Leto V.
TRST, v soboto dne 9. junija 1900.
Štev. 16
Brij e trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. 0*" Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Pokazali so jim.
Karpeles : ja nh, ja nh tateleben, krščeni nas bijejo, — za nje naše kri prelivamo ! In kaj smo storili, če smo kaso jim spraznili — je-li tako zlo. — Jn nh — po Izraelu bo,
Hti. 2.
H K I V K O
to mnogo več koristi nego vse
.bij!
Tlltti ~ Frutt?	»Ti« in »Vi« veliko, a »osel« in »kozel«
malo. Tntli izvrstni »vunbaeitelji« so; »e« ' Koncem maja sem čital v nekem listu: ! ker ga ne morejo v jeziku več iztrebili trpeti, »Reven Slovenec išče botra« — ponudbe : jn ako kake stvari ne razumijo, pa si izmisle' pod »boter« na eksp. lista«. Rinkošti so ^ zanjo novo besedo!
tu! hm, hm! ali botra ni! — To je ravno j »Narodni dom« bomo tudi kmalu smola! — In človeka kar srbi po ličili. jmeli v tem našem delovanju nam pomaga' No počakaj, brate, naša botra vlada ti jih ' «Piccolo« in njegovi podrepniki. Priznati! kmalu nekoliko prismoli! Koerber pritiska treba, da se »malček« za ta naš »Narodni v potu svojega obraza na državni meh, da.! dom« mnogo več briga, nego vsi naši slov/ bi omogočil parlamentarno delovanje sebi kapitalisti 111 prvaki! Čast komur čast! v prilog, i ji nemški parlamentarni kovači pozna tudi naše razmere mnogo bolj nego mu stoje zvesto ob strani. To bo harmonija, m; s;unij ;u ako se kedaj zaganja v kako to bo soglasje ali v Čehih gotovo ne! Cehi na!š,, stvar, tedaj pa smo lehko prepričani, so sploh j ako muzikaličen narod - in radi (|a nam tega so se v delegacijah vsi čudili, da je vladine prišlo ravno od češke strani tako velikansko, uhotrgajoče nesoglasje med debate! — In to nesoglasno debatiranje je gotovo še bolj utrdilo trozvezo; kaj ne? Saj je (ioluho\vski trdil da je trozveza trdna! No, ta je gola! — Goluhovvski tega niti sam sebi ne veruje...., kako vraga bo trdna ^ sikateri hribolazec. ako jo mora tako energično braniti ! Sploh i	—
pa so mora dandanes vse braniti, vse se Nazadujaštvo dela največje korake, v bran postavlja in zato se mora braniti	—
tudi naša branjevka-vlada ! Posebno Slo- J V človeški družbi ne odločuje, koliko venci jo vedno napadajo! To pa ni pošteno; imaš slabosti, pač pa koliko jih znaš pri— | saj vlada nam gre vedno jako rada na' kriti. — roko . . . ona je hotela celo proglasiti Slo- '	—
venski jezik državnim jezikom, ko se ne j Kdor je v vsem podkovan, ta je najin ravno v tem kritičnem času oglasil gotovo dvoparkljar. slovenski Falb Strekelj, ki je prekrižal	—
„Povž".

Lesnike.
Tudi v življenja prepad se zvrne mar-
Dolžuik dela jasno lice, kadar prosi, a kisli obraz kadar plačuje. —
vse račune vladi, »slovenskemu narodu« in naši »edinosti«. Edino dobro pri temu je še to, da je naš narod jako plodovit j
na prorokih, in da so vsaj v temu vsi Slo-; Otroški vrt nam daje pesek, kamen venci edini ; in v par letih bomo že tako in malto, brez njega delamo zaman, na
edini, da se ne bomo niti razumeli več... Kje najdeš dandanes sploh še zdrav i-azum! Edino še v 1. razredu vsake ljudske
jezikovnih mejah.
V Avstriji je mnogo slepcev ki v i d i j <
šole; n. pr. učitelj: Ako odbiješ od 100; kam žene veter ladijo; a je mnogo njih, 99 oslov, koliko jih ostane? Deček: 1 | ki gledajo pa ne vidijo ne ladije iu ne
slišijo vetra.
Sibila pravi: Prus do Trsta, Rus do Carigrada!
Ni tako razorane zemlje, kakor na Slovenskem, pa rodi samo plevel. — Kedaj je pa gospod Prepir oral in sejal pšenico. Nikdar!!
osel! Učitelj : Dobro, fante, ti imaš zdrav razum! Kasneje pa neče nobeden več tega priznati, torej: Kje je zdrav razum? — V Slovencih ga sploh več ni! Oni bi hoteli vse poločiti ali s pestjo ali s filozofijo. Zato pa visi v njih vsako pod-uzetje ali med nesmrtnostjo ali pa med vislicami! Slovenec je flegmatik pri vsemu kar je nemogoče. V nas je že tak nered, da človek v reznici ne ve, niti kje da je, niti kaj bi govoril še menj pa pisal! Dam glavo, da ima od 1,200.000 Slovencev vsaj 100.000 naobraženih uro, vender pa nikdo ne ve, koliko ura da je že! Dandanes se
Prazen strah.
Leta 1886 bila niso še kolesa, to jo mnogo tiska, in vender se prav nič ne tisti »šmentani cepikelni« na dnevnem redu tiska... Pri vsem tem pa so Slovenci vender kakor danes. Opazoval si že lahko v kaše tako ponižni, da pišejo (ne po Levcu) kem večjem mestu, da se jc tu pa tam
kateri na visokem kolesu oprezno po mestu »prifural«. Tudi meni je takrat velelo srce, kolo si kupiti iu res, nekega lepega dne sem ga že imel. Kolo mi je v je-dnem oziru veliko bolj vgajalo, kakor dandanes novo konstruirana. Ce si se na visokem prebrnil v kaki jarek ali na kako kopico kamenja, vsaj si čutil da si padel in še tu pa tam si lahko kako znamenje za spomin odnesel.
V 1 istem kraju kjer sem jaz bival, bilo je tamošnjim poljedelcem kolo popolnoma neznano. Gotovo sem veliko strmenja oziroma govoričenja vprozoril, ko so me opazovali ljudje natem »buzaronskem kolesu «
Stare mamice z rožnim vencem v roki, so prerokovale, da prihaja čas, ko se bo antikrist rodil, jedne so me celo že za antikrista držale, kar nekaterim ženicam vendar ni v glavo šlo češ Sibila jo prerokovala, da se bo antikrist nekje v Babilonu od židovske matero rodil in bo povsod denar sejal, ta pa se je vendar na Štajerskem rodil, kjer .so ga nesrečni liberalci popolnoma v svoje kremple dobili; denarja tudi ne seje, saj ga mora še včasi sam izposojevati. I)a sem z vragom zasto-pljen, si je marsikatera izrazila, ker tako »kunšt« zna le vrag naučiti.
Nekega dne peljem se ravno v neki daljni kraj. Ker sem že vedel, da me kmalu nazaj ne bo, vzel sem svetilko seboj da bi se po noči lažje pota držal. •
Na mojem cilju zabaval sem se imenitno in sem se okolo 7 ure še le proti domu pomikal. Noč prihitela me je, prižgal sem si svetilko, ter kuril naprej kot »živ peklenšček.« Jako vesel sem bil da sem svetilko vzel, sicer bi v taki temi no mogel niti četrt ure l.aprej. Ko jo med tem kurim čez neki gozd zaslišim v daljavi neko kašljanje in kmalu tudi stopinje meni nasproti doneče. Mislil som si, da je kaki popotnik, in da bi v njega se zaloputnil, zazvonim, češ bo že slišal in se umaknil. Pa strmi! Komaj spustim zvonec zapazim na tleh človeka klečečega s sklenjenimi rokami ki ravno začel »Ccščena si Marija« i. t. d. moliti. Da sem se vstra-šil si lahko mislite; sreča je bila da nisem na njega telebnil. Oddalinivši so prvega strahu, opazim v njem svojega starega znanca Spenkovega Tončka, ki jo mislil jo mahati na bližnji kolodvor. V prašam ga, zakaj da je tako neumnost napravil lahko bi oba nesrečna bila. Tonček se počasi s\ojega straha zave, pomeri me srpo v oči ali sem res pravi ali ne, za tem spravil je jeclaje te besede na dan;
»Oh moj Bog ali si Ti, mislil sem tla hudič po mene pride, videl sem samo luč, pa kos glave, druzega nič.« Povedal sem mu. da nisem še in tudi da ni moja volja še kmalu ž njim sorodstvo skleniti. Nato krenila sva jo vsak na svojo stran.
Bil sem kmalu doma, srčno sem se smejal redkemu slučaju.
Na vlaku.
— Nikar ne silite vse ljudi v naš voz, ali nismo natlačeni kakor sardele.
Sprevodnik : E kaj, saj se še ne potite!
('emu se jeziš, se oko ti mrači,
Ko vidiš mladino, da preživo kriči.
Se čebela, ki resno za medom leti
Večkrat v letu veselo roji.
Trgovec: Moja hčerka ima na vsakem prstu deset tisočakov.
Snubač (v naglici): Prosim, ali ima še vse prste ?
Bogataš sme na prstu imeti prstan, ki ni zlat: vse mu veruje.
Revežu, ko bi nosil tudi res prav zlatega —- mu nihče ne zaupa.
Ženska: Zadnji čas je bil, da si tega zajca ustrelil, ker že močno diši. —
(Mož-lovec: kako se 011 kislo drži).
Z nski lovec: Gospa, verujte mi jaz imam samo jedno željo, jeden glas.
Zena: Dobro, dajte ga mojemu možu ravno kar bo kandidiral za poslanca.
Gospa : Marica, prosim te, ne puščaj otrok s teboj, kadar neseš prašičem. Bog ne daj da bi pri koritu dobili kakšno grdo razvado.
Študent: Zalka, dovoli da grem na volišče, zdaj imamo prosto. —
Ona : Le pojdi, nekdo je tudi meni ponudil svojo kandidaturo, pazi, da ko se
vrneš, ne bode že izvoljen.
*
Olajševalni vzrok.
Branitelj je nekega »gaunerja«, kateri je bil že dvajset oseb osleparil, skusil opravičiti na sledeči način : »Slavno sodišče, zatoženee, ki pred nami sedi, je res velik lump ; ali vendar ga priporočujem v vašo milost. Ker on je osleparil dvajset
njih, torej je osleparjeni denar razdelil na dvajset osob, tako da ni nobeden imel prevelike škode. Pomislite samo kakšna velika nesreča bi bila, ko bi bil moral en sam človek te sleparije prenašati.
Ravno isti sodnijski branitelj je glo-širal »nezakonsko mater«, ki je bila izpostavila dete. »Gospodje porotniki, jaz ne vidim v tem materinem činu tako velik prestopek. Pomislite samo, da je postal Mojzes tako velik mož, in da je pri Izraelcih še danes prvi očak, in to le samo vsled tega, ker ga je mati izpostavila v malem jerbasu kraj reke; in kdo ve kaj bi iz t ga detela te matere lahko ratalo ,ako bi ga bila našla kakšna grofica ali prineezi-zinja. Torej po rotniki pozor !
Jezična Polonca
1
XLIL
Naša frava so šli pred enim tednam v Rim.
Tist dan se je zbral več prijatlie in žlahtni c naše gospe in našga gospoda, k so pršle prčakvat nekcj mejhnega. Pa so se posvetovale, kakšno ime b mu mu dal per krstu. De bo fantek, to so že naprej vedle vse žlahtni ec, želele sta ga tud gospa in gospod in še jest, de po pravic povem; punc nas je že tako preveč na svet, še te smo ena drugi na pot'
To je bil pogovor, kakšno ime b mu j dal per krstu! Kar drdral'in škripal'je, kakor pri tricah, jest tud ne morem prav natančno povedat, k je šlo vse navskriž. Zato pa povem, kar mi je v glav'ostal'.
»Jože naj bo po očet'!« prav'prva. — Ne, to ime ni nobelj, Jože je tud naš I hlapec. Nej bo raj Tone.« »E pojd no s temi kmečkimi imeni. Jest b'rekla, de b' bil Korelj.« — »Oh, Korelj, Korelj, to
je že vsaeega šuštarja sin. France b' naj bil.« —- »Seveda France! France je vsak, k na pol nag po kmetih okol leta. Jaka je vsejen lepš.« — »Kako pa, Jaka de ga bojo otroc zmerjal: Jaka tobaka. Raj nej ne ima nobenega imena, kakor pa tega. Sej je že znana govorica: »Ne boš Jaka!« — »I no nej pa ena pove kakšen ime b' nej imel fant, de bo vsem všeč!« sejala je neka že postarna žlahtnica.
Nato je blo slišat vse poln: Nacl, Svitoslav, Oroslav, Miroslav, Liposlav, Ja-roslav in še bogved' kolk »slavov« ! Vmes pa tisteh tujeh imen, k' se jih mora človk z glave učit, preden jih zna izgovorit; v »Pratki« pa teh imen nikjer ni, pa tud v cerkvi jih nisem slišala nikol. To morjo bit vse novi svetniki, k' jih še ne poznamo. Ce pa tak otrok umre, kako dolg' more v nebesih klicat svojga patrona, preden ga dobi, al pa ga morbit še ne dobi, ker ga tam gor ni.
Zdej se pa odpro vrata zadnje sobe, k so gospa bolni ležal in ven stopi tista ženska, k' otroke nes', pa prav : »Punca je !«
No to bi bli mogli vi gledat in poslušat, kako se je zdej vse razpršilo. Komaj je dobila vsaka svojo obleko in ogrinjala pa kar še gosposke ženske na se natikajo in obešajo, in zguble so se vse, da je še men kofe ves v kuhnji ostal, k' je bil zanje pripravljen. Se na »trinkgelt« men' so vse pozabile, pa sej ga od takih gospej ni nič, za to so le gospodje. Po štengah pa sem slišala jamranje: »Oh punca je, o joj, jej, pa ne fantek! Zakaj smo tako ugibale po imenih!«
Kaj čem pa zdej še povedat?
Ta moj dinst mi ni nič kaj po volji. S tistim otrokam je tolk sitnost, kakor bi bil kakšen grof, ne pa enga revenga pur-garja sin. Tko ga crk,jajo, kekor ga morjo, da b' mu ja blo vse po volj, de v [ni nikol gmaha ne po dnev' ne po noč.
K' sem pa včeraj fravi rekla, da jo otrok takrat zdrav, če se fajn na glas dere in de močen postane, če se ga pusti, de se izveka, so pa tako grdo pogledal, kakor bi vodli reč: Kaj boš ti vedla, k še nikol nobenga otroka nis imela, pa ga tud nečem imet; ker take ceremonije, koker jih imajo zdej per nas, to je vendar že od sile. Frava čjo samo kurjo župo imet, pa ne sme bit pregorka, ne premlačna, sitni so pa tako, kakor grčeva r... Tud gospod so tko čudni postal, zmirom hodjo v kulinjo gledat, kako kuham, pa če je vse v orengi. Za božjo voljo, če sem že okol dvanajst let per kuhi, bom že menda znala kaj napraviti, če en tak le smrkov otrok na svet
pride. Sevede, če nič ni, ne morem nič skuhati, ker eoprat' ne znam. Tko, zdej pa adijo za ta oajt!
Polonca.
knliarca v Iblan, per eneh zakonskeli ldeh.
Zakon na poskus.
Deputaeija trgovcev in obrtnikov se predstavi ministru. »Zakon katerega je izdala vaša ekseelenea« nam silno škoduje. Ne samo nam, tudi malim trgovcem ne bo v korist.
Minister v zadregi: Tudi nam ni bil prav jasen ta zakon, izdali smo ga tako le samo na poskus. —
Deputaeija: Aha, lepa hvala gospod minister, mi naj bi bili tedaj vaši zajčki
na poskuševališču. Se lepo zahvalimo. — %
Za dve kronci.
»Gospa Marija Žemelca!« V sodno dvorano vstopi majhna ženica, tožena zaradi prestopka proti pasji steklini.
Zatoženka: Oho, že vem, častiti gospod sodnik, celo uro sem vas poslušala v predsobji... taki prijaznosti take ljubeznivost nisem še nikjer slišala... Zdaj sem že umirjena o moji zadevi. —
Sodnik: Pustite to, saj vaš prestopek ni tako velik. Čujte, vaš pes nima »korbce«.
Žemelca: Pa poglejte, (izvleče majhnega psička iz žepa) pes je tako majhen, skoro da nima zob.
Sodnik: Zakon velja za vse pse
Žemelca: Pa le poglejte gospod te nožice, to glaveo, ta gobček (spusti psa na tla, da je tekal posobi) — moj »fidel« ne stori nobenemu žalega.
Sodnik: Pa korboo mora vendar imeti.
Žemelca: Saj ne more griziti.
Sodnik: Vse eno, ker ste se pregrešila, Vas kaznujem na »dve kroni« globe.
Žemelca: Dve kroni, kakor za velike pse. Ljubi sodnik znižajte vsaj na polovico. —
S o <1 n i k : Je že sojeno, ni več mogoče. —
Žemelca: Pa denite še enkrat kapico na glavo in sodite! — Ko ni res šlo drugače je ženica izročila dve kronci. —


Bodočnost je sad sedanjosti.
Slovenci bodemo videli še lepe dneve, ako pomislimo, na složno delovanje po širni naši domovini.!!
Že danes se pametni ljudje kar veselja jočejo vide kako se na GoriŠKem bije boj z:i »zadnji vinar«, in za vgled Boj kaže biti jako ognjevit in navdušen ker nameravajo planiti nasprotne čete kar »skokoma« a ne »polagoma« si v lase To bo veselo mesarsko klanje za slovensko čast Ravnoprav, da se bliža konec bifske vojne; zdaj lehko brusimo mi Slovenci meče, da ovarujemo »svobodno domovino«. —
No, Burci so imeli na razpolago »zlate rudokope«, mi imamo »trtno uš«. Zlato in uši to je vendar velika diferenca; zato pa le urno prvaki v boj za »zadnji vinar«. Kedo bode pa v tem boju krone pobiral iu polnil žepe? — Goriški Slovenci ne, ker po boju se še-le delajo računi in plačujejo dolgovi. —
Vederemo.
Radi bolhe.
In v tebi, srce moje ti, pomlad pa ne cveti' ?
O pač! še lepši mi rodi pomladni cvet srce.
K vesoljni svadbi sveti tej pa svira zbor krilat;
po vseh gozdeh v. zelenih vej opeva se pomlad. —
Zunaj ,se smeje pomladansko zlato , solnce. Razpaljivi žarki uničujejo brezčutno spanje stare zime in začenjajo počasi oživljati suho kožo bele starke. Vse kar je živega pod nebom, pozdravlja navdušeno ta preporod... Ptičji zbori prirejajo svoje prve društvene koncerte brez vstopnine, lastavice si zidajo svoje domove brez inženirjev, brez denarjev, brez posojilnic.... drevesa, biljke, cvetke lišpajo se po najnovejši letošnji modi brez zrcal, brez pudra, brez glavnikov.. . in na vsem tem nervoznem gibanju v naravi imata največe veselje Milko in Milka, ki se šetata roko v roki ob zelenem potoku, ki previja krasno šumico....
Zaljubljena sta... zatelebana sta...
Moj Bog! — jaz se ne čudim prav nič, ker so take stvari tudi pri meni redno na dnevnem neredu... In vi se čudite ? — To pa mi ni prav nič mari!...
»Kaj ko bi ribe lovila«, zašepetala je Milka »ribic gotovo porodi nam trnek!«
Kmalu sta imela vsak svoj trenek v roki, ter sta ugovorila, da vse kar ona
vlovi, bo njegovo, kar pa on vlovi, bo njeno...
Da bi se bil tak ugovoro napravil med moškimi, udarila bi si bila v roko... Ali med zaljubljenci.... Poljubila in objela sta prav strastno, in ker sta bila obadva dobro vzgojena, poljubila sta se po §J 84. Valen-tičeve knjige »Vzgoja in omika«. — Najprej sta se prisrčno pogledala v oči. zbo-čila špičasto ustnici ter se poljubila. Na čelo in na obe liei sta pritisnila ustnice malo. in le za toliko časa, dokler je bilo mogoče našteti 1, 2, 3; na obe tuji ustnici pa tem močnejše in tem več časa — čim večja je hi'a v tem momentu njih ljubezen... Ljubezen je bila velika najmanj 99° Cel-siusa. — Vendar pa sta se poljubovala pametno, zmerno, spretno, ljubko, živahno, radostno in ginljivo. Pri poljubu nista glasno cmokala in slinila, marveč tenko-glasno v se ciknila, da se je slišalo malo, pa čutilo dosti...
Potem pa sta začela mirno loviti... Med tem pa je ona, ker jo je nekje srbelo, vlovila — debelo bolho, in sedaj je nastalo vprašanje: da li ima izročiti, kakor je b lo ugovorjeno, tudi bolho svojemu Milku ? Gotovo! — ker vse, kar bi ona vlovila, morala bi dati svojemu nestrpnemu ljubincu; v ugovoru je bilo pa rečeno vse radi tega ni bilo mogoče prav nič izključiti. Ona pa mu ni hotela dati svoje bolhe, češ, da po znvslu ugovora bi imel dobiti on samo ribe; on se svoje strane pa ni hotel o temu nič vedeti, držeči se ugovora : vse kar bi ona vlovila bi pripadalo njemu. Posledica tega je pa bila, da je nastal kmalu prepir radi bolhe in kmalu sta se začela, da rabim izraz »vzgoje in omike« prav pridno cmokati . . . seveda ne z poljubei . . . Ko sta si pa pomirila na ta poetični način svojo vročo kri, razšla sta se jezno ... on v prepričanju, rta je pošteno svoj princip branil, ona pa, da je krivda na njegovi strani . . . Obžalovala sta sicer v srcu vsak svojo neumnost, ali pogledala se nista nikdar več, samo radi ene — bolhe !
"Povi,,.
Pereče vprašanje.
Kakšen razloček je med vojno v južni Afriki in med vojno na Kranjskem?
V južni Afriko so bili pregnani Buri, Slovenci bodo pa poginili v obeh strankah.

Resni pogovori pod Skednjem'
(V miS-maS dijalektu.)
—	Ste čula buotra, ali ni dobro de je naš Vanek tudi pripomogli, da smo zvalili Banelota. — Zdaj k jemamo »ba-laneo«, ee se tudi zlomi nogo, dr... mu bodi, tam mu jo hitro odrečejo in denejo novo.
—	Vi praveste buotra, ker ste ga pila na dan volitve; nezamerte, kedaj pa dobimo novo šterno, ee jo bo dal Banelli?
—	Ali ste čudna, vse bo dal; tudi je obljubu, da bo na Banelov god, teklo vino iz štirne, ali ga bomo pile tiste k smo ga volile. —•
—	Pa ne veste ali bo petejot ali ta-ljanako — kam ga lmoste pa točile ?
—	Oh buotra v škafce, v golidee v vintlo, kaj nam manjka preštov. —
—	Sej ga boste dala počist en kanček. Povejte še buotra; kedaj bodo pa naš turu pofarbali? — Sv. Lovrenc je že jezen. —
—	Neč nej vas ne skrbi, Banelli bo vse sturu, on bo zidani in malavaru, 011 bo tudi pobelu. —
—	Sej res sem čula, da bodo vse Ba-nelovke nosile mavto.
—	Če jo tu d bomo, sej jo bomo za našega konšelirja. — Moj Vanek je že bil desetkrat pri njemi, pa ga ni blo doma; — je pustu kartu od vižitu, kaj mislte buotra. —
—	Kaj res de bo Vanek kupil osla, da bo nosil bige v Trst. ?
—	O ga ni treba, ga že imamo doma.
— co, co. —
ff
Kmečki pregovori za mesec junij.
Če v začetku tega meseca zelo dežuje, je mokro po tleh.
C-e se o Šentjanžu bliska in grmi gre rad dež.
(Je greš v tem mesecu o polnoči mimo pokopališča, ne ležiš doma v postelji.
Ako odrežeš odevetelo prapret tik korenine in jo vtakneš v peč, kadar se kruh peče se hitro posuši.
Ako zadnji dan v tem mesecu zelo teče, ni treba, da bi moral tudi drugi mesee teči, razven če mu sila preti ali ee se mu kam mudi.
Kdor je cel ta mesec zapravljal ves svoj denar, nima navadno veliko denarja.
Otroci, ki so spolnili v tem mesecu sedmo leto, gredo v osmo, ako ne umrejo prej,
Ako dekleta v tem mesecu preveč s	Ali vajen na lenobo nisem maral delati,
fanti okrog hodijo, jih včasih glava boli	Udarim jo v Gradec na Štajersko ter se
in še marsikaj drugega.	vržem na »snubarijo«. V listu »Tagespost«
Ako se deklica v tem meseca omoži,	objavim: »Gospe, ki se žele poročiti z bo-
čez dve leti gotovo že ziblje.
Igatim gospodom naj se oglase«. Naslov....
Če mačka zadnjo nedeljo v tem ' Ponudbenih pisem sem dobil na koše: bo-meseeu stri petero mladih in ji vsi pogi- gate gospe, sobarice, dojilke, kuharice, denejo, nima nobenega.
če sta si »Slovenec« in
> Narod«
kleta : vse je norelo za menoj. Jaz se zaročim z vsako, ki mi je ponudila in pre-konci tega meseca še huda nasprotnika, živeUsem nekaj mesecev prav srečno. Pri-še ne bosta prihodnji mesec bratovščine šel sem po mojih »zaročnicah zopet do*par pila.	j tisočakov, ter se vrnil zopet v Monakovo.
V tem mesecu se še mačke zastonj Tukaj sem začel snubiti udove in dobro
ne švigajo.
Ako gre ta mesec vsak dan dež, se ni bati pomanjkanja vode; tudi suše ni.
Mož, ki je v tem mesecu rojen in je velik pijanec, se z ženo velikokrat skrega ako je skrbna gospodinja.
Žena, v tem mesecu rojena, ako je velika klepetulja, en večer celo vas skozi zobe prevleče.
se mi je godilo. • Od tod sem jo mahnil na Pasavo, kjer tem pri dvanajstih dekletih znslužil 2000 gl. z trinajstim dekletom sem pa pobegnil in ves denar ž njo »pofrcal«. — Zopet se vrnem, seveda brez žene v Monakovo, tu se zopet zaljubim v več udov in deklet. Z svojo sleparijo sem kaj veselo živel, pa tudi sem bil tako previden, da ni ena od druge kaj zvedela.
Mladenič in deklice, ki se v tem me- ; Slednič jo popiham na Dunaj, od tam v
secu ljubijo, bodo kdaj stopili v zakonski stan ali pa ni.vdar.
Vrednost.
— Kdo je več vreden N Slovenec ?
emec ali
Gradec, kjer me je zadnja »ljubica« zgrun-tala in ovadila. V tem času sem bil 120 krat zaročen.
Tako je popisal Lojze svoje življenje pred sodnikom v Gradcu. A za njegove kunštne snubarije in sleparije je dobil samo 2 leti in pol; pa izgon iz Avstrije.
DOPISI.
Gorica. Nekaj mesecev tega, čujemo v ponočnik urah — čudno krohotanje — in smeh, ki prihaja iz bivališč — laških kaporjonov. Na dimnikih nekaterih srbo-ritih kolovodjev slovenske stranke se vže čuje — vik sove uharice. Kaj neki to po-
menja
9 _
— Gotovo Nemec. Na ljubljanski, kranjsk in novomeški gimnaziji prid povprečno e n Nemec na d v a j s e t Slovencev ! I11 zato je učni jezik nemški! Zdaj se pa le še vsajajte, vi zabiti Slovenci, ki ste same ničle. To je pač jasen dokaz, da je slina za nič. Kdor tega ne razume, s tem ni več mogoče govoriti. Velikanska neumnost je torej, prositi za slovensko gimnazijo. Če je zdaj ne dobimo, je tndi ne bomo, ko pride na sto Slovencev no beden Nemec!!
Stoindvajsetkrat zaročen.
Čnjmo kaj nam Lojze Frankeuberger pripoveduje: Rojen sem bil leta 1855. na jih popeljejo v kočijah na ples. —Ali kaj Nemškem. Končavši male in srednje šole ^ pomaga še najbolj zvesta obljuba, ako se sem lenobo pasel na očetovem domu. — ;je pa Blažev »brnm« polomil. Ni kazalo Leta 1881. mi je umrl oče, kmalu potem ! diuzega, kakor upreči uhača in naložiti sem prodal očetovo premoženje za 50.000. nežno blago. Tudi Pintar je upregel obe
Ples v Černičah. Ples brez fantov in deklet ni mogoč, ker pa Crniče imajo premalo te lepo poskočne robe, šli so fantje pred tedni v bližnji Šempas po blago. —-Seveda plesalke niso marale kar po golih tleh v Črniče; zato so jim obljubili, da
gld. Te denarce sem v par letih »pofrcal« da ni ostalo mi kakor še par stotakov. Vpisal sem se v francosko vojsko in šel v Tunis v Afriko. Tam sem črnooke Arabke in plavolase Židinje snubil. —■ Leta 1897.
kraviei ter pripeljal srečno dve hčerki v vas. — Same tudi ne bi mogle k nogam, posebno starejša ne, odkar jo je bil orožnik pri Martinu popeštal. Iz Novevasi je tudi peljal gospodski »koš« dve golobičici
sem se vrnil v Monakovo na Bavarskem. Tu v Črniče. — Ko so se peljale mimo po-sem postal knjigovodja v neki pivovarni.' slančave hiše, stal je ravno gospodar na
pragu, pa vprašal svojo ženko: Kje je neki danes trg, ko vozijo že od jutra toliko blaga proti Črničem? »Ali si brezpameten, kaj ne veš, da se vozijo Sempaske dekleta na ples«, —■ ga zavrne žena.
Radbiplesal.
i
Iz Prvačine. Dne 14. m. m. je bila prinas komisija za konečno pregledanje načrta drž.'
železnice. Ko je nastopil ponedeljek, videlo se je kako se Dornberški občinski zastopniki skrivaj pomenkujejo. Okolo (i. ure se je odpeljal župan s svojimi kolegi proti Gorici. Ljudje so vreli oz vseli krajev na svoja zemljišča ob progi. Okoli devete ure je bilo že vse v redu, id bilo treba več kot spovednika; ljudje so bili pripravljeni in nabrani kakor jagode na molku. Zupan je bil dal oklieati naj bodo pripravljeni, kar se je tudi zgodilo. Ko se je začni glas velikega zvona v Prvačini se je »fulek« I pripravljal k sočnemu obedu.
Kakšen prizor! Ležali so z lonci ter hlastno srkali ječmenček po grapah! grivah i dr. Tako nadepolni so čakali j tje do 3. ure pcpoludne. Naenkrat se je raznesel glas, da je že od 11. ure ko-J misija v Dornbergu in da se bavi s prenosom postaje iz P. v D. Komisijo je pri- i peljal župan na tihem v Dornberg. Pravijo I da je med tem soproga prvaskega podžupana zaprla na kaščo. — Ko se je že dan nagibal se je neki rešil s pomočjo lojter. Ko je prišel omenjeni podžupan h komisiji, ga je vprašal komisar ali so zadovoljni prvačkovci za prenos. On je neki tako-le odgovoril : »Jej, jej, pej nej bo !« Lepe nade županove so vsejedno plavale po Vipavi v Prvačino, kjer so jih drugi možaki ulovili in obdržali. Sedaj se jim sline cede po njih in tožijo »ferdamej te« prov neč ne ukaže naš župan«.
Gre gor,
Iz Livških ravni 25. maja 1909. Dragi Brivec ! Ker je zdaj prav luštno in fletno v naših hribih, napoti se zopet z britvijo na Ravne, da bodeš zopet kaj bril. Prej ko prideš ti pa svetujem, ne zaljubi se tudi v naše dve seničiei, saj vem, da te bodo tako milo pogledovale, da bodeš mislil, da si v deveti deželi. Da se tndi tebi to ne pripeti, kakor več njim poslušaj sledeče: neko nedeljo so šle te fletne seni-čice na bližnje beneško v družbi več domačih fantov. V neki gostilni, kjer je bil tudi domači fantovski »bal« so zapustile
domačo družbo in se pridrušile italijanskim financom in ž njimi plesale, ker pa niso hotele tudi z italijanskimi fanti plesati, o prešmentrana smola, kakor iz jasnega naenkrat so bile na vratih. Italijanski fautje pa iz ljubezni do teh dveh seničie so se pa ravsali, kakor tiste stare babice na trgu v Čedadu. Zdaj vidiš da tudi slovensko dekle laško kri zmeša. —-
Podmatajurovič.
IŽ Rakeka. V najnovejšem času nočejo biti — emancipirane ženske — več ženske, temveč »možakaree«.
Na Rakeku pri Ivanjem selil je društvo emancipiranih ljudij, katero sestoji iz udov »možakarjev« in »možakare« ; vsi »rakovški samci« so se prelevili iz »br-kovcev« v možakarje. Briti ni treba žensk čeravno so možakaree.
K
Petnajsti julij.
Strašen dan, je dan plačila, Ko dobimo naznanila, Julija petnajsti dan. Vsak dijak že prej trepečo Dolgo, k' se boji preteče Dvojke na ta strašni dan.
Strah in groza me obhaja, Če kedaj konca tečaja Spomnim se. Strašno je b'lo ! Strah dijake je obhajal, Ko profesor je prihajal, Ceš, delil zdaj dvojke bo.
Ko je stopil na kateder, Rekel je: »Jctzt wird ein jeder Ernten, \vas gesect er hal«. Čudno je beseda pela, Po ušesih nam donela, Kakor še nobenokrat,
Bukve b'le so prinešene,
V	kterih dela so storjene Zapisane bile vse.
Vsem so hlače trepetale, Ko so bukve se prebrale, »Prizanesi Bog nam še!«
Vzel potem je naznanila,
V	k'terih zapisana bila Mnogotera dvojka je. Razdelil jih med dijake, Med slabotne, odličnjake,
Kakor kdo zaslužil je.	|
Nekateri so plakali,	i
Tarnali jadikovali,
Drugi veselili se. So i.ekteri se kesali. Da porabit' leta znali Niso, zdaj prepozno je.
Spričevalo ko zagleda Moje, hudo me pogleda, Zakričaje nad mano. Se sedaj me strah obide, Če kedaj na misel pride Mi, kako je b'lo hudo.
„Sind verloren. sie mein lieber! Packen sie davon sicli lieber, Nichts mit ihnen ist, zu thun«. — Da mi spričevalo v roko, Jaz priklonim se globoke, Hitro se poberem vun.
Ko pregledam naznanilo, Vstrašim se, da bi me bila Skoraj konec. O moj Bog! Fleiss hinreiehend ! Božja mati ! Kaj ? porekli bodo mati ? ! Kaj ? Prijeli bodo drog.
In mi dobro naklastili !
Bog pomagaj mi v tej sili,
Da bi prehudo ne blo.
Dalje: Sitten nich entspreehend !
Veroznanstvo : nicht genugend,
Deutsch : ganz un geniigend c'lo!
Stal sem na miklavšksm hribu, Vzdignil roke proti nebu, Da tolažbe pošlje mi. »Ljubi moj nebeški oče! Saj vem, da ti je mogoče, Zdaj usmili se me ti !«
Kocelj.
o
oo
LETIGRAMI.
Dunaj. Nemška »Levica« silno žaluje po sestri »Desnici«, katero so danes pokopali. — Vitez Ja\vorski pojde v zasluženi pokoj. Mladočehi so mu častitali a ob enem državni zobor razbili.
Gradec. Nemški »Sulverein« je obhajal letos dvajsetletnico. — Fant je silno ošaben, čudno je pri njem to, da ne more živeti brez »slovanske krvi«.
Ljubljana. Zdaj vemo, da so na Kranjskem vsaj župani — edini.
Trst. Judje so začeli hoditi k sv. 1 Jakobu k večernicam; preteklo nedeljo so že peli slovenski »tantum ergo«. Nasprotno pa zahajajo nekateri laški duhovniki v »sinagogo.
Lokev. Naš »tajnik ljubezni« je zopet v službi ; pomagač mu je lažinositelj.
Gorica. Za »|>ct« slovenskih otrok je avstrijsko vpravno sodišče darovalo Slovencem — celo »vojašnico«. Pa porečete da nas ni.najo radi.
Par misli.
Od pamti veka se je znalo, da desnica je močnejša od levice ; samo avstrijske vlade tega nočejo pripoznati, kadar hi v desnici tekla tudi slovanska kri. Cemu to
rej desnice, ako vladi levica zadostuje. *
Listnica uredništva.
Gosp. K-k Vaš »pogovor dveh klepetulj« v Petelinovi vasi, ne moremo objaviti, ker ni dovolj jasen. Stvar bi se dala morda drugače zaviti, da bi imela veljavo za vse »omožene«. — Čudno je res, kako je vaša Nana zadovoljna, če tudi jo mož »lajba« iz hišo in kosti lomi — samo da dobi za tlašeo »geruža«. — No Tonca že obečuje, kako ga bo ona »rihtala« kedar se navadi — dobra priča so ji že Polona in Kusovka. — Torej bo treba res polentarje da se izžene ta surovost iz slo venske hiše.
— Gosp. R. Vaši nasveti so dobri; ako Vam je mogoča poskrbite nam nekaj onih podlistkov, morda jih hrani še Br. Al. — Nazdar! —
Našim naročnikom v spomin.
Slovenci se radi naročajo na časopise a še rajše jih berejo brezplačno — Brivec ima toliko naročnikov, da bi prav lehko izhajal in še boljše dopisovalce od-škodoval za njih trud.
Ker pa leto za letom zastane toliko nedoplačane naročnine, se tudi Brivec ne more gibati kakor bi želel Od naročnikov je torej odvisno, ali se list povzdigne ali se celo ustavi.
Torej cenj. naročniki pozor!
Upravništvo.
££
Prijatelj, ako želiš kupiti
„BEI¥GA ,
dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trstu prodaja : LOVRENC U', nasproti kavarne Faluis KERSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Polite della Fabbra. TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Oorsia Stadion blizo Leitenburga
„	Molili grande pri uhodu mestu, vrat
,.	Via Nuova in Moliti piceolo.
„	ulica Barriera vecchia v hiši ka
varne Harmonia. TOBAKARNA Grego tia voglu via, del Bosco. „	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Erta pri sv. Jakobu
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
„	pred cerkvi Sv. Antona starega.
.,	tik museja Revoltella.
„	Afrič v hiši Economa Campo
Maržo.
TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti „	nasproti tiskarne „Edinosti" ulica
delle Poste. G.spa GASPERHIC, trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v „Narodnem domu" v Barkovljah.
V	Gorici:
TOBAKARNA Josip Schwarz, šolske ulice.
.,	En. Jellersieh. Nunske ulice blizo
cerkve.
V Ljubljani:
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13. „ PODREKAR, Sv. Jakoba trg štv. 8. „ SEŠAREK, Šelenbergove ulice štv. 36, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosp. JOSIP MAČEK, Glavni trg.
„ IVAN VRHOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4
V	Kranju : FLORIJAN. bukvama.
Bruni
nova tobakarnc ulica S. Martiri štv. 12, prodaja znamke, koleke in pisarsko pripravo; dobi se tudi list „BRIVEC".
Pozor!!
Slovenska šivilja
priporoča se cenj. slovenskem gospicam.	Točna postrežba, nizke cene. Ulica Oommerciale 1.2 II. nad.
I. Vicič, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste, lvakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al iž. kapitala.
Asikuraeije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174 000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld.
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga! vsaki čas v zalogi pri M :!l'ill II lili Ii (šil na Prosekn.
U^"" Cene ugodne. ^aSBf
Krčma
Trst ulica S. Marco štev. <>. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj- se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
An t. Babic.
POZOR!
Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor : kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. Nadejaje se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plesničar.
\im in tan j
1P9F" pohištva vsake vrste
Messanlro Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). }
^ Botra t izbor v tapetarijali, zrcalih in ^ slikali. Ilustriran cenik gratis in frank o \ vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao-
Milnica (flroierija) B. Poniž
v (Jorici
Tržna ulica v p. slopju okrož. sodišča
I'o zmernih cenah nudimo fino blago, i. s.
suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljajva - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, p e s m i in razne pod učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov :
Upravništvo „Slovenke" — Trst.
|000000*00000G<
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližii moje prodajalniče naznanjam, da se v moji zalogi dobd vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
,,Slavisehes Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lav r en č i č, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez teg-a lista.
OVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - TRST - nlioa S. Catarina št. 9.
(NasI 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ccvlon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Ilio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina i želežjein
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnu ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne
cemente in kmetijske stroje. iJtT~ Vse po najnižjih cenah.
in
rogistrovana zadruga se omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne ulogc in obrestuje 1%. Toliko no plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Rent ni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. l7.M3.7ii 1893 „ 38.245.13 1891 „ 49.741.6« 1895 „ 88.1 vi 1.52 18% „ 125.418.27
1897	„ 1H4.907.7!)
1898	„ 281.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, kramarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih, cenah. Pekarija je v
WF ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
<
i
Odlikovani fotografski atelier
A. JERKIČ
Gosposka ulica št. 7. - gorica - Gosposka ulica št. 7.
v hiši „Goriške ljudske posojilnice".
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. n državni uradniki in njiliovl družinski člani dole pri obstoječih cenali 15'/*rabat.
Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenesene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografijo so najlepši spomin v slovenski hiši.

>
t