0PBdü!SfVO ii) Ö|EP2Biöl$fPB • Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ udaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. 2 uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št, 113. listu: Celo leto . . . . . . 12 h Pol leta . . . » . . . 6 K Četrt leta . . 3 K Mesečno . . . . , . . 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. 8t, 7. Maribor, dne 17. Januarja 1910. Letnik II. Za sušo. Namestništvo v Gradcu je nameravalo od države dovoljeno podporo za sušo uporabiti skoro izključno le za nemške kraje Posredovanju poslancev Slovenske kmečke zveze se je posrečilo za sedaj to preprečiti in doseči, da se namestništvo zopet obrne za poizvedbe na okrajna glavarstva. Namestništvo se namreč izgovarja, da poročila glavarjev na Spodnjem Štajerskem niso zahtevala podpor, ker baje suša ni bila splošna in ni veliko škodila. Nujno torej pozivljemo vse po suši oškodovane, da naprosijo župane, naj takoj zopet poročajo glavarstvom o nasledkih suše in potrebi podpore, oziroma, če bi župani tega ne marali storiti, naj se vsakdo sam obrne naravnost na glavarstvo. Vendar prosimo tudi župane, da gredo ljudem blagohotno in hitro na roko. Vsako zavlačevanje bi imelo za ljudi slabe posledice. Slovenska kmečka zveza. Minister Stürgkh proti 2e dolgo ni bilo vlade, pod katero bi imeli Slovenoi toliko trpeti, kakor ravno pod sedanjo Bie-nertbovo. Čeprav izjavlja vsak mesec po parikrat, da Slovanom ni sovražna,, vendar išče vsake priložnosti, 'da bi, pm zadala nov udarec, Stedaj se pripravlja nov 'atentat na slovensko Šolstvo na 'Štajerskem. Vlada namerava, spremeniti deželni šolski svet tako, da bi Imeli v njem večino od avtonomnih -nemških korporacij izvoljeni Svetniki, ne pa kakor sedaj od vlade imenovani. V to svrho se poslužuje Wastiano\ega predloga v deželnem zboru, ki zasleduje isto tendenco. Zadnji petek dne 14. t. m. sta v deželnem od- boru korilerirala z nemškimi poslanci, dva (zastopnika vlade radi teh sprememb. Slovenske poslance je Svlada jZUjučila od posr etpvanj, ia se pogaja edino le :.i nemškimi poslanci. V šolskem oclaeku, kjer je bil Zadnji petek Wa-stianov predlog že v razpravi, je večina jkratkomalo proti vsem pravilom poslovnega reda zavrnila slovenske predloge, ne da bi jih dala na glasovanje. Le slučajno sta vsled majhnega števila navzočih nemških poslancev slovenska uda s svojo odstranitvijo lahko povzročila nesklepčnost in na ta način zabranila, da -dolgo časa. ker imata obe glavni stranki mnogo agitatoričnih sredstejv in ker ima to važno gospodarsko vprašanje na obeh straneh temperamentne zagovornike. Poroka belgijskega kralja Leopolda II. Kakor znano, so izdali belgijski škofi pastirski list, v katerem pozdravljajo n oj v'eg a (kralja in se spominjajo umrlega Leopolda II. v spravljivih besedah, ,Škofi menijo: Cerkvena poroka ranjkega in njegova odkritosrčna izpoved in pripoznanje grehov nas navdajajo z (trdnim zaupanjem, da mu je bil Vsemogočni v svoji neskc nčnosti milostljiv. Nam ne preostaja drugega, kakor da se spominjamo mnogih zaslug, ki si jih je stekel (tekom svojega vladanja. Ne sodimo, da ne bomo sojeni, pravi sv, Luka, slišijo ppav taki glasovi, kakor jih je kdo vanj govoril ali pel. — iTega ni mogoče verjeti! vzkliknejo naenkrat gospe. — Gospe tee lahko (takoj prepričate. 'Jaz pripravim stroj, iin če drago, blagovolita vanj karkoli govoriti ali zapeti. Mogoče pa je, da je že ta tančica kaj vjela. Poskusimo! Pritrdi tančico s sprednjim koncem na valjar, zapre stroj, spusti pero, da vrti valjar,, in iz fonografa se oglasi ravnateljeve vdove glas: — Kakšen aparat pa je to? Ravnateljeva se zgane, a druge začudene pogledajo nanjo. /Takoj nate se čuje debelejši, imalo hripavi glas gospe Kminkove: — Pfuj, ali je tukaj (prahu! Kminkova se prestraši ter strahoma pogleda na druge. — To je vaš glas, gospa Kmjnkova, zašepeče Lagodova. Fonograf govori Halje, sedaj v diskantnem glasu gospe Trdinove: — Prahu! To ni mogoče! — Prosim, prepričajte se sami, (hropi dalje stroj z glasom gospe Kminkove. Gospe oblede. Lagodova jih prično ostro meriti z (očmi, a stroj izdaja brez usmiljenja. Z glasom lepe vdovice zakriči: — V resnici! No, to je strašjno! Hezovnova začne kašljati ter si z (belim robcem zakrije usta. Iz strašnega., fonografa zopet žvižga, glas gospe Trdinove: S .tem potrjujejo škofi, da se je Leopold II. z baronico Vaughan cerkveno poročil in pokrepj* jo tudi bolj ali manj natančna poročila listov, ki so javljali, da se je kralj poročil na smrtni postelji. Listi so tedaj poročali, da je bil poklican, ko ge. obstajala že nevarnost za kraljevo življenje, k njemu dekan iz Laekena, da bi mu podelil .zadnjo popotnico. Dekan je pa izjavil, da mu ne more podeliti sv. zakramentov, dokler ni njegovo razmerje »do baronice Vaughan tudi kanonično vrejeno. '' Mnogi so menili, da se je dal kralj, 'ki (je bil v notranjosti veliko bolj veren, kakor je njegovo življenje na zunaj kazalo, že pred leti porbčiti in celo belgijski škofi ato to v privatnih pogovorih potrjevali. Kakor je pa iz sedanjega pastirskega lista vidno, to mnenje ni bilo pravo. Razložiti se da zadeva mogoče samo na ta način, da si dekan iz Laekena, ki je bil ob smrtni postelji, ni (mogel prido-biti prepričanja o kanonični in pravni (veljavi prve poroke in da jo je zato ponovil. Kdo pač more vedeti, pocl kakimi razmerami 'in pogoji se je izjvršila — ako se sploh je — poroka (pred več leti. Zanimivo pri tem je tudi nekaj drugega. — Oepkvena poroka v Belgiji ni bila dbpustna pred civilno. Zgodilo se je celo, da so preganjali duhovnika, ki je cerkveno poročil na smrtni postelji, ko civilna poroka ni bila mogoča. V minulem letu je pa sklenila zbornica postavo, , po kateri so taka preganjanja nemogoča. Po tej novi postaji ni duhovnik nikomur odgovoren, ako poroči „in extremis“ — na dmdtni postelji — in se ni izvršila prej civilna poroka. Kralj Leopold II., čegar podpis nosi ta zakon, je (bil najbrže prvi v Belgiji, ki so mu služile ugodnosti te postage. Raznoterosti. Dnevni red prihodnje seje Štajerskega deželnega zbora, ki bo V ponedeljek 'dne 17. t. m. V razpravq pridejo sledeči predlogi: 'Utemeljevanje predloga, ki zahteva nov, modernim razmeram se prilegajoči ribiški zakon. Prevzetje 50% šolskih bremen po državi za saniranje deželnih financ. Upeljava občinskih posredovalnih uradov. O dovolitvi «ub/encije gornještajerskemu pefrufninlarskemu društvu v Ljubnu. O dovolitvi prispevka državnemu pletarskemu učilišču pri Sv. fBarfc)ari v Halozah in razni drugi. Dramatično društvo v Mariboru vprizori v Narodnem domu dne 23. prosinca t. 1. krasno narodno igro s petjem v treh depojih („(Graničarji“ ali „Proščenje na sv. Elija dan.“ Predstava se začne točno ob 548, uri zvečer. Za vinogradnike. Tiskarna Styria v Gradcu je izdala knjigo z naslovi vseh krčmarjev in dobe se tudi škatljice za pošiljanje vzorcev; le tako se pride v dotiko s kupci, ako nas na pomlad ne obiščejo sami. Nov videmski nadškof. Papež je imenoval monisiignora Anastazija Rossi iz Pafvije za oiojvega nadškofa v Vidmu. Mlad dostojanstvenik, ki je poln zdravega krščanskega duha, veliko obeta videmski nadškofiji, ki |e res potrebna/ krepjkdga in odločnega nadpastirja. V videmski nadškofiji živi tudi okoli 40.000 Slovencev. Generalu odpovedali pokorščino. Dr. Kukovec je mislil, da bo pivo strašno izrabil 'v svoje strankarske namene. Pa ljudje niso tako neumni, kakor si nekateri mislijo. Kukovec je s pivom popolnoma propadel, še njegovi generalštablerji nipjo hoteli iti na shode. Moral je hoditi to trnjevo pot sam s svojim kmetom-hmeljiarjem Roblekom.. Se dr. Božič ni — .Sramota je to! Sramota Zia Lagodovko in r.afežaljenje za nas. Povabi nas v goste, a niti prahu ne pobriše. Kaj pa, kdor se briga iza ves sfvet, in povsod hoče biti prv-a, ta se ne more brigati za svojo hišo. Profesor se hudobno dmeje, gospe se grizejo v ustnice, Lagodova prične krčevito sopsti, — Tukaj si človek v resnici niti rokavic ne more sneti,, sicer je kako,’ dimnikar, kleveta (stroj dalje z gl aram gospe Kminkove. — Oh! Meni je slabo! Vzkrikne krčevito Lagodova ter omahne v naslonjač. Profesor priskoči k svoji soprogi, gospe pa kriče: —. Meni se je nocoj Sanjalo o umazani vodi, reče Kminkova, Lagodova se črez nekaj časa zave, mirno se ozre po sobi ter vpraša: — Ali so že odšle? — Da, ženka!, odgovori profesor. Ona mu poda roko ter reče s tresočim glasom — Bilo je to hudo zdravilo, toda zdravo. Hvala ti, dragi (mož. Kje so moji otroci? Od tega časa/ je biia Lajodoya vzor skrbne žene in matere.. Prijateljstvo med njo in imenovani-ud tremi gospemi se je vidno ohladilo. — Zakfaj neki?, čudilo Se jejvse mesto. No, mi se nc čudimo. >— — * hotel iti protestirat proti pivu, ampak se je spravil rajši nad pinsfco kapljico. Zato do ga pa nekateri listi degradirali od kronprinca na korporala. i Zadnjo nedeljo ni bilo nič več liberalnih pivnih, protestnih shodov. “ Neutemeljeni zagovor. „Narodni Dnevnik“ -zagovarja dr, Kukovca radi bernje s tem, da pravi, da je sicer živel kot dijak ojd bernie, JJla pa radi tega ni potrebno, da bi podpiral bernjo, o fcateri je prepričan, da je narodu škodljiva. Škodljiva |e bila res bernja narodu, ker je narodu izrodila dr. Kukovca. Zagovor pa velja toliko, kakor »ko bi se reklo: Dr, Kukovec je živel in prišel do kruha z bernjo; £a radi tega ne more biti več za bernjo, ker je več ne potrebuje, saj ima kot advokat neposreden tarif za tiste, ki so mu nekdaj posredno dajali bernjo. Feldpater Narodne stranke je postal (agresiven. Tudi njega so; oborožili in sicer, kajkor se zanj. spodobi, ,s sv, pismom. S tem orožjem ge prvikrat napadel celo slovensko duhovščino. Drugikrat si je privoščil manjše število. Sjpravil Be je /samo nad „{dohtarje siv. pisma“1 v Mariboru In y Ljubljani, imenoma pa se je* obregnil ob gospoda stolnega prošta msgr. K, Hribovšeka v Mariboru ter zlasti pre-vzv, gospoda knefcoškofa lavantinskega. Ne ugaja mu namreč tisti znesek, ki ga je naša škofija poslala ‘kot prispevek za ustanovitev katoliškega vseučilišča, Iv Solnogradu, kjer hodb enkrat študirali tudi slovenski dijaki, za katere se ne bo treba bati, da jbi izguMli vero, kakor se to žal le preveiikofarat dogaja na državnih vseučiliščih, {Dopisnik se prav po zgledu zloglasnih starqzafconskih pismarjev z oČi-vidno slastjo zamisli v usurpirano, njemu skrajno neprimerno vlogo preroka Natana proti kralju (Davidu, in na smešno bombastičen način deklamira nekaj praznih narodnih fraz, V odgovor mu svetujemo prav po prijaltefijski, „naj ostane v pokoju, naj dene meč zopet na svoje unesto, sicer bi mu morali citirati tudi eno mesto iz sv. pisma. Gospod namreč pogreša v katoliških listih pitate iz sv. pisma; zato pa on citira, da ž njimi opsuje svojega Škofa in drugo duhovščino. In e enim /citatom pokaže celo, da razume štiri latinske besede. Zato mu moramo tudi mi latinsko in slovensko citirati. Citat pa, ki bo za njega veljal, če ne bo žjtudiral sv, pisma v (druge namene, se glasi: „j.Qui in gladijo Occident, oportet eum gladio occidi I— Kdor z jm|ečem mori, mora z mečein umorjen biti. Socialni tečaji. Letos priredi Štajerska S. K. S. Z. štiri socialne tečaje in sicer v Šmarju pri Jelšpfh, v Mozirju, St. Lenartu in v ,Vitanju. »Prosimo svoje somišljenike, da že sedaj opozarjajo ljudi na te tečaje in jih (vabijo k udeležbi. Kjerkoli šobili doslej taki tečaji, povsod so zapustili blagodejne sledoye In ugodno uplivali na razvoj političnih razmer. (Socialni tečaj v Šmarju bo že dne 24, in 25. jan., za druge se določeni čas pravočasno nagnani. Nova zveza. Kakor poroča krasno urejevano mladinsko glasilo „Naš Dom“ v zadnji številki, se ustanovi dne 27. jan. pod okriljem S. K, S. Z, v St. Petru na ‘Medvedovem selu Zveza slovenskih deklet na Štajerskem. S tjem je vzrasla nova organizacija pod oživljajočim vplivom S, K. S, Z. Hmelj ski mešetar ji V Žalen in drugod; silno kričijo zoper davek na pivo. Obljubljen nam je strokovnjaški članek o ravno ne lepih kupčijah raznih hmeljskih mešetarjev, ki bo bengalično osvetlil vzroke njihovega kričanja. Davek na pivo in hmelj. Priobčujemo nekatere zanesljive statistične podatke, da, se interesentje prepričajo, kako malo. ^pravzaprav nič, bode zvjišanje jlavka na pivo vplivalo na ceno hmelja in kako slepe liberalni, hujskači ljudstvo v Savinjski dolini, V sodnih okrajih Celje, Vpajnsko in Gornjigrad se je let a 1909‘ pridelalo po podatkih kmetijske družbe 15,580 «lotov hmelja, po pretiranih podatkih hmeljarskega društva/ 'v Žalcu pa 18,000 stotov, in sicer na površini 2446 (2760) ha. Leta 1908 se je na celem Štajerskem pridelalo 21.246 stotov hmelju na površini 4396 ha. Porabilo pa se je leta 1907 na Štajerskem sploh le 3000 stotov hmelja, tedaj sedmi del produkcije, to je 14—15%, ostalih 85% se, /izvaža. Pomisliti pa še moramo, da se na Štajerskem porabi večinoma le* ‘vzhodnoštajerski hmelj (Filrdtenfeld), tako 'da se nad 9(5% savinskega hmelja izvaža iz dežele, Vinogradov je v celjskem političnem okraju 3531 - ha, hmeljskih nasadov pa je 2446 {2760} 'ha. Toliko za danes! Številke nuendjaf govore dovolj Jasno. Prepir za oslovsko senco. j} Iz (Savinjskih alp. Vsaka reč ima svojo dobro stran, Talko sem slišal in (bral. Tako mislim, da je tudi Kdaj, kjo se gre za davek na pivo. Imajoi liberalci „(svoj prav“, in ga imajo kmečki poslanci, Saamlo ako se Mpraša-mo, skdo Imaf bjolj prav, potem mbramo odgovoriti: MI, pristaši S. L, S, Zakaj? Tu se ne £re samo za pivovarnarje in gostilničarje S pivom, ampak za našo slovensko Spodnje-Stajersko. Rajcli (tega moramo priznati, da so naši poslanci prav storili. jS.aj oni niso izvoljeni Od pivovarnarjelv in točiteljev piva, m temveč od vsega ljudstva, katero bi bilo vsled zemljiškega, hišnega in obrtnega davka zelo oškodovano. Res je, da mi Slovenci nismo povzročili priman j- fcljaja, in da bi ga morajii zdaj mi, kateri ga sploh zakrivili nismo, poravnati, to ne gre. Ako pa ravno pri pivu, katerega slovenskega zelo malo izpijemo, pripovemo, je vendar boljše,, kakor pa dia bi dajali vinarje slovenskega zemljiškega, hišnega in pa obrtnega davka za druge. Z gospodarskega stališča sploh moramo čestitati gospodom poslancem, ker, če se zniža poraJba piva, ki ga nam prodajajo večinoma Nemci, je to dobro. S tem jih slabimo, Hmelja pa. Stak tisti ljudje, ki nam na Štajerskem pivso prodajajo, ne 'kupujejo. Kdor je v pretečenem letu imel kaj opraviti s hmeljem, ali vsaj čifcal (liste, ki so o tem poročali, ve, da smo skoro ves hmelj izpeljali. Kaj hočejo torej (liberalci? Ljudi slepiti! „;N. Dnevnik“ piše: „Veliko razburjenje je zavladalo v Savinski dolini «apram klerikalcem.“ Saj ni res, te-ga sami ne verjamejo. Lahko rečem, da izmed tisoč Savinčanov uiti — eden ne ve ničesar o kakem razburjenju. Roblek je rekel, tako piSe „Nar, pnev-nik“ z dne 10. ,t. m.,, štev. ß: „Konsum piva se bo zmanjšal.“ Hvala Bogu, pravim ako ‘bi se to res zgodilo, a se ne bo — manje bo slovenskega narodnega premoženja prišlo Nemcem v »roke. Koliko se pa izpije slovenskega piva? Ako že pijemo, pijmo tejiaj slovensko, na domačih tlieh zraslo Vino in pustimo nemško zvarjeno pijačo, Hmel pa bo viedno imel svojo ceno, ali se tudi potem) spije pri nasl par hektolitrov piva Več ali manj. Zlato pa menimo, da se zaradi nemških pivov,arnarjev in točitbljev piva prepir ne izplača. Tp je prepir za oslovsko senoo. Ali naj pustimo Slovenske brate, ki vino pridelujejo, na cedilu? Ali morama imenovati tako etranjco ljudsko, ki bo delala samo za dva stanova, ne pa za večino (slovenskega ljudstva?;) Slovenci 'so vino pili in ne nemško pivo, pa so bolje gospodarili, kakor sedaj. Pa vprašamo !■ Zar kaj bi potem bilo treba kakega „razburjenja.“ In pridejo liberalci in sklenejo ceio resolucije, in potem izražajo še nezaupnice! Tako! ?Ali ste vi Robleki, Kukovci, Cnoblochi volili naše poslance? Vi, kateri ste jim nezaupnice dali, jih itakj niste volili, torej nimate z njimi nič opraviti. To je oslovska etenca, za katero se prepirate, Ako pa pridejo naši poslanci med nas, kj smo jih (volili,, (dobe gotovo zaupnico. Ta bo tudi kaj veljala, ker mi, ki smo jih volili, imamo soditi o njihovem delofvanju, in ne vi, ki Jih še volili niste. Vi obri^čunite z Karbom in Goričanom, mi pa z dr. Benkovičem m Terglavom ■— in oslovskega prepira bo konec! Štajersko. Zabavni večer, katerega je priredila Z,a/druž-na zveza udeležteneem zadružnega tečaja v petek 14. t. m, zvečer, je bil lep. Vsakemu našemu mariborskemu somišljeniku, ki ete ga ni udeležil, je lahko žal. Tolaži ga naj edino zavest, da bi ne bil dobil prostora, ako bi bil prišel, ker obširna (dvorana katoliškega. delavskega društva je bila popolnoma zasedena. Tn zabavaj? Priprosta, a presrčna. Neko veselo, rekli bi, razposajeno razpoloženje je vladalo ves večer. Čutil si, da so vsi odložili vsakdanje misli in skrbi in odprli svoja srca odkritosrčnemu In prijateljskemu veselju. Večer je otvoril gospod Pušenjak, ki je v kratkem nagovoru pozdravil mnogoštevilne goste, v prvi vrsti državnega in 'deželnega poslanca Pišeka, kot zastopnika Slovenskega kluba, (Drugi poslanci so bili radi 'sej raznih odsekov zadržani.) Konstatira! je, da je letošnji zadružni tečaj nadkrilil vse prejšne. Tako dobrih uspehov, kakor letos, se ni doseglo še na nobenem. Poslanec Pišek je pozdravil v imenu Slovenskega 'kluba in izražal svoje veselje nad velikim napredkom našega gospodarskega gibanja, ki bo zopet dobilo lepo Število sodelavcev. Za gospodom poslancem se je dvignila gospa (Kramberger, marljiva udeleženka zadružnega tečaja, in še je v toplih, prisrčnih besedah zahvalila gospodu Pušfenjaku v imenu soudeležencev za požrtvovalno in trudapolno delo, ki ga je. Imel z vodstvom tečaja. Slišati bi morali živahno, vedno in vedno se ponavljajoče ploskanje, kji je sledilo temu nagovoru, In čutili bi bili hvaležnost in ljubezen, ki prešinja vse udeležence kurza do gospoda, Pušenjaka. JV' viden znak svoje hvaležnosti so mu poklonili krasen šopek in Še lepši service, Zia tem je stolo-ravnatelj podelil besedo po (vrsti zastopnikom raznih' pokrajin, V Šaljivih besedah je gospod Miki izročal pozdrave sosednega Međimurja in zagotavljal, da bodo Hrvati posnemali našo gospodarsko delo, kolikor bo le mogoče. Gospod Kolman iz Slivnice je toplo priporočal zadružno delo, s» Katerim edino bomo J.iihko zastavili pot prodirajočemu Nemcu. Dr. Hohn j ec je v vznesenih besedah navduševal, k gospodarskemu delu med ljudstvom in dal duška svoji zadovoljnosti nad marljivim obiskovanjem tečaja, tVi-sokošolec Sček iz Goriškega je očrtal našo lepo domovino, ki nam nudi vse udobnosti, in ožigosal inteligenco, ki je izgubila vse ideale in noče pomagati idealnem ljudstvu, ki prebiva po teh krasnih pokrajinah' kvišku. Gospod Kranjc iz Slov. goric se je predstajvil kaklor finančni minister, in je nabral za obmejne (Slovence 18 K, Gospod župnik Arzenšek iz zelenega Pohorja, kjer rastejo frojke in macesni, je v silno šaljivem tonu napil mariborskemu zavednemu ženstivu» V ‘zahvajlo so mu priredile v obilnem številu navzoče dame burno ovacijo. Njegov govor je bil mnogokrat prekinjen od bučnih salv smeha, Stoloravnafelj ga. je že povabil, da bo prihodnjič leto na zabavnem večeru Smel zopet napitnico na dame. Gospod Štuhec je bodril navzoče, mladeniče k ustanovitvi telovadnih odsekojV Orel in začrtal velik pomen teh organizacij. Pr, (Medved je v krasnih besedah napil Za!dr, zvezi v Ljubljani, solncu, 'ki siplje tako blagodejne žarke po naši mili domovini. Gospod Kramberger, lam iz šentlenartshe doline doma, nam je spretno naslikal isvoje potovanje v Afriko, kjer se je slučajno sešel z Menelikom tam v Sahari. Razposajen smeh navzočih mu §e bil gotovo najlepše plačilo za trudapolno pot. Govoril je tudi urednik „Straže,“ JAli ste ga že slišali? Nel' Skoda, ako bi jgia bili slišali, bi se gotovo naročili na „Stražo.“ Veste kaj? „„Stražo“ kar naročite, — urednika boste pa pri prihodnji priliki slišali, saj rad govori. Konečno je še gospod (Šiška pozdravljal v imenu Orla in navduševal za njegove, visoke ideale, IMislite, da je to bile vse. Se motite. Med raznimi govori nas je zabaval mešani in moški zbor ter kvartet s krasnim petjem. Mogočno so doneli krepki a,'kordi himne „Slovan nla dan*“1 Izborno je prejlnašal moški zbor tudi „JadeanfJkio morje“' in „Triglav.“ „Črni kos“, ki ga je zapel ljubko in prijetno številni mešani zbor, 'je vse očaral. Tudi nastopi 'kvarteta, z raznimi j^risrčjndmi pesmiceftni, kakor „Ko pßi zalajajo“, „Barka“, so bili zelo fini in so jako .ugajali. Vsa čast našim vrlim pevkam in pevsem za njihov trud, Le krepko po začrtani poti naprej, hvaležnega občinstva vam ne bo nikdar zmanjkalo. Lajteršberg. V nedeljo dno 16, t. m. je pre-(daval v tukajšnjem izobraževalnem društvu gospod nadrevizor Pušenjak. Povedal nam je mnogo zanimivega o državnih dohodkih sploh lin je označil posebno krivičnost, nameravanih novih davkov. Hvala mu za to! Studenci pri Mariboru* V soboto dno 15. t. m. je predaval v našem slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu gospod dr. Hohnjec. o strokovnih društvih. Mnogoštevilni poslušalci so pazljivo sledili priljubljenemu govorniku in so se mu konečno prisrčno zahvalili, S. K. S. Z. Zopet smo imeli lep večer. Burki, M so ju vprizorili naši marljivi in vestni diletanti, sta številnemu občinstvu, ki se |e zbralo, zelo vgajali, Neštetokrat so se razlegale salve smeha po dvorani. Mnogokrat so to povzročili smešni za-pletlaji v igri, a večkrat gotovo izborni nastopi naših igralcev. (Hvala in čast jim za njihov trud in požrtvovalnost. Sv. Bolfenk pri Središču; Dne 9l. t. m. je hitro po polnoči začelo goreti na (Vitanu, župnija 'Sv. Bolfenk pri Središču. Posestniku 'Mišim je ogenj vničil stanovanje jn gospodarsko poslopje, tako da ima okoli 40.000 kron škode, Haloze. Dne 18. t. m. smo dobili prvi izdatnejši sneg, ki bo uspaval trudno Stvarstvo, ker je vsled dosedanje tople zime Sploh trava zelenela. Izobraževalno društvo pri Sv. Barbari v Halozah ima v nedeljo svoj letni zbor. Udje in neudje, pridite v župnišče, ter se vpišite v prekoristno društvo, ki si bo topot izvolilo nov odbor, (Turti od Zveze pričakujemo kakega zastopnika, da nas malo prjeibudi iz dr emote. Savinska dolina. Žalski liberalci, med njimi tudi dr. Kukovec, blatijo poslance Slovenske kmečke izveze, ker niso dovolili zvišati deželnih doklad na zemljiški, hišni in obrtni davek, temveč se je davek pivu naložil. Davki so za nas kmete in obrtnike že Haijko previsoki, da nam jih skoro ni mogoče več poravnavati, in sedaj naj bi se nam Še izvi-šali! Ali bi mi lažje plačevali, kakor pa bogati pi-vovarnarji? Kar se pa hmelja itiče, je pa tako vsakemu znano, da gre naš hmelj na (Češko in Nemško in ima le tedaj ceno, če na Češkem in Nemškem ne obrodi, drugače ga pa moramo prodajati po /40 vin; in še ceneje. Zakaj tedaj ljudstvo moljti in' slepiti?! Vsa čast poslanc.em Kmečke zveze, ki naše koristi tako odločno zastopajo. Jarenina. .Slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo je imelo dne 1'6. jan. občni zbor,, na katerem sta poročala o delovanju predsednik šentiljski župan Thaller in tajnik župhikj Vračko* Pri vo-litvi je bil zopet izvoljen predsednikom gospod Thaler, tajnikom gospod Lassbabher, sicer je pa ostal odbor po vdčini dosedanji. Deželni poslanec dr. Korošec je poročal o delovanju slovenskih poslancev v Gradcu ter posebno obširno razlagal doklade na pivo, Mnogoštevilni zborovalci so izrekli ‘deželnim poslancem zaupanje. (Glede obrtnega zakona je stavil slovenski obrtnik iz Jarenine vprašanje rajdi nekaterih določb, na kar mu je dal poslanec povoljna, po’ jasnila, St. Andraž pri Velenju. Ustanovni shod izobraževalnega društva bo v nedeljo dne 23, januarja, popoldne po večernicah. Kot zastopnik S. K. S. Z. govori profesor dr. Hohnjec, K prav (obilni udeležbi vabi odbor. St. Ilj v Slov. gor. V sredo dne 19. januarja se ho tukaj poročil gospod Franc 'Zebot, posestnik in predsednik Z. S. M., z gospodično Miciko Kren, posestnica in voditeljico šentiljske dekliške «veze. Poročal bo mladi par nevestin brat gospod kajplan Franc Kren. Vrlemu narodnemu paru .naše adkrene čestitke, L 1 ‘ ; . ! ! 1 .Ut l 1 i ;1 Si. H j v ,SJ.ov. gor, Lepo zmago so priborili naši slovenski junaki v obmejbem St. liju, Dne U. januarja se je (vršila volitev načelništlva krajnega šolskega sveta, .Prodrl je kandidat) slovanske stranke s 6 glasovi, vrli in neutrudni naš župan gospod Fr. Thaler, proti kandidatu Südmarkine klike* prejšnjemu načelniku in zagrizenemu Nemcu Karl Flucherju, ki je dobil Komaj 8 glasove* Za podna-čelnika je izvoljen zvest naš pristaš, značajni župan v Ciršaku (gospod Tone Haue. Novi gospod načelnik si bo gotovo večkrat bolj natanko ogledal „pe-dagogiško“ delo Südmarkinega ljubljenca’ in varovanca nadučitelja Fortunata Sajlu. Sentiljčanom, posebno pa novemu gospodu načelniku, iskreno časti-tamo! Dal Bog, da bi ta lepa zmaga bilia predhodnica druge, še lepše zmage! Koroško. Hud boj za Šolo. Naučno ministrstvo je zavrglo pritožbo Slovencev gajti učnega jezika na slovenski šoli jv 'St. Danijelu, 'Občinski odbor in krajni šolski sivet' sta sklenila [vztrajati v boju in vložiti zdaj pritožbo na c. kr, državno in upravno sodišče na Dunaju. Dolgo časa se že bore občani za svoje pravice, katere jim pripadajo po, božji Sn Človeški postavi. Beljak. IZavdal si je hude rane v Gradcu tukajšnji fotografski pomočnik Rudolf iVtornik. Prevedli so ga v tamo šnjo bolnišnico. Zabnice. Našo župnijo dobi kot provizor v kgatkem frančiškan iz Beljaka. Tudi za kaplana bodle prišel frančiškan. Proti fr^nöiäjk^npm so Začeli liberalci že sledaj vieliko gonjo* Znorela je v četrtek popoldne pri (delu vi tobačni tovarni v Celovcu delavlka Neumann, Primorsko. Goriški liberalci so silno hudi, Ker je deželni zbor razveljavil izvolitev) treh poslancev slovenskega veleposestma, ker So se pri volitvah {zgodile nerodnosti in nepravilnosti, teta pa Šje ostala dva liberalna poslanca, Gabršček in idr. Gregorin, odložila svoja mandata. Sedaj pa romajo po deželi in pripovedujejo ljudem, ki jih hočejo poslušati, grozne storijce o našilstvih in izdajstvih. Ne pomislijo, da jim vse to nič ne pomaga, Goriški liberalizem se ne bo nikoli več postavil na svoje lončene noge. Ljudstvo je [bilo že do grla sito nedelavnosti deželnega zbora in se je 'sedaj vendar enkrat zopet odlda/hnilo, ko (vidi, da je pričel zavoženi dežjelni Zbor delovati. Pravljice, ni^J ‘so še tako lepe, naših "liberalcev ne bodo več rešile. Gospodje so pač mislili, da jih bo S. L, IS. sedaj, ko ima ona večino, božala te rokavicami. Pomislijo naj samo leto (dni nazaj, pa se bodo spomnili, da tudi oni niso ravno prijazno delali z S. L- S. tisti čas, ko so impli večino. V tako vročem političnem boju, kakor je maj Goriškem, srčna čusttva pač ne morejo odločevati), ampak samot hladen razum, ki gleda na 4o, kaj koristi ljudstvu in ne pomaga nič, ako se nam tudi smilijo liberalci. Narodno gospodarstvo. Moderna Italija in gospodarsko blagostanje. Vendar enkrat je začela tudi italijanska vlada misliti kako bi ojačila kmetijstvo in postavila male posestnike na lastne noge. Kakor je zDano umre vsako leto povprečno 17.820 Italijanov na malariji, ki gospodari v raznih močvirnatih krajih Italije, kakor n. pr. v močvirjih med Rimom in Neapoljem, ob jadranskem obrežju in v nekaterih krajih Sicilije. Ako bi bile te pokrajine izsušene in kultivirane, bi bil pridelek italijanskega kmetijstva za 40% večji kakor je sedaj. Pred 40 leti se je pridelalo letno za približno 4 milijarde poljskih produktov. Danes je število prebivid-stva za 6 miljonov višje, pridela se pa manj. Število osobja po raznih ministerstvih in oblastnijah se je pa pomnožilo za 100%. Onih 14 milijonov kmetov, ki bi morali biti nekak steber cele dežele, pa živi v naj večji revščini. Okoli 3,500 00 poljskih delavcev se je izselilo v zadnjih 40 letih. Tistih poldragi miljon hektarjev zemlje, ki so jih konfiscirali v letih 1870/71 in ko so prinesli državi poldrugo miljardo, niso donesli nobenemu blagoslova, denar je bil slabo naložen in še slabeje upravljen in do danes je vsa velikanska svota izginila. * » Naprava ribnjakov. Toipatam bi se dalo pri nas ludi z ribami zaslužiti marsikateri novčič* Ribarstvo nosi lahko jako mnogo, ako se pravilno izvršuje. Za napravo ribnjakov pomniti je osobito sledeče: 1. Ribnjak je napraviti v takem kfraju in v taki zemlji, da bosta nudila ribam vedno dovolj hrane. Najboljši so ribnjaki, v kajtere se izliva mnogo vode s polja, travnikov, cest, ker prinašata mnogo živalskih in rastlinskih (odpajikov* 2* Pritok in odtok vode se mora urediti tako, da je ribnjak vedno napolnjen z yodo iz studenca šili potoka* 8. Ribnjak mora biti vsaj na posamičnih mestih tako globok, da voda tam po zimi ne zmrzne. 4,. Skrbeti se mora, da ne udira v ribnjak preveč vo(de in odnaša seboj rib. 0, Ribnjak ne sme biti premajhen, ker tak ne koristi mnogo in ker so ribe preveč razpoložene tatvini. MALA NAZNANILA Odvetnik ld $e • prejemajo po 2 vi», od besede, najmanjši ii j - V,".:.' •' znesek je 50 vinarjev.f kdor želi pojasnila o rečeh, ki 'so nazmanjene v Inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko l i 10 y in ar j er. Drugače sc ne odgovori. uljudno naznanja, da ie otvoril svojo i.-:-;. - ii'yhrM.1 !i"s I^rl F^nc Karfin-a nasledniku p Gosposka ulica 15 dobite za' od motorja oddaje 100 kg. po 25 K, aajiepšOf novldešlo --Močno in sfanO^ifnd blago za možke in ženske obleke, kakor tudi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstifr-'drvqp g>Wzn*iro iSölit^ , felappfp® $«Üo nistM ceni. ■; ; Frani Ekrim-a naslednik Priporočam častitii duhovščini : za svečnico svojo veliko zalogo voščenih SV6G lastnega izdelku. Prodajam tudi proti letnemu računu in zaračunim za polovično ceno ostanke sveč., — 13 vsem spoštovanjem dqsip Ddfeh, svečar, MARIBQR, Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškateleč, mozlec, vinareč, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar Stolna ulica štev. 5* se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih eenah. 48 Edina narodna steklarska trgovina Fran Itrnpi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih Sip, svetilk, Ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Napije cene! Majsolidn^jša is točna postrelba! Ufa šebelo. Ha «IrobM. ■ Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. frTamnfrmP 8 «Ikonskimi ploščami, čistim in VNI ctlllUlUlio jasnim glasom iz najboljših tovarn. liO Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljatve čez K 20—franko. Prepričajte se o „Bomba" tkanini, katera je preiskušena najboljša za žensko in moško perilo. — Kos 23 met. franko K 15*50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8*—, fini K 10 —, zelo fini K 12 —. 3 Cerkveni In sobni slikar in pleskar Franjo Horvat MARIBOR, Kasinogasse Štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna! :: :: Cene nizke l O Meloratelj cerkvenega orodja in posode Q A Župnijska ulica it. S. A se priporoča prečastiti duhovščini za naročila jK različnih moštrane, kelihov, ciborijev, les- UP teneev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno flk j? r orodje popravljam pozlatim in posrehrim v JaT ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. \Jp Svoji k svojina. 38 Svoji k svojimi registrovana zadruga z neomejeno zavezo * Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo) posojila se dajejo le članom in sicer: na vkqjiibo proti papilarni varnosti po 4%®/«, na vknjižbo sploh po 5®/„ na vknjižbo in poroštvo po 5 V«*/» in na osebni kredit po 6'/«. Nadalje izposojajo na zastavo vte- Hranilne vloge se sprejemno od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4«/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4’/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na ratpolago (šek konto Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, zvzemši prazoike. — V uradnih urah se sprejema ta izplačuje denar. pojasnila se dajejo in profile sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5, dopoldne. 6 dnostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar na posegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke. poštno hranilne položnice na razpolago (& 97:078). Rentni davek plača posojilnica mnt, P.i>.JIInlta t«w» «tuli na Založnik to izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Fran Bakovič. Tizk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. .:;,r q^m*