J
■ al. «I« veak tetrtek. Cena mn J* f K o» leto. (Za NemSl|o S K 90 », .a Ameriko lo drage tuje 4rft.ee < SO v.) — Spiel la io»lil ee i o-(s.ajoi Uredolitela „Oenoljeti". , abllana, Kopitarjeve ulic. Ite». ». «ärotnlaa, reklamacije lo Inaerai! ?ai UpraeoUtea „Domoljuba' , , ,obliane. Kopitarjeve allee «t. S
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.
laeeratl ee iprcitnajo po (li-delil) cenah i Enoetopna pttltnse. fieetina „Domoljnbove" ilrlne am) .tesa ea enkrat 30 v. PH im krataee. objavljenja prlmerea »a-e sei po dogoiora. Poaaee-« itevllke ee prodajalo po 10 *. 6's kovul promet pofttao-hranlloISBtiZft erada i:» r. 824.787.---------
Štev. 23.
V Ljubljani, dne 6. Ma 1901
Leto xx.
Izjava.
Vsled znanega sklepa na shodu zaupnikov v Celovcu dné 26. julija I. I., se je vnela časnikarska polemika, kojo sta »Slovenec« ir »Domoljub« oprla na trditev, kakor da koroški Slovenci svojih sklepov niso storili samostojno in iz lastnega spoznanja in nagiba, temuč le po naročilu in vsled zveze s kranjskimi in izvenkranjskimi liberalci; v tej polemiki se je tudi trdilo, da »voditelji koroških Slovencev« niso storili svoje dolžnosti v zadevi volivne reforme in da se niso dali voditi toliko od stvari, kakor od osebnih razlogov. Zlasti se je ta polemika obračala zoper gg. dr. j. Brejca in i^sgra Val. Podgorca, koja se je še posebej osumljalo, da sta izprevrgia svoj značaj in svoja načela.
Ker se je pojasnilo, da so bile te trditve neutemeljena domnevanja na napačni podlagi, ki bi utegnila dotičnim na dobrem imenu škodovati, zato jih podpisano uredništvo v polnem obsegu prekllcuje ter izjavlja, da naj se smatra vse, kar se je v zgoraj označenih ozl-rih. zlasti proti gg. dr. Brejcu in msgr. Podgorcu pisalo, kakor da bi se ne bilo pisalo.
Uredništvo »Slovenca« in »Domoljuba«.
Po lliiMjonski volitvi.
V nobeni deželi ni šlo tako gladko kakor na Kranjskem. Pri nas je izvoljen samo v Ljubljani liberalec župan Hribar in ta šele v ožji volitvi z malo nad 900 glasov večine. Temu se pa ne smemo čuditi, ker je bilo
v Ljubljani županu na razpolago tisoč sredstev, ki jih S. L. S. nima. Ljubljanske volitve so bile klofuta v lice vsaki volivni svobodi. Liberalci so napajali, podkupovali, pritiskali, žugali, da se je moral nad tem zgražati vsak pošten človek. Vrh tega je volil precejšen del Nemcev Hribarja in pri ožji volitvi z malimi izjemami vsi socialni demokratje. To ga je seveda silno mnogo stalo. V tem oziru pade samo po sebi vrednost takih volitev. Volivni odbor S. L. S. ni potrošil za agitacijo za vseh 10 izvoljenih poslancev nobenega beliča, razen kar so stale tiskovine in pisma. En Hribarjev agitator je več sta' liberalno stranko, nego znašajo vsi stroški, kar jih je imela naša stranka za svojih 10 poslancev.
Zato pa pribijamo, da zavednost našega ljudstva po deželi neizmerno presega politiško zrelost Ljubljančanov. Kakor so pokazale volitve v Ljubljani, se ni šlo za politiko, marveč za kupčijo, za denar. Ljudske, demokratiške misli je v Ljubljani silno malo. Samo krščansko delavstvo se je častno izkazalo. Drugod se je pa videlo, da se celi sloji mečejo na tla in si puste hoditi po glavah, samo če se jim dobro plača. Moštva, zna-čajnosti, požrtvovalnosti zastonj iščeš
med liberalci in njihovimi backi. Uradniki, trgovci, gostilničarji so v ogromni večini glasovali proti S L. S., ker ljudstva ne marajo. Vsi, ki so kmetu nasprotni, vsi, ki so cerkvi in veri sovražni, vsi, ki zaničujejo ljudstvo in hočejo delati razloček med višjimi in nižjimi sloji, so mar-širali za Hribarja. Zraven so pa bili vsi tisti, ki so odvisni od liberalcev, ali ki vsaj mislijo, da so; in teh je do tisoč. Motil bi se pa, kdor bi sodil, da so Hribarjevi volivci sami liberalci. Na stotine jih je, ki so samo iz strahu, ali pa iz čudovite nezavednosti šli zanj na volišče. Cerkveni ključarji, ljudje, ki hodijo vsak dan v cerkev, ki bi se ogorčeni uprli, če bi jim kdo rekel, da so veri sovražni, so nesli za Hribarja svoje glasove. Kdor pozna razmere v Ljubljani, se temu ne bo čudil. Proti liberalcem že dolgo vrsto let ni bilo pravzaprav nobenega politiškega boja v Ljubljani pri volitvah. Neomejeno gospodarijo v občinskem zastopu. V tem oziru bo treba odslej odločno nastopiti in korak za korakom iztrgati liberalcem njihovo moč. Pri tem nam morajo pomagati vsi naši somišljeniki z dežele, zlasti s tem, da podpirajo tiste obrtnike in trgovce, ki so v pogumni značajnosti poka-
zali pri zadnji volivni borbi svoje prepričanje. Krog 2000 svobodnih mož, ki jih je izmed 500J oddalo svoje glasove za kandidata S. L. S., ni majhna četa. Taka armada se ne vda. Boj nas je utrdil in v zvezi z deželo pojdemo veselo na delo, dokler ne zmagamo tudi v Ljubljani.
Se nekaj moramo poudarjati. V Ljubljani ima še vedno „Slovenski Narod" pretežni vpliv. Kdor se enkrat navadi tega lista, se takorekoč neozdravljivo zastrupi. Po deželi je moč tega lista ubita, z zaničevanjem in studom se imenuje njegovo ime. Najslabše znamenje za politiško zavednost naših Ljubljančanov je to, da še vedno tiče v okovih tega slabo urejevanega, sirovega in neumnega lista. V tem oziru je naša dolžnost z vsemi silami podpirati pošteno časopisje in zlasti dnevniku „Slovencu" dati z obilnim naročevanjem tako podlago, da bo mogel uspešno odvračati „Narodove" udarce tudi v glavnem mestu naše dežele. Že zdaj vsi pametni ljudje priznavajo, da je mnogo več in boljšega berila v „Slovencu" nego v „Narodu". Delajmo vsak, kolikor more, da tudi tu pro-deremo s svojimi načeli na dan. Gotovo je, da Ljubljana v naspiotju s celo deželo in ogromno večino Slovencev ne more trajno ostati. Topot je še zmagal liberalec, drugič ne sme več!
Izobrazil!.
Kateri narodi prebivajo v naši monarhiji.
ii.
Cehi in Slovaki.
Drugi narod v Avstriji, za nemškim najmočnejši, so Cehi. Vseh skupaj je nad šest milijonov. Prebivajo po Ceškern, Moravskem in v Sleziji, kjer tvorijo ogrodje, ali glavno prebivalstvo dežel češke krone. Nekaj malih naselbin ima češki narod tudi na Nižjem Avstrijskem in Pruskem, a precejšnjo v cesarskem mestu Dunaju, kjer tvorijo po poročilih eno petino vseh stanovnikov.
Cehi so se doselili v sedanja bivališča nekako ob istem času kot Slovenci (okoli 560. po Kr.). Veliko slovansko preseljevanje od za-karpatskih krajin, iz prostranih ruskih zemelj, je dovedlo pleme za plemenom v zahodno Evropo, kjer so zasedli svojo novo domovino. Povest pravi, da je bil tedaj voditelj Cehom neki vodja z imenom Ceh, od katerega so tudi Cehi dobili sVoje ime.
Zelo sorodno ljudstvo s Cehi so tudi Slovaki na Ogrskem, katere so hoteli slavni češki politiki v začetku leta 1800 spojiti s češkim narodom, pa se jim je delo ponesrečilo. Slo-
vakov je nad dva milijona, tako da bi bilo vsega češko-slovaškega naroda ž njimi vred nad osem milijonov.
Kakor Nemci in ostali slovanski rodovi, o katerih bo pa še govor, so si tudi Cehi ustanovili lastno državo, ki so jo vladali Pfemi-slovci. Leta 1198 je nemški cesar češkega vojvoda Otokarja I. povišal v kralja. Njegovih naslednikov eden, Otokar II., se je uprl nemškemu cesarju Rudolfu Habsburškemu, hoteč pridobiti svojemu kraljestvu neodvisnost, in ga razširiti, a bil je premagan in padel v bitki pri Suhih Krutih leta 1278. Rod Premislovcev je izumrl leta 1307, nakar so nekaj pozneje zasedli Luksenburgovci češki prestol in ga povišali do največje slave pod Karolom IV Češka je bila tedaj prava velesila. Vsled sorodstva čeških kraljev s Habs-buržani (avstrijsko vladajočo rodbino) in drugih okolnosti je prešel češki prestol polagoma v roke Habsbnržanov leta 1526. Češka krona ie ostala do današnjega dne v rodovini Habsbnržanov z malim presledkom leta 1619 in 1620, ko so protestantovski stanovi češki odstavili Habsbužana Ferdinanda II. Bitka na Beli gori pri Pragi leta 1620 se je končala s porazom čeških protestantov in njih kralja in od tedaj se pravi, da so Cehi izgubili ondi svojo samostalnost in, da ne gre češkim deželam med avstrijskimi nobena večja pravica.
Od belograjske bitke pa do začetka devetnajstega stoletja je imel češki narod veliko pretrpeti. Ošabni tujci so zasedli vsa višja uradna mesta v deželi in preganjali povsod domačine. Češki jezik so skušali |x>pol-noma zatreti, dragocene stare knjige so se-žigali. iz šol iztrebili materinščino. Ime Ceh je pomenilo takrat upornika-protestanta. Skoraj bi se protivnikom posrečilo ugonobiti to slovansko pleme, da niso rodoljubi v pravem času spoznali nevarnost in začeli svoje rodoljubno delo. Preimenitni pesniki in pisatelji, Hänka, Kolaf, Celakovski ter učenjaki Do-brovski, Jungmann, Šafarik, Paläcki in drugi, so s svojimi deli vzbudili nezavedni narod in proslavili češko ime.
V politiki 19. stoletja sta posebno nastopala Palacki in Lad. Rieger, ki je s svojim neumornim delom dosegel, da so se začele vračati Cehom pravice v šolah in uradih. Češki narod se je začel zavedati samega sebe iu se izobraževal ter utrdil v narodnih bojih. Cehi stoje vedno za slovansko vzajemnost. Z darežljivostjo, ki je samo njim lastna, so zasnovali velepomembno »Matico Šolsko, ki preskrbuje na tisoče čeških otrok s potrebnim poukom v materinščini, da se tako ne potujčijo.
Splošno velja češki narod za najizobra-ženejšega od vseh slovanskih narodov. Mnogo domačih šol je Cehom omogočilo, da v kraljevini Češki nadkriljujejo celo Nemce, kar se tiče občne izobrazbe. V narodu se goji zlasti petje in glasba; na tem polju se Cehi vspešno kosajo z najslavnejšimi umetniki tujih narodov. Društveno življenje med Cehi vrlo uspeva, zlasti Sokolstvo, iz katerega povzemajo vsa slovanska telovadna društva svežih moči. V politiki so Cehi stari nasprotniki Nemcev. Po večini je narod češki še poljedelski, ali industrija, obrt in deloma trgovina rastejo od dne do dne bolj.
Duševno in narodno središče Cehov je zlata Praga, svetovno mesto, z več kot pol milijona ljudmi, ki so do malega sami Cehi. Tu imajo vsa večja češka društva svoj sedež! V mestu so češke in nemške visoke šole, gledišča. muzeji, spomeniki itd.
Po veri je češki narod katoliški, le nekatere druge male sekte obstojajo, med njimi protestantovska-husitska. Sploh pa je v duši češkega naroda, vsaj v kraljevini spomin na
H usa jako živ. Celo nekaj ponosno-kljubo valnega vidijo v tem. Imenitna narodna božja pot je Velehrad na Moravi.
Jan Hus je bil redovnik in učen mož. Nauki Angleža W'iklifa so ga napeljali do tega, da je začel bičati nekatere slabosti v cerkveni upravi katoliški in nato napadal tudi nične nauke. Ker si je kmalu pridobil somišljenikov tudi na dvoru kralja Vaclava, je postal rektor praškega vseučilišča in kot tak širil svoje nauke med ljudi ter nastopal zelo ostro proti Nemcem. Nevarnost razkola v cerkvi na Češkem je bila velika, zato so cerkveni in posvetni glavarji sklicali cerkveni zbor v Kostnicah na Švicarskem, ki je zavrgel Husovo krivo vero, njega pa izročil posvetni oblasti, ki ga je po svojih postavali dala sežgati na grmadi (1415. leta). Seveda ie bil doma na Češkem joj. Grozovite vojske so opustošile cvetočo deželo, nauk Htisov je bil polagoma zatrt, a njegovo ime ima še danes silno moč, ker ie ž njim združena tako slavna minulost češka, ko so se borili z;i načela svojega rojaka in narodnost svojo proti celemu nemškemu cesarstvu.
Češki jezik štejemo med severoslovanske. kamor spada tudi poljski, ki pa je mehke ši od češkega.
Narod češki je žilav, kot vsi slovanski in ima še gotovo veliko prihodnjost. Zadnia desetletja sem napreduje na vseh poljih iu razširja močno svoje narodne meje s tem, da pridobiva vedno več zemlje. Zlasti v poneiu-čenih mestih delujejo Cehi neumorno, da jim padaio drugo za drugim v roke.
Največje mesto za Prago na Češkem je Plzen z 70.000 prebivalci, potem pa Budjeje-vice s 40.000 ljudmi. V Plznu je okoli Sono Nemcev, v Budjejevicah pa petnajsttisoč. N;i Moravskem je največje mesto Brno s štiri-desettisoč Čehi in petinšestdesettisoč Nemci. Glavno mesto v Šleziji je Opava. Ima več Nemcev kot pa Cehov, a leži na čeških tleli.
Slovaki (Čehi jih imenujejo Slove n-c e, nas Slovence pa S lo v in ce) prebivajo I«) severnem Ogrskem od reke Donave pa do reke Unge, ki se steka v Tiso. Njih zenilia jc približno štirikrat tolika kot kranjska dc žela. Vseh Slovakov .ie bilo l. 1900 dva milijona 150 tisoč. Narod je deloma katoliške vere. deloma pa protestantovsko-husitske.
Slovaki so se skoro gotovo obenem s Cehi naselili v sedanjih deželah in so bili s Cehi združeni v Veliki moravski državi, katero so pa Madjari zrušili okoli leta 900 d" 906. Od tedaj so postali najbrže podaniki Ma žarov, ki so hitro svojo deželo razširili do Karpatskih gora.
Jezik slovaški je skoro popolnoma isti kot je češki. Loči ga od češkega le nekoliko mehkejše in laž.ie izgovarjanje. Čehi so se dolgo trudili in delajo še na to. da bi se Slovaki združili s Čehi v en pismeni jezik. Slo vaki sami pa se temu upirajo in hočejo imeli svoje knjige. Trde tudi. da so bolj v sorodu z Jugoslovani, z nami Slovenci, kot pa s Čelu.
Vspričo mažarske nevarnosti je seveda za Slovake edina dobra pot ta. da se združijo s Cehi v en narod, ker bodo s tem imeii večjo korist in tudi varnejšo za slombo pri Čehih. Tudi se Slovani ne bomo še naprej cepili v manjše narode.
Slovaki imajo precej narodnih društev, listov in knjig ter zavodov, ki jih varujejo po-mažarjenja. Godi se jim zelo slabo pod nta-žarskim nasiljem.
Sosedi Slovakov so Beli Hrvatic, ki stanujejo okoli Požuna ob Donavi in doli naprej ob avstrijsko-ogrski meji. Tega slovanskega rodu je še 60.000 duš, ki se pa počasi izgubljajo med Nemci in Mažari, ker nimajo svojih knjig. Naj bi se zavzeli zanje drugi Slovani!
Polititeli presied.
kak bo novi državni zbor?
Dne 25. junija se snidejo v avstrijski /hm niči prvikrat poslanci voljeni po splošni m enaki volivni pravici. Kakšno bo to snide-nic. kdo vč? Po vseh večjih listih rešujejo kaj različno to državnozborsko uganko, razna domnevanja in ugibanja o novi zbornici se berejo po vseh častnikih. — Dvoje moramo imeti pred očmi, ako si hočemo vsaj v večjih potezah predstaviti položaj nove zbornice. To je versko stališče in narodno. V verskem stališču si bosta stala nasproti dva tabora — krščanski in protikrščanski. Prevladale bodo krščanske stranke proti združenim liberalcem in socialnim demokratom. Med Nemci nad-kriliuje znatno krščanska stranka po večini luotikrščanske stranke. Tudi na Češkem se obrača za krščansko stranko na bolje. Velik ie njen napredek, »ako, da stopi zdaj krščanska stranka lahko ponosno nasproti liberalizmu in odbija njegov vpliv, kar je velikega pomena, ako pomislimo, da je bilo poprejšnjo češko zastopstvo skoro popolnoma liberalno. Prvič je nastopila na Češkem pri sedanjih volitvah krščanska stranka in prvič je že dobila od 700.000 glasov 80.000. Tudi na Češkem bo zjasnilo! — Tudi med italijanskimi poslanci tvorijo večino krščanski poslanci. Njihovo število znaša deset proti štirim liberalcem in štirim socialnim demokratom. Pride pa še v novo zbornico močno krščansko zastopstvo iz Galicije, ker Poljaki bodo v veliki večini katoliški. Torej s krščanskega stališča ne moremo obsojati nove zbornice, vo-lieni po splošni in enaki volivni pravici.
V narodnem oziru krožijo dosedaj tudi silno še ugibanja in mnenja. Gotovega se ne more še določiti. Ali bo imel slovanski blok večino, ali ne, to je še zavisno od raznih okoliščin. Po sedanji sodbi bo štel nemški tabor 181 poslancev, seveda razdeljenih po prepričanju, slovanski pa 231, ki pa bo imel poleg raz ike v prepričanju tudi še težave s poljsko-ruskiin sporom. — Nemški krogi računajo drugače, ker menijo, da pristopijo k njim Italijani m Rusi iz sovraštva do Poljakov. Po-imi bi bil položaj tak, da bi Slovani šteli 203 m Protislovanska večina 223 poslancev. Tu vmes pa stoje socialni demokrati, ki imajo v ■'ckah odločitev v narodnih vprašanjih. Po narodnosti jih je 51 Nemcev in 32 drugih na-lodnosti. Vsled tega je pa narodnostni značaj "ovc zbornice še silno negotov. Nemška večina je sicer strta, toda v posamnih slučajih IH| odvisno od veliko-stranskih činiteljev.
^/mzrje nemških krščanskih socialcev in socialnih demokratov pri zadnjih volitvah.
Veličastna zmaga krščanskih socialcev
"Pravičen povod, da se pečamo še enkrat ' "Jo. Zanimivo je zlasti razmerje oddanih Masov za krščanske socialce in socialne de-"oKrate, ki dokazuje, da so krščanski socialci •"močnejša nemška stranka, pa da so tudi »locneiši kot socialni deinokratje, ki se imajo 'anvahti za presenetljivo veliko število gla-■ov edino le razdelitvi okrajev. Razmerje "'«1 obema strankama je sledeče:
Nižje Avstrijsko (vštevši Dunaj): krščan-KhsovClalCI' 336'436, soc" del,,okratie 180.847
„ Oorenje Avstrijsko: krščanski socialci ' ^ sociialn demokratje 22.000 glasov.
Staje-sko: krščanski socialci 26.285, sojini demokratje 47.000 glasov.
Solnograško: krščanski socialci 3.521, socialni demokratje 7.500 glasov.
Tirolsko: krščanski socialci 54.5UO. social ni demokratje 10.000 glasov.
Predarlsko: krščanski socialci 19.002, socialni demokratje 2.300 glasov.
Kranjsko (Kočevje): krščanski socialci 1.085, socialni demokratje — glasov.
Koroško: krščanski socialci 21.850, socialni demokratje 11.800 glasov.
Češko: krščanski socialci 37.411. socialni demokratje 167.000 glasov.
Moravsko: krščanski socialci 23.883, socialni demokratje 42.300 glasov.
Šlezija: krščanski socialci 12.983, socialni demokratje 21.000 glasov.
Bukovina: krščanski socialci 1.530, socialni demokratje 3.600 glasov.
Torej skupno: Krščanski sociale! 547.997, socialni demokratje 515.107 glasov.
Torej samo. nemška krščansko - socialna stranka je dobila 14. maja okroglo 30.000 glasov več kot socialni demokratje ter je kot razmeroma jako mlada stranka lahko ponosna na krasne svoje uspehe tembolj, ker se njeno posestno stanje dosledno in vztrajno razširja.
KATOLIŠKA STRANKA MED CEHI.
Novoizvoljeni katoliški češki poslanci so izdali krasno izjavo svojim volivcem. V nji se zahvaljujejo svojim volivcem in obetajo, da se bodo v novi zbornici z vsemi svojimi močmi potegovali za zgodovinska prava češkega naroda, na gospodarskem polju se hočejo zvezati z drugimi poslanci, ki so izvoljeni na gospodarskem programu, obljubujejo, da hočejo delati za gospodarsko |>ovzdigo ljudstva, ker se smatrajo v prvi vrsti kot zastopnike ubožnih stanov. Varovali bodo krščanski zakon in se |>otegovali za krščansko šolo.
KDO BO PREDSEDNIK NOVE ZBORNICE?
Različno ugibajo listi o bodočem predsedniku nove zbornice. Poljaki ga hočejo imeti iz svoje srede. Nemci zopet iz svoje. Domnevajo. da bo skoro gotovo izvoljen za predsednika nižjeavstrijski deželni glavar dr. Ebenhoch iz katoliške si ranke. Poljaki dobe skoro gotovo enega podpredsednika, ravno-tako tudi Cehi. Ako se pa ustanovi, kakor se govori, še tretje jHidpredsediiiško mesto, ga zasede kak Jugoslovan. Tudi se govori, da dobe Jugoslovani svojega ministra.
NAJMOČNEJŠI KLUB V PARLAMENTU.
Omenili smo že, da se vrše ixjgajauja med katoliškim središčem in krščansko-soci-alno stranko, ali se naj združita oba kluba v en klub. Odločitev je bila izrečena na zborovanju poslancev katoliškega središča, kjer se je sklenilo, da vstopijo poslanci^ katoliškega središča iz Gorenje Avstrije, Štajerske in Solnograškega v krščansko-socialno stranko i>od iwgojeiii, da se jim ohrani njihova obstoječa strankarska organizacija in da se jim dà prosta roka pri glasovanju o gospodarskih vprašanijh. S tem sklepom je krščansko-socialni klub najmočnejša stranka v novi zbornici.
ČEŠKI KLUB V PARLAMENTU.
Ustanovitev narodnega češkega kluba v novi zbornici je gotova stvar. Kak bi bil ta klub? Čeških poslancev je 108 in od teh je 24 socialnih demokratov, ti so pa za Cehe skoro gotovo izgubljeni. Ce se ustanovi češki ' narodni klub bi štel torej 84 poslancev. V na-
rodnih in gospodarskih stvareh bi klub skupno nastopil in glasoval. Namen kluba ie pa ta, da enotno nastopi proti Nemcem.
KRASNI USPEHI KRŠČANSKE SOCIALNE STRANKE.
Židovsko časopisje hoče omalovaževali vspehe nemških krščanskih socialcev pri zadnjih državnozborskili volitvah, a nemška krščanska struja je daleko presegla socialno demokracijo, da o |)oraženih liberalcih niti ne govorimo, slovanske krščanske struje pa bodo le še krepko pomnožile vrste za pravo socialno delo vnetih mož.
Na Dunaju so krščanski socialci dobili 157.000 glasov in 20 mandatov, socialni demokratje 120.000 glasov iu 10 mandatov, liberal ci so na Dunaju vjeli samo 3 mandate. Za veliko svetovno mesto Dunai. ki ima mogočno organieirano socialno demokracijo, ie to velikanski vspeh. V Berolinu n. pr. je socialna demokracija pri zadnjih volitvah pobrala ra-zun enega vse mandate. Notranje dunajsko mesto so v prejšnjem državnem zboru zastopali židovski liberalci Wrabetz, Noske, Ofner in Kopp. Od teh mandatov so si kršč. socialci priborili 3 mandate, in le 1 mandat obsežnega dela je dobil liberalec. Celo v dunajskem Leopoldovem mestu, katero je dosedaj zastopal liberalec dr. Vogler, ie stranka pribo-rila en mandat .drugi novi mandat v tem mestu je z največjim tiiK-.oni ostal v posesti Židov. Prej so imeli krščanski socialci na Dunaju 12 mandatov, sedai so jih dobili 20! V vseh 21 kmečkih občinah na Nižjem Avstrijskem so krščanski socialci zmagali s tolikimi večinami, da na kako izpremembo posestnega stanja niti misliti ni! V mestili izven Dunaja na Nižjem Avstrijskem dosici krščan ski socialci niso imeli poslancev. Sedaj so krščanski socialci priborili tri nižjeavstrijske mestne mandate in le en mandat so si s so-cialnodemokratično |x>močjo mogli ohraniti liberalci.
Na Tirolskem so si nemški krščanski socialci priborili 13 mandatov, na Štajerskem 2 in po eu mandat na Koroškem. Moravskem in Češkem, tako da je sedaj nemška krščansko-socialna stranka najmočnejša nemška stranka v Avstriji.
NAŠA MOC.
Kaudidatje na Kranjskem. Spodnjem Štajerskem, Goriškem, Koroškem iu v Istri so
kot se sedaj razvidi, po končanih volitvah, dobili: na Kranjskem 48.424 glasov, (liberalci, vštevši Ljubljano 12.202 glasova), na Spodnjem Štajerskem 29.700 glasov, (liberalci 12.313 glasov), na Goriškem 12.159, (liberalci 10.313 glasov). Slovenski katoliški kandidati so dobili na Koroškem 7892 glasov, ne vštevši glasov, ki so bili na Koroškem oddani za nemške krščanske socialce. Slovenski kaudidatje, ki so kandidirali na istem programu, kot ga ie razvila S. L. S. na Kranjskem, so dobili v Istri nad 30.000 glasov. Tako so v naših deželah dobili 128.175 glasov kaudidatje izvoljeni na protiliberalnemu programu, na podlagi narodnih in verskih načel, na programu, ki se izjavlja proti razporoki, proti ločitvi cerkve od države in proti svobodni šoli! Ogromno sc to število še |x>množi z glasovi iz Dalmacije, kjer tudi niso nič hoteli čuti o proticerkveuili programih. To je nepremagljiva armada.
DRZAVNOZBORKSE VOLITVE NA GORIŠKEM.
Izid volitev na Goriškem nas je popolnoma zadovoljil. Zmagoiiosno je izšla iz vo-livnega boja naša stranka, pokazalo se jc, da
stoji ogromna večina ljudstva na naši strani. Samo n:ej zaupa ljudstvo, da bo zastopala res lindske koristi, ker v njej je moč. življenje in ; de!<~>. Si.aino ie zmagal v gorah dr. Gregorčič, z dvetretjinsko večino je podrl svojega liberalnega nasprotnika, dasiravno so napeli liberalci vse sile proti njemu in so z gotovostjo upali, da prodre njihov liberalni kandidat. Pokazalo se je na Goriškem, boli kakor kjerkoli, da ljudstvo, ki je politično zrelo, ne mara več liberalizma, ki nravno zastrupu:e ljudstvo, gospodarsko pa ga hoče uničiti. Goriška oko- : lica nam to priča. Trije nasprotniki so stali j proti našemu kandidatu. Zmagal je vse. Naj-veselejše, kar moremo zabeležiti pri tej zmagi. je to. da nimajo v goriški okolici liberalci nobenega vpliva več. torej ne pridejo več v poštev. Pač pa je zmagal na Krasu liberalni kand'dat. Da. resnica ie. da je izvoljen, toda odločno ugovarjamo temu. da bi bil zmagal. Ne on. ampak nasilstvo. sleparstvo od strani nasprotnikov je zmagalo. Zlasti učiteljstvo je šlo z vsemi silami v boj za liberalnega učitelja in vplivalo na vse mogoče načine na volivce. da so se ti obračali na naše zaupnike, češ: »Voliti moram Štreklja. ker se bo naš učiteli sicer nad menoj maščeval». Mi si bomo to dobro zapomnili. Učitelji so za volk) nas. ne mi zavoljo učiteljev! Ako mislijo, da bo ljudstvo še naprej prenašalo njihova na-silstva. se temeljito motijo. Sodba ljudstva, kadar bo izrečena, bo strašna, ako bo hodilo učiteljstvo po tej poti. Mi hočemo in spoštujemo dobre učitelje, toda takih ne maramo. — Drugod zonet ie bilo tako nasilstvo od liberalne stranke, da si naši niti iz hiš niso upali. Tako ie torej p-išel do državnega poslanca liberalni učitelj Štrekelj. Ni tore' zmagala na Krasu liberalna misel, ampak liberalno naeil-stvo. ni zmagal ?trekeli ampak moč liberalnih kmečkih oderuhov. Tudi na Krasu še ni-<mo obupali. Naša stranka si bo znala z delom in vztrainostio pridobiti prihodniič tudi ta mandat. Dela bo treba — naša stranka se ga ne boii. ker je stranka dela. ker <e prava liudska stranka. Pogleimo le v Gregorčičev okrai. kier je razvila naša stranka svoie delo. in vidimo, da ie zmaga siiajna. Tu dobimo največ izobraževalnih društev in gospodarsko naiboP samostoino ljudstvo. — Tako bomo delali tudi na Krasu in uspeh nam je zago^ tovljen.
Listek.
Sodnijski obrok.
(Vaiesca Bethusv-Huc.)
Kmet Pankracij Grabotka stoji pred svoio, s svetlo zeleno barvo barvano hišo in kadi tobak iz malega vivčka. Sive oči gledajo na streho, k'er se igrajo golobie.
»Dobro se jim godi.« si misli Pankracij. »ker jih nihče ne sili, da bi govorili.
Da se živalice grgraje in skakljaie med-seboi umevajo. tega on ne sliši, ker je gluh kakor noč. In ker je gluh. zato misli, da ni večje težave na svetu, kakor govorjenje.
Ali čeprav nerad govori, ima vendar veselje nad lepimi barvami. Nad zelenim hišnim zidovjem se blišči rdeča strešna opeka, na niei ie z velikimi številkami napisana letnica 1900. Nasproti hiši stoü mogočna šupa. Na vsako stran vrat se sveti rdeče barvana neška. in v desni stoji sveti Pankracij. v levi pa podoba sv. Ane. Po gnojišču, ki leži na dolgo in široko pred hišo. rije par svinj, okrog leta raz-
novrstna kuretina. ki pobira zrnje — in vse te živali in živalice se vesele čisto tiho — kakor meni gluhi Pankracij Grabotka — svolga življenja. Naenkrat se sliši iz hleva glasno mukanje krave. Kmet misli, da ie završala muha. in zamahne z roko preko ušesa. Takoj nato zazveni drugi glas skozi nedeljsko tišino r.a dvorišču tako krepko in razločno, da je celo gluhi Pankracij slišal, kdo vpije. Vivček potisne v drugi kot ustnic in jo mahne z dolgimi koraki skozi vrata na vaško cesto. Cemu bi si pokvaril mir nedeljskega jutra s tem. da posluša govorjenje in vpitje? On sicer spoštuje gospodarske prednosti stare Potije. svoje sorodnice. ki je bivala pri njem že od smrti njegove žene — ali njenemu kle-petanui in blebetanju se rad izogne. Kdo drugi bi še dalje na vaški cesti slišal, kako se Rotija jezi nad svoio hčerko Marianko. da ie še ni iz cerkve, in nad Pankracijevim sinom Morijanom. da ni nakrmil živine .Saj potrebuje živina tudi v nedeljo krme. ali ne?
Gluhi kmet vsega vpit a in krega ne sliši. Veseli se prijaznega nedeljskega miru. ki biva povsod, samo v obližju stare Rotije ne. Počasi korakajoč po cesti krene na stezo, ki pelje proti njegovemu travniku. Gledat gre. kako rase trava in če ;e ni morda živina kaj popasla. V solncu lesketajoč se travnik leži nred njim prepleten z najlepšimi cvetkami, in vse naokoli ;e tiho in svečano. Samo tupatam na pol:skem potu se zasveti rdeča jopica te ali one kmetice, ki se vrača iz cerkve.
»Služba božja je končana.« si misli kmet. »Mari'anka bo morebiti po ti poti prišla iz cerkve ... in morebiti Flori.ian z n;o.«
Marijanka je bila pri delu jako pridna. Grabotka je večkrat deial pri sebi. da zaleže ona za tri dekle. In zato ni imel nič proti temu. da bi se omožila z njegovim sinom in dedičem Florijanom. Bogata nevesta hi mu bila sicer ljubša, ali kdo jo bo iskal? Koliko govorjenja in nemirnega čakanja je treba, predilo jo pripelješ svojemu sinu na dom. Sicer pa . . . saj je njegovo posestvo tako in tako najlepše in največje v vasi . . . Flori.ian ie njegov edini sin — è. pa naj vzame dekleta, če mu je po volji.
»Stari smo,« >e rekla Rotija. »in če se Florijan oženi z Mariianko. potem bomo šli lahko k počitku, nobenih skrbi ne bo več.«
Zato ie Rot'ia z vaškim učiteliem (pred njegovo veliko učenostjo ie bilo Pankraciia Grabotko kar strah) napisala vse potrebne listine. Pankraciiu bi bilo treba reči le še »da« — za sredo ie bil določen sodnijski obrok pred sodnikom — in stvar bi bila pri kraju.
Prestara sva za delo.« *o je trobila stara Rotija kmetu v uho dannadan, toiiko časa. da ie verjel. In zdaj je nemiren in ne;evolien čakal srede. Ob travniku je stal in zrl po poljski noti. Ni bilo Marijanke. ni bilo FIo-riiana . . .
Floriian ie med tem časom sede! v "gostilni poleg cerkve in pil.
Ko je Marianka videla, kako je izginila njegova vel'ka in široka postava v krčmi, ii je postalo tesno pri srcu. in čudna misel ji je šinila v glavo: »ravno tak bo postal enkrat, kakor niegov oče malobeseden. neroden in dolgočasen v mišPenju in delu. Nekoliko gluh je že tudi!« In bilo ji ie. kakor bi siva senca zagrnila vso poletno lepoto, kakor bi težek kamen pai na njeno srce.
Zamišljeno je stopala skozi vas.
Stara ženica je stala ob potu — mat: Glombka ^i jo je ona poznala že od otroka Bila ie dekla pri Pankraciju. tedaj ko je prišla Marianka s svojo materjo na posestvo. Z njenim sinom Gregorjem je pasla gosi.
Dekle je mislila o tem in je nehote postala.	, j
»Kako — mati Glombka?« vpraša starko, ki vzdihuje in kaže kolena.
»Slabo, slabo. Marjanka. Noge me nositi nočejo več. Daj. pomagaj mi. da pridem do železnice.«
»Ali hočete kam odpotovati?« »Odpotovati? Nikdar v življenju se nisem vozila po železnici in se nikoli ne bom . . . Pa vendar bi se lahko zgodilo . . . zgodilo bi se lahko. Marianka. da se vrne Gregor.« ,0. — Gregor! Ali še živi?« Marjanka je odprla široko oči. kakor bi gledala nekaj neverjetnega pred seboj. Starka pokima.
»Res. Marjanka. pred šestimi tedni je pisal. In denarja mi je poslal. Dobro se mu godi in če se mu bo godilo še boljše, pa se bo vrnil domov.«
,0. — Gregor!« ponovi Marjanka: »mislila sem. da je že zdavnaj mrtev. Govorili so tako.«
Starka kihne.
»Jaz nisem verjela nikoli, čeprav so vsi pravili. Zakaj bi moral umreti ravno moj Gregor? Saj nimam razven njega ničesar na svetu . . . Med tednom plevem kje na pol u. v nedeljo pa grem na železnico čakat. Ako ljubi Bog in svetniki v nebesih hočejo, se bo vrnil moj Gregor na nedeljo, ko imam čas.
Oprla se je na Marianko, in šli sta proti kolodvoru. Marjanka ie vedno ponavljala med potom: »Jej, — da Gregor živi! — da Gregor živi!« in ni se mogla načuditi.
Starka pa. ki ji je hoja postala lažja, je govorila:
»Saj bi mi ne bilo treba več toliko delati, saj dobivam starostno podporo od gospoda deželnega svetnika vsak teden dobim poldrugi goldinar — pomisli; pa denar rajše shranim. Bogvč. kako je z Gregorevim bogastvom. Nazadnje pride lahko ubožen domov. in prav zaleglo mu bo nekaj goldinarjev.«
Ko sta prišli do kolodvora, sta sedli na rob jarka, od koder se je videlo, če se je kdo pripeljal po železnici.
»Ali hočeš brati pismo Gregorjevo?« vpraša starka. »Dolgo in lepo pismo je: bere se kakor v bukvah. Vedno ga imam pri sebi. čeprav ne znam brati. Se že kdo dobi, da ga mi prebere.«
Privlekla je pismo iz žepa. Zavito je bilo v rdeč robec.
»Pa glasno moraš brati.« opomni starka. Marjanka bere:
Barbeck (Nemško). 27. apr. 19 . .
Ljuba mati! Dvakrat sem Vam že pisal pred zad-niitn dogodkom, pa mi niste odgovorili. Niti ne vem, ali živite ali ste umrli.«
»Nobenega pisma nisem dobila.« mrmra starka. »Svet je hudoben vse se lahko zgodi.«
»Ali ste mu sedaj odpisali?« vpraša Marjanka.
»Sem. Gospoda učitelja sem prosila, in mu je pisal, da še živim. Zato čakam zdaj Gregorja.«
Marjanka nadaljuje to branje:
»Ker ste vendar moja mati. moram poizvedeti. ali še živite. Meni se godi zelo dobro, in če mi ne bo ugajalo, pa pridem domov in si postavim lepo gospodarstvo.«
»Oh, kako lepo pismo!« vzdihne Marjanka. Starka pokima in mladenka nadaljuje: »Pisati Vam moram o zadnjem dogodku. Moji tovariši, delavci, so napravili revolucijo. Ubiti so hoteli našega gospoda. Jaz sem se spomnil na gospoda
župnika, na Vas in na vse domače in sem deial: ne, to se ne smé! In vstopil sem se pred gospoda, dvignil sem mizo in sem udarjal po napadalcih. Potem je nekdo ustrelil, vojaki so prišli, in jaz ne vem, kako . . . mislil sem, da sem mrtev, ker so me obstrelili. Ljuba mati, če ste že mrtvi, bo gospod učitelj bral pismo in • moji domači ljudje bodo vedeli, kaj se je zgodilo. Ce pa dobri Bog in ljuba Mati j božja hoče, da še živite, potem pa — ! ljuba mati — bodite veseli! Ker nisem ! umrl in sem vendar gospoda obvaroval smrti, so me vprašali, kaj želim. In rekel I sem: Ne zamerite mi, rad bi si doma kupil gospodarstvo. Pa so mi dali denarja — ne. denar je pri bankirju v Berolinu, in lahko ga dobim, kadar hočem; — denar za pot imam tudi, in ko bom ozdravel popolnoma — nekoliko sem še vsled strela hrom — pa se popeljem domov.«
Marjanka je obstala. Nato je pričela brati, vsa rdeča v obraz:
»Tudi bi rad zvedel, kako se godi Marjanki. Ali je že velika in močna? Tukaj so dekleta bolj nežna, pa to mi ni všeč. Ce bi nakladale gnoj ali kopale krompir, saj bi se pretrgale pri delu. Ljuba mati . . .«
»Jezus Marija, vlak prihaja,« vpije starka, i »daj mi pismo nazaj--«	i
»Ne, mati Glombka — rada bi--«
»Ne, ne. pismo nazaj!«
S tresočimi rokami je zagrabila starka svoj zaklad in ga je potisnila v žep. Z izbuljenimi očmi, komaj dihajoč, je gledala puhajoči vlak.
»Strašna moč to . . . in moj sinko se Pel e ... o Bog, o Bog, usmili se!« mrmra starka. Vlak se ustavi.
Marjanka steče naprej proti kolodvoru. Starka krevsa za njo in mrmra molitev . . .
Ljudje se razkrope, vlak odpiha, pričakovanega sina pa ni ... ni .. . Napol mestno, napol kmečko oblečena dekle, s korbico v roki, gre mimo.
»Albina!« kliče starka, »ali si videla, če se je pripeljal Gregor?«
Dekle obstane.
»Gregor? Odkod pa bi prišel?« Zasmeje se in zmaje z glavo, nato se obrne k Mari-janki: »Blede se ji v glavi . . .«
»Ne, ne, Gregor pride, res pride — če ne danes, pa drugikrat, saj je pisal,« dè Marjanka, še vedno nekoliko zardela.
»Ni mogoče! Saj so vendar pravili, da .ie bil ubit pri nekem velikem pretepu. No, meni je vseeno. Na dom se mi mudi. Moja gospoda v mestu mi je dala danes prosto; nekaj neseni svojim ljudem,« in je pokazala na korbico v roki.
Marjanka, ki je imela isto pot, se ji je pridružila, starka pa se je zopet sključila ob
jarek in je čakala prihodnjega vlaka. Med potom je pripovedovala Albina, kaj se vse vidi v mestu, in Marjanki je postajalo srce težje in težje. Albina je kramljala tako veselo, škrjančki so se radovali nad poljem. Marjanki pa je bilo, kakor da ne bo nikdar več vesela, nikdar več. Ni mogla razumeti, zakaj je vedno mislila na to, da postane žena Florijanova. Seveda, mislila je, da je Gregor umrl. Ona je bila še mlada, in mati ji je prigovarjala. Zato je mislila: enkrat se moram omožiti, pa naj že bo Florijan ali kdo drugi, vseeno. Florijanove navade in razvade pozna, pozna tudi gospodarstvo — čemu bi ga ne vzela?
Ali zdaj — kakor bi trenil — ji je prišlo v glavo, da Florijana ne mara. Ko se je spomnila sodnijskega obroka v sredo, ko bo kmet izročil Florijanu posestvo, ji je vsled bojazni stopala kri v glavo. V nedeljo bo oklicana s Florijanom — — in Gregor še živi, in se bo vrnil. Gregor!
Svojih težkih dušnih bojev ni hotela raz-odeti Albini. Devico Marijo in sv. Ano je prosila pomoči. Kar zagleda na poti široki hrbet in nad njim znani širokokrajni klobuk kmeta Grabotke; hrbet in klobuk sta sedela na mejniku pred travnikom in se nista genila.
»Pank racij mi bo pomagal--gotovo
mi bo pomagal--,« ta misel je šinila Ma-
rijanki v glavo.	(Konec.)
Razgled po domovini.
Liberalna tolovajstva v Ljubljani se nadaljujejo. Ni zadosti, da so liberalni pijanci pobili okna v knezoškofijski palači, da so metali kamenje v stolnico, sedaj so začeli tudi javno napadati na cesti naše može. V nedeljo 26. maja je napadel neki liberalček g. časnikar/a Štefeta opoldne, ko se je vračal iz stolnice od sv. maše. Gosp. Štefe je napad odbil in odgovoril napadalcu s palico, da jo je zlomil nad njim. — V torek ob 2. so trije liberalni pobalini napadli duhovnika dr. Evgena Lampeta, ko je šel po svojih opravilih ob 2. popoldne po ulici. G. dr. Lampe je bil ne-oborožen. ko so ga ti lopovi napadli, ki so takoj po napadu hiteli v uredništvo »Narodovo« poročat o svojem velikem junaštvu. — Na praznik sv. R. Telesa so skušali napasti našega somišljenika dr. Pegana, ko se je vračal s svojo soprogo proti domu. Gosp. Pegan je napad odbil. Sedaj imajo še celo vrsto naših mož na programu, da jih napadejo. Vse to se godi v sredini Ljubljane pri belem dnevu za časa županovanja Ivana Hribarja, ki hoče kot državni poslanec sedeti v istem klubu z našimi poslanci. Povod tem napadom je huj-skajoče pisarjenje »Slov. Naroda«, ki je bil radi tega prejšnji teden že zaplenjen od državnega pravdništva. Ta lumparski časopis kar poziva svoje privržence, naj napadajo poštene ljudi. Tako daleč smo prišli, da ni človek več varen na ulici. Imeti bo treba našim somišljenikom pasje biče v roki, da za-pode liberalne tolovaje. Ako ne stori policija svoje dolžnosti, znali si bodo naši možje sami pomagati.
Liberalno učiteijstvo je bilo skoro povsod poraženo s svojimi Kandidati. Pobijalo je na vso moč kandidaturo dr. Susteršiča, dr. Korošca, dr. Žitnika, dr. Benkoviča in dr. Gregorčiča. a vsi ti so zmagali z velikimi večinami. »Učiteljski Tovariš« molči o teh zmagah, pač pa se veseli, da je prišlo v zbornico res izredno veliko socialnih demokratov. Pre-govor pravi: »Gliha vkup štriha.« Kar lepo k socialnim demokratom, liberalni učitelji, tam
i je res vaš najboljši prostor, saj ste ravno taki nasprotniki našega kmeta, kakor socialni de-j mokratje, v verskem oziru pa tudi ne mnogo ; boljši.
V ljubljanski stolnici se vrši nemški mi-; sijon, ki bo končan prihodnjo nedeljo. Misijon, j katerega vodijo sloveči cerkveni govorniki pater Abel, Kolb in Volbert, je jako dobro obiskan. Sicer je »Slov. Narod« spisal cel članek, jako strupen proti misijonu, a ni nič škodoval. Mislimo, da je še koristil, ker je tudi take ljudi opozoril nanj, ki bi drugače ne bili zvedeli zanj. Pošteni Ljubljančanje so obsojali tistega tintomaza »Narodovega«, ki je ta dopis skrpal.
Neodvisni kmetje so postali takoj po končanih volitvah zopet odvisni. Ko je Hribar zmagal v Ljubljani, pokazali so se vsi neodvisni, kaj so. Hribar je načelnik liberalne stranke, ki je za ločitev cerkve od države, za razporoko in svobodno šolo. In temu Hribarju so vsi »neodvisni« voditelji »neodvisnih kmetov« brzojavno častitali k zmagi, streljali na čast zmage, razobesili zastave itd. Med častitajočimi najdemo imena Penca, Dekleva, Gruden, ata Zužamaža i. dr. Ali so res bili ti možje ob času volitev »neodvisni*! Sodbo prepuščamo tistim, ki so se dali zapeljati tem možem.
Utopila se je v Krki pri Bušeči vasi na Dolenjskem dnà 21. maja Marta Stipošni, rodom Hrvatica. Zapušča dva mala otroka doma in moža v Ameriki. Ravno odsotnost moža jo je privedla do tega, da je namenoma storila konec svojemu življenju v valovih.
Strela je "bila nedavno popoldne kaj-žarja Damijana Koprivca z V. Hove gore. občina Račna. — Z ženo sta šla nabirat zelenjave za živino; ko sta bila kakih 20 minut od doma, se je zabliskalo in strela je udarila v neko drevo ter obenem pobila oba mimo-idoča. Mož .ie bil, kakor se dà soditi, hipoma mrtev, žena se je čez nekaj časa zavedla, a je sedai zelo slaba ter v postelji. Orožen udarec tembolj, ker ima štiri male otročiče in
nikakih sredstev. Kdor more, naj pomaga bednim. Darove sprejema Srečko Zalokar, organist na Kopanju, pošta Grosuplje.
Cerkev pogorela. V Nemški Loki pri Kočevju je 27. maja udarila strela v cerkev. Cerkev je pogorela.
Odlikovani poslanec Pfeifer. Cesar je podelil deželnemu poslancu Viljemu Pfeiferju red železne krone III. vrste. Našemu zaslužnemu poslancu iskreno častitamo na odliki.
Umrl je v soboto 25. maja zvečer ob pol 12. uri v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji upokojeni župnik Josip Zamide, rojen v Kočevju I. 1852. Pogreb je bil 28. maja ob 3. uri popoldne na šmihelskem pokopališču. N. v m. p.!
Cigansko vprašanje na Dolenjskem. Ker
postaja ciganska nadloga v novomeškem okraju čimdalje resnejša, je župan občine Šmihel-Stopiče gospod Zurc pred kratkim sklical zaupne može k posvetovanju, kako v okom priti tej nadlogi.
Strela ubila. Pri sobotni nevihti 25. maja je ubila strela v okolici Celovca dva konja. Izvošček je tudi precej poškodovan. V nedeljo so imeli zopet hudo nevihto s točo.
Nevihte in uime na Dolenjskem. Sobotna nevihta 25. maja, ni prišla do popolnega izbruha. S soparo prenasičeno ozračje je vztrajalo preko nedelje, vsled česar se je zlasti popoldne občutila neznosna soparica. Pa šele v ponedeljek je prišlo menda po vsi Dolenjski do pravcatega izbruha. Po okrajih, ležečih na jugovzhodnih gorah, se je že dopoldne pričelo. Kakor pripovedujejo potniki, je okrog Suhorja in Luže toča napravila obilo škode. Popoldne okolu 5. ure pa se je nevihta z divjo silo pridrvila v obližje Novega mesta. Treskalo je, kakor v veliki bitki. Med silno ploho se je vsula tudi toča; ako in kje je napravila kaj škode, doslej še ni znano. Po nevihti so bili opazovati slični pojavi nadal.inih elementarnih izbruhov, kakor v soboto zvečer. Pričakovati ie kmalu tudi po Dolenjski ponovnega povratka neviht.
Smrtna kosa let<>s zelo marlivo kosi mlade duhovnike. V teku nekaj mesecev so umrli v najboljših letih gg. kapelan Bernard iz Trebnjega, Lavretič \ Trbovljah. Pire na Priinskovem pri Kranju, Stišelj na Blokah in preteči ni teden v petek v ljubljanskem l.eo-niščn č. g. Janez Beree, kapelan v Dobrniču. Ranjki je bil rojen v Dražgošah na Gorenjskem dne 5. maja leta 1876 in v niašnika po-svečeu dne N. julija leta 1902. Služboval je \ es čas kot kapelan v Dobrniču. Tu se ie ne-varno preliladil, dobil je jetiko in ta ga je spravila v prezgodnji grob. Pokopal ga je v nedeljo veleč. K- stolni kanonik Anton Fet-tieli-Frankheim. K pogrebu je prišlo iz Dobr-niča Ic(x> število članic Marijine dekliške družbe. ki so ranjkenui voditelju darovale lep venec z napisom. Pokopali so ga na novo pokopališče k sv. Križu. Svetila imi večna luč'
Romanje v L.urd. Dunajski romarji so odpotovali ta teden na božjo pot v Luid. Vseh romarjev ie bilo 266, med temi 17 gg. duhovnikov. Tem romarjem so se pridružili tudi t rile kranjski Slovenci in sicer č. g. Andrej Cestni, župnik v Podgradu pr: Novem mestu, Uršula Potokar iz Šinaria in Frančiška Ur-liaiičič i/ Brega pri Trebnjem.
Birmanski botri in botre kupijo imi navadi svojim birmanceni poleg drugih daril tudi kako molitveno knjigo; to je sicer prav lepa in hvalevredna navada, vendar je treba tudi tu-hai pazljivosti; ni vsak molitvenik dober, posebno ne v.a birmana'. Gospodje katehetje nas prosijo, da opozorimo birmanske botre iti stariše, ki kupujejo svojim otrokom molitveniki', naj hudo v tem oziru boli izbirčni in naj nikar ne kupujejo molitvenikov na semnjih; ozirajo naj se v prvi vrsti na vsebino, ne pa toliko na zunanjo obliko. Zalibog, da se prodaja na semnjih po navadi najslabše blago, ki ie po svoji zunanjosti napravljeno le za oko, irpežnosti pa nima nobene. Kar se pa tiče \ selline, bodi opomnjeno, da so molitveniki, se prodajajo na semnjih, največkrat zaloga nizkih tujih špekulantov in nimajo ti molitveniki mnogokrat niti škojiskega potrdila, t kit ri in starisi, ki kupu jejo take molitvenike, ravnajo naravnost proti cerkvenim postavam, ker ie poraba nepotrjenih molitvenikov cerkveno prepovedana. Pa tudi potrjeni molitveniki ne vstrezajo vedno svojim namenom, tukaj je treba upoštevati, da morajo moliti otroci po besedilu novega cerkvenega mo-litvenika. katerega so pred kratkim potrdili, sprejeli iu predpisali škofje za vse slovenske škofije; to pa zato, da se moli po vseh slovenskih cerkvah z istimi besedami; pri nas se moli sedai z ravno istim besedilom, kakor v Istri, na Štajerskem ali v katerikoli še tako oddaljeni slovenski cerkvi.
Da je to soglasje v cerkvenem besedilu zelo potrebno in zares velikega pomena, bo pokazala prihodnjost, četudi se mnogi niso mogli takoj spoprijazniti s preuredbo.
Filini molitveniki, ki obsegajo novo cerkveno besedilo in so za birniaiice primerni, so sledeči ;
1. »Bogu kar je božjega«; spisal Franc 1 i n ž g a r, župnik. Jako fin molitvenik v zelo priročni obliki, se dobi' vezan v fine, pregib-liive platnice za dečke in v fine vatirane platnice 7.a deklice. Cene molitveniku v vezavah za dečke: z rudečo obrezo 1 K, fino šagreno usnje, zlata obreza 2 K 20 vin., najfinejša te-letiua K. Cene molitveniku v vezavah za deklice: fina vezava z zlato obrezo 1 K SO v., fino šagreno usnje 2 K 20 vin., najfinejša tele-tina .3 K. Po pošti vsak izvod 10 vinarjev vet*-.
2.	»Pot k Bogu«, spisal dr. G r e g o r i j Pečjak. Krasen, popoln, za vse potrebe zadoščajoč molitvenik. Cena: z rudečo obre- j zo I K 20 vin., z zlato obrezo 1 K (»0 vin., > fine vatirane platnice 2 K 80 vin., najfinejša teletina -I K 20 vin.; po pošti 2(1 vinarjev več.
3.	»Šolski molitvenik«, spisal dr. Gre-gorij Pečjak. Molitvenik je posebno primeren za šolsko mladino obojega spola v ljudskih šolah. Cena: z rudečo obrezo 80 vin., z zlato obrezo I K 20 vili., fin šagrin (vati-rauo) 2 K -50 vin., najfinejša teletina (\atira-no) 3 K 70 vin.; po pošti 20 vinarjev več.
•4. »Večno življenje«, spisal dr. Grego-rij Pečjak. Molitvenik je po svoji vsebini primeren za dijake srednjih šol. Cena: z rudečo obrezo ! K 20 vin., z zlato obrezo I K 60 vin., najfinejša teletina -I K SO vin.; po pošti 20 vinarjev več.
5. »Sveto opravilo«, spisal Josip Celi e. Cena molitveniku z rudečo obrezo — K. po pošti 20 vinarjev več.
Birmanski botri naj zahtevajo torej pri trgovcih le označene molitvenike, ali pa uaj se obrnejo na naslov: »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Tudi č. gg. katehetje bodo molitvenike radi preskrbeli.
Pogrebna pesem liberalcem.
Dežela je Kranjska poslance volila in v beg liberalce je zapodila, že liberalci so se veselili, da zmago povsodi bodo slavili. Kdor »Narod« je bral, je mislil, da pet na Dunaj za šest jih bode šlo let. Pa čudno ie bilo: štirinajsti maj jim djal je tako: liberalci nazaj! Tam na Gorenjskem Dermota iu Cop na Dunaj skočiti sta mislila: hop, volivci pa z listki so rekli tako, ne Cop, ne Dermota poslanec ne bo! Tam v Kranju in Loki pa Jožo Novak se spet je pokazal kot velik junak, on večen že skoro je kandidat,
pa spet so volivci poslali ga spat. In zmagal je vrli naš Demšar Fran, ves trud liberalcev je bil zaman. Na Notranjskem trudil se neki Dekleva ie v potu obraza — uboga reva — na Dunaj bi prišel v zbornico rad, ker mož je premalo doslej še bahat, volivci pa rekli naglas so tako: Dekleva poslanec nikoli ne bo! In zmagal je Žitnik, naš stari znanec, ki bil je in bode še naš poslanec! Pri Tdriji slavni pa neki Gruden postal je od govorov že ves truden, kot romar je šel od vasi do vasi in mislil, da zanj že vse ljudstvo gori; in res je Gruden prav srečno pogorel, sicer bi od shodov že itak bil znorel. A soeiji zase so zbrali Kopača, na Dunaj poslati hoteli mokrača; volivci pa rekli so jima tako: Ne Gruden, Kopač ne, poslanec ne bo! Navadnega delavca mi smo izbrali, na Dunaj Gostinčarja bomo poslali. Ljubljanska okolica je govorila, Zirovnika v šolo nazaj zapodila, on naj se drži le šolske ure, pusti pa naj razne kandidature,. Mokrači pa Petriča so postavili in mislili, ž njim se bomo proslavili, a dični naš vodja, naš Šusteršič, je spravil oba kandidata na nič /irovnik in Petrič sta izginila in kot poslanca za vselej preminila, in zmagal je Šusteršič, vodja naš znani katerega dolgo nam Bog še ohrani! lam doli pa vinorodna Dolenjska poslancu je svojemu bila zvesta glasove je svoje Šukljetu dala, nikogar ni druzega sebi izbrala
Takoj liberalci pa so umno sklenili,-da peš v Ljubljano bodo hodili, ker šuklie naredil železno je cesto, ki pelje iz Ljubljane zdaj v Novo mesto. Tam v Krškem okraju za en mandat Ovetemi pa je bil celo kandidat, Mokroški Penca, Gombač in Stare, volivce k volitvi privedli so vse; volivci pa rekli na glas so tako: Hočevar poslanec na Dunaju bo! Zleteli domov so urnih krač: Mokronoški Penca, Stare iu Gombač, posebno se čudi nesrečni Stare, kani »štime« njegove so mu ušle. Tam v Kamniku so liberalci sklenili, Sršena na Kreka bomo spustili, še enkrat prešteli so svoje glasove, dobili pa dolge zato so nosove. Sršen je šel zopet nazaj v svoj pajn in zdaj je spoznal, da Dunaj ni zanj! Na Dunaj bo šel naš vrli Krek, Sršen pa nadalje bo točil svoj »mlek«! Litija je vrla volila Povšeta, prijatelja znanega našega kmeta, mokrača je Cankarja silno vžalila, ki toliko pomazal je že črnila, Povše naš poslanec na Dunaju bo, a Cankar pa dalje naj suče pero. Tam v Ribnici lepi. pa neki Rudež je hotel narediti z volivci čudež, nikamor ni šel, nikjer ni govoril, pa mislil, dovolj za mandat sem že storil, volivci pa Rudežti so se smejali in druzga moža za poslanca izbrali, zmenili so se in rekli takó: naj Rudež ostane doma za pečjo; in šel bo na Dunaj naš Jaklič, učitelj, priprostega naroda vrli buditeii! Ostane sedaj le bela Ljubljana, ki pa še vedno zelo je zaspana, zdaj zmagal denar je in poln liter; »zavedne« volivce okol so vozili, v prešičjih vozovih so divje vpili: Na Dunaj bo šel liberalec edin, največji Slovan, program in cekin. Oj, vi liberalci, le tiho bodite, drugače še bolj jih po grbi dobite, V Ljubljani ne bo sedem kumrnih let se mi pri volitvah poskusimo spet!
Ij Na gostilničarja g. Dachsa v Florijan-skili ulicah hnjska »Slovenski Narod« menda zato, ker ga jezi, da je g. Dachsova gostilna izborna. Pozivamo vse, ki obsojajo tako »Narodovo« hujskanje, da podpirajo Dachsovo restavracijo. Opozarjamo posebno vrle Dolenjce, naj se ustavljajo v Daehsovi gostilni!
Novomašniki ljubljanske škofije. — Posvečeni bodo v inašnike naslednji gospodje bogoslovci: a) iz IV. letnika: Bambič Jožef iz Dobrepolja, Bizjak Jožef iz Breznice, Brecelj-mk Alojzij iz St. Vida nad Ljubljano, Dagarin Matevž iz Škofje Loke. Kogej Frančišek iz Brezovice. Koželj Jožef iz Kamnika, Kulovec Frančišek iz Toplic, Mrak Janez z Dovjega. Novak Frančišek iz Dobrove. Pravst Albert iz Tržiča. Rodič Friderik iz Št. Jurja pod Ku-iiioiii, Supin Karol iz Ljubljane, šimnic Edv. iz Kranja, Škulj Karol iz Dobrepolja, Turšič Leopold iz Loža. b) iz III. letnika: Fatur Jakob iz Zagorja na Notranjskem, Klinar Tomaž z Jesenic, Kovač Janez iz Postojne, Krauland Andrej iz Poloma (Ebenthal), Pečarič Frančišek iz Metlike. Primar Janez od D. M. v Polju, Samsa Janez z Gore pri Sodražici. Zupančič Valentin iz Most pri Ljubljani. Subdia-konat bodo prejeli 10. julija, diakonat 12. julija, presbiterat pa 15. julija, izvzemši gg. Kovača m Primaria, ki bosta vsled nedostatka käno-niške starosti mašništvo prejela 5. septembra.
ROMANJE V LORETO
priredi tukajšnje vodstvo III. reda sv. Frančiška. Ce se jih bo dovelj oglasilo, se bo vr-
šilo romanje po tem sporedu: Odhod iz Ljubljane 28. junija ob II. uri zvečer. Prihod v Reko okoli -4. ure zjutraj, potem odhod na Trsat, in «d tam na pamik okoli 9. ure. Ob (i. uri dohod v Ankono, od tu pa po vlaku v Loreto. V Loretii prenočimo; drugi dan okoli 5. ure zvečer se vrnemo nazai in pridemo v KVko okoli 5. ure zjutraj. Ob treh popoldne ! smo zopet v Ljubljani. Vožnja za tretji razred 1 bode stala tja in nazaj od M do 16 kron, za drugi razred pa od 2-4 do 28 kron. Ako se /glasi zadostno število, to ie najmanj .3(10 roma r.iev, se gotovo vrši romanje. Kdor se lutee udeležiti tega romanja, naj to pismeno ali ustmeno naznani vodstvu III. reda v Ljub-liani in to najkasneje do 13. junija, ker potem se ne bode oziralo na nndaljna objavljenja. Prosi se, da vsakdo, ki bi želel iti. to takoj sporoči in pošlje svoj naslov, da bodemo videli, koliko se jih bode zglasilo, da storimo potrebne korake za posebni vlak in posebni parobrod. Podrobnejša obvestila prineseta Slovenec« in »Domoljub«, ako se o pravem času oglasi zadostno število romarjev. Vodstvo HI. reda sv. Frančiška v Ljubljani.
Gorenjske novice.
iz kamniškega okraja.
g Kamnik. Ker me je že marsikateri osebno, kakor tudi pismeno vprašal o zadevi dopisa iz Podgorja pri Kamniku v 21. številki Domoljuba«, naznanjam, da jaz sploh nisem bil za volivnega komisarja v I^odgorju in tudi nisem v nobeni zvezi z «skrbništvom gosp. Praschnikerja. S spoštovanjem Miha Rosman, teli. uradnik c. kr. priv. cementnih tovarn g. Praschnikerja v Kamniku.
g Shod pri sv. Primožu nad Kamnikom ne bo v nedeljo, dne 9. junija, ampak v ponedeljek zjutraj dne 10. junija.
g Z Brda-Lukovice. Naši liberalci se ne morejo sprijazniti z mislijo, da so pri volitvah v državni zbor tako propadli. Zato se prav smešno skušajo otresti tega poraza. Ko so namreč izvedeli o izvolitvi Hribarja državnim poslancem, so hitro izobesili trobojnice, vsi ki hočejo veljati za napredne. Gospa gra-ščakinja si je celo izposodila šolsko troboj-nico, kar pač ni primerno zanjo. Nič lepše pa ni za gospoda nadučitelja, da jo posodi v tak namen. Da bi se pokazala prava liberalna navdušenost, je gospod notar dal še za par sodčkov piva, seveda gotovo tudi iz tega namena, ker se bližajo občinske volitve, da bi tako volivce zase pridobil. Občinstvo naj si pa dobro zapomni tiste trgovce in gostilničarje, ki so samo takrat ljudstvu prijazni, kadar jim kaj dobička obeta, sicer se pa družijo z največjimi nasprotniki ljudstva. Na dan občinskih volitev pa pokažite, da ne marate za liberalno gospodarstvo v občini.
Iz kranjskega okraja.
g Iz Sv. Križa pri Tržiču. Dne 16. maja smo imeli tukaj sveto birmo ob slabem vremenu in mrzlem sprejemu. Lahko bi se bilo kaj več storilo. Zlasti naše izobraževalno društvo je popolnoma zaspalo, niti ob takih prilikah več ne more pokazati življenja. Volitve so pri nas minile še precej mirno; slabo znamenje za izobrazbo naših ljudi je, da se okoli 200 volivcev ni udeležilo volitev.
g V Naklem pri Kranju je bil lep vsprejem našega knezoškofa, ki so prišli po petih letih
zopet enkrat v našo iaro birmovat. Nasproti jim je šlo čez dvajset krepkih mož in mlade-ničev. laliali so na lepo okrašenih konjih. Sami pa so imeli čez prsi pripete slovenske tro-iMiinicc, v roki pa vsak malo zastavo. Ti možic SO jili počakali na Policah, kamor so se škoi pripeljali iz Cerkelj. Tu jih je najprej pozdravil Jožef Legat. Ko so se pripeljali go-spod knezoškof v spremstvu gospoda Antona Koblarja, dekana, v Naklo, čakalo ie tu silno lindi. Zaigrala ie godba lepo, dasi je malo število igralcev. Potem je pozdravila mala deklica knezoškofa v imenu šolske mladine in jim podalo lep venec. Prednik mladeniške Marijine družbe iu prednica Marijine družbe sta pozdravila našega škofa. V imenu bralnega društva pa je nagovoril škofa naš vrli gospod nadučitelj F. Petrič. Vsa hvala mu in gospodu kaplanu. Po dokončanem opravilu v cerkvi so se podali vsi gospodje v oba razreda šole. Nato so se peljali gospod knezoškof in gospod dekan ter naš gospod kaplan v Strahinj, da si ogledajo cerkev in odtod isto na Okroglo. Po vseh vaseh so jih lepo vsprejeli.
g Prelrzen mladič. Neko gimnaziiče iz •Stražišča, ki pa jc šele zagledalo kranjsko gimnazijo od znotrai, to otroče hoče biti na ta način liberalno, da se krog farne cerkve jako surovo obnaša. Letošnji veliki petek se ie neki fantku ubranil vhod v zvonik, nakar se je revše prav po »manirah« hribovca pridušaio iu klelo pod zvonikom. Ker še tudi zadnji čas, hodeč mimo cerkve, ne da miru ter hoče izzivati, povemo Jurčetu na otroška ušesca, da se ga bode drugič s palčico učilo olike, ako je v šoli ne dobi. To v vednost fantku, da se bo \ prihodnje vedel obnašati, kot se spodobi učencu II. gimnazije v Kranju.
g Iz Predoselj. »Slovenec» poroča: Pazite na legar! Kakor se nam poroča, je v Orehov-iiali pri Predosljah te dni umrla žena za legar-jeni, pa so jo domači položili na mrliški oder, ne zmeneč se za prepoved. To zimo se je v Predosljah večkrat pojavil legar, zato je treba več previdnosti. V takih slučajih je treba bolnika, pa tudi mrliča strogo zavarovati, da se ljudje ne nalezejo nevarne bolezni. Zdravje je največji zaklad, torej varujte ga!
Iz ljubljanske okolice.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Javno telovadbo na prostem za Cebavovo dvorano priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 9. t. m., ob 5. uri popoldne šentviški, združen z ljubljanskim telovadnim odsekom. Kakor kažejo predpriprave, bo to zopet lep dan za vrle naše mladeniče. Vstopnina k javni telovadbi, o kateri več povedo vabila in lepaki, je majhna. Po javni telovadbi prirede mladeniči na prostem pri Cebabvovi dvorani veselico. Vstopnina k veselici je 40 h. Pri veselici svira tatnburaški zbor ljubljanskega telovadnega odseka. Na sporedu veselice je tudi srečolov, korijandoli in drugo, kar bo gotovo povzdignilo zabavd.
Vsi zavedni Šentvidci, ki vam je mar L pi napredek naših mladeničev, udeležite se javne telovadbe, da vidite, kakšno je delo in kako lepih uspehov so dosegli vrli naši mladeniči.
d Z Iga. Tudi na Igu smo pokazali ob zadnji volitvi, da ne maramo liberalnega poslanca. Po celi ižanski fari, v kateri se je volilo na štirih krajih, je nabral Zirovnik komaj 27 glasov, dr. Šusteršič čez 300. Nič ni pomagalo, da se je pred volitvijo Zirovnik sam z velikim tujim spremstvom prišel na Ig predstavit in da mu je skrivaj tukajšnji liberalni župan Martin Zdravje pot pripravljal in dal za shod na razpolago občinsko hišo. Nič ni pomagalo Zirovniku, če tudi je pred shodom poslal vse svoje spremstvo v cerkev k deseti
maši in je na shodu govoril o veri in o zakramentih, katere spoštuje, da bi s tem ljudstvo preslepil, da ni liberalec. Zbrano ljudstvo na shodu mu ie sproti odgovarjalo z glasnim smehom in s kravjim zvoncem. Ves njegov trud in delo njegovih ižanskih zaveznikov je bilo zanj brez koristi, koristilo pa je veliko nam, ker smo sedaj vendar enkrat lahko spoznali domače prikrite liberalce. Pri volitvi so se najbolj držali Iškovci, v prvi vrsti njihov odločni in možati župan Japelj; saj v celem županstvu ni bilo nobenega nasprotnega glasu. Tudi možje iz Pijave Gorice s svojim vrlim županom Jamnikom so 14. maja zapuščali volišče z največjo nejevoljo, ker se je med njimi našel izdajalec, ki je volil Zirovnika. Takim odločnim možem, kakor tudi obema županoma bodi čast. Dvomljivo čast pri volitvi pa si je nakopal Anton Jere, župan iz Loke. Na županski stol so ga posadili možje ljudske stranke in katoliškega1 prepričanja, ob volitvi sedaj pa je mož na vse to pozabil in volil je skoraj edini v celi občini Zirovnika. Ne vemo, kaj je moža tako obnorelo, ali Grbčeve liberalne pridige, katere hodi k njemu pridno poslušat ali morda visoka čast, da je smel na shodu sedeti poleg Zirovnika in po shodu -ž njim pri Grbcu skupaj jesti »šenkani ajer-špajs.« Tega ne vemo, to pa vemo, da so že na shodu zbrani ljudje, ki so poslušali njegovo glasno navdušenje za Zirovnika, ga imenovali Zirovnikova trompeta in obljubili, da pri pri. hodnjih županskih volitvah mu pokažejo, da od liberalcev odvisnega župana ne marajo.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Kranjske gore. Volitev za državni zbor je bila pri nas zelo živa in zanimiva. Vse tri stranke so delale na vso moč, liberalci in socialni demokrati seveda s svojo navadno surovostjo in z lažmi. Izvrstno so se držali Podkorenci, Rutarji in volivci iz Sred. vrha. Na volišče sta prišla dva 91-ietna moža. Pogačnik je dobil več kot dve tretjini glasov. Najbolj zagrizena nasprotnika Slovenske Ljudske Stranke v Kranjski gori sta gostilničarja Slavec in Lavrič. Pri njih so imeli liberalci in socialni demokrati svoje shode, v njunih krčmah se največ govori čez Slovensko Ljudsko Stranko in njene pristaše. V teh dveh gostilnah so obhajali zmago Hribarjevo. Samo ta dva krčmarja sta izobesila zastavo Hribarju na čast in pa notar Hudovernik, ki naj bo vesel, da ga mi še zdaj pri miru pustimo. Ko se jc vpokojeni hromi duhovnik gospod Pečar dal na svojem vozičku peljati na volišče, ie zavpil strupen naš nasprotnik vozniku: »V graben bi zvrnil hudiča črnega!« Toliko za enkrat zapišemo, da bodo naši somišljeniki spoznali svoje ljudi. Drugič kaj več!
g Podnart. Najdenega je bilo v nedeljo, 2. junija, v gostilni na Otočah pri postaji nekaj denarja. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v gostilni Otoče.
g Iz Zabnice. V sredo popoldne pred praznikom sv. Rešnjega Telesa ie najbrže treščilo v gospodarsko poslopje tukajšnjega kovača Vincenca Hafnerja, ki je pričelo s polnim plamenom goreti. Pri tej priliki je domače gasilno društvo prvikrat službeno nastopilo in tako prejelo svoj krst. Prihiteli sta na pomoč tudi požarni brambi iz Stražišča (najboljša v okolici) in iz Loke. Poslopje in nekaj orodja je pogorelo, hiša je ostala nepoškodovana. Gospodar je pred kratkim odšel v Ameriko. Sploh se je začela »amerikanska bolezen« tukajšnjih ljudi precej prijemati, kakor bi doma ne bilo dosti dela in jela.
g Iz Rateč pri Bell peči. V našem voliv-nem imeniku je bilo upravičenih volivcev 183, oddanih glasov 165; Pogačnik je dobil 109
glasov, Cop 45, dr. Dermota 10, razcepljen 1. Veliko so se trudili naši liberalci, pa malo so jih vjeli, a še ti so večinoma nedolžni, ker ne poznajo njihove stranke. Oče naših liberalcev nadučitelj se je tako utrudil, da je skoro bolan od jeze. Sploh pa mirujte, sicer se vam bo slaba godila! Pot je široka!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Iz Izlak in Podlipnice. V noči 1. in 2. junija so štiri fantje na posestvu fanta Jakoba Prašnikar, krojača iz Podlipnice, iz same hudobije posekali štiri sadna drevesa; ker je Jakob Prašnikar miroljubna oseba, se je kar čuditi, da mu ljudje iz' same hudobije to naredijo. To je dokaz, da potrebujemo pri nas policaja za ponočni čas.
d Iz šentviške fare pri Zatičini piše ugleden mož iz občine Zagorice: l udi pri nas so se ljudje zanimali za zadnje volitve. Pokazati so hoteli svoje versko prepričanje in pripomoči prvič, da se liberalci premagajo, drugič pa so hoteli skazati čast poslancu gospodu Povšetu, kojega vsi dobro poznamo več let. Naša občina je majhna, 341 prebivalcev šteje. V imenik je bilo vpisanih 74 volivcev. Volit jih je prišlo 70 in vsi so volili gospoda Fr. Povšeta. V naši občini ni nobenega liberalca. Stiri volivci se niso udeležili volitve. Eden je že preje odšel v Ameriko, trije niso prišli volit, pa še ti, mislim, da niso ostali doma brez posebnega vzroka. Dosti je pripomoglo, da jih ie župan Franc Zajec spodbujal, naj se volitve vsi udeleže, češ, da je to častno za občino, pred ljudmi in pred Bogom, da se nam ne bo tako godilo, kakor se godi na Francoskem. Zupanova beseda in značajnost občanov se je dobro obnesla. Prišli so skoro vsi, celo 88-leten starček je prišel ob palici. Cast takim možem, ki naj bodo drugim zgled za druge volitve.
d Iz Hotiča. V smislu § 19., tiskovnega zakona. Vas poživljava, z ozirom na novice iz litijske okolice v 21. številki z dne 23. maja t. 1. Vašega lista, da sprejmete sledeči popravek. Ni res, da bi midva sklicala dne 9. maja v Hotiču shod. Res pa je, da je to storil vo-livni odbor jugoslovanske socialne demokracije, kar je razvidno tudi z lepakov. Ni res, da nimam pravice za žganjetoč. Kes pa je, da jo imam. Ni res, da godbo najamem brez da bi plačal licenco. Kes pa je, da kadar veselico priredim, tudi licenco plačam. Ni res, da ob vsaki uri v noči točim. Kes pa je. da imam pravico tujce prenočevati in jim tudi slučajno čez uro postrežem.
Iz Št Ruperta.
d Pomota iz volitev poslanca v državni zbor v »Slovencu«. Brzojav je poročal, da je dobil dr. Hočevar 225 glasov; dobil jih je v resnici 245, 7 pa jih je komisija ovrgla, biti bi jih moralo torej 252. Oospod Penca jih je dobil precej, dasiravno so se njegovi prijatelji nadejali, da jih bo dobil še več, saj je propadli kandidat Zupančič dejal gospodu kaplanu: »Danes böte imeli pa fiasco.« Žalosten fiasco in blamažo je imel potem Zupančič sam in njegovi drugovi.
d Hudo vreme je bilo pretekli teden po naših hribih. Na mnogih krajih je pobila toča, ki je napravila precej škode. Bog nas varuj hujšega! Nekateri pobalini pa naravnost kličejo šibo božjo, ko noč in dan preklinjajo in
se pridušajo okrog cerkve. Ti tudi delajo hudo vreme, a oblastva nič ne vidijo!
d Krasen vsprejem so napravili Šentru-perčani svojemu škofu ob birmi. Pozdravilo je Prevzvišenega ognjegasno društvo pod vodstvom vrlega načelnika Freliha. Časten je bil ta nastop. Nad vse lep je bil nastop učencev z učiteljstvom vred in ganljivo je pozdravila učenka Tončka visokega kneza. Ves Št. Rupert je bil v zastavah in mlajih, zvečer pa je bil lepo razsvetljen, samo v dveh hišah je bila tema. Pevci so zapeli par lepih pesmi. Poklonit se je prišel tudi občinski zastop. Vse je pričalo, da čut olike, udanosti in ljubezni še bije v srcu ljudstva, dasiravno hočejo posamezni »očetje« svojo neotesanost pokazati s tem, da mislijo v smrdljivi cunji »Naroda« zabavljati čez to slovesnost. Bomo enkrat tudi take »zajce in medvede« vzeli na muho. Cast vsem, ki so pomogli, da je Št. Rupert pokazal tako častno in lepo lice.
d Iz mokronoške doline je od zadnjih volitev najžalostneja prikazen ta, da piše n. pr. učiteljstvo sosednim učiteljem, naj ne sprejmejo škofa. Žalostno! Ne samo, da se urad-ništvo v Mokronogu, ki misli, da je vsemogočno in je zavžilo vso učenost, ni hotelo nalašč udeležiti sprejema, zato štra.ikaj še šola in buni še sosede! Tako se ljudstvo izobražuje. izobražujejo otroci, da brez nadzorstva letajo in vpijejo za škofom, mesto da bi ga primerno dostojno sprejeli. Koliko pa vam pomaga vaša neotesanost, kateri se tujec čudi in se zgraža nad njo?. Ljudstvo zida šole in plačuje uradnike zato, da se otroci uče zarob-l.ienosti in podivjanosti in gledajo slabe vzglede? Tu sem še posvetimo.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Zahvala. Podpisani Josip Zidar se tem potom v cenjenem »Domoljubu« še enkrat javno zahvaljuje vsem dobrotnikom, kakor tudi vsem udeležencem povodom blagoslovljena nove kapelice Lurške Matere Božje, katero se je vršilo dne 12. maja t. 1. Zlasti se zahvaljuje še posebno vlč. gospodu župniku iz Mirne za njih veliko skrbnost in požrtvovalnost, dalje dekletom Marijine družbe, ki so darovale krasni venec krog Marijine podobe, g. Alojziju Schullerju za njegovo velikodušno darilo, dalje odboru Marijine družbe, kakor tudi izobraževalnemu društvu za udeležbo s svojima zastavama, g. organistu in pevcem za lepo petje, nekaterim Amerikancem, ki so poslali celo iz daljne Amerike svoja darila, dekletom nosilkam Marijinega kipa in lilij, ter vsem dobrotnikom, kateri so kaj pripomogli bodisi v denarju ali drugače. Vsemogočni Bog naj vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam stotero povrne na priprošnjo lurške Marije. Josip Zidar, mlinar v Sotli, Mirna, Dolenjsko.
d Raka na Dolenjskem. Položili smo prošli teden v hladno gomilo k večnemu počitku mladega moža Janeza Vizlarja. V Krškem, kamor je šel po opravkih, ga je udaril konj, m sicer tako nesrečno, da je tekom treh dni. izdihnil svojo dušo. Iz krške bolnišnice, v kateri je umrl, so prepeljali truplo na domače pokopališče, kjer mu je broj občinstva »kazalo na poslednjem potu zadnji pozdrav A>koj njegovej duši! — Liberalizem bo, kakor povsodi, tudi pri nas kmalu prišel na boben. 14. maj nam je zato jasen svedok. Pred šestimi leti je ostal naš kandidat v več kot v dvetretjinski manjšini, letos pa je bilo ravno nasprotno, na žalost neustrašenemu generalu Varšeku in ostali hirajoči kliki, ki je po številu neznatna in po mislih siromašna.
d Velike Poljane. Na praznik sv. Rešnjega I elesa je priredila »Kmečka zveza« za ribni- ' ški okraj v tej občini lep stao4, katerega so se
skoro polnoštevilno udeležili domači volivci, i Nekaj jih je bilo celo prihitelo iz oddaljenih krajev. Gospod šolski vodja Primožič je v po-1 ljudnih besedah opisal postanek volivne reforme za državni žbor in zadnji volivni boj. Na podlagi številk je kazal, da so povsod zmagale stranke, ki se potegujejo za ljudske koristi, strašno pa so Sirom Avstrije nazadovale protiliudske liberalne stranke. Velikansko so pridobili socialni demokratje, ki bodo najhujši nasprotniki kmetskim težnjam in krščanskemu naziranju. Prišlo bo do tega, da bodo druge stranke skoro popolnoma izginile, in ljudstvo bo zbrano samo v dveh velikih taborih: tukaj kristjani, tam brezverci. Po tem poljudnem govoru je poprijel za besedo naš novoizvoljeni gospod državni poslanec Jaklič. Povdarjal je, da bodo poslanci Slovenske Ljudske Stranke na Dunaju odločno zahtevali, kar so obljubili pred volitvami. V dr žavnem zboru bodo imele večino stranke, ki so za miren razvoj in ki jim je res mar dela. Nekateri bi sicer radi pričeli verski boj po francoskem vzorcu. Ogrevajo se za svobodno razporoko in brezversko šolo, pa jih je tako malo, da liberalci sami uvidevajo, da je najboljše, če so tiho o teh stvareh. Seveda, če bi bili pri volitvah zmagali, potem bi bili z največjo slastjo uresničili to svojo srčno željo. Z ozirom na kranjske volftve omenja, da je ljudstvo povsod izvolilo za poslance može krščanskega naziranja, le »bela« Ljubljana ie dobila črn madež. Pa tudi v Ljubljani je liberalcem predla silno trda, vendar je bil župan Hribar te svoje zmage tako vesel, da je dal na Gradu samemu sebi v čast streljati s topovi. K tej zmagi so največ pripomogli liberalcem c. kr. uradniki, ki so se tudi po deželi povsod pokazali kot nasprotnike ljudstva, da-si so plačani z našim denarjem in jedo naš kruh. Brž ko so zvedeli za Hribarjevo zmago, so povsod priredili slavnostne »kroke«. Naša stranka si bo to dobro zapomnila, kajti »čez sedem let pride vse prav«. Odločno moramo ugovarjati zoper to. kar so v Ljubljani počenjali nekateri profesorji po gimnazijah in v pripravnici. Prinašali so v šoio liberalno politiko in slavili agenta Hribarja. Mar pošiljajo stariši otroke zato v šolo, da jih ondi c. kr. profesorji vzgajajo za brezverski liberalizem? Iz take mladine bomo dobivali lepih uradnikov, lepih učiteljev in učiteljic! Silno žalostno so se držali liberalni učitelji. Skraja so se veselili, da bodo liberalci zmagali tudi po naših krajih, zdaj pa, ko je ljudstvo obrnilo liberalcem hrbet, se tolažijo s tem, da so vsaj drugod zmagali številni socialni demokratje. S krščanskim ljudstvom biti, tega Bog varuj I Rajši imajo najhujše nasprotnike naše vere in narodnosti. ludi dobro. Slovenska Ljudska Stranka bo že poskrbela, da se vsako delo ludi primerno poplača! Gospod poslanec je nadalje omenjal razne točke svojega programa, kakor n. pr. podržavljenje notarijata, pre-uredbo in zboljšanje davčnih razmer, važnost trgovinskih pogodb s tujimi državami in drugo. Zlasti je še kazal na najbolj pekočo rano kmetskega stanu: velikanske dolgove, ki po-žro vsako leto na milijone samih obresti. V tem oziru mora država priskočiti kmetu na pomoč s svojim cenenim kreditom. — Da se bo pa vse to doseglo, morajo se kmetje tesno združiti, kajti le v slogi je moč, in zato naj mnogoštevilno pristopajo »Kmečki zvezi«. — Gospod Pucelj je želel, da bi se gospod poslanec potegoval za postajo v Zlcbiču, nakar je dobil zagotovilo, da je zdaj mnogo več »panja, da se uresniči ta želja. Neki drugi kmet je zahteval preureditev krivičnega lovskega zakona. Gospod poslanec je obljubil, da bodo on in njegovi tovariši vse storili, da sc
t
to doseže. - .Ko se je še domači gospod župnik zahvalil govornikoma in so zborovalci zaklicali »slava« svetemu očetu in presvitlemu cesarju, je bil končan ta lepi, skoro dve uri trajajoči shod.
d Mirna, Dolenjsko, 31. maja 1907. Komisijski ogled nameravane nove železniške proge Trebnje-Št. Janž se je vršil od 24. maja do 1. junija. Na Mirni bo stal kolodvor tam, kjer je bil prvotno namenjen, namreč na fa-rovških Delcih, četudi se je krojač Rajmund zato skregal z županom in ga še celo opsoval s pritepencem. Ljudje so se pa muzali, češ, Kajmund je šel za Šmalca po kostanj v ogenj, pa se je opekel. Vprašali bi Rajmunda, ali ni on podoben bistrškeinu Zajcu? Zajec na Bistrici bi imel kolodvor blizu svoje gostilne, ako bi ostal načrt za novo železnico tak, kakor so ga izvršili inženirji. Imel bi korist pri gostilni. Mokronožani pa se potegujejo za to, naj se kolodvor pritegne bližje Mokronoga, najmanj kake pol ure oddaljen od Zajčeve gostilne. Na to bi bil delal kandidat gospod Perica, ako bi bil prilezel skozi volivni komat. Sedaj pa premislite, kaj naredi brihtna Zajče-va* glavica? Pred volitvijo zajaše čilega ru-javca in dirja čez hrib in plan, čez drn in srn, celo v dolske hribe jaše in povsodi agitira za Penca. Na Dolih obdelava celo uro nekega mlinarja. Ko konča svoje litanije, pa mu mlinar zasoli: »Ko bi bil Penca tako dober za poslanca, bi ga zajec ne pri|>oročal. Saj veste, da bo moral naš prihodnji kmečki poslanec nastopiti zoper zajca.« In kot bi ustrelil, zdirja naš šestonožni Zajec proti domu. Sele po volitvah so se Zajcu odprle oči. Se sedaj daje hvalo Bogu, da je ostala vsa naporna volivna agitacija za Penca brezuspešna, ker bi Penca kot poslanec gotovo odnesel Zajcu kolodvor izpred nosa. Enako bi Šmalc mirnskemu Raj-mundu odtegnil marsikakega kmeta izpred nosa, kajti v slučaju, da bi se zidal kolodvor pod Kreinenco ob cesti, bi Smalc ondi pričel z vsemi mogočimi obrti in ni izključena kaka konfekcija. Rajmund, ali res hočete iti k Šmalcu v »taberh«? Vedite, da je sedaj določena lega kolodvora za vse Mirnce najpri-kladnejša. Tako sodi nepristranski popotnik.
d Lepa slovesnost. Dne 12. maja se je obhajala lepa slovesnost v Sotli. Pri Drajs-lerju je bila blagoslovljena nova kapelica lur-ške Matere Božje. Govor je imel mirnski gospod župnik, ki je tudi kapelico blagoslovil, četudi stoji že v šentruperski župniji. Šentru-perski gospod svetnik je bil namreč zadržan. Kapelico je postavil na lastne stroške gospod Josip Zidar, mladenič v Sotli in tajnik katoliškega izobraževalnega društva na Mirni. Stane okoli 600 K. Cast mu!
d Iz Tržfšča pri Mokronogu in okolice. Dne 27. t. m. se je vršila v naši župniji sv. birma. V nedeljo, 26. m. m. ob pol štirih po-poludne se je prevzvišeni pripeljal iz Mokronoga. Sprejem je bil od strani ljudstva prisrčen, le našim naprednjakom, ki so radi grozne volivne katastrofe strašno poparjeni, ni bil dohod prevzvišenega v našo župnijo prav po volji. Naši občinski pjomtarji se v demonstracijo radi zmage S. L. S. v našem volivnem okraju, niso udeležili škofovega sprejema, kakor pred petimi leti, in prevzvi-šenemu na čast odbili vsak izraz veselega sprejetja. Le iz nekih liberalnih gostiln se ie čulo zamolklo petje iz alkoholičnih grl, kot demonstracija, ker sicer ni ob nedeljah slišati takega prepevanja. Pohvaliti moramo naše vzorno učiteljstvo, ki je raz okna zijala paslo, ko je šel sprevod s prevzvišenim k farni cerkvi, doäim so morali g. kaplan sami voditi tli delati red pri šolski mladini. Prevzvišeni je šel tudi v šolo in počastit Najsvetejše, ki je
bilo 26. in. in. celi dan izpostavljeno. Tudi ie bilo sprejetih nekaj čez trideset deklet v Marijino družbo. Proti hrabremu nastopu tržiš-kih naprednjakov kličemo »juriš!« Prevzvišeni gospod knezoškof sme biti uverjen, da je večina ljudstva na našo stran, le vsled krutega terorizma so nekateri zapeljani od nasprotnikov. — Sedaj se vrši politični ogled za lokalno železnico Trebnje-Št. Janž. — Kakor dohajajo poročila, so naprednjaki demonstracijsko vsicd zmage S. L. S. proti pre-vzvišenemu nastopili tudi v Št. Janžu in Mokronogu tako, kakor v Tržišču; in kdo jim bo \ sled take katastrofe, ki jih je doletela, zameril? Prevzvišeni gotovo ne!
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Otročarije. Govori se. da liberalci pravijo, da bodo zahtevali od vlade, naj Idrijo zastopa v državnem zboru ljubljanski poslanec Hribar in ne Gostinčar, ker je za Ildrij-čane »pregmenj«. Socialni demokratje pa govore, da bodo dali Gostinčarju nezaupnico. Smešno, kakor bi ga bili oni izvolili za poslanca! Ce njim ne gre vse po volji, pa se mora zemlja na glavo postaviti. Revšeta! Dandanes velja v Avstriji splošna, direktna in tajna volivna postava; glas reveža velja toliko, kakor glas bogatina! In Gostinčar je izvoljen od ljudstva za poslanca, pa je viža ven!
n Izlet v Cerkno. Na kvaterno nedeljo je napravilo tukajšnja Katoliška delavska družba izlet v Cerkno na Primorskem. Udelež-nikov je bilo nad 120 na 10 vozovih. Zjutraj ob 8. uri je bila v cirkniški župni cerkvi pridiga in sv. maša, katero je daroval preč. g. dekan in poslanec Mihael Arko iz Idrije. Opoldne so imeli izletniki kosilo v treh gostilnah pristašev naše stranke. Popoldne pa so se vrstili govori s petjem v gospodarskem domu. Ogledali smo si to krasno stavbo ter v njej znamenito mlekarno, v kateri se izdelujeta surovo maslo in sir. Nekoliko smo pa vendar zavidni Cerknjanom za njihov napredek v gospodarskih in društvenih stvareh. Ob 6. uri zvečer smo se vrnili domov, hvaležni gostoljubnim Cerknjanom za njihov prijazni vsprejem.
n Sokoli že frčijo. Ravno tisto nedeljo je izpeljal dični naš Julče svoje sokole na izlet v Gorenio vas pri Poljanah. Zanašal se je na lepo vreme, katero nas vedno spremlja ob naših izletih, češ: če bodo katoličani šli, bo že lepo! Sel je s svojim krdelom, kateremu so se med potom pridružili še žirovski in kranjski sokoli, korajžo delat liberalcem v Gorenji vasi, ki so dvakrat zaporedoma pogoreli pri občinskih volitvah. Dvomimo, da bi bil Julče zmožen deliti tolažbo, ker te ie sam nujno potreben, čeprav se v Idriji tako pleše, kakor on gode.
n Oproščena. Tukajšnja okrajna sodnija je oprostila ženo v Ameriko pobeglega trgovca F. Mlakarja kot popolnoma nedolžno. Prav je, da reva ne bo trpela po krivem radi umazanosti svojega moža.
n Slavnost presv. Rešnjega Telesa. Na praznik presv. R. T. ni bilo procesije zunaj cerkve radi dežja. Škoda, ker so bili ljudie že pripravili vse potrebno za procesijo. Zupan Šepetavec se procesije tudi znotraj v cerkvi ni udeležil; že ve, komu se je prikupil s svojo odstotnostjo. l ončku Kristanu pa morda tudi ni prav nič žal, da se je vse bolj po francoskem načinu vršilo!
n Z Vojskega. Zbrali smo se 14. maja vsi pravi somišljeniki S. L. S. in z nabruše-nimi meči iu gorečih src udarili na naša sovražnika. ki sta se hotela polastiti naše dežele. In do cela je bila premagana njih vojska. Padla sta njihova vojskovodja — slaba junaka, ki sta nam hotela vzeti našo svobodo. Kakor pa veste, dragi rojaki, da pogreba ni brez pogrebcev, Jako smo tudi tukaj na Vojskem dobili za liberalnega junaka Janeza Grudna 10 mož in za socialno-demokratičnega Josipa Kopača 6 mož, da so nesli truplo za večno k počitku. Za njimi so pa pometle naše poštene ženice, ki so srčno navduševale naše može, da le po poti naše S. L. S. zainoremo priti do časne in večne zmage. Ob 11. uri dopoldne je zavihrala zastava S. L. S.
Vipavske novice.
n Generalni liberalni agitator Punčuh, nadučitelj v Vrhpolju, je bil pretekli teden pri vipavskem sodišču obsojen na tri dni zapora ali 30 kron globe, ker je Antonu Potrata s Slapa očital, češ, da je »plačani agitator«. Veseli nas, da se je Punčuhu vendarle pristrigel njegov liberalni jezik, s katerim povsodi hoče delati na slo^o, pa ne dela druzega kot zgago, kamor doseže.
n U. šolski vodja Skala nam z ozirom na notico v predzadnji številki piše: Ni res, da sem po vipavskih zidili popal vabila za De-klevov volivni shod. Res je tudi, da sem pri občinskih volitvah volil kandidate, ki smo jih volivci prvega razreda sporazumno postavili. I udi v bodoče bodem hodil po poti, odmerjeni poštenim ljudem, eksponiral pa se ne bodem za nikogar. — Objavimo ta popravek, ker nikomur nočemo vodoma delati krivice, dasi je čudna zgodovina i^eKiovovih plakatov.
n Predavanje gosp. B. Skalickega, dne 9. maja. Gosp. Skalicky je predaval imenovanega dne v Vipavi o dveh jako zanimivih predmetih. 1. Ciste drože, njih pomen in njih raba v kletarstvu; 2. peronospera in način, kako se je ubranimo. Ce pustimo sveže iztisnjen, sladek mošt, da nekaj časa stoji, se najpopred skali in začne nato šumeti ali kakor pravimo kipeti ali vreti. Pozneje kipenje poneha in tekočina se zopet očisti. Zdaj pa opazimo, da tekočina ni več sladka, ampak močna alkoholna pijača. Iz mošta je nastalo vino, na dnu posode pa se pokaže svetlo-rujava tvarina, ki ji pravimo drože. Ce drože preiskujemo pod močnim povečalnim steklom, najdemo, da se v njih nahajajo v največji množini glivice. Glivice so majhna, mehurčkom podobna telesa, kakor drobna jajčka (dolga so 8 do 9 tisočink milimetra). Te glivice so izpremenile sladkor v moštu v alkohol; imenujemo jih zato »glivice alkoholnega kipenja«. l e glivice so majhne rastlinice, ki v sladkih tekočinah začno kaliti in se jako naglo razmnoževati, pri tem pa razkrajajo sladkor v alkohol, v ogljikovo kislino, t. j. plin, ki pri kipenju vhaja iz posode ven in pa v majhni množini tudi v glicerin, jantarovo kislino in razne dišave. — Glivice alkoholnega kipenja pa niso vse enake oblike in tudi vse ne delujejo enako. Najbolj popolne so one iajčaste podobe, te dajejo najpopolnejši pridelek. Druge so bolj podolgaste, zakrivljene; te so pravi plevel med glivicami. Da so se iznebili tega plevela, so vešiaki poiskali v drožah iz slovečih vin kako najbolj popolno glivico, ki so jo s posebno pripravo zajeli in prenesli v mošt, katerega so popred očistili vseh glivic (v steriliziran mošt), lam se je glivica začela razmnoževati in je dala ko-nečno drože, ki so nastale iz ene same glivice, lake drože so imenovali čiste drože. Kipenje mošta pri nas povzročajo glivice, ki se nahajajo v zemlji in v jeseni zoré ter prehajajo
na grozdje in odtod v mošt. Razume se, da se pri tem kipanju dostikrat razvijajo ne samo glivice alkoholnega kipenja, ampak tudi razne druge, škodljive glivice, n. pr. take, ki povzročajo cik. plesnobo, mlečno kipenje, zavre-lico itd. zlasti takrat, če je mošt iz gnilega, nezdravega grozdja. Ce torej pri kipenju prevladuje taka škodljiva glivica, bo seveda pridelek imel kako napako ali celo bolezen, vsekako pa ne bo čistega okusa in dulia, se ne bo hotel čistiti itd. Da se to ne zgodi, moramo torej posebno pospeševati razvoj koristnih glivic s tem, da moštu dodamo čistih in plemenitih glivic. To se zgodi takole: Kake .5 do -1 dni pred splošno trgatvijo natrgamo nekoliko zdravega in zrelega grozdja, ga zma-stimo in iztisnemo ter potem tekočino zavremo — najbolje v kaki postekljeneni posodi. Nato se zavreti mošt vlije v kaki sodček ali veliko steklenico in kadar se ohladi na 18 do 22" C (14 do 18" R), se mu doda čistih drož (ta toplina glivicam najbolj ugaja in najbolj podpira njih razvoj in delovanje). Te čiste drože se dobe n. pr. pri kmetijskih kemiških preskuševališčih ali od višje vinarske šole v Klosternajburgu. V dveh do treh dneh bo vrenje tako močno, da bo čisto kipeči mošt najbolj pripraven za vcepljenje čistega kipenja pri drugih nioštih. Stvar je potem čisto enostavna. Pri splošni trgatvi se grozdje zmasti in takoj iztisne, mošt se dene v sod in na vsakih 100 litrov se mu doda dva do tri litre čisto kipečega mošta. Pri kipenju prevladujejo po tem čiste glivice, kipenie se vrši hitro in pravilno, mlado vino se ložje čisti in je sploh bolj čistega iu finega okusa. Se bolj važno je tako postopanje, če mošt ni iz zdravega, ampak iz bolnega gnilega grozdja. V tak mošt lahko pride tolika množica škodljivih glivic, da ga morejo popolnoma pokvariti. V tem slučaju je treba mošt popred očistiti nesnage tako-le: V močno zažvepljan sod se nalije '/a njegove vsebine mošta, sod se |H)teni zabije ter semihtje toliko časa valja, da posrka mošt ves žvepleni dim vase. Nato se zopet zažveplja in napolni druga tretjina soda ter se valjanje ponavlja. Ko je mošt ves dim posrkal, se še enkrat zažveplja in sod se do vrha nalije. S takim močnim žvepljan-jem smo uničili ali vsaj omamili vse v moštu se nahajajoče slabe glivice toliko, da padejo z vso drugo nesnago, ki je bila v gnilem moštu, na dno soda. Ko se je to zgodilo (čez kakih 24 do 48 ur), mošt pretočimo raz to nesnago v drug snažen sod in pri tem ga močno zračimo, da žveplena kislina iz mošta odide, drugače ne bi mogel mošt kipeti. Nato spravimo mošt v kipelni kleti na pravilno toploto iu mu dodenemo na vsakih 100 1 vsaj 2 do 4 litre čistokipečega mošta, narejenega na način, ki smo ga prej opisali. Mošt bo kmalu začel kipeti rn bo dal prav okusno, čisto in stanovitno vino brez gnilobnega okusa. — 2. Pero-nospera, ta huda bolezen je prišla iz Amerike k nam zlasti vsled uvoza amerikanskih trt. Najpred so jo opazili na Francoskem. Najboljše sredstvo proti ti "bolezni je škropljenje z modro galico. Škropi naj se najmanj trikrat na leto. Na 100 litrov vode se vzame 1 kg modre galice in 2 kg ugašenega apna ali 1 kg neugašenega apna; vsako se zase raztopi in se potem zmeša. Pri tem se ne sme rabiti železna posoda ali železno orodje. Prvo škropljenje se vrši takrat, kedar so mladike zrasle '/a m dolge; t. j. najpozneje začetkom meseca junija. Drugo škropljenje se vrši 14 dni pozneje; največja nevarnost je zdaj za trto. Tretje škropljenje se vrši tri tedne po drugem. Dobro jè tudi še četrto škropljenje in sicer tri tedne po tretjem. Pri vsakem škropljenju je treba tudi grozdje dobro po-šropiti in nekaj časa popred mladike privezati. V mokrih, deževnih poletjih naj se škropi v
krajših presledkih, torej gotovo štirikrat na leto. Za vsako škropljenje treba pripraviti svežo galico, ker stara je brez moči. Na suho cepljene trte in na zeleno cepljene treba škropiti kmalu potem, ko so odgnale in večkrat v kratkih presledkih. Ce .ie po škropljenju deževalo, predilo se je galica dobro posušila, je treba škropljenje kar uajhitreje ponoviti. -Pri zanimivem predavanju je bilo zbranih do 200 mož, ki so z zanimanjem sledili gosp. predavatelju. Liberalci so se pa med tem časom pridržali na Deklevovem shodu iu mlatili pre-ptrelo in protiljudsko liberalno slamo, kaj torej čuda. da jim je ljudstvo obrnilo hrbet in iili obsodilo v smrt dne 14. maja. Vam pa, gosp. Skalicky, prisrčna zahvala za prekorist-ne nauke, ki ste nam jih dali. Le še vačkrat nas obiščite, vselej vas bomo z veseljem poslušali.
n Trta na Vipavskem izvrstno kaže, da ni še kmalu kako leto tako. Ce nas dobri Bog obvaruje nezgod in da primernega vremena, bomo imeli prav veselo jesen.
ii Sirotinski zavodi. Vipavska sodnija jako skrbi za sirote, izdala je v ta namen posebno naredbo; nekatere občine že pridno delajo v zmislu naredbe. Kjer pa so liberalni odbori, tam pa spè in jim ni mar za sirote, čemu tudi, saj je zadosti, če se liberalcu dobro godi! Gospod svetnik! Dajte, podrezajte še enkrat, morda se konečno vendarle predramijo tudi zaspana liberalna srca.
n (iorje ti, Dekleva, če bi bil izvoljen. Jernej Zorž je rekel: »Dekleva bo izvoljen, toda gorje mu, če ne bo prav delal, kot bomo ukazali mi, precej mu bomrrdali nezaupnico!« Kden naših pa mu je rekel: »Ne boj se, Jernej, ne bo vam treba dajati Deklevi nezaupnice, ker mu jo bomo dali mi dne 14. maja.« In tako se je zgodilo in liberalci so prosti velike skrbi, Dekleva pa je prost nevarnosti, da bi mu dali nezaupnico njegovi lastni pristaši.
n (ioška zadeva glede duhovniške plače se bliža ugodnemu koncu. Živeli Ložani!
Iz reške doline.
n Dekleva se zahvaljuje v 21. številki »Notranjca« svojim volivcem. Pri tem pa udriha po duhovščini, češ »naša duhovščina je brez vsakega povoda tako nedostojno, nepošteno in strastno zoper mene pisarila in agitirala«. Mi sicer ne vemo, kaj bode duhovščina storila na to petelinje izzivanje, a mi ne smemo ostati dolžni gosp. Deklevi primernega odgovora! Zato pa vprašamo, kaj je mar že vse pozabil, kako se je od njegovih agitatorjev udrihalo uprav nečuveno po naši duhovščini. Od prvega shoda v Ilirski Bistrici, kjer ste bili postavljeni kandidatom do zadnjega, se ni čulo skoro druzega, kakor: ne poslušajte farjev, ker ti so zatirali kmeta, da naj se sterejo verige rimskega klerikalizma in druge take neslanosti. Ali mar menite, da bo duhovščina kar meni nič tebi nič mirno prenašala taka zlobna očitanja? Da, ljudstvo, ki je hodilo poslušat tudi na vaše shode, eno se je prepričalo kam pes taco moli in je po-medlo z vami g. Dekleva korenito. Slava mu zato!
n Ljudske knjižnice so začeli ustanavljati po raznih krajih na Notranjskem liberalci. So pač povsod posnemalci teh »preklicanih« klerikalcev. Izobraževalna društva so vršila to nalogo že zdavno. Liberalci, nikar ne mislite, da bodete le enega poštenjaka dobili na te limanice na vašo stran. Prevelik je že prepad med vami, pristaši najbolj brezver-skega lista »Slobodne Misli«, katero razširjate med vernim ljudstvom. Zdravi taki iz-obrazitelii!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Blok. Dne 15. maja so nas zapustili č. g. kaplan T. Zabukovec in se preselili kot župnik na župnijo Rob. Bili so zares izvan redno marljiv delavec v vinogradu Oospodo vem, zato jih bomo pa tudi težko pozabili. Bili so res nekaterim trii v peti, pa kdo sc zmeni za tisto skovikanje. Mi jim kličemo: Srčna hvala za vse. Bog Vam bodi plačnik !
n Iz volivnega okraja: Idrlja-Logatec-Cerknica-Vrhnika. Dragi citatoli v 14. in l(> številki Domoljuba sem ti dokazal, da si v lastno korist storil, če si volil poslanca »S. L. S.«, ker si hočeš obdržati svoj gospodarski obstanek in javno pokazati svoje versko prepričanje. Poglej vkljub ostrim zakonom vo-iivne svobode si lahko opazil, liberalni terorizem; na različne načine so se borili, razne obljube so ponujali, celo take, ki so neizvr-šljive. Pričeli so sami izpoznavati, da so le radi njih lenobe in protiverske gonje zgubili ves upliv; zametovali so ljudstvo in zato so ostali zavrženi. Kandidirali so več svojih somišljenikov pod imenom »neodvisni«, zato so postali volivci neodvisni, ter so jih s samo iibf>ra!cciii znano uosi:nčarjevo metlo pomedli in jim dobrohotno pomoli' do njih že zdavnej zasluženega političnega pokoja, k..'erega jim vsak treznoniisleč iz srca privošči. Na shodili kier so čutili večino »S. L. S.« so naš program razlagali, češ saj je naš vašemu enak tako, da ie bilo ljudstvo večkrat primorano jim v brk povedati, da naj le svoj program razjasnijo in z našim nikar ne slepijo, ker se hočejo z njim okoristiti. Ljubljanski liberalni Port Artur je bil tudi že v skrajni nevarnosti, zahvaliti se imajo liberalni bahači le od njih ta-kozvanim nižjim slojem ki so liberalno bisago napolnili, iz katere puhti nesramni liberalizem, ki žaiibog niso spoznali, da uživajo večinoma v tujih rokah shranjeni sad svojih -žuljev. Ljubljana je želela odcepiti se od dežele in to je tudi storila, kar bo prej ali slej gotovo čutila; prehitro je pozabila na govor mestnega poslanca dr. Tavčarja v državnem zboru, ki se je izrazil, da bi bilo sramotno za belo Ljubljano, če se .ii odpiše potresno posojilo. Ali dr. Tavčar in župan Hribar z politiko vedno skupaj ne korakata? Dragi čitatelj sedaj vidiš zaslepljene ptičke, ki se ua z liberalizmom namazane limance lovijo. Še so nekateri, ki bi lahko mnogo storili v. korist ljudstva, ker pa žali Bog se zibljejo v sladkem spanju pod odejo liberalnega terorizma; prišel bo čas. ko se bodo zbudili, ter spoznali svojo zmoto.
n Iz Senožeč. Izid volitev je naše liberalce, zlasti pa zdravnika Gregoriča kar po-trlo. Ta gospod, ki je komaj 11 mesecev v Senožečah, se je spravil na težavno delo, da bi rešil kar v naglici zavoženo Garzarollijevo barko, ki se pogreza, in je videti iz vode le še en jambor, dimnik in vse drugo je že pod vodo. Da bi bil dr. Gregorič na pravem mestu poprej poizvedel, gotovo bi se ne bil lotil tega nehvaležnega, mučnega in zanj pogubo-nosnega dela. Mi se pa temu gospodu, ki se brezupno trudi, da bi rešil, kar se rešiti ne da, le sinejemo, ker poznamo in vemo kako ljudje o Garzarolliju in njegovi barki sodijo. — V Sežani, kjer je dr. Gregorič prej služboval, so prav veseli, da ga ni več tam. Mi v Senožečah sino pa tudi veseli, da ga imamo za zabavo v svoji sredi. Smo torej vsi veseli in zadovoljni; le kak kmetič se ga tupatam boji, to pa le takrat, ako ima kakega bolnika v hiši. — V nedeljo 26. maja so spuščali rakete v Senožečah na Garzarollijevem Gro-bovščeku, skoro gotovo na čast Deklevi, in s^cer iz hvaležnosti do klerikalcev, ker so le ti poskrbeli da bo Dekleva ostal doma pri svojih kravah ker. kaj bi neki on počel na Dunaju ? — Mojster v raketah je baje znani
J
Zvonko. Ta gospod je bil tako prijazen, da ie Sel en dan prej nalašč v Trst po rakete. No, iina že čas, da se en dan žrtvuje. Pri procesiji.' ki se je vršila na dan Sv. Rešnjega Telesa bila je nenavadno velika udeležba in to kljub oblačnemu iu vetrovnemu vremenu. Procesije se je udeležil, kakor sploh vsako leto, preblagorod. gosp. Mihael Novak, c. kr. dež. sodišča svetnik. Drugih gospodov uradnikov ni bilo opaziti. Nadalje se je vdeležila procesije štirirazredna ljudska šola v Senožečah, tako tudi enorazredna ljudska šola iz Dolenje vasi z gg. učitelji in učiteljicami na čelu. Lepo je bilo videti požarno brambo se-nožeško, ki je nosila baldahin iu svetila; zalivala ji bodi izrečena na tem mestu. - Ob cesti, koder se je pomikala procesija so bili postavljeni maji. le pri par hišah se je to pogrešalo. Okna hiš, koder je šla procesija, so bila vsa razsvetljena, le okna župana Garza-rollija in njegovega soseda niso bila demonstrativno razsvetljena, dasi je šla procesija nk njih hiš. No. da se poznamo !
n Iz Postojne. Ginljivo je bilo videti, pravi »Notranjee«, kako se je gospod kaplan v družbi dveh Otočanov i>omikal z lučko v roki agitirat proti Zagonu. Nam, Otočanom in Zagoncem je »Notranjee« napravil s tem veliko veselje, toda ne povemo zakaj. Ker pa nočejo postojnski liberalci biti tiho, hočemo mi nekaj ginljivih reči povedati iz časa volitev. — Oinljivo je bilo videti, kako so jo mahali Petrič, Jež, Ditrich Anton iu drugi v Studeno, oboroženi z groznimi gorjačami. Še ginljiveje je bilo gledati te može, kako so, zaupajoč na te gorjače, tulili na shodu iu tako branili kmetu poučiti se, kako se skrbi za lastno kožo. Potem se bodo pa taki ljudje še čudili, če jih kdo naziva z bando. — Oinljivo ie bilo videti, kako se ie vlačilo z Arkotom in Deklevo po shodih vse polno pijanih ljudij, m gledati, kako so bili drugi dan poteftani. Kot nekak vodja teh ljudij se je udeležil shoda v Vipavi tudi c. kr. uradnik Mate Ceper-nič, geometer v Postojni. — Oinljivo .ie bilo slišati, kako je neki pošten mož spodil Antona Ditricha, ki je prišel k njemu agitirat. »Z vami sploh ne govorim, midva sva se že vse domenila,« mu je rekel ter mu pokazal vrata, lako je prav! Mi bi bili veseli, ko bi mu bil še rekel, naj gre pisat trške račune, za kar je plačan, ne pa agitirat. — Oinljivo je bilo poslušati Skuznico, kako je pravil kmetom, da on ni liberalec, da kmečka stranka ni liberalna, da ne marajo liberalizma, da je »Narod« slab list; ginljivo se je tako cmeril po shodih Arko Zuž-ainaža, Dekieva kandidat in celo uradnik Cepernič je tako povedal na shodu Pri Skuznici. Toda. to jih je kmalu minilo! Ko je prišla vest, da je Hribar zmagal, pa so vsi kmetje«, Arko, Skuznica, Dekieva iu drugi izobesili zastave in silili tržane, naj jih razobesijo. To so »kmetje«, ki niso liberalni! — «iinljiv je bil dan volitve. Starček, star 75 let, 'e bil naš volivec, toda, kakor hitro so to zapazili, zgrabili so ga iu ga tirali v gostilno, kjer so ga vpijanili in mu dali drugo glasovnico. To. je ginljivo, taka sleparija. — Oinljivo h> bilo, da se nekaterim odvisnim volivcem Pridržali izkaznice, potem jim jih pa zadnji dan izročili s popisanimi glasovnicami. Ginljiveje je bilo pa, da jim Se niso zaupali, ain-Pak sami gospodarji so jih pripeljali na volišče, da bi jim vendar kdo ne ušel. To je apostolska gorečnost! — Ginljivo je bilo, kako surovo so se obnašale znane surovine ob volitvi. Andrej Burger je smel na javnem prostoru grozovito grdo govoriti čez duhovnike, obetati klofute, za kar bi zaslužil, da se mu ne prizanese. Priče imamo!!! Drugi so s silo hoteli naše može odvrniti vsaj od volitve. Po-
tem se pa ti ljudje Se čutijo žaljene, če jim priprost kmet pravi, da so sodrga. — Oinijiv -je bil večer po volitvi. Cele trope liberalnih zavednežev so korakale pozno v noč po trgu; rjuli so kot divjaki in najginljiveje je bilo, ko so že ob 9. uri zvečer jeli leteti kamni v Katoliško tiskarno. Ista banda je razbila ob I. uri ponoči okna v isti tiskarni in enemu naših. To ie ginljivo, surovine! — Naiginljivejše je bilo pa to-le, kar Jaliko tudi dokažeino: Naši somišljeniki so bili res v nevarnosti za življenje. Razbijali so jim pozno v noč po vratih, metali v nje kamenje, in eden, ki Imi najbrže zato jedel ričet, ni mogel drugače pokazati svoje olike, da je dal hlače doli. To je ginljivo, pa tudi gnilo! Ali nam ne daste prav, da takim ljudem pravimo sodrga? - Tako, ljubi liberalni neodvisni kmetje postojnski! Še imamo vaših ginljivih dejanj dovolj na razpolago iu jih svetu lahko še mnogo pokažemo. Če je prav vam, je prav tudi nam!
n Iz Postojne. Glede ua novico v »No-tranjcu št. 22, kjer se bere, da ie bilo ginljivo videti, kako je Se! postojnski kaplan ob desetih zvečer v Zagon skozi Veliki Otok agitirat, odgovarja kaplan A. Breznik to-le: Ob tisti uri ie kaplan sladko spal doma. Zagona še svoj živ dan videl ni. Kakor on tako je spal pač tudi »Notranjčev« dopisnik, ko se mu ie sanjalo, da je videl kaplana z lučko v roki po Zagonu agitirati. Gospod dopisnik, vzgramite se, sicer vam Imi treba z mrzlo vodo pomagati.
d Iz Starega trga pri Ložu. Zanimiva" tožba. Dne 4. iu 16. maja se je vršila pred okr. sodiščem v Ložu zanimiva obravnava. Na zatožni klopi sedel gospod kaplan Frančišek Vovko, katerega je tožilo starotrško prostovoljno gasilno društvo radi žaljenja časti. Društvo je zastopal dr. Novak, zatoženca pa dr. Pegau. Stvar je bila ta-le: Dne 19. marca ob 11. uri je pričelo goreti v vasi Vrhnika. Hiša, pri kateri je ogenj izbruhnil, je bila takoj vsa v plamenu. Ogenj se je razširili na sosedno hišo, stoječo v isti vrsti, a prijel se ie tudi na nasprotni strani ceste stoječe hiše posestnika Pojeta, ki je zastopnik »Vzajemne zavarovalnice« in pristaš S. L. S. Ko je obtoženec prihitel na mesto požara, se je Pojetova hiša ravno prijemala. Ljudje bi bili radi gasili, a niso imeli vode. Vse vprek so zahtevali vode, a glasil se je vedno isti odgovor: Vode nam nočejo dati. Ljudstvo pred Pojetovo hišo je bilo vsled tega silno razburjeno. Zlasti so se ljudje jezili nad gospoda učitelja Wigeleta. Naredili so si takoj upravičeno sodbo: tu se postopa pristransko. Pod tem vtisom je bil gospod kaplan, zato je zaklical nekemu možu: »Zakaj ne gasite?« — »Kako,« odgovori mož, »ko nam nočejo vode dati.« - »Kdo vam noče dati vode?« zakliče kaplan. — »Wigele. Trikrat že sem ga Sel prosit vode. pa je noče dati.« — Nato zakliče kaplan: »To je pa lum-parija!« — V tem hipu pride mimo neki častnik gasilnega društva ter vpraša kaplana: »Kaj je lumparija?« Nato kaplan: »Vidite, to je lumparija, da se ne pusti vode donašati; postopa se pristransko.« Ognjegasec zakliče: »Ali jaz postopam pristransko?« Kaplan: »Kdo vam kaj pravi? Pošteno pa ni, da se zabra-njuje voda.« Ognjegasec: »Kdo pa zabranjuje vodo?« Nato zakliče neki zraven stoječi mož: »Ali poznate Wigeleta? Wigele jo zabranjuje!« Da so se res te besede tako menjavale, so s prisego potrdile tri priče, katerim se ne more iz nikakega vzroka odrekati verodo-tojnost. Ljudje so morali s silo dobiti vodo, da so takoj omejili ogenj, da se še dalje ni razširil na drugo Pojetovo in sosedovo poslopje ter tako morda vpepelil celo stran Vrhnike. Jasno je kakor beli dan, da so kaplanove be-
sede: »To je lumparija!«, »Postopa se pri-stranskoi merile na gospoda učitelja Wigeleta. A ta ni tožil, marveč gasilno društvo, češ, da je bilo ono zadeto z inkriminiranimi I besedami. Nato je priseglo še sedemnajst ka-planovih prič. Sodba ljudstva je ta, da je bila j nevarnost za hiše, stoječe na Pojetovi strani, ! ravno tako velika, kakor za one na nasprotni ! strani. Priče so to potrdile s prisego. Gospod j Wigele je za to znal, saj se mu je pri ognju pojasnilo, da se skupaj s Pojetovo hišo drži hlev poln sena, in zraven je sosedova hiša obita s plankami. Vse to je g. Wigele vedel, in vendar je večkrat rekel: »Pustite to (Pojetovo) hišo, naj gori. Ce mu t«) kaj ostalo, mu bo zavarovalnica odbila«. Da je W. res tako govoril kljub temu. da ie znal za velikansko nevarnost, ki ni pretila le Pojetovemu poslopju, ampak celi strani lepe vasi Vrhnika, ie potrdilo več zanesljivih prič pod prisego. Tudi ljudi je gonil od Pojetove hiše, ki so gasili. Nekega moža je potegnil celo doli z lestve ko .ie ta hotel nesti škaf vode na streho, da bi pogasil plamenček, ki je bil po izpovedbi prič lakrat Se majhen. A gospod Wigele ni pustil iti na streho, češ, naj gori, tu gre radi zavarovalnine. Pod prisego se je izpovedalo pred sodiščem, da bi se bil spočetka ogenj na Po-! jetovi hiši pogasil z malim naporom. Po požaru je prišel g. Wigele k Pojetu samemu se izgovarjat ter mu rekel: »Oprostite, da nisem pustil vaše hiše tako gasiti, kakor druge, bo dete več zavarovalnine dobili.« Vse to so priče potrdile pod prisego. Vode bi bil Wigele lahko dal, kajti bilo jo je pri drugih brizgalnah toliko, da ej čez tekla. Škafi so stali polni ] vode okrog brizgalne, pri kateri je poveljeval ! g. Wigele, a za brizgalno pred Pojetovo hišo j ni bilo vode; s snegom so morali ljudje mašiti ! luknje na goreči strehi. Včasih ie prinesel kdo ! vode k Pojetovi hiši, a vselej se je moral s j silo preriniti mimo Wigeleta, ker mu jo je hotel vzeti on ali pa njegovi ljudje. Wigele je jemal ženam škafe z glave kljub tenni, da so pripovedovale, da je pri Pojetovi hiši nevarnost velika. Imele so pred Wigeletom tak strah, da je neka žena skrivai na okolu nesla vodo do Pojetove hiše, samo da bi jej zopet ne vzel škafa. Umevno je torej, da je Wigele postopal pristransko, ko je vedel, da preti ne-j varnost za celo stran vasi Vrhnika, a je kljub temu zabranjujoč vodo klical, naj gori Pojetova hiša. To postopanje je imenoval kaplan i »lumparijo« in »pristransko«. Pozneje se je res jelo donašati vode k Pojetovi hiši. a to le j po resnem nastopu kaplanovem. Nato se je tudi ogenj pogasil. Priče, katere so bile zasli-' šane na predlog gasilnega društva, so bile ve-Ì činoma ognjegasci in so se izjavili, da niso de-! lali pristransko, česar jih tudi nihče ne dolži. i Ognjegasci so sami zase delali lahko prav ' pridno. Kaplan je kritikoval pristransko rav-I nanje Wigeletovo; tega noben izmed prič ne ! more utajiti. Na vprašanje sodnikovo, so li j bili kaj razburjeni, so odgovorili, da jih je je-' žilo. Mislili so torej, da kaplanova kritika ineri nanje in so bili vsled tega užaljeni. Obtoženec je pa po pričah dokazal, da je njegova kritika veljala le g. Wigeletu. Kaplan je bil obsojen po S 491. kaz. zak. na 40 kron globe. Sodil je sodni adjunkt v Ložu gospod Picek. Obtožen-čev zagovornik je vložil vzklic. — To je suho dejstvo, kakor se je razpravljalo pred sodiščem. Kaj je počenjal g. Wigele, so povedale priče. Kaplan je imenoval tako počenjanje »lumparijo« in »pristransko«. Ce Wigeletovo postopanje pri požaru na Vrhniki zasluži boljše ime, naj sodi vsak po svojem prepričanju.
Dostaviti moramo še nekaj k poročilu »SI. Naroda« z dne 25. maja. Ta list namreč piše, da »se ie nameravalo v slučaju, da bi bil ka-
plan oproščen, prirediti inu od njegovih pristašev grozne ovacije«. Hodi omenjeno, da je vse to navadna laž. kakršne je zmožen samo človek, kateremu je vse ljubše, kakor resnica. Kar govori »Narod« v nameravani serenadi. bakljadi, kresovih, je vse docela izmišljeno, in sicer ne brez namena. »Narodov« dopisnik meni. da so tisti, na katere hoče vplivati s takimi izmišljotinami, tako lahkoverni, kakor njegovi backi. Bodi pripomnjeno. da so mnogoštevilne kaplanove priče izpovedale zelo nepovoljno o g. Wigeletu v zadevi gašenja požara na Vrhniki. Ce se pa hoče kakor je videti iz »Narodovega« dopisa društvo istovetiti z gosp. \\ igeletom. potem obsoja samo sebe.
n Deklevova krvava sodba. Ob dr. Zit-nikovi zmagi je že »Notranjec« v št. 20 grdo napadel duhovščino, češ, da ie z neznosnim »nasilstvoin« »strahovanjem« (terorizmom) in »z lažmi« vsilila dr. Žitnika volivcem. Ali za »Notranjčeve besede še nobenemu na misel ne pride, da bi se zganil. Zdai pa pride sam propadli kandidat Dekleva in v istem listu v svoji »Zahvali« s polnim imenom »Josip Dekleva« zapiše besede, da je duhovščina proti njemu »brez vsakega povoda (!) tako nedostojno (!), nepošteno (!) in strastno pisarila (!) in agiti-raia.« Na te besede se pa ne bo molčalo. Duhovščini se bo upal kaj očitati kandidat take stranke, ki ima tako podivjane ljudi v svojem številu in prav v svoji sredi! O. Dekleva. poglejte na svoje ljudi po Postojni in zatisnite si obraz z obema rokama, da imate v svoji sredi človeka, ki je na dan volitve 16-krat prišel zbijat na vrata našega somišljenika in počel stvari, katerih pošten list ne more zapisati. Poglejte drugega agitatorja, ki je javno med volivci vpil, da bo Žitnika v Ljubljani na glavni cesti, ne na stranski udaril. Veste tudi, kaj je počel nad hišnimi vrati svojega soseda ponoči. Poglejte P. S., ki ie volivca našega mišljenja po licu udaril tako, da mu je klobuk odletel. Vse drugo o tem človeku naj zamolčimo. Nismo imeli namena takih stvari razkladati očitno v listu, a sedaj je g. Dekleva odgovoren zato. Tudi sami veste, da še nismo pri kraju s surovostmi in nasilstvom, ki se je godilo na vaši strani; a čez sedem let zna še tudi to tla dan priti, če ne prej! Ce ste videli na svoje oči, kaj se je ob volitvah v Postojni godilo, potem morate reči o svojem natolcevanju: na svetu se res zgodi, da si upa kotel ponvi saje očitati!
n Volitev v Cerknici. Najprvo se moramo zahvaliti našim vrlim možem, posebno iz begunjske okolice, kakor tudi iz Cerknice, Do- j lenje vasi, Zevš, Martinjaka ter Spodnjega Jezera^ posebno pa še našim vrlim Grahov-cem, Zirovcem, Podslivničanom ter Ulača-nom za nepričakovano udeležbo pri volitvi. Samo nekaj je obžalovati, da se je par mož z Jezera moglo tako daleč spozabiti, da so šli volit nam nasprotno, dasiravno so doslej pripadali k naši stranki. Obžalovati je, kajti -vedno so se borili v naših vrstah. Prišli so z nami vred od stopinje do stopinje na visoko lestvo, mi smo se vzdržali na lestvi, a oni so omahnili ter odpadli. Upamo pa, da tudi ti spoznajo svojo zmoto. Nasprotnike je naša velikanska zmaga grozovito razočarala. Se nikdar se ni slišalo o Cerknici, o nekdaj razupiti liberalni trdnjavi, da bode naša večina znašala skoro dve tretjini glasov. Nekateri naši gospodje so ugibali na različne načine, kdo bo zmagal. Lni so trdili, da Gruden in drugi — Kopač. Seveda po njihovem zmedenem razumu Gostinčar niti v poštev ni prišel. Toda Gostinčarjeva metla »brezovka« je zelo huda. Radikalno je pomedla z našimi liberalci in še bo pometala! Za 129 glasov, katere nam je slavna liberalna komisija na predlog liberal- i nega socialdemokrata, poštarja Zagorjana, za-
vrgla. se bodemo še udarili. Vseh 491 volivcev. ki smo volili Gostinčarja. je užaljenih in zahtevati moramo zadoščenja. Nismo na I ur-^ škem. da bi se dali na ta način terorizirati, saj smo vendar v Avstriji. Ce so tiskane glasovnice bile v Ljubljani veljavne za Hribarja, tedaj mislimo, da bi mogle veljati tudi v Cerknici. Le zapomnite si gospodje, da se bodemo i zato še pogledali! Zapomnite si, kedaj ste zavrgli ljudstvu 129 glasov ! To ni nobena šala, ; to je resna stvar! Poživljamo naše poslance. 1 naj naredijo glede te krivice primerne korake, i da bode naša slavna komisija pomnila, kedaj : je ljudstvu 129 glasov zavrgla. Našim volivcem pa še eno: Sedaj ste jih spoznali, kakšni so! Organizirajte se od sedaj naprej še bolj, bodite in ostanite trdili kot skala. Saj sami sprevidite. da pri liberalcu ne zapazite drugega, kot magnatsko prevzetnost. Ne bojte se nobenega pritiska ne glede voženj, ne glede drugih podpor, saj iz svojega vam nobeden ne da nič. In če pri kom kak les naložite. zavedajte se, da vam je dal les naložiti zato. da bo on profit vlekel, a ne vi, ker morate krvavo zaslužiti tiste krajcarje.
Koroške novice.
k Po volitvah. Veliko veselje je bilo na
Koroškem, ko se je raznesla vesela vest, da je zmagal slovenski kandidat gosp. Fr. Grafenauer. Topiči so grmeli, rakete so švigale v zrak, veselje brez konca in kraja. Pa so tudi v polni meri storili volivci svojo volivno dolžnost. Naravnost velikanska udeležba je bila v občini fieli pri Železni Kaplji. Grafenauer je dobil tukaj 481 glasov. Kmetje in delavci so prišli nad 5 ur daleč na volišče. Na Jezerskem je dobil naš kandidat 168 glasov. Seifriz 1 glas (nemški), eden volivec je bil smrtno bolan in ui mogel priti, 15 delavcev je na Tirolskem, drugi volivci pa so vsi prišli. Pa tudi za »Tirolce« so imeli že denar pripravljen. da bi bili došli v najhujšem slučaju dcniov volit. Jako lepa udeležba je bila tudi v Št. Danijelu nad Pliberkom. Splošna udeležba je bila od 69-1% do 94-.24%. In kaj sedaj po volitvah? Započeto delo ne sme mirovati. Naprej moramo korakati s ponosom na zmago in tudi z delom za boljšo bodočnost.
k Samoumor. Dné 23. maja ie našel neki kmet v gozdu pri Št. Juriju pri Celovcu mrtvega vojaka pešpolka št. 17. Obvestil je takoj vojaško oblast o tem. Mrtvec je bil pešec Tomaž Pungerčar, doma iz mokronoškega okraja. Imenovanega so že prejšnji dan iskale vojaške patrulje, ker se ni vrnil z vežbališča. Nesrečnež se je ustrelil v prsi, ter je bil bržčas kmalu mrtev. Kaj ga je k temu činu privedlo, ni znano, ker se napram svojim to-var.šem ni nikdar nič pritožil. Domneva se le, da ni imel do vojaškega življenja nobenega veselja. Služil je šele prvo leto.
k Za cesarske vojaške vaje na Koroškem bo glavno bivališče cesarjevo v Celovcu, višje vodstvo cesarskih vaj bo pa v Št. Vidu na Koroškem. To bo prvič, da sta cesarjevo glavno bivališče in višje vodstvo vojaških vaj ločena.
Štajerske novice.
š Nevihte. V Savinjski dolini sta bili v soboto dve hudi nevihti ob 5. in 7. uri popoldne. V Celju je udarila strela v neko hišo in na dva kraja v okolici, a ui nikjer nič hudega naredila. Še hujša je bila nevihta v nedeljo, 26. t. m. — V Št. Pavlu je udarila strela v neki
hlev. kjer je ravno neko 16-letno dekle mol-zlo kravo, in ubilo dve kravi, deklico pa sam*, < omamilo. — Na Polzeli je pa strela užgala neko poslopje, ki je zgorelo. Danes, v ponedeljek, smo imeli zopet nevihto, a posebne nesreče ni bilo. V soboto je bila v celjski okolici tudi toča. ki je naredila nekaj škode na trsju.
š Klavern shod »Narodne stranke« 26.
inaia. Strankarskega zbora »Narodne stranke«. za katerega je »Narodni List« silno bob-nal, se je udeležilo okolu 100 oseb, ki so slavo pele Rob'eku in Ježovniku. Kukovec je zabavljal »Kmečki zvezi«. Shod je trajal eno in pol ure.
š Požar ie uničil 28. maja v Gorenjem Dolu pri sv. Jakobu v Slov. Goricah hlev in gospodarsko poslopje posestniku M. Holerju. Zgorelo je tudi več glav goveje živine, vsi gospodarski stroji in orodje ter vsa žitna zaloga. Škode ima posestnik okrog 5000 K. Zavarovan je bil za manjšo svoto. Zažgal je iz maščevanja neki tfbčinski revež.
š Premeščen je gospod kaplan Janez Zajec iz Ribnice v Skale.
š Požar. V Predlu. nedaleč od Šmarja pri Jelšah, so se igrali otroci Kovača 23. maja t. 1. pri svinjaku z užigalicami ter svinjak zažgali. Petletna hčerka, videč, kaj je storila in da hite ljudje na pomoč, je iz obupa hotela skočiti v ogenj. Le z največjim naporom so jej mogli zabraniti, da ni izvršila obupnega sklepa. Deklica je nato zbežala in je še do danes niso mogli najti. Svinjak in gospodarsko poslopje sta zgorela do tal v vsemi pridelki in prašiči. Posestnik Kovač ima vrhu skrbi za ubeglo hčerko veliko škodo, ker je bil zavarovan pač za poslopja, nikakor pa ne za premičnine in živino. Tudi hiša se je vnela, vendar se je posrečilo ogenj pogasiti.
š Krvav prizor se je dogodil dné 10. maja na lesenem dravskem mostu v Ptuju. Neko žrebe, ki je kakor je navada, prosto šlo za kobilo, vpreženo v težak voz, se je na mostu zastrašilo, skočilo v vojnice med konje, ki so tudi poskočili. Zrebe pride z nogo pod kolo, ki jo je popolnoma strio in celo žrebe močno poškodovalo. Ubogi kmetič je moral ponesrečeno žival takoj oddati konjedercu.
.«L
wm Upor diklik lic.
Nihče močno net* kave
Ksthr.ln.rj.Ta Knelppovs ■lndn. kava
»ama se le obnesla zrn najokutnejio pilmes. ki lahko prebavna, redilna in krvotvorna •peil idravje
Prihodnja Številka „DOMOLJUBA* Izide dné 13. junija 1907.



Loterijske srečke.
Dunaj,	1. junij	38	2	48	73	90
Gradec,	1. junij	78	63	80	3	4
Trst,	25. maja	31	14	64	79	22
Line,	25. maja	20	58	89	65	18
Trgovina mešanega blsga
jako živahna se odda v nojem prav ugodno z svežo zalogo, v dobrem trgu poleg farne cerkve na Dolenjskem, prevzame lahko isto kak trgovec ali trgovkinja.	1258 3 1
Pojasnila se dobe pri Upravništvu Domoljuba.


Samo 6 dni
Havrc New-York
Odpotuje se iz Ljubljano vsak torek. Vozne listo in pojasnlls daje simo
Eds Šrnarda
obi. konc. potovalna pisarna Ljubljsna, Dunajska eeota it 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou". 2984 18 12
I^Taa^StVmji	'lil' ' >">'	M '
Kdor rabi traverse in želez-
aiftka šine za oboke, str. šno lepenko, bičje za »trope, pločevino za strehe, okove la okna in vrata, pumre in cevi za vodo. vino in gnojnico, obn e naj se na trgovino z železnino
fR. STUPK*
v Ljubljani. Marije Terezije celta itev. 1, zraven „Figablrta", In Valvazorjev trg it. 6, nasproti Kriianske cerkve.
Edino tau se dobi vedno svet portland In roman • cement Iz slovečlh tovaren dovike in trbovUake. Mrele in iica za ograje, tranUkc brane, razni plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za ilto, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki Izberi.
Gl.vao la rdlao zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski rezstavl v Zagrebu s prvim darilom odlikovanih slamoreznlc, mlatllale In KepcIJaov.
AmerlkansU stroji ta košnjo vedno v zalogi.	7 7
SVOJI K SVOJIM I
Preklic.
Na tožbo gospodične Marije Plantari&, kuharice v Št. Lamberti«, ki jo zastopa gospod dr Janko Jamšek, advokat v Litiji, sem se dné 31. maja 1.1. pri c. kr. okrajni sodnijl v Litiji zavezal - jaz podpisani Janez Raspotnik, posestnik v Briftah, — da s tem javno obžalujem vse žaljivke, katere sem dne 21. maja 1.1. o Mariji Plantaris govoril in za koje zasluženo kazen mi je ob-tožiteljica veledušno odpustila.	1250 3-1
Jaaaz Raspotnik.
FILIP FAJDIGA
zaloga pohištva
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta St. 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
N< T
n
A
3 •
Vsem, ki se čutijo utrujene In bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen" nov živijenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & (>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
1215 6
Skozi 14 let preizkušeno
klajno vapno
dobite najeenej» pri Mihael Barthel A Co. Dunaj X/3. Siccardsburg.44 — Opis in cenik zastonj 218 6-5
Največja, najboljša tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine. china srebra in dragocenih kamenov.	53« 21—7
Prodaja le 1. vrste blaga.
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
urar, Prešernove ulice t Ljubljani
nasproti frančiikanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
radi svojega izbornega higijeniškega in ko-smetiškega učinka JUT je ne doseže nobeno drugo milo. XS Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razkuževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo	971 III
Cena komatu 70 v., 3 kosi v elegantnem kartonu K i. Dobi se povsod, kjer ne, naj se obrne na
B ra za », Dunaj lil/2, Löwengasse 2 a.
Sprejmem takoj več krepkih
vajencev za kovaSkl obrt
14 -15 let starih, poštenih starišev. Ivan Demtar, kovaški mojster, Ljubljana.	667 9
Ustanovljena 1.1831 C. kr. priir. občna zavarovalnica Ustanovljena 1 1831.
Assicurazioni Generali v Trstu.
» c •
J* S*
■ 2
N g)
• e
« L
s > z s
- V . >. ■ pS®^.
■ -issši»	•!•.,•
miiy^Mà« im
. % v'-	-'11/^.1 uuo-.ifjiiiit
' ». «	dsOBH w.-.<m*if>Sti<cJitiiUS.
AS^ là
•!•••' «tsa... i'


Glavni zastop t Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra caata 2,
Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron.
Do sedaj izplačane škode rad 850 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16847 iseb na ž \Ij.nje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja :
Zoper telesne nezgode in jt o č o.
Pri tej družbi je zavarovan na življenje Njega svetost papež Pij X. in prevzvišeni knezoškof ljub Ijanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega
v lastni hiši.
Nola enonadstropna Mia
z malim vrtom, pripravna za kakega vpokojenca ali obrtnika, obstoječa tz 3 velikih sob, kuhinje, kleti in hleva, v zelo dobrem stanju, se proda za 45C0 kron, pod zelo ugodnimi pogoji.
Hiša se nahaja v večji, lepi župniji na Dolenjskem v bližini žcleznice. Naslov pove upravništvo „Domoljuba*.	12(3
U|2m se proda na prostovoljni dražbi filali dné 10. junija, posebno pripravna za gostilno ali prodajalno. Poleg sta 2 njivi, vse blizu farne cerkve Struge pri Dobrepoljah. - Prodasta Jo« Mesojedec in Jan. Ferbežar.	1230 1
!!Največji vspeh nove dobe!!
je sloviti
Vpisana varstvena znamka Daje snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v Izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2197 16—,6 2S0 gramov-zavoj po 16 vin. 500 i, h «i 30 n I kg h ii 36 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj Izdelek In preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L Minio s una Dunaju, I. Mölkerbastei 3.
I. kranjsko podjetja za anicino »tek-larstvo la »likanja na »teklo =
Aug. Annoia,
Danajika cesta I3a, poleg,Flgovca' •t priporoča prečastitl duhovlčlal Id p. a. slavn. občinstvu z. naprivo cerkvenih oknov t umetnim steklarstvom >11 slikanena steklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd — Ima (adi v zalogi različno porcelansko la stekleno posodo za namlzje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire Itd. po najnlijlh cenah - Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zastonj, mnoga ipričtvala za dovrieoa dela ao cen|enim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 5J-43
.Knuard Lina" Trat-Nav-Vork j« aajpripravnejga, aajesneiA»
a najboljša pot Iz Ljnbljane ▼ severno Ameriko, ker Ud ai dalgo-Tajne Močna vožnje po raznih železnicah, nobenega praaedovanja ne 'jr. nočevanja in sploh nobenih poatr&nskih stroikov mej potjo. Par-aikl se prostorni, varni, zračni in snažni ; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daj« in kart« prodaja glavni za* •upnik	fOOt S 7
Andrej Odlasek, Ljubljana, Siomlkove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
2 dobra mizarja
J. Hardegg-ova mehanična mizarska v Trbižu.
sprejme delo
takoj v trajno 1198 2-2 delavnica
enonad« stropni
hiši
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu St. 14 v Ljubljani.	28« 5



Najbolj)! čejkl Izvori
Ceno posteljno perje!
1 kg živega, dobro skubljenega K 2'-, boljšega K « 40; 1 kg belega, skubljenega
K 8 60, puhastega i K 10 v. I kg prav finega, sneino- belega, iknb-Ijenega K 6-40, K 8 —.
Pri naročila S kg franko.
IzjtotOTliene postelje, ^rr.Ä^Ä
višnjevega ali rumenkastega nankinga, I pernica 170 cm dolga, 116 cm iiroka. z novim sivim trpeinim perjem 10 K, s finim puhastim sivim perjem 12 K, 14, 7 najfinejšim sivim puhom K 16 —; I vzglavnik 80 cm dole, 58 cm lirok K 2 80, K 3-40, K 4 -. Polllja po povzetju K 15'— dalje franko	1144 10-1
Zamena dovoljene, blago sc vzame franko ns/aj in vrne denar za neprimerno blago.
S. BEHISCH, letalce II, Sum, Čeiko.
Francoska parobrodna družba
(Compagnie Générale Transatiantique)
Izjavaa
122$ 3-1
Usojava si naznaniti, da ima slej kakor prej za vse slovenske pokrajine edino le tvrdka
v Ljubljani pn. ŠMARIIA Dunajska cesta 18
pravico prodajati vozne liste (šifkaite) za našo francosko parobrodno društvo (Compagnie Generale Transatiantique) in da naša družba ne priznava nikakor-šnih voznih listov, ki bi jih izdala kaka druga izseljevalna pisarna v Ljubljani.
Velespoštovanjem
Em Lang, nadzornik (rane. pt rob. družbe v Parizu. Josip Fischer, gener. reprez. na Dunaju.
„Vzajemna zavarovalnica"
CÜ Dunajska cesta 19 ti? V Ljubljani Q£ft Dunajska cesta 19
000000 v Mediatovi hiii v pritličju 000000
zavaruje
1.	proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke:
2.	proti prelomom zvonov, in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
2962 12 -6
Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim !
Ivan Ogrin
oblastveno konce«, zidarski mojster in stavbeni podjetnik na Vrhniki (Kranjsko) si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem iiili'resovanim korporacijam, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevani primerno opremil. Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, Sol itd. in vseh tozadevnih naprav, k.ikor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd. Vse /(•radbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1240 1
Miichtovo milo
Pristno le z imenom „SCHICHT".
Prihrani denar, čas in delo.		Prihrani trud In delo, koristi tedaj tudizdravju.
	ne ihoduje perilu	
Staro
baker, swineo in meditino plačuje po najvi&jih cenah
HT Fr. Stupica H
* Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in lfalvazorjev trg št. 6. 7ts 3
Kdo kupi 180.000 metrov ostankov ?
80.000 m posteljnine in okslord ostankov I. kakovost pristne barve, zajamčeno brez napake, lepi vzorci, se oddajo Ì8 kr. m 50.000 m višnjeve tkanine-ostanki I. kakovost, zajamčeno pristne barve v lepih barvah, se oddajo m. po 18 kr. 30 000 m. I. zefir-ostanki, najfin. kakovost, moderno
nežne barve, pristno perilno, I m 23 kr. 20.000 m bele obeljene tkanine ostanki, I. kakovost brez napake, 1 m po 18 kr.
Odda se najmanj 40 45 m, tudi lahko sortirano, po povzetju. Pri večjem naročilu 5°/0 popusta.
S. Stein, tkalnica Nachod( Če&ko.
Poštni predal 34.	1224
Original „Perfect" posnemalnik
K pranju idem kot na ples Moči potreba ni zares ; Schicht ovo ker rabim milo Nimam sitnosti obilo.
je dobrota za vsakega kmetovalca, ker pridobi ž njim mnogo več in boljšo smetano kakor pri starem načinu posnemanja. Obenem prikrajša delo, prihrani čas in denar. Original „Perfect" posnemalniki so višek glede ostrega posnemanja in trpežnosti, in so dandanes tako izborni, da se v kratkem času sami od sebe poplačajo. Na željo ga pošlje zastopnik na poizkus.	1140 3-3
„Perfeot" atroj za izdelovanje pres-g	nega maela v 4 velikostih za 6 do 24 litrov
K JjHt	smetane, izdela v 20 minutah najfineje presno maslo.
Največja in najstarejša tovarna posnemalnih mlekarskih priprav, strojev in posode
Burmelster & M
delniška družba za izdelovanje strojev in gradnjo ladij v Ko« danju, Dansko. - Podruž.: Dunaj, I. Wipplingerstrasse 23.
Zastopniki na Kranjskem : Peter Majdič „Merkur" Kranj. M. Žigon, Škofjaloka. Ivan Stravs, Podbrdo Anton Ropret, Bohinjska Bela. Franc Kastelic, Rudolfovo. Rudolf Rutner, Vrhnika.
„DEERING":
Vsem naprej
«s c; o., »unTii-j
Deering-naj večja apeoialna tovarna ni
svatu za žet-
vene stroja.
Prednosti :
Zelo lahko vlačenje. Najboljša snov.	lioo 6—<
Jednakostavna konstrukcija. IViročno oskrbovanje.
Novo!
ildeal"
Novo!
kralj
»Ideal11 ja kralj y vseh lahkotekočih ko- V silnih strojev za travo M ■n zelenjad.	www
injade	^iium—ia
Samozastopnik i
: F R. STUPICA, Ljubljana.;:
balzam
Postavno zavirov.no.	Vsako ponarejanje kaznivo.
edino prleten ]• 85 31
Thierry-ji
i zeleno znamko redovnice*. I Cen. 18 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic .11 1 velika ipecljalna steklenica l patent, zamaikom K 5-— Iranko.
Thierryjevo centifolljsko mazilo
proti vsem ie tako atarlm ranam, vnet|em, ra-nitvam, abscesom In oteklinam vaeta vrat. Cena: « lončka K 3-00 se po»l|e le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domaČi sredstvi ata povsod znani In slovita kot nafboljii.- NaroČila se . ■	naslavljajo na:
UleirncMtf 8 jls» Lekarnar _A. Thierry v; Pregradi pri
rratls la
a« Ht ScKatinsti
Slatini.
Rogaiki______
a tisoči originalnih pisem eri ' zalogi v akoro vseh večjih lekai
Josip Janko
urar v Kamniku
1244 1 Velika ulica priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur, budilnic, verižic, prstanov, uhanov, brošev, kakor tudi vsakovrstnih očal, po zelo nizki ceni. — Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom.
Goddam!
Konečno vendar naglo in zanesljivo učinkujoče sredstvo proti kurjim oiaaom
Cook Ae «Johnsons
amerik. patent
rlnčica za kurja očesa
1 kom. 20 vin., 6 kom. 1 K, po pošti 20 v. porto.
Dobiva se v vseh lekarnah monarhije in v me-dicinalnih drogerijah itd. 1085 10 -4
Vìjadne it priporoči ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Pofflesnlk ml.
Ljubljana, Stori trg itn. JO.
Vaiiko aologo. — Solidno blago — Zrnoma sona. . • .
2178 52-36
Stampilije
vsake vrste, paginir. in numer. stroje kauč. tiskarn, itd. dobavlja v solidni izvršitvi	i 59 J. Lewinson, Dunaj 1/25. Adlergasse Nr 12. Telef. 12179. Filiala Odessa. Cenik zastonj in Ira oko. Zastopniki se iščejo.
Pozor, kmetje in fantje I V
moji lekarniški praksi, katero Iz-•vrftujem le 2f. let, se mi je posrečilo, sčasoma Iznaftl sredstvo za rast brk In las, proti izpadanju las in za odstranite* prhlla (luskin) na glavi, to |c Kapilor it. 1. Cena (Iranko na vsako poŠto) : I iončlč 3 K 60 t-2 lončka 5 K Prosim, da se na: roči samo od mene. Naslov |c : P Jurillč, lekarnar v Pakracn it. 65. Slavonija. Denar se poi!|t naprej ali s poštnini povzetjem.
273 10-5
Ne kupite nobene ure
dOZitr niti« prqell majska v« likaj» cenika :
gii .ä fld 1-50 imi 350
Ib
m
fl
nUttl. Boskopr ur srobrao , a
i dvoj ai■ pokrovom
•	8 srobr. „ plosk. j k loa« uro . pravo RooVopf-patont. prato „Omoga* . . srobr. »klopno »ori Hot 14 karatno zlrto aro . 14karntne ? lat p veri ž. 14 karu ta i zlati prstani •tonsko aro 70 on . s bi tlom liki »vona .
*	Jf^bo.....
■ kakavioo .... k ahi nji'm aro . . . badi I ko.....
„ ponoftisv toč i z dvojnim zvoncem . badllk« z bitjom in tvononjom liki svona Trilotno piammo jamstvo, ta a primemo doaar aazaj. Razpoffll a po novaotja.
Maks Böhnel
orar, zapriseženi sodni cenil«
Dunal, VI., Margare-thenstr. 27frlastn1blil)
Zahtevajte mol cenik i 2000 slikami iaaton| Is poitnlne prosto.
t*B0
A. Sušnik
Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana
Trgovina špecerijskega blaga, moke. Spi rita, žganja in raznovrstnih barv. — Ob času setve garantirano kaljiva semena, kakor: detelja, tra va, peia itd. Zaloga raznovrstnega železa,
železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa, Štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih križe., tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh vse ieleznine po najnižji ceni. — Velika zaloga poljedelskih strojevi mlatil-nic slamoreznlc, plugov itd.	355 18 8
Dobra postrežba, nizke cene.
Najboljie Švicarske ure, zlatnina in srebrnina se dobe po najnižjih cenah pri sloveči domači tvrdki	357 26-15
H. Suttner, urnr
Ljubljana, Glavni trg, nasproti rotovža.
Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri je ravno izšel in se pošlje zastonj in pošt. prosto

č&oini/ti, i> iShmvriJco Materi xx//i/o dxjbru, po ceni in Jmynosljivo-poteva/i ria/se obrrieyc?
<^Si?7ion<T/fm C/c/A«
v £jtd>//ani t/ft>lvóvorske utice26. 'täc/wvrstiiatPiyasnilci ttycsebn?yi/aòw.
Najbolj6« domač« krepčilo za želodec	-
(katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je
rastlinski liker „FLORIAN"
od rastlinske destilacije .FLORiAN' v Ljubljani.
Dobi se pri vseh boljših trgovcih.
Varujte se, da ne bodete prevarjeni s kakim drugim, slabim izdelkom I
Pristno je samo blago pod imenom
„FLORIAN" iz Ljubljane.§
Milijoni gospodov in dam rabijo .FEEOLIN'
Vprašajte svojega zdravnika, ni II „F.eolla- najboljše kosmetično sredstvo za koto. I».p i ti /ob«-! Še tako malo čist obraz in še grše roke postanejo takoj aristokratično fine in lične z vporabo „Fee, Clin»" — „Feeolio" je iz 42 najplemeniteiših in svežih zelišč prirejeno angleško milo. Jamčimo, da po vporabi „Feeoll-na" brez sledu izginejo vsaki izrastki in gube, „„. , ogrel, rdečica i. t d /•aoh \ „F«*eollnu je najboljše Sebrauoh sredstvo za čiščenje las In njih ohranjenje, preprečuje Izpadanje las, pleSo in bolezni v glavi. Zavežemo se povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovoljen s „Feoollüom" Cena kosu K I, :i koal K i-50, 6 konOT K t, 12 ko,or K 7. Poštnina za kos 20 v . od 6 kosov naprej (10 v Povzetje 80 v. več. Pošilja M FEITH nnsl , Dunaj, VI. Marl&hilfer-s trase e 46; dobiva se tudi v mnogih drogerijah, par-fumerljah In lekarnah.	1216 1—I
Pozor I Cltajl Pozor I
Slavonska biljevioa
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost Od:	2443 20 16
P. Jur išiča, lekarnarja
v pakracu SI 65. (Slavonija).
f. p. Vidic * Komp , LJubljana
•pekarna in zaloga peSI, nudijo vsako poljubno množino patent
zarezanih strešnikov
Sistem „Harcor (Strangfalzzlegel) Sistem „Mnrzola"
Barv» i a) rdeči naravno žgani, b) črno impregniranl.
Najličnejie, sajcesejše is najpriprestejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore »(, late prlhiti ali pa z žico nrivezati kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru' m burji. - Vzoroo In proipokt« polijemo nt željo brezplačno Takojšnja in najzanesljivejia postrežba. 854 6 Sprejwejo oc zastopniki.	Sprejraejc se zastopniki.
Majatelf In odgovorni Hodnik : Dr Ignacij Žitnih
Tiskala: .Katoliška Tiskana*