216 Ocene in poročila || Reviews and Reports v endar a vt or v opombi izposta vi napak o, da je bil at entat izv eden meseca f ebru - arja (opomba 73). Žižek br alcu z opombami poleg kr at kih biogr afij omenjenih oseb v zapisih poda tudi r azlage imen sta v b in ulic, ki so se v obr a vna v anem obdobju r azlik o v ale od današnjih imen. T ak o na primer izv emo, da je bila Schne - pfleitnerje v a hiša v lasti blag ajnik a štajersk eg a k amer alneg a carinsk eg a ur ada Kar la Schnepfleitnerja in ima danes naslo v Gla vni tr g 13. Odprtje južne železni - ce 2. junija 1846, ki g a kr onist v izvirnik u omeni samo z enim sta v k om, Žižek v opombi dopolni z bolj »sočnim« opisom Ignaca Or ožna. Če je v sebina začetk a kr onik e bolj politično obarv ana in se osr edot oča pr ed v sem na pr of esorje, se v sebina pr oti k oncu st oletja že bolj nanaša na učen - ce, pouk in z njim po v ezane deja vnosti t er na v sak danje dogodk e. Kr onisti por o - čajo tudi o zdr a v stv enem stanju tak o učence v k ot pr of esorje v . Pr oti k oncu st o - letja tak o postaja kr onik a bolj poljudna, v endar še daleč ne tak o, k ot so šolsk e kr onik e pisane danes. Kr onik o prv e celjsk e gimnazije sesta v ljajo tudi vrinjeni listi z nekr onišk o v sebino, ki se poja v lja v začetnem delu šolsk e kr onik e. V rinki (k ot jih imenujeta a vt orja) so po v elik ost manjši k ot f ormat kr onik e, medt em k o so na njih napisa - ne r azne pesnitv e, ki jih je Žižek pr a v tak o opr emil z r azlago v opombah. K ot je v u v odn ik u publik acije poudaril Batagelj (str . 7), je Kr onik a I. celj - sk e gimnazije eden od dr agulje v , ki g a hr ani Zgodo vinski ar hi v Celje, ki zar a - di jezik o vnih o vir ni bil »upor aben« vir r azume v anja zgodo vine t e pomembne celjsk e izobr aže v alne institucije širši ja vnosti. Z izdajo in s pr e v odom vir a sta a vt orja dr . Alek sander Žižek in pr of. dr . Mat ej Hriberšek prispe v ala pomemben k amenček v mozaik celjsk e lok alne zgodo vine za obr a vna v ano obdobje in v mo - zaik zgodo vine I. gimnazije v Celju. Anja Prša Mojca Horvat: Od urbarjev do fotografij. Arhivsko gradivo gospostva Fala s širšega območja Ruš, Lovrenca na Pohorju in Selnice ob Dravi Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2024, 100 str ani V ajeni smo že, da so r azsta v e ar hi v sk e s v et o v alk e Mojce Horv at , ki je v P o - kr ajinsk em ar hi vu Maribor skr bnica f ondo v do leta 1900, v edno zelo slik o vit e. Odlična pozna v alk a star ejše g a gr adi v a, pr ed v sem gr adi v a gospoščin, s pr edsta - vitv ami t eh nik oli ne r azočar a. T ak o smo pr ed kr atkim lahk o občudo v ali r azsta - v o in monogr afijo o gospostvu Nego v a t er pr ed leti ur barje, ki jih hr ani P AM. T okr atna r azsta v a ar hi v sk eg a gr adi v a gospostv a F ala in spr emljajoča mo - nogr afija sta pono vno sijajni, hkr ati prinašata tudi nek aj no v osti. R azsta v a tak o ni »klasična« ar hi v sk a r azsta v a, medt em k o je k atalog k r azsta vi pr a vzapr a v ob - širna monogr afija. F ond Gospoščina F ala spada med v ečje gospoščinsk e f onde, saj obseg a k ar 266 ar hi v skih šk at el in 17 map, k ar obseg a sk upaj 32 t ek očih metr o v ar - hi v sk eg a gr adi v a. Najstar ejši dok ument v f ondu seg a v leta 1460, medt em k o je najmlajši iz leta 1943; v ečina gr adi v a v f ondu je iz 19. st oletja. F ond je zelo dobr o popisan, popis je dost open tudi na spletni str ani Virtualne ar hi v sk e či - talnice. T ak o r azsta v a k ot k atalog se osr edot očata na do k ument e, ki so nastali v času, k o je gospostv o F ala imela v lasti družina Zabeo. Ohr anjeno gr adi v o gospostv a F ala je poleg v elik osti tudi zelo slik o vit o. Na r azsta vi je r azsta v ljenih k ar 49 originalo v , eden lepši in slik o vit ejši, bolj r azno - vrst en, zanimi v ejši od drugeg a. Naj jih našt ejem samo nek aj: pečatniki gospo - 217 Letnik 47 (2024), št. 1 stv a F ala, k o v anci, tisk ani denarni boni, zbir k a v oščenih pečat o v , albumi, načrti, plemiški gr b, družabna igr a, ur barji, zemljišk e knjige, r azlične r ok opisne knjige, r ok opisne not e, nabožne sličice, neg ati vi na st eklu t er v elik o najr azličnejših f o - t ogr afij, r azg lednic in dok ument o v . V si ti ek sponati so pr edsta v ljeni zelo domi - selno, ne v sak danje za ar hi v sk o r azsta v o. R azg lednice, ki so jih pr ejeli lastniki, člani dr užine Zabeo, so s klj ukicami obešene na vrvice in se pr ost o obr ačajo, v f ot ogr af sk em k otičk u se lahk o f ot ogr afir amo tak o, da je videti, k ot da st ojimo sk upaj z drv arji iz 19. st oletja pr ed k upom hlodo v na P ohorju, na v elik em st en - sk em zemlje vidu gospostv a lahk o r azvrščamo v eč k ot st o let star e r azg lednice s podobami kr aje v , medt em k o si lahk o na zaslonu na dotik s 3D-očali og ledamo v eč k ot st oletje star e st er eof ot ogr afije. Na r azsta v o nas opozorijo tudi f ot ogr afi - je in napisi na zunanjih oknih ar hi v a, ki so obrnjena na Gla vni tr g. K er je a vt orica želela r azsta viti čim v eč gr adi v a iz f onda, so opisi, ki spr emljajo dok ument e in pr edmet e, kr ajši, v endar še v edno do v olj zgo v orni. Daljše r azlage si lahk o obi - sk o v alci pr eber ejo na int er akti vnem zaslonu na dotik, ki ima osem v sebin ena - kih k ot r azsta v a: gospostv a in zaposleni, d v or ec, druži na Zabeo, gospodarstv o in gospodarski obr ati, P ohorje in ok oliški kr aji, tr ansport in cer kv ene zade v e. T udi str ok o vna monogr afija k r azsta vi ne r azočar a. Je nek e vrst e k atalog k r azsta vi s k ar 85 f ot ogr afijami. Že znane v sebine z r azsta v e so obog at ene z zelo r azumlji vimi besedili, ki jih lahk o r azume čist o po vpr ečen obisk o v alec in (ne)po - zna v alec t o vrstneg a gr adi v a, medt em k o bodo ob br anju na s v oj r ačun prišli tudi zgodo vinarji in tisti, ki jih ta t ematik a bolj zanima. Monogr afijo spr emlja k ar 276 opomb. Št e vilne med njimi so r azlične str ok o vne r azlage, dopolnitv e in niso zgolj na v edbe vir a ozir oma f onda. Dodana vr ednost monogr afije je de v et pr e v edenih izr edno zanimi vih ar hi v skih dok ument o v v slo v enski jezik, ki so v monogr afiji posebej označeni. Gr e za odlične pr e v ode, npr . pr a vil o opr a v ljanju tlak e, popisa Utrinek z otvoritve razstave, avtorica Mojca Horvat pred zemljevidom gospostva (Foto: Gerhard Angleitner) 218 Ocene in poročila || Reviews and Reports pr emoženja po pok ojnem kmetu, zapisnik a zapuščinsk eg a in v entarja po lastnik u st eklarne. K ot tak šne so lahk o tudi popestrit e v učnih ur pri pr edmetu zgodo vina v osno vnih ali sr ednjih šolah, k o se obr a vna v ajo t o vrstne t eme. Platnico monogr afije kr asita f ot ogr afija lo v ca pri enem od Lo vr enških je - zer na P ohorju iz leta 1891 in del zemlje vida gospostv a F ala. In k er P AM hr ani še k ar nek aj f ondo v gospost e v , ki še niso bili pr edsta v lje - ni, se lahk o v prihodnosti nadejamo še k ak šne zanimi v e r azsta v e! Gor dana Šö v egeš Lipo v šek Gregor Antoličič: Avtobiografski spomini dr. Ivana Jurečka (1884–1964) Gr adi v o za zgodo vino Maribor a, L. zv ezek. Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2023, 206 str ani Leta 19 75 je P okr ajinski ar hi v Maribor izdal prvi zv eze k obja v e vir o v , ki se nanašajo na zgodo vino Maribor a. Serija, ki pr edsta v lja nepr ecenlji v vir za r azisk o v alce lok alne zgodo vine, je dobila ime Gr adi v o za zgodo vino Maribor a (G ZM). V eč k ot polo vico zv ezk o v (tj. 36) je ustv aril dr . Jo že Mlinarič in tak o obli - k o v al zbir k o izdanih zgodo vinskih dok ument o v , k akršne ne pr emor e nobeno drugo slo v ens k o mest o. Jubilejni, 50. zv ezek serije G ZM, je delo dr . Gr egorja An - t oličiča, znanstv eneg a sodela v ca in docenta pri ZR C S AZU . K o je dr . Mat eja R at ej, pr a v tak o znanstv ena sodela v k a pri ZR C S AZU , pr ed leti v P okr ajinsk em ar hi vu Maribor r azisk o v ala r azlične sodne post opk e na ma - riborsk em sodišču v času med obema s v et o vnima v ojnama, je v osebnem f ondu P ertl Eman odkrila a vt obiogr af sk e spomine zdr a vnik a in sodneg a izv edenca dr . Iv ana Jur ečk a. Spodbudila je Ant oličiča, da je t e spomine pr eučil in za simpozij o osebnostih slo v ensk e medicine pripr a vil Jur ečk o v o biogr afijo. T o delo je nad - gr adil z obja v o Jur ečk o vih spomino v v 50. zv ezk u serije G ZM. K pisanju spomino v je Jur ečk a naj v erjetneje spodbudil njego v stano v ski k oleg a dr . Eman P ertl. T o la hk o sklepamo na podlagi dejstv a, da so se spomini znašli v pr ecej obsežnem f ondu P ertl Eman. Pisanja spomino v se je Jur ečk o lotil v zadnjih letih s v ojeg a ži v ljenja, dok ončal jih je leta 1961, tri leta pr ed smrtjo. Ant oličič v u v odni besedi pojasnjuje, da si nek at eri deli spomino v ne sle - dijo v kr onološk em zapor ed ju, t em v eč se v njih občasno menjuje časo vna per - spekti v a. V ečji del jih je napisanih z r ok o. Glede na v sebino bi spomine lahk o r azdelili na šest sklopo v: otr oštv o, gimnazijsk a leta, študij medicine v Pr agi, čas prv e s v et o vne v ojne, delo v anje med obema s v et o vnima v ojnama in obdobje druge s v et o vne v ojne. Ant oličič na nek at erih mestih opozori na možnost prir e - janja dejansk eg a dog ajanja časo vnemu okviru, v k at er em je Jur ečk o pisal spo - mine. Pr ed v se m odlomki, ki na v ajajo njego v o ja vno naspr ot o v anje a v strijsk emu cesarju, se Ant oličiču zdijo malo v erjetni za čas, v k at er em naj bi se zgodili. K ot je t o običajno pri obja vi vir o v , ostaja besedilo edicije k arseda zv est o izvirnik u t er v sebuje le nujne popr a v k e in smiselne opombe. Br alci 50. zv ezk a G ZM sledimo Jur ečk o vi ži v lj enjski poti od r e vneg a kmečk eg a f anta, ki je mor al prijeti za r azlična priložnost na dela, da je pomag al pr eži v ljati družino in si plače - v al izobr aže v anje, do položaja priznaneg a zdr a vnik a, ki si je lahk o pri v oščil na - k up vile v sr edišču Maribor a. Seznanimo se z vpli v om gimnazijskih pr of esorje v na izoblik o v anje Jur ečk o v eg a s v et o vneg a nazor a, še posebej nar odne in (pan) slo v ansk e za v esti, ki g a tudi napelje k študiju medicine v Pr agi. Spr emljamo g a po prizoriščih v ojaških spopado v v prvi s v et o vni v ojni, kjer je najpr ej zdr a vil r anjene in obolele v ojak e, nat o je postal zdr a vnik naborne k omisije, ki je odlo - čala, k do od nabornik o v je sposoben v ojsk o v anja na fr onti. Spoznamo njego v o