T7" Trstu., feloruL^T-a-rlja, ieS5.
Jurij s pušo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo !
Jurij s pušo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50.
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik:
IVAUr I* O I A A It
Tisk C. Amati-ja sinov.
Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323.
Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru.
Naznanilo
Prosimo one gospođe naročnike, kateri imajo še nekoliko naročnine poravnati, da to nemudoma store, da zamoremo spraviti račune v red. Zajedno pa prosimo tudi one, kateri nam Jurja vrnejo, pok jim se pri Lej priliki ovitek (naslov) potrga, da napišejo svoje ime, ker drugače ne vemo, kateri so nam Jurja vrnili.
Jurijev koledar je ves razprodan in se ga ne dobi več pri uredništvu
Upr. in ur. JURJA
Prihodnja številka izide 28. febru-varija.	_____
„JUIt* poje o političnih razmerah slovenskih
Će pJuru enkrat 'peli začne,
Najrajši resnico pove,
Jo mnogim pod nos zasoli,
Ker on se prav nič ne boji.
Politika naša je to,
Đa v boj pri volitvah gremć,
Ko osli mi vpehamo se,
Pa evolimo naše luožt'.
če naši možje so izbrani,
Veselja smo vsi pijani,
In pravimo: *Zdaj bo že šlo,
Saj slavno mi zmagali smo/“
Poslanci na Dunaj gredo ;
Se ve da „štimani* močno :
Oblačijo vsi se po modi,
Ker zdaj so visoki gospodi.
Minister jim stiska roM In pravi: „Potrpite še;
Slovencem ugoden ni čas,
Ne mučite s prošnjami nas!11.
Poslanec si misli: „Naj bo!
Zamerit' se grdo bi blo;
Razsajat' preveč se ne sme,
Ministri se sicer razjeze11.
Da „zmernosti'1'. svit obdrži,
Poslanec slovenski m olč i,
Via daši mn slavo pojo,
Pa vrne se s p r azn o rok6 !
Zdaj ljudstvo jih prašat hiti: „Kakd pa reč naša stoji ?u. Poslanec svoj časnik ima, V redniku povelje to d d :
„„Zapišite v časnik tak6“ : „Doseč’ nič mogoče ni blo“, „Slovencem ugoden čas ni*, „Počakati boljših je dni!**.
Boštjan Čuden je imel malo raztrgano bajto, ker je vse na ta kratkem zapil in komaj toliko svoje zemlje okoio hiše imel, da ni mogel na svojem ni kozolca prekucniti, in ako je skozi okno planil — plunil je na sosedovo. Ker je stranišče stalo skoraj na sosedovem, mu ga je ta brezobzirno tudi podrl. Boštjan Čuden, ker je uže tak bil, napoti se k odvetnika. Stopivši v sobo, vpraša ga odvetnik :
— Bošijan, kaj hočete ?
„Pravdo mi naredite proti sosedu, ker mi je stranišče prekucnil, in bi mi bil skoraj bajto podrl, reče Boštjan“.
— Kaj vraga! ? to mora biti uže prava palača, da bi ji) stranišče podrlo.
„E-č —• tako je, reče Boštjan, da ga bom tožil, tudi če imam vse zatož.ti".
— Nu — mi — dobro ! za plačilo se Vse naredi, reče odvetnik ; pa ker imate čevlje nekako zvezane, da vam kaj noter ne uide, morate mi nekaj dati uže naprej, ako hočete, da bodem pravdo izpeljal ; ali pa mi povejte človeka, kateri vam kaj zaupa in za vas jamči.
,0-o-o! le brez skrbi bodite gospod doktor, reče Boštjan, denara uprav jaz nemam, ali kredita, tega pač veliko, uprav kar dal mi je žganjar Omelo tri šnopse ; le pri njem, on vam jamči to, kadar hočete, saj je bil moj grajšČak“
iurjegrami
AJDOVŠČINA. Iz Belgrada je došlo več redov na nektero osobje radi junaštva in olikanega obnašanja proti srbskemu podanika v polupreteklem času.
BAZO VICA v tržaškfj okolici. Strašanski potres, še huji ko na Španskem, razrušil je vladarstvo Mirkove-paše. Iz zemlje je buknol vihar in odnesel daleč čez Badrič Mirkovcev-pašo. Bazovčani so od žalosti poklali vse prašiče, ter obesli gnjati in plečeta v dimnik.
DOBERLA VES na Koroškem. Padlo je pri nas na. Gorotanu toliko snega, da na Jaboriji kure uže zvezde kljujejo.
KOPER pri Trstu. Dr. Gambini je postal (H a ut-m e i st e r) pri Mahdiju ; kakor hitro spodi Angleže, postavi ga za Herodeža v Metammeh.
LESCE na Gorenjskem. Sprevodnike Rudolfove železnice je poklical glavar Zulukafrov na vseučilišče, da bodo tam predavali o grobosti i aroganci; dovolil jim je, da smejo svoj posel izvrševati „auf tajč*.
POSTOJ NA Baron Gutbauch je postal general —• fajarberka; mardarin Ued-os-edUm, mazilil ga bode na pustni dan z škorpijonovim oljem. Veliki mufti Amuht-Tcing-fu, daroval bo na starem gradu boginji Stultitia.
HUDA na Koroškem. Šola dozidana v šest nadstropij, zvonik seže komaj do III nadstropja Gobane bo tu izganjal hudega duha slovenskim otrokom.
TRST. Na plesu Delavskega podpornega društva< v 3 Fenice: je bilo 2901 udov in 99 povabljenih. — Dr. Angeli in Mavroner se uči a Šumunovo slovnico; uči jih Raskovič.
VIPAVA Društvo »Edinosti, je obljubilo za zidanje »Narodnega do mat v Ljubljani, dati vode izpod skale.
ŽIRE nad Škofjoloko. Pri zadnjej tomboli so bili sami dragoceni dobitki v br. društvu; prvi dobitek zlata ruta iz glažovne gore, vredna 5,000.000 gld., zadnja dobitka dva kozarca vina iz Noetovih časov.
DOPIS
Na zdravje dragi Jurce!
Zdaj ob pustnej dobi še vborni kmetič si rad kaj boljšega privošči — da privolji prašiču stopit v vsakdanji ješprenj ali v zolje. Tem več želi gosposk človek, da ga »Kurent« ne pusti na cedilu. Ti »Jur« pa si menda od obojega nekaj : med kmeti si kmečk, med gospodo gosposk, torej ti jo skrbeti za dobro postrežbo na obojno plat.
Gnjat, klobasa — polenta z ocvirki, ali kaj »zagatnega«, če tega ni na kmečkih kosilih; zraven štrukljev, potom se zameri posebno razvajenim godcem, da jo zagode, kakor un, ki je rekel: »Pošteni prijatli, danes je bilo »čisto kosilo« — nič svinjskega ni bilo vmes!« — Med kmeti zmiraj več bode čistih kosil!
No za gospodo je treba drugačnih »spaiscetoljnov«. Jaz sem slab kuhar, pa kaj dobrega vender rad pojem. Ko me praša kubarca: »Kaj čem napravit?« — pa ji rečem vedno : »I kaj dobrega napravi!« Neki dan mi pokaže pismo od prijateljico iz Gorenjskega, in v pismu polno „speiscoteljnov11. Oe se hočeš zdaj za pust, dragi „Jurčo“, kaj navadit — pa bori:
»1. Engliš bišof brot«.
»Se obrajta 10 lot putra z 18 lot cukra in 8 rumenakf, pol se dene 4 lot nudelcej zrezano citrone, 9 lot olupnonili stolčenih mandclnov, 24 lot rozin, le lot moko, pol glaža mleka, z 8 bolakov sneg. Vse vkup se zmeša, na zadnjo 1 lot sode, pol lot vajnstein, se done v dolg namazan modi pečt«.
»2. Ta engliš plaumpudin«.
»Pol kila frišnega-' Špeha se drobno z seka, pol kila cukra, pol kila vveinbern, pol kila rosine, pol kila cvebe, pol kila mešan sadje taka cudianga kok citronat, in tud en mal citrone, pol kila moke, četrt kila brezeljnov zcmel, mal cimet,
najglrirc; se vse vkup meša in poti 8 jaje not vbije in tri četrt glažo konjak ali rum se dobro rkop sklofd in so psti 8 ur pokrit stat in pol so dene v modle s putram namazane, in se modi z rutami dobro zavežejo in s špaga, so dene v rolo voda kuhat 10 ur, poti se lahko hrani pol leta, če pa ga hočeš preč jesti, pa je tud dober. Zraven se da zos, kc so nardi kokar za kinckoh, in pol se dene not tud konjak, tulk da je dost mešan«.
če vse »naprej dam«, pa bi znalo biti preveč tud za gospodo V bukvicah kuharične prijatlice je bilo še veliko takih »špajsceteljnovs, kakor štev 3. »Engliš pleh holipen«? 4. »Engliš krema«, o. »1’olpetantr. 6. »ŠunkenpastčU. 7. »Dompfnudelcu. 8. »Makarone«. y. »Trifeljni«. 10. »Gorak filan bočuikt. S tem konča pismo: „To so mi narekvali naši frajla, ki so grozno učeni*.
Viž no, Jurče, tudi od grozno učenih »frajl« se lahko kaj naučiš. Da boš imel vsakovrstne hrane, kor po zimi človek več povžije, ko po loti Tudi za tvojo >; torbico c, kakor praviš, in za tvoj strebušek« Ti želim obilo „žmahnega in krafnega* — in vedno »dober tek! <
Da se ti nikoli ne pripeti, kakor mojemu prijatlju, ki je dost po svetu hodil in pravil, da je bil „povabljen na veliko gosti'1, kjer je bilo vsega dosti; pa ni bilo kam vilic zabosti.
Tržaška procesija 1.1885
Art. Predrznost Slovencev je treba omejiti.
Angel. Laška moč vse bo razsula.
Baz. Jaz sem pravičen vsem narodom.
BenJc. Jaz nisem Slovenec, če me je tudi Slovenka rodila.
Ces. Ge me Barkovljani ne volijo v mestni zbor, prenesem ladjotesalnico na Kontovelje.
Dol. Naše ljudstvo je treba terorizirati; kteri dobro ne pristojajo, velja jib odstraniti.
Dim. Fakcijozna opozicija je najboljša.
Edin. Sama sebe bi tepla, ali škoda je palice.
Luzz. Mojz. Pripravnica v Kopru nam pokvarja naše sinove, ker postajajo avstrijski patrijotje.
Maur. Po vseh žilah čutim, da s cikorijo ne bo dobro izpalo.
Mand. Bog i Hrvati! zanat valja.
Naber. Vsi se moramo združiti, da potolčemo nasprotnika.
Nadi. Letos, mislim, jih bomo !
Pol. Ako Bog da i sreča junačka!
Pip. Iz Gorice je prišel, v Gorico bo šel!
Bask. Ne boste tujci dalje tako rogovilili med nami.
Strudt, Primaruha, Slovenec ni muha!
Trob. Neodvisno le na se oprti, gotovo bomo zmagali.
Trud. Go, šior škrivan! škuži ša, še parlemo sčavo in fameja.
Venez. Slovenci, naj hodijo v šolo na Opčine, če se hočejo slovensko naučiti.
Vučič. Senožeče! Ne boste vid’li moj’ga več podplata — jer tamo zrak je le za planinskega Hrvata!
Živ. Srečni kraji, kateri ne poznajo ne Židov, ne irredentov a la Gambini v Kopru.
Žit. Jaz pravem, porečem in še pravem, kakor sem dejal, ako ne pride k seji, naj se ga sem pritira sš policijo; vsakako sem pa mora priti!
Jurij s pušo. Sem čul, čujem in bodem poslušal, ter s puško na rami hodil svojo pot, ter se ne brigal, ako kak psiček za mano laja.
POSTOtfJSKIH NEMČURJET
PO VOLITVAH
—&—
Vil. Janez Thuma
Se pišem Janez Thuma,
In šolski sem nadzornik;
Ker dosti imam uma.
Postal sem še odbornik V Postonjski občini Po Deu-a milosti.
Kaj mene pač to briga,
Da vlada me plačuje?
Saj meni Deu le miga,
Le Deu mi ukazuje!
Se vlade ne bojim,
Zastran nje mirno spim.
Učitelja ne maram,
Se vedno ž njim prepiram,
Crnim ga, psujem, karam, Nesramno denunciram,
Da službo še zgubi:
To mene veseli.
Kaj všeč mi je pa čedna Učiteljica Pavla!
Ljubezni pač je vredna,
Naj tudi svet zabavlja!
Jo spremljam jaz povsod,
Josin pa zraven hod’.
Spodili so zdaj Deu-a, Odbornike vse lačne!
In jaz pa, vboga reva! Paglavce kratkohlačne. Zdaj zopet uže lasam In strašno me je sram !
Vlil. Zbor nemčurjev
Ljubi Deu! Pred taboj zdaj klečimo,
K tebi roke sklenjene molimo!
Reši hude vendar nas nadloge!
Vzemi hitro pod pazduho noge!
Hiti, da odvališ z naših ramen
Težko breme, te Slovence! Amen.
Dr. Deu
Oj pristaši moji mili!
Neste me zastonj prosili!
Vsak naj ide na svoj dom Potolažen! — Jaz pa bom Apeliral, rekuriral,
Protestiral, pole šmiral;
Bom podpisov krog nabiral.
Paragrafe bom študiral,
Jih prebiral, masakriral;
Te volitve bom podiral;
Bom s Slovenci se prepiral,
Jih hudobno bom sekiral In pa konečno blamiral.
Za zamudo časa pa odrin’
Vsak od vas, na roke mi florin.
Da pritožbo pa napravim, vsak Vže naprej mi plačaj desetak.
Zdaj Slovenci naj se pa bojijo!
Vi pa pojdite domov! — Adijo !
Zbor nemčurjev Al’ jih bode, al’ jih bo!
Zdaj se le veselimo!
Ti pa, „Juri s pušo“, mir!
Molči vendar vže, hudir!
Ce ne, Deu-a v tebe zapodimo,
Ali pa se na te naročimo!
„Juri11 nemškutarje osupnjen gleda in se ne more prečuditi takej „korajži11.
I>r. Crobsiac je še šolski nadzornik na Koroškem.
Triesterci, atf tržaškej teiki
Grbava tetka, osivela, brez zob,
Bi Slovencem izmlela kosti in drob ;
Žabica pri leščniku, zgubiš le sline :
Al’ narod in predlog za šole ne mine !
Deutsche ,Grliudlichkeit‘
Ker „Jurja s pušoa tudi v Nemcih poznajo, došlo mu je te dni iz Lipske (Leipzig) pismo z tem le naslovom:
Redakzion d. Juri S. Pušo. Triest. Ost. Dalmatini
Ktimologfške študije
Cikorija. Ime novemu društvu. Beseda staroslovenska. Iz glagola cikati in rija. Udje temu društvu niso za rabo ker cikajo na rijo, tedaj v staro zelezje ž njimi! Mauroner, Derin, Angeli, Bokalič, Devetak (Bog se nas usmili takih imen), da se ne pozgube za domačo zgodovino, naj se postavijo v naš mestni muzej za stara kovanja.
Concordia. Zložena laška beseda iz con (se) in cordia (vrvi). Vrv po laško se pravi corda; Ust (i) je le pritepenec, kakor Kranjci v Trstu, katere je treba zagnati preko Griže. Tedaj pravo ime je Concorda (konkorda), kar znači, da doslej je irredenta božala okoličane z roko, odslej pa jih hoče si vrvmi okoli vratu.
Mauroner je slovensko-grška beseda, katera je sestavljena iz mavro ali mavra, to je črna krava, tedaj krava in grške besede ner, okr. iz aner; to je mož. Beseda mauroner v slovenskem se glasi: kravamož, ali prav mozkrava, katerih mož varujta nas Bog in Šent Janž!
Derin. D je postal iz B, glasiti bi se moralo Berin, kar okrajšano iz poberin. Poberin je ime hudičiča, ki pastirje straši. Okoličane hoče irredenta smatrati nekedanjim pastirjem v okolici, ter jih strašiti sč poberini. Derin je tudi lahko okraj, iz poderin, to je ime vragu, ki podira — kar je povsem logično, kajti irredenta podira prijateljstvo mej okoličani.
Angeli. To je stara beseda, v katerej se je še ohranil nosni an. An in on sta si v sorodu. Dan-denes se piše in izgovarja 6, tedaj Ogoli. Ong j® slov. og — eli, pa je slov. Ije, tedaj oglje. Sveti Jošt! varuj okoličanov črnega oglja ali vraga.
Ciatto (čato) je sladka beseda, se katero preganjajo naše Breškice njih prepohlevne sivcke. Tudi ta beseda je okrajšana iz Ca-a-d! in co o-6! C se pa večkrat premeni v t, kar je običajno v indoevropskih jezikih, kar se lahko spriča na besedi čiatto. Tudi iz ča (kaj) in to? lahko se izvaja to besedo. Na katero prašanje vsak tržaški mule odgovori, da je ta „ča to?4 original, ki po Trstu kozolce preobrača in najrajše zdravi mlade udovice.
Bokalič: to je prav slovensko ime. Bokal (ime stare mere, katera še čaka, da jo premeni dacar Castellanovich v liter) in lič, bolje lic, sestavljata to ime. Tedaj pomeni moža bokal, ki narod proda za bokal, ali moža nikdar sitega, kakor je lic — lij. —	J ego.
Juri na potovanji
Najhitreje potovanje je zdaj v zrakoplovnem baloni, ali pa po telefonu. Telefon pa uže tako vsak zdaj rabi — „Juri“ pa hoče kaj novejšega nucati in tako sem napibnol balon, ter hajd v Gorico!
Ko pridem na Kras, spustim se v nižavo proti Vertojbi, kar opozori me glas nečega kmetiča, poslušam in res doni do mene glas:	„Juri! Juri!
He-e-e! vstavi balon!*. Jaz takoj zaprem stroj in se spustim v nižavo. „Kaj je?“, prašam. „Imaš pušo z saboj reče kmet. „Da, da“, odgovorim. „Vstreli parkrat v Vertojbsko čitalnico, da se zbudijo čitalničarji, kateri spijo spanje pravičnega, beršlin in robida pa obraščata čitalnico4. — Jaz napnem petelina — tresk ! — vstrelim v čitalnico in čakam kaj bode. Petelini so začeli kokodakati, psi lajati, iz čitalnice pa so vreli drug za drugim možje, ter si oči meli, morda ti so bili odborniki, kar pa gotovo ne vem. „Koliko je ura ?“, vpraševali so se. „Tri četrti na dvanajst!*, zakričim jim na uho; „na delo! popravite, kar ste zamudili! Ce bi še živel pokojni dr. Lavrič, z gorjačo bi vas gonil, zaspanci!“ .. . Potem pa se dvignem in letim naravnost v Gorico nad lahončiče. „Juri“.
SLOVO
Andaluzija: O Juri, Juri, Juri I Odločno se požuri,
Da brzo me odneseš tja,
Kder ljud dosti klobas ima ;
K.er tu ni jih več dobit Kar doidel tist’ — »Semit«.
Juri:	Anđaluz’ja mudi se Teb’ zares,
In če kaj druziga tudi je vmes,
Vedi: ponemčen želodec Tvoj,
Balon vendar ne bo nosil moj;
Ker poznani Ti si grešnik star’
In za ovaduhe men nej mar’ !
Škdldfucija: O Juri, Juri, Juri!
Hitro balon zakuri,
Ker tu men’ nej več obstat’, yjeti — hoč’jo me na drat;
Odloč’li tud’ so le sto in pet,
Pa po vrhu še korenov red.
Juri :	Škalafuc’ja, pamti dobro Ti:
Primorski Jnr’ nej gotovo tist’ mož,
Ko Teb’, in enakim Teb’, se zdi,
Da Vam pokladal bi po po tab rož ;
Tud pred ko za te on balon zakuri,
Naj devetdesetkrat pogine — Juri 1 Šdlamundra: O Juri, Juri, Juri!
VsmiTse — in se požuri,
Da me neseš blizo kraja —
Kder bogatin po leti raja:
Tam’ srečna bova jaz in Ti,
Ker bo denarjev ko soli.
Juri:	Nalamundra — presitna krevlja Ti,
Zakaj zavidaš naše nam ljudi ? če tamo gori tud’ tako rojiš.
Mesto mastnih kolin In finih kraških vin,
Gotovo tud’ po grbi jih dobiš j ŠaUmundrd: K vama! koga bom tam’ dobil?
Preklet! tukaj nikakor ne ostanem:
Ker nogi sem si tako vgnil,
Da zjutraj se prav težko s postlje ganem.
Če pa nočeš gori me nosit’,
Piši Ti in Tvoji me v . . t! Edu-Sdu.
Slavni tržaški magistrat!
Mnogo se čita o okrajnem načeljniku pl. Mirkoviču, prej v Bazovici zdaj na Opčinah. Vsa Bazovica ve toliko, da se gnusi, gospodična učiteljica pa še več, ako jo hoče slavni, magistrat prašati, izvedel bo gotovo, kako jo je njegov funkcijonar v Bazovici nemoralno naskakoval — pa nicesa opravil ...
„Juri s pušo11 usoja si vprašati slavni magistrat : Obnašanje pl. Mirkoviča je li opravičeno ! ?
JURI.
Nemšku tar skl župan in „ljubljanska eskomptna banka4S ali čudna predpustna naduha
Šmentan laški ti Zenari,
Kje pa moji so denari?
Prav vse se meni pripeti,
Mi c’lo županstvo ’z rok leti.
Pogovor mej županom —vancicem in svojo ženo:
»Tona! ne drži se mi tako kislo, kakor bi lešenike grizila; kaj pa je?“
— Eh ! Francelj moj, takoj boš znal; tudi ti ■boš nategnol šobo.
„Kaj pa je tacega, ali so morda uže razpisane volitve za županstvo*1.
— O ne! — oj, oj! „ljubljanska eskomptna banka" je šla fučy tako je bral g. Škajer v cajten-gah — kaj bo z našim denarjem — —
„Zakaj pa mi nisi to precej povedala, peljal bi se bil z šnelcugom v Iblano**.
— Nisem se upala povedati, zato, ker si se vstreliti hotel za tistih 7 gld. in sem si mislila, ako ti povem še to, potem je proč ; čakala sem uprav pustnega dne, ko je vseh norcev god.
„Neboj se ne! saj sem župan in županstvo tudi kaj nese!**.
Bojim se za prihodnje tvoje županstvo ; ti ■Slovenci hudo proč odrivajo.
„Kaj Slovenci! — saj imam velike prijatelje, bodo uže pripomogli".
— Se ve da, to bo ko drugikrat več njim: kdor mi je dolžan, naj me voli, če ne — ga tožim.
„Pustimo to! — zdaj še ne bo tako kmalo volitev*.
— Kako boš pa zdaj plačal grajščino, ki si jo kupil, vidiš, te nam ni bilo treba!
„Kako nek?! ljudi bom pritiskal, dolgove mi morajo plačati*.
— Francelj ! Pred volitvijo nikar, če ne — te ne bodo volili.
„Kaj nek to, saj imam še nekoliko v Celji v hranilnici, kar po tisto grem !“
— Nikar tistega, naj ostane za dekleta, vsaj vidiš, da uže dohajajo ženini.
„Tona! pusti me ; jeza me je pograbila ; ih Agram foren birsten kaufen, pa je avs!“
— Ah ! še nekaj ti moram povedati, bili so tu nedavno od tega vozniki, tako so zabavljali čez ceste, ker so tako slabe, da se jim vozovi hočejo na lepem prekucniti.
„Ali so morda še čez drugo rogovilili? “
— Da, pričkali so se, rekoč, da se jim neverjetno zdi, kam mora nek denar iti, vedno plačujejo, pa ceste še niso posute.
„To me ne briga — zato ima skrbeti cestni odbor, na tega naj svojo jezo stresajo ! Šeme afli, nur ih ajncige birgeru.
Pogovor mej Franciko Kranjčevo in Nano Balucevo na velikem trgu v Trstu
Francika. Slišiš, Nana!
Nana. Pej kuoga ?
F. Ali ne vidiš nič?
N. Da, da ! zdaj vidim, da je uni blondin "vse tako po trgu zarastel in zastavil, da še Mib-•čevi golobje zobati ne morejo.
F. Pej ti Nana, si prodala kaj ?
N. Saj vidiš, kaj sem prodala ; vpijem, da se mi uže grlo suši in me je bradač z manještrata kregati prišel; še po koncu nemorem stati, ker sem prevelika, da se me celo ljudje boje.
•F7. To je vrag, jaz tudi ne morem nič prodati, saj slišiš, da vpijem ko Noeta osel v barki, ga je celi svet slišal. Usta so mi se uže raz-
širila, da bi mi lahko hlebce z loparjem noter metal, da me je kar sram.
N. Od koga pa si včeraj dobila pismo ?
F. Od Korla ; on mi piše. da mu je jako žal, ker sem ga pustila ; pa kaj hočeš, ljuba Nana, jaz ne morem več čakati, ker mi čas vhaja. Ali ne veš, da jih imam uže dvakrat po deset, enkrat pet in petkrat po eno, pa sem pri vsem tem majhna in bogata, ter se bom morda še lahko omožila, ker zdaj jih le skušam.
N. Aha ! — uže vem, kaj češ reči, mo či, bolj tiho govori. Jaz sem uže tudi stara in imam še nekaj, pa se me vendar moški ogibljejo.
F. Ti si prevelika, dobra bi bila za drog pri telegrafu.
N. Ti si pa premajhna — te lahko kdo pohodi.
P. Molči, molči teslo in vpij, da boš kaj prodala.
N. Vpij če hočeš, osel neumni! piši me tam, kamor se ne morem sama.
Smešnice
Ribenčana pripeljala sta kokoši v Trst. — Ko sta prodala blago, šla sta si ogledati mesto. Pred neko sladčičarijo se ustavita in gledata razstavljene mikalne stvari na oknu. Juože! pravi prvi, preteto ne bodi, kaj pa je to „pastičerija* ?“ Tone, pastičerija ? — i — mi — to bo najbrž — tako vidiš Juože: pasti — to je pasti za tiče loviti, tičerija pa ti pove gladko, da tukaj morda prodajajo pasti za tiče loviti, vidiš, da smo Raj-benčani fini, da precej pogruntamo, ne da bi pra-
šali kakšnega fajkina, kaj je le tu nuotre!
*
* *
Ista dva Ribenčana sta prignala vole v Trst, bilo je to pred božičnimi prazniki. Slučajno pa sta denar še le na sveti dan v jutro od mesarja prejela. Juože! reče Tone, vajŠ, zdaj bova pa šla k maši. Napotila sta se v Jezuvitsko cerkev, kder se je uprav maša začela. Jože je uže petkrat rožni venec izmolil, pa še ni končala. Nevoljen se obrne k Tonetu, rekoč: Tone, vajš, ta gaspud se je slabo naučil maš) dajlat, naj konca in ne kraja, pojva v drugo cerkev k maši. I — mi — pa pojva, reče Tone in gresta k sv. Antonu. Zopet tu je uprav mašnik pristopil k altarju. Jože moli rožni venee, pa ko je uže tri izmolil, postal je nevoljen. Ti Tone ! reče jezno, naš škof nauči bolje mašo dajlat, kot tržaški, ali vidiš, kako počasi mu gre od ruok ; naš fajmošter bi bil uže pridigo in mašo odpravil, le ta pa vedno bodi in ne ve kde začeti, tista mala kruota v rudečej. kikli mu je uže parkrat bukve prenejsla, pa še mu ne gre od ruok ; vajš, pojva v kakšno drugo cerkev, na hrib, morda so gori drugi duhovni ! Jože in Tone sta komaj pravo pot najdla do sv. Justa, celo uro sta rabila. Ko prideta k sv. Justi, stala je straža na vratih, ker ob velikih praznikih ne pustijo vsacega v cerkev radi ofi-cijalnega ndeleženja velike gospode; praša ju stražnik : An dove vole (kam hočeta) ? Sva jih včeraj prodala, pravi Jože ; vidiš Tone, naji pozna, pravi kde imava vole. Andrijo, zakriči stražnik. Andrej je pa doma ostal, reče Jože, preteto ne bode gotovo ste iz Lašič, ko tako poznate! Niente lasar, reče stražnik, ter ju hoče riniti nazaj, pa v tem hipu pripeljal se je škof in sta smuknila v cerkev. Ko sta bila noter, ogledovala sta vse od stropa do tal. Zdaj se prične maša ; Tone je bil ves vesel, ko je zapazil pred altarjem toliko duhovnov in reče Jožetu: vajš, tu jih je pa več, vsak bo nekaj dajlat — pa bo kmalo konc. Zdi se mi, pravi Jože Tonetu, da bo tudi tukaj počasi šlo, vidiš, tisti ta velik, ki ima preklo v roki, še brat ne zna, zmirom mu kažejo. Tone ga potolaži, rekoč, ej osel! počakaj, večno ne bo gvajmaln. Po dolgem stanji, ko so jih uže noge bolele, maša je minola. Vsa vesela sta šla iz cerkve, na vratih ju pa zopet straža pristavi, rekoč : e pur le andadi dentro ! Ja gaspud, ko drugič prideva, bova pa puro prinesla, za zdaj pa Boh lonaj !
Ande ve................O ja! v domačej fari,
gaspud, imamo pure ! Vajš Tone, reče Jože, ako bi ne bila le tu gori staknila, nevem, kako bi
bilo šlo, morda bi bila do trde noči pri maši.
*
Gost grede od obeda memo kuhinje, pozdravi prijazno krčmarico, ki je stala na pragu in pokukajo v kuhinjo, reče jej :
„Ah, mislil sem, da imate kuhinjo malo, da se morete komaj ganoti, a sedaj vidim, kako je velika in prostorna".
„Po čem ste sodili gospod, da je kuhinja mala ?“
„Po vaših „porcijonihu — ki so tako mali, da ako jih deset povžtjem — še nevem, če sem kaj jedel!“
*
* *
Nek popotnik, kateri je oblazil skoraj pol sveta, pripovedoval je tudi o malih ljudeh, katere je videl daleč tam za morjem. Rekel je : Eden je bil pa posebno majhen in sicer tako, da je
sam sebi, komaj do kolen segal.
*
* *
Jaz ti povem, reče nek tržaški nedeljski lovec svojemu prijatelju, da me lovski list, čevlje, voznina, zamuda časa in druge stvari toliko stanejo, da ako vse zaračunim, pr.de me zajec stati nad 30 gld. To je sreča, reče tovariš, da le redka kedaj kacega ustreliš.
m- oglasi id®#
£ Filijali t Trsta c, li pri?, t
za trgovino in obrt. “V
Novci za vplačila
T bankah pri 4-dnovni odkaz	3'/«°/o
8-dnevni odkaz	3V»°d	v
HO-dnovin odkaz	3s/4%
v napoleondoiih pri
SO-dnerni odkaz	37o	JJ
3-mesečni odkaz	3* 4°/0	«\
6-mesočni odkaz 31/j°/o	A-
Okrožni otdei	“T
t bankah 27a°/o kamate na rsako vsoto, Sf a v iiapoleondorih brez kamat.	^
Napotnice za Dunaj, Prago, Pesto, Brno, v1* Tropavo, Levov in Keko. Nadalje Zagreb, j)
Arad, (»rac, Hermanstadt, Inomost, Celo-vec, Ljubljano, Salcburg brez troskov,
Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako ,-A vnovčenje kuponov pri 7s°/o provizijona. \y Provizija na NVarrante, uveti na spora-jumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu 1/,7o provizijo za 3 mesece, c*
Na efekte 6°'0 letnih kamatov do Jj zneska od f. 1000 ; za večje vsote gla- m. som posebnega sporazumljenja.	V,
V TESTU, 1. oktobra 18SL	°jp
^1999999 ® 9
OfirlIttJIŠCtE (Sparherdej je na prodaj po nizkej ceni.
Vež se izve pri g. profozu Pongraz-u v velike) kasarni, kder je tudi omenjeno ognjišče.
Gospod,
ki je nemškega, ■5 laškega In s 1 o= venskega jezika v pisavi In govoru zmožen — išče službo. On more tudi kavcijo vložiti. Pisma pod šifro „A. Z. »Sl66 na uredništvo „•J urj a s pušo“.
Ivan Zavodnik
krojač, Via del Bosco št. 7, IV. nadstr.
izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejših krojih. — Posebno spretno izdeluje društvene obleke, bodi si „Sokolskeali salonske surke, kakor vsake druge naročene oprave po najnižjej ceni. Priporoči se vsem domačinom, da ga z naročili mnogobrojno počaste. Vsako, še tako nujno naročilo, izvrši hitro in točno.
® »#® ® ® ®® • « «ooo®®®
Agencija za posredovanje
služeb in stanovanj
‘prskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaja hiše pod naj-vgoduejimi pogodbami.
Piassa Ponterosso 2,1- n-
EV«. DOLINAR
•V Tzst-CL,
Via Ferriera br. 323,
pisarna:
Via Cecilia broj 4 I nadstr.
Trgovec in zastopnik prvih zunanjih trgovskih hiš,
priporoči se vsem rodoljubom, zagotavljajo dobro, točno in vestno postrežbo. Sprejema domače in druge pridelke v varstvo („komisijo‘9, katere prodaja po najboljših cenah proti malej proviziji. Sprejema nadalje v svojo zalogo vsakovrstno blago brezplačno do 5000 klgr. Za večjo množino po pogodbi.
Velika zaloga
holandskih slanikov
(arnikov)
okajenih in osoljenih prve vrste, katerih se razpošlje vsaka množina po sledečih cenah:
1.	vrste velike ribe for. i7.—
2.	„	„	15.—
3:	„	„	1-L—
L	„	„	t2.—
Slaniki v tekočini v sodičkih okoli 5 kilgr. for. 2.25
v sodih od 600 rib.
„ 10
5.25
Cene se razumejo iz zaloge v Trstu, brez vladnega dača proti povzetju ali Netto Cassa.
S poštovanjem
Evgen Dolinar
PEKARIJA }
Podpisani naznanja, da ima na Greti ^
*	v Krpauovej hiši št. 19. svojo obširno
3 pekarijo. V svoji zalogi ima na prodaj c
*	vsakovrstne moke po najnižjej ceni. Pri- «
*	poroči se vsem okoličanom in Slovencem
3 za domačo peko, tako za vsako vrsto c » finega kruha, kakor: potice, pince, preš- «
*	niče in enake izdelke. Vsako naročilo se *
3 izvrši v najkrajšem času in točno.	c
J	Dragotin Gruden, J
□	pek in gospodar.	c
sk'’
Podpisani naznanja p. da je odprl svojo
n. občinstvu,
0
1
t
GOSTILNO
Via della Sorgente 5
katera je preskrbljena z dobrim istrskim vinom po primerno nizkej ceni. Ima izvrstno kuhinjo z dobro ukusnimi jedili. Priporoči se vsem prijateljem in znancem, da ga z svojim pohodom obilno počaste.
Anton EuH k,
gostilničar.
NOVE MEHOVE
(pihalnice za ogenj pihati)
izdeluje podpisani vsake baže in velikosti lepo okrogle,, najboljše sestave in iz najboljšega blaga, ter polovico ceneje, kakor fabrike družili dežel. Cenike pošiljam zastonj, in poštnine proste.
Eesetinske tehtnice
(Decitnal-Wagen) iz najboljšega čistega kovanega koroškega in štajerskega železa. Te tehtnice so nepokvarljive..
Prav dobre in trpežne stroje za slanino (Špeh) rezati.
S takim strojem se lehko v eni uri 56 klgr. Špeha prav drobno zreže.
Vse po zelo nizkej ceni. — Za obilno naročbo se priporoči
Matija Zupan
V Kropi na Gorenjskem (Kropp in Oberkrain).

#999990999#
Skroji Is: skrojim. I J
Q Podpisani naznanja p. n. občinstva,
da je prevzel gostilno	)£
8 „Air elefante“8
§	(K Slonu)	g
% na tr^ii „Ilogana". X
O K a razpolago ima dobra vina in O X pivo po primem e j eeni; kuhinja je X Q izborna ; postrežba točna.	.	Q
** Nadja se obilnega pohajanja, osobito ^ od Slovencev	a
2	I. Maver 2
mmm---------------
Podpisani gostilničar je odprl pred kratkim časom se vsem novo-uredjeno gostilno
n
liir Stadt Wien“
na trgu pred veliko kasarno
(3Mazsa della Caserma)
m
V svojej zalogi ima mnogovrstna najboljša vina, ukusno pivo,
izvrstno kuhinjo z dobro in točno postrežbo.
Preporoči se slavnemu p. n. občinstvu za mnogobrojno obiskovanje v
njegovih elegantno uredjenih prostorih
omenjene gostilne.
llTrajn. ^eterlirL.