Učiteljjski pravnik. —§ 15% priznanih z 32 službeniml letl v penzijo. 30. marca 1925 je plenum Državnega sveta odločil: 1. Da se učiteljstvu raeuna 15% dodatek v penzijo z dovršemm 32 službenim letom; 2. profesorjem pa s 30 službenim letom. Manjše število službenih let se ne vzame v obzir pri odmeri tega dodatka v penzijo. —§ Višji odtegljtaj davkov 1. aprila. Raeunovodstvo je odtegnilo dne 1. aprila za budžetsko leto 1925./26. nekoliko višji znesek z ozirom na to, da se bo v bodoče vplačeval davek le v polnih dinariih. —§ Ponovno razvrščanje profesorjev učiteliišč in nadzornikov. Na podlagi odločbe ministrstva prosvete od 10. marca 1925 P. Br. se ima izvesti ponovno razvrščenje navedenih v zmislu čl. 230. toč. 2. čin. zak. V to svrho se je osnovala posebna komisija. Za nadzornike, k: ne pridejo tu v poštev, je predvidena posebna nagrada. ki jo bodo prejeniali poleg plače. —§ Naredba o izdajanju potrdil uradnikom in državnim uslužbencem.* Generalna direkcija posrednih davkov je zvedela, da uporabljajo mnogi uradniki in, državni uslužbenci, ki so dobili na podstavi člena 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in člena 112. zakona o državnem prometnein osebju brez takse izvestna potrebna potrdila ali izvestne potrebne llstine, pozneje ta potrdila ali te dokumente tudi ob drugih svojih poslih pri oblastvih, pa bi bili morali zanje plačati takso, predipisano z zakonom. Ker to ravnanje nasprotuje členu 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in členu 112. zakona o državnem prometnem osebju ter se s takim postopanjem povzroča škoda državni blagajni, odreja generakia direkcija posrednjih davkov na podstavi člena 43. zakona o taksah: 1. Vsa državna oblastva, ki izdajajo na podstavi člena 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in člena 112. zakona o državnem prometnem osebju uradnikom, državnim uslužbencem vobče kakor tudi častnikom in vojaškim uradnikom izvestna potrdila ali izvestne dokumente brez takse, morajo na takih potrdilih ali dokumentih vselej točno označiti namen, za katerega se izdajajo brez takse. 2. Državna oblastva ne smejo sprejemati takih potrdil in dokumentov omenjenih državnih uslužbencev kot take v drugih poslih državnih uradnikov in uslužbencev vobče kakor tudi častnikov in vojaSkih uradnikov. 3. Državni uradniki in ostali uslužbenci vobče kakor tudi častniki in vojaški uradniki ne smejo uporabljati potrdil in dokumentov, dobljenih na podstavi člena 128. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in člena 112. zakona o državnem prometnem osebju v druge svrhe nego v one, katerim so bile namenjene. 4. Vsa državna oblastva morajo, če se uporabijo talka potrdila in taki dokumenti v drugo svrho, ne pa v ono, za katero sn bili izdani, pobrati od predložitelja takso za potrdila in dokumente po značaju listine in po dotični stopnji taksne tariie zakona o taksah, in sicer v onem znesku, ki bi ga bilo treba plačati, da so prejeli ta potrdila ali te dokumente proti plačilu takse. 5. Vsi državni uslužbenci, ki osebno sprejmejo prošnje s takimi potrdili ali dokumenti, a prej ne poberejo takse, se kaznujejo glede na člen 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah po členu 55. ali členu 56. zakona o taksah. — Iz generalne direkcije posrednjih davkov v Beogradu, dne 29. januarja 1925, št. 4844. —§ Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za prestop uradnikov ministrstva za prosveto iz pripravlialnih skupin v pomožne skupine.* Na podstavi člena 54. zakona o civilmih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih predpisujem: Člen 1. Uradnrk mimistrstva za prc^sveto, ki želi prestopiti iz pripravljalne skupine v pomožno skupino, mora opraviti po členu 54. zakona o uradnikih državni strokovni izpit po teh pravilih. Clen 2. Za izpraševainje kaindidatov, ki žele opravljati ta izpit, je ustanovljena pri ministrstvu za prosveto centralna stalna izpraiševalna komteija; v Zagrebu, Ljubljaini, Sarajevu in Dubrovniku pa poslujejo stalme izpraševalne oblastne komisije. Člen 3. Za člane stadnih oblastaih komisij postavlja minister za prosveto za tri leta pet po činu najvišjih administrativnih uradnikov pri ministrstvu ali v dotični oblasti. Z istim odlokom postavi tudi po dva njihova namestnika, izmed katerih je eden po svojem položaju glavni arhivar ali glavni arhivski uradnik v oblasti. Z istim odlokom se imenuje tudi zapisnilkar komisije. Predsednik komisije je najstarejši član po činu in službenih letih. Člen 4. Pripravnik mora poznati v praksi vse grane pisarniške službe in vse uradne posle pisarniških uradnikov. Clen 5. Pravica do državnega strokovnega izpita gre vsakemu pripravniku mimistrstva za prosveto, ki ima popolni dve leti državne službe. Kandidat, ki prostovoljno po redni poti zapusti državno službo, sme opravljati ta izpit, če ima dve leti državne službe in če ni minilo šest mesecev od dne, ko je zapustil državno službo. Člen 6. Pripravnik, ki vstopi v prosvetno - administraitivn© službo iz druge stroke, mora prebiti v tej službi naimanj še tri mesece kot pripravtiiik. Člen 7. Prošnja za opravljanje državnega strokovnega izpita se mora izročiti po starejšini onegia oblastv,a pri katerem je pripravnik zaposlen ali je bil zaposlen v poslednjem času. Prošnji se priloži starejšinovo potrdilo, iz kaferega se vidi, kakšen uspeh je pokazal kandidat pri delu, kakšne letne ocene je prejel od komisije za ocenjanje in zai katero stroko je posebno sposoben. Clen 8. K izpitu se sme pripustiti samo oni kandidat, ki si je pridobil pravico do njega po zakonu o uradnikih in po predpisih tega praviinika. O pripustitvi k izpitu odloči komisijaj z večimo glasov. Komisija odredi dan za izpit. Kaaiididatu, ki se zaradi bolezni ali iz neodložnih razlogov ne rnore v odrejenem roku prijaviti k tepitu, se ta čas ne šteje v rok. Člen 9. Državni strokovni izpit je dvojen: a) za adrninistrativno osebje ta b) za arhivsko osebje. Člen 10. Izpit za admMstraitivno osebje smejo opravljati oni pripravniki, ki imajo poleg ostalih pogojev za držav- ne uslužbence tudi kvalifikacijo za I. ali za IJ. kategorijo. Oni, ki tega nimajo, apravljajo izpit za arhivsko osebje. Clen 11. Izpit za aidministrativne uradnike je pismen in usten. K ustnemu izpitu se pripusti kandidat, če 'Opravi pismemega. Člen 12. Pismeni izipit je klavzura (pismena naloga); izdelava klavzure ne sme trajati nad štiri ure. Pismena naloga ima namen, da se vidi iz nje, koliko je kandidat sposoben, na praktično in teoretično vprašanje iz administracije pokazati svoje znanje hitro in zanesljivo. Člen 13. Ustni izpit je obči in strokovni ter se opravlja: * »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 17. febmarja 1925, št. 35. (VII. — 1925.) Uradni list štev. 19. od 24. februarja 1925. * »Službene Novine kraljevime Srba, firvata i Slovenaca« z dne 21. februarja 1925, št. 39 (IX. — 1925). »Uradkii list« štev. 24. od 7. marca 1925. A. Za kandidate I. kategorije: I. Obči izpit: a) Iz administrativnega prava: 1. Teorija v najpoglaivitnejših potezah. 2. Pozitivno zakoniodajstvo: ustava kraJjevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; zakon o obči upravi; zakon o državnem svetu; zakon o glaivni kontroli; zakon o univerzi; zakon o srednjih šolah; zakon o osnovniih §olah in zakon o uradnikih; uredba o uvrstitvi uradnikov; uredba o ureditvi ministrstva za prosveto; potem v glavnih potezah uredba o razdelitvi države na oblasti in uredba o draginjskih d6kladah. b) Iz finančne znanosti: v glavnih potezah proračun; zakon o taksah; zakon o državnem računovodStvu in uredba o ureditvi ministrstva za finance. II. Strokovni izpit: a) pisarniški posli (sposoibnost za konceptno službo in administracijo); b) arhivski posli. B. Za kandidate II. kategorije: I. Obči izpit: a) Iz administrativnega prava: isto, kar za 1. kategorijo, razen teoretičnega dela administrativnega prava; b) iz finančne znanosti: isto, kar za I. kategorijo. II. Strokovni izpit: a) pisarniški posli (sposobnost za toonceptno službo in administracijo); b) arhivski posli. Clen 14. Diplomirani pravniki so oproščeni občega ustnega izpita (čl. 55. zakona o uradrtikih). Člen 15. Izpit za arhivske uradnike je usten in obseza obči in strotoovoi izpit. I. Obči izpit: a) Temeljito znanje državnega jezika; b) znanje političnega zemljepisa kraIjevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; c) glavne odredbe zakoma o taksah, uredba o razdelitvi države na oblasti Ln uredba o ureditvi mini&trstva za prosveto. II. Strokovni izpit: a) arhivski posli; b) osnove enostavnega knjigovodstva. Člen 16. Po končanem ustnem izpitu odtoči komisija, ali je opravil kandidat izpit odlično, soglasno ali z večino glasov. Člen 17. Kandlidat, ki prvikrat pade pri pismenem ali ustnem izpitu za kandidate III. kategorije, sme ponavljati izpit čez šest mesecev; če pade pri pismenem izpitu kandidat I. ali II. kategorije, sme ponavljati izpit čez tri mesece. Člen 18. KandLdat sme opravljati drža/vni izpit največ dvakrat, potetn izgubi pravico do izpita in njegova služba v resortu ministrstva za prosveto prestane. Člen 19. O celokupnem izpitu se vodi zapisnik, ki ga podpiše izpraševataa komisija in ki se shrani v arhiv te komisije. Kandidatu, ki je izpit opravil, se dfa izDričevalo, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar. Člen 20. O uspehu izpita poroča komisija občemu oddelku mitiistrstva za prosveto, obči oddelek pa uradu, kjer kaindidat službuje. Člen 21. Predsedniku in vsakemu članu izpraševalne komisije pristoji nagrada, in sicer: predsedtiiku 200 ditiarjev, članom pa po 150 dinarjev na dam, dokler traja izpit. Zapisnikar ima stalen mesečni honorar, ki ga odredi z odlokom minister za prosveto. V B e o g r a d u , d*ne 25. jan. 1925. MmJster za prosveto: Pribičevič s. r.