VtorA.Otrtok ii.snl.nt.
,,!,„.. ii. v.ipi v Narl. l.iru l>r"
,      ,      W„ t nI. I.
„    i«ta
,'.ltt Irta . -' .. M .
po ik«^'':
lx ne 10 «1. — k M Ml lata . b ..  - .
;Ttr| \,-U 8 .. M . \,,ilm-lv»i" npr.ivnUtn
št. 53.
O/naiiiln:
kr.,*e>
mit m »tal .
n.ii lin* i kr ^
tiska ifkr.it, 4 kr. it M liaka .'llirit Mit pimuruk«* nt- pUru P" proiluru.
Zn lik ti k jn lil*, al i kolik (ita*pa|jj     M k,
Rakaalal nn mlaja, i|..|.i ■ i u m    i.i i< .*..i)n.
frankiijejo.
avgusta 1868.
t     obiskovalcem prvega slovenskoga tabora!
Tistim gosp. obiskovalcem prvega slov. tabora*, kteri pridejo iz Ljubljane, iz Celja, Maribora, Zagreba in pa i/. Čakovca, dalo je slavno 0. kr. priv. južno železniško društvo polajšanjc, da se jim bodo dajale 7., 8. in 9. avgusta karte za vožnjo v postajo Ormu* (Station Friedau) in 9., 10, in 11. avgusta za vožnjo iz Ormuža nazaj t je. kjer so vstopili, za polovico navadne cene. Tisti gosp. obiskovalci pa, kteri bi v medpostajah vstopili, dobijo lebko po dotičnih načelnikih postaj (Stations-Chefs) tudi za polovico navadne cene karte za sem in nazaj od poprej imenovanih postaj (iz Ljubljane, iz Celja itd.). Samo da te karte veljajo le za vožnjo v Ormož in h Ormuža tje, kjer je kdo vstopil. Taka karta bi, ako bi kdo pri kteri drugi postaji izstopil, ob vso veljavo prišla.
Pogovori v taboru se začno ob treh popoldne. V Ljutomeru 1. avgusta 1868.
Odbor za I. slov. tabor.
V
zastavice.
IV.
Iz Dolenje Kranjske. F
Ker smo Slovenci ođ nekdaj navajeni bili „ Nov ion m" neko posebno zaupanje skazovati, smo dolgo mirovali in opazovali, će se bo res čudež storil, in dober kruli narodne svobodo in ravnopravnosti spekel i/, tiste (budistične moke, ktero so „Novice" poprej z nami vred pri vsaki priložnosti odločno zametovale in rekle, da ni v njej o narodni svobodi - - 6 ravnopravnosti, ki je fundament srečnega prerojstva Avstrije, duhane sluhal — In kaj smo pričakali V Napravila sc je sicer neka sprava z Ogri, ali kakošna je ta sprava V Federalisti smo nameravali iz Avstrije napraviti le eno knjigo zvezano po skupnem državnem zboru in skupnili državnih zadevali, znotraj pa lepo razdeljeno v različne predele, kakor jih zahteva historično in narodno pravo; a dualisti napravili so iz Avstrije dve knjigi popolnoma razdeljeni; od kterih je vsaka posebej vezana in ktere edino le tenki trak delegacij rahlo in slabo skupaj veže — od danes do jutri, in še ta trak ni cel, ampak tudi on je na dvoje presekan — tako, da se le prav majhno skupaj drži
znano, precej pomanjšani bili. 'JO odstotkov kuponskega davka tudi vsi drugi davki spet za nekoliko ad majorom dualizmi gloriamH povišali. Kazen tega sc je tudi vprašanje zarad državnega dolga poravnalo za Cislajtanijo tako neugodno, da je poslanec Skene imenitnemu gospodu — „prvemu za cesarjem" — ki ima to pogodbo posebno na vesti, naravnost v obraz povedal, da zasluži zarad nje z ministerskega stola na klupico zatožencev premeščen biti. To in še marsikaj druzega , kar se po vsem svetu najimenitnejim osebam godi, ki ne žive Batne zase ampak V javnosti in veliki odgovornosti, naj bi si ..Novice" iu tisti slovenski poslanci ad notam vzeli, kterim je vsakdo neolikan divjak, kdor se jim predrzne resnico brez ceremonij v obraz povedati Kdor s c v javnost pod ti in veliko odgovornost prevzame, mora pripraven biti. ne samo na hvalo, ampak tudi na očitno grajo, ako hvale ne zasluži. Znana je angleškega državnika beseda: ko bi opozicije ne imel, naredil bi si jo sam. Kdor svetovo sodbo in grajo posluša, ta se uči, tla pazi potem na svoja djanja. Naši poslanci poslušajo lahko; govori jim vsi; slovanstvo. Ako ne hote — ni jim pomagati, slabo za nje. slabo za nas. — Vsled finančne pogodbe otresli so se Ogri velikanskega državnega dolga, ki zdaj le Cislajtanijo tlači in tudi sicer plačujejo Ogri, kt«ri lahko s svojimi letnimi pridelki skoro pol Kvrope preživijo, kakor je Skene dokazal, do 18 milijonov gl. na leto premalo davkov, in delicit, kteri je poprej vso Avstrijo tlačil, zvalil se je na Cislajtanijo. Magjari sicer pravijo: „.Mi nismo državnega dolga napravili, toraj nas ne veže". — Ali će Magjarov ne veže, vezal hi šc veliko menj nas Slovane, ker Magjari so s svojo revolucijo sila mnogo k velikosti državnega dolga pripomogli, Slovani pa so kot krotke ovčice vselej zvesto pokorni bili nemško-avstrijski vladi; oni so v Nemcev voljo vdani vselej potrpžljivo s krvavimi žulji plačevali, kar se je od njih zahtevalo. Ako so kdaj , ko so videli. da gre vse narobe , svoj glas povzdignili in kaj boljega nasvetovati se predrznih, jih Nemci nikdar poslušali, ni ubogali niso, marveč lo zaničljivo so sc jim posmehoval!, ko da so oni na večne čase v najem vzeli tisto umetnost po kteri se Avstrija srečno vladati more. Vendar ker so bili Slovani vedno za obstanek Avstrije, se niso državnega dolga otresali, čeravno so prepričani bili, da ga imajo le nemški državniki na vesti, kteri, uc poslušaje dobrega sveta, najmenj od Slovanov, vedno le krivo vozijo ladijo državno. Sprejeli so ga torej in le ravnopravnost zahtevali, da bi vsaj zdaj, ko sta nemški absolutistični, in ustavni centralizem flasko napravila, zlato solnce svobode in ravnopravnosti vsem narodom zasijalo, da bi Avstrija vendar enkrat postala, kar ima biti, t. j. ne le Nemcem, tudi ne le Nemcem in Magj.-irom , ampak vsem svojim narodom enako ljubeznjiva in skrbna mati. Ali kako daleč jc Avstrija ravno po dualizmu od tega cilja v stran zagazila'/ Daje se Nemcem in Mugjarom, celo Judom vse kar zahtevajo . da. še za neavstrijske, za rumunske Jude sedanja dunajska vlada ljubeznjivo skrbi, da jim se ne bi ravnopravnost kratila, domačim Slovanom pa, ki v vsakem oziru največ žrtvujejo za obstanek Avstrije, ki so Avstrijo vselej podpirali, ko so jo drugi podirali, njim se vi;. 10. le nekoliko ravnopravnosti na papirji obeta, kajti kdor zahteva, naj se ta rav-
Beseda o „Matici".
Peti dan tega meseca bode v Ljubljani letošnji občni zbor slovenske Matice. Želimo, tla bi se mnogo udov zbralo, da bi se pogovorili še o kteri drugi stvari, in da bi za Malico bolje skrbeli.
Kako navdušeni smo bili vsi za ta zavod , ko jo nastal, kako živo vdeleževanje se je kazalo pri prvem občnem zboru, koliko smo upali od njega! in zdaj V Nikjer sc ne kaže tisto navdušenje, brez kteregn ni bilo storjeno, niti se ne stori nobeno veliko tlelo, nikjer ni čutiti, da. bi se kdo veselil, ali da bi kaj pričakoval od letošnjega občnega zbora. Kje so vzroki pomanjkanja tega navdušenja V Kes, mnogo vzrokov utegnete zunaj Matice iskati, mnogo pak se jih najde v nji sami.
Matičin namen je, slovensko slovstvo podpirati. Ker so rodoljubi Spoznali', da je nam treba knjige, knjige iu spet knjige, ustanovili bo bIov. Matico. Ali pa stori Matica toliko, kar bi mogla? Ali ima njen odbor pri izdavanji knjig vedno pred očmi: kaj je nam Slovencem najbolj in najprvo potrebno in primerno? Naj vsak roko na srce dene in pošteno odgovori na ta važna vprašanja, jaz odgovarjam: ne.
Starega Slovenca sem lani , ko je tisti matičin „koledar" v roko vZ''l, slišal reči: „kruha vas prosimo, pa nam kamenja dajete'. Ali je Matice, ki bi imela biti prvi zavod, vredno da BO B pnitikarenjcm peča, in to izdaja? Vemo, da so koledarji važna stvar, ali če žo družba sv. Mohorja ■'nega v 10.000 ekscmphirih med slovenski svet razpošlje, noj Matica ne
Tudi starodavno skupno ime »Avstrija« se je tej spravi za ljubav žrt- «>p»vnost v šoli. cerkvi, uradniji in povsod v javnem življenji dejansko vpe-vovalo.   Glede državne eelokupnosti in enote je torej ta sprava taka. tla j0 lj«m resnica postane, je že v nekterih očeh ultraslovenec, rogovilež, puntar noben pravi avstrijski domoljub hvaliti ne more.   Kakošna je pa v finančnem;'" Suntari paslavist, separatist, inoskovitar.' fevdalec, iiltramontanec. sovražnik ozira?   V tem oziru mi je menda ni treba dosti popisovati, ker so slabosti cesarja in Avstrije, itd. brez kraja in konca, njene vsakemu znane, kdor le kolikaj časopise prebira, in kmalu jo bode ob-1 čutil tudi tisti, ki pravi, da se za politiko, časopise, narodnost iu druge take! »neumnosti" ne briga, kajti pod zaničevanim Belkredijera so davki, kakor je
šepa za-njo. Če nam je treba več koledarjev, in če se razprodade , knjigo' ti/.ce imamo. 1'roč s koledarjem, ki ima veljavo le za eno leto. Za tisti denar, ki se potrosi za koledarske stvari, tiska se lebko spis, ki ima dalje veljavo kakor,od novega leta do kresa, in ml kresa do novega leta. — Na dalje ali nam je res najbolj in najnaprvo v slovstvo treba ,,Zitlarja". Kepo in dobro bi bih), ko bi imeli namesto laških domaČe mojstre. Ali veliko vprašanje je. če se bo le en zidar samo iz knjižice matičine bolje zidati naučil. Pa ko hi se jih več naučilo (mnogo nimamo ni zidanj ni zidarjev), nastane vprašanje, ali nima Matica gledati na naše splošni! potrebe? Na potrebe njenih udo\ in Blovenstva v obče?   Jaz pravim da.
Obljubljen in menda izdelan je: „Olikani Slovenec". Dobro in potrebno je. če se človek med družbo zna spodobno in čedno obnašati, kar ho učil boje ta „Olikani Slovenec". No bom tukaj opominjal, tla je podloga ..olikanega'' obnašanja v zadnji vrsti se le v tacih knjigah najti, da je izreja od mladega, zdrava pamet, (ktere noben ..olikan Slovenec" ne more vcepiti) tisto, kar človeka za družbo olika, da se toraj tudi ne kaže taka silna potreba. Tudi ne bom tljal, tla take knjige, ne v vednost ne v umetnost spadajoče, naj bi s koledarji vred prepustili hukvai jeni. Ko je .Matica izdajo „ol. Slov." sklenila, je pozabila, da ..olikani Slovenec" nima plesišča, da se nima dobro kje olikano obnašali, da nimamo z malimi izjemami — družbe slovenske.
Iu to, to Matica vedno pozablja! Če, se je reklo, da naj družba ohorja dida za prosti narod in za duhovščino. Mulića pak bolj za iz-'cne Slovence, kje so pokazuje, da se to res godi V Ali no vidi nasu a, da mora našo izobražence še le pridobiti za slovenski jezik, da
59
Namrstiia vlada v Srbiji.
i.
Milovoj ttlaznttrac, /uri /■lun VMMMMJM piW«.
M. Blaznavac je rojen letu 1863 » vasi Iilaziutvi, od ktere nosi tudi svoje ime, kajti njegov pravi priimek jc Petrovič. Že v svoji mladosti je kazal posebno veselje do vojaškega stanu, in komaj 22 let star je bil že stotnik v srbski vojski. Šolo, ktere je dovršil v svoji domovini, nis6 inn zadostovale , zatorej je zapustil leta 1848 svojo službo, ter so podal v Rerolin iskat većeg« znanja. Komaj pa je bil tje došel, ko ga jc že politično kipo-njc tega leta prisililo vrniti so na Dunaj. Tu se je spoznal I knjezom Mihajlom Obrenovičem, s kterim sta se s posebno ljubeznijo pogovarjala 0 politiki, ktere bi se imela Srbija na istoku držati. Oseben prijatelj generala Kničanina stopil je Blaznavac v njegov oddelek in zapovedoval topnijitvu, kjer mu je njegova razvidnost, hladnokrvnost in njegov pogum v kratkem pomagala do časti majorja, potem podpolkovnika.
V tej službi je. spoznal bolj kakor kedaj potrebo večega izobražeuja. Zatorej je odišel na Dunaj, da bi dovršil politehnični kurs. Odtod se je podal v Pariz in dovršil pripravne nauke, po ktcrili jc mogel stopiti v ženij-sko in topnijlko šolo v Metzu. Tu se je odlikoval po svoji veliki dušni zmožnosti, pridnosti in izgledid disciplini. Zraven vojaškili naukov je poslušal politično ekonomijo pri g. Charles-u.
Ko se je vrnil v Dcligrad, potrdila ga je vlada Karažoržcvičova v podpolkovnikov! časti, ter ga postavila za načelnika vojaškemu oddelku, ki je tedaj spadal pod ministerstvo notrajnih zadev. Njegovi inicijativi in njegovemu neumorljiveinu trudu se ima Srbija zahvaliti za sledeče vojaško zavode: artilerijsko šolo, topolivnico, državne fabrike za prah in puške, arsenale, vojne magazine in vse one spremembe, ki stavijo srbsko kiiježevino vsem krščanskim državam iztočnim na čelo.
Leta 1857 se je mudil dalje časa v Dclgiji, kjer je skrbno opazoval konstrukcijo in rabo mašin iu izdelovanje raznega orožja; kar se je tu naučil, presadil jc v srbsko zavode v Sumadiji.
Po prevratu 1858. 1., po kterem jo zgubil Karažorževič srbski prestol, na čelo se je postavil vojski, ki je pregnanemu knjezu zvesta ostala, in kteri ni dopuščal deti orožja iz rok, dokler ni dobil od skupščine garancije, da so bodo spoštovale deželne postave in osebna svoboda. Prvi pot jo takrat obvaroval deželo pred anarhijo.
Dokler je vladal stari knjez Miloš, in to je bilo vrlo kratko, vrnil se je Blaznovac na svoje malo posestvo v Blaznovi, iu se pečal samo s poljedelstvom. Po smrti svojega očeta ga je poklical 1. 18G2 knjez Mihajlo v službo, in mu izročil vse vojaške tehnične zavode v Kragujevcu naloživši mu, da ima vse topničarstvo pod svojo odgovornostjo prenarediti po najnovejši sistemi. Vsi izvedenci, Srbi in tujci, pripoznavajo, daje svoje pošlo izvrstno opravil.
V Kragujovcu je vstvoril blaznavac šolo za prosto kmečke fante, v kteri so izobražujejo za tehnične delavce, iu je položil ž njo temc[j vsemu večemu napredovanju narodnega rokodelstva. Neverjetni vspeh, kterega je v kratkem dosegel, in velika denarna varčnost pri izdeluvanji vojnih potrebščin, ktera je bila le zato mogoča, ker je imel pri vsakem delu svoje oči, napotila jc knjezu Mihajla, da ga jc pred 3 leti, ko sc jo tedanji minister francoz Mondain vrnil v svojo domovino, postavil za vojnega m ministra javnih stavb. Tu je bilo polje za njegovo delavnost. Stoječa in narodna vojska so je na novo organizovala, uredba se jo prddrugačila in /.boljšala, ko se jc bilo uvedlo v srbsko vojsko novo orožje, častniki domačini , ki so so z uspehom učili po druzih državah, pozvali so se, naj napišejo vojaškili knjig; ustanovil jo za to tudi vojno knjižnico, ustanovil jo pripravno šolo za častnike narodno vojske, vso stoječe kasarne so postale šole za vojake. Reči se sme, da se more vojak v teh šolah zraven vojnih predmetov tudi moralno izobraževati.
Tako je postal Blaznavac ljubljence knjo/.ev, duša vse vojske, mož, kterega je narod posebno spoštoval. Vse to gaje iu njega edinega sposobnega storilo . da je mogel po ubijstvu knježevein obvarovati zemljo srbsko
punta in prevrata. Po nesrečnem onem dogodku ni mnogo svetov iskal, ampak energično postopal po svoji glavi. V občni zmešnjavi je izdal dnevno zapoved narodni in stoječi vojski, 80.000 ljudem, in jo povabil, naj se ona lireče za Obrenoviča IV. Vojska je brez ugovora ubogala vojnemu zaukazu. t. j. povabila, S tem je zginila vsa nemirnost, ves strah, in lahko je bilo ljudi v mini ohraniti. ko je bila njih pozornost drugam obrnena. Ta njegova naredba se je v Srbiji obče pohvalno pripoznala, in tudi skupščina jo je pripoznala, ker je enoglasno volila ljubljenega iu spoštovanega ministra \ začasno vlado. P.
II o |i i s i.
Iz Izubijane, 1. avgusta. [Izv. dop.| iz gotovega vira vem, da našemu dragemu g. Svetin „Slov.Nar." skrbi napravlja in da sc mnogo briga zanj in za slovensko mladino. Na Dunaji se je bil ondan na „hontaničnem vrtu" sešel z nekim slovenskim študentom g. K. Zvesto gaje povpraševal, kaj mladi ljudje o njem in njegovi politiki govore, če se kaj uče, mislili ta iu ta „državno službo dobiti" itd. Na konci svojega radovednega izpraševanja je K—u povedal z neko strastjo, da so slovenski državni poslanci sklenili na praznikih za to delati, da se vzlasti vaš list „Slov. Narod" zatre. Kaj ne da ja to jako ljiibeznjivo*). — Mesec avgust« nam precej prinese narodnega življenja v Ljubljano. Kazen tega, da bo Matica svoje ude zbrala v posvet, pridejo menda M. avgusta slov. študentje. Ta poslednji shod ni prav priljubljen kakor slišim, nekterim imenitnim narodnjakom. Vse eno pa smemo reči, da bodo dobro sprejeti in upamo, da se snidejo v obilnem številu. Naj nobeden izmed njih doma ne ostane, komur je koliko mogočo tačas Ljubljano obiskati. — Gimnazijski vodja je boje liikajšnim dijakom d jal, dajo ta shod nezakonit. Menda mož pozna decembersko ustavo, saj je vladen. Zakaj toraj tako naglo sodi predno pozve program, prodno ve ali se je, ali se bode dovoljenje dobilo ali ne. Čuden je tudi nek nemški profesor g. II—g. o kterem pravijo, da jo dijakom na domu iz mizniee jemal slovenske liste. Čemu dražite mladino, vi, ki vam je dana, da hi jo po očetovsko učili. Pridobite si njena srca in storili boste na svojem lepem polji veliko. Pedantizem škoduje vam in vaši reči. — „Laibacherica" jc pisala, da so dijaki peli gg. profesorjem. Da, istina je, da so peli. Ali šli so nemškim profesorjem nekaj povedat s pesmijo: „Ja sem Slovan, dušom telom" itd.
Iz 8V. Ruperta na Dolenjskem. Ko so bili naši viharni dnevi o volitvah nastopili, opominjal sem v „Slovenci" naše ljudstvo, naj si izvoli narodnega zastopnika. Ta glas ni bil zastonj, zmagal jo bil slavno naš narodni kandidat. Po dolženi prenehanji se pa zopet enkrat oglasim, nadjaje se, da bodo tudi zdaj slišan moj glas, čeravno vem, da „Slovenskoga Naroda" ni lebko v našem kraji zaslediti, vendar pa mislim, da bode tudi semkaj kmalu priromal. Žalostno, jako žalostno je, da mi Slovenci tako malo spoznamo vrednost časopisov, in posebno taeih, ki se hrabro bore za naše pravico, temveč šo može imamo, ki zoper njo divjajo. Jaz poznam duhov-ništvo našo, ono jo v istini narodno, vendar pa mu šo manjka tistega narodnega ponosa, ki kinča vsacega pravega narodnjaka. Kjerkoli sem bil, videl sem veliko časopisov, ali zastonj sem so oziral po našem „S1. Narodu". Naroča sc marsikak duhovnik na nemške liste bodi si katoliške ali druge, če«
*) Sporočilo so nam jo bilo to popred žo iz Dunaja, enkrat tudi iz Ljubljano in nain imenovalo tudi ime g. Tomana. Nevorjetno se nam to početijanje ni zdelo, saj je tudi g. Vilbar dijakom v Gradei pravil , da mu je bil g. Toman ob svojem času mnogo naročnikov „Naprejcvih" na Gorenjskem odkoledoval. Molčali smo do zdaj, ker smo imenovano možo bolj spoštovali, kakor se spoštujejo sami. Da smo jim pa pravični, naj stavimo v narodno kroniko tudi ta „sklop" naših državnih poslancev, ktori so drugim, kar so jih na Dunaji storili, vredno na stran slavi, da ohranimo prihodnosti materijal, po kterem se bodo sodila teh mož sredstva in rodoljubjo iu da č. bralcem v izgledu pokažemo, kakošnn jo njihova kritika „stvarna in objektivna". Sicer pa naj vrtajo ali uo vrtajo proti „SIov. Nar.u; kaj mu morejo kvare načiniti? Znano jc , tla iz Kranjsko ni dobil nobene akcije, ter da ima po vsem Kranjskem komaj 1-10 naročnikov. Vzemite mu še te naročnike, ali menite, da s tem „Slov. Nar." že ubijete V l'a čo so tem huje uapnete, vseh 1 -tO kranjskih naročnikov mu niti vzeti no morete! Vaša moč je, kakor sami bridko dovolj spoznavate in pripozuavatc, tudi na Kranjskem prestaln: fuit ingens gloria Ten-crorinn. Vredništvo.
mora olikan Slovenec še lc slovenske družbe iskati? Če se razgledamo po slovenskih čitalnicah (ljubljanske, ki je nujvcea nikakor ne izvzeniši), ktere imajo nalogo slovenščini v omikano družbo vrata odpirati in tujo konverzacijo spodriniti, kaj slišimo V Može, ki pravijo, da so Slovenci-, pa se javno nemški razgovarjajo; mlade ljudi, ki „navdušeno" znajo peti „naprej", pa nemški kramljajo; na plesiščih deklice in gospć z gospođici in gospodi — tudi nemški. Kaj pomaga, če toži ta ali ta, da ga srce boli, ko vidi še od naših naš jezik zanemarjen. Treba jo gledati po vzrokih, zakaj se tako godi in potem delati, da se to zboljša. Govori se med nami v „olikanih" dražbah le preveč nemško, ker je izreja tega kriva, ker je navada — železna srajca —, ker volje ni, ker znanja in vaje manjka. Janežičeva slovnica jo dobra slovnica. Ali madež ima, kakor ga imajo vse slovnice, da je suha. Večina naših mestnih ljudi — in te pridobiti, no samo na pol pridobiti, mora biti slovenstvu skrb — se slovnice boji in ogihlje. Tudi drugi narodi so svojega pisnega jezika ne uče toliko iz slovnice kakor iz berila. Berila toraj nam naj Matica preskrbi. S „koledarji", „ zidarji", češkimi slovnicami, s samimi prestavami je naši literaturi premalo pomagano in z oziroin na pomanjkanje berila malo ustreženo.
Ko je vlani za našo literaturo tolikanj zaslužni in izvedeni g. prof. Janežič nekoliko praktičnih in dobrih predlogov stavil, n, pr. naj Matica skrbi tudi za slovensko beletristiku, prešel je odbor s puhlim izgovorom, da za belotristiko naši listi srhe, na dnevni red.
Ko bi so premislilo, da je ravno poezija in nje oddelki driunati' i i lcpoznanstvo nnjvažneji faktor za razširjenje jezika tudi v tisto krog
tako v kot stavili. Beseda lcpoznanstvo, poezija zbuja, kakor je videti, pri nas celo častnim možem misel o kaki igrači, velicem trudu, ki sc s precej nialostno rečjo ukvarja in dan gubi. Ti možje no pomislijo, da jc umetnost in poezija zraven vednosti neobhodno potrebno, tla jo umetnost hrepenenje po popolnosti in lepoti v vsacem razvijanji.
Pomanjkanja blazih čutov in namenov, ktere v človeka zraven nra-VOttka vcepi pečanje in veselje do poezije, tega pomanjkanja mnogo vidimo pri svojih lastnih ljudeh. Tedaj že iz teh razlogov, da sc izobražencem s časom utegne domačega berila dati, da nc bodo morali vedno po tujem sc-zati, da se bodo našemu jeziku privadili z lazim nc lc suhoparnim, samo na pamet iu razum namenjenim branjem, da bomo tako res dobili in razširili krog, kjer se bo „olikani Slovenec" rabil, — kakor tudi iz povoda splošno-človeškc veljavnosti beletristike in poezije, naj sc slov. Matica loti tega literarnega odolka. Naj razpiše imena vredno darilo a) za obširnišo povest, namenjeno t sli izobraženi mladini, h) naj ako noče dramatičnega društva podpir ci, sama razpiše darilo za dobro izvirno tra-
gedij o ali iijo.
K , žo v rokopisu zastarelo zgodovinsko knjigo brez po-
rabe I preiskav, prestavljeni po tujcih spisani sestavki o naši de-
žel' .,, češke slovnice, samo prestavljene naravoslovsko knjige, „oli-
I venci" — vse to bo v naši literarni zgodovini malo štelo, nikdar
te epoho nc naredilo in morda ni vredno zavoda, ki bi imel lc cvet iz oda pobirati in narodu dajati.
Pravi sc, da Matica nima zdatne dušno podpore, da so pisatelji od-
bo rabil poduk „olikanega Slovenca" — no bi matičarji teli odu<lil ovltozajo. Zakaj pa ne? Ali ni morda Matica nekoliko sama kriva? Jaz bi djfll
ravno sc ve, da so si vsi v enem jako podobni, namreč v obrekovanji, zasmehovanji in v družili tacih rečeh zoper Slovanstvo. Narodnjaki! 06 spimo, kajti v našem viliarnem devetnajstem stoletji, ki hiti z električno hitrostjo in vedno novo ideje rodi. je treba nam trdno stati in boriti se, da ne zginemo V morji zmešnjav.
Vsak izobraženec bodi si tega ali onega naroda mora pritrditi, da je dobra ljudska šola podloga ljudski omiki, in da kjer se ta dobode, tam je dobro napredovanje v kmetiji iu obrtstvu m na tej se dalje zida blagostanje dežel in drŽav, Ali zali Bože I kako je pa to pri nas na Kranjskem. Kake šole imamo'.-' Slabe jako slabe so, in kaže se, da ne bodo boljši, ako ni hitro zdatne pomoči. Naš deželni zbor in sploh narodnjaki imajo to veliko nalogo, ktoro naj bi srečno in dobro izvršili. Kdor ni preskrbljen materijalno, ta duševno ne more delati; in ravno ta napaka je pri nas. Da mora učitelj od vasi do vasi za svojo plačo z vrečo hoditi in marsiktero grenko slišati, ali ni to žalostno. Mnogo se je o zboljšanji sol v časopisih pisalo. Nemogoče je vse zboljšanje, dokler ni materijalan stan učiteljem drugi. V našem prijaznem kraji, na dolenjskem, kjer imamo vse oddelke kmetijstva, dovolj njiv, travnikov, vinogradov, boste in družili raznovrstnih oddelkov, v tem lepem kraji životarimo gmotno in duševno. Kako je tu mogoče? Lebko, kajti iz vina dohaja le malo dobička in počasi 86 še ta pogubi po globocih strugah. Županija, kakor je naša, ki ima če/. 300 otrok v šoli, ima samo enega učitelja in šo tega starega in za zdanji čas nesposobnega moža. Da morajo znati naši ljudski učitelji književni slovenski jezik, to nam bodo vendar potrdili tudi naši za ravnopravnost v zadnjem času tako pohlevni poslanci. In vendar je učiteljev veliko, ki niso zmožni slovenske pravilne pisave. Morejo li otroci potem le kaj najmanjšega v svojem jeziku pravilno pisati Ni li žalostno, da nismo še dospeli do tj o, da bi vsaj ljudske šole, narodne šole postale! Tega je kriva naša pohlevna politika in premalo dela. Ko bi bili Ćelu, svojti šob: in narodno življenje tako zanemarjali, kakor mi. huda bi so za nje godila v tem času preskušinje, Ali narod, ki je tako izobražen, kakor so Čehi, ne more tudi v tacem stanji obupati, temveč njegov narodni ponos sc šo bolj vzdignje in širi. Videli bomo ali se bode naš kranjski deželni zbor z narodno večino zdaj enkrat na noge postavil in kaj resnega storil za šole , narodno šole in učitelje.
Druga huda rana pri nas je slabo napredovanje v kmetiji, iu če se kdo podviza, da bi k zboljšanju kaj pomagal, ako še kdo oporoko o tem zapusti, pozabi se koj.on in oporoka. Naš ranjki čestiti gospod župnik Vovk dobro naroden duhovnik, spomnil soje še pred smrtjo svojih furmanov, ter jim dal polovico lepega sadnega vrta za šolo, v kterem naj bi se naši ljudje podučevali v kmetijstvu, posebno v vinstvu in sadjoriji. Ali žali bože! vrt so vsi pozabili učitelj, župan in druge oblasti, ter ga niti zboljšali niti porabili. Vse je mlačno, in /.nabiti bode še tako ostalo , kakor je bilo, če nam ne bode pomagal naš novi župnik, kteri je kakor čujemo, vnet Slovenec, goreč za poduk ljudske mladine. Gospoda župana pa opominjamo, da naj poskrbi iu vrt napravi kakor je naročeno, ker to jc sveta dolžnost njegova. Županija pa naj se preskrbi z dobrim učiteljem, da se že v prihodnjem letu počne poduk v kmetovanji, kajti tukaj pri nas je potreba dobrega poduka v kmetiji vsaj o važnejših oddelkih. Davkov moramo vedno več plačevali, iu sicer najviše na celem Dolenjskem, pridelka pa čedalje inenj in slahejega dobivamo. Ker nam vlada vedno veče davke naklada, ima tudi dolžnost poskrbeti za zboljšanje kmetijstva in sicer gmotno, ne pa samo z razglasi, kajti le takrat je mogočo davke povečati, kader so kmetijstvo zboljša iu tako ljudstvo zmožno stori, večo davke plačevati.   Pri nas pa je bilo dozdaj ravno narobe!
Iz Trsta, 211.julija. A.M. [Izv. dop.] (Pomenica našega mestnega zbora o zadnjih dogodbah.) Vladni „Osservatore Triestino" je v listu št. 1C5, str. 1352 priobčil obširno pomenieo, ktero je naše mestno starešinstvo v skrivni seji (v suboto 18./7.) konečno določilo in zadnji teden ministerstvu izročilo. Posebna deputacija jo je nesla na Dunaj iu izročila dr. Giskri, ministru notrajnih zadev. Ker so jo tudi drugi tukajšni listi ponatisnili, gotovo bo tudi čitateljem „Slov. Naroda" ljubo, da jo nekoliko bolj natanko pretreseni. Tem menj bi jo smeh* zgrešiti naše nepristransko kritično pero, korona priobčuje stvari in namere, ki BO popolnoma navskrižne zne-ovržljivimi dogodbami, ki jih jc tudi „Slov-. Nar." bolj natanko Opisoval. Kdor
dobro pozna razmere, v kterib se je ta prečudna pomenica kovala, kdor pozna našega starešinstva prave voditelje po njihovih mislih in željah, ne bo
nikakor strmel nad sadržajem, rečene pomenite; strmel bo pa nad drznostjo našega Btarešinstva, tla -i upa kaj tacegn ministerstvu izročiti in občinstvu priobčiti. Zdi se mi. kakor da bi ono hotelo nepristranskim ljudem prah v oči sipati in tu ravno zdaj, ko deželna sodnija preiskuje žalostno borbo. Pa poglejmo jo!
Uvodni odstavki tepočez omenjajo znane dogodbe; med njimi so nahaja marsikter popolnoma nejasen in nerazumljiv stavek. Tako pravi med drugim pomenica: Dogodek izvira iz nerazjasnenega vira, zdi so nam, da izhaja iz skrivnih vzrokov iu prav za prav iz praznih besedi, ki jih je zlobnost raztresala". Zaka. ni mestno starešinstvo bolj natanko zaznamovalo onih praznih besedi. Saj je vendar menim na one meril, ki so jih znani in neznani italijanski agente provocateurs in njih prisrčni list tukajšnji „C'tttadino" očitno trosili med ljudstvo iu razdraženost in slepo -trasi možili. Od naših skrbnih mestnih očetov in slavne c. kr. policije bi bili pričakovali, dabodo Se 19. t. m. opoldan zatrli vse laži, ki so jih italijanski podpihačimed množico trosili. Gotovo ie bi meščanska kri ne bila po naših ulicah prelivala Zakaj ni mestno Starešinstvo vsaj 1 I. t. m. razglasilo poziva na „ubogo neobroženo" rovarsko drhal, ki je o polnoči napravila krvavo borbo? Morebiti so je balo, da bi podšuntana drhal njihove besede bila ravno tako malo poslušala, kakor besede onih številnih pozivov, ki jih je podžupan dr. Daseggio v imenu mestnega itarešinstva poslednje dni someščanom priobčevall od 12. ure opoldne do polnoči jo bilo gotovo dosti ca-a pomiriti razdraženo množico, ktero so posamezni govorniki še bolj razredih. Kje so bili tisti možje, tiste oblasti, kterib dolžnost je bila podkurjeno drhal podučiti in utolažiti?
Čuditi sepa moramo sledečemu odstavku:.. „Neob oroženi meščani zbrani v kavarni niso na boj klicali iu tudi prvi ne enega ne napadli; napadla jih jeobroženn moč, ki jim je tudi zaprla vsa pota, tla niso mogli uiti. Nikakor niso pozvali množice se 1 azil i in to vendar tirja postava kakor načela človeštva; o pravem boji se prav za prav ne more govoriti, ker si; nobeden ni ustavljal obtoženi moči in ker se- je mnogo sto ljudi pred kakor v 2 minutah ra/islo iu enega mrtvega in več ranjenih na bojišči pustilo"!
Resnični dogodki podirajo popolnoma navedene besede starešinske pomenice. Kdo je na boj klical? Neštevilna drhal se zbira že o poldevetih zvečer poti prostornimi prehodi Chiozzove kavarno in na velikem prosimo pred kavarno; ona se množi od ure do ure po vseh bližnjih ulicah iu prostorih. V kavarni so podkupljeni podpihači jo blezo šuntali z razdružijivimi besedami. O poldan in celi popoldan so že govorili o krvavi borbi, ki ima na večer nastati. Zbrana množica ostane več ur — od H do polnoči — na določenem mestu. Kdor pri neovržljivih dogodkah št; noče priznati, od ktere strani izvira razdraženost, kdo da je na boj klical, tega je zagrizena strast popolnoma oslepila. Taki ljudje naj s,: vsaj pred svetom nikar ne ponašajo za nepristranske sporočovalce, za mirne in pravične sodnike.
Da je podšuntana drhal prva napadala posamezne okoličane, bo sod
nijska preiskava dokazala. Smešno pa je trditi, da so zbrani meščani bili brez orožja. Sedaj žo slednji otrok ve, da so so pripravili za velikansko rovarijo: s seboj so prinesli tolkače, noze. hodahu in revolverje. Z revolverji se streljali in enega vojaka ustrelili, Koliko jih je /. revolverji ranjenih, se sedaj še ne ve. S silo razpodena drhal je na mestu pustila, ali zgubila ali pa sama od se vrgla mnogo bodalee iu pravijo 28 revolverjev. Kako se po tem pomenica še drzne trditi, da so bili meščani neobrožoni! Da slednji ni revolverja v žepu imel, je gotovo, ker taka krvava orodja so predraga. Skrivna klika ali BVOJbina pa tudi za eden večer ni mogla sprazniti vseh žepov, druga.e bi umetno napravljena rovarija drugi dan že spozabljona bila. Ker pravijo, da je podšuntana drhal imela kakih 400 revolvorjev pri sebi, se tudi nc da tajili, tla bi ne bila za krvavi boj dostojno pripravljena.
Prav pa pravi pomenica (kolikor sem tlosedaj mogel pozvediti o tej žalostni dogodbi), da dotične oblasti niso pred bojem ljudstva, opominjale, da naj se razide. Kdo je to zakrivil, bo gotovo sodnijska preiskava pokazala. Čuditi se le moram, da niso dotične mostne in državne oblasti popred ljudstva svarile, je preoej ob devetih z lepo prisilile se ra/.iti itd.
Napačne so pa one besede pomenice, ki pravijo, (bi se nedolžna ne-
da. Na začetku, na prvem vtisu je mnogo ležeče, pogum se daje, ali se pa jemlje. Odbor je bil s koledarjem začel. Izdal je potem popis Kranjske dežele, — prestavljen. Štajerci so nam Kranjcem že tttčos z vso pravico očitali, da naj nas bo sram, da z združenimi močmi nc moremo svoj oddelek naše slov. domovine sami popisati, in so „Slovenski Štajer" med najboljše domače može razdelili, od kterib je nam nekaj izvirnega in gotovo temeliitejega upati, kakor smo mi od sicer slovanskega, pa vendar ne domačega moža dobili. —■ In potem dalje se ni nikoli posebne rosnobe videlo. Zakaj postavim družbi sv. Mohorja rokopisov še ostaja? Zato ker ima tajnika, kteri sc dela nc straši, kteri s slov. pisatelji pismeno občuje, dela "ar o čuje. Ali Matica tudi? Ne vemo, dosti gotovo ne. — Kakošen razloček med odborom družbe sv. Mohorja in med Matičinom odborom I Tam tiha delavnost, tU prej razglašene, potom zopet razglašene odborovo sije. 1'i'etresovanje brez kraja in konca, in nazadnje'.-'
Co ima slovenska Matica namen tudi slov. pisatelje podpirati (iu zakaj bi ga ne imela, če prav ni v §, imenovan V), čudno se nam zdi nje tajništvo. Žo „Slovence" jc bil omenil slov. Matice vsaj nevrednega škandala, da se jo Bpodrinil tajnilc, ki je samo literat, toraj gotovo ne preobilo s Platonovimi zakladi obdarjen, ki je zaslužen za našo slovstvo, ki bi laglje več delal za Matico, kakor se zdaj dela in je tudi zmožen za delo, tla Be jo namestil toga ponudil brezplačno g. prof. Lesar, da pa menda že od prvega leta plačo — nagradno imenovano — jemlje. G. prof. Lesar ima "1'ižb'o in sicer dobro, materijalno podpore mu ni treba. Kako jo to torej, da on, ki jo tudi „domoljub", uo dela ali pro patria, ali pa tistih 300 gld. 110
pusti kaeemii ljubljanskemu pisatelju, kteremu hi bilo s tem pomagano, klor bi potlej mogel brez skrbi za materijalno življenje delati za slovenstvo, kteri bi BVOJe moči laglje izključljivo posvetil slov. Matici, kakor mnogoposlovani g, profesor in katebet?
II koncu še eno besedo ne toliko samo zastran Matičnega kakor zarad vsacega odbora pri društvu . ki ima tlelo za domovino in narod naloženo. Naj bi mislili volilei iu tisti, ki imajo voljeni biti, da mesto otlbornikovo jo v prvej vrsti dolžnost delovanja, v drugi fizična in duševna zmožnost in šele najposlednje sama čast. Vsak domorodec, ki zaradi starosti ali zaradi preobilnih družili poslov nc more toliko delati, kakor bi moral, naj nc bi prevzel odborništva. Svete starih izvedenih mož bomo morali vedno poslušati. Vendar 80 še druga sredstva, s kterimi jih moremo slaviti in čestiti, kakor tla jih volimo v odbor, kjer delati ne morejo. Skoro v vsili odborih pa so brezdclavni, in to je napaka, ktera. da si je [nimamo samo mi Slovenci, vendar le napaka ostane.
Naj se te odkritrosrčne besede ne sodijo, kakor „zabavljanje" ali „za-nikunje" temuč kakor želja in upanje, tla moramo in bodemo s časom odpravili vse napake, vso zaspanost in počasnost, iti, da bomo tako dosegli nam \sini eden iu edini namen: povzdigo slov. naroda.
obrožena drhal (pomenica je zmiraj zove: nedolžni inoščani!) so ra/iti ni mogla, ker jej je obrožena moč na vseli straneh pota zaprla. Tu bi bilo odveč ulice imenovati, ktere niso bile zastavljene iu zaprto. Zakaj se ljuhez-njivi meščani naše pomenice že popred niso razšli; od 8 do polnoči so imeli gotovo dosti časa, in \si miroljubni ob taistem času doma počivajo, Miroljubno drhal g noži in revolverji obroženo pa mora dotična oblast s silo razgnati.
K besedam »O pravem boji se prav za prav ne more govoriti, ker se nobeden (iz med nedolžnih neohroženih meščanov! h ni ustavljal obroženi vojaški moči" itd. mi ni treba nič pristaviti. Vpili so, zabadali so, streljali so in vendar pravi pomenica, da se italijanska drhal ni ustavljala! Ali pomenica ne pozna zapisnika o raztelešenem kadetu A. Suši, ki ga jc krvoločna drhal umorila — z revolverjem? Saj celo pravijo, da je dotični odsek ga trikrat nazaj poslal, da bi ga prenaredili, ker neovržljivo priča, da je kadeta nek italijanski rovar od zadej zavratno ustrelil. In koliko posameznih dogodkov bi vedel tu pomenici nasproti postaviti. To pa je res, da se ni vnel tako velik občen boj, kakor so ga italijanski podpihači nameravali; tudi se ni začel na določenem mestu pred Maiironorjovim glediščem. Prekanjene butice so sicer dolgo dolgo vso pripravljale, pa njih pripravljenoj so še preveč okorni bili; zato se je le na nekterili krajih ropot začel, ko jc določeno znaninje — ognjeni raket — kviško švignilo. Če so pisatelji naše pomenice poznali dotični načrt, vso namere italijanske klike in oslepljene drhali, so res lahko rekli, da boj ni bil tak, kakor bi imel biti. Pa potem, potem se bi še lo bila po ulicah točila meščanska kri!
Popolnoma napačne so tudi besede pomenice mestnega starešinstva, ki pravi, da so razun c. k. vojakov, c. k. policajev in dotičnih okoliških stražnikov tudi drugi neobroženi okoličani v mesto prišli, da so pri pogovorjeni rovariji policiji pomagali in sc je veselili. Tudi to grdo natolcevanje naših krepkih okoličanov bo sodnijska preiskava zrvrnila. Enake laži so že okoliški poslanci očitno zavrnili v mestnem zboru kakor onikrat pri shodu vseh oko-ličkih zastopnikov in svelovalcev na Občini.
Enako kosmata laž je tudi, da so naši okoličani mostu nevarni ker orožje nosijo. Naši okeličani so premimi iu previdni ljudje, da bi le kteri-krat orožje napačno rabili. Labonska klika in podšuntana drhal je oni ro-varski teden res vse storila, da bi bila miroljubne okoličane razdražila, jih oslepila in jih zapeljala. Vse zastonj. Oni so niso dali zapeljati in Italijani v svojo največo nevoljo ne morejo le enega Lahona pokazati, kteremu bi bili naši okoličani kaj zalega storili. Vsi oni napadi in tepeži, ki jih je labonska klika našim okoličanom na hrbet natvezevala in po svojem listu — po raznpitem „Cittadinu" razglašala, so gola ostudna laž; le izmišljeni, da hi napravljena razdraženost mestne drhali prehitro nc vsahnila, ampak da bi jo še pomnožili. Dotični odsek mestnega starešinstva je moral to vendar vedeti, če je res tako natanko in nepristransko vse preiskaval, kakor je podžupan dr. baseggio celo ministru in bečkim časnikom telegraloval. Zakaj odsek ni onih grdih laži o naših okoličanih med meščansko drhal zatrosenih krepko zavrnil? Kako je mestno starešinstvo moglo reči, da se okoliški bataljon kaj slabo ponaša da nima nobene discipline! Kje so dogodki, ki bi spričali to grdo natolcevanje. Mostno starešinstvo naj dalje dokaže, „kje so okoličani napadali ali žugali meščanom, ki po svojih pristavah v okolici žive V Kje so oni pot zaporah tistim, ki so v okolico šli, ali se iz svojih pristav v mesto vračali? Lo enega dogodka mestni preiskavui odsek pokazati nima. Zato pravim, da se je mestno starešinstvo s svojo pomenico zakrivilo grdega naglavnega greha, ker s svojim ministerstvu izročenim pismom po krivici črni nedolžne okoličane, zadolženo mestno drhal pa beli in miluje in vsem njenim lažem veruje! (D. d.)
Slovenskim čtuclentoin.
Kralje slovenski!
Viharen čas, v kterem je naš narod stopil na javno pozo-rišče, tla bi si priboril svoje najsveteje pravice, da bi braneč se tujega elementa poplavi ohranil slovenski značaj čestitljivih svojih očetov, da bi se mogel v omiki, blagostanji in svobodi vrstiti k družim enake blage namere dosezajočim narodom, — stavlja nam sveto dolžnost, da tudi mi, bratje slovenski, zgodaj zberemo svoje moči, da se zgodaj dela lotimo na rodovitnem polji, ki ga nam odpira našega naroda čut in sprejemljivost za vse, kar je dobro in lepo, da se že zdaj pripravljamo za prihodnje delovanje, kajti — bodočnost je naša!
Da pa se dostojno pripravimo za resno nalogo, ktera slovenskega kakor vsaeega naroda mladino čaka, da moremo zadostiti tirjatvam, ki nam jih naklada zdanji čas naglega napredovanja, treba nam ože zveze med seboj, treba da se v principih zedinemo, da moči združimo.
Zatorej se z veseljem popriniemo nasveta naših vrlih bratov na graški univerzi iu uljudno vabimo vse slušatelje vidih učilišč, vse abiturijente slov. gimnazij, ki nameravajo lotiti se akademičnili študij, iu samostojne Slovence sploh, ki imajo srce za svoboden razvoj naše narodnosti, da se v obilnem številu udeleže* slovenskega študentovskega shoda 14. dan avgusta meseca.
Na dnevnem redu, kterega bomo s graškimi kolegi spora-zumevši se kakor mogoče prej v „Narodu'' razglasili, bode vsa-kakor posvetovanje o ustanovljenji splošnega bratovstva: „Sloven-ska Omladina" — in ako sc ustanovljenje sklene, posvet o načrtu
kdatelj in odgovorni vrednik Anton Tom Mir. LustuikiT
pravil, ktera se bodo prej osnovala in po skupščini potrjena na de tično više mesto predložila.
Po vsej pravici smemo udati, da boste, domoljubni naši slovenski bratje brez izjeme vsi. kteriin jc kolikanj mogoče, obiskali ta važen dan belo Ljubljano, naše slovensko središče, kjer se v prvič zbere odrasla učeča se mladina; upati pa tudi smemo, da se naše družbe udeleže vsi drugi rojaki, ki so sicer svoje učenje dokončali in v javno življenje stopili, ki pa so z nami vred vneti za blagor domovine in si ne štejejo v nečast s slovensko mladino ena pota do enega velieega cilja hoditi.
V imenu dunajskih iu pražkih slov. studentov.
A. Gre gori d, J. Zeleni k, J. Jurčič,
abs. jurist. abs. filozof. filozof.
F r. Leve c, F r a n c T o m š i č.
filozof. tehnik v Pragi.
Polifirni razgled.
Po dolgem vgihanji in pričakovanji je vendar ,, \Vien. Ztg." od 'J. t. in. za zdaj rešila vprašanje, kteri c. kr. namestniki se naj odstranijo in kdo postavi na njihovo mesto. „Po pripoznanih odličnih zaslugah za najviši prestol in državo, doli so se v pokoj: Orof (iust. Chorinskv, namestnik v dolenji Avstriji, b. Bach, namestnik v Primorji, Avg. vit. Merkl, deželni predstojnik v Šleziji. Na druga mesta so postavljeni: (irof K. llohenvart-Ccrlachstein, deželni predsednik na Koroškem, je imenovan za e. kr. namestnika v gorenji Avstriji, Kr. vite/. Mir-bacb lil. Rheinfeld, dosedaj deželni predstojnik v bukovini, za deželnega predsednika ravno tam, bar. Ilerm. Pillcrsdorf, do zdaj v začasnem pokoji, za deželnega prednika v Sleziji, bar. Ouido Kiibeck, dosedaj namenijski svetnik in vodja c. kr. okrajnega urada goriškega, za deželnega predsednika na Koroškem. — Vodstvo dolenjo — avstrijske nanienstnijc so jc izročilo začasno namestnijskemu podpredsedniku Kil. vit. VVcber pl. Ehrcnhotf.
C. kr. namestnik in zapovedoči general v Dalmaciji bar. Fr. Filipovič jo stopil na lastno prošnjo iz službo in se mu podelil red železnega križa prve vrste, na njegovo mesto jc imenovan general Jan. vitez \Vaguer. Generalu Karlu Moringu se jc izročilo vodstvo namestnijo za Trst in Primorje. — Od gg. Mdringa in \Vaguerja pripovedujejo, da sta zmožna slovanskega jezika iu da poznata dotične kraje. Kako bota vstezala pravičnim željam slovanskim, o tem se ne da za zdaj nič izreči.
Pod vodstvom znanega Naceljna Kurande, kterega celo nemški dua-listični listi zarad njegovega govora pri strelski svečanosti prav zasinohljho in zaničljivo obirajo, se je snišel te dni shod, kteri ima sklicali na Dunaji ljudski zbor. Temu zboru se bodo predložilo sledeče resolucijo: Velieega obžalovanje jo vredno, da se je Avstrija vrgla i/. Nemčije; ne velja združenja Nemčijo iskati po aneksijab; to združenje se mora dosegati na podlagi svobode in lastne določitve posameznih kolen. — Ali bo (a program vladi dovolj določen ali nel — Ni obveljal nasvet, naj bi se združenje iskalo na federativni podlagi, češ da bi že sama beseda v Avstriji vse pokvarila: Focderatio nec nomiuctur inter vos!
V Zagrebu sc je 29. julija prav slovesno obhajala obletnica v spomin Ki mučenikov, ki so lota 181") padli kot borilci za jugoslovansko idejo. Još Hrvatska ni propala!
30. julija so tržaški Laboni zopet od zadaj napadli slovenskega okoličana in so ga s kamenjem ranili, da je moral v bolnišče.
Lvvovvski demonkratično društvo predsedništvom dr. Smolke je hotelo 2. avgusta napraviti ljudski tabor pod milim nebom, pri kterem bi sc bila volila deputacija, ki naj bi bila šla k neki poljski svečanosti v Cirili. Policija pa jc tabor prepovedala, odvisni dunajski listi pravijo, zato, ker bi bil njegov namen demonstracija —■ proti Rusiji, s ktero se hoče neki Beust sprijaznili. Mi sc lc čudimo, da sc kdo trudi iskati razlogov : ali nc zadostuje, tla je tabor prepovedan? razlogom itak nihče nc veruje.
Nemogoče jo slediti vsem preiskavam, konfiskacijam in tožbam, kar nam jih sporočajo iz Češkega. Ker vsemu temu navadoma tudi obsoja in ječa sledi, ne bomo dolgo čakali, ko bomo slišali: Ceska je popolnoma pomirjena — ali ta mir bo — mir ječo in groba.
Listnica vredntitva.
„I)om." od 31. julij;; t. 1. št. 81. pravi, da sme in mora od imb tirjati, da veni" razloček mod vredniitvom iu vrednikom, Mi moramo prlpoanati, da naa jo" „l)omu, ker m njo tiče, sama ob tu razloček pripravila. V '.»a. lista t. 1. pile v opombi, .Vrednik" podpisani; Med mejami »podobnosti in zmernosti, v /nuji pridržkov in zdržkov (sir!), ki jih nalaga „Domovini" dvojni jnvni značaj vrednikov, duhovski sploh, namreč, iu studicn-, oziroma, religionifondskJ, jo ona ravno tako samosvoja (sic!) in neodvisna, kakor „Sluv. Narod!" Pripo7.na11.jo, da se precuda politika „Dom." po drobnem situ „zadržkov in pridržkov; da doleti slovenskomu narodu po .Dom." šo lo tista drobtinica, ki pado „Domovini" od njene studien-, oziroma religionifondske mizo (kaj jo itudienfondiki značaj, bi niti Lavater no vedel povedati), je sicer zelo naivno, pa kaj'moro vredništvo „Slov. Nar." zato, in „Dom" naj se za svojimi ušesi počchlja, da ga jo storila in svetu Bama nepremišljeno razkrila neločljivo zvezo med vrednikom in vredništvoin, studienlundom i. t. d. — Mi le obžalujemo, da ni slavno vredništvo vseh svojih „značajov" naštelo; čemu ta „par* pro totoV" Za tako naštevanje bi mu bili hvaležni; popolnoma odveč pa jo ponosno: Vi „Doin." ne zadušite, dokler se „vrednik" sam „vredništva" no odpove, odveč za „l)om " in nas. — Kar so tičo /.uganja, da nas „iJoin." zatoži, ponovili bi besede, ktero smo O svojem času pisali g. Svetcu na ravno tako laganje. Ker pa mislimo, da je pisatelj člankov „Pred našim pragom" z g, Svetcem ena in ista oseba, nanašamo so na dotično pismo in ponovimo le, da razgovor in doku/.ovitnjo preneha, kjer se razgovorom iu dokazom žuga — /. državnim pravilnikom. — Svojim bralcem v pojasnilo le šo enkrat povemo, da se OOBdaj še noben slovenski časnik ni mogel sprijazniti z „Dom." politiko, da so jej bili naravnost vojsko napovedali „Slovence", ,,Ziikiinftu, v zadnjem svojem listu tudi kaj odločno „Slov. Primorec" v istem smislu, kakor „Slov. Narod".
Dunajska hor/a od .'i. avgimta.
6V, metalika   .18 fl. 50 kr Kreditno akcij« 212 (1. 40kr.
.1% ntctaliko z obresti v mnji in nov. 58 II. HO London 11!) ti. 66 kr. .1% narod, posojilo  02 ti. »JO kr. Srebro   lil fl. Hf> kr.
1800 drž. posojilo   81 II. 211 kr. Cekini   1 (I. 40«/.« kr.
Akcijo narod, banko   7i)l II, — kr.
Dr. Jož« VoAiijnk in drugi. Tiskar Kduard JnniAi: "