VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 26. maja 2005, 123. številka Pridem naslednjič, bo že poletje. Vmes bom z Vestnikovim vlakom na morju državnosti se bom pražnje oblekel, vse druge dni do četrtka, 30. junija, pa bom zbiral zanimivo branje za vas. maj 2005 26 Časi, ZLATI časi ne labo ampak pingvin 1000-krat je bil na oni strani ta ŠTEFAN MERKI JN namreč V svoji matičar ski karieri je namreč poročil več kot tisoč bolj ali manj mladih parov, m sicer med letoma 1965 in 2003. Verjetno je tudi med vami veliko takih, ki se spomnite njegovega stavka med »zdavanjem« »Zakonska zveza ni praznik, ampak je trd deloven dan!« Kako uspešno je svojo misel prevedel v vsakdanje življenje, priča fotografija, na kateri je s svojo družico MARIJO, s katero sta nedavno praznovala 50 let skupnega življenja. In z njima so hčerka LEA, sin SREČKO, vnukinja ALMA ter vnuki UROŠ NINO m BLAŽ. tg Kdor kaj velja, - ie ZLATKO Nekoč je gospod ANTE na nekem podstrešju, ki je bilo obsojeno na rušenje, naletel na. trojico pingvinov. Rešil jih je, saj bi sicer končali na odpadu. Podaril jih je sorodniku v SEBEBORCIH. Ta je poskrbel, da še vedno kljubujejo zobu časa. In ne samo to - lično jih je prebarval in postavil pred svojo lepo oskrbovano leseno hišo. Če se boste torej peljali skozi Sebe-borce iz soboške smeri, poglejte v levo - prijazni pingvini vam že mežikajo! ardo Naši rojaki, ki živijo na Bavarskem, se združujejo v SKD Lipa. Sedež organizacije je v Miinchnu, od koder je tudi ena od udeleženk ekskurzije v naravo [menda na Tirolsko}, dama NATAŠA. Ko je muzikant TONE (tudi udeleženec šole v naravi) zagledal zanimivo podobo drevesnega panja, si Nataša ni dala 2-kratreči in ]e (stvar) prijela v svoje roke. Kakšna pentutarska fotografija je nastala, vidite. In ni vrag, da se vam ni zahotelo užiti pnrodnih blagodati! Jog, Drk Da ne boste Panonskega moria> zalivalo našo ravan izginili - prav Dokaz je tale p^1 lepše kot tam, kKr ' morju}. Uspeva ljtl SUZANI LEBAR V dva druga cvetova]:1 kako ravnati s Mc< rastjem. Ondan so se na maratonu v Radencih srečah možje, ki imajo poleg lj^eZ j športa še eno skupno značilnost - vsi trije slišijo na ime, ki ga ni med najpog0® v Sloveniji - ZLATKO. Prvi je nogomeniš ij i Unicefov humanitarec ZAHOVIČ, generalni direktor Radenske 1IOHNJEC, tint ji pa r m Finski podžupan * - so se pogovarjali o tem, da bi sestavih slovensko državno reprezentanco, n1 bi igrali zgolj ZLATKI Dogovarjajo pa se še, v katerem športu bi tekmovali. J Prekmuf Nataša ga je vzela v roko 27 p^n - — maj 2005 Torta računalničarje Obletnice priprave na zimo Rinfuza še ^vin Rebeka slovenska policistka prometno, ovsa Po dolgoletnih prepričevanjih je prvemu možu murskosoboške Policijske uprave ALEKSANDRU JEVŠKU (levo) uspelo: REBEKA DREMELJ (z daljšimi lasmi, desno) se bo podala v uniformirane vode. Zdaj, ko jo slovenska javnost pozna kot mišico leta 2001, pevko, lastnico blagovne znamke za spodnje perilo in še kaj, je privolila tudi v honorarno delo na policiji. Prikupna Rebeka bo (nenapovedana m občasna) kontrolorka tovornega prometa na glavni cesti Gl-3. G. Jevšek si od nove kadrovske pridobitve obeta discipliniranje tujih, pretežno Rojstni dan, 3 V soboto v maju se je Boštjan odločil s prijatelji razžagati drva in jih seveda tudi zložiti Naslednje jutro pa je nenavaden hrup v zgodnjih jutranjih urah zbudil prebivalce Kocljeve ulice v Beltincih; kaj kmalu se je ugotovilo, da je bil epicenter hrupa na Boštjanovem dvorišču Po ogledu kraja dogodka se je ugotovilo, da je hrup nastal ob sesutju drv, ki so bila verjetno nestrokovno zložena Podrobne okoliščine m višino škode še ocenjujejo. Seveda so prijatelji kaj kmalu po dogodku priskočili na pomoč in drva ponovno zložili, ampak tokrat strokovno in pod Boštjanovim nadzorom Jog&Miv fotografiji Boštjan s prijateljem Bojanom Kosom sadi krompir, ki pa je sedaj že zelo velik in bo verjetno poreboval oporo. Jog& Miv “čbt- |in pravijo, da tudi okusne) torte Pentutarji že lep čas nismo fotografi! ali k ob obletnici uspešnega podjetja 3 lan, ki je med naj večjimi ponudniki m informacijskih storitev v regiji. Jedru ekipe - DENISU ČEHU, TOMAŽU ' ut SIMONU ŠTELCLU (vsi pihajo svečko na torti) - se na obrazih pozna, da 1 delom zadovoljni. Še bolj pa, da bi čim prej »načnili« jubilejno poslastico. ujsan Vestni-MILAN 'k ^<11J s^v" hi 1 uS°tovile, °’ n trendom SSono ^J^Tran- Krumplaši zbor 2 tnedna-EC1I*>. Poleg recto Vr^ ^inviž« z so še ^tliteran maj 2005 p^n Dobrodelni I Binkoštna božja služba v soboški evangeličanski cerkvi, ki jo je vodil duhovnik Leon Novak, je izzvenela v čast velikemu prazniku cerkve, njenemu rojstnemu dnevu. Slavnostno obeležje so ji dodali nastopi glasbenikov in pevcev, končala pa se ni kot običajno z molitvijo, blagoslovom in odhodom domov. Zdaj že osmič se je praznovanje rojstva cerkve nadaljevalo z binkoštnim dobrodelnim piknikom. »Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, ko bi se bližal silovit vihar in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali... Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.« Apd 2, 1-4 Odlomek iz apostolskih dejan.] nam opisuje velik dogodek, ki se je zgodil v Jeruzalemu. Bog je po Jezusovih besedah razlil na svoje učence m na vse, ki so bili prisotni m pripravljeni sprejeti Božje delovanje svojega Svetega Duha. 3000 duš se je na ta dan spreobrnilo in sprejelo Jezusa za svojega Gospoda. Nastala je prva ali tako imenovana jeruzalemska pracerkvena obema in s tem začetek in rast delovanja Jezusove Cerkve na tem svetu. Binkošti oziroma risali so torej rojstni dan Cerkve, so rojstni dan vseh kristjanov po celotnem svetu... ..Ta praznik veselja in radosti ima tudi resne zahteve in posledice. »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, ki mi pavi: »Gospod, gospod", ampak kdor spolnjuje voljo mojega Očeta v nebesih.« so besede Jezusa Kristusa (Leon Novak, Farne novice, glasilo Evangeličanske cerkvene občine M. Sobota, maj 2005) Blizu sedemsto vernikov se je po božji službi xadf . cerkvenem dvorišču, kjer je bilo kljub jutranjemu uetl pripravljeno za piknik. Tudi vreme se je popravilo se ni nikamor mudilo. Ostali so zaradi druženja ,n n,Ta, vonjav z žara, predvsem pa zaradi namena prispevki pomagati otrokom. binkoštni piknik V cerkvi in pozneje na cerkvenem dvorišču je ubrano zapel Mladinski mešani pevski zbor pod Irma B., Nataša J. Lidije Gumilar. Za petje so zaslužne pevke (od leve) Metka Car, Vanja Kocet, Meloni Cmor, Monika Oček in Mateja Baler ter pevci Vito Kranjc, Daniel Novak in Iztok Lačen. Piko na i pa je dodala violinistka Ekaterina Lepoša. Prvič so pripravili binkoštni dobrodelni piknik v letih, ko sm° začeli graditi porodnišnico. Dve leti so prostovoljne prispel ; zanjo, potem pa za potrebe otroškega oddelka soboške bolnih' , Vedno je bila v ospredju skrb za otroke. Tudi letos, ko so se1 , pobudo patronažnih medicinskih sester soboškega zdravsber doma. Za nakup bilirubinometra bo šel ves dobiček od pn^ . | in pijače, izkupiček srečelova in prostovoljni prispevki. Le^ predvideva, da bo ostalo po končnem obračun11 Duhovnik Leon Novak se je izkazal kot pravi gostitelj. Ustavljal se je pri omizjih in se pogovarjal z verniki in povabljenimi gosti. Na posnel- V pogovoru z novim direktorjem soboške bolnišnice Ernestom Bdrcem, ki je na piknik prišel s soprogo Majdo. Skrajno desno je Jožef Prša, komandir soboške policije, levo pa so nedavno upokojeni soboški odvetnik Oskar Norčič, kirurg Ludvik Norčič in znani soboški obrtnik Vili Žižek in kirurginja Cvetka Potočnik. Na posnetku spodaj pa je del znane soboške družine Šiftar: starosta družine Bela, soproga Ema in vnukinja Vita. Bil!; tisoč tolarjev za prispevek k nakupu aparata- ■; dosedanjih dobrodelnih piknikih pa so zbrali milijone tolarjev. Nadarjena Ekaterina Lepoša je začela igrati pri šestih, že tretje leto pa pridno vadi. Tudi na binkoštni božji službi se je izkazala. Vlado Goldinskij (v sredini) je inšpektor Cerkvene občine Murska Sobota in laični predstavnik vernikov Evangeličanske cerkve na Slovenskem. Na fotografiji desno pa smo ujeli njegovo soprogo Alojzijo z vnučkom v naročju, ko je izbirala srečko. Tokrat ni bil bistven dobitek, najpomembneje je bilo, da s srečko prispevaš za dober namen. Dekleta pa so se potrudila, da so srečke hitro pošle. Gostitelj je bil posebej zadovoljen, da se je obiskovak*^^-■ nega piknika pridružila tudi skupina sodelavcev so^s 0t y stvenega doma z direktorjem Jožetom Felkarjem na , je v so sedele vodja patronažne službe Martina Horvat, patronažnih medicinskih sester pobudnica akcije za Ir za nakup bilirubinometra, na desni pa sta zdrov*1^ j* Švagelj in glavna medicinska sestra Vida Pirling. Z«1 (od leve) zdravnika Alojz Horvat in Leon Lang ter Novak. Lahko so bili zadovoljni, saj se je po obisku k1 ljudi že dalo predvideti, da bo vsaj tretjina od aobr S’ rata, zagotovi bodo njihovo p ' J še kje in da J aparat za v krvi novorol / tretji do sedm« rodnišnico, s da bo konI*?'*1 PrapUmh Ameriko.V enidel0'^^ hi šivat na Kitajsko, kjer 1 ■ P opiš® ” a ta- 'tainj na vsakem tekstilnem i oznako , ta« M kap, s 'ka,,1' kmu se w na veliko toc nzrn.eh d° leti so ■ emigrantov iz Evrope- Pre ■%t- / p?ebredihvmiitei Tudi tu so ra ^rub01® , ki so podali s trebuhom l0. -ti,.vrata vstopili v oblju 1 ' s° se turistični uslužbenci,v\Orkester’S . <^^hrane m poslušali merski oi^ ta'sebm računalniški oddele > ^eri^0 !P ^ih sorodnikov, ki so pd51 ^deio i. Moja mama je v Chicagu dvanajst let likala Zdi se mi, da je delala ilegalno. Na uro je dobila zaradi tega več centov, vendar ni bila socialno zavarovana, ni dobila ne ameriškega državljanstva in ne pokojnine. Ko sem plačal pet dolarjev, so mi dali posebno kartico, s katero sem odprl računalnik m začel brskati po njem. Mame nisem našel Iskal sem jo pod priimki Gruskovnjak, Grues-kovnjak, Grusko, Grusco .. Prikazali so se podobni priimki, ne pa njen Morda je prišla v Ameriko po letu 1924 Ne vem. To me je precej presenetilo in sklenil sem, da bom iskal dalje. Nekje v škatlah, ki so ostale v Ljubljani, je njena ladijska vozovnica, njen potni list, ki ga je izdala Kraljevina Jugoslavija. Po nekaj minutah sem odtipkal priimek svojega strica Franka Somna in glej: pojavil se je Somen Ferencz iz Gomilice, enkrat zapisane kot Gomilicza, drugič kot Gumilioza, država Austnja. Našel sem ga na listi štiri kot petnajstega v poročilu States Immigration Officer at Port of Arrival. Obenem sem izvedel, da je bil star osemnajst let, da je imel modre oči, da je bil rjavolas, da je bil visok pet fest in pet inches, da je imel v žepu petindvajset dolarjev, kar je bilo za takratne čase kar majhno premoženje, mogoče bi bilo to danes okrog tisoč dolarjev Na drugi listini List or Manifest of Alien Passengers for the United piše, da je stopil na ameriška tla 16. februarja 1910. in da je bil namenjen v Chicago. Na seznamu so bili v glavnem Slovaki, od tridesetih imen samo dva Slovenca, moj stric in Jože Horvat, star 25 let, iz Joskohaze, Ko sem vplačal dodatnih 65 dolarjev, sem dobil fotokopije obeh seznamov, obenem pa tudi fotografijo ladje, s katero je prišel stric v Ameriko. Bila je to francoska ladja La Gascogne, ki je plula na relaciji Le Hav-re-New York ih so jo leta 1920 razrezali v staro železo Računalniška obdelava emigrantov, ki so prišli do leta 1924 v Ameriko, je bila obdelana šele leta 2001. Stric se je kasneje zaposlil kot hišnik v nekem nebotičniku, postal je doorman, se poročil z Elizabetho, podkarpatsko Madžarko Imela sta tri hčerke in sina Pavla, ki je leta 1941 padel v bitki za Pearl Harbor. Stric nam je po vojni pošiljal pakete in vedno dodal tudi pismo v stari prekmurščini: »Eti vam,pošijlan eden mali paklec z robačami, gvanton pa cukron ...« Po njegovi smrti -pokopan je na Floridi v Daytona Beachu, - so paketi socialne pomoči prenehali prihajati, tudi »robače« spomina so se raztrgale in ponosile, »cuker« družinskih stikov se je stopil. Ostala je samo ta sled na Ellis Islandu. Sled enega od prekmurskih sezoncev, ki so odšli v Ameriko delat m se niso nikoli več vrnili. Branko Šomen Že sam naslov te časopisne rubrike se nekako rima z znamenitim izrekom »Cogito, ergo sum« velikega francoskega misleca Descartesa. Kljub temu pa ta znameniti izrek velikana francoskega razsvetljenstva pri umetnikih ni padel na rodovitna tla, prav tako kot tudi Wittgensteinova na jezikovni resničnosti zgrajena teza ni vzbudila omembe vredne revolucije. V današnjem svetu, ko že vsi govorijo o umiranju književnosti in umetnosti, se velikokrat spomnim Voltairove Candide. To delo, omenjano tudi kot kritika razsvetljenega uma, pa ni temeljilo na Descartesovi, temveč na Leibnitzevt filozofiji, ki ga v romanu uteleša mojster Panglos. Bog in Vino Za Candidea, ki brezkompromisno sprejema mojstrove izreke, je resničnost, ki ga obkroža, nekaj najpopolnejšega na svetu, kar v svojem potopisnem romanu (Candide) tudi na široko opisuje. Čeprav se na vsakem, koraku srečuje s prav nasprotnimi dejstvi. Prepričanje namreč, da se veliki mislec pač ne more motiti, saj je vseveden, in če se tu pa tam tudi pojavi kakšna neznatna težava, je ta le prehodnega značaja. In prav takih umetnikov, filozofov, mislecev, ki bi akceptirali določene filozofske zmote, današnjemu svetu, primanjkuje. V svetu, ki je za nas edini in najboljši (če drugega že ni) in ki nam je dan kot edina razpoložljiva točka našega »tuzemeljs-kega« življenja. In ker so te romantiki prepričali o tem, da je »okvirna zgodba« tvojega življenja in smrti možna le med temi zidovi. Kljub nenehnim dvomom pa se vendarle ne podaš na neznano pot, ne odideš v širni svet z upanjem, da boš nekje, nekoč morda našel nov dom ali celo novo domovino. Zagotovo pa bi se lahko zamislil nad »skazitvijo« Kunigunde. Kajti lepota in grdota ne poznata sredinskosti, sta pač to, kar sta. Ima pa roman še neko drugo filozofsko jedro: vrtnarjenje, katero je znotraj kavzalnega odnosa drugi, vzrok za navezanost na grudo. Še posebno takrat, ko ima leta pomen vinske trte; kajti v tem. primeru je navezanost-vez veliko močnejša, skoraj večna. Nekje sem prebral, da tisti, ki posadi trto, sprejme v svojo hišo velikega gospoda. »Vrt« je pač treba obdelovati, kajti tudi v našem duhovnem vrtu cvetijo rože le takrat, če ga vsak dan negujemo, po potrebi pa tudi občasno »očistimo plevela«. Kakor je treba negova ti tudi prijateljstvo, seveda če se o tem »pojavu« sploh še lahko pogovarjamo... Grozdje pa je v nasprotju z drugimi vrstami sadja »iz druge trte zvito«. Nikoli ne umre: kot posledica nekega božjega vmešavanja se metamorfozira, spremeni. Ta reinkarnacija ima svoje faze: v obliki mošta je še nekoliko »motno«, pozneje preide na »pot izboljšanja«, vendar še zmeraj potrebuje »učitelja«, da se po rešitvi iz ujetništva v sodu, obsijano z blago jesensko svetlobo, okrepi in spremeni v žlahtno »poezijo«, čeprav od enega kozarca vina še ne bomo boljši ljudje... Doktor Hamvas (Filozofija vina) pravi, da na koncu ostaneta le dve substanci: Bog in Vino. Oba z veliko začetnico. In na tej točki izgine vsa ironija, ostanejo le evidence in »kapljičasti« klasicizem. Kakršna je tudi pokrajina: Avignon, Provance, Toscana in navsezadnje takšne so tudi Lendavske gorice, polne harmonij, panonskega priokusa narave m melanholije. Skratka, je pokrajina, kjer »se pije«, in to ne samo ob nedeljah in praznikih... maj 2005 Pen 301®® Naš sogovornik je bil pravi funkcionar. Tako rekoč funkcionar od Čepinec do Beograda. Bil je recimo predsednik krajevnega ljudskega odbora, prvi predsednik Občinskega ljudskega odbora Šalovci, predsednik Občine Petrovci -Šalovci, tri mandate član Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota, predsednik Okrajne zadružne zveze, ljudski pod Republiškegazbora Ljudske skupščine LRS in zvezni poslanec. Upokojil se je kot vodja depoja v Mesni industrij Koloman »Pisal sem tudi < Korpič kabinetu maršala Tita Koloman Korpič je bil od 3. do 30. avgusta v okrevališču v Kranjski Gori. Imel je čas in odločil se je, da bo napisal Kroniko Zadružnega doma Čepinci. Zanimiva, z roko napisana in lepo vezana knjiga ima sedem glavnih poglavij in številna podpoglavja: od osvoboditve oziroma prihoda ruske vojske, začetkov ljudske oblasti, priprav na gradnjo zadružnega doma (Reakcija zoper udarniško delo) do odcepitve od Markovec in gradnje mostu čez Krko. Vsekakor zanimivo branje, ki bi ga bilo vredno natisniti, saj je v njem obilo podatkov, pomembnih za zgodovino kraja in širše okolice. Povzemamo del zapisov prvega poglavja, ki govori o prihodu Rusov. Lepega sončnega dneva, 26. aprila, so nas prebudili hropeči tanki ruske armade, ki so prihajali po današnji državni meji in bili usmerjeni proti Avstriji. Madžarski begunci, katerih je bila polna vas, so zbegano bežali, ne vedoč, kam. Madžarski vojaki so se kar najhitreje preoblekli v civilne obleke. Begunske madžarske družine so z vozovi peljale svoje premoženje proti Madžarski, vendar jim ga je ruska vojska odvzela, njih pa razgnala ali odpeljala v ujetništvo. Precej tega blaga so Rusi razdelili vaščanom ali z njim trgovali. Ruska vojska se je namestila tudi po Čepincih. Od mirnih kmetov so zahtevali pijačo in hrano, kjer ju niso dobili, so si ju vzeli sami. Ko so se napili, so začeli razgrajati in začel se je lov na ženske. Tu in tam so jih hoteli posiliti tudi vpričo njihovih možev. To je vaščane spodbudilo, da so organizirali vaško stražo. Le ta je bila v civilnih oblekah, madžarske vojaške kape pa so predelali in na njih namestili zvezdo. Imeli so puške, ki jih takrat ni bilo težko dobiti. Rusi so se organizirane straže bali, in če so jo videli, so se raje umaknili. Rusko poveljstvo je organiziralo ljudi za kopanje jarkov za boje v Avstriji. Po 9. maju so se vsi - okrog sto ljudi iz Čepinec in okoliških krajev - vrnili živi in zdravi. Ko so Rusi odšli, je bila za čuvanje reda ustanovljena vaška milica, v kateri je bilo pet članov in je imela svojega komandirja. Enkrat jeseni so bili člani vaške milice poklicani na miličniško postajo v Mursko Soboto. Prepričani so bili, da dobijo plačilo in napotke za nadaljnje delo. Tam pa so jih le razorožili in peš poslali domov. Nekako morava začeti. Mladost kot mladost, pravite. No, potem je prišla vojaščina. Vojsko sem služil v Kraljevini Jugoslaviji, v Vranju. Tam sem tudi dočakal napad na Jugoslavijo m razpad jugoslovanske vojske. Že marca smo odšli na bolgarsko mejo, da bi jo branili, toda po bombardiranju Beograda je prišla komanda, da se moramo umakniti v Grčijo Pomurski poslanci Ljudske skupščine LRS (Ljudske republike Slovenije) leta 1958: Kocjančič, Kreft, M. Vild, Šebjanič, Mejak, Antalič, Rous, Lutar, Horvat, Čačinovič, M. Levar, Koloman KorpiČ je označen z belo piko. Šli smo proti grški meji, vendar je vojska že prej razpadla. V vasi Hlebane, nedaleč od Prištine, nas je oficir zbral in nam povedal, da lahko gremo domov, vsak po svoje Proti domu sem pešačil 31 dni. V civilni obleki. Po stranskih cestah. Z javnimi prevoznimi sredstvi se nisem vozil. Naivce, ki so na tak način hoteli priti domov, so vse polovili in odpeljali v taborišča. O Srbih lahko povem vse dobro. Kjerkoli sem se ustavil, naj je bila hiša še tako siromašna, so me pogostili z vsem, kar so imeli, pa še za na pot so mi dali. Nikoli ne bom pozabil srbskih mater. Leta 1942 so me vpoklicali v madžarsko vojsko. Javiti sem se moral v Sombotelu. Tam sem naredil šoferski izpit. Leta 1944 sem dobil avtomobil - Rdeči križ. Z njim so me natovorili na vlak in odpeljali na Poljsko. V kraju Stari Borožani na Poljskem smo hodili k edinemu studencu po vodo vsi - Rusi in mi. Oboji brez orožja in tudi brez strahu, da bi kdo komu kaj naredil. Ves čas sem vozil ranjence in se pomikal z rusko fronto. Včasih smo se z Rusi srečali iz oči v oči. Oni so pobirali svoje ranjence, mi svoje. Nekoč mi je eden zaklical: »Pa čemu ta vojna!?« Prek Karpatov smo prišli vse do Romunije, nato pa se za precej časa ustavili ob Blatnem jezeru. Bolnica je bila v Balaton Almadiju, v preurejeni veliki vili, ki je bila last soboškega industnjalca Benka. Nekaj pa moram povedati. Prevozil sem na tisoče ranjencev, vendar so bili to sami navadni vojaki, oficirjev ni bilo. Morda sem peljal dva ranjena oficirja. Madžarski oficirji so bili bolj v ozadju. Bili ste funkcionar tako rekoč na vseh ravneh - od vaškega odbornika do poslanca v zvezni skupščini v Beogradu. Katera funkcija vam je bila najbolj pri srcu ? Najbolje sem se počutil kot predsednik občine Petrovci - Šalovci. Gradih smo šolo v Šalovcih m Petrovcih, zgradili smo štiri stanovanjske bloke, zdravstveno postajo v Petrovcih, Agroservis, mizarske delavnice, piščančjo farmo in še marsikaj. Življenje je bilo vsak dan lepše in bogatejše. V tem času, okrog leta 1956, smo elektrificirali celotno občino. Ljudje so radi pomagali? V določenem obdobju smo imeli tudi do 50 % samoprispevka. Solidarnost je nekaj veljala. Tisti iz oddaljenega zaselka je za električno napeljavo plačal ravno toliko kot tisti iz središča vasi. Tudi republika nam je šla na roko. Dobili smo nekaj posojil, omogočila pa je tudi, da so ljudje lahko del plačila opravili z oddajo lesa - brez prometnega davka m gozdne takse. Zadeve so se lažje urejale kot dandanes? Vedno tudi ne So pa bili vzvodi, če se je kaj ustavilo ali je bilo treba kaj poriniti. Pismo sem naslovil tudi na kabinet maršala Tita Večkrat. Na primer zaradi telefonske zveze Šalovci-Čepinci. Iz Čepinec je bilo do najbližjega telefona sedem kilometrov. Direktorja pošte sem zaprosil za telefon. Obljubil ga je pod pogojem, da mora vas prispevati drogove. Tako Čepinčani kot Markovčani so prispevali vsak svoje. Ko sem direktorju sporočil, da imamo drogove pripravljene, me je vprašal, ali so impregnirani, česar mi prej m povedal Drogove smo poslali v Hoče na impregnacijo Na pošto sem sporočil, da smo uredili. Spet me je vprašal, ali imamo žico Prej mi tega ni povedal Obrnil sem se na Jesenice, kjer so mi povedali, da Železarna tega nima v planu So pa rekli, da če pošljemo suhomesne izdelke, bo skupina naredila .p/* Čez čas smo dobili žico, kar sem z vese^eunf direktorju. Ta me je vprašal, kako je z J sem rekel: »Hvala, uredili bomo brez vas’*' popisal m jo poslal na maršalat. V deseti kabineta dobili obvestilo, da v 14 dneh dč^^jik I zvezo Šalovci Čepmci In res! Prispel je toVQl in vzpostavili so zvezo Vzeli so naše drog°',eT^j ji -Prodali smo jo za lep denar in slednjega P® Po funkcijah sodeč vam je bil prejšnji 4^ kožo«. Kako ste sprejeli leto 1991. Ločili slavije, vključili smo se v svet zahodne a ^ti * (Malo je pomislil.) Bil sem za to. Nisem - j zaprav, vedno sem želel, da bi nam bilo je zdelo, da gremo po pravi poti. Zdaj, po 1 :.pd-1 rečem, da sem razočaran. Delavci so zap0’ I z njimi, kar hočejo. Tudi kmetijstvo propje Mesni industriji. Strogo evidenco smo obvezno moral dobiti za oddano govedo ‘ ,i^ . setih dneh. Če smo koga na novo zaposlil. 24 urah obvezno prijaviti za zdravstven0 J zavarovanje. Da delavec v določenem i ^utju-če9! Če Mesna industrija trenutno m ‘ jf sposodila v Muri ali kje drugje Povedati pa & p? P , delavci vsega tega niso vedno zavedali koriščali Spomnim se, na primer, prizora, Salavec mimo tovornjaka, kjer so razk opomnil šoferja, da na ■ učiteljica slweniicine v v’a'’a“ s knjižnim . 1 bisnio razumeli ’’'te VJ;' n,1čine. ona ne ■' ' ■ sto naše uče- nje počasi, vendar z gotovostjo po zlu,« se spominja Marijana Knjige in pamet na pašo Po zlu pa je šlo tudi oblačilo, ki ga je imela Marijana s sabo na pašo. Doma so imeli kmetijo m otroci so morali takrat pomagati tudi pri domačih opravilih. Ena Manjaninih nalog je bila, da je pred odhodom v šolo zgodaj zjutraj odgnala krave na pašo. Marijana je bila že takrat navdušena nad pisano in brano besedo, zato je na vsako pašo vzela še knjigo. Velikokrat se je tako zatopila v branje, da je skorajda pozabila na svet okoli sebe To je nekega dne izkoristila njihova krava, ki ji mislila, da je Marijanin pulover najbolj okusna stvar na svetu Še preden je naša sogovornica ugotovila, kaj se dogaja, je krava že pridno žvečila volneno tkanino. »Komaj sem ji iztrgala pulover iz gobca, vendar ni bil več uporaben, pa še ves slinast je bil,« se z nasmehom spominja Marijana. S kravami je imela težave tudi Elizabeta. Enkrat ji le krava celo ušla s paše in Elizabeto so doma starši zaradi tega močno okregali. Marijana kot mlajša sestra se ji je postavila v bran in zaradi Elizabeta je tri leta starejša od Marijane in temu primerno na fotografiji tudi večja. Avtomobili so bili leta 1966 na Madžarskem redkost. tega s šibo ošvrknila babico. Kot otrok takrat ni vedela, da tega ne bi smela, se je pa po dogodku morala babici opravičiti. »Spominjam se, da so me posadili na staro skrinjo, in tam sem morala sedeti tako dolgo, dokler ni prišla babica, m šele ko sem se ji opravičila, sem lahko šla s tiste skrinje,« je razložila Marijana Zmešnjava v sklonih in spolih_______________ Toda vsega lepega je enkrat tudi konec, med drugim tudi otroštva. Marijana je po gimnaziji odšla na visoko pedagoško šolo v Sombotel, Elizabeta pa je ob delu končala medicinsko šolo. V Somboteiu slovenščine še niso poučevali, zato se je Marijana odločila za študij madžarskega jezika in ammatorstva. »Takrat sem imela možnost, da bi študirala v Ljubljani, vendar je bila zame Slovenija še tuja dežela. Bila sem navezana na starše in porabski kot. Začela pa sem obiskovati slovenski lektorat Pn profesorici Grgičevi sem se naučila pogovorne slovenščine, ki ni bila porabsko narečje Ona je pripravljala doktorat in veliko sva prepotovali po porabskih vaseh. Prav ona je bila tista, ki je pripomogla k temu, da sem se začela zave- dati pripadnosti nekemu narodu in da sem del tistega čudeža, ki pravi, da je peščica ljudi ob Rabi ohranila svojo kulturo in navade, čeprav ni imela tesnih stikov z matično domovino, razen s Prekmurci v času madžarske kraljevine. Prvi preizkus znanja slovenščine sem doživela leta 1984, ko je prišla v Porabje skupina s slovenskega Inštituta za narodnostna vprašanja. Raziskovali so življenje ob Rabi in potrebovali prevajalca, ki je govoril madžarščino, slovenski knjižni jezik in porabsko narečje Prevodi so veliko bolj kot njim koristili meni. Prej je bilo moje govorjenje le dobesedni prevod iz madžarščine, kar je pomenilo zmešnjavo pri spolih, sklonih in številih. Prvič sem začela razmišljati v slovenščini, tudi govorila sem slovensko,« smo izvedeli od Marijane. Določili so jo Elizabeta se je medtem zaposlila kot medicinska sestra v Domu za ljudi s posebnimi potrebami v Monoštru Marijana pa jfe skušala najti službo kot učiteljica madžarščine in diplomirati na novoustanovljeni katedri za slovenski jezik. Prostega mesta za učiteljico ni bilo. Dobila je delo animatorke v monoštrskem kulturnem domu in tako možnost, da pomaga slovenskim kulturnim skupinam v Porabju: Po dveh letih sta se ml v kulturnem domu pridružila še Jože in Katarina Hirnok. Zveza Slovencev na madžarskem je bila ustanovljena leta 1989,« je pripovedovala Marijana Sukič. Na vprašanje, kako je prišla k časopisu Porabje, Marijana Sukič odgovarja »Eden od prvotnih ciljev naše Zveze je bil informiranje porabskih Slovencev. Do ljudi lahko prodres le z mediji. Ker ni bilo v začetku nikogar, ki bi urejal časopis, so določili kar mene. Bila sem brez izkušenj, toda kljub vsemu je časopis danes v Porabju obvezno branje. Ljudje se še vedno najbolj razveselijo, ko v časopisu zagledajo svojo ali fotografijo svojega soseda « V časopisu se je že znašla tudi Elizabeta. »Po petnajstih letih županovanja na Dolnjem Seniku se spodobi, da od časa do časa zapišejo tudi kaj o dogajanju v tvoji vasi,« se je pošalila. Nedeljska kosila Marijana in Elizabeta sta med tednom zelo zaposleni. Vsaka v svoji službi, poleg tega pa Elizabeta končuje študij na visoki medicinski šoli. »Nedelje pa so namenjene našim družinskim srečanjem,« sta povedali obe v en glas. Zadnji dan v tednu se zberejo na kosilu v Sakalovcih, kamor prideta tudi sestrina hči in sin. Zbere se ves družinski klan in po kosilu sedimo še dolgo v popoldne. »Gre za tradicijo, ki je Sukičev! nikoli ne bomo opustili, sta se strinjali Marijana in Elizabeta. p^n maj 2005------------- Trnova je pot do zvezd - per aspera d’astra Ivan Kramberger - v ? O fenomenu Ivana Krambergerja je bilo in verjetno še bo popisanega mnogo papirja - Kje je prava resnica - Kateri izmed stoterih je njegov pravi obraz, verjetno ne bomo nikoli izvedeli -Odhaja v legendo in o legendah nikoli ne veš, ali so prave ali ne -to je čar drugačnosti ____________ Trnova je pot do zvezd, pravijo modreci. In če do tja res vodi kakšna pot, potem je pot, ki jo je Ivan Kramberger na zemlji prehodil in njemu všečni pisci ovekovečili, zares trnova in bi po modrecih vodila do zvezd Nemirnega duha, stalno v gibanju, kot je to počel v časa svojega življenja, se zdaj vozi od ene do druge galaksije na Velikem vozu. Morda se z njim na častnem mestu pelje opica Ančka in se porogljivo ozirata po solzni dolini. Ančka pokaže na majhno točko na zemeljski obh in pravi: »Glej, Ivek, tam pa je Slovenija, katere predsednik si hotel biti « Ivek se na široko zasmeje: »Bilo je enokratno’, ampak boljše mi je tu, tam na Zemlji bi me novinarji raztrgali, drugi bi me izigrali in najhujše bi bilo, ker ne bi mogel pomagati vsem, ki sem jim obljubil. V Lendavi sem obljubil silaku, da bo policist v moji gardi. Sedaj pa delavkam, ki so ostale brez plače, moram obljubiti nemogoče, da bom spametoval njihovega, šefa, občinske može m vlado. Temu pa niti jaz, Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ne bi bil kos. Tam doli je vse narobe Vidiš, tam v daljavi je Veliki medved, peljiva se na obisk...« In nebeška kočija z nadzvočno hitrostjo švigne mimo ozvezdij. Ivan Kramberger se pelje v legendo ... Pravzaprav utrjevat svoj sloves v nebesih, saj je postal legenda že na zemlji. Iznajdljivemu, kot je bil, ne bo težko, saj je že v ram mladosti spoznal, da je treba zaigrati na prave strune - pa naj je ton še tako neprijeten. Kot meteor se je pojavil na slovenskem nebu in v nekaj letih razgibal množice, kot jih že dolgo m noben politik, sploh pa ne noben dimnikar. Več kot deset knjig, nekaj dializnih aparatov, shodi, atomizirana množica, kandidatura za predsednika države, spektakularen umor v času tranzicije, politične negotovosti so dejstva, ki so Ivana Krambergerja povzdignili na piedestal, in če ga ne bi bilo, bi si ga morali izmisliti. A bil je. In bil je nekaj nenavadnega. Psiholog profesor dr. Anton Trstenjak je v predgovoru njegove knjige Zakaj Ivan Kramberger ni predsednik Slovenije zapisal: »Ivan Kramberger je genialen človek, to je dokazal že v Nemčiji s svojimi uspehi pri aparatu za dializo. Genij je namreč človek, ki brez šol in mimo šol doseže izredne uspehe, do katerih pa se ne povzpnejo niti osebe z najvišjo šolsko izobrazbo. Zato so genialni ljudje sredi družbe povprečn ih oseb vselej dobesedno nekaj posebnega, pravi posebneži tudi v slogu življenja, v govorjenju in vedenju. Tak je Ivan Kramberger. Prikrajšanost ali življenjsko frustracijo, ki jo je doživljal kot pastirček pri krutem gospodarju, ko niti treh razredov osnovne šole ni smel redno obiskovati, skuša kompenzirati s potrebno po izredni publiciteti in z demonstrativnimi nastopi v javnosti, kar je bilo posebno izzivalno že v Nemčiji. Spodrsljaje v vedenju m besedah, ki so izraz pomanjkljive formalne šolske izobrazbe, skuša sproti popravljati m nadomeščati z duhovitostjo, tudi s pisanjem knjig in izredno dobrotljivostjo, ki jo izkazuje zlasti zdravstvenim ustanovam z izrednimi darili, aparati za dializo, in visokimi denarnimi podporami. Izkazuje se kot mecen zdravstva, kar je mogoče zlasti zaradi visoke pokojnine v nemških markah za dosežke pri aparatih za dializo. Ivan Kramberger se izkazuje sredi naše družbe ne samo kot genialen duh, temveč tudi kot velik dobrotnik, človek dobrega srca. Vedeti pa moramo, da en sam človek nikoli ne more nadomestiti vsega, kar je dolžna storiti družba kot celota ...» Morda bi lahko po teh prepričljivih besedah postavili piko na oris duhovne podobe človeka, ki je konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let razgibal slovensko srenjo. Toda nadaljujmo s faktografskimi podatki: Ivan Kramberger se je rodil v družini viničarja Franca Krambergerja, ki je v mladosti videl nekaj sveta, toda na koncu je pristal v Ženjaku m se poročil z Jožefo Metljak, ki je rodila enajst otrok. Franček, Jožica, Pepek, Lovrenc, za Ivanom še Ludvik, Poldika in Anica so preživeli, druge je ugonobila revščina. S pomočjo materine dote sta prišla do svoje borne hiške, toda ko so otroci postali godni za delo, so po vrsti odhajali služit k bogatim kmetom za. kos kruha V Ivanovem življenju si sledijo tolikokrat omenjena pastirska leta, učna leta dimnikarja Ivana, vojaščina, Nemčija m vrnitev Hiša v Negovi, sin Ivek, družina, dobrodelna dejavnost, javni nastopi, gromoglasna kritika družbe, ustanavljanje stranke, vrhunec s kandidaturo na volitvah za predsednika države in tretje mesto med štirimi. Pred drugim krogom volitev mu uspe največji domet: vsi kandidati sprejmejo povabilo na. njegov dom. »Že sem videl moj ljubljeni kraj, ki bo prvič v svoji zgodovini, odkar po negovski zemlji hodi človek, videl štiri predsedniške kandidate, ki so jih prvič v zgodovini Slovenije volili njeni državljani..." stoji v njegovi knjigi o predsedniških volitvah in priznava, da se tega sam ne bi spomnil, če mu ne bi prišepnila Irma Benko, direktorica Vestnika m Murskega vala Srečanje m prenos Nedeljske kuhinje so poslušali po vsej državi. Ivan se je izkazal kot odličen gostitelj. V štirih letih je v samozaložbi objavil trinajst knjig - vse o sebi. Govorilo se je, da jih pišeta dva prekmurska novinarja. Res da so pisali drugi, deset od njih njegov brat Ludvik, samouki novinar iz G. Radgone, dopisnik slovenskih časopisov in radijskih postaj. S slavo in denarjem je okrog njega naraščala množica pomoči potrebnih, nebogljenih m prevarantov, ki so hoteli njegove darove, mu ponujali prijateljstvo, dvomljive usluge ... Črna, morda morbidna senca smrti ga je vseskozi spremljala: grobnica na domačem dvorišču, črna oblačila, slutnje, blodnje (?) o atentatu, ki se je uresničil fatalnega 1992. leta. Ve se: puška je počila in Ivan Kramberger je obležal. »Že spet kakšen Ivekov štos!« je bila prva reakcija ob vesti o tragičnem dogodku, toda tokrat se ni šalil, je pa presenetil kot vedno. Kdo m zakaj je sprožil usodni strel? Sodišče je odločilo, storilec je šel v ječo, a ostalo je veliko dvomov, resnic, polresnic, domnev ... Prave resnice, pa ne samo o svoji tragični smrti, je Ivek odnesel s seboj in morda tam gori med zvezdami med dvema shodoma narekuje novo knjigo o samih resnicah Mi tu na zemlji njegov mozaik sestavljamo iz majhnih »enokratnih« kamenčkov... Ludvik Kramberger, vaši bratje in sestre veljajo za tihe, zadržane ljudi, le Ivan je izjema. Dolgo ste veljali za njegovo senco, človeka, ki je njegovo življenje prenesel na papir. Zakaj je hotel biti v središču dogajanja, zakaj si je nadel ni* posebneža? »Ivan je bil že od otroštva drugačen^ devetih otrok, kolikor nas je bilo v Ko so v nekem TV-intervjuju vprašal* ®J-ki je bila tedaj stara šestinosenidese* M , šen je bil mali Ivan, je odgovorila, d® falot, da ni bil priden. Seveda s teni c* 0 da je bil razbojnik. Bil je pač (iraK*® dr ugih otrok. To je kazal v w I Bil je zelo iznajdljiv, čeprav se m h ’u Šola mu pač ni šla, zato je končal le de, pozneje pa še dimnikarsko povem, da je bil že kot otrok teknwi®*- . no je želel biti prvi. Zato m Čudno, J udeleževal tedanjih vaških kolesar^ movanj in bil tudi med zmagovalci13 * valm duh ga je pripeljal do nju, saj je z njim premagal pom®11^ brazbo. Maske posebneža si ni na' to so mu nadeli mediji, ki so v nju*1- * vem obnašanju, tudi oblačenju, sebneža.« - Ivan Kramberger, Dobri člo?^ gove... »Najprej moramo povedati, človek Ta vzdevek so mu dali j čiji, kjer je delal Zaradi svoje avnosti, ki jo je izvajal tako, da je mere obelodanjal v časopisih, bil le jB sedmk Društva za pomoč sburgu, so mu nadeli vzdevek D°brI Duisburga. Pri nas so povzemal* P1 nemških časopisov, ga intervju imenovali v Dobri človek iz ' Negovčani mu gotovo ne bi dali , saj, kot je znano, za svoj kraj ni1X1 j Njegovo dobro delo za Nega^*' v tet1|J ] privabil več kot 100.000 obisk0 j j tak načm doma in svetu pre^^ 5^ Še danes lahko nekoliko stare)®6, več kot 20 let, vprašate zaNegov° povedali, kje je m zakaj vedo za ' ^t. ■ ’' za promocijo Negove naredi 1 menite negovske čelade, ki l1 muzejih v New Yorku in na IW11 ■ - Ljudje so različno reagi^1 hejiV * kandidaturi za predsednik bila to resna odločitev že od1 ’ »Za to se je odločil izključno L d pokaže, kaj Ivan zmore. Ko j da ne more biti predsednik, l brazbe, je dejal, da so bili v kralji brez šol, pa so vladali. Ko s' da so danes drugi časi, je “‘,t’ izvoljen, lahko tudi odstop* ' tiravanja lahko rečeni, da se je ■ odločil le zato, da se dokaže " - Zakaj je moral umreti no-N »Tu je moj odgovor tak- I Močno pa dvomim, da bi gr* 1 žici, bil je ustreljen na shodu, s smrtnim strelom, zadel plš^’ ^t* krat poudarim, da to ve samo 0 ijudsko« .., - Ivan Kramberger, druži' ( »v17^ ste ohranili stike z otrok'- ' usoda Iveka mlajšega, na posebej navezan? 1 »Stiki z njegovo družino ^4""., Razumljivo je, da m več tai' ° -živel Ivan, ki je prihajal ■■ potreboval kak nasvet ali111 J sem, da je Iwk prišel do ni* ■ in sedaj nadaljuje izobražen o + 2. Tega bi bil Ivan žago*°' ,i* tl - Ali bi morda še kaj r - nem bratu? -.nnif , / •Rekel bi, da je bil Ivan 1 jjji j j/t govori na predvolilni shod ' kalo na desettisoče ljudi, _ povedal je propad, da *1./ To se je tudi zgodilo. Sko a izpostavljal in na krut nad a Ijenje.« 33 p^n maj 2005 j! U A J & 11 f 0 F I' if t med legendo in resničnostjo u enko, direktorica Podjetja za informiranje, poklicno in tudi sicer ste doživeli ergerjevo metamorfozo od skoraj anonimnega posebneža do tistega, ^JtE^egoval zanajvišjo državniško funkcijo ...________________________________ ¥ človek i^ie prišel z nekaj H;:rAobMemhvnem-hišnici podaril smo rat prehstavili kot 1989 V ^ervjuju decem-R p Rli ^‘egrca NtžoviK Ponašala KS"*-ton je prvič bo kandi-se(huških volitvah. W kil jD j. Pa ie držal „ prvih slovenskih ie bil Xa dkr' prve®a ql >e Pograbila 'l r enais® dopol-!-.k. Cal navdušen in ' "v Šmarjah Ka] če bom i 1 h'"1 kthre m Uničijo ...«so «le. danes slišim. V 2610 iskren človek, P® i<’ ' »n. ’arediti junaka m - /e ze v Nemčiji spoznal moč medijev in mediji so mu omogočali ustvarjati njegove želje. Kako je bilo sodelovati z njim? »’Enokratno’, to besedo je zelo rad uporabljal je bilo biti z njim po prvem krogu volitev. Bil je tretji, izločen iz tekme, vendar zdaleč ne razočaran Podpora je bila večja, kot si je upal sanjati. Ko sva klepetala o tem rezultatu, se nama je utrnila ideja - predvolilno soočenje predsedniških kandidatov na Murskem valu in velikonočno kosilo pri Ivanu Krambergerju v Negovi. Beseda je dala besedo in v enem dnevu, v sredo pred velikonočno nedeljo, je bil scenarij do podrobnosti izdelan. In na velikonočno nedeljo so bih vsi glavni akterji v Negovi, med njimi seveda oba predsedniška kandidata Milan Kučan in dr Jože Pučnik. Bil je medijski dogodek leta, zame eno najlepših novinarskih doživetij. In bila je priložnost, da sem Ivana Krambergerja in njegovo družino po bliže spoznala. Če ne bi tisto sredo videla na lastne oči, ne bi verjela: velika kopalnica, polna pisem, v njih na stotine živ- erger Krar f * J r t1 * tu' ■ii I rf. re Si> nekdo? pokradene in samostojne teatrom vehementno a- " k. čž-dneh od uboja ^i P° hitrosti t e razmišljam več Ker nr , &red desetimi leti še aktivni novinar Večera, je raziskoval „ Krambergerja. Na podlagi svojih dognanj je napisal knjigo ^^kkanje resnice, za PEN pa poslal prispevek z naslovom: v * NEKDO sprožil strel iz tt kkT* /vVHku dri jmi, boinlfe‘ ™ dializi, ku/1, Z. q e ki so v njem ‘n 'bodočega pred-1Wi n/e ’’■'’Uji n vsekQbc,rmoteč P° številnih Ijenjskih zgodb in usod, ki jih lahko izpoveš samo zaupanja vrednemu človeku In to je bil Ivan Kramberger za mnoge Slovence. Telefon je neprestano zvonil. Koga naj volim zdaj, so spraševali njegovi volivci. Po lastni presoji in premisleku je svetoval in s tem vsaj meni pokazal, kako visoko ceni svoje volivce In samo še en dogodek, ki potrjuje, da je bil človek na mestu Slovenska junijska vojna 1991 Novinarj i Vestnika in Radia Murski val smo delali dan in noč Ivan Kramberger je bil prvi politik, ki nas je prišel spodbujat in opogumljat, čeprav je bilo v tistih dneh kar težko prečkati Muro Čeprav je vse skupaj trajalo le dober teden, smo se takrat res izpostavljali. Predvsem zaradi strahopetnosti posameznikov, ki so se med vojno potuhnili, potem pa so jih bila polna usta oblastim zaslug, ima Krambergerjev medvojni obisk našega uredništva simbolni pomen. Navsezadnje je bil to človek, ki je na svoj način zaznamoval slovensko politično sceno v času osamosvajanja. Je človek za zgodovino, ne za smeti. sem vse DOMNEVE zapisal v svoji knjigi Iskanje resnice. V tej majhni knjižici sem v celoti objavil tudi sodbo. Pokazal na luknje v celotnem postopku od iskanja krogle, ki jo je množica Bavčarjevih policajev na kolenih iskala na prizorišču, pa se ni hotela odkriti, do sodnega izvedenca, ki so ga imenovali kar iz istih vrst policije. Se preveč je pn nas nepismenih, gluhih inslepih. ^^lajbolj pomembno je. da je P. R uboj priznal in da so mu odmerili pravično kazen, • so besede predsednika senata, ki je šele po več mesecih napisal nalog za prevzem puške iz katere naj bi priletel usodni strel, iz kota lenarške policijske postaje, kjer so jo preiskovalci pozabili Kar samo se postavlja vprašanje, ali je v kletnih prostorih mariborskega sodišča Naprava* pUŠku , Po trinajstih letih je zrcalo cisto, do ponovitve sodnega procesa in ponovne preiskave, kdo pravzaprav je dejansko sprožil Z junija 1992 ob 18.46 usodni strel in vzel življenje dobremu človeku iz Negove še dolgo ne bo prišlo. Tisti, ki bi bili to dolžni storiti, tega ne bodo storili, obtoženi in obsojeni P R ki le med tem že odslužil 12-letno zaporno kazen, tudi ne, ostane samo še NEKDO, ki je to storil, pa aa niso razkrili- Je možno, da se NEKDO sam razkrije m pove resnico, do katere se avtor teh vrstic v 13 letih še ni dokopal. Saj poznate pravljice, ko je NEKDO na smrtni postelji priznal zločin preden seje odpravil na drugi svet. Jaz tudi tem pravljicam ne verjamem vec. Spomin na Ivana Krambergerja, dobrega človeka iz. Negove, pa bom ohranil v lepem spominu še naslednjih trinajst let, če jih bom dočakal... (Srečko Logar) - Zgodovinski spomin je kratek, če je podrejen interesom. Kdo ga ni maral, je bil komu v napoto? »Nazadnje me je poklical dober mesec pred atentatom in potožil, da mu je prejšnji dan od vstopa pri cestninski postaji Tepanje na poti v Ljubljano sledil beli mercedes in da ga je celo skušal zbitis ceste. Dapretirava, da mu zagotovo nihče noče nič hudega, da ga je strah brez razloga, sem ga prepričevala. Očitno je bil njegov strah z razlogom. Zakaj in ali je bil res komu trn v peti1’ Sam je odgovor verjetno poznal, a odnesel ga je s sabo.«- Ali se spomnite Ivana Krambergerja? A je to on, ki je stripe prodajal, »pol pa tisti denar naokoli talu«? Spomnim se, da je kandidiral za predsednika tedaj, ko sem prvič volil Pa mislim, da je bil Prekmurec (Jože iz Kamnika) Bil je čudno oblečen m preglasno je govoril na shodih, v Lendavi je napovedal, da Nafte ne bo več Pa še kako prav je imel, sedaj niti drugih tovarn ne bo, prišleki pa so delavke postavili na cesto ( Marika, Lendava] Že kot otrok je vedno nekaj »šraufal« po avtih, mopedih . Imel je kar zajetno zbirko raznih oldtimerjev, ki jih je skrbno restavriral in »pošlihtak Vrhunec njegovega »šraufanja« pa je bilo odkritje neke izboljšave za dializne aparate, ki se uporablja še danes. Ne vem točno, kaj je bilo, vem pa, da je zadevo patentiral in še danes cela familija lepo živi od tega. Kar se tiče njegove politike, pa se je zavzemal zapreproste in revne ljudi Za druge politike je brez zadržkov uporabljal besede svinje, k ur be, lažnivci, lopovi ... (verjetno se ni motil). Pač je govoril tako bolj po domače in preprosto, ker je tak pač bil In pozor’ Na prvih volitvah brez kakršnekoli medijske podpore (če primerjamo s Kučanom] osvoji 20 %, kar pri drugih sproži alarm In tako ga je ustrelil neki stari obubožani lovec, ki je imel v riti konkretno dozo alkohola (menda] in ga je seveda iz zelooo velike razdalje zadel smrtno samo z enim strelom in še to iz take puške (menda], da bi bil lok bolj »ziher«« orožje (Internet, Feri) Slišal sem, da je bil po poklicu kmet ali avtomehanik, nastopal je na predsedniških volitvah in bil dokaj hudo popularen. Pri nastopih je imel s sabo opico (Pavel iz Primorske) Doma je bil iz Njegove, se mi zdi . Napisal je tudi knjigo, meni se zdi, da z naslovom Trnova pot, ki sem jo pred 15 leti tudi prebral in opisuje njegovo delo v Nemčiji, ko je poprijel za celo tako navadna dela, kot je čiščenje stranišč. Kaj več se pa ne spomnim o tej knjigi V Celju je včasih prodajal svoje knjige nasproti kina Metropol. (Inetrnet, whatever) Za vse, ki mislijo, da se Prekmurje začne od Lenarta naprej ... Ni bil Prekmurec in Negova je daleč, daleč od Prekmurja .A ja, kot ena zanimivost, pred svojo kočo je imel postavljeno (ne vem, ali je še) svojo grobnico iz kamenja, notri je imel televizor (da bo lahko po smrti spremljal tv-novele) pa podobne zadeve, ki ne spadajo tja noter. Se razume, da ga niso pokopali tam. Vedno se je »fural« okoli z nekim starim roadsterjem ah pa motorjem s prikolico ob strani in zraven je imel vedno svojo opico. (Internet) Imel je tudi neko gostilno tam v bližini doma, enkrat smo bili tam, samo se nič kaj dosti ne spomnim, vem samo, da je hodil do vsakega, ki je bil notri, kot da se že sto let poznamo. (inter net-EI topo) Verjetno so se nekateri poznejši poslanci zgledovali po njem in imeli več sreče, ker so prišli do parlamenta. Ce ga ne bi ustrelili, bi danes zagotovo sedel v slovenskem parlamentu. Ne bi bil nič manj nesposoben kot ti. (Drago iz M Sobote) arhiv Vestnika EUa Pivar Pen maj 2005 Staša Pavlovič & Maja Prettner Dekletu se je res mudilo v službo, zato upam, da zaradi najine vztrajnosti ni zamudila. Brez velikih besed. Morda bi ob drugi priložnosti želela sodelovati, a tokrat ni bilo govora. Če ni časa, ga pač ni. Vseeno pa ji ni ušla »preobleka« za Juretov »fotosession«. Tako je. Nisva zbrali velike ekipe redarjev, v resnici pa tudi medve ne bi počeli tega. Je že tako, ‘ šole treba nekako proslaviti. Zunaj se tako lahko zberejo vsi, se pražijo na soncu in ... Tudi pij^0'' navsezadnje: se to sploh da preprečiti? Bi skupina redarjev res lahko naredila RED? Najinih so^0^ dan ni motil toliko, kot sem pričakovala. Jih pa najbrž kljub temu razžalosti pogled na steklenice plastenke, ležeče po travi. A končno, tako je tudi ob novem letu, 1. maju ... In dokler je tako le n najinih potez niti ni »: orožje proti žalosti, torej Kdo ve... |M ’ 20. maj je bil zadnji šolski dan za maturante, obenem pa tudi otvoritev petkovih druženj v parku. Takoj P° paradi na glavni ulici so se gruče mladih zapodile v park, kjer so se zabavali vse do večera. Ali to moti stv* občane? So se tisti, ki so srednješolska leta že pustili za sabo, raje izognili parku ali so se vseeno sprehoo^ skozenj? Z Majo sva hoteli dobiti odgovore na zastavljena vprašanje in sva šli. Oboroženi z ruticami vala sva ustavljali pešce in novačili prostovoljce za priložnostno delo »redarja*. Naloga: »Ob enih se dobi^ trgu, potem pa gremo skupaj v park, kjer bomo poskušali dijake prepričati, naj park zapustijo ob prim^ in pospravijo za sabo ...< Pa poglejmo! Dokler nekaj ne posega v tvoj svet, se proti temu ni treba boriti, bi najbrž rekel tale gospod. Sam se je verjetno spomnil dni, ko je bil on star 18 let, in zato z nama ni hotel skleniti posla. Pogovarjali smo se, povedal nama je nekaj zgodb in se poslovili. Ker niti teoretično ni hotel sodelovati v akciji, se nisva trudili niti z vezanjem rutice, zato sva se sprehodili novemu prostovoljcu naproti... ' Iskali sva kakšen »nabildan« primerek moške vrste, a očitno so se j opoldan vsi takšni poskrili v fitnes centre. Zato sva ustavili fantka I na kolesu, ki se je trudil ogniti najinim nameram, a sva bili verjetno w preveliki in premočni, da bi nama upal in uspel ubežati. Se njega sva odeli v piratsko opravo in ga prepričevali, naj vendarle pristopi, ker nas bo veliko. Fant, ki ni vedel, kako naj odkloni sodelovanje, je raje ostal tiho. In sva ga pustili naprej, da je oddrvel na svojem kolesu ... m Končno gospo, ki se nomojo njena hči maturantka m da r" ikimO|iinseP^ po svoje... Jure Zauneker leto, nas nima za kaj skrbeti. Pen --------------------maj 2005 If h ri fwiwk as _ Zapisano v naslovu reportaže se je danes ohranilo le v narodnih napevih. Nekdanje podeželske idile, ko je pesem kos odmevala v majskem jutru še pred žvrgolenjem ptic, ni več. Ročna kmečka opravila so zamenjali stroji, in čeprav z njimi opravimo delo nekajkrat hitreje, nam vedno bolj zmanjkuje časa. Nekoč je bilo drugače, ljudje so znali najti čas zase, se družiti in veseliti. Družili so se tudi ob raznih kmečkih opravilih, kjer je bila potrebna pomoč sosedov in prijateljev. Danes žetev opravi en sam človek, nekoč pa je bilo samo za mlačev potrebno dva ducata delavcev. In zbirali so se tudi ob drugih kmečkih opravilih. Ludvik Kovač Po oceni strokovne komisije je bil najboljši Stanko Gorčan (v sredini) pred Francem Brunerjem (levo) in Koiomanom Kozicem (desno). (Foto: G. G.) Ji stil brušenja kose. Koloman umetniškim vtisom. * . * Moravskotopliškemu županu ancu Cipotu brušenje kose ni šlo najbolje od rok, pri košnji pa je dokazal, da ne blefira. trQvn«škego strokovnjaka dr. E lri zmagovalca ni imela lahkega dela- Da nekdanji običaji ne gredo v pozabo, s kmečkim življenjem m običaji v preteklosti pa se seznanijo tudi mladi, skrbijo v Pevskem društvu Selo To sicer še nima dolgoletne tradicije, vendar je v zadnjem času pripravilo že več uspelih in odmevnih prireditev, ki so privabile številne radovedneže. Zadnja takšna prireditev je bila tekmovanje koscev, na katerem je svoje znanje m spretnosti merilo 15 tekmovalcev. Vsi so sicer zatrjevali, da je za njih pomembno le sodelovanje, vendar so hkrati želeli dokazati, da so najboljši. Niso se zbrali, še preden se je zdanilo, kot je bilo to v preteklosti, ko so kosci ob sončnem vzhodu polovico košnje že imeli za sabo. Ostra kosa in mokra rosa sta bili potrebni, da je kosa dobro rezala, zato so na travnik odhajali že pred jutranjo zoro Za roso je tokrat poskrbel rahel dež, ki je bil pred začetkom tekmovanja kot naročen, za ostre kose pa so poskrbeli tekmovalci sami. Ti so dokazali, da jim košnja ne dela težav, zato je bila tudi tekma za prvo mesto dokaj izenačena O zmagovalcu sta odločala predvsem čas m kakovost košnje m zlasti pri vrhu je bila konkurenca močna, zmagovalec pa je bil znan šele, ko je komisija natančno pregledala delo vsakega tekmovalca. Za zajtrk sta poskrbela gospodar in gospodinja. Gibke in šilček kačje sline sta bila nekoč obvezni del zajtrka koscev. Mnoge ženske so se nekoč pri košnji enakovredno kosale z moškimi, čeprav si bo Iboljka čez nekaj let nadela že osmi križ, ji košnja še vedno ne dela težav. Priznava pa, da ni vešča klepanja, in dodaja, da je to vedno delal mož. Zdaj, ko je starejši, tudi njemu klepanje ne gre več od rok, ko je bil mlajši, pa je dobro »kiepolv^ pravi Iboljka.___ s.- |H Mokra rosa, ostra kosa, travca se kosi maj 2005 p^n Noč na Baltiku Takrat skoraj žal, da ne prenočujeva v gostilni, kjer so nama česa takega zagotovo ne bi moglo pripetiti- Baltski trojček Proti prestolnici Proti iugu do WIELICKE naPoznanjski cesti. Za borih 50 evrov sva naši v zadrego pa sva spravila natakarja pri odlič predlagal vino, katerega je imel samo eno bi po napornem dnevu prilegla tudi še druga. ^114« H -J ' - i 1 Tako imenujejo Poljaki pomorska mesta Gdansk, Sopot in Gdynio, ki jih je arhitekturno močno zaznamovala severna gotika v tisočletni navezi HANSA Mesta, predvsem Gdansk, dobivajo danes čudovito podobo v novi preobleki tisočletnih katedral in palač. Se kot golobradi mladenič sem se potepal tod, še preden je napočila zgodovinska era Lecha Walense v ladjedelnici Lenin, kjer se je praktično začela rakova pot komunizma. In tedanja podoba mesta, ki so jo o pustošili protagonisti estetike in kulturne tradicije, ni primerljiva z današnjo sliko Ladjedelnica še gradi čezoceanke, vendar se ne imenuje več po Leninu in tudi ni več v poljskih rokah, kot se je marsikje zgodilo podobnim gigantom Na obrežju Matlawe, ki se tu izliva v morje pod čudovitimi pročelji gotski n zgradb flamskih mojstrov, sva našla pravo zajtrkovalnico, kjer so bile tudi cene prave. Toda pogled na srednjeveški del s pristaniškimi napravami in silosi za žitarice je odtehtal še tako drag zajtrk Če nimaš zlotov, domačih gostincev to ne moti, saj jih znajo spretno preračunati v evre, seveda v svojo korist. Sprehod po kraljevi poti do mestne hiše nama je bil poplačan, ko se je 12 stolpa usula prava simfonij a melodij, ki naznani poldan in pozdravi naključne in vztrajno čakajoče turiste. Če bi svojim prijateljem in znancem povedal, da potujem na Poljsko z ladjo, bi me najbrž začudeno pogledali in me kaj nepredvidenega vprašali. Toda dobra informacija zmeraj prav pride. Med švedsko Karlskrono in poljsko Gdynio vozi vsak dan v obe smeri mogočna STENA BALTICA, trajekt, ki je pravo plavajoče mesto in prevaža potnike, priložnostne delavce in turiste z avtomobili vred čez sivi Baltik Tistega poletnega popoldneva sva se z Arpadom vračala s poslovne konference v Kobenhavnu, se zapeljala po novem mostu čez Kategatsko ožino na Švedsko in se v Karlskroni vkrcala z avtomobilom vred na mogočno Stena Baltico. Čeprav se Baltik ne more ponašati z ažurno modrino, so poletni večeri, ko sežejo sem bele polarne noči, prav čudoviti. Z visokega krova ladje se ponuja potniku čudovit razgled na otočke in bele lesketajoče se breze v soju poslednjih zlatih žarkov lebdečega sonca nad širnimi prostranstvi dremajoče tundre, in ko sonce dokončno izgine, zlato rumena zarja še dolgo označuje njegovo pot proti severu in potem napoči novo rano jutro tam nekje izza ruski step. In med tem mogočna Stena Baltica neutrudno reže rjavo sive valove, ne da bi spreminjala jugovzhodno smer proti gdanskemu zalivu. Najprivlačnejši prostori ladje so v restavraciji, kjer strežejo poljski kuharji pečenega lososa z mladim krompirjem ali zubrovo pečeno gnjat. Se živahnejše pa je v plesnem salonu, kjer poljski džez band izvablja iz instrumentov prave vragolije in kjer strogi švedski natakar pri točilni mizi ne dovoli nereda, ki ga povzročajo rahlo nadelani poljski mladeniči. Tako so si tukaj v poletnih mesecih vse noči podobne, so pa gotovo prekratke za prijetna doživetja zmeraj novih, radovednih potnikov. Ko se v poznem jutru ladja dokončno zasidra v potniškem pristanišču Gdynie, se pričnejo mučno raztovarjanje m nepriljubljene pristaniške formalnosti, katerim pa pristanišče Gdynia zagotovo ni kos. Dan je v poletnih mesecih navadno dolg, vendar če si zastaviš nemogoče cilje, se ti kaj hitro pripeti, da ga loviš. Valovita zelena pokrajina počasi prehaja v ravnino polj in travnikov, kjer se paseta drobnica m črno govedo. Kvaliteta cest ti ne dopušča, da bi zadremal, kratki odseki avtocest za vzpodbudo pa so le obvoznice večjih mest. Vožnja zna biti tako sila nevarna, saj nikoli moreš predvideti, kaj vse se lahko poleg konjskih vpreg in traktorjev pripodi na cesto. Varšavo, ki leži na popolni ravnim ob Visli, ki nekako deli mesto, sva dosegla pred nočjo.Od daleč je vidna stolpnica nove Varšave, kopija moskovske univerze Lomonosova, darilo nekdaj bratske Spomenik socialistične Varšave, kopija univerze Lomonosova v Moskvi Tipična pročelja različnih severnih slogov ulice v GDANSKU, delo flamskih mojstrov, ki sega v štirinajsto stoletje. PETER NOVAK bi po dolgih letih potepanja po svetu samo potrdil rek, da je povsod lepo, vendar ga ni lepšega, ko se vrneš domov, pa čeprav pod Lendavske gorice. Ob prvem potovanju na Poljsko sem sklenil, da se bom sem še vračal. Natanko to sem storil že tretjič. Naključno sem se ustavil v delikatesni trgovini, n po prenočišču, ko je naključni kupec ravno plačeval r Ker mu je zmanjkalo nekaj zlotov, se je nameraval kumaricam, naštetim iz kozarca v plastično vrečko, r dogodek in z veseljem potem pristavil manjkajoče 1 ne bi ostal brez večerje, za kar se mi je P°S®J Blagajničarka pa mi je nato predlagala soliden hotel. ■> ,- kjer sva se lahko srečala s čisto pravim zubrom oskrbovan, saj v njem živi veliko vrst visok® pozornost so vzbujali leni bizoni, ležeči pod u meneč se za radovedne obiskovalce. 0?1 / Nekaj kilometrov vstran pa je turistično gozdnih jezerih z belimi lokvanji in neskončno tl p časa do časa razparal krik nebrzdanega turi -’1 pregloboko v kozarec. Nocojšnja večerja je bila v znamenju pečene rujnimbordojcem Temu je sledil pravi počitek za je s' ' severnih pragozdov, kjer med belimi brez Belorusije, lebdi slovanska duša. Sovjetske zveze, ki danes ne služi ničemur več Varšava je danes zanemarjena, skoraj bi rekel o Satelitska poslovna naselja propadajo, kot sta nekoč p-'■ , re Misto in Zamkowy trg, kar je edino, kar je ostalo o° drugi svetovni vojni. Prenočišče sva iskala v predmestju, kjer so cene te1,1 V prvem poskusu sva naletela v družinskem hotelu na bila ravno sobota, a ker se tam ni dalo kaj dosti naprej. rrwmrrr II II «&» ll lliMl Potovanje na jug je bilo naporno zaradi v’ vsako manjše mesto je predstavljalo pril1" nepremostljivo oviro za hitro potovanje Pr -0^^ posebnega je bilo mesto Lublin s propudiri'i-ri ki spominjajo na žalostno obdobje preteklosti gostiln so nama ponudili vogierski gulaš, verjeV okusen, le da si žlico lahko navpično posadil , pl le dobrih deset kilometrov pred Krakovom -Wielička, znano po rudniku soli. Najstarejsi Domovina zubra, evropskega Odločitev je prišla nenadoma in že sva v i m ir '!r:l" drvela po skoraj praznih cestah proti severovzhodu0^1 Bialistok proti rezervatu Bialoveža na belo ruski pr-m v živem spominu voznik z Litovsko registracijo, * p^1 ., blagem ovinku pred Bialistokom in naletel t* I patrulje, ki bi sicer zagotovo ujel mene, saj sva dovoljeno hitrost na tistem odseku Uidi sreča 1 , Že ime pokrajine in naselij nam nakazuje, daj® “ . , brez, ki slikovito pobelijo to redko naseljeno, , ji pa se proti beloruski meji spreminja m prehaja' n: ‘ pragozd, kjer je domovina poslednjih evrops^ uradno imenujejo ZUBRI Bližala sva se naselju Podlaskabiela, ko J® . irt I-katastrofalnega cestišča se je odpel izpušni ^t ^«1' asfaltu. Na prvem bencinskem servisu sva našla'1^.. ,.i _ kar se tam gotovo pogosto dogaja, in s pomočjo popravila izpušni sistem, da sva lahko nadaljevala P . Od Gdanska d» U tt te mm Mm »»IRIK 37 Poletni večer nad Baltikom. ,ir Nakopanov k i S no? ■ i Židovsko pokopališče v Krakovu je prerasel gozd, geto pa [e v ruševinah. JI ■H ^ine hi h nič posebnega, če ne bi pridni rudarji pokazali ^jihklesarskih sposobnosti. Iz Izpraznjenih bazenov kamene ih i metrov pod zemljo so namreč izklesali pravo katedralo, ^uritL ki naj hi ji čuvala pri njihovem težkem delu Stene 8 *' SI1 so okrašene s čudovitimi reliefi z evangelijskimi moti vi, viK]o lestenci iz kamene soli kot bi bili iz kristala V S1*? * na 51011116 kilometrov labirintov in še veliko manjših . ’ * urejenih z različnimi motivi. ' smozaPUstiE čarobno in predvsem hladno podzemlje U - izhodom pristopi k meni starejši možak in me nagovori po ' >tllUl Panjič zmenjit tiššonč zloti?" »Njema pan!« Sem mu °™ rutinsko in v Lrm preprostem razumljivem stavku sem 2ačutil povezanost poljskega jezika z našim in spoštljiv Uii e ^areval stavek do sogovornika. Povedani stavek mi es odzvanja v ušesih. e inmestu-------------------------- — — ------------------------------- —------- V ^ol'sl£* zgodovini mesto kraljev m dolga stoletja k' ^aljestev. Ponaša se z najstarejšo slovansko Cerkv ' ustanovdadinastijaJageloncevHi se nahaja okrog ' ! ^aterimi izstopata Marijina in Petropavlova Hlgnf, ec*en najlepših trgov Evrope s starimi Sukienicami. se je rodil veliki papež Janez Pavel II, ki je Siiju n^škof, preden je postal papež, vidno zaznamoval T-^^ofijo tako na verskem kakor tudi kulturnem lr^' zattni° vladavino bratske trde roke je prav v Veit 11 '"^P^ mm I študenti krakovske univerze, kjer so se ^WaWalensa. । ""^sed.' ’ 6'‘ Wisle SW čudovito ohranjen renesančni grad , -8^ , ,!r4dli kraljev. Vsekakor pa ne moremo spregledati 1 L $ d išč a, k abareta in z name nitega k ra j a Pr o misle- so igralci v drugačnih časih z rafiniranim ob ^^ali tedanji oblasti Prvem srečanju s tem mestom sem bil navdušen . bočili prosWwo ma\e9° ° s0 posV • 'č,„ ob pomoči čoiliooo ,ujmo 6o(ao F® ® V po kl.loo.« ''^» ^^■^^bopomaw jaz sem sa s * 0,1 harmonikarski maček«. Družinski arhiv maj 2005_____________________ p^n 40 Doc. dr. Karmen Erjavec, Fakulteta za družbene vede ’Kaj je to komunikologija?« To je vprašanje, ki sledi skoraj vsakemu m ojemu odgovoru na vprašanje, s čim se ukvarjam. Običajno najprej postrežem s strokovnim odgovorom, a ko vidim, da me sogovornik ne razume, na kratko povem, da je to pač veda, ki proučuje komuniciranje. Vendar tudi to ne pritegne sogovornikove pozornosti. Ko pa dodam, da raziskujem vpliv medijev na otroke, se vsuje ploha besed o tem, kako so mediji krivi za vse slabo v družbi, predvsem pa so povsem pokvarili otroke in mlade. Toda, ali so res? To je ključno vprašanje mojega dela. Zanimanje za raziskovalno delo se je začelo takrat, ko sem točno pred desetimi leti sicer z odliko končala študij novinarstva na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (današnji Fakulteti za družbene vede) in ugotovila, da kljub diplomi ne znam odgovoriti na to vprašanje. K iskanju odgovora o vplivu medijev na otroke me je spodbudila izjava 10-letne deklice iz Denverja (ZDA), ki me je zadela kot strela; ’Moja najboljša prijateljica je Brenda iz Beverlly Hlllsa!« Kaj? Kako? Neki fiktiven lik iz ameriške hollywodske mladinske soap opere je deklici bližje kot nekdo, ki z njo guli šolske klopi? Kako je to mogoče? Vpisala sem se na salzburško univerzo in kot na jboljša v letniku v rekordnem času naredila doktorat, toda zadovoljivega odgovora na zastavljeno vprašanje nisem našla. Po vrnitvi v Slovenijo sem se zaposlila na matični fakulteti in začela s predavanji in vajami prt predmetu obča komunikologija, ki ga posluša 1100 študentov prvega letnika, in z iskanjem odgovora na prej omenjeno vprašanje med slovenskimi otroki. S pomočjo Zveze prijateljev mladine sem leta 1998 naredila prvo raziskavo o medijski potrošnji slovenskih otrok pri nas in ugotovila, da naši otroci veliko spremljajo medije in hitro sledijo ameriškim trendom medijske potrošnje, le da so vlogo Brende zamenjali z Esmeraldo. Prebiranje rezultatov me je še bolj spodbudilo k delu. V treh letih sem sama ali s kolegi napisala dve znanstveni knjigi (Novinarska kakovost, 1999; Mi o Romih, 2000), dva učbenika za študente (Koraki do kakovostnega novinarskega prispevka,1998; Medijska pismenost, 1999), učbenik za učitelje (Odraščanje z mediji, 1999) in otroke (Tisk - očem obisk, 1999; Moč in nem oč televizije, 1999; Moj vodnik je lahko zaslon 2000) in kar nekaj znanstvenih člankov. Rezultati raziskave pa so opozorili na še en hud problem v Sloveniji na tem področju, tj. na pretežno nepismeno populacijo otrok, učiteljev in staršev. Skupaj z dr. Manco Košir in dr. Zalo Volčič sem naredila program za izbirni predmet v novi devetletni osnovni šoli, ki se imenuje vzgoja za medije. Ostali pa sta še dve nepokriti področji, tj. medijsko opismenjevanje učiteljev in pedagogov. Morda nam bo zdaj, ko prenavljamo učne programe na slovenskih univerzah, uspelo med predmete za prihodnje učitelje in vzgojitelje uvrstiti tudi kak predmet, ki uči medijske kritičnosti, Toda, kaj bo z medijskim opismenjevanjem odraslih? Medijsko pismeni starši so ključni v procesu opismenjevanja otrok, saj se otroci učinkoviteje učijo s posnemanjem odraslih kot s 'šolskim’ učenjem, Toda odrasli otrokom nismo dober zgled. Se še spomnite, kako smo bili razočarani, ko nas je obiskala gospa ‘Leticija Kalderon', kini imela tako zelenih oči in dolgih las kot 'Esmeralda'? O nujnosti vsesplošnega medijskega opismenjevanja me je prepričala tudi panika, kije zavladala po 11. septembru 2001 v ZDA. V nekajmesečnem bivanju v ZDA sem se na lastni koži To sem jaz Zgodba znašlo^ prepričala, kako velik vpliv ima enostransko medijsko poročanje na pretežno medijsko ner posameznike. Velika večina ameriških televizijskih m -korporacij, ki podpirajo konzervativne repul■ ■ • • močnimi apeli strahu ustvarila družbeno vzdM6-omogočilo grobo kršenje človekovih pravic, n r Afganistan in Irak. Tudi znanstveniki niso bili iz^ vpliva. Uredniki ameriške znanstvene revije, k •• naslovu izpričuje kritičnost, so mi zavrnili' objavo medijski konstrukciji strahu v ZDA z nasvetom, n® -časa počakam, da se vzdušje pomiri. Članek so mi najbolj prestižni komunikološki reviji v Evropi in P v Avstriji, na Danskem in Švedskem. In kaj je z mojim odgovorom na vprašanje o J-* Zdaj sem se končno pomirila z dejstvom, da zna . -ne znamo izmeriti vsega družbenega in indtii" življenja in nimamo dokončnega odgovora na W ■ . Zadovoljiv odgovor pa se glasi, da mediji - ■ ,. dolgoročno kot kultiviranje naravnanosti a" ’ realnosti, Ali, bol; enostavno rečeno, mediji nas vstK učijo, kakšne so moške inženske vloge (Kako rta/ n ali oblačimo kot moški ali ženske?), kako naj se drugačnih, ljudi (Kako naj se obnašamo wnj, t na dan Organski vzroki za r ^.e am. /a Pa so lahko okrevanje po gi'Pr mediciI1a Qholaant. odvisnost od drog . sVOph 16 organske vzroke, sevanj P pahko T »mni zagotovim, da so p . «efljSke Sije, b^TA' **radi zmanjševanja človekov Hr'11 VMxik za nastanek marsikatei ^va JS Wr m razumljiv način fr. zemeljskih m tehničnih sevanj n . ;Si? uspelo, da boste bralci Pena dobili t 11111 m J1 ^kanizmih in njihovih zakonitos fizično ' i^'k' i, 'ra? ^mtL da individuum dehmo -e ■ "^*1 /.'Jtatno nani je domače. Popolnoma , den0 ki le nevidno našemu r^ter*X0 z ^"«<1 ur"J 1411111 Stanje eteričnega telesa rgijo ki pa je ne smemo enačiti z energy '|bl ki no energijo merimo na ska ’ Q % ko >4^^ da imame visoko odpornost, do 0 Ptnuduttia spimo na križišču ^^a^anjem še posebno, če sta okrepljani s s Barva in optimizem Živahne barve dajejo pečat ne samo oblačilom, temveč tudi dodatkom. Denarnice v barvnih in tehnološko dovršenih tkaninah izražajo optimizem Sledijo hitremu koraku v skladu z informacijsko tehnologijo, novimi dosežki in smernicami Osebni stil se izraža tudi v usklajevanju dodatkov, ki jih nosimo s sabo vsak dan. Če tega ne pozabljamo, gradimo svoj stil vsak dan znova. Ker je denarnica ponavadi naš vsakdanji sopotnik, je nakup vreden razmisleka. .<7, Tatjana Kalamar Morales, univ. dipl. inž. obl. Pri moških Klamidija lahko povzroči nespecifično okužbo sečnice (uretntis). Zanjo so značilni rahel, včasih komaj opazen izcedek iz sečnice, blage težave pri uriniranju, ki jih spremlja pekoč občutek, pogostejše uriniranje ali oteženo m neenakomerno izločanje urina. Prvi znaki obolenja se pokažejo po spolnem odnosu, po inkubacijski dobi od 1 do 3 tednov. Kronična okužba vodi v zaplete, denimo vnetje prostate (prostatitis), nad mo dk a (epididimitis) ali celo v neplodnost. Vsekakor je treba poudariti, da so moški z nezdravljeno klamidijsko okužbo stalen vir okužbe in širjenja teh bakterij. Pri ženskah S klamidijo se okužita maternični vrat in sečnica. Znaki uretritisa so podobni kot pri moških, vnetje materničnega Če želimo premagati sovražnika, moramo najprej spoznati vse njegove slabosti. Enako velja tudi za bolezen. Če želimo premagati bolezen, moramo ugotoviti njen izvor, hitrost in način napredovanja ter način boja proti njej. Vse napisano velja tudi za hodkinovo bolezen, ki sem jo obdelal v prejšnji številki Pena. vodnega toka, se nam začne zniževati 'naša življenjska energija. To vpliva na človekovo valovno dolžino, ki začne naraščati. Zaradi obratne sorazmernosti frekvence in valovne dolžine se frekvenčno nihanje celic upočasni To ima za posledice, da se celice začnejo nepravdno deliti in pojavlja se vedno več mutacij. Vsa živa bitja in z njimi tudi človek imamo vsak svojo valovno dolžino. Dr Curry je imenoval sevanje človekove energije reakcijska razdalja, ki je identična idealni valovni dolžini Ta znaša pri človeku od 45 do 55 cm. Če se giblje v teh okvirih, pomeni, da je človekov imunski sistem v vrhunski formi in je človek zato zdrav. Prikažimo vse skupaj še z fizikalno enačbo c = f * A. c - svetlobna hitrost 300 000 000 (m/s /meter na sekundo/) f- frekvenca (1/s = 1Hz /Hertz/} 1 = valovna dolžina [m /meter,j Valovni dolžini določimo ustrezno frekvenco, s katero nihajo vse celice v telesu. To nihanje je gibalo vseh presnovnih [življenjskih) procesov. Za človeka je idealna valovna dolžina (Xid) oz reakcijska razdalja: Aid = 0,5 V-10% (m) (1) fid = 600 V-(Hz) (2) Iz enačbe (1) sledi, da je frekvenca (f| večja, če je valovna dolžina.(A) manjša, in da je f manjša, če je A večja. Frekvenca, ki je večja od idealne, pomeni manjšo valovno dolžino m hitrejše nihanje vseh telesnih celic, kar povzroča vnetne procese in v skrajni konsekvenci infarkt. Frekvenca, ki je nižja od idealne, pomeni večjo valovno dolžino in počasnejše nihanje celic, kar onemogoča pravilno izločanje beljakovinskih strupov, ki nastanejo pri presnovi. Celice trdijo in razpadejo - tedaj se začne divja rast rakastih celic. Upam, da vas z enačbami nisem prestrašil. A te najbolj nazorno prikazujejo čarobnost obratne sorazmernosti frekvence in valovne dolžine naših celic. Oe se malo bolj poglobimo v napisano, pa lahko uvidimo, da faktorji tveganja niso le nezdravo življenje (mamila, alkohol, cigarete, prehrana...), ampak tudi faktor ji kozmičnih, zemeljskih in tehničnih sevanj. Kaj storiti v svojo obrambo? Če spite slabo, se zbujate med eno in tretjo uro zjutraj, vstajate zjutraj utrujeni, ste razdražljivi, brez prave volje za življenje ... ali vam mogoče zdravnik ne more najti pravega vzroka za vaše zdravstvene težave, ki se ponavljajo leta in leta... Predlagam, da pokličete na (02)5391737 in se naročite prt meni za pregled, kjer bomo skupaj postavili pravo diagnozo. Ne čakajte predolgo in se izognite bolezni, preden bo prepozno. Najboljše zdravilo je preventiva! »Ne!« klamidiji Okužba s klamidijo (Chlamydia trachomatis) je pri nas ena najbolj razširjenih spolno prenosljivih bolezni, najpogostejša je med mladimi v starosti od 16 do 24 let. Pred kratkim opravljena slovenska raziskava ugotavlja, da je med 18 do 49 let starimi prebivalci Slovenije okuženih približno 15 tisoč moških (3 odstotke) in približno pol manj žensk (1,6 odstotka). Je ozdravljiva, a je bolezen pogosto brez vidnih znakov, zato jo je mogoče odkriti le s posebnim testiranjem. Pravočasno zdravljenje je enostavno in učinkovito, spregledana pa lahko resno Škoduje zdravju. vratu (cervicitis) pa običajno poteka z malo simptomi. Mogoča sta zvečan izcedek rumenkaste barve iz nožnice in krvavitev po spolnem odnosu. Znaki okužbe materničnega vratu se praviloma pojavijo 1 do 2 tedna po spolnem odnosu z okuženim partnerjem. Mladostnice so zaradi fizioloških posebnosti bolj ogrožene za okužbo. Poleg tega imajo več spolnih partnerjev, med njimi večje šjevilo mladcev, okuženih s spolno prenosljivimi boleznimi Nezdravljena okužba s klamidijo povzroči vnetje rodil, vpliva predvsem na rodno sposobnost in zveča tveganje za pojav zunajma-ternične nosečnosti in neplodnosti. Okužba materničnega vratu lahko privede tudi do poznega spontanega splava ali prezgodnjega poroda. Pn prenosu z matere na novorojenega otroka pa lahko nastopijo zapleti, kot sta kla-midijska okužba oči in klami-dijska pljučnica, predvsem pn nedonošenčkih Mogoča je tudi okužba očesne veznice s prsti, ki so bili v stiku z vagi nalnim izcedkom. Dejavniki tveganja So enaki kot pri drugih spolno prenosljivih boleznih Najpomembnejši je tvegan vzorec spolnega obnašanja obeh partnerjev. Zanj so značilni nezrela starost ob začetku spolnega življenja, večje število spolnih partnerjev, svojstvene spolne zahteve in neustrezna zaščit a pri spolnih odnosih. Mladi so bolj ogroženi iz že omenjenih fizioloških razlogov, ki jih naredijo dovzetnejše za okužbo z bakterijo. Prav tako prispevajo svoje psihološke značilnosti mlade generacije - neosveščenost, nezainteresiranost, pomanjkanje informacij in premajhna odgovornost za lastno spolno življenje. Mladostniki pogosto zanikajo bolezenske znake in zaradi nizke stopnje zaupanja med spolnimi partnerji omogočijo širjenje spolno prenosljivih bolezm. Postavitev diagnoze in zdravljenje Klamidijsko okužbo dokažemo z mikrobiološko preiskavo klinično dobljenih vzorcev sečnice, materničnega vratu ah urina. Za zdravljenje preprostih okužb materničnega vratu in sečnice je na voljo več vrst antibiotokov (piranozidni, tetraciklini, kino-loni), zdravilo izbora z vidika bolnikovega sodelovanja pa je azitromicin, ker ga je dovolj dati v enkratnem gramskem odmerku Zaščita pred boleznijo Najboljša zaščita pred okužbami s spolno prenosljivimi boleznimi je monogamna zveza dveh partnerjev, ki si zaupata. Verjetnost okužbe zmanjšamo, če nimamo spolnih stikov s partnerji, za katere obstaja verjetnost, da so okuženi. Ker to v vsakdanjem življenju le težko preverjamo, priporočamo, da pri vseh spolnih odnosih, še posebej pa pri naključnih, uporabite pregradna zaščitna sredstva (kondom). Kadar menite, da ste zaradi spleta dogodkov kljub vsemu izpostavljeni klami-dijski okužbi, je najbolje obiskati zdravnika in opraviti ustrezno testiranje. Praktična priporočila S trenutnim m prihodnjimi partnerji se pogovorite o preteklih spolnih izkušnjah. Redno uporabljajte kondom iz lateksa vse od začetka do konca vsakega spolnega odnosa (vaginalnega, oralnega ali analnega) Uporabljajte lubri-kmt na podlagi vode in ne olja, saj olje lahko poškoduje kondom Poleg uporabe kondomov v nožnico nanesite sper-micidne snovi po navodilih proizvajalca Izogibajte se grobim spolnim odnosom Pomembno je preprečiti poškodbe kože, površine nožnice ter sluznične membrane ust ali zadnjika, ki lahko povzročijo krvavitve Pomen kondomov Najboljša zaščita pred spolno prenosljivimi boleznimi je kondom. Onemogoči prenos telesnih izločkov z okuženih oseb. Pomembna je pravilna uporaba. Uporabljajte kondom ves čas spolnega odnosa. Pri vsakem spolnem odnosu uporabite nov kondom. Ne nosite jih po žepih, ker se kondomi lahko poškodujejo Najpogosteje se poškodujejo z nohti ali zobmi Kondom je treba namestiti na nabrekel penis, preden pride do stika spolnih organov. Povzetek Okužba s klamidijo je danes pogosta spolno prenosljiva bolezen, ki ogroža še zlasti mlade ljudi. Okužbe so zve črne blage, zato jih lahko spregleda tako oboleli kot zdravstveno osebje Nezapletene okužbe dokažemo s preprostimi metodami in se dajo hitro in učinkovito pozdraviti. Dolgotrajnejša okužba lahko povzroči hudo škodo na rodnem zdravju, ki jo je težje popraviti. Panika ni potrebna, če spoštujemo življenje in ustrezno ravnamo pri spolnih odnosih, ob okužbi pa hitro ukrepamo s pomočjo učinkovitih zdravstvenih sredstev, ki so na voljo Vir; Živeti brez Momidije, doc dr. Borut Kobol, Ginekološka klinika, tjubljana, 2004 Janez Springer, - mag. farm maj 2005 44 Nagradna križanka Od 27. V. do 30. VI. HOROSKO Pripravlja: Agendi^ ŠTEFAN HAJDINJAK OBOROŽEN ČUVAR MAJHNA KRAVA SLOVENSKA IGRALKA (ANČKA) FONO L STRAN PRED JAVNIM NASTOPOM RAVNINA, PLANJAVA DELNO PREDPLAČILO PLOD BUKVE GLAVNO MESTO JCRDANUE OSEBNI DOHODEK OSAMLJENOST (21. III. - 20. IV.) TURČUl SREDOZEMSKA RASTLINA ŠPANSKA PRINCESA PTICA PEVKA. DROZG REMA V PORABJU ZADNJA STOPNJA BAROKA ZAVOO. USTANOVA BOB DYLAN KOS SUKANCA ŠPANU) AVSTR USJU DIRIGENT [HERBERTi MESTO PRI BUDMA PESTI KAOS GRŠKA BOGINJA USODE KOTANJA ZA GOJENJI RIB MANJŠA KOUČJNA SNOVI ZA ANALIZO Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (23. IX dehtniA SLOVENSKI OPERNA PEVKA OTTA DRAMA IVA BREŠANA Sttt POSLANIK USTVARJALEC ŠPORT V RINGU KAJNOV MOJSTER ZA TE RAC N E PLOŠČE GERMANSKI BOGOVI PRITOK VISLE NA POLJSKEM TRSKA, POLENOVKA JUDOVSKI UČENJAK ČRKI S STREŠICO ZAPOR, AR F ST SLOVANSKI BOG LUČI. VQJNE IN US OOE PONOS, DO STOJAN-STVO SLOVENSKI PI$ATEU (ALOJZ) ENOTA ZA MOČ ■ ' I ITALIJANSKO IME REKE ADIŽE PAKET ANGLtŠK) POMORŠČAK (JOHN) DOMAČA MIŠA ROBlDU OKENSKO KRILO ŠVICARSKA SMUČARKA (SONJA) ,i v začetki"* V začetku boste precej zaposleni, kljub temu boste našli čas za prijatelje in-urejanje odnosov s partnerjem. Proti koncu meseca se bo pojavila energija za borbenost in energičnost, kar bi veljalo izkoristiti. Ljubezen bo vaš glavni adut, čustva nežna in skrbna Vse glavne stvari se bodo dogajale med štirimi stenami. Zaplet ne bo prenese! domišljavosti. Ne silite v središče pozornosti in ne pretiravajte. Načelnost vam bo prinesla, vsaj v težav. Pozneje se bo uredilo in se f1'"4"1^/ se upravičeno postavili zase. partnerstvu Sicer bo to vaš mesec. - j delati z denarjem in ljudmi. Pazite, davne bo preveč razgrela srca, saj b0*6^^ bolj veseli in razposajeni Proti kan01* bo razpoloženje nenehno spreminF” SREDNJEEVROPSKA REKA BIK (21. IV. - 21. V.) igle v kopici sena' ŠKORPU?! j (23. X 21-^ ZOLAJEV ROMAN PONOČI osvrnjuj& ULICO ARGON - SPOMINEK ESEJIST FINCI BANJA SUROVIMA ZA SVEČE ŠOLSKA OCENA MODEL AVTA DAEWOO 0CWXW1 KANAL VEUK AKVARU JUŽNOAMERIŠKI PLES OKROGLA stavba Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 3. junija 2005. Rešitev:_______________________________ Ime in priimek:____________________________________________________________________ Naslov:_______________________________________________________ Rešitve KRIŽANKE z dne 12.5.2005: Tito, Dražgoše, Stalingrad 1 . ujradi KNJIGA lahko lan, nag Rranislata Beimrtc Gabrijela Petek, Panonska 36. 9233 Odranci 2 nagrada: KNJIGA Boug iagnjaj. Branko Časar: Iris Krpič, Kuzma 19 b, 9263 Kuzma 3 .-1. nagrada ViihlkOH majica: Izidor Koroša, Prosenjakovci 59, 9207 Prosenjakovci Erik kranjc, Šercerjevo naselje 20. 9000 M. Sobota Sabina Konkolit, Černelavci Slovenska 8, 9000 M. Sobota Albina Miborič, Trg svobode 10, 9250 Gornja Radgona Nada Vozlič, Gozdna 1,9241 Veržej P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen |tnalo) In penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. V začetku meseca možne neprijetnosti v zaseb nem življenju. Sicer mesec pogovorov, bližine, iskanj pa tudi dobrega razpoloženja. Pri zdravju svetujemo previdnost (vrat, grlo). Druga polovica mesa bo bolj vzpodbudna in udejanjili boste nekaj starih načrtov. Odgovorni bodo ponudili možnost. V začetku meseca ljubosumnost ne bo imela vzroka. Komunikativni boste in z zadovoljstvom boste končali projekt. V ljubezni lahko pride do spremembe študij, stiki s tujino so zadeve, na stavite v tem obdobju. Začetek razčiščevanje odnosov, ki se bo 4 tekmovalnost. Sicer previdno, kajti ( naporen in včasih zahrbten m pripravljeni, saj boste potrebovali v Slabe izkušnje, nemir in trmoglav08 la samozavest, ki bo povečala vas Najoptimalnejše so napovedi V H1 DVOJČKA zadevah in telesnih dejavnostih-^^^B 7 T II (22. V. - 21. VI.) Nekaj napetosti v zasebnem življenju vam bo pokvarilo dobro razpoloženje, čeprav zadeva nima večjih razsežnosti. Vsekakor ne pod cenjujte razhajanj v stališčih Priporočamo prijaznost - doma in v službi Večji nakup v maju ni primeren. Pazite se prehlada - lahko vas vrže v posteljo. Primerno obdobje za nove cilje. Spremembo na bolje pričakujte sredi meseca. Pozneje dobro, zelo živahno obdobje. STREHI (22.XI. - 2l'$ RAK (22. VI. - 22. VII.) Malce osamljenosti in sanjarjenja v začetku, potem boste pritisnili Ugodno za izobraževanje Pojdite k frizerju ali naredite kaj drugega za svoj videz. Če imate možnost, se posvetite kakšni naložbi, saj skorajda ni možnosti, da bi zgrešili. Dober mesec, saj vam bo dal Mars pogum in energijo. Počutili se boste dobro, sanjali boste, se dotaknili romantike Spremembe v poslovnem svetu Vsekakor v tem mesecu ne pričakujte velikih sprememb, ker bo vse teklo dokaj normalno. Morda napredovanje. Prijateljstvo se bo potrdilo. Če se ne boste potrudili, boste proti koncu meseca osamljeni. LEV (23. VIL - 22. VIII.) Ne verjamemo, da vam bo sumničavost prinesla koristi, morda radovednost, ki bo prišla za njo. Delo bo dobro teklo in mogoče boste uresničili kakšno od ambicij. Poslovno usklajevanje, nepredvidljive situacije in prijateljstvo bodo zaznamovali začetek meseca Sicer pa rast v vseh pogledih, saj je sreča na vaši strani Na poslovnem področju bodo novosti zahtevale veliko dela. Večje podvige prihranite za čas po 8. (mlaj), ko bo vaš vpliv večji. Držite se diete, da boste lahko delali bolj sproščeno. Ne družite se samo s tistimi, ki jih potrebujete. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Velik napredek, ki se bo pokazal še pred majem. Ta bo za vas vzpodbuden. Z družino in izbrancem previdno. Predsodek lahko povzroči napetost, razreši pa ničesar TUdi občutljivost ne bo prinesla nič dobrega. Probleme boste znali reševati vendar bo potrebna atomska naglica. Spremembe, ki jih še ne pričakujete Proti koncu meseca boste kljubovali, kar b» povzročilo samo sitnosti. V začetku se bodo pojavile zadeve. terialnim stanjem Morda kakšna । morda problemi zaradi dediščine '11^ ir dobro vodila skozi vse obdobje-1 J opravljene stvari ne J neučakanost. V ožjem kroguri01, ■ if^ Sicer pa bo račune treba položi' , liko Tisto, kar si zamislite naj'j _ a ■ „ . . . ___-sisa ... 'i no Ne zapirajte se pred samoto, saj vam bo prvo polovi^ pomagal pri navezovanju stikov ' nega življenja in dela Pc stavil KOZOR^i ■■^7720- w (22. XU- v Ustvarjalni zagon vas bo po boste dosegli, kar od vas po ■ Obdobje, ko lahko imajo '^i n‘ Kaj, če bi pripravili kakšno tako natrosilo nekaj dodatnega ।J pojavijo zdravstvene težave, " ' bo okrnjeno Konec bos . 19.5 V. Priložnost za uspešen P0" mtvr^,(/ povezan s potovanjem- Drug® da se spustite v boj in v njem 1 f, •/ pa naj bo, kar bo. Lahko vetrove, čeprav boste pri ja11 •’ n gjil*1’ in iskanje odgovorov d ’ 3 '^ih ’ Ugoden čas za urejanje ^iYan!v ste razplet vas oo presenetil, cep-nanj Pozornost, namenite -n ■ Rl^l (20" '5 Zaupni pogovori bodo P* . l h’ pripeljali do pomembnih*1 -narne naložbe m urejanje « . upni pogovor bo pripeljal dte1”' Ti* Če ne boste preveč ne strpa* boste morda lahko delali tis s nOst> . pred vami zahtevajo discip ■' , prijetni zapleti. Priporo^) m mejah dovoljenega in mo. - 1 1 jan j a o službi Izdala ga Podjetje za informlranjo.Odgovornl urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rltuper in Irma Benko Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka EtnrL Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! p^n maj 2005 2 & d k' P * If iF £ Nov Guinnessov rekord M II ■ — svojih srednješolskih let z glasnim žvižganjem piščalk opozarjali že od dvanajstih pa jih je v 17 mestih v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v :em zaplesalo 19.024, Od tega 544 v Murski Sabori. slovenskih '(mi'' • n^[a1 bili tudi so se 10 dvor? v veliko ples-vw.ni_ 110 Straussovo čet-’^24 ^etoPlr )e plesalo in maturantk, $?Stav^ nov svetovni knjigo se * inskim plesalcem *Pridr^ so mladi iz ^J|° in Črne gore, Šmarske. ’ j '53 r'h Slovenski ulici ' o.Gunnazije Murska ^šoL d|]i-' Poklicne in teh-.r, . ‘ ^dnje ekonomske kmetijske šole iz ’’’IWfr) er $reclnje šole za karizem iz Radenec. maturanti len-srednje šole Elizabeta. ' n plesom četvorke 2001 ■,C / rekord so začeli že "e 2()q5 111 plesalcev. '15 8512 plesalk in žavna prvakinja F F F i । iV ■Krf Maturantje so na konec zgodnjega popoldneva, I Srbiji in Črni gori tor no M plesalcev v osmih mestih, maja 2003 pa je število plesalk in plesalcev naraslo žena H 956, ki so plesali v štirinajstih mestih. V značilnih oranžnih in črnih majicah pa je lani na ulicah Murske Sobote, Maribora, Ptuja, Slovenj Gradca, Velenja, Celja, Novega mesta, Brežic, Trbovelj, Škofje Loke, Kranja, Postojne, Sežane, Nove Gorice, Kopra, Ljubljane ter Rezultati vseslovenskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje / f t '1 v,Sui( lnentor'eo Suzano Ramšak 16 letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Šibi- { J ^avna prvakinja iz znanja angleškega jezika C-, l: “To priznanje ima še posebno težo, saj gajev »«2'. le enkrat in še to le v tretjem letniku Ce si ah imaš pač slab dan, se kaj hitro lahko zgodi, da se A??4 pravi Suzana Ramšak, Sibilina mentorica, V*1 da. nem®kega jezika na ljutomerski gimnaziji. ’ Da . h 1 ' ^^izPrecetinec. Tiha in zelo skromna deklica ali bo šla študirat, pa še ne ve. začela pripravljati že pred časom, saj pot ! ’ ^hi1 p, :, f. bu ni tako lahka. Najprej je bila najuspešnejša ,r[ ''J:k ‘ n&to na regijskem, ki je bilo v začetku marca s, se pravi v začetku aprila, je svoje odlično lZa an^leški Jezik pokazala še na državnem v Ljubljani. Tako je bilo treba napisati On/’’’ ki, ^Osebnr,5t J ‘' raznmevanju teksta, odgovarjati na vprašanja r/'^lcc^eliile / an^pško govorečih držav in pravilno reštli / p, ' Poznavanju in rabi angleškega jezika. Šibila Vebko pripomogla njena mentorica, ki jo s^rbela pa je tudi za dodatne naloge, j'lbG1 Na' i'' OVanJU. Zavidljiv uspeh, zlato priznanje, pa %je r,Co Žižek W ‘Z Omskega jezika kot prvega tujega jezika prav tako dijak tretjega letnika ljutomerske Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije in murskosoboška območna enota Zavoda RS za šolstvo sta pripravila v sodelovanju z Osnovno šolo Veržej v tamkajšnjem kulturnem domu slovesno podelitev zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj. Vseslovensko državno tekmovanje v znanju slovenščine je potekalo 19. marca, nanj pa se je uvrstilo 2.045 učencev in učenk osnovnih in srednjih šol. Zlata priznanja je osvojilo 190 mladih, med njimi 17 iz pomurske regije. Tekmovanje je potekalo na štisih zahtevnostnih stopnjah z dvema podstopnjama. Na I. stopnji je v Pomurju sodelovalo 108 učencev s 36 osnovnih šol, na II. stopnji štirje dijaki z dveh srednjih šol, na III. A-stopnji 15 dijakov s štirih srednjih šol, na III. B-stopnji devet dijakov s treh srednjih šol, na IV A-stopnji 15 dijakov s štirih srednjih šol in na IV. B-stopnji deset dijakov s štirih srednjih šol. F t Vaša čustva Želim si, da bi znal ljubiti, ostati ob meni. Želim si, da bi znal čutiti, se predati ljubezni. Želim st, da ne bi bil tak egoist, da bi znal pogledati v oči. Želim, si, da bi me močno objel, mi podal roko. Želim si, da bi počakal trenutek, da ne bi zbežal. Želim si m vem, da sanjam, zaman Vanja Poljanec Sonček Pulja in Trsta zaplesalo 14.564 plesalk m plesalcev. Sicer pa vse maturante čakata še pisni del mature, ki bo trajal od 1. do 15 junija, in ustni del, ki se bo začel 18 in končal 27 junija Slovesna podelitev maturitetnih spričeval bo 20. julija. Vanja Poljanec Zelo uspešni Zlata priznanja na I. stopnji so prejeli Anja Ribaš [OŠ Tišina), Miša Pavletič, Iva Lukač in Urška Gabor [Dvojezična OŠ I Lendava), Tina Berden [OŠ Bogojina), Katja Sraka (OŠ Beltinci), Hana Kodba Čeh, Barbara Fijavž in Barbara Žitek (OŠ Ivan Cankar Ljutomer), Kristina Zadravec (OŠ Razkrižje) in Nina Janža (OŠ Turnišče). Na II. stopnji je bilo zlato priznanje le eno, ki ga je osvojila Alenka Gyorek s Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci. Na ' III. A-stopnji ni bilo osvojenega zlatega priznanja, na III. B-stopnji Vanja Poljanec Slovesno --- ■— . TT Cankarjevih priznanj so učenci veržejske sole popestrili z recitalom Ljubezen, Vaše pesmi Naj usoda me izkleše Ne. nisem iz stekla, da bi se razbila. Ne, nisem iz sladkorja, da bi se raztopila. Zato ne skrbi zame, hočem, da življenje izkleše me, da bom znala braniti se, vstati in prestreči udarce. Vsak človek na napakah se uči, pouk traja od rojstva do smrti, zato pusti živeti me, ker nisem punčka iz porcelana, lahko zlomim se, a se bom pobrala, zato za vse ti, hvala, tebi in usodi, ki me bo klesala. Sonja Levinj a senc Brizgajoča misel rjove v breznu pozabe, globina prepolna strohnelih je senc, kriki izpod levjih krempljev samote brizgajo kaplje krvi zatohle usode. Sinja palača spokojnega vzdihljaja kot opij moči proslavlja zmago, odprto telo sprejema čisti steber duše. Okronana levinja senc se usede na prestol večne pozabe. Valerija pa. dve Prejeli sta ju dijakinji s Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Sabina Zamuda in Monika Camplin Na IV. A-stopnji sta prejeli zlato priznanje dijakinji Staša Pavlovič (Gimnazija Murska Sobota) in Iva Vereš (Ekonomska šola Murska Sobota). Na IV. B-stopn]i pa je prejel zlato priznanje dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci Patricij Omar, ki je tudi slovenski prvak, p^n ma] 2005 Dekle kraljestvo državljana. Nekdanji princ pravi, da je zelo srečen in mu Hčerki je dal starogermansko ime Luana, kar pomeni bojevnica Romantični pomorščak gledalci je bil tudi princ Albert. Povabil jo je na svojo jahto... m rodila se ]e hčerka. Ko je oktobra 1993 princ Albert sodeloval na nekem srečanju v ameriški zvezni državi Wyoming, se je tam pojavila Tamara z malo Jazmin v naročju in pred množico ljudi in novinarji vzkliknila: »To je tvoja hčerka in pošteno bi bilo, da jo Zgodba morda ne bi prišl-ana dan, ce se ne bi pojavila še ena sočna vest: Albert ima nezakonsko hčerko - 13-letno Jazmin Grace iz majhnega mesteca Desert Spring nedaleč od Los Angelesa Zgodba je nastala leta 1991. Ljubka Tamara Rotolo, nekdanja natakarica, je v Monacu sodelovala na nekem teniškem turnirju. Med S 33-letno Nicole se je princ Albert spoznal že pred osmimi leti, ko je iz Nice letel v Pariz, ona pa je na letalu stregla. »Bila je temna kot noč, nasmešek pa je imela bleščeč kot dan,« je menda nekoč o njej pripovedoval prijateljem. Svojo verzijo, kako se je spoznala s princem, je zdaj Nicole zaupala novinarjem. »Na letalu jo je ves čas klical. Enkrat je hotel kaj prigrizniti ali nekaj popiti, potem je spet prosil za časopis. Ko smo pristali v Parizu, me je zaprosil za telefonsko številko. Kmalu me je poklical m povabil v Monte Carlo. Preživela sva čudovit romantičen vikend. Pozneje sva se dobivala vsaj enkrat mesečno. Zaljubila sem se vanj m hudo mi je bilo, ker se nisva mogla dobiti večkrat Vdala sem se v usodo, saj se ni dalo ničesar spremeniti. To je trajalo nekaj let. Ko je princ Rainier zvedel za najino zvezo, mu je »Novinarji mi stalno pripisujejo zveze z S različnimi ženskami, s katerimi bi končno ' 1J rad bil skupaj, vendar nimam te sreče. M Enkrat so na primer napisali, da so me videli s Penelope Cruz Ne vem, kaj bi dal, ko bi bilo to res1« je nedavno od tega potožil Craig David, 24-letni novi zvezdnik britanske - • pop scene Hollywoodske zvezdnice Craiga zaenkrat še ne »šmirglajo«, vendar Craig zaradi tega še ne sameva Na dopustu v — Marbelli, na Costi del Sol, so ga videli v družbi atraktivne plavolaske, ko sta se odpravljata na odprto morje Vmes je prišla nevihta in Craigova , jahtica je z njim in njegovo anonimno spremljevalko morala ostati v pristanišču Kaj sta potem počela na obali, pa novinarjev očitno ni zanimalo. Šele mesec dni po rojstvu je nizozemska kraljica Beatrix videla svojo vnukinjo. Deklica se je namreč rodila v Londonu, kjer živijo njeni starši Oče, Johan Friso, je kraljičin srednji sin. S soprogo Mabel se je poročil lanskega aprila, čeprav nizozemska vlada poroke ni odobrila, ker je pred tem Mabel hodila z nekim nizozemskim mafijcem. Tako je Johan ostal brez vseh kraljevskih dolžnosti m pravic. Odvzeli so mu tudi naziv princ. S soprogo sta se preselila v London, kjer živita kot navadna Ubogi knez Rainier Še v grobu očitno nima miru. Komaj dober mesec je minil od njegove smrti, pa so njegovo majhno državico že začeli pretresati škandali Najhuje je, daje vzrok škandalom njegov sin, kateremu je, kar se zasebnega življenje tiče, še najbolj zaupal m mu tudi prepustil vladanje v veri, da ga bo dostojno zamenjal. Očitno pa gre vse skupaj v drugo smer. V prejšnji številki smo pisali - oziroma povzemali po svetovnem tisku - da bi se princ Albert zaradi svojega položaja moral poročiti, vendar se za družinsko življenje ne more odločiti, pa tudi to, da je menda precej bolj ženskemu naklonjen moškemu spolu. K temu lahko zdaj še dodamo, da ima, po pisanju francoskega Paris Matcha, sina s temnopolto stevardeso Nicole Coste iz Toga m hčerko z ameriško natakarico. naročil, da mora »zadevo« takoj končati « Albert je očeta poslušal, toda ne povsem: srečala sta se za njen 31. rojstni dan, v Parizu V tisti noči je Nicole zanosila Ko mu je pozneje to povedala, je rekel: »Zadrži otroka. Skrbel bom zanj!« Pozneje, v tretjem mesecu nosečnosti, se je premislil, češ da mu bo nezakonski otrok velik problem, ko bo šlo za prevzem prestola. Odločitev je prišla prepozno: avgusta 2003 je prišel na svet mali temnopolti Aleksander Najprej so prišli Albertovi odvetniki in zahtevali vzorec za DNK - princ se je hotel prepričati, ah je res oče. Ko je bil mah star skoraj tri mesece, ga je prišel gledat. Obljubil je, da bo zanj plačeval. Za Nicole pa to ni bilo dovolj. Zaveda se, da sin nekoč sicer ne bo mogel priti na prestol, lahko pa dobi vsaj majhen delček bajnega monaškega bogastva. Nicole Coste je leta in leta enkrat na mesec prihajala v Monte Carlo k svojemu princu. Prvi obisk. Babica, kraljica 8^ snaha Mabel in sin v londoo je Victoria Silvester, študentka iz Darmstadta Všeč so ji fantje, polni mišic, in to takrat, ko so do pasu goli in pečejo meso na žaru. Morajo imeti smisel za humor, ne smejo biti podli in ne smejo biti lažnivci. »Mama mi je vedno govorila, da moram imeti svoje sanje, m če si dovolj želiš, se ti bodo tudi uresničile,« pravi Victoria. No da, morda pa bi bilo vseeno dobro, če bi imela Victoria, vsaj kar se fantov tiče, za rezervo še nekoliko skromnejšo varianto. priznaš!« Princ bal očeta, zato tovstvo na vso n10 ji Zdaj, ko očeta matere njego'' da odločile, da JBT Ijejo do konca11 Joj kaj se da izhs t čevega bogash8" Očitno b«1110 princa Al** —। pisati. i V ;:] Komaj dober mesec po smrti monaškega kneza Rainiera je javnost presenetila novica, da ima njegov naslednik, 47-letni sin, princ Albert kar dva nezakonska otroka Škandal v Monte Carlu Kraljestv ni vse W47 \ Oblikovalka bi j Zvezda modne revije, ki jo je pi ipcavda nj | s'avnejša avstralska modna kreatorka ' I Srtwn itMI maja v Sydneyu, je bila i ^Ika niodnega nakita Jade Jagg®1-I .. avnejšega pevca Micka Jaggera je prispe 1 ^vireditev v zadnjem trenutku, naravnos; I aMske, kjer je imela samostojno modno r _ jo vps Čas spremlja zaročenec I | na modni reviji sedela v prviM Sti, n imi« pa |B M tOTbice vzela nekaj nakita si ll £ in w nato še sama sprehodila P? P1 . ,o milo kreatorka Charhe tnarjem povedala, da je navdušena nad I ^alrunjo svoje prijateljice Jade in da ji je r ■Radala navdih za najnovejše kreacije. ------maj 2005 Obračun if h s« .S""’ x. ■‘Eh KT1 si*. . ^htu Madonin virus s fotografi manekenka^ *QP, se Jade Jagger in njen fant Dan Williams na modni reviji v Avstraliji . Pred nekaj meseci smo na teh straneh pisali, kako je pop kraljica Madona postala verna (nekateri pravijo, da ta vernost že meji na versko blaznost), da na račun vere zapostavlja družino in da ji je sveto edino tisto, kar pravi vodja ho-Uywoodske kabalistične sekte. Zdaj lahko zgodbo nadaljujemo, saj Madonna ne hodi več samo poslušat o novi veri, ampak jo sama tudi širi. Madonna (46) koristi svojo močno medijsko moč in na številnih srečanjih in prireditvah reklamira kabalo, starodavno skrivnostno židovsko izročilo in mistično razlago svetega pisma. Po prepričanju te sekte naj bi bile vse svetovne veličine, od Leonarda da Vincija, Kopernika, Newtona do Einsteina, kabalisti. Njihova vera uči. da se je svetovni kaos že začel, da bo prišlo do njegovega vrhunca, da bo le-ta končno obvladan in da bo dobro premagalo satansko moč. Madonna je svojo novo vlogo vzela skrajno resno in od vseh v svoji bližini zahteva, da ji pravijo Ester, kot je po novem njeno kabalistično ime. Pravijo, da je Madonna pri svojem delu izredno uspešna in da je že okužila pol Holl y w o o d a. Med rednimi verniki m privrženci nove sekte so tudi Demi Moore, Ashton Kut-s c h e r , Britney Spears, Elizabeth Taylor, Jerry Hall, David in Victoria Beckham, Dekle je pobesnelo. Moi ria lo /e ruztugouh kaj drugega, toda zdaj se ji je pokazala pnJožMst, da ip data duška vsej svoji napetosti in besu. Vsa razjarjena, ker jo novmarit spremljajo na vsakem koraku. posebej pa še zdaj, ko se je Sienna Miller (23) ločila od (pralca Judea Lawa, se je spravila na paparazza. To se je zgodilo nedavno, ko je zapuščala neki londonski pub in opazila, da jo snemajo. Najprej se je zagnala proti enemu fotografu, ga odrinila, nato pa skočila k drugemu, mu potegnila aparatiz rok m ga vrgiu na da. da se jt raztreščil Seveda se je zbrala množica radovedneže! ki niso mogli veiTcd. da /o mlada igralka znana po nežnih vlogah, sposobna resa takega No, slišali so se tudi komentarji da /e dekla v pubu morda popilo kakšen kozarček preveč. Vojna zvezd ni za goloto ALIEN ixrazaH. TFLIX Bai Ling na naslovnici Playboya. Koliko je dobila za to fotografijo in koliko je in bo še zaradi nje izgubila v svoji karieri? tk. i.Wn billet tega Pa V 1 w. kil Se 2a' ,e ame- ahko ra-v I ■C X J ‘^aiale J ^tajska %^iser^0b novici’ J°ina Sinthe ^•k>er^ FROM A GALAXY FAft FARAWAY... 1/ , BAI Lllife NAKI PLUS ' 1 movie SUPPLEMENT jUHtMfU 'hVBRAIN ofAL QAEDA’S KILLER PLAYMATE OF THE YEAR* Prizor ki ga ne bomo videli. V filmu Vojna zvezd ■ Maščevanje Sinlhc je Boi Ling igrala senatorko Bonn Breem. Režiser George Lucas je dal vse SEX( SURVEY RESULTS WHY LIVE STRONG. SPEAK OUT LANCE ARMSTRONG INTERVIEW ROBERT COOVER PAUL GIAMATTI DELIGHTFUL SUMMER DRINKS beach fashion AMAZING NEWNUDE MARILYN MONROL PHOTO maj 2005 Pen Antonija Sčap Biri ko bo uspelo Linda, žrebička JOG Vsak dan vstanem običajno med peto in pol šesto uro, si vzamem najprej nekaj časa zase, potem pa me že željno čakajo trije psi in trije konji, da jih nahranim in postorim zanje, kar je potrebno. Seveda opravljam še gospo- dinjska dela, če je potrebno, tudi kosim in delam še kaj drugega, kar znam. Moja skrb so tudi razni opravki na občini ali kje drugje.« tistega dne dogovorjena tudi za obisk veterinarja. Antonija mi še pove, da jo je ves čas vleklo domov, čeprav se je poročila s Švicarjem in tako uspela dobiti tudi švicarsko državljanstvo, ne da bi se od- Bilo je v okolici nekdanjega kolišča Bobri, kjer smo srečali Matejo G. iz Crenšovec in Igorja K. z Gornje Bistrice. Oba sta študenta in velika ljubitelja narave. Ko bo priložnost, bi se rada skupaj podala na potovanje na Novo Zelandijo. Čeprav Bobrov že zdavnaj ni več, ju je vleklo tja, kamor so nekoč gostje dokaj množično Pove tudi, da jo poleg druženja oziroma skrbi za pse in konje zelo veseli nabiranje gob Veliko jih najde kar v bližn]em gozdu, mavrahe in šampinjone pa celo blizu domačije. »Ali jih grem nabirat sama ali pa gre kdo z mano. Svojo strast potešim s tem, da gobe najdem, ne pa z uživanjem. No, seveda jih No, tudi v drugih Grabah ni bilo lahko najti njene domačije Stoji namreč nekoliko na sa mem, in to na za naše razmere kar precej visokem hribu. Živali ne znajo govoriti, vendar ti lahko veliko povedo in dajo. To so moji trije psi ljubljenčki. prihajali na zabavo, pleskot da je tisti čar še vedno v zraku morska višina od 240 do 330 metrov, drugi del vasi pa se imenuje Spodnje Grabe. »Ko sem bila stara pet let, smo se preselili v Kočevje, kjer je oče dobil stalno zaposlitev pri podjetju Kovinar oz. kasneje Avtu Kočevje, tako da se otroštva, ki sem ga preživela v Grabah, spominjam le bežijo. Še najbolj mi je ostalo v spominu to, da me je dedek nekega dne nehote vrgel čez ograjo in da sem tudi sama padla iz vozička, ker sem se preveč zazibala. Na srečo ni bilo hujših posledic. Tako sem lahko v Kočevju uspešno končala osnovno in potem še poklicno šolo za frizerko. Ker nisem dobila primerne službe v svojem poklicu, sem z osemnajstim letom odšla v Švico Najprej sem dobila zaposlitev v gostinstvu, kasneje pa sem delala v tovarni, tiskarni, pri zavarovalnici in v pisarni Po sedemindvajsetih letih sem službo pustila in se vrnila v rodne Grabe « Padla čez ograjo in iz vozička; redno delo končala v Švici Kar zna, postori sama, česar ne zna, prepusti drugim tudi pripravljam JgF vlagam, veliko pa J cem in prijatelj6111' V In kaj bi se potem ko ji dom sredi neoW najti drugega*1 povedala slovenskemu Ko ji je bilo enaindvajset let, je rodila hčerko Ester. »Skoraj vsake počitnice sem se podala tudi na obisk k stari mami, ki je ostala na domačiji v Grabah, z njo pa je živela še teta Pri hiši je bil tudi vaš časopis Vestnik, ki sem ga vedno rada prebirala, zdaj pa ga imam naročenega na svoje ime. Leta 1996 sem se namreč za stalno naselila v novi hiši, ki mi jo je pomagal zgraditi moj drugi mož Bruno. On je prav tako Švicar in mu je tukaj zelo všeč Še pomembnejše pa je, da ima tako kot jaz rad konje, pse m naravo. On se vozi v službo v avstrijski Gradec, jaz pa delam doma in čakam na pokojnino iz Švice Del najine družine, mene in moža Bruna, so tudi konji. Nekoč bi se rada zapeljala s kočijo po Sloveniji ____ »Tu sem se rodila pred petinpetdesetimi leti, pravzaprav še nekoliko višje, kjer stoji domačija mojih (zdaj že pokojnih) staršev. Ne vem točno, kako visok je ta naš hrib, mislim pa, da je nadmorska višina več kot 200 metrov^ mi je začela, odstirati svojo življenjsko pot. Kasneje sem prelistal strokovno gradivo m ugotovil, da je njena nova hiša v Gornjih Grabah, kjer je nad- Družinska fotografija, ki je nastala nekaj h1* preden smo se preselili v Kočevje. Jaz sem biti v ospredju, poleg je mlajši brat Franc* V ime Anton, mami pa Matilda. Njen rod izvira*’ v Prekmurju. Se zgodi Tistega dne. ko sva bila dogovorjena, da se srečava iz oči.v oči, sem se res odpravil v Grabe, v kraj blizu Gajševskega jezera, a so mi vsi po vrsti, kogar sem spraševal po Antoniji Ščap Bin, zatrjevali, da v njihovi vasi ne živi nobena ženska s takšnim imenom in priimkom Nič tudi ni pomagalo, ko sem omenjal, da je velika ljubiteljica konj, psov, narave ... Medtem je zazvonil moj mobilni telefon in oglasila se je prav ona ter mi potrdila, da je res doma v Grabah, vendar ne blizu Gajševec ali Branoslavec, temveč Stogovec in Nasove, kamor vodi pot skozi Gornjo Radgono in Apače, To je res nekaj povsem drugega1 Srečanje sva preložila na naslednji dan Še bolje, kajti imela je več časa kot le pol ure, saj je bila ■’ Uh vpregla skup1 'n|en učf težav tega ne -prišel moj ko11, mirno zaspal3' - . Hi«. bova cel * let tako partnerja I ' P1, Ltiokrog^^> »Živah ne dar ti lahko svojimi ležne, če 3 velika želja j0' ^1 dne podala s k0C J> J po Sloveniji W' '/ > A Ko mi je bilo enaindvajset let in sem živela v Sviti, sem rodila hčerko Ester, ki Sem jo s ponosom vozila naokrog. Doma na hribu v Grabah