tokaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za Inserate se plačali 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kM4 za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. „ Nemško in slovansko delo“. (Konec.) Očita se nam nadalje posebno rado tudi, da smo tako zaostali na gospodarskem polju za Nemci. Kdo drugi pa je temu kriv, kakor vi Nemci sami. Kdo pa je podjarmil z ognjem in mečem svobodne naše pradede v imenu križa in — kulture? Kdo je prepregel krasne, nekdaj tako plodonosne naše dežele s cslimi vrstami roparskih gradov in gradičev? Kako bi se potem mogli svobodno razvijati ? Po eni strani tepli so nas Turki, po drugi pa vi. Zadnje kaplje krvi, ki si jih je naš kmet še obranil v boju s Turkom, izsesavali so nam nemški plemenitaši. Solze nam žalijo oči, če prebiramo žalostno zgodovino na¬ šega naroda. Ni ga ljudstva na tem svetu, ki bi moralo toliko zla in gorja pretrpeti kot ga je naše. Ko liko si ve še pripovedovati v raznih pripovedkah o groznih mukah, katere je moral naš narod pretrpeti od drugih sovragov! Žalost obide člo¬ veka, če potuje — postavimo — po kranjski de¬ želi. Kamorkoli se obrne, povsod mu štrle iz visokih vrhov in nepristopnih krajev mrke grajske razvaline nasproti. Kako malo svetovne, a kako mnogo skrite, žalostne zgodovine je v njih! Povsod naokolu izsesana, opustošena zemlja, na njej pa — berač-kmet v taki bedi, da se človeku srce krči same bolesti. — In slična usoda, ka¬ kor nas, doletela je tudi druge avstrijske Slovane. Sirova pest nemška nas je vpregla že zgodaj v jarem in nam postavila tujce za gospode, ki so lahko počenjali z nami Slovani, kar se jim je bilo zljubilo. Nemci se tako radi bahajo, češ, da so oni ustanovitelji vseh večjih mest in trgov na Av¬ strijskem. Za Boga, kako pa bi ne bili, ko pa so jih sami nemški cesarji, kralji in knezi na vse mogoče načine podpirali, jih ščitili in odli¬ kovali s privilegiji. Kdo pa je slovanskega kmeta branil? Mar nemška mesta, nemški baroni in knezi?! Kaj še! Bil je v pravem pomenu besede brez vseh pravic (vogelfrei), izročen svojim so vragom na milost in nemilost. Velika hinavščina je torej, ako nam Slo¬ vanom očitajo, da smo se zanemarili na gospo darskem polju. Svetovali bi zato našim ljubeznivim kultu ronoscem, da malo bolj študirajo nemške razmere po tridesetletni vojski. Nemške dežele še daleko niso bile tako opustošene, kot so bile postavim slovenske po turških navalih; a dočim se tako velik narod, kot je nemški, nad 200 let ni mogel opomoči, zahteva se od nas, ki smo bili vendar še do 1. 1848 takorekoč pravi sužnji v lastnem domu, da moramo kar črez noč dosegati v vsakem oziru Nemce. Še večja pak je njih zaslepljenost, ali bolje | rečeno hudobnost, ko nam naravnost od¬ rekajo, da nimamo nobenega zmisla in nobenih zmožnosti za gospodarski pokret! Nas bi prav zelo veselilo, ko bi Nemci tudi v praksi hoteli igrati ulogo ptiča noja. Žalibog pa tega ne store. Dokaz zato nam je ljuti fanatični boj, ki so ga začeli vojevati zadnji čas sem Nemci na vseh koncih in krajih zoper nas. Jasno je, da bi se ne vznemirjali, ko bi mi bili v resnici taki du raki, kot nas radi slikajo po svojih listih. Slovan vstaja, gre na dan in to jih navdaja s strahom in trepetom za svoj obstanek. Na vseh poljih prosvete je dokazal Slovan zadnja desetletja svojo zmožnost in energijo. Dočim so severni naši bratje, Čehi, — postavimo — davno, davno, kar se tiče leposlovja in umetnosti, prekosili nemške sodeželane, tekmujejo danes žnjimi tudi že na gospodarskem polju in sicer z največjim uspehom. Češki uradniki in inženerji se niso le proslavili v svoji ožji domovini, temveč so znani širom sveta po svojem organizatorskem talentu, po svoji bistroumnosti in energiji. Pa tudi nam Slovencem se ni treba več skrivati pred svetom. Vkljub svojim skromnim gmotnim sredstvom smo dosegli na gospodarskem polju že marsikak lep uspeh. V tem oziru se po sebno odlikujejo naši primorski bratje. V dokaz slovenske žilavosti in pridnosti nam je lahko tudi naša metropola — bela Ljubljana. V kako žalostnem, zanemarjenem, srednjeveškem stanju so jo zapustili »Kultur 0 -Nemci Slovencem in kako lepo in moderno se je razvila pod sloven¬ sko trobojnico! Na desetine nemških mest po Avstriji, na čelu jim seveda hipernacijonalni Gradec, pa hi¬ rajo in so zabredla po lastni krivdi vkljub „deu- tscben Eieiss und Eaergie 0 in vkljub državnim podporam v največje dolgove. Trdno upamo, da bomo Slovenci dosegli na gospodarskem polju še večje uspehe, ko se bo razširila enkrat narodna zavest med vse sloje našega prebivalstva. Koliko trgovcev živi po Trstu, v Gradcu in po drugih mestih, ki so kot revni, preprosti Slovenci s svojo vztrajnostjo in pridnostjo dospeli do ogromnega imetja in so se¬ daj, ko so že davno pozabili na svoj revni na¬ rod, najmogočnejši stebri nemštva in italijanstva. (Naj se le kdo potrudi in pregleda graško »adresno knjigo", se bo začudil, ko bo našel ondi notri nad — tri četrtine slovenskih imen med trgovci) H koncu našega premišljevanja pobavimo se še nekoliko z neko trditvijo »Tagespošte 0 . Očita nam Slovanom, da je tudi naš narodni šovinizem kriv, da Avstrija ne more napredovati. Oho! Le počasi, gospoda! Saj tega menda sami ne verjamete. Kje pa moremo najti na svetu večje nestrpljivosti in večjega peklenskega so¬ vraštva do vsega tujega, posebno pa slovanskega, kakor v nemškonacijonalnem in vsenemškem taboru. Nemci sami nikakor ne taje, da nam hočejo ugrabiti narodnost in ni še dolgo temu, kar je celjski župan sam priznal v Brežicah, da ga silno veseli, da postopajo spodnještajarski nemškutarji agresivno. Sedaj se pa drznejo taisti Nemci trditi, da smo mi — šovinisti! Človek mora isti- nito dvojiti, da je ostalo nemškim zagrizencem še kaj pameti v glavi. Kak krik in vik so zagnali Nemci, ko se je odločila Badenijeva vlada dati Čehom nekoliko zajamčenih jim narodnih pravic. Ves svet se je zgražal nad zverinskim početjem modernih Van dalov v parlamentu. Kaj jim je bil mar § 14, kaj delovanje ljudskega zastopstva, kaj ves na predek države. Vse je moralo iti v zrak in to samo, ker je krona samo poskusila varovati enakopravnost svojih podložnikov. Ko pa so po¬ zneje čehi iz resnične samoobrambe obstruirali, pitali so jih nemški listi s šovinisti, ki hladno¬ krvno žrtvujejo za skledo leče državne interese!! Danzadnevom odmevajo sedaj po mešanih čeških okrajih klici: »Proč s češkimi uradniki!" Nad tem se pa nobeden Nemec ne zgraža, da biva po čistoslovanskih okrajih tako ogromno število trdo-nemških uradnikov, ki še ljudskega jezika ne razumč. Če napade druhal pijanih nemških dijakov v Gradcu slovanske visokošolce v kavarni in se ti drznejo — braniti svojo kožo, je to nečuvena slovanska nesramnost. Če pa oklofutata dva »karnijolca 0 pri belem dnevu na ulici v Ljubljani slovenskega tehnika in slovenski listi to početje obsodijo, javkajo Nemci, da ščuvajo slovensko prebivalstvo zoper nemško! Občine velikih nem¬ ških mest, kakor n. pr. Gradec, sprejemajo le ro jene, Nemce v svojo službo in povdarjajo to do¬ ločno tudi v dotičnih inseratih. Če se pa sloven¬ ski listi potegujejo, da dobi skromno alužbioo v Ljubljani sin slovenske matere, je to — smešen narodni šovinizem! Ako si najmejo Čehi na Dunaju, največjem češkem mestu, z ogromnimi stroški gledališče, da praznujejo v njem povsem mirno in dostojno jubilej znanstvenega društva, a jih Nemci na infamen način napadejo in insultirajo, je to zopet dokaz slovanske nesramnosti in sijajen vzgled nemškega junaštva. Ako pa bo mogoče (??) slovenska večina kranjskega deželnega od bora odrekla nemškim turnarjem brezplačno uporabo deželnega gledališča v vsenemške namene, bo to prav gotovo dokaz — »einer ekelhaften Getassigkeit gegeniiber den Deu- tschen! 0 ... Čudna so pač pota nemške »previdnosti*! A potolažimo se. Slovanski mlini meljejo počasi, toda — sigurno! Celjske in štajarske novice. (Zadnja sodnijska imenovanja in nemški protest) Kar se še ni zgodilo se lahko še zgodi, pravi star pregovor, kateri pa gotovo ni bil na mislih onim trem zastopnikom nemške ljudske stranke, ki so šli nad g. Kbrberja, da mu povedo svoje mnenje radi grozne krivice, ki jo je storil štajarskim »Nemcem 0 z zadnjimi sodnijskimi imenovanji. Pa, da! Popolnoma »nezmožni svetnik" je postal nadsvetnik in dva adjunkta Slovenca sta imenovana za »popolnoma 0 nemški Ormož in Št: Lenart v Slov. goricah. Res grozna predrz¬ nost gospoda ministrskega predsednika in vodi¬ telja pravosodnega ministrstva. Da, da, šla je nemška trojica h Korberju (po odpustke) in se vrnila potrtih upov in nadej. G. Korber jim je povedal, da so njihovi ugovori ,zviti iz trte * 1 in nič, prav čisto nič utemeljeni. Dobrim Nemcem se z imenovanji ni storila nikaka, niti najmanjša krivica. In šli so, šli, odkoder so prišli — z dol¬ gim nosom. (Wurmser gre.) Torej vendar res! Nismo sicer hoteli verjeti, da ima naš Julče tako dober nos, ali dunajska Židinja je prinesla popolnoma autentično poročilo, da nas misli naš g. Wurmser, 2.0 dosedaj Se vedao predsednik celjskega okro žnega sodiSča, zapustiti za vedno. Hej, JolCa, železninar ve, da ee mora železo kovati, dokler je Se vroče in zato je romal oče župan z doktorjem iz Škof je- vasi, ki zapluje ljudem, ki so na pljučih bolni, zdravila za želcdec, v Maribor, da se posvetuje o atvareh ki imajo priti. Tako torej! Žena išče drugega moža, ko se je prvi komaj vlegel na bolniško postelj. In kaj Se? Dunajski Židinji in žnjo vred naSim celjskim mogotcem se tresejo hlačice groznega strahu, da bi Wurmserjevo me¬ sto zasedel, čujte, kdo? — novoimenovani nad svetnik, Slovenec dr. VouSek. O groza, o trepet v germanskem taboru. a Bog nas obvari tega živega slovenskega vraga," si je mislil papa Ra- kuS in nastopil svojo pot okrog mariborskih o. kr. gospodov. In res! Ali niste čitali, kako sta raztrgala graSki .Tagblatt" in za njim .celjska krota" enega dr. VouSeka, ki se je predrzml postati nadsvetnikom? In ta, prav ta Voušek, na ka¬ terem niso naSIi celjski gospodje niti pičice dob¬ rega, kateremu se je odrekla vsaka zmožnost, menda da se niti podpisati ne zna, in prav ta VouSek naj bi bil predsednik celjskega okrožnega sodiSča. ki je in mora biti v rokah Rakuschevih bratcev. Ne, in nikdar ne kaj takega! Apage, satanas! — Kaj ne da, vse bi bilo prav, samo da se ne bi bila ta stvar tako hitro izvedela. Ali kaj hočemo, ko je pa dunajska židovska tetka tako zgovorna. Morda bi se bilo dalo na tihem kaj narediti, ali sedaj pa ne pomaga ni- kako romanje. Izdali ste se sami, in naša skrb bo, da se boste nekega dne prepričali, da pred¬ sedstvo celjskega okrožnega sodišča ni vstvarjeno samo za kandidate celjskega Julčeta in njegovih bratcev. (Uradni popravek) je prinesla zadnja „vah- tarca" glede brežiških izgredov. Končno je ven¬ darle že enkrat začelo presedati slavnemu c. kr. državnemu pravdništvu nesramno zavijanje .vah- tarčino", ki je trdila, da so Slovenci sami raz bili okna v brežiškem .Narodnem domu", samo da bi se potem krivda zvalila na .nedolžne" Nemce. Prinesla je popravek državnega pravd- ništva, ki ji ravno tako tolče po zobeh, kakor so tolkli brežiški in ž njimi celjski pobalini po oknih slovenskih hiš v Brežicah. Popravek se glasi: .Ni res. da je sodnijska komisija konsta- tirala v .Narodnem domu‘, da so nekatera stekla tako razbita, da bi se moralo sumiti, da so se od znotraj razbila. Res pa je, da za tako sumnjo ni v preiskovalnih aktih niti najmanjšega povoda. Celjsko državno pravdništvo, 5. maja 1903. Za c. kr. državnega pravdnika: dr. pl. Kočevar". — Iz tega popravka je razvidna vsa zlobnost celj¬ skega nemškega lažičasopisa; razvidno je, da je ta omazana cunja namenoma lagala, samo da bi zvrnila odgovornost za hudodelstvo javnega nasilstva z ramen svojih pobalinskih pristašev na oškodovance. Naj bi bil privatnik poslal ta popravek, bi ga bili gotovo našli med kakimi poročili o svinjereji, ali sedaj, ko je govorilo c kr. državno pravdništvo, pa .krota" previdno molči in popravka niti z eno samo besedico ne komen¬ tira. No, sedaj pokažite svojo korajžo in demon¬ tirajte državnega pravdnika, ako ste tako .resni coljubni", kakor vedno zatrjujete. Laž ima kratke noge in sedaj vam je vaša lastna laž zaprla vaša blatna usta. Le tako naprej, samo črtajte listu glavo in napišite nanj .Deutsche Luge", kakor listu pristoji. Zdravo! (Hitrost naiih pošt.) Od vseh strani nam prihajajo pritožbe radi zamud, katerim so pod¬ vržene pošiljatve s slovenskimi naslovi. V vsaki številki našega lista bi jih lahko našteli nekoliko. Bog pomagaj, saj rabi pismo iz Trsta v Hamburg kakor iz Celja v Veliko nedeljo. In prepričani smo, da se to godi le vsled slovenskega naslova. Naš velikonedeljski naročnik nas zagotavlja, da je to že v kratkem tretji slučaj, da je moral važnih trgovskih pisem čakati po 4—5 dni. Slavno poštno ravnateljstvo gotovo ni krivo teh nedostatkov, pač pa naj bi se pobrigalo, da tako zlobno zaustavljanje slovenskih pisem izgine. Ako prejemnik par dni prej dobi s kolodvora po pošti poslano avizo za blago, ki je bilo ob istem času po železnici poslano, kakor pismo po pošti, je gotovo resnica, da se je pismo nalašč zaustavilo. In kdo je krivec?... Matija Kocman, posilstvo; svetnik Reitter. (Celjski občinski svet) P ime \ včeraj so se (Celjske porotne obravnav .) porotne pričele pri našem okrožnem Gaocejt ob- obravnave. Prvi obtoženec J dni sve tnik tožen radi uboja, predeedni Hribar jn Janez Reitter. Danes Franc Zor, Mih Zabret, tatvina; predsednik d . gol j a fija; Katziantschitz. Jutri Janez c ' 5et rtek predsednik dež. sodni svetnik PerKO.^ ^ petek svojo s«jo, v k»wu7j. sovaniu ^ dovolilo .Z«S slogih “ ' d. ,m„ » Schillerji ulici zgraditi no «J *»• Predloženi fasadni nadrt ee je odobril, se pa ni, da se napravi jama za odtok ob ces i je na dvorišču dovolj prostora. Za sklad 3 gradiva se sme porabiti ulica v širjavi irl metrov; ali prostor se mora zagraditi. — avnl občinski svet je odrekel prošnjo ravnate js vu cirkusa Oresto Zavatto, da postavi svoj^ cirkus na takoimenovanem prostoru „Festwiese z mo tivacijo, da je svoj čas obč.nski svet sklenil, da se ta prostor ne odda več v slične namene. Za take slučaje bi svetovali posestnikom cirkusov, panoram, menažerij itd., da poprosijo za magi- stratno dvorišče. Tam je dovolj prostora in „re- darstvo" in .fajerber" je v bližini za vsak slučaj. (Shod v Trnovljah.) Preteklo sredo zvečer se je vršil v Trnovljah, največji soseski kmetske občine Škofjavas, zaupni shod narodnih volilcev. Udeležba je bila prav lepa, tako da so gostilniški prostori Pilihove gostilne bili do zadnjega kotička natlačeno polni. Vohun nemške .vahte" je naštel seveda le pol ducata hlapcev. Trnovljčani so s svojo možatostjo že pred šestimi leti, ko so vrgli prvikrat nemčurski občinski zastop, dokazali, da se na njih kot odločne narodnjake popolnoma lahko zanašamo vkljub vsem nasprotniškim po¬ skusom. To so obljubili storiti tudi ob bližajočih se občinskih volitvah. Besede govornikov celj¬ skega političnega društva, gg. dr. Karlovška, dr. Kukovca in dr. Gvidona Serneca so bile pozdrav ljene s soglasnim odobravanjem. Brez najmanj¬ šega odpora nasprotnikov se je shod sijajno dokončal in so se zborovalci od celjskih narod¬ njakov poslovili z živahnimi in prisrčnimi ova¬ cijami. Trnovljčani, Vi ste škofjevaški Špartanci, na Vas se zanašamo. Storite, kar ste v sredo 6. maja slovesno obljubili in nemčurske spake ne bodo prišle nikdar do besede v škofjevaškem občinskem zastopu! (Prijeten kraj), a smelo trdim, eden naj- lepših v celjski okolici je Sv. Martin v Rožni dolini. Ne le, da ima jako ugodno, proti severu dobro zavarovano lego, ampak tudi narava nas je obilo obdarovala s svojimi krasotami. To so razvideli tudi naši sosedje — Celjani, ter nas prav pridno obiskujejo. Tako so nss počastili dne 7. t. m. učenci slovenske ljudske šole z gospodi učitelji v obliki majniškega izleta. Z veseljem smo gledali mlade razposajenčke, kako so otroško — nedolžno rajali, nagajali drug drugemu, pre¬ pevali ubrano mile slovenske pesmice ter nas nehote spominjali Slomšekove pesmi, ki pravi- »Ve blažena leta nedolžnih otrok, imate veselje brez težkih nadlog itd. Bodite uverjeni, da smo vas sprejeli z odkritosrčnim veseljem v svoje okrilje ter gojimo veselo nado, da je bil to za¬ četek za večkrat. (Umrl je) na Vidmu pri Krškem tamošnii župan m poštar g, Janez Novak. (Člani ljubljanske slovenske drame na Štajerskem) Slavno občinstvo opozarjamo na prireditve ljubljanskih slovenskih igralcev ki jih prirejajo širom Spodnje Štajarske. Stavile so se jim vse mogoče zapreke, ali vzlic temu se predstave vrše. Tako prirede Ljubljančani pod vodstvom gosp. Danila v soboto, dne 16 t « mariborskem .Narodnem domu" veseloigro Hu’ zarj," m v nedeljo, dne 17. t. m v Liutnm " .Sokolski dvoran." pod pokrov tlli« V Čitalnice J ,jC°'i««- predstave je obakrat ob 8. uri zvečer N»+ Z podatki so razvidni iz tozadevnih plakatov^!- nas, da so se odločili člani IjubliiLb. 7' Ve8el11 drame za to trnjevo pot turneje m S ] 0Ven8ke Štajarski in želimo kar najboljše! ,!? , lovenski občinstvo jih bo gotovo povsod Naše prisrčnejšim veseljem. P r ejelo z naj- rVelika ljudska veselica dne 7, junij* v -u nrU j za veliko ljudsko veselico, katera S6 “‘d,prid dražb. s,. Ciril, in Metoda, „ * nravliajo že ‘udi pe.skižbori, D. bi bilo p, % iiuMtMj*. P t0Si 0d T Z T“ ,e d« ““ no možnosti pridružil, pevskemu aboru, ki ' vadi V to svrho v Mariboru Zunanji p , lci ‘J naj urijo v navedenih komadih že prej, j, mogoča skupna pevska vaja, na dan Pred »«,. lif , 0 pelo se bode: 1. »Mas« gore , A. Forster, pesmarica I del, str. 142; 2. , Triglav. A Alj« n del str: 35; 3. .Brate vesel, vsi", „Lj ubca novei 'povej" itd., narodne pesmi, harm. Hubad; 4 V črnem grabnu" (iz .Rokovnjačev") z 0t . kestrom. Številki 3 in 4 se bodeta pomnožili i tt razposlali vsem znanim pevcem m pevkam. & hočejo nastopiti lokalni posamezni pevski zbori, naj blagovolijo to naznaniti odboru moške podrug. nice~družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. (Glavna zaloga duhana v Mariboru) 3e odda potom konkurenčne obravnave dne 25. maja t 1 pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Mariboru, Dotične ponudbe so oddati zapečatene do zgoraj navedenega časa. Varščine je vložiti 3680 K, (Samomor) V Radencih se je obesil dne 1 ma j a 66 letni Jakob Cigan. Samomor je izvršil menda v blaznosti. (Poveljnikom 27. pešpolka) je imenovan namesto umirovljenega polkovnika Zimburg plem. Reinerza polkovnik Štefan Vučetič. Radovedni smo, ali bodo poslanci nemške ljudske stranke tudi' proti temu imenovanju protestirali. Gra¬ škemu .nemškemu" polku Hrvat poveljnik!-? (Graški mesarji demonstrirajo) Graški mesarji so s 1. majem presenetili prebivalstvo s podraženjem mesa za celih 12 do 16 v. Občinski svet je nato v svoji seji sprejel predlog socija- lista Pongratza, vsled katerega se vsem mesarjem, ki tekom 14 dni ne znižajo cen, odpove najem- ščina tržnih lop. Na galeriji navzoči mesarji so vsled tega uprizorili hrupno demonstracijo, ki se je po seji preselila na ulico. Prišlo je do spopri¬ jema med delavci in mesarji. Končno je policija naredila mir. Celjsko-laško učiteljsko društvo. Minoli 3. dan majnika ostal bode tako Gotovljanom, kakor članom celjsko-laškega uči¬ teljskega društva še dolgo v najprijetnejšem spominu. Kako bi tudi ne? Saj smo ravno ta dan slavili bratsko vez naših src, spoznavali duševno sorodstvo slovenskega oratarja s slo¬ venskim učiteljstvom! Osigurali smo se, da za¬ vedno slovensko občinstvo čuti z nami, da ne stojimo osamljeni sredi borbe za narodno prosveto! Prihiteli smo od vseh vetrov v lepem številu (bilo je nad 80 udeležencev) v te rajske Gotovlje, da si bratski sežemo v roke ter v pri¬ jateljskem sestanku pozabimo muko in gorko brigo delavnih dni! Pa kako so nas sprejeli! Raz vsako streho je vihrala domača trobojnica v presrčni pozdrav! Gredš smo si ogledali presenetljive učne uspehe žalskega obrtnega tečaja. Vsakemu opa¬ zovalcu se je utrdilo prepričanje iz izloženih učnih pridobnin, da delujejo učitelji in učenci z vestno, neumorno marljivostjo po najprikl a(3 ' nejši metodi, koja jamči uspehe! Da, smrtni greh bi bil zamujati take in 18 nitne prilike, bodisi od strani častitega občinstva, katero si naj potom lastnega prepričanja pridobi spoštovanje in zaupanje do tako vzornega vep°' sobljenega vodstva žalske obrtne šole, kakor tudi od strani inteligence koja si naj jemli 8 dober vzgled, koliko zmore navadni potom 80 zaničevanega slovenskega .kmetavzarja"! Naravnost smo se divili mojstrski dovr senosti posameznosti izstavljenih objektov! " Učiteljskemu osobju, osobito pa vodstvu zaslužen 0 častitko! — i n Gotovlje! J— O njih veljaj 0 ©se e sv. pisma, da so sicer neznatne po svoje 01 °vju, a nedosežne po svojem naprednem ’ D narodnem duhu! Po ži i ah njihovih prosta^ e pretaka plemenita kri narodnih idealov! T°' ka požrtvovalnost. Gotoveljska šola bode pr«* 1 ® vit ? vesoljstvu, kaj premorejo zavednost ZT v m požrtvov alnost na narodnonap^' nem polju! 217 V očigled naše pisateljske nezmožnosti bi bila gola ironija, ako bi hoteli Gotovljane na zasluženi ščit povzdigmti! Če bi smeli, bi le nasvetovali: idite, glejte in učite se od njih! Da se je učiteljsko zborovanje vrlo in plo donosno obneslo, nam že jamči ime našega načelnika! Nastopil je pa tudi pevski mešani zbor s pomočjo požrtvovalnosti in zavednosti naših ženskih kolegov. Očaral nas je po svojih dovršenih izvajah milodonečih domačih popevk. Tako so nam pri izbranem obilnem založku in izvrstni kapljici potekle odmerjene urice skupnega sestanka le prehitro. Vzeli smo sicer slovo, a obljubili domačinom, vabečim šolskim in občinskim činovnikom, da čimpreje pohitimo na njihovo imponujoče torišče! Na svidenje torej! Druge slovenske novice (Nemški »Turnverein 8 v Ljubljani) bo praznoval letos 5. in 6. junija svojo 40 letnico, kakor smo že poročali. Nemške gospe in gospo¬ dične letajo po Ljubljani in nabirajo za »Fiiih- schoppen“, ki bo brezplačen, kar bo privabilo vedno lačne in žejne celjske nemške turnarje. Nabrale so v ta namen že 8000 K. Med daro¬ valci je baje tudi mnogo imen — slovenske inteligence. — Kranjska hranilnica je darovala 4000 kron. — Deželni od¬ bor kranjski je dovolil turnarjem ljubljansko gle dališče za slavnostno predstavo itd. Svoj čas Slovenci v Ljubljani niso dobili gledališča niti za navadne slovenske predstave dokler so bili Nemci na krmilu. — Posneli smo te vesti po ljubljanskem dnevniku in verjamemo jih, dokler jih prizadeti činitelji ne popravijo, o čemur pa opravičeno dvomimo. Bojimo se, da Ljubljana nehava biti Slovencem središče. Kmalu se bomo s studom obračali od takega središča, ako se razmere ne izpremene. In oni, ki so in bodo to zakrivili, zanje ne ostane poštenemu Slovencu drugega kakor zaničljiv — fej! Ves slovenski svet pa poživljamo, da izrazi javno v časopisih svoje mnenje o teh dogodkih v »narodnem* sre¬ dišču! (Operni pevec Fran Naval Pogačnik) bo zopet anganžiran na dunajski dvorni operi. (Poziv na naročbo Vodnikove sohe) Ker se je izrazila želja, da bi dal izdelati kot pendant k sedaj narejeni Prešernovi sohi tudi Vodnikovo v velikosti 42 centimetrov, stvar pa precejšnjo žrtev zahteva, vabim k naročbi na isto. Ako se oglasi vsaj 50 naročnikov, pripravljen sem soho pre¬ skrbeti. Doprsni kipi: Slomšek, Vodnik, Levstik in Jurčič v velikosti 25 cm, brez podstavka, bodo v kratkem dogotovljeni. Naročila sprejema Jernej Bahovec, trgovina s papirjem in pisarni¬ škimi potrebščinami v Ljubljani, sv. Petra cesta 2 (Legar na Vrhniki.) Vsled slabe pitne vode se je začel legar na Vrhniki jako hitro širiti. Obolelo je že več oseb. Da bi se nadaljnje razširjevauje bolezni ustavilo, so zaprli štiri javne vodnjake. (Kaša — otrokova smrt.) V Dvorjah pri Crkljah na Gorenjskem je pustila delavčeva žena Marija Bergant svojega enoletnega otroka na ognjišču in šla iz kuhinje. Med tem časom se je otrok prevrnil z glavo v skledo, v kateri je bila vrela kaša. Otrok se je tako hudo opekel, da je vsled opeklin drugi dan umrl. (V Zagorju ob Savi) je bila 2 . t. m. volitev župana. Kakor smo že poročali, so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali Nemci, oz nemčurji. Županom je bil izvoljen dosedanji župan Rihard Mihelčič, ki je odločen nasprotnik Slovencev.. Res žalostne razmere. Zagorje, ki ima svojega »Sokola 8 in druga narodna društva, v nemčurskih rokah. Nemci napredujejo, Slovenci pa neglede na to z groznim veseljem glodajo liberalno-kle- rikalno kost. (Razpisano je mesto nadučitelja) v Št. Ja¬ kobu pod Celovcem do 17. t. m. Prosilec mora znati slovenski Na utrakvistični šoli v Mebičah je razpisano učiteljsko mesto do 25 maja in na šestrazrednici v Prevaljah služba učitelja do 26. t. m. Zaanja slovenščine ne zahtevajo. (Nabrežinski soc. demokratični klesarji) so predložili svojim gospodarjem ultimatum, da smejo sprejemati samo organizirane delavce. Mojstri so tej zahtevi ugodili. (Prinetti v Gorici.) Nekdanji italijanski minister zunanjih del, Prinetti, je prišel za nekaj časa v Gorico. Morda je s tem posetom zopet v zvezi kako nadzorovanje naših avstrijskih dežel¬ nih, ozir. državnih naprav, kakor pred kratkim, ko je nekdanji italijanski minister Villari inspi ciral naše ljudske šole. (Goriški vodovod) je stal občino lep denar, ali vkljub temu ima toliko nedostatkov, kakor malokateri vodovod. Glavna njegova napaka je, da cevi puščajo vodo, druga nič manjša pa, da so puščajoče cevi napeljane mimo pokopališča, katero je vedno pod vodo, da v Gorici v resnici mrtvecev ne pokopavajo, temuč utapljajo. Voda s pokopališča se odteka v potok Korenj, v ka- katerem se pere vse goriško perilo in nekaj pokopališke vode, v katerih se namakajo trupla rajnih Goričanov, najbrž popijo živi Goričani, ker nikakor ni izključeno, da ne bi voda prodrla tudi v razpokane vodovodne cevi tik pokopališča. Ravno najboljša in najzdravejša voda ta pač ni. (Mestni svet tržaški) je imel 4 t. m. svojo prvo sejo, v kateri je vladni zastopnik Jettmar naredil vladajoči irredentarski kliki poklon do tal. Protimagistratni »Sole 8 je ob tej priliki prinesel značilno vest, da je vladajoča stranka plačala nekemu visokemu funkcijonarju vse dol¬ gove. To je bilo menda v zahvalo za podporo pri volitvah. Društveno gibanje. (Vabilo) na redni občni zbor »Zveze slo venskih posojilnic 8 , ki se bode vršil v četrtek, dne 4. junija t. 1., ob 10 uri predpoldne v »Na- rodnem domu 8 v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2 Poročilo tajnika ozir. revizorja 3. Poročilo računskih pregledovalcev in odobrenje računa. 3 Poročilo računskih pregledovalcev in 4. Razprava ozir. sklepi o obligatorični reviziji. 5 Določitev o izdaji Letopisa. 6 Volitev pred sednika. 7. Volitev odbora. 8. Volitev pododborov. 9 Volitev računskih pregledovalcev. 10. Razni na¬ sveti. V Celju, dne 7. maja 1903. Mihael Vošnjak. predsednik. Franjo Jošt, tajnik. Opomba. Pri občnem zboru ima vsaka v »Zvezi 8 stoječa po sojilnica le en glas ter sme biti zastopana po pooblaščencu. Udeležiti občnih zborov se sme pa tudi vsak član v »Zvezi 8 stoječe posojilnice, toda le pri posvetovanju, ne pa pri glasovanju. („Šaleško učiteljsko društvo 8 ) bo zboro¬ valo v četrtek, dne 14. t. m. ob pol 1, uri popol¬ dne pri Sv. Martinu na Paki. Spored: 1. Zapisnik. 2 Dopisi. 3. Učiteljstvo, njega nekdaj ugled in sedaj, poroča g. Koropec. 4. Volitev delegatov k »Zave zinemo 8 zborovanju. 5. Iz vprašalne Skrinjice. 6 Želje in nasveti. — Cenjeni društveniki, kakor tudi p. n. tovariši s< sednih okrajev so uljudno vabljeni, da se tega zborovanja prav mnogobrojno udeležijo. (»Postojnska Čitalnica 8 in Telovadno društvo »Sokol 8 v Postojni) nameravata meseca rožnika skupno razviti svoje društvene prapore. Da se bode pa izvršila ta pomembna slavnost kolikor m.žno sijajno in častno, poživlja podpi¬ sani odbor vsa bratska narodna društva, da nam izvolijo čimpreje, najdalje pa do 25. vel. travna, naznaniti, ako se iste vdeleže in sicer: korpora¬ tivno z zastavo, po deputaciji in v kolikem šte¬ vilu. Dalje prosimo približno število onih nazna¬ niti, ki nameravajo o ti priliki si ogledati Po¬ stojnsko jamo. Pri zadostnem številu oglašencev potrudil se bo odbor, da dobi znatno znižano vstopnino za goste. Morebitno sodelovanje pri telovadbi ali pri komersu prosimo blagovoljno obenem omeniti. Vse druge podrobnosti in na¬ tančni spored naznanimo potem pravočasno. Pripravljalni odbor. Dopisi. Ormož. Da imajo narodne kratkočasne poštene veselice na izobrazbo prostega naroda, zlasti mladine, velik vpliv, to je občeznano. Tega mnenja je tudi vrli odbor naše »Čitalnice 8 , kateremu predseduje naš zaslužni g. dr. Omulec; po njegovem nasvetu se nam je dne 3. maja t. 1. I priredil v slovenski šoli krasen gledališki večer. Na sporedu so bile tri veseloigre in sicer »Mutec 8 »Bratranec 8 in »Popolna žena 8 ter končno prosta zabava v gostilni g. Gomzeja. To in pa ugodno vreme je brez male izjeme privabilo vso našo ljudstvo, počastilo nas je tudi izredno veliko dragih gostov. Da imajo naše dame in možje voljo in vztrajnost za dobro stvar in na¬ predek, to smo se prepričali, ko smo jih gledali spretno se kretati na prostem in krasnem odru. In da se je pa veselica izvršila tako krasno in sijajno, zato se imamo zahvaliti posebno našim krasnim gospodičnam Mari, Pavli in Štefaniji Pernat, Angelini Petovar, Idici Uršič ter gospodom inženerju Lupši, stud. iur. Petovarja, učitelju Serajniku, uradniku Grivcu in Blagoviču. Na¬ dalje še omenim pohvalo vrli gdč. učiteljici Mileni Lazar, katera je svojo nalogo na glaso- virju dobro izvršila in žela obilno priznanje Končno prosimo vsi zavedni Slovenci odbor »Čitalnice 8 , naj nam še večkrat priredi tako zabavne in vesele urice in končam z željo, da naši Slovenci napredujejo tudi v prihodnjosti v takem delu, ki je v prospeh naše mile domovine. Prišle bodo ure, ko bodemo z veseljem gledali nazaj na čase borb z ljutimi nemčurji, katerih imamo žalibog, tukaj še precejšnje število. Od Drave. Pretekli teden je na Hajdini volitev načelnika krajnega šolskega sveta. Kakor vedno, je skrbela tudi takrat sosedna nemčurska občina za dober izid volitve. Brežki »šnopskonig 8 in »rekursfabrikant 8 ter »Štajerčev 8 boter, pseudo doktor Strašil, bi vtika v vsako stvar svoj nos ter hoče imeti povsod besedo, je zbiral že dolgo časa svoje podrepnike iz hajdinske župnije okrog sebe ter jim toplo na srce polagal, kako dobro bi bilo, ko bi bil on načelnik krajnemu šolskemu svetu na Hajdini. Seve sladke besede, razne obljube itd omamijo, posebno lahko pa tiste zaničevaja vredne, izdajalske Judeže, ki bi za kupico vina ali smrdljivega šnopsa prodali tudi svoje duše ali izdali svoje lastne sobrate oholim tujim in našim zagrizenim nasprotnikom nem čurjem. Tokrat se Strašilu napad na krajni šolski svet ni posrečil in trdno upamo, da se mu nikoli več ne bo. Načelnikom je bil izvoljen pošten slovenski kmet, gosp. And. Šlamberger. Govori se, da se je odpeljal brežki mogotec Strašil po volitvi zelo pobit proti domu, posebno ker si je bil zmage popolnoma svest. Ponoči pa se mu je gotovo sanjalo, da oblastno sedi na vzvišenem sedežu načelnikovem in komandira »zabite 8 Hajdince, ki so njemu — tujcu in strastnemu sovražniku slovenskega naroda izda- dalskim potom dali v roke vajeti, da lahko biča vso hajdinsko župnijo. — Vzbudi se — prazne pene, graška komisija Opazovatelj. Politični pregled. (Iz državnega zbora) Ker državna zbornica počiva že celi teden, so razni odseki v tem času tem marljivejše delovali Carinski odsek je spre¬ jel vladni načrt o carini na žito, dasiravno je socijalist Seitz po demokratičnem načelu, da se kruh ne sme dražiti s carino na žito, predlagal, naj bi se žitu dovolila prosta carina, ali pa naj bi ostala takšna, kakršna je bila dosedaj. Dovolil se je prost uvoz gotove množine koruze za Pri¬ morsko, Dalmacijo, Tirolsko in Bukovino. Nagod- godbeni odsek je pri točki 6 razpravljal o raz¬ merah . pri avstrijskem Lloydu. Posebno se je grajalo, da sprejema družba vkljub temu, da ima od države 8,000000 K državne podpore, v svojo službo inozemce in odpušča domačine. — Tiskovni odsek je dokončal razpravo o vladinem načrtu novega tiskovnega zakona. Načrt se bo predložil zbornici šele po binkoštih. Daljša raz¬ prava je bila glede konfiskacij časopisov. Razun v par slučajih, se bodo smeli listi konfiscirati šele po sodbi, od sodišča izrečeni. Sprejel se je tudi predlog, da poslanci ne smejo biti odgovorni uredniki. (Volitve v ogrsko kvotno deputacijo) so se izvršile popolnoma mirno. Košutovci se volitve niso udeležili in niso delali nikakih zaprek, ho¬ teči s tem pokazati, da znajo ceniti zakone. (Cesarska pesem) je na Ogrskem zopet razburila živce ljudem, ki o Avstriji nočejo ni¬ česar več vedeti. Vojaška akademija je obhajala neko slovesnost, na katero je prišel tudi domo¬ branski minister, katerega morajo kot zastop- 218 nika cesarjevega pozdraviti s cesarsko pesmijo. Toda glejte Čada, ves odbor se je zakasnil in vzrck je bila le cesarska pesem, katere odbor ni hotel poslušati. Pripoveduje se, da je domo¬ branski minister sam odobraval zakasnjenje slav nostnega odbora. Ministri sami dajejo potuho protidinastiCnim čustvom, torej ni čudno, da Ogri vedno hrepene preko avstro-ogrskih mej, želeč si Hohenzollerca za vladarja. Pri nas pra¬ vimo takim ljudem veleizdajalci, na Ogrskem pa — domoljubi. (Na Hrvatskem) razburjenje vse bolj in bolj narašča. Med narodom je v tisoč in tisoč izvodih razširjen oklic .narodne obrane*, v katerem se narod poživlja na odpor proti sedanji tiranski vladi grofa Khuen Hedervaryja, katerega imenuje prostega lopova in krvosesa, prostega goljufa na banskem prestolu. Nadalje raznaša .narodna obrana* klic med narod, da Hedervary ne sme dočakati dvajsetletnice svojega banovanja, ki bi bila letos meseca septembra. Ti pozivi so tiskani v Švici. Vlada je obdolžila dr. Potočnjaka, da je dal tiskati te pozive in ga je dala aretirati. Iz Zagreba poročajo, da je policija napadla z golimi sabljami demonstrirajoče dame in jih več ranila- Za neko bežečo gospodično je drl policaj in jo v vrtu, kjer se je skrila, udaril s sabljo po glavi, da se je takoj zgrudila. — Kotarski predstojnik Troski, ki so ga imeli kmetje zaprtega, je sus pendiran in zaprt, a ne zato, ker je bil proti kmetom nepravičen, ampak zato, ker jim je dal hrvatsko zastavo nazaj. Poveljnik hrvatskih domobrancev, podmaršal Čanič, ki je nastopil proti banu, bo baje premeščen na Češko. (Protižidovski nemiri.) V bližini me3ta Kišineva v Besarabiji so našli pred pravoslavno veliko nočjo nekega dečka umorjenega. Raznesla se je vest, da so judje umorili otroka v svoje ritualne namene. Ljudstvo se je razburilo in napadlo Žide, katerih so pobili nad 40, ranili pa nad 300, Škode je storjene več milijonov rubljev. (Angleška poslanska zbornica) je sprejela irski zemljiščni zakon, kateri izdatno omejuje dosedanje irsko tlačanstvo. (Rusija in Kitajska) Ker Kitajska ni spre¬ jela ruskih zahtev glede Mandžurije, se je raško vojaštvo zopet utaborilo na mandžurskih tleh, odkoder namerava Rusija nadalje postopati proti upornim Kitajcem Poziv! Glasom sklepa upravnega odbora se vrši letošnja glavna skupščina .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* dne 30. in 31. maja v Brežicah. Brežiška posojilnica nam je drage volje prepustila »Narodni dom* za zborovanja, koncert, banket itd. Čitalnica pa priredi povodom skup¬ ščine na binkoštno soboto in nedeljo koncert z vojaško godbo. Vse potrebne predpriprave vodi čitalnični odbor, pomnožen z odborniki učitelj skega društva. Častite tovarišice in cenjeni tovariši, ki se bodo glavne skupščine v Brežicah udeležili in žele prenočišča, se tem potom vljudno in nujno pro¬ sijo, da to najdalje do 20. t m. javijo po dopisnici g. učitelju Vodeniku v Brežicah. Vsak naj tudi pove svoje želje glede prenočišča, ali pri zaseb nikih ali pri tovariših sosednjih šol Na te želje se bode po možnosti oziralo. Gospodje pevoi in gospodične pevke, ki le'6 pri koncertu sodelovati, se vljudno prosijo, da se nemudoma zglasč za note pri g. Ig. Supanu, učitelju v Brežicah. Cenjena bratska diuštva naj agitujejo, da bede udeležba čim mnogobrojnejša in častnejša za nas. Odbor sevniške-brežiškega učiteljskega društva. J. Knapič, predsednik. Brzojavka. Slovenjigradec 11. maja. Danes po¬ poldne ob 2. uri nastal tukaj velik požar. Pogorelo je 44 hiš in gospodarska poslopja. Zgorel je tudi cerkveni stolp. Pogorela je tretjina vseh hiš. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Loterijske številke. ^ ^ ^ Dunaj, dne 9. maja 1903: ^ gg ’ ?2 ’ 62 33. Gradec, . » ■ » (212) 3-1 Prodajalka dobro izurjena v manufakturni in špecerijski stroki, želi na¬ stopiti službo na deželi. — Naslov ( se izve pri upravništvu .Domovine . Delniška pivovarna Žalec proda 5 l,,n ° kobilo z žrebetom za 400 gld. Obenem priporočam vsak dan ( 2i °) 1 sveže treberje (mlato). „ = i—■ JVIIad, oženje^ trgovec stilno šifro „J.M želi vstopiti v službo kat večje podružnice kot poslovodja. Prevzame tudi boliš v najem ali na račun. Ponudbe se prosijo J. M. J B. 903, posterestante. Šmarje pri Je]^ Yožne karte in tovorni listi ? ♦ AMERIKO Kralj, belgijski poStai parnih:. Naprodaj je lepo zidana hiša v trgu na Sp štajarskem. Poslopje je zelo obširno in je pripravno za gostilno. Zraven je tudi veliko zemljišče. — Več pove JOSIP ŽICKAR v (205) 3-1 SEVNICI št. 84. Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York (233) 83 le 6 dni Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. mm v.%v Trgovina z železnino PETEI RKUR“ v Oelj-u., Graška Cesta štev IS najboljšega železa ^° žele...me, vsakovrstnega orodja za"rokodel Ž ' C ° ™ °6 ra J e » lite ske^a orodja in sicer orala, brane m «*-ir *’ , razllčnih ža S- poljedel- strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarcb ^’ k ° Se ’ Srpe ' gT 3 bl i e in vrata m pohištvo, žrebljev, vijakov in 1 ?^ lzdelkov ter okov za okna, tehtnic, sesalke, meril in uteži raznovr^ in kuhin i ske posode vsega druzega blaga rStmh stavbinsk 'h potrebščin ter Traverze, cement, strešna i en » ! aVbe ' hiše ' vrte itd - 'ončene cevi, samokolnice, oprav za sTreVvodTI^ Str ° P ° V (§t ° rje> ' ~ spa ‘ aj °! e ~. - * Bogata «ber vsakovrstnih•'»«<*«, e=o,ii„. -m . nagrobnih križev. * Postrežba točna I p—___ Gene nizke. w$ ■m M Odgovorni urednik i m izda ^telj Rudolf Libensky.