi. —
6.	Tujec v Jurčičevih povestih. —• 7. Zena je kot sveča, ki gori za druge, dokler ne izgori. Njeno vrednost cenimo šele, ko izgori. (Dr. G. Krek). — 8. Treba je govoriti resnico, brez strahu in brez zamere. (Ivan Cankar).
IV. c letnik.
1. Vse veliko je zraslo iz žrtev in krvi. (Premišljevanje ob 251etniei septembrskih dogodkov v Ptuju in Ljubljani). — 2. Le mir omogoča ustvarjajoče delo narodovo. — 3. Važen dogodek iz mojega življenja. — 4. Levstik —-človek. — 5. Na katerih etičnih temeljih naj slonijo odnosi med narodi. — 6. a) Jadransko morje v naši pesmi in povesti, b) Naš prelepi Jadran, c) Gospodarski pomen Jadranskega morja za našo državo. — 7. a) Od Dunajskega do Ljubljanskega zvona, b) Cul sem, kako je zvenelo moje srce: Sveta si zemlja, in blagor mu, komur plodiš. (Zup. Umna), c) Stoj pred menoj moj skriti obraz samo za hip, le kratek čas, da te spoznam. (Zup. Samogovori). 8. Materinski lik v poljubnem leposlovnem delu.
V. a letnik.
1.	10. oktober in 12. november 1920 — črna dneva naše narodne zgodovine. — 2. Samo mir omogoča ustvarjajoče delo naroda. -— 3 a) Kako si učitelj pridobi narodovo zaupanje, b) Literarna karakteristika pisatelja iz novejše dobe. (Poskusna diplomska naloga). —- 4. Junak iz Cankarjevih spisov, ki me je navdušil. — 5. Na katerih etičnih temeljih naj slonijo odnosi med narodi. — 6. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti«. (Duma-Zupančič). (Poskusna diplomska naloga).
—• 7. Borci za nove poti v našem slovstvu. (Poskusna diplomska naloga). — 8. Diplomska naloga.
V.	h letnik.
1. List iz kronike mojega (lijakovanja. — 2. Samo mir omogoča ustvarjajoče delo narodov. — 3. a) Martin Kačur-Jerman. h) Nič na vrata usmiljenja, na vrata pravice trkam, da se mi odpro nastežaj. (Hlapci, Jernej), c) Najlepši ženski liki v Cankarjevih spisih. — 4. a) Tam zemlja je naša zakipela, Zahrepenela, v nebo je hotela, V višine pognala se kot val, A v naletu pod zvezdami val je ohstal. (Župančič), h) Stoj pred menoj, moj skriti ohraz, Samo za hip, le kratek čas, Da te spoznam. (Samogovori). — 5. Na katerih etičnih temeljih naj slonijo odnosi med narodi. — 6. a) Moj ljubljenec med modernimi literati, h) Citat iz Kosovela. — 7. Glavne literarne struje 19. stol. — 8. Diplomska naloga.
V.	c letnik.
1. Kako sem se jaz likala. — 2. Samo mir omogoča ustvarjajoče delo narodovo. — 3. a) Glavni predmeti Cankarjeve satire, h) Otrok v Cankarjevih delih. — 4. a) O Adrija, kako naj te objame, Kako te naj poljubi pogled moj! (Kette), b) Popolnitev hodi moj edini vzor, Luč, resnica moje delovanje. (Kette). —- 5. Na katerih etičnih temeljih naj slonijo odnosi med državami.
—	6. Moj odnos do narave. —- 7. Pomen naravnega bogastva za razvoj gospodarstva v naši državi. — 8. Diplomska naloga.
I
B.	Iz srbohrvaščine.
II.	letnik.
1. a) Razgovor Dura Jakšiča sa pticama, b) Naša porodica. c) Jedau list iz knjige mojega života. — 2. a) Brankov plač za životom, b) Zidanje Skadra —• zidanje Jugoslavije, c) Jedan zadatak iz prve zadače. — 2. Zadatak po volji. — 4. a) Vladimir i Košara ili Kraljevič Marko i brat mu Andrijaš. b) Gregorčičev slavospev Soči i Korolinija Himna Vardaru. c) Starac ili Stariča priča o svome životu. — 5. a) Jaglac trubi, visibaba zvoni, b) Moje tri najvru-ce želje, c) Oči idu od izloga do izloga. — 6. a) Altruizam Nušičeva Iva Kne-ževiča. h) Dve prijateljice ili dva prijatelja, c) Ja.
III.	a letnik.
1. a) Krv, bol i suze našega naroda po Zmajevoj pesmi Tri hajduka, b) Romeo i Julija naše narodne pesme. c) Preradovičev Mujezin, d) Jedan list iz knjige moga života. — 2. a) Vodnikova i Brankova deca. b) Brankov rastanak sa Dunavom, berbom i kolom, c) Plava grobnica, d) Jedan zadatak iz prve zadače. — 3. Izbor po volji. — 4. a) Jedan zadatak iz Mažuraničeva epa. b) Zmajeva parodija Čemer-Dcka i Pelen-Baka. c) Naš razred. — 5. a) Skup daka raspravlja o kinu i kazalištu. b) Moj izvanškolski rad. c) Stara vojnička kapa priča. — 6. a) Pismo kčerke ili sina bolesnoj majci. b) Svetle i tamne Strane pojedinih zvanja. c) Izjave čitatelja nekih novina o športu.
III.	b letnik.
1. a) Romeo i Julija naše narodne pesme. b) Jedna knjiga iz moje biblioteke. c) Jovanovičeva Tri hajduka ili Preradovičev Mujezin. — 2. a) Vodnikova i Brankova deca. b) Brankov rastanak sa Dunavom, berbom i kolom.
c)	Jedan zadatak iz prve zadače. — 3. Izbor po volji. — 4. a) J c dan zadatak iz Mažuraničeva epa. b) Zmajeva parodija »Cemer-Deka i Pclen Baba«, c) Naš razred. — 5. a) Moj izvanškolski rad. b) Skup daka raspravlja o kinu i kazalištn. c) Stara vojnička kapa priča. — 6. a) Pismo kčerke ili sina bolesnoj majci. b) Svetle i tanine Strane pojedinib zvanja. c) Izjave čitatelja nekih no vina o športu.
IV. a letni k.
1. a) Pesimizam Rakičev n pesmi Dolap. b) Prvi put u vežbaonici. c) Stari učitelj priča o svojem životu. — 2. Zadatak po volji. — 3. a) Mitrovi. deva Lepa Vanda. — b) Moje detinjstvo (ili detinjstvo koga drugoga). c) Pet-naest godina Jugoslavije. — 4. a) Prešernov sonet »Vrba« i Domjaničeva elegija »Krče«, b) Opevane životinje u stranoj i našoj književnosti, c) Kratak prikaz jedne priredbe. — 5. a) 0 more, divno more. b) Izlet u jedno od prošlib ili budučib stoleča. c) Iz knjige mojih uspomena. — 6. a) Misli raznih ljudi o zvezdanom nebu nad nama i moralnom zakonu u nama. b) Mariborske kulturne ustanove, c) Škola u selu . . . i njeno učiteljstvo.
IV. b letnik.
1. a) Pesimizam Rakičev u pesmi Dolap. b) Prvi put u vežbaonici. c) Stara učiteljica priča o svojem životu. — 2. a) Bojičeva Plava grobnica ili Mitrovičeva Lepa Vanda, b) San Vuka Mandušiča. c) Jedan prigodni govor ib jedan zadatak iz prve zadače. — 3. Zadatak po volji. — 4. a) Glišičeva himna samohranoj majci zemlji, b) Prešernov sonet Vrbi i Domjanieeva elegija Krče.
c)	Bakica priča o lepim prošliin vremenima. — 5. a) O more, divno more! b) Izlet u jedno od prošlib ili hudučih stoleča. c) Iz knjige mojih uspomena. —
6.	a) Majka Jugoviča i Heranejmiei ili koji drugi zadatak o majci. b) Jedna ili više pojedinosti sa našega izleta u Zagreb, c) Da sam sudbina . . .
IV. c letnik.
1. a) Pesimizam Rakičev u pesmi »Dolap«. b) Prvi put u vežbaonici. c) Stara učiteljica priča o svojem životu. — 2. a) Mitrovičeva »Lepa Vanda« ili Bojičeva »Plava grobnica«, b) Andelije i Vuk Mandušič. c) Jedan prigodni govor. — 3. Zadatak po volji. — 4. j) Naš narod i njegovi običaji u zrcalu ženskih narodnih pesama. b) Prešernov sonet »Vrba« i Domjaničeva elegija »Krče«, c) Kratak prikaz bilo koje priredbe. — 5. a) O more, divno more! b) Izlet u jedno od prošlib ili hudučih stoleča. c) Iz knjige mojih uspomena. 6. a) Majka Jugoviča i Hasauaginica ili koji drugi zadatak o majci. b) Jedna ili više pojedinosti za našega izleta u Zagreb, c) Da sam sudbina .. .
V. a letnik.
1. a) Jedno lice iz jugoslovenske književnosti, b) Jedan citat, c) Slavospev kojoj našoj reci, gori ili nioru. — 2. a) Razgovor o pozorištu, kinematografu i radiju, b) Novine pišu ... c) Jedan list iz naše povesti. — 3. Zadatak po volji. — 4. Vzgojna prednost naših narodnih pesrna. (Pokusila diplomska rad-nja). — 5. Nekoliko lica iz naših pesama. (Pokusila diplomska radnja).
V.	b letni k.
1. a) Jedno lice iz jugoslovenske književnosti, b) Jedan citat, c) Slavospev kojoj našoj reci, gori ili moru. — 2. a) Hazgovor o pozorištu, kinematografu
i	radiju. i>) Novine pišu, ... c) Jedan pedagoški zadatak. — 3. Izbor po volji.
—	4. Pokusua diplomska radnja: Uzgojna vrednost naših narod, pesama. —
5.	Pokusila diplomska radnja: Nekoliko lica iz naših pesama.
V.	c letnik.
1. a) Jodno lice iz jugoslovenske književnosti, h) Jedan citat, c) Slavospev kojoj našoj rt-ci, gori ili moru. — 2. a) Razgovor o pozorištu. kinematografu
i	radiju, h) Novine pišu. c) Jedan pedagoški zadatak. — 3. Izbor po volji. —
4.	Vzgojna vrednost naših narodnih pesama. (Pokusna dipl. zadača). — 5. Nekoliko lica iz naših pesama. (Pokusna diplom, radnja). -— 6. Diplomska radnja.
V.
Šola in dom.
Društvo želi ustvariti najtesnejše stike med šolo in domom ter podpirati mladino, starše in šolo pri vzgoji in pouku.
Predsednik društva je prosv. inšpektor v p. dr. L. Poljanec. Društvo je imelo tekom letošnjega leta nekoliko prav lepo uspelih predavanj za starše otrok mariborskih šol. S poučnimi predstavami, ki so bile v Grajskem kinu, je društveni odbor podpiral učitelje in učence pri njihovem pouku in učenju. Za malo vstopnino (50 par) so učenci videli marsikaj, kar so poprej slišali in čitali v šoli. Društvo je ustanovilo tudi vzgojno posvetovalnico za starše šolske mladine. V programu ima še več drugih za šolo in dom koristnih sklepov, katerih uresničenje je tudi v rokah dijaških roditeljev: s polnoštevilnim pristopom k društvu naj ti podpirajo to prekoristno institucijo.
Na zavodu so bili tudi roditeljski sestanki, ali obisk je bil le minimalen. Starši bi se morali interesirati za šolski napredek in vedenje svojih otrok celo šolsko leto in ne šele, ko nastopi čas klasifikacije!
Dijaško društveno življenje.
Tudi letos so bili odbori in članstvo dijaških društev zelo agilni. Knjižnice, predavanja in ekskurzije so spopolnjevali v šoli pridobljeno znanje. Vršile so se tudi recitacije lit. sestavkov nadarjenejšili dijakov in nato so sledile pod vodstvom odbora in nadz. nastavnika živahne debate. Dijaki so pokazali s svojimi prireditvami, nastopi, sodelovanjem v različnih nacijonalnih in humanitarnih društvih in ustanovah, da se že sedaj zavedajo, da bodo morali \ bodočnosti kot narodni vzgojitelji in učitelji sodelovati v vseh institucijah, ki so namenjene kulturnemu in gospodarskemu napredku našega naroda.
Pod nadzorstvom zavodovskih nastavnikov so delovala v šolskem letu 1933/34 na zavodu sledeča društva: Udruženje mariborskih učiteljiščnikov z 247 člani, Pomladek Rdečega križa z 230 člani. Sokol s 180 člani, Fer. zveza s 138 člani, Jadranska straža z 90 člani. Napredek z 80 člani, Skavti s 15 člani, Gozdovniki s 5 člani.
»Češki tečaj« na zavodu je vodil učitelj g. Drly.
Podporno društvo na državni učiteljski šoli
ima v tem šolskem letu sledeči promet: Dohodki: Ostanek iz šolskega leta 1932/33: 9304,80 Din, obresti 353,84 Din, darovi in podpore 3464 Din, vr njeno 300 Din, razno 187 Din. — Stroški: Dijaški kuhinji v Mariboru 5747 Din, podpore dijakom 500 Din, za ekskurzije 768 Din, za zdravila 43 Din, razno 32 Din. Ako odštejemo od skupnih dohodkov 13.609,64 Din skupne stroške 7090 Din, ostane v blagajni 6519,64 Din.
Društvu so darovali: Mestno načelstvo v Mariboru 2000 Din, Odbor I. zbora malih harmonikarjev v Mariboru 500 Din, profesorski zbor 137 Din, g. Jakob Lah, trgovec, 100 Din, g. Jožef Baran, mestni arhitekt, 70 Din; — po 50 Din: gg. Josip Bezjak, art. kapetan v /n., Anton Horvat, mesar, Peter Lorenčič, gostilničar in župan v Rošpohu, Fran Močivnik, veletrgovec, Franj.o Stenovec, ravnatelj OUZD, Joško Storger, posestnik v Kamnici, Vladimir Šlajmer, inžener, dr. Makso Šnuderl, odvetnik, g. Alojz Senica, gostilničar, 40 Din; po 30 Din: gg. Ivan Grosek, posestnik in trgovec v Rošpohu, Milan Klemenc, posestnik, Vilko Lobi, industrijalec, Drago Rosina, trgovcc; po 20 Din: gg. Jožef Barle, ravnatelj mestne blagajne, Ivan Hochmüller, posestnik, Avgust Jahti, zlatar; po 10 Din: gg. Štefan Pavešič, posestnik, Maks Slier-hes, knjigovodja, Boja Stanišič, podpolkovnik v m.; — g. Anton Beranič, gostilničar, 7 Din.
Hrano so dobivali revni dijaki v mariborski »Dijaški kuhinji«; takih je bilo 32. Tudi razna druga društva, zavodi in zasebniki so podpirali naše di-jaštvo. Podporno društvo je pomagalo revnim dijakom tudi s šolskimi knjigami. Stanovali so dijaki pri zasebnikih, v »Dijaškem doinu<v in »Učiteljskem domu«, učenke pa tudi v zavodu »Vesna« in internatu šolskib sester.
Vsem plemenitim dobrotnikom se ravnateljstvo iskreno zahvaljuje s prošnjo, da podpira revne dijake tudi v prihodnjem šolskem letu.
Odlični, resp. prav dobri in revni dijaki so prejeli tudi ministrsko in banovinsko podporo. Ministrstvo prosvete je dalo v ta namen v tem šolskem letu 12.200 Din, kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani pa 3000 Din.
VI.
Stanje zbirk in knjižnic.
Zbirka učil za verouk: 59 kosov.
Zemljepisna in zgodovinska zbirka: 130 kosov.
Prirod opisna in kmetijska zbirka: 2215 kosov.
Fizikalno- kemijska zbirka in zbirka geometrijskih modelov: 1113 kosov.
Risarska zbirka: 153 kosov.
Pevska in glasbena zbirka: 237 kosov.
Zbirka za ročno delo: 139 kosov.
Zbirka učil vadnice: 280 kosov.
Učiteljska knjižnica: 3113 del.
Dijaška knjižnica: 1102 deli.
K n j i ž n i c a v a d n i c e: 117 del.
VII.
Zdravstveno stanje učencev
tekom šol. leta 1933/34.
Gripo je imelo 92 učencev, disenterijo 6, tuberkulozo 7, razne poškodbe
12,	očesne bolezni 13, ušesne bolezni 17, živčne bolezni 60, bolezni srca in krvnih organov 2, bolezni dibalnib organov 47, bolezni prebavil 72, bolezni žlez 17, bolezni kosti in mišic 9, razne druge bolezni 30.
Zdravstveni fond.
Ravnateljstvo zavoda je poslalo začetkom šolskega leta za zdravstveni fond vsoto od 6280 Din. Vsak učenec je plačal za ta fond 20 Din. Šola ni dobila od te vsote dosedaj nobene direktne pomoči: radi tega zavod nima lastnega zdravstvenega fonda, pač pa dobe učenci zadevne podpore večkrat od >:Podpornega društva«.
VIII.
Klasifikacija učencev in učenk učiteljske šole
na koncu šolskega leta 1933/34.
(Z debelim tiskom so »odlični«, z razprtim »prav dobri«.)
Aleš Erik
Čarni K o 1 o 111 a i Grudnik Kozina Hafner Lidija Heric Vera Jordan Valerija Jurič Irma Koren Bruno
II.	letnik.
Razred so dovršili:
Križan Ivanka Lab Milena Leskošek Janko Lobnik Franc M c j o v s e k Bogomil Mihelič Mirko Penko Ivo Ribič Ida
Hus I v a 11 Studnička Boris Šajna Anica Werk Irma Zagore Nada Z e n c
)čm
Popravni izpit 1
Majcen Karel iz slovenščine	Stajmer Josip	iz	zgodovine
Močnik Matilda iz slovenščine	Virtič Zofka	iz	slovenščine
Rebolj Marija iz matematike	Zupan Vinko	iz	petja in glasbe'
Razred p o n a Rous Franc
Ü i a:
III.	a letnik.
Razred so dovršili:
Borko Milan Cigan Katarina
Dekleva D o c a 11 e r
Marija
Josip
Eržen Frane Falta Erika
Ferenčak Hilda Gorišek Bogomira Gradišnik Ivan Heric Frane Hreščak Jelka Jaklič Jelka J e r a b e k Matilda Karha Marjeta Klemene Frane Jevšovar J n lija n a Masten Kornelija
Arko Boris B r n n č k o Mir a Cipot Franc Čretnik Josip Dolinšek Viktorija Drofenik Dragica D ii š a T e o d o r a Horvatjosip Hren Adalberta
I	v a n n š Helena Jošt Ivan Kuncler Anton Kos Vilma
Audič Karl Bakoš Ludvik Barbarič Karl Bella Norbert Bibianko Alfred Bibič Alfred Duh Ivan D u b Otmar Glavan Alojz
B 1 a g o v i č Gizela Blažič Dorica Doiniter Amalija Fabiani Marija Fink Vida Hacin Anica Hodnik Jožica H o h n j e c Mira Hren Staša Jančič Frida Klun Olga
M e r d a v s Josip Mlakar Zofija Mravljak Draga Podgoršek Draga Senekovič Genovefa Sever Milica Starc Vera Šauperl Pavla Š e r a k Sabina Škof Katarina Škof Marija
III. h letnik.
Razred so dovršil Košutnik Matilda Kovič Anica Kozar Franja Krajnc Vladimir Kresnik Hilarija Križaj Štefanija Lešnik Marta Lešnik Milka Letič Elizabeta Lobnik Pavla Matkovič Ivan M a ž e r a Ivanka Može Olga Petrič Jelisava
Razred ponavlja:
Osterc Stanko
IV. a letnik.
Razred so dovršil G r o b m a n F r a n j o Jerin Marjan Kocbek J a n k o Kolar Josip Kopriva Avgust Kos Karl Petrovič Boleslav Poredoš Evgen Praper Josip
IV.	h letnik.
Razred so dovršil
Koren Agata Koštric Olga Ko z o tl ere Neža Ličar Darinka L i p p a i Gabrijela M a r o b Milka Mati Viktorija Mencin Roza Mohorko Marija Nachtigall Gizela Napast Neža
Štern Oskar
Tekavc Štefanija T o j) o 1 n i k Ignacij Trobec Olga T i n t a Velja Veber Leopold Zupančič Nada Žlegel Otilija 2 u n e c Oton
Pivko Cveta Pliberšek Kristina Podgornik Ivana Pratneker Ernst Regorsek Ernestina Rus Hilda Seršen Rudolf T u r z a Janez Varga Marija Wretzl Marija Žagar Frančiška Žlahtič Franc
Schwarz Drago Schweiger Viktor Stožer Herman Šucn Niko Tittl Julij Učakar Ernst Vučak Štefan Zorko Karl Zornik Aristid
Novak Pavla Ornik Angela Paglavec Stanka Pernat Emilija Pintar Julijana Rogelj Pavla Simončič Bogomila Soukup Alda Špindler Gizela Tomažič Amalija Z a 1 e z i u a Berta
IV.	c letnik.
Bajec A dela Butinar Vera Filipič Zinka Florjančič Marija G r e j a n S i m o n a H a n z 1 i č e k Ana Iglar Marija Kikel Alojzija K 1 e in e n c Zorka Komel Cveta
Razred so dovrši
Kompara Lavra Kosi G i z e 1 a Kovačič Andrina Krajnc Danica Krolnik Vida M e t e r c Marta Petrovič Živa Pihler E 1f r i d a Rane Friderika R i t o n j a Emilija
Rjavec Marjeta Senčar Slavica Tajnik Božena T a m š c Ivanka Tomažin Košara Varl E 1 e o n o r a Vesnaver Vida Vodenik Zdenka Zakrajšek Božena Zimič Zlatka
V.	a letnik.
Banfi Štefan Časi Stanko Fabijani Vlado Geist Oskar Gerželj Milan Hlupič Franc Ivič Franc
Jeral) ek Jaroslav Jereb Anton Jošt Henrik Kincl Avgust Kociper Stanko K o f j a č Lojze Krajnčič Ivan
Razred so dovršil
Križanič Štefan Križnar Željko Kučan K o 1 o m a n Lah Ernest Lešanc Herman Mohorko Josip Pečovnik Stanko Pevec Ljudevit Pichler A 1 o j_z Pirhe r Aleksander Poljanec Dušan Ratkai Lado Rečnik Ernest Reiter Henrik
Rotovnik Karel Rudolf Friderik Slomšek Josip Sorko Bogomil Stropnik Karel Stross Josip Š e h a r t Franc Šinkovec Emanuel Špacapan Bogo m i 1 Telkeš Imre Uratnik Edo Wolle Rudolf
2	o h e r Ivan
A n t 1 o g a Antonija Carli Vida Čater Lojzka Fekonja Marija Fras Ivanka Jankovič Nada Jilke Elfrida Klemenčič Vera Kokot Erika Korošec Genovefa Kupfer Marija
Cotič Draga iz zcmljepisja Ercigoj Jožica iz zgodovine
Vse so popravni izpit napravile 7 diplom, izpitu.
V.	1) letnik.
Razred so dovršil'
Lukman Savica Lužar Marija Močnik Milka Mohorič Marta Plantan Vlada Pleinšek Alhina Poček Anica Prihovšič Marija Primec Ljudmila Pušenjak Alojzija R i h i č L j u d mila
o p r a v ni izpit imajo:
Kajfež Jelica iz zgodovine Štiglic Marija iz zgodovine
junija t. 1. in bile pripuščene k učitelj.
Ros T e r e z i j a Š e r h a k Zora Trihnik Majda Vauda Milica Vičar Hedvika Vojnilovič Milena W o m er An a Z u p a n A n a Zupanek Matilda Zupanič Manica
V.	c letnik.
R
a z r e
s o
d o
vršile:
Bučar Ana
D o k č n i k Slavi n k a Er hart Daniela Gomhoši Veronika
Jaušovec Kristina Jordan Silvestra Jurca Branka Kelenc Veronika
Kerin Marija Kodrič Marija Koprivc Vera L e h e r H e r 1 i 11 d a
Lešnik Marjeta	Petovar Milena	Urek Vera
Majer Bogdana	Spannring Gabrijela Varl Leopoldina
Marinc Marija	Štihler Gizela	Vrečko Magdalen	a
Mlekuž Marija	Tominc Mira	Železnik Marjana
Nemec Draga	T r o h e i Helga	ŽelcznikarStanislava
Orel Nada	Trošt Dušica
P o p r a v n i izpit imajo:
Beloglavec Sabina iz zgodovine	Matuš Jožefa	iz	psihologije
Junger Marija iz zemljepisja	Sajina Cvetka	iz	zgodovine
Kavdek Marija iz zgodovine	Zorč Karmela	iz	psihologije
Kolenko Marija iz zemljepisja
Vse so popravni izpit napravile 7. junija t. 1. in bile pripuščene k učit. dipl. izpitu.
Učiteljski diplomski izpit
1.	1933. (končni rezultati).
Izpit so napravili: 13ader Ernest, Bajlcc Ivan, Bajt Karel, Baumanu Josip, Bezjak Josip, Božič Anton, Breže Rudolf, Čurman Viktor, De-reani Josip, Dolinšek Maks, Ferlinc Borislav, Gajšek Emil, Jarec Marijan, Kerenčič Josip, Keuc Josip, Krajnc Marijan, Kulovec Franc, Lali Franc, Lužnik Franc, Majhen Vladislav, Marion Sikst, Maljan Malko, Ouček Franc, Ozvatič Emil, Pichler Heribert, Pucko Janko, Rauter Janko, Sedmak Primož, Špindler Dušan, Stanič Feliks, Strauss Teodor, Stupnik Josip, Šijanec Boris, Suman Ivan, Turk Josip, Vaupotič Ivan, Vcršič Mihael, Viher Daniel, Vrečko Miroslav, Vuk Anton, Zornik Klavdij.
Baumgartner Miroslava, Budja Angela, Flego Jelka, Gaberc Verena, Hlad Zora, Janžekovič Marija, Jenčič Vida, Jug Helena, Kolšek Sonja, Korbar Iva, Košuta Irma, Križaj Iva, Kulovic Terezija, Lichtenegger Anica, Marguč Slavica, Pacher Ana, Pallaš Elvira, Petek Vera, Podjavoršek Antonija, Pograjc Stanka, Potisk Hilda, Prah Adela, Rasberger Branka, Robnik Ema, Romih Vekoslava, Sem Josipina, Sosič Angela, Štok Ljudmila, Suc Eleonora, Šurla Marija, Tomasini Nerina, Vadnou Inge, Zrimšek Milena, Bračko Marjeta, Jesih Vekoslava, Košenina Irma, Požeg Marija, Praznik Marija.
Antonac Oda, Bajec Teodora, Beranič Amalija, Čerček Olga, Domiter Franja, Fradel Marija, Golež Ana, Grbec Erna, Grobler Gizela, Hintcrlecluier Marjana, Kajč Milena, Käs Jožica, Klun Angela, Kodrič Marija Roza, Lackner Helena, Letič Marija, Lutar Elizabeta, Lužar Ljudmila, Medved Alojzija, Mer-molja Darinka, Mežnaršič Antonija, Petauer Josipa, Poznik Dagmar, Primec Marta, Simerl Gizela, Skerbinc Franja, Stefiu Marija, Stepihar Elza, Šnejdar Marija, Weber Gabrijela, Zemljič Vida, Zimic Cvetka.
Izpita niso napravili:	Dernač	Vladimir, Filipič Ivan, Kincl
Janko, Peče Ivan, Rak Evald, Regvat Janko, Starc Bogomir, Šibenik Josip, Veršič Konrad, Ločičnik Hermina, Terglavčnik Terezija.
Učiteljski diplomski izpit
v junijskem roku 1934.
Učiteljski diplomski izpit se je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Gligorija Hadži-Taškoviča, srednješolskega direktorja v p. iz Beograda. (Imenovan s Snbr. 13.200 od 8. maja 1934).
Člani izpitnega odbora so še bili: direktor F. Kadunec kot podpredsednik; za ped. skupino: prof. F. Fink, 11. Klopčič, J. Tomšič; za slovenščino: prof. dr. H. Stupan in A. Gorup; za srbohrvaščino: prof. R. Saršon; za nemščino: prof. G. Šilili in D. Glinšek; za nar. zgodovino, občo zgodovino in nar. zemljepis: prof. V. Gruntar in S. Milač.
K izpitu se je prijavilo 124 kandidatov (50 m., 74 ž.). Pismeni izpit se je vršil 8., 9., 10. in 11. junija. Naslovi izpitnih nalog so bili sledeči:
1. iz ped. skupine: Kateri izmed novejših ped. reformnih pokretov so sc pri nas uveljavili in kako'/
2. iz slovenščine: Borba za osvobojenje kmeta.
3. iz srbohrvaščine: Odraz borbe izmedu krsta i nekrsta u našoj književnosti.
4. iz nemščine: Fr. W. Foerster »Jugendlehre« str. 504 »Das kleinste Stiick«. (Prevod.)
Pismena priprava za nastop v vadnici je bila dne 13. junija, praktični nastopi v vadnici so se vršili 14.., IS. in 16. junija.
Ustni izpit se je začel 18. junija in je trajal do 27. junija. Na ustnem izpitu je bilo 50 kandidatov in 74 kandidatinj.
Rezultat izpita je sledeči:
Izpit so napravili: Banfi Štefan, Časi Stanislav, Fabiani Vladimir, Geist Oskar, Grželj Milan, Hlupič Fran, Ivič Franc, Jerabek Jaroslav, Jereb Anton, Jošt Hinko, Kociper Stanislav, Kofjač Lojze, Krajnčič Ivan, Križanič Štefan, Križnar Željko, Kučan Koloman, Lah Ernest, Lešanc Herman, Mohorko Josip. Pečovnik Stanko, Pevec Ljudevit, Pichler Alojz, Pirher Aleksander, Poljanec Dušan, Rečnik Ernest, Reiter Henrik, Rotovnik Karel, Rudolf Friderik, Slomšek Josip. Sorko Bogomir, Stross Josip, Šebart Franc, Šinkovec Emanuel, Špacapan Milko, Telkeš Imre, Uratnik Edvard, Wolle Rudolf, Žoher I van, Dernač Vladimir, Filipič Ivan, Peče Ivan, Pintar Mihael, Rak Evald, Regvat Janko, Starc Bogomir, Šibenik Josip.
Antloga Antonija, Carli Vida, Čater Alojzija, Ercigoj Jožica, Fras Ivanka, Jankovič Nada, Jilke Elfrida, Kajfež Jelica, Klemenčič Vera, Korošec Genovefa, Kupfer Marija, Lukman Savica, Močnik Milka, Mohorič Marta, Plan-tan Vlada, Pleinšek Albina, Poček Anica, Pribovšič Marija, Primec Ljudmila, Ribič Ljudmila, Ros Terezija, Šerbak Zora, Štiglic Marija, Tribnik Lelija, Vauda Milica, Vičar Hedvika, Vojnilovič Milena, Womer Ana, Zupan Ana, Zupanek Matilda, Zupanič Manica, Ločičnik Hermina, Terglavčnik Terezija.
Beloglavec Sabina, Bučar Ana. Dobčnik Slavinka, Erhart Danijela, Goin-boši Veronika, Jaušovec Kristina, Jordan Silvestra, Junger Marija, Jurca Branka, kavdek Marija, Kelenc Veronika, Kerin Marija, Kodrič Marija, Kolenko Marija, Koprivc Vera, Leber Herlinda, Lešnik Marjeta, Majer Bogdana, Marinc Marija, Matuš Jožefa, Mlekuž Marija, Nemec Draga, Orel Nada, Petovar Milena, Spannring Gabrijela, Šajina Cvetka, Štibler Gizela, Tominc Mira, Trobei Helga. Trošt Dušica, Urek Vera, Varl Leopoldina, Vrečko Magda, Železnik Marjana, Železnikar Stana, Lovšin Draga.
Popravni izpit koncem avgusta imajo: Kincl Avgust (ozg, zp), Kincl Janko (nzg), Ratkai Ladislav (ne), Stropnik Karl (ozg, zp), Cotič Draga (ozg, zp), Fekonja Marija (ozg, zp), Lužar Marija (ozg, zp), Pušenjak Alojzija (nzg), Zorč Karmela (šd).
IX.
I.	Stev. učencev in učenk učiteljske šole v sol. letu 1933/34.
Razred	Vpisanih v začetku šolskega leta			, J3 • v 'Ec *if S.s« "« J3 5 j; '3 g - «s=-,s	Skupaj	So prenehali biti učenci (-nke) te sole radi					Od skupnega števila vpisanih učencev (-nk) je ostalo
	novih	ponav* ljalcev	skupaj			preselitve V drugo 801 o	izklju- čitve	smrti	raznih drugih raz- logov	skupaj	
h.	7-15	7-1	14-16		14-16				0—1	0-1	14-15
III. a	10 26	2-1	12—27		12—2/	0-1			1-0	l—i	11 -26
III. b	9-27	3 1	12-28	1—0	13-28	*			0-1	0 -1	13—27
IV. a	28-0		28-0		28-0			1—0		1 -0	27-0
IV. b	0-32	0-1	0-33		0-33						0-33
IV. c	0 31		0-31		0-31				0-1	0-1	0-30
V. a	38-0	3-0	41-0	1-0	42- 0	1-0				1-0	41-0
V. b	0-36		0 -36		0-36						0-36
V. c	0-36		0 36		0 - 36						0-36
Skupaj	92-203	15-4	107-207	2-0	109 -207	1-1	0—0	1-0	1-3	3-4	106-203
	0— —		\*~ ~ >i		m— — »i						- . ~ bi
	295	19	314	2	316	2	0	0	4	7	309
Opomba: Prva številka pomeni povsod učence, druga pa učenke.
II.	Statistika ocenjenih učencev in učenk ob koncu drugega polletja.
Razred	Od skupnega števila vpisanih učencev (-nk) jih je bilo ostalo	Niso prihajali do konca drugega polletja ter niso ocenjeni tekom leta po			Število ocenjenih učencev (-nk) ob koncu drugega polletja
		8 44	g 40	Skupaj	
II.	14-15				14-15
III. a	12-26				12 - 26
III. b	13-27				13—27
IV. a	27-0				'27 -0
IV b	0-33				0 - 33
IV. c	0-30				0-30
V. a	41-0				41-0
V. b	0 -36				0-36
V. c	0-36				0-36
Skupaj	107-203 310				107-203 310
III. Statistika učencev in učenk po uspehu.
CD
CD
O
CD
'«3	«	/tO
-	,	(CO
to )
^ (to
o ;
o
o
o
o
05
fo
tCO
o
CO
00
'oo
CM
o
o
o
CO
CM
(M
00
05
co
oo
co
CD
co
CO
00
o
CM
CD
co
Bregant Lavoslav Kager Pavel Klemenc Aljoša Krajnc Marjan Makovec Vid Malenšek Jurij Pregelj Vladimir
Alt Pavel Baš Angelo Benet Andrej Beranič Vladimir Curek Emil Čekic Miloslav Delovic Bajo Dostal Sergej Dreo Ivan Eiletz Marijan G 1u m a c Lazar
Bera Ivan B 1 a h a Pavel Fischer Josip Homec Marjan Jonas Kurt Ivančič Veljko Kokol Marjan Kordik Harald Koren Vladimir
Baran Dušan Barle Silverij Bezjak V o 1 f g a n g Cazafura Srdjan Favai Dušan Iilebš Zvonko Hochmiiller Bogdan Hrastnig Günter Hrovat Oton J a h n Kurt Juhart Milenko
X.
Deška vadnica
1. razred.
Razred so dovršili
Pregrad Zlatko Pavešič Štefan Prijatelj Ivan Kot Maks Scnica Bronislav Simončič Drago Stenovec Marjan
2. razred.
Razred so dovršili
Gnus Miloš Grosck Ivan
Hribernik Vladi m i r
Kocmut Ivan
Konjcdič Marijan
Kosi Franjo
Košuta Miroslav
Kralj K o m a n
Krivec Hinko
Lah Janko
Lekan Jože
3. razred.
Razred so dovršili
Košuta Harald Kuster Janko Lah Marjan
Lončarič Marjan Močivnik France N e k r e p Alojzij Pregrad Boris Pušenjak Marjan S c h ö n h a u m Iva n
4. razred.
Razred so dovršili
Kitzler Leon K o s s i Oton Krajnc Ivan Krivec Friderik Kumer Alojz Lešnik Srečko L o e h 1 I v a n Lončarič B r a t o 1 j u I» Lovrec Franc Novak Friderik Pajk Franc
Sušnik Janko Stcrger Saša Šlajmer Marko Špenko Vladimir
Vršič Franc
Loebl Pavel
Lorenčič Peter Marini Alfred Pfeifer Maks Rode Vitja Ser n ec Joško Škofič Bojan S c h o e n 1> a u in Egon Urh as Franjo Žele Milan
Sherbcs Egon Skušek Rudolf Švagan Albert Veljak Bogdan Vodušek Anton Wolf Maks Z u p a n c Jožef Zupančič Nilko
P o č t a r e n k o Ivan, Pavel Rehar Vojadin Reja Dušan Rosina Drago S h e r b e s Leander Š n u d e r1 Sava Šrimpf Franc Šturm Jožef
Statistika učencev vadnice v šolskem letu 1933/34.
Razred	Število učencev		Ved	e n j e				Napred		e k		
						Razred so dovršili					Razreda niso dovršili	Neocenjeni
		Odlično (5)	Prav dobro (4)	Dobro (3)	Nepri- merno (2)	Odlično (5)	Prav dobro (4)	Dobro (3)	Slabo (2)	Skupno število		
I.	19	19	—	—	—	11	7	1	—	19	—	—
II.	34	32	—	—	—	13	15	4	—	32	—		
III.	26	14	12	—	—	6	11	5	—	26	—	—
IV.	30	18	12	—	—	9	16	5	—	30		—
Skupaj	107	83	24	— | —		39	53	15	—	107	—	—
Seznam učnih knjig na vadnici.
I. razred: Wider, Prva čitanka.
II.	razred: Krščanski nauk za prvence (pom. knjiga).
Gangl, Druga čitanka.
III. razred: Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma za osnovne šole.
Černej, Tretja čitanka.
Schreiner-Bezjak, Jezikovna vadnica, II. del.
Lesica-Mole, Prva srbska čitanka.
Lavtar-Černej, Račumca II.
Zemljevid: Načrt mesta Maribor, Poborje in Kozjak, Slov. gorice in Dravsko polje.
IV. razred: Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma za osnovne šole.
Rape, Četrta čitanka.
Scbreiner-Bezjak, Jezikovna vadnica, III. del.
Lesica-Mole, Prva srbska čitanka.
Lavtar-Černej. Računica. Srednja stop.
Zemljevid: Dravska banovina in Jugoslavija.
Šolski vrt.
Šola ima tik šolskega poslopja šolski vrt, ki pa ne more radi svoje lege in male površine ustrezati zahtevam kmetijskega pouka. Učenci imajo zadevne praktične vaje na posestvu tukajšnje vinorejske šole. V domačem vrtu se goje različne vrtnarske rastline pod vodstvom nastavnika kmetijstva.
XI.
Oznanilo
za šolsko leto 1934/35.
Vpisovanje v letnike učiteljske šole bo 5. septembra od 9 —12. ure v posameznih razredih. Vsi učenci morajo prinesti s seboj izpričevalo iz prejšnjega šolskega leta. Pri vpisu morajo učenci izročiti svojemu razredniku predpisane prijave, kolkovane s kolkom od 50 Din: plačati je treba obenem prispevek po 20 1) i n za »Zdravstveni fond« in š o 1 n i n o.
Učenci in učenke učiteljske šole bodo morali plačati pri vpisu za šolsko leto 1934/35 tole šolnino:
Davek staršev in učencev na leto:	Za	1. in 2. letnik Za 3.—5. letnik
šolnine:	šolnine:
nad	300	do	1.000	Din	150	Din	200	Din
1.000	do	3.000	Din	200	Din	250	Din
„	3.000	do	5.000	Din	250	Din	300	Din
5.000	do	10.000	Din	400	Din	500	Din
„	10.000	do	20.000	Din	600	Din	700	Din
„	20.000	do	50.000	Din	900	Din	1.000	Din
„ 50.000 Din	1.400	Din	1.500	Din
Osnova za plačevanje je seštevek neposrednih davkov staršev in učenca.
Če je davčni zavezanec kakšne davčne ohlike oproščen, se določi davek po čl. 3. zakona o neposrednih davkih.
Za učence, katerih starši imajo po več otrok v šolah, sc plačuje:
a) za prvega otroka popolna šolnina,
')) za ostale otroke polovica šolnine.
Vsi učenci naj si priskrbe v počitnicah od pristojnih davčnih uradov, odn. uradov, ki izplačujejo staršem plače, nova uradna potrdila, koliko plačujejo njihovi starši, odn. učenci sami, davka, odn. uslužbenskega davka.
Popravni učiteljski diplomski izpiti bodo od 28. do 31. avgusta.
Popravni in razredni izpiti za vse letnike se začno dne 27. avgusta ob
8.	uri zjutraj.
Pravilno kolkovane prošnje za te izpite (za prošnjo 5 Din in za vsak predmet še 10 Din) je treba poslat i ravnateljstvu zavoda do 20. avgusta.
Predpisi »Pravil o vedenju« veljajo za vse učence in učenke tudi med počitnicami. Vedenje vseh naj ho dostojno!
Dne 5. septembra naj se prijavijo od 8.—12. ure v svojih razredih tudi učenci vadnice. Dobili bodo pri svojih razrednih učiteljih vsa navodila za novo šolsko leto.
Ravnateljstvo.