Dopisi in novice. Hrvaška 12. sept. (Iz deželnega zbora.) Nova šolska postava, ki je bila pretresana v več sednicah našega deželnega zbora, je z malimi spremembami ssprejeta po vladnej osnovi. Pri generalni debati so se vzdignili nekteri govorniki proti novi postavi ter hrabro branili cerkveni upliv na šolo dokazovaje v svojih izvrstnih govorih, koliko veljavnost ima cerkev pri odreji, in da šole, kakoršne zdaj svet zahteva, nemorejo nikdar človeškemu rodu tega podajati kakor poprejšne šole. Eavno tako so zopet drugi govorniki branili novo postavo po državnem pravu. Sploh pa moramo reči, da se je vodila vsa razprava mirno in visocega zbora dostojno, kar služi na čast vsem poslancem. Kar se pa same postave tiče, more se o njej samo toliko reči, da je močno cislajtanski podobna, samo da daje vendar vec svobode v verskih zadevah in da našim duhovnim v šoli in v šolskih odborih dovoluje veči delokrog. Pri nas je ravno v verskih odnošajih prav težko za zakon dajalca, ker je več veroizpovedanj, od tih pa tudi vsako svoje zahteva, postava hoče tedaj vsem po enaki meri meriti, in meni biti pravična. To je pa tudi nova postava storila in vendar vidimo, da so posebno staroverci ž njo popolnoma nezadovoljni, ali zbor ne more za-nje posebne pogače peči. Kolikor smo postavo prcgledali in o njej izverstne članke »Obzorove« za in proti prečitali, moramo z mirnim srcem reči, da bode nova postava o šolah za Hrvaško mnogo koristi prinesla, ako bodo naši rodoljubni duhovni vseh veroizpovedanj vse predsodke o njej popustili ter z zedinjenimi močmi delali za to, kar je za narod korist. In tega se tudi popolnoma nadjamo; kajti pri nas ni še pulilega liberalizma, nego vlada še vedno izkrena ljubezen do pravega kerščanstva, v kterem edinem se more kakor vsak posamezen, tako tudi vsak narod naobraziti. (Dost. vred. Po naših mislih, katere pa niso nikomur merodajavne, taka vprašanja za Hrovaško niso tako eminentno politična, kakor za Slovane tastrau Litave.) Iz Ljubljane. Deželna učiteljska skupščina se je otvorila 21. septembra. Predsednik c. k. dež. šolski nadzornik pozdravlja skupščino, in gospod vodja deželne vlade, dvorni svetovalec pl. Vidman pozdravlja zbrane tudi v imenu vlade. Gsp. predsednik je govoril potem tudi dalj časa o šolstvu na Kranjskem. Brez debate sprejme potem skupščina opravilni red. Predsedniku namestnik je gsp. Blaž Hrovat, ravnatelj. Za zvedence se pokličejo: g. g. Vodeb, Belar, Bizjak in Praprotnik Andri; perovodji sta g. g. Perc in Gasperin; vredovalca pa g. g. Bizjak in Eaktelj; v stalnem odboru so: g. g. Linhart, žl. Gariboldi, Sima, Eppih, Hrovat, Wurner, Eaktelj, Stegnar in Kuster. Eazun vprašanj, ki jih je določil deželni Sol. svet, so se razglasili tudi nasveti: 1) šolnina naj se odpravi, 2) učitelji naj se oproste vojaščine, 3) Sola naj bo deržavna naprava, in 4) §. 87. šolske postave, kar se tiče petletnih doklad, naj se prenaredi.) 5) Peticija, da se deželna šolska postava prenaredi tako, da se krajnemu šolskemu svetu vzame pravica učitelje imenovati, to naj ima deželni žulski svet. 6) Ljudski učitelj naj ima pokojnino s 30. službinimi leti. 7) Pošiljatve krajnih šolskih bukvarnic naj bodo poštnine proste. — Za prihodnji dan so stavi na dnevni red: Kako odvračevati pomanjkanje učiteljev? kako odpraviti slabo šolsko obiskovanje? o pomnoženji učil. D r u g i d a n. Profesor Linhart stavi nasvet: stalni odbor deželne skupščine naj stavi prošnjo deželnemu zboru, naj bi se pravica imenovati učitelje pripoznala deželnemu šolskemu svetu. Profesor žl. Gariboldi razpravlja točko, kako bi se odvernilo pomanjkanje učiteljev in stavi naslednje nasvete: 1. šola naj bo deržavna naprava, tako da deržava da.je vse, kar je za šole potrebno. Ko bi se to ne sprejelo, pa stavlja sledeče predloge: §. 55. derž. šolske postave naj bi določil, koliko naj manj more lj. učitelj plače dobivati. In ko bi se to ne sprejelo, pa nasvetuje za glavno mesto Ljubljansko 800 gl., po občinab kjer so tri- in štirirazredne ljudske šole, 700 gl., in kjer so dvo - ir. enorazredne pa po 600 gl., za meščanske šole naj manj 900 gl.; ravnatelji na meščanskih šolab naj imajo opravilne doklade po 100 gl.; vodje na 2 in 1 razrednib ljudskih šolah po 50 gl. Vsak učitelj naj bi imel naj manj 2 sobi in kar še zraven gre, ako ni pripravnega stanovanja, naj se mu stanovanje plača po krajnih razmerah. 2. Dokler traja pomankanje učiteljev naj ne bo podučiteljev, podučiteljske službe naj se spremene v učiteljske. 3. Postava, o krajnih šolskih svetih naj se pregleda, in kar se tiče Kranjskega prenaredi, kakor je času primerno. 4. V pripravljalne tečaje naj se jemljejo že dečki pri 13. letih, in naj se jira dajejo štipendije, tečaj naj traja 2 leti. 5. Za dijake, doveršivše gimnazijo in realko naj ostane tudi zanaprej enoletni tečaj, ki naj se strinja z zadnjim (3.) letom na m. učiteljišču v en razrcd, in učenci naj dobivajo po 200 gl. štipcndije. 6. Štipendij za učit. pripravnike naj bode več, tudi svota naj bnde viša. 7. Za učiteljišče v Ljubljani naj se preskerbi častno poslopje. 8. Učit. pripravniki naj imajo, kar se tiče vojaščine, taiste polajšave, kakor učitelji. Sprejeto po kratki razpravi. — Okraj. nadzornik g. Kuster poroča o zaprekah rednega šolskega obiskovanja po deželi in stavlja dotične nasvete: 1. Učitelj naj ima svoje šolske spise v natanjčnem redu; razrednica (Klasseubueb) naj se predrugači, da ne bo učitelj imel nepotrebnib pisarij. 2. Šolski denar naj se čisto odpravi. 3. Deželni šolski svet naj večkrat preiskuje delavnost okrajnega šolskega sveta, ki ima izveršivno oblast zastran kazni, katere izreka krajni šolski svet. (Da so tukaj pušice letele na krajne šolske svete, kjer še po nekaterih krajih duhovni presedujejo, in tudi po okrajnih šolskih svetth, oziroma po njih presednikih, Idhko se razume. Dovolimo si tukaj le samo vprašanje: Ali so šolc zavoljo Ijudstva all Ijudstvo zavoljo šol? Kedar ni nnjnihpoljskih del, takrat so šole večidel polne.) Po nasvetu prof. Linhart-a seja preneha, in pride daljni razgovor drugi dan (v sredo) na versto. Sprejmejo se še naslednji nasveti: 4. Eokodelčiči naj se ne sprejemajo v poduk, dokler nimajo odpustnice iz šole. 5. Nasvet, krajni šolski svet naj se odpravi, se zaverže, a sprejme se predlog, da se k postavi o šolskem nadzorstvu pristavi novela, kakor za Istro (dne 11. februarja 1873.) Po tej noveli more deželna šolska oblast namesto nemarnega krajnega šolskega sveta postaviti administratorja na troške šolske srenje, ki oskerbuje šolske zadeve dotlej, dokler se ne sostavi krajni šolski svet, ki se zaveda svojih dolžnosti; 6. deželna šolska skupščina želi, da se opuste poldnevne šole; 7. krajni šolski iiadzorniki naj skerbe, da se šolske postave strogo spolnujejo; 8. slavni c. k. dož. šol. svet naj se porazume s knezoškofljskim redništvom, da poslednje dela na to, da se katehetje ur po šolskem čertežu odločenih za kerščanski nauk strogo derže; 9. deželni šolski svet naj dela na to, da se povsod, kjer je treba, vpeljejo potovalne šole; 10. dež. šl. svct naj gleda na to, da soseske, ki same skerbe za šolsko kurjavo, derv v to potrebnih pripravijo, preden se šola začne. (Dalje.) — Iz deželnega zbora. — Obravnave deželnega zbora o šolstvu, ki so bile letos precej po učiteljski deželni konferenciji so podučljive v marsikaterem oziru. Učitelji sedaj lahko vidijo, kaj misli o njih težnjah in prošnjab večina deželnega zbora, tedaj tisti možje, ki jih je ljudstvo zbralo za svoje zastopovalce, tisti možje, ki se imajo potegovati za korist dežele in naroda, ki jih v to je odbral. Deželni zbor se je začel 15. septembra. Kakor sicer so se odbrali odseki. V šolski odsek se volijo v II. seji 16 sept. p. i. g. g.: dr. Bleiweis, dr. Costa, pl. Gariboldi, pl. Langer, Obreza, dr. Eazlag in dekan Toman. Poročilo deželnega odbora o načertanem zakonu, da se odpravi učnina, ter prenaredita §. §. 45 in 46 v zakonu dne 29. aprila 1873 1. št. 21, izroči se šolskemu odseku. V III. seji 21. sept. voli šolski odsek dr. Eazlaga za predsednika, pl. Gariboldija za namestnika in pl. Langerja za zapisuikarja. V VII. seji 3. oktobra je stavil posl. Obreza svoj predlog, ki meri na to, da bi nebale vse bire in davščine po posameznih krajih, namesto tega bi se naklad naredil na direktne davkc, na katere se nalagajo doklade za deželni in zemljeodvezni fond. Ta predlog se je pozneje v IX. seji izročil dež. odboru, da v prihodnjem letu o njem poroča in posl. Dežman je še pristavil, da naj deželni odbor, ako s; bode potreba kazala, predlaga načert postave. V VIII. seji dne 8. oktobra je stavil g. dr. Zarnik in tovariši interpelacijo na sl. c. k. vlado zarad germanizacije slovenskib šol in uradov. Glasi se tako-le: a. Iz katerih uzrokov se je bivša, uže na pol slovenska učiteljska pripravnica v Ljubljani zopet ponemčila? b. Iz katerih uzrokov se je bivša realna gimnazija v Kranji zopet ponemčila ? c. Iz katerih uzrokov se še ni na realni gimnaziji v Novem mestu na nobenem razredu slovenski jezik, kakor učni jezik, vpeljal? d. Iz katerih uzrokov so se na ljubljanski realki uže obstoječe slovenske paralelke odpravile? e. Zakaj je na ljubljanski realki učenje slovenskega jezika vsakemu učencu na prosto voljo dano, mej tem ko je italijanski jezik za vsakega učenca, brez razločka narodnosti obligaten? f. Zakaj se na vseh nižjih razredih ljubljanske realke zoper vsa pedagogična načela slovenskim učencem slovenski jezik z nemškim učnim jezikom razlaga? g. Zakaj se po raznovrstnih postranskih potih, posebno pa vsled pritiska na učitelje po nadzorniku ljudskih šol, nemščina v ljudske šole sili, mesto da bi se samo na to gledalo, da se otroci kaj koristnega na podlagi materinščine nauče ? To interpelacijo je podpisalo 16 narodnih poslancev, izvzemši dr. Eazlaga, ki baje iz formalnih a ne iz stvarnih obzirov ni podpisal interpelacije. V XII. večerni seji je vladni načelnik g. pl. Vidman nekako odgovoril na to interpelacijo. Odsek za poročilo o delovanji deželnega zbora je namreč nasvetoval resolucijo, v kateri deželni zbor odločno protestuje proti temu, da je vlada germanizirala ljubljansko učiteljsko pripravnico, gimnazijo v Kranji in v Novem mestu. Ta resolucija je bila sprejeta. Gsp. vladni načelnik je na to odgovoril, da vlada ne misli germanizirati; ako se nemški poduk pospešuje, godi se to na korist slovenskemu prebivalstvu, ker more potem ven iz dežele s pomočjo hemščine; interpelacije pa naravnost ni imenoval. — Ker je tedaj po opravilnem redu deželnega zbora samo še poročevalec dr. Poklukar smel govoriti, rekel je na to: da vlada sicer tendenco germanizacije taji, ali fakt, katere germanizacijo mej slovenskim narodom delajo, vlada ne more tajiti. Ako so fakta istinita, potem je tudi germanizacija istinita. V IX. seji 12. oktobra poroča dr. Eazlag v imenu šolskega odseka o načertu postave za odpravo šolnine in premembo §. §. 45 in 46 post. od 29. aprila 1. 1873 derž. zak. in o dotični peticiji ljubljanskega mesta in stavi sledeče predloge: 1. Slavni deželni zbor naj priloženemu postavnemu načertu priterdi. 2. Deželnemu odboru se naročuje, opraviti, kar je potrebno, da se zadobi naj višja sankcija te postave. 3. Peticija mestne občine ljubljanske dne 26. septembra 1. 1874 je s sprejemom te postave rešena. 4. Visoka vlada se naprosi, vzeti v prevdarek: ali ne zapoveduje duh časa, da se šolnina odpravi tudi v srednjih šolah. Vladni zastopnik priporoča zboru sprejeti postavo o odpravi šolnine. Dr. pl. Schrey govori za to, da bi ljublj. mestu dovolilo namesto 10 % priklada na davke za šolske namene po 15 ali 20^. Predlog dr. pl. Schrey-a se ne sprejme, potem pa se vsa postava in z odborovim predlogom odobri tudi v tretjem branji. Poslanec Obreza poroča v imenu šolskega odseka o načertu postave za uravnanje prineskov iz zapuščin v normalno-šolski zaklad. Cela postava sprejme se tudi v tretjem branji. (Dalje prih.) Iz seje c. k. dež. sl. sveta 17. sept. 1874. Vradni spisi začenši od zadnje seje se prebero i. dr. — Nasveti za vmestenje spraznjenih učit. služeb na gimnaziji v Kranji, na višji realki v Ljubljani se stavijo slav. ministerstvu. Odobruje se, da se bodo v praktičnem enoletnem tečaju na učiteljišču slušatelji ob enem z učit. pripravniki 3. leta podučevali. — Poterdi se predloženi učni čertež za m. učiteljišče in geograflja dr. Aleks. Supana kot učna knjiga se predlaga sl. ministerstvu za dopuščenje. — Učni čertež na žensk. učiteljišču se odobri, vpeljati se imajo 3 nove učne knjige. — Prošnje nastopivne učiteteljice, da bi se ji pregledalo dveletno službovanje zaradi izpita, predlaga se sl. ministerstvu. — Službeni dekreti se bodo poslali vsled nasvetovanja Janezu Kogeju, učitelju na Brezovico, Andreju Praprotniku, stalnemu naduoitelju in šl. vodji v Ljubljani, in Fr. Govekarju, učitelju na Igu. — Deželni šolski svet se hoče oberniti do c. k. finanč. vodstva, da se v nekaterih rečeh prenarede ukazi, ki so se pošiljali sl. c. k. davkarijam zastran blagajniških zadev pri krajnih šolskib svetih. — Sl. c. k. ministerstvu se bode sporočilo, kako se je obernilo tistih 10.000 gl., ki so bili privoljeni iz deržavnih troškov kranjskemu šolstvn. — Deželnemu odboru se na vprašanje, kaj bi utegnilo povzdigniti šolstvo odgovori to le: a) nasvetovana višja plača, b) pripomoč iz normalne šolske zaloge za šolska poslopja, kakor je bilo nasvetovano, potem c) vsikako tudi, da se 1000 g]. vzame v proračun norm. šolske zaloge v podporo nastopivnih učiteljic za ženska ročna dela. — C. k. okraj. šolski svet v Kočevji poroča, da se za čas od 1. okt. 1873 do konca decembra 1874 v proračunu za potrebe ljudske šole v Strugah pri tistih 203 gl., ki se imajo razdeliti med posestnike in hišarje, ni privzela priklada za učiteljsko plačo, tedaj se sklene, da se ima taista, ki znaša 253 gl. kot gotova davščina (Titel II. lit. a.) v proračun za ljudsko šolo v Strugeh privzeti; iz normalne šolske zaloge pride še za tačas 162 gl. — Kranjskemu deželnemu odboru se naroča, da naj za šolo v Olševku vzame v proračun za 1875.1. 250 gl.; za šolo v Stopicah pa 600 g!. — Ljudske šole v Dvoru in v Selu pri Šumberku se vverstite v 4. plačilni razred po 10 kr. šolnine na mesec, učiteljska plača bode na obeh na leto 450 gl. —jLetna plača učitelja v Ihanu bode 450 gl. in šola se postavi v 3. plačilni razred s 15 kr. šolninc na mesec. — Šolski sluga na gimnaziji v Kočevji bode irael od 1. oktobra 1875 po 20 gl. na mesec, poprej je imel 16 gl. — Učiteljev namestovalec v Vremu bode dobil nagrade iz dohodkov spraznjene službe. — Nasvet ravnateljstva derž. realke, da bi se uciteljem na obertnijski šoli nagrada za 1 uro od 50 na 60 gl. povišala, in da bi se namesto 10 le 7 mescev podučevalo, da se pa zamujene ure nadomeste, naj bi se v tem času 1 četert ure dalje podučevalo, predlaga se slavnemu ministerstvu. Nekemu učencu na realki se dovoli, da iz ene stroke skušnjo ponavlja. — Na realki se Solsko leto ene dni pozneje začne, vendar pozneje ne kakor do 15. oktobra. — Prošnja nekegu učenca na realki, da bi skušnjo iz dveh predmetov ponavljal, se odbije. — Pri učiteljski skušnji so bili 4 učitelji gg. Karol Bernard iz Begunj pri Cerknici, France Cvirn iz Poljane na Štajerskem, Valentin Lindner iz Teržiča in France Žiher od sv. Jurja pri južni železnici (Štaj.); dostali so vsi. — 14. p. m. se je slovesno otvorila višja realka v Ljubljani. — Poslopje, ki je v spodijjem Gradišu, je prekrasno, okusno izdelano, primerno razdeljeno, in potrebam vravnano, da se kar boljše ne more želeti. Prišel je tudi minister Stremajer k slovesnosti otvorjenja. In sedaj ima Ljubljana poslopje, s katerim se res more ponašati, mesto in dežela pa tudi lepe troške, da ga bota v dobrem stanu ohranile.