138. tonika.
? IJabilani si im tastinrl)sn; t spn#wl*tr« srstsaumi
fAlltO......... S 24'—     MlMtl*........* K 22*—
pol l*t*
$#I teta frtrt lata
12--
e#tri !su aa !
11-— 3-50 li«
Daaisl «a| St fraaklra}«. Relrapizi ** m vrp**(e. s.^iiiitv« i KaafJcva otlea it i, (!> aaatt?a?|9        t««Hiii it. 14.
Jahala v«ak dan «va£ar iivaamtl aaiatfa ta pr izatka.
teaaratl vattafat aatatoatopaa aatU vtata aa sakrat po 14 vin., aa dvakrat po 12 via., aa ferlfctat ali večkrat a* 13 vte. M vabita inseidjah po dogovoru. UpravaiMva aa| aa polU|a|i» aarfcčirtaa, raldaauei|a, .inaerati Itd. to |a adJtinttrailTO Stvari
liavOka vaUa U vi&arjtv. -
aafeaOa »raa tetitfeaaa vpeaiatve naročnina aa na ozira. ,,a*r***a tlakama" tel+fen at. M.
.SiOTsnskJ Narod" filja po pošti:
aa Avatro-Ofnko:
celo leto.........K 25 —
pol leta.........• 13—
četrt leta..........6*50
na mesec.......... 2*30
za Nemčijo:
calo leto.........K 28 -
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30. —
Vprašanjem gleda loseritov aaj ta prlloii za odgovor dopisnica ali znamka Upiavniatvo i Knaflova ollea 5 Upodaj, dvorišče levo), telefon it. 80.
Odkritja dr. Lampeta.
Narodno - napredna stranka je sklicala včeraj javen shod v »Mest* li i dom . < 1;j odgovori na ona »slavno-znana« odkritja dr. Lanipelovn z dne (\ junija. Shod, ki se ga je udeležilo okrog 4(K) strankinih pristašev; je otvori! v imenu iz vrše va lnega odbora dr. Karel T r i 1 ler s kratkim po-zdravom in takoj podal besedo
tir. Ivanu Tavčarju,
ki je, živahno pozdravljen, govoril tako-le:
Za (i. junija so zbobnali naši klerikalci shod. na katerem se je imel izprazniti moj deželnoodborniški tovariš, gosp. dr. Lampe. Ropotalo se j*' veliko in mnogo se je pisalo o senzacionalnih odkritjih gospoda Hvgena in pričakovali smo, da bode najnovejši finančni minister dežele Kranjske kaj novega, kaj takega povedal, česar svet dosedaj še ni vedel.
Najprej je nastopil kot bobnar, kot bobnar za svoj lastni cirkus! Go-spod dr. Lampe je tolkel laično reklamo za slovenske klerikalne državno-zborsfce poslance, češ, da je »naša« stranka, to je klerikalna kranjska stranka v bosanskem vprašanju zmagala proti vladi.Tukaj mi dr. Lampeta ni treba na široko odgovarjati: v politik] ličimo, kar nas je na Slovenskem, takorekoč se vsi v otročji »lobi. Kar vidimo ha svoji lastni stranki, to napihnemo do nebes. doČim na političnem svojem nasprotniku niti najmanjše vrline veljati ne damo! V tem ozirn spada dr. Lampe med politične ntročaje prve vrste. (»Tako je!« — »fej!«)Dr. Šnsteršiča in dr. Kreka je zadnjič v »Unionn« nanovo preple-skal od nog do glave, ter jn slikal tako, kakor bi v kratkem pohrnstala Ililinskega in povrhu še Bienertha. »Smeli!) Jaz za SVOJO osebo rad priznam, da so se jugoslovanski poslanci, in naj se tudi reče, pod vodstvom dr. Šnsteršiča v zadevi bosanske agrarne banke spretno 'borili; ali kdor hoče biti pravičen politik in ne političen otročaj, bo prisodil obilo zaslug vsem poslancem, ki so zbrani v Slovanski enoti«, ter ne bo čisto brez vsake potrebe prepada kopal med Susteršičem, Krekom - in drugimi slovenskimi in slovanskimi državnimi poslanci.(»Dobro! Tako je!«) Vzemimo, da sta dr. Susteršič in dr. Krek na Dunaja res leva in da brusita      kakor misli dr. Lampe — svoje
kremplje na stegnili baron Biener-thove vlade! Ali častita gospoda, gospod dr. Lampe, ko je v ditirainbah proslavljal to dunajsko levovstvo, nam je pozabil nekaj povedati, kar je treba tudi povedati. Omenjena dva leva se namreč, kadar se vračata z Dunaja ter-prekoračita meje vojvodine Kranjske, kar v trenutku spremenila v dvoje — krotkih ovčic! Na Dunaju žejna baron Bienerthove krvi, sta na Kranjskem že srečna, če smeta svoje glavice drgniti ob roko baronu Schvvarzu, t Smeli! Odobravanje!) in če je malo klerikalne soli v ti nemški roki, jo poližeta, hvaležno skaklja je okrog našega Schvvarza! ( Bumo odobravanje!)
Y tem ne tiči — po mojem mnenju nikako posebna politična logika: baronu Bienerthu se na Dunaju ni tresti pred temi levi. Samo baronu Schvvarzu naj piše v Ljubljano, ta mu brez dvojbe odgovori, da se naj nikar preveč ne trese, dr. Susteršič in dr. Krek ta dva najnovejša dr. Lampetova leva — če sta že leva, in baron Schwarz se ho morda tudi ba-hal. da sta leva sta dresirana leva, fBurno odobravanje, smeh!) ki na Dunaju krvavo gledata, v Ljubljani S€ pa rade volje vprežeta v triumfalni voz takega moža, kot je naš deželni predsednik. (-Tako je!«) Da taki levi nikjer na božjem svetu ne imponira jo, je čisto jasno, posebno če si ogledamo njunega ljubljanskega drese rja. Za svoj posel tako malo pokli-canega človeka kot je baron Schvvarz še nismo imeli v deželi. (»Res je!«) Opravičeno se temu možu očita, da skuša poneinčiti administracijo in da j'- takoj dobiti za vsak krivičen korak, katerega od njega zahtevajo taki politiki, kot j** mašnik-politik dr. Lampe,
Ali baron Schwarz je zakrivil politično pregreho, katere hi mu trezen in v bodočnost zroči ministrski predsednik ne smel odpustiti. Mož, ki ima možgane napenjati za vlado na Kranjskem, je zadnje čase kazal veliko spretnost v tem, da je vedel vzvišeno in nad strankarskimi prepiri stoječo cesar j€'vo os€»bo posaditi v sredo teli prepirov! (»Res je!«) (.Vsarja in njegove osebe se ne dotikamo; ker živimo v konstitucvjonalni državi, nam je ta oseba nedosegljiva. Dosežai pa so nam vladarjevi odgovorni svetovalci, med katere pripada si licel parva eomponere mnguis končno tudi naš deželni predsednik. Da je ta mož nnsvetoval cesarju,
odložiti protektorat |>ri ljubljanskem veteranskem društvu, tako da so naj-lojalnejši ljudje, (»Kes je!«) kar jih je živelo pod božjim solncem, bili z debelo palico tepeni, — to je bila velikanska nerodnost barona Schwarza, ker se mu je s tem posrečlo, ljubljanske septembrske dogodke nekako v dotiko spraviti z osebo Njegovega Veličanstva! in sedaj čujemo, da je naš cesar iz svoje šatulje — kakor se pravi — za bodoče nemško gledališče v Ljubljani podaril 20.000 K (»— !«) Brez vsake kritike registriramo ta čin najvišje cesarske dobrot-ljivosti, h kateri je vladarja gotovo zopet privedel nasvet deželnega predsednika kranjskega ( »Kes je!« j, ki pa je moral vedeti, da se bo v današnji dobi, ko je »Kranjska hranilnica« za nemško gledališče, že vsa potrebna sredstva dovolila, cesarski dar — ki je za kranjske razmere neprimerno visok — smatral za demonstracijo, ki zopet ni bila posebno modra, ako se v presojo vzame s političnega sta-
že se očitno govori, da se ima Ljubljana, oziroma ljubljansko nem-štvo zahvaliti za ta visoki dar gospe Kreuter-Oalletovi (smeh), ki je obdelala barona Schvvarza in nemškega ministra-rojaka^ da sta po tem centralno vlado prepričala, da je sedaj, ko so slovenski državni poslanci pri bosanski agrarni banki tako grdo glasovali, najboljši čas, da se napravi korak, da bo vsak Slovenec brez težave lahko sprevidel, kako visoko se ceni na Dunaju pomen tistega maloštevilnega ljubljanskega nem-štva, katerega prva roža je gospa Lina Kreuter-Galletova. (Velikanski smeh! Odobravanje!) Da je baron Schvvarz bil tako spreten, da je omenjeno gospo, katera hodi drugam pokrita s plaščem krščanske ljubezni, vedel spraviti v tako soseščino z imenom najvišjega vladarja, k temu inu moramo javno čestitati!
Kaj takega do sedaj še nismo doživeli !
Ali vendar je tak deželni predsednik predmet najtoplejše »danosti naše klerikalne stranke! Mož njene voditelje okrog prsta ovija; a resnica je pa le: da ima dandanes tako v d< /elnopredsedniški palači v Ljubljani, kakor po ministrskih hotelih na Dunaju gospa Lina Kreuter-Galletova več upliva, nego ga imata Šnsterič in Krek. (»Tako je!« Burno odobravanje.)
Kadar bo izginil ta upliv , kadar
bodeta Susteršič in Krek v Ljubljani proti vladi tako »zmagovala« kakor »zmagujeta« sedaj proti vladi na Dunaju, potem tudi nase priznanje ne bo izostalo. Pa je malo upanja, da bi se kranjska jagnjeta tako brzo spremenila v dunajske   oroslane! -
Dr. Lampe, ko je enkrat požgal vse kadilo kar ga je bil namenil dr. Šusteršiču in dr. Kreku, prestopil je k novi točki, radi katere je bil pravzaprav svoj shod sklical. Tukaj se je veliko obetalo, in klerikalna javnost je napeto pričakovala (>. junija, dr. Lampe pa se je ves čas v svojem listu vedel, kakor da je blagoslovljena gora, ki bo dne (>. junija napravila velikanski porod. Ce se je smelo kdaj trditi, sme se danes trditi, da je dr. Kvgen Lampe <lne 6. junija kot mala miška zlezel v otročjo postelj, in to kar je rodil — je še manjše od miške. (Velikanski smeh!) Kar je Koblar že pred desetimi leti brez dvojbe z večjo duhovitostjo čivkal, kar čivkajo že vsi vrabiči po ljubljanskih strehah — to je čivkal dr. Lampe dne 6. junija; od svojih naivnih poslušalcev pa je zahteval, da naj imajo staro in obrabljeno to čiv-kanje — za senzacijonelno odkritje! (»Tako je!«)
Dr.Lampe je svojim poslušalcem razodel, da so imeli zastopniki slovenske napredne stranke v deželnem zbora dogovor s zastopnik] vele-posetva. Res se je sklenil tak dogovor za dve deželnozborski dobi in podpisal se je tudi. To je že stara novica, in v Ljubljani ve že vsak šolski otrok, da je nekdaj obstajala taka pogodba !
Najprej nekaj osebnega! Jaz nisem nikdar tajil, da pripada na me velik tlel očetovstva glede tega dogovora, tega očetovstva nisem nikdar zanikal, ga tudi danes ne zanikani. Pogodbe pa nisem obešal na veliki zvon, ker se je smela razglasiti še le po dogovoru obeh prizadetih strank, in ne tako enostransko, kakor sta sedaj to storila baron Schvvegel in grof Barbo. (»Kavalirja! Nemška zvestoba!«)
cisto brez pomena je tudi vprašanje, kdo je pogodbo podpisal, ali kako jo je podpisal. Kar nas je bilo v deželnem zboru, smo vsi solidarno sokrivi, eden za vse, in vsi za enega, in čisto nedopustno je razločevati med krivci, ki so pogodbo podpisali, in med krivci, ki jo niso podpisali. Vse to bodi pa le mimogrede omenjeno!
Ker pripada v govoru stoječa pogodba zgodovini, in ker jo je danes ena stranka na svojo pest razglasila, lili je lahko mogoče zastopati svoje*' mnenje s to pogodbo, katere očetovstva nisem nikdar tajil, in katere očetovstva — kakor hi dr. Lampe to rad videl - se tudi danes ne sramujem. Pri tem se^ moram postaviti na stališče, da se realna politika navadno ne more voditi tako. kakor hi to želela akademična mladež, ki sili s svojim ognjem, s svojim idealizmom naprej, ne da bi se brigala za jarke pod svojo nogo, ne za plotove pred sabo! Povsod, in tudi v politiki velja načelo, da tisti prej pije, ki je bližje studenca. In vsaka politična si ranka modro postopa, če izrabi vsa sredstva, da pride bližje k studencu. S tega (»žira je treba vsak korak te ali one politične stranke v presojo VZfiti, da ga končno pravično presodimo in da ne zagazimo v pretiranja, kakor jib je zakrivil dr. Lampe. Kaj je gOVOri I ta QT. Lampe
Pogotrba z veleposestniki je bila nenarodna, nemoralna, in z eno besedo sramotna! To so v isoko bobneči- fraze, in drugega nič!
Da je bila pogodba nemoralna, to ni v ničemer dokazano. Kaj pa je vrhovni ideal vse avstrijske politike! () tem je že govoril cesar, o tem govorr ministri, o tem govore vsi politiki, ki imajo kaj privržencev za sabo. Ideal je. da bi se dobila kaka oblika, s katero bi se dal med različni m i narodi doseči trajen mir, in mi dandanes nimamo hujše skrbi, nego je ta. da hi se morda jezikovno vprašanje na severu rešilo, d oči m bi na jugu nerešeno ostalo. Naša glavna politična točka je, da se nmra jezikovno vprašanje za celo Avstrijo obenem rešiti, in tla se ima obenem do-seči mir med narodi v celi državi! i Tako je!«) (V se je na Kranjskem sklenila pogodba, ki je hotela vpeljati mir. ter tako dajati izgled drugim kronov inam, bi to samo na sebi nič nečastnega, nič sramotnega ne bilo, kakor ni nečastno premirje, katero so med sabo sklenili Cehi in Nemci na Moravi! (Dobro! Tako je!«)
Treba pa je sedaj v pretres vzeti razmere, po dkaterimi je slovenska napredna stranka sklepala dotično pogodbo. V deželo je bil tiste čase poslan baron Hein. energičen in brezobziren človek. Naši* stranke ni ljubil, nasprotno, kar pihal je proti nji. Ko se mu je predstavil mestni svet ljubljanski, tetlaj baron Hein ni
LISTEK.
Hčere očeta Jerneja.
Spisal C. Golar. (Konec.)
V.
Oče Jernej se je pripeljal \ mesto in se začudil, da ga nista prišli hčeri čakat na postajo, ko jima je vendar naznanil, kdaj se pripelje. Iskal je in gledal, a bili so samo tuji, suhoparni obrazi, ki jih je srečava! z očmi. »E, zamudili sta se, no, pa saj mi je znana pot v mesto. Sicer pa imam še nekaj denarja,« je mislil medpotoma. Šel je najprej v tisto gostilno, kjer so obhajali svatov -ščino, da se otešča. Krčmar ga jc nadvse prijazno pozdravil-
»A1 i ste prišli malo obiskat svoji hčerki f Kakšni gospe sta zdaj, komaj jih boste spoznali!«
Očetu Jerneju je zelo dobro dela ta pohvala.
»Ali sta zdravi !«  je vpraševal.
»O, kdo pa naj bo zdrav, če m? mlada žena,« se je široko zasmejal krčma r.
Očetu se ni dalo, da bi ostajal dlje v gostilni in je poiskal Zalo na stanovanju.
»Očka, očka, vi ste prišli,« le k nama,   Je   noter,«   se je razveselila
hči in peljala očeta skozi kuhinjo v sobo, kjer je sedel zet Edvard vprav pri kosilu. Pečenka je dišala na mizi, vino se je lesketalo v steklenici, in pol kolača je okusno gledalo raz krožnik.
»Dober dan, oče .Jernej, vendar ste prišli, kako smo vas težko pričakovali.« je pozdravljal zet.
»Res, raca na vodi, kako se pa dobro imata! No, kako ti gro, Edbart ?«
»Očka, očka, kar čisto sem pozabila, da pridete danes,« se je opravičevala Zala, »drugače bi vas prišla počakat na kolodvor. Mislila sem, da pridete šele jutri.!   Sedite k nama!«
»Prositf« .je trkal gospod zel. »Le pijte, oče!«
Ej, Edbart, kako se pa vama dobro godi, godi, in kakšno vino pi-jeta!« Oče Jernej si je brisal usta s prsti in odlomil kos kolača. »Koliko pravd si že dobil ? He he!«
Začudeno ga je pogledal, in nič prav se mn ni zdelo, da je oče tako domač ž njim. Preslišal je njegovo vprašanj«1 in dejal:
»Skrbi imam, skrbi.« Zmirom polne roke dela, vidite, me že kliče dolžnost. Kar iti moram!«
»Pa vendar ne! Malo bi se pa vsaj pogovorila!«
»Ne morem! Le kozarček še, oče! Prosit!«
Ostala sta z Zalo sama. *V
»Kam pa se mu le tako mudi : Ali mora res že v kamdijo?«
»Kaj pa mislite4! Po kosilu hodi v kavarno k svojim tovarišem. Kako pa doma, ali jelvanki dobro pri Mih-čevih ?«
»Mislim, da ji bo dobro, seveda ne tako kakor tebi. Delati bo morala.«
»E, kdo pa ne dela dandanes! Ali so že tuji ljudje v naši hiši t«
»So, so, kar moral sem ven prvi dan,« je potožil oče Jernej. »No, pa naj bo! Saj pri tebi mi ne bo sile! Denarja imamo še za potrebo, in poleni se bo že živelo.«
Tako je ostal ode Jernej v mestu. Proti večeru sta šla z Zalo obiskat Marto. Tudi ona je imela lepo stanovanje, tri sobe, vse poslikane, z žoln in naslanjači. Vesel je bil. da se hčeram tako dobro godi, in Marta je bila prav tako vesela njegovega prihoda. Bila je sama doma, Rudolt je bil nekje na potovanju in se je imel vrniti zvečer. Pogostila ga je, in ko je zvedela, da ima oče se denar, je bila njena prijaznost še večja.
»Pa pri meni ostanite, oče, kaj bi hodili z Zalo!«
»Jaz vas ne pustim, oče, pri meni morate stanovati,« ga je objela Zala, in starec je bil ves srečen.
»Oj, oj, kako sta pa dobri,« se je branil. »Se obe me bosta siti, vama pravim; na kmete več ne grem, sedaj sem tukaj, in vse moje premoženje imata vidve.«
Hčeri sta molčali in se spogledali.
Zvečer so šli vsi štirje, hčeri in zeta, v gostilno. Oče Jernej je plačeval, klical vino in naročil večerjo; vsi so bili zelo dobre volje.
»E, Kudi, ti si zares fant od fare! Kar rad te imam!« ,    »Oho, očka, ali ga imate že pod kapo!« se je zarezal industrijalec.
»No, Edbart, ali še veš, kako sva se objemala in poljubovala ? E-he!«
Pokazalo se je, da je sodni strokovnjak zelo slabega spomina. Nič več ni vedel o tem in se držal zelo resno. Napram Rudolfu je zelo glasno začel govoriti o kmečki roba tost i ni neumnosti, nakar je oni omenil: »Kmet je kmet!«
Oče Jernej je to slišal in vprašal: »Kaj praviš, Rudi, ali nista nekaj govorila o menil«
»Kmet je kmet, sem dejal,« je odgovoril in se smejal očetu v obraz.
Zala je poklicala očeta in mu nekaj zašepetala na uho.
»Kaj, jaz da bi ga ne smel tikati? Kdo ga je pa založil z denarjem! He, Edbart, veš, kaj mi je rekla? Da te ne smem tikati, o ti presneta punca!«
Oče Jernej je postal zelo glasen in se je začel prepirati z gospodom industrijalcem.
»Ti praviš, da sem jaz kmet! Kdo ti je pa mošnjo napolnil, kdo te je pa pokonci spravil?«
»Vi ste pijani, oče, se bomo pa jutri zmenili!«
Vstali so in samo še toliko počakali, da je oča Jernej ceho poplačal. Zala ga je peljala domov in mu vso pol očitala, kako se more tako opijaniti in razgrajati. »In moj mož tudi ni z vami krav skupaj pasel!«
Drugi dan je očeta Jerneja zopet bolela glava in bil je zelo slabe volje, a to je bilo tem hujše, ker ta bolezen ni več prešla. In kako naj tudi preide? Starec je zadel spregleda vati, mrena je padla z njegovih oči. Da je šlo hitreje, zato je že poskrbela Zala in njen mož. Ko mu je ]>ošel denar in jih ni več vodil v gostilno, so ga začeli vsi štirje gledati postrani.
Nekega večera se je sam vračal iz mesta k Zali, a njeno stanovanje je bilo zaprto. Trkal je in trkal, a očividno ni bilo nikogar doma. Obrnil se je in šel k Marti.
»Kaj pa vi tukaj iščete? Ali vam ui všeč pri Zali?«
»Otrok, saj sem vendar tvoj oče! Poglej, Zala mi je zaprla duri.«
»Le poglejte, prej vas pa ni bilo, ko ste imeli denar. Zdaj sem pa dobra!«
»imej usmiljenje z menoj in ne govori tako!«
»Na tleh vam bom nocoj ix>stJala, jutri boste pa že našli kje stanovanje!«
Zelo slabo je spal tisto noč oče Jernej.
imel druge želje, nego seznaniti se s prijateljem Prosencem, ki je bil takrat edini zastopnik katoliške misli v mestnem svetu! Tiste čase je obstajala zveza med klerikalno stranko in veleposestniki v deželnem zboru. Cisto vse eno je, je li bila ta zveza zapisana, ali ne.
Faktu m je, da je obstajala. Vsled te zveze je bil voljen v deželni odbor dr. Papež, v zahvalo pa je nato dr. Papež v deželnem odboru uspešno zastopal dvojezične ulične napise v Ljubljani. In takrat sta »Slovenec« kakor tudi klerikalna stranka hvalila dr. Papeža; tudi sta se »Slovenec« in klerikalna stranka javno izrekla za dvojezične ulične napise v Ljubljani. To faktično obstoječo zvezo stalno napraviti, bila je srčna želja barona Heina. V tem oziru se je mož trudil na vse pretege in pri klerikalni stranki je staknil tudi poslušna ušesa! Sedaj si pa predoeujte, kake razmere bi bile za našo stranko nastale, da se je baronu Heinu leta 1894. posrečilo, veleposestnike in zastopnike kmečkih občin potisniti pod en klobuk.' Kaj pa je bila naša stranka leta 1894.? Razpadala je v različne struje, in po mnogih mestih je imela slabejšo pozicijo nego je ima dandanes. Tudi bi uraduištvo v železni in neusmiljeni roki barona Heina takrat ponienjalo vse kaj dru zega nego bi ponienjalo danes če bi je skušal v svoje roke vzeti baron Schvvarz. Da je prišlo do Heinovr nemško-kleriknlne zveze, bila bi vlada v družbi s klerikalci, ki SO vsik-dar. kadar so k moči prišli, to moč neusmiljeno izkoriščali — na tem polju se v neumni svoji rahločutnosti od svojih političnih nasprotnikov nikdar ničesar naučiti nismo hoteli — našo stranko razbila in raztepla, tla bi je več ne bilo. In svojo glavo stavim. da bi bila naša Ljubljana prva padla pred tem naskokom. Naša stranka, če je hotela živeti, mora la je torej preprečiti po baronu Heinu vpeljano zvezo, da je s tem preprečila, da naša klerikalna stranka ni že leta 1894. pričela divjati s tisto brezsrčno neohziruostjo. s katero .-<i danes odlikuje, in s katero nas danes skuša v tla poteptati. Da se je ta zveza preprečila, in preprečili
smo jo -— v tem opažamo eno najbolj premišljenih političnih potez, s katero so se računi naše klerikalne stranke precrtavali od leta 1S94. pa do leta 1904.
Da smo s tem rešili slovensko gledišče, ki je ljubljansko družbo po slovenilo, da. smo s tem več nego deset let slovensko učiteljstvo branili pred klerikalnimi naskoki, to bodi le mimogrede omenjeno!
Pa se je velikokrat trdilo, - in tudi dr. Lampe se na to obeša - dogovor z veleposestniki je bil nenaro-den. To je očitanje, ki se da le z gotovimi takti dokazati. Tukaj nič m pomen jaj o slovanske ali slovenski1 fraze, tukaj je treba ^ fakti na »lan.
•laz hočem takoj sam pri poznat i. da je bila pogodba nenarodna, samo če se mi le en slučaj dokaže, da je imela kako nenarodno posledico. Samo dokažite mi. da se j*1 vsled tega dogovora v deželnem zboru sklenil*, kar je nasprotno naši slovenski narodnosti, ali da ji' bilo v škodo naši šoli. ali v škodo našemu kmetu. Praznoglavo besedičenje nima tukaj nobene veljave, tukaj zahtevam dokazov in svojega deželnoodborniškc-ga tovariša dr. Lampe ta s tem poziv ljem, da mi dokaže, kdaj se je v dobi od 1894. pa do 1904 v deželnem zboru le kaj sklenilo, kar bi izdalje bilo narodni reči toliko škodovalo, kakor je škodoval blagoslov, katerega je dal škof Anton Bonaventura Kranj-
VI.
Mnogo je zvedel novega med tem časom oče Jernej, odkar je bil v mestu, in kar je zvedel, ga je po-trlo. Sedaj je videl, kakov sodnik in strokovnjak je Edvard! Po ovinkih mu je razodel gostilničar, da je Zalili mož navaden pisar* pri nekem odvetniku, in da je gospod Rudolf samo trgovski agent. Se bolj bi to jezilo očeta .Jerneja, da sta ga hčerki ljubili, ali tako mu je bilo nazadnje vseeno. »Naj vidita, naj poskusita, kani pripelje otroška nehvaležnost,« je mislil. »Naj ju le izuči svet. kaj se pravi živeti, meni je vsega dovolj!« Najhujše mu je bilo, da se je dal tako speljati od teh škricev, kakor ju je v jezi imenoval; ali sedaj je bilo vse prekasno.
Dve noči je spal oče Jernej pri svoji najljubši hčerki Marti, in ko je hotel tretji večer v njeno stanovanje, je bilo zaprto.
Oče Jernej je znkril obraz in se vrnil na cesto. Temno in hladno je bilo po ulicah, po katerih je hodil, in o polnoči se je naslonil na zid in zajokal. Z glavo je vdaril ob kamenje, da so mu skočile iskre iz oči, butal se je ob zid, stiskal pesti in jokal.
Šel je spat v hlev predmestne krčme in tam ostal. Gospodar ga je vzel za hlapca, da je cedil in krmil konje.
Oče Jernej. dolgočasno Je na tem svetu!
ski hranilnici. (Viharno odobrava* nje!) Naj mi dokaže, da se je kaj sklenilo, kar bi bilo slovensko stvar vsaj toliko kompromitiralo, kakor nas je kompromitiralo postopanje klerikalne stranke, ko je začelo obsojati septemberske dogodke (»fej!«) prav kakor da so bili dogodki navadna pobijanja šip in dr uze ga nič!
In vprašajmo se vendar, so li narodnostne razmere sedaj, ko ni več pogrnibe, boljše postale, nego so bile prej (»Poslabšale so se!«), ko je veljal dogovor med našo stranko i u med veleposestniki? Baron Hein, dasi je godrnjal proti dogovoru, dasi je baronu Sclnveglu očital, da se bodo Nemci kesa 1 i, ker so nas hoteli vreči klerikalcem v naročaj, si ni upal na Kranjsko poklicati v politično službo kakega Furlana, ki bi ne nmel slovenskega jezika. Sedaj ko pogodbe več ni, kliče baron Schvvarz vse polno fantičev v deželo, ki ne znajo našega jezika, ki torej ne morejo druzega posla opravljati, nego da se 1*2 ur na dan po ulicah vlačijo z mladimi dekleti (»Tako je!«)! Baron Hein ni postil principijelno nikogar avanzirati, če ni izkazal popolnega znanja slovenskega jezika; baron Schvvarz pa je poročal na Dunaj, da je politična služba na Kranjskem že preveč poslovenjena, in da se morajo, (da se na Kranj skem polagoma vpeljejo koroške razmere) zopet nastavljati mladi začetniki, ki ne govore niti besedice slovenske! To je razlika med preteklostjo in sedanjostjo! (»Tako je! Res je!«)
Faio dobro lastnost je imela naša pogodba tudi v tem, da so morali Nemci krotiti samega sebe, da niso mogli nastooati s tisto ekspanzijsko silo. s katero nastopajo dandanes. (»Res je!«) Malo je Nemcev v naši deželi, ali ne prikrivajmo si, da se temu perišču naših Nemcev tam zgoraj na Dunaju pripisuje več pomena, kakor vsem Slovencem, kar jih prebiva na Kranjskem! Nemcem se pripisuje, cla so edini element, ki vzdržuje državo na Kranjskem, o njih se meni. da plačujejo skoraj vse cesarski' davke v naši kronovini! Sramotno je za nas, pa je vendar resnično, da je treba gospe Kreuter - (Jai-letovi samo nemškemu ministru Schreinerju. ki že itak svoj nos v vsako kranjsko zadevo vtika, obesiti se za škrice, pa doseže kranjsko nem-štvo in nemškutarstvo vse, kar hoče. (Tako je!) Takoj, ko je bila razbita naša pogodba, etablirala se je na Kranjskem nemška postranska vlada, kateri je šef dr. Kger; Egerija pa ji je gMispa Lina. (Burno pritrjevanje!) Te postranske vlade pod našo pogodbo ni bilo, dočim je sedaj v polni veljavi! In posledice so se takoj pokazale. Kranjska je dobila svojega nemškega deželnega nadzornika, Ljubljana je dobila svojo nemško gimnazijo in sedaj še za nemško gledišče cesarski dar 20.000 K! Vse to bi se pod našo pogodbo ne bilo moglo zgoditi, zgodilo pa se je takoj v tistem hipu, ko je »močna« in »na svojih nogah stoječa klerikalna stranka dobila pretežno večino v deželi, ter postala stoliček pod nogo deželnemu predsedniku Schvvarzu! (»Tako je!«) Tukaj so razvaline, na katerih naj bi jokal Jeremija Lam-pel
('nje s<> dalje pritožba. in dr. Lampe jo je tudi prežvekaval, da je z dogovorom z veleposestnik] Nemcem bilo izročeno naše šolstvo. S tem ugovorom pricapljalo je tudi glasilo naše socijalno demokratične stranke, torej stranke, ki je na celem svetu najmanj izbirčna, kadar išče zvez s političnimi nasprotniki. Dr. Krek se je izrazil v zadnjem deželnem zasedanju: (slede šole imamo posebna načela, dokler niso ta sprejeta, ne dame učiteljstvu ničesar! Kaka so ta načela, o tem govoriti bi bilo odveč! Eno pa je resnica, če je kje pogodba med nami in veleposestniki koristno vplivala, bilo je to v deželnem šolskem svetu. In tudi tukaj poživljam dr. Lampeta, da naj pride z enim samim sklepom, s katerim bi se bila oškodovala narodna stvar v deželnem šolskem svetu, za časa, ko ste obe stranki, lojalno iz-polnovali sklenjeno pogodbo! Koliko novih šol imamo zahvaliti ti pogodbi, in koliko učiteljev je lahko mirno spalo, in naj si so bili nepriljubljeni pri župniku, ali kaplana! (»Tako je!«) Kake profite pa ima dandanes naSa stranka od tega, da je deželni šolski svet ]>ostal nekaka mesnica, in da Kaltenegger in Schvvarz podita tisto malo število učiteljev, kar nam jih je še ostalo, kakor helotc po deželi okrog. (Živahno odobravanje!) In kako bi bilo danes med nami, če bi se bilo to učiteljsko klanje že leta 1894. pričelo?
Vse to, gospoda premišljujte, in primerjajte naš položaj v letih 1894. do 1904. z današnjim, pa bodete morda le prišli do prepričanja, da pogodba z veleposestvom ni bila tako zavožena zadeva, in da je ž njo naša stranka prišla do veljave, kakor je sedanja generacija ne bo več doživela. Će ne druge, mora se pogodbi vsaj ta zasluga priznati, da se   je   Ž njo
j coklja položila pod klerikalno kolo, kakor tudi pod nemško nacijonalno kolo, in sicer vsaj za dobo usodepo I -nih desetih let! (»Res je! Tako je!«) Kaj je to pomenjalo, o tem bo sodila prihodnjost. Nekoliko pravega ob« čutka pa imamo že danes, ko obe zgoraj omenjeni kolesi tako čvrsto tečeta, a obe tečeta čez naša telesa! (Živahno pritrjevanje!)
l>voje je, kar naj pri koncu povdarjam.
Da je klerikalna stranka staro in že zakopano orožje naše pogodbe z veleposestniki zopet izkopala, dokazuje, da še sedaj ni prebolela ran, katere ji je zasekala ta pogodba. Več nego deset let morala je ostati daleč od korita, škripala je z zobmi, in da je šlo po mojem, ki glede te pogodbe nikdar nisem bolehal na Ham letov cm bledoličnem premišljevanju in cin-canju, bila bi še bolj škripala!
Drugo pa je, da moramo vendar še živeti, da si so nas že sto in sto krat med mrliče metali. In sedaj mrliče s takim orožjem pobijajo! Nam služi to v najboljši dokaz, da živimo. In živeli bodemo kot slovenska, pa tudi kot svobodomiselna stranka, živeli, in naj dr. Lampe še tako juna
ško suče svojega uma svitle----
šiva uke! — (V i harno odobravanje, ki je potrajalo tako dolgo, dokler ui govornik vstal in se ponovno zahvalil.)
(Konec prihodnjič.)
Dijaški shod na Dunaju.
V petek, dne 18. t. m. je priredilo slov. napredno dijaštvo na Du-mvju shod po S 2 z sporedom: Slovenska in laška pravna fakulteta. Referira! je g. med. Černič, ki je v svojem govoru rekapitulira! naše stališče glede slovenske in laške univerze, stališče, ki smo je zavzeli že lansko zimo, ko je postalo prašanje vsled izgredov na univerzah akutno. Žilava vstrajnost italijanskih poslancev in dijakov je privedla vprašanje iznova v akuten stadij. In tako se je zgodilo, da se je izlila proti nam nova provokacija, obstoječa v tem. da se bliža italijanska pravna fakulteta v Trstu svojemu uresničenju, Jugoslovane pa se pri tem potisne zopet v ozadje.
Krivda pade tudi na naše poslance, ki nikakor niso storili svoje dolžnosti glede slov. fakultete. Narodna zveza je po dr. Korošcu obljubila na shodu :>. decembra 1908, da hoče porabiti vsa, tudi najskrajnejša sredstva, da privede vprašanje vsaj nekoliko dalje. Storila ni ničesar. Dobro je bilo, da se je predsednik tedanjega shoda zahvalil dr. Korošcu za »lepe besede«. Krivda pa zadene aa drugi strani tudi nas same. Ko je pred meseci senat zagrebške univerze izjavil, da Sprejme raci slov. docente v habilitiranje, se ni priglasil niti eden. Tudi vseučiliški odsek, ki se je nanovo ustanovil v Ljubljani, še ni končal svojega zimskega spanja in ni imel do danes še nikake seje. To je slepomišenje. Faktom je. da stojimo glede najvišjega narodnega kulturnega zavoda danes praktično nižje, kot leta 1835., ko so jenjala slovenska predavanja na gra-ški Univerzi. Pomoči nam ni pričakovati ne od vlade, ne od šolskih oblastev, ne od naših politikov. Ostane nam le eno sredstvo — samopomoč. V to se je ustanovil po zimi na Dunaju dijaški vseučiliški odsek, ki je sicer nekaj časa bolehal, ki pa se je okrepil, ko so se odstranili vzroki infekciji', in je danes pri polnem življenju. Da njegovo delo v domovini dozdaj ni imelo uspehov, ki bi jih radi, je bil vzrok v veliki meri razburjenje, ki ga je povzročila vojna nevarnost, dalje volitve na Štajerskem in slednjič tudi to, da je bilo malo dijaštva doma, ki bi vzelo akcijo v roke. Odsek je izdal všeučiliško brošuro, ki jo je državno pravdu ištvo v celoti konfisciralo, ki pa je danes že imimiziraiia in v kratkem izide. Odsek ima v načrtu, da uVede v domovini, »septembarski davek.« čigar doigeski naj bi tvorili podlago za ustanovitev slov. fakultete. Vsak Slovenec naj bi dal letno 20 vin., kar bi znašalo v 10. letih 2,000.000 kron. To bi bil že prvi začetek, ki bi pokazali ž njim, da hočemo živeti kulturnega naroda vredno življenje, če je to raznim Biener-thom po volji ali ne.
Ahs. inr. Obrane! se je v svojem govoru dotaknil tržaških razmer. Ob zadnjih volitvah so Slovenci z mogočno roko in s plninenečimi črkami zapisali dejstvo, da žive krepko življenje, in da je prišel konec njihovega hlapčevstva. Privoščimo Italijanom univerzo, a ne v Trstu. To je od naše strani nekaka opravičena in dobro zamišljena represalija. Italijani nas imenujejo dosledno hribovce, nam ne privoščijo ljudskih in srednjih šol tako, da je še danes na tisoče slov. otrok v Trstu, ki nimajo ljudskošolskega pouka v materinščini, vkljub dejstvu, da stoji slov. prebivalstvo v Trstu in okolici percentualno najviše (34%). Tržaški Nemci,   ki so pri volitvah
1 pokazali, da jih pravzaprav niti ni, so sklenili pakt z Italijani s tem, da so jim prodali slov. interese, za kar zahtevajo zase celo vrsto dobrot. Od tod naš boj, ki ne bo prenehal, dokler ne prinese sadov.
Gospod P e 11 i c h je govoril o nezaslišanem dejstvu, da je nadso-dišče v Gradcu odklonilo abs. iur. g. P. z motivacijo, da so v graškem nadsodišču vsa mesta pravnih prak-tikantov zasedena. Resnica pa je, da vlada v celem nadsodišču ogromno pomanjkanje uradnikov, čemur služi v dokaz to, da je v službi nad 70 uradnikov, ki so že prestopili dobo službenih let, ter da je avancement nenavadno hiter. Zatiranje Slovencev, ki ga čutijo dijaki že na univerzah se kaže torej še bolj pozneje, ko dovrši dijak svoje študije in mu vlada niti tega ne dovoli, da bi ji brezplačno delal tlako. Najbrž je to odmev lanskega od Siidmarke za početega hoja, ki hoče izpodriniti Slovence iz sodne in politične službe in vriniti na naša mesta svoje ljudi. —-Od slovenskih poslancev' se ni nihče odzval vabilu na shod.
Sprejele so se sledeče resolucije :
Slovensko akademično dijaštvo na Dunaju zbrano dne 18. junija:
1. izjavlja, da vstraja na sva geni znanem stališču glede italijanske pravne fakultete, to je:
a) da je njena   ustanovitev do pustna le z istočasno ustanovitvijo pravne fakultete v Ljubljani ter
h) da ne sme stati nikdar in pod nobenim pogojem v Trstu;
2. poživlja »Narodno Zvezo«, da napne vse sile, da uveljavi to naše stališče, ki je tudi njeno, kakor je povdarjal v njenem imenu dr. Korošec na dijaškem shodu na Dunaju dne .'J. decembra 1908;
nujno poživlja vse faktorje, da skoro začno z resnimi pripravami za slovensko visoko šolo;
4. protestira proti nepostav ne-mu in pristranskemu postopanju graškega nadsodišča, ki ne sprejema slovenskih absolviranih pravnikov v sodno službo; zahteva od slovenskih poslancev, da z vso odločnostjo nastopijo proti tej novi krivici nam sovražne vlade, zahteva, da se fiksira pravičen ključ, po katerem se bodo odslej sprejemali v okrožju graškega nadsodišča slov. abs. pravniki in pa pozivlje narodne zastopnike, da za-počno naj brezobzirnejši boj za ustanovitev nadsodišča za slovenske pokrajine v Ljubljani.
V Pragi in v Gradcu sta se vršila istočasno enaka shoda, kjer so se sprejele iste resolucije.
Poslanska zbornica.
Proračunska debata.
D u n a j , 20. junija. Včeraj jc zbornica razpravljala o tretji skupini državnega proračuna: o postavkah, tičočih se trgovinskega, železniškega in domobranskega ministrstva. Zanimanje za to razpravo je bilo minimalno, saj je bila zbornica jedva sklepčna. Govorili so poslanci Lovv, Brunner, Cech, Wittek in Rob-lek. Slovenski poslanec Roblek je razpravljal o težavnem položaju kmetijstva na Spodnjem Štajerskem. Kakor vse kaže. bo tudi letos nastalo pomanjkanje krme. Poljedeljsko ministrstvo bi naj z ozirom na to ukrenilo vse potrebno, da bi se pravočasno pomagalo onim kmetom, ki jiai bo zmanjkalo krme. Govornik je na to razpravljal o položaju hmeljarstva ter naglasak da bo hmeljarje zvišanje davka na pivo občutno zadelo in da ni izključeno, da bodo zlasti savinski kmetje v bodoče docela opustili sajenje hmelja. Mada vedno naglasa, da nima denarja. A vendar poročajo listi, da jo dala vlada bankrotui italijanski banki v Gorici 2 milijona kron na razpolago. Vlada ima torej denarja za Italijane vedno na razpolago, ako pa se gre za Slovence, pa ima vedno pri rokah izgovor, da so njeni žepi prazni. Omenjena dva milijona sta bila nemara kupnina za glasove, ki manjkajo jc-tični vladni večini. Govornik je zahtevni, da se zgradi železniška proga Polzela - Kamnik, jezikovno ravnopravnost pri južni železnici in ustanovitev posebne trgovinske zbornice za Spodnje Štajersko. Pri bodočem ljudskem štetju se naj zabeleži tudi narodnost aktivnih in neaktivnih častnikov v armadi, domobranstvu in mornarici in sicer ne po občeval-nem jeziku, marveč po narodni pripadnosti. — Predsednik je na to naznanil, da je tržaški poslanec Pagni-ni odložil svoj mandat, ter zaključil sejo.
Zakon o zapiranju prodaja len.
Dunaj, 20. junija. Zakon o zapiranju prodajalcu, ki ga je sprejela poslanska zbornica, je odsek gosposke zbornice predrugaeil v nekaterih točkah. Vsled tega bo morala poslanska zbornica ta zakon vnovič vzeti v pretres.
Gosposka zbornica o laškem vseuči-liškem vprašanju.
Dunaj, 20. junija. Proračunski odsek gosposke zbornice je spre-
jel postavke, tičoče se na učnega, pravosodnega, domobransk. in trgovinskega ministrstva. Pri debati o proračunu naučnega ministrstva sta se Baerenreither in baron Plener dotaknila tudi italijanskega vseučili-škega vprašanja ter izjavila v imenu ustavne stranke, da ne ho nasprotovala predlogu, da se italijanska pravna fakulteta ustanovi v Trstu.
Proti „Poljskomu klubu".
L v o v , 20. junija. Vse poljsko časopisje se še vedno j>eča s poljsko-neniško zvezo ter jo obsoja, zlasti mnogo razpravljajo o zvezi Poljakov z Nemci varšavski poljski listi. »Pr-zeglad Povvszcchni« piše med drugim: Stranka, ki dtda politiko v »Poljskem klubu«, ima izvrstno metodo. V eni roki drži rožmarin nad neoslavizinoin ruskim ob Nevi, z drugo roko pn* objema Vsenemce v
dunajskem parlamentu. Ljubezen do vseh narodov!   Ali je mogoče dobiti
boljšega in častnejšega načela. In v imenu tega načela je treba »živeti z brati Slovani v najlepšem sporazum-ljenju«, pri tem pa glasovati z Nemci, »da bi si ne nakopali sovraštva pri drugih narodih«, da si tega ne zahteva od nas niti Mickieuicz. niti naš narod. List zaključuje svoja izvajanja z besedami, polnimi sarkazma: »Ostanimo še torej nadalje Slovani v Varšavi in Petrogradu, Avstrijci v Lvovu in na Dunaju. Kdor tega ne razume, ta nima smisla za politiko.«
Sestanek cesarja Franca Josipa z ruskim carjem.
Dunaj, 20. junija. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da poseti car Nikolaj cesarja Prana .Josipa mesec avgusta v Išlu. Iz Išla se car odpelje v Italijo, da poseti kralja Viktorja Lmanuela.
Dunaj. 20. junija. V merodaj-nih kro&rih še niso dobili nobenega obvestila 0 posetn ruskega carja, vendar pa priznavajo, da ni izključeno, da bi car ne posetil cesarja trkom letošnjega poletja v [Šlu ali kje drugje.
Iz Turčije.
C a r i g r a d . 20. junija. Poslanska zbornica je sprejela resolucijo, v kateri sr izreka proti odstopu Krete Grški. V7 slučaju, da bi se (irska skušala s silo polastiti Krete, 86 vdada poziva, naj vso odločnosti nastopi v obrambo pravic nedeljive turške države.
Carigrad. 20. junija. V Be-šiktašn pri Jildiz Kiosku so odkrili klet. v kateri SO našli polno na pol gnilih mrtvih trupel in kostenjakov. V nekem kotu so našli zavoj z glavo Midhat paše. očeta prve turške ustave. Abdul Hamid je dal Midhat pašo, kakor je znano, umoriti. Da prepriča o njegov i smrti, si je dal poslati njegovo glavo. Zavoj je etiketiran, da je torej izključen vsak dvom.
Onevne vesti
V Ljubljani, 21. junija.
-f Cesarjevo darilo nemškemu gledališču je bilo dovoljeno na priporočilo deželnega predsednika Schvvarza in na predlog ministrskega predsednika Bienertha. Odločilno je bilo priporočilo bar. Sch vvarza. To vedo klerikalci in čim smo se mi oglasili s svojim protestom zoper cesarjevo darilo, so klerikalci že priskočili na pomoč bar. Schvvar-zu in zavračajo naš protest ter skušajo paralizirati vtisk, ki ga je napravil na Dunaju in ki bi mogel postati baronu Schvvarzu jako neprijeten. Toda »Slo-venčevo« izigravanje nekdanje deželne podpore nemškim gledališkim predstavam ne drži. Dolžnost ohraniti slovensko gledališče je prisilila napredne poslance, da so glasovali za podporo nemškim predstavam, kakor so več let zanjo glasovali tudi klerikalci. Toda to je danes čisto brezpomembno. Danes so razmere v deželi čisto drugačne, razmerje med Slovenci in med Nemci se je temeljito p r e m e n i 1 o zlasti po dogodkih 20. septembra in v teh razmerah je vladno priporočilo, vsled katerega je cesar daroval 20.000 kron ne za nemške predstave v deželnem gledališču, za kar je dajal podpore deželni zbor, marveč za zgradbo nove nemške trdnjave v slovenski Ljubljani, očitna politična demonstracija in provokacija ter specijalno zaušnica dež. odboru. Toda Schvvarz izkazuje klerikalcem toliko prijaznosti in uslug, da že mirno spravljajo celo zaušnice, ki jim jih semintja založi.
+ Birokratska predrznost — Piše se nam iz Spod. Štajerskega: C kr.okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru ima drznost, da dopošilja slovenskim strankam plačilne naloge v nemškem jeziku. Tojc naravnost izzivanje! Kaj bi storil Nemec, ako bi se mu tako pozivnico dostavilo ▼ — slovenščini?! Zato dosledno odklanjajmo take nemške pozive 1 — Žalostno jc le, da se med našinci še najdejo ljudje, ki jih sprejemajo. Neumljivo! Saj je že dosti žalostno, da moramo sprejemati dvoje-
27
žične tiskovine, dočim Nemec dobi — samonemške. Difficile est, satyram non scribere!
4-  „Štajerc"   ocroščen. Pred
porotnim sodiščem v Mariboru se je v soboto vršila razprava na tožbo odvetnika dr. Brejca v Celovcu proti uredniku »Štajerca« Karlu Linhartu, ker je le ta tožitelju v svojem listu očital, da je kadil smodko, ko je srečal duhovnika, nesočega najsvetejše. Dr. Brejca je zastopal dr. Hrašovec iz Celja, Linharta pa dr. Mravlag. Porotniki so z 8 proti 4 glasovom krivdo zanikali, na kar je sodišče Linharta oprostilo.
-h Shod v mrtvašnici. V Lo-kovcu za Čepovanom v hribih živi vrlo kmečko ljudstvo, ki se je pred nedavnim časom otreslo klerikalizma. Nič več ne pomagajo ganljiva vabila v klerikalni tabor*; Lokovčani nočejo o klerikalcih nič več slišati. Le par jih je še, ki se iz raznih vzrokov ne morejo otresti klerikalnega jarma. Ali klerikalni generali mislijo vedno, da bodo -e pridobili Lokovec. Na dan praznika sv. Rešnjega telesa je posetil Lokovec gospod France Kremžar, tajnik goriške 5. K. S. Z. in glasnik goriških novo -trujarjev. Pošiljajo ga okoli farbat kmečke ljudi. Lovil je ljudi prod cerkvijo ter krenil v mrtvašnico, kjer je imel shod, to se pravi, poslušalo ga je nekaj ljudi, kako je kričal in razsajal po mrtvašnici, kakor bi hotel mrtve poklicati iz grobov. Lokovčani so se smejali ter rekli, da je prišel Kremžar v Lokovec pokopat zadnje ostanke klerikalizma. Izneverijo se še oni redki klerikalci, nune Klanjšček pa je pristopil k »agrarcem«. Nepričakovan uspeh katoliškega agitatorja!
-i- Iz železniške službe. Strojni komisar A. Hoss v Trstu pride kot oddelniški vodja železniških delavnic v Ljubljano. Prestavljeni so: Inž. T. K u n s t, stavbeni komisar v Gorici na Jesenice, E. \Vild, uradn. asp. v Lescah k ravnateljstvu {S) v Trst, J. Podbrega r, asistent pri ravnateljstvu (7) kot blagajnik v oddelek za tovorni promet v Kranj, S. Legat, uradn. aspirant v Vižmarjih k Sv. Luciji Tolmin. J. Vi is on, uradn. asp. v Lescah k Sv. Luciji-Tolmin in K. Kom p, urad. asp. v Ljubljani v Kranj. Vstopil je kot volonter na postaji na Bledu M. S m a j d e k.
— Ožja volitev v Trstu. Pri sobotni ožji volitvi v III. razredu v Trstu sta bila izvoljena iredentistovska kandidata Benvenuti in Rastelli. Benvenuti je dobil 271, Rastelli pa 270 glasov. Socialista Pittoni in Paulich sta dobila 249, oziroma 248 glasov.
— Napredno politično in gospodarsko društvo za šentjakobski okraj priredi svoj redni mesečni shod v četrtek 2 4. t. m. zvečer ob 8. na vrtu stare Babičeve gostilne na Do-enjski cesti — Ker je na sporedu posebno za Sentjakobčane jako važno vprašanje glede obrtne šole, se somiš Veniki vljudno pozivljejo, da se shoda .?.nesljivo in polnoštevilno udeleže. — Na svidenje!
— Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval g dr. Ivan Trtnik profesor v Ljubljani znesek 10 K. Srčna hvala :
— Gospe in gospice, ki bodo sodelovale pri »Slavčevi« slavnosti v k a v|n e m paviljonu gospe ravnatelj Šubiceve, se vabijo k seji dne 25. t. m. ob 6. popoldne v »Slavcev:« sobi »Narodnega doma«.
— Ravnateljstvo c. kr. prve -ržavne gimnazije opozarjamo, da v
obijani ni več ulice z imenom »Toman-gasse«. Uradno se glasi »T o man ova ulica« in tega se morajo uradi v v svojih razglasih v uradnem listu tudi držati.
— Umrla je gospa Ana Mele roj. Remšgar, soproga vratarja Južne železnice. X. v m. p. !
— Poročila o včerajšnjih in predvčerajšnjih društvenih priredbah priobčimo radi pomankanja prostora v jutrišnjem listu.
— Izvanredni občni zbor telovadnega društva Sokol I v Ljubljani se je vršil v soboto ob 8. uri zvečer v hotelu »Ilirija« ob prav dobri udeležbi članov. Ko br. starosta dr. To--' n>ek konstatira sklepčnost, pozdravi v prvi vrsti zastopnike bratskega društva [»Sokola II«, potem poročevalce listov ter vse navzoče člane, ki so se *kljub neugodnemu času, ob katerem je bil občni zbor sklican, udeležili zborovanja v tako lepem številu. Potreben Pa je btl občni zbor, ker je vprašanje ^ ustanovitvi župe velike važnosti in ker je treba o tem nekaj odločiti. Potem pojasni, da ima občni zbor namen Potrditi odborove predloge in da je ^ru>tveni namen ustanoviti župo, ki bi J<j v prvi vrsti tvorila »Sokol« I in *Sokol« II ter druga bratska društva, ki bi hotela pristopiti k tej župi. Nato Poda br. podstarosta dr. Pestotnik kratko pojasnilo, kak namen da imajo župe sploh. Po načrtu br. Smrtnika bUo bi razdeljeno slovensko sokolstvo v šest žup, med katerimi bi tvorila mesto Ljubljana z okolico vred eno župo. > Sokol I« in »Sokol II« sta se Pa odločila, da naj se ta veliki obseg razdeli v dve župi. Razlogi za to razdelitev niso tako malenkostni, kakor si Mogoče kdo misli. Prvič bi bila Ljub-
ljana in okolica že sama na sebi kolos, s čimer bi bilo uspešno delovanje otežkočeno. Zakaj se bi ne delo delilo, ako je na razpolago mnogo dobrih delavcev. Drugič je treba pri vsej zadevi paziti na stvar, oblika naj se pa žrtvuje, ker se mora v prvi vrati skrbeti, da imamo mnogo dobrih delavcev. Ker bi pa ravno z ustanovitvijo ene same župe izgubili mnogo dobrih in izvežbanib moči, je ustanovitev dveh žup neobhodno potrebna. »Sokol 1« in II postavila sta se na stališče, da ona dva ne bodeta odločevala pri ustanovitvi štajerske, primorske ali kake druge župe. Ravno tako pa tudi izjavljata, da štajerska ali primorska društva ne morejo o njiju odločevati, ker vsako društvo za svoj okraj najbolje ve, kje je potreba dela. Nato podaja kratko sliko, kako se je to vprašanje razvijalo, ter omeni, da se je na enem izmed sestankov zastopstvo »Zveze* same izreklo o potrebi dveh žup za mesto Ljubljana. Brat ZorČič bere pravila, katera občni zbor tudi odobri. V imenu odbora predlaga potem brat starosta, da naj se župa ustanovi pod imenom »Ljubljana« I. Tvorita jo »Sokol« I. in II pritegnivši k sebi druga br. društva, ki bi hotela pristopiti. Izvoli naj se pripravljalni odbor 15 članov, da ukrene vse potrebno za ustanovitev župe. Ta pripravljalni odbor imenuje naj se tudi za delegate na župnem ustanovnem občnem zboru. Vsi ti predlogi sprejmejo se enoglasno. V pripravljalni odbor izvolili so se sledeči bratje: Kostevc, dr. Pestotmk, Dimic, Mepic, Zorčič, Drmelj, Mula-ček Jos., Zaje Jos., Miklavc Fr., Vidmar St, Petek, Slapmčar, Premelč, Svetlič in Porenta. K slučajnostim polaga še br. dr. Pestotnik vsem članom na srce, da naj delujejo z vsemi močmi na to, da bode udeležba 4. julija Še bolj številna kakor na lanski prireditvi. Ob *',10. uro zaključi br. starosta to važno zborovanje.
— ljubljanska delniška družba za plinovo razsvetljavo je imela preteklo soboto v mestni posvetovalnici svoj 40. redni občni zbor, katerega se je udeležilo 11 delničarjev, ki so imeli 40 veljavnih glasov. Iz tiskanega poročila, ki ga je upravni svet predložil občnemu zboru, posnamemo sledeče: V preteklem upravnem letu 1908/9, ki obsega dobo od L maja 1908 do 30. aprila 1009. so se ona dela, ki so bila že v zadnjem poročilu označena za potrebna, nadaljevala in večinoma tudi izvršila. Od križišča Slomškovih ulic s Kolodvorskimi se je po Kolodvorskih ulicah do Predil-ii i li ulic, po Predilnih ulicah do križišča z Miklošičevo eesto in po Miklošičevi cesti do Marijinega trga izložila nova cev "200 mm svetlobe. Nove cevi so se dalje položile po Sodnijskih in Skofjih ulicah od pehotne vojašnice do Sv. Petra ceste; zamenjale so se stare, prešibke cevi po Slomškovih ulicah in na Sv. Petra cesti od Skofjih ulic clo deželne bolnice. V tovarni jr bila postavljena nova generatorska peč z 8 retortami; poleg tega se je izvršilo več poprav in prenaredb. — Stroški za razširjavo in popolnitev cevnega omrežja in za generatorsko peč so znašali 25.114 K 90 h in bili pokriti iz reservnega zaklada. Meseca maja 1908 je plinarna pričela z instalacijo javne cestne razsvetljave ter jo do konca leta 1908. izvršila po 41 ulicah, cestah in trgih. Od meseca novembra 1908 počenši je gorelo 361 javnih plinovih plamenov, in sicer na 135 stenskih ramenih, na 09 malih, na 121 velikih kandelabrih in 2 plamena na železnem prehodu čez Južno železnico. Meseca aprila t. 1. je bilo dalje instaliranih še 55 plinovih javnih svetilk. Stroški za javno razsvetljavo v upravnem letu 1908/9 so znašali 81.930 K 30 h in se razdele na instalacijske stroške (09.002 K) in na tekoče stroške za vzdržavanje, lin, ei-lindre in zarila (12.807 K 70 h). Bilanca za upravno leto 1908/9 izkazuje vsled ravnokar navedenih stroškov za javno razsvetljavo izgubo v znesku 17.S44 K 91 h. — Na predlog upravnega sveta je občni zbor sklenil, iz rezervnega zaklada izplačati 3%no dividendo t. j. 12 K na vsako deklico. Ostanek rezervnega zaklada v znesku 12.138 K 11 h pa se porabi v tekočem letu za nove investicije, v prvi vrsti za nove cevi, ki se položijo |m> Zaloški • »•sti od deželne bolnice do prehoda dolenjskih železnic in v Latermanno-vem d rev oren od Bleivveisove ceste do nove JSvicnrije. V upravnem letu 1908/9 je plinarna uplinila 2,364.000 kg angleškega in 40.000 kg ostrav-skega premoga in iz tega dobila 713.44:', m3 plina, 1,488.000 kg koksa in 89.000 kg katrana. Strankam se je oddalo 502.227 m:{, za javno razsvetljavo je zgorelo 103.100 mn, lastna uporaba plina pa je znašala 30.700 m8;
»Ciril-Metodova podružnica« za Beljak in okolico je med redkimi koroškimi podružnicami, ki se ni ozirala na minule spletke, temuč je delala po starem vseslovenskem programu, za kar gre glavna zasluga znanemu rodoljubu g. Mat. Wutiju, kot predsedniku. Nedeljo teden je sklicala ta   podružnica občni zbor s
primerno veselico v Blače ob jezeru v gostilno Nadraga,vulgo C van ga rja. Obisk je bil zelo mnogobrojen, dasi so v sosedni gostilni »fajerberji« napravili nalašč ta dan veselico. Navzočega je bilo tudi mnogo narodnega ženstva. Potovalni učitelj glavne družbe gosp. Ante Beg je imel daljši poučni govor, ki je bil z navdušenjem sprejet. V odbor so bili izvoljeni večinoma dosedanji odborniki z g. Wutijem na čelu. Nanovo je izvoljen v odbor župnik-pisatelj gosp. Fr. Me-ško iz Zilje. — Za delegata k glavni skupščini sta bila izvoljena predsednik gosp. W u t i in peravski župnik gosp. T r u n k. Obenem se je sklenilo, ustanoviti novo podružnico za Blače, Loče, Malošče in Štebenj. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg. Sgiaravello Iv., G a s t 1 Tone, T r u u e k France, Zi m č i č Zd.\, U 1 b i n g Tone, W i e g e 1 e Iv. in M i k u 1 a France. Nato se je razvila prav prijetna zabava s plesom ob krasnem brenkanju brnških tambura še v.
»Župni zlet dolenjskih sokolskih društev v Metliki. Dolenjska sokolska društva prirede dne 4. julija t. L v Metliki svoj letošnji župni zlet z javno telovadbo ob vsakem vremenu. Proste vaje naraščaja, ženskih oddelkov in članstva spremlja novomeška godba. Ker je to prvi župni zlet na Belokranjskem, je želeti, da se ga udeleži čimveč našega ljudstva, ki bi se naj prepričalo, kako vestno vrše sokolska društva svjo nalogo. Metlika slovi od nekdaj kot odločno narodno, kot izredno gostoljubno mesto in bode pokazala tudi dne 4. julija, da so prireditelji zleta imeli srečno misel, ko so izbrali za to prireditev slovensko postojanko oh Kolpi.
Razstavo pletarskih izdelkov je otvorila pred kratkim pletarska šola v Radovljici. Izdelki so jako vzorno napravljeni in zadovolje vsakega tudi strokovnjaka v svoji fini dovršenosti in okusni upravi.
Zrelostni izpiti na gornji gimnaziji v Celju se prično v pondeljek, dne 5. julija t. 1. Vsled tega se Šolsko leto na tem zavodu že konča dne 3. julija
Veteransko društvo v Idriji je na izrednem občnem zboru dne 20. t. m. sprejelo predlog, da se zopet uvede nemško poveljevanje. Predsednik Kos je odstopil. Škandal in sramota 1
Vodja trgovini za papir v Celju, ki jo, kakor smo  že  poročali, ustano vijo   tamošnji   klerikalci,   postane I. Leskovšek, večletni dosedanji upravitelj celjske > Zadružne trgovine«.
Nemški šolski vrtec v Vojniku pri Celju, ki ga je osnoval nemški »schulverein«, bode poginil vsled sušice, t. j. vsled pomanjkanja — slovenskih otrok, ki bi ga posečali. Vsem ponemčevalnicam, alias »nemškim« šolam na Spodnjem Štajerskem, preti več ali manj enaka usoda. Treba je le vzbujati v našem ljudstvu pravo zavednost. Sicer pa te šole ne dose-zajo nobenih realnih uspehov ter ravno radi tega nimajo v sebi življenske moči ter bodo prej ali slej morale — umreti. Najboljši vzgled, kako se »dela« na teh učilnicah, nam daje »schulvereinska« šola v Hrastniku ob južni železnici.
Velika narodna slavnost, katero so priredili mariborski Slovenci v »Narodnem domu« v Mariboru v nedeljo, 6. junija je dala naši šolski družbi 1725 K 23 v čistega dobička.   Živeli !
Na goriškem  Krasu  lovijo kobilice.   Lovijo   jih   šolski  otroci pod nadzorstvom učiteljev in občinskih ču vajev.   V Štanjelu so jih nalovili 179 litrov pred tremi dnevi.
Na učiteljišču v Kopru se vrši vpisovanje za sprejemni izpit 11. in 12. julija.
Na poti v domovino je umrl v Sredozemskem morju na parniku »Alice», ki je vozil 163 ameriških izseljencev v Evropo, 381etni Gregorij Mihalič rodom Hrvat. Truplo so spustili v morje.
,,Prve orožnotovarniške družbe Peter VVernig v Borovljah" izredni občni zbor. Z ozirom na željo, ki se je v nekem dopisu v »Slovencu« izrazila, da bi namreč v vodstvu zavladala bolj krašansko-socialna struja, vsled česar naj bi družba bolj prospe-vala, odstopil je bil dosedanji nadzorstveni svet z namenom, da se da v tem oziru družbenikom potrebna prilika. Zaradi tega se je sklical občni zbor jia dan 19 t. m., kakor navadno, v Mohorjevo palačo v Celovcu, na katerega so prišli vsi družbeniki z večjimi deleži. Pri točki: volitev novega nadzorstvenega sveta je predlagal gosp. dr. Maller, odvetnik v Celovcu, da se volita v novi nadzorstveni svet moti-signor Podgorc in g. dr. Brejc. Ker pa se je od več strani pohdarjalo, da bi znala biti popolna menjava v sestavi nadzorstvenega sveta za to dobo v škodo družbi, ker so se dosedanji Člani nadzorstvenega sveta v to podjetje in njegove potrebe že kar najbolje vživeli, sklenilo se je soglasno voliti stari odbor in namesto enega dosedanjega nadzorstvenega svetnika pa monsigaora Podgorca. OdstopivŠemu članu nadzorstvenega sveta, ki biva na Kranjskem, in je radi tega bilo zanj večkratno po-
tovanje v Celovec jako težavno, se je izrekla za njegovo hvalevredno delovanje v prospeh družbe iskrena zahvala. Dalje so se izvršili tudi glede povišanja družbene matice in obratnega kapitala važni sklepi v prospeh družbe. V slučajnostih se je omenilo, da je družba po dolgih bojih vendar dosegla svoj zaželeni naslov »Prva družba«, kar je res tudi po času in obsegu. Na slovenski javnosti je sedaj, da nemški bojkot, kateri se izvaja proti družbi z vso silo, paralelizira s tem, da vse puškarske in slične izdelke naroči pri tej domači tvrdki in zahteva tudi pri prodajalcih samo blago iz te tovarne, ki je gotovo boljše kakor pa izdelki nemškega ali angleškega izvora.
Redno postajališče cestne železnice pred „Leoniščem" se je na podlagi komisijonalnega ogleda na lici mesta izpremenilo v postajeliŠče po potrebi. Poslej se bo torej voz električne cestne železnice ustavljal pred »Leoniščem« samo tedaj, če bo stal pred vhodom kak človek, ki bi se rad peljal z električno. Glede na to izpre-membo se občinstvo opozarja, naj da pravočasno znamenje, da zamore voznik voz ustaviti.
Kap je zadela v soboto zvečer okoli 6. v lastnem stanovanju na Bregu Št. 18, 701etno zasebnico Marijo Golo-bovo iz Iške vasi.j Bolehala je že dalj Časa in je še posebno zadnji dan tožila, da se slabo počuti. Poklicani policijski zdravnik je konstatiral, da je Golobovo zadela srčna kap ter odredil, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Pes je popadel je v Toeniesovi tovarni na Dunajski cesti 501etnega kuharja Emilija de Fabra in ga na desni podlehtnici precej poškodoval.
Povozil je na Starem trgu nek kolesar 561etno branjevko Marijo Mar-ješičevo in jo poškodoval na desni roki.
Izgubljeno in najdeno. — Dijak Franc Kavdela je izgubil črno, usnjato verižico. — Učiteljica Hermina Peče-tova je izgubila srebrno tanko verižico.
— Zasebnica Elza Kaudelova je izgubila belo batistasto Šerpo. — Krojaški mojster Ivan Slana je izgubil prost bankovec za 10 K. — Vojak Alojzij Pospešil je izgubil srebrno zapestnico v obliki verižice vredno 26 K. — Hlapec Ivan Vavpotič je našel srebrno častniško verižico  z dvema obeskoma.
— Zasebnica Marija Piršticova je našla črno, usnjato ročno torbico z manjšo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno oziroma najdeno: črna obleka, dežnik z rumenim držalom, dežnik z belim držalom, sprehajalna palica, siv dežni plašč, trije robci, otroški suknjič in zavitek umazanega perila. — Anton Koman strojevodja je našel Črno denarnico z malo vsoto de -narja.
Damski briljantni prstan, vreden 60 kron, zaznamovan O. S. 24. 25. 1901 je bil izgubljen. Najditelj, ki dobi primerno nagrado, naj ga odda v uredništvu ali na policiji.
Zamenjal je nekdo snoči v goriški kleti star klobuk z novim. Poziva se, da prinese tuj klobuk nazaj, ker bi se sicer stvar morala naznaniti policiji.
Drobne novice.
* Za poljsko šolstvo v Šleziji je daroval učiteljski zbor na realki v Lvovu 2000 kron, učiteljski zbor VIII. gim nazije pa 1000 kron. Med Poljaki se je osnoval odbor, ki si je stavil nalogo, da hoče nabrati za obmejno šolstvo tekom leta en milijon.
* Udrla se je streha neke jeklarne v Ugini na Francoskem. Bito je k sreči med delavnim odmorom. Ubiti so bili
4 delavci, 2 pa težko ranjena.
* Za žrtve pri potresu na južnem Francoskem namerava dati vlada
5 milijonov frankov.
* Ogromne množice marokanskih kobilic so se spustile na zemljo v ogrski občini Nagy Koj6, kjer so popolnoma uničile vse setve.
* Ruski car in preosednik Fal-lieres se snideta na krovu parnika »Leon Gambetta« v Cherbourgu.
* Podraženje mleka. Kmetje okolice Ljubno na Gor. Štajerskem so sklenili v svoji zadnji skupščini prodajati od 1. julija mleko liter po 28 h.
Bazne stvori.
* Značilna razsodba o voznih listih na železnicah. Stavbniku Franu Brazda je hotel dati železniški uradnik na postaji v Šumperku na Češkem samouemški vozni list. Brazda ga ni vsprejel in se odpeljal brez njega. Nato je seveda železnica Brazdo tožila na plačilo lista in globe. Sodišče v Usti nad Orlico je pa tož-beni zahtevek v toliko odbilo, da je dolžan Brazda plačati samo navadni listek brez globe, stroške pa mora železnica povrniti. Pri razpravi so dognali, da ima železnica uslužbence, ki ne znajo češčine. Dalje utemeljuje razsodbo z m in is ter i jal no naredbo, katera zahtevva, da morajo biti vse nradne tiskovine, ki so namenjene za občinstvo, izpolnjene tudi v češkem
jeziku. Dalje pravi v razlogih, da za dostujejo tudi že sedaj veljavni splošni zakoni — ne glede na omenjeno minister i jal no naredbo — zahtevi, da se mora s češkimi strankami češko uradovati ter jim izdajati na njihovo zahtevo tudi take liste, da jih stranka lahko razume. To je bil za te birokrate precej hud, a jako zdrav poper. Opozarjamo pa glede na ta slučaj slovensko občinstvo, da ne klečeplazi tam, kamor nosi svoj denar v tujem jeziku, in zahteva pri blagajnah slovensko uradovanje in tudi slovenske tiskovine. Popolnoma zakonita je namreč zahteva slovenskega u radovanja in izdaje slovenskih tiskovin, ter dokazano, da se ne more nikogar preganjati z globami, ee ne vsprejine samonemškega lista, in se raje odpelje brez njega, kot pa z listom, katerega ni potreba razumeti na slovenskem ozemlju.
Ameriška poročila.
Boj na strehi. Na strehi petnadstropne delavske hiše v New Yorku sta se sprla dva zamorca. Po kratkem besedičenju s<* naskočita in pričneta pretepati Končno je poskušal vsak nasprotnika vreči črez strešno Ograjo na cesto, kjer se je zbrala velika množica gledalcev, ki so nestrpno gledali nevaren razburljiv boj. Eden je napadal Z nožem, drugi i britvijo. Sele ko je bila skrajna nevarnost, se je posrečilo policiji prodreti podstrešna vrata in ločiti huda borilea, katera so odpeljali težko ranjena v holnico.
Ameriški železni trg. »Journal of coinmerce« piše, da je bil železni trg meseca majnika boljši, kakor do sedaj v celem letu. Najbolj se je dvignil promet z železožičnimi vrvmi in z železniškimi in stavbnimi tračnicami. Samo t nist je dobil v mesecu maju za 1,500.000 ton na-ii »čila.
Telefonska in Brzojavni porotna.
Ničnostna pritožba Miroslava Siein-skega.
Dunaj, 21. junija. Najvišje sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo Miroslava Sičinskega, ki je bil, kakor je znano, radi umora gališkega namestnika grofa Potoekega, obsojen na smrt. Vendar se splošno sodi, da bo Sieinski ]>omilošeen, ker se bosta zanj zavzela grofica Potočka in bivši ministrski predsednik harem Beek.
Proti laški univerzi v Trstu.
Dunaj, 21. junija. Zveza nemških bnrsevskih društev je sprejela resolucijo, v kateri poziva poslance, naj se z vso odločnostjo upro ustanovitvi laške univerze v Trstu, kakor vohče ustanovitvi vsake neneinške visok«* šole.
Angleški kralj v Marijinih \ a rili.
Dunaj, 21. junija. Iz Olomuca javljajo, da pride kralj Kdvanl tudi letos za tri tedne v Marijine vare in sicer na izrecno pismeno povabilo cesarja Frana Josipa. To vabilo je kralju izročil avstrijski poslanik grof Mensdorff. Kralj Edvard odpotuje v Marijine vare takoj po BVOJem sestanku s carjem Nikolajem pri otoku \Vrightu.
Zaupnica ministru dr. Žačku.
Dunaj, 21. junija. Shod zaupnikov iz dr. Žačkovega volilnega okraja v Prerovn je sklenil izraziti ministru dr. Začku svoje popolno /a upanje. Minister dr. Žaček je bil do glasovanja navzoč na tem shodu.
Dr. Gessmann denientuje.
Dunaj, 21. junija. Poslanec dr. Gessmann denientuje vest, da hi bil s poslanci dr. Šusteršičem. Praškom in Stapinskiin konferiral o sestavi novega  koalicijskega  ministrstva \
jeseni.
Otvoritev muzeja za obrt in trgovino.
Dunaj, *Jl. junija. Včeraj so v cesarjevi navzočnosti ovtorili nov tehnični muzej za obrt in trgovino.
Cesarjev prihod v lšl.
Dunaj, 21. junija. Na merodnj-nem mestu zatrjujejo, da se cesar od pravi v lšl šele začetkoma meseca julija. Vladar se o. julija pelje v (la-stein k otvoritvi tiuške železnice in se popoldne istega dne odpelje v lšl.
_   Naredba graškega rektorja.
(■radec, 21. junija. Vseučiliški rektor je dal iz vestihula odstraniti table vseh akademičnih društev in sicer zaradi tega, ker je bila poškodovana tabla židovskega akademič nega društva »Kadimuh«.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 21. junija. Dr. We-kerle se je danes vrnil v Pešto in je takoj sklical ministrski svet. Danes zvečer potuje na Dunaj. V jutrišnji svoji avdijenci bo prosil cesarja, naj brez odlaganja sprejme demisijo vsega kabineta ter poveri vlado novemu ministrstvu.
■vodnjaki l Prispevajte za Trubarjev spomenik!
tltne cene v Budimpešti.
<>a» 21. junija 1909
Pšenica za oktober 19oQ
Rž       za okt. 1909
Koruza za julij »
Koruza za maj 19 0
Oves     za okt. HOj
Trdno.
f!6!eorol6S!dtQ ^fOCl!&
*t*Xn* CfcJ morjem 80« 8.  Srednji ir»onl tlak 73S-C tam.
za 60 kg K 1386 za 50 kg K 10 45
za 50 kg K 7 80 za 5T kg K 7 28 za 60 kg K 803
Cai
▼auja
Stanj«
barc-j raatrs 7 mm
As
1 : ! Vetrov.
2 S
Nebo
18. 19.
.22.
9. av.'
7. zj. pop.
^742 1
742 1 739 5
16 81   si. jug   sk jasno
13 6 si jvzhod „ 26'b sr. jzahoa del obl.
14.
9. zv. 7. zj.
2. pop.
73J7J   180 sr.jjvzhod; jasno 738 5 i   15 3 I   si. jug
7359 i   ;6 3 sr.jzahod del. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 18*3C norm. <8-» in predvčerajšnja 19 5°; norm. 1831 Padavina v 24 urah 0*0 in 0 0.
Zahvata.
Srčno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki So nam ukazali pri pogrebu naše ljube hčerke oz sestre toliko čast, in v tolikem številu, ter nam stem žalost olajšali. Zahvaljujemo se tudi častiti duhovščini iz Cerknice ter vsem darovateljem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so spremili našo nepozabno Julijo k zadnjemu počitku
Rakek, dne 19. junija 1909. Žalujoča rodbina Faturjeva.
Zahvala.
Povodom prežalostne izgube dne 16. t m v Ljubljani umrlega našega preljubega sina, oz. brata,
Franceta Vončina
dijaka 6. razreda na mestni realki v Idriji
izrekamo najiskrenejšo zahvalo za došla vsestranska sožalja za podarjene krasne Šopke in številno spremstvo k zadnjemu počitku vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi njegovim cenjenim sošolcem na realki in na c. kr. gozdarski šoli v Idriji in vsemu dobrohotnemu dijaštvu na šolah v Ljubljani, posebno pa cenjenim gospodičnam učenkam ljubljanske višje dekliške šole in sploh vsemu občinstvu, ki je ob tem nepričakovanem dogodku gojilo z nami sočutje. 2360
Globoko žalujoča rodbina Franc Vončinova v Idriji.
1
Mesečno soba
solidno meblirana. s posebnim vho-dom ter razgledom na unco, se tako] odda v Vegovi ulici št 12, II nadstropje, desno 2859—1
Zahvala.
Za mnogobrojni i^ra^ ij^a^anih mi simpatij povodom mojega borenja 3a častno nagrado pri konkurenčni rokoborbi v tukajšnjem mestu se §lqynemu občinstvu najsrčneje Zahvaljujem. 23! 6
Makso J^ajčević
svetovni mojster.
fek
l^^fcv manjkanja prostora
z«.* po. izprodajo
se r; ^nsk. papirja kasete piscu
ebscine pisarniške pon. ^
Karo*naknii«at
i umilni, mm t« J*
aspre|one|o v stalno delo pri Iti meta,   tapetniškem   mojstru na Dnnajskl oostt it 18.        2doi a
Izurjen hrvaški, slovenski, ataoikl In laiki
korespondent
oair. uradnik, lite slatko.
Ponudbe pod vtFJlesOl" na uprav.
„Slov. Naroda4*. 2329—3
Pod jako ugodnimi pogoji m dobro vpeljana
najnovejšega sistema,  skoraj novo, so cono proda. Natančneje se izve pri g. Kar In Čameroiku v LJubljani, Dunajska
cesta it. 9. 2336-3
('dDjene dame in gOSpiCO blagovolite vzeti na znanje, da ima 2358 1
Anton Kocu an
trgovec v Šoštanju, Jntni Štajer
edinole zastopstvo in prodajo pravib
švicarskih vezenin
za telesno in posteljno perilo in tudi krasno vezene robe na belem bati-stu in svilnatem batistu v raznib modernih barvah za kompletne obleke, potem manograme In topno robce, in sioer po originalni trornlikl ceni. — Blagovolite zahtevati franko njegovo veliko kolekcijo vzorcev.
trgovina
a m opravo te SSlOfjo na deželi. Denarja »e rabi 6000 K
Resne ponudbe je poalati takot na upravništvo nSlov. Naroda" pod „trgovina1. 2 12-2
f L novembrom t I, so • d d a elegantno
stanovanje
s 4 sobami, kopalnico in pritiklinami v I. nadstropju hiše it. 24 na Miklošiče vi Cesti. 2354—1 Povpraša se v odvetniški pisarni dr. Valentina Eri s perja v LJubljani.
Snovi
za
mošt!
popolno nadomestilo  za  Jabolka in
hruške v izdelovanje in priboljšanje mošta razpošilja proti povzetja
C. F. Schubert Imel. Carl Scoolz
Gradec, Murplatz
Pazite na o. kr. orla moje tvrdke!
2357-1
Cenike in navodilo na zahtevo zastonj.
Kdor hote varno, mirno in hitro
V   /lulrlliH ODrne  oa °*
1   il III li! I Ml ¥iMke  Ga kr. luiuiiuu doielno vlado
potrjenega glavnega zastopnika:
Jr. Seunig,
LMano, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani11:     2343 51
Kaiserin Aug. Victoria, nosi 25.000 ton
Amerika...... 24.000 „
President Lincoln . „ 20 000 „ President Grant   . „ 20.000 u
Vožnja LJubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo 13/- dni, ter ima potnik pravico porabo brzovlakov po celi črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
zJulod+ii ocit&n 2>a damto fic ft to Cm i fic
Ljubljana,    r^otel „pri W(aliča", Ljubljano
(nasproti a^avne pcotc) priporoča čatnsfte ^foCmfie. v vcfiAi i&ov&i oGfif?c, cveti ice>
Sboevm  ccccicfi v ptavm tiad^t&cpj u. 1951
Domete dober izdelel(!
^rajce za gospode
:   bele in barvaste po n&kih cenah priporoča :
Jlnton $arc, Ljubljana
$i>. petra eejta $t. 8.
1586 26
V Savl|ah pri L|nkl|anl ae po zmerni
ceni proda mična
moderna vila
popolnoma opravljena, posebno pripravna sarodovino s več otroki.
Pojasnita daje Iv. Nep. Plautz, na Rimski oestl it 24. I. nadstr v Llnbi|anf. 2352-1
Ferdo Primožič
mizarstvo in parketi
tjubljana, pšerjeve ulice št. 5.
Priporočano   se   za   pel 9 garje
parketov. Preekrhim  parkete iz prve slovenske tvrdke F. Kotnik,
_ Vrhnike. 960-6
_ ©tlo solidfio. =—
Vabilo
na
občni zbor
Era&jskega onitn 21 mm mi
ki se bo vršil
v sredo, dne 30. junija
ob 8. zvečer
v hotelu „Llovd"
(pisarna dež. zveze za ptujski promet).
linevnt redt
1. Poročilo o delovanju.
2. Blagajnikovo poročilo.
3. Proračun za leto 19G9
4. Volitev   odbornikov   namesto po pravilih izžrebanih Članov.
5 Volitev dveh revizorjev.
6 Slučajnosti.
Ljubljana, dne 16. junija 1909
Društveno predsedstvo.
Pripomba: Ako bi občni zbor ob 8 ne bil sklepčen, se vrši ob 9. drug občni zbor z ravno tistim sporedom ob vsaki udeležbi. 23 5
Knjigovodja
izurjen v amerikanskem knjigovodstvu, vešč slovenskega in nemškega jezika, leio slsžbe zs L sli 15. lulij,
Naslov pove upravništvo rSIov. Naroda". ' ?3ifi—s
Dobro izvežbano in pridno       2347 2
prodajalko
v manufakturi sprejme 1 jKoBic, JVova vas pri Rakeka.
Stanovanje
s Štirimi sobami se liče sa 1. av« gust t. 1.
Ponudbe ae pošljejo g. inženirju
M. v pisarno oddelek za vzdr* žavanje £»leznfce, Ltubijana I Cesta na Rudolfe o železnico in
he prosi tudi naznaniti, koliko stanovanje velja 2351 — 1
Odda se v nafom
restavracija
pri „Bobenčku"
na eiincsh pri L]ubl|ani zaradi bo-lezci sedanjega najemnika. Nastop takoj ali pozoeje. Krasen gostilniški vrt, nanovo urejeni gostilniški prostori, aoetilenska lu3, skoraj popolna oprava itd.
Več se izve ravnotam ali pri lastniku na Glicah it. 37. 2317-9
Steckenpferd
Hlijno-mleoio milo
Jfajboljše milo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod!
C. kr. prva državna gimnazijo u Ljubljani
Tomanovc nllc* it. 10, zraven „]Yarodnega doma*. Ha c kr. državni gimnaziji bodo sprejemne izkušnje za I. razred
v četrtek, dne 8. julija
In   m*~   1» v i ob   9. dopoldne.
K vpisovanju naj pridejo uČenoi v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov v nedel|Of dne 4. julija med • 29. in 12 uro v ravnate-ljevo pisarno ter naj prinesejo s seboj krstni list in obiskoval no (ozir. zadnje šolsko) izpričevalo.
Zunanji učenoi se za sprejem oglasijo lahko tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno imenovani listini.
Učenci, ki pripadajo po rojstvu in rodbinskih razmerah o kr. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati samo po dovoljenju o. kr. dež. šolskega sveta..
V Ljubljani, dne 19. junija 1909. 2*50-t
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
Mil
Meščanska korporacija v Kamniku proda dražbenim potom na lesnem skladišču v Stahovoi pri Kamniku sledeče vrste lesa:
13 skladov 4 m dolgih hlodov skupaj 1956 komadov v meri 785*802 m3!; 4 sklade riževoev po 6 m dolgih skupaj 484 komadov 93 942 m3; 1 sklad riževoev po 5 m dolgih 97 komadov 11029 m Prodalo se bode „ofertnim potom**, katere je vlagati a 5"(( vadijem
do 30. junija t. I.
pri meščanski korporaoiji v Kamniku.
Skladi prodali se bodo posamezno eventuelno skupno.
Odbor ni vezan najvišjo ponudbo sprejeti, temveč si pridržuje prosto pot pri oddaji.
Natančnejša pojasnila v korporaoijski pisarni v Kamniku.
2348 2 Odbor.
IffufelfaKffka kieilina kanka ¥ Eifubijani.
Podružnica v Trstu.
Podružnica v Spljetu.
Podružnica v Oolovcu.
Mritar|«v« iHm Mtv. t.
priporofo
žrebanje i. lamo ___. ^^.U^SS
Obrestuje vloge oa knjižice Is na tekoči račun po
14-69
Promese no komunalne srečke t kron 151« „   „ kreditne srette t kron 20
ilavnl dobitek kron 300.000
„   kron 300.000
.   k^« Atesleniiek.
...... 1 __ju.tk Kse t o ^
LutilH In tUk »NarodM tUkarM«.
5285
95
335
41
03