sloven-tednik v Zedinjenih državah
/sfa/a vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22od Place
m.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
ltSl W. 22* Place Chicago, DL
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION
Entered ee Beeoad-Cleee Matter Jm*rj 1*10, at tke Post offlce at Ohieago, niinoie, under the Aet of Aug«* 24, 1011.
No. 19. Štev. 19.
Listnica^urcdništva.
S tem prosimo vse one sobr. tajnike krajevnih društev, ki nam še niso poslali izjave o novi poškodninski točki in povišanju tozadevnega asesmenta, da to kmalu storijo in sicer v kolikor mogoče kratki in razumljivi obliki. Poroča naj se n. pr. takole: "Naše društvo se je na svoji zadnji seji dne____ izrazilo proti poškodninski točki, ter se popolnoma strinja z resolucijo dr. sv. Štefana št 1. v št 17. tega lista." Ali: "Naše društvo itd. se je izrazilo za novo poškodninsko točko, ter tozadevno zvišanje asesmenta.'' Drugih stvari sploh ni potreba o-menjati v teh izjavah, ali jih ponavljati v takih oblikah, kakor so bile že priobčene.
Naročnik. Joliet, III—Da, tudi nam se zdi čudno, da zastopa prvi, največji? in edini? slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki tako gtališče! V svojih predalih se kaj rad ponaša in zrcali z raznimi gesli, kakor: "Vse za vero, dom in narod!" — "Vsi za enega, eden za vse!" — pa deluje v svojih, doma "skrpucanih' dopisih ravno nasprotno! Laži. obrekovanje, natolcevanje, ne-voščljivost in zlobnost pač ne di-čijo tak list. Dopis "Iz potovanja" v 48 številki tega uzornega lista je bil narejen na 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. — Vidite, zopet imamo tukaj zvezdo na li-teraričnem polji* v osebi Jak. A-leševčega potomca! Morda se bo celo ta sorodnik Brenceljeve Špele prvi potegnil za zadnjič razpisano literarno nagrado?
Nikakor se nam ne zdi umestno spuščati se s takimi osebami v polemiko, ker iste sploh vredni niso, tem manj pa še, ker je naš list menda najmlajši? in najmanjši?
katoliški list!?--Dotičnikom
kličemo le: "Oče, odpusti jim,— čeravno dobro vedo, kaj delajo!"
Chicago, DL, 19. maja (May) 1915
Leto 1. Volume 1.
Zopetni roparski umor.
Dasiravno imamo v Chicagu povsem novo mestno upravo z novim policijskim načelnikom vred. so tukaj vlomi, tatvine, uboji in roparski umori na dnevnem redu. Glasom policijskega izvestja se je izvršila v našem mestu od 11. do 15. maja sedem vlomov v razne prodajalne, en roparski napad in en roparski umor.
Kotnaj teden dni sta bila na prostem dva znana chicaška ban-dita "Paip" in "Son" in sta minulo soboto zvečer ob 10 uri zopet pokazal svoje mojstrsko delo. Prišla sta v grocerijo E. Willitsa na 5649 Cottage Grove Ave., ko je gospodar ravno spravljal v blagajno dnevne prejemke. Ropar "Pap" je s samokresom naj-prvo ustrelil Willitsa, med tem ko je njegov tovariš zaprl njegovega sina in pomočnika v ledeno omaro. Kar je bilo denarne vrednosti sta roparja vse odnesla in zbežala. Nad 500 detektivov ju sedaj išče, ker imajo natančne-popise o njih. Težko pa, da ju bodo izsledili, ker je naša slavna policija v tem oZiru na slabem glasu.
Občutna kazen.
Sodnik Landis je te dni obsodil nekega Emil Kahna, alias Maks Cohena na 2 leti ječe v federalnem zaporu v Leavenworth, Kans., ker je ponaredil neko poštno nakaznico samo za 80 centov in sicer s $15.15 na 15.95. . „ :
Lokalne vesti.
Himen v
V nedeljo dne 16. t. m. se je poročil v naši domači cerkvi sv. Štefana v tuk. krogih dobro zna-j ni rojak Anton Banič, doma iz Broda, fara Leskovec na Dolenjskem. Za družico v zakonskem življenju si je izbral gdč. Ano Zu-pančič, rodom iz Toplic na Dolenjskem. Ženin je brat tuk. u-glednega trgovca Frank Banicha. Novoj»ročencema kličemo: "Bi' lo srečno!"
K stavki tesarjev.
Tekoči teden se vrši v Chicagu in v okraju Cook splošno glasovanje organiziranih tesarjev v prilog poravnave ali premirja velike stavke. Vsaka podružnica, ali posamezna unija mora glasovati individuelno, jeli zadovoljna s ponudbo 67^c urne plače ali ne? Ta plača se pa ozira šele na zadnjih 18 mesecev v novi triletni pogodbi. Rezultat splošnega glasovanje o tej zadevi se bode priobčil šele koncem tekočega tedna, tedaj ko se bo tozadevno^ glasovanje zaključilo.
Poštne pošiljatve v Avstrijo pojemajo.
Kakor naznanja poštni urad našega mesta, so pošiljatve iz Chi-caga v Avstrijo zadnji čas zelo pojenjala. Preje se je poslalo venkaj od tukaj sleherni dan približno 600 zavitkov do 11 funtov težkih. Ti zavitki so bili namenjeni revnim družinam, kojih o-četje in sorodniki se nahajajo v vojni. -Vsebovali so pe, večini t kavo, sladkor, čaj, sol in druga potrebna domača živila.
. Za nase gospodinje.
Mestni zdravstveni komisar Robertson se zelo poganja zato, da bi se zgradilo v Chicagu veliko mestno pralnico, ki naj bi izvrše vala svoj posel ceneje kot druge pralnice. Novo podjetje se bode zgradilo ob Lincoln in Augusta cesti, ki bode zvezano zaeno z velikim mestnim ljudskim kopališčem.
Aneriške vesti.
$500.000 za rudarje.
Calumet, Mich., 17. maja. —
Znana "Calumet in Hecla rudarska družba" se je izjavila, da bode razdelila dne 11. junija t. 1. med svoje delavce pol piiljona dolarjev. Ta znesek ftode dala družba svojim rudarjem kot odškodnino za znižanje plače tekom zadnjega leta, odkar je nastala tukaj stavka. Svoto se bode razdelilo med 10.000 rudarjev tuk. bakrenega okrožja. Družba dela namreč zadnji čas izbomo kupčijo z bakrom, vsled tega je določila to veliko svoto dobička tudi za delavce.
Avstrijci bežijo iz Kanade.
Winnipeg, Blan. Kanada, 17 maja. — Ker se bojijo avstrijski izseljenci, bivajoči v Kanadi pred sumarično aretacijo po kanadski oblasti, so se jeli trumoma zbirati in pripravljati za odhod proti Združenim državam. Tako je bilo danes pripravljenih za beg blizu Waterbourna 4000 Avstrijcev, s kojim ima naše vojaštvo in imi-gracijski uradniki Združ. držav mnogo posla.
Minneapolis, Minn., 17. maja. V zadevi velikega navala brezposelnih Avstrijcev iz Kanade semkaj, je vladini naselniski urad izjavil, da ne bo nikakor dovolil pristop Avstrijcem na naša tla, ako ne bode imela vsaka oseba, oz. vsak begun postavno določenega denarnega zneska pri sebi. Minuli teden je kanadska oblast aretirala in zaprla kot vojnega vjetnika nekega avstrijskega kon zula, službujočega v Kanadi.
Priporočilo. Cenjene člane in naročnike v Peru, HI.; La Salle, 111.; Oglesby, I1L in De Pue, 111., opozarjamo na
oglas Louis M. Ptak-a, slovanskega pogrebnika v Peru, 111. Lastnik tega podjetja je rodom Čeh in zaeno tudi član društva sv. Družine štev. 5 K. S. K. J. v La Salle, 111. Slovan k Slovanu!
Deportacdja Dernbcuga.
Washington, D. C., 17. maja. —
Ker je prišlo vladi na uho, da je poslala Nemčija semkaj svojega zastopnika Dr. B. Dernburga, ki je bil zunaj v visoki politični službi. — namenoma delati v Zedinjenih državah propagando za Nemčijo, se je v Washingtonu določi lo, nftj se tega nezaželjenega gosta in nemškega razgrajača izže-ne iz te dežele. Vsled tega bode torej Dr. Dernburg v kratkem deportiran.
Tudi posledioe katastrofe "Lusi tanije."
New York, N. Y., 17. maja. Znano je, da se je bivši predsednik Zedinj. držav Theodore Roosevelt povodom katastrofe "Lusitanije" javno izrazil, da je bil to piratski čin Nemcev. To vest je kmalu izvedel tuk. Buli Mooeov politični klub 14. distrikta, ki sestoja večinoma iz Nemcev. V u-radih tega kluba sta se nahajali že nekaj let dve veliki portretni sliki Roosevelta; ker so pa člani tega kluba izvedeli o Roosevelto-vem protinemčkem mišljenju, so minulo soboto obe njegovi sliki iz klubovih prostorov odstranili
sednik Wilson s svojim kabinetom vred. Protest je uročil nemški vladi ameriški poslanik Ge-rt^rd v Berlinu dne 15. t. «m.
Kakor se poroča semkaj iz Berlina, ne bode Nemčija odobrila vsih zahtevanih točk. Odgovorila bale šele dne 19. ali 20. maja. Go-vdri se tudi, da bode dala Nemčija Zedinjenim državam 14 dni čafa v svrho dogovora in sporazumi z Anglijo glede dovoza muni-ci|e in živeža za Nemčijo.
Slovan, izumitelj brezžičnega br zojava.
New York, N. Y., 17. maja. —
Ker je uložil dozdevni izumitelj Italijan Wm. • Marconi napram "Atlantic Communication družbi" tožbo za odškodnino vsled iz rahljanja njegovega izuma, je nastopil v tej zadevi tudi znani profesor Mihajlo Pupin, ki poučuje tehniko na Columbia univer zi, ter je dokazal, da je on prvi izumil to moderno iznajdbo že pred Marconijem. To iznajdbo je dal tedaj prof. Pupin celemu svetu na razpolago brez kake odškodnine. Prof. Pupin je rodom Srb, ali Slovan, ter je častni srbski minister za Zedinjene države.
Za povečanje naše mornarice.
Mornarična liga Zedinjenih držav, koje predsednik je general Horace Porter, je imela tukaj zadnje dni sejo eksekutivnega odbora. Na tej seji se je enoglasno sklenilo, da se pošlje predsedniku Wilsonu resolucijo za povečanje naše mornarice. V to svrho naj bi vlada določila znesek 500,000 -000 dolarjev.
V znamenju neodvisnosti.
New York, N. Y., 17. maja. —
Velika in znana "Aetna izde-lovalnica eksplozivnih snovi," ki ima v mnogih državah naše Unije svoje tovarne, je dobila od zaveznikov (Anglije. Rusije in Francije) naročil za $7,800.000 munici-jc in sicer za $6,400,000 brezdim-nega smodnika in za $1,400.000 Trinitro tolnola. Ta družba ima sedaj skupnega naročila za 30 mil jonov dolarjev. Da bode zamogla vse to izvršiti, bode svoje različne delavnice in tovarne znatno povečala.
Protest Zedinjenih držav.
Washington, D. C., 17. maja—
Ker je izgubilo dne 7. maja na potopljenem parniku "Lusitaniji" tudi 114 Američanov svoje življenje, je poslala minuli teden Washingtonska vlada v Berlin u radno in zelo ostro pritožbo. Zahtevalo se je odločno zadoščenje od strani Nemčije, v prvi vrsti pa, da ne sme Nemčija več napadati nevtralnih parnikov, na katerih se nahajajo Američani. Ta protest, ki je vseboval še več drugih važnih točk, je sestavil pred-
Skupno v smrt |few York, N. Y,: 16. maja. —
Včeraj popoldne so našli v neki sobi hotela St. Regis trupla Mrs. in Mr. Harold Ault-a iz Newarka, N. J. Gospa Ault je klečala poleg postelje kakor da bi molila in je imela prestreljeno sence; poleg nje je pa ležal v mlaki krvi njen soprog. Vse okoliščine kažejo na to, da sta šla oba prostovoljno in skupno v smrt menda vsled pomanjkanja denarja, kajti pri možu so našli samo 68c drobiža.
- Policijska um za zamorce. Hermitage, Ark., 16. maja.—Z
današnjim dnem je stopila pri nas v veljavo nova določba, da se ne sme noben zamorec ali črnec po 9 uri zvečer več prikazati na cesti. Na ta način hočejo omejiti številne tatvine in nočne napade, izvršeni večinoma po zamorcih.
Zdpet dva katoliška škofa umrla.
—V zadnji številki smo poročali o smrti Rt. Rev. C. H. Coltona v Buffalo, N. Y., ki je prominul dne 9. maja t. 1. Dan kasneje, ali dne 10 maja je pa zaspal v Gospodu Rt. Rev. Lawrence Scanlan, katol. škof v Salt Lake City, Utah in dne 11. maja pa Rt. Rev. C. P. Maes, katol. škof v Covington, Ky. Tako je izgubila katol Cerkev v Ameriki v treh dneh tri svoje višje dušne pastirje.
Iz malega raste veliko. Buffalo, N. Y., 16. maja.—Danes je tukaj umrl širom Amerike dobro znani trgovec Seymour H. Knox, bratranec milijonarja F. W. Woolwortha, ki se je držal gesla: "Iz malega raste veliko." Knox, ki je komaj 45 let star, je s svojim sorodnikom ustanovil številno 5c in 10c trgovin, koje je najti ^koro v vsakem mestu naše Unije in na Angleškem. Ta družba ima sedaj 65 milijonov dolarjev kapitala. Zapuščina, ali premoženje pok. Knoxa znaša $20,000.000.
Iz dežele morilcev. Washington, D. 0., 17. maja.—
Iz Vera Cruz v Mehiki se semkaj uradno poroča, da je bil včeraj ondi ustreljen premožni Američan John Knopp, rodom iz New Yorka. Navedenec je odpotoval šele pred nekaj tedni iz glavnega me sta Mehike. Seboj je nosil veliko svoto denarja. Na nesrečo so ga pa ujeli mehikanski vojaki, ga oropali in konečno ustrelili.
napadel blizu Guayamasa cel oddelek bojevitih Indijancev ta-mošnje Američane. Krvoločni Indijanci so umorili tri Američane in jih ranili večje število. Vendar se je sedaj našim vojakom posrečilo, da so zajeli Indijance, ter preplašene Američane rešili, približno 70 po številu. Da se slične boje Indijancev zatre, je poslala vlada v zaliv Taburi križarko "Raleigh" in "New Oceans" pa Guayama8.
Inozemske vestL
Avstrijski prestolonaslednik nevarno ranjen? Pariz, Francija, 15. maja — Iz
Varšave se semkaj iz zanesljivega? vira poroča, da je bil zadnje dni avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Josip v zadnjih bojih v Zapadni Galiciji nevarno ranjen.
ljudska vstaja v Trstu.
Rim, Italija, 16. maja. — Danes se je pojavila v Trstu velika ljudska revolta. Pred vlado na-mestništva se je zbralo na tisoče in tisoče ljudstva, kjer je klicalo: "Smrt Franc Josipu!" Na javnih trgih so demonstrantje trgali in sežigali avstrijske zastave ter slike cesarja.
Vlada je takoj zatem pozvala številno mož žendarmerije in vojaštva. Le s težko silo se je tem posrečilo zadušiti revolucijonarno silo, kajti uporniki so metali iz zavetij kamenje na žendarmerijo in vojaštvo zelo uspešno. Ko se je upornike pomirilo, so našli na cestah 47 ustreljenih žena, več moških in nad 300 ranjencev.
Spopadi na meji
Položaj med Italijo in Avstrijo postaja vedno bolj resen. Na neki meji med t ima državama je prišlo že do spopada med avstrijskim in italijanskimi četami. Vsled premoči Italijonov so se morali Avstrijci umakniti.
sti od 17 do 55 leta. Dalje je izdala vlada odredbo naj se premoženje teh zapleni, nezaželjene sta-novnike pa požene preko meje iz dežele.
Nemci in Avstrijci so vsled tega odloka zelo razburjeni. Zbira se jih sleherni dan na tisoče in tisoče na raznih policijskih postajah, kamor se zatekajo prostovoljno. Samo iz Londona bode pognanih vsled tega približno 100,000 Nemcev in Avstrijcev. Vse nemške trgovine in hoteli so tukaj opusto-šeni. Ljudstvo ne more pozabiti nečuvene katastrofe ' Lusitanije \ kojo so edinole Nemci povzročili Tudi v Južni Afriki in Avstraliji se čuje o sličnih demonstracijah napram Nemcem.
Lusita-
Nadaljne najdene žrtve
ni je".
Queenstown, Anglija, 16. maja.
—Danes so našli na morju zopet 9 trupel, ali žrtev potopljenega parnika "Lusitanije' 'in sicer: tri moške, tri ženske, dve deklici in enega deteta. Izmed teh se je dognalo, da so bili trije iz Zedinjenih držav, eden iz Kanade ostali pa iz Anglije. Trupla so prepeljali semkaj. Večino žrtev iz Amerike bode Cunardova parobrodna družba prepeljala brezplačno nazaj v njih domovino. Milijonarja Alfred G. Vanderbilta in Elbert Hubarda dosedaj še niso našli, dasiravno išče njih trupla več sto malih parnikov noč in dan. VanderbBtovi sorodniki so razpisali $5000. nagrade za najdenje njegovega trupla.
Končana stavka premogarjev.
Cleveland, O., 17. maja.—Med
premogarji in raznimi družbami v iztočnem premogarskem di-striktu države Ohio je prišlo minuli teden po 13mesečnem štraj-ku do zaželjenega premirja in zmage. Danes in jutri se bode zopet vrnilo na delo približno 13.-000 premogarjev. Premirje se je doseglo potom kompromisa, da so tudi delavci pri svojih zahtevah nekaj odjenjali; vendar so pa ti dosegli vsled vstrajnosti in solidarnosti povišanje plače, kakor zahtevano.
Boji z Indijanci. Washington, D. 0., 17. maja.—
Admiral Howard je sporočil danes mornaričnemu oddelku, da je
Odstop nemškega admirala. London, Anglija, 16. maja. —
Nemški mornarični minister admiral von Tirpitz je te dni odstopih Povod njegove resignacije se pripisuje sporu s člani nemškega vla-dinega kabineta vsled torpedira-nja "Lusitanije". To vest je priobčil danes list "Exchange Telegraph", katero je prejel iz Koda-nja.	_
Revolucija na Portugalskem Lizbona, Portugalsko, 17. maja.
—Na Portugalskem traja že tri dni splošna revolucija. Revoluci-jonarna stranka je z vojaštvom vred zasedla glavno mesto republike in odstavila dosedanjega predsednika z ministrstvom vred. Ministra Castro in Mederios so odvedli kot vjetnika na bojno ladjo Vasco da Gama, poleg teh je bilo aretovanih tudi številno ro-jalistov.
Vstaši so si prisvojili več bojnih ladij, iz katerih so streljali na Lis-bono, da je pričela na več krajih goreti. Med temi in pristaši stare vladine stranke je prišlo tudi do krvavih cestnih izgredov, kjer je bilo 70 oseb ubitih in nad 300 ra-nenih.
Ljudstvo je proglasilo novim predsednikom portugalske republike Joaosa Chagasa. Le z naporno silo se je posrečilo novi vladi pomiriti razburjeno ljudstvo ter vojaštvo pred hujšimi izgredi, ker jim je zagotovilo vse zahteve.
Trdnjava Przemysl obkoljena. Dunaj, Avstrija, 16. maja. —
Sovražne čete na Rusko-Poljskem so se jele do cela umikati. V južnem delu Pelice se je sovražnika pognalo daleč nazaj.
Najbolj zanimivo je pa poročilo, da se je- našim ter nemškim četam posrečilo zopet obkoliti trdnjavo Przemysl, katero imajo sedaj Rusi v rokah. Ako bodo naše čete vstrajno delovale se smelo pričakuje, da bomo to važno trdnjavo dobili zopet nazaj.
Grški kralj nevarno bolan. Atene, Grška, 16. maja.—Grški kralj Konstantin se je tako nevarno prehladil, da se ga je lotila huda pljučnica in vnetje prsne mre-
__ ne. Zdravniki imajo malo upanja,
rane Nemce in Avstrijce v staro- da bi zopet okreval.
Odstop italijanskega ministrstva Rim, Italija, 17. maja. — Prav zaradi pretečega konflikta z Av strijo je celo italijansko ministrstvo resigniralo ali odstopilo. Kralj Viktor Emanuel je naprosil konečno znanega ljudskega vodi telja in prijatelja Salandra naj prevzame vodstvo novega kabineta. Ljudstvo je ta korak z navdušenjem pozdravljalo pred viaamo palačo. Govori se tudi, da se je Italija skrivoma pridružila zaveznikom: Franciji, Angliji in Rusiji. Razjarjeno ljudstvo je v nedeljo 16. t. m. prirejalo po vseh večjih mestih sijajne manifestacije v prilog vojne. Napadlo je trgo vine Nemcev in iste spodilo iz mesta. Avstrijski poslanik v Rimu se že odpravlja na potovanje proti Dunaju. Italija ima sedaj pripravljeno 1,700.000 vojakov za vojno.
Vojna med Avstrijo in Italijo. London, Anglija, 17. maja —
Danes za rano zjutraj je došlo semkaj poročilo, da so že Avstrijske čete prekoračile laško mejo.
Bern, Švica, 16. maja. — Iz Italije se semkaj naznanja, da se je vsa vojaška posadka iz Milana podala neznano kam. Včeraj se je pričelo tudi z evakuacijo tega mesta; istotako beži ljudstvo iz mesta Lago di Garda ter iz avstrijskega mesta Trent na Tirolskem.
Aretacije Nemcev in Avstrijcev na Angleškem.
London, Anglija, 16. maja. —
Ker je postalo angleško ljudstvo vedno bolj in bolj razjarjeno nad Nemci, se je vlada odločila, da bode internirala vse nenaturalizi

i m tsit ■■>o
v- ... .
*
Mich.
Is urada društva sv. Petra it. 30 X. S. K. J.
Cenjenim članom imenovanega društva se daje tem potom na snanje, da imamo na prihodnji aeji, ki se vrši 23. maja t. 1. več važnih točk na dnevnem redu;. Dolžnoat je torej vsakega člana, da ae iste seje gotovo udeleži, ker le na ta način bode mogoče zadeve in atvari rešiti v zadovolj-nost.
Dalje prosim in opominjam vse one člane, ki se še niso opravičili glede opravila svoje velikonočne dolžnosti, naj se opravičijo pri prihodnji seji 23. t. m. Kdor tega ne stori, bode izločen društva in K. S. K. J.!
Za društveni odbor:
John R. Sterbenz, tajnik.
iz
IZJAVA.
Joliet, Dl.
Slovensko podp. društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J, Joliet, 111., je na svoji zadnji redni mesečni aeji dne 2. maja t. 1. razmotriva-lo o poškodninskem oddelku in si cer za poškodbo treh, dveh ali e-nega prsta na eni roki in je prišlo do zaključka, da naj bi ostal ta poškodninski oddelek pri STAREM, kakor je sedfcj v veljavi
Pomniti je treba, če bi slavna društva in člani sprejeli ta novi oddelek, bi sedanji asesment nikakor ne zadostoval; zatorej bi morali plačevati še večje prispevke kakor sedaj; saj je vendar sedanji asesment že dosti velik!
Na podlagi tega, kakor že gori omenjeno, je naše društvo sv. Jožefa št. 2 zaključilo, da naj ostane poškodninski oddelek pri starem ,kakor je sedaj.
Društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., Joliet, 111.
A. Golobitch, predsednik.
John Vidmar, tajnik.
nja z izplačilom kake tozadevne poškodbe, ki ni odločno označena v naših sedanjih Jednotinih pravilih.
3.)	Asesment K. S. K. J. je popolnoma zadosten brez, da naj bi bile še kake posebne doklade za kakšne malenkostne poškodbe.
4.)	Društvo sv. Frančiška Šaleškega št. 29 spolnjuje in bode spolnjevalo pravila, ki so bila od
odobrena na zborovanju v
zadnjem glavnem Milwaukee, Wis.,
nikakor pa ne pripoznava kakih posebnih asesmentov pod nobenim pogojem.
Sklenjeno na seji dne 2. maja 1915.
Za odbor društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J.
John Lekan, tajnik.
► vdeležili velike slavnosti leth, Minn., ako kateri član zboli,
kotremi /ImiStvo <«IT«l/> »»v: Aa oa	J__i___l.h
tuk. srbskega društva bode dne 20. junija t. L blagoslovilo svojo novo društveno zastavo.
Člani našega društva se zberemo označeni dan v d_ruštv. dvorani ob 8-ih zjutraj, odkoder odko rakamo skupaj na 90 st. in Green-bay ave.
Tudi opozarjam vse člane društva Vit. sv. Florijana, da naj se držijo bolj redno svojih dolžnosti pri /-vplačevanju mesečnih asesmentov, ker se bo v tem strogo ravnalo po pravilih društva, nam reč, da se bo take člane suspen-dalo.
Bratski pozdrav!
Jacob Smrekar, tajnik. 5. 19. — 0. 2.
NAZNANILO IN IZJAVA. Iz urada društva Marije Vnebo-vzete št. 77, K. S. fc. J.
Forest City, Pla.
Naše društvo je na seji dne 9 maja t. 1. enoglasno sprejelo in odobrilo resolucijo društva sv Štefana št. 1, Chicago, 111., priob čeno v štev. 17 "Glasila K. S. K. Jednote" dne 5. maja t. 1.
Naše društvo se popolnoma stri nja s celo sroriomenjeno resoluci jo. ali izjavo in želi, da ostane ce la zadeva glede poškodninske in bolniške podpore pri STAREM kakor dosedaj.
Forest City, Pa., dne 9. maja 1915.
Za društvo Marije Vnebovzete št. 77 K. S. K. J.
Frank Matos, predsednik. John Osolin, tajnik. Anton Bokal, zastopnik.
RESOLUCIJA.
Cleveland, Ohio. Iz urada društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, Ohio.
Naše društvo je na svoji redni seji dne 2. maja razmotrivalo glede nove poškodninske točke pri K. S. K. J. za izgubo 1, 2, ali 3 prstov na eni roki in po daljšem razgovoru se je zaključilo sledeče:
Ker bi sedanji mesečni asesment 5c nikakor ne zadostoval za izplačevanje večje poškodninske podpore kakršno sedaj izplačuje K. S. K. Jed. bi se moralo gotovo na podlagi državnega zavarovalnega poškodninskega zakona, ali določbe na vsak način ta ases« ment zvišati s 5c na 10 centov mesečno, ali pa še več. Poškod -nina mora biti namreč izplačana le iz poškodninskega blaga.
•Vsak član in članica naše Jednote bi moral pripoznati, da so sedanji asesmenti itak že dovolj visoki za sedanje slabe čase, torej bi mu ne bil novi asesment do volji. —
Ako bi se ozirali in vpoštevali vse zahteve članov in članic K. S. K. J. tako glede poškodnine a-li bolniške podpore, — smo lahko prepričani, da v teku enega leta bi moral glavni odbor te Jednote zvišati ta asesment za več kot 10 centov mesečno poleg sedanjega asesmenta 5c za poškodnino in operacije. Potem bi se gotovo razna društva in člani pritoževali, ter pošiljali projgste na glavni odbor Jednote radi previsokih asesmentov!
Zato je društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J. na gori imenovani seji zaključilo, da naj ostane po-škodnina pri STAREM, kakor jo določajo sedanja pravila naše Jednote.
Mihael Setnikar, predsednik, Joseph Rusa, tajnik, Jernej Knaus, zastopnik.
Mount Olive, 111 Iz urada društva sv. Barbare št. 97. K. S. K. J., Mt. Olive, H,
IZJAVA Slov. podp. društva sv. Frančiška Šaleškega št. 29 K. S. K. J., Joliet, HI, v zadevi nove poškodninske določbe:
1.)	Krajevna društva K S. K J. so imela zastopana svoje delegate na zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis., in tam je bila določena podpora za vse poškodbe in operacije, ki so označene v sedanjih pravilih Jednote, odobrena po zastopnikih krajevnih društev ali delegatov.
2.)	Društvo sv. Frančiška Šaleškega št. 29 se nikakor ne stri-
Podpisani tajnik uljudno pro sim vse člane društva sv. Barba-rere št. 97 K. S. K. J., naj se blagovolijo v polnem številu vdeležiti prihodnje redne društvene seje. ki se bode vršila dne 6. junija 1.1. Na dnevnem redu ali programu imamo več važnih zadev, ki morajo biti rešene. Na tej seji se bo« de tudi sklepalo o zvišanju odškodninske podpore pri naši K. S. K. J.
Zatorej pridite vsi cenjeni bratje na sejo dne 6. junija, da se poleg drugih točk reši tudi to.
Dalje bi prosil cenjene člane našega društva, da prihajajo bolj redno k sejam in da naj bolj točno plačujejo svoje asesmente, če ne, se na ta način ali vsled tega sami suspendirajo od društva in Jednote.
Ako ne plača član našega društva svojega mesečnega asesmenta na seji, plača drugi dan 10c več.
Bratski pozdrav vsem!
Anton Muič, dr. tajnik.
URADNO NAZNANILO.
Rock Springs, Wyo.
S tem službenim potom naznanjam vsem članicam društva sv Srca Marije št. 86 K. S. K. J., da naj se kmalu potrudijo za velikonočno spoved ali da velikonočno dolžnost opravijo, ker bom zahtevala na drugi seji spovedne listke. Čas za velikonoč^? spoved je še do Presv. Trojice, ali do 30. maja.
Jaz se bom v tem ozirala in ravnala natančno po pravilih našega društva in K. S. K. J. Glej društv. pravila stran 12, člen X, točka 3.: "Katera članica ne prejme sv. zakramentov enkrat v letu in sicer o velikonočnem času, se izloči iz društva. Tako nam kažejo tudi Jednotina pravila str. 50, člen 14, točka 121. Torej članice pozor, da ne bo potem kakega besedičenja!
Ravno tako opozarjam vse one članice,, ki so na potnih listih, da naj opravijo svojo velikonočno dolžnost, — kjer je to mogoče in naj mi do prihodnje seje pošljejo tozadevna potrdila. Ozir se bo jemalo le na one, katerim nikakor ni bilo mogoče izvršiti te verske dolžnosti.
S sestrskim pozdravom
Johana Ferlic, tajnica.
211 Sherman St.
Pittsburgh, Pa Cenjeno uredništvo!
V št. 17 od 5. maja 1915 sem čitala dopis iz Bridgeport, Conn., v zadevi poškodbe našega sobra-ta ali člana Josip Režonja — ta od društva št. 148, da je označeni sobrat moral dosti pretrpeti, ker je izgubil 3 prste na roki (palec kazalec in srednji prst).
Resnica je, da naša pravila Je dnote ne odgovarjajo podpore pri takih ali sličnih poškodbah. Ravnokar imam v roki naša pravila in pravila N. Hrv. Zajednice. V to Zajednico plačujejo člani 10 centov več na mesec za poškodbe. Pa poglejmo, kaj plača ta podp. organizacija za izgubo prstov: Za izgubo celega palca se plača $100 — a za ostale prste pa po $75. — Za prst odrezan med 1. in drugim členkom se dobi $50. — podpore itd. Vse je tako lepo urejeno, da je vsakdo zadovoljen s podporo, ako se poškoduje na roki in da dobi tedaj nekaj podpore če isto nujno v slučaju poškodbe potrebuje.
Jaz mislim, da bi članstvo in gl. odbor naše Jednote moral tfekaj glede tega ukreniti, da bi se temu sobratu Jos. Režonjatu dalo ka podpore, ker je izgubil 3 prste Prepričana sem, da bi bili naši člani zadovoljni plačati par cen tov več v ta sklad, samo da bi i -meli v slučaju nesreče ali poškod be več pravice do podpore!
S spoštovanjem do celega član stva K. S. K. J.
Marija Herljevich, članica dr. Marija Sedem Žal. št 81 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa,
Nadalje se opominja vse od člane društva sv. Cirila da št. 59 K. S. K., J. Eve-
da ae fekoj prvi dan ko zboli na
znani društv. tajniku, ker le od istega dne naprej se mu boae podporo plačevalo podporo, 8 katerim se bode bolnim naznanil. S sobr. pozdravom
Ivan Kuzma, preda Fmnk Peterlin, tajnik. Martin Shuklje, zast.
Waukegan, 111. Izkaz in potrdilo.
Stem potrjujem spodaj podpisani resnični sprejem nadaljnih milodarov, kateri so bili poslani od raznih društev v pomoč Geo. Štefaniču bolnemu sobratu našega dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J.
Po izkazu z dne 22. aprila t. 1. so darovala naslednja društva:
Društvo
sv. Jožefa št. 103..........$2.50
sv. Marije Pomagaj št. 78..	2.00
sv. Barbare št. 24...................1.00
sv. Janeza Krstnika št. 143	2.00
sv. Družine št. 136..........2.00
sv. Jožefa št. 55....................2.10
sv. Jeronima št. 153......2.50
sv. Jožefa št. 110....................1.00
stvari.
Svojo prijateljico umorila.
231etna Elizabeta pl. Lomertz in 32 letna vdova Klara pl. Neumann, obe pripadajoči najodlič-nejšim draždanskim krogom, sta bili najboljši prijateljici in prva je vsak dan hodila k drugi na popoldansko južino. Tako je bilo tudi nekega minolih dni. Po 5. uri je Lomertz prišla v kuhinjo in prosila prijateljičino kuharico, da ji da sekač ali velik nož. Kuharica ji je dala zahtevano, nakar se je Lomertz vrnila v sobo k prijateljici. Čez kaki dve uri je prišla v sobo sobarica' in našla gospo Neumann v krvi na tleh že mrtvo, zraven nje pa ležala onesveščena Lomerz. Le-to so takoj aretirali. Razne okoliščine kažejo, da sta bili Lomertz in Neumann vneti za .enega in istega moškega ter da je Lomertz ubila svojo tekmovalko iz ljubosumnosti.
sv. Lovrenca št. 63........
sv. Cirila in Metoda št. 101.. sv. Petra in Pavla št. 38.... Barbare št. 40........
sv.
sv. Janeza Krstnika št. 13.. sv. Cirila in Metoda št. 45.. Izkazano 22. aprila t. 1.....75.20
3.05 2.00 2.00 3.00 3.00 2.65
NAZNANILO.
So. Chicago, m.
Tem potom naznanjam uradno vsem članom društva Vitezov sv. Florijana št. 47 K. S. K. J. v So.
Joliet, ni Iz urada Društva Vit. sv. Jurija
št. 3 K. S. K. J. Joliet, 111. Na redni mesečni seji goriome-njenega društva se je sklenilo, da je za dobo treh mesecev prost pristop k našemu društvu, kar se društva tiče; zatorej je dana sedaj vsakomur lepa priložnost pristopiti k društvu Vit. sv. Jurija, to namreč istim, kateri še niso pri nobenem drugem društvu, spadajočem h K. S. K. J.
Ob enem se je pa naše društvo tudi izreklo proti vsaki dokladi asesmenta ali povišanja poškod nine, ker je že itak dovolj za plačevati, osobito še v teh slabih ča sih, ker je veliko ljudi brez vsa* cega zaslužka.
Nadalje se je tudi sklenilo, da se naše društvo korporativno vdeleži piknika društva sv. Barbare v nedeljo dne 30. maja v Thielers parku tako tudi piknika društva sv. Jožefa dne 13. junija, istotam, kar naj člani blagovolijo vzeti naznanje in se vdeležiti pa rade polnoštevilno, ker tudi naše društvo ima že park "zarentan" za svoj piknik, ki se bo vršil dne 15. avgusta. .
Pozdravljeni vsi člani in članice naše si. K. S._ K. J.
J. N. Pasdertz, predsednik.
Anton Nemanich ml. tajnik.
Eveleth, Minn. Iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J. v V Eveleth, Mrnr^
Naše društvo se je na svoji zadnji redni mesečni seji dne 9. t. m. o zadevi nove odškodninske točke pri K. S. K. J. enoglasno izreklo zoper predlog, da bi se plačalo kako odškodnino za izgubo enega, dveh ali treh prstov na eni roki in sicer vsled tega ne, — ker bi sedanji mesečni asesment 5c nikakor ne zadostoval za pokritje večje poškodninske podpore. Da bi se pa sedanji asesment zvišal pa ni govora, — ker je že tako zadosti visok v sedanjih slabih delavskih razmerah.
Do sedaj poslanega za bolnega sobrata.........$106.00
katero svoto sem oddal na pristojno mesto.
» V imenu gorinavedenega, omi-lovanja vrednega sobrata, in v imenu cele njegove usmiljenja vredne družinej se prav prisrčno zahvaljujem vsem darovalcem in darovalkam za tako lepo pomoč. Zahvaljujem se pa tudi "Češki Narodni Tiskarni" za brezplačno napravo (okrog 300 listov) "pro šenj", katere so bile razposlane vsem društvom, spadajoča h K, S. K. J. in konečno hvala "Gla silu" naše vrle organizacije za brezplačno objavo iste! Zatoraj vsem dobrotnikam in dobrotni cam: Bog Vas ohrani v zdravju ter Vam stotero povrni!
No. Chicago, 111., dne 13. maja 1915
John Petkovšek,
taj. dr. št. 53
NAZNANILO.
Cleveland O., 13. maja 1915. Iz urada tajnika društva av. Vida št 25. K. S. J. Cleveland. O.
Tem potom naznanjam članom in Članicam goriimenovanega dr da sem se preselil na 6712 Bonna Ave. N. E. Sedaj se nahaja u-rad društvenega tajnika kakor gori označeno.
Obenem pa tudi opozarjam čla ne in članice, da kateri želijo izvršiti kako izpremembo na certifikatih ali oporokah, lahko to storijo pri meni, na domu ter jim ni radi tega potreba čakati do seje Ravno tako se lahko cenjeni člani javijo pri meni na domu tudi v drugih društvenih zadevah. A-ko ima morda kdo kako pritožbo glede napačnosti v društvenem poslovanju naj se l^koj zglasi pri meni-na domu, jaz bom skušal in gledal, da se zadevo pravilno reši in uredi. Z bratskim pozdravom
Joseph Rusa, tajnik dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J., 6712 Bonna Ave., N. E.
Joliet, m. Iz urada društva sir. Jožefa št. 2 K. SI. K. J., Joliet, 111.
Ker smo dobili povabilo od dr. sv. Barbare št. 65 z glavnim sedežem v Forest City, Pa., da se vde-ležimo njihove veselice, ali piknika, kateri se vrši dne 30. maja 1915 v Theilerjevem parku, opozarjam zatorej vse člane našega društva na sklep zadnje mesečne seje z dne 4. aprila t.-l., da se naše društvo korporativno vdeleži tega piknika.
Zatorej naj se vsi člani dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J zberejo dne 30. maja 1915 ob en četrt pred 10 uro dop. v šolski dvorani, da takoj potem po 10. sv. maši skupaj odkorakamo z zgoraj omenjenem društvom na veselični prostor.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Vidmar, tajnik, 1112 N. Broadway St., Joliet, 111.
CZA VSEBINO OGLASOV je uredništvo le toliko odgovorno, fcftfflwr določa zakon^3
Skromni Avstrijci
Pod tem naslovom piše 'Karat-ner Tagblatt': Po pravici se vse čudi veličastni tehnični premoči Nemcev v sedanji vojni in marsi-kak Avstrijec natihoma^ zavidno gleda na Nemčijo ker meni, da je njegova ljuba Avstrija kakor že večkrat tudi topot prepozno vstala. In vendar nimamo Avstrijci prav nobenega vzroka, da bi se postavili v kljubovalni kotiček in skromno molčali. Naši avstrijski tehniki imajo slaven, da, celo glavni delež v vojnem delu teh dni. V miru popustljiva in vajena biti smatrana za neznatno služabnico, je z velikim zamahom kakor prava naravna sila posegla v borbo narodov. In tudi v skromnem Avstrijcu se vzbuja samozavest lastne moči, če sliši, koliko avstrijskih iznajdb in koliko avstrijskih tehnikov se je uveljavilo. Zato opozorimo tu posebno na dva avstrijska tehnika, katerih imeni, se žal le premalo spominjati. Ta dva sta Ressel in Mann-licher. Nobena moderna bojna ladja, noben podmorski, noben zračni boj bi ne bil mogoč, če bi Ressel ne bil iznašel gonilnega sredstva: ladijskega vijaka. In najuspešnejše bojno sredstvo našega orožja je puška repetirka. ki jo je konstruiral avstrijski inžener Mannlicher. Ti dve avstrijski iznajdbi zagotavljata avstrijski tehniki slavo, ki se sme v resnici pokazati.
Petindvajsetletnica opere "Oa-valleria Rusticana."
Dne 12. aprila t. 1. zvečer se je v gledališču Quirino v Rimu slovesno obhajala petindvajsetletni-
konČno tako, da je von der Golu izstopil iz salonskega voza pri enih vratih, Pau pa je v istem hipu vstopil pri drugih vratih v
voz.
HOletna starka kot begunka.
Krakovska "Nova Reforma" poroča: Med begunci, ki so ij varšavske okolice pribežali ▼ Varšavo, se nahaja tudi ženica iz Grodziska, ki je dopolnila že 110. leto. Ta HOletna starka Se nahaja kot begunka v Varšavi že drugič. Prvič je zbežala v Varšavo s svojimi roditelji kot mala deklica pred sto leti za časa Napoleonskih vojn.
Hrabrostna svetinja kot svatebno darilo.
♦ "Pesti Naplo" poroča: Geza pl. Tabery si je s svojo hrabrostjo pridobil kot kadetni aspirant v bojih pri Mezolaborczu veliko srebrno hrabrostno svetinjo in je bil povišan za praporščaka. Tabery je sklenil kapitalizirati s to svetinjo združeno mesečno rento 15 K in sicer tako, da bi dobila po dvajsetih letih kako dekle iz Velikega Varaždina za do takrat narasli kapital balo. Dekletu pa se sme bala dati le, če je med vojno rojeno in če je njen oče na bojišču padeL Vsota bo znašala po 20 letih 5000 K. Kobilice v Palestini in Egiptu.
V celem Egiptu je polno kobilic, ki povzročajo kar največjo škodo. Bombaž je y nevarnosti, da bo uničen. Iz Sirije poročajo, da so kobilice ugonobile jeruzalemska in elaiiška polja* Nomadi so zapustili polotok Sinai ter zbežali v Egipt.
Prvi patrijotični dar cerkve.
Avstrijski listi poročajo, da se je sprožila ideja, naj bi darovale cerkve svoje zvonove domovini na oltar. Ena cerkev se je že od zvala in sicer protestantovska na Ogrskem, ki je darovala svoj skoraj 200 let stari veliki zvon v patriotične namene. Upati je, da ne ostane osamljena. Zvonove se bode menda prelilo v topove in krogle?
Kako
lahkp
■visoko se dvigne človek?
Linnekogla, ki se je dvignil 6570 m, kar je bilo takrat rekord, je pozneje še prekoračil Oehlerich, ki se je dvignil 8100 m. Še pred petimi leti so smatrali strokovnjaki kot nemogoče, da bi se zamoglo doseči z letalom 1000 m. A sedaj so motorji napravili že več tisoč metrov, ne ds bi se pri tem utrudili in tudi letalci so se zavarovali proti mrazu in pomankanju kisika. Kar jih zamore sicer ustaviti, je pojav, ki
ca prve predstave Mascagnijevcl *a_ °^ujejo turisti kot gorsko opere "Cavalleria Rusticana". bolevzen' nekaka^obolelost vsled
Godbene točke sporeda je vodil Mascagni sam. V zboru "Caval lerije", ki se je izvajala koncem sporeda, so nastopali najslavnejši italijanski pevci. Gledališče je bilo natlačeno občinstva iz najvišjih rimskih krogov.
Čudna pravda.
Na Nemškem je neki nadzornik pri pogrebnem društvu, ki vpepe-ljuje mrliče v krematorijih, podal izjavo, s katero ukazuje, da se njegovo truplo sežge, in je naročil društvu, naj to izvrši. Mož je umrl v kopališču Briickenau, vdova pa je dala truplo prepeljati v Niirnberg in tam pokopati. Ko je društvo kasneje to izvedelo, je' zahtevalo od vdove, da se truplo izkoplje in po moževi želji sežge. Žena se je branila in društvo jo je tožilo na izpolnitev moževega naročila. Nurnberško sodišče je razsodilo, da mora žena izpolniti moževo voljo, to se pravi: truplo izkopati in izročiti društvu, da ga sežge.
Češka šola v Poštorni pri Dunaju zaprta.
Kakor poročajo iz Prage, so oblasti zaprle dosedanjo češko šolo v Poštorni pri Dunaju, češ, da je nezakonita.
Von der Goltz in Pau.
Po čudnem naključju sta se ta dva generala sovražnih si držav srečala na svojem potovanju čez Balkan v Ruščuku. General Pau je prispel iz Romunije, feldmarša* von der Goltz se je naiajal na poti iz Carigrada v Berlin. Bolgarske oblasti so bile v veliki zadregi, kako preprečiti, da generala ne trčita eden v drugega, kar ri bilo povzročilo seveda zelo mučen prizor. Zadevo so uredili
zračnega pritiska, ki se pojavlja seveda šele v višjih višinah. Kakor je konstatiral štabni zdravnik dr. Flemming, se pojavi ta bolezen šele v višini 5000 m. Letalcu začne precej močno biti srce, vrh tega dobi tudi glavobol in polastita se ga zaspanost in apatija. V hujših slučajih se mu prično mešati misli in pade lahko tudi v nezavest. Sivel in Croce-Spinelli sta umrla, ko sta se leta 1875. dvignila 7000—8000 m vi soko. dočim se je njiju tretji tovariš Tissandier zamogel rešiti. Nevarnost je posebno velika radi tega, ker si slede ti pojavi čisto neopaženo. Gross, ki se je dvignil z Bersonom v zrakoplovu 8000 m visoko, poroča "o grozečih pojavih". V tej višini je zapisal v svoj dnevnik komaj čitljivo: "Mi smo strašno slabi, vendar pa še pri popolni zavesti; vdihavamo kisik." Napadla ga je neka uspavalna omotica. Siiring, ki se je parkrat dvignil nad 9000 m visoko, enkrat celo 10.500 m, je poročal o popolnoma toakih pojavih. Še v višini 9100 je zamogel mirno opazovati, premišljevati in pisati; za telesna dela pa nasprotno ni bil več sposoben. Siiring meni, da se zamore v odprtem zrakoplovu dvigniti največ 12.500 m. Za letalce v letalih so stvari seveda precej drugače; oni ne smejo izgubiti svojih telesnih sil, sicer je padec neizogiben. V višinah 9000 do 10.000 metrov se pojavljajo, kljub preskrbi s kisikom, znaki omamlje-nja. Na vprašanje, kako visoko se zamore dvigniti človek, se odgovori torej lahko sledeče: višine med 7000 do 8000 m so za drzne letalce pristopne; mogoče se dobe tudi taki, ki dosežejo 800® do 9000 m, toda preko 10.000 m je skoro nemogoče.

GLASILO K, t,
Kdaj in kje sejmo zgodnjo aele-njad?
Pripravite, kakor hitro dopusti vreme, najboljše zavetne in soinč ne prostore za pridelovanje zgoc nje zelen jadi. Domači vrtovi, solnčno in zavetno ležeče njive lahko zagnojeno zemljo in sploh vsak prostorček ,ki ima ugodno lepo in dobro zemljo, je primeren t ta namen. Pripraviti je treba gnoj že pozimi na mesto, da bo šlo obdelovanje čimpreje od rek In ko nastopijo na spomlad ugod ni dnevi, nemudoma obdelajte in pripravite zemljo za zgodnjo se tev. Za nas je važen zgoden pri aelek. Hitro pa raste zelenjad le tedaj, ako je zemlja dovolj gor ka, dovolj vlažna in dobro po gnojena. Za povoljen uspeh je tedaj pred vsem važno, da izbere mo najboljše prostore, bodisi gle de lege in zemlje. Kdor hoče pri delati prav zgodnjo zelenjad, naj seje prvo solato, kolerabe in zgod nje zelje na kakem zavetnem pri sojnem mestu ob južnem zidu, ali še bolje v pravilno pripravljen gnojak (gorko gredo). .Za silo nam tudi dobro služi kak zaboj ki ga potopimo v zemljo, napolni mo s prstjo in pokrijemo s kakim oknom. Tako si na razne načine z majhnim trudom in malo paz ljivostjo vzgojimo prav zgodnje sadilke, ki jih potem ko so dovolj razvite in dobro urejene, presadimo na prosto. Pri tej priliki bi še posebno opozoril na gredice ob južnih stenah. Na takih ugodnih prostorih se dajo tudi brez oken vzgojiti zgodnje sadike, ako setev ob zmrzlih nočeh primerno pokrivamo in jo zalivamo samo ob lepih dneh in sicer le dopoldne in pa z malo pogreto prestano vodo. Mrzla studenčinica je že sama ob sebi jako neugodna za zalivanje. Ako pa zalivamo z njo proti večeru, je pa kakor strup za nežne rastline. Tudi v primernih za-bojčkih, ki jih imamo na oknih v sobi, se da za silo vzgojiti nekaj sadik. Kazen kolerabe, zgodnjega zelja in deloma solate sejemo vse naštete zelenjadne rastline kar naravnost na stalno mesto in jih nikoli ne presajamo. Najprej pride na vrsto korenje in bob. Potem po vrsti špinača, repa, solata in grah in druga zelenjad.
bom. Potem jih izplahni v vodi, i Sv. Štefana — ustanovljen od
Za* gospodinje.
Zdravo in dobro razkuževalno sredstvo je terpentinovo olje. V
1 liter vrele vode nakapaj približno petino litra terpentinove-ga olja. Soba, v katero postaviš posodo s terpentinovo vodo, kmalu prijetno zadiši po smrekah in je silno zdrava za ljudi, ki bolehajo na prsnih boleznih. Če se opisano sredstvo večkrat rabi, odstrani vse nalezljive kali in prežene tudi dolgotrajna huda prehlajenja.
Slastne madeže iz hrastovega pohištva odpraviš, ako narediš gosto zmes iz magnezije in benci noforma. Madeže ž njo na debelo namaži, pusti posušiti, potem pa zbriši. Ako ne zadostuje enkrat, moraš ponoviti v drugo.
Rute opereš najlepše v kosta-ijevi vodi. Nalupi jeseni sad divjega kostanja, zreži ga na rezine in posuši. Tudi lahko spraviš celega, a suh se težko olupi in razreže. Skuhaj ga v vodi, pusti isto pohladiti in operi v njej rute, napol svilnate, ali iz bomba-ževine. Ce je ruta prepotena, moraš jo sprati v dveh ali treh vodah. Oprano daj med čisto rjuho, da se nekoliko izsuši, potem jo zlikaj še mokro narobe. (
Madež od kolomaza (šmira) spraviš iz obleke, ako ga izdrg-neš s krpo, ki si jo pomočila v petrolej. Madež od petroleja izpuhti sčasoma sam, ali ga odpraviš z bencinom.
Slab okus spraviš iz žarkega olja na sledeč način : Položi na sito snažno platneno krpo, sredo krpe potresi z drobno stolčenim lesnim ogljem. Olje vlivaj počasi na krpo, da se polagoma odteka v skledo, ki si jo podstavila. Oglje odvzame olju ves neprijeten okus.
Priprava steklenic za vino ali sadne toke. Nikdar ne jemlji steklenic, ki ne veš, kaj je bilo v njih ali take, ki niso bile splah-njene, ki so zamazane in diše po kislem. Steklenice umij z razdrobljenimi suhimi jajčnimi lupinami; zelo napačno je izmivati steklenice z žaganjem ali z otro-
v kateri si raztopila malo sode in
še dobro v mrzli vodi. Tako se izmivajo steklenice takoj, ko so izpraznjene, predno jih rabiš, jih preplakni še enkrat z mrzlo vodo. Da steklenice ne počijo, jih po-grej nad soparo ali jih* postavi v toplo vodo in tako napolni. Za-maške vzemi vselej nove, dobre in jih namakaj prej v topli potem v mrzli vodi. Zamaške zalij še z raztopljenim parafinom ali dobro smolo, ki se rabi za zalivanje steklenic.
Petrhute na glavi najložje iz češeš, ako si zdrgneš kožo na glavi s prstom ali krpico, ki si jo namočila v petrolej, in drugi dan izčeseš z gostim glavnikom. Lah ko si zdrgneš kožo tudi s špiri tom ,a jo moraš potem namazati z oljem alf vasilinom, ker špirit odtegne glavi vso maščobo, kar škoduje lasem. Zelo mastni lasje se najboljše umivajo z rumenja kom, ki si ga ,-raztepla v vodi Vselej, kadar si izmivaš glavo rabi najprvo kolikor mogoče toplo vodo, nazadnje bolj hladno, iz piraj glavo tako dolgo, da je zadnja voda popolnoma čista. Za izpiranje las se rabi poleg rame njaka tudi lahek lug, v kateri se kuhajo korenine kopriv, ali mi lov cvet, ki se kupi v lekarni ali drogeriji. Ko si glavo umila spleti lase šele potem, ko so popolnoma suhi. Za umivanje rabi če je le mogoče, deževnico. Izpadanje las je navadno posledica kake notranje bolezni ali oslab ljene krvi.
Prezmčevanje kleti Vsako po mlad je neobhodno potrebno, da temeljito prezračiš kleti, ako ho češ spraviti iz njih zaduhli zrak in neprijeten duh. Pomlad s svojimi vetrovi, s svežim zrakom polnjenim z vlago in kisikom razkuži hitro vsako klet. Mnogo jeze in škode bi si prihranila gospodinja, ako bi prezračevala vsako pomlad nekaj tednov klet. Prepih uniči plesnobo in grbe ter zabranjuje njih razvoj. Kadi in zaboji se morajo poribati ali pomesti, vse tramove je osnažiti pajčevim, zidovje omesti ,da se spravi vlaga in slab duh iz kleti, pod je pomesti z trdo metlo, sna ženje ne sme biti le površno, te meljito je spraviti vso nesnago iz kleti. Vse mišje luknje je zadelati s črepinjami in zamazati s cementom. Tudi špranje in luknjice, v katerih^se nahaja razni mrčes, je zadelati na enak način. Če se hoče klet tudi razkužiti, za-maše se vsa okna in luknje zažge žveplene niti in pusti nekaj dni zaprto, potem se dobro prezrači in pomete. Poleti, ko se v nesnaž nih kleteh pojavijo mrčesi in miši, ki čez zimo razjedajo shranjene poljske pridelke ter s tem provzročijo mnogo škode, jeze in nesnage, ostane prezračena čista det prosta vsakega mršesa in gospodinja prosta nepotrebnih skrbi..
SVOJIM
KA ALTAK. j
Pošiljamo denar v staro domovino: V stari domovini izplača denar c. k.
Najnižje denarne cene: 5 kron poSljemo
za
Avstrijska odlikovanja in redovi.
Vsak dan čitamo, da so razni častniki in vojaki radi hrabrosti na bojišču odlikovani s tem ali o-nim redom. Ker mnogim ni znana vrednost niti postanek mnogih redov in odlikovanj, prinašamo v naslednjem kratko zgodovino važnejših redov: 1. Red zlatega ru na— je bil ustanovljen 1. 1429. in sicer od vojvode Filipa Dobrega jurgundskega. Vladajoči cesar avstrijski je suveren tega reda in imenuje svojim vitezom neomade-ževane plemiče starodavnega katoliškega plemstva Avstrijski prestolonaslednik postane vitez tega reda že takoj pri porodu, o-stali nadvojvode pa šele z nastopom polnoletnosti. Ker morajo )iti vitezi tega reda katoliki, ni ma n. pr. cesar Viljem te naše najvišje dekoracije. — 2. Red Marije Terezije — je ustanovila cesarica Marija Terezija v spomin na slavne zmage feldmaršala Daun. Vladar avstrijske hiše je šef in veliki mojster tega reda, a dobiti ga za-more vsak častnik — ne oziraje se na njegov čin, vero in druge o-kolnosti — ako se izredno izkaže v vojni Na redu se nahaja z zlatimi črkami geslo tega reda: "Fortitudini", na nasprotni strani pa se nahajajo črke MT—F (Marija Terezija, Franc). Trak je rdeče-belo-rdeče "barve. Vitezi tega reda in njihove vdove dobe pokojnino tega reda. V sedanji vojni še ni bil ta red nikomnr podeljen. — 3. Kraljevski ogrski red
sarice Marije Terezije povodom kronanja njenega sina, nadvoj-vodje Jožefa, za rimskega kralja
dne 5. maja 1764. Red Sv. Štefana je najvišja civilna dekoracija po4ta. naše monarhije. Z njim je zveza-1 no dostojanstvo tajnega svetnika — 4. Avstrijski cesarski Leopol do v red ustanovljen od cesarja Franca I. leta 1808. v spomin na njegovega očeta Leopolda II. Cesar avstrijski je veliki mojster tega reda. Odlikovanje obstoji iz rdečkasto-zlatega križca z belini robom in ima na srednjem polju I nana.
zlate črke F. I. A. (FVanciscus p^j* ^ na4e p,^ cene d6narJa Imperator Austriae), na nasprotni strani pa zlate, na belem polju PoSiljatve in pisma naslovite na:
napisane besede: "Integritate etjAMBRlKAlfflKI SLOVENEC
$ .88
*	4.23 $ 8.22
*	16.3S $ 81.70 $161.75
Pri teh eenah je poštnina že vraču-
je varno shranjen.
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodici na še-kovnf ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbe.
Merito" — znotraj lovorjevega venca pa geslo cesarja Leopolda. Križ visi na zlati avstrijski cesarski kroni z dvema zlatima tra-koma. Red se podeljuje z vojno dekoracijo. — 5.. Avstrijski red železne krone — ustanovljen od cesarja Napoleona I. v spomin na kronanje v Milanu 5. junija 1805. S padcem kraljevine Italije leta 1814. je propadel tudi ta red. Ko pa je cesar Franc I. zopet prišel v posest svojih italijanskih držav, je vzpostavil ta red pod imenom: Avstrijski red železne krone. Ve liki mojster tega reda je cesar, a red sestoji iz vitezov 1., 2. in 3 razreda. Trak: moder-rumen-mo der. Tudi ta red se podeljuje z vojno dekoracijo. — Avstrijski cesarski red Franca Jožefa — n
Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno.
TEL.: CANAL 6027.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
18 IS W. 22nd St.. Chicago. III. j
.	_ , Pozor gospodinje! Ako rabite pri
stanovljen od cesarja Franca Jo- gospodinjstvu sveže mleko, dobro žefa I. na prvi obletnici njegove-	aU lclslo smetano, (Cream) j
ga vladanja. Veliki mojster tega ^t^laXv^^aST^ reda je vladajoči cesar. Ta red Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-1
se deli v veliki komtur*i in vitež-	dobivam ga naravnost od far-
* • , . v vt i. i »•	merjev. Mleko je preje natančno pre-
ki- križec. Na belem polju se na-	gkušeno in pregledano od Mestnega
hajajo zlate črke F. J. (Francis-	zdravstvenega urada (Health Depart-1 ens Joseph us) in geslo: "Virilw
unitis. Trak temnordeč. — Ci-	Mleko take vrste je posebno priporo- j
vilni redi se podeljujejo tudi za čati otrokom rejencem.
___% ^ _j	tta I Mleko razvažam po hišah točno vsak
zasluge pred sovražnikom. V tem dan 0 pravem fcaaa.
slučaju so opremljeni s posebno | Za obilna naročila se toplo priporo- j
vojno dekoracijo." — Vojni kri žec za zasluge, ustanovljen na predlog grofa Radeckega leta 1849., kot odlikovanje za izvan redno pohvalna dela pred neprija-teljem, toda samo za častnike. Ta red se podeljuje z vojno dekoracijo. — 8. Vojaška kolajna za za
Plačujemo po 3% obresti na denar uložeii na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovenee in »e torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite
v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav.
Dva člana K. 6. K. Jednote ita naša dolgoletna uslužbenca : g. Jos. Dunda, predsednik aadzornega odbora K. 8. K. J. in g. Jos. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
a #
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem vanuwtne ikrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša barfka je d«požitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, sa državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
čam:
FHAMC C HI L L.
•lorensko-hrrat aki whir.
1813 W.22n4 Si.. C hie mg*. III.
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., Joliet, Ell.
i , A VT . . w. , . . , izdeluje vsakovrstne pravo veljavne li- i sluge, kot Najvišje pohvalno pri- stine in izvršuje vse v notarsko stroko znanje, je ustanovil cesar leta spadajoče zadeve za Združene Države I
1890. za izvrstno službovanje in se nahajajo napisane sledeče besede: "Šignum laudis." Trak za zasluge je rdeč, za zasluge pred| neprijateljem pa bel z rdečkastimi progami. — 9. Kolajna za

in staro domovino. Chicago tel. 1048 N. W. 770.
Frank Petkovšekl
720 Market Street
"NASLOV"
V slučaju da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval ksj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: pečij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za ccae in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalec v; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnih.
WAUKEQAN, ILLINOIS.
irabrost je bila ustanovljena odi cesarja Jožefa II. leta 1789. za moštvo, ki se je izredno hrabro
borilo. Kakor znano, se podel ju* Zastopnik raznih parobrodnlh družb, je to odlikovanje v treh razredih. Pošilja denarje v staro domovino in o-— 10. Zlati in srebrni križec a P"^ notarske posle.
zasluge — je ustanovil sedanji I cesar Franc Jožef I. leta 1849. V sredini se nahajajo črke F. J. j (letnica 1849) in okoli črk "Viri->us unitis." Trak je temnordeč. Za zasluge civilnih oseb pred neprijateljem se podeljuje zaslužni | trižec tudi na belo-rdečem traku! irabrostne medajle.
Se toplo priporoča Sloveneem v Wau-kegan in okolici.
NAZNANILO. _
5	Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, s ko kupite od tvrdke A. HOB WAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali " managerjev'' in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in sil-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na'steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Gren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. _	Pišite po cenik.
A. HORWAT, 600 N. Chicago SL, Joliet, ID.
S tem naznanjam, da se je nekaj naših domačinov naselilo v I novi katoliški naselbini v Alaba-
mi, kjer ni snega, ne slane in ne|
Bolgarski kralj Ferdinand zopet I neurJ*a-
sprejet v katoliško cerkev. Podnebje v'tej državi je fino, I "II Ouarnero", list reških ka- zemlja in voda dobra. Od tu se pucinov, v katerih provinco spada lah^o pridelke proda in drugam | tudi Bolgarija, prinaša vest, da je bil bolgarski kralj Ferdinand To naselbino je priporočila: zopet sprejet v katoliško cerkev r'The Catholic Colonization So-ter da ga je na veliko soboto ob- ciety of U. S. A." Priporočena je| lajal plovdivski škof Pejov. Re- tudi od škofijskega urada v Ala-ceni list trdi nadalje, da se bo tu- bami. di prestolonaslednik Boris vrnili naročje katoliške cerkve. Kakor znano je bil kralj Ferdinand ekskomuniciran, ker je privolil, da je prestolonaslednik Boris storil v pravoslavno cerkev. Kobur-žanska rodbina, iz katere pohaja tralj Ferdinand, je kakor znano, tatoliška.
Race rešile angleško ladjo.
V pismu, ki ga je pisal neki an-
Pozor krajevna društva K. S. K. J.
Kadar potrebujete nova drnitTCM pravil«, puma ali korerte, vstopnice sa rasa« tmi He. ali droge tiskovine, obrnite se tudi na:
Narodno Tiskarno
H»ŽIW BLUE BLAND AVE._CHICAGO. BUWOB
Ta Vam bode izvriila vse tiskovina v najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—O so bi to Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilne knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestsvljene zelo praktično za vsako druitvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov j. narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal CongrMa Rate". Knjižic, so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezan«. Pilite po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naii tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
bami.	^
Pišite meni za pojasnila I Lahki ^ kupni pogoji!	^
Math Cesar, 10nn OT CttnA St. (Thicsuro. Ill IZ
1900 W. 22nd St., Chicago, m | v
—
2.10—8.10 15
PRIPOROČILO.
iz germanskega srebra v naravni velikosti kakor kaže ta slika. Važno za vsakega člana ali članico K. S. K. J.
Cena komada 25c. Kdor jih naroči pet skupaj, dobi enega povrh. M. POGORELC, — 29 E. Madison St. Room 1112 Chicago, 111.
-	- - -----------, Rojakom sobratom v Waukega-. ^
gleski mornar svoji rodbini, ome- Lu in North Chicagu priporočam Ijg
nja ta čudni način, 8 kakršnim so svojo trgovino z moškimi obleka- — ------- -------------------------a
ušli nemškemu podmorskemu čol- mi, kakor tudi za dečke. Blago |
nu. Ladjo, na kateri je bil, — prodajam po najnižjih cenah.
žarlf	-°t0y0 P°+m°Žnav kFi' ^ nieni dobite že primerno na-
g f- i t0P°V^. - rejeno, ali gotovo obleko že zal * ? «Pr©inljale race, ki soUJ. J. do £3. _ Ker sem sam čakale na kuhinjske odpadke. Po- 7 • x ,	vi 1.
rtriMna on on vtaHMA ----- — -t - 1__I • '
poldne so se vedno umirile, ka- v t. _ . . . kor bi se hotele po obedu nekoli-	ne	♦ M v l
ko odpočiti. Nekega dne so o- Melujem tudi elegantne obleke
pazili mornarji, da so bile race v P0 napočUl1' ^ meri; Pndite k času, ko so bile sicer zelo mirne, mexd pripriča^te nenavadno nemirne in prestraše-1 Za obilna naročila in poset sej ne. Začele so frčati v smeri, kjer p0?10 Priporoča e neka stv$r vzbujala njihovo Joseph Stirn, slovenski krojač in I posebno radovednost. Mornarji trgovec S moško obleko so pričeli stvar zasledovati ter za- [60S —10 St.; vogal McAllister av. gledali periskop podmorskega čol- > WaokogaxL HL na. Nato se le ladja rešila. 1	(Adv. «. 17.)
TELEFON: CANAL 2910
Pogovor na cesti:
Karolina: "Hallo Katij! Kam pa kamf"
Katarina: '' Tjakaj le na korner k Banlchn."
Karolina: "Lepo spomladansko vreme, kajne t"
Katarina: "Kakor nalašč za našo vrtno solato! Pri naa jo jemo sedaj po večkrat na dan!"
Karolina: "Kje pa kupuješ solatno olje?"
Katarina: "Bavnokar grem z galonco ponj k Banlchu, tj ale na 22. oeato ia 80. Lincoln St. Pri nJem se dobi najboljšo solatno oljo po 90c."
Karolina: "Dobro da si ml povedala, jas ga pojdem pa jutri iskati1
I . i *
Urednifttvo in upravniitvo: 1W1 Wert 22nd Plnee, Chicago, 111. u Cml 2487.
n« lete................$0.80
Ze neilnne......................$1.00
iBoiemtvo..........»1.S0
OFFICIAL OBGAN of the
OBAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
_ of the
UNITED STATES OF AMEBIC A.
freoed every Wedneedny.
'wned by the Grand CerniolUn Slovenian Catholic Union of the United 8t>tee of Amerien.
OFFICE: 1961 Weet 22nd Place, Chicago, 111. _Phone; Canal 2487.
8nb«eription rate:
Tor Members, per year..........$0.60
for Nonmembere................$1.00
for Foreign Conntriee...........$1.50
31
je vozila iir__,„____
dan tako počasi (18	nja velikih skupin trdnih mož
vozlov) dasiravno bi bila lahko	žena, ki gledajo v prihodnjost.
pospešila svojo pot z 25 vozli na	Tako se torej dar proste vol;
nro in bi na ta način lahko uSla	neodvisnega ljudstva v naši d(
nemškemu torpedu?	movini vedno ponavlja od gene-
Čemu se ni potno črto "Lusita-	racije do generacije na ravnoist
premenilo v drugi smeri,	podlagi, na kakoršni je bil ta dar I

dnekdaj domovino upanja sveta!"	^
Pisma slovenskim materam.
Zakaj net Zato, ker tem časni karjem je za ohranitev slovenskega jezika in za ohranitev svete katoliške vere toliko mari, kot za lanski sneg. Za "narodnjake" se Štejejo pa ti narodnjaški Janezi in narodnjaške Micke se
• je bil kapitan "Lusitanije" prvotno ustanovljen. Iz tega -e Napisal duhovnik ffla« jc * ir t JT* naroanj^ke. m1vcke ** pravočasno opozorjen na so-1 kale, Jakor da bi že človekoljub-1	^ovnik^član E. S. K. J. I dajo civilno poročati in se celo
de-
vražne torpedne čolne!	Inost določila našemu velikemu I	TTT	|ne razumejo sodnika, kaj jih
Čemu so častniki in mornarji narodu: to pot in ga prepričalal Da boste	f	vpraša Narodnjaki se ponašajo
tega parnika takoj pri prvem o svoji koristi in da naj vedno očetl ^bre otn^ ^f m K ^ "narodnim" "napred-strelu sovražnega podmorskega ceni zvestobo do ljudstva in	n^lT	n	narodnjaki
čolna potnike silili in pregovarjaj movine.	K™	fJ* VH	l* ^ tJT^ f*
li, da ni nikake nesreče, da naj Vi ste šele pred kratkem pri^tiamJk STf 2? lepo 8V0Jf otroke v ameriške šole, kjer ostane vsakdo na svojem mestu, segli zvestobo Zedinjenim 1 SBiggL13 * tUdl ****** v 8e slovenščina m narodna zavest ker "Lusitaniji" sploh ne more vam. In komu še? Zvestobo niko« Kai ie wiiftk.	a ^ m narodni ponos ubija na debelo.
škodovati torpedna krogla ? Lur drugemu, kakor samemu ^ov^ke ^ ^ V Ti' ft £ l\	** ^
Čemu ni imela cunardska paro- Bogu. Gotovo niste prisegli samo ^^^,®^ m za otroke\n)*k* kmalu sram pripoznati da
____.-v —»_• __*____ -----a— .	naroaovi	Je ameriški Slovenec ... Ali ni
Katoliška šola je druga mati za res tako T
so se celo vrvi pri rešilnih čolnih! Prisegli ste, da boste zvesti I trditi^n m!!«^/^!! TiH Edini narodnjaki v Am< trgale in se je vsled tega več čol- velikemu idealu, veliki skupini ZVL1	* : katfSka Sola ženski katoliški župniki
nov z ponesrečenci vred potopno, načel in velikemu upanju, kojega otrokova je pa	mati | venskih katoliških fkimh h
oz. prevrnilo?	| goji človeštvo. Ko ste bili na-|mati
Čemu je upoštevala označena I menjeni semkaj ste rekli: Mi diel'vp m^fi^^v- *	• |toliflw ®°le v »vesti, da brez slo-
parobrodna družba uradno svari-	gremo v Ameriko samo radi za 1 kokrat T V9 " Veh" venskih katoliških šol bo tu slo-
lo nemške vlade samo za šalo. Še	sluška, ali iskat stvari, kojih 5f IT T^ l \ T VWiki ^ ^tro izmrl in z njim
predno je parnik "Lusitanija"	doma nismo zamogli doseči; - gevlie in d™? °trokom k^lte vred bo v Ameriki na veke utih-
odplul, je namreč nemški posla-	mi gremo tja, da pomagamo na- T vidite dL <U . Li! P°trebn(K nila — slovenska pesem Čast
nik v Washingtonu razglasil v	prej velikemu podjetju človeške-Lopi«m J 7t J? m ™ vsem tem duhovnikom-narodnja-
^o n„;	______i; I ^rjeno. ludi žival ljubi mlade | kom in Bog naj blagoslovi njihov
Katastrofa "Lusitanije."|i8tedu^ ~ d^?iemo_ 1i™ pt^I*mf/de1 «j« Pn-|trud in njihovo težk0 delo!
Ko se je dne 7. t. m. raznesla
čani ne vozijo s tem parnikom. ljudem, da se najde povsod na nflxft £	v*™ li- • i- " U(1 in nJmovo tezko delo!
In konečno! Čemu ni dal zlob svetu može, ki križajo tuje ocea-	£ i- T	Pa Pravijo ljudje: "Domača
ni ™mSiri T^mnrvti	<tt_51Q'L„ ^	l-ia*. ______;Iaje ni8mo žlvall ml ljudje, ki| katoliška šola "košta" .ameriške
žalostna ^est o katastrofi, ali po- ni nei?ški ^dm0rskl ^ 'U-39' ne in hitijo tja, kjer se govoriL^ ugtvarjeni ^ božji p^obi šole ^ na zastoni " topu parnika "Lusitanije," je po- Pravočasno znamenja ah rešilne- tu^	Neoziraje se na to Ui imam0 rlzumPin pr^toV0ljoJoc^wi^
stal oarorčen vsled britke inmhc* «• 81^ala	aa Di se okolnost, ali na ta jezik, vendar
mi liudie smo Hnl^ni vo," ot^ti »» • v
stal ogorčen vsled britke izgubd,	. . , .
številnih nedolžnih človeških žr- ?amogloxV8aJ 8e pomike pravo tev skoro ves svet; samo Nemčija| Casn° reSltl pred in Avstrija sta ta žalostni dogodek z navdušenjem odobravali iz j gotovih vzrokov.
Nemška vlada, hoteča se maščevati nad Anglijo, si je določila in izbrala parnik "Lusitanijo" za
Pomenljiv govor predsednika Wilsons.
v v ,. . ,v	. ,mi ljudje smo dolžni več storiti
je srčna zelja in splošna govorica
stanovalcev te nove
samo za prostost in pravico.
ra ^tjf^e^ySl^ * —
irovnripm	.	i Mati in oče: Nikar se ne prito-
domov ne fa- °ne,- ° M""'1 }e naS mili Zve" žujta. kadar je treba skrbeti za domovmelhžar Jezug K™tua rekel:	katoliško vzgojo otrok. Kaj vam
Postite male k meni priti, ker | pomagajo milijoni premoženja,
če imate slabe sinove in slabe
semkaj gotovo z namenom, da
Saj vam je, ljube slovenske hčere, ki se klatijo po svetu ka-hočete" te države enkrat pustiti Imatere' znan ta Prizor! Nekega kor izgubljenci, brez dobrega Velika razlika je med predsed-Us Vamf. Seboj prinašajte in pu- večera Padejo matere z otročiči imena, brez poštenja, v podze-svoj plen in žrtev - namik nalnikom kake republike in medUeajte tu le najboljše lastnosti in v naročjih poslušat Božjega Uče- meljskih bezmcah ali sramotnih katerem se ^vizUo pribiiž^ kronano glavo kakega kralje- stvari iz stare domovine; ne g,cj- nika. Prinesle so svoje otročičk* bajtah? . . . 2000 oseb raznih narodnosti Ta stva ali monarhije. Cesarje, kra- te pa preko rame nazaj in ne sku- naJ Jlh Jef"s blagoslovi. Ker je Ali .ni boljše biti pošten dela-peklenski korak se ji je tudi do hie in kneze navdaja prevzetnost šajte tukaj ponavljati dejanj, ali Pa «'ezus bl1 truden od dolgega, vec, dober oče in dobra mati docela posrečil kaiti "Lusitaniia" in aristokratska ošabnost v toliki stvari, koje ste morda namerava- celodnevnega pota in učenja, so bnh otrok, — kakor pa bogat oče
leži danes na dnu morja bUzu ir- heri' da jim * PriProsto ^ H d°ma pU8titi'	Ki 7 '"T' ^ H	mat\*lah[h> izPrijenih
skega obrežja in vs\ed teea ie stv° nekaj posebno nizkega in Jaz nikakor ne trdim, da naj ?ar ne nadlegujejo Jezusa. Jezus otrok, da se jih morata sramo-■Kega oDrezja m vsiea tega jej .v , ^ _ .	L. ^^^ Drenehftl linWti| je pa viidel vse to in rekel na krat- vati? In da boste imeli dobre si-
k meni, ker | nove in dobre hčere, v to pomaga:
1.)	Vaš dobri vzgled.
2.)	Vaš pouk doma.
izgubilo tudi 1154 potnikov svo-1 poniževalnega. Raje zapovedu-lbi izseljenec prenehal ljubiti. "».t't* 1 je življenje. Smrt je pri tem u-ljudstvu po svojih ministrih svoj rojstni dom, ali svoj narod, * •	, mf v . .„ T
grabila može, žene otroke _ J m uradnikih, kakor da bi z ljud- iz kojega izhaja. Te stvari so sve-	nebeško kraljevstvo! In
Ni prizanesla ne miljonarja in stvom kot Pravi očet3e v javnosti te in se jih ne sme iz srca izčrpati. H^zus je oojemai otroke in jih
i priprostemu delavcu ali mešča- občevali. Ni se še slišalo, da bi Vemfer je pa ena stvar: ljubiti	avl^al • •
nu____I bil kak evropski kralj javno go- svojo rodno domovino; druga Pošiljajte matere otroke v take
vorH pred zbranimi delavci ali stvar pa zopet posvetiti se do cela | ®ole» ki®r je Jezus doma, kajti med preprostim ljudstvom in jim kraju ali državi, kjer sedaj ži-stiskal roke v pozdrav, ker se | vite.
3.) Katoliška šola.
Koliko gorja in grozote je po vzročila že sedanja evropska vojna — ni mogoče človeku opisati. Prišlo je celo tako daleč, da ne poznajo gotove sile v Evropi ne posebnega več Boga,, vere, postave in člo-1 nJu veške pravice. Vojna se vrši v
smatra cesar za nekaj zvišenegaj javnem življe-
Jezus jih ljubi in vabi k sebi
Ali je v ameriških državnih šo lah (Public šolah) Jezus doma?
Ne, v ameriških državnih šolah ne boste našli Jezusa, učitelja in
Nikakor se ne morete posvetiti Ameriki drugače, dokler ne postanete v vsakem obziru, ali de-
Dobro je, da mi ne živimo vJjanju in nehanju pravi America- Prijatelja mladine zraku, na zemlji, pod zemljo, na I domovini, kjer vladajo take na- ni. Ne morete pa postati pravi in Zakaj ne? vddi in pod vodo. Še neumna ži- pete razmere. Pri nas se kaže dobri Američani, ako mislite in Zato, ker se v ameriških držav val bi ne zamogla kaj tacega po- vsak predsednik vedno pravega se tvorite v gotove skupine. Ame- nih šolah ne sme učiti nauk Jezu-četi.	prijatelja ljudstva pri javnih na- rika ne pozna skupin. Mož, ki si sov. Vprašali boste, zakaj se ne-
In kaj je pravzaprav povod ali stopih, osobito še, če je kam po- predstavlja, da pripada v Ame- sme? Odgovor;je ta: Amerika
Častiželjnost.
Spisal A. K.
Že v mladih letih se oglasi v hlepečetai srcu člbveka — čeravno še nekako 'nedoločno, vendar že strastno — častilakomnost. Zakaj, kar hoee kdaj kopriva postati, začne zgodaj žgati.
Karkoli velikega in imenitne-61 ga sliši in bere ognjeviti in pod-
vzrok temu človeškemu klanju? vabljen kot glavni govornik. I riki k neki ali k gotovi narodni I prosta, svobodna zemlja in v | vzetni mladenič, vse to, meni, je Evropska vojna se je kar maho- Zgodovina nam kaže, da so se skupini, — še ni postal pravi Ameriko se smejo naseliti ljudje kakor nalašč zanj, on pa kakor ma pojavila na jugu, severu, iz- razni predsedniki Zedinjenih državljan, ali Američan in mož, raznih narodnostij in raznih ver. ustvarjen za vse; zdaj je vojvoda, toku in zapadu ne vsled prizade- držav ob takih prilikah pokazali ki hodi okdii Vas, da baranta za tako da v Ameriki najdete v | z<jaj slavni poslanec in voditelj tih krivic narodom ali da je bila kot mojstri-govorniki • in se hra- Vašo narodnost in z Vašo narod- enem šolskem razredu, v eni šol- naroda, celo ministrski stol bi mu vera v nevarnosti, temveč vsled ni jo ti govori kot zgodovinske nostj o,—ni vreden sin, da bi živel ski sobi otroke vsake vrste! V ne bil previsok; zdaj je nadepoln častihlepja in mogočnosti krona- relikvije med narodom. Tako je pod našo mogočno zvezdnato za-1 prvi klopi vam sedi kakšen ži- pesnik, zdaj "filozof", zdaj spet
nih glav. Prav to častihlepje ln postal govor pok. predsednika stavo.	dek, v drugi kakšen luteranček, kaj drugega. _ seveda le kaj
želja po bogastvu drugih dežel Lincolna v Gettysburgu, Pa., leta ^Moj najbolj nujen nasvet do v tretji sedi poleg Nemca kakšen prav velikega, je zahtevalo s katastrofo "Lusita- 1883 nedosegljiv in znamenit, da vhs je ta, da mislite vsikdar in	v *etrti klopi sedi poleg bere Q gjaynih vojskovodjih
nije" tudi 139 povsem nedolž- se ga bodo otroci še poznih rodov povsod NAJPRVO NA AMEKI- otročička 1 kakšnega očeta-sociali^1 starega in novega sveta že se (v nih Američanov. Prav radi te iz- v šolah učili.	KO in da mislite tako tudi vedno 8ta kak otročiček kakšnega* cerk- L^gyyjj vojskuje kot slaven
gube, ali radi tega^slučaja bi bi- Tudi naš sedanji predsetfnnt na človekoljubje! Nikakor niste venega odbornika ... in tako general na čelu zmagovitih aria morda in lahko še naša nova Woodrow Wilson se je pokazal človekoljubni, če hočete morda da]ie - Kje morete pričakovati, Lrmad, že podira mesta, podjarm domovina zapletena v evropsko dne 10. maja t. 1. v Philadelphiji, isto razdeljevati v zavisne tabo- w matere, da more, ali da sme jja narode, pridobljuje dežele in vojno, dasi ni vlada Zedinjenih pa.f pravega ljudskega prijate- ,re. Človekoljubje se opira na- kakšna učiteljica le enkrat izpre- L iaVorjevi'm vencem zmage oven držav v prvi vrsti presodila groz- lja ,domqljuba in mojstrskega mieč samo na ljubezen, sočutje govoriti le eno samo besedo o ^^ z zvezdami obŠit se vrača nih posledic vojne.	govornika. Označeni dan je bil iij pravico; ne pa na zavist, ali Kristusu, o Materi Božii, o sve- na dom; že gliži pripovedovati v
Pa preidimo zopet dalje h kata- povabljen, da bi govoril pred 4000 sovraštvo!	zakramentih, o sveti katoli- zgodovini slavna dela svoja in v
strofi skoro največjega potniške- mož broječo množico naturalizi- Mi smo prišli semkaj ali sami ški verH	^	pesnih slaviti preslavno svoje i-
ga parnika na svetu!	ranih Američanov, ali državija- au pa nagi predniki z namenom, Ne »n1®1 In zato ker ne sme, in me.
Kdo bode imel pravzaprav na nov. Vse ameriško časopisje je da izboljšamo človeške ideale, da zato, ker ve matere in vi očetje p^ejo mu v roke prelepi urno vesti številne in ogromne žrtve, pisalo o tem govoru; primerjalo izboljšujemo tukaj stan človeške sami tudi premalo poučujete svo- tvori imenitnih pisateljev in peski so bile na označenem parni- ga je celo gettysburskemu govo- družbe, da se oprostimo ovir, ki Ne otr*ke 0 katoliški veri, zato nikov domačih in tujih starih in ku? Prave krivde noče nositi ni ru Abrahama Lincolna, ker je se- naj bi nas javno družile in da se naj namesto vas stori to delo Lovih; alo brž je tudi on pisatelj hče. Mi smo mišljenja, da je po- dan ji predsednik tako lepo raz- L gotovostjo oprimemo načinov katoliška šola.	2e vidi pred seboj obširne zvezk^
vzročil to izgubo ali katastrofo lozil zbranim poslušalcem pomen do združenja. To načelo nam Blagor fari, ki ima svojo kato- svojih "del" in po smrti lep spo edmole kapital, ameriška brez- pravega domoljubja, in pomen kaže že samo ime "Združene dr- liško šolo, ker taka fara je zida, Uenik na grobu svojih koščic' I pomembna nevtralnost in amen- človekoljubje z ozirom na med- few*, vsakdo, kdor deluje pri na na skalo — in ta skala je — saj je zato kakor ustvarjen ška brezbrižnost za varnost člo- narodne razmere.	nas ^er edinost in slogo, si za- katoliška šola. Obiščite kedaj kako gladke verze je že naredil
Hškega življenja! -	Umestno se nam zdi torej, da bada rane v svoje srce. Ako bo- slovensko cerkev, ki . ima svojo in šolsko nalogo je tudi semtertja
Če so Zedinjene države res nev- raztolmačimo danes našim čitate- ste pa morda stremili, da se ures- svojo šolo! Poglejte, kako lepo prav hvalno spisal (če je tudi kaj tralne, čemu se je naložilo v New 1 jem samo jedro Wilsonovega go- ničijo tukaj vse Vaše blage ideje vodijo slovenske sestre-učiteljice prepisal, kaj to drugim mar?) Yorku 5400 zabojev municije in vora na označeni veliki skupini v korist naše domovine, tedaj otročiče v šolo, kako otroci lepo 0 drugi priliki začne pregle-kontrabantnega blaga na ta par- naturaliziranih Američanov raz- boste tudi Vi našo domovino s slovensko molijo, lepo pojejo slo- doVati težko razumljive in zme nik s človeškim tovorom vred. A- nih narodnosti, kajti tudi med temi idejami obogatili, ker ste venske pesmi! In ti otroci, vzgo- dene spise starih in novejših "mo meriške oblasti so dobro vedele, Slovenci v Ameriki je najti lepo prišli semkaj z namenom, da nas jeni in poučeni v slovenskem drijanov": aha! zdaj šele ve ka| da pelje "Lusitanija" dobropla- število zavednih mož, ki je prište- naredite še boljše, kakoršni smo katoliškem duhu v domačih far- je pravzaprav njegov poklic Kaj čano municijo Angliji. Čemu se vajo v vrste naturaliziranih držav namreč: cel narod aftmo ena dru- nih šolah so največja in najboljša bo njemu vojskina čast? Kaj pes-je dovolilo potnikom, da se vozi- ljanov. Osobito v sedanjem času žina!	garancija za obstanek in napre- marska sanjarica? Filozofija mo
jo z vojnim kontrabantom vred T naj bi služile Wilsonove zlate be- Prijatelji moji! Vsak Američan dek slovenskih katoliških našel- droslov je, učenost in veda, to je Ameriški dolar ne pozna pri tem sede gotovim slojem in strankamLme in mora biti ponosen, da je bin v Ameriki!	zanj! Noč in dan zdaj bere vse
nobene meje ali varnosti človeš- v bodrilo in ravnanje!	član te mogočne narodne druži- Kdor to taji, ta ne ve, kaj go- navzkriž, kar mu pride pod roko
kega življenja.	| Predsednik Wilson je pričel|ne! Sami dobro znate, kaj je pra-|vori-	in pred oči. Je pa li vse to bra-
zamerim vsem nje tudi resnično, — no, tega zdaj pišejo zoper slo-1 ne utegne preiskovati, saj se šele jeli. - Danes ne I paj in se drži le domačega kroga, I venske katoliške šole. Nekateri uči, dovolj, da stoji v tej in oni parnikom, dasiravno so bili pra-1 bom govoril drugim; nego Vam ali drugače rečeno: da se bolj izmed naših "narodnjakov" se knjigi, ki ima tako slavno ime na vočasno spozorni na morebitno tukaj zbranim, ki Ste šele pred ozira na svoje domače ognjišče, norčujejo iz slovenskih katoli- čelu. Kaj temeljito dokazavši u-pretečo katastrofo.	kratkim postali državljani Zedi-|nego pa na sosede. Sroe vsacega ških šol. Tega pa ne povedo, da|čijo druge stranke možje, to mu
Cemu se je dovolilo parniku njenih držav. -----'Lusitanija," da je vozila v tako- vina na svetu
zvani
To je edina domo-1 Amerifena mora biti v prvi vrstil se bodo ravno otroci "narodnja-1 nič mar — so prepobožni. Že se , ki sloni na več- za Ameriko, ki je po]na navduše- kov" naj preje poamerikanili. mu nasp
'vojni zoni" brez kakega kratnih ali opetovanih preporo-1 nja v zaupanje, prostost in pra-l
varstva, ali te ali druge bojne lad-Jrodih. Ta domovina jemlje ne-1vico. Glejte torej", da boste po lena »fr-T"* j«^	prestano moč iz novih virov na stali pravi čestilci onih idealov, šola?
nasproti sveti v daljni prihod-Ali je danes v celi Ameriki lelnosti častni naslov: voditelj na-
narodna slovenska roda po poti napredne omike proste olike...
in
Če gre medtem še včasih v želni zbor gledat in poslušat, kako se tu izbrani, izvoljeni možaki vojskujejo s pikrimi besedami ia živahnimi govori, kako razjarjeni bijejo ob zelene mize, potlej pa sami med seboj potolaženi z glasovanjem — mir delajo; tu ima že spet vse uganjeno, kako bode 'enkrat' zanj agitirali po selih, p« trgih in po mestih, na katero stran se bo vsedel in kako bo vse strm« poslušalo njegove navdušene go vore, ki ne bodo tako — vodeni, kakor je danes slišal nekatere.
Še drugič se mu zdi, da bi utegnil v petju in godbi in kaj vem še v kateri reči prekositi druge in si pridobiti slavo. In tako mladi "talent" ne pride lahko k spoznanju. za kai ga je Bog pravzaprav ustvaril in kateri stan bi bil zanj najpripravnejši, da bi res kaj izdatnega izvršil "za vero, dom in cesarja," zraven pa sam zase skoval srečo!
Le preradi se mladi ljudje cenijo više, nego v resnici veljajo. Tako marsikoga prevzetnost zapeljuje v previsok stan, za katerega nikakor ni zmožen. Zlasti a-ko je imel pri prvi poizkušnji, pri prvem nastopu, kaj uspeha, da se mu je — četudi prilizljivo — "ro-koploskalo;" kdo mu bo iz glave izbil, da ni sposoben za kaj posebnega, nenavadnega? In kdo je pozneje nesrečnejši nego te "nepoznane" občutljive duše, — "pozabljeni ženiji," ki so nenasitlji-vo lačni in žejni slave in pripo-znanja, pa se jim oboje odreka?!
Kak dober prijatelj jih znabiti kaj naprej spravi s srečnimi priporočili, toda kolikor više so. v toliko večji zadregi. Vedno so v strahu, da bi kje ne pokazali svoje dušne nagote, in kako se morajo svojemu višjemu hliniti in o-bračati plašč po njegovi sapi, da bi jim ne škodoval, spoznavši nji- . hovo nevednost. Res hudo je za vsakega, ki ni na svojem mestu, naj bo v kateremkoli stanu. Maj-h na je n. pr. služba vaškega cer-kvenika, pa kako grenka je, ako ji ni popolnoma kos ter mora slišati marsikatero nevšečno, poseb no če je obenem nespreten orgla-vec! Še slabša je pastirjeva; pa če ne zUa prav za vrače vati svoje črede, — splavala je še ta njegova — zadnja — pastirska sreča po vodi!
Drugim eastiželjnim prevzetni-kom pa preti nesreča zopet od druge strani. Marsikdo je res rojen za kaj višjega, pa ni prili ke, da bi pokazal svoj talent. Bil )i n. pr. sposoben za višjega častnika in poveljnika kakor nalašč, pa ni ravno vojske in prostora zanj — mora žalostno čakati. Ali pa bi bil za višje državne službe, ne vem, če bi se ustrašil celo mi-ni8trske1 — pa neugodne okoliščine, ga vklepajo leto in dan na trdi stol c. in kr. pisarne; ne more se premakniti više, pa je vun. — Tretji spet ima obilno uma in ve čuda veliko, pa pri vsej svoji čenosti ostane na jezo in žalost svoj živi dan vsakdanji človek zato, ker ne zna prodati tega, kar ima, ker je "nepraktičen ženi j." Četrti bi postal učenjak, da bi se mu vse čudilo, pa mora šolo pred časom na kol obesiti, ker nima denarja, nima podpore. In tako bi jih lahko naštel celo vrsto, kateri se ne morejo izkazati po svoji o-bilni zmožnosti in se le preradi izkazujejo v tistem nesrečnem sta- T nu, o katerem govori prerok, rekoč: "Gorje vam, ker ste mogočni v pijači," itd.
O, častikolomnost je čudna strast, katera premnogim izkazi vse življenje, ki bi bili sicer lahko prav srečni, kajti podobni so žejnemu, ki hoče s slano vodo u-tolažiti žejo.
Strašna mačeha
Pizensko izjemno sodišče je sodilo nedavno delavčevo ženo Ano Koubkovo, ki je ubila v noči na 3. februarja svojega pastorka 3-letnega Emanka Koubka. Razprava je dognala, da je obtoženka z otrokom naravnost bestijalno ravnala. Zdravniki, ki so telesce u-bitega fantka secirali, so povedali, da je bilo polno podplutb, da so bila hrbtu grde rane od leža-nja in nirčesa. ObtoženČini lastni starejši otroci so povedali, da je bila mati malemu Emanku naravnost strašna mačeha. Ni mu dala jesti, tepla ga je celi dan, razbila mu je ustnice in ga v u-sodni noči treščila, ker je jokal, za postelj, tako da si je razbil glavo ob zidu. Bestijalno mačeho je sodišče obsodilo le radi uboja in sicer na 4 leta težke ječe.

111...................... *
• • ...................
in!*
115......................
Oiunovijena v Jolietu, m. dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI USAD: JOLIET, ILL.
Telefon 1048
Od ustanovitve do 30. aprila 1915. skupna ixpladana podpora
$1,060.590.40.
GLAVNI URADNIKI: predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago 111 L podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, HL II Podpredsednik: Anton Grdina, 8127 St. Olair Ave., Cleveland, O, Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, TEL' Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, JoKet, HI. Duhovni vodja: Bev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av„ Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, bos 537, Forest City, Pa. v Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, m.
NADZORNIKI
Josip Dunda, 704 Baynor Ave., Joliet, m.
Geo. Thomas, 904 East B. St, Pueblo, Colo.
John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn.
Prank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, 111.
Frank Frančič, 293 Beed St., Milwaukee, Wis.
POBOTNIODBOB:	" r
Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont.
Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa.
Anton Gregorich, 2027 W. 23. St, Chicago, 111.
PBAVNIODBOB:
Joseph Buss, 1306 E. 55. St., Cleveland, 3Ohio.
Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111.
Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":
Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Via pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se požiljajo aa glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd Pl., Chicago, DL
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
za mesec april 1915.
Prejeli na
Dr. štev.	račnn ases,
1...................... $ 290.82
2...............I............508.03
	3............................................190.92
	4............................................128.82
	5............................................193.13
	7............................................505.63
	8............................................157.36
1	0...................... 24.70
1	1...................... 79.75 f
1	2............................................422.00
1	3...................... 62.28
1	4............................262.70
1	5............................................2l£fc2
16............................................206.73
17. ..........................41.35
20. .'.................... 66.23
21.........................122.17
23...................... 65.86
04	. ....... 34.58
25!.".'.".'."..*.."........................515.30
2	9............................................377.86
3	0............................................380.35
3	2...................... 91.13
3	3...............................186.61
3	8.........................106.73
3	9...................... 28.16
40 ........................................141.97
41. .........................................112.87
4	2..........................................150.08
4	3............................................179.80
4	4.................T....	316.82
4	5...................... 78.75
4	6...................... 50.50
4	7............................................115.39
4	9......... 7............ 85.54
5	0............................................309.17
5	1...................... 56.15
5	2...................... * 85.03
5	3............................................280.76
5	4............................................114.93
5	5............................................107.42
5	6............................................255.44
5	7............................................139.91
5	8............................................107.71
59.	. ......................240.86
60.	. .................- • 63-55
6	1.....................172.48
62	..................... 31.96
6	3............................................230.76
6	4...................... 93.84
6	5............................................167.16
6	6.....................24.72
67	............... 73.30
6	8...................... 32.18
6	9...................... 35.97 *
7	0............................................133.31
7	1...................... 29.78
72...........................................124.90
7	3...../................ 80.55
7	4...................... 80.58
7	5............................................117.19
7	7............................................271.14
7	8............................................219.21
7	9............................................136.45
8	0............................................201.98
8	1...............................194.04
8	3...................... 97.33
8	4............................................126.76
85...................... 42.28
86...'................... 58.57
87. . /......................................133.56
8	8...................... 50.39
8	9............................152.10
9	0...................... 20.45
9	1............................................163.04
$2...................... 74.50
9	3............................................149.89
9	4......................• 76.47
9	5.........................136.88
9	6...................... 87.39
9	7...................... 80.26
9	8............................................104.13
100. . . T.................. 33.82
101...................... 46.23
102...................... 11.55
10	3............................................117.07
10	4...................... 82.00
10	5...................... 56.38
10	8..........................................124.60
10	9....................... 48.59
11	0...................... «7.07
Izplačali
Smrtnine
Poškod.
$1,000.00
1,000.00 1,500.00
1,000.00
1,000 !oo 400.00
200.00
500
850.00
850.00
i,ooo!oo
00
118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
139.
140.	,
142.	,
143.	,
144.	.
145.	.
146.	,
147.	. 148 . .
149.	.
150.	.
151.	.
152.	.
153.	.
154.	.
155.	.
156.

Tolmin
in

111.14 38.53
40.29 87.90
55.57 53.48 66.90
25.90 58.87' 103.32 48.88
20.48
11.30
88.43 81.38
22.75 27.70 98.40 50.51 42.05
23.76 43.76 20.69
33.44 123.16
38.18 64.88 35.22 26.10
11.31
27.81 27.54 41.01
50.82 22.90
37.72
Skupaj....................$14,949.56
Preostanek 1. aprila 1915----J.....................
Prejemki tekom meseca hprila 1915.
Plačanega od društev....................$14,949.56
Obresti................................. 517.75
Posojilo Jernej Knaus, Cleveland, Ohio---- 25,00d.00
Izdatki.	—
Plačali smrtnine ........................$ 8,800.00
Poškodnine............................. 500.00
Razni upravni stroški.................... 1,363.45
Napravljeno posojilo .................... 25,000.00
$ 500.00 $332,507.28
40,467.31 $372,974.59
35,663.45
Preostanek dne 30. aprila 1915..................$337,311.14
JOSEPH ZALAR,
gl. tajnik K. 8. k. J.
Italijani na Goriškem pred 400 leti.
Po goriškem "Novem Času" posnemamo:
12. aprila 1500 je umrl zadnji goriški grof Lenart. Bil je brez otrok. V smislu prejšnjih dednih pogodb je goriška grofija s smrtjo grofa Lenarta prešla pod o-blast Habsburžanov. Vladal je tedaj Maksimilijan I. (1493 — 1519). 21. junija 1500 so se mu deželni stanovi poklonili. Gorica in njena okolica naša Brda, Vipavska in Kras so tedaj v Habs-juržanih in še posebej v Maksimilijanu zadobili nove krepke gospodarje. Ljudstvo jih je pozdravljalo z veseljem. Pričakova-o je od njih miru, ki ga pod zadnjimi goriškimi grofi radi ne* prestanega napadanja od strani zapadnega soseda, italijanske beneške republike, nikdar niso mogli brezskrbno vživati. Maksimi-ijan je poznal ljudsko pričakovanje. Hotel je ljudstvu mir prinesti in ga pred prežečim grabežljivim italijanskim sosedom zavarovati. V ta namen je dal goriški grad in gorenje mesto znova in boljše utrditi.
e
Toda 1. 1508. je radi mnogih splošnejših političnih razlogov izbruhnila vojska med beneško republiko in Maksimilijanom Povod je dala Maksi mili janova zahteva, naj mu republika dovoli z večjim spremstvom prehod skozi svoje ozemlje v Rim, da bi se tam dal kronati za cesarja. Beneški senat je prošnjo odbil. Vojska se je pričela.
Maksimilijan je vpadel v o-zemlje beneške republike s Tirolske ter kmalu zasedel krajine porečja zgornje Brente in zgornjega Piava. Toda važni opravki so ga klicali na Nemško: poveljstvo je oddal generalu Trautso-nu. Beneški senat je postavil na čelo svojih čet izbornega generala Alviana. Temu se je posrečilo, Trautsona speljati v zasedo ter uničiti njega in njegovo moč. Poraz Trautsonov je odločil ves nadaljni potek započete vojske. Alviano je dobil prosto pot ter kmalu vrgel avstrijske čete iz zasednih krajev.
Nato se je vrgel proti vzhodu na pokrajine sedanje Goriške in Primorske. Dobil je Bovec in pustil .posadko v njem. Zavzel je Kormin, ki se je mogel upirati le en dan, kajti Alviano je razpolagal s silami, ki so bile za tedanje razmere velike. Njegova vojska je štela 9000 mož pehote in 1000 jezdecev. Tako i po zavzetju Kormina je šel proti Gorici. 'V enem dnevu je zavzel prehod čez Sočo ored mestom, od južne strani pa, kamor je bil poslal svoje čete čez Sagrad, dobil je novo pomoč. Posadka v goriškem gradu se je upirala le ne-
kaj dni; morala se je udati, ker je Alviano razpolagal z mnogo boljšimi topovi. 22. aprila 1508. je za plapolala na gradu zastava sv. Marka beneške republike. 500 let je že grad obstojal. Še nikdar ni bil zavzet. Tedaj je Italijan prvikrat zavladal nad njim.
Kakor povodenj so se Alviano-ve čete razlile po Krasu-in Vipavskem. V najkrajšem času so zasedle de vinski, štanjelski in ri-hemberški grad. Tudi Vipava se jim je morala predati. Tedaj je tudi Trst bil zaseden od njih.
Tako so 1. 1508. zagospodarili Ttalijani po slovenskem Goriškem:	„
V	Gorici je beneška republika imenovala Petra Venier-ja za civilnega načelnika; vojaški poveljnik na gradu je postal Dominik Gritti. Utrdbe, zidove in jarke na goriškem gradu so vse iznova popravili in v veliki meri izpopolnili. Goriški grad je dobil tedaj skoro vso ono obliko, ki jo sedaj ima.
V	'Vipavi so se Avstrijci poskušali puntati. Toda Benečani so prišli z novimi močmi in v kraju zopet zagospodarili. Strašno so se sedaj nad puntarji maščevati. Drugod je bil red in mir.
Benečani so tedaj v 1. 1508. prišli tudi v Istro, zasedli Pazin in zavzeli Reko. Habsburžani so bili tedaj po Italijanih popolnoma odrezani od morja. Primorska posebno Goriška je prišla tako 1. 1508. pod oblast italijanske beneške republike.
Cesar Maksimilijan je radi zamotanih in težkih razmer, s ka te rimi je imel na Nemškem opraviti, sklenil 11. junija 1508. mir z beneško republiko. Goriška in ž njo goriški Slovenci je prišla tedaj pod italijansko vlado.
Toda Maksimilijan ni mogel pozabiti Italijanov, ki so tako izrabili njegov položaj na severu, da so se polastili obrežja ob A-driji in lepe Goriške. Nikakon ni hotel pustiti, da bi oni trajno obdržali Trst, Reko, Istro ter njih zaledje — našo Goriško. Dohod k morju in izgubljene dežele je hotel na vsak način dobiti zopet nazaj.
Iskal je zaveznikov in jih tudi dobil. Sklenil je zvezo z Ludovi-kom XII., francoskim kraljem, ki je bil razjarjen, da so Benečani sklenili mir brez njega; zvezal se je dalje s kraljem Aragoni-je (na Španskem) in papežem Julijem JL, katerima je bila beneška ljudovlada nekatere kraje po krivici zasedla. Zveza se je sklenila 10. decembra še istega leta 1508.
Benečanom se je kmalu pričelo slabo goditi. Papež je nad njimi razglasil izobčenje iz cerkve. Od Francozov so bili pa hudo te-peni. Kmalu so avstrijske čete dožle tudi v Gorico, zasedle grad in zavzele Kormin, Bovec
tudi zopet boji so »e vršili za Trst, Reko in Istro. Toda te-kom 1. 1509. so se Italijani mora' li umakniti tudi od tam.
Le Gradiška ob Soči, ki je bila zelo utrjena in že od prej važno opirališče, je ostala še nadalje pod oblastjo republike. Avstrij ske čete so jo 1. 1510. skušale sicer zavzeti, a so bile vržene nazaj.	. I
L. 1511. so se boji za Goriško znova pričeli. Benečani so poskušali zavzeti Trst, naj velja kar hoče; a ni se jim posrečilo. Strašno je trpelo pri tem ubogo pre bivalstvo. Beneški vojskovodja Civrano je upustošil vse do Postojne. Toda na Notranjskem ga je avstrijski general Frankopan zvabil v past, ter ga pri Senožečah popolnoma pobil. Avstrijske čete so pričele tedaj vračati nemilo za nedrago. V septembru 1511. so vpadle čez karnske planine v Benečijo, zavzele Videm ter ga prisilile, da je moral plačati 3000 zlatov vojnega davka. Tudi Gradiška je padla tedaj.
A Gradiške Benečani niso hoteli kar tako zlepa pustiti. Zbra-i so nove čete in boj za Gradiško se je pričel ljut in srdit. Avstrijci so še pravočasno spravili v tr dnjavo dovolj posadke in živeža. Benečani so jo pričeli oblegati pod vodstvom generala Grima-nija, ki je bil med tem Kormin zopet zavzel in njegovo zidovje razrušil. Benečani so napravili bojne jarke krog in krog in rili po njih vedno bližje proti trdnjavi. Posadka se je borila z največjim junaštvom; opetovano je napravila celo izpade ter prizadela "Benečanom zelo občutne izgube. Samo pri enem naskoku so Benečani izgubili več kot 1000 mož, za tedanje razmere ogromno število. Hrabra posadka bi bila se konečno morala vendarle udati, toda prišla je pomoč iz Gorice in s Krasa. In Benečani so bili vrženi nazaj.
Posadka je res slavno rešila svojo nalogo.
Zima. ki je med tem pričela, je nadaljnim bojem v l. 1511. napravila konec. Proti koncu naslednjega leta 1512. so pa boji znova izbruhnili. Avstrijci so bili zasedli trdnjavo Marano, nedaleč od sedanje avstrijske meje ob morju, kar je republiko strašno razburilo. Pregovorili so prebivalce kraja Muzzana, naj preprečijo vsak dovoz živeža v Marano. Sovražniki so bili pač do skrajnosti razljučeni drug na drugega. Frankopan je pri tisti priliki zasedel tudi utrdbe Strassoldo in Tržič v sedanji Furlaniji, ki je bila tedaj — kakor razvidimo — se po velikem delu pod oblastjo republike.
Tako se je vlekel boj naprej skozi cela leto 1514. Vendar Benečani niso mogli več uspeti. Goriške in Trsta niso mogli več dobiti v svojo oblast. In dasi se mir ni takoj sklenil med Habsburžani in beneško republiko in je meja med obojimi še dolgo Časa ostala nedoločena, na Gtorišk0 od tedaj Italijani niso več prišli.
Slike Iz vojne.
Le "uma angleškega vojnega vje-tnika..
Angleški vojak je bil v Belgiji ranjen in je prišel v nemško vjetništvo. Nemci so ga spravili v bolnico in od tod je vjeti ranjenec pisal svoji materi: Ljuba moja mati! V tej bolnici ležimo francoski, nemški in angleški ranjenci. Ravna se z vsemi lepo in z vsemi enako. Prvi zdravnik je posebno dober (jolly good), drugi je zelo prijazen (gentle). Čeprav sem vojni vjetnik, se mi ne godi slabo ... V naši sobi je harmonij in časih pojemo celo uro. Nemški vojaki pojejo radi posebno svoje narodne pesmi, čudno je, da imamo Angleži toliko pesnikov in skladateljev, pa vendar ne enega melodijoznega speva, ki bi vojaka poživel in ogrel . . . Koj prvi dan, nas je bilo v bolnici 35 ranjencev. Eden, ki je ležal blizu mene, je začel peti, in kmalu so vsi Nemci peli in Angleži z njimi, čeprav nismo razumeli besed. Mamica! Bil sem v skrivnostipol-ni Tndiji. videl sem Egipt, videl veliko krasnih stvari, ki so name napravili globok vtis, a nobeden mi ne ostane tako v spominu, kakor ta večer, ko smo ranjenci v bolnici skupno prepevali, Angleži, Francozi, Belgijci in Nemci.
Krokar na razvalinah zapuščene
vile.
Dopisnik italijanskega "Resto del Carlino" iz Bolonje poroča iz Pjesečna na Poljskem: Po p>
lju grem, tja v en dan. Čemeren krokar sedi na drevesu. Kroka, glavo ima povešeno, vrat steg-njen. V polumraku opazim majhno vilo v zapuščenem vrtu. Na balkonu je ostal napis: Vila Valerija. Goličava se razprostira tja do novih gozdnatih mej. Na pročelju dve veliki luknji, štrlita vame kot očesne votline iz lobanje. Streljali so sem, tepli so se tukaj notri kot nori. Sobe so polne slame. Po tleh vidim izstreljene pa-trone med sirovim krompirjem in storži zeljnatih glav. Smrad po hlevu. Padle čez ključavnico, vrata so na tleh. Jedilna soba je pre-klana kot granatno jabolko. Ali ni več otrok . tukaj t Senca zasto-rov, klaviatura, prsti namazani s črnilom, kje je vse to T "Mama, ali smem na vrt?" — Kak molki Ali je na Poljskem vse mrtvo! Ali ni nihče prišel nazaj v hišof Temen hodnik, stena se je zgrudila. Med razvalinami nogavica vojaka, naponjena s krvjo, stol, obložen z rdečim žametom. Sem-intja računi;'tudi dijaka so imeli tu. Pod oknom kamižola s trakovi, na pragu verande kip nekega pesnika. Te-je bila gotovo kaka spalna soba. Na mali mizici dva para ženskih čeveljčkov, nedotaknjena, tragedija šla ne-opažena mimo njiju. Morebiti čakata bele roke. da si izbere enega ali drugega, pomišljajoč, ker spanje je ravnokar šele odbežalo.
Tedaj se mi krči srce, mislim, da hodim med razvalinami lastne hiše, med relikvijami znanih in ljubih oseb.
Vojska! Da, to je vojska! Razumel sem, to je. Lahko jo vodim, poznam jo v popolni istini-tosti, neposredno, do dna jo poznam, natančno. Vse, kar sem do-sedaj videl, strelni jarki, topovi,, armade, vse to je bila samo slaba predigra prave vojske. Groza me je, bežim, za menoj pa štrlita votlini iz lobanje.
Kako žive v belgijskih taborih.
Neki nemški topničar piše "Kolnische Volkszeitung" iz Belgije: Živimo tu zelo zanimivo. Stanujemo v L. na nekem kmet-skem posestvu. V eni sobi nas stanuje 12 do 19 z Belgijci skup. Dve rodbini sta. Ena je pobegnila sem iz Nieuporta, ko ji je neka bomba požgala hišo; zgorela- je tudi živina. Rešili so le enega konja in voz. Mož je prišel & svojo rodbino sem na posestvo svojega rajnega brata, ki je poročil sestro njegove žene. Rodbini štejeta 16 otrok. Vsi nosijo lesene coklje. Neprestano ropotanje si lahko predstavljate. Pomislite : 12 vojakom postane dolgočasno, prično igrati harmoniko in razbijajo, pojejo z vso silo, kade s starim Belgijcem in z njegovimi šestimi sinovi vse vrste tobaka. Lahko si tak večer predstavljate.
Podnevi te trf, recimo rodbine, ki bivajo v eni sobi, neprestano kuhajo in jedo. Zadnja dva dneva so Belgijci praznovali. Navad no vživajo krompir z mlekom in kruh s sirovim maslom, ta dva dni so jedli pečenko. Veter je ta praznika povzročil. Bril je tako silovito, da je podrl streho hlevu in da je ubil eno tele. Zato so jedli meso. Sieer jim pa i mi dajemo smodke in drug« stvari Sinoči zvečer, ko smo dobili rum, so pili z nami vred grog. Danes smo jedli zelen grah, krompir in prešičjo pečenko. Danes kuha eden, jutri drugi. Včeraj smo dobili belo fi-žolovo juho. Življenje si prirejamo kolikor mogoče ugodno.
Strahote v vojni. V neki dunajski bolnici leži več poljskih žena, ki so bile pri bojih v Galiciji po šrapnelih težko ranjene. Posebno strašna je usoda dveh žena iz okraja Tarnow. Ti ženi, Ana Klusa in Katarina Fayt iz Glowa, sta se z drugimi prebivalci skrili v jamah, da bi se obvarovali pred šrapneli. Tretji božični dan je streljanje ponehalo in imenovani ženski sta zapustili svoje skrivališče, da bi si preskrbeli živil. Kar naenkrat se zopet zagrmeli topovi in v hišo je priletel šrapnel, ki je Ani Klusi razbil obe roki in desno nogo. Katarino Fayt pa težko poškodoval in ji ubil otroka, ki ga je ravno dojila. Ano Kluso so trikrat operirali, a še je težko bolna in njeno bolest povečuje to, da ne ve, kam sta prišla njena o-troka in da ne ve, kaj je ž njenim možem, ki služi pri vojakih.
s stooniic v. Roku.
sv,
Resnična povest
(Angl. spisala Lady Oeorgina Fullerton.)
Mlad duhovnik, prideljen leta 18 . . cerkvi sv. Roka v Parizu je dajal včasih miloščino beraču ki ga je vsak dan srečal, kadar je Sel v cerkev. Ta človek je sede na stopnjicah pred vratmi cerkve sv. Roka in prosil vbogajme ljudi ki so hodili v cerkev. Bil je star mož in njegov obraz je bil resen in žalosten. Ako ga je kdo nago voril, je godrnjajoč odgovarjal na kratko in pretrgano, in nikdo ni videl, da bi se bil kedaj nasmehnil. Bil je znan pod imenom stari Jakob s stopnjic pri sv. Roku, in nikdo se ni potrudil, da bi ga vprašal, kaj je bil poprej v živ ljenju ali da bi bil poizvedoval odkod da je doma. Dobri duhovnik, ki mu je večkrat pomagal, je opazil, da ga ni bilo nikdar videti v cerkvi in je skušal pri različnih priložnostih izvedeti od njega, ali je zanemarjal svoje verske dolžnosti ali jih je opravljal v ta kih časih, da tega on ni opazil. Berač se je pa vedno izogibal pravemu odgovoru in ni hotel z besedo na dan. Enkrat ali dvakrat je duhoven opazil, da nosi okoli vratu črno vrvico, na kateri je visel majhen, lep križ. Ko je duhovnik pri neki priliki zopet opazil križec, ga je Jakob urno skril, in od tega dne nosil je svojo borno suknjo vedno zapeto. Zgodilo se pa je, da je bil duhovnik še isto zimo poklican v tuje mesto in ga ni bilo več mesecev domov. Ko se je zopet vrnil, je pogrešal berača na njegovem navadnem mestu in ko ga še vedno ni bilo videti, je povpraševal po ubogem Jakobu. Imel je precej težav, predno se mu je posrečilo najti njegovo bivališče; pri tem pa je po ljudeh izvedel, da je brez pomena, ako bi hotel duhovnik obiskati starega moža, akoravno je bil hudo bolan, kajti on se trdovratno brani poslati po duhovna in se je zdelo, da hoče umreti v nespokornosti. To sporočilo ie pa duhovna le še bolj podkrepilo v njegovem sklepu, da ga obišče, in ko je bil na potu proti ozki ulici, ki so mu jo pokazali, se je spomnil križa, ki ga je opazil na prsih starega moža, in se je čudil, kako je mogel ta očividno tako reven človek nositi tako dragocenost in sploh kako je mogel on kot brezverec nositi znamenje našega odrešenja.
Tipajoč po ozkih stopnjicah v hiši, ki so mu jo pokazali, je našel podstrešno sobico, v kateri je ležal Jakob. Zelo je opešal, odkar ga je poslednjikrat videl; temne proge okolo njegovih oči in ust, tresoče roke, vse je pričalo, da se njegovo življenje nagiba - koncu. V tej borni sobici je bilo malo pohištva; postelja, ako bi kup slame smeli tako imenovati, je zavzemala skoro polovico prostora; kos stare in brezbarvene s^i-le je visel na steni kakor nekaka zavesa. Kaj da zakriva ta zavesa, nihče ni vedel. Ko se je duhoven približal, je Jakob pogledal in dal znamenje, da ga je spoznal. Duhovnik ga prijazno nagovori, Jakob pa iztegne svojo roko in za-mrmra nekoliko besedi v zahvalo. Ko pa njegov obiskovalec omeni njegovo bolezen in mu nasvetu je kar treba storiti, da se človek pripravi na smrt, in izrazi upanje, da se bode poslužil milosti, ki mu jo je Bog dal na razpolago, se je obraz staremu možu omračil, poteze okolo njegovih ustnic so postale bolj ostre. Osorno zavrne bolnik duhovna, da je vse to brez pomena, da nima ničesar povedati duhovniku in samo želi, da bi ga pustiti v miru.
"Ti si torej zadovoljen, da u-mrješ tak, kakoršen si," je rekel duhovnik milo. "Ali se počutiš mirnega vzpričo smrti t"
"Mirnega, mirnega, kakor pogubljeni," je zamrmral Jakob tako obupno, da je duhoven osupnil.
"Ti nisi brezverec, Jakob, vem, da nisi; zakaj torej nočeš umreti kot kristjan? Opazil sem, da nosiš vedno križ pri sebi."
Bolnik ga pri teh besedah divje pogleda in zamrmra:
"Gori mi na mojih prsih."
Duhoven poklekne ob postelji in z resnimi besedami, ki jih navdajata vera sn ljubezen v taki uri, nagovarja umirajočega. Prosi ga, naj ne zavrže njegove pomoči, in
ako že noče govoriti ž njim kot duhovnom, naj govori ž njim kot prijatelj ter mu razkrije Jkriv-nost, ki je zapirala njegove ustnice in razjedala njegovo srce.
"Moja skrivnost!" je rekel bolnik. "Ali bi hoteli poslušati mojo skrivnost f Taka je, da se bi Vam lasje ježili in da bi z zaničevanjem in gnjevom bežali od mene. No. naj bode; ko boste vedeli, s kakim malovrednežem imate posla, boste pustili prazne poskuse privesti ga do pravega kesanja. Priznali bodete, da se ni mogočo spokoriti za tako krivdo, kakor je moja. Kesanje je pač tukaj, toda nobenega upanja ni za odpuščanje, Ali je bilo Judežu odpuščeno!"
"Gotovo bi mu bilo odpuščeno, ako bi ne bil obupal," je rekel duhoven.
"Dobro, povem vam svojo zgodbo," je vzdihnil Jakob; in naslonil je glavo na svojo roko, uprl svoje divje oči v mirni in resni o-braz duhovnika in začel pripovedovati : y
"Rojen sem bil na posestvu ple-menitaša, ki je bil mnogo let zaščitnik mojim domačini. Vzel me je v službo, ko sem bil še zelo mlad, in živel sem nekaj časa v njegovi hiši, ko je izbruhnila revolucija. Bil je prijazen, dober gospod in njegova žena pravi angel j. Bogati so jo spoštovali, reveži pa častili. In kadar je klečala v vaški cerkvi ali obiskovala bolnike, ali dajala miloščino pri grajskih vratih, se mi je videla kakor svetnica. Njeni dve hčeri sta bili ravno tako dobri in lepi, kakor njuna mati, in njen sin, ki je bil ta krat majhen deček, je bil veselje njenega srca.
No, prišla je revolucija, in čudna blaznost se je polastila ljudij. Govorili so nam, da smo vsi enaki, da so gospodarji nasilniki in cralji zatiralci. Ničesar drugega nismo slišali od jutra do večera dan na dan. Zato smo sanjali o svobodi, delati smo hoteli po svo ji volji in ne po volji drugih, preklinjali vsako delo, ki smo ga morali izvršiti kot delavci in služabniki. Moj gospodar se ni dosti )rigal za javne zadeve, vendar je sovražil novotarije in so je potegoval za kralja in za cerkev, kadarkoli se je ponudila prilika; živel je po stari navadi, hodil na ov po svojem posestvu, obiskoval svoje sosede in le malo slutil vi-lar, ki jev kratkem prihrumel nadenj. Njegova žena je o tej stvari več razmišljala in videli smo jo, kako je dalje časa ostaja-a pri molitvi, kakor po navadi, in pogostokrat je bilo videti sledove solz na njenem prijaznem obrazu.
Mladi gospici, ubogi stvarici, ste bili tako veseli, kakor da bi ne )ilo na svetu nobene prekucije in popolen mir je vladal v starem gradu do onega dne, ko se je v riižnjem mestu ustavil nek komisar iz Pariza in zapisaval ljudi, ki so bili obdolženi, da so sovražniki judstva.
Ime mojega gospodarja se je nahajalo med prvimi v imeniku, in prejel je prijateljsko sporočilo, d ga pozivalo, da naj si hitro poišče kako skrivališče zase in za svojo dfnžino. To Sporočilo ga je presenetilo, gospa pa je takoj na-svetovala, da bi se podali v gore, cjer je prebivala nekdanja njihova strežnica in kjer bi lahko u-tekli vsaki nevarnosti. Odšli so tja ponoči in jaz sem jim pomagal zlagati blago in sem nosil malega ?avlina. O moj Bog, ako bi bilo mogoče, da bi se povrnil ta dan, ta ura! Ako bi mogel čutiti še en-crat gorko sapo tega otroka na svojem vratu, kakor takrat, ko sem stopal po gorski poti navkre->er, ali da bi slišal še enkrat slad-ri glas njegove matere, ki me je silila, da bi se vsedel in počival! !Očitek, mir! Za brezbožnika ni nobenega miru na svetu! Kajnovo prokletstvo je nad menoj. Mnogo et je od tedaj, kar sem poslednji-crat spregovoril njihova imena; nikdar nisem mislil, da se bode to še kedaj zgodilo; toda sedaj, co sem začel svojo strašno povest, ločem jo tu,di dokončati, vendar se ne morem dolgo muditi pri njej. kratka mora biti kakor življenje, catero mi je še živeti. Vrnil sem se v grad in nekega dne so prišli comisar in njegovi možje ter ga vzeli v posest. Udrli so v klet; privlekli so iz nje sode vina in popivali celo noč, in tudi jaz sem pil z njimi. Govorili so o velikih dejanjih ljudstva v Parizu in prepevali divje pesmi, dokler ni bila
moja glava popolnoma zmedena in sem jaz pel in vpil glasneje kakor katerikoli izmed njih. Oni so me pozdravljali in mi ploskali; imenovali so me dobrega rodoljuba in jaz sem čutil, kakor da bi se nov svet odpiral pred menoj. Med njimi je bil človek, ki me je potegnil na stran ter mi pokazal tiskan papir, v katerem je odbor upornikov naznanjal, da izroči posestvo prognartih plemenitašev vsakemu dobremu rodoljubu, ki bi hotel odkriti njihova skrivališča. Zagotavljal mi je, da dobim pravico do posesti gradu mojega prejšnjega gospodarja, ako povem kje da se skrivajo. Vpričo takih misli se mi je kar v glavi zvrtelo. Pozabil sem vse, kar smo govorili pred nekoliko trenutki, videl sem se v duhu naenkrat gospodarja in lastnika onega gradu, v katerem sem preživel svoja mlada leta službi. Vprašal sem, kaj bi storili mojemu gospodarju, ako bi ga našli in prijeli. Isti človek mi je po vedal, da bi ga poslali k pregna nim vladarjem, ki bi gotovo lepo skrbeli za svoje prijatelje pleme-nitaše. Slišal sem bil svojega gospodarja govoriti, da se izseli, zato sem dejal sam pri sebi, da bi ne bilo nič hudega, ako bi ga s si lo odpeljali tje, kamor je sam želel iti. Še vedno se nisem mogel odločiti, da bi ga izdal, vendar sem vedno več pil in se bahal s tem, kar sem vedel, pa nisem hotel povedati. Močno so silili v mene in mi začeli celo groziti. Imenovali so me neumnega sužnja, ničvrednega najemnika, ki nima poguma potegniti se za ljudstvo in ovaditi njegove sovražnike. Ko sem na eni strani videl ječo in morebiti celo smrt, ki mi je pretila, na drugi pa bogastvo in moč, ki se mi je ponujala, je hudobni duh zadobil premoč nad menoj in v slabem trenutku sem izrekel besede, ki so odločile usodo mojega gospodarja in njegove družine. Ne morem govoriti o dogodkih, ki so temu sledili, ne morem govoriti o smrtnem strahu, ki sem ga pretrpel. Videl sem, kako so jih pripeljali v mesto. Videl sem njihove blede obraze. Videl sem njo, ono milo svetnico, ki sem jo častil od svojih najmlajših let, ko jo je druhal zasmehovala in vpila nad njo, videl sem njeni hčeri, ki ste jokali ob njeni strani. In tudi mladega dečka, ki so ga sedaj nosile bolj surove roke kakor so bile moje, in ko me je zagledal sredi množice (neka čudna radovednost me je gnala, da sem jim sledil na njihovi poti v ječi), me je poklical, da pridem ponj in ga vzamem. Čudno je, da more Človek živeti v takih trenotkih . . . Ni treba, da bi Vam pripovedoval ostalo. Pomorili so vse — vse, ra-zun dečka. Njega so imeli dolgo časa v ječi in ga potem poslali proč, ne vem kam, kajti jaz sem po umoru svojega gospodarja kmalu zapustil svoj rojstni kraj in postal begun na tej zemlji, kakor Kajn z znamenjem proklet-stva, ki mi je bilo utisnjeno na čelo.
Kakor je bilo pričakovati, nisem prejel za svoj zločin nobene posvetne koristi. Človek, ki me je pregovoril, da sem izdal gospodarja, je postal lastnik grofovega posestva. Ni mi znano, v čegavih rokah je ostalo. Ali se morate sedaj čuditi, da nisem od tedaj nikdar upal prestopiti praga v eerkev, da sem živel kot izobčen prognanec in da umrjem kakor sem živel?"
Strašno ječanje se je izvilo iz prsi nesrečnega človeka in obrnil je svoj obraz od duhovnika v stran in obmolknil. "In križ?" je rekel duhoven. 'Križ!" je vzkliknil bolnik. "Križ mi je poslala ona. Ona ni vedela, da sem jih jaz izdal. Bila mi je hvaležna, da sem jim pomagal pri njihovem begu. O, moj Bog, pogostokrat mi je bil kakor mučilno orodje, ta križ; naprosila je ječarjevo ženo, da ga izroči meni in z njim njeno zahvalo in njen blagoslov pred smrtjo. Glejte, poglejte!" je vzkliknil, ko je krčevito prijel mali dragoceni križ, "tukaj so začetne črke njenega imena, E. M., in tam," je nadaljeval še bolj obupno in istočasno privzdignil zaveso na steni poleg postelje, — "tam je njena slika. Vedel sem, kje je visela v vrtni lopi in neko noč sem jo poiskal in vzel seboj. Toda jaz je ne morem gledati, niti se ločiti od nje in radi tega sem obesil pred njo zaveso. Ali odhajate, gospod ?" Duhovnik je pogledal za trenutek na križ in nato na sliko. Stopil je
na nasprotno stran sobe in _ pokleknil. Tam je ostal nekaj __ sa; obraz je imel zakrit z rokami ; bolnik ga je s skrivnim nemi rom opazoval. Naposled je duhovnik vstal; njegov obraz je bil bled kakor smrt, toda popolnoma mi ren. Ko se jt povrnil k postelji svojega izpokorjenca, je govoril z njim z veliko milino, obenem pa tudi z neko nepremagljivo silo.
"Jakob," je rekel, "nobenega greha ni, ki bi ga ne mogla oprati dragocena kri Odrešenikova. Nikdar ni prepozno spokoriti se in ako se kesas, kakor jaz vem, da se, te zamorem odvezati tega in vseh drugih tvojih grehov. Poživljam te v imenu Jezusa KriBtu-sa, tvojega in mojega Boga, da se izpoveš in da prosiš odpuščanja."
V duhovnikovem vedenju je bilo nekaj, kar je s spoštovanjem navdajalo do sedaj trdovratnega grešnika in ga premagalo. Ponižno se je odzval pozivu in opravil dolgo spoved z glasom, ki ga več krat pretrgalo ihtenje; in ko se je obtožil, da je kakor Judež izdal svojega gospodarja, so mu prvikrat po dolgem času zopet tekle solze po licu. Duhoven ga je tolažil z ganljivimi besedami in mu pomagal obujati popdlno kesanje. Ko pa je videl, da ne sme izgubljati časa, mu je dal odvezo. Svete besede so bile izgovorjene; umirajočemu je bilo odpuščeno, in angeli so se veselili v oni ozki izbi-ci, kajti grešnik se je bil spokoril. Mir se je prikazal na obrazu, na katerem je bil pred kratkem še videti divji obup.
"Sedaj pa," je rekel duhoven, 'sedaj, ko si se spravil z Bogom, mi samo še preostaja, da se spraviš še z menoj."
"Z Vami, gospod!" je jecljal spokorjenec. "Kako sem mogel Vas razžaliti?' '
"Jakob," je odgovoril duhovnik svečano, "moj oče je bil, in moja mati in moji sestri, ki si jih ti poslal na morišee. Jaz sem mali Pavlin, ki si ga nekdaj nesel na svojih rokah po gorski stezi. Naš dobri Bog ti je odpustil in zato ti tudi jaz odpuščam iz vsega srca."
Bolnik je uprl svoje oči v duhovnika, ga gledal za trenutek z neizrekljivim začudenjem; spoznal ga je, hotel je govoriti, a je le globoko vzdihnil, stegnil roki proti duhovnu, se zgrudil na ležišče nazaj in umrl.
Sin nedolžnih žrtev je dolgo in goreče molil pri mrliču, mu pobožno zatisnil oči, nato pa odšcel svojo pot radujoč se, da ga je Bog poslal, da stoji v zadnjih trenutkih ob strani Človeka, ki je bil i ako potreben odveze, katero mu je dal duhovnik in tako potreben odpuščanja, ki ga mu ni mogel dati nikdo drugi kakor on, nekdanji mali Pavlin, ker njega edinega si je pokojnik želel še enkrat videti, preden umrje.
Iveri
Nekateri moiye se že po preteku 2. leta zakonskega življenja tako zanemarjajo, da so podobni kakemu zapuščenemu grobu.
•
H konju vprežena mula bode vedno krotka, ali ponižna, kakor kak mož, ki ne živi zadovoljno ob strani svoje Ksantippe.
Ne sodi onega moža, ki se še danes rad baha s tem, kar je zadnjič govoril.
Izgubljenim sinom stare kokoši )i se lahko primerjalo njeno pokvarjeno izvaljeno jajce.
Pripetilo se je že, da se je kaka postarana devica raje slabo o-možla, kakor da bi ostala samica do smrti.
Poprečno ima omožena ženska dve navade ali dvoje zunanjosti Prvo kaže rada zunaj na cesti ali v javnosti, drugo pa vporablja doma.
•
Žganje potaplja v sebi pač nekaj skrt>i, — vendar jih pa povzro-čuje še v večjem številu nego pa manjša.
•
Res je lepo živeti na farmi, s katere se lahko pelješ s pocestno
železnico v kako bližnje mesto. •
Oslu lahko poveš tudi najgršo psovko naravnost na ušesa.
Ženska ni nikdar predobra, da bi ne poznala pravo vrednost žve-stobe.
x>ž, ki povzroči vsled neprevid-železnifiko nesrečo pri vlaku bode smatran hudodelcem. Bo-igatin pa, ki uniči morda celo železniško podjetje bo smatran vedno financirjem.
Dosti je trgovcev ali obrtnikov tudi članov naše Jednote. Podpirajte jih torej in pazite na oglase v našem listu! < i
Svoji k svojim! Držite se tega gesla in kupujte pri trgovcih, ki imajo oglase v našem listu!
Sedal je čas.
V.i oni, kateri želijo kupiti faj naj pišejo takoj po knjige, k*U>re pm ik Ji jemo zastonj. V toj knjigi J« tančen opis ozemlja, katerega prodajamo.
Vsem Slovencem in Hrvatom pripore tem mojo gostilno
"Hotel Flafnik"
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN BAZNO VESTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu « ijobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli 1
nai
NA SVIDENJE!
Geo. Flajnlk, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa
Sedaj smo razdelili 10,000 akrov lje za farme za vstanovitev nove slovenske naselbine v Draper, Wis. V tej knjižici je veliko zahvalnih pisem od onih, ki so že kupili od nas zemljiMe.
Zemljišče prodaja znana Edward Hines Lumber Co. največja trgovina s lesom oa svetu. Da se boste sami prepričali
pišite na
A. E CODE, Landsale Manager
EDWAED HIKES FARM LAND OOn 1324 Otis Bldg., Chicago, HL
Naš zastopnik za Slovence je: Mr. MATH CESAE,
1900 W. 22nd St., Chicago, HI.
2/24—6/24
PETER CULIG
jalVMI JVOTAH
1245 So. Santa Fe Avenue.
Pmblo. Colo
Izdeluje vsakovrstne pravove-ljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države in staro domovino.
S
ROJAKI IN ROJAKINJE

Podvizajte dnikem in
10 kron 25 kron 50 kron 100 kron
Denar je
□E
SIROM AMERIKE.
se; sedaj se Vam nudi najlepša prilika pomagati soro-prijateljem v stari domovini dokler so krone še ceno. Sedaj pošiljam:
za____$ 1.70	200 kron za . . $ 32.50
za____ 4.15	250 kron za . . 40.60
za ... . 8.15	500 kron za . . 81.20
za ... . 16.25	1000 kron za . . 160.00
točno in zanesljivo dostavljen, kar Vam jamčim s svojim, meni lastnem premoženjem.
Slovencem priporočam v poset tudi mojo
GROCERIJO IN MESNICO
ter zalogo kuhinjskega in namiznega orodja.
Prodajam blago najbolje vrste po najnižjih cenah. KRANJSKE SUHE KLOBASE domačega izdelka razpošiljam na m kraje. Pišite po cenik teh.
SLOVENSKI TRGOVEC IN POSESTNIK
801-2-3 N. Chicago St. '	JOUET, ILLINOIS.
t ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
UttiiivljtRa lita 1857
lacijtiiliz«-vasa leta 1114
.. ____^ ur
Pod nadzorstvom vlade Zed in jenih držav
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
i ' " \ BANKO V JOLIETU
ki daje
3% obresti 3%
i pripisuje polletno k glavnici
Mi pošiljajo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
(Prva Nactfonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
'.V&ST.Š $5,000.000.00
fj^mm
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD
prodaja
1780-82 E. 28tti St., Lorain, Ohio
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
CATAWBA BELO VINO 80c. galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek ze vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim._
Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
domovine.
KRANJSKO.
Umrli so v Ljubljani: Dne 17. aprila: Marija Dobnikar, gostja, 74 let, Sv. Florijana ulica 34.
Dne 18. aprila: Katarina Spitz-nagel, služkinja, 55 let. Breg 2.
_Fran ČJik, mizar 82 let. Ulica na
grad 11. — Juri Tomassini, črno-vojnik - novinec 97. pespolka, v
dati pogrebne odredbe pred mrtvašnico, ki so trajale skoro pol \ire. Oba so pokopali v častni grob med druge umrle vojake.^
Transport ranjencev. Dne 21. aprila zjutraj, malo pred 7., je pripeljal sanitetni vlak s severnega bojišča 332 ranjencev, ki so bili že v karanteni v Rozsnyju. Med njimi je bilo 12 težko ranjenih, 2
rezervni bolnici na dekliškem li- častnika, eden je bil bolan na du-ceju. — Antonija Breskvar, žena hu, eden na sumu, da ima infek-ključavničarskega mojstra, 38 let, cijsko bolezen. Častnike in težko Sv. Petra cesta 52.	ranjene so prepeljali v "Leoni-
Dne 20. aprila: Alojzij Rome, delavec, 72 let, Hradeckega vas 4. V deželni bolnici: Dne 13. aprila: Marija Smer-delj, delavčeva žena, 32 let.
num," zblaznelega v bolnišnico oddelek prisilne delavnice, infekcijsko bolnega v deželno bolnišnico, vse druge pa v belgijsko vojašnico. — Transport je prevzel viš-
Dne 16 aprila: Anton Dobnikar,! ji štabni zdravnik in poveljnik delavec v tobačni tovarni, 30 let, garnizijske bolnišnice gosp. dr. — Ivan Kostka, tovarniški delovo- Geduldiger. — Transport je oskr-
dja, 39 let.
Dne 17. aprila: Terezija Koman, zasebnica, 44 let. — Karel Dur-feld„ delavec, 59 let.
Dne 18. aprila: Ana Turk, bivša postrežnica, 71 let.
Nesrečen padec. Makso Hrobat, , 39 let star, iz Dobravelj na Vipavskem je tako nesrečno padel po stopnicah, da si je pretrgal možgane. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Umrl je v Kranju posestnik g. Martin Grašič, star 88 let. Gra-šič je bil najstarejši moški prebivalec v Kranju.
Umrl je v srbskem ujetništvu g. Vladimir Žnidaršič iz Matenje vasi.
Tudi brat dr. Majerla padel. — štirinajsta žrtev iz slovenskih ka-tol. akad. krogov. Iz Črnomlja. Komaj so se malo posušile solze tužnima roditeljema dr. Ivana Majerla, ki je v jeseni padel na severnem bojišču, jih je že zadela nova nesreča. Ravnokar so dobili poročilo nekega sanitetnega narednika Simo Rističa, da je brat dr. Majerla, Tone, ki je študiral tehniko, padel na polju časti ravno na velikonočno nedeljo. Pokopali so ga 6. aprila t. L-
Obesil se je v petek, dne 18. a-prila po noči Franc Puc p. d. To-mažek, posestnik na Zgoši pri Begunjah. Zmešalo se mu je vsled rodbinskih razmer.
Umrl je v Kranju c. kr davčni nadupravitelj v pok. g. Anton O-rehek. — V Kranju j umrla pose-stnica ga. Alojzija Potušek, roj. Zadražnik.
Uboj med kočevskimi rudarji.
Nedavno je več rudarjev kočevskega premogovnika igralo na karte za večje zneske. Igrali so v 8tanoi%nju rudarja Jožefa Jurko-viča. Kasneje je eden izmed igralcev, Demeter Gozden, ki je bil zelo pijan, začel sumiti, da jih je Jurkovič pri igri goljufal. Vzel je ročaj od lopate, se vrnil v Jur-kovičevo stanovanje in začel Jur-koviča, ki je ležal v postelji, neusmiljeno biti po glavi in kamor je priletelo; že onesveščenega Jur-koviča je potegnil na tla in ga dalje pretepal. Potem je preiskal Jurkovičevo obleko in spustil nekaj v svoj žep — menda denar; premetal je tudi Jurkovičevo posteljo in našel dolgo bodalo, s katerim je Jurkoviču grozil. Ko je Jurkovič za hip odprl oči, mu je Gozden rekel: 4Ne glej me, jaz te moram!'' Jurkovič je kmalu izdihnil. Ljudje govore, da je imel Jurkovič že prej na glavi napol zaceljeno hudo rano, ki se je vsled Gozdenovih udarcev odprla in povzročila Jurkovičevo smrt. Ubiti in ubijalec sta bila Hrvata.
Padel je 26. marca v Karpatih na gorskem hrbtu Teszniczka severno od Jablonke sin c. kr. dvornega svetnfka in dež. šolskega nadzornika g. Franca Levca pravnik Franc Leveč, star 21 let. Bil je praporščak v pešpolku štev. 70. ter odlikovan s srebrno hrabrost-no svetinjo II. razreda. Naše iskreno sožalje.
Umrl je v deželni bolnici gosp. dr. Vinko Zupan, praktikant c. kr. licejske knjižnice.
Pogreb dveh ruskih vojakov. Dne 24. aprila popoldne so pokopali v Ljubljani ruska vojaka Dimitrija Pircof (16. ruski pešpolk) in Fjodora Titvenko (50. ruski pešpolk) ki sta umrla v garnizij-ski bolnici. Za pogrebom, pri katerem je svirala vojaška godba, je Ho med drugimi 12 ruskih ujetnikov, ki se zdravijo v garnizijski bolnici. Pokopaval je pravoslavni duhovnik, ki se je nalašč pripeljal v Ljubljano. Zanimivo je bilo gle-
belo gasilno društvo pod vodstvom ravnatelja gosp. Turka.
Vojna poroka. V župni cerkvi v Komendi je bil dne 20. aprila poročen "po posredovalcu" (per procuratorem) pruski vojak, ki je sedaj v Very na Francoskem, gozdni tajnik Maks Czekalla (poljskega pokolenja) z Marijo Bilzer, vzgojiteljico v križki graščini, doma iz Pruske Šlezije. To je bila tu sploh prva poroka' od začetka vojske.
Slamoreznica usmrtila otroka.
Dne 24. aprila zvečer se je v Hra-stju pri Mostah prigodila strašna nesreča. Pri Kamnarju rezali so s slamoreznico. Stroju se je približala Kamnar Ančka, posestnikova hči, stara 3^ leta. Slamoreznica je deklico zagrabila za rokav in jo zavrtela parkrat okolu. Otrok je bil takoj mrtev. Oče ponesrečene deklice je že ves čas vojne na bojišču v Srbiji.
Krušne karte. Dne 25. aprila je naš Ljubljančan začel kupovati kruh s krušno karto. Ne vemo, ali je krušna karta že takoj prvi dan vsled svoje stroge številke dosegla svoj namen, — omejitev porabe kruha, — pač pa je rfesnica, da je nekaterim pekom in hotelirjem še nekaj kruha ostalo. Morda bo vzrok temu to, da je skoro vsak drugi človek pozabil svojo karto doma in tako ni mogel dobiti kruha. Najbolj trdo pa je zadela krušna karta številne ljudi iz dežele, ki so prišli ta dan v Ljubljano. Če ni prinesel kruha s seboj, ga v Ljubljani ni dobil. Opazovanja o krušni karti v Ljubljani prihranimo za poznejši čas.
Krušne in močne nakaznice, izdane na Kranjskem', so veljavne tudi na Štajerskem, a dobiva se ž njimi le kruh in jedi i* moke, ne pa tudi moka, ki se na podlagi kranjskih močnih nakaznic na Štajerskem ne more kupiti.
Kje naj pečemo kruh? V Ljubljani so skoro vsi peki prenehali peči ter zaprli svoje prodajalne. Dosedaj so gospodinje dajale doma napravljeni kruh peči pekom. Kokor govore, bodo v kratkem še ,ti maloštevilni peki, ki še danes pečejo, zaprli svoje obrate. In tako nastaja vprašanje, kje naj gospodinje, ki nimajo doma primernih peči, pečejo kruh. Morda bi bilo umestno, da se napravijo javne peči, ali pa da se za vsak dan določi par pekov, ki bodo strankam proti primerni odškodnini pekli kruh.
Odsek za aprovizacijo mesta Ljubljane je sklenil, da se otvo mestna pekarna — kakor sed _ kaže — na Marije Terezije cesti v pekarni g. Jenka, in sicer že prihodnji teden. Tudi vojna mestna prodajalna se te dni otvori.
Znamenje časa. Nek ljubljanski pek prodaja pšenično moko po 2 K 20 vin. kilogram.
Tvrdka Kastner — odslej tvrd-ka Julij Elbert. Splošno znano tvrdko Mihael Kastner bo odslej njen lastnik tukajšnji ugledni trgovec g. Julij Elbert pqd svojim imenom vodil.
O južni železnici se poroča, da bo njen deficit v letu 1914. znašal 10 do 12 milijonov.
Planinski Vestnik" po vojni baje ne bo več izhajal.
Snežni plazovi, kakoršnih ne pomnijo najstarejši ljudje, pridr-vili so letošnjo zimo iz Begunjšči-ce kakor se nam poroča iz Besrunj. Grozen je pogled na opustošenja, katera so povzročili. Še sedaj je po nekaterih mestih snega nad 10 m visoko, ki bode skopnel šele po letu. Pristop do plazov je lahak in brez nevarnosti.
Lakota na 1 .iec" priobčuje ti. Ako bi ne bilo kmalu vojne
konec n ako bi bila letos slaba letina — Bog se nas usmili! Kmalu
bo sto let, kar je bila na Kranjskem prav huda lakota. V cerkvi ci sv. Petra pod Šmarjetino goro pri Kranju se še vidi spomenik na strašno lakoto, ki je mučila in nio rila prebivalce na Kranjskem leta 1816. in prvo polovico leta 181 V tej cerkvi visi na zidu kositren korec in pod njim tabla, na kateri pripoveduje slovenski in nemški napis, kako so leta 1817. s tem korcem delili stradalcem *' rumfor-tarsko" juho. Slovenski napis pravi: V letu 1816. je bila zemlja tako nerodovitna, da so revni ljudje v letu 1817. tako stradali, da so po več krajih travo in otrobe jedli in od lakote mrli. Od krščanske ljubezni vžgani so se našli v tej soseski dobrotniki, ki so s tem korcem petdesetim najbolj potreb nim v StražišČu takoimenovano romforta^sko župo pustili deliti in so jih tako v najhujšem času preživeli. Precej po tej hudi leti ni je pa Bog dal zemlji tako ro dovitnost, da je žito na tak dober kup prišlo, kakor pokaže zdolej zapisana žitna cena. V letu 1817 pred žetvijo: 1 mernik pšenice 6 gld., 1 mernik rži 4 gld. 30 kr., mernik ječmena 3 gld. 10 kr., mernik prosa 3 gld. 15 kr., 1 mernik ovsa 2 gld. — Žitna cena v letu 1818. pr^ed žetvijo: 1 mernik pšenice 1 gld. 40 kr., 1 mernik rži 1 gld. 18 kr., 1. mernik ječmena 54 kr., 1 mernik prosa 1 gld. 30 kr., 1 mernik turšice 1 gld., mernik ajde 1 gld., 1 mernik ovsa 40 kr. — K večnemu spominu božje pravice in božjega usmiljenja naj ta korec tukaj visi. — 30. junija 1818. — V spomin na lakoto, ki je bila pred 100 leti, kuharice še sedaj na Velikonoč skuhajo "alelujoV ali olupke od repe kot posebno zgodovinsko jed
Uračunanje vojskine službene dobe uslužbencem državnih železnic. Železniško ministrstvo je izdalo več odredb v korist tistim uslužbencem in delavcem državnih železnic, ki so bili pozvani vojaško službo. Glede na definitiv-ne uslužbence se je odredilo, da se jim mora doba službovanja v vojski uštevati v časno napredovanje. Z ozirom na delavce se je odredilo da se jim ne zaračuna službena doba pred vojno službo, marveč tudi doba vojne službe tako glede na odmero bolnišnice kakor tudi z ozirom na druge dajatve bolniške preskrbe po bolniški blagajni. Delavci, ki so bili uvrščeni v vojsko ne smejo biti oškodovani pri na predovanju v plači in se jim zato ne zaračuna le čas pred pozivom v vojno službo, marveč tudi doba vojnega službovanja glede na napredovanje v službi pod pogojem, če dotični delavci takoj po izpolnjeni vojaški dolžnosti zopet nastopijo službo pri c. kr. državnih železnicah. Splošno se je odredilo da se morajo sprejeti nazaj v služ bo vsi železničarji, četudi so bili v vojski ranjeni, ali če so oboleli
ŠTAJERSKO.
Epidemija na Štajerskem
Zdravstvenemu uradu štajerske deželne vlade so se naznanile sledeče nalezljive bolezni: koze: noben nov slučaj, nihče umrl; pegasti legar: tabor beguncev v Wa-gni pri Leibnitzu, 7 novih sluča-v, tabor beguncev v St. Mihaelu, nova slučaja, tabor beguncev v Vurmbergu pri Ptuju en smrtni slučaj.
Maribor. Grozna gnječa je vsak dan v mestnem uradu za preskrbo živil. Na stotine ljudi čaka, pred-no pride na vrsto, da dobijo izkaznice za moko, riž in krompir. Krušne moke že od sobote, 10. a-prila sploh ne odkažejo več. Govori se, da se bo za mesto Maribor vendar vpeljalo krušne izkaznice. Silen naval je ves dan tudi v bajti v Freihausgasse, kjer se prodajajo živila. Prodajo ima mestni magistrat v lastni režiji.
Prepovedane pojedine. Štajerska c. kr. namestnija je izdala te dni odredbo, po kateri se razne pojedine, ki so bile dosedaj v naši deželi običajne, prepovedujejo. V poštev pridejo pri tej prepovedi pojedine ob slovesnih zarokah, porokah, krstih, sedminah, ob raznih praznikih, kolinah itd. Oblasti so mnenja, da se bo z omejitvijo slovesnih pojedin in gostij veliko živil prihranilo za prehrano prebivalstva.
novice s Štajerskega.
jevasi pri Vojniku poročajo, da je bilo doslej iz te velike občine poklicanih k vojakom <>-krog 000 mož in mladeničev. — Iz Maribora sta izginila učenca meščanske šole 13 letni Jakob Ar-nejčič in 141etni Ivan Erjavičnik neznano kam. Bojda so jih videli na Pahorju. — Iz Žetal pri Rogatcu. Dne 31. marca je vlomil nekdo v pisarno tukajšnje posojilnice. Poskušal si je odpreti železno blagajno, v kateri se je nahajalo o-krog 2000 K gotovine, pa sc mu ni posrečilo. —
Padla sta na severnem bojišču Ka-rol Luk m an iz Št. Jurja ob Taboru, brat mariborskega bogoslovnega profesorja dr. Lukmana, in u-rednik Jože Sturm iz Slovenske Bistrice. — Iz Maribora. Sem je .došlo dne 9. aprila 40 težko in 3io lahko ranjenih vojakov s severnega bojišča. Med njimi je bilo tudi kakih 40 Rusov.
V Lipnico na Štajerskem so pripeljali s severa 300 poljskih beguncev.
Okrog 20 duhovnikov lavan-tinske škofije vpoklicanih. Od
začetka vojske do danes je bilo v lavantinski škofiji skupno vpoklicanih v vojno službo okrog 20 duhovnikov. Večina teh je že na bojišču. Iz sekovške (graške) škofije, ki je mnogo večja, pai so bili, kakor smo informirani,' vpoklicani samo trije duhovniki Ves slovenskih duhovnikov, n. pr. čč. gg. Rant, Kociper, Škofic, Goleč i. dr. so bili že odlikovani. Menda v Avstriji ni škofije, ki bi toliko svojih dušnih pastirjev dala na bojišče, kakor ravno slovenska lavantinska škofija. To je znak, da so na višjem mestu prepričani o vztrajnosti in požrtvovalnosti ter patrijotičnem mišljenju slovenske duhovščine.
— Polk št. 87 — polk junakov!
Prve dni tega meseca je prejel polkovnik slovensko-štajerske-ga pespolka š£. 87 od ekscelence Succovatvja, imejitelja tega peš-polka, dopisnico, ki se glasi v prevodu dobesedno: 24. marca. Danes sem izvedel od gospoda polkovnika Berana, da imenujejo visoki avstrijski in nemški generali pešpolk 87 — ravnotako vrl kakor prve dni vojske — junaški polk. Nad vse vzradoščen cesti tam Vam in polku iz vsega srca temu priznanju Vaših činov. Najiskreneje želeč nadaljnih u-spehov. Vas prisrčno pozdravljam Vaš odkritosrčni Succovaty. general infanterije.
Pet sinov ima v vojski posestnik Ugorek od Sv. FranCJsaa Ksaverija v Savinski dolini.
PRIMORSKO:
— Iz Vojnika pri Celju pišejo: V tukajšno okolico pride bojda do 1000 galiških beguncev. Stanovali bodo po hišah; bolje bi bilo. da bi se postavile za nje posebne barake. Obrtnikom in trgovcem bo živahnejši promet prav dobro došel. Tudi na Do->rno pride, kakor se sliši, več sto rekonValescentov in boljših begunskih rodbin. Vlada misli vze-i;i v najem vsa stanovanja v topniških in zasebnih hišah za dobo pet mesecev. Kraj bo imel od tega vendar še nekaj zaslužka, na tako topliško sezono letos itak ni bilo mogoče misliti.
Vikar Josip Mašern. V soboto 17. aprila je umrl v Št. Mavru pri Gorici čast. gospod Josip Mašera, najstarejši duhovnik^riške nad-škofije. Pokojnik je Ml rojen leta 1829. na Livku pri Kobaridu. V mašnika je bil posvečen 21. septembra leta 1853. Pokojni Mašera je bil v goriškem javnem življenju zelo markantna osebnost.. U-deležcval se je narodnih bojev za pravice Slovencev in bil pred e-nim desetletjem še odbornik svo-ječasnega društva "Sloga", ki je v prešnjih časih vodilo goriško narodno politiko. Bil je zelo požrtvovalen mož, ki je velike vsote žrtvoval za narodno šolstvo in posebno za deško semenišče. Velike zasluge si je spletel za čebelo-rejo in sadjarstvo. Do zadnjega je bil v šoli podučeval vse predmete. Pri vseh škofih je bil zelo v čis-lih. Na svoji rami jih je nesel pet k večnemu počitku: Lušina, Gol-Imayerja, Zorna, Jordana in kardinala Missio. Prijazen je bil do vsakogar in ponižen. Dasi vpoko-jen, je do zadnjega po svojih močeh vršil dušno pastirstvo v Št. Mavru.
Baron Henrik pl. Codelli. Iz Gorice: V četrtek 8. aprila opoldne je v svojem stanovanju na Tekali-šču Fr. Jožefa umrl baron Henrik pl. Codelli. Izhaja iz slavne rodbine CodellijeV, ki so bili ustanovitelji goriške nadškof i je. Bil je častni član malteškega reda in častnik italijanske krone. Poleg vdove baronice Lujize roj. grofice Attems zapušča dva sinčka v starosti 11 in 12 let. Pokopali so ga v Moši pri Gorici, kjer imajo Co-delliji veliko veleposestvo.
Umrl je na Sušaku prof. Marko Svirac.
Regulacija Soče in njenih pritokov. 15. aprila se je na tržaškem namestništvu vršila seja permanentne komisije za regulacijo Soče in njenih pritokov. Določil se je delovni program za bodoče poletje. Z ozirom na sedanje razme* re se imajo vršiti dela le v omejenem obsegu, vendar pa so se sprejela v program nova nujna in važna dela. Za ostala dela se izdelujejo podrobni načrti in pripravlja vse potrebno, tako da bo mogoče razviti živahno delavnost na celi črti, kakor hitro se vrnejo normalne razmere.
—	Vojaški pogreb. Iz Gorice poročajo: V pomožni bolnišnici Rdečega križa na Travniku je umrl vojak Makso Žorž, doma iz Vipave, star 18 let »dodeljen je bil delavski stotniji. Pobrala ga je meningitis.
—	Padel je na severnem bojišču sin znanega krčmarja Figelj-na na* Travniku v Gorici.
—Umrl je v Gorici c. kr. kapitan mornarice v pok. g. Janez Dolenc.
—	Nesreča. 641etna Ana Valas iz Bovca je na potu v Trbiž sedla na voz, ki navadno vozi pivo. Bli-zu gostilne Zlatorog so se konji splašili in s sodi vred je padla na tla omenjena žena in se tako pobila, da je v bolnišnici v Trbižu umrla.
—	Poskusen umor. Izjemno so* dišče v Trstu je obsodilo na pet let težke ječe železniškega delavca Jakoba Medvedščeka iz Plave na Goriškem, k^r je poskusil svo-
jo ljubico najprej zastrupiti, potem pa jo pahniti v morje.
—	Odlikovan SokoL Poveljstvo balkanske armade je izrazilo če-tovodji havbične divizije št. 30. Dušanu Cotiču, sedaj v Petrova-radinu, pohvalno* priznanje in mu podelilo srebrno hrabrostno medaljo I. razreda za odlično službovanje in junaško zadržanje pred sovražnikom. Dušan Cotič je bil član tržaškega "Sokola" in navdušen telovadec. Odliko-vanec je "sin glavnega urednika tržaške "Edinosti" g. Maksa Co-tiča.
—	Preskrba s kruhom v Trstu.
Trst, 25. aprila. Tukajšnji apro-vizačni odbor je odredil, da se od danes naprej speče vsak dan 60 metrskih stotov užitnega kruha, ki se prodaja po 64 vinarjev kilogram. Kruh pečejo v pekarni "Panificio Triestino" pod nadzorstvom uradnih organov. Prodaja se v 9 pekarnah po raznih krajih mesta. Aprovizačni odbor je sklenil, ukreniti potrebno, da sčasom prevzame sploh vso peko kruha v svoje Toke.
—	Ranjenim vojakom je kradel
meso kuhar v pomožni bolnici zavoda "Austro-Americana" v Trstu. Ukradel je vsak dan 5 do 6 kg. mesa. Seveda so ga zaprli in tudi žensko, ki mu je pri tem pomagala.
—	Vojni vjetniki v Dalmaciji Poljedelsko ministrstvo je izpo-slovalo dovoljenje vojaških obla sti, da se pošlje večje število vojnih vjetnikov v Dalmacijo, kjer bodo opravljali poljedelska dela na državnih posestvih v Vrani.
Marija Sluga
4134 West 31sf St. Chieago, HI. TELEPHONE: Lawndale 8390.
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
■e ulju dr o priporoča slovenskim in hrva&kim ženam.
United Undertaking 60.
POGREBN1KI
Podjetje, 0 katerim so v zvezi tudi Slovenci."
Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča Slovencem za bla-gohotim naklonjenost. 3.17.10
Dr. Martin J. Ivec
Slovenski zdravnik
Ptryslelan-S ur|««n Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, ali Chieago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	Mew York, M. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Povest, — xa slovensko ljudstvo priredil A. K.
I
Lokarjeva domačija je največja in najlepša na Zlatem brdu, kajti travniki in polja na levi strani doline so večinoma njena last. Hiša stoji na prijaznem gričku in je od temelja do strehe vsa zidana, njeni beli zidovi so mikavno poslikani in cela stavba je pravzaprav podobna go-spodskemu gradišču. Novcev in blaga ni nikoli manjkalo pri Lo-karjevih, pa tudi nesreče ne. Starega Loka rja je pred štiriindvaj setimi leti neki obubožan kmet in posestnik žganjarne, po imenu Jošt, pri prepiru v domači gostilni — ubil. Gospodinja je pol leta pozneje povila mrtvo deklico. Starejšega sina Marka je očetova nasilna smrt tako pretresla, da je ostal siromak vse svoje ži ve dni bolehen in umrl. že kot šestindvajsetleten mladenič. Jošt, ki so mu za njegov zločin naprtili petnajst let ječe, je vdano presedel svojo kazen in se vrnil na Zlato brdo. Tedaj se je na Lokarjevem skednju nenadoma pokazal rdeči petelin, vsa gospodarska poslopja so pogorela do tal poginila je desetorica govedi, in Jošt je prejel za svoj zlobni in maščevalni požig vnovič devet let zapora. Pred nekaj tedni pa so ga izpustili iz ječe in tako je Začel zopet postopati po Zlatem brdu. Plašno in 8 strahom se mu ljudstvo izogiba^ lo na poti, v bližini Lokarjevine se pa celo ni smel pokazati, kajti hlapci so ga bili še nedavno zapodili z brizgalno za gnojnico. — — Zadnje leto se je naselila pri Lokarjevih radostna in žalostna sreča. Prance, sedanji posestnik, si je po materini smrti izbral domačo rejenko Tilko za ženo. Tilkina preteklost je bila nenavadna, čudna. "Že takrat, ko je Lokarica povila mrtvo deklico, je prišla v to hišo. Nekega lepega jutra je namreč ležalo pred Lokarjevim pragom plaka-joče dete, zavito v siromašnih capah. Dete, zalo dveletno deklico, je najbrž položila tjakaj neusmiljena roka, da bi je imovita Lokarica sprejela za svoje. Ni sledu starosti o stariših in o rojstnem kraju, ni črkice o krstjjem imenu in starosti niso našli pri naj-denki. Vsa skrbna poizvedovanja so bila brezuspešna in tako je Lokarica tem rajša sprejela dete, ker se ji je zdelo kot nekako darilo iz nebes, poslano v nadomestilo za njeno lastno mrtvorojeno deklico. Mlajši sin France je bil takrat sedem let. Vzgajali so ju skupno in bila sta si kakor braf in sestra, dokler ni odrinil France za osem let k vojakom. Lokarica ga je želela odkupiti, toda sin ji ni pustil. Podedoval je bil po svojem očetu stari Lokarjev ponos in zdelo se mu je nečastno, da bi se s pomočjo denarja izmuznil cesarski službi. Ž« kot deček je imel pojem časti v sebi močno utrjen ter je ocenjeval vsa dejanja, bodisi svoja ali tuja, edino z merilom časti. Pri vojakih si je ta pojem še bolj poglobil, seinintja skoraj preve?. Vsaka kazen. 11 Je iadeia tega ali onega izmed njegovih to. varišev, mu je bila dovolj, da je jel kaznovanca prezirati. Njemu samemu ni bilo ves čas službovanja treba prestati nobene kazni in že četrto leto si je tako naklonil zaupanje predstojnikov, da so ga povišali v nadlovca. Šesto leto je služil cesarju, tedaj mu je umrl starejši brat Marko; smel je postavno terjati oprostitve, vrnil se je domov in prevzel očetovo zapuščino. Krepak in junaški je prišel v domačo vas postaven in raven kakor sveča, z zalimi, navihanimi brkami, ža-rečimi očmi, uglajen in gosposki v svojem nastopu. Doma ga je čakalo prijetno iznenadenje. Njegova sestra Tilka — ako smemo tako imenovati — je prav tako vzrastla v močno, zalo mladenko. Razcvela se je v tako bujno lepoto, kakor se razcvete solnčna cvetica; da ste videli njene sve-tločrne lase, njene lesketajoče o-Či, črne kakor oglje, in njene vzvišene, resne poteze na obličju, bi bili vzkliknili: Ni je lepSe, ka-Vor Tilkal Odslej France in Tilka nista ve? občevala kakor brat in sestra in po materini smrti so se razvila med njima docela dru-
gačna čuvstva. Dolgo časa je
krotil France svojo ljubav napram deklici, ker si ni bil povsem na jasnem, je li dovolj častno, če si izbere domačo rejenko brez i-mena in starišev za svojo ženo. P* tudi Tilka se mu ni obešala o-krog vratu, nasprotno, bila mu je malobesedna, hladna j le tum-tam je iz gotovih znamenj mogel spoznati, da je njena vnemarnost samo navidezna. Ko je mladi Lo-kar končno vendarle rešil častno vprašanje, se ni dolgo premišljal in obstavljal. Tilka je postala njegova žena. Ustvarjena sta bila drug drugemu kakor oko o česu in po vsej dolini si čul splošno sodbo: Krasnejše dvojice, kot sta mlada Lokarja, ni daleč okoli. Tako se je pri njih zopet naselila sreča. Bila je to polna, neskaljena sreča. France je svojo mlado, ponosito in brhko družico skoraj oboževal ter ji vsako željo kar z oči čital, dočini »e Tilka oboževala svojega Franceta. Sre ča jima je postajala od dne do dne večja, in četudi je prvo le to hišna zibelka ostala prazna, ni najmanjša senca zatemnila solil ca njune medsebojne sreče. Toda te sladke sanje so jima ven darle enkrat minule.
Bilo je koncem majnika. V ce sarskem mestu Dunaju se je i-mela vršiti velika strelska slav-nost in mladi Lokar je sklenil da se kot strasten in navdušen strelec udeleži te sijajne prireditve. Štirinajst dni je nameraval ostati z doma. Ker je šele pr vič po svoji poroki za tako dolgo dobo odhajal v tujino, je Tilka ob slovesu potočila marsikako solzo. Mož jo je tolažil ter ji zagotavljal, da ji prinese domov nekaj posebno lepega od cesarja. Dva dni po moževem odhodu je prejela Lokarica pismo, naslovljeno na svoje ime in zaznamovano s poštnim pečatom sosednje vasi. Velike, okorne in neokretne črke so se ji zdele popolnoma tuje. Ko je odprla pismo in preletela z očmi prve vrstice, je pobledela kakor mrlič in se tresla kakor trepetilka. Pismo se je glasilo sledeče:
"Ljuba hčerka!
Gotov si že večkrat želela » čuti kaj o svojih pravih stariših. Tvoje matere ni več med živimi in jaz, tvoj oče, nimam nikogar na svetu razen tebe. Izročili so te tujim ljudem brez moje vednosti in zoper mojo voljo. Koprnel sem mesece in leta, da bi še enkrat zrl tvoje oči in ti segel v roko. Zakaj nisem že poprej prišel k tebi, ti morem samo ustno povedati.— Bodi tako dobra in pridi jutri, v četrtek, zvečer okoli devete ure v vaš gozd k znamenju Marije Pomagaj, tam me boš našla. Ni se ti treba bati, saj sem tvoj telesni oče, ki ga žge ljubezen in koprnenje po tebi. Da te le enkrat vidim in izpre-govorim samo eno besedico s teboj, sem zadovoljen; šel bom in se ne vrnem nikoli več. S tisoč pozdravi te pričakuje
tvoj ljubeči oče."
■
Pismo je zbudilo v Tiiki sfra& no razburjenje, nešteto skrbi in dvomov. Ali je res njen oče? Kdo ve, v kakšni podobi ji stopi pred oči? Čemu neki ne pride na dom? Ali mu je dolžna uslišati prošnjo, ko se toliko let ni pobrigal za svojega zavrženega otroka? — Vseeno, mora že imeti zadosten razlog. Pismo se glasi tako milo proseče in ganljivo. Če je oče, potem je njena sveta dolžnost, da ga ne pusti zaman prositi. Četrta božja zapoved je rodila že mnogo blagoslova, pa tudi mnogo proklestva. Dolgo časa je premišljala Tilka, ali bi šla ali ne, sledniič se je odločila, da ugodi očetovi prošnji. Toda sama se nikakor ni upala sredi tem. ne noči v gozd. Zato je naprosila na večer naslednjega dneva deklo Žefo, da bi jo spremila do znamenja Marije Pomagaj, kjer bi odmolili skupni rožni venec. Ko sta stopali ženski skozi goščavo, je v zvoniku vaške cerkve ura ravnokar bila devet. Znamenje Marije Pomagaj je stalo sre. di male goščave, obdano krbgin-krog od debelih in visokih jelk. Malo, da ni počilo gospodinji Tiiki srce, tako burno ji je utripalo, ko je dospela sredi gozda. Plašno
ivo se je ozirala tu ni tam ni bilo čuti ži ve duše. Jela je z deklo moliti rožni venec; toda očeta ni bilo od nikoder, niti zdaj, niti pozneje, ko je odhajala proti domu. Preseneča, pa vendar mirnejšega srca se je vračala Lokarica^ domov; pismo je smatrala za nedolžno šalo, s katero jo je hotel oplašiti kak nagajivec. ' Toda že v soboto je dobila drugo pismo.
(Dalje sledi.)
m
Smešitice*
VBRIVNICI.
Brivec: "Čemu se pa toliko zvijate in delate take obraze, saj moja britev dobro reže. Rezilo je z najboljšega in najfinejšega angleškega jekla."
Gospod: 'Oh, moj ljubi brivecl Saj vam verujem, da je vaša brit-va iz dobrega jekla, kajti odkar me brijete, ne vidim že drqpega, kot same iskre. Kar žari se mi že pred očmi od vašega najboljšega angležkega jekla!"
i ROJAKI!
Ako gledate za svoj dom, sedaj
se vam nudi lepa prilika za to.
Na prodaj za $3300. — so 2 hiše na 23 St. Chicago, III ki dona-šate $384. — renta na leto, to je približno 12% obrestnih dohodkov od vašega naloženega denarja.
Obe hiši se dobijo za $500. — gotovine, drugo pa na obroke. Za pojasnilo obrnite se na Frank Kosmač-a 2116 W. 22 St. Chicago, HI Telefon: Canal 2138
POZOR ROJAKI!
Spodaj podpisani imam na prodaj v okolici Willard in Greenwood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne na spodaj podpisanega: Gregor Seliškar
R. 5. box 26 Greenwood, Wis. Ad. 5. 5. — 11. 5.
ČE JE UČENJAK.
Necega učenega profesorja naravoslovca povabi ošaben bogataš k pojedini. Ker se hoče ž njim pošaliti, postavi pred njega pečeno, jako staro kokoš. Ko je učenjak že nekaj čaga nevstrašeno grizel in glodal, vpraša ga gospodar: "He, gospod profesor, povejte mi, kako poznate staro perutnino od mla de?" — "Celo lahko, namreč po zobeh!" bil je odgovor. — "Ja, kokoši pa nimajo zobov!" — "Kokoši res nimajo zobov, toda — i
mam jih jaz!"
_——
POSEBNA NESREČA.
Jehuber: "Si že slišal, kako nesrečo je imel moj sosed?" Nihuber: "S čim pa?" Jehuber: "No s svojo jezici ji-vo, klepetuljavo ženo."
Nihuber: "Ne; ali se je vgrizni-la v jezik?"
Jehuber: "To ne, pa padla mu je v vodnjak."
'Nihuber: 4No, in so potem mrtvo potegnili ven?"
Jehuber: "Ja, vidiš — to bila je ravno nesreča, da je bila 5e živa, ko so jo ven dobili."
Nihuber: "Ta človek ima pa tudi res povsod smolo!"
SMODKE NA SEŽENJ.
Pri neki igrališki igri moral je imeti jeden izmed igralcev smod-ko v ustih, katera pa je bila vsled varčnosti gledališkega ravnatelja — iz lesa. Prigodi se pa. da pade ta smodka igralcu na tla in seveda nenavadno zaropoče. Gledalci, ki so koj vedeli, pri čem so, začnejo se na ves glas smejati. Samo igralec ostane resen, pobere smodko in vpraša ravnatelja: "Prosim, ljudje bi radi vedeli, po Čem vi seženj takih smodk kupujete!"
^ZA VSEBINO OGLASOV ni odgovorno ne uredništvo, ne u-pravništvo."*3

SLOVENSKA NASELBINA
v Jump River, Wis., obeta postati jedna najboljših v Ameriki. Zemlja je rodovitna, na njej raste vse, in je tik železnice. Podnebje ie zdravo, voda dobra, vse se lahko proda. Živinoreja, svinjereja, ovčjereja, kurjereja bodo dajale tukaj lep dobiček.- Skušali bomo vstanoviti zadružno mlekarno, zadružno sušilnico za s vinsko meso in klobase itd. Muštrov zemlje ne pošiljamo; vsak naj si pride stvar ogledat sam. Požurite se rojaki, dokler ni zemlja tik železnice pobrana ali* prodana. Cena za aker $20.00 in višje na osemletno plačilo. Obrnite se na rojaka:
Wm.Brimschmid
FARMER Jump River, Wisconsin.
OPOMBA: p!
Prodajam tudi obdelane farme, konje, živino, svinjat, kurjad, sadno drevje, trsje, inkubatorje, Cream Separatorje, razne poljedelske stroje itd. 4. 14. —7. 14. 15.
SLUŽBO GODBOVODJE (Band)
išče mlad Slovenec z družino, pri kaki slovenski godbi pri novi ali pa že bolj izurjeni; ter je zmožen začeti novo godbo.
Pišite za pojasnila na uredništvo tega lista pod naslovom "Band Leader".
Ad: 5. 5, — 5.12.
POZOR! ROJAKI POZOR!
Rešite
se sužnosti in postanite svoji gospodarji!
Kako težko je dobiti danes delo in kako mora ravno naš narod v tej deželi opravljati najtežja dela?, to ve gotovo vsakdo, zato pa: odslovimo to sužnost in po-stanimo svoji gospodarji!
Nisem se bal lansko jesen precejšnjih stroškov pri izberi ali preiskovanju dobre zemlje in lepega kraja v državi Wisconsin. Posrečilo se mi je dobiti res to, kar sem iskal in kjer upam, da bode vsak prav zadovoljen.
Moja želja je, da se zbere kakih 10—20 kupcev, kteri -bi prevzeli skupno lep kos zemlje od 1000 — 2000 akrov: eden 40, drugi 80, itd. koliko bi kdo želel in bi tako vsta-novili novo lepo slovensko naselbino.
Kdor želi res biti svoj gospodar in kdor hoče imeti z zaupnim in poštenim rojakom opraviti, naj se takoj oglasi pismeno pri meni, da mu odpošljem "natančen popis tega sveta, ali naše bodoče slovenske farmarske naselbine. Posebno opozarjam in prosim rojake Primorce, da se obrnejo do svojega rojaka. Pišite takoj!
Ven v čisto naravo in na zdrav srak!
. Vaš
F. Seljak
1412 W. 18th St. Chicago, 111.
JOHN MOŽINA
slovenska grooerija in mesnics 1039 Prescott St. vogal 11th St North Chicago, 111. (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij skega blaga in mesnico. NIZKE CENE, DOBRO BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA je moje geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. 1C."
ŠOLA
za učenje vožnje z avtomobili.
Kdor ne hoče temeljito in kmalu priučiti vožnje z avtomobili, ali iste popravljati, naj pride k nam v šolo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrši podne-vu in ponoči!
Mi garantiramo, da dobi učenec "Licence" ali dovoljenje. Pridite se torej učit k nam!
PENN ATTTO ŠOLA '
Murtland Ave. and Kelly St. (55.—11. 5.)	Pittsburg, Pa.
Mednarodna
(Poprej "Slovenski Narod.")
i J. Mensinger, lastit
117 Northern Ave. PieMo, Colo.
Izvršuje vsa, v tiskarsko stroko spa> dajoča dela točno in najeeneje.
Priporoča se društvom in trgovcem itd. širom zapada. Pišite po cene I 5.5.15—5.5.10.	■ s;,-
Za zastave, regalije in vsa društvene potrebi
priporočamo
prvo in aa|stara|š* domačo tvrdko
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, ID.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spopiin 20. letnice K. S. K. J. kot so jih prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato. V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.
Z $1.00
se otvori lahko
pn nas
hranilno vlogo
katera se obrestuje
PO . i • •
3%
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, DLL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom.

XVXXXW WX\XXXV\XXXVXV\X\W\WXVWXV» \\\\XX\X\\V\\\AMB
Martin Nemanich j
A\W
slovenska gostilna In restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
• Telefon: Canal 80.
1900 W. 22nd St.	Chicago, AL \
xxxxxxxxxxxxw
vvxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxx^vvxv\\\C
J O S I I3 PERKO
SLOVENSK AGOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Telefon: Canal 298
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poeet. "Dobra poetretba ln dobra pijača", to je moje geslo.
Sv. birma in obhajilo je prav blizu!
Zapomnite si, da dobite pri nas najboljše obleke in vse oprave za Vaše dečke. Posebno priporočam* (Bine Serge) obleke za dečke, stare od 3 do 16 let.
Naročite si pri nas obleko "The Royal Tailors" že od $15.0f naprej!
Edina slovensko-hrvataka trgovina oblek, obuval, klobukov in drugih oprav.
Patlogar & Thomas
133 S. Union Ave., vogal D. ceste. Pueblo, CoL

VELIKA ZALOGA VINA
belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero sc smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. [maše, ker je naravno aU pristno vino. Pošiljam ga na vse strani Amerike. Cena vinu je:
Rateče m*........$28.00 Belo sod........$34.00
in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me:
Louis I_.acli,
1033 L (2nd Street, N.E., Cleveland, Ohio.