1116 E. 72nd St. Cleveland, Ohio.

PRVI SLO VENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 79.
CHICAGO, ILL., SREDA, 23. APRILA — WEDNESDAY, APRIL 23, 1941
LETNIK (VOL.) L.
vstop Rusije v vojno so napoveduje* kriza v Rumuniji
_ »__\_ _
Do junija se baje namerava pridružiti osišču
Japonsko časopisje trdi, da do vstopa Rusije v vojno ni več daleč. — Sovjetsko časopisje povdarja, da je pakt z Japonsko zadal udarec ameriškim intrigantom.
Tokio, Japonska. — Del tukajšnjega časopisja odkrito trdi, da je imela nedavno sklenjena nevtralnostna pogodba med Rusijo in Japonsko vse bolj globok pomen, kakor se na zunaj vidi. Ne samo, da ste si z njo obe deželi zasigurali svojo varnost druga pred dru-go, marveč, ta pakt pomeni prvi korak napram dejanskemu vstopu Rusije v vojno, kar se zna zgoditi že do junija.
"Nič ni več blazen sen," tako povdarjajo listi, "pričakovati veliko vojno med Japonsko, Nemčijo, Italijo in sovjetska Rusijo na eni strani ter med .Zed. državami, Veliko Britanijo in Kitajsko na drugi." Prvi korak, ki bo vodil k temu, pravijo, bo tvorila voj- ' na med Zed. državami i.n ' Nemčijo, kateri bo sledila vojna med Japonsko in Zed. dr- I žavami, katera utegne priti pred junijem, na kar bi sledil še vstop Rusije.
Da je tudi Rusija sama imela pri podpisu pakta z Japonsko pred očmi Zed. države in Britanijo, se razvidi iz njenega časopisja, ki se je te dni obširno bavilo z odmevi, kateri prihajajo na ta pakt. Sovjetsko časopisje sicer ne trdi direktno, da je bila pogodbis sklenjena z namenom, da se zada udarec Zed. drž., povdarja pa, da je pakt skrajno zmedel načrte britanskim in ameriškim intrigantom, katere obdolžuje, da so skušali naščuvati Rusijo v vojno proti Japonski in Nemčiji
Zanimivo je, tako pravijo ^uski listi,opazovati,kako skrb kažejo ameriški uradni krogi glede tega, katera bo odnesla več koristi iz pakta, ali Japonska, ali Rusija, dočim istočasno povdarjejo, da za Ameriko nima pakt nobenega pomena. Resnica pri tem je, pravijo li-* sti, da skušajo s tem ti krogi le prikrivati svoje razočaranje, ko se jim ni posrečilo, na-hujskati Rusije, da bi šla v vojno proti Japonski ter s tem l'ešila njih interese na Pacifi-! ku. Nasprotno se je zdaj s Paktom, povdarjajo, ustvarila Podlaga za razvoj prijateljskih odnošajev med Rusijo in Japonsko.
LJUT1 BOJI V_GRČIJI
Nazijska armada se bliža pre-
stolici Atenam.
Atene, Grčija. — Grško-bri-tanske čete so bile tekom ponedeljka prisiljena k nadaljnjemu umiku proti jugu in so zavzele novo bojno črte, ki teče nekoliko proti severu ocl zgodovinske termopilske ožine. Na ta način se je približala nazijska armada presto-lici Atenam že na 110 milj. O novi črti trdi angleško poročilo, da je pripravna zato, ker je dosti krajša ter je obenem zavarovana v gorovju. — Na-zijsko poročilo isti dan povdarja, da nemške čete brez zadržka naravnost drve za umikajočo se zavezniško armado in, da je zdaj vojna na Balkanu v svoji zadnji fazi. Obenem omenja to poročilo, da so v severni Jugoslaviji zajeli Nemci ogromno število vojnih ujetnikov. Doslej so mogli prešteti 244,000 mož in 1,500 častnikov.
--o-
PARTY — PRETEP — PADEC 30 ČEVLJEV
Chicago, 111. — Ob svoji poročni obletnici sta Mr. in Mrs. D. Oshrain priredila v svojem stanovanju na 4340 Kenmore ave. zadnjo nedeljo party za svoje prijatelje. Eden gostov je pri tem zaspal v stanovanju in je strahovito zameril nekemu drugemu moškemu, ko ga je ta zbudil. Sledil mu je iz stanovanja in zunaj na stop-njicah, ki so vodile v spodnje nadstropje, sta ae spoprijela. Prihiteli ste njuYii ženi in še dva druga gosta," skušajoč, da ju ločijo. Nenadno pa se je zlomila ograja pri stopnjicah in cela gruča šestih oseb je zgrmela navzdol dve nadstropji, 30 čevljev globoko. Padli so vsi na kup in le eden od njih, najbrž najbolj spod-
SENATOR NAPOVEDUJE PORAZ ANGLIJE
New York, N. Y. — Zvezni senator N,ye je zadnjo soboto v tukajšnjem mestu izrazil napoved, da je britanski imperij na tem, da razpade. Dostavil pa je, da nima zaradi tega Amerika'nobenega povoda, da bi se razburjala, kajti britanska konkurenca v trgovini je bila itak taka, da je morala biti ameriška trgovina z njo v stalni borbi. Res je, pravi, da tudi v slučaju nazijske zmage ne more Amerika upati na kako cvetočo tujezemsko trgovino, toda od te trgovine itak ni odvisna za več kakor za tri odstotke ter se bo torej izguba lahko nadomestila z bolj živahno trgovino na tej polobli. — Naslednji dan pa se je isti senator izrazil v Chicagi, da padec britanskega imperija no-meni za Ameriko manj nevarnosti, kakor pa bi bila, ako bi šli s svojimi četami na tisoče milj daleč, da branimo ta imperij.
Železni gardisti se dvigajoproti vladi
Min. predsednik Antonescu baje izgubil naklonjenost nazi-jev. — Možnost revolucij e, ki bi pobrala Rumuniji nadaljnje kose obmejne zemlje.	^
Iz Jugoslavije
Z Dolenjskega poročajo, da je tudi letošnja zima napravila škodo v vinogradih. — V Središču je umrla najstarejša Slovenka, ki je učakala izredno visoko starost — skoraj 106 let. — Razno.

POŽARI ZAJELI NA TISOČE AKROV GOZDOV
New........York, N.. Y. — V
vzhodnih državah so zadnje dni izbruhnili mnogoštevilni gozdni požari, ki so uničili ž<f na tisoče akrov lesa. Zaradi suhega vremena, ki je trajalo par tednov, se ogenj s tako naglico širi, da so na -mnogih krajih docela izgubili kontrolo nad njim. Najbolj je prizadeta država West Virginia, v kateri je celih 145 požarov; na enak način, toda v manjšem obsegu trpi škodo še' šest drugih vzhodnih držav. Ogrožena so tudi nekatera mesta, dočim se je v mestu Lake-wood, N. J., ogenj dejansko že oprijel nekaterih hiš.
——o-
ZDRAVNIKOM PRIPOROČA, NAJ GREDO V ANGLIJI Hyde Park, N,. Y. — Predsednik Roosevelt je zadnjo nedeljo priporočal mladim ameriškim zdravnikom, naj se prostovoljno priglase za službo v britanskih bolnicah. Britanski Rdeči kviž je potom Ameriškega Rdečega križa izrazil prošnjo za 1000 ameriških mladih zdravnikov, je dejal.
KRIŽEMJVETA
—	Berlin, Nemčija. — Hitler je dejansko pokazal, da priznava obstoj hrvaške države, ko je zadnjo nedeljo imenoval prvega nemškega poslanika v Zagrebu, in sicer v o.ie-bi 37 letnega nazijskega voditelja Siegfr. Kasche.
—	Madrid, Španija. — Iz raznih Časopisnih svaril na prebivalstvo se sklepa, da uiegne fpanija kmalu dejansko poseči v vojno. Tako je eden listov izrazil opozorilo, da je vsakdo, ka se ne strinja s popolno enotnostjo španskega ljudstva, izdajalec in podlež.
—	London, Anglija. — V nekem premogovniku blizu Durham je v petek zadnjega tedna izbruhnila stavka, ko se je delavstvu znižala plača. Do nedelje se je stavka resno razširila in grozi, da bo zajela še nadaljnje premogovnike.
PAPEŽ IZRAZIL POHVALO JUNAKOM
Rim, Italija. — V govoru, ki ga je imel zadnjo nedeljo na kakih 1000 dijakov katoliških1 univerz, je papež izrazil pohvalo za tiste, ki so se borili v obrambi svoje domovine proti močnejšim silam. Obenem pa se je obrnil tudi na zmagovalce z apelom, naj prizanašajo nedolžnim in pokažejo velikodušnost napram premaganim. Sploh je papež pozival svet k ponižnosti in ljubezni.
JUGOSLOVANI POBEGNILI V TURČIJO
Berlin, Nemčija. — Kje se nahajajo točasno jugoslovanske vodilne glave, kakor kralj, člani vlade in drugi, se š,e ni natančno ugotovilo. Izvedelo pa se je, da« je koncem tedna!
Budapesta, Ogrska. — Sosednji Rumuniji groze novi nemiri, ki se utegnejo izcimiti v civilno vojno, katere posledica nasprotno zna biti nadaljna izguba obmejnih kosov zemlje. Te vesti se razširjajo te dni po Ogrskem in v dokaz, da niso iz trte izvite, kažejo na to, ko je bil med Runiunijo in Ogrsko ves promet ustavljen.
Glavna sila, ki točasno vzdr-
Prvo delo v vinogradih
Novo mesto, 3. marca. — Letošnja dolga in precej oatra zima je delo v vinogradih nekoliko zakasnila. Dolenjski pregovor pravi, da sveti Valentin (14. februarja) ima ključ od korenin, in tedaj prične dolenjski vinogradnik tudi s prvim obrezovanjem trt. .Toda letos je na dan sv. Valentina še ležal sneg tudi po re-brih, kjer so največ vinogradi, da z delom ni mogoče pričeti. Ko pa so topli dnevi z nekoliko odjuge stopili sneg, ko se je pričela zemlja sušiti in ko je sv. Matija razbil zadnje kose ledu, že hite vinogradniki v vinograde, da opravijo prva dela. Vinogradi se oživljajo z rezači, ki hite, da delo čimprej opravijo. Gnoj in kolje so že pozimi, ko je dobri sanenec lajšal vožnjo, po sicer težko dostopnih potih zvozili v vinograde, da je tako zdaj vse pripravljeno za nujna pomladna dela.
Ker je bilo lani slabo vinsko 'leto in so kazali vinogradi kaj žalostno sliko, si dolenjski vinogradnik v letošnjem letu obeta boljše letine, zato tudi z veseljem opravlja prva dela. Tudi deio na polju se bo kmalu pričelo, zato vsakdo hiti, da čimprej dovrši rez in tudi prvo kop v vinogradu, da se bo drugo delo lahko v redu izvršilo.
Tudi letošnja zima je naredila po vinogradih marsikje precej škode, ker je mnogo žlahtnih trt omrznilo.ki jih bo treba nadomestiti z . drugimi ali pa, kjer je to mogoče, s po-grobanjem ostalih trt. Začetna dela v vinogradu so znak kon-
čuje red v Rumuniji, je njen min predsednik Antonescu, on pa nasprotno črpa svojo moč iz zaščite, ki mu jo nudijo na-ziji. Kakor hitro ta zaščita odpade,1 se . utegne nasprotna struja dvigniti, proti njemu, in, kakor se trdi, se mu ta nazijska protekcija v resnici že odmika. Govori se namreč, da so našli Nemci v Belgradu neke dokumente, ki kažejo, da je Antonescu obljubil jugoslovanskemu kralju Petru vso pomoč Rumunije ter mu je priporočal, naj počaka, dokler ne pride pravi čas.
Ako je kaj resnice na tem, potem je Antonescu brez dvoma odigral svojo vlogo, in Železni gardisti morajo očividno slutiti, da se nekaj takega razvija, kajti karati so pričeli očiten upor proti nJemu. Tako baje javno povdarjajo, da je Antonescu sovražnik države, in sicer tako nevaren, kakor je bil bivši kralj Kari.
Ako v resnici pride do revolucije, potem se lahko Rumu-nija z gotovostjo pripravi, da jo bodo še bolj okrnili. Tako na pr. baje Rusija kar čaka na tako priliko, da bo lahko zasedla Moldavijo, dočim si bo Ogrska privoščila drugo polovico Sedmograške, Bolgarija pa severni del Dobrudže.
prispel v turško prestolico Ankaro aeroplan s skupino jugoslovanskih političnih begun-eev.
krat na teden nosila peš od Sv. Bolfenika v Vantzdln sir in smetano na trg. Ko je izpolnila 81. leto, se je preselila k svoji hčeri v Središče, kjer je počakala smrti.
Ostala je sveža skoro do svoje smrti. Vprašali so jo včasih, če je prijetno tako dolgo živeti, pa je odgovorila, da še šteti do sto ni kaj prijetno, kaj šele živeti.
Skromna ženica je učakala visoko starost v vednem odrekanju, pri tem pa z izredno ži-lavostjo in bistrim duhom. Citati se je naučila sama iz mo-litvenika. V mladosti je bosa poleti in pozimi hodila k maši. Njen spomin je bil izredno svež in je še dobro pomnila Madžare, ki so leta 1848. vkorakali v Središče. Vedno je bila skromna v jedi in pijači, pri tem pa je ostala dolgo let nenavadno čvrsta. Ob stoletnici so jo z avtom peljali k maši in se je še prav prijetno pove-seJila v prijateljski družbi.
HRVATI ZAHTEVALI "OSVOBODITEV"
ANGLEŽI NEZADOVOLJNI, TRDI WHEELER
Butte, Mont. — Senator ^heeler je v svojem govoru, ki ga je ga imel zadnja nedeljo v tukajšnjem svojem doma-mestu, izjavil, da mu je neki Anglež razodel, da v An-e'iji vlada nezadovoljnost med prebivalstvom. Do četrt mili-J°na ljudi, pravi,je v ječah za-ker so izrazij protest, v toenail pa, da so postavljeni Uvaji, da stražijo vznevoljene klavce.
nji, je zadobil resne poškodbe na glavi.
-o--
SIJAJEN SPREJEM ZA POLJSKEGA VODITELJA
Chicago, 111. — Med svojim točasnim obiskom v Zed. državah se je min. predsednik izgnane poljske vlade, gen. Si-korski, mudil tudi v tukajšnjem meštu, kjer mu je prebivalstvo poljske narodnosti priredilo zadnjo nedeljo sijajen sprejem. Do 75,000 ose'o, kakor se računa, je prihitelo v Soldiers' Field, kjer se je vršila javna prireditev na čast posetniku. Sikorski je povda-rii, da se bo Poljska borila do zadnjega.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Središčani so jo imeli radi in so ji postregli po svojih močeh.
-o-
Nesreča
Ko je 16 letna kuhinjska vajenka Terezija Štamolova iz Celja nesla nekega dne po kuhinji lonec vrele masti, je padla. Vrela mast se je razlila po njej in ji prizadejala hude opekline po obrazu in desni roki. Spravili so jo takoj v celjsko bolnico.
--o-
Častni doktor univerze
V dnevih, ki se je Jugoslavija borila za svoj obs-cj, so se nrvati odcepili od nje m zamevaii, ud u^u-jo priti v "svobodo" pod nazijsko Nemčijo. Gornja slika, ki je bila poslana preko Berlina, kaže demonstracije v nekem hrvaškem mestu v katerih so nosili veliki napis v nemščini: "Hrvaška gre z Nemčijo."
ca zime in prihoda zaželene pomladi, ko se vzbuja novo življenje. Res je sicer mogoče, da še pade sneg in pobeli naravo, toda ne bo imel več trdne lege, ker ga bodo topli žarki kmalu pregnali. Pomladni sneg je gnoj revežev, zato se ga nikdo ne boji.
Najstarejša Slovenka
Središče, 5. marca. — Sre* dišče, ki je poznano po svojih posebnostih, je včeraj spet doživelo izreden dogodek: pokopali smo Terezijo Curin, roj. Kolarič, 9. ?ept. 1836 v župniji Sv. Bolfenik. Po njeni visoki starosti, ki jo je učakala-, bi marsikdo sodil, da ji je bila bogvekako s cvetjem posipana življenjska pot. Tc-^nu pa ni bilo tako. Starše je razmeroma zgodaj zgubila: mati ji je umrla z 32. in oče s 45. leti. Kot 28 letno dekle se je poročila z Jurijem Curinom in imela pet otrok. S 40. leti je že postala vdova. Živela je revno življenje in morala se je veliko truditi, da je preživila svojo otroke. Dolga leta je živela kot viničarka v bolfeniški župniji. Da si je poleg revnega viničarskega .zaslužka priborila iz kak krajcar, je dva-
Senat univerze Kralja Aleksandra v Ljubljani je na svoji seji meseca januarja soglasno potrdil sklep fakultetnega sveta juridične fakultete, da se podeli Ivan Hribarju, bivšemu ljubljanskemu županu, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru ter bivšemu pokojninskemu namestniku častni doktorat prava za njegove izredne zasluge,ki si jih je pridobil za ustanovitev ljubljanske univerze.
ZMAGA V JUBILEJNI KAMPANJI
to za vsakega nekaj zgodovinskega. Kdor bo odnesel v tej zlati jubilejni kampanji glavno zmago, bo ostal častno zapisan v zgodovini tega lista. Zmagal pa bo prav gotove listi kandidat, katerega bedo agitatorji podprli z največjim številom novih narcčnin.Po nekaterih naselbinah te dni junaško in navdušeno nabirajo nove naročnike, da se pripravijo za zaključek te zlate kampanje. Kaj delate v vaši nasal-bini? Pazite, da vas drugi ne prebite. Pripravite se! Pridobite kar največ morete nevih naročnin, ker le te vam bodo pomagale do zmage!

[soj
It LETNICO (C U obhaja letos // M "Amerikanski Slovenec" i\l
In še nekaj, marsikomu se bo zdelo to le neumno zapisano, kar bopo zdaj omenili. Ce Anglija in Amerika veste, da bo za Singapore in za vsa posestva na Daljnem vzhodu, s katerih te dve velesile kontrolirate svoje interese tamkaj, da bo za te prišlo do spopada, čemu čakate napada? Japonci bodo napadli takrat, kadar bodo njihovi računi kazali ugoden čas za nje. Zakaj ne udariti preje in jih onesposobiti, predno si boste obe čeljusti mogle stisniti tamkaj pri Indiji? Ako je napad že predvidevan, je neumno in naivno čakati nanj. Prav tako naivno, kakor da je Jugoslavija mirno čakala, kakor ptička, da je Hitler okrog in okrog pobral vse države in okrog vseh njenih mej nastavil svojo mehanizirano vojsko. Ko bi bili udarili že takrat, ko so Nemci začeli iti na Ogersko, bi imeli samo severno fronto. Zdaj so jo imeli okrog in okrog sebe. To je najmanj slaba politika. Vsak dosedanji poraz kaže jasno na take napake, pa se demokratične države iz njih ničesar ne nauče. Ampak vsaka čaka in mečka tako dolgo, da jo Hitler obkoli in zadrgne okrog in okrog v svoje mreže, nakar udari, kakor pajek na svojo žrtev. Potem je jia jamranje in stokanje.. Se dosti ga bo, če bo šlo tako naprej.
Načrti osišča bi naleteli na odpor in poraz, če bi jih demokratične države začele enkrat prehitevati, ne samo le v oboroževanju,ypač pa tudi v diplomaciji. In kjer bi to ne uspelo, pa s temeljitim in hitrim udarom s pestjo. Dokler ne bo tega, bo le golo cincanje, pa malo uspeha.
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Mrs. Joha-na Matkovich iz gast 170th street je prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je dne 12. marca umrl njen ljubljeni oče Andrej Turk, doma iz vasi Zelce pri Cerknici na Notranjskem. Zapušča soprogo in sina, tukaj v Clevelandu hčere Josephino in Johano, v New Yoi4ku hčer Louiso, v Pittsburghu, Pa. hčer Mary, v Afriki pa hčer Frances. — Poleg teh zapušča še več drugih sorodnikov.
Smrt rojakinje
IVJaple Park, 111. — Tukaj je nedavno umrla rojakinja Ana Kocjan, v starosti 49 let. Zapušča moža, tri sinove, dve hčeri, dva brata in sestro.
Po načrtih osišča
Še en grob
Kenosha, Wis. —- Tukaj je dne 6. aprila umrla Mrs. Elizabet Iluber, .mati Mrs. Louis Medved,soproge lastnika tvor-nice orodja Medved Tool & Die Co. v Milwaukee, Wis. Njeno truplo je bilo pripeljano v Milwaukee, kjer se je vršil dne 9. aprila pogreb na Holy Cross pokopališče.
Rojenice
'Cleveland, O. — Vile rojenice so se nedavno ustavile pri družini Mr. in Mrs. Joseph Pa-pes na East 171st street in jim podarile zalo hčerko prvoro-jenko. Dekliško ime srečne matere je bilo Josephine Pa-gon, hčerka Mrs. Rose Pagon iz East 67th street.
Žalostna vest ......
Edison, Kans. — Rojakinja A hrt Jelovčan je prejela i'/ starega kraja žalostno sporočilo, da ji je v Podsredi pri Rajhenburgu na Stajei'skem 'umrl njen oče Josip Dobraveč, v častitljivi starosti 78 let. Zapušča ženo, sedem sinov in pet hčera v starem kraju, v Ameriki zgoraj omenjeno hčer in hčer Josephine v Chicagi, 111.» v Franklin, Kans. pa brata.
Smrt kosi
Cleveland, O. — V mestni bolnišnici je umrl rojak Louis Zupančič, v starosti 70 let, stanujoč v West Parku, Ohio. Do« ma je bil iz Stauče vasi na Dolenjskem. Zapušča 'brata i" več sorodnikov. Pokopan je bil iz cerkve Annunciation na Calvary pokopališče zadnjo soboto 19. aprila.
PREŠERNOV KONCERT V CHICAGI '
Chicago, 111.
Ker beremo skoraj vedno kaj novega iz chikaških naselbin o proslavah, obletnicah, ženitovanjih in veselicah, menim, da tudi ne bo napake, ako tudi omenimo malo o koncertih. Zato pa vas vse, ki imate še kaj stavokrajskega čuta do slovenske pesmi ir> igre, vabim da nas pridete po-setit dne 27. aprila tega leta v Masonic Temple dvorano na 23. ulici in Millarcl Ave. ob
upanju je xa tem ogromnim strojem nemška domovina,pri" pravljena kakor nikdar poprej, da tudi s svoje strani stori vse, kar je treba storiti za izvojevanje končne zmage.'
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji* 1360 kilocycles.
Napisal: Edgar Rice Burroughs
V POMOČ SOVRAŽNIKU	(187)
(Metropolitan Newspaper Service)
SYNDICATE. Uic
i S3" r -T.if i'«; *'
UNITED FEAT
'WHY SHOULD 1 BE CONCERNED?" SHE REASONED. "HE TRIED TO CAPTURE ME.'" THEN SOMETHING TUSGED AT HER HEART--ANO SHE RACED AWAY TO AID WftR »FOE'.'
PRESENTLY SHE SAW SIGNS THAT A FURIOUS CHASE HAD STARTED HERE. PERHAPS THE VJHITE GIANT WAS THE QUARRV.
LONGING TO SEE HIM, YET FEARING HIM, THE PERPLEXED JUNGLE GIRL STARTED HESITANT. LY IN QUEST OF TARZAN
SHE CAME To THE SLAIN SAVAGE AND RECOGNIZED HIM AS AN ENEMY. UNTOUCHED BY CIVILIZED 5ENTIMENT, HER WILD HEART REJOICED AT HIS DEATH.
Prišla je do ubitega divjaka, katere« ga je spoznala za sovražnika. Neomi-!ka«a kot je bila, se je v svojem divjem fcrcu veselila njegove smrti, ,.
Kmalu je našla sled, kjer se je dovršil razburljiv dogodek. Morda je bil to beli velikan.
"Zakaj bi se vznemirjala?" si misli; "on me je poskusil vjeti!" Potem se je nekaj zganilo v njenem srcu — spustila sfc je v tek, da, ppnjaga Tarzanu.
Hrepeneč ga zopet videti, vendar v strahu pred njim, je zmedena džungelski deklica začela i6kati Tarzana.
gtran 2 ,	_____AM ERIKA NSKI SLOVENEC________Sreda, 23. aprila 1941
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America,
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pene- issued daily, except Sunday, Mon-feUkov in dnevov po praznikih.	day and the day after holiday«.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in vpravo:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto-----------$5 00	For one year------------$5.00
Za pol leta------------«0	For half a year-----------2.50
Za četrt leta _ _____________1-50	For three months------------
2a Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto______F°r one -------
Zu pol leta--------3.00 For half a year------3.00
Za četrt leta ................US For three month.---P--^
Posamezna številka ------------- 3c I Single copy------------------------- oc
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vraga. _______________
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.________
Podpis nenapadalne in nevtralne pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Japonsko ni ničesar drugega, kakor le del programa, ki ga izvaja zveza osišča pod direktivo berlinske centrale. Zadeva je pa vsekakor zanimiva po svojem načinu, kakor jo zavezniki osišča izvajajo. Prav po načinu, kakor so to izvajali takoj v začetku vojne, ko so napadli Poljsko. V Moskvi so podpisali Nemci z Sovjetsko Rusijo nenapadalno pogodbo, Anglijo in Francijo pa ] pustili na cedilu in to s tako gesto, kakor bi to hoteli potegniti obe za nos. Da je ta hladna ostavka Anglije in Francije moralno zelo porazno uplivala na obe, ni treba omenjati.
Pozneje je šlo v tem tempu naprej. Nenapadalne po- < godbe so se podpisavale vse križem. Hitler jih je podpi-saval vsem malim sosednim državam, kakor kaka potrdila priporočenih pisem. Med tem pa stalno napadal, zdaj to, zdaj ono državo, jih zasedal, razkosaval in delil, kakor da bi bile te države njegova osebna lastnina.
Od jeseni do zadnjih tednov so pripravljali načrt za Balkan. Peta kolona je na Balkanu vršila svoj posel že zadnje leto in pol. Nemški špijoni so vse prevohali, vse možnosti za vojaška gibanja in napade, pripravili načrte za takojšna razdejanja prometnih in občevalnih zvez, itd. Predno pa bi to izvedli so skušali izvesti seveda vse lepo mirnim potom. Posrečilo se jim je v Ogerski, Rumuniji in v Bolgariji. Tudi Jugoslavije so se lotili. A tu jim ni izpadlo mirnim potom, zato so z oboroženo silo navalili na Jugoslavijo in ji zdaj obetajo popolno razkosanje. Upajmo, da pri tem ne ostane dalj, kakor le dotlej, dokler ne bodo Nemci končno primorani rakati kot nasilni pirati pred osvobodilnimi silami, ki še pridejo iz demokratičnih dežela.
Načrt je bil ta. Jugoslavija bo padla v naš žakelj, morda kot zrelo jabolko mirnim potom, če ne pa jo prisilimo. V istem momentu, kjer naj Angleži dožive na Balkanu svoj drugi Dunkirk, naj prisostvuje mahinaci-jam tudi predstavnik Japonske in naj se v istem momentu sklene nenapadalna pogodba med Moskvo in Tokijem, kar naj bo premišljen udar na živce Anglije in Amerike. Vse to je nemški načrt v ofenzivi na živce demokratičnih dežel! V tem času naj se izvede tudi protisunek proti Sue-zu in ustavi angleški promet v Sredozemlju. Japonci pa naj v tej zmedi takoj udarijo proti Singapore S|Zavarova-nim hrbtom od strani Rusije. Tak udar mora v živo zadeti angleške in ameriške živce, so računali v Berlinu. Zviti in spretni so v Berlinu.
Borbe na Balkanu še ni konec, dasi zaveznikom ne gre dobro. Zgleda tako, da bodo zavezniki doživeli na Balkanu res dragi Dunkirk. Zasluga gre temeljiti nemški pripravi in pa naravnost polževi angleški pripravi. Prva glavna nemška zveza je pognala Angleže z evropske celine, na zapadu. Zdaj jo zna pognati z evropske celine še na južnem in vzhodnem delu evropske celine. Vsekakor to ne bo mali udarec. Točka tri v programu osišča, je izviti iz rok Angležev Singapore in jih izključiti tudi iz Daljnega vzhoda in iz Indije. Kako bi si člani osišča razdelile vse te plene še ni jasno, a tudi za to imajo gotovo že pripravljene načrte.
Zdi se, da Ameriki bodo resno začeli vstajati lasje, kakor hitro bi Nemci uspeli v Sredozemlju in Suezu. Kajti po taki zmagi priblicajo na enkrat skozi rdečo morje v Tiho morje in v Indijo in tam bi stisnile čeljusti Japoncev in Nemcev.
Dobro bi bilo, če bi bili to le samo nekaki prividi fantazije, a bojimo se, da se bo približno tako zgodilo, če se ne posreči Nemcev ustaviti v Sredozemlju.
Anglija je bila vrlo slabo pripravljena, ko je izbruhnila ta svetovna vojna. Niti za temeljito policijsko službo ni bilo orožja. Stari Chamberlain je fural počasi in ničesar dosegel. Zdaj pod Churchillom gre hitreje, a še veliko prepočasi. Kje vendar ima Anglija svoje sile? Imperij, ki šteje vendar nad 600 milijonov prebivalcev, hi vendar moral v tem času postaviti na noge miljonske armade. Potrebuje jih krvavo. Drugače bo Britanija clo-jživela še več žalostnih Dunkirkov.
bo podarila enemu izmed nav- -zočih krasna posteljna odeja, c
—	Vsi, kateri se zanimate za ' to naše Amer. Slovensko Zdru- ž ženje, ste naprošeni, da pride- c te po knjižice in skušate pro- c dati kar največ tiketov je mo- j goče da bo večja udeležba na i veselici in da tako pridemo do lepšega izkupička. Zapomnite, ( da kar napravite v ta namen, < napravite v korist vašega t Združenja, kar je toliko, kol i bi napravili v korist samim se- < bi, kar vi sami ste <to združenje.
Uljudno ste vabljeni vsi, da se udeležite te slovenske veselice ob obletnici. Zagotavljamo vam, da vam tega nikoli ne bo žal, ker zabave in vsakovrstnega razvedrila bo dovolj za stare in mlade. Serviral se bo tudi brezplačni in dobri prigrizek in dobili boste na željo tudi izvrstne pijače.
Naznanja se vam, da se bodo vršile naše redne seje od sedaj naprej v Standart dvorani vsaki zadnji torek v mesecu. Udeležite se v obilnem številu naše prihodnje seje, ki bo v torek 29. aprila ob 8 uri zvečer v Standart dvorani. Se je nabralo precej reči, o katerih se mora na seji sklepati v korist tega Združenja. — Vsi, kateri še niste pri tem Združenju, ste vabljeni, da se nam pridružite in da se udeležite te seje. Ravno sedaj se vrši izpraševanje za ameriško državljanstvo. Kako smo veseli, ko vidimo, kako veliko število Slovencev je zopet, ki bodo postali afneriški državljani. Še nikoli v preteklem času ni bilo tolikega zanimanja za ameriško državjjanstvo, kakor je ravno sedaj. Naš narod se zaveda, kakšni časi so prišli in kako se je vse preobrnilo na svetu in predrugačilo. — Hva-: ležni smo torej tej naši novi domovini Ameriki, da tako lepo sprejme te naše brate in sestre v svoje okrilje. — Hvalež-: ni smo tudi g. E.. A. Iiickey-u,
>	ki se je tako potrudil in je ta-; ko vedno z veseljem priprav-
ljal in učil naš narod.
Kakor je bilo *že na naši • zadnji seji sporočano, smo do-
>	bili nekaj slovenskih knjig v
-	našo čitalnico. Torej pridite po knjige. Bolj ko boste prihajali po knjige in jih brali, toliko
} laglje bomo zopet prihodnjič dobivali druge nove knjige v ' to čitalnico.
Malo pozno je že, pa ven-1 dar, -cenjeno uredništvo in 1 uprava, sprejmite moje častit-1 ke k zlatemu jubileju Ameri-1 kanskega Slovenca. Želim mu 1 veliko uspeha še mnogo let! 1 —Pozdrav vsem Slovencem ši-l. rom Amerike.
Mary Fale..-J	-n-"
KAJ NOVEGA MED NAŠIMI I ROJAKI V SHEBOYGANU ?
Sheboygan, Wis. '
Že precej časa je minilo.od- : kar se nihče ni oglasil iz naše sheboyganske naselbine. Pa, saj vsi vemo, kaj je vzrok. 1 Vsakdo namreč izmed nas mnogo raje čita in prebira liste, kakor bi pa vanje kaj napisal. Zato hočem pa jaz malo popisati naše sheboyganske doživljaje.
Kakor drugod, tudi nam stric Sam ne prizanaša. V vojaško službo poživlja večje število mladeničev vsaki mesec. Zadnja, skupina fantov je odšla meseca marca in sicer 54 po1 številu. Med temi so bili tudi sledeči slovenski fantje: Frank R. Jenko, Anthony J. Progar, Joe J. Weiss, William F. Fale, kateri je ravno gradu-iral iz višje šole Marquette University v Milwaukee, Wis. in je prejel odvetniško diplomo. Vsem skupaj želimo mnogo sreče in skorajšnji povra-tek.	i
Tudi bolezeli nam ne prizanaša. Veliko je ljudi na bolniških posteljah. Kaj je temu vzrok? Mogoče ta naš vlažni zrak tukaj, ker smo preblizu michigankega jezera. — Vsem bolnikom želimo skorajšnjega ljubega zdravja.
Z delom gre precej na bolje. Ze marsikateri, ki je bil že precej časa nezaposlen, je bil zopet pozvan nazaj na delo. To pa zato, ker mladina odhaja v vojaško službo, ker jih njihova in naša ljuba domovina kliče in vabi, da se izvežba-jo in pripravijo da nas branijo, v slučaju, da tudi nas zadene kaj groznega. Upajmo pa v srcu, da se kaj takega v tej deželi nikdar ne vresniči. Upajmo, da imamo v našem predsedniku F. D. Rooseveltu izkušnega voditelja te demokratične dežele Amerike. — Kako smo št; srečni rpi tukaj y
Lej deželi, naši novi domovini, ko nam še ni treba trpeti take lakote in drugega krutega preganjanja. Seveda, se marsikateremu izmed nas žalostno krči srce, ko me matere in očetje s strahom opazujemo, aH Je mogoče, da tudi to deželo zadene t a k a strašna usoda, kakor je zadela Evropo. — Tudi mi tukaj živimo v precej razburkanih Časih, četudi se nahajamčf daleč v stran od evropskega kontinenta, od naše ljube stare: domovine, nas le doseže odmev ; besnečih krvoločnih izbruhov, ki poplavljajo evropske dežele. Kako se nam smilijo oni tam preko morja, naši starši, rodni bratje in sestre, ki tako ^trašno trpe,*, ne vedoč, bodo li danes ali jutri strašni topovi uničili njihove mirne domove in za vedno uničili življenje njihovih dragih.
Zato Ameriško Slovensko Združenje apelira na vsa društva tukaj v Sheboyganu in po vseh Združenih državah, da bi začeli razmotrivati, kako bi se moglo Jtaj pomagati našim trpečim bratom in sestram tam v domovini. Priporočljivo bi bilo, da bi vsako društvo na svojih sejah nekaj ukrepalo in odbralo po enega zastopnika ali zastopnico in vsi ti odbrani zastopniki in zastopnice bi naj sestavili odbor ter se skupno shajali na izvanrednih sejah in. imeli vso stvar za pomoč domovini v rokah.
Sedaj pa še nekaj o tem našem Združenju. — Ameriško Slovensko Združenje je sklenilo na zadnji redni seji, da zcpet priredimo plesno veselico in sicer 17. maja zvečer v Fludernikovi dvoran i. Naš pevski klub bo vas zopet skušal razveseliti s par lepimi slovenskimi pesmami in še več drugih zabavnih točk bo na programu. Na tej veselici se
2:30 popoldne, ker bo to spet dan, ko bo moški pevski zbor "France Preširen" imel svoj že običajni spomladanski koncert. — Dela se že z vso silo, da bo spet prišlo nekaj novega na oder, česar dosedaj še ni bilo na nobenem koncertu. "
Zato pa vabimo vse Slovence širom Chicage in okolice, cla nas posetite ta dan in se n sami prepričate, da ne trobi- s mo v kozji rog, in da vam lahko ]< dokažemo, o čemer govorimo, o Veselja bo zadosti za stare in j mlade, užitka pa tudi, dušev- j nega in želodčnega. In vam j tudi jamčimo, da se boste po- g čutili za najmanj deset let i mlajše, ko boste odhajali do- j mov s prepričanjem, da vaš ] cas in denar ni bil vržen v i stran za prazen nič, ker naši \ Prešernovci bodo gledali, da g se bo vstreglo vsakemu, kolikor največ mogoče. — Zato vas še enkrat vsa skupaj vabi- ' mo, da ne pozabite nas poseti-
«
ti v nedeljo 27. aprila točno ob 2:30 popoldne. — S pozdravom vam kličemo: Vsi do- ] brodošli na Prešernov koncert !
Jacob Marincich, tajnik
-o-
NEMŠKI"VOJNI STROJ" PRIPRAVLJEN
Hitlerjev namestnik Rudolf ; ttess je imel o priliki zapri-l sege novih okrožnih voditeljev _ v Spodnji Sleziji večji govor v Vratislavi (Breslau), v kate-j rem se je dotaknil tudi zuna-5 njepolitičnih vprašanj. Izjavil i je med drugim: " "Zgodovina bo ožigosala one, ki so prevzeli nase ogrom-a no odgovornost za to, da so pahnili Evropo v to vojno in ki ^ so obenem za leta odložili iz-■ vedbo Hitlerjevih načrtov za mirno ureditev sveta. Angleži . so časovna razdobja, ki so sleci ila med poljsko, norveško in zapadno vojno, označili z besedo "odmor." Oni torej imenujejo "odmor" čas, v katerem rismo porazili nobenega na-; sprotnika. Temif odgovarjajoče smatrajo tudi sedanji raz-.. voj za "odmor" — namreč za | 'cdmor," dokler ne pridejo še sami na vrsto. Oni pa so trdno
v
prepričani, da se v tem "od-moru" pri nas vse giblje: vo-o jaško, politično in gospodar-v sko smo izvedli največje pri-^ prave. To zimo ne trde, kakor lansko leto da smo svoj čas prespali. Večina Angležev smatra dejstvo "odmora" za j. zelo dvomljiv odmor.Ted,en za . tednom, dan za dnem, da, uro za uro gre mc-d tem bitka pro-
u
j ti Angliji dalje. Naši letalci pa izpopolnjujejo s tem le "odmor," da ne bi oni tam v Angliji pozabili, da so tu tudi še nemške podmornice, kajti — kakor je rekel vodja — pod-morniška vojna, kakor si mi to podmorniško vojno predstavljamo, se bo začela pomla-io di. Tudi "odmor" je torej' de-1- loval za Nemčijo, naj oni ijam hi, gori lažejo, kolikor hočejo, da e- 'bi to prikrili. Mi to bolje vemo. e, Oni so mogli doslej le okušati n- vse to, kar se bo še zgodilo po ki "odmoru". Sicer pa oni sami to :a dobro vedo, saj sami pišejo, ii. da je "največji vo'jni stroj vseh o- časov žo pripravljen za odlo-v čilno bitko." In mi vemo, da ia bo ta stroj vodil in poživljal ib nefnški vojak. V mirnem za-
Sreda, 23. aprila 1941
AMERIK ANSKJ SLOVENEC
Stran 3

Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
3.	nadzornik: Jtoe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik- Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 1 iwotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O.
3.	porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Uttfe.
4.	porotnik': Joseph Skrabec, 412 W. New Vr,rk Ave.. Canon City, Colo.
5.	porotnik: Frank M. Tomsic, Box 444, Helper, Utah.
URADNO C-I ASILO: "Amerikanski Slovenec",- 1849 VV. Ccrmak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj sc pošiljajo na javnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. §. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj sc oglasi pri tajniku najbližniega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila 'n potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
- oooo-oooo-ooooooooooooooooooo-ooo^ooo-oooooooooooooooo-'
AMERIŠKIM SLOVENCEM!
Izjava Jugoslovanskega pomožnega odbora, organiziranega v Chicagu 19. aprila 1941.
I
APEL ZA POMOČ STARI
DOMOVINI!
Kakor znano že vsem iz dnevnega časopisja in radio vesti, postala je naša stara domovina Jugoslavija žrtev napada od strani Hitlerja in Mussolinija. Sila strojev in jekla razbija mesta in vasi v stari domovini- To se je dogodilo baš sedaj spomladi, ko bi morali saditi in sejati. Vojska je marsikaj v tem oziru prekrižala in naredila ogromno škodo. Že dosedaj so doma trpeli, ko je moral ves živež iz dežele, zdaj bo to še huje in to v taki meri, da si mi tu v Ameriki niti predstavljati ne moremo.
Predstavnik jugoslovanske vlade v Washingtonu poslanik Fotič, se je že obrnil z javnim apelom na vse Jugoslovane in vse jugoslovanske organizacije za pomoč. To se tiče tudi naše dične in ugledne slovenske podporne organizacije Zapadne Slovanske Zveze. Zato kot njen glavni pred sedn ik objavljam tem potom moj posebni apel na vse naše glavne uradnike (ce), vse uradnike (ce) naših lokalnih društev, kakor tudi na vse naše članstvo, da se dvignemo vsi kot en mož in ena žena ter storimo v tem oziru svojo bratsko dolžnost do svoje trpeče stare domovine.
i
Društva naj odločijo vsako v svojem krogu, kako bodo zbirala darove v ta namen. Lahko priredite kake prireditve, ali pa naj se izbere osebe, ki "bodo obiskale vse člane za darove. Take darove in prispevke naj se potem pošlje na naš glavni urad, na gl. tajnika sobrata ANTHONYJA JERŠINA, 4825 Washington St., Denver, Colo., da bodo tako darovi in prispevki od našega članstva kreditirani naši ugledni Zapadni Slovanski Zvezi, oziroma njenemu zavednemu članstvu, ki bo gotovo v častni meri pokazalo svojo zavednost v tej hudi in težki preizkušnji za našo milo staro domovino Jugoslavijo.
Prosim pa, podajte se povsod na delo takoj, ker pomoč je nujna in naj se s tem ne odlaša.
S sobratskim pozdravom, ' ,
LEO JURJOVEC, (jI predsednik ZSZ.
nov nominiranih, morajo iti na ožjo tajno volitev ravno tako kot je predpisano za izvolitev delegatov.
Vsa zgoraj šn j a društva bodo prejela posebne pole iz glavnega urada na katere izpolnite imena kandidatov ter jih vrnite na gl. urad vsaj do zadnjega dne v mesecu maju, da bo nam mogoče poslati imena kandidatov na ona društva s katerimi so društva združena v svrho izvolitve skupnega delegata.
Z bratskimi pozdravi ter najboljšimi željami za uspešno kru-sado, ostajam
ANTHONY JERŠIN, cjl tajnik.
Zastopniki Ameriške bratske zveze, Jugoslovanska podporne 2veze Sloge, Kranjsko-slovenske katoliške jednote, Slovenske na-r°dne podporne'jednote, Slovenske svobodomiselne podporne zve Ze> Zapadne slovanske zveze in Slovenske ženske zveze, predstav 'jajoči 147,235 Slovencev v Združenih državah in Kanadi, ki so žlani omenjenih organizacij, in zbrani v Chicagu dne 19. aprila 1941 se globoko zavedamo velike katastrofe, morda največje v z£odovini Jugoslovanov, katera je pred kratkim zadela Jugoslavijo, našo staro domovino, kakor tudi položaja, v katerem se da-nahajajo tamkaj naši krvni bratje.
Krut totalitarski sovražnik, ki je sovražnik demokracije po Vsem svetu, je z gorostasno silo jekla in ognja vdrl v naše rojstne baje, pomandral nešteto tamkajšnjih mest in vasi, uničil na ti-^e nedolžnih ljudi in razbil državo naših bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki niso hoteli nikomur nič slabega in ki niso ničesar lito želeli kot miru s svojimi sosedi.
Mi bi bili nevredni svobode in zaščite, ki jo uživamo v demo-^atični Ameriki, nevredni bi bili naziva civiliziranih ljudi in še ^anj bi bili vredni, da se prištevamo slovenski narodnosti ali KPloh, da nam je kaj za kakšno načelo pravičnosti in človeško dostojanstvo _če ne bi, zgroženi nad velehudodelstvom, izvršenim
* nepopisnim cinizmom nad Jugoslavijo, naj ogorčene j še obsodili teSa barbarstva nacijske Nemčije in ako ne bi na drugi strani privrele iz dna naših src najgorkejše simpatije do naše poteptane ln ponižane stare domovine.
Toda mi se zavedamo, da samo ogorčenje in same simpatije zadostujejo. Naša stara domovina potrebuje v tem momentu bližnji bodočnosti veliko več — in ameriški Slovenci ji morajo dati kolikor nam je mogoče dati po naših skromnih močeh in v razmerah, v katerih živimo.
Ne glede na to, kaj mislimo in delamo v svojih ožjih krogih, so naši življenjski cilji in dolžnosti v zvezi z našimi vsakdanjimi aktivnostmi — mi, zastopniki imenovanih organizacij, smo 'Ws edini in nesporni glede enega smotra in ta smoter je MORALNA IN MATERIALNA POMOČ našim bratom v stari domovini; mi smo v tem edini in nesporni, kakor so naši bratje tarnaj danes edini in nesporni v — trpljenju in ponižanju-
Naša vera v demokracijo je živa in neomajana. Ta naša vera podžiga neomajano upanje, da bo današnja svetovna kriza jtončana z zmago demokracije. Mi trdno upamo, da bo Velika °l'itanija s svojimi zavezniki vred stala na braniku demokracije konca in da bodo z njo vred stale in ji pomagale naše Združene Ql'žave do konca, dokler ne bo demokracija slavila svoje zmage.
trdno upamo, da bodo štiri svobode, ki jih je postavil naš predalnik Franklin D. Roosevelt, podlaga bodočemu miru in socialne j^u redu sveta in da v okviru tega miru in reda najdejo pravo svo-°do in demokracijo tudi Slovenci, Hrvatje in Srbi v starem kra-kjer koli danes ječijo pod jarmom totalitarskega tiranstva. V tem smislu in na direktivo izvršnih odborov naših podporah organizacij smo se tega dne zbrali, da položimo čvrst temelj |lQrnožni akciji za najbednejše v Jugoslaviji v trdnem upanju, da a naša akcija doseže svoj namen, da doseže naše najpotrebnejše v starem kraju brez razlike,, kaj so in kdo so, da jih dose-brez ovir in diskriminacij takoj ali čim prej bo to fizično mo-
Namen našega današnjega enotnega nastopa je: . Da ustanovimo osrednji odbor, ki naj v imenu in pod kontro-? naših podpornih organizacij vodi pomožno akcijo med ameri-Slovenci za našo staro domovino; ta odbor naj bo vez med organizacijami in ameriškim Rdečim križem ali katero j 'i oblastjo Združenih držav, s katero bodo naše zveze potrebne; , odbor lahko sodeluje tudi z enakima odboroma bratov Hrvatov 111 Srbov, tako da bodo vse jugoslovanske narodnosti solidarne v lem ozivu
j Da bo ta odbor prejemal denarne prispevke, nabrane pod kon-rolo naših organizacij in jih točno izkazal v glasilih imenovanih J^anizacij ter vestno upravljal pomožni sklad v mejah zakonitih tr9škov ter odpošiljal vsote za relif na določeno mesto:
Da bo ta odbor dajal račune svojim organizacijam in vodi ^Hciteto v glasilih organizacij in ostalih slovenskih listih, ki
bodo obenem glasila jugoslovanske pomožne akcije; & Da
se bo ta odbor strogo kretal v mejah svoje humanitarne in pazil, da ga nihče ne izkoristi v kakšne politične ali dri* kamene; sploh, da stori vse, kar mu nalože naše podporne or» llUa?ije, katerim bo bdgovoren.

Apeliramo na Slovence po vsej Ameriki, naj podprejo Jugoslovanski pomožni odbor in prispevajo vsak po svoji moči v naš skupni pomožni sklad za nesrečnike v naši"stari domovini!
Apeliramo na ves slovenski tisk v Ameriki, naj agitira za našo pomožno akcijo, da bo čim bolj uspešna!
Apeliramo na naš tisk, naj vžiga našim rojakom v Ameriki vero v demokracijo in naj brez pardona pobija barbarski fašizem, nacizem in diktatorizem vsake vrste, ki je največji sovražnik demokracije, socialne pravičnosti, človeškega napredka in človeškega dostojanstva!
Naš tisk v stari domovini mora zdaj molčati — zato naj bo naš tisk v svobodni Ameriki zdaj toliko bolj glasan!
Živela edinost ameriških Jugoslovanov! Živela bodočnost svobodnih jugoslovanskih ljudstev!
JANKO N. ROGELJ in ANTON ZBAŠNIK za Ameriško bratsko zvezo.
JOHN ERMENC in ANTON E. GANONI
za Jugoslovansko podporno zvezo Slogo. JOSEPH ZALAR in FRANK GOSPODARIC za Kranjsko-slovensko katoliško jednoto. VINCENT CAINKAR in IVAN MOLEK
za Slovensko narodno podporno jednoto. WILLIAM RUS in FRANK PUCELJ
za Slovensko svobodomiselno podporno zvezo. LEO JURJEVEC in MIKE POPOVlC ( za Zapadno slovansko zvezo. JOSEPHINE ERJAVEC in MARY TOMAŽIN za Slovensko žensko zvezo.
URADNO NAZNANILO ZSZ.
Dne 25. avgusta 1941, bo uradno otvorjena 11. redna konvencija Zapadne Slovanske Zveze, v Chicagi, 111. V smislu pravil, točke 43, morajo krajevna društva, ki štejejo manj kot 40 članov v aktivnem oddelku, nominirati kandidati za delegate redne konvencije v mesecu maju m izvoliti v mesecu juniju na redni ali izredni društveni seji. Vsako društvo, ki ima zadosti članov, da izvoli svojega delegata, mora nominirati in izvoliti delegate in namestnike v mesecu juniju. Društva, ki se ne ravnajo po teh določbah zgube pravico do zastopstva na konvenciji. Nominacije so javne in volitve so tajne. Ce kandidirajo tri ali več članov, mora odločiti absolutna večina oddanih glasov. Ako ni absolutne večine morata iti dva kandidata, ki sta dobila največ glasov, v ožjo volitev in tedaj odloča navadna večina oddanih glasov.
Sledeča krajevna društva ZSZ so tem potom uradno združena, da v mesecu maju izvolijo kandidate za delegate ravno na isti način kot je določeno za izvolitev delegatov:
Društvo Biser št. 8, Mulberry, Kansas; Junaki št- 13, Fron-tenac, Kansas; in Vijolica št. 28, Pittsburg, Kansas.
Društvo sv. Janeza Nep. št. 11, Rockvale, Colo.; Coloradska Roža št 44, Walsenburg, Colo.; in Western Star št. 53, Aguilar, Colo.
Društvo Mi Slovenci št. 40, Trinidad, Colo.; Whispering Pines št. 51, Trinidad, Colo.; in Modernaires št. 58, Cleveland, Ohio.
Društvo Planinke št. 20, Leadville, Colo.; in Royal Gorge Circle št. 46, Canon City, Colo.
Društvo Columbine št. 54, Crested Butte, Colo.; Pioneers št. 55, Aspen, Colo.; in Oak Creek št. 60, Oak Creek, Colo.
Društvo Triglav št. 15, Bingham Canyon, Utah; in sv. Mihaela št. 22, Tooele, Utah.
Društvo Napredni Slovenci št. 25, W Frankfort, 111.; Združeni Slovenci št. 27, Thomas, W. Va.; All Saints at. 56, Lockport, 111.; in Sky Blazers at. 57, Chicago, 111.
Društvo Venček Vijolic št. 26, Cainibrook, Fa.; in Golden Eagle št. 59, Central City, Pa.
Društvo Gorsk'i Junaki št. 30, Hiawatha, Utah; in Youths of America, št. 52, Spring Glen, Helper, Utah.
Društvo Cvetoči Nageljni št. 37, Cle Elum, Wash.;"in Slovenska Edinost št. 38, Diamondville, Wyo.
Društvo Lilija št. 31, Scranton, Pa.; Bratje Slovani št. 34, Brownsville, Pa ; in Hribski Bratje žt, 45, Ruth, Nevada.
Vsako zgoraj označeni društvo je upravičeno, da izvoli samo po ekega kandidata $a delegata v mesecu maju. Aki je več čla-
OFFICIAL NOTICE OF THE WSA
The regular 11th national convention of The Western Slavonic Association shall officially commence on August 25, 1941, at Chicago, lit. In accordance with our by-laws, Section 43, lodges having less than 40 members shall in the month of May elcct candidates for delegates to the regular convention and the election shall be held in the month of June at a regular or special meeting of the lodge. Every lodge having sufficient members to elect its own delegates shall nominate and clcct delegates and alternates in the month of June. Lodges failing to comply with said provisions shall lose their right to representation at thfc convention. The nominations shall be open •ind the voting by secret ballot. If three or more members are candidates, a majority of the votes cast for any candidate shall decide. If there be no majority, the two candidates having the highest number of votes shall submit to an elimination vote and the majority of votes cast shall then be decisive.
The following subordinate lodges of the WSA arc hereby officially con-soldated to elect candidates for delegates in the month of May in the same manner as provided for the election of delegates:
Biser lodge No. 8, Mulberry, Kansas; Junaki No. 13, Frontenac, Kansas; and Vijolica No. 28, Pittsburg, Kansas.
St. John's lodge No. 11, Rockvale, Colorado; Colorado Flower No. 44, Walsenburg, Colo.: and Western Star No. 53, Aguilar, Colo.
Mi Slovenci lodge No. 40, Trinidad, Colo.; Whispering Pines No. 51, Trinidad, Colo.; and Modernaires No. 58, Cleveland, Ohio.
Planinke lodge No. 20, Leadville, Colorado; and Royal Gorge Circle No. 46, Canon City, Colorado.
Columbine lodge No. 54, Crested Butte, Colo.; Pioneers No. 55, Aspen, Colo.; and Oajc Creek No, 60, Oak Creek, Colorado.
Triglav lodge No. 15, Bingham Canyon; and St. Michael's No. 22, Tooele Utah.	»
Napredni Slovenci lodge. No. 25, W. Frankfort, 111.; Združeni Slovenci No. 27, Thomas, W. Va.; All Saints No. 56, Lockport, lit; and Sky Blazers No 57, Chicago, 111.
Venček Vijolic lodge No. 26, Cairnbrook, Pa.; and Golden Eagle No. 59, Central City, Pa.
Gorski Junaki lodge No. 30, Hiawatha, Utah; and Youths of America No. 52, Spring Glen, Helper, Utah.
Blooming Carnations lodge No. 37, Cle Elum, Wash.; and Slovenska Edinost No. 38, Diamondville, Wyo.
1/ilija lodge No. 31, Scranton, Pa.; Bratje Slovani No. 34, Brownsville, Pa.; and Hribski Bratje No. 45, Ruth, Nevada.
All above lodges shall receive from the supreme office special forms on which the names of the selected candidates for delgates shall be filled aijd returned to the home office properly executed not later than by May 31, 1941, so that we may be able to submit the names of the candidates to the lodges with which your lodges are combined for the purpose of electing the delegates for such consolidated lodges.
With best wishes for a successful crusade, 1 remain Fraternally yours,
ANTHONY JERSIN, ^npreme Secretary. P. S: — Spoštovani, priljubljeni in zmožni predsednik gl nadzornega odbora ZSZ, Matt J. Kochevar, se je moral podvreči dvema nevarnima operacijama v Mayo Clinic, Rochester, Minn. V imenu gl. odbora, kakor tudi vseii posameznih članov ZSZ, mu iz srca želimo hitrega okrevanja ter zdravega povratka med njegove prijatelje v Pueblo, Colo.
-O-—
OFFICE OF THE SUP. JUVENILE SUPERVISOR
K
There still arc a few lodges not reporting on the juvenile delegate contest. We hope all the lodges will send in a complete and up-to-date report so that some kind of announcement of who the candidates and juvenile delegates are in the Fraternal Voice next week.
The secretaries are again.reminded to inform this office of any additional credits the candidates received since the last report sent in. Please send in the report at once, or at least immediately after the close of April and May. The final report must come in not later than July 10. The juveniles who have secured the necessary 50 credits on or before June 30 will be officially designated as juvenile delegates and will be entitled to act in that capacity according to the Rules of the Special Juvenile Delegate Contest. Reports coming in on this Contest after July 10th will not be considered.
All the children working in the Contest, and the adults assisting them, arc urged to keep on working hard in the few remaining weeks, and keep the local lodge secretary or juvenile supervisor informed of how many credits tlufy should have. Remind them to send in a report in due time. Don't loose any credits, or perhaps the right to be a juvenile delegate because of carelessness or neglect. On your toes, everybody!
The juvenile delegates chosen will be contacted as soon as possible after July 10th and the machinery put in motion to prepare for the Juvenile Convention to be held with that of the Adult Department at Chicago this August.
Be sure to give the full name of the juvenile delegate candidates, their address and the number of lodge or. juvenile branch to which they belong— and the number of credits they have. Somebody is entitled to the credits for all those new adult and juvenile members you got in since July 1, 1937. Who arc they, and to which juvenile do you give the credits?
Mr. Leo Jurjovec. sent in a report for Three Star Lodge No. 33 in which lie stated his lodge wuld probably have five or six juvenile delegates. The candidates will be announced later.
UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1
Denver, Colo.
The membership and all readers of our official organ are hereby notified that the WSA juveniles of Denver will pay fitting honor to all Mothers on Mother's Day, May 11, with a huge program free to all members and the general public. This will take place at the Slovenian Hall commencing at V p. m. More details in Fraternal Voice next week.
. Have all the United Comrades members of your house attend the branch meeting Sifiiday afternoon, April 27. Many things of interest will take place including refreshments and a Quiz Game.
Is your child striving to become a juvenile delegate? Why not? It is not too late to start working for your boy or girl, or help some candidate already in the contest.
-o-
Mr. Matt J. Kochevar a Patient at Mayo Bros. Clinic
Our genial Chairman of the Supreme Board of Trustees, Air. Matt J. Kochevar, is a patient at the Mayo Brothers Hospital in Rochester, Minn., where he underwent a major operation. We extend our sincere wishes for a speedy recovery and hope that Matt will soon be with us enjoying much improved health
Your messages of best wishes should be forwarded to Mrs. Matt J. Kochevar, Clayton Hotel, Rochester, Minn., where she will reside during Mr. Kochevar's confinement.
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo ________________________V/V^
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- C danjo Zlato knjigo, obe za samo-------* v*
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cerrnak Road,	Chicago, Illinois
DENVER WSA PICNIC COMMITTEE TO MEET
The separate Picnic Committees of St. Martins, Queen of Holy Rosary and Trail Blazers lodges will hold their first , joint meeting at the Slovenian Hall on Friday evening, April 25th. All members of these committees arc requested to be present and other WSA members arc Welcome to attend. The usual summer picnic will be held as early as possible because of the National Convention being held at Chicago in August of this year.
LIFE'S HURDLES
Stop praying that the hurdles of life may be lowered. Save the breath that you waste complaining about things as they are. If you ever arc to go over the top it must be with the top up there where it has to be climbed to and struggled over. It isn't going to conic down to your level.
Be thankful that the hurdles of life are there. Rejoice in the fact that they arc higher than nidst people like to jump. Be grateful for the fact that there are so many of them.
It is those hurdles that give you your chance to work your way to the front. They arc your friends, your allies—they trip up the horde that would outstrip you if those hurdles were not there.
The hurdles of life are set out for a purpose. Their height, their frequency, their eternal in-the-wayness are a part of the grand scheme of things. Take them as they come and with a prayer for the nerve-power, heart-power and leg-power to negotiate each of them as you come to it.—Exchange.
TO IN 0N0
USMILJENKE
Inozemski list piše: "Bilo je spomladanskega večera v aprilu. Sprehajali smo se po mestnem parku. Ko smo hoteli zaviti na cesto, je prišla nasproti usmiljenka. Gospod, ki je bil z nami, jo je spoštljivo pozdravil. Sestra je odzdravila in je gospoda nekam začudeno pogledala. "Je to vaša znanka ?" sem ga vprašal. — "Ni," je odvrnil, "a jaz pozdravim sleherno usmiljenko, ki jo srečam." — "Pa zakaj?" sem se začudil. "Ali ni to nadležno?'* — Gospod je dejal: "Ce je bil človek vojak, je navajen veliko pozdravljati. Mimo tega pa čutim potrebo, da izkazujem čast in spoštovanje ženskam. Saj spadajo k tistim, tako redkim ljudem, o katerih nihče ne govori, pa so vendar človeštvu neobhodno potrebne. Jaz jim zmeraj pravim: Kristusovi vojščaki."
ANEKDOTA
Znano je, da diplomati za-padnih držav niso posebno podkoyani v zemljepisju onih držav, kjer so akreditirani.! Neki angleški diplomat poroča, da je nekoč z več svojimi tovariši napravil načrt za dvodnevni izlet v Albanske gore v okolici Rima. Na dogovorjeni dan se je bila zbrala lepa družba rimskih diplomatov na kolodvoru. Le Jamesa Flinta, prvega .tajnika ameriškega poslaništva ni bilo od nikoder. Vlak se je že premikal, ko jc Flint prisopihal. Pojasnil je svojo zamudo z naivnim pripovedovanjem : "Komaj sem dobil vizum na albanskem poslaništvu. Trdili so, da ga no potrebujem za ta izlet, jaz pa sem le vztrajal, nakar so mi ga le dali. Čudno poslovanje!" Med diplomati je izbruhnil smeh, nato pa so poučili Američana,da Albanske gore kljub svojemu imenu ne leže v Albaniji, marveč v Italiji.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj naroča!

Sreda, 23. aprila 1941
Stran 4 '__~	aMERIKANSKI SLOVENEC
"Tukaj ,se bova ločila," je omenil starec. 'Poglej v dolino! Tam doli so ceste in človeška bivališča." Mladeniča je užalostilo. Ni bil še mislil
na ločitev.
"Pa srečno hodi! Bog naj vodi tvoje korake!"
Milan se mu je zahvalil za spremstvo ter ga "poprosil, naj mil prerokuje, ali bo
srečno prišel do smotra.
Spokornik se je zamaknil in dejal čez nekaj časa: "Vse boš dosegel . . . Bog bo
blagoslovil tvoje delo ..."
Pokazal mu je daljavo, kjer se skriva jezero v tihi kotlini. Ob njem se dviga gradič na skali. "Tam se oglasi..." mu je rekel, poln razsvetljenja.
"Gradič ob jezeru!" Mladenič se je vzradostil, a v srcu ga je zabolelo. Sam ni vedel, kaj mu je kalilo veselje.
"Pojdi, prijatelj 1" se je poslovil puščav-nik. "Meni se sicer ne mudi, toda tebi je-draga vsaka minuta."
Milan jo je mahnil v dolino. Gorski samotar pa se je podal nazaj v svojo votlino.
y	/
22.
Dedinja grajskih zakladov se je v gradu nad jezerom hitro udomačila. Zaželela si je samote, v kateri je premišljala svojo usodo. V duhu je gledala na Robov-je, odkoder so jo pregnali z lažjo in s sle-parstvom. Tam se šopiri nesramnica ter se ponaša z ugrabljenim imetjem. Bridko se je zasolzila ob spominu na storjeno krivico.
Bolj kakor izguba vsega premoženja pa jo je pekla zavest, da ji ne more nihče pomagati. Zorman, njen prvi zagovornik, je izgubil življenje. Cestitemu patru Joahi-mu sq grozili s pregnanstvom. Ona sams je bila ovadena sodišču, ki je zahtevalo dokazov.
Ostal je samo še Milan, njen zaročenec. Zarotil še je, da ne bo odnehal prej, dokler ne stre krivice. Odšel je v tujino po listino; s katero bo dokazano njeno sorodstvo. A se ni več povrnil. Tudi njega je morala zajeti strašna usoda.
Nekega večera se je sprehajala ob jezeru in občudovala njegovo krasoto. Nedaleč pred seboj je zagledala mladeniča, ki je motril zeleno gladino. Potem se je ozrl na griček v sivo zidovje prijaznega gradiča.
Mladenko je spreletela groza. "Kdo je ta mladenič? Kaj išče tukaj v skriti gorski samoti?"
"Nekdo me zalezuje . . ." se je prestrašila. "Pravični Bog, stoj mi na strani!"
Mladenič je krenil iz doline proti gradu. Med potjo je postajal in ogledoval okolico. Gizela se mu je umaknila za grm ter ga opazovala s strahom.
"Kdo je? Kaj namerava?" jo je čedalje bolj skrbelo. "Nisem, li nekje že videla sličnega človeka?"
Zasenčila si je z dlanjo oči in pogledala izza grma. Mladenič jo je opazil. Zavil je s poti in stopil prednjo.
"Kako se imenuje ta gradič?" jo je nagovoril prijazno.
"Pravijo mu grad ob jezeru," mu je odgovorila plaho. "Menda nima drugega imena ..."
FRANCIJA BO ŠLA IZ LIGE NARODOV
Vichy, Francija. — Kot sel je izvedelo, se je Francija od-1 ločila, da bo izstopila iz Lifiel narodov, in, da bo uradno na-i znanilo kmalu izdano. Po do-1 iočbah Lige je resignacija ve-i 1 javna dve leti po objavi. — Ta korak Francije bo sicer dejansko brez vsakega pomeM ker Liga narodov itak ne obstoja več drugače kakor P° imenu ter je Hitler ustanovil svojo lastno ligo narodov, vendar pa bo z njim pokazal Francija, da preklicuje vse, kar je Liga prej predstavljala; z drugimi besedami, da njene smpatije na strani držav osišča, kajti ti dve ste bil1 prvi, ki ste izstopili iz Lige, na kar jima je pozneje sledila Japonska.
-o-
ŠKOF PONOVNO OŽIGOSAL WILLKIEJA
: Seattle, Wash. — Tukajšnji 1 škof, Most Rev. Shaughnessy-, je zadnji petek ponovil svoj«
-	obsodbo nad bivšim republi'
-	kanskim kandidatom Willki®'
-	jem, ki jo je prvikrat izrek? ;> v svoji pridigi na velikonočni "> nedeljo. Tedaj je ožigosa'
-	Willkieja, češ, da je med kan'-
-	panjo blufal ljudstvo, ko se je pozneje enkrat o eni svojih
e jav sam izrazil, da ni bila n»c o drugega kakor del kampanj' a skega blebetanja. Willkie Je :- nato zahteval od škofa, da se c opraviči, a ta ga je v petek a odgovor ponovno ožigosaj; i- povdarjajoč, da bi moral
kandidat za tako visoko me' >- sto, kakor je predsedniško, d" j- skrajnosti iskren in resnicolju'
5, ben.__J
j. -
>.	DELO DOBI
n na restavrantu zanesljivo de*" le kot waitress. Stalna sluŽ^ x in po dnevi. Vprašajte na ~ slovu' 2151 W. Cermak Ro»d' j. - Chicago.
|a DELAVCE ZA FARMO
10 Potr<?biij'cm delavce za rbv^ ia gus pobirati in za drugo d«1 e_ po farmi. Frank Lubich, P3'
t; terson Road, Elwood, Illinoi* ;--
FRANK PAULICH,
D.D.S., M.D.S.
ZOBOZDRAVNIK
Dentist-Orthodontist
o-
(izravnava robe)
2125 So. 52nd Avenue
CICERO, ILL.
TeL Cicero (10
U5 Marshall Field" Annex o-	25 E. Washington Stteet
;t-	CHICAGO, ILL.
Tel. Central 0904 URE: V Cicero v»ak dan, lzv*«|»' a. si sred, od 9. rjut. do 8 ivež. 0» nedeljah po dogovoru. — V chic»-ikem uradu vsako sredo.
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo kato liško časopisje.	,
PROpATI MORAM
stanovanjsko poslopje na 204B Coulter st., Chicago; 4 stanovanja po 4 sobe; v ozadju cott-tage s' 4 sobami. ' Upošteva se vsaka primerna ponudba. Vprašajte na 1848 W. 23rd St., 2. nadstr., Chicago, 111.
Naznanilo in zahvala
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijnte ljem, da nam je kruta smrt iztrgala iz naše srede ljubljenega mo ža in očeta
Andreja Bofc
Pokojni je za' vedno zatisnil svoje oči dne 8. aprila t. 1. v bolnišnici sv. Antena. Rojen je bil 15. nov. 1866 v vasi Rakitnica, fara Dolenja Vas, v Sloveniji. Spadal je k društvu sv. Jakoba, broj 12, H. B. Zajednice, in k društvu sv. Martina, štev. 1, ZSZ., in društvu Maccabees Tent No. 1; ta društva so mu darovala lepe vence in naročila sv. maše zadušnice za pokojnega; lepa jim hvala.
Dolžnost nas veže da se lepo zahvalimo vsem, kateri so ga obiskali za časa bolezni doma ali v bolnišnici. Dalje se lepo zahvalimo vsem, ki so nam stali ob strani v teh žalostnih urah. Prisrčna hvala Rev. Father Judnicu za obiske pokojnega na domu in v bolnišnici in za opravljeno zadušnico in druge pogrebne obrede ter za lepo pridigo v cerkvi ob krsti pokojnega in v tolažbo v naši žalosti.
Nadalje se zahvalimo vsem, ki so ga prišli pokropit in vsem, ki so se pogreba in sv. maše udeležili.
Dalje se lepo zahvaljujemo za darovane vence sledečim: Good Fellowship Club; Employes American Smelting & Refining Co.; Blacksmith Drop Forgess Helpers Union No. 457; County Treasurer's Office; Daniels & Fischers Bookkeeping Office; Mr. & Mrs. Siefried & Sons; Mr. Chas. Klun; Mr. & Mrs. John Pe-char; ti zadnji trije iz Gary, Indiana; Mr. Joseph Jartz, Mr. & Mrs. Math Canjar; Mr. & Mrs. John Canjar; Mr. & Mrs. Frank Skinner; Mr. William Skinner; Mr. & Mrs. William Conter; Mrs. Carrie Dawson iz Wyoming; Mrs. Isabelle Baglin; Mrs. Alma Rigg; vnuki ali grandchildren; Mr. & Mrs. Frank Canjar; Mr. & Mrs. Michael P. Horvat; Mr. & Mrs. John Yelenich.
Sv. maše zadušnice so naročili Mr. & Mrs. Frank Klun in družina, Chicago, 111.; Mr. & Mrs. Joseph Drobnich in družina; Mrs. Mary Lesar; Mr. & Mrs. Dugan; Mr. & Mrs. Frank Tanko, Clarkson Street; Mr. & Mrs. Math Sadar, Jr.; Mrs. Johana Ko-stelec; Mr. & Mrs. George Pavlakovich, Sr.; Mr. & Mrs. Andy Krasovec, Elk PI.; Mr. Mrs. John Kotowski; sledeči so saml že maše plačali: Mr. & Mrs. John Henigman, California; Mrs Paul Sherick; Miss Elsie Kasinga; Mr. John Prus in hčere, vsi v Denver, Colo.
Dalje lepa hvala društvu sv. Jakoba, broj 12; dr. sv. Martina, štpv. 1. in dr. Caccabees Tent No. 1 za ganljivo branje pri odpr-tetn grobu in za drugo oskrbo pri pogrebu.
Tebe pa, dragi mož in oče, priporočamo vsem v molitev in b'ag spomin. Nikdar te ne bomo pozabili, pač pa vedno v srcu nosili, dokler se zopet skupaj ne združimo pri nebeškem Očetu in našem Stvarniku.
Žalujoči ostali:
KATARINA BOJC, soproga; ANDREW, sin; ROSE, LILLIAN, KAROLINA, omož. HORVAT, MARY, omož. CANJAR, AMALIJA, omož YELENICH, hčere. Denver, Colo. 16. aprila 1941.
Dr. Frank T. Grill
p
ZDRAVNIK IN KIRURG,
ordinira na
1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Qb sredah ia ob nedeljak po dogovora.
Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.
Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 0027
PAINT!
Pilsen Intex nova oljnata barva za znotraj in zunaj. Lahka za & barvati in dobro krije. Barva, ki stane	QQ rtnlotl
^V povsod $2.50 gal. Pri nas te dni samo...*P -L	gaAV-li
K SVOJIM!
rfWM Slovenci, slovenska društva bi slovenska podjetja, naro-.lfflf čajte svoje tiskovine vedno le ▼ slovenski tiskarni. — Naša Bfcgffi tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LlCNO in POCENL
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
I West Ormak Road,	M. Caarf 5844	Chicago, Illinois
MEBEN'S
HARDWARE & PAINT STORE
Chicago, Illinois
1804 W. Cermak Road
Telefon Seeley 7838
SE PRIPOROČAMO!

t
' /UVvWUVWVV-u-
ISoteščan:
"Dedinja grajskih zakladov"
POVEST IZ DAVNINE
"Kako je ime gospodarju?" je nadalje-	" val zgovorno.
"Grad ob jezeru je last grofa Jermana,	h
ki biva na knežjem dvoru. Zastopa ga	k oskrbnik Matija." "Ali živi še kdo na gradu?" Spomnila se je neznane jetnice. a ni črh-
nila besedice. Mladenič jo je gledal vpra-	,
šujoče.	i
"Kraj mi ugaja," je obrnil pogovor,	j
"Ali prebivate stalno tukaj? Sreča vas ni	c
mogla posaditi na lepšo gredico ..."	f
Mislila je, da jo izkuša, zato je dejala:	\T.
"Kraj je res lep, toda o sreči mi ne govo-	}
rite . .	i
Gledal jo je nepremično. Po glasu je t spoznal mladenko. "Gizela!" je vzkliknil ? presenečen. "Moja draga Gizela!"
"Milan!" Tudi mladenka ga je spoznala. Objela ju je nepopisna sreča..
Milan in oskrbnik Matija sta se že po- 1 prej poznala. Starcu ni bilo znano, da je 5 našla mladenka svojega zaročenca. Ob njegovem prihodu mu je bilo tesno pri srcu.
Zaročenca se nista mogla dovolj pogovoriti. Pozno v noč sta sedela pod grajsko lipo ter si pravila svoje doživljaje. Hudo je bilo njuno trpljenje, kateremu mora slediti plačilo. Mladenič se ie ponašal s pogumom, ki bo zlomil vsako krivično silo. V boju za pravico bo vztrajal do poslednjega dihljeja.
Menila sta se o skrivnostni jetnici, ki biva v podzemski ječi. Mladeniča so zanimale podrobnosti, a Gizela ni vedela ničesar. Stari Matija ni hotel ničesar izdati.
"Moj očim je strog in trd človek," je razlagal Milan svoji nevesti. "Vendar je čudno, zakaj je odmeril slabotni ženski tako grozovito kazen."
Resno je premišljal, kdo je tista uboga žena in s čim se je pregrešila.
"Revica bo umrla od lakote in žeje," je bolelo mladenko. "Rada bi ji ponesla vode in košček kruha."
"Ali nimate ključa?" ie vprašal Milan oskrbnika.
"Nimam," mu je odgovoril. "Grof je zaprl ječo . .. Niti vrat se ne smem dotakniti .."
"Odpreti bi se dalo s silo," je namignil mladenič.
Oskrbnik ga je posvaril: "Ne ukvarjajte se s takimi .načrti! Nikar se ne podajajte v nevarnost!"	•	,
Milan je poslušal starca, kateremu se je poznalo na obrazu, da prikriva nejcaj, česar ne sme razodeti. Vsi trije so molčali nekaj časa.
Začulo se je peketanje konjskega kopita — nekdo je jezdil proti gradu.
"Grof prihaja!" se je prestrašil Matija. Milan in Gizela sta ugibala, kam bi se poskrila.
Jezdec je obstal pred lipo in stopil s konja. To ni bil grof Jerman! Oskrbnik se je oddahnil.
Milan se mu je približal. "Kušar, vi ste tukaj?" Spoznal je člana višjega sodišča, ki se je za dogodke na Robovju posebno zanimal. Skrivaj je zbiral podatke proti lažnji dedinji, ker se javno ni upal nastopiti. Žrtvoval je mnogo prostega časa, da bi ji čimprej dokazal sleparstvo.
(Dalje prih.)
Pozorni čitatelji vojnih po- si ročil se gotovo spominjajo, da k so od lanskega septembra da- § - lje pri opisih zračnih napadov n zelo često brali djostavek, da je i-bil napad tega in tega dne b največji in najsilovitejši med S vsemi dosedanjimi napadi i r'trahote .so se tedaj stopnjeva- 7 k m marsikdo se je vprašal, t kako daleč lahko gre to stop 1 njevanje tako glede števila le- j tal, ki se udeležujejo uničeval- \ i.ega dela, kakor glede količi- 1 rc. eksplozivov, ki jih mečejo 1 letala nad sovražnika. Jasno i ie, da irna vse to neko me.fo in 1 p ozn živalci' razmer zatrjujejo, j. da je ta meja že dosežena in z \ dosedanjimi sredstvi ni več 1 I mogoče strahot. Ker pa vojna j divja dalje in se srd ter bes 1 kopičita, slutijo nekateri, da t bo ena ali druga bojujoča se 1 stranka le še posegla po huj- i ših sredstvih in se zatekla h ; kemični vojni. .	" <
2e takoj po prvi svetovni 1 vojni, ki je uporabljala pline v razmeroma omejenem obsegu, ako ta obseg merimo z današnjimi tehničnimi možnostmi so mnogi pisatelji fantastič n-h romanov napovedovali kemične strahote prihodnje vojne in tako pripravljali svetovno javnost na črno bodočnost ioveštva. Plinska vojna je bi-o priljubljeno torišče živahne fantazije in nekatera dela te vrste so pripovedovala o porušenih mestih, katerih prebivalstvo je bilo nato še podušeno f-itrupenimj plini. Ona leta je vladal na svetu še globok mil zaradi vsesplošne preutrujenosti, miroljubne ideje so imele mnogo pristašev in romani omenjene vrste so bili skoro nekak donesek k mirovni propagandi saj so nad vse nazorno slikali grozote vojne sploh, posebej pa še grqzote kemične vojne.
V tej zvezi so temeljiti ljudje takoj začeli raziskovati kdaj je človek prvič segel po tem okrutnem sredstvu, kjer ga je z uspehom porabljal in komu se naj pripiše »zasluga za usodno iznajdbo. Izkazalo
v
se je, tla je kemična vojna ta- n ko stara, kakor človeški rod. 1 Še "ko je bil človek na tako g nizki stopinji omike, da se je n preživljal te z lovom, mu je bila znana kemična vojna, v Stara z v i j a č a lovcev, ki P pred duplom d i v j a čine r zažgo močno se k a d e č o h: tvarino, da nje ostri dim priže- <' ue plen iz skrivališča, je v svo- č ji m bistvu prav za prav osno- ' va kemične vojne. Kmalu je j umni človek iste načine začel t uporabljati v bojih zoper so- I človeka, kajti sovražnik mu ni v bil nič drugega, kakor "dvono- .i ga divjačina." Poslej se je člo- < veški duh lentil te panoge, na- 1 pravil iz nje vojno znanost ter i ji seveda dal na razpolago < uničevalna sredstva vsake vr- 1 ste. V oblegane trdnjave so so- ] vražniki najprej metali pri- 1 žgane snope slame, nato so/i slamo namakali v smolo ali :
•	olje, izumili so znani grški ogenj, ki se je izkazal zlasti v pomorskih bitkah, prvi pa so po plinu segli Kitajci, ki so na sovražnika metali lonce z ostro smrdečo vsebino.
Srednji vek z večnimi vojnami, ki so jih vodile države dru-
•	ga proti drugi, mesta med se-
•	boj in celo posamezni velikaši . drug zoper drugega, se je z
-	vnemo oprijel misli, kako bi s ; bajnimi kemičnimi iznajdbami ; prizadejal, nasprotniku največ
-	izgub. Vojaki in učenjaki so
-	tekmovali, kdo bi odkril učin-
-	kovitejše sredstvo, pri tem pa ? so vsi složno naglašali barbar-1 ski značaj takega vojevanja.
-	Kakor vidimo, je v človeku le s še tlela iskrica viteštva, ki je i zahtevalo'pošten boj in resnici
0	na ljubo se mora priznati, da
-	človeštvo ni rado posegalo po ■- tem skrajnem sredstvu. Naj-l, kulturnejši narodi so ga upo-e vabi j ali samo kot odgovor na
en^k napad. V ostalem pa so izkustva taka,4 da učinek plin-. ske vojne niti od daleč ni tako ; strahovit po svojih posledicah, ' kakor obstreljevanje z današ-
1
^ njimi granatami. Statistika
•	svetovne vojne je dognala, da j jih je umrlo od vojakov, ki jih
KEMIČNA VOJNA
je prizadel plin le 2 do 3%, F dočim dosega odstotek pri ranjenih po granatah visoko število 40. Tudi je protiplinska j maska precej zanesljivo ob- 1 lambno sredstvo, dočim zoper 1 granatne razstrelke ni pvipo- s močka.	i
Po svetovni vojni so se drža- 1 ve zedinile in sporazumno prepovedale plinsko vojno. Med- j narodno pogodbo o tem so 1 podpisale vse države,;toda zna- t no je, da vojna ruši vse po- i godbe in da v vojnem stanju i 1 Kavno ni nihče vezan, da se 1 jih drži. Takoj ob začetku se- ' danje Vojne smo videli da je v ' . Franciji in v Angliji nastopil ; velik strah pred plini. Spadalo . je nekako k vsakdanji obleki. . (-a si s seboj vedno nosil proti-. plinsko krinko. Zlasti v Parizu • ii» v Londonu je bilo to nekaj i običajnega in vsakdo se goto-. \o spominja slik, ki so kazale . predsednika angleške vlade . Chamberlaina na sprehodu z masko preko rame. To je bil 1 menda edini obrambni ukrep, i ki je prišel v veljavo med vla-, do tefca državnika. Ta previd-3 nost dokazuje, da šo na za-1 padu resno računali s plinsko z vojno. Znano pa je tudi da so kemiki v laboratorijih marljivo iskali še učinkovitejših plinov.
V sedanji vojni se plini še !" niso uporabljali kot sredstvo '' bojevanja. Oba nasprotnika z uvidevata, da bi nakopala last-nima narodoma neizmerno '! gorje, ako bi se lotila tega
(*	v	•
' strahovitega orožja. Saj bi bi-
0	lo v prvi \Tsti prizadeto zale-dje, ki nima potrebnih ob-
f rambnih priprav, dočim bi voj-ske trpele veliko manj. Zdi se, da se tu in tam zavedajo veli-e kanske odgovornosti pred člo-e veštvom, pred zgodovino in " pred lastnim narodom, ki bi si jo nakopal, kdor bi prvi za-,Q čel in s tem izzval divjaško uničevanje. Kemična industri-ja obeh vojujočih narodov je tako visoko razvita da bi na vsak udarec prišel nedvomno še hujši odgovor in grozotna
1	' morija bi se nadaljevala v lie-
dogled. Te velike odgovornosti se plaši vsak pameten človek a ki mu besno sovraštvo še ni 'a zatemnilo misli, ih