98 MOSTOVI 2000/XXXIV Ksenija Leban Usposabljanje konferenčnih tolmačev 1. Uvod Čeprav naj bi bil poklic tolmača najstarejši uradno priznan in uveljavljen poklic na svetu, so visokošolske smeri, katerih namen je uspo¬ sobiti študenta za delo tolmača, postale del univerzitetne ponudbe šele pred kratkim. Na nekaterih inštitutih se sicer z usposabljanjem tolmačev ukvarjajo že nekaj desetletij, na dru¬ gih pa je poučevanje tolmačev še v povojih. Zato ni nič čudnega, če na tem področju vla¬ dajo prav take razmere kot po prvi in drugi svetovni vojni, ko so pri mirovnih pogajanjih in na povojnih procesih v ospredje stopili le¬ gendami tolmači samouki. Tudi nekateri najbolj uveljavljeni evropski visokošolski učitelji tolmačenja so začeli kot samouki in se uveljavili kot tolmači, preden so s svojimi izkušnjami začeli bogatiti znanje univerzitetnih študentov. Zato nas ne smejo presenetiti razlike pri poučevanju tolmačenja. Oblika in kakovost pouka sta odvisni od pre¬ davatelja, njegovih izkušenj in njegove priro¬ jene sposobnosti za prenašanje znanja. 2. Oblike usposabljanja konferenčnih tolmačev V Evropi poteka poučevanje tolmačenja v treh oblikah: na dodiplomski in podiplomski ravni ter v obliki nekajmesečnih intenzivnih tečajev, katerih namen je usposobiti tolmače za potrebe posamezne mednarodne ustanove, kakršni sta npr. Evropska komisija in Evrop¬ ski parlament. Prevladujoči obliki poučevanja tolmačenja sta usposabljanje na dodiplomski in podiplomski ravni. Prav podiplomski spe¬ cialistični študij naj bi v prihodnosti docela nadomestil omenjene intenzivne tečaje. Dodiplomsko in podiplomsko usposablja¬ nje tolmačev poteka na inštitutih ali visokih strokovnih šolah za prevajanje in tolmačenje. Tam se s tolmačenjem seznanjajo študenti tretjega in četrtega letnika ter diplomanti, ki se s tolmačenjem niso seznanili med dodi¬ plomskim študijem. Ker so med skupinama številne razlike, se lahko vprašamo, kdaj je primerneje začeti poučevati tolmačenje. Dodiplomski študenti se začnejo učiti tolmačenja v obdobju, ko mo¬ rajo poglobljeno spoznavati materni in tuj je¬ zik, pri podiplomskem študiju pa je dobro znanje jezikov predpogoj; to pomeni, da lah¬ ko posvečamo več časa poučevanju tehnike tolmačenja. Dodiplomski študenti se torej morajo spoprijeti z dokaj težko nalogo. Po drugi strani pa imajo več možnosti za zaposli¬ tev. Evropske institucije rade redno zaposluje¬ jo mlade ljudi, saj bodo dlje delali zanje, po¬ leg tega pa se mlajši načeloma laže vživijo v novo delovno okolje in so se tudi pripravljeni preseliti, ker si še niso ustvarili družine. K »starejšim«, tistim, ki so že dopolnili vsaj tri¬ deset let, se zatečejo samo pri »eksotičnih« je¬ zikih, kakršna sta bila nekdaj danski in grški, danes je finski, čez nekaj let pa bodo slovan¬ ski jeziki, še posebej tisti, ki ne bodo pritegni¬ li pozornosti že zaposlenih tolmačev. Dilema torej ostaja. Osebno se nagibam k usposabljanju na podiplomski ravni. Tak štu¬ dij je intenzivnejši in se lahko osredotoči na poučevanje tolmačenja, pouk na dodiplomski ravni pa nujno vsebuje primesi poučevanja je¬ zika. Tu kaže omeniti tudi pomen motivacije. Podiplomski študenti tolmačenja so navadno bolj motivirani, prepričani so, da je prav tol¬ mačenje tisto, kar si želijo in za kar se hočejo usposobiti, zato so pripravljeni v študij vložiti veliko energije. Morda sta prav močna moti¬ viranost in velika vnema lastnosti, zaradi ka- MOSTOVI 2000/XXXIV 99 terih se podiplomski študenti tolmačenja po¬ gosto izkažejo bolje kot študenti na dodi¬ plomskem študiju. 3. Evropski podiplomski študijski programi iz konferenčnega tolmačenja Služba za tolmačenje in konference pri Evropski komisiji (znana pod francoskim imenom Service commun Interpretation - conferences ali kratico SCIC oziroma pod nje¬ govo angleško različico Joint Interpreting and Conference Service ali kratico JICS) je le¬ ta 1997 v sodelovanju s komisijino generalno direkcijo XXII, katere domena so vzgoja in izobraževanje, kultura in mladina, in z Evrop¬ skim parlamentom pripravila predlog podi¬ plomskega študija tolmačenja European Ma- ster's in Conference Interpreting. Taka oblika študija naj bi v celoti nadomestila intenzivne šestmesečne tečaje, ki jih je Služba za tolma¬ čenje in konference pripravljala, da bi zado¬ voljila svoje potrebe. Danes ponuja podi¬ plomski študij konferenčnega tolmačenja pod okriljem Evropske komisije in Evropskega parlamenta 14 evropskih univerz, med opazo¬ valci pa je tudi Oddelek za prevajanje in tol¬ mačenje pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Podiplomski študij konferenčnega tolma¬ čenja European Master's in Conference Inter¬ preting je namenjen usposabljanju konferenč¬ nih tolmačev za potrebe Evropske unije, zato se študenti ne seznanjajo le s tehnikami in strategijami konferenčnega tolmačenja, tem¬ več spoznavajo tudi ustanove Evropske unije in njeno politiko ter tovrstno znanje, ki ga že imajo, še poglabljajo. Čeprav imajo programi na različnih univerzah veliko skupnega, se na¬ čini dela posameznih univerzitetnih ustanov razlikujejo. 3.1. Podiplomski študij konferenčnega tolmačenja v Kobenhavnu Na Visoki šoli za poslovne vede, prevajanje in tolmačenje (Handelshojskolen i K0benhavn) v danski prestolnici so ob finančni podpori Evropske komisije in Evropskega parlamenta pripravili podiplomski študij konferenčnega tolmačenja v študijskem letu 1997/98. Študenti so po uvodnih dveh tednih, v ka¬ terih so spoznali osnove konsekutivnega in si¬ multanega tolmačenja ter načela zapisovanja pri konsekutivnem tolmačenju, začeli inten¬ zivno vaditi konsekutivno in simultano tolma¬ čenje iz angleščine, francoščine, italijanščine, nemščine in španščine v danščino in narobe. Vaje so bile razporejene skozi ves teden, petki pa so bili namenjeni simuliranim konferen¬ cam, na katerih so sodelovali pedagoški de¬ lavci in razni gosti. Pedagoški delavci, redno zaposleni na omenjeni visokošolski ustanovi, ali tolmači pri Evropski komisiji ali Evrop¬ skem parlamentu so vsak teden posvetili ene¬ mu segmentu politike Evropske unije, npr. politiki zaposlovanja, socialni politiki, skupni kmetijski politiki itn. Naloga študentov je bila preučiti posamezen segment in pripraviti glo- sarčke, ki so jim pomagali pri vajah iz tolma¬ čenja. Da bi poglobili poznavanje Evropske unije, njenega delovanja in institucij, so imeli posebna predavanja o Evropski uniji. Študij so uspešno opravili študenti, ki so naredili končni izpit iz konsekutivnega tolmačenja iz prvega in dmgega jezika v danščino ter iz danščine v prvi jezik. 3.2 Podiplomski študij konferenčnega tolmačenja v Trstu Na Visoki šoli sodobnih jezikov za tolmače in prevajalce (Scuola superiore di lingue moder¬ ne per interpreti e traduttori) pri Univerzi v Trstu so v študijskem letu 1998/99 pod pokro¬ viteljstvom Evropske komisije in Evropskega parlamenta pripravili podiplomski študij iz konferenčnega tolmačenja za jezikovne kom¬ binacije z italijanščino in češčino, poljščino in slovenščino. Študij je zajemal predavanja iz teorije in tehnike konferenčnega tolmačenja, predava- 100 MOSTOVI 2000/XXXIV nja iz italijanskega jezika in predavanja iz slovenskega (oziroma češkega ali poljskega) jezika, vaje iz konsekutivnega in simultanega tolmačenja ter izbirna predavanja iz evrop¬ skega prava, mednarodne trgovinske izme¬ njave, osnov medicine, osnov ekonomskih ved ipd. Predavanja iz teorije in tehnike kon¬ ferenčnega tolmačenja so posegla na vse rav¬ ni raziskovanja konferenčnega tolmačenja - gre za visokošolsko ustanovo, ki je znana po raziskovalni dejavnosti — in praktičnih vidi¬ kov konferenčnega tolmačenja, in sicer vse od nasvetov o tem, kaj zajema priprava na tolmačenje, pa tja do poklicne etike. Namen predavanj iz italijanskega in slovenskega je¬ zika je bil predvsem izboljšati govorno izra¬ žanje in obvladati različne oblike govornega izražanja in nastopanja v javnosti. Na vajah iz konsekutivnega in simultanega tolmačenja iz italijanščine v slovenščino so študenti tol¬ mačili govore, vezane na Evropsko unijo in njeno politiko, obiskovali pa so tudi vaje iz konsekutivnega tolmačenja iz drugih tujih je¬ zikov v italijanščino in iz italijanščine v dru¬ ge tuje jezike. Posebnost tržaške šole za tol¬ mače in prevajalce je, da skušajo predavatelji obravnavati različne teme, da bi študentom ponudili čim širše znanje. Tako npr. študenti na vajah iz konsekutivnega tolmačenja iz an¬ gleščine v italijanščino tolmačijo veliko me¬ dicinskih besedil, na vajah iz simultanega tolmačenja iz angleščine v italijanščino veli¬ ko govorov iz Evropskega parlamenta, na va¬ jah iz simultanega tolmačenja iz italijanščine v angleščino pa veliko političnih besedil, ve¬ zanih na druge mednarodne organizacije, kot sta npr. Mednarodna organizacija dela in Svet Evrope. Študij so uspešno končali štu¬ denti, ki so opravili izpite pri vseh predmetih. Za končni izpit je bilo treba opraviti preizkus iz konsekutivnega in simultanega tolmačenja iz italijanščine v slovenščino, češčino ali poljščino ter iz češčine in poljščine v itali¬ janščino. 3.3 Poučevanje konferenčnega tolmačenja v Ljubljani Oddelek za prevajanje in tolmačenje na Filo¬ zofski fakulteti v Ljubljani je prva in edina slovenska visokošolska ustanova, na kateri poučujejo konferenčno tolmačenje. Za zdaj poteka usposabljanje konferenčnih tolmačev le na dodiplomski ravni, saj gre za nov odde¬ lek, kije začel delovati šele v študijskem letu 1997/98. Študenti se za študij tolmačenja odločijo v tretjem letniku, to pomeni, da so študenti, ki so v študijskem letu 1999/2000 redno vpisani v tretji letnik dodiplomskega študija in so se odločili za študijsko smer tolmačenja, pred¬ stavniki prve generacije, ki ji je na kaki slo¬ venski visokošolski ustanovi omogočeno us¬ posabljanje iz konferenčnega tolmačenja. Do¬ slej so se morali slovenski konferenčni tolma¬ či izobraževati v tujini, večinoma na podi¬ plomskem študiju. O tem, da je bila uvedba usposabljanja konferenčnih tolmačev nujna, priča podatek, da bo Evropska unija ob priključitvi Slovenije potrebovala od 40 do 60 konferenčnih tolma¬ čev, na seznamu Združenja konferenčnih tol¬ mačev Slovenije pa jih je približno pol toliko. Poleg tega je le malo takih članov združenja, ki bi se lahko redno zaposlili pri kaki ustanovi Evropske unije, saj te postavljajo stroge sta¬ rostne omejitve pri zaposlovanju. Z drugimi besedami, Slovenija ne premore dovolj uspo¬ sobljenih konferenčnih tolmačev, na to nas že dlje opozarjajo v Evropski komisiji in Evrop¬ skem parlamentu. Da bi usposobili dovolj konferenčnih tol¬ mačev, ne bo zadostoval študij na dodiplom¬ ski ravni. Treba bo pripraviti tudi podiplom¬ ski študij konferenčnega tolmačenja. Pri tem sta Oddelku za prevajanje in tolmačenje fi¬ nančno, pa tudi z občasnimi obiski peda¬ goških sodelavcev pripravljena pomagati Evropska komisija in Evropski parlament. Vprašanje pa je, kdaj bo lahko Oddelek za MOSTOVI 2000/XXXIV 101 prevajanje in tolmačenje tak študij pripravil, saj mora najprej izpeljati program za dodi¬ plomski študij ob pomanjkljivi finančni pod¬ pori in v hudi prostorski stiski. Dodiplomski študij prevajanja in tolmačenja poteka v šti¬ rih učilnicah nad ljubljansko gostilno Pod li¬ po in v nekaj učilnicah na Filozofski fakulte¬ ti. Prostorska stiska je še posebej moteča pri poučevanju tolmačenja, saj so za to primerni samo prostori s posebno opremo, tj. s kabi¬ nami za simultano tolmačenje. Tak prostor pa je na oddelku en sam, zato ne more nihče pričakovati, da bodo na Oddelku za prevaja¬ nje in tolmačenje usposabljali konferenčne tolmače na dodiplomski in podiplomski rav¬ ni iz več jezikovnih kombinacij v enem sa¬ mem samcatem prostorčku s štirimi kabina¬ mi za simultano tolmačenje. Podobne viso¬ košolske ustanove se v tujini, kjer se zaveda¬ jo, kakšen pomen imata v družbi prevajanje in tolmačenje, bohotijo na več tisoč kvadrat¬ nih metrih, Oddelek za prevajanje in tolma¬ čenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani - vsako leto se v prvi letnik vpiše približno sto študentov - pa, s knjižnico in zbornico vred, deluje na kvadraturi stanovanja za petčlan¬ sko družino. Za zdaj so pedagoški sodelavci Oddelka za prevajanje in tolmačenje zagrizeni in požrtvo¬ valni ter vestno opravljajo delo, vendar pri¬ hodnost usposabljanja konferenčnih tolmačev ni odvisna od njih, temveč od širše podpore in posluha države za njihovo stisko. Če nam za¬ radi nerazumevanja države ne bo uspelo izpe¬ ljati dodiplomskega in podiplomskega študija konferenčnega tolmačenja, bodo slovenske tolmače vzgajali drugje - v italijanskem Trstu ali v avstrijskem Gradcu, tja pa bo šla tudi podpora Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Pri tem ne smemo pozabiti, da bomo tako morda prikrajšali za možnost štu¬ dija konferenčnega tolmačenja marsikaterega nadarjenega študenta, ki si študija v tujini ne bo mogel privoščiti. 4. Vsebina Vsebina poučevanja tolmačenja je precej od¬ visna od posameznega predavatelja. Pa ven¬ dar lahko ugotovimo, da se nekatere univerzi¬ tetne ustanove raje odločijo za pouk konseku- tivnega in simultanega tolmačenja le v obliki vaj, druge ustanove pa vaje dopolnjujejo z do¬ datnimi predmeti, npr. s temelji evropskega prava ali mednarodne trgovinske izmenjave, z osnovami medicine, zgodovino evropskih dr¬ žav ipd. Samo vaje iz različnih oblik tolmačenja ni¬ so dovolj, so pa temeljnega pomena, zato bi jim morali nameniti največ časa. Dopolniti bi jih morali z vajami iz tehnike dihanja, upora¬ be glasu, z vajami izjavnega nastopanja, na¬ stopanja pred kamero in retorike v vseh jezi¬ kovnih kombinacijah. Veliko pozornosti bi morali posvetiti tudi tehniki zapisovanja in urjenju spomina. Bodočim tolmačem bi ned¬ vomno koristili praktični dodatni predmeti, pri katerih bi pridobili osnovno znanje s po¬ dročij, ki se k tolmačenju še posebej pogosto zatekajo, npr. iz medicine, prava, političnih ved itn. Morda bi bilo dobro upoštevati tudi, da je treba študente naučiti, kako naj se pri¬ pravijo na konference, simpozije in sestanke, kako potekajo tiskovne konference, kakšna so pravila vedenja med visokimi državnimi obi¬ ski in podobno. V ta namen bi lahko v pouče¬ vanje tolmačenja vključili simulirane konfe¬ rence, poskuse tolmačenja v resničnem svetu v kabinah brez priključenega mikrofona ali pa obiske konferenc, kjer bi študenti prisluhnili tolmaču pri delu. 5. Sklep Še veliko časa bo minilo, preden bomo ugoto¬ vili, kakšen je najboljši in najučinkovitejši na¬ čin usposabljanja tolmačev. Dotlej moramo pri načrtovanju študija na dodiplomski ali po¬ diplomski ravni upoštevati, da gre vsekakor za praktičen študij, katerega namen je usposo¬ biti študenta za delo v zunanjem svetu. Prav 102 MOSTOVI 2000/XXXIV zato bi morali pri pripravi učnega načrta mi¬ sliti samo na študenta in na njegove potrebe, poskrbeti pa bi morali, da se delo predavate¬ ljev dopolnjuje in oblikuje celostno usposab¬ ljanje. Ključnega pomena je, da pri usposabljanju konferenčnih tolmačev sodeluje država. Od dobrih tolmačev, tako kot od dobrih prevajal¬ cev, je zelo odvisen ugled Slovenije v svetu. Zato ne smemo stati križem rok in čakati, da bo Evropska unija rešila kadrovske, prostor¬ ske in finančne težave, s katerimi se spoprije¬ ma novoustanovljeni Oddelek za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti v Ljub¬ ljani. Evropska komisija in Evropski parla¬ ment sta nas večkrat opozorila, daje med dr¬ žavami kandidatkami pomanjkanje ustrezno usposobljenih tolmačev najresnejše prav v Sloveniji. Ponudila sta nam tudi pomoč, ven¬ dar le pri pripravi podiplomskega programa iz konferenčnega tolmačenja. Za dodiplomski študij bi morala, po mnenju obeh teles, poskr¬ beti Slovenija, saj je to v njenem interesu. Prav zato je hvalevredno, da redno zaposleni na Oddelku za prevajanje in tolmačenje in nji¬ hovi zunanji sodelavci navzlic neopisljivi prostorski stiski, pomanjkanju sodelavcev in finančnih sredstev, s katerimi bi zagotovili vsaj spodobno plačilo zunanjim sodelavcem, niso pripravljeni odnehati, da svoje delo opravljajo z vso gorečnostjo in zavzetostjo. Tisti, ki bi lahko dejansko pomagali in ki trdi¬ jo, da se zavedajo nujnosti usposabljanja do¬ brih tolmačev in prevajalcev, pa za potrebe izobraževanja kadrov, ki bodo ponesli ime Slovenije v svet, v resnici nimajo posluha, za¬ nje ne najdejo časa ali pa se jih preprosto ne zavedajo. Lidija Šega Nova knjiga Alana Duffa Pred nami je nova knjiga, strokovno delo mednarodno uveljavljenega člana DZTPS. Najprej kratka osebna izkaznica. Naslov: Into English, Writing and translat- ing into English as a second language Avtor: Alan McConnell Duff Založba: DZS, Ljubljana Izdano: spomladi leta 2000 Knjiga, katere naslov bi prevedli z V anglešči¬ no že v naslovu pove, da ne gre le za pisanje v angleščini, ampak zlasti za prevajanje v angleš¬ čino kot drugi jezik, ima še bolj poveden pod¬ naslov: Praktični vodnikpo težavah, s katerimi se spoprijemamo vedno znova. Naslovnica po¬ ve pravzaprav vse: knjiga je namenjena tistim, ki se redno ukvarjajo s pisanjem v angleščini ali s prevajanjem v ta jezik. Zasnovana je kot pomoč prevajalcem, strokovnjakom, znanstve¬ nikom in raziskovalcem. V njej pa bodo našli odgovore na vprašanja, ki se postavljajo pri pi¬ sanju v tujem jeziku, tudi poslovneži, novinar¬ ji, lektorji in učitelji tujega jezika. Knjiga je razdeljena na deset poglavij, ki obravnavajo posamezne pomembne vidike je¬ zika. Nekatera poglavja so že v naslovu zelo jasno in ozko opredeljena, npr. Besedni red, Ločila, Uporaba člena, druga so širše zasno¬ vana, in taki so tudi njihovi naslovi: Pomen in dvoumnost ali Stil in zvrstnost.