i i “ZNANJE” — 2009/8/7 — 8:21 — page 115 — #9 i i i i i i Guesstimation preskoˇ cita na SI. Izbrala sta posreˇ cen format, ki bralca spodbuja, da se na- logelotisam. Nalihistraninajdemovpraˇ sanje,pravilomazelokratko,inna glavo postavljene namige, ki postopoma pomagajo do reˇ sitve, na naslednjih straneh pa je podroben opis reˇ sitve. Prepriˇ can sem, da bo marsikdo postal pri vpraˇ sanju in obrnil list ˇ sele tedaj, ko bo imel svoj odgovor. Weinstein je fizik in Adam matematik, a tega v vsebini knjige skorajda ni videti – ta je namreˇ c naravoslovno-tehniˇ cna v najboljˇ sem pomenu izraza. V korektni in duhoviti analizi nalog se vsekakor ne zrcalita le njuna poklica. Guesstimation toplo priporoˇ cam v zabavo in v razmislek, kako izboljˇ sati predavanja in vaje. Primoˇ z Ziherl Stephen Hawking: NA RAMENIH VELIKANOV. ZGODOVIN- SKI MEJNIKI V FIZIKI IN ASTRONOMIJI, Uˇ cila Internatio- nal, Trˇ ziˇ c 2005, 256 strani. Isaac Newton je leta 1726 izjavil: ” ˇ Ce sem videl dlje, sem zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov“. To je napeljalo Ste- phenaHawkingananaslov,kigajedalzbor- niku odlomkov iz del petih znanih fizikov in astronomov ter jih opremil s kratkimi zapisi o njihovemˇ zivljenju in delu. Nikolaj Koper- nik je zastopan z odlomkom iz prvega dela knjigeOvrtenjihnebesnihkrogel izleta1543 (26 strani), Galileo Galilei sˇ stirimi odlomki opadanjuteles,zvokuinenakomernopospe- ˇ senemgibanjuizPogovorovinmatematiˇ cnih dokazov v dveh novih znanostih iz leta 1638 (33 strani), Johannes Kepler z odlomkom iz Harmonij sveta iz leta 1618 (31 strani), Newton z odlomkom iz Matematiˇ cnih naˇ cel filozofije narave iz leta 1687 (27 strani) in Albert Einstein s kratkimi odlomki o posebni in sploˇ sni teoriji relativnosti iz let od 1905 do 1917 (45 strani). Omenjeni fiziki in astronomi so odloˇ cilno prispevali k temu, da se je postopnospremenilpoglednanaravo. KopernikjeZemljoizenaˇ cilzdrugimi planeti, ki kroˇ zijo okoli Sonca, in ji odvzel srediˇ sˇ cno lego. Galilei je prvi naˇ crtnoopazovalnebosteleskopominssvojimiodkritjipodprlKopernikovo Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 3 115 i i “ZNANJE” — 2009/8/7 — 8:21 — page 116 — #10 i i i i i i Nove knjige sliko. Pri tem je stavil na opazovanja in merjenja pri poskusih in podatke, ki jih je dobil pri tem, povezoval z enaˇ cbami. Kepler je po opazovanjih ugotovil zakone o gibanju planetov po elipsah okoli Sonca. Njegovi zakoni so Newtonu pripravili pot do zakonov gibanja in gravitacijskega zakona. S temi zakoni je poenotil opis gibanja na Zemlji in v Osonˇ cju. Einstein je spremenil pogled na prostor in ˇ cas ter na popolnoma nov naˇ cin podrobneje opisal gravitacijo z ukrivljenostjo ˇ stirirazseˇ znega prostor-ˇ casa. Ali so izbrani kratki odlomki za pisce najbolj znaˇ cilni, je stvar osebne presoje. Vpraˇ sanje pa je, ali je Hawking izpolnil obljubo iz predgovora, da bo sledil razvoju pogledov na vesolje. Ali ne bi kazalo vkljuˇ citi kakega odlomka iz Galilejevega Dvogovora o dveh velikih svetovnih sestavih iz leta 1632, ki je leto zatem pripeljal do cerkvene obsodbe in prepovedi, da piˇ se o vesolju. Tudi ne gre zaupati vsem trditvam v zapisih, ki spremljajo od- lomke. ” Dabidopolniltoslikoje[Ptolemaj]postavilZemljorahloizsrediˇ sˇ ca in imenoval to toˇ cko ekvant“ (stran 14). ˇ Ze Hiparh je premaknil Zemljo iz srediˇ sˇ cadeferentazaekscenter. Ptolemajje–precejboljzapleteno–ekvant za enako razdaljo premaknil na drugo stran srediˇ sˇ ca. Preseˇ ciˇ sˇ ce poltraka, ki enakomerno kroˇ zi okoli ekvanta, z deferentom je doloˇ calo srediˇ sˇ ce epicikla, po katerem je kroˇ zil planet. Menda je Kopernik nasprotoval ekvantu, ker je povzroˇ cil odmik od enakomernega kroˇ zenja. ” Cerkev je marca 1632 zauka- zala tiskarjem, najprenehajo tiskati“ Galilejevo knjigo (stran60). Dvogovor so tega leta natisnili z dvema dovoljenjema cerkvenih cenzorjev, gonja proti knjigi se je zaˇ cela po izidu. Pogled v knjiˇ zne kataloge ali na splet nas pouˇ ci, da je pred nami kratka razliˇ cica, ki je v angleˇ sˇ cini izˇ sla z naslovom Ilustrirana Na ramenih velika- nov leta 2004. Dolga razliˇ cica Na ramenih velikanov je v angleˇ sˇ cini izˇ sla leta 2002 na 1266 straneh. V njej so precej daljˇ si odlomki: Kopernikov ima 383 strani, Galilejev 227, Keplerjev 89, Newtonov 427 in Einsteinov 97 strani. Kratki razliˇ cici je Hawking dodal veˇ c barvnih slik na naˇ cin, znan iz ilustriranih izdaj njegovih drugih knjig. Slike veˇ cinoma niso tesneje pove- zane z odlomki, napisi ob njih pa jih veˇ ckrat le pomanjkljivo pojasnjujejo. Veˇ cina fizikov bo najbrˇ z raje imela daljˇ so razliˇ cico kot krajˇ so. Ilustrirana Na ramenih velikanov bo najbrˇ z zanimiva za ˇ sirˇ si krog bralcev. Pri tem ima slovenski bralec prednost pred angleˇ skim. Besedila so z izjemo Koper- nikovega prispevka prviˇ c v tem obsegu prevedena v slovenˇ sˇ cino, medtem ko je v angleˇ sˇ cini na voljo veˇ c prevodov navedenih del. Odlomkov ni bilo lahko prevajati. Prevod je tekoˇ c, oˇ citati mu je mogoˇ ce le tu in tam kako 116 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 3 i i “ZNANJE” — 2009/8/7 — 8:21 — page 117 — #11 i i i i i i Na ramenih velikanov malenkost, pa ˇ se to utegne biti stvar okusa. Bralcu, ki ga zanimajo razvoj astronomije in zaˇ cetki fizike, bo knjiga odprla veˇ c zanimivih pogledov. ˇ Ce bo o njih pripravljen razmiˇ sljati in se morda ˇ se pouˇ citi iz drugih virov, bo za branje bogato nagrajen. Knjigo lahko naroˇ cite pri DMFA–zaloˇ zniˇ stvo poˇ clanski ceni 23,34 EUR. Janez Strnad Fred Watson: WHY IS URANUS UPSIDE DOWN? AND OTHER QUESTIONS ABOUT THE UNIVERSE, Allen & Unwin, 2007, 264 strani. Knjigo Why is Uranus upside down? je napisal Fred Watson, vodilni astronom na Anglo-avstralskem observatoriju (AAO). Fred Watson je v osemdesetih letih prej- ˇ snjega stoletja vodil kontaktno oddajo z astronomsko tematiko na avstralskem radiu ABC.Knjigajenastalanapodlagivpraˇ sanj, ki so jih desetletje postavljali posluˇ salci Fre- dove oddaje. V knjigi je predstavljenih 148 vpraˇ sanj in odgovorov, ki pokrivajo razliˇ cna podro- ˇ cja, kot so naravni pojavi, astronomska oprema, delo astronomov, vesoljski poleti, vesoljski teleskopi, teoretiˇ cne osnove astro- nomije ... Na zaˇ cetku vsakega poglavja je krajˇ si uvod, v katerem avtor predstavi novo temo in tako bralcu olajˇ sa ra- zumevanje vpraˇ sanj in odgovorov. Knjigo zaˇ cne s poglavji, ki se tiˇ cejo same Zemlje in naravnih pojavov, ki smo jim priˇ ca v vsakdanjemˇ zivljenju, nada- ljujepaznaˇ simOsonˇ cjem, kjermeddrugimpojasni, zakajjePlutonizgubil status planeta, in seveda, zakaj je Uran ” prekucnjen“. V naslednjih poglav- jihseseliskoziGalaksijo,pojasni,zakajzvezdesvetijo,kakonastanejo,kako konˇ cajo svoje ˇ zivljenje, in ob tej priloˇ znosti predstavi supernove, pulzarje, nevtronske zvezde in ˇ crne luknje. Knjigo konˇ ca s poglavjem o kozmologiji, kjer med drugim pojasni Hubblov zakon, zaradi katerega je Albert Einstein vrgel kozmoloˇ sko konstanto iz svojih enaˇ cb. Predstavi tudi rezultate opa- zovanj prasevanja in razloge, zakaj so astronomi danes mnenja, da v vesolju Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 3 117