kultura
Pavel Pevec o ljubiteljskem kulturnem dogajanju v letošnjem letu
stran 18
intervju
Janez Svoljšak
o zdravstveni oskrbi v Domžalah
GLASILO OBČINE DOMŽALE
5. marec Letnik L, št. 03
investicije
Karantanska cesta
Cesta v Depali vasi
stran 18
Stanko Starina
NAJSTAREJŠEMU DOMŽALČANU OB NJEGOVI 100-LETN IC I ISKRENO ČESTITAMO!
491
stran 22
11. GOSTIČEVI DNEVI 2010
V enem dnevu štiri zgledne (glasbene) prireditve
Pod pokroviteljstvom domžalske občine in v (so) organizacij i Kulturnega društva »J. Gostiča« s Homca,
Društva prijateljev zagrebške Opere, Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu, SNG Opere
in baleta v Ljubljani, Opere HNK v Zagrebu in Opere HNK »Ivana pl. Zajca« z Reke so se spet začeli zdaj
Pustna sekcija Striček
Vrhunec letošnjih pustnih prireditev, katerih organizacije se je Pustna sekcija Kulturnega umetniškega
društva Franc Bukovec Vir - Striček, zaradi praznovanja 20. rojstnega dne, lotila še posebej skrbno, je bil
20. pustni karneval, na katerem smo lahko pozdravili blizu 40 skupinskih mask, vsega skupaj pa je nastopalo več kot 700 udeležencev.
STRAN 5
L
PVC OKNA IN VRATA AKCIJA	-11%
Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba.
041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
EkoirBrtd d.o.o.
-m-
Ekotrend inženiring d.o.o. Škrjančevo 8, 1235 Radomlje
Telefon: +386 1 7294 2 96 Faks: +366 1 7294 2 97 e-mail: ekotrend@siol.net
Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich^
THERMIQUE ▼
Vsem dekletom in ženam čestitamo ob 8. marcu - dnevu žena, vsem materam ob materinskem dnevu in vsem moškim ob dnevu mučenikov!
iJV
J>>
\!/y
vancouver 2010
099
NAJVEČJA SLOVENSKA EKOLOŠKA AKCIJA
Očistimo Slovenijo v enem
Čestitke
domžalskim dnevu olimpijcem
že tradicionalni 11. Gostičevi dnevi.
STRAN 18
ČESTITAMO
prejemnikom priznanj državnih priznanj Civilne zaščite Republike Slovenije:
Rudij u Volčinij u
za Srebrni znak Civilne zaščite;
PGD Dob
za zlati znak Civilne zaščite;
PGD Domžale - mesto
za Plaketo Civilne zaščite
Milanu Petercu za Odlikovanje za hrabrost pri reševanju ob prometni nesreči v Trojanskem predoru.
Dobitnike priznanj z obrazložitvami bomo podrobneje predstavili v naslednji številki.
Z Olimpijskih iger v Vancouvru so se vrnili naši olimpijci. Vsem skupaj čestitamo ob doseženih uspehih in želimo uspešno športno pot tudi vnaprej. Tokrat nekaj več o domžalskih predstavnikih; Teji Gregorin, Saši Farič, Petru Doklu in Klemenu Bauerju.
STRAN 6
Občina Domžale poziva vsa zainteresirana podjetja, društva, krajevne skupnosti ali posameznike, naj se pridružijo projektu, s katerim bomo očistili svoj domači kraj črnih odlagališč. Vsak prispevek ali pomoč sta dobrodošla. Konktakt: petra.jakovac@ocistimo. si, janez.bizjak@domzale.si.
STRAN 8
Nogometaši v drugi del sezone
Domžalski nogometaši so pričeli s spomladanskim delom sezone, kjer se bodo borili za čim višje uvrstitve v državnem prvenstvu, pokalu Slovenije in preko obeh poskušali priti v enega od evropskih nogometnih tekmovanj. Še pred pričetkom smo se pogovarjali s prvim trenerjem članske ekipe -Darkom Birjukovim.
STRAN 27
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 26. marca 2010. Rok za oddajo je četrtek, 18. marca 2010, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com.
3. filmski festival	Fotografska razstava
TOGETHERNESS:	Žiga Koritnik:
Nenad Jovičič	PORTRETI
Ljubljana - Domžale	Mednarodni grafični
april 2010	likovni center Ljubljana
	22. marec-12. april 2010
muzejsko DRUštvo 3 nomžare	togetherNESs WFILMSKI FESTIVAL:Nonad Jovieič
2
urad župana
DELO, 16. 2. 2010
Domžalski
Občinski svet ne deluje
DRAGI BRALCI IN DRAGE BRALKE,
mesec marec je tisti mesec v letu, ko dekleta, žene in matere pridejo na svoj račun, saj sta jim posvečena dva dneva, 8. in 25. marec. Tista dva dneva, ki so sijih skozi vsa ta leta neenakosti težko prislužila. Če se samo spomnimo, kako smo prišli do mednarodnega dneva žena. 19. marca 1911 se je na shodu zbralo več kot milijon tako žensk kot tudi moških, ki so zahtevali volilno pravico, pravico žensk do dela, usopsabljanja in konec diskriminacije na delovnem mestu za ženske.
Šest let kasneje, 8. marca, so ženske po protestih v Rusiji dosegle, da se je car odpovedal oblasti, ženske pa so tedaj prvič dobile volilno pravico. Šele leta 1945 pa so ženske v Jugoslaviji dobile splošno volilno pravico o čemer priča tudi Ustanovna listina Združenih narodov iz tistega leta.
Od takrat do danes se je diskriminacija pozitivno zmanjševala, položaj žensk se je izboljšal, a po svetu še vedno obstajajo številni zakoni, pisani in nepisani, ki ženske postavljajo v podrejen, celo ničvreden položaj. Letošnji mednarodni dan žensk opozarja na nekatere pomembne tematike v katerih so ženske še posebej ranljive. To so revščina, reproduktivno zdravje, povečanje vpliva v politiki in nasilje nad ženskami.
Zavedati se moramo, če želimo biti napredna družba, družba prihodnosti, moramo sprejeti pomembno dejstvo, daje na vseh nivojih našega življenjskega organiziranja pomembno, da krepimo zavest in se borimo za enakost, enak vpliv obeh spolov, saj brez tega ni demokracije, ni napredka in ni pravičnosti za vse ljudi.
Mateja A. Kegel
SPOMINSKA SLOVESNOST
Na Oklem nad Ihanom
V OBČINI DOMŽALE ZA OHRANITEV ARHITEKTURNE DEDIŠČINE
Predlog za začasno zaščito prostorov bivšega Univerzala
Župan Toni Dragar je na 32. seji Občinskega sveta Občine Domžale predlagal začasno zaščito zgradbe in okolice nekdanjega Univerzala. »Pridobili smo informacije, da je sedanji lastnik zgradbe nekdanjega Uni-verzala in njene oklice našel kupca, katerega namen je zgradbo z okolico razprodati kupcem po delih. S tem bi bila celostna obnova zelo lepo ohranjene in značilne arhitekture iz 19. stoletja uničena, zato sem se odločil ter svetnikom in svetnicam Občinskega sveta Občine Domžale predlagal sprejem začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora.« Začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora se sprejemjo na osnovi Zakona o urejanju prostora (Ur. list 110/2002, 18. 12. 2002), in
27. februarja 2010 je bila na Oklem tradicionalna spominska svečanost, na kateri so se številni udeleženci poklonili spominu na padle in udeležence tragične bitke 24. februarja 1944 na Oklem. Prijetno, skoraj pomladansko vreme je v ta del Občine Domžale privabilo številne borce in borke ter druge udeležence, ki so prisluhnili pozdravnima nagovoroma predsednice Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Mariji Mahnič, ter Boštjanu Urbaniji, predsedniku Sveta Krajevne skupnosti Ihan. Slavnostni govornik, Toni Dragar, župan Občine Domžale, je v svojem govoru poudaril, da sta tudi borce in borke pred 66 leti, podobno kot nas danes, združila iskreno tovarištvo in izjemna solidarnost, poleg teh dveh vrednot pa tedaj zelo pomembna še ena - neizmeren pogum, ki ga morda nam kdaj manjka. Borci za svobodo so ga imeli, tudi fantje in dekleta, ki se jih danes spominjamo, in
sicer v primerih, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve onemogočena ali močno otežena, oziroma, da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe ali da bodo za njeno izvedbo potrebni znatno povečani posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. Isti člen tudi določa, da se začasni ukrepi lahko sprejmejo za območje prostorske ureditve, za katero še ni sprejet občinski lokacijski načrt oziroma, skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju, občinski podrobni prostorski načrt. Na podlagi dokumentov in informacij, ki jih je v zadnjem času pridobila pristojna služba Občine Domžale, je mogoče sklepati, da namerava
so za marsikoga od mlajših daljnega, za tovariše borce in borke pa nikoli pozabljenega 24. februarja 1944, tod okoli bili bitko za svoje življenje in svojo domovino, ki so jo neizmerno ljubili. Ob tem je poudaril pomen borbe za vrednote, za katere je v naši državi padlo več kot 35.000 borcev in bork, kar pomeni, da je slovenski

M
lastnik nekdanje Slamnikarske tovarne celotno nepremičnino prodati drugemu lastniku, ki pa že izvaja opravila za njeno drobitev in prodajo posameznih delov stavb in zemljišč. Ocenjujemo, da bi realizacija namere onemogočila celostno ohranjanje kompleksa kulturne dediščine in njeno revitalizacijo, tako v oblikovnem kot v vsebinskem pomenu. Klasicistično oblikovana upravna stavba, proizvodna hala ter vrt so bili zgrajeni v 19. stoletju in so kot eden pomembnejših umetnostnih ter zgodovinskih pričevalcev varovani po predpisih o kulturni dediščini in v skladu z Zasnovo varstva kulturne dediščine tudi v prostorskih sestavinah planskih dokumentov Občine Domžale ter Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine (pripravil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, čistopis, februar 2008). Toni Dragar, župan Občine Domžale, je povedal: »Zaradi navedenega menimo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za zavarovanje prostora določa zakon, zato smo pripravili obravnavani odlok v obsegu, kot je določen z zakonom. Zakon o urejanju prostora v 82. členu določa, da je vsebina odloka o zavarovanju sestavljena zlasti iz določitve namena sprejetja začasnih ukrepov, navedbe podlage predvidene prostorske ureditve v prostorskem aktu, območja začasnih ukrepov, vrste začasnih ukrepov in časa veljavnosti začasnih ukrepov. Vseh pet vsebinskih sklopov je določenih v obravnavanem odloku.« V Odloku o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju občinskega podrobnega
narod eden tistih, ki je v času druge svetovne vojne, glede na številčnost posameznega naroda, daroval največ žrtev. Tudi zato imamo obveznost ohranjati in razvijati vrednote NOB, ki jih moramo prenašati na mlade. Ob spominsko obeležje so položili venec, se z minuto molka poklonili spominu vseh padlih, partizansko prozo in pesem pa so v kulturnem programu izvajali Moški pevski zbor Radomlje, učenci Podružnične šole Ihan, harmonikar Anže Zavrl in pevka Silva Kosec. Povezovalka pa je bila Ana Lenič.
Vera Vojska
m*
s® i
prostorskega načrta D-19 Univerza-le je zapisano, da je namen začasnih ukrepov zavarovanje urejanja prostora pred posegi, s katerimi bi bilo onemogočeno ali otežkočeno izvajanje OPPN po njegovem sprejemu. Na območju iz 3.člena tega odloka je prepovedana parcelacija zemljišč in promet z njimi ter izvajanje gradenj. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena so na območju začasnih ukrepov dovoljene tudi gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura ter rekonstrukcije objektov, ki so nujno potrebne za vzdrževanje objektov ter za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, kakor tudi geodetska in druga pripravljalna dela, potrebna za izdelavo predvidenega prostorskega akta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev. Za izvedbo OPPN je bil sprejet Sklep o pričetku postopka priprave OPPN za območje D-19 Univerzale (Ur. vestnik 01/2010). Začasni ukrepi veljajo največ štiri leta od uveljavitve tega odloka oziroma največ eno leto od uveljavitve OPPN. Ne glede na določila prvega odstavka tega člena določila tega odloka prenehajo veljati v primeru uvedbe komasacijskega postopka po 115., 116. in 117. členu Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.110/02 in 8/03). Namen sprejetja začasnih ukrepov je zavarovanje urejanja prostora pred posegi, s katerimi bi bilo onemogočeno ali otežkočeno izvajanje OPPN po njegovem sprejemu.
Tina Drolc Urad župana
Občina Domžale zahteva, da odgovorni urednik časopisa Delo, Darian Košir, objavi popravek članka »Domžalski Občinski svet ne deluje«, objavljenega na 14. strani časopisa Delo, dne 16. 2. 2010.
Z objavo zgoraj navedenega članka oziroma zaradi njegove vsebine je bilo neposredno poseženo v ugled in dobro ime Občine Domžale. Iz vsebine objavljenega članka namreč neposredno izhaja:
-	Da »domžalski Občinski svet ne deluje«, kar ni res, saj deluje skladno s Statutom Občine Domžale, Pravilnikom o delovanju Občinskega sveta in drugimi predpisi.
-	Da »Občina za letos še nima proračuna«, kar je prikazano kot izjema, čeprav se Proračun Občine Domžale že vrsto let sprejema
OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE DELUJE
V prispevku novinarke Dela so bile navedene posplošitve, ki zahtevajo razlago ustaljenih postopkov delovanja Občinskega sveta Občine Domžale.
Delovanje Občinskega sveta Občine Domžale
Občinski svet Občine Domžale nadaljuje svoje delo v letu 2010, sejo smo načrtovali za mesec februar, predvidoma tretjo sredo v mesecu, kot so običajno sklicane seje občinskega sveta. Teden dni pred sejo se sestanejo delovna telesa sveta, ki svoja stališča in predloge s področja svojega strokovnega delovanja posredujejo Občinskemu svetu. Ker pa bi letos seje delovnih teles tako bile v času zimskih počitnic, smo se odločili za sklic seje teden dni kasneje, kar pomeni prvo sredo v marcu.
Sprejem Proračuna 2010 Občine Domžale
Proračun Občine Domžale se že vrsto let sprejema v mesecu marcu, izjemoma je bil v preteklih mandatih dvakrat sprejet februarja, prav tako pa tudi šele aprila.
Razlogi za nesklic seje
Razloge za nesklic seje je v samem članku podal sklicatelj, župan Občine Domžale Toni Dragar, in to so ... Krivo je dolgo čakanje na podatke ali soglasja ... pristojnih organov pri umeščanju poslovnih aktov na dnevni red.
Neuradni viri o izplačilu sejnin
Neuradni viri so nestrokovna in s tem neprimerna osnova za ugotavljanje dejstev ali oblikovanje namigov. Mnogi svetniki Občinskega sveta Občine Domžale svoje delo v svetu opravljajo kot častno nalogo z vsemi odgovornostmi in ne zaradi izplačila sejnin.
Odgovori na svetniška vprašanja svetnikov
Skladno z ustaljenim postopkom so bili odgovori na svetniška vprašanja z zadnje, 31. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 18. novembra 2009, 5. decembra 2009 objavljeni na spletni strani www.domzale.si. Svetnikom pa bodo v pisni obliki posredovana ob sklicu naslednje seje Občinskega sveta Občine Domžale (25. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale).
Občina Domžale
v mesecu marcu, izjemoma je bil sprejet februarja, vendar pa se je sprejemal tudi šele aprila.
-	Da niso znani razlogi, zakaj tri mesece ni bilo sklicanih sej, op. sklicatelj je župan in v članku sam navaja razloge »dolgo čakanje na soglasja in dolg postopek pred sklicem sej Občinskega sveta Občine Domžale«.
-	Da javnost in svetniki nimajo vpogleda v odgovore na svetniška vprašanja - v odgovoru na vprašanja novinarke je bilo navedeno, da so bila svetniška vprašanja, skladno z ustaljenim postopkom, z zadnje, 31. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki je bila 18. novembra 2009, 5. decembra 2009 objavljena na spletni strani www.domzale.si, svetnikom pa bodo v pisni obliki posredovana ob sklicu naslednje seje Občinskega sveta Občine Domžale (25. člen Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale).
-	V članku je zapisano, da na vprašanja, katere točke bodo na dnevnem redu, nismo odgovorili. To je res, saj se je vprašanje navezovalo na februarsko sejo, ki je nismo sklicali. Sklic 32. seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki bo v sredo, 3. marca 2010, je bil v petek, 12. februarja 2010. Točke seje pa so 1. točka - Vprašanja, pobude in predlogi, 2. točka - Volitve in imenovanja, 3. točka - Obravnava in sprejem Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2010 - druga obravnava (posebna brošura),
4.	točka - Obravnava in sprejem Sklepa o priznanju nematerialne škode krajanom Doba in Gorjuše,
5.	točka -Obravnava in sprejem Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta D-19 Uni-verzale - hitri postopek, 6. točka
-	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje D20
-	nad Športnim parkom (Srednja šola Domžale in Medgeneracijski center Bistrica) - druga obravnava in Odloka o programu opremljanja za območje sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta D20
-	nad Športnim parkom (Srednja šola Domžale in Medgeneracijski center Bistrica), 7. točka - Obravnava in sprejem Informacije o vsebinski zasnovi, organizaciji, upravljanju in namerah Občine Domžale pri uresničitvi projekta gradnje Medgeneracijskega centra Bistrica ter mnenje mestnega arhitekta, 8. točka - Obravnava in sprejem Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale, 9 točka - Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za sofinanciranje prostorskih aktov - hitri postopek, 10. točka - Sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2010. (V primeru, da seja ne bo zaključena, bo nadaljevanje 32. seje 10. marca 2010).
Iz omenjenih navedb bralci lahko napačno sklepajo, da je nastalo stanje izjemno, kar ni skladno z stanjem v Občini Domžale. To je bilo s posredovano statistiko sej Občinskega sveta Občine Domžale, primerjavo števila sej v preteklih mandatih in po posameznih letih v tem mandatu, predstavljeno novinarki v odgovoru. Članek ne predstavlja uravnoteženega mnenja vseh svetniških skupin, saj imamo v Občinskem svetu Občine Domžale 9 svetniških skupin, predstavljena pa so stališča 4 svetnikov od skupaj 31 svetnikov.
Toni Dragar Župan Občine Domžale
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNICA TINA DROLC • POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, TEL.: 040 423 325, E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI UREDNIŠTVA JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA IN DOMINIK JANEZ HERLE • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA V. JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.:722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT.
9MJJ
5- MAREC 20I0
Domžale
3
OBČINSKI SVET
Nov pravilnik in nova ukrepa za spodbujanje razvoja podjetništva
Toni Dragar, župan Občine Domžale, je Občinskemu svetu Občine Domžale na 32. seji v sprejem predlagal tudi Pravilnik o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v Občini Domžale: »Odlok o izvrševanju proračuna Občine Domžale določa, da se način proračunske porabe na posameznih postavkah ali področjih, na podlagi katerih občani in drugi upravičenci lahko pridobivajo sredstva iz proračuna, podrobneje urejajo s pravilniki, ki jih sprejme občinski svet. Na področju podjetništva sta do sedaj
to urejala Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere posojil za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Domžale ter Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za izobraževanje na področju obrti in podjetništva v Občini Domžale. Dva pravilnika sta torej urejala izvajanje dveh ukrepov, s predlaganim pravilnikom pa smo obseg ukrepov povečali na štiri in jih združili v en sam pravilnik.«
Sredstva pomoči, ki se na področju podjetništva namenjajo za spodbujanje razvoja podjetništva, po vse-
bini sodijo med državne pomoči, dodeljene sicer na lokalnem nivoju. Zato so pod strogo kontrolo države in Evropske skupnosti, tako v smislu priglasitve teh pomoči kot tudi poročanja o njihovem dodeljevanju. Pravne podlage za njihovo dodeljevanje morajo biti usklajene s pravili Evropske skupnosti. Pravilnik, ki ga predlagamo, je bil predhodno neformalno že usklajen z navodili Sektorja za spremljanje državnih pomoči na Ministrstvu za finance, po sprejemu na Občinskem svetu pa ga bo potrebno, skupaj z predvidenimi ukre-
Ii
Naložba v vašo prihodnost
(HirnOhl IUI!*» I INAM UM llfflCKKUJKlW L CLC >i y.'jd u inqk™ nI ra»gj
O
SLOVf Silil PODIFTMiKI s*LAD
Obvestilo za mala in srednje velika podjetja
Obveščamo vas, da je Slovenski podjetniški sklad v decembru 2009 v Ur. l. RS, št. 113/2009, objavil dva razpisa za pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri pridobivanju bančnih kreditov, in sicer:
1.) Javni razpis - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere v skupni višini 70,5 mio EUR, od tega 62 mio EUR garancij in 8,5 mio EUR subvencij obrestnih mer. Garancije in subvencije obrestnih mer so namenjene bančnim kreditom, ki jih izdajajo sodelujoče banke, z njimi pa podjetja financirajo čista obratna sredstva (max. višina kredita v primeru čistih obratnih sredstev je lahko 200.000 EUR) in investicije (max. višina kredita v primeru izvajanja investicij je 1,5 mio EUR). Obrestna mera za kredit pri banki je 6-mesečni EU-RIBOR + 0,5 %. Odplačilna doba kredita, namenjenega financiranju 100 % obratnih sredstev, je od 1,5 do 3 let; odplačilna doba kredita, namenjenega financiranju operacij brez ali delno z obratnimi sredstvi, je od 1,5 do 10 let. Garancije v višini
80 % glavnice kredita brez obresti se odobrijo za upravičene stroške operacije, ki se nanašajo na nakup nove tehnološke opreme in/ali ko gre za podjetja s statusom novega podjetja; garancija v višini 60 % glavnice kredita brez obresti pa se odobri za vse ostale upravičene stroške. Javni razpis bo odprt do 5. 11. 2010 oziroma do porabe sredstev.
2.) Javni razpis - Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero je Sklad objavil v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, v skupni višini 10 mio
EUR. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita, ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Garancije bodo na voljo podjetjem za zavarovanje bančnih kreditov, ki so namenjeni financiranju zahtevnejših tehnoloških projektov v podjetjih, prednost pa bodo imela spin-off podjetja (podjetja, ki tesno
SODOBNE TEHNOLOGIJE
Prost dostop do Knjižnice Domžale
Digitalna knjižnica je zbirka digitalnih dokumentov, ki je v spletnem okolju na enostaven način dostopna javnosti. Digitalna knjižnica Domžale prinaša številne prednosti, zato smo se v Knjižnici Domžale odločili spopasti z izzivi sodobnih tehnologij. Zavedamo se, da bodo knjižnice tudi v prihodnosti temelj družbe znanja, vendar bo v njih shranjeno znanje moralo postati čim lažje in širše dostopno. Kot vsaka knjižnica uporabniku omogočamo prost dostop
sodelujejo z institucijami znanja). Bančni krediti bodo tudi v okviru tega kredita imeli nižjo obrestno mero od tržne, in sicer 6-mesečni EURIBOR +1,2 %. Maksimalna skupna višina bančnega kredita, ki je zavarovan z garancijo Sklada, je 1,0 mio EUR. Garancije v višini 80 % glavnice kredita brez obresti se odobrijo za vse upravičene stroške projekta. Odplačilna doba kredita, namenjenega financiranju 100 % obratnih sredstev, je od 1,5 do 3 let; odplačilna doba kredita, namenjenega financiranju projektov brez ali delno z obratnimi sredstvi, je od 1,5 do 7 let. Javni razpis bo odprt do 15. 10. 2010 oziroma do porabe sredstev.
Podjetja bodo lahko prijave na Sklad pošiljala vse do porabe sredstev, sklad pa bo enkrat mesečno izvajal odpiranje vlog. Prvo odpiranje vlog bo v mesecu februarju 2010.
Več o razpisih lahko podjetja najdejo na spletni strani www.podje-tniskisklad.si.
pi za leto 2010, še uradno priglasiti na Ministrstvo za finance. Natančen nadzor nad dodeljevanjem sredstev za pomoči na področju podjetništva je potreben, ker se sredstva pomoči seštevajo, ne glede na to, ali se dodeljujejo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Evropske skupnosti. Kumulacija skupaj dodeljenih pomoči za posamezne upravičene stroške ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči, ki jo določajo pravila Evropske skupnosti. Ukrepi v predlaganem pravilniku se bodo izvajali po pravilu »de minimis«, ker so predvideni zneski pomoči na prejemnika, skladno z Uredbo Komisije (ES) 1989/2006 relativno majhni, in s svojo višino ne izkrivljajo oziroma ne ogrožajo konkurence. Pravilo »de minimis« določa, da znesek pomoči istemu upravičencu v obdobju treh proračunskih let ne sme preseči 200.000 EUR oziroma 100.000 EUR pri upravičencu iz cestnopro-metnega sektorja. Pri tem je potrebno poudariti, da v primeru posojil s subvencionirano obrestno mero predstavljajo pomoč samo subvencionirane obresti in ne celotna višina pridobljenega posojila. »Predlagani pravilnik bo Občini Domžale omogočal dodeljevanje pomoči samostojnim podjetnikom ter mikro in malim podjetjem v obliki sofinanciranja upravičenih stroškov projektov oziroma aktivnosti na podlagi naslednjih ukrepov spodbujanja naložb v gospodarstvo s posojili, s subvencionirano obrestno mero in garancijami za posojila; spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti; spodbujanje projektov inovacij in spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij. Z navedenimi ukrepi želimo, v okvirih, ki jih omogočajo predpisi, spodbuditi ustanavljanje novih podjetij, pospešiti njihovo rast in ustvarjanje novih delovnih mest, pospeševati izkoriščanje podjetniških in inovacijskih potencialov ter vzpostaviti učinkovito podporno okolje za potencialne podjetnike in delujoča podjetja v vseh fazah njihovega razvoja,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Tina Drolc
REFORMA ZDRAVSTVA
Zdravje kot narodovo dobro
Že nekaj časa govorimo o reformi zdravstva in vsi na nek način pričakujemo, da bo zdravstvo po reformi bolje organizirano, da bo delalo bolj kvalitetno, brez čakalnih vrst ali da bodo vsaj krajše, da ne bo različnega odnosa do pacientov, da ne bo protekcij in da se bo čim več zbranega denarja porabilo neposredno za paciente. Zdravstveni delavci pričakujejo, da bodo imeli v javnih zdravstvenih zavodih in pri zasebnikih enake pogoje dela, da bo zagotovljeno zadostno število ustrezno usposobljenega zdravstvenega osebja, da bo omogočeno kvalitetno strokovno usposabljanje, prizadevni in delovni si želijo, da bi bili nagrajeni ustrezno svojemu prispevku in ne samo po časovni prisotnosti, da bi imeli čim boljšo in moderno tehnično opremo ter da bi bile finance v zdravstvu bolj urejene.
-	Zdravje je narodovo dobro, torej bi ga morali varovati kot punči-co svojega očesa.
-	Pa to počnemo pri reformi, ki je v teku?
-	Izgleda da ne, saj je videti veliko drugih ciljev, ki se jih z reformo zasleduje.
Napaka je bila storjena že na začetku. Družbeni dejavniki bi se morali najprej dogovoriti za izhodišča in cilje za vsa pomembnejša vprašanja s področja zdravstva. Reforma se ne dela s pisanjem členov, temveč z dogovorom med izvajalci in uporabniki. To ni bilo narejeno, zato so kljub več mesečnim pisanjem okoli tridesetih različic Zakona o zdravstveni dejavnosti še vedno velike razlike v razumevanju in stališčih k posameznim vprašanjem urejenih v tem zakonu.
Občane predvsem zanima, kako bodo, ko bodo iskali zdravstveno storitev, oskrbljeni. Ne zanima jih ali je zdravniška zbornica samo
ena ali jih je več, temveč ali opravlja svoje naloge korektno. Ali se izvaja nadzor in kako, je odgovorno Ministrstvo za zdravje in institucije, ki jih določa zakon. Prav tako za bolnika ni pomembno, ali v zdravstveni dejavnosti vodijo finance na ločenih računih, za javni in privatni del opravljenih storitev. Ne zanima jih ali javni zavod vodi direktor ali uprava ter nadzorni svet, temveč ali zavod dela dobro. Za to, kar za prebivalstvo ni na prvem interesnem mestu, imamo odgovorne institucije, ki bi morale stremeti k odpravi vsega, kar hromi zdravstveno dejavnost in vpliva na kvaliteto oskrbe pacientov. Reforma pomeni preureditev zaradi izpolnitve in izboljšanja nekega področja, ko nekaj reformiramo bi to morali dejansko preurejati in popravljati.
Mija Pukl
Predstavljajo se svetniki občine Domžale
do gradiva in kot taki smo prisotni v vaši domači dnevni sobi. Sedaj lahko dostopate do polnih besedil knjig: Zgodovina fare Domžale 1, Zgodovina fare Domžale 2, Na bregovih Bistrice in Z nekdanje Goričice ter do starejših razglednic s področja Domžal, Mengša, Moravč, Lukovi-ce in Trzina. Najstarejše razglednice so iz konca 19. st. Vabljeni k ogledu Digitalne knjižnice Domžale, ki jo najdete na naši spletni strani http://
www.knjiznica-domzale.si/
DESUS
Jožica Polanc
Kako bi se na kratko predstavili?
Po poklicu sem profesorica pedagogike, na podiplomskem študiju sem si pridobila naziv magistrica organizacijskih znanosti. V šolstvu sem delala 37 let, vse do upokojitve v letu 2008; skoraj tri desetletja na delovnem mestu ravnateljice OŠ Domžale. Po upokojitvi je moj prejšnji hobi, potovanja, postal moja dopolnilna zaposlitev. Z opravljenim izpitom za mednarodno turistično vodnico imam možnost voditi popotnike po vsem svetu.
V	letu 2008 ste prestopili iz svetniške skupine LDS v svetniško skupino DeSUS. Bi lahko našim bralcem navedli razloge za vaš prestop?
V	politiko sem vstopila v letu 1992 kot članica Zbora združenega dela. Leta 1994 so me člani LDS povabili k sodelovanju. Mislim, da sem k cilju, ustvariti dobre pogoje bivanja občanov, tudi sama nekaj prispevala. Spoštovala sem člane takratne LDS in cenila njihovo delo. Verjela sem, da tudi oni spoštujejo moje delo, vendar ni bilo tako. Na prošnjo Cvete Zalokar-Oražem (takrat LDS, danes Zares) sem leta 2002 prevzela tudi vodenje Srednje šole Domžale, da smo lahko uvedli gimnazijo. Kot priznanje za trdo delo na dveh šolah sem bila deležna spretne županjine kadrovske manipulacije. Sama še danes ne pozabi poudariti svojih zaslug za uvedbo gimnazije! Podobno je bilo leta 2008 ob mojem zadnjem kandidiranju za ravnateljico OŠ Domžale. Župan Toni Dragar, takrat član LDS, je skupaj s članicama Darko Bitenc in Dado Bac pritegnil časovno usklajeni anonimki in trojici staršev v Svetu šole, ki so »ugotovili«, da zaviram razvoj šole. Argumentov za tako »ugotovitev« še danes ne poznam. Izstopila sem iz LDS, saj s takimi ljudmi nisem več mogla sodelovati. Stranka DeSUS mi je blizu po programu, z njenimi člani odlično sodelujem.
Katero področje iz vašega dela volilnega programa bi posebej izpostavili?
V politiko sem šla zato, da bi lahko več prispevala k ustvarjanju ugodnih pogojev šolanja in varstva mladih občanov. To je področje, ki ga najbolje poznam in sem mu posvetila svoje poklicno delovanje. Zanimajo pa me tudi druga področja, kot npr. urejanje prostora, skrb za zdravo okolje, zdravstvene storitve, socialna problematika, kultura, skrb za starejše idr. Vse to namreč prispeva k kvaliteti življenja občanov.
Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli?
Opravljena je bila analiza prostorskih potreb za šole in vrtce, a je denarja za gradnjo in investicijsko vzdrževanje starih stavb žal premalo. Kljub recesiji smo obdržali nadstandardne vsebine (vzgojiteljica v 1. razredu, sofinanciranje šole v naravi itd.). V proračunu je odslej redna finančna postavka za Zvezo prijateljev mladine in za Društvo LIPA, kjer se izobražujemo starejši. Kmalu se bo začela gradnja novih domskih kapacitet in dnevni center za starejše, dolgoletna želja številnih občanov.
Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali?
Za ponovno kandidaturo se bom verjetno odločila. V stranki DeSUS sem našla številne vsebine, za katere se splača boriti in ne zadevajo samo starejših.
LDS
Janez Novljan
Dovolite, da se kljub svoji mladosti predstavim kot »star« Domžal-čan, saj od 30. maja 1983 živim in delujem v Domžalah. To še po-sebe poudarjam zato, ker ves čas svojega aktivnega dela v naši občini razmišljam, zakaj sem najmlajši občinski svetnik.
Kot univerzitetno diplomirani ekonomist in zaposlen v družinskem podjetju v Domžalah lažje dojemam aktualno ekonomsko in socialno družbeno problematiko občine, zato večkrat razmišljam, zakaj se več mladih aktivno ne vključi v politiko in poskuša neposredno vplivati na lastno perspektivo in perspektivo naše generacije. Za nove volitve v ob-črnski svet bi bilo potrebno motivirati mlade, še zlasti zdaj, ko se nekaterim zdi, da je njihov položaj skorajda brezupen oziroma brezperspektiven. Prepričan sem, da bi bilo že v tem mandatu mnogo bolje, če bi v občinskem svetu sodelovalo več mladih, tako da bi se naš glas bolje slišal. Iz lastne izkušnje iztekajočega mandata pa bi rad spodbudil mlade in jih spomnil, da se z upornostjo lahko doseže uresničitev predvolilnih obljub. V podkrepitev bi rad navedel primer, ko sem na predvolilnih zborovanjih mladim obljubil in kot občinski svetnik tudi dosegel, da je občina zagotovila sredstva za preplastitev košarkarskega igrišča pri Repovžu.
Nadvse pomembno se mi zdi, da bi se v predvolinem obdobju vključilo čim več mladih iz različnih področij dela, saj ravnokar oblikujemo program o tem, kako bi v naslednjem mandatu zagotovili razvoj občine, da bo bolj v sozvočju z interesi in potrebami Domžalčank in Domžalčanov. Kot predsednik MLD - Mlade liberalne demokracije Domžale in kot član republiškega izvršnega odbora MLD, podmladka LDS -
Liberalne demokracije Slovenije, pa vabim vse mlade, ki delate in ustvarjate na različnih področjih športa, kulture, izobraževanja, gospodarstva, podjetništva, sociale, zdravstva in drugih področjih, da se z mladostno zagnanostjo pridružite naši stranki, da bi tisti del programa, ki se nanaša na mlade, oblikovali skupaj. Politika namreč ni prav nič abstraktna, kot pogosto slišim mlade, češ da jih ta ne zanima, ampak še kako lahko vpliva, da mnoge sanje mladih postanejo resničnost, vendar z njihovo pomočjo. Če pravijo, da »na mladih svet stoji«, moramo za nadaljnji razvoj Domžal, mladi imeti ustrezno mesto in pomagajmo skupaj ustvarjati prihodnost. Glede na mojo izobrazbo in izkušnje, ki sem jih nabral v štirih letih v občinskem svetu, pa tudi na poslovnem področju in v prepričanju, da nas bo mladih v občinskem svetu več, se bom naslednji mandat, če bom izvoljen, bolj celovito posvetil zlasti gospodarstvu in razvoju občine, še zlasti prihrankov iz naslova ekološkega vidika. Kot pa vam je verjetno znano, prizadevanja za celovito rešitev industrijsko obrtne cone Želodnik še niso rodila sadov, zato bo še kako pomembno v naslednjem mandatu čim hitreje in uspešneje zaključiti projekt, ki je porok za odpiranje novih delovnih mest in tako zagotoviti čim višji življenjski standard vsem občanom in občankam Domžal.
(jm)
4
intervju
INTERVJU Z JANEZOM SVOLJŠKOM, DR. MED., DIREKTORJEM ZDRAVSTVENEGA DOMA
O zdravstveni oskrbi v Domžalah
V zadnjem času je na področju zdravstva veliko razprav o zasebnikih, samoplačniških ambulantah, zdravstvenih domovih, odnosih med njimi in seveda o razlogih za obstoj tako prvih, drugih kot tretjih. Za razjasnitev pojmov in pojasnitev, kakšni so ti odnosi v Občini Domžale, smo se pogovarjali z Janezom Svoljškom, direktorjem Zdravstvenega doma Domžale. Njegovo delo, konkretneje organizacijo zdravstvene oskrbe in urejenost Zdravstvenega doma Domžale, je ob svojem obisku pohvalil dr. Danilo Türk. Po prvi zadržanosti je pristal na intervju, s pogojem, da se ne bova dotikala politike, osnutka novega zakona, ampak govorila le o sedanji ureditvi na področju zdravstva.
Občane in občanke največkrat zanima, zakaj takšne čakalne vrste. Jim lahko to pojasnite?
Čakalne vrste nastajajo zaradi nesorazmerja med potrebami oz. željami državljanov in možnostmi za realizacijo teh potreb.
ZZZS sklene z zdravstvenim domom letno pogodbo, v kateri je definirana količina posameznih pregledov in njihova cena. Zdravstveni dom porazdeli te preglede na celo leto in če v določenih obdobjih potrebe presegajo možnosti, nastajajo čakalne vrste. Enaki vzroki za nastanek čakalnih vrst so tudi v ostalih zdravstvenih ustanovah. Specifičen problem na našem področju je hitro naraščanje prebivalstva in s tem naraščanje potreb po zdravstvenih storitvah. ZZZS ponavadi z zamudo prizna to dejstvo, zaradi česar nastajajo dodatna nesorazmerja med potrebami in številom storitev, ki nam jih ZZZS plača. Največji
»Menim, da bi bilo potrebno opraviti primerjalno analizo med našim zdravstvenim sistemom in primerljivimi sistemi, ki bi pokazala, kakšne so cene zdravstvenih storitev oz. kakšna je dostopnost zdravstva v Sloveniji in drugje. Takšna analiza bi tudi enkrat za vselej prekinila s pavšalnimi ocenami našega zdravstva.«
problemi so v diabetologiji, fiziote-rapiji, ortodontiji in psihiatriji. Zdravstveni dom skuša delno omiliti te probleme tako, da opravlja nekatere storitve preko dogovorjenega obsega (brez plačila). V letu 2009 smo tako opravili za 190.000 EUR takšnih storitev. Z ZZZS se vsako leto pogajamo za dodatne programe na deficitarnih področjih.
Katera so ta področja, kjer vam je uspelo dvigniti količino storitev?
Povečali smo programe na področju splošne medicine, patronažne službe, antikoagulantne ambulante in zobozdravstva za odrasle.
Torej problem čakalnih vrst ni v pomanjkanju zdravnikov, kapaciteti zdravstvenega doma, ampak v tem, koliko je zavarovalnica pripravljena plačati?
Zdravstveni dom je do sedaj uspel zagotoviti ustrezne kadre za izvajanje programov, kljub splošnemu pomanjkanju zdravnikov. Menimo, da bi v bodoče lahko izvajali tudi večji program, če bi se uspeli z ZZZS tako dogovoriti. Pri iskanju novih zdravstvenih delavcev doslej nismo imeli večjih težav, ker jim skušamo nuditi dobre pogoje za delo.
O dobrih delovnih pogojih, ki ste jih omenili kot razlog za pripravljenost zdravnikov za prihod v Domžale, in dobrem sodelovanju na področju zdravstva je ob svojem obisku v Domžalah govoril tudi dr. Danilo Türk, predsednik države. Poudaril je, da je sedanja organizacija dober temelj za prihodnost.
Predsednika je zanimala organizacija zdravstvenega doma in sodelovanje med nami in zasebniki. Kar se tiče sodelovanja z zasebniki, je Občina Domžale že pred leti sprejela naše predloge in kot pogoj za podeljevanje koncesij postavila obvezno sodelovanje v dežurni in urgentni službi ter najem prostorov v stavbi zdravstvenega doma. V tem smo bili prvi in verjetno edini v Sloveniji.
Zaradi tega ni prihajalo in ne prihaja do načelnih nesporazumov med zdravstvenim domom in zasebniki, razen občasnih malenkosti. Zasebniki so tudi ostali v prostorih zdravstvenega doma, kar omogoča racionalno gospodarjenje z objektom. Pacienti zasebnikov koristijo tudi naše ostale storitve. Kar se tiče dobrih delovnih pogojev, zaradi katerih v glavnem nimamo težav s pridobivanjem kadrov, bi jih omenil le nekaj:
-	obnovili smo vse ambulantne prostore;
-	vsem zaposlenim omogočamo specializacijo in drugo ustrezno strokovno izpopolnjevanje;
-	medicinsko opremo stalno posodabljamo v skladu z najnovejšimi strokovnimi zahtevami;
-	zaradi dobrega finančnega poslovanja smo vsem zaposlenim vsa leta izplačevali stimulativni del dohodka in jim omogočali napredovanje.
Posebej bi poudaril, da smo izvajali
specializacije tudi v obdobju, ko je zaradi nejasnega financiranja specializacij prišlo do skoraj popolnega zastoja na državnem nivoju. Tako smo v tem trenutku v stanju, ko imajo vsi zaposleni zdravniki končano specializacijo oz. jo končujejo. Ravno zaradi teh specializacij smo uspeli pridobiti večino mladih zdravnikov. Ne glede na to se je v preteklosti način zagotavljanja zdravstvene oskrbe spremenil, nastali so zasebniki, sa-moplačniške ambulante. Lahko torej ocenimo, da je v Občini Domžale zagotovljena splošna zdravstvena oskrba.
Zdravstveni dom je preživel obdobje nejasne oz. nekontrolirane privatizacije in lahko zagotavlja kvalitetno oskrbo našim občanom. Sposoben je koordinirati tudi delo zasebnikov na področjih, kjer je ta koordinacija potrebna. Menim, da je zdravstvena oskrba v Občini Domžale dobra.
To pomeni, da v Občini Domžale ni problemov z dežurstvi, kot to omenjajo v drugih občinah?
Imamo skupno dežurstvo za celotno območje Upravne enote Domžale in v dežurstvu sodelujejo tudi zasebniki. Tudi v preteklosti večjih problemov na tem področju ni bilo - zaradi pogojev, ki jih je ob podeljevanju koncesij zasebnikov postavila občina na naš predlog. Nekaj problemov je bilo v urgentni službi in sodelovanju v nadomestni urgentni službi. Nekateri zasebniki pri tem še vedno nočejo sodelovati.
Kako gledate na samoplačniške ambulante?
Samoplačniške storitve se pojavijo iz dveh razlogov: ker zavarovalnica ni sposobna v primernem času financirati vseh zdravstvenih storitev, ki jih pacienti potrebujejo oz. želijo. Obstajajo pa tudi zdravstvene storitve, ki jih zavarovalnica sploh ne plačuje (nuhalna svetlina, kozmetični posegi, nekatera cepljenja, nadstandarne zobozdravstvene storitve itd.). Menimo, da s tem načinom širimo ponudbo oz. krajšamo nekatere čakalne vrste.
Mnogi očitajo, da s tem nastajata dve vrsti državljanov. Kakšno pa je vaše mnenje?
Zdravstveno zavarovanje nudi vsem občanom, ki so zavarovani, določen obseg in kvaliteto zdravstvenih storitev. S tega stališča smo vsi državljani enakopravni. Če nekdo nameni dodatna sredstva za svojo zdravstveno oskrbo, je to pozitivno, ker s tem ostane več sredstev za ostale.
Kako pa gledate na želje, da bi sa-moplačniški način izvajanja zdravstvenih storitev ukinili?
Z ozirom na zgoraj povedano menim, da tak ukrep ne bi bil smiseln, razen če se preko obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovijo dodatna sredstva, kar pa je v sedanji situaciji malo verjetno.
Ocenjujete, da bi se lahko v tem primeru, ukinitvi samoplačniških pregledov, glede na interes pojavil črni trg?
Zagotovo. Kjerkoli je povpraševanje, se je razvila tudi ponudba. Dejstvo je, da je dosti bolje, da je zadeva jasno regulirana in nadzorovana (ceniki, računi, davčni in strokovni nadzor).
Ravno zaradi različnih pogledov na samoplačniško zdravstveno službo in drugih dejavnikov se vse pogosteje omenja zdravstvo kot gospodarsko panogo in s tem zdravje postaja bolj tržno, kot pa splošna vrednota.
Področje zdravstva je prav gotovo tudi gospodarska panoga, saj se v njej obrača 7-8 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Od zdravstvene ustanove se zahteva pozitivno poslovanje, to se pravi dobro gospodarjenje. Prihodki, ki jih zdravstvene
organizacije ustvarjajo, omogočajo strokovni razvoj, novo opremo, nove kapacitete, dodatne specializacije in uvajanje novih storitev. Tudi pri zdravstvu brez denarja ne gre. Je pa tudi res, da glavni motiv v zdravstvu ni ustvarjanje profita, ampak z ustvarjenim dohodkom izboljševanje našega dela.
Seveda obstajajo še nujni primeri in v primeru potrebe nujne zdravstvene pomoči pa naše zdravstvo to zagotavlja vsem.
Nujni primeri so primeri, kjer se lahko zdravstveno stanje obolelim v kratkem času bistveno poslabša ali celo jim grozi smrt. Take primere se obravnava prioritetno, brez čakalnih vrst.
S svojimi predlogi ste sodelovali tudi pri oblikovanju novega zdravstvenega zakona. Kakšno je sedaj vaše stališče?
Predlog novega zdravstvenega zakona je bil večkrat precej spremenjen. V kolikor vem, je v zadnjem predlogu vključeno tudi popoldansko oz. samoplačniško delo. Menim, da je to pravilno, saj bo izvajanje legalno in nadzorovano.
Ali lahko po novem zakonu izvaja samoplačniške storitve le koncesio-nar ali tudi zdravstveni dom?
Zdravstveni dom je bil dolžan že sedaj izvajati nekatere samoplačniške storitve. Določen finančni obseg teh storitev je bil tudi pogoj za izplačevanje stimulacij. Menim, da je tudi v bodoče taka usmeritev pravilna in potrebna.
To pomeni, da si bo tisti, ki bo imel denar, neko storitev lahko privoščil, medtem ko si je drugi ne bo mogel?
Država mora zagotoviti kvalitetni osnovni standard zdravstvenih storitev, to je hrbtenica našega zdravstvenega sistema. Že večkrat sem omenil, da je le pozitivno, če nekateri želijo in zmorejo prispevati več za svoje zdravje.
Kaj pa se kaže za prihodnost? Lahko napovemo, da se bodo pravice do zdravstvenih storitev krčile, čakalne dobe daljšale ...
To zna biti problem. Nobena zdravstvena zavarovalnica na svetu ne uspe pokriti vseh potreb in želja
prebivalcev po zdravstvenih storitvah. V Sloveniji se porabi približno 1.000 evrov na prebivalca, v ZDA in drugih razvitih državah pa bistveno več.
Danes lahko zdravstvo ponudi takšne in toliko zdravstvenih storitev, da jih nobeno zdravstveno zavarovanje ne more plačati, zato je pomembno, da je zagotovljen primeren, strokovno utemeljen osnovni standard.
Če se vrneva na primerjave z drugimi državami, predvsem koliko tisoč evrov je porabljenih na prebivalca za zdravstvo? Lahko ugotovimo, da je v Sloveniji na voljo manj sredstev, kot v drugih razvitih državah? Kaj to pomeni, da so vaše storitve cenovno bolj ugodne ali da je struktura storitev povsem drugačna?
V	razpravah, ali je slovensko zdravstvo dobro ali slabo, tudi sam pogrešam jasnih primerjalnih analiz. Moje mnenje je, da je za ta denar, ki se zbere, pri nas kar dobra dostopnost in širina obsega storitev. V ZDA 35 do 40 milijonov ljudi pri tako visokih sredstvih za zdravstvo sploh ni zdravstveno zavarovanih, pri nas pa so vsi zavarovani. Menim, da bi bilo potrebno opraviti primerjalno analizo med našim zdravstvenim sistemom in primerljivimi sistemi, ki bi pokazala, kakšne so cene zdravstvenih storitev oz. kakšna je dostopnost zdravstva v Sloveniji in druge. Takšna analiza bi tudi enkrat za vselej prekinila s pavšalnimi ocenami našega zdravstva. Kolikor poznam parcialne primerjave, je stanje pri nas kar dobro.
Bi za konec še kaj sporočili našim bralcem?
V	Zdravstvenem domu Domžale smo v letu 2009 končali s sanacijo ogrevalnega sistema (zamenjali smo kotlovnico in uredili regulacijo). V investicijo smo vložili 130.000 evrov. S tem in ostalimi ukrepi, ki smo jih že pred tem izvajali za boljšo energetsko učinkovitost, ocenjujemo, da bomo za približno 30 odstotkov zmanjšali porabo energije in s tem stroške. Občutno se bo tudi zmanjšal izpust CO2.
Hvala za pogovor.
Tina Drolc
9MJJ
5- MAREC 20I0
pustna dežela Vir
5
PUSTNA DEŽELA VIR JE LETOS ZE DVAJSETIC - LE ZA LETO DNI -ZAPRLA VRATA
Letošnje pustne
prireditve privabile
več kot 20.000 obiskovalcev
Vrhunec letošnjih pustnih prireditev, katerih organizacije se je Pustna sekcija Kulturnega umetniškega društva Franc Bukovec Vir - Striček, zaradi praznovanja 20. rojstnega dne, lotila še posebej skrbno, je bil 20. pustni karneval, na katerem smo lahko pozdravili blizu 40 skupinskih mask, vsega skupaj pa je nastopalo več kot 700 udeležencev. Po grobih izračunih si je letošnje pustne prireditve ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev in obiskovalk - od blizu in daleč. Mnogi od njih so se žalo-stno-veseli udeležili tudi pokopa pusta in že nestrpno pričakujejo Pustno deželo Vir 2011 - z novim pomlajenim vodstvom in še prijetnejšimi trenutki. Pa se vrnimo na osrednjo prireditev, 20. pustni karneval, ki ga je odprl slavni Striček s predsednikom Pustne Sekcije Janezom La-vričem - Ičom, ki je na slavnostni tribuni pozdravil tudi župana občin Domžale in Kamnik ter druge številne goste. Za njim se je zvrstila vrsta skupinskih in posameznih mask, nekatere že znane, veliko pa tudi takih, s katerimi se še nismo srečali. Največ občudovanja so bile deležne etnografske maske, med njimi tudi letos ni manjkalo več skupin kurentov, pozvačinov, cuj-narjev, bičarjev, največ smeha pa aktualne skupine, ki so opozarjale na najaktualnejše dogodke v naši občini in domovini. Tako smo lahko po predstavitvi bojne ladje iz Podzemlja povsem brez skrbi za varnost naše meje na Kolpi, »slovenska« vojska, ki se je predstavljala kar v nekaj skupinah, bo namesto patrij imela sablje, za zaščito domovine bodo skrbeli tudi generali z Vranskega, nova Bevška vlada pa je pokazala, da je uspešnejša od tiste, od katere je prevzela oblast. V karnevalskem sprevodu ni manjkalo godb, poleg domačih je občudovanje žela tudi godba z nenavadnimi starinskimi instrumenti, oblegani ženin s preveliko nevesto, številni obiskovalci so občudovali čudovite meduze, marjetice, ki so naznanjale pomlad, pa čebelice, pozdravljali smo pravcato slonjo družino, se bali krokodila ter dinozavra, uživali pa ob haremu in njegovemu gospodarju. Manjkalo ni baletk, ki so si znanje pridobivale ob »štan-gi«, malce je zeblo črnsko družino in naftaše, ki so vajeni toplejših krajev, predstavljale so se različne otroške skupine.
Šlo ni niti brez mlekomata in žganjekuhe, nenavadnega »banko-mata«, po katerem so nekateri še naslednji dan pobirali bankovce po 500 evrov, ni pa šlo niti brez karnevalske kmetije in nepozabnih bulmastifov, ki so za potrebe virskega karnevala ostali od mrtvih in se, v to smo se lahko prepričali v torek, udeležili tudi pogreba slavnega virskega pusta. Omenimo naj še najnovejše in že malce odslužene slavne politike iz državnega in drugih zborov, ki so
se tokrat na Vir pripeljali s kolesi in, če je bilo le mogoče, ovirali drug drugega in se skoraj stepli za čudovito Katarino. Največ dela je zanesljivo terjala največja skupina maškar, ki so jo sestavljali dalmatinci, vzgojeni v domačem gnezdu, štela jih nisem, ampak menda sta bila točno 102, domačini pa so na karnevalu pokazali tudi svoje nogometašice iz ljudskega vrta Vir, ki nas bodo, skupaj s super navijaško skupino, zastopale na svetovnem nogometnem prvenstvu. Manjkala ni niti virska policija, ki letos ni imela veliko dela.
Pusta sekcija Striček je z letošnjimi uspešnimi pustnimi prireditvami še enkrat dokazala, da spada med najboljše tovrstne organizatorje v naši domovini, le želimo si lahko, da bi s svojim uspešnim delom nadaljevali tudi naslednjih dvajset let.
Vera Vojska
Na prijetni slovesnosti ob 20-letnici Pustne sekcije STRIČEK je nastopil tudi EN SREČ HEC BEND, v katerem so igrali: VHKOVČEV IVAN, BUNČKOV MIHA in VRHOVC SREČO. Srečno, fantje!
domžalski olimpijci
VANCOUVER 2010
v
Čestitke, olimpijci!
Toliko čudovitih mest na svetu, pa si je na tisoče zimskih športnikov od 12. do 28. februarja 2010 želelo biti le v enem. V kanadskem Van-couvru oziroma v približno 120 km oddaljenem Whistlerju, prizorišču XXI. zimskih olimpijskih iger. Na bela in ledena smučišča, drsališča in ledene dvorane, ledene steze in skakalnice je stopilo 2.762 športnikov iz 82 držav. Med njimi tudi 49-članska četa iz Slovenije, v kateri je bila tudi četverica iz domžalske občine. Teja Gregorin, Klemen Bauer ter Peter Dokl so nastopili na tekaških smučeh in s puškami na hrbtu, na alpskih smučkah je tekmovala Saša Farič. Prva trojka je nastopila med bia-tlonci, Saša v smučarskem krosu. Kot smo se ob otvoritvi olimpijskih iger, na kateri je plapolajočo slovensko zastavo ponosno nosila Tina Maze, počutili slovesno, smo se ponosno lahko počutili ob vsakem nastopu športnika v dresu močne modre in strupeno zelene barve, ki sta izražali brezmejno energijo in zagrizenost slovenskih zimskih olimpijcev. Vancouver je postregel z zgodbami, ki si jih bomo zapomnili. Ob nekaterih smo se zabavali in se nasmejali spodrsljajem. In bile so tudi zgodbe z žalostnim prizvokom, ki se jih bomo morda spominjali tudi s solzami v očeh. Vsak nastop je bil dogodek zase, vsak vreden občudovanja. Odločale so stotinke in centimetri, celo tisočinke. A naslov olimpijskega zmagovalca ali zmagovalke lahko osvoji le najboljši. Zakaj sploh toliko besed, ko je v širni Sloveniji in Domžalah (tak naziv si zagotovo zaslužimo zaradi števila in uspehov naših športnikov) verjetno le malo takih, ki ni vsaj katerega izmed 17 popol-dnevov namenil dogodku, ki ga je spremljal ves svet? Ker so olimpijske igre pač - olimpijske igre. So uresničitev otroških in mladostniških želja, vrhunci športnih karier, krone vseh naprezanj, pika na i več desetletnemu delu, oblika zahvale vsem, ki so kakorkoli prispevali k nastopu na tekmovanju, ki se odvije le vsako četrto leto.
Kanadska športna arena je v 17 dneh (televizijskim) gledalcem predstavila ase, izzivalce in prihajajoče zvezde, športnikom pa ponudila, da pokažejo svoj talent in z doseženimi uvrstitvami dokažejo vložene napore, trud in predanost. Zimski olimpijci so nastopil v 15 športnih panogah: biatlonu, bobu, skeletonu, curlingu, hitrostnem drsanju, hitrostnem drsanju na kratke proge, umetnostnem drsanju, hokeju na ledu, sankanju, akrobatskem smučanju, alpskem smučanju, deskanju na snegu, nordijski kombinaciji, smučarskih skokih in smučarskih tekih. Slovenci smo se veselili dveh srebrnih odličij Tine Maze, zmagoslavno smo se počutili ob zares magični bronasti Petri Majdič. Tekmovalki bosta za vedno zapisani med dobitnice odličij in športno zgodovino Slovenije, ki sta ji prismučali deveto, deseto in enajsto kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Le malo je manjkalo, le za las, pa bi prejemnika ali prejemnico najbolj prestižnega odličja lahko pozdravili tudi v Domžalah.
Teja Gregorin: boljša na vsakih ZOI, veselimo se že Sočija 2014
Na olimpijsko prizorišče je že drugi dan iger stopila Teja Gregorin, v družbi še treh slovenskih biatlonk. Pričakovanja članice SSK Ihan so bila realna in optimistična: »Zadovoljna bom, če bom dejansko nastopila po svojih najboljših močeh ... kolajna vendarle ni realna, saj v tej sezoni uvrstitev na stopničke ni bilo ... Lahko pa se tudi meni enkrat na sezono poklopi, da pridem na stopničke ...«« Teja je na 7,5-kilometrski preizkušnji z dvema streljanjema kot vedno startala pogumno, brez napak opravila prvo streljanje, po katerem je bila na 13. mestu. Brezhibna je bila tudi na drugem streljanju petih tarč, sledil je še Tejin znameniti fi-niš in ciljna črta, čez katero je Teja pripeljala kot deveta. Šlo je za dese-tinke, saj so smuči desetouvrščene Norvežanke črto prečkale le pol sekunde kasneje. »Morda tekaška pripravljenost ni na najvišji ravni, toda sama sem zadovoljna. Izhodišče za zasledovalno tekmo je odlično, znana pa sem po tem, da iz tekme v tekmo napredujem.««
30-letna Ihanka, za katero so bile to že tretje zimske olimpijske igre, je že s svojim prvim nastopom z uvrstitvijo med prvo deseterico popravila svoj posamični dosežek s prejšnjih dveh iger. Leta 2002 je bila v ameriškem Salt Lake Ci-tyju, kot članica štafete smučarskih tekačic, deveta v štafeti 4 x 5 km, posamično je zabeležila 34. mesto. Štiri leta kasneje, 2006, je bila v italijanskem Torinu že kot biatlonka posamično najboljša 14. in šesta kot članica štafete 4 x 6km. Vrhunska športna pot zagrizene Ihanke, ki trenira pod vodstvom trenerja Uroša Velepca, se je torej začela že pred leti, a so vsi, ki verjamejo v Tejo vedeli, da so vsi odlični rezultati in vse uvrstitve le postaje na poti do nečesa res velikega. Bile so stopničke na svetovnem prvenstvu v biatlonu februarja 2009 v korejskem Pyeongchangu. Teja je bila na 15 km srebrna. Sledile so visoke uvrstitve na tekmah za svetovni pokal; peto mesto na Pokljuki, šesto v Ruhpoldingu in končno so prišle na vrsto še tretje olimpijske igre: »Komaj čakam, da se vse skupaj začne. Za te olimpijske igre sem trdo garala vse leto, pravzaprav več sezon, zato sem resnično že kar malo nestrpna.«« Pisal se je 16. februar, datum drugega Tejinega nastopa. Na startu 10-kilometrske proge s štirimi streljanji je bilo 60 biatlonk. Teja je z dvema zgrešenima streloma zadržala deveto mesto. Dve deveti mesti sta višali napetost tako v slovenskem taboru kot med slovenskimi navijači. Le dan odmora in na vrsti je bila že tretja preizkušnja, individualna tekma na 15 km. Teja je s tremi zgrešenimi streli zasedla 36. mesto, kar je bilo pod pričakovanji, a se je hkrati že veselila popravnega izpita na tekmi s skupinskim startom.
Le centimeter od olimpijskega odličja
Biatlonke so bile v polni opremi spet 21. februarja, ko je bil na koledarju start na 12,5 km. Tejin začetek je obetal veliko, nadaljevanje je bilo hitro in natančno in kar naenkrat je bila v najožjem krogu kandidatk za olimpijsko odličje. Samo še zadnje streljanje ... In smola! Pogled nam je za kratek čas kar obstal ob počasnem posnetku zgrešenega strela, s katerim je šla po zlu tudi priložnost za kolajno. »Ni grenkega priokusa. To je bila namreč majo
najboljša tekma na olimpijskih igrah; tekla sem brezhibno. Kot običajno sem bila hitra zlasti v zadnjem delu, za katerega sem prihranila dovolj moči in prehitela še dve tekmici. Že na ogrevanju sem se počutila zelo dobro, čeprav sem bila še zjutraj zelo utrujena. Škoda tistega zgrešenega strela, bil je blizu tarči. A zdaj nima smisla razmišljati, kaj bi bilo, če ... Lahko pa bi tam zgrešila tri tarče, če bi se pustila sprovocirati. Mislim, da sem dobro umirila svoje živce. Tega petega mesta sem zelo vesela ...««
Teja, ki je s petim mestom izenačila najboljšo žensko slovensko biatlon-sko uvrstitev na olimpijskih igrah, je nastopila še v štafetni preizkušnji 4 x 6 km. Dijana Ravnikar, Andreja Mali, Tadeja Brankovič Likozar in Teja so si pritekle osmo mesto.
Klemen Bauer: dobre tri sekunde za olimpijsko medaljo
Za vrhunski začetek moškega dela biatlonske reprezentance je poskrbel »Bobi«. 24-letni Ihanec je bil prvi slovenski adut, ki je ta naziv tudi upravičil. Pograbil je kar prvo priložnost, sprint na 10 km, ki je bil na sporedu 14. februarja. Četrto mesto! Le en zgrešen strel!? Neverjetno! K četrtemu mestu, ki mu športniki največkrat pravijo nehvaležno, ker je tik pod stopničkami, so zagotovo nekaj prispevale tudi spremenljive vremenske razmere ali vremenska loterija, kot so jih številni poimenovali. A uspeh zato ni nič manjši, športna ali kar vremenska sreča je bila tokrat pač na strani Klemena: »Vedel sem, da sem z ničlo po streljanju leže odlično na poti in da se mi nasmiha vrhunski dosežek. Moral sem le še odmisliti vse scenarije, ki so se mi pojavili v glavi, in se osredotočiti na drugi del preizkušnje s streljanjem stoje ...«« In Klemenu je uspelo vse, razen enega strela: »Najbrž sem prehitro sprožil. Toda glede na to, kakšne preglavice mi je doslej povzročalo streljanje, sem z njim tokrat zelo zadovoljen. Upam, da bom tako natančen tudi na naslednjih tekmah.«« Doslej najvišja uvrstitev Klemena je bilo sedmo mesto na tekmi za svetovni pokal, in sicer na »domači Pokljuki«, v decembru 2009. Čestitke tako biatloncu kot trenerju Urošu Velepcu ter Klemenovi ekipi, ki ji je ob pravem času uspelo vrhunsko zložiti vse delčke bia-tlonskega nastopa! Član SSK Ihan je imel na urniku po sprintu še tri nastope, najprej je bila na vrsti zasledovalna tekma dolžine 12,5 km. Po tekaškem delu in štirih streljanjih je Klemen še enkrat poletel visoko, na deveto mesto. Uvrstitev je potrdila, da četrto mesto ni bilo le naključje. Kot dva dni prej, je za sabo pustil svetovno znana imena - in istočasno med svetovno elito ponovno zapisal svoje ime.
Sledila je nebleščeča individualna tekma na 20km, kjer je trenutno najboljši slovenski biatlonec s štirimi zgrešenimi streli zabeležil 32. mesto. Za to še 15 km tekma s skupinskim startom ter 27. mesto. 15. dan zimskih olimpijskih iger je bila na sporedu še zadnja biatlon-ska preizkušnja na igrah, štafeta 4 x 7,5km. Misli so letele visoko: » ... želimo si izboljšati najvišjo uvrstitev — deseto mesto s prejšnjih olimpijskih iger v Torinu 2006. Če bomo vsi pokazali, kar znamo, lahko uresničimo zastavljeni cilj.«
A se vse ni izšlo po načrtih. Na odličja in visoke uvrstitve v še posebej zanimivi preizkušnji, kjer na sam vrh priplavajo najboljše ekipe, je startalo 19 reprezentanc. Kot prvi mož v slovenski reprezentanci je nastopil Peter Dokl, drugi je bil Klemen Bauer, tretji Vasja Rupnik in četrti Janez Marič. Vsak tek-
movalec je opravil po dva strelska nastopa in napake pri teh so bile vzrok za precejšnji zaostanek naših biatloncev. Skupaj so namreč zabeležili kar tri kazenske kroge in temu primerna je bila tudi uvrstitev, 17. mesto. Nastop štafete, ki je bila s Klemnom in Petrom na pol Domžalska, je komentiral trener Uroš Velepec: »V bistvu smo že po prvi predaji izgubili vsakršno upanje za kakšno vidnejšo uvrstitev, saj je bilo v močnem sneženju zaostanek treh minut in pol težko zmanjšati. Kljub temu so se fantje borili po vseh močeh, kar jim štejem v dobro. Niso
kljub temu, da smo bili praktično ves čas na repu, borili in skušali napredovati.«
Peter Dokl: še en obetaven »lovec na smučeh« iz Ihana
Če bi športnikom, ki bi prvič nastopili na olimpijskih igrah, organizatorji namenili nekakšen »obred«, bi svoj krst prejel še eden iz »slovenske prestolnice biatlona«. Peter Dokl je 25-letnik, ki je
v Vancouvru nastopil v štirih bia-tlonskih preizkušnjah. Najvišje se je povzpel s štafeto 4 x 7,5km, in sicer na 17. mesto. Petrov trener Uroš Velepec je biatlon opisal kot »disciplino čiste glave, izkušenj, psihologije in šele nato fizike«. Biatlon združuje smučarski tek in streljanje, zato šport poleg vzdržljivosti in hitrosti zahteva tudi spretnost in natančnost. Mirno roko imajo nekateri prirojeno, drugi preciznost natrenirajo s stotinami strelskih poskusov.
Ne glede na to, ali je Petrova natančnost prva ali druga, je na 10-kilometrski preizkušnji zabeležil streljanje brez napake. Na rezulta-tni listi je bil napisan kot 58. Tokrat mu mirna roka žal ni prinesla višje uvrstitve, kot mu je to uspelo na tekmi za svetovni pokal v italijanski Anterselvi letošnjega januarja. Tam je Peter zaključil kot 11. in bil le eden izmed dveh biatloncev, ki so med več kot 100 tekmovalci zadeli prav vse tarče. Bile so prve točke na tekmah za svetovni pokal: »Končno mi je enkrat uspelo sestaviti dobro tekmo. Ni težko zadeti vseh 20 tarč na treningu, na tekmi pa je to nekaj drugega, posebej tukaj v Anterselvi, kjer tekmujemo na nadmorski višini 1.700 in več metrov. Seveda sem z današnjim dosežkom prezadovoljen, saj sem dobil potrditev, da dobro delam in končno sem osvojil svoje prve točke, ki sem jih lovil dolgo««.
Strelsko se je Peter izkazal tudi na individualni 20-kilometrski preizkušnji, kjer je bil sicer 75., a le z dvema zgrešenima streloma v najboljši četrtini strelcev. Na zasledovalni tekmi dolžine 12,5 km je Peter odstopil, sledila je le še štafeta 4x7,5 km. Z Domžalča-nom kot prvim možem. Kot smo že napisali, se nastop postavi Dokl - Bauer - Rupnik - Marič ni najbolje posrečil, a je bilo končno 17. mesto Petrova najboljša uvrstitev. Ampak to so bile zimske olimpijske igre 2010, Petrove prve igre. Priča smo bili njegovemu krstnemu posamičnemu in štafetnemu nastopu, prvim poskusom uveljavitve v svetovnem merilu. Peter se je najboljšim že približal na tekmah za svetovni pokal, olimpijske igre so pač zgodba zase - ki jo je Peter morda prihranil za ruski Soči čez štiri leta. Od sedaj naprej naj gre le še navzgor; hitreje na smučeh in še bolj natančno na streljanjih. Na velikih tekmovanjih v prihodnje bo imel Peter pomembno izkušnjo več in to bo zagotovo pomagalo k še manj »sramežljivim« nastopom z manj treme.
Saša Farič: na ZOI prvič ženski smučarski kros in prvič tudi Saša
Smučarski kros je disciplina, ki je bila na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru 2010 prvič. Kros je del smučanja prostega sloga, ki vključuje tekmovanje na grbinah, skokih in v smučarskem krosu. V slednjem je nastopila tudi Saša Farič, športnica svetovnega merila s Škrjančevega. Tisti, ki približno poznamo smučarski kros, mešanico skokov, grbin, zarezanih ovinkov in ostalih bolj ali manj akrobatskih prvin smučanja, vemo, da izjemno adrenalinski šport predstavlja tudi veliko nevarnost za poškodbe - ki se jim ni mogla izogniti niti Saša. Manjše ali večje poškodbe, a vedno neprijetne, zadnja je bila natrganje stranske notranje vezi kolena, so smučarki sledile celo sezono. Kljub temu je bila Saša ob prihodu v Kanado optimistična: »Sama
poškodba mi zdaj niti ne povzroča več tako velikih preglavic, težave je v tem, da so mišice nekoliko oslabele in me zdaj že po nekaj zavojih peče v nogah ... Stisnila bom zobe in se potrudila po svojih najboljših močeh.« Krosisti in krosistke so že na prvih treningih, gledalci pa ob spremljanju kvalifikacij, hitro opazili, da je proga zares akrobatska. » .. .tukajšnja proga je izjemno dolga, skoraj poldrugo minuto. Za povrh ima ogromno skokov, nepomnim, da bi kdaj na tekmi tako skakali, kot bomo.« 25-letnica je ciljno črto v kvalifikacijah presmučala s 16. rezultatom in pogumno startala tudi v osmini finala. Razen v kvalifikacijah, kjer nastopajo posamično, se smučarke merijo v izločilnih bojih, kjer se iz startne hišice hkrati poženejo štiri tekmovalke. Saša je nastopila v prvi skupini osmine finala in bila druga, kar je zadoščalo za uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja.
Članica Športnega društva Vagabund ima v žepu že številne uspehe na velikih tekmovanjih. Dve zmagi na tekmah svetovnega pokala, bila je bronasta na severnoameriških X-igrah, na svetovnem prvenstvu 2009 na Japonskem se je uvrstila
tik pod zmagovalne stopničke. Pa
vendar so olimpijske igre še nekaj več. »Veselim se, da bom doživela to, česar si želijo vsi športniki. Po slabšem začetku sezone si želim na olimpijski tekmi smučati tako kot na treningih. Potem je vse mogoče.« Saša je po uspešni osmini finala nastopila v četrtfinalu, kjer pa se je njena letošnja olimpijska pot tudi končala. V ciljni prostor je pripeljala kot četrta in izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Njen rezultat je zadoščal za končno 14. mesto. »Morda se sliši rahlo smešno, a sem s prikazanim zadovoljna. Rezultat ni optimalen, a je treba v zakup vzeti poškodbo in pomanjkanje treninga v sklepni fazi priprav, zato ni razlogov za razočaranje. Vendar pa v bolečinah ne iščem razlogov za predčasen konec, saj me na progi niso ovirale. Prej bi rekla, da sem se med nastopi preveč odpirala, v četrtfinalu pa sem se uštela pri izbiri linije. Po skoku sem namesto po notranji strani zapeljala preveč desno. Starta sta se mi posrečila, morda sem pogrešala le grbine, a nad progo se ne morem pritoževati.« Kljub temu, da se je Saša po malem že spogledovala z olimpijskimi stopničkami in da so se o kolajni pojavljala tudi novinarska ugibanja, so jo poškodbe ustavile. Dejstvo je, da se smučarski kros kot mlada disciplina razvija, konkurenca bo čedalje močnejša, smučarski kros bo napredoval, dobival nove junakinje - naj bo med njimi tudi vztrajna in vesela Saša.
Stopiti na olimpijsko prizorišče je zares nekaj posebnega. Je dogodek, ki udeležencem ostane v spominu za vedno. Je zgodba, ki jo je vedno vredno povedati prijateljem, otrokom, znancem. Uresničijo se vložena neskončna energija in želja doseči rezultate ter uvrstitve za nastop na za večino športnikov sanjskem tekmovanju. Brez popuščanja, čista predanost. Za sebe, za ekipo, za fan klub.
Zato, čestitke! Ker ste z vsemi močmi zastopali Slovenijo. Vsej slovenski reprezentanci v Vancouvru 2010 in še posebej domžalski olimpijski četverki!
Bojana
Olimpijki Saši Farič Radomljani pripravili prisrčen sprejem
V četrtek, 25. februarja 2010, se je z olimpijskih iger v Vancouvru vrnila tudi olimpijka Saša Farič. Športni privrženci in rojaki s Škr-jančevega, Radomelj in od drugod so Sašo presenetili s prisrčnim sprejemom v središču Radomelj. Saša Farič je na torkovem tekmovanju v Kanadi, kljub poškodbi, v močni konkurenci dosegla odlično 14. mesto. Sicer je glede na letošnje rezultate veljala za favoritinjo za medaljo, a tokrat je bila bolečina poškodbe prehuda. Seveda pa se Saša zaradi tega ne bo vdala, čaka jo še zaključek sezone, kjer ima lepe možnosti za visoko uvrstitev v skupnem seštevku. Po besedah očeta Jožeta, ki jo najbolj
podpira na njeni športni poti, pa se bo Saša, če bo uspešno pozdravila nogo, lahko še vsaj dvakrat potegovala za medalje na olimpijskih igrah, naslednjič čez štiri leta v Sočiju.
V kratkem formalnem delu so Sašo Farič pozdravili Metod Marčun, predsednik krajevne skupnosti, Bojan Peterka, predsednik Smučarskega društva Domžale, in Primož Ahačič, eden njenih prvih trenerjev. S svojim lepim glasom je pozdrav olimpijki zapela udeleženka letošnje Eme, Martina Šraj. Na koncu se je Saša Farič, vidno ganjena, vsem zahvalila za sprejem in obljubila, da bo še kdaj poskrbela za razlog za podobno druženje.
OBČINA DOMŽALE
Medgeneracijski center Bistra
Občinski svet Občine Domžale bo na svoji 32. seji obravnaval informacije o vsebinski zasnovi, organizaciji, upravljanju in namerah Občine Domžale pri uresničitvi projekta izgradnje Med-generacijskega centra Bistra ter mnenje mestnega arhitekta.
V Občini Domžale se srečujemo s pomanjkanjem mest v institucionalnem varstvu starejših občanov, hkrati pa z novimi pogledi na starejšo generacijo, ki so zapisani tudi v strategijah na slovenski in evropski ravni, kar je odprlo številna nova vprašanja. Občina se zavzema, da se odgovori nanje oblikujejo znotraj Medgeneracijskega centra Bistra, kar je v svojem mnenju potrdil tudi mestni arhitekt.
Sedanje stanje
Domžalski dom upokojencev (DUD) ima za občane, ki bi želeli del življenja preživeti v varnem domskem okolju in hkrati blizu svojcev, premalo zmogljivosti. V letu 2010 imajo v domu 167 stanovalcev, kar se bo s preureditvijo tripostelj-nih sob še zmanjšalo, od tega jih je le 90 domžalskih občanov, hkrati pa 75 občanov biva še v domovih po Sloveniji (največ v Domu počitka v Mengšu). Glede na demografske napovedi rasti in staranja prebivalstva bi v občini potrebovali 239 mest. Pri tem je analiza zajela tudi stanje na območju Upravne enote Domžale, kjer je 116,30-odstotna pokritost (v Občini Domžale 69,87-odstotna pokritost), medtem ko širša regija kaže znaten primanjkljaj mest v domovih. Iz zbranih podatkov izhaja, da bi potrebovali cca. 60 mest v institucionalnem delu in 10 mest v dnevnem varstvu, ki ga zaradi premajhnih zmogljivosti sploh ne morejo izvajati.
Občina Domžale podpira izgradnjo Medgeneracijskega središča v Domžalah:
■	ker statistični podatki in dejanske zmogljivosti domov kažejo na primanjkljaj;
■	ker se nenehno srečujemo s pritiski in potrebami svojcev po organiziranem varstvu oseb, starih nad 65 let, ki institucionalizirano varstvo potrebujejo;
■	ker narašča potreba po zagotavljanju ustreznih prostorov za organizacijo dnevnega centra za izvajanje izobraževalnih oblik in drugih dejavnosti, primernih za starejšo populacijo;
■	zaradi znanega investitorja, ki je zainteresiran zgraditi objekt, ki bo imel 60 nastavitvenih zmogljivosti v domski oskrbi in 10 za dnevno varstvo, 130 postelj v oskrbovanih stanovanjih in dnevni center za različne dejavnosti za oskrbovalce in vse starejše občane;
■	ker je blizu 80 naših občanov nastanjenih v domovih po vsej Sloveniji, kar jim otežuje stike s svojci.
Starost danes ni več sinonim za bolezen, osamljenost in revščino, temveč sinonim za določeno življenjsko obdobje, v katerem je vsaki starejši osebi zagotovljeno prijazno bivalno okolje in omogočena dejavnosti, ki zagotavlja ohranjanje fizične in psihične kondicije. Glavne usmeritve sodobnih multifunkcionalnih modelov so torej, da se starejšim priznava sposobnost in zmožnost ohranjanja samostojnega življenja za opravljanje temeljnih funkcij vsakdanjega življenja. Modeli vključujejo vse oblike pomoči, ki jih posameznik v določenem obdobju potrebuje, pri tem pa svobodno izbira kdaj, v kakšni obliki in obsegu potrebuje pomoč. S tem starejši osebi omogočimo dostojanstvo, avtonomnost, možnost izbire, vključevanje v družbene tokove in produktivnost. Prednostna področja multifunk-cionalne skrbi za starejšo populacijo so:
■	ustvarjanje razmer za aktivno vključevanje tretje generacije v proces dela in zaposlovanja;
■	preventivni ukrepi za krepitev zdravja, zdravljenje in stabilnost sistema zdravstvenega zavarovanja;
■	izvajanje storitev in programov socialnega varstva;
■	ustvarjanje pogojev za oskrbo v domovih v obdobju, ko ne morejo več skrbeti sami zase;
■	vzgoja in izobraževanje mlade in srednje generacije za kakovostno in žlahtno sožitje in so-bivanje s starejšimi;
■	izvajanje programov vseži-vljenjskega izobraževanja;
■	uvedba zavarovanja za dolgotrajno oskrbo;
■	razvoj nove solidarnosti med generacijami in ustvarjanje pogojev za kakovostno preživetje družbe z velikim deležem starejših;
■	spodbujanje raziskovanja stanja in posledic staranja, starosti in sožitja med generacijami;
■	učinkovita zaščita starejših pred nasiljem in zlorabami.
Aktivnosti v Medge-neracijskem centru
Medgeneracijski center po projektu vsebuje štiri sklope, in sicer: prostore za institucionalno
varstvo s 60 posteljami z zagotovljenim ustreznim prostorski standardom za izvajanje različnih programov institucionalnega varstva, pomoči na domu, dnevnega in začasnega varstva 10 postelj; prostore za dnevni center, kjer bodo zagotovljeni pogoji za izvajanje bogatega in raznolikega programa za oskrbovance institucionalnega varstva, stanovalce v oskrbovanih stanovanjih objekta Medgeneracijski center Domžale in za vse starejše domžalske občane;
oskrbovana stanovanja kapacitete 130 postelj, ki bo samostojna
nastanitvena enota z navezavo na vse aktivnosti, ki se bodo odvijale v domski oskrbi in v dnevnem centru;
storitvene dejavnosti komercialnega značaja, ki se izvajajo za oskrbovance institucionalnega varstva, stanovalce oskrbovanih stanovanj in obiskovalce dnevnih aktivnosti ter za potrebe občanov vseh generacij.
Dnevni center
Ponudba dnevnega centra je oblikovana zelo raznoliko in bo lahko zajemala vse starostne skupine ter skupine z različnimi potrebami in tako dosegala cilje, skladne s kriteriji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Najpomembnejši med njimi so:
■	izobraževanje in vzgoja za medgeneracijsko solidarnost in sožitje;
■	izobraževanje in programi za zdravo in aktivno staranje ter krepitev solidarnega sožitja med mlado, srednjo in starejšo generacijo;
■	dejavnosti in programi za pomoč družini, ki oskrbuje starejšega človeka;
■	izvajanje posameznih storitev in programov socialnega varstva, ki delujejo v dnevnem centru;
■	informiranje in ozaveščanje prebivalstva v lokalni skupnosti o kakovostnem staranju in medgeneracijski solidarnosti ter sožitju;
■	medgeneracijsko prostovolj-stvo.
Človek je družbeno bitje in zaradi tega hrepeni po druženju, in sicer ne samo s svojimi vrstniki, temveč tudi s pripadniki drugih generacij. Posameznik se skozi življenje fizično stara, duhovno ter osebnostno pa raste, dokler je sposoben sprejemati izzive in je aktiven, zato so dolgoročnejši cilji koncepta dnevnega centra širjenje mreže dejavnosti - vsem starejšim v občini omogočiti aktivno staranje, preprečevati izključenost in zagotoviti pogoje za vključenost v mrežo socialnih odnosov; podaljševanje pogojev za življenje v domačem okolju in zmanjševanje pritiska na institucionalno varstvo in oskrbo ter zaradi vse boljšega zdravstvenega
Grafični prikaz aktivnosti v Medgeneracijskem centru
stanja starejše populacije aktiviranje starejših v aktivne izvajalce pomoči in samopomoči. Aktivnosti bodo organizirane v obliki decentralizirane in prostorsko celovite mrežne ponudbe izobraževanj, telesnih aktivnosti, svetovanj, razvedrila, komunikacije, vključevanja v aktivnosti v domu in izven njega, samopomoči in medsebojne pomoči, medgeneracijskega sodelovanja in različnih načinov vključevanja v okolje.
Dnevni center bo deloval povezovalno med vsemi akterji, ki na kakršen koli način opravljajo in se vključujejo v področje skrbi za starejše, in zastopal interese starejših ljudi tudi navzven, tako da bo s svojimi aktivnostmi »seval« v družbeno okolje. S tem so ciljne skupine občanov, ki se bodo vključevali v aktivnosti dnevnega centra, STAREJŠI -ki bivajo doma v svojem okolju in si želijo družbe, imajo željo po jezikovnem ali splošnem izobraževanju, se želijo udeleževati telesnih aktivnosti, se rekreirati in s pohodi spoznavati bližnjo in širšo okolico, želijo debatirati o različnih temah na organiziran način, želijo srečevati druge ljudi in se z njimi spoznati ter želijo ustvarjati - likovno, obliko val -sko, šiviljsko, se učiti ročnih del, želijo uporabiti svoja znanja in sposobnosti za pomoč drugim, želijo opravljati razna opravila na domu drugih, kjer njihove storitve potrebujejo, se želijo družiti in prenašati svoja znanja na mlade (inštrukcije, konverzacije, ročna dela ...), bi delali v samopomoč-nih skupinah in bi bili aktivni v programih medgeneracijskega druženja in ustvarjanja, MLADI - ki jim je delo s starejšimi v veselje, se želijo izobraževati, kako pomagati pri oskrbi in negi starejšega človeka, ki bi poučevali starejše (računalništvo ...), bi vnašali v aktivnosti novosti, z njimi seznanjali starejše in na ta način prispevali k stiku starejših s spremembami v družbi, bi bili pripravljeni pomagati pri sprehodih, pogovorih, ipd. in bi bili pripravljeni obiskovati starejše na njihovem domu, opraviti nakup v trgovini, čistiti sneg in ipd., bi na domu s svojo prisotnostjo, vedrino in energijo ustvarjali veselo vzdušje, se pogovarjali, komentirali, igrali igre, šah, karte in drugo ter SREDNJA GENERACIJA - ki živi v skupnem ali ločenem gospodinjstvu s starejšim in potrebuje nasvete za ustvarjanje prijaznih medsebojnih odnosov, se želi usposobiti za ravnanje s starejšim v kočljivih življenjskih situacijah in se želi izobraževati v nudenju pomoči pri oskrbi in negi starejšega človeka. Investitor, družba IMP, si skupaj z Domom upokojencev Domžale in Občino Domžale intenzivno prizadeva za pridobitev možnosti za širitev obstoječega doma ali pridobitev koncesije, ki jo podeljuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter vzporedno pripravlja model upravljanja bodočega centra.
Mnenje mestnega arhitekta
»Medgeneracijski center Bistra je projekt, ki bo v prostor »ob reki« prinesel novo vsebino, ga oživil in pozitivno vplival na spremembo bivalne kulture. S svojo pojavnostjo bo pritegnil pozornost tako voznika, ki se pripelje z avtoceste, kot mimoidočega na sprehodu po Cesti talcev. V tem prostoru bo objekt postavil nove temelje prepoznavnosti prostora in zaključil trenutno neizkoriščen potencial lokacije. Urbanistično gledano je projekt sprejemljiv in priporočljiv.
Nekaj poudarka je potrebno posvetiti le ureditvi okolice, medsebojnim povezavam in navezavam na širši prostor (prostor reke, prostor med srednjo šolo in novim centrom, prostor proti stadionu, kjer lahko nastanejo konflikte situacije). Ta prostor je potrebno posebej obravnavati v projektu navezav na okolico in ne v sklopu Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje D-20,« je v zaključku mnenja o Mengeneracijskem centru Bi-stra-Domžale podal mestni arhitekt Artur Olaj, u.d.i.a.
Tina Drolc
8
ravnanje z odpadki
5. MAREC 20I0
VSESLOVENSKA EKOLOŠKA AKCIJA OČISTIMO SLOVENIJO
Srečanje z društvi na Občini Domžale
Občina Domžale se je s podpisom pogodbe v mesecu februarju pridružila vseslovenski ekološki akciji Očistimo Slovenijo ter tako nadgradila vsakoletno akcijo Očistimo Domžale. S odelujoča društva, zavodi in krajevne skupnosti so bila 10. februarja 2010 povabljeni v sejno sobo Občine Domžale in Andreja Jarc Pogačnik, podžupanja Občine Domžale, je v uvodnem nagovoru društvom izrazila svoja pričakovanja: »Za sodelovanje v vseslovenski ekološki akciji smo se odločili, ker smo ekološko usmerjena občina - med prvimi smo začeli z ločevanjem na ekoloških otokih, prav tako smo uspešni v ločenem zbiranju bioloških odpadkov, saj smo že v prvem letu zaključili predvideno petletno uvajalno obdobje in nato ekološko osveščenim občanom in občankam ponudili ugodnejše plačevanje. S priključitvijo projektu bomo občino očistili črnih odlagališč, čeprav se lahko pohvalimo, da jih imamo v primerjavi z drugimi relativno malo.« Franci Kozinc, vodja Inšpektorata v Občini Domžale, pa je povzel: »Veseli smo tega sodelovanja, vendar naj ponovno opozorimo na gradbene odpadke. V Občini Domžale so pereči predvsem na območju neurejenega obrežja Kamniške Bistrice in tudi na drugih lokacijah. S to akcijo se teh odlagališče ne bomo dotaknili, na pozive pa se ne odzivajo niti pristojne državne inšpekcije.«
Janez Bizjak, koordinator vsakoletne akcije Očistimo Domžale, se je za večletno sodelovanje zahvalil vsem prisotnim društvom: »Z vsemi že vrsto let dobro sodelujemo pri spomladanski akciji Očistimo Domžale in v letošnjem letu vas vabimo, da skupaj sodelujemo pri vseslovenski ekološki akciji Očistimo Slovenijo.«
V sejni sobi Občine Domžale so se zbrali predstavniki številnih društev, nekaterih šol in nekateri predsedniki krajevnih skupnosti. Petra Jakovac, občinska koordinatorka projekta, je predstavila projekt: »Vseslovenska ekološka akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu bo potekala v soboto, 17. aprila 2010, neodvisno od vremena. Cilj akcije je aktivirati 200.000 ljudi, predvsem tiste, ki v čistilnih, ekoloških akcijah do sedaj niso sodelovali; zbrati 25.000 ton odpadkov, kar je polovica vseh komunalnih odpadkov z divjih odlagališč; ustvariti digitalni register divjih odlagališč (do sedaj zaradi velikih stroškov ni bil vzpostavljen) ter dolgoročno vplivali na izboljšanje zakonodaje.« Janez Bizjak, vodja vsakoletne akcije Očistimo Domžale je izrazil željo: »Na Občini Domžale pričakujemo, da bomo z vseslovensko promocijo akcije v nacionalnih medijih in z javno znanim ter točno določenim datumom uspeli privabiti nova društva, podjetja in posameznike, ki bodo tudi v prihodnje
sodelovali pri občinski spomladanski akciji.«
Franci Kozinc, vodja Inšpektorata, je predstavil že znane lokacije črnih odlagališč: »Na občini imamo seznam črnih odlagališč, kar nekaj smo jih v lanskem letu že sanirali. Zapisane imamo parcelne številke in fotografije odlagališč. Seveda pa prisotnost medijev izkoriščam in ponovno pozivam pristojne državne inšpekcije, naj za nepravilno odložene gradbene odpadke izvedejo sankcije.«
Predstavniki društev so se odzvali povabilu in izrazili pripravljenost sodelovati tudi v vseslovenski ekološki akciji, ki so jo podprli tudi predsednik države, predsednik vlade in predsednik državnega zbora. V projekt se vključuje tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, ki bo vse šole v Sloveniji povabilo, da se udeležijo čistilne akcije. Aleš Pevec, eden od vodij projekta, je navdušen nad podporo, kar organizatorjem dokazuje, da so na pravi poti: »Čeprav protokol običajno dovoljuje častno pokroviteljstvo le enemu izmed predsednikov, so se tokrat za pokroviteljstvo projekta odločili predsedniki združeno. To dejstvo nas navdaja z upanjem, da so glavni cilji projekta - izdelava največjega digitalnega registra divjih odlagališč v Sloveniji, 200.000
udeležencev in očiščena Slovenija -uresničljivi. Podpora naših partnerjev je pri tem ključnega pomena,
Občina Domžale poziva vsa zainteresirana podjetja, društva, krajevne skupnosti ali posameznike, naj se pridružijo projektu, s katerim bomo očistili svoj domači kraj črnih odlagališč. Vsak prispevek ali pomoč sta dobrodošla. Konktakt: petra.jako-vac@ocistimo.si, janez. bizjak@domzale.si ali 01/724 20 22 Janez Bizjak
zato se jim za podporo zahvaljujemo.« Vodja projekta, Petra Matos, je v izjavi, posredovani po srečanju na Občini Domžale, poudarila: »Do danes se nam je priključilo že preko 300 prostovoljcev, ki nam pomagajo pri organizaciji tega zahtevnega projekta, na socialnih omrežjih pa nas podpira že preko 30.000 posameznikov. S 76 občinami smo že podpisali dogovore o sodelovanju, podpisovalci pa so aktivni v še 51 občinah. Še vedno pozivamo podjetja, naj po svojih zmožnostih prispevajo k uspehu projekta, v katerega verjame vse več ljudi, hkrati pa vabimo tudi druge, da se nam pridružijo na www.ocistimo.si.«
Tina Drolc
Eko stiskalnik za plastenke
Na pobudo Janeza Černagoja vam predstavljamo napravo za ročno stiskanje PET embalaže. Predstavljen sistem stiskanja embalaže je namenjen za končno uporabo, do prostornine 2,5 l, po končanem stiskanju pa embalaža zavzame manj kot eno petino prvotnega volumna. Uporaba in namestitev sta enostavni. V steno, vzporedno z luknjami na plošči naprave za stiskanje, zavrtamo luknje premera 10 mm. Vanje vstavimo vložke in z vijačenjem pri-čvrstimo napravo na zid.
-	F1 - v napravo za stiskanje vstavimo plastenko, s katere je predhodno odstranjen zamašek.
-	F2 - z enakomernim potiskanjem ročke navpično navzdol stiskamo plastenko. Če se med potiskanjem pojavi upor, je potrebno ročko dvigniti v prvotni položaj in preveriti, ali je zama-šek odstranjen.
-	F3 - s potiskanjem ročke navpično navzdol stisnemo plastenko do končnega položaja.
-	F4 - po končanem stiskanju na stisnjeno plastenko privijemo zamašek, dvignemo ročko v prvotni zgornji položaj in odstranimo stisnjeno plastenko.
Tina Drolc
Navodila za ločevanje odpadkov v gospodinjstvih
PROGRAM BIO je namenjen ločenemu zbiranju organskih odpadkov v gospodinjstvih. Med organske odpadke spadajo: kuhinjski odpadki, ostanki sadja in zelenjave, kavni filtri in čajne vrečke ter netekoči ostanki hrane.
Za lažje zbiranje in odlaganje odpadkov pa smo za vas pripravili tudi ponudbo 10 litrskih BIORAZ-GRADLJIVIH VREČK, ki so edine primerne vrečke za odlaganje bioloških odpadkov. PROGRAM URBA PLUS je namenjen ločenemu zbiranju preostanka komunalnih odpadkov. Za vsako frakcijo odpadkov imamo poseben zabojnik:
-	ZELEN - STEKLENA EMBALAŽA
-	RDEČ/MODER - PAPIR
-	RUMEN - PLASTIČNA in KOVINSKA EMBALAŽA
PROGRAM K.C.A. BOX je namenjen zbiranju nevarnih odpadkov kot so odslužene baterije, zdravila, aerosolna pršila (spreji), embalaže od barv in lakov, embalaže kemičnih (strupenih) snovi in škropiv ter vseh drugih nevarnih snovi, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih. K.C.A. BOX je mogoče nepredušno zapreti in tako preprečiti kakršnokoli odtekanje snovi med prevozom oz. transportom do odlagalnega mesta.
9 £lu
5. MAREC 20I0
investicije
9
KARANTANSKA CESTA V DOMŽALAH
Urejena mestna ulica
V	sklopu ureditve mestnega jedra je bila, skladno z ureditvijo centra Tuš, predvidena tudi nova prometna ureditev centra in »pomestenje« sosednjih ulic. Dogovori z investitorjem centra Tuš ostajajo časovno odprti, občina pa je uspela s svojo prijavo na evropska sredstva za »pomestenje« Karantanske ceste in tudi zato je bila sprejeta odločitev, da se ureditev Karantanske ceste izvede v letu 2010. »Karantan-ska cesta je v neposrednem centru Domžal, v zelo slabem stanju in nujno potrebna obnove. Sanacija smo odlagali tudi zaradi dogovorov z investitorjem v centru Domžale, podjetjem Tuš, vendar kljub ponovnemu srečanju v mesecu januarju dogovorov nismo zaključili, zato smo se odločili za sanacijo oziroma »pomestenje« Karanatanske ceste. Uspešni smo bili tudi s prijavo na evropska sredstva«, je povedal župan Toni Dragar.
Karantanska cesta je z izgradnjo AC-odseka in z zgrajenim trgovskim centrom s knjižnico postala vse bolj prometna, kar je neprimerno urejeno ulico in vremensko poškodovano cestišče še hitreje uničevalo. V letu 2005 je bil izdelan projekt PZI Karanatanske ceste od križišča Mercator do križišča z Ljubljansko in Savsko cesto. Projekt je predvideval izdelavo vpadnice in prometne ureditve križišča ter poleg cestnogradbenih del tudi postavitev in zaščito komunalnih vodov - telekomunikacijskih vodov, meteorne in fekalne kanalizacije, vodovoda in javne razsvetljave.
V	projektu iz leta 2005 je bila predvidena preureditev križišča med Savsko in Ljubljansko - ob koncu
Karantanske ulice - v krožišče, kar bi pomenilo tudi rušenje spomeniško zaščitenih objektov, zato se je od prvotne namere odstopilo. Karanatanska cesta zaključuje južno obrobje centra Domžal in predstavlja povezovalno cesto do AC-priključka. Pozidava ob cesti na južni strani je pretežno starejšega datuma, objekti na zahodni strani, ki so deloma spomeniško zaščiteni, so bližje cesti, ostala pozidava pa je od ceste nekoliko odmaknjena, tako da dopušča ureditev površin za mirujoči promet ob cesti. Na severni strani so na vzhodni polovici ceste objekti novejšega datuma. V okviru prometne ureditve so bile obdelane tri variante bodočega prometnega omrežja mesta Domžale. Predvidena je izgradnja zunanjega obroča, ki bo prevzel tranzitni promet, kar bo zmanjšalo obremenitev Karantanske ceste.
Stanje
Vozišče je asfaltirano, stanje pa je dokaj slabo, obrobljeno z obojestranskimi dvignjenimi robniki, odvodnjavanje je urejeno preko mreže točnih jaškov, iz katerih se meteorne vode stekajo v sistem mešane kanalizacije. Površina za kolesarje in pešce sta na južni strani v istem nivoju, medsebojno sta ločeni s talno obeležbo. Hodnik za pešce in kolesarska steza potekata na celotni južni strani ceste. Širina pasu za kolesarje je konstantna in znaša 1,7 m, širina hodnika za pešce pa se prilagaja bližini objektov oziroma fiksnih ovir vzdolž trase. Na severni strani je na približno 100 m samo hodnik za pešce, medtem ko kolesarska pot
poteka po vozišču. V nadaljevanju sta ob objektu Doma upokojencev Domžale, nivojsko od vozišča, dvignjena kolesarska steza in hodnik za pešce, ob poslovnem objektu pa sta obe površini izdelani v asfaltu in razmejeni s talno obeležbo, ob zaključnem delu pa je med kolesarsko stezo in hodnikom za pešce ob objektu vmesna zelenica z drevesi.
Projektne rešitve
Zaradi prometne funkcije je ohranjena širina cestišča, za povečanje atraktivnosti prometnice kot mestne ulice pa je predvidena temeljita prenova in ureditev površin za kolesarje in pešce. Zaradi obstoječe pozidave so, predvsem na zahodni strani ceste, površine za pešce nekoliko okrnjene, prav tako razpoložljiv prostor na južni strani ne omogoča ureditev zelenih površin.
Peš površine
V	severnem delu ceste se peš površine razširijo, preuredijo se obstoječe zelenice, okrog dreves drevoreda pa se namestijo kovinske rozete. Rob peš površin s kolesarsko stezo obrablja zeleni pas z grmovnicami.
V	predprostoru pred domom za starejše občane se zahodno od vhoda peš pot razširi in ob severni rob razširjene površine se postavijo klopi. Obstoječa vegetacija ob doma pa se ohrani oziroma prilagodi novi ureditvi.
Na vzhodni strani bloka se izvede stopnišče in klančina za funkcionalno ovirane osebe, razlika na tem mestu znaša približno 42 cm - predvideva se izvedba treh stopnic. Stopnišče in klančina se iztečejo v skupni podest na spodnjem nivoju.
V	južnem delu se ne izvede prečna členitev, ampak zgolj razmejitev pločnika in kolesarske steze z nizom granitnih kock.
Zelenice in drevoredi
Zelenica se bo uredila vzdolž kolesarske steze, v pasu širine 80 cm, in zasadila z grmovnicami kroglaste oblike, do višine 80 do 90 cm.
Odvodnjavanje bo urejeno tako, da se bo za boljše pronicanje vode na spodnjem robu zelenice izvedlo drenažno nasutje, spodnji rob humusne površine pa bo za 2-3 cm nižji od zgornjega roba kock, ki bodo obrobile kolesarsko stezo. Tako se bo preprečilo prekomerno izlivanje meteorne vode s klančine na kolesarsko stezo. V sklopu nove ureditve je tudi drevored, ki se bo izvedel iz obstoječe zasaditve, le na severu bosta dodani dve novi drevesi, del obstoječega drevoreda pa se bo nadomestil z manjšimi drevesi s kroglasto krošnjo. Drugi del se bo ohranil. Okrog debel bodo
nameščene kovinske rozete, ki so okrogle, namenjene ohranitvi dreves.
Kolesarska steza
Kolesarska steza bo potekala ob vozišču, utrditev bo izvedena v asfaltu.
Urbana oprema
Urbana oprema v tem predelu bo predstavljala klopi, stojala za kolesa, koše za smeti, ograjo in držaj ob klančini.
Klopi se bodo postavile na severni strani ulice, na površinah za pešce v pasu med drevesi drevoreda. Stojala za kolesa se bodo postavila na severni strani ulice, na površinah za pešce v pasu med drevesi drevoreda.
Koši za smeti se bodo postavili na severni strani ulice, na površinah za pešce v pasu med drevesi drevoreda.
Javna razsvetljava
Ulične svetilke bodo na kandela-brih, višine 8 metrov, razdalja med svetilkami bo 20 metrov. Ob stopnišču na vzhodni strani bloka (in ulice) sta predvideni dve svetilki (v obliki kocke).
Na vseh novo urejenih voznih površinah bo, skladno s pravilniki, urejena horizontalna in vertikalna signalizacija, tudi obe obstoječi se-maforizirani križišči se ohranjata v nespremenjeni obliki. Z deli bomo pričeli po zaključenem razpisu, predvidoma po 1. maju. Cesta bo popolnoma zaprta za promet, izvajalec del pa bo zaporo izvajal skladno z elaboratom - dovoljen bo le lokalni promet. Celotna vrednost investicije je 1.007.899,08 evrov, kar bo občina financirala s kreditom, obresti pa bo v višini 60.000 evrov subvencionirala Evropska unija.
Tina Drolc Občina Domžale
Ureditev ceste v Depali vasi
V Depali vasi so bili hkrati s plinifikacijo urejeni tudi drugi komunalni vodi, kar pomeni, da se je s posegi v cestišče zaključilo in zato bo občina maja pričela z ureditvijo cestišča. Po prvih pregledih je bilo ugotovljeno, da bo samo cestišče zaradi vgrajenih vodov spreminjalo svojo višino, zato je bilo potrebno počakati: »V Depali vasi je cestišče v slabem stanju, pojavljajo se udarne jame, jaški so nad samim nivojem ceste, zato je potrebno cesto obnoviti. Sama obnova pa ne bo usmerjena le v sanacijo cestišča, ampak tudi v zagotavljanje prometne varnosti - gradila se bosta pločnik in javna razsvetljava, ki je v tem strnjenem naselju do sedaj ni bilo. Za ureditev smo pridobili tudi nepovratna evropska sredstva.« Ure-
ditev ceste se bo začela, če bomo uspeli pridobiti (odkupiti) potrebna zemljišča in če bo razpis potekal skladno s terminskim planom, v mesecu maju in bo ob ugodnih vremenskih razmerah zaključena v treh mesecih.
Ureditev ceste v Depali vasi je namenjena sanaciji cestišča po plinifikaciji, hkrati pa tudi zadovoljitvi prometno varnostnega vidika. To pomeni, da bo ureditev ceste obsegala poleg same sanacije cestišča še gradnjo pločnika in javne razsvetljave, kar bo združeno predstavljajo tudi vizualno ureditev najbolj prometne ulice v naselju. Celotna ureditev ceste v Depali vasi bo zahtevala 419.378,90 evra, od tega je bilo pridobljenih 175.190 evrov nepovratnih sredstev.
Tehnične značilnosti
V cestišče, ki je delno asfaltirano v neenakih širinah od 5 do 5,5 m in po zahodni strani poteka odprti jarek z makadamskih nasutjem v širini 1 m, so vgrajeni komunalni vodi - telekomunikacijski vodi, plinovod, fekalna kanalizacija in elektro instalacije. Sedaj se bo uredilo cestišče v širini 6 m, z dvema pasovoma po 3 m. Vozišče bo na obeh straneh zaključeno z betonskim robnikom, ki bo položen nad nivoleto cestišča. Na zahodni strani cestišča bo pločnik v širini 1,5 m, ki bo obrobljen iz nizkih granitnih kock. Položene bodo na betonski temelj. Prometna ureditev ceste se bo izvajala s horizontalno in vertikalno
prometno signalizacijo, skladno s »Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah« (Ur. list RS 46/2000). Glede na stanje komunalnih vodov je predvideno odvajanje padavinskih voda vozišča v obcestni meteorni odvodnik, ki se bo zacevil. Novozgrajen meteorni odvodnik se bo izlival v naravni odvodnik Depalščica. Odvodnik meteornih voda se ne nahaja v vodovarstve-nem območju pitne vode.
V	projekt vizualne ureditve najbolj prometnega cestišča v naselju sodi tudi ureditev, čiščenje in vzpostavitev ekološkega ravnovesja odvo-dnika Depalščica. Obstoječa struga trapeznega profila je neurejena, zaraščena, zamuljena in degradirana zaradi posegov ob neposredni bližini struge. Prevodnost struge ni omejena in ne ogroža obstoječih objektov v okolici.
V	mesecu marcu se je začel razpis za
izbor najbolj ugodnega izvajalca in v primeru, da se razpis zaključi skladno s terminskim planom, se bodo dela pričela v mesecu maju. Zaključena
bodo, ob ugodnih vremenskih pogojih, v treh mesecih.
Tina Drolc Občina Domžale
10
•	V« I I	V.	•	•	••
iz nasin društev in organizacij
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE PRAZNUJE
35 let organizirane pomoči
Organizirana skrb za invalide na območju nekdanje Občine Domžale je bila do leta 1970 poverjena Medobčinskemu društvu telesnih invalidov Kamnik-Domžale, na pobudo Zveze društev invalidov Slovenije pa se je 12. oktobra 1975 na območju tedanje Občine Domžale ustanovilo Društvo invalidov Domžale. Prve štiri leta je društvo vodil gospod Jože Vodlan, ki je še danes aktivni član društva, kasneje so se vsi predsedniki trudili, da bi vzpodbujali čim večjo celovito skrb za invalide ter za njihovo vključevanje v družbo. Z delitvijo nekdanje skupne občine na več občin se je društvo preoblikovalo v Medobčinsko društvo invalidov Domžale, katerega vodstvo je v letu 2004 prevzela Vida Perne. 35 let organizirane skrbi za to področje je priložnost, da se ozremo na prehojeno pot, hkrati pa predstavimo tudi aktivnosti v jubilejnem letu. Zato sem sedanjo predsednico naprej povprašala, kakšne so razlike v delu društva pred desetletji in danes.
Koncept delovanja društva se je zelo spremenil. V sedemdesetih in osemdesetih letih problema zaposlovanja delovnih invalidov skoraj ni bilo, niti ni bilo problemov zagotavljanja ortopedskih pripomočkov na račun zdravstvenega zavarovanja, invalidi pa smo vedno lahko pričakovali tudi pomoč s strani sindikalne organizacije. Danes, v dobi velikega hlastanja po materialnih dobrinah, žal invalidi večkrat kot ne postajajo breme - v družbi, pa tudi v družinah. Njihovo socialno stanje je slabo. Zaradi nizkih prejemkov si ne morejo privoščiti bivanje v domovih počitka niti nege na domu. Na splošno: kljub pozitivni zakonodaji je stanje pri varstvu invalidov slabo, invalidi
smo velikokrat obravnavani kot drugorazredna tema.
Kaj lahko na tem področju stori društvo?
Naš osnovni namen je, da s pestrimi dejavnostmi invalide privabimo v prostore društva, da v pogovorih z njimi pridobimo čim več informacij o njihovem življenju, tegobah in problemih ter se na tej osnovi odločimo za oblike pomoči. Invalidi pogosto prihajajo na društvo po laično in drugo pomoč pri zaposlovanju, pri pridobitvi statusa invalida, velikokrat pa potrebujejo le prijazen pogovor. Društvo opravlja naloge zlasti na področju skrbi za zdravje in rehabilitacijo, preventivnemu delovanju, pri izobraževanju in usposabljanju, na področju kulturno-umetniške dejavnosti, pri rekreaciji in športu. V ta namen smo razvili številne posebne socialne programe, ki predstavljajo dopolnitevjavnih služb, včasih delamo tudi namesto njih - vse z namenom, da bi tudi invalidi živeli kakovostno in neodvisno življenje.
Je veliko ovir v življenju invalidnih oseb?
Je, povsod po svetu so in preprečujejo, da bi invalidi lahko uveljavljali vse svoje pravice, hkrati pa jim otežujejo polno sodelovanje v družbi. Zadovoljna sem, da smo v našem društvu sprejeli ukrepe, ki odstranjujejo nekatere ovire, hkrati pa moram poudariti, da vsega še zdaleč nismo storili - zlasti na področju državne skrbi za invalide, kjer je v teoriji veliko besed, ukrepov in smernic, v praksi pa to navadno zamre.
Morda na kratko o društvu?
Medobčinsko društvo invalidov Domžale s svojo dejavnostjo pokriva
pet občin: Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin, tam ima skupaj blizu 2.200 članov in podpornih članov, od tega jih je dobra polovica v Občini Domžale. Svoje delovanje skušamo čim bolj prilagajati problemom naših članov. Tako smo pred leti uredili primernejše in večje prostore, kjer je možnost rednih preventivnih dejavnosti na področju zdravstvenega in invalidskega varstva; v njih imamo rekreacijo, predvsem pa imamo tako zagotovljene pogoje za srečevanje in pogovor med invalidi, kar marsikomu od njih pomeni največ. Pomembni so programi izboljševanja zdravja, kjer uresničujemo programe obiskov zdravilišč, ustvarjamo pogoje za šport in rekreacijo, zelo obiskani pa so tudi naši izleti, dostopni vsem invalidom. Ob tem bi posebej omenila naše poverjenike, ki so iskrena vez med vodstvom in posameznimi člani. S spremljanjem invalidov na posameznem območju, pogovori, obiski in opozarjanjem na njihov morda poslabšan socialni položaj naredijo največ, zato se jih tudi ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za opravljanje
plemenitega poslanstva, kjer je še posebej pomembno, da človek nikoli ne ostane sam.
Največ skrbi namenjate socialno-zdravstvenim programom?
Da, to zahteva od nas tudi zaostrena situacija. Tako skrbimo za neodvisno življenje težkih in nepokretnih invalidov, ki jih obiskujemo in pomagamo, sofinanciramo programe ohranjanja zdravja po težkih operativnih posegih ali nastali invalidnosti, nudimo osebno in socialno pomoč ter potrebne informacije. Z rekreacijo in športom ohranjamo psiho-fizične sposobnosti invalidov, ob tem pa skušamo kar največ narediti tudi pri vključevanju invalidov v kulturno in družbeno življenje. Ob tem naj navedem samo en podatek: v letu 2009 je bilo v naše programe vključenih 3.265 članov, kar pomeni, da so bili vsi vključeni v vsaj en program, nekateri, zlasti težji invalidi, pa tudi v več. Za te programe smo zagotovili skoraj 16.000 evrov.
Kako boste praznovali jubilejno leto?
Najprej smo ob sprejemanju programov za leto 2010 gledali na to, da smo okrepili socialno pomoč ter sodelovanje, nato pa smo razmišljali o drugih oblikah praznovanja. Osrednja prireditev bo 4. septembra 2010 v hali Komunalnega centra Domžale. Pripravili bomo bogat kulturni in družabni program, podelili priznanja ter se tako zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali v 35-letni zgodovini društva. Nadaljevali bomo sodelovanje s pobratenim Društvom invalidov Izola, izmenjevali izkušnje z društvi iz primorske in gorenjske regije, pripravili športna tekmovanja ter se predvsem trudili, da bi tudi v letu 2010 polepšali življenja naših članov.
Hvala in čestitke ob 35-letnici Medobčinskega društva invalidov Domžale.
Vera Vojska
Z JANKOM ŠTIFTARJEM, DRUŽINSKIM TERAPEVTOM
O blazini magus, ki pomaga povrniti zdravje in povečati odpornost
Domžalčan Janko Štiftar, družinski terapevt, vedno znova preseneča s svojimi inovacijami, pred leti je skušal pomagati ljudem s knjigami, v katerih je predstavil svoje življenjske izkušnje, v zadnjem času pa o njem veliko lahko beremo v povezavi z blazino magus, medicinskim pripomočkom, ki ga moj sogovornik ni izumil, mu je pa dal nove dimenzije. Zakaj pravzaprav pul-zirajoča elektromagnetna terapija, je bilo moje prvo vprašanje Janku Štiftarju.
Življenja na Zemlji brez magnetizma in magnetnega polja ni. Osnovna naloga magnetizma v telesu je vzdrževanje napetosti celične membrane - samo napeta membrana omogoča pravilno celično presnovo. Umetno magnetno polje se ustvarja s prehodom električnega toka skozi prevodnik, terapija pa se uporablja na področjih t.i. wellness zdravljenja in rehabilitacije na domu, pri čemer ni nezanemarljivo, da je pulzirajoča magnetna terapija znana kot najbolj varna fizioterapevtska metoda, brez škodljivih stranskih učinkov.
Pulzirajoča elektromagnetna terapija je sicer poznana, vendar ste vi že zasnovano blazino za pulzirajočo elektromagnetno terapijo dopolnili, tako da smo dobili slovensko blazino magus.
Blazina je v svetu uveljavljena, namenjena utrjevanju dobrega počutja in zdravja na eni ter blaženju in odpravljanju različnih težav na drugi strani. »Moja« blazina magus ima svojevrstno sestavljanko blagodejnih frekvenc, zanjo se pridobil tudi certifikat 2-A, kar pomeni, da je blazina magus medicinski pripomoček, s čimer se lahko pohvali le malo tovrstnih blazin, blazina magus pa je v Sloveniji sploh prva taka blazina, ki jo ljudje lahko uporabljajo doma. Doslej namreč je vse preveč koristnikov tovrstne blazine to uporabljalo le dvakrat, petkrat, morda tudi desetkrat, kar pa je bistveno premalo, saj je terapija z njo najbolj učinkovita, če se blazina uporablja redno, dvakrat na dan, in sicer od pet do šest tednov.
Kakšna je njena uporaba?
Uporaba je preprosta: blazino name-
stite na ležišče, na pulznem generatorju nastavite program, se uležete in sprostite. Uporabljate jo lahko tedaj, ko imate čas, ni vam treba hoditi v zdravstvene ali druge ustanove, nenazadnje so številne terapije ključ do uspeha.
Za katere bolezni vse priporočate magus blazino?
Skoraj za vse, saj blazina magus lajša težave pri osteoporozi, artritisu, rev-matizmu, multipli sklerozi, polinevro-patiji in migreni, bolečinskem sindromu; prispeva k hitrejšemu okrevanju po poškodbah kosti in mehkih tkiv, izboljšuje oz. oz. odpravlja motnje cirkulacije, prispeva k sprostitvi in boljšemu počutju, izboljšuje stanja pri splošni utrujenosti, sprošča pa tudi mišice in napetosti, blaži pa tudi bolečine ter izboljšuje stanja pri kroničnih boleznih.
Kako priti do vas?
Center zdravja Magus je v Ljubljani, na Dunajski 238 e Ljubljana, pokličete nas lahko po tel.: 041/676-920, o naši dejavnosti pa lahko več izveste
Domžalski veterani in kulturni praznik
Veterani vojne za Slovenijo smo se udeležili 8. pohoda spomina in prijateljstva iz Radovljice v Vrbo. Na poti smo ob krajši proslavi postali pri najstarejšem spomeniku našega velikega pesnika Franceta Prešerna - na Bledu. Pot nas je pripeljala preko Save Dolinke in po zasneženih gozdnih poteh do Vrbe. Sonce s svojimi žarki nikakor ni uspelo prodreti skozi nizek sloj oblačnosti, a nas to ni kaj dosti motilo. Že nekaj po poldnevu smo prispeli do cerkvice svetega Marka in Ribčeve domačije pod njo. Proslava je hitro minila, nam pa so že
dolgo zvenele njegove veličastne pesmi. Uradno se kot pesnikov rojstni dan sicer navaja 3. december, a rodoslovci se zadnje čase bolj nagibajo k 2. decembru. Pa pustimo to dilemo prešernoslovcem, saj je za nas najbolj pomembno dejstvo, da se je Prešeren sploh rodil in nas s svojo poezijo postavil ob bok ostalim velikim evropskim narodom. Ob koncu smo druženje končali s čašo rujne kapljice, za kar pa smo prepričani, da Franceta zagotovo ne bi motilo.
Janez Gregorič
LIPA sredi zime na obisku v Gradcu
tudi na www.magus.si. Blazino magus si lahko sposodite. Ob izposoji v centru dobite vsa navodila z izvajanje terapije, njene učinke tudi spremljamo. Priporočamo šesttedenski najem blazine, saj za to obdobje redne vadbe lahko potrdimo pozitivne spremembe.
Morda še kaj za konec?
Terapija z magus blazino je celostna, kar pomeni, da je blagodejna tako za telo kot psiho. To lahko teoretično in praktično potrdim tudi iz lastnih izkušenj, saj je psihoterapija moj temeljni poklic.
Ker pa sem še vedno Domžalčan, bomo v našem Centru zdravja Magnus, vsem, ki se bodo v našem centru oglasili s Slamnikom oz. v njem objavljenem prispevku, priznali 10-odstotni popust. Vsi, ki bi radi več izvedeli o blazini, pokličite in ne pozabite: Zdravje je ključno za srečno življenje. Krepimo ga vsak trenutek!
Hvala.
V soboto, 20. februarja, smo člani LIPE, univerze za tretje življenjsko obdobje, zapustili Domžale v močnem dežju, naša in predvsem avstrijska Štajerska pa sta kazali lepše lice. Čeprav so bile strehe Gradca, drugega največjega mesta v Avstriji, še precej bele, so bile ceste očiščene in pločniki suhi.
Skratka, dan je bil primeren za ogled mesta, ki je bilo še v 12. stoletju pretežno slovensko in odtod ime Gradec. Danes je to poleg Dunaja eno najlepših avstrijskih mest, zato ni čudno, da je pod zaščito UNESCA, kot primer svetovne kulturne dediščine. Avtobus nas je odložil pred opero, od koder smo se podali do slavoloka Marije, zaščitnice mesta. Sprehodili smo se po celi gosposki cesti (Herrnstrasse), kjer je promet dovoljen samo tramvajem in pešcem. Tu se nahaja neverjetno veliko stavb ohranjenih in vzdrževanih v popolnem sijaju prejšnjih stoletij, tudi deželna hiša, prav tako mestna hiša na glavnem trgu. Pred njo je znana fontana Janeza »štajerskega princa«, ki ga imajo Štajerci zelo v
čislih, zanje je v svojem času veliko postoril. Ogledali smo si Frančiškansko cerkev, pa zanimivo, zelo moderno, unikatno hišo umetnosti in se sprehodili čez umetni otok na Muri. Odšli smo tudi do katedrale in mavzoleja Habsburžanov. Koliko zgodovine in zanimivosti o mestu je vedela naša organizatorka in vodja izleta, gospa Joži Polanc. Na hribu nad mestom nas je pričakal njihov prepoznavni znak, mali urni stolp, viden daleč naokrog. Z vrha je bil tudi čudovit razgled na celo mesto. Fotoaparati so ves čas marljivo delali. Vrnili smo se v center, popili še malo avstrijske kave in se polni vtisov odpeljali v Lenart. V gostišču Petovar, imajo lasten mlin in celo svojo oljarno, smo si nato privoščili dobro »kočerjo« in nakupili nekaj njihovih dobrot. Ko smo se zadovoljni vračali, nas je na našem koncu Slovenije spet pričakal dež in celo nekaj novega snega je zapadlo, a naše dobre volje in prešernega razpoloženja ni zmotilo.
Zlatka Levstek
ČEBELARSKE DRUŽINE DOMŽALE V MENAČNKOVI DOMAČIJI
Tretja tradicionalna razstava
MORDA TUDI ZA VAS KORISTNA INFORMACIJA
Kdo vse bo na tržnem prostoru v marcu
Kar nekaj bralcev, predvsem pa bralk, nas je poklicalo in pohvalilo našo novo rubriko, kjer vam predstavljamo ponudbo na domžalskem tržnem prostoru v neposredni bližini velikega makadamskega prostora. Ponudba je vse pestrejša, zato smo prepričani, da bo prav vsak našel kaj zase. Vsak dan si v bližini tržnice iz mle-komata, ki ga je tja postavil Alojzij Černivec iz Zgornjih Jarš, natočite svežega domačega mleka; različne vrste kruha in peciva ter piškotov in testenin ponuja Srček d.o.o. iz Lu-kovice, medtem ko Dušan Globoč-nik iz Zagorice pri Rovah nadaljuje s prodajo različnih suhomesnatih izdelkov, enako kot Zavod Jerman iz Kandrš, ki poleg dimljenih izdelkov ponuja pečenice in krvavice.
Ker zime še ni konec, prehladi in podobne bolezni pa še kar razsajajo, bo dobrodošel obisk na stojnici čebelarja Viktorja Svetlina z Vira, ki se predstavlja z bogato ponudbo medu in medenih izdelkov.
Valentin Erklavec s Študljanske ceste v Domžalah ponuja različne vrste zelenjave, enako kot Franc Sve-tek iz Dobrunjske ceste iz Ljubljane, pri katerem boste lahko kupili tudi sadike zelenjave, kislo zelje in repo, zeljnate kisle glave pa tudi sadje. Različne vrste zelenjave bosti našli na stojnicah Martina Hauptmana iz Gradiških Laz, ter Franca Železnika iz Malečnika, ki ponuja tudi različne vrste sadja. Dragica Bohinec Jamnik iz Šmarce vam ponuja sadike okra-
snih rastlin in zelenjavne sadike, konec marca pa boste pri Katarini Kle-menc iz Litije lahko kupili različne vrste rož, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domačo zelenjavo, jagodi-čje in nasade v manjših posodah. Na tržnem prostoru je tudi Breda Peterka iz Domžal, s ponudbo pletenin lastne proizvodnje, in sicer: hlače, majice, kape, šali, trakovi, majice; različne sveče pa najdete na stojnici VI-JA iz Gotovelj. Ob koncu meseca pa bo na tržnem prostoru mogoče kupiti tudi velikonočne butarice, ki jih boste našli pri Štefanu Shlaimerju z Vira.
Dobrodošli!
Vera
Čebelarska družina Domžale je ena od treh družin v okviru Čebelarskega društva Domžale, ki je v letu 2009 praznovalo prvih 90 let uspešnega dela. Ena izmed značilnosti domžalske čebelarske družine je tudi postavitev tradicionalne poučne razstave: Čebelji pridelki in zdravje ter zgodovina čebelarskega tiska.
Prijetno nedeljsko popoldne, _ko so Janez Mihelič, predsednik Čebelarskega društva Domžale, in Marjan Košak, najbolj zaslužen za postavitev razstave, ter Olga Pavlin, ki vodi Menačnkovo domačijo v imenu Društva narodnih noš Domžale, z izbranimi besedami pospremili razstavo med obiskovalce, je pred Menačnkovo domačijo pritegnilo kar precej ljudi, ki so si z radovednostjo ogledovali razstavo.
Njihove poglede je pritegnila zelo bogata zbirka panjskih končnic, posebej z velikim zanimanjem so si ogledali posodo in današnje, še bolj pa nekdanje, pripomočke za čebelarjenje, zaustavljali so se pred
panoji, ki so prinašali informacije tako o vsakdanjih opravilih, povezanih s čebelami, medom, kakor o več kot 100 letnem izdajanju osrednjega glasila slovenskih če-
belarjev Čebelar, katerega urednik
je bil 33 let tudi Janez Mihelič. Glasilo prinaša zanimivo zgodovino čebelarstva na Slovenskem. Že prvi obisk je pokazal, da ljudi najbolj zanima uporaba medu v vsakdanjem življenju, predvsem pa njegov blagodejni učinek na zdravje. Pri tem so jim pomagali tudi čebelarji sami, saj so na odprtju razstave poleg medenega peciva predstavili tudi kar devet kombinacij medu z izvlečki zdravilnih rastlin in prisotne prijazno vabili, naj jih za izboljšanje svojega zdravja tudi uporabljajo. Čebelarska družina je o razstavi obvestila vse krožke na osnovnih šolah in vrtcih.
»Če ne bi jedel medu, bi umrl 40 let prej,« je vedel že Pitagora. Zato, če si niste utegnili ogledati letošnje razstave, bo drugo leto najbrž spet priložnost, do tedaj pa ne pozabite: z rednim uživanjem čebeljih pridelkov je pot do boljšega zdravja sladka.
Vera
9MJJ
5- MAREC 20I0
•	V« I I	V.	•	•	••
iz nasin društev in organizacij
11
DR. LUCIJAN KRIVEC
41 let s Farmo Ihan ter prispevek ihanske tehnologije evropski in svetovni prašičereji
POSVET VODSTEV BORČEVSKE ORGANIZACIJE
Najpomembnejša naloga je ohranjanje vrednot NOB
Pokrajinski svet osrednje slovenske pokrajine združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja je v sredo, 17. februarja 2010, v Knjižnici Domžale pripravil posvet vodstva ZZB NOB Slovenije z aktivisti zveze borcev, ki so se ga udeležili člani borčevske organizacije iz občin Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, posvet pa je bil namenjen izmenjavi mnenj o aktualnih vprašanjih, povezanih z narodnoosvobodilnim bojem in zvezi borcev. Med udeleženci posveta so bili tudi Toni Dragar, župan, in Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, ter Martin Rebolj, župan Občine Moravče.
Po pozdravu Marije Majhenič, predsednice pokrajinskega sveta, so uvodne misli in informacije podali: dr. Janez Stanovnik, predsednik, Slavko Grčar, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Jože Gačnik in Tit Turnšek, člana predsedstva, ter mag. Andrej Šuštaršič, generalni sekretar združenja. Predsednik Glavnega odbora dr. Janez Stanovnik je govoril o aktualni problematiki izhodne strategije, ki jo pripravlja Vlada, o financiranju bank, kar je bistveno spremenilo odnos v svetu, pa tudi o povsem novem obdobju, na katero moramo biti realistično pripravljeni, saj svet, pa tudi naša država, ne bosta nikoli več taka, kot sta bila, saj niti najboljši strokovnjaki natančno ne
vedo, kako bo po tej krizi videti svet - pa tudi naša država kot njegov del. Po njegovem mnenju aktualnosti, med katerimi je posebej izpostavil problematiko aktivnosti v zvezi z »ukinitvijo vojske«, problematiko vložitve ustavne obtožbe zoper predsednika države, »pasjo afero« ter nujno potrebno graditev nacionalne kulture, zahtevajo od nas, da se opredelimo do njih in zastopamo pozitivne vrednote. Posebej je izpostavil vsebino dela organizacije borcev za ohranjanje vrednot ter poudaril, da smo organizacija vrednot, ciljev in načel narodnoosvobodilnega boja, zanje moramo živeti in jih utrjevati ter tako dati smisel življenju in smrti vseh sodelujočim in padlim v NOB. Nikoli ne smemo postati le državljani enega sveta. Boriti se moramo za dosežene vrednote, kot so: narodova suverenost, narodna identiteta, tovarištvo, bratstvo, humanost, človekove pravice, demokracija in druge pozitivne vrednote, hkrati pa ne pozabiti, da je naša naloga tudi ohranjanje in razvijanje nacionalne kulture. Ob koncu je poudaril, da je 35.000 Slovencev žrtvovalo svoja življenja za te vrednote, da je slovenski narod eden tistih, ki je v času druge svetovne vojne, glede na številčnost posameznega naroda, daroval največ žrtev, zato imamo obveznost ohranjati in razvijati vrednote NOB, ki morajo nas in mlade, na katere jih moramo prenašati, voditi tudi v prihodnje.
Slavko Grčar pa je prisotne predstavnike krajevnih organizacij opozoril na najaktualnejše naloge: sprejem novih članov, kadrovske obnove vodstev, zagotovitev stika z mediji, organizacijo in izvedbo spominskih proslav in prireditev, posebej organizacijo centralne prireditve, 8. maja 2010, ob 65-letnici zmage nad nacifašizmom, ter zagotovitev skrbi za urejanje in vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij. Tit Turnšek se je dotaknil nekaterih aktualnih vprašanj na področju mednarodnih odnosov, zlasti odnosov s sosednjo Hrvaško, mag. Andrej Šuštaršič pa je na kratko predstavil nekatere organizacijske rešitve ter poudaril pomen sodelovanja združenj, krajevnih organizacij in drugih organizacijskih oblik z vodstvom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V razpravi so prisotni spregovorili o obravnavi vrednot NOB v vzgoji in izobraževanju, zlasti v osnovnih šolah, o spremembi imena borčevske organizacije, ki je pomenila globoko vsebinsko spremembo, o problematiki vzdrževanja spomenikov in spominskih obeležij, predlogu posebnih priznanj za praporščake, opozorjeno pa je bilo tudi na drugo problematiko, s katero se srečujejo krajevne organizacije, pa tudi na nekatere probleme, ki se nasploh pojavljajo v naši družbi. Ob koncu posveta, katerega vsebina predstavlja veliko pomoč krajevnim organizacijam borcev za vrednote NOB pri pripravi rednih letnih konferenc, se je voditeljica Marija Majhenič zahvalila vseh prisotnim za udeležbo, vodstvu Zveze združenj borcev za vrednote NOB RS za sodelovanje ter vse še enkrat povabila, da se udeležijo osrednje prireditve ob 65-letnici zmage nad nacifašizmom, ki bo 8. maja 2010 v Ljubljani.
Vera Vojska
V samozaložbi je pred kratkim izšla obsežna knjiga (blizu 400 strani) z naslovom 41 let s Farmo Ihan ter prispevek ihanske tehnologije evropski in svetovni prašičereji, avtorja dr. Lucijana Krivca. Dr. Krivec je ob vodenju ugledne farme, razvijanju nove tehnologije in tehnološko-tehničnih rešitev ter ob projektiranju novih farm doma in v svetu vseskozi zbiral informacije, ki nam jih predstavlja v knjigi. S knjigo je, po mnenju zaslužnega profesorja Biotehnične fakultete dr. Karla Salobira, zavaroval pred pozabo ne le zgodovine razvoja in podobo Farme Ihan, temveč tudi silhueto povojnega slovenskega kmetijstva in njegove povezanosti z jugoslovanskim, evropskim in svetovnim kmetijstvom. Avtor knjige, dr. Lucijan Krivec, je bil upravnik izgradnje Farme Ihan v letih 1959 in zatem direktor farme v proizvodnji v času zatona jugocentralizma, samoupravljanja in tranzicije po osamosvojitvi - do leta 2000. Leta 1958 je diplomiral na agronomski fakulteti v Ljubljani ter na Biotehnični fakulteti v letu 1984 tudi doktoriral. Že leta 1959 je prevzel gradnjo največje farme na svetu in dve leti kasneje pri zagonu proizvodnje postavil temelje nove ihanske tehnologije masovne proizvodnje prašičev na osnovi biološkega ciklusa razvoja in rasti prašičev z ustrezno prehrano. Za to inovacijo, ki se je razširila po vsem svetu, je leta 1974 prejel najvišje mednarodno priznanje na področju kmetijstva Justus von Liebig Preis. V času izgradnje 41 farm v Jugoslaviji in v tujini po ihanski tehnologiji je prejel številna visoka priznanja, med njimi leta 2000 Jesenkovo priznanje in nagrado Mesta Ljubljana. Knjiga je zanimiva z več vidikov. Najprej s strokovnega, saj v njem avtor utemeljuje pomembno vlogo Farme Ihan pri neposredni prireji mesa ter kot pospeševalnega središča. Knjiga ponuja ponekod celo napeto branje, v njej spoznamo tudi delček lokalne zgodovine, ki jo na tak način predstavlja in ohranja za vse nas, zanimiva in koristna pa je za vse generacije: za starejše, ki so morda celo delali v njej
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
V središču Slovenije - GEOSS
V nedeljo, 7. februarja, je bila pri spomeniku GEOSS, v Spodnji Slivni pri Vačah, tradicionalna kulturna prireditev. Organizator dogodka je bilo Društvo GEOSS in Občina Litija. Kljub mrazu, vetru in snegu se je prireditve udeležilo večje število ljubiteljev narave in se tako poklonilo spominu na pesnika dr. Franceta Prešerna. Prisluhnili smo moškemu pevskemu zboru GEOSS in nastopajočim govorcem: pozdravnemu govoru župana Občine Litija, Franca Tokavca, predsednika društva GEOSS, Mirka Kaplje, in slavnostnemu govorcu, rektorju Univerze iz Celovca, ki je tudi prejel priznanje iz rok Mirka Kaplje. Nastopil je MPZ GEOSS iz Vač, recitator, povezovalec programa je bil dolgole-
tni dramski igralec Jože Logar. Med prisotnimi so bili še predstavniki Občine Litija, poslanec DZ Joško Godec in poslanec skupine DESUS, župan Občine Moravče, Martin Rebolj s soprogo, podžupan Stane Ravnikar, predsednik borčevske organizacije NOB Moravče, Jože Kveder, in drugi domačini, pa tudi zunanji obiskovalci. Slovesnosti se ni udeležil noben predstavnik ministrstva za kulturo. Po končanem uradnem delu smo bili nastopajoči v kulturnem programu in ostali udeleženci povabljeni v bližnje gostišče na skupno druženje. Spomenik GEOSS je bil slavnostno izročen javnosti 4. julija leta 1982 pred več tisoč udeleženci. Od tega dogodka je minilo že 25 let. GEOSS je projekt
Rektor Univerze v Celovcu
domoljubnega, vseslovenskega pomena, s številnimi kulturnimi prireditvami preko celega leta in čedalje večjim obiskom postaja ne le geografsko, temveč tudi kulturno središče naše države. Obseg projekta v celoti obsega ožje in širše območje: parcelo, na kateri je osrednji spomenik, drugi spomeniki in plošče, prireditveni prostor, simbolno lipo itd. Z zakonom o GE-OSS-u je edino pravno uveljavljeno središče katerekoli države v Evropi. Je srce Slovenije, stičišče vseh Slovencev, ne glede na politično, versko ali drugo pripadnost.
Obišči GEOSS in postoj, naš je, tvoj in moj simbol za narodni obstoj, za našo srečo, mir, razvoj. Geoss, za slovenstvo sveti kraj: ljubimo domovino vekomaj! Slovenski državi je srce: Slovenec, Slovenka, podajta si roke!
Jože Novak
in teh na našem območju ni malo, da ob knjigi obujajo spomine in ponos, da so bili skupaj z dr. Lucijanom Krivcem del nekega - ne le za našo državo temveč za svet, pomembnega projekta. Za pokušino, prepričana sem, da se bo marsikdo od naših bralcev in bralk odločil ter knjigo vzel v roke, se na kratko sprehodimo skozi pravo življenjsko delo dr. Lucijana Krivca. Najbrž za marsikoga ne bo presenečenje, ko bo prebral, da je bil temeljni kamen za novo prašičjo farmo v Ihanu položen 29. novembra 1958, na nekdanji dan republike, slovesno odprtje pa 28. decembra 1962, čeprav je ob tem jasno, da se je gradnja stalno nadaljevala.
V	prvem delu je obširneje podana povojna kmetijska polpreteklost, v kateri je nastajala tudi Farma Ihan. Ta del knjige je avtor namenil povojnim agronomom in veterinarjem ter vsakovrstnim institucijam, ki so sodelovale pri kreiranju nove slovenske kmetijske proizvodnje. Pri tem dr. Lucijan Krivec daje še posebno priznanje vsem tistim, ki so vseskozi ostali zvesti stroki in domovini. Iz poglavja v poglavje sledimo spremembah na področju jugoslovanske kmetijske politike ter posodobitvi slovenskega kmetijstva, pri čemer se le nasmehnemo ob naslovu, kot je Prva potovanja v tujino, saj je danes to pravzaprav pogoj za uspešnost.
V	nadaljevanju nam avtor predstavlja gradnjo prvih živinorejskih farm na slovenskih državnih posestvih. Tako se seznanimo z razvojem perutninske farme v Zalogu, sledimo obdobju ustanavljanja agrokombinatov, avtor pa nas pripelje do prve masovne vzreje pujskov in pitancev na Farmi Ihan ter nas ne pozabi opomniti na svetovne voditelje, ki so obiskovali Farmo Ihan. Posebno skrb vseskozi namenja ljudem, pa ne le strokovnjakom, temveč vsem, ki se je srečeval z njimi, ko so skupaj z njim oblikovali začetek in nadaljevanje razvoja farme. Poseben poudarek je dan nastanku ihanskega strokovnega rima, v katerem so bili po mnenju avtorja pravzaprav vsi inovatorji na svojih novih delovnih področjih in hkrati sodelavci tehnoloških projektov.
Nato po posameznih področjih spremljamo prodor ihanske tehnologije masovne proizvodnje prašičev v tujino, poseben del knjige pa je namenjen razvoju ekologije v svetu in še posebej rešitvam problema odpadnih voda na
Farmi Ihan. Nato se skupaj z avtorjem sprehodimo skozi zadnja leta Jugoslavije ter se seznanimo z zagonom farme po osamosvojitvi v času tranzicije, do menjave generacije na farmi v letu 2000. Dr. Lucijan Krivec ne pozabi niti na predstavitev lastninjenja farme in »zapuščine« 40-letnega ustvarjalnega dela kolektiva novi generaciji, svoje bogato izročilo pa zaključuje z številnimi fotografijami, ob katerih se pred nami, kot v filmu, še enkrat zavrti njegova bogata delovna pot ter uspešna pot Farme Ihan, ki jo avtor zaključuje s predstavitvijo slovesne podelitve certifikata 14.001 ob štiridesetletnici Farme Ihan - prav na dan njegovih 70 let.
Ob koncu knjige 41 let s Farmo Ihan ter prispevek ihanske tehnologije evropski in svetovni prašičereji, avtorja dr. Lucijana Krivca, bralec ostane skoraj brez besed. Težko ali celo nemogoče si je predstavljati, kakšno delo je, ob vsem uspešnem in odgovornem strokovnem vodstvenem delu na Farmi Ihan ter uveljavljanju njene tehnologije v evropski in svetovni prašičereji, opravljanju vrste odgovornih funkcij, za nastanek tovrstne knjige opravil avtor.
Zato, iskrene čestitke, dr. Lucijan Krivec, za vse dobro in strokovno delo, predvsem pa za knjigo, v kateri bo za večno zapisano vaše strokovno in predano delo, pa tudi delček zgodovine Ihana in naše občine, na katero bomo lahko vedno ponosni.
Vera Vojska
Maškare tudi med upokojenci
Ena izmed aktivnosti, ki vedno najde mesto v programu dela Društva upokojencev - Naš dom Dob, je tudi pustovanje, ki je vedno dobro obiskano. Tudi letos smo se odločili, da se poveselimo v pustnem tednu in v ta namen smo se srečali v gostilni Pri Mgan. Priprave so stekle že prej, saj so se vsi sodelujoči vsak po svoje odločili, kako bodo zamenjali svojo podobo. Vsak prihod na pusto-vanje je pomenil veliko prijetnih trenutkov, pa tudi vrsto presenečenj, saj so se nekateri resnično potrudili, da so bili v pustni opremi skoraj neprepoznani. Na prijetnem srečanju sta se zavrtela
zapornika, glasni so bili indijanci, ki so oblegali kavboje, nekateri so maske poiskali v živalskem svetu, manjkali niso niti hudički, ki jih je preganjal »župnik«, lepe in manj lepe gospodične, malce je postra-šila smrt, manjše število pa se je odločilo, da pride kar v »civilu«. Poleg dobre pijače in hrane, kjer ni manjkalo niti tradicionalnih pustnih krofov, sta za boljše razpoloženje poskrbela glasbenika Bernarda Zabavnik in Damjan Umek, predvsem pa je vsem prisotnim veliko pomenilo druženje in prijeten pogovor.
Mojca
DRUŠTVO UPOKOJENCEV - NAS DOM DOB
Pri nas je vedno prijetno
Tudi za letošnji občni zbor Društva upokojencev - Naš dom Dob je značilna zelo dobra udeležba, saj se ga je udeležilo več kot sto članov in članic, posebnost pa je bil obisk Karla Erjavca, tedaj še ministra za okolje in prostor, ki je dobski občni zbor obiskal predvsem kot predsednik DeSUS-a. Delovni predsednik Janez Ore-hek je po pozdravu k predstavitvi dela Društva upokojencev - Naš
dom Dob v letu 2009 povabil Feliksa Lampreta, predsednika, ki je na kratko predstavil opravljeno delo. Leto je bilo ocenjeno kot zelo uspešno, saj je bil zastavljeni program uresničen v celoti, člani in članice pa so se radi spomnili
vseh aktivnosti, ki so jih združevale v letu 2009. Poročilo je bilo
sprejeto z aplavzom, enako pa tudi program za leto 2010, v katerem ne manjka aktivnosti, povezanih s prijetnim druženjem, pa tudi drugih, s katerimi bodo skušali pomagati pri urejenejši krajevni skupnosti, s katero dobro sodelujejo, enako pa so kot zelo uspešno ocenili tudi sodelovanje z vsemi drugimi. O tem, da je društvo zelo uspešno, je govoril tudi Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob, medtem ko je Karl Erjavec kot predsednik De-SUS-a govoril predvsem o skrbi za starejše.
Občni zbor se je zaključil s prijetnim druženjem in povabilom vodstva društva, da se člani in članice tudi v letu 2010 v čim večjem številu udeležujejo vseh aktivnosti.
Mojca
12
iz življenja in dela političnih strank
LDS
Bolj enotni kot kadarkoli
Napadi opozicije na vlečne konje vladne opozicije so v zadnjem času stalnica in že mejijo na pravo neokusno vojno. Tudi nekateri znotraj levice se ne morejo strinjati, da jim ni uspelo razbiti LDS. Ta se je pod vodstvom predsednice stranke, Katarine Kresal, uspela ne le obdržati v slovenskem političnem prostoru temveč postaja vse pomembnejši član vladne koalicije z dvema zelo dobrima ministroma - Kresalovo kot notranjo ministrico in Zalarjem kot ministrom za pravosodje, napadi na LDS in predsednico pa so še bolj strnili naše vrste, kar je potrdil tudi Svet LDS na seji, 22. februarja 2010.
ES;
sli
Ne strinjam se z metodo dela vlade, ki včasih pokaže neenotnost med pogledi posameznih ministrov in koalicijskih strank, vendar se je potrebno vprašati, ali je popolna avtoriteta ene osebe - premiera (kot je bilo v prejšnji vladi) boljša v našem prostoru in kam takšna politika vodi. Kot stranka z največjim številom svetnikom v Občinskem svetu nismo propadli ob odhodu župana iz LDS (sicer izvoljenega kot kandidata LDS pa tudi v Državni svet je prišel kot kandidat LDS), temveč uspešno delamo. Žal tega ne moremo trditi za občinsko upravo pod vodstvom župana Tonija Dragarja, ki ga sicer podpiramo - samo še projektno. Simptomatično je, da ga eden od najvidnejših predstavnikov opozicije (že napovedani kandidat za župana) »ceni« in pravi, da ima »najhujšo opozicijo v lastnih vrstah«. Res jo ima, če on ali uprava slabo delata ali pripravljata slabe predloge za seje Občinskega sveta. Ob številni odprti problematiki v občini sem pisno pre-
dlagal županu, v »pomanjkanju materialov za sejo Občinskega sveta« (seje ni bilo od novembra 2009 do 3. 3. 2010), sklic redne seje z 12 točkami s sledečo problematiko: cona Želodnik (Mercator, NLB), ureditev centra Domžal (TUŠ), razvoj Centralne čistilne naprave Domžale -Kamnik s kadrovsko problematiko, razvoj lokacije Univerzala, informacija o izdelavi prostorskih izvedbenih aktiv (o intenzivni povezavi v Stobu nihče od svetnikov, vključno z mano, nič ne ve) - in še veliko je takšnih predvidenih prostorskih posegov v občini, študija potrebnih vlaganj v šole in vrtce s prioritetami na podlagi aktualnih demografskih podatkov, poročilo o reviziji naložbe v halo Komunalnega centra in tako naprej. Da ne bo nesporazuma, v celoti podpiramo vlaganja in dokončanje del v halo, vendar dosedanja realizacija projekta bistveno odstopa od sprejetega investicijskega načrta, sprejetega na Občinskem svetu, zato je nujno sprejeti dodatek k investicijskemu programu in »legalizirati« naložbo ob predhodni ugotovitvi razlogov za tako velika odstopanja. Izvršni odbor LDS je posebej razburila informacija, da je bil v zadnjih mesecih, v teh težkih kriznih časih, v županovem kabinetu dodatno zaposlen fotograf in da je bila podžupanja profesionalizirana. In to izve največja svetniška skupina na cesti! Pa še: na začetku mandata bivše županje Cvete Zalokar-Oražem smo npr. imeli na občini dva pravnika, sedaj jih je že blizu ali več kot deset! Narobe bi bilo, če ne bi podpirali dobrih projektov, ki jih vodi župan z občinsko upravo, in njegove stalne prisotnost med ljudmi - našimi občani. Kritika služi samo temu, da bi se ključne naložbe in problemi reševali ustrezneje in bolj učinkovito.
Anton Preskar Predsednik OO LDS Domžale
SD
Neomajna privrženost načelu ločitve države in verskih skupnosti
Slovenski Socialni demokrati (SD) trdno vztrajamo pri načelnem stališču, da mora biti razmerje med slovensko državo in vsemi verskimi skupnostmi, ki delujejo na njenem ozemlju, dosledno v skladu s 7. členom Ustave Republike Slovenije, ki določa: »Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti uživajo enake pravice in so v svojem delovanju svobodne.« Po našem prepričanju je neustavno in neetično tako vmešavanje verskih skupnosti v politiko kot tudi državno favoriziranje ene ali več verskih skupnosti na račun ostalih.

Četudi nekateri politiki, predstavniki verskih skupnosti, novinarji in akademiki govorijo in pišejo o trdi in mehki varianti ločitve države in verskih skupnosti, menimo, da so to nepotrebne razprave, kajti ločitev je ali pa je ni. Vmesnega stanja pač ne more biti. To dejstvo je že pred več kot 40 leti spoznalo tudi Vrhovno sodišče v ZDA, ko je razveljavilo uredbo, da se v javnih šolah izvaja t. i. nevtralna molitev. Tega se zavedajo tudi francoske oblasti, ki so prepovedale nošenje očitnih verskih simbolov v javnih ustanovah, še posebej v javnih šolah. Po mnenju SD je v slovenski javnosti premalo prisotno spoznanje, da je ločitev države in verskih skupnosti velik civilizacijski dosežek, ki je izjemno prispeval k razvoju evropske civilizacije v zadnjih
dveh stoletjih. Iz načela ločitve države in verskih skupnosti izhaja tudi, da morajo biti država in njeni organi zavezani k nevtralnosti, strpnosti in nefavoriziranju katere koli verske skupnosti. Na področju šolstva to pomeni, da konfesionalne vsebine ne smejo biti del javnega izobraževanja, ki ga zagotavlja država v javnem interesu. Država mora biti namreč povsem nevtralna do vseh verstev in verskih skupnosti, ki so navzoče na njenem ozemlju, pri čemer ni pomembno niti število vernikov niti t.i. (ne)avtohtonost neke verske skupnosti. V svobodnih in demokratičnih družbah, med katere sodi tudi slovenska, namreč vlada načelo svobode vesti.
Kot je splošno znano, je bivša Janševa vlada izrazito favorizirala Rimskokatoliško cerkev (RKC) in ji omogočala razne materialne privilegije, predvsem pa je dopuščala in celo spodbujala pre-žemanje RKC z državnimi ustanovami. Socialni demokrati smo trdno odločeni tej škodljivi in nedržavotvorni praksi narediti konec. Jasno in nedvoumno je treba vnovič uveljaviti načelo ločitve države in verskih skupnosti ter načelo enakopravnosti verskih skupnosti. Zelo neprijetno nas preseneča tudi to, da se v razmerah težke gospodarske in socialne krize, ki je močno prizadela na deset tisoče slovenskih družin, RKC ni pripravljena odpovedati niti najmanjšemu privilegiju. Še več: novo-imenovani ljubljanski nadškof Anton Stres državi nenehno postavlja nove zahteve! In vse to v imenu skromnega nazareškega tesarja Jezusa Kristusa, ki je pridigal dobroto in uboštvo ...
OO SD Domžale
SOS zavaja študente in ščiti tuje interese
V Mladem forumu SD smo presenečeni nad sprenevedanjem Študentske organizacije Slovenije glede stanja na področju študentskega dela, ki je prej odraz njihovih prizadevanj za zaščito neposrednih finančnih interesov la-
MLADI FOfLVtA
stnikov študentskih servisov ter delodajalcev in posledično kapitala, kot pa boja za pravice in interese študentov. Sprenevedanje predstavnikov ŠOS-a o množičnih zlorabah v okviru aktualne
organiziranosti študentskega dela jasno priča o tem, da je za ŠOS pomembneje ohraniti redne prilive od koncesnine, ki je sorazmerna izplačilom opravljenim prek študentskih servisov, kot pa preprečiti izkoriščanje študentov v obliki poceni delovne sile brez kakršnihkoli pravic. Prav tako so stališča ŠOS-a voda na mlin delodajalcem, ki z najemanjem študentov (tako realnih kot fiktivnih in celo neštudentov, ki prejemajo plačilo preko tuje študentske napotnice) nižajo stroške dela in večajo dobiček, hkrati pa zapolnjujejo delovna mesta, ki bi jih v nasprotnem zasedali maturanti in diplomanti. Za voljo tega se mladi na različne načine trudijo podaljševati status študenta ali dijaka v nedogled in konkurirati na trgu dela z boljšim izhodiščem, kot ga imajo diplomanti. Tako je začarani krog sklenjen, študij se navidezno vleče daleč v negotovo prihodnost, mladi pa predstavljamo eno izmed najbolj ranljivih skupin na trgu dela.
SDS
Od besed k dejanjem
Verjamem v moč besede. Izgovorjene ali zapisane. Še bolj pa verjamem preverljivim dejanjem, ko se besede spremenijo v stvarnost. Človek je v svojem bistvu zelo raznorodno bitje. Zanima ga tisoč in ena stvar. Še dobro, da je temu tako, sicer bi resnično bili čreda ali trop, katerega članice in člani bi rjuli v en sam rog, pa še ta bi bil v lasti Velikega brata.
SDS
Podjetništvo je polje bivanja, ki omogoča preživetje. Natančneje povedano: je del velikega polja svobodne ustvarjalnosti, kjer posamezniki s svojim znanjem, pridnostjo, sposobnostjo in srčnostjo lahko ustvarjajo tako želeno in opevano »dodano vrednost«. Kot civilizirana družba smo se pred skoraj dvajsetimi leti odločili, da bomo -država. S vsem, kar sodi k državi. Med drugim tudi z učinkovitim, preprostemu človeku razumljivim in dostopnim javno-državnim mehanizmom, ki ga »utelešajo« javne službe. Že ko zapišem javne službe, bi moralo biti predstavnikom teh služb (zaposlenim) kristalno jasno, čemu, ali bolje rečeno - komu - njihovo delo služi. Kdo je kje zaradi koga! Tega si v naši državi še vedno nismo razjasnili. Še vse prevečkrat preprosti ljudje naletijo na vzvišen, omalovažujoč, včasih pa že skoraj poniževalen odnos t.i. javnih usluž-
bencev. Da ne govorim o »glavah« prej navedenega državno-javne-ga mehanizma. Namesto da bi te umne (vodstvene, zakone in druga določila pišoče) glave stremele k poenostavljanju zdaj vse preveč zapletenega birokratizma (papirologi-je), se včasih prav trudijo, da bi že tako zakomplicirano birokracijo še zakomplicirale. Da ja ne bi bilo mogoče omogočiti preprostemu človeku razvoj samostojnega podjetništva. Da ja ne bi začeli ljudje, ta za nekatere še vedno brezoblična masa mesa in krvi, misliti s svojo glavo, ko bi - s svojim delom in iz njega izhajajočim zaslužkom - postali neodvisni od državnega aparata. Dajte, no, kdo bo pa potem obvladoval te ljudi, ki bodo vedeli kaj hočejo in bodo to znali tudi narediti, in sicer tako, da jim bo nekdo narejeno tudi pošteno plačal! V trenutku bi nekatere politične opcije izgubile velik del svojega volilnega telesa. Zagotovo. Bili so časi, ko je v naši občini delovalo kar nekaj zglednih in zelo uspešnih podjetnikov. Danes je slika popolnoma drugačna. Kdo je te marljive in vestne in odgovorne ljudi pognal »s trebuhom za kruhom«, da so preselili svoja podjetja v druge, sosednje občine?!? In kaj je politika strank, ki v Občini Domžale vladajo že (pre)dolgo, naredila, da se slika popravi in zbistri?!? Nič! Ker se, baje, ne da! Laž in perverzna manipulacija! Seveda se da! Pa še kako se - da! Samo pravi ljudje morajo zasesti prava mesta.
Nova metla mora dodobra pomesti zatohlost nekoč podjetniško najbolj razvite občine! Ljudje si to zaslužite!
Robert Hrovat
Predsednik SDS Domžale www.domzale.
sds.si
Podjetništvo in Domžale
Še pomnimo, ko je naša Občina Domžale »slovela« daleč naokoli kot najbogatejša občina?! Še pomnimo, koliko podjetnikov, obrtnikov je premogla? Sprašujem se danes, kje pravzaprav tiči problem, da tega skoraj več ni. V tem času recesije je pravzaprav podjetništvo težko in se vsak mali obrtnik še kako bori za svoje preživetje. Država ponuja takšne in drugačne subvencije malim podjetnikom, ki pa so zanje le težko dosegljive. Predvsem gre tu za togost državne birokracije ter dolgotrajno reševanje postopkov. Kamniško-zasavska regija bi v pokrajinskem sistemu, ki ga je predlagala naša vlada, zagotovo segla dlje in višje na področju gospodarstva ter podjetništva. Predvsem gre za pretok državnih sredstev na raven občin, ki bi s tem lažje gospodari-
le. Prav tako bi imeli podjetniki in obrtniki veliko več možnosti povezovanja in sodelovanja. Čeprav so ženske v podjetništvu zadnje čase vse bolj in bolj aktivne in prodorne, pa to ne pomeni, da ostajamo tiho. Želimo si večjega povezovanja, obveščanja in pomoči s strani občinske lokalne uprave. Prav tako si želimo, da naša Občina Domžale postane tisto, kar je nekoč bila. Podjetna in gospodar-
Urška Kabaj Predsednica ŽO SDS Domžale www.domzale.
sds.si
DESUS
Kaj bo novega v sistemu zdravstvenega varstva?
NSi se pridružuje akciji 40 dni brez alkohola
Spremembe v sistemu zdravstvenega varstva in zavarovanja bodo! Kakšne, pa bo jasno po izvedeni javni razpravi, v katero je Ministrstvo za zdravje poslalo nov zakon. Imamo razkorak med dejanskimi ■ potrebami po zdravstvenih storitvah in možnostmi njihovega zagotavljanja ter finančnega pokritja. a Napoveduje se nov in sodobnejši pristop, ki naj bi zagotovil vsebinsko in finančno vzdržnost, kljub povečanim potrebah prebivalstva. Ministrstvo pričakuje, da se bo s spremembo zakona spremenil tudi odnos prebivalstva in družbenih dejavnikov do skrbi in odgovornosti za zdravje.
Torej, zgodil se bo zasuk v miselnosti in dejanjih »od bolezni k zdravju«. Preprosto, a ne! , Povedati bi morali, da je temeljno vprašanje sprememb, kako zagotoviti
dovolj sredstev za tako obsežen sistem, kot je zdravstvo z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Torej, kje dobiti denar? Normalno bi bilo, da tam, kjer je. Najpomembnejše novosti zagotavljanja virov sredstev Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje se bo pobiral od vseh prejemkov, tudi od prejemkov iz podjemnih in avtorskih pogodb, dežurstva, nagrad za delo v upravah in nadzornih svetih družb in zavodov itd.
Samozaposleni si ne bodo mogli več sami izbirati osnove, po kateri bodo plačevali prispevke. Sprememba bo pri pridobitvi statusa družinskega člana zavarovanca, ki naj bi veljala tudi za kmete. Predvideva se znižanje praga solidarnosti pri poškodbah izven dela, kjer gre za sorazmerno velika tveganja v prostem času.
Spremenjene bodo višine nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela, in sicer v povprečju za 5 % od osnove.
Zmanjšala bi se obveznost delodajalcev za izplačevanje nadomestil
s sedanjih 30 na 25 delovnih dni,
hkrati pa povečala ta obveznost pri odsotnostih z dela zaradi poškodb na delu in boleznih, povezanih z delom,
s sedanjih 30 na 45 delovnih dni.
Nadomestilo plače za prvi dan odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana ne bi bila več pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ampak bi jo nosili delodajalci. Pravice do storitev in denarnih dajatev v primeru poškodbe na delu in bolezni, povezanih z delom, bi bile tudi v bodoče ugodnejše (večje) kot v primerih bolezni in poškodb izven dela. Nadomestila bi znašala 100 % od osnove.
Ostala bodo doplačila k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov, ki so pravica v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Osebe, ki bi se redno udeleževale programov za krepitev zdravja, preventivnih pregledov, bi bile lahko deležne zmanjšanih doplačil. To naj bi bila ekonomska spodbuda za bolj zdrav način življenja in za motivacijo ljudi za preventivo. To je nekaj najpomembnejših novosti, o mnogih drugih in podrobneje o zakonu pa bomo spregovorili na javni razpravi.
Mija Pukl
Predsednica Občinskega odbora DeSUS
V Novi Sloveniji podpiramo akcijo slovenske Karitas 40 dni brez alkohola in se ji pridružujemo. Vse članice in člane NSi pozivamo, da se akciji pridružijo in tako opozorijo na problem prekomernega uživanja alkohola, ki lahko pusti hude posledice, ne le na zdravju posameznika, ampak tudi v odnosih v družini. Pristojne zdravstvene institucije in ministrstva bi morala k omenjenemu problemu pristopiti
Mladi MSi Domžal smo organizirali prijateljsko hokejsko tekmo med MSi Domžale ter MSi Kamnik. Pri organizaciji nam je pomagal Peregrin Stegnar, ki je bivši hokejist HK Prevoj. V nedeljo, 14. februarja, sta se ekipi pomerili na naravnem drsališču v Snoviku, v lepem okolju Term Snovik, ki je udeležence še dodatno spodbudilo k tekmovalnemu razpoloženju.
Barve MSi Domžale so zastopali Peregrin Stegnar, Janez Ste-
bolj celostno in državljane opozarjati na kulturo pitja alkohola. V Novi Sloveniji se zavedamo, da
N,Si
nova Slovenija
ÄrWtiwisSiD ^iidEfcn fffffjuo
je vsak posameznik sam odgovoren za svoje zdravje in ravnanje. Kljub temu pa menimo, da lahko z opozarjanjem na to problema-
gnar ter Miha Batis, barve MSi Kamnik pa Domen Gruden, Jošt Svetec, Matic Osolnik in Gregor Tičar. Naj omenim, da je na tekmi največ golov dal Janez Stegnar, ki je dal v zadnji tretjini kar štiri gole. Tekma se je končala z rezultatom 11:3, v korist NSi Domžale.
Tekma je bila polna zanimivih akcij in borbenosti in je potekala v prijateljskem in sproščenem vzdušju. Na koncu je sledilo sladkanje s prinesenimi slaščica-
tiko in s pozitivnimi ukrepi pri-pomoremo k večji osveščenosti prebivalstva pri zmanjševanju problemov alkoholizma. To se je v primeru omejevanja kajenja v javnih prostorih že izkazalo kot pozitiven ukrep.
Alkohol predstavlja veliko težavo v marsikateri slovenski družini, saj smo Slovenci na vrhu evropskih lestvic po količini zaužitega alkohola na prebivalca. V Novi Sloveniji pozivamo vse pristojne organe in celotno slovensko politiko, da se akciji pridruži ter tako da dober zgled državljanom v boju proti alkoholizmu in v prizadevanjih ZA boljše odnose v družini.
Mlada^ Slovenija-
£ bwp« i r. 1PM i^hj..
mi in sokom. Zato so igralci in ostali prisotni še nekaj časa ostali v prijetnem klepetu in načrtovanju podobnih dogodkov. Mladi bomo še organizirali podobna srečanja na ledeni ali kaki drugi ploskvi. Veselimo se druženja in prijetnih dogodkov.
Športno druženje MSi Domžal in Kamnika
fry) n i 5. MAREC 20I0
iz življenja in dela političnih strank
13
Svetniška skupina
Puter Vurbič -L (STA ZA DOMŽALE
ZA DOMŽALE
v? napredne In uspešne
Občina umira počasi ...!
Vlada naj
prisluhne gospodarstvu
Ni treba biti zelo kritičen dejavnik ali zagrizen opozicijski predstavnik, da lahko ugotoviš, kako naša občina razvojno stagnira. Da razvojne strategije še vedno ni (baje se še piše), mnoge funkcije šepajo, da se uresničuje čudna oz. nedoumljiva, predvsem pa neracionalna kadrovska politika. Napak, nedoslednosti in nerazumljivih potez je v občinski politiki toliko, da bi se morali zamisliti vsi, ki jim je še kaj mar do občine, ki je bila nekoč vzor, primer in lider vsega, kar je bila med občinami dobro in napredno. Namesto tega Domžale životarijo v nekakšni občinski letargiji. V oči najbolj bode dejstvo, da se občinski svet do danes, 24. februarja, ko to pišem, še ni sestal vse od 18. novembra lani in da se nekatere druge stvari, kljub okrepljenemu kadrovanju vodstva občine in urada župana ne premaknejo nikamor. Taka neure-
SLS
Ugledna slovenska časopisna hiša je v sredini meseca februarja poročala o nedejavnem Občinskem svetu
Sloven&ka Ljudska stranka
Občine Domžale, o tem, da Občina Domžale še vedno nima tako proračuna kot tudi ne strategije razvoja občine, ki je osnovni dokument, ki
sničena naloga je že dolgo strategija razvoja, ki je nikakor ne dočakamo. Ker v občinskih službah ne znajo ali ne zmorejo (morda pa tudi nočejo) tega dokumenta izdelati sami, so za to nalogo najeli zunanje izvajalce. Ti izvajalci tudi že dolgo niso v naloženi nalogi prišli daleč, saj prihaja do odstopanja od prej zbranih podatkov in gradiv, tako da je sprejemanje pomembnega družbenega dokumenta prestavljeno globoko v prihodnji čas. Kako bo torej s sejami občinskega sveta v prihodnje? Kaj je vzrok za stanje, ki ni dobro? Župan, ki doživlja kritike iz lastnih vrst, čeprav se koalicijsko usklajujejo, se opravičuje, umirja žogo, kot pravimo. Je pa dejstvo, da gre za neaktivnost, nedelavnost in površnost, saj župan in njegove občinske službe ne izpolnjujejo poslovnika. Ta določa, da bi svetniki morali dobivati odgovore na svetni-
predstavlja razvojne usmeritve občine.
Povod za takšno pisanje je dejstvo, da Občinski svet občine Domžale ni zasedal že od 18. novembra 2009 (po poslovniku Občine Domžale sklicuje seje Občinskega sveta župan), naslednja seja pa se obeta šele v mesecu marcu, kljub temu, da poslovnik občine pravi, da se redne seje sklicujejo praviloma enkrat na mesec, vendar najmanj vsake tri mesece. Moje mnenje je sledeče: to, da seja Občinskega sveta občine Domžale ni
ška vprašanja v enem mesecu, zdaj pa kaže, da se bo s poslovnikom zaukazan rok krepko podaljšal. Glede na množico nalog ter probleme, ki se iz dneva v dan kažejo v vse bolj izostreni podobi, je zdaj že manj pomemben ta, da občinski proračun za aktualno obdobje še vedno ni sprejet.
Bojim se, da za zaostanek sej občinskega sveta res niso krivi previsoki zneski sejnin svetnikov, kot je bilo napisano v enem od dnevnih časopisov, pa čeprav smo se nekateri povsem ali pa delno odpovedali plačilu sejnin in jih namenili za dobrodelne namene, pač pa občinska uprava z vodstvom, ki so mu volivci zaupali vodenje naše lokalne skupnosti. Če ga vodijo po vaših pričakovanjih, pa presodite sami.
Peter Verbič - Lista za Domžale
bila sklicana že od meseca novembra in da se predvideva, da bo naslednja šele v začetku marca, kaže na neaktivnost in nedelavnost občinske uprave, kar je tudi sramotno in kaže na to, da uprava nima nobenih strateških in razvojnih projektov. Vse dinamične občine, ki se razvijajo in so aktivne, imajo seje praviloma vsak mesec, na primer Občina Kamnik, ki je imela v tem času že tri seje, prav tako so zasedali občinski sveti tudi v ostalih sosednjih občinah.
Katarina Karlovšek Občinska svetnica e-pošta: katarina. karlovsek @gmail.com
Gospodarstvo, ki je edino zmožno dati realno podlago za izhodno strategijo, namesto papirjev, potrebuje takojšnje in delujoče ukrepe. Sedanja Pahorjeva vlada je doslej pripravila veliko papirja, a zelo malo konkretnih ukrepov in po mojem mnenju je tudi to povzročilo enor-mno rast brezposelnosti. V lanskem letu je Slovenija poleg tega doživela še najvišji padec BDP v evroobmo-čju, izničeno je bilo štiriletno zmanjševanje zaostanka za povprečjem Evropske unije, neto dolg države pa je za približno 50 odstotkov višji, kot je bil leta 2008. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, saj se to zadolževanje ni porabilo za izhod iz krize, ampak zgolj za sprotno porabo. Osebni menim, da gospodarstvo, ki je edino zmožno dati realno podlago za izhodno strategijo, namesto papirjev potrebuje takojšnje in delujoče ukrepe za izboljšanje likvidnosti, razbremenitev cen dela in investicijski impulz. Samo obstoj in razvoj gospodarstva, nove investicije, novi programi ter inovacije lahko zagotovijo nova delovna mesta, manjšo nezaposlenost in posledično tudi večje davčne prihodke. Izhodna strategija, ki jo pripravlja Pahorjeva vlada, bo brez spodbujevalnih ukrepov za večje investiranje in večjo zaposlenost postala samo četrti dokument v seriji papirjev in ki bo ostal zgolj napisana deklaracija. O tem, da je Slovenija izšla iz krize, bomo lahko govorili šele tisti mesec, ko bo Statistični urad RS objavil, da se je začelo število delovnih mest povečevati. Zdravje javnih financ, kar vlada postavlja v ospredje, ni v nasprotju s ciljem, ki ga v ospredje postavlja
Prav te dni mineva en mesec od vložitve ustavne obtožbe predsednika republike, ki je po mnenju opozicijskih strank z odlikovanjem Tomaža Ertla za zasluge v akciji Sever kršil ne samo ustavo, ampak tudi huje kršil zakon. Predlagatelji ustavne obtožbe navajajo, naj državni zbor predlaga ustavnemu sodišču, da dr. Danilu Türku preneha funkcija predsednika republike. Obtožba, ki so jo pripravili v opozicijskih SDS in SLS, obsega 22 strani obtožb, ki predsednika Tür-ka bremenijo kršitve kar 34 členov ustave. Poudariti pa je treba tudi dejstvo, da se je prvič v zgodovini Slovenije zgodilo, da je neka politična stranka izrabila to (edino!) možnost za odstavitev neposredno izvoljenega predsednika republike. Pravna stroka je tokrat enotna, da ta ustavna obtožba sloni zgolj na domnevah in političnih ocenah in ne vzdrži niti najmanjše pravne kritike, vsakdo lahko namreč hitro pride do sklepa, da ni z ničimer utemeljena. Avtorji ustave
Lizbonska pogodba, ki jo je ob koncu leta 2007 podpisalo vseh 27 držav članic Evropske unije, v decembru 2009 pa je stopila v veljavo, je prinesla v delovanje Unije kar nekaj sprememb. Bile so potrebne, zlasti zaradi povečanja števila držav članic v zadnjem obdobju ter da se zmanjša razkorak med državljani in državljankami ter evropsko politiko. Tako Evropski parlament kot tudi nacionalni parlamenti držav članic so dobili več pristojnosti, državljani pa imajo možnost, da Evropska komisija na njihovo pobudo obravnava določeno problematiko. V razmerah povečanih pristojnosti Evropskega parlamenta se je v februarju 2010 zgodil zanimiv dogodek, ko je Evropski parlament prvič doslej zavrnil dokument, ki ga je Svet že sprejel. Gre za sporazum swift, ki ureja nadzor nad bančnimi transakcijami med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Ta je po prepričanju številnih res pomembno orodje v boju proti mednarodnemu
SDS, t.j. nova delovna mesta. Če v Sloveniji ne bo več zaposlenih, tudi ne bo več javnih prihodkov in brez povečanja javnih prihodkov, ob razumljivem varčevanju, ni mogoče priti do zdravih javnih financ. Sedanji Pahorjev vladni predlog gradi na zgrešeni predpostavki, da je le država tista, ki lahko usmeri in določa, kaj je za gospodarstvo dobro, kaj bolj produktivno, kaj je bolj konkurenčno. Tisti, ki so pisali to strategijo, se ne zavedajo, da državni uslužbenci niso podjetniki, da ne poznajo trgov, niso seznanjeni s tržnimi priložnostmi in zato tudi ne morejo dajati bolj optimalnih rešitev ali pa predlogov, kot jih lahko dajo gospodarstveniki in podjetniki. Ukrepe, ki jih gospodarstvo potrebuje takoj, vladna strategija ponekod omenja, vendar ti žal niso operativno razdelani. Med tretjim paketom protikriznih ukrepov SDS in vladnim predlogom obstajajo nekatere podobnosti (pri zmanjševanju javne porabe oz. deleža javne porabe v BDP, pri reševanju t.i. slabih kreditov in pri zmanjševanju administrativnih bremen in stroškov dela v javni upravi), vendar pa je vse to potrebno nadgraditi in sicer:
-	operacionalizacirati nabor dejanskih protikriznih ukrepov, ki so raztreseni po celem dokumentu;
-	določiti časovnico za izvedbo in izločiti ukrepe, ki po nobeni logiki ne spadajo v izhodno strategijo (npr. ustanovitev filmske pisarne, sprememba zakona o javnem varovanju);
-	metodološko ločiti med kratkoročnimi ukrepi (ukrepi za izboljšanje likvidnosti in zaposlenosti,
so institut ustavne obtožbe namreč predvideli za »najhujše in namerne zlorabe ustave«.
In prav ta ustava daje pravico predsedniku republike, da podeljuje odlikovanja in častne naslove. Obtožiti predsednika države kršitve ustave zaradi podelitve odlikovanja pa je celo za marsikoga iz opozicijskih vrst preveč. Sprašujemo se, ali gre znova za težnjo preusmeriti pozornost javnosti stran od sumljivih poslov s finskimi oklepniki, pri katerih skoraj vsakodnevno prihajajo na dan nova dejstva o vpletenosti vidnih članov SDS?
Vsebina obtožnice sega v 45 let prejšnjega režima, in sicer v delovanje Službe državne varnosti. Gre za zelo dolg seznam zelo hudih, vendar pavšalnih obtožb zoper to organizacijo, ki jo je vodil Tomaž Ertl. Predsednik republike Danilo Türk naj bi z odlikovanjem Ertla (mimogrede, odlikovanje je Ertlu podelil za uspešno preprečitev srbskega mitinga resnice v Lju-
terorizmu, ima pa žal tudi številne pomanjkljivosti. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj, je prav zaradi njih podvomila v smiselnost sporazuma. Dejala je: »Neprimerno je, da bi se preko bančnega sistema swift z ZDA izmenjevali podatki kar povprek, ker to ne zagotavlja primerne stopnje varnosti osebnih podatkov, hkrati pa tudi ni upoštevano načelo vzajemne izmenjave podatkov tudi v nasprotni smeri«.
Dr. Jordan Cizljeva je na februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta evropsko politiko opozorila na dejstvo, da je tudi manjšinsko problematiko potrebno začeti obravnavati resno na evropskem nivoju, za kar je pravno osnovo dala prav nova Lizbonska pogodba. V njej je kot vrednota prvič omenjeno tudi varstvo pripadnikov manjšin. Izpostavila je probleme slovenskih narodnih skupnosti v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Poleg govora na plenarnem zase-
za razbremenitev gospodarstva in spodbujanje podjetništva) in srednjeročnimi ukrepi (pokojninska in zdravstvena reforma, reforma nekaterih državnih in paradržavnih institucij); - dokument dopolniti z ukrepi, ki spodbujajo investiranje, večje zaposlovanje in pomenijo povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, večjo gospodarsko rast, večje prihodke, večjo blaginjo ljudi in seveda posledično tudi konsolidacijo javnih financ. Glede na to, da sedanja Pahorjeva vlada namerava iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih izločiti projekt razvojnih osi, menim, da je to zelo sporno, saj ni drugega, na ravni vlade sprejetega dokumenta, v katerem bi ta, za razvoj odmaknjenih regij pomemben projekt, še obstajal, in ni zaslediti, da bi sedanja vlada ta projekt prenesla v kak drug dokument, zato velja poziv sedanji vladi, naj ponovno premisli o črtanju tega projekta iz omenjene resolucije.
Robert Hrovat Poslanec SDS v DZ RS www.roberthrovat.sds.si
bljani) kršil 34 členov Ustave in ga je treba odstaviti. Za zdrav razum je to pojmovanje nesprejemljivo. Že zdaj je jasno, da SDS in SLS v državnem zboru nimata možnosti za vložitev tožbe na ustavno sodišče, saj je za to potrebna večina vseh poslanskih glasov, obe omenjeni poslanski skupini pa jih skupaj štejeta le 33. Zato lahko to ustavno obtožbo razumem le kot absolutno pretirano dejanje in zlorabo tega instituta, s trhlimi pravnimi temelji ter vnovičen poskus preusmerjanja pozornosti in ustvarjanja izrednih razmer, kar nikakor ne pripomore k reševanju resnično perečih težav ob gospodarski in finančni krizi.
Cveta Zalokar-Oražem Poslanka Zares

danju je Evropski komisiji postavila tudi pisno vprašanje o narodnostnih skupnostih v Evropski uniji. Pozvala jo je, naj pripravi in predstavi načrt o tem, kako namerava uresničiti določbe Lizbonske pogodbe o varstvu pripadnikov manjšin. Lizbonska pogodba torej postaja dokument, ki bo evropskim procesom povezovanja, združevanja in sodelovanja dal nov zagon in novo dimenzijo.
Darko Rudl
Občinski svet Občine Domžale ne deluje več
Kitajska masaža prerodi telo in duha
Roke kitajca Xueja Kuija iz Energije vzhoda, studia kitajske masaže v Domžalah, delajo čudeže. To vam lahko potrdijo številne njegove stranke, ki so jim učinkovito odpravile raznovrstne zdravstvene težave. Poglejmo, kaj so o kitajskem maserju in o učinkovitosti njegovih rok povedale njegove stranke.
Štiriinpetdesetletnega Boruta je pred približno mesecem dni zagrabilo v desni strani hrbta, ko je šel v hribe. Zaradi hudih bolečin je obiskal Kuija, za katerega je že prej slišal: »Po štirih protibolečinskih masažah sem se že zelo dobro počutil, nakar sem si zvil se gleženj, tako da sem opravil še nekaj dodatnih masaž. Danes se počutim odlično, le z gležnjem imam še nekaj težav. Zelo sem zadovoljen, Kuijevo masažo predlagam vsakomur. Žena me je Že poslušala in ji prav tako ni žal.«
Sedemdesetletno Vero, ki ima osteoporozo, zaradi obrabe vretenc že vrsto let boli vrat in mora zelo paziti, kadar dviguje težja bremena. Zdravnica ji je predlagala fizioterapijo, za katero pa se ni odločila, ker njen vnuk, ki so ga bolele hrbtne vezi, z njo ni imel dobrih izkušenj. »Vnuk je kasneje poskusil s kitajsko masažo in mu je zelo pomagala, zato sem z njo nazadnje poskusila še sama. Razlika je velika, po sedmih masažah bolečine skorajda ni več. Občasno me sicer še nekoliko zaboli, a nič hudega. Gospod Kui je zares dober maser, poleg tega pa tudi prijazen in topel človek,« nam je zaupala.
Enainpetdesetletnemu Zdravku je otekel gleženj: »Še sam ne vem, zakaj - kar otekel mi je. Tudi zdravniki niso nič ugotovili, čeprav so me slikali. Na predlog sestre sem nato poiskal pomoč Kitajca Kuija. Ni za prehvaliti, sedaj z lahkoto vstajam, prej pa z veliko muko. Ni mi žal, da sem bil na njegovi masaži, niti denarja mi ni žal, saj zdravje zame nima cene.«
Podobno zadovoljna s Kuijem je tudi devetinpetdesetletna Katarina: »Za rojstni dan sem prejela darilni bon za kitajsko masažo, pa sem res šla. Opravila sem pet masaž za hrbet, čeprav sem se že po prvi zelo dobro počutila. Sedaj se počutim, kot bi mi nekdo vzel vso težo s telesa. Vsem ga priporočam, zares je dober maser, pa čeprav je tako mlad.«
Izkoristite torej izjemno priložnost in se naročite na kitajsko masažo ali pa jo podarite svojim najdražjim pri kitajskem maserju Xueju Kuiju na Ljubljanski cesti 84 (SPB) v Domžalah. Masaža vam bo prerodila telo in duha ter pomagala odpraviti različne bolečine, saj omogoča naravno in zato učinkovito samoobnovo telesa. Naročila sprejema po telefonu 041 525 638. Studio masaže dela vsak dan (razen nedelje) od 9. do 12. ure in od 14.30 do 19. ure.
Xue Kui
Nesmiselna obtožba predsednika Türka
Prvi konkretni učinki nove Lizbonske pogodbe
n
14
Domžale
5. MAREC 20I0
NOVI TURISTIČNI LOKALNI VODNIKI
Želimo, da bi občina postala še prijaznejša do turistov
LIONS KLUB DOMŽALE
Lionsi zbiramo rabljena očala
Poleg aktivnosti, ki so namenjene za preventivno zdravljenje vida in pomoč slepim in slabovidnim, POMAGAMO slabovidnim ljudem tudi z zbiranjem, recikliranjem in razdeljevanjem rabljenih očal. V svetu vodijo lionsi to akcijo že več kot 80 let. Zbrana rabljena očala so namenjena predvsem slabovidnim otrokom in odraslim v manj razvitih deželah sveta. Podrobne informacije mednarodne akcije zbiranja očal, ki jo vodi Lions Clubs International Organisation, so tudi na spletni strani: www.lionsclubs.org - Vision Programs - Donate Eyeglasses. Vsi, ki uporabljamo očala, vemo, da imamo v vsaki družini očala, ki jih zaradi različnih razlogov ne uporabljamo in ne vemo kam z njimi.
V domžalskem Lions klubu smo se letos pridružili tej svetovni akciji in povabili k sodelovanju optike, da preko njihovih lokacij zbiramo rabljena očala.
Pri zbiranju in pakiranju očal vljudno naprošamo, da se zbirajo samo nepoškodovana očala s plastičnimi ali kovinskimi okvirji.
Optiki, ki so se prostovoljno odločili ponuditi svoje lokacije za zbiranje starih očal, so naslednji: OPTIKA BISTRA DOMŽALE
-	Visus d.o.o., OPTIKA AVSEC
-	Domžale, OPTIKA MARTINA ŠKOFIC s.p. - Domžale, OPTIKA TOMAŽ ŠIMENC s.p. - Ljubljana OPTIKA DOLINŠEK HELENA s.p. - Domžale, OPTIKA VID, BENDA MILENA s.p. -Radomlje, OPTIKA OCULUS -Kamnik, OPTIKA BRIGITA s.p. Vir pri Domžalah, OČESNA OPTIKA Likeb Ternik d.o.o. - Mozirje, SIMPSS d.o.o. - Ljubljana Vsem, ki boste kakorkoli darovali, se vam Lions klub Domžale najlepše zahvaljuje, saj tudi s tem uresničujemo naše geslo
WE SERVE - POMAGAMO. www.lions-domzale.si
Komisija za turizem deluje v okviru Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale ter skuša s svojimi aktivnostmi prispevati k večji prepoznavnosti občine. V ta namen izdaja različno turistično-propagandno gradivo (brošure, zemljevidi ipd.), organizira različne prireditve, katerih namen je promoviranje občine, sodeluje na različnih sejmih, koordinira delo društev s področja turizma, hkrati pa se trudi, da bi tudi z drugimi aktivnosti spodbujala razvoj turizma v naši občini.
Tako je v zadnjih letih naredila kar nekaj korakov tudi na področju organiziranih ogledov mesta Domžale in Občine Domžale, saj se lahko pohvalimo z vrsto zanimivosti in znamenitosti s področja naravne, zgodovinske in kulturne dediščine. Izdana je bila brošura Znamenitosti, hkrati pa je bilo v organizaciji Komisije za turizem v izobraževanje lokalnih vodnikov vključenih kar nekaj ljudi. Tako so zadnje strokovno izobraževanje in praktično usposabljanje, ki ga je izvedla Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik - Turistično-infor-mativni center Kamnik obiskovale tudi mag. Jožica Polanc, Vesna Sešek in Maja Šoba. Našemu povabilu na kratek pogovor o tečaju, o turizmu nasploh, sta se odzvali prvi dve, v pogovoru pa je sodeloval tudi Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem. Moje vprašanje obema novima lokalnima vodnicama je bilo povezano z končanim tečajem, nato pa se je pogovor razživel kar brez vprašanj.
Mag. Jožica Polanc: Tečaj za turistične vodnike je obsegal teme vodenja po SRCU Slovenije, ki obsega širše območje občin od Kamnika do Litije. Največ pozornosti je bilo namenjene Kamniku, vsem ostalim občinam, vključno z Domžalami, pa

SPA NATURA
S V L. I L EPÜ7 E IN DOBREGA POČUTJA
KUPON
-15%
KUPON VELJA SAMO OB NAKUPU PROIZVODOV IZ PRODAJNEGA PROGRAMA SPA NATURA DOMŽALE OB DNEVU ODPRTIH VRAT, 25.03.2010. VELJA ZA ENKRATEN NAKUP. POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO.
Kozmetični salon SPA NATURA vas vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
25.marec, 2010 8.00 - 20.00
Obisk kozmetičnega salona ni več znamenje prestiža, pač pa potreba vsakogar, ki želi ohraniti mladostni videz ali pa odpraviti lepotne nepravilnosti, ki nam grenijo življenje. V ta namen smo se vam odločili približati naše delo in vam predstaviti možnosti, ki vam lahko na profesionalen način odpravijo vaše težave. Včasih vam lahko že malenkost korenito spremeni vaše življenje in pa predvsem okrepi vašo samozavest.
•	Brezplačno vas bomo razvajali s kratkimi negami obraza in rok*
•	Predstavitev novosti negovalne kozmetike MATIS, RVB in Alessandro
•	Svetovanje o negi obraza, telesa, rok in nohtov
Za predhodna naročila nas pokličite:
031 / 333 150
* za nege je obvezna predhodna prijava
SPA NATURA DOMŽALE
Ulica Nikola Tesla 15 GSM: 031/ 333 150
DELOVNI CAS: PON-PET: 8.00 - 20.00
www.spanatura.si
po mojem mnenju premalo. Dejstvo je, da obstaja o Kamniku največ zgodovinske literature, zato bi bilo še toliko bolj prav, da bi bodoči vodniki dobili na tečaju več gradiva o drugih krajih, kar bi jim bilo v pomoč pri pripravah na vodenje. Kot mednarodna vodnica vem, da je zgodovinsko gradivo nepogrešljivo tako pri lokalnem kot pri mednarodnem vodenju.
Vesna Sešek: Se strinjam, da so bile teme o domžalski zgodovini, o znamenitostih in značilnostih, glede na ostale občine, premalo predstavljene, tudi ob konkretnem vodenju je bilo za širšo predstavitev naše občine premalo časa. Včasih se mi je zdelo, da nekateri predavatelji vodenje jemljejo kot zelo lahkotno delo, čeprav to ni.
Mag. Jožica Polanc: Bi pa pozdravila tovrstno organiziranje tečaja za lokalne vodnike. Z obravnavo širšega območja smo namreč presegli razdrobljenost - vsaj na turističnem območju. Tako ali drugače - pri vodenju moraš pojasnjevati tudi povezanost posamezne občine s sosednjimi ter državo, ki jo pri mednarodnih vodenjih primerjaš s sosednjimi.
Igor Kuzmič: Komisija za turizem je bodočim lokalnim vodnikom poskušala pomagati z literaturo, ki je na razpolago. V zadnjem času smo v Domžalah izdali kar nekaj literature in promocijskega materiala ter zemljevid Občine Domžale, ki lahko koristi tako turističnim vodnikom kot vsem, ki bi si občino radi ogledali, hkrati pa se trudimo, da bi v naših prostorih nastala zbirka gradiv z celotnega območja nekdanje Občine Domžale. Zavedamo se tudi, da je v turističnem duhu potrebno vzgajati že najmlajše, zato sem vesel sodelovanja z vrtci in šolami ter želim, da bi se nadaljevalo tudi v prihodnje.
Vesna Sešek: Sama sem se že ob pripravi na izpit za vodnika potrudila, da sem znanje dopolnila z literaturo. Kot vodnica se bom tega posluževala še v večji meri. Ob tem pa bi rada rekla, da je koristno, da izšolamo čim več vodnikov, ki bi
lahko vodili tako po domžalski kot okoliških občinah.
Mag. Jožica Polanc: Menim, da turizmu namenjamo premalo skrbi, čeprav je bilo kar nekaj narejenega v zadnjem obdobju, zato imam namen, da predlagam občinskemu svetu, da o razvoju turizma spregovorimo na eni od naslednjih sej.
Igor Kuzmič: Komisija za turizem se trudi, da bi popestrila tako dejav-
iz orožja. Lahko ga povežeš z novejšo zgodovino; v Domžalah je cela vrsta hiš s svojimi zgodovinami in zgodbami stanovalcev, ki bi jih morali čim prej zapisati, da se ohranijo.
Mag. Jožica Polanc: Čeprav pravzaprav mestnega jedra ni, se lahko o Domžalah, kjer je mesto nastalo z družitvijo več vasi, pove marsikaj. Utrip posameznih delov mesta je različen, vedeti pa moramo, da mestna jedra nastajajo stoletja.
Vesna Sešek: Zelo mi je všeč Me-načnkova domačija, kjer je potrebno čim prej v novih prostorih urediti dodatne zbirke. Zelo zanimiv pa je tudi Kulturni dom Franca Bernika Domžale ter povezava z bližnjo Go-ričico, kjer je zgodovina zelo pestra.
Igor Kuzmič: Ob izidu zadnje brošure smo ugotavljali, da je naša zgodovina premalo raziskana. To je
nost kot literaturo na tem področju. V veliko pomoč so ji društva s področja turizma in sorodnih dejavnosti, veliko obiskovalcev pa privabijo tudi prireditve s področja kulture in športa. Imamo marsikaj pokazati.
Mag. Jožica Polanc: Veliko lahko govorimo in pokažemo o slamni-karstvu, povabimo obiskovalce v Železno jamo in na ogled bližnjih muzejskih zbirk, pravi biser so Je-lovškove Groblje, mene osebno sta očarali cerkvici Tabor in Miklavž, kjer ne gre samo za sakralno dediščino, ampak v sebi združujeta tudi zanimivo zgodovino.
Igor Kuzmič: Prevečkrat pozabljamo tudi cerkvico sv. Lenarta na Krtini, kjer večina sicer ve za taborsko obzidje in odtis turške podkve, premalo pa so znane freske, ki jim po mnenju nekaterih strokovnjakov ni para v Evropi.
Vesna Sešek: V Domžalah je veliko znamenitosti; sama sem bila zelo presenečena nad spomenikom ob pošti, ki ga je Tone Svetina naredil
pokazal projekt Jože Plečnik, začet v Plečnikovem letu, ki ga bomo nadgradili s pripravo knjižice o Plečnikovi dediščini, ne le v Domžalah, temveč tudi okolici. Raziskujemo zgodovino Francozov na našem območju, kjer večina morda ne ve za pravo bitko med Avstrijci in Francozi na domžalsko-mengeškem polju, veliko dela pa nas čaka tudi pri raziskovanju življenja in dela viteza Adama Ravbarja in njegove rodbine, pa še kaj bi lahko naštel.
Zadnji del pogovora smo namenili možnostim organizacije vodenih ogledov - tako po Domžalah kot širše po občini.
Dogovorili smo se, da bosta gospe Jožica in Vesna pripravili program ogleda turističnih zanimivosti za vse udeležence tečaja za lokalne vodnike. Pripravili bosta tudi enodnevni program obiska znamenitosti in zanimivosti v naši občini - tako za mlajše kot starejše, spomladi pa bo organiziran tudi vodeni ogled Domžal za vrtce in šole.
Vera Vojska
3. filmski festival
TOGETHERNESS
Ljubljana-Domžale
Marec-April 2010
Natečaj kratkega filma 2010
Muzejsko društvo Domžale, v sodelovanju z Občino Domžale, v okviru Filmskega festivala Togetherness, posvečenega prvemu filmskemu snemalcu nekdanje Jugoslavije in umetniku filmske fotografije mednarodnega slovesa - Nenadu Jovičiču - razpisuje natečaj za najboljši kratki film na razpisane teme:
•	reciklaža
•	samota
v
•	gneča.
V današnjih časih, ko je reciklaža vodilo našega življenja, saj lahko recikliramo praktično vse, od-
padke, vodo, avtomobile, znanje, čustva, ljubezen ... , je tema tako široka, da lahko zajame ciklus človeka od rojstva do smrti. Reciklaža je življenje. Življenje je reciklaža. In je gneča in je samota. Včasih si rad sam, včasih v dvoje, včasih v gneči. Gnečo ljubijo samotarji, ki se pretvarjajo, da so radi sami. Gneča je torej skupina samotarjev, ki bežijo pred gnečo in medtem še vržejo plastenko v koš za biološke odpadke. Vzemi kamero, recikliraj gnečo v tvoji glavi in se prijavi na natečaj.
Pri izboru je najpomembnejša podoba filma, ki jo festival posebej zaznamuje. Na natečaj se lahko prijavijo polnoletne osebe, filmi morajo biti avtorsko delo posameznika ali skupine, v standardnih proporcih, dolgi od 1 do 5 minut.
Vaše izdelke pričakujemo do vključno 31. marca 2010 na naslov:
Muzejsko društvo Domžale, Ljubljanska cesta 61, p. p. 160, 1230 Domžale, s pripisom »NATEČAJ KRATKEGA FILMA 2010« (priporočena pošta!). Celoten razpis bo objavljen na spletni strani www.filmskifesti-val.si, mesec dni pred zaključkom natečaja. Najboljšim trem bodo po izboru strokovne žirije podeljene denarne in protivre-dnostne nagrade.
Vsi kratki filmi in avtorji bodo javno predstavljeni v četrtek, 22. aprila 2010, ob 19. uri, v Domžalskem domu. Ostale informacije na tel.: 031/673-102 (Aleš) in po e-pošti (Aleš Sazonov: Sazo1a@ yahoo.com,), do 31. marca 2010.
ZORA, DORA, SVIT
Presejalni programi tudi v Domžalah
Ambulanta za bolezni dojk v Zdravstvenem domu Domžale deluje že 11. leto.
Pregled obsega: klinični pregled dojk in mamografijo za žene od 50 do 69 leta dalje, na vsaki dve leti. Mamografija je slikanje dojk (z rentgenskimi žarki), s pomočjo katere lahko odkrijemo raka že v zgodnjem stadiju, ko je lahko popolnoma ozdravljiv. Naročanje je osebno ali po telefonu, v ponedeljek, od 8. do 9. ure, in v petek, od 8. do 10. ure. Ambulanta dela dvakrat tedensko preventivne mamo-grafske preglede. Prosimo, da se pravočasno naročite za naslednji pregled, ker je za preventivne preglede vrstni red. Vse ostale, ki opazite na novo nastale spremembe (zatrdlina, izcedki iz dojk, vgreznjena bradavica, spremenje-
na koža in drugo) in vam vaš izbrani zdravnik izda napotnico pod nujno, ste na vrsti v enem tednu. Najprej opravite klinični pregled dojk, nato sledi mamo-grafija (pri mlajših jo nadomesti UZ). Naslednji teden je že na vrsti dodatno slikanje (ciljna kompresija, ciljna povečava, UZ dojk). Za vse ostale preiskave (UZ-igelna biopsija, MAMOTOM, magnetna resonanca in drugo) napotimo paciente na Onkološki inštitut Ljubljana. Takoj ko so zbrani vsi izvidi, povabimo pacientko na posvet k zdravniku, kjer izve vse rezultate izvidov in se posvetuje o nadaljnjem zdravljenju. Klinični pregled dojk je samoplačniška storitev, ki stane 20 EUR. Za občanke, ki imajo stalno bivališče v občinah Domžale, Kamnik, Mengeš, Moravče, Trzin, Lukovica in Komenda, plačajo
Kaj pomenijo izrazi?
ZORA je brezplačni presejalni program odkrivanja raka na vratu maternice. Namenjen je ženskam med 20. in 64. letom starosti.
DORA je brezplačni presejal-ni program odkrivanja raka na dojkah za ženske med 50. in 69. letom starosti. Trenutno poteka samo v Mestni občini Ljubljana.
SVIT je brezplačni presejal-ni program odkrivanja raka na debelem črevesju in danki za ženske in moške med 50. in 70. letom starosti. Omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in po potrebi še natančnejšo preiskavo črevesa. Če pravočasno odstranimo predrakave spremembe na črevesju (polipe), lahko raka povsem preprečimo, zgodnje oblike te bolezni pa uspešno zdravimo.
Leto	št. opravljenih mamografij	odkrit Ca. dojk	%
2006	2573	31	1,20
2007	2700	36	1,33
2008	2149	30	1,40
2009	2349	28	1,19
ENAJST PRIPOROČIL PROTI RAKU:
-	Ne kadite! Kadilci, čim prej opustite kajenje in ne kadite v navzočnosti drugih!
-	Vzdržujte primerno telesno težo in pazite, da ne boste pretežki!
-	Povečajte telesno dejavnost!
-	Povečajte dnevno porabo vseh vrst zelenjave in sadja in omejite količino živil z maščobami živalskega izvora!
-	Omejite pitje alkoholnih pijač - vina, piva in žganih pijač!
-	Izogibajte se čezmernemu sončenju in pazite, da vas, predvsem pa otrok, ne opeče sonce!
-	Natančno spoštujte predpise, ki so namenjeni preprečevanju izpostavljenosti znanim karcinogenom, upoštevajte vsa zdravstvena in varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko povzročile raka!
-	Ženske, po 25. letu redno hodite na odvzem brisa materničnega vratu. Udeležite se presejalnega programaza raka materničnega vratu, ki naj bo organiziran v skladu z evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti!
-	Ženske, po 50. letu redno hodite na mamografski pregled. Udeležujste se presejalnega programa, ki naj bo organiziran v skladu z evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti mamografskega presejanja!
-	Moški in ženske, po 50. letu redno hodite na preventivni pregled za odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Udeležujte se presejalnega programa, ki naj bo organiziran tako, da zagotavlja kar največjo kakovost!
-	Cepite se proti hepatitisu b!
preglede občine, za kar se jim zahvaljujemo. V letu 2009 je bilo opravljenih 2.479 kliničnih pregledov dojk, 2.349 mamografij in 379 UZ dojk. Vsi novo odkriti karcinomi so bili poslani na nadaljnje zdravljenje na Onkološki inštitut Ljubljana. Vse občane vabimo, naj se udeležijo vseh presejalnih programov, na katere so vabljeni.
Uspeh vseh programov je odvisen od NAS SAMIH! Ko boste povabljeni v program, sodelujte in odgovorite na vabilo, NE ZAVRZITE GA, ker s tem rešujete sebe in svoje zdravje. Ravnajte odgovorno!
Regionalno stičišče NVO Srca Slovenije
marec - IZDELAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA DRUŠTVA
Na delavnici se boste seznanili z vsemi novostmi in pravilno pripravo poročil, saj je leto 2009 prineslo pomembne spremembe pri pripravi in izdelavi zaključnega računa za zadnje koledarsko leto. Delavnica bo v četrtek, 4. 3. 2010, od 17.00
do 20.00 ure v Modri dvorani na Brezovici, Podpeška 2 (nad trgovino Mercator). Vljudno vabljeni!
aktualno - RAČUNOVODSKA POMOČ ZA DRUŠTVA
Izkoristite možnost brezplačnega računovodskega svetovanja o oddaji letnih poročil za društva in drugih računovodskih vprašanjih. Vodenje računovodstva za vašo nevladno organizacijo pa si lahko posodobite in poenostavite z uporabo spletnega računovodskega programa miniMAX. Več informacij na www.srce-me-povezuje.si, info@srce-me-pove-zuje.si ali na tel.: 040/365-850.
Zaposlovanje v društvih in ustanovah
Delo v društvih oz. nevladnih organizacijah temelji na prostovoljstvu. Delo, ki ga člani društev opravljajo, je prostovoljno in praviloma brezplačno. Prav gotovo je pomoč pri izvajanju programov društev dobrodošla, še zlasti, če obstajajo možnosti javnih sredstev za pokrivanje stroškov dela. V ta namen smo se s skupnimi močmi tudi drugih stičišč uspešno prijavili na nacionalni program javnih
dela za leto 2010. Iz Osrednjeslo-
venske regije se je vključilo 7 nevladnih organizacij in pridobilo 8 novih delovnih mest. Gre za program zaposlovanja za obdobje enega leta, pri katerem Zavod za zaposlovanje krije 80 % stroškov plače. S pridobitvijo novih delovnih mest so društva
APP2 STUDIO IIM APP5
v idilični mestni vili s čudovitim pogledom na zaliv in mesto.
AKCIJA: -9 %* na vse cene najema apartmajev OTROK DO 12. LETA na pomožnem ležišču GRATIS!
NAJEM APP2 STUDIO za 2 osebi
žeod30,03 eur/dan*!
NAJEM APP5 za 5 oseb
že od 53,69 eur/dan*!
Cenik z vsemi cenami si oglejte na www.vilamirakul.com. *Akcija velja samo za potrjene rezervacije do 31. marca 2010!
pridobila ljudi, ki so jim v pomoč pri izpolnjevanju društvenih programov dela. Tudi pri prijavi na lokalni program javnih del za leto 2010 smo pomagali 5 nevladnim organizacijam, katerim zavod krije 100-odstotni strošek zaposlitve.
Tista društva, ki že vrsto let koristijo javna dela, vedo, katere naloge oz probleme povzroči zaposlenec - od zagotovitve delovnega prostora, računalnika, telefona internetne povezave, izplačila plače in zelo pomembnega usmerjanja oz mentorstva. Stičišče NVO Srca Slovenije je pomagalo pri vzpostavitvi primernih pogojev za delo, kot tudi pri vzpostavitvi elektronskega bančnega, računovodskega in davčnega poslovanja.
r V ^
' JZ 'j \
I W ■ 3S
POMAGALI MISIJONU
Šentvid nad Ljubljano
Kaj imata skupnega post in pust, mnogi bi dejali, da število črk, zopet drugi, da nič in vendar se po veselem pustnem rajanju vstopa v čas molitve, posta in miloščine. In veselo rajanje na pusta so tokrat že osmič spremenili v veliko postno akcijo, če pri tem mislimo na naša dobra dela, saj je Juretu Sešku, skupaj z sodelavci - Misijonskim središčem Slovenije in mnogimi dobrimi ljudmi - uspelo zbrati za misijon v kraju Pari-Cacho-eira, okrog 500 km daleč od Säo Gabrijela, ali bolje dva dneva vožnje z motornim čolnom, kjer deluje sestra Agata Kociper, sredstva za obnovo in prenovo stare bolnice in indijan-
ske delavnice. Malce bo ostalo še za nakup novih čolnov, ki so tam edino prevozno sredstvo. Na tokratni PSI, v dvorani svetega Stanislava, smo bili poleg obilice dobre zabave, ki so jo pripravili čarovnik Grega in ansambel radijskih sodelavcev, deležni še mnogo drugega. Pokrovitelji tokratne Pustne Sobotne Iskrice so bili radodarni, saj so vedeli, da se bodo zbrana sredstva pametno in smotrno uporabila. Tako sta krofe, saj veste, nakup krofa, dar za misijon, prispevali Pekarna Blatnik in Gostinsko podjetje Trojane, Mlekarna Celeia je prispevala jogurte, Ljubljanske mlekarne pa že uveljavljene sladolede, med katerimi je bila tudi Lučka. Ne smemo mimo pijač Pivovarne union in Pivkinih Njamčkov, vse za Brazilijo. Idejo, izdelavo in vse, kar spada poleg, je potrebno tudi nagraditi, tako so nagrade za najboljše pustne maske prispevali Kompas, Smučarski center Stari vrh, Gostišče in penzion Stari vrh, Lek, Mobitel, Mlekarne Celeia in Pivka Perutninarstvo. In kdo je dobil nagrade - pri posame-
znikih jonski steber, pri družinskih letni časi in skupinskih krave, pa ne zaradi stanja v družbi. Poleg nagrad, ki so zagotovo spodbuda mnogim, je bila največja nagrada za vse nas, da smo z skupnimi močmi pomagali misijonu, da bo življenje lažje. Čeprav tudi nam ni z rožicami postlano, pa še vedno znamo priskočiti sočloveku na pomoč in ob tem se še kako zavedamo besed iz Matejevega evangelija: Karkoli ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.
djd
Toyota Auris z bogato serijsko opremo že za 11.990 €.	TOYOTA
	
	
	Today Tomorrow Toyota
I irkirtrtf 1 1 WTWJmVMKM^^^^B HinimiiB t Huimisa	
AC Lovse, Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 729 9000 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, (04) 280 9000	
16
koledar prireditev
5. MAREC 20I0
PETEK, 5. 3. 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Če imate občutek, da življenje beži mimo vas, ne dovolite, da vam uide še dopust ... Turistična agencija Helia Bled predstavlja letošnje programe kolesarskih potovanj, izletov in počitnic. Izvirna potovanja v pristne kraje (kolesarjenja, rečna jahtanja, vandranja, potepanja z vozom ...) vam bo predstavil gospod Sašo Skalič. Vstop prost! Vabljeni!
SOBOTA, 6. 3. 2010
KDAJ: ob 9.30 uri KJE: Smučišče Pungart
Mladi forum SD Domžale vas vabi, da se nam pridružite na smučanju, sankanju, teku na smučeh - na zimskem športnem dnevu Mladega foruma. Vstop je prost, smučanej, sankanje in tek na smučah tokrat brezplačno, za vas pa pripravljajo tudi slastne palačinke - brezplačno seveda! Vabljeni. Informacije: mf.domzale@gmail.com.
TOREK, 9. 3. 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 9. marca 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na čarobni večer pravljic, ki jih bo pripovedoval pisatelj Franci Rogač. Za vas pa si bo izmišljal tudi povsem nove pravljice. Dogodek, ki ga ne smete zamuditi. Pridružite se nam v torek, 9. marca 2010, ob 17. uri v dvorani Knjižnice Domžale. Vstop prost!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
LIONS KLUB DOMŽALE Vas vljudno vabi na odprtje razstave PLAKATA MIRU z naslovom MOČ MIRU. Učenci so svoja dela ustvarjali pod mentorstvom akademske slikarke Vere Terstenjak. Odprtje razstave bo v torek, 9. marca 2010, ob 19. uri v Knjižnici Domžale (Cesta talcev 4, Domžale). V kulturnem programu večera: nagovor Igor Seme, predsednik Lions kluba Domžale, slavnostna govornica: dr. Metka Arah, ustanovna članica Lions kluba Domžale, podelitev diplom: Vera Terstenjak.
ČETRTEK, 11. 3. 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Se želite potopiti v bisere rajskih otokov? Si želite odkrivati vrhove sveta? Morda bi se radi pridružili lovcem na kite? Ali pa bi zaplesali v ritmu divjine? Pridite in odpotujmo skupaj!
Petra Holc in Janez Matos, geografa in svetovna popotnika, bosta v četrtek, 11. marca 2010, ob 19. uri predstavila desetmesečno avanturo po Indiji in Indoneziji. Skupaj bomo prehodili divjino Zahodnih Gatov, iskali templje med balvani Hampija, se izgubljali med zasneženimi očaki Himalaje, zasledovali orangutane po Bornejskih pragozdovih, bežali pred podivjanimi bivoli na Sulawesiju, lovili kite na Lembati, občudovali nebeška Balijska riževa polja in plezali po vulkanih Jave. Vstop prost!
PETEK, 12. 3. 2010
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Do-linšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice, kot je npr. iskanje po katalogu COBISS in uporaba storitve Moja knjižnica. Naučite pa se lahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/724-12-04 in se prijavite - prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek. Vabljeni!
TOREK, 16. 3. 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 16. marca 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbni-
kom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Ciklus predavanj z naslovom KAJ SE JE ZGODILO Z NAŠIMI SANJAMI je namenjen populariziranju sodobne znanosti, intelektualni samoobrambi in razmišljanju o svetu, v katerem živimo. V njem se zato prepletajo najnovejša spoznanja iz kvantne fizike in astrofizike, nevroznanosti, psihoanalize, filozofije in sociologije, podprta pa so z dokumentarnimi filmi in odlomki iz igranih filmov. Peto predavanje bo v torek, 16. marec 2010, ob 19. uri, tema: RESNICA KOT HRANA ZA DUŠO - Platonov koncept resnice, odvisnost filozofije in demokracije od človekove zmožnosti za resnico.
SREDA, 17. 3. 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Martin Krpan: diplomat in vojščak je izvirno delo izpod peresa dr. Milana Jazbeca, diplomata, izrednega profesorja in pisatelja. V njej na izviren, privlačen in poučen način predstavlja najbolj znanega slovenskega literarnega junaka z dveh novih področij. Z njunim pretanjenim poznavanjem nam avtor kaže Krpana v novi luči ter prek njega ponuja Učbenik diplomacije in vojaške veščine. Pridružite se nam v sredo, 17. marca 2010, ob 19. uri, v dvorani Knjižnice Domžale. Vstop prost! Prisrčno vabljeni!
ČETRTEK, 18. 3. 2010
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
Želite komunicirati pravilno? Ali vidite, kakšen je odziv vašega sogovornika? Znate vstati pred drugimi in povedati tako, da vam verjamejo? Bi radi govorili manj in učinkovito? Pridružite se nam v četrtek, 18. marca 2010, ob 18. uri, v dvorani Knjižnice Domžale. V svet učinkovite komunikacije vas bo vpeljala gospa Vida Zupančič, dipl. novinarka, NLP-praktik, prof. slovenščine. Vstop prost! Vabljeni!
TOREK, 23. 3. 2010
KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 23. marca 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Zaželena je predhodna prijava. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Kako preživeti v družini, kako preživeti kakovostno? Kako si pridobiti občutek, da si dober partner, dober starš, dober otrok, ob tem pa ne izgubiti sebe? Kako ravnati z množico problemov in čustev ob prelomnicah, ki družino še posebej globoko zaznamujejo - ob rojstvu otroka, vstopu v šolo, puberteti, osamosvajanju, odhodu otroka od doma, »praznem gnezdu«, smrti staršev?O prelomnicah v življenju družine bo govorila Jana Lavtižar, spec. zakonske in družinske terapije. Pridružite se nam v torek, 23. marca 2010, ob 19. uri, v dvorani Knjižnice Domžale. Vstop prost! Vljudno vabljeni!
ČETRTEK, 25. 3. 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
V četrtek, 25. marca 2010, ob 19. uri, vas vabimo na potopisno predavanje ISLANDIJA. Svetovni popotnik Uroš Košir vas bo popeljal v deželo sredi Atlantskega oceana, ki ne pusti ravnodušnega nobenega ljubitelja naravnih lepot. Islandija je geološko eden najaktivnejših predelov Zemlje, kjer si roko podajajo ogenj, led in voda. Nešteti slapovi, ledeniki, ugasli in aktivni vulkani, fjordi, gejziri, fjeli, sandurji, geotermalne točke, ledeniške reke in puščave zaznamujejo otok, ki leži na robu tečajnika. Geografska širina in zalivski tok v veliki meri vplivata na razmere za življenje, ki pa jih slabih 320.000 Islandcev s pridom izkorišča in so močno navezani na svojo pokrajino. Vse to in še več dodobra spoznaš v 77 dneh kolesarjenja po tem otoku.
PETEK, 26. 3. 2010
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
Vabljeni na odprtje in ogled fotografske razstave z naslovom PODOBE PRAGOZDA avtorja Antona Komata: petek, 26. marec 2010, ob 19. uri. Na odprtju bo predvajan tudi dokumentarni film PODOBE PRAGOZDA, katerega scenarist, redaktor in moderator je gospod Anton Komat. Na odprtju razstave bo predvajan dokumentarni film PODOBE PRAGOZDA, katerega scenarist, redaktor in moderator je gospod Anton Komat. Vljudno vabljeni! Vstop prost!
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat vam bom predstavila knjižne izdaje različnih založb. Od vsake sem izbrala nekaj izvrstnih knjig.
Pri založbi V. B. Z. so izšla dela treh hrvaških avtorjev, v zbirki Izbrana dela hrvaške književnosti bo sledilo še 15 del. Knjigo V KAJ SE ZALJUBLJAMO je napisal Roman Simič in je za svoje delo dobil nagrado Jutranjega lista. Gre za izvrstno zbirko kratkih zgodb, ki jih odlikujeta stil in dialogi. Avtor niza družinske, zamolčane zgodbe ob albumu. Dotika se o notranjega sveta posameznika, ki živi »v oddaljenih krajih, daleč od središča civilizacijskih tokov, v samoti in svojem svetu.« Zgodbe je prevedla prevajalka in urednica zbirke Maja Brodschneider Kotnik. Zoran Fe-rič v delu OTROCI PETRASA govori o pedofiliji. »Kot ostrega kritika sodobne družbe, ki ga privlačijo predvsem njena bolezenska stanja in bizarnosti v njej, ga razglašajo za »največjega hrvaškega (književnega) hipohondra in obsedenca s patološkimi stanji.«. Osrednji motiv zgodbe je kriza srednjih let štiridesetletnega gimnazijskega profesorja, ki se zaljubi v dijakinjo na ekskurziji v Patras, doma pa se sooča s krizo v zakonu brez otrok in travmatičnimi soočanji z rakavimi
in podobnimi obolenji današnjega časa,« beremo v spremnem besedilu. Prevajalec knjige je Tadej Čater. RUTA TANNEBAUM je roman najbolj prevajanega sodobnega hrvaškega pisatelja Miljana Jergoviča, Roman je prevedla Mateja Tir-gušek in govori o kruti usodi zagrebške igralke, Judinje Lee, ki ji je avtor izbral izmišljeno ime, čeprav se zgodba dotika resničnosti. Dogajanje je postavljeno v čas holoka-vsta na Hrvaškem, ko so oboževani mladi plesalki vsi obrnili hrbet in je končala v koncentracijskem taborišču, kjer je umrla.
Založba HIŠA KNJIG je izdala knjigo HIŠNA MRHA o kateri beremo: »Ta knjiga bo imela stalno mesto na vaši nočni omarici - če je prej v koga ne zalučate.« The Oprah Magazine. Na drugem mestu pa piše: »Danes imajo ženske več možnosti kot kdarkoli prej v zgodovini, pa vendar je mnogo pametnih, ambicioznih, modernih žensk jeznih, nezadovoljnih in v stresu. Zakaj so nezadovoljne? Kaj pravzaprav hočejo? Kako usklajujejo trenutne zahteve svojih družin s kritičnimi trenutki svojih karier? Kako zadovoljijo sebe in pričakovanja drugih? Ta in podobna vprašanja tvorijo nit te strastne, provokativne, humor-ne, in dihjemajoče zbirke iskrenih
originalnih esejev. Avtorice esejev so priznane pisateljice, večina izmed njih je dobitnic najrazličnejših nagrad s področja književnosti.« TUDI ABRAHAM NE MORE NIČ ZA TO je delo Ephraima Ki-shona svetovno znanega izraelskega humorista. Njegove knjige so ves čas prodajne uspešnice, prevedene v 37 jezikov in prodajane v več kot 40 milijonih izvodov po vsem svetu. Tu je 66 »očarljivih komičnih satir o pojavih časa in ljudeh tedanjega, današnjega in jutrišnjega dne. Ki-shonov humor dokazuje, da svet vendarle ni tako zelo brezupen, kot se zdi na prvi pogled in da se da na temne stvari gledati tudi s humorne plati. In glasen krohot ob prebiranju njegovih satir milijonov zvestih bralcev po svetu dokazuje, da imajo njegove satire resničen zdravilni učinek in da smo globoko v duši vsi optimisti.«
JULIJA JE ZALJUBLJENA je
mladinsko delo priznane avtorice Majde Koren, ki je izšlo pri založbi KATANTANIJA. Avtorica se je lotila zelo pereče teme. Kaj se zgodi, če se na internetu mlada deklica zaplete v »pogovor« z neznancem, ki se ji predstavi kot mlad fant, v resnici pa je poročen moški, ki si želi avanture z deklico. Zgodba je napisana duhovito, iskrivo in bo
privabila širok krog mladih bralcev. Zelo priporočam.
ADIJO, PUNCA je izjemno lepa zgodba japonske avtorice Banane Yoshimoto, ki jo preberemo na dušek. Zgodba v bralcu pusti globok spomin, saj govori o krajih in ljudeh, ki bi si jih želeli spoznati in videti tudi mi. Svojeglava Cugumi je ena najbolj izjemnih junakinj mladinske književnosti onkraj morij, to je usoda nas vseh, kot pravi Tomo Virk in odzvanja v nas še dolgo časa, ko knjigo preberemo. KAIRO IN PRVA LJUBEZEN je delo nemške avtorice Henriette Wich, ki nam odkriva lepote, drugačnost in vsakdanjost Kaira skozi oči tujke, ki je tja prišla z zahoda. Prva ljubezen, medsebojni odnosi, tujci in prijatelji, drugačni in enaki, družina, tradicija in še marsikaj se nam odkriva na straneh te ljubke in privlačne knjige.
Založba MORFEM ponuja izjemno lepo oblikovano pesniško zbirko NAPLAVINE DUŠE avtorice Manje Žugman Širnik, ki bo napolnila bralca s poezijo minevanja, letenja, ljubezni, ugašanja, greha in odrešenja. Naslovnico je s svojo umetniško sliko opremila Irena Po-ljanec. Priporočam tudi za darilo.
Tatjana Kokalj
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
KNJIGE ZA ODRASLE:
John Kennedy Toole: ZAROTA BEBCEV, Društvo Apokalipsa, 2007
Knjigo Zarota bebcev lahko uvrstimo med zabavnejše in domisel-nejše književne satire dvajsetega stoletja, kar potrjuje dejstvo, da je prejela Pulitzerjevo nagrado. Dogajanje je postavljeno na ameriški jug, natančneje v mesto New Orleans. Vendar pa se tekom branja pred nami ne porajajo samo žive predstave mestnih četrti, ampak tudi tragi-komične pojave čudakov, ki v mestu prebivajo. Glavni junak Ignacij J. Reilly, elemente zanj naj bi avtor črpal iz lastnega življenja, je zavaljen ekscentrik, ki pri svojih tridesetih letih kot težko breme sloni na plečih svoje k alkoholni omami nagnjene matere. Ignacij je simpatičen spolno zavrt zoprnež, magister srednjeveških študij z svojstvenim življenjskim nazorom v skladu s katerim v svetu primanjkuje teologije in geometrije, ki najraje poležava, se masti s slaščicami in mandelj kolo ter konstantno poprdeva. Vse dokler, njegovi mami ne poči film in ga ne pošlje na lov za službo, česar pa se nič kaj preveč navdušen, loti predvsem v želji kljubovati nekdanji prijateljici iz študentskih dni. To pa je tudi moment v katerem se proti Ignacijevemu »veleumu« zarotijo vsi bebci tega sveta! No ja, vsaj tako meni Ignacij. Zabavno, prav zares zabavno!
Terry Eagleton: SMISEL ŽIVLJENJA - ZELO KRATEK UVOD, Krtina, 2009
Izvirni naslov asociira na kralje angleške zajebancije. Eagelton pristopi k vprašanju vseh vprašanj prav tako sproščeno, igrivo, a z vso potrebno intelektualno in filozofsko doslednostjo. Zgodbo gradi z vpletanjem razmišljanj, ki so jih na temo prispevali avtorji od srednjega veka do moderne. Če je človek le evolucijsko naključje brez kakšnega višjega namena, potem je smisel življenja v tem, čemur življenje namenimo, tisto čemur se radi posvečamo, počnemo. Življenje se tako v postmoderni kaže kot zasebni projekt. A pri tem se znajdemo v precepu med potrebo po individualni uresničitvi in dejstvu da smo družbena bitja. Razrešitev zagate leži v doseganju harmonije med težnjo po svobodi in altruistično ljubeznijo (agape), predlaga avtor in za konec navrže primer, v katerem se ta harmonija manifestira. Knjiga, ki med drugim razkrije kako uporabna je filozofija jezika kot orodje za razumevanje filozofskih vprašanj, se bere na dušek.

Michelle Paver: IZTREBLJEVALEC DUHOV, Založba Miš, 2009
Torak se v zadnji pustolovščini življenja, na koncu spopade z največjo čarovnico starega sveta, katere namen je uporabiti vse zle sile za svojo nadvlado; nad smrtjo in nad življenjem. V tem temnem in grozečem svetu mu zopet stojita ob strani prijateljica Renn in brat Volk ter ljudje, bitja in duhovi, ki poskušajo z združenimi močmi vreči čarovnico v njeno lastno pogubo. Boj je neizprosen, boleč in smrt jim diha za vsakim vogalom. A pogum ni dovolj, saj je boj s temnimi silami nepredstavljiv, tako hud, boleč in krut, da se nanj ne moreš pripraviti. Potrebno je preseči svoj objem življenja, da se spopadeš z nočjo. Moraš umreti, da premagaš in zmagaš to tujo silo. In kdo je za to bolj primeren kot Torak, deček, ki je zrasel v moža, ki nima klana, ki je nomad, ki je tisti, za katerega klanska pravila ne veljajo? On je tisti, ki se nikoli ne more ustaviti, je kot volk - sam, samosvoj, zvit, krvoločen, hiter, napadalen, samostojen...
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
■ Janjo Vidmar: 99 BALONOV, Založba Mladika 2009
r Nena je devetletna deklica, ki jo tarejo mnoge stvari. Zapustila jo je wThi^niif mama in očka bo z novo prijateljico kmalu dobil dojenčka. Zelo je jezna na ves svet in s svojim nemogočim obnašanjem zbuja nejevoljo tako doma kot tudi v šoli, saj ji zavre kri za vsako figo. Tako pretepe sošolca, ukrade mobitel prijateljici, namaže babico s šminko po obrazu... Za vsem tem nemogočim obnašanjem pa se skriva strah, da bo izgubila še očka, saj jo skrbi da se bo posvečal samo dojenčku. Tudi njena prijateljica Urša ima brata, ki ima težave. Zaradi izgube ljubljenega dedka, živi v omari in jo noče zapustiti. Ker jima starši in šola ne znajo pomagati ju odpeljejo k zdravnici za glavo. Ta jima s posebno Tehniko čustvenega osvobajanja (EFT) pomaga, da prebrodita težave in zaživita normalno otroštvo. Na koncu knjige je dodatek Sabine Šilc, univerzitetne diplomirane psihologinje in družinske terapevtke, ki razloži metodo EFT, ki jo v svetu uporablja milijone ljudi, tako otroci kot odrasli, zdravi in bolni, strokovnjaki in preprosti ljudje.
Guy Bass: POŠASTNE VRAGOLIJE, Založba Alica, 2009
Hrustko Hropnikje pošastek, je zelo majhen, zelo moder in zelo kosmat. Ima dolg rep in en sam dober čekan in vsi mu govorijo, da ni dovolj pošasten. Hrustko je res še majhen in pred njim je prvi pošastno vznemirljiv dan, Dan metanja kamnov, kajti sposobnost metanja res velike skale (ali drevesa ali konja ali krave), je edino merilo za resnično pošastnost pošasti. A kaj, ko njegov oče Grumbor Hropnik, velika pošast z okli veliki kot veje, po nekaj poskusnih metih kamnov, ugotovi, da Hrustko še ni pripravljen za tekmovanje. Hrustko je razočaran, zato sklene, da bo naskrivaj vrgel NE MEČI kamen, najbolj ne-metljiv kamen na svetu, največji izziv za vsako pošast, kajti le bo lahko dokazal svojo pošastnost. Zgodbo dopolnjujejo odlične ilustracije Rossa Collinsa, knjiga je vznemirljivo branje za otroke prve triade osnovne šole.
Nina Kokelj in Kruno Antonie : CIGANČICA KUKU IN SREBRNA RIBA, Morfem, 2009
Cigančica Kuku je pri jezeru spoznala Srebrno ribo. Postali sta prijateljici. Kmalu pa je njuno srečo in brezskrbno življenje v čistem okolju ogrozil z delavci napolnjen hrupni kamion. Šofer je povedal deklici, da bodo blizu jezera začeli graditi tovarno. Ta strašna novica je kmalu postala resničnost. Iz bližnjega dimnika tovarne se je črno kadilo. Voda je postala motna in vsa polna saj. Ribica se je borila za življenje. Ker pa je bila Cigančica Kuku dobrega srca, je ribici našla nov dom - bistri tolmun. Poučna pravljica na preprost način najmlajše otroke uči, kakšen je pravilen odnos do narave.
MEDIOTEKA:
Metallica: DEATH MAGNETIC - CD, Warner Bros Records, 2008
Death Magnetic je deveti album heavy metalne skupine Metallica.. Zgpščenko je izdala založba Warner Bros Records. Metallico sestavljajo: James Hetfield( vokal, kitara), Lars Ulrich (bobni), Kirk Hammett: (kitara) ter Robert Trujillo (bas kitara). Za bas kitarista je ta prvi skupen studijski album, kot za producenta Ricka Rubina. Lahko bi rekli, da je je Metallica s tem albumom vrnila na stare tire, ko je res »žagala«. Kar nekaj let niso izdali pravega heavy metalnega albuma. So jih kar pokritizirali. Z albumom Death magnetic pa so zopet po dolgem času uspeli. Pesmi imajo kar nekaj zelo dobrih solističnih, kitaskih vložkov. Glavni vokalist James Hetfield se s svojim odličnim vokalom zopet pokaže v vseh pesmih, najbolj »nežen« je v pesmi The Unforgiven III. Na CD-ju je deset pesmi: Thats was just your life, All nightmare long, My apocalypse, ... Ljubitelji tovrstne glasbe in Metallice bodo uživali ob poslušanju tega albuma.
Uredil in izbral Janez Dolinšek
JAZZOVSKA SCENA V DOMŽALAH
Mednarodni Trio Uroša Rakovca
Da se v Domžalah poraja eno od pomembnih jazzovskih središč naše države, mi je zdaj po spremljanju komaj prve sezone že povsem jasno. Po tistem, kar malega poznam v Ljubljani in Mariboru, okrog legendarnega Big banda RTV Slovenija, iz elektronskih medijev in pa skoraj naše edine (vsestranske) ZKP RTV SLOVENIJA, je to zagotovo nov azil, ki si ga v Domžalah počasi, počasi ... pridobiva ta, neke vrste glasbena pastorka: saj jazz po eni strani uvrščamo tako med klasično oz. resno kot med zabavno glasbo. Nekaj vsega tega je bilo tudi tokrat, 11. februarja 2010, slišati na koncertu mednarodno zasedenega Uroš Rakovec tria v domžalski Galeriji. Spet nekako med likovno umetnostjo in glasbo, kajti v Rakovčevi glasbi je bilo slišati tudi tisto, kar smo videli: slike in kipe Žuborenje barve slikarja in kiparja Klavdija Tutte. Zato naj mi bo tokrat dovoljeno v novem oživljanju intermedialnosti ali celo umetniške multidisciplinarnosti nadaljevati tole oceno prav s to pezo: žuborenje barv in glasbe. Vsi trije umetniki so, glede na majhnost prostora, nastopili s subtilnostjo zvoka v zasedbi: U. Rakovec (klasična ali lepše zapisano akustična kitara,
mandolina in mandola), Žiga Golob (kontrabas) in njun hrvaški kolega, bobnar Krunoslav Levačič. Ne glede na to, da so bili vsi trije solisti oz. njihovi inštrumenti ozvočeni, torej elektroakustično ojačani, pa je bilo prebiranje skoraj edine in Rakovčeve avtorske glasbe, več kot odlično. In to v nekaj različnih kombinacijah, kjer smo med vsega 13 odigranimi deli slišali precej takih, ki jih poznamo s
prve ansamblove cedejke Poganjki (Jazz & Blues Records, 2009): Kar stal sem tam, Voda, Vrata se odprejo, Nasmejati, razjeziti, Poganjki, Tako lepo bo, Ribina dežela, Sobo oddam, Svetvičenat in Med svetovi. Bila je še kakšna, ki smo jo slišali celo prvič, kajti osrednji solist in avtor tega domžalskega jazzovskega večera, U. Rakovec, je v štirih delih nastopil tudi čisto sam, solo (z vsemi, že navede-
nimi inštrumenti). Ampak glavnina je le pripadala jazzovskemu triu in zaradi katerega smo nasploh prišli v Domžale. Vsi trije prekaljeni »mački« tovrstne scene so jo ubrali povsem suvereno, ansambelsko ter solistično so bili pripravljeni in razpoloženi. »Background« ali glasbeno ozadje je tenkočutno in vse to daje večinskim kitarskim solističnim deležem » ... mehko podlago za slikanje milih zvočnih podob ... « (Tit Podobnik). Se več kot strinjam! Prav zato je vse tole stilno ali slogovno in žanrsko samosvoje ali kar slovensko in dodano tistemu (tujemu) jazzu (ali tudi obratno), kar je dalo ravno pravšnji blišč temu večeru. Gre za filigransko igranje jazza ali za neke vrste intimno muziciranje, ki velja tako za vse tri instrumentali-ste, še posebej pa za ritem-sekcijo Ž. Golob-K. Levačič. Šele na njuni podlagi potem lahko blesti vsa briljanca glavnega protagonista (U. Rakovca). Celoten večer, ki je morda tokrat pritegnil zaradi objektivnih (vremenskih) vzrokov v Galerijo Domžale kakšnega poslušalca manj, kot je to sicer običajno, pa je potem minil v pravem jazzovskem vzdušju: tudi z aplavzi na odprti sceni za solista ali največkrat kar za celotno trojico. Ura in pol novega domžalskega jazzovskega večera je sicer za nami, kar pa ne pomeni, da so vsi trije umetniki, predstavniki srednje jazzovske generacije, že vse povedali oz. odigrali?
Dr. Franc Križnar
LIKOVNA RAZSTAVA V GALERIJI DOMŽALE
v
Klavdij Tutta: Žuborenje barve
Kustosinja razstav v Galeriji Domžale, Mojca Grmek, je ob slovenskem kulturnem prazniku povabila v goste priznanega primorskega umetnika Klavdija Tutto, ki živi in ustvarja v Kranju in na Primorskem. Že od začetka njegovega vstopa na slovensko likovno sceno velja za izrazitega in-dividualista, ki izhaja iz mediteranske umetnostne tradicije. Na tokratni razstavi je predstavil svoje zadnje slike in skulptoslike z naslovom Žu-borenje barve. Ob otvoritvi razstave, ki je bila 4. februarja 2010, je likovna kritičarka, pisateljica in pesnica Tatjana Pregl Kobe predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Nisi in si.
Malokdaj se soočimo s tako aktivnim in produktivnim ustvarjalcem, kot je Klavdij Tutta. Poleg razstavljanja svojih del v domačih in tujih razstaviščih je tudi ustanovitelj likovne delavnice na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino in aktiven član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Njegov opus je izjemno obsežen: od slik na platnu različnih formatov do
grafik, risb, tudi akvarelov, poslikanih skulptur, objektov, instalacij, kolažev ter prostorskih slik. Kot sem že omenila, Tuttov celotni ustvarjeni opus del zaznamuje mediteranska umetnostna tradicija, ki
se izraža tehnično in vsebinsko. Na topografske značilnosti Mediterana nas avtor opozarja z razdelitvijo slikarskega polja v pasove ter z intenzivnimi barvami, medtem ko življenjsko in duhovno energijo naslikanega
OB KULTURNEM PRAZNIKU
700 let od prve pisne omembe cerkve
Slovenski kulturni praznik je priložnost za vse, da ta dan v večji meri kot sicer namenimo kulturi. Pri tem je seveda prav vseeno, ali obiščemo katero od prireditev, si ogledamo razstavo ali se sprehodimo po različnih galerijah in muzejih, ki ta dan brezplačno odprejo vrata, ali pa skupaj s Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan obudimo spomine na kulturnike, ki jih žal ni več, ob tem pa se še spomnimo zgodovine posameznih krajev, ki jo morda včasih premalo poznamo.
Tako je sobotno popoldne pred slovenskim kulturnim praznikom v prijazno cerkvico v Škocjanu privabilo številne člane in članice Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, njihove prijatelje ter vse, ki so želeli obuditi spomin na preminule kulturnike, posebej pa se spomniti članov društva Staneta Maslja in Mavricija Gro-šlja. O njunem poslanstvu, pa tudi o poslanstvu vseh kulturnikov in naši dolžnosti, da jih ne pozabimo, je pri maši govoril tudi dobski župnik go-
spod Slavko Judež, in poudaril, da je maša lepa priložnost, da se spomnimo, da je kultura izraz človeka in gre z roko v roki z vero. Mašo je spremljalo čudovito petje Pevskega zbora Šutna iz Kamnika. Pevci in pevke so redni gostje prireditev v bližnjem poletnem gledališču na Studencu, kakor je vedno dobrodošla tudi operna pevka Pija Brodnik, katere Ave Marija nas vedno preseneča.
Drugi del prijetnega srečanja v škocjanski cerkvi je bil namenjen spoznavanju zgodovine kraja in cerkve. Predstavitev je pripravila Tadeja Capuder ter nas ob tem spomnila, da je 21. decembra 2009 minilo 700 let od prve pisne omembe starodavne cerkve, ki je bila postavljena na čast mučencem sv. Kancijanu in tovarišem, po cerkvi pa je dobila ime tudi današnja vas Škocjan, ki je bila pred tem del vasi Brezje. Spomnila nas je na zgodovino
KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB
Kužek in sonček - še ena lutkovna predstava na Močilniku
Domišljija ustvarja pravljice in predstave, čudoviti stvari, ki otrokom lepšajo in bogatijo življenje. Še posebej predstave so igra razmišljanj in kreativnosti, ki jih pravljičarji in igralci preko simpatičnih likov in lutk znajo približati odprtim otroškim glavam. In polna dvorana jih je bila, veselih otroških obrazov, ki so spremljali sonček, ki je padel na Zemljo in se med spoznavanjem življenja na
planetu srečal z novimi spoznanji in dogodivščinami. Otroci so radovedno sledili sončku ter trem kužkom: Flokiju, Fifiju in Sultanu, poštarju in vrtnarici, še konjičku in oblačku. V dobrih 30
minutah se je večjim in manjšim otrokom na odru predstavila kopica kratkih zgodbic, ki so jih poleg medsebojnega razumevanja in prijateljstva nagovarjale tudi v ekološki smeri. Ce lahko sklepamo po

pejsaža poleg žareče barvne lestvice posebej poudarjajo različni simboli in znamenja, vzeta iz rastlinskega in živalskega sveta Sredozemlja. Podoba naslikane krajine se kaže kot metafora umetnikovega odnosa do sebe in sveta ter izraža notranjo zavezanost okolju, iz katerega izhaja. Posebno mesto v Tuttovih stvaritvah zaseda tudi tehnika kolaža kot dodatek razgibanemu ozadju slike, nato pa mu z lazurnimi nanosi barv uspe doseči skrivnostni občutek migotanja ali žuborenja barve. Zagotovo je zelo zanimivo opazovati, kako avtor raziskuje tehniko večplastne obdelave slikovnega polja.
Zadnja Tuttova dela se nagibajo k vse večji racionalizaciji motivov in abstrakciji. Kako daleč je umetnik zmožen iti v izdelavi abstraktne slike, je odvisno od potrpežljivosti in kompozicijske veščine. Bolje ko izvede kompozicijsko ravnotežje v sliki, bolj lahko sliko napolni z idejami. Klav-diju Tutti resnično nikoli ne zmanjka idej, saj mu je snovanje užitek in igra neštetih možnosti. Njegove podobe nas pritegnejo s tehnično dovršenostjo, specifično sporočilnostjo in skrivnostno zagonetnostjo, tako da vedno znova odkrivamo nove vsebinske in tehnične kvalitete.
Katarina Rus Krušelj
tega območja, ki je tesno povezano z vodami, po katerih so imena dobile tudi nekatere bližnje vasi, nas seznanila z življenjsko potjo Kancijana in tovarišev ter njihovo mučeniško smrtjo, posebej zanimiva pa je bila njena pripoved o oltarjih ter drugi opremi škocjanske cerkve. Ob koncu njene pripovedi smo prisluhnili še Odi Ško-cjanu, ki jo je napisal Franc Stražar.
Kulturnemu dogodku v škocjanski cerkvi je sledilo prijetno praznično srečanje v prostorih društva na Studencu, kjer smo izkoristili priložnost, da smo predsedniku društva Lojzetu Stražarju čestitali ob prejemu srebrne plakete Javnega sklada kulturnih dejavnosti RS Slovenije za dolgoletno uspešno delo na področju gledaliških dejavnosti ter pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti.
Vera
MAREC 2010
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
sobota, 6. marec 10h SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Lutkovno gledališče Kranj H. Ch. Andersen: PRINCESKA NA ZRNU GRAHA
lutkovna predstava
Kralj hoče predati kraljestvo svojemu sinu edincUj ki pa se mora najprej poročiti. Ker nikakor ne najde prave princese kraljevskega rodu, se odloči, da jo poiščejo preko javnega razglasa. A kraljica se odloči, da bo vse »princese« preskušala s pomočjo zrna graha. Na koncu je princeska prava in vse se konča srečno, s poroko.
sobota, 6. marec 16h
PA SE ZOPET ZAVRTIMO V DOMŽALAH
Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin Domžale-Kamnik 2010, Nastopajo folklorne skupine: KD Domžale (otroška skupina), DU Komenda, DU Kamnik, KD Groblje, KD Svoboda Mengeš; povezovalka programa: Marta Starbek Potočan
četrtek, 11. marec 19h BELI SLADOLED »Slike za na zid«
Beli sladoled sestavljata akademska slikarja Miha Perne in Leon Zuodar. Umetnika bosta na razstavi v Galeriji Domžale predstavila slikarska dela, ki jih bosta kombinirala s poslikavo galerijskih sten v navezavi na podobo sodobnih urbanih okolij. Beli sladoled najraje deluje po principu »kinder jajčka«, vsaka razstava je projekt zase, prilagojen prostoru in trenutnemu navdihu in zato tudi vsakokratno presenečenje za gledalce. Razstava bo odprta do petka, 26. marca 2010. VSTOP PROST
petek, 12. marec 20h MESTNI KINO DOMŽALE 13 (2005)
13 Tzameti, francoski triler režija: Gela Babluani
Dvaindvajsetletni Sebastien, siromašni priseljenec iz Gruzije med popravljanjem sosedove strehe nehote sliši pogovor o pričakovanem paketu, ki naj bi sosedu prinesel veliko bogastvo. Sebastien v tem zasluti svojo življenjsko priložnost ter prestreže paket, ki vsebuje vrsto nadrobnih in skrivnostnih navodil. Sebas-tien jim sledi; prevzame lažno identiteto in se naenkrat potopi v mračen, srhljiv podzemni svet ...
ponedeljek, 15. marec 20h
MESTNI KINO DOMŽALE TATOVI KOLES (1948) Ladri di biciclette, italijanska drama režija: Vittorio De Sica
Tatovi koles sodi v sam vrh italijanskega neorealizma in hkrati tudi v zakladnico svetovne kinematografije. Leta 1950 je prejel častnega Oskarja in bil hkrati nominiran tudi za Oskarja za najboljši scenarij, danes pa film velja za eno izmed filmskih klasik dvajsetega stoletja. Nosilec zgodbe je Antonio Ricci, ki po skoraj dven letih brezposelnosti vendarle najde službo kot lepilec plakatov v povojnem Rimu, za katero pa potrebuje kolo. Žal pa mu ga ukradejo že prvi dan službe.
torek, 16. marec 18h GALERIJA DOMŽALE
BELI SLADOLED »Slike za na zid«
Vodeni ogled razstave z umetnostno zgodovinarko Katarino Rus Krušelj in Miho Pernetom (eno polovico Belega sladoleda). VSTOP PROST.
četrtek, 18. marec 20h GALERIJA DOMŽALE
JAZZ v galeriji: LEON MATEK TRIO
urbani folk, šanson; Leon Matek (kitara, saz, vokal), Marjan Gradišar (bas kitara, spremljevalni vokal), Jaka Kastelic (harmonika)
Leon Matek trio je nastal jeseni leta 2006, malce pred izidom Leonovega zadnjega albuma Zrno. Letos spomladi so trije glasbeniki spet sestavili program s pesmimi Matkovih do sedaj posnetih albumov, od Spohanih viž, ki sta jih zakuhala Juhej in vuhmepiš, pesmi, ki jih je izvajal v duetu Leonzminko, pa do Zrna in še neobjavljenih pesmi. Trio izvaja glasbo, ki ji ni tuje šansonjersko in lirično občutje, niti energično ljudsko kolo ali rockersko galopiranje. VSTOP PROST
sobota, 20. marec 10h SOBOTNA OTROŠKA MATINEJA Plesni klub Netopir Polona in Joža Cvikl:
zadovoljnih ter sproščenih obrazih po koncu predstave, bi si tudi odrasli morali vsaj občasno privoščiti pravljice!
Za konec še spomin na predstavo s pesmico:
Capi, capi, hop in skok, preko reke čez
PLANETI PLEŠEJO
plesna predstava
Predstava kranjskega plesnega kluba na prijeten in šaljiv način prikaže sončni sistem in njegove planete. V krožnici okrog sonca se namreč marsikaj dogaja, še posebej takrat, ko se nagajiva Luna odloči, da bo planetom malce ponaga-jala in jim zmešala štrene. Videli bomo, kaj na to porečejo Zemlja, Mars, Jupiter in ostali planeti.
sreda, 24. marec 20h
Senzorium gledališče
VEČER Z MILO KACIC
igralke: Ivanka Mežan, Štefka Drolc in Iva Zupangč; glasbeniki: Katja Šulc in Jelena Ždrale, Drago Ivanuša, Nino de Gleria; plesalca: Vida Breže in Boštjan Fajdiga; režserka: Barbara Pia Jenič
Mila je svoje avljenje ž'vela v duhu tanga, s srcem na pladnju: pogumno, drzno in iskreno. Vsaka njena pesem je zgodba, spomin, čustvo, konflikt, bolečina, poraz, zmaga, hrepenenje. Večer z Milo Kačič je poklon duhovni sorodnosti, prijateljstvu, zvestobi, ljubezni, predaji in pripadnosti. Le kdo se v tem ne prepozna?
sveti zlato sončecepo svetli cesti tej; hočem daleč v širni svet, kam popelješ me, povej.
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61 Informacije in rezervacije: t. 722 50 50, www.kd-domzale.si
0
18
kultura
11. GOSTIČEVI DNEVI 2010
V enem samem dnevu kar štiri zgledne (glasbene) prireditve
Jože alias Josip Gostič je bil rojen 5. marca 1910 v Stari Loki pri Ško-fji Loki, umrl pa je 25. decembra 1963 v Ljubljani. Po študiju petja na ljubljanskem Konservatoriju (M. Hubad in J. Foedransperg) in izpopolnjevanju na Dunaju (E. Rado Danielli) je debitiral v ljubljanski Operi, kot Lenski v operi Evgenij Onjegin P. I. Čajkovskega (5. septembra 1929). Tu je bil potem redno angažiran vse do leta 1937, zlasti še za pomembne lirične (tenorske) vloge. Odtlej je bil prvak zagrebške Opere HNK in stalni gost dunajske Državne opere. Gostič je bil izraziti lirski tenor svetle barve glasu in sposoben
izraziti dramske poudarke do heroičnih smeri. V bogati umetniški karieri je pel skoraj celoten tenorski repertoar: od grofa Almavive (G. Rossini, Seviljski brivec) pa vse do Siegfrieda (R. Wagner, Somrak bogov) in bil enakovredno uspešen tudi kot oratorijski (koncertni, solistični) pevec. Gostič je redno gostoval tudi v tujini: v Avstriji, Bolgariji, na Češkoslovaškem, v Franciji, Italiji, Španiji, Velika Britaniji itd., vse tja do milanske Scale, dunajske Državne opere, Velike opere v Parizu, Covent Gardna v Londonu idr. V sezoni 1951/52 je bil Gostič redni član dunajske Državne opere, l. 1952 pa je pel pri
krstni izvedbi opere Danajina ljubezen R. Straussa na znamenitem salzburškem poletnem Festivalu. Zagotovo je bil Gostič operni pevec velikih kvalitet in evropskega formata, saj je imel bogat in kul-tiviran glas, hkrati pa je upodabljal dramske like tudi igralsko prepričljivo. Lahko bi celo zapisali: nemo propheta in patria/nihče ni prerok v domovini, ali še več: že takrat je bil kot (izvrsten) tenorist eden od »diktatorjev« glasbenega gledališča - ne enega: več odrov! Na Homcu, kjer je največ preživel, ima svoj dom in ulico, marsikje tudi spominsko ploščo, pa tudi »svoje« Kulturno društvo Jožeta Gostiča.
Od maše in cedejke ...
Pod pokroviteljstvom domžalske Občine in v (so)organizaciji Kulturnega društva Jožeta Gostiča s Homca, D ruštva prijateljev zagrebške Opere, Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu, SNG Opere in baleta v Ljubljani, Opere HNK v Zagrebu in Opere HNK Ivana pl. Zajca z Reke so se spet začeli zdaj že tradicionalni 11. Gostičevi dnevi. V enem samem dnevu (28. februarja 2010) so se tako med Gostičevima Homcem in Domžalami zgodili kar štirje dogodki; najprej je spominsko sveto mašo daroval novi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres. Ob pomoči domačih duhovnikov je prvič v tej svoji novi vlogi lepo vpletel Gostičev duh in poslanstvo v liturgijo. Pri njej pa je sodeloval še Slovenski komorni zbor, ki je skupaj z organistom Gregorjem Klančičem, kontrabasistom Blažem Zupanom in pod taktirko dr. Mirka Cudermana na koru ž. c. sv. Marijinega rojstva izvedel malo znano Mašo v C-duru Nemca Franza Schnizerja. Neposredno po bogoslužju pa je predstavnik homškega KD Jožeta Gostiča, Janez Lovšin, promoviral še novo cedejko z naslovom Jože Gostič na Homcu. Na obnovljenih in restavriranih posnetkih živih koncertov gre za ohranitev Go-stičevega glasu v različnih kombinacijah in v izdaji omenjenega društva; največ v skupnem petju tenorista Gostiča in mešanega cerkvenega pevskega zbora župnij Homec in Radomlje z organistko Pepco Pogačar. 17 objavljenih del pa so na plošči prispevali skladatelji Vinko Vodopivec, Lojze Mav, Kar-lo Adamič, Jan B. Müller, George Henschel, Josip Pavčič, Anton Fo-erster, Peter Jereb, G. Letersberg, Anton Schwab, Hugolin Sattner, Ivan Klemenc, Georges Bizet idr.
Izbor pesmi in presnemavanje z magnetofonskih trakov je opravil p. Vid Lesjak,^ mastering je opravil Silvester Žnidaršič v Studiu Slyhouse, grafična izvedba je delo Fotolito Dolenc, d.o.o., plošče je izdelal Racman AV, tekste pa sta v spremno knjižico prispevala Borut Jenko (»spiritus agens« KD Jožeta Gostiča in Gostičevih dnevov) in dr. Edo Škulj.
... do razstave in prvega koncerta
Vse tja do sredine marca letos pa se bo letos zvrstilo vsega skupaj še pet takih in podobnih glasbenih dogodkov, ki nas bodo tudi prek meja (na Hrvaškem: Zagreb in Reka) spomnili na mesto in vlogo »našega« J. Gostiča. Kajti povsem enakovredno si ga »solastijo« tudi sosednji Hrvatje. Taka je bila tudi razstava Jože Gostič - tenor, ki so jo pred nedeljskim popoldanskim koncertom opernih arij v KD Franca Bernika odprli predstavnik KD Jožeta Gostiča, Sašo Rogina, domžalski župan Toni Dragar in avtorica, zagrebška muzikologinja Marija Barbieri, tudi (so)avtorica doslej najobsežnejše monografije o J. Gostiču iz l. 2000. Na 15 panojih je bogato predstavljeno življenje in delo našega in hrvaškega tenorskega prvaka. V sliki, lepakih in drugih reproduciranih arhivskih virih sledimo pevcu od njegove bi-
ografije, prek ljubljanskega debija, angažmaja v Operi in baletu SNG Ljubljana, HNK Zagreb, Državne in Mestne opere na Dunaju in gostovanj po svetu, do vlog Jožeta
Gostiča v delih hrvaških skladateljev.
Na slavnostnem koncertu solistov Opere HNK Zagreb ter SNG Opere in baleta Ljubljana pa so na zadnji, finalni nedeljski prireditvi v Tomčevi dvorani domžalskega KD Franca Bernika nastopili mladi pevke in pevci: po trije iz Zagreba in štirje iz Ljubljane. Delež Slovencev je bil večji, v umetniškem rezultatu pa so si eni in drugi kar nekako enakovredno porazdelili vlogo tega opernega večera arij. Poleg številnih solističnih arij (11) je bilo na sporedu še troje duetov, vse skupaj pa je v celoto povezoval Ivan Lotrič, ki je bral vezno besedilo (Peter Bedjanič). Po nastopih solistov HNK Zagreb: sopranistke Ivane Lazar, tenorista Maria Bo-kuna in baritonista Vitomirja Ma-rofa, s pianistko Heleno Borovič, in SNG Opere in baleta Ljubljana: sopranistke Rebeke Radovan, mezzosopranistke Barbare Sorč, tenorista Aljaža Farazina in baritonista Darka Vidica, s pianistko Jeleno Boljubaš, lahko ugotovimo, da je na obeh straneh veliko število perspektivnih in mladih pevk ter pevcev, žal pa ne nobenega Gosti-čevega (svetovnega) formata.
Dr. Franc Križnar
aj
o
a
KONCERT V SPOMIN JOŽETU GOSTIČU
Zbor in orkester Consortium musicum
Joseph Haydn Missa Sanctae Caeciliae
Dirigent dr. Mirko Cuderman
Solisti
Theresa Plut, Elena Dobravec, Dejan Vrbančič, Janko Volčanšek
Orgle Gregor Klančič
Slovenska filharmonija v Ljubljani
Sobota, 6. marca 2010, ob 19.30
Vstopnice za Koncert v spomin Jožetu Gostiču so na voljo uro pred začetkom prireditve pri blagajni Slovenske filharmonije. www.gosticevi-dnevi.net;
PAVEL PEVEC, KOORDINATOR OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD RS DOMŽALE
Tudi 2010 bo bogato ljubiteljsko kulturo leto
Da so ljubiteljska kulturna društva na območju nekdanje občine Domžale med seboj povezana, da imajo ustrezno podporo in zastopanost med drugim skrbi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Domžale, ki jo vodi Pavel Pevec. Zato smo se tokrat obrnili nanj, da izvemo kakšen program se nam obeta v letošnjem letu, kje vse se bodo ljubitelji kulture lahko srečevali in kje jih bomo spremljali tudi mi.
Za začetek, lansko leto ste v JSKD - območni izpostavi Domžale - zaključili kako?
Tako kot vsako leto. V celoti smo realizirali program, razen srečanja gledaliških skupin, to pa iz preprostega razloga, ker v terminu, ki je bil predviden, društva niso pripravila, že nekaj let zapovrstjo novih predstav. Ker je pomembno, da so nove predstave, je projekt že nekajkrat odpadel, kljub temu, da smo že spomladi prosili, da se držijo terminov. Ampak to je samo ena izmed mnogih prireditev. Sicer pa smo zelo uspešno zaključili leto, po pričakovanjih.
Kaj pa letošnje leto? Kaj se obeta ljubiteljem kulture?
Letos se aktivnosti na ljubiteljskem področju dokaj ponavljajo, a bodo tudi novosti. Nekaj več bo držav-
nih srečanj v primerjavi s prejšnjimi leti, med drugim je na novo srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Novo je tudi srečanje otroških gledaliških skupin, ki bo trajalo dva dni, medtem ko je bil filmski festival, ki je ena novejših stvari, izveden že lansko leto. Vse ostalo pa kot običajno. Moram povedati, da Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale pokriva področje nekdanje občine Domžale, torej sedanje občine Domžale, Lukovice, Mengša, Moravč in Trzina. Na tem področju deluje 55 kulturnih društev s kar 85 sekcijami, tako da je le-ta
med močnejšimi izpostavami. Največ je seveda pevskih zborov, okoli 24, potem so gledališke, folklorne, filmske, likovne skupine. Skratka, skoraj vsa področja so zastopana.
Kulturni programi, ki jih podpira JSKD so glasba, gledališče, lutke, etno, kiparstvo, slikarstvo, keramika, film, sodobni ples, literatura, založništvo... katera področja bodo letos pokrita in na katerih bi želeli več aktivnosti od Domžalčanov? Pokrita bodo vsa področja. Imamo pa nekaj manjka, recimo v naši občini nimamo mažoretne skupine. Nekaj let se že trudimo, da bi to uspeli, pa se nobeno društvo ne pojavi, ki bi to organiziralo. Nimamo nobene odrasle lutkovne skupine, imamo otroško, odrasle pa ne. Zato bomo letos organizirali seminar, kjer bomo poskušali pridobiti kadre, ki bi se morda začeli ukvarjati z lutko. Ostalo pa pač, glede na programe, ki jih izvajajo društva mislim, da so vsa področja pokrita kar dobro.
Že v marcu bo na sporedu revija pevskih zborov, kje in kdaj?
6. marca bo revija najprej otroških in odraslih folklornih skupin, te bodo v Kulturnem domu Franca Berni-ka. Odrasli pevski zbori bodo pa v petek, 26. marca v Kulturnem domu Mengeš in v soboto, 27. marca v Kulturnem domu Lukovica.
Kaj pa časovnica ostalih dejavnosti?
Sledi potem še revija mladinskih pevskih zborov, ki bo 15. aprila v Kulturnem domu Moravče, revija otroških pevskih zborov bo v petek, 16. aprila v Kulturnem domu Groblje, 25. maja bo že omenjeno državno srečanje lutkovnih skupin. Sledi nato 26. in 27. maja državno srečanje otroških gledaliških skupin,
oboje bo v Kulturnem domu Franca Bernika in še na enem prizorišču v Domžalah, ki še ni znano. A najverjetneje bo to v Knjižnici Domžale. Imamo še srečanje odraslih gledaliških skupin ali Gorenjski komedijanti, to pa bo od 18. do 20. junija 2010 v letnem gledališču Dob. To so zaenkrat termini, ki so že določeni.
V	minulem letu smo v Domžalah praznovali 125-letnico ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Kaj ste, skupaj z Zvezo kulturnih društev, ob tem pripravili?
Kakšne posebne prireditve na to temo nismo pripravljali, pač pa smo izdali knjigo o Ljubiteljski kulturni dejavnosti od prvih začetkov pa do konca leta 2009. Napisala sta jo dr. Miroslav Stiplovšek in Tadeja Capuder, ki je tudi predsednica Zveze kulturnih društev občine Domžale.
V	tej knjigi so zajeta vsa društva, ki trenutno delujejo v Zvezi kulturnih društev Domžale in pa njihovi predhodniki. To pomeni od začetka godbe, ki je bila ustanovljena pred 125 leti in vse do današnjih najnovejših društev.
Pripravili pa ste tudi 1. festival neodvisnega filma. Projekt, ki je dosegel svoj namen?
Projekt je absolutno dosegel svoj namen, saj je prišlo 75 filmov različnih dolžin in kategorij. Med njimi je bilo tudi nekaj precej kvalitetnih filmov. Festival je trajal 2 dni, od tega smo en dan organizirali oglede na dveh prizoriščih hkrati, tako da so bili skoraj vsi filmi lahko prikazani. Kar se tiče organizacijske plati, smo skupaj z društvom MILF in CUT, ti dve društvi sta bili nosilca projekta, vse skupaj kar dobro pripravili, vsaj v zadovoljstvu centrale sklada, ki nam je zato to organizacijo zaupala tudi letos. Edino, kar bi izpostavil, je bilo premajhno zanimanje občanov, kar
je pa normalno, saj ko se neka stvar pojavi na novo, traja nekaj let, da se tudi med občinstvo v zadostni meri uveljavi.
Omenila sva že festival gledaliških skupin. Lahko pričakujemo realizacijo v letošnjem letu?
Tega pa ne vem, glede na to, da je gledališče ena specifična stvar. Jaz sem nekoč že vodil gledališko skupino in ravno, ko smo se pripravljali na premiero, je glavna igralka zanosila in je bilo vse skupaj končano. Morali smo začeti od začetka. To je problem pri gledališču, da če ena sama zadeva pride vmes, se vse spremeni. Tako da upajmo, da letos bo, v programu je, če pa ne bo, pa tudi ne bo konec sveta zaradi tega.
Kje je pravzaprav meja med ljubiteljsko in profesionalno kulturo, če se tako izrazim. Najbrž ne samo v denarju?
Ne seveda, ta meja je taka, kot na-vseh področjih. Treba je vedeti, da ljudje, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, jim je to dopolnilna dejavnosti. In mnogo manj časa temu posvečajo, pač samo v prostem času. Tisti, ki pa se profesionalno uka-vrjajo s kulturo, pa se samo s tem ukvarjajo. V glavnem imajo danes že vsi profesionalci ustrezno izobrazbo, ki na ljubiteljskem področju vedno manjka. Razumljivo je, da se ljubiteljska kultura s profesionalno ne da primerjati. Čeprav to ne pomeni, da ni slabih stvari med profesionalci in izjemno dobrih stvari tudi med ljubitelji.
Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale aktivno pomaga ljubiteljskim kulturnim društvom na našem območju. Na kakšne načine jim boste pomagali v letošnjem letu?
Naloga sklada je, da povezuje društva. To pomeni, da organiziramo vse te revije in srečanja, ki imajo tekmovalni značaj. Mi organiziramo območna, regijska in državna srečanja, kar pomeni, da je pri vsaki reviji prisoten strokovni spremljevalec, ki za vsako skupino, ki nastopi, napiše oceno in ji pomaga, svetuje, kako bi lahko storili bolje za drugič. Najboljši se uvrstijo v nadaljna tekmovanja, do državnega nivoja. To je ena oblika sodelovanja. Drugo pa so seminarji. Razpisano je letno 20 različnih oblik seminarjev za vsa področja in do sedaj smo še vsem, ki so se prijavili, plačali udeležbo na seminarju. Se pravi, da smo v veliki večini primerov plačali kotizacijo. Poleg tega pa, če se pojavi kakšna izredna stvar, lani je bila to obletnica smrti Metke Pihlerjeve, naše zborovodki-nje, tukaj tudi sklad pomaga, Ljudske pevke so izdale CD in smo jim pri tem pomagali... Mislim, da kar sodelujemo pri vsaki izredni zadevi, ki se pojavi, če le lahko, seveda.
Še beseda za konec?
Mogoče informacija, da smo lansko leto organizirali oz. sodelovali pri organizaciji 29 prireditev, da smo pomagali pri 21 udeležbah na različnih prireditvah, da smo organizirali ali soorganizirali 5 seminarjev, da so se člani naših kulturnih društev udeležili 14 seminarjev. Ob vsem tem pa je izšel tudi en CD, ena knjiga, en katalog, ena manjša knjižica in eno glasilo smo sofinancirali. Mislim, da je sklad prisoten na vseh področjih, da ne govorimo o tistih stvareh, ki jih opravlja za občino. Za občino organiziramo proslave, obnavljamo kulturne spomenike in še kaj.
Hvala za pogovor.
Mateja A. Kegel
9MJJ
5- MAREC 20I0
kultura
19
ROŽMARIN IN PEVSKI ZBOR TRD TURNSE-CESENIK V DOBU OB KULTURNEM PRAZNIKU
Vsi, ki v srcu dobro mislijo
Pevska skupina Rožmarin, ki jo vodi Mojca Kerč, je ob letošnjem kulturnem prazniku pripravila v prostorih Krajevne skupnosti Dob koncert, na katerega je porabila tudi Pevski zbor Turistično-rekreativnega društva Turnše-Češenik, pod vodstvom Polone Hribar-
Ta se je začel s Prešernovo Zdravljico,
ki nas je v duhu odpeljala v čas življenja in smrti našega največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna, predvsem pa nas je opomnila, da moramo biti ponosni, da smo Slovenci. Po pozdravnih besedah člana Sveta Krajevne skupnostiJureta Milanoviča, ki je poudaril prispevek obeh pevskih skupin k kulturnemu in bogatejšemu
življenju v KS Dob, smo prisluhnili Nataši Cerar, ki je govorila o pomenu kulture in slovenskega jezika za obstoj naroda, hkrati pa izrazila prepričanje, da bo prvi skupni koncert obeh zborov začetek prijetnega in plodnega sodelovanja. Po kratki predstavitvi Mešanega pevskega zbora Turistično rekreativnega društva Turnše-Če-
šenik, kjer nekaj več kot 20 pevcev pod vodstvom sijajne pevovodkinje Polone Hribar poje iz veselja in ljubezni do petja ter potrjuje znanemu reku »Kdor poje, ne misli slabo,« smo prisluhnili znanima Oj, Triglav moj dom ter Slovenec sem. Pevska skupina Rožmarin je del koncerta namenila tudi pesniku Si-
monu Gregorčiču, saj smo po pesmi Z zakrivljeno palico v roki prisluhnili recitalu Gregorčičeve poezije. Ob spremljavi harmonikarja Mirana Pezdirca pa tudi znani Tam gori za našo vasjo. »Kultura nas bogati in navdihuje, pa če jo ustvarjamo, poustvarjamo ali ji le prisluhnemo,« nas je pred kar krajšim koncertom pevk in pevcev iz Turnš in Češenika, opomnila napovedovalka. Rožmarinke so se nato s petjem in povedano besedo spomnile še velikega Martina Antona Slomška, nato pa je bil na vrsti še skupni koncert, kateremu so pritegnili tudi prisotni obiskovalci in obiskovalke. Zazvenela je pesem Po
jezeru, ki je uradno zaključila prijeten pevski večer. Pa še ne čisto zaključila, saj je v prijetnem družabnem večeru slovenska ljudska in narodna pesem znova in znova zazvenela - tokrat še glasneje in z večjim veseljem ter nam ponovno dala vedeti, da pevci in pevke Pevske skupine Rožmarin in Pevskega zbora Turističnega društva Turnše-Češenik, ki ne manjkajo na različnih prireditvah v Dobu in okolici, res pojejo iz veselja in ljubezni do slovenske pesmi. Hvala vsem, ki ste se potrudili, da je bil letošnji kulturni praznik v Dobu res slovenski.
Vera
RAZSTAVA SLIK SONJE SKVARČA
Kulturni praznik v Ihanu
Na predvečer kulturnega praznika smo v Domu krajanov v Ihanu otvo-rili slikarsko razstavo domačinke Sonje Skvarča.
Sonja Skvarča, sicer rojena v Trzinu, je kar nekaj časa je preživela v Domžalah, sedaj pa se že 17 let počuti »zares doma« v Ihanu, v hiši na griču s sadovnjakom, kakršne si je, kot pravi, želela vse od otroštva. S slikanjem se je začela ukvarjati pred dobrimi sedmimi leti. Po naključju? Morda. Pojavil se je čas, ki ga je bilo na nek način treba osmisliti. Kupila je prve oljne barve, poiskala nasvet, kako ravnati z njimi in začela z delom. Vse od takrat je slikanje postalo njena vsakdanja potreba: tako kot hrana ali pogovor. Ko gospa Sonja govori o slikanju, se v resnici zdi, da bi se brez barv, rož in čopiča počutila gluhonemo. Pa zelo
rada pripoveduje o svojem delu in življenju.
V tem času je ustvarila že kakih 300 platen. Najrajši ima oljne barve, včasih z nostalgijo vzame v roke tudi oljne voščenke ali suhe barve. Ker gospo Sonjo mnogi poznajo tudi kot ljubiteljico ročnih del (že pred leti se je navdušila nad rešeljejem in danes s poučevanjem te tehnike razveseljuje kar tri skupine - v Ihanu, Dolskem in v Menačnikovi domačiji v Domžalah), se zdi kar samoumevno, da večino njenih slik zapolnjujejo rože in motivi iz narave. Vedno bolj pa jo v zadnjem času privlačijo obrazi z raznimi izrazi in odsevi osebnosti, za katere se trudi, da jih prikliče na platno. Udeležila se je tudi organiziranih slikarskih šol, vendar ugotavlja, da se največ nauči s samim slikanjem
in pa z občasnimi nasveti nekaterih izkušenih slikarjev. Gospa Sonja je imela že kar nekaj razstav, prvo v prostorih Sveta knjige v Domžalah. Potem je razstavljala na skupinskih razstavah slušateljev slikarske šole v okviru društva Lipe. S svojimi slikami popestri vsakoletno razstavo rešeljeja v Menačnikovi domačiji v Domžalah, na katero ste vabljeni tudi letos, 10. maja. Razstavljala je tudi v Domu upokojencev Domžale, v trgovini pohištva Lip Radomlje in v kopirnici v centru Domžal.
Pred otvoritvijo razstave smo lahko spremljali krajši kulturni program. Če kdaj, se prav v teh dneh radi predamo poeziji, zatopimo v misli in sanje, se potopimo v katarzične stihe predvsem domačih poetov, verjetno ta dan še najrajši v verze slovenski duši tesno prilegajočega se Prešerna:
»Kako bit češ poet in ti pretežko je v prsih nosit, al pekel, al nebo.« Z recitacijami Prešernovih pesmi so večer prijetno poživili Ana Lenič, Anka Voglar in Dušan Jambrošič, za režijo in povezovanje je skrbela Dragica Lunar, poslušalce pa je z glasbenim delom navdušil duet Irene Voglar in Jureta Porente na violini. Po krajšem pogovoru z gospo Skvarča smo si ogledali slike in se v družabnem pogovoru srečali ob prigrizku in pecivu, ki so ga pripravile udeleženke tečaja rešeljeja iz Ihana. Za organizacijo celotne prireditve je poskrbelo Kulturno društvo Ihan. Razstava je bila na ogled tudi v soboto in nedeljo. Vse dni je bila zelo dobro obiskana, kar kaže na to, da le nismo brezbrižni do umetnosti, še posebej, če svoje delo predstavlja nekdo iz domačega loga.
Marina Povirk
NINA MEGLIČ RAZSTAVLJA V KNJIŽNICI DOMŽALE
Jaz sem se posvetila ilustraciji
Nina Meglič je mlada domžalska ilustratorka, ki je konec februarja in v začetku marca v Knjižnici Domžale razstavljala ilustracije iz nekaterih knjižnih del. Prisrčne ilustracije iz knjig Svetlane Ma-karovič: Čuk na Palici, T. Triviča: Fiki, Suzo in Maks, M. Hoffa: Majhna možnost in Mama št. Nič, M. Sedgwick: Slutenje ter še neizdane knjige L. Ršumanoviča: Borba za svobodo, ki kmalu izide kot slikanica o svobodi, so navdušile vse obiskovalce, posebej pa najmlajše.
»Ljubezen do ilustracije je bila že od nekdaj del mene,« pripoveduje mlada ustvarjalka, ki je ta del sebe lahko bolj konkretno izrazila, ko je pri prof. Zdenku Huzjanu pisala diplomo na temo ilustracije poezije, predvsem otroške in v ta namen napisala dvanajst otroških pesmi in jih tudi ilustrirala. Diplomi je sledilo poučevanje v osnovni šoli, kjer si je nabirala lepe in koristne izkušnje, več čas je v njej rasla želja in potreba po samostojnem izražanju. Zbrala je
RECITAL
Literarno valovanje v Lipi
Slovenski kulturni praznik so obeležile tudi literatke Literarnega krožka Lipe Domžale, ampak na čisto poseben način.
V petek, 12. februarja 2010, so pripravile recital svojih pesmi. Za kar številno publiko, med drobnimi srčki, ob soju sveč v veliki veži LIPE, je enajst avtoric: Jelka Bakula, Mici Jenc, Janka Jerman, Jožefa Juršič, Anica Kvas, Zlatka Levstek, Silva Mizerit, Helena Ogorelec, Iva Rejc, Jožica Šubic in Mimi Vresovnik, prebiralo svoje pesmi. »Vrstijo se dnevi, nabiramo leta in z njimi spomine, modrost in izkušnje, ostri se naš pogled na življenje. Naše misli objemajo to, kar je bilo, kar je in, velikokrat z nelagodjem to, kar morda bo. Vedno pa nosimo v srcu ljubezen: do tistih, ki so odšli, do vseh, ki so z nami, in še posebej do teh, ki nam rastejo pred očmi v neznano prihodnost«, so bile uvodne besede Silve Mizerit, ki je literarno valovanje povezovala. Prvi cikel pesmi, VČERAJ, so namenile ljubezni, drugega, DANES, pa vnukom z otroškimi pesmimi. Ob razmišljanju o JUTRI, ko nam marsikaj, kar opažamo ni všeč, so tretji cikel namenile kritičnosti do sprememb in dogajanj okoli nas, pa tudi humorju, ko pozabimo skrbi in se nasmejimo sebi in drugim.
Vsem trem sklopom pesmi sta uspešno sledili tudi pevki Mira Jarc in Silva Kosec, vsaka s svojo kitaro, ki sta pesnice in poslušalce celo pritegnili k skupnemu prepevanju znanih ljudskih napevov in popevk.
Metka Zupanek, predsednica Lipe Domžale, se je pesnicam Literarne-
ga krožka zahvalila za prijetno prireditev, obudila spomin na prve začetke in pohvalila uspešno in plodno delo vseh enajst Lipinih let. Avtorice je obdarila s tulipani, rdečimi kot ljubezen in rumenimi kot sonce. Bilo nam je lepo in toplo pri duši.
Zlatka Levstek
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
•	pregled oči
•	pestra izbira okvirjev
*	najnovejša generacija VARI LUX PH VSI O stek^.
*	ttcklü AN TI-rAT I QUE osvežitev z;i L'iiye <sci I - sončno očala
Dolov ni čas od pan. do pet. od 10. do IS. ure.
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
pogum in se odločila za uspešno samostojno pot.
»Verjamem, da ljudje delajo tisto, kar delajo s srcem,« pravi Nina in zatrjuje, da če se v poklicu ne počutiš doma, ga ne moreš nikoli opravljati dovolj celovito. Srečna je, ker ima, in to želi tudi drugim, možnost, da je našla poklic, ki ga nosi v sebi in ga rada opravlja. Zato življenjsko priložnost, ki jo je Nina uresničila, se je morala tudi sama precej potruditi, vendar ji ni žal. Le tako je namreč lahko izpolnila samo sebe in dala ljudem, zlasti otrokom s svojimi prisrčnimi ilustracijami, največ, kar lahko da, zato o njeni odločitvi pove vse stavek, ki sem ga prebrala na razstavi: »Jaz sem se posvetila ilustraciji.« Seveda pa je razstava ilustracij mlade ustvarjalke Nine Meglič le korak na poti umetniškega ustvarjanja, na kateri ji želimo srečno, ljubitelje ilustracij pa vabim, da si do vključno 8. marca v Knjižnici Domžale ogledate njeno razstavo ilustracij. Dobrodošli!
Vera
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR
Sirene - včeraj, danes, jutri
Ob svoji 15-letnici delovanja je Dekliški pevski zbor Sirene 31. maja 2009 pripravil zaključni koncert pod vodstvom Petre Grkman. Članice zbora so se takrat tudi razšle, saj si je veliko pevk ustvarilo družine in niso imele več toliko časa, da bi se s srcem predajale petju. Z novimi glasbenimi izzivi pa gre skupina naprej. Ostalo nas je osem nekda-
njih članic, ki smo se preimenovale v Ženski pevski zbor Sirene, pod vodstvom Vesne Potokar. Veže nas tesno prijateljstvo in ljubezen do glasbe.
Svoj prvi javni nastop smo imele 27. januarja 2010, na otvoritvi mednarodne razstave Exposed, v Kulturnem domu v Kamniku. Nastop je bil pri poslušalcih zelo lepo sprejet, kar nam
je dalo potrditev, da naša odločitev o vztrajanju ni bila zaman. Širši publiki se bomo predstavile ne reviji pevskih zborov občin Domžale in Mengeš, ki bo 27. in 28. marca 2010. V naše vrste vabimo vse, ki imate veselje do petja in imate čas za tedenske pevske vaje, ki jih imamo v stari osnovni šoli v Homcu. Trenutno nas dobite na Facebooku, kjer dobite tudi kontaktno številko, kako priti do nas.
Torej - ne čakajte, pridružite se nam, z veseljem vas bomo sprejele.
Vesna Potokar ŽPZ Sirene
20
vrtci, šole
20. JUBILEJNI OTROŠKI PARLAMENT
Norčavi pustni čas
Za nami je norčavi pustni čas. Privoščili smo si obilo dobre volje, veselja, zabave, spoznali pa smo tudi nekatere pustne šege in navade. Tako smo si že na debeli četrtek nadeli pisana oblačila ter si privoščili pravo pustno pojedino in zabavo. Norčavo vzdušje je trajalo vse do
Živali pozimi
Kot najbrž vsi otroci, so se tudi otroci v domžalskem vrtcu Urša zelo razveselili prvih snežink. Ker so najmlajši stari komaj dobro leto, tega čudeža z neba še niso nikoli doživeli na tak način in skupaj z njimi smo vsi - malo večji otroci in odrasli, s široko odprtimi očmi, zrli skozi okno, ko se je pred nami svet ogrinjal v belo oblačilo. In zdelo se nam je čarobno ...
Nismo si mogli kaj, da se ne bi odslej vsak dan, ko nam je vreme dopuščalo, podali ven in tam uživali v neštetih zimskih radostih. Seveda smo se potem, ko se nam je mraz že postopoma začel zarivati do kosti, lahko vrnili v vrtec, v katerem je vedno toplo. Lepo je tudi od znotraj opazovati svet ovit v mrzlo belino, to smo z zadovoljstvom počeli, vendar le dokler našega zadovoljstva ni predramil premražen ptiček, ki je priletel v bližino okna in nas tako spomnil, da je lačen in da ga zebe. Takrat smo se spomnili, seveda, živali nimajo hišic, iz katerih se kadi dim in je v njih toplo. In kmalu se je porodilo vprašanje: Mi ljudje lahko kaj storimo, da bodo živali lažje preživele zimo?
Reševanja problema smo se lotili zelo resno. Vzgojiteljice smo z uprizoritvijo pravljice Živali pri babici Zimi skušale doseči, da bi otroci za trenutek pozabili nase in bi v njihova srca prišla želja pomagati tistim, ki so v stiski. Ne vemo, koliko nam je uspelo doseči ta cilj, vendar so nam njihove na široko odprte očke dale vedeti, da so se v dogajanje
Vzgojiteljice smo z uprizoritvijo pravljice Živali pri babici Zimi skušale doseči, da bi otroci za trenutek pozabili nase in bi v njihova srca prišla želja pomagati tistim, ki so v stiski. Ne vemo, koliko nam je uspelo doseči ta cilj, vendar so nam njihove na široko odprte očke dale vedeti, da so se v dogajanje močno vživeli.
Stereotipi, diskriminacija, rasizem
torka, ko v vrtec niso prišli otroci, ampak le pustne šeme, ki so se z zabavnimi igrami, rajanjem, obiskom starejših občanov ter povorko po Domžalah poslovili od letošnjega pusta hrusta.
Žogice, Marta in Sonja Vrtec Urša
Letošnji 20. medobčinski otroški parlament je v organizaciji Osnovne šole Jurija Vege Moravče in Zveze prijateljev mladine Domžal potekal 10. februarja v dvorani Kulturnega doma v Moravčah ter spada med najuspešnejše doslej. Izkazali so se gostitelji, mlade študentke, nekdanje učenke moravške osnovne šole s svojimi izkušnjami vrstniške diskriminacije, izkušnjo tujca v drugi državi in izkušnjo muslimanstva, potrudile pa so se tudi vse sodelujoče osnovne šole, ki so v svojih šolskih parlamentih vsebinsko obravnavale temo ter prispevale k oblikovanju končnega poročila. Potrebno je pohvaliti vodenje parlamenta, posebej še Aljaža Pirnata, predsednika medobčinskega in tudi regijskega parlamenta. Starejši udeleženci, ki sta nas pozdravila ravnateljica šole gostiteljice - Nuša Pohlin Schwarzbartl in mo-ravški župan, Martin Rebolj, med prisotnimi pa je bila tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, smo lahko samo strmeli nad znanjem osnovnošolcev in njihovim javnim nastopanjem. Mladi so svoja stališča in poglede izražali jasno in glasno, brez listkov in drugih pomagal. K vsebinskemu delu tokratnega parlamenta je bistveno prispevala tudi posebna knjižica s prispevki vseh sodelujočih osnovnih šol, ki jo je izdala OŠ Jurija Vega Moravče, v njej pa je Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica ZPM Domžale, v pogovoru med drugim povedala: »Otroški parlament je ena izmed izvirnih oblik spodbujanja otrok, da izražajo svoja stališča o vsakdanjih problemih. Otroci se učijo
strpnosti, razvijajo socialne veščine in komunikacijske spretnosti. Mladim verjamem in jim zaupam. Menim, da je otroški parlament pomembna oblika izobraževanja mladih za odgovoren, pošten odnos do soljudi, do dela in narave nasploh. Naj se sliši glas otrok, prisluhnimo jim.« In smo jim prisluhnili, ob tem se ozirali tudi na številne razstavljene izdelke na temo otroškega parlamenta, med katerimi je bilo največ stripov, si ogledali film gostiteljev na to temo, z igranim prizorom se je predstavila OŠ Dob, poslušali smo o tem, kako so risali plakate, organizirali delavnice in debate ter socialne igre, prijetno vzdušje pa je pomagala oblikovati domača glasbena skupina Vega band. Mladi so govorili o sprejemanju ter spoznavanju drugačnosti, o predsod-
kih, ki so le v glavah, o potrebnosti spoštovanja prav vsakega posameznika, potrebni vzgoji in pomoči v tej smeri v družinah. Opozorili so, da posameznika ne smemo ocenjevati po zunanjosti, pa tudi, da je drugačnost mavrica, če bi bili vsi enaki, te mavrice ne bi bilo.
Iz izkušenj Rozale Novak, Neire Mu-ftari in Polone Mal smo spoznali, da največkrat lahko sami preprečimo tovrstne negativne pojave ter prispevamo k boljšim odnosom, da moramo biti ponosni sami nase, spoštovani sebe in druge ter se truditi za cilje, ki smo si jih postavili. Ne smemo pozabiti, da se vse dobro vrača, da je pomembna podpora staršev, pa tudi to, da se je mogoče iz stereotipov, ki jih moraš znati prepoznati, in predsodkov marsikaj naučiti.
Ob koncu so parlamentarci sklenili, da bodo za temo 21. otroškega parlamenta, pred katerim pa jih čaka še regijski parlament, v začetku marca, prav tako v Moravčah, predlagali obravnavo teme problematike nasilja, vandalizma in zlorab. Predsednica ZPM Ema Škrjanc Ogorevc se je zahvalila za odlično organizacijo OŠ Moravče, z željo, da bi starejši mladim bolj prisluhnili in njihove predloge razumeli in tudi uresničili. Prepričana sem, da so mladi prisluhnili nasvetu, da naj vse, kar so izrekli, tudi udejanjajo, nosijo v srcih in sprejemajo vsakovrstne drugačnosti, kot bogastvo, ki vsem lepša življenje. Starejši pa ob tem ne smemo pozabiti, naj njihove zamisli ne naletijo na gluha ušesa. Ker je imel otroški parlament hkrati tudi rojstni dan, ni manjkala niti velika torta niti prijetno druženje, ki ga je Vega band pospremil z znano pesmijo Dan ljubezni.
Vera Vojska
močno vživeli. Pa ne samo na tak način, ampak so se kasneje imeli tudi sami možnost izkazati v vlogi ptičkov, zajčka, veverice, lisice, medveda in volka in tudi te živali so nas prepričale, da v resnici potrebujejo pomoč tudi nas ljudi. Z branjem in ogledovanjem knjig, ki so jih otroci prinesli iz knjižnice, smo se še tako vživljali v živali in spoznavali njihove lastnosti in navade.
V pesmicah in pravljicah smo kmalu naleteli na lovca, ki je vedno predstavljen kot nekdo, ki tam nekje skrit čaka, da bo prišla mimo kakšna nemočna živalca, ta pa jo bo ustrelil. Vprašali smo se: je to res? In prav zato smo medse povabili lovca in lovko, ki sta nas z ljubeznijo, ki je sevala iz njihovih besed, dala spoznati, da so lovci v resnici prijazni in živalim pomagajo, da lažje preživijo mrzlo zimo.
Čeprav bi v tistem trenutku kar na mah vsi radi postali lovci in tako kot oni pomagali živalim, pa se zavedamo, da bomo morali zato pridobiti še nekaj izkušenj, za zdaj pa lahko npr. v bližini naših hiš pripravimo krmilnice za ptičke in jih opazujemo, kako so veseli vsakega zrna, ki pomaga napolniti njihov želodček, da se večkrat, tudi pozimi odpravimo v gozd in v njem opazujemo sledi, ki jih puščajo za seboj posamezne živali. No, in vse to smo storili. Po vseh teh doživetjih smo spoznali, da sneg ni samo čaroben in da nam omogoči marsikatero radost, ampak smo se preko njega zbližali tudi z vrlinami, ki jih v današnjem svetu včasih tako pogrešamo.
Vzgojiteljice 3. vhoda Vrtca Urša
MOJ DAN NA POLICIJSKI POSTAJI
Ogled Policijske postaje Domžale
Ob osmih zjutraj je po naju z učiteljico pred OŠ Rodica prišel policist Damjan Ambrož in naju odpeljal na Policijsko postajo Domžale, kjer so nama in še drugim učencem najprej pokazali zaklonišče. Policijska postaja je vsa pod videonadzorom, ker imajo tudi skladišče orožja. Ogled sta vodila policista Ambrož in Še-gula in nas najprej odpeljala v sobo, kjer je bil dežurni policist, ki je ravno obravnaval primer gospe z oseb-
nimi težavami. V tej sobi nam je policist Damjan pokazal omaro, kjer imajo zaklenjene avtomatske puške, in nam jih nekaj tudi pokazal. Nato smo si ogledali policijsko pisarno ter sobi, kjer pridržijo alkoholike in tiste, ki so pod vplivom drog. Izvedeli smo, da je za poklic policista treba imeti vsaj 5. stopnjo izobrazbe, potem pa morajo bodoči policisti oditi na 18-mesečno usposabljanje. Nato smo odšli na dvorišče, kjer
smo si ogledali marico, opremo policijskega avtomobila in uporabo policijskih luči. Med opremo so mi bili najbolj všeč ježki za prisilno ustavljanje avtomobilov, lahko pa sem tudi pomeril zelo težek neprebojni jopič in čelado. Potem smo se s policijskim avtomobilom odpeljali na teren proti Trojanam, kjer je meja domžalske policije. Policist Damjan nas je prijazno povabil na krofe, nato pa sem lahko sam preizkusil delo-
vanje policijskega radarja. Policist Šegula je ustavil starejšega voznika, ki je moral pokazati dokumente. Policista sta nam hotela pokazati še preizkus alkoholiziranosti, a je bila baterija alkotesta žal prazna. Policist Damjan mi je pokazal solzivec in lahko sem ga celo preizkusil, tako da sem popršil v zrak. Okoli 11.30 sva se z učiteljico vrnila v šolo. V ogledu policijske postaje sem zelo užival. Skupaj z učiteljico se zelo zahvaljujeva policistom, še posebej gospodoma Ambrožu in Šeguli, za prijaznost in vse uporabne informacije.
Tim Tekavc, 5. a (mentorica: Niomi Rosec)
UCENCI OŠ ROJE
Prešernov čas
Vsako leto na OŠ Roje posebno pozornost namenimo slovenskemu kulturnemu prazniku, saj si želimo, da bi tudi naši učenci čim bolj sprejeli in razumeli pomen tega praznika.
Letos je bila v dneh okoli praznika v šoli postavljena razstava izdelkov otrok, s katerimi so ponazorili svoj pogled na velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, njegovo življenje in njegova dela.
V petek, 5. februarja 2010, je potekala prijetna prireditev v spomin
na dr. Franceta Prešerna. Šolski gledališki klub nam je s senčnimi lutkami kratko, a razumljivo, pred-
stavil življenje pesnika. Pevski zbor je zapel živahno pesmico Abeceda. Nato so vsi učenci pomagali reše-
vati računalniško igrico Jezični dohtar, s katero so obnovili in razširili svoje znanje o umetniku, ki je svoje življenje posvetil kovanju rim. Nagrada za uspešno reševanje je bila košara suhih fig. Učenci so se veseli, ker so uspešno rešili naloge, polnih ust vrnili k pouku. Vsako leto se trudimo poiskati nov način obeleženja slovenskega kulturnega praznika, ki bi bil za otroke čim bolj privlačen. Z našo letošnjo prireditvijo smo dokazali, da se lahko tudi sodobna računalniška oprema ustrezno vključi v predstavitev dogajanja pred več kot 150 leti in tako današnjim otrokom pričara »Prešernov čas« zanimiv in vreden pozornosti.
Vanda Trobevšek, koordinator dejavnosti
OSNOVNA ŠOLA RODICA
Hura prosti čas -odprimo telovadnice
Tako kot med jesenskimi počitnicami smo tudi v času zimskih počitnic na OŠ Rodica izvedli projekt Hura prosti čas - odprimo telovadnice. Učenci, ki so se namesto ukvarjanja z zimskimi športi ali posedanja pred računalnikom raje odločili za obisk telovadnice, so se lahko udejstvovali v najrazličnejših športnih disciplinah, ki so potekale v šolski telovadnici in avli.
Starejši učenci oziroma učenci zadnje triade so lahko igrali nogomet, košarko in odbojko. Kasneje pa so se
lahko preizkusili tudi v drugih športnih disciplinah, kot sta badminton in namizni tenis, pa tudi posamezne prvine rokometne igre jim niso ostale tuje.
Za mlajše in najmlajše pa smo vsak dan najprej pripravili pravi »olimpijski« poligon. Učenci so se tako spopadli z najrazličnejšimi ovirami in nalogami, tistim pa, ki so to želeli, smo izmerili tudi njihov čas nastopa in razglasili najboljše. Po okrepčilu s toplim čajem in sadjem, ki so nam ga pripravile prijazne kuharice, so
sledili najrazličnejši skoki in preskoki na mali prožni ponjavi. Pri tem so nekateri prikazali že prave male akrobacije. Prožno ponjavo pa so učenci z največjim veseljem uporabili tudi pri streljanju na gol in metih na koš, pri čemer so neizmerno uživali.
Poleg ukvarjanja z že omenjenimi športi pa so se učenci lahko igrali tudi s pisanimi trakovi za ritmično gimnastiko, se dvigali in spuščali s padalom, se poizkusili v bowlingu, igrali badminton ter se šli različne igre z žogo ter igre lovljenja. Ob vseh teh dejavnostih nam je vsem skupaj teden počitnic kar prehitro minil. Učenci so tako na igriv, zabaven predvsem pa športni način preživeli svoj počitniški čas ter se tako aktivno pripravili na nove šolske obveznosti.
Boštjan Posedi, prof. športne vzgoje
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas; p on, - petek: 8-12 in 16- 18 sobota: 9-12
9MJJ
5- MAREC 20I0
mladi
21
OS PRESERJE
Roka dobrodelnosti v roki kulture
Slogan OŠ Preserje pri Radomljah »Z roko v roki nisi sam« učenci, učitelji in vodstvo vedno znova uresničujejo in ga potrjujejo. S tradicionalnim dobrodelnim koncertom so tudi letos zbirali sredstva, namenjena delovanju šolskega sklada. Projekt, ki zahteva mnogo priprav, je s predsednico Darjo Marinšek in učitelji požel pravi uspeh ter navdušenje med obiskovalci in učenci šole. Številni nastopajoči, kot so Eva Černe, Kontrabant, trebušne plesalke, udarni bobnarji GŠD s solistko Lucijo Štih, Ana Karneža ter mnogo drugih, so pripomogli, da bo Šolski sklad OŠ Preserje pri Radomljah lahko uresničeval cilje, ki si jih je zadal, in tako učencem omogočil dobro počutje in kakovostno izobraževanje. Roka dobrodelnosti se je tako zdru-
žila z roko kulture, saj je kulturni praznik, ki mu ne rečemo zaman tudi Prešernov dan, ponovno napolnil večnamenski prostor šole. Učenci so pod taktirko svojh mentorjev pripravili izvrsten kolaž Prešernove poezije in utrinkov njegovega življenja. Tisti, ki so pričakovali dolgočasno kulturno prireditev, so bili razočarani, saj je tokratna proslava postregla sodoben prikaz Prešernovih pesmi. Učencem in mentorjem je uspelo združiti elemente, ki so potrebni, da prireditev zaživi in pusti pečat na vsakemu obiskovalcu: izvirnost, sproščenost ter odličnost. S tem so vse popeljali v čas našega največjega slovenskega pesnika in v svet njegove edinstvene poezije, ki si upravičeno zasluži, da jo spoštujemo in jo vedno znova prebiramo.
ZANIMIVO
Tovrstne prireditve vedno znova dokazujejo, da se učitelji in vodstvo trudijo učencem približati učenje in šolo na njim zanimiv in zabaven način, ki vključuje njihovo aktivno
VESELJE NA SMUČEH
Zimska šola v naravi na Pohorju
Učenci 4. razreda OŠ DOB in Podružnične šole Krtina smo preživeli pet dni zimske šole v naravi na Pohorju. Tokrat se je zimske šole v naravi udeležilo veliko število otrok, saj je šola tudi s pomočjo naših staršev v akciji Pomagajmo si mnogim učencem priskrbela smučarsko opremo, šolski sklad pa je s svojo finančno
pomočjo omogočil udeležbo prav vsem učencem.
Dom Miloša Zidanška nam je nudil prijeten dom. Vsak dan smo se z avtobusom odpeljali na Areh, kjer smo pod vodstvom naših mentorjev smučali in tekli na smučeh. Pozne popoldneve smo preživljali v domu in imeli pouk. Spoznali smo lepo-
te Pohorja, reševali matematične naloge, pisali pismo in razglednice, ponovili znanje o orientaciji ter izdelali kompas. Večeri pa so bili namenjeni zabavi. Imeli smo ples v pižamah, nočni pohod z baklami, igrali smo se tombolo, v četrtek pa nas je obiskal gorski reševalec Strmina in nas seznanil z delom gorske
MLADINSKI SVET DOMŽALE
Delavnica: Priprava projektov
in prijava na razpise
MSD
MIKSIUJ hwi Ocmtm
V Mladinskem svetu Domžale imamo poslanstvo pomagati našim organizacijam članicam, za katere smo v mesecu februarju tudi pripravili delavnico z naslovom Priprava projektov in prijava na razpise. Zavedamo se, da mladinske organizacije, tako
kot druge, brez ustreznih finančnih sredstev ne moremo delovati. Dejstvo je, da danes vsaka stvar stane, da je vse potrebno plačati, zato pa je potrebno poznati ustrezne načine pridobivanja sredstev. Več projektov ko želimo izpeljati, več mladih
želimo vključiti, več potrebujemo finančnih sredstev. Načini in poti, kako priti do njih, pa je veliko. Pod vodstvom Aleša Zaletela, ki nam je predstavil različne razpise in načine prijav na le-te, povedal kaj je pomembno ob sami prijavi, kate-
POTOPISNO PREDAVANJE
z diaprojekcijo
CENTER VA MLAI>F„ JK)M2A I.SKI HOM, LJ< UL. rWsk \5tf. I2JU HOMÄALE, Tl'X: mn^.fifUKL
INF (iij.r/.M-TiMuy,
00G3 ■mi


NACIONALNI PARKI v^trtell25.3.2010
JUGOVZHODA ZDA ?!> ^m
V veliki dvorani Centra za mlade
16 dnfrvflo potovanje po ameriški dhjtfli Združenih držav Amerike (nacionalni parki in anjom}. Nepozabne trenutke1 ].(? v digitalni zapis uredil Klemen Klemene, ka'en bo vse to predstavil na svojem potopisnem predavanju

Ofltn/iio ifi///}fitj
Shmme/i
-	iu.lllji- >i-|l-fhill nllhLril |hi I il r l'i
-	ll.'I'C.IMljl
■	ifdrhici niiinir uil-liili. |iiinu"iiili m nrfmih iHck
■	*Si.iikjiL |ili--mh
111 ^li-ll.ili-Lili ki 1*1 kil. I n
hiirmctt Herßum
•KM ° V V.i
v>'w\itmQdno#viLji| vid-IUUT novum
Tel.: 01/7210 580 GSM 031/650 717
Rod mlinskih kamnov Radomlje na zimovanju
sodelovanje ter povezovanje z učitelji, in s tem oblikovanje pristnih odnosov med njimi.
Jasmina Pogačnik
reševalne službe ter večer popestril z zanimivimi posnetki. V četrtek nas je obiskala tudi naša ravnateljica in se prepričala, kako dobri smučarji so postali naši učenci že v nekaj dnevih. Dan je bil res hladen, občutki pa topli in polni pričakovanj na zadnji tekmovalni dan, ko si bodo učenci in učenke pokazali svoja smučarska znanja na pravi tekmovalni progi. Vsi zdravi in polni prijetnih vtisov smo se vrnili domov. Za pomoč pri izvedbi šole v naravi se zahvaljujemo tudi dobskim gasilcem, ki so pomagali pri prevozu prtljage.
Metka
V	petek, 12. februarja, smo se taborniki RMK odpravili na zimovanje na Kisovec. Zbrali smo se pred OŠ Preserje pri Radomljah, nato pa se odpeljali do Kranjskega Raka, od koder smo se podali na nočni pohod z baklami do našega končnega cilja, Doma na Kisovcu. Po seznanitvi s pravili in redom, smo se namestili po sobah, sledila pa je večerja, ki jo je pomagal pripraviti dežurni vod, ki je med drugim skrbel tudi za urejenost koče. Najmlajši so se prvi odpravili v postelje, tisti, ki so imeli še nekaj moči, pa so si lahko ogledali slike s poletnega tabora in ob tem obujali prijetne spomine.
Soboto smo začeli s telovadbo, po zajtrku pa so sledile dopoldanske delavnice. GG-ji so se učili orientacije in topografije, ter obnovili znanja iz tedenskih sestankov. Najmlajši MČ vod, Delfinčki, pa so se učili potnih znakov. Po kosilu je sledil počitek. Takrat smo se najraje smejali, pogovarjali in se seveda igrali. Čakalo nas je zanimivo in vznemirljivo popoldne, saj smo gradili sneženo mesto, v katerem je vsak vod postavil svoje prebivališče. Nastajale so različne umetnine, vse od iglujev, gradov, pa vse tja do ledenih šotorov. Ko smo se posušili, segreli in najedli, pa nas je že čakal prijeten, predvsem pa zabaven spoznavni večer na tematiko RMK ima talent. Vsak tabornik se je predstavil z izvirno točko, kdor pa ni imel idej, so mu pomagali sodniki, ter mu kar sami določili talent. Tudi tukaj je bilo treba pokazati izvirnost, iznajdljivost, nadarjenost ..., kar pa je najbolje uspelo članici najmlajšega voda, Aji, ki je s petjem prepričala stroge sodnike.
Nedelja je potekala nekoliko drugače. Že navsezgodaj smo si pripravili nahrbtnike s toplim čajem in rezervnimi oblačili, saj se nam je obetal celodnevni pohod na Malo planino. Naporen vzpon je trajal dobri dve uri, ampak je bil ves napor v trenutku pozabljen, ko so nam v Domžalskem domu postregli s kosilom, ki smo se ga vsi razveselili.
V	domu smo si privoščili zaslužen počitek, vmes igrali družabne igre in se veliko smejali. Ko smo si nabrali novih moči, je sledil spust nazaj proti Domu na Kisovcu. Navkljub megli smo se med spustom izjemno
zabavali, saj smo imeli s seboj lopatice za dričanje, tako da nam je pot navzdol hitro minila. Po povratku smo se najprej ogreli in najedli, sledil pa je krst za vse, ki so bili prvič na zimovanju. Vsi so ga uspešno in pogumno prestali, za kar so kasneje dobili tudi priznanja. Po končanem in napornem dnevu smo se odpravili v postelje.
Novo jutro nam je prineslo poslednje urice letošnjega zimovanja, kar pa smo izkoristili za še zadnje ke-panje in sankanje. Po kosilu smo si pripravili potovalke in nahrbtnike za odhod, pospravili kočo in se poslovili. Spustili smo se do Kranjskega Raka, kjer nas je že čakal prevoz nazaj do šole, tam pa so nas veselo pričakali starši.
Zimovanje je uspelo pa naših željah in pričakovanjih, nestrpno pa že pričakujemo naslednje. Povsem na koncu bi se radi zahvalili lastnikom Doma na Kisovcu in kuharici, ki so skrbeli za prijetno bivanje in naše želodčke, gasilcem PGD Radomlje, ki so nam nudili pomoč pri prevozu otrok na in z zimova-nja, OŠ Preserje pri Radomljah, ki nam je ponudila pomoč pri pripomočkih za delavnice in staršem naših tabornikov, ki so na kakršenkoli način pomagali pri uspešni izvedbi zimovanja.
Vod Kokice
re točke je potrebno izpostaviti in predvsem, da se je potrebno držati rokov, ki so postavljeni, je kar nekaj mladinskih organizacij pridobilo pomembne informacije v času, ko odprti razpisi prehajajo v zaključno fazo.
Za konec pa še nekaj pomembnih sestavnih delov za uspešen projekt: dobro razpoložena ekipa, ki se dobi na resnem sestanku, sestanki so čas za razpravo in razmišljanje - dobro dogovorjen projekt ne potrebuje veliko popravkov in dopolnil, skupne sklepe o projektu je potrebno zapisati - ideje na papirju so trajnejše od tistih v glavah, aktivirati je potrebno starejše in mlajše, za projekte potrebujemo finančno podporo, če je projekt na prostem, ne smemo pozabiti na pravne formalnosti in prijavo projekta na policiji, ne pozabite zabeležiti izvajanja projekta (foto, video material) in napisati poročilo, projekt je zaključen, ko so poravnane vse obveznosti in je potrjeno poročilo projekta. In pa: sodelujte tudi z drugimi organizacijami!
(mak)
ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Zimsko sproščanje


„v:,*

s» T1, ■
i
Zima je letos po dolgem času pokazala svoj pravi obraz. Zasula nas je s snegom in nizkimi temperaturami. A vseeno je nevarnost, da pridobimo kak kilogram preveč, smo slabe volje in zaprti doma, tudi v zimskem času popolnoma nepotrebna, saj tvoj študentski klub poskrbi za pravšnjo mero gibanja v naravi in drugih prijetnih prostorih. Z nami je vedno zabavno, zato boš tudi slabo voljo pometla oz. pometel pod preprogo. A zavedati se moraš, da si za svoje zdravje in dobro počutje v največji meri odgovorna/en sam/a. Nihče ne bo naredil počepov namesto tebe, odlično odsmučal strmine ali se z nasmehom spustil po toboganu v vročo vodo. Vsaka pot se začne s prvim korakom. Eden teh je zagotovo prijava na projekt, ki jih mesečno ponuja tvoj študentski klub. Zato ne išči izgovorov, prijavi se in pojdi z nami. Informacije o projektih dobiš na www.studentski-klub.si. Izkoristi vsak trenutek za rekrea-
cijo in smeh. Poženi svežo energijo po telesu in kmalu boš ugotovil/a, kako dobro se boš počutil/a. Tudi s Študentskim klubom Domžale. Se vidimo!
Ana Strnad
22
• v»
starejsi
5. MAREC 20I0
ISKRENE ČESTITKE
Gospod Stanko Starin je praznoval 100. rojstni dan
16. februarja 2010 je župan Občine Domžale, Toni Dragar, obiskal Stanka Starina, najstarejšega Domžalčana, ki je tega dne v krogu najbližjih praznoval 100. rojstni dan. Županovega obiska je bil slavljenec, ki je v svoji visoki starosti še zelo čil, zelo vesel. Razveselil se je njegovega voščila ter želja za zdravje in dobro počutje tudi v prihodnje, na 100. rojstni dan pa ga bo spominjala tudi glinena slamnikarica, ki jo je izdelala Ladina Korbar.
Stanko Starin se je 16. februarja 1910 rodil v Dobu. Zibka mu je tekla na domačiji pri Levc. Oče, Hrastarjev Pavle, ki je bil med drugim tudi nekaj let v Ameriki, in mama Antonija, sta vzgajala štiri sinove. Po večkratni selitvi so se ustalili v Češeniku, kjer je Stanko preživel večji del svoje mladosti. Še danes mu niso zbledeli spomini na prvo svetovno vojno, saj se še vedno spominja, kako so na lojtrnikih fantje, pojoč slovenske pesmi, odhajali v avstrijsko vojsko. Z brati Milanom, Pavlom in Ladom so obiskovali osnovno šolo v Dobu. Pri dobrih štirinajstih letih si je našel prvo zaposlitev na tedanjem posestvu Črnelo, katerega lastnik je bil baron Apsfalteren. Nekaj časa je nato delal v tedanji Papirnici Količevo, nato pa odšel na služenje vojske, po njej pa je bil na kratko v službi na tedanjem posestvu Češenik. Sledilo je delo v opekarni na Želodniku, ki jo je oče kupil ob pomoči denarja, ki mu ga je brat poslal iz Amerike. Leta 1938 pa se je zaposlil v Induplati Jarše. Vseskozi je bil znan kot napreden borec za delavske pravice in kot sam pravi, so se z bratoma Pavlom in Ladom šteli za komuniste.
Druga svetovna vojna je pomembno zaznamovala njegovo življenjsko pot. Ker je bila družina Starin znana kot napredna, ga je gestapo hotel aretirati in le Jožetu Vidergarju, Vesovčemu z Želodnika, se mora zahvaliti, da se je z očetom in bratom umaknil v gmajno, kar nekaj časa pa so ga skrivali domačini v Češeniku. Kako resno so z njegovo
smrtjo mislili Nemci, dokazuje plakat, ki še danes visi v Muzeju Begunje. Na procesu proti banditom na Bledu leta 1941 so ga namreč obsodili na smrt, ob njegovem imenu na plakatu, ki ga je podpisal nemški šef za Slovenijo, pa so še imena Marjana Dermastije, Ivana Semna, Poldeta in Franca Miša ter drugih. Povezal se je s partizani, vendar sta mu beg in skrivanje pred gestapom prinesla bolezen, zaradi katere so ga odpeljali v Žumberk, v partizansko bolnišnico. Po ozdravitvi je pol leta opravljal funkcijo komandirja čete v Semiču, nato je bil komisar čete v Metliki, kasneje v korpusu komisar za zveze. Žal bolezen ni mirovala, zato so ga odpeljali v Italijo v vojaško bolnico, od tod pa po koncu vojne v Ljubljano, kjer se je pozdravil. Vmes se mu je leta 1939 rodil sin Stanko, po koncu vojne se je iz taborišča vrnila hudo bolna žena in leta 1954 umrla. Konec vojne je za gospoda Stanka pomenil začetek pestre delovne poti, na kateri je opravljal številne zadolžitve. Za spremembe se je včasih odločal sam, največkrat pa so ga v različne tovarne in tedaj moderne zadruge pošiljali drugi. Po vojni se je najprej vrnil v Induplati, nato je z izkušnjami, ki mu jih je prineslo delo v opekarni, vodil nekdanjo Jenčičevo opekarno v Mengšu, pomagal pri odkupih v Kamniku. Sledila so zaposlitve v Zadružni banki Slovenije, opekarni v Lukovici, kjer je opravljal tudi dolžnost upravnika kamnoloma in tedanje gostilne pri Bevc. Zadnje delovno mesto je bilo v Papirnici Količevo, od koder je kot vodja skladišča leta 1963 odšel v pokoj. Bi šel lahko že prej, saj je skupaj s par-tizanščino zbral več kot štiri desetletja delovne dobe, pa je delo v papirnici malce podaljšal.
Ponosen je na uspešno delo v nekdanjih družbenopolitičnih organizacijah, Zvezi borcev in udeležencev NOV, vrsto let je bil tudi porotnik, rad pa je pomagal tudi na kmetijah. Kmečka opravila so bila njegovo veselje, saj jih
*KAVITACIJA - nekirurška liposukcija
(trebuh, boki, zadnjica...) osupljivi rezultati že po prvem tretmaju
*ULTRASONIQ - nekirurški lifting obraza, specijalne nege za vse tipe kože, s pomočjo kromoterapije in ultrazvoka
*PREOBLIKOVANJE INRAZSTRUPLJANJE telesa z montičeli blatom termalno blato visoke kakovosti
*HUJŠANJE IN ANTICELULITNITRETMAJI s preparati za nego telesa kozmetike COMFORT-ZONE
*ALESSANDRO gelirani nohti
*MASAŽE
*PEDIKURA
*DEPILACIJA

f
r4
je opravljal izključno iz veselja, brez plačila. Je pa včasih kakšen pridelek olajšal življenje, se spominja svojega prijateljevanja in dela na kmetijah. Z ženo rada živita v samem centru našega mesta, čeprav ju včasih moti pregost promet. V stanovanju, v enem od starejših blokov ob Ljubljanski cesti, vsa opravila opravljata sama in pohvalita stanovalce, s katerimi se lepo razumejo in jima nudijo tudi pomoč, če jo potrebujeta. Vesela sta obiskov domačih, vnukov in pravnukov, komaj čakata pomladi, ko bo posijalo sonce in se bosta spet lahko sprehajala v bližnji okolici. Od bratov živi še brat Milan. Ob našem obisku je povedal, da je rad star 100 let, da mu je najhitreje tekel čas v mladosti, v letih, ko se je prvič zaposlil, nikoli pa ni pozabil dogodkov iz leta 1941, ko je bil obsojen na smrt. Jubilant ima zelo dober spomin, ni mu treba razmišljati, kdaj se je kaj zgodilo, rad se pogovarja in je vesel, ker se mu je zdravje v letošnjem letu izboljšalo. In kaj po njegovem mnenju morate narediti v življenju, da boste praznovali 100 let? Gospod Stanko pravi, da je zmernost tista, ki jo upošteva, rad ima preprosto hrano, spije veliko mleka, ob tem pa niti ne kadi niti ne pije. Po njegovem torej vam bo zdravo življenje omogočilo visoko starost. »Hvala, gospod Stanko, da smo lahko veselje ob vašem 100. rojstnem dnevu delili z vami in vašimi najbližjimi. Iskrene čestitke ter naj bodo vsi naslednji dnevi posebej za vas zdravi in prijetni,« so besede, s katerimi se je od stoletnika poslovil župan Toni Dragar.
Vera Vojska
ISKRENE ČESTITKE
Zlatoporočenca Antonija in Štefan Dolinšek
20. februarja 2010, prav na soboto, ko sta pred petimi desetletji v Domžalah sklenila zakonsko zvezo, sta v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, pred Tonijem Dragarjem, županom Občine Domžale, Antonija in Štefan Dolinšek iz Domžal svojo obljubo ponovila in postala zlatopo-ročenca. Priči sta bili vnukinji Tina in Urša, med svati pa sin Igor z ženo ter številno sorodstvo, ki se je skupaj z zlatoporočencema veselilo lepega jubileja.
Gospa Antonija se je rodila 10. junija 1927 mami Heleni in očetu Francu Blatniku. Njen rojstni dom je bil znan kot pekarna Blatnik, prodajali so kruh v pekarni, pomočniki pa so kruh nosili v koših - pred tovarno v Induplati, v gostilnah in po sejmih, kjer so prodajali kruh in pecivo. Danes je pekarna Blatnik znana kot pekarna Kancilija in ni Domžalčana, ki je ne bi poznal in vsaj enkrat poskusil njene dobrote. Osnovno šolo je obiskovala v Domžalah, enako tudi meščansko šolo, ki je med vojno postala nemška šola. Po končali šoli je prodajala v domači pekarni, leta 1949 pa je boljši kruh našla v Tovarni sanitetnega materiala Domžale - na kratko - postala je Tosamovka. Še enkrat je na svoji delovni poti zamenjala kolektiv. Leta 1957 se je namreč zaposlila v Napredku, kjer je v računovodstvu vse do upokojitve leta 1979 opravljala pomembne naloge. Z njeno mladostjo je povezana velika ljubezen do planin, saj je planinskemu društvu zvesta več kot šest desetletij. Kar štirikrat je svojo domovino opazovala z vrha Triglava, osvojila pa tudi vse kamniške vrhove in kamniške planine - po dolgem in počez.
V Gradišču pri Lukovici pa se je 28. decembra 1926 pri Koporčevih očetu Štefanu Dolinšku in mami Mariji rodil drugorojenec, sin Štefan. Za njim se je rodilo še osem otrok. Štefan je obiskoval osnovno šolo na Brdu pri Lukovici. Prišla je vojna,
ki mu ni prizanesla, vendar je imel tudi kar nekaj sreče. Leta 1943 ga je kot mladoletnega želela nemška vojska, vendar se je odločil, da ne bo šel nikamor. Po vojni je na služenju vojaškega roka v letih od 1946 do 1948 spoznal skoraj celo Jugoslavijo, posebej se mu je vtisnila v spomin Makedonija s čudovitim Ohridom. Po poklicu je šofer. V letu 1952 se je zaposlil. Najprej je sedem let delal v Zadrugi v Lukovici, od koder ga je pot vodila v Oljarno Sončnico, od tam pa v Potrošnik, ki se je kasneje preimenoval v Napredek. V njem je kot šofer več desetletij brez nesreče vozil po vsej domovini in še danes so živi spomina na tisoče prevoženih kilometrov. Bil je aktiven v gledališki skupini v Lukovici, pa tudi član Prostovoljnega gasilskega društva Lukovica. In ker so bili v Lukovi-ci v tistem času le trije, ki so imeli izpit, se bo marsikdo ob imenu Štefan Dolinšek spomnil na prijaznega mladega šoferja, ki je bil vedno in povsod dobrodošel - kot šofer in kot priča veliko mladim parom. 1960 je naredil izpit za poklicnega šoferja. V letu 1960 sta se gospa Antonija Blatnik in gospod Štefan Dolinšek poročila v Domžalah in kot veliko tedanjih parov začela živeti skupno življenje, v katerem ni nikoli manjkalo ljubezni in razumevanja, skrbne vzgoje sina Igorja in ljubezni do njegove družine, v kateri se njuni pogledi še posebej ljubeče ozirajo na vnukinji Tino, rojeno leta 1987, in Uršo, rojeno leta 1991. Rada se spominjata gradnje hiše, v katero sta vgradila veliko željo po toplem domu, še prej sta si že v letu 1961 kupila avto. Ker,
tako kot danes, opravljanje redne službe ni zagotavljalo nekaj več ali boljšega standarda moderno rečeno, sta si avto kupila z zaslužkom od peke piškotov, ki sta jih izdelovala ob vikendih, nato pa jih je gospod Štefan, ki je vozil robo po trgovinah, prodajal. Domači se spomnijo, da sta z avtom prevozila celo Slovenijo, pa tudi Avstrija je bila prevožena ničkolikokrat - nedeljski izlet se je temu včasih reklo. »Malico v avto, pa gremo na izlet, spoznamo nove kraje, smo skupaj in se imamo radi. Radi, tudi po petih desetletjih skupnega življenja in skupne skrbi, pa tudi pripadnosti rojstnemu kraju, saj zlatoporočenec Štefan še sedaj hodi vsak dan v Gradišče, kjer imata zlatoporočenca v bližini tudi manjši vikend, pomagat. Oba poudarjata pomen razumevanja in sodelovanja v družini in širše ter se veselita prijetnih druženj s sorodniki. »Veseli smo, da sta danes tukaj, da bomo formalno potrdili zlato poroko, jima čestitali ter se jima zahvalili za vse, kar sta dobrega storila v svojem življenju - tudi za občino, v kateri živita in sta njena občana skupaj že pet desetletij. Občina so namreč skupnost občanov in občank - in kolikor več je pridnih ter zadovoljnih občanov in občank, kot sta današnja zlatoporočenca, toliko bolj uspešna je tudi občina,« je poudaril župan Toni Dragar in jima tudi v prihodnje zaželel srečo in zdravje ter veliko majhnih stvari, ki jih bosta delala iz ljubezni do drug drugega in do najbližjih, prijateljev in znancev.
Vera Vojska
Z ANICO KVAS O SKRBI ZA DOBRO POČUTJE IN O MEDALJI IZ VANCOUVRA
Tudi z boleznijo lahko polno živiš
Domžalčanko Anico Kvas večina bralcev in bralk Slamnika pozna, saj se z njenim imenom srečujemo v okviru uspešnega dela društva diabetikov, s svojimi literarnimi deli sodeluje v Lipi, Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale, posebej znana pa je kot uspešna rekreativka, ki s svojim zgledom vedno znova potrjuje, da tudi z boleznijo lahko polno živiš.
V pogovoru sva se vrnili kar nekaj desetletij nazaj - v čas, ko je bila
gospa Anica, letnik 1945, pri 24
letih na »smrtni postelji«, a je smrt premagala z veliko odločnostjo, da si življenje podaljša in kakovostno obogati - kljub težkemu kroničnemu obolenju. Tako se je pri 35 letih odločila za tek, ki ji je omogočil stik z naravo. To ji je prineslo umiritev, hkrati je ob telesnih naporih spoznala, iz kakšnega testa je. Začela je s kratkimi, včasih tudi le nekaj deset metrov dolgimi teki, ki so se z veliko volje, vztrajnosti, tveganja ter učenja podaljševali in čez tri leta je postala članica velike družine maratoncev. Trikrat je 42 km pretekla v okviru maratona treh src v Radencih, enkrat v Kranju, najlepši maratonski spomini pa so iz New Yorka. »Ob koncu 42 kilometrov dolge proge sem bila vedno neizmerno utrujena, hkrati pa neizmerno zadovoljna, ko sem pritekla v cilj,« pripoveduje gospa Kvasova in ob tem poudarja, da morajo biti ljudje z diabetesom na tekih še posebej pozorni na količino izmerjenega krvnega sladkorja, v žepu z ogljikohidratnimi dodatki (če glukoza v krvi pade pod normalno vrednost). Je na kakšen tek še posebej ponosna? »Na posamezen tek ne, za svoj največji uspeh pa štejem, da sem iz ene cmerave ženske postala ponosna, trdna in odločna rekreativka, ki si je podaljšala in obrnila življenjsko pot v pravo smer,« pravi odločno in ne pozabi pohvaliti moža Rajka, ki ji
veliko pomaga, saj je tudi tekač in na marsikateri tek se pripravljata skupaj in imata po mnenju mnogih srečo, da sta našla drug drugega. V teku se podpirata, si pomagata in se veselita vseh uspehov, ki jih v življenju ni bilo malo, »čeprav je največji uspeh za naju, da sva skupaj in da skupaj uresničujeva najine želje, da stojiva na vrhovih naših gora, da sva srečna,« pravi gospa Anica. Čas ni nikoli njen gospodar in zanjo sploh ni pomembno, kdaj pride v ciljno ravnino. Vsi dosežki so enkratni, pa če pride na cilj prva ali zadnja; gibanje v naravnem okolju, ko lahko opazuje samo sebe ter si uravnava krvni sladkor, ji pomeni največ in tega nikoli ne pogojuje s hitrostjo teka, pa čeprav je že slišala: »Ali si vmes nabirala gobe?«. Posebej se ustaviva pri Vancouvru, ki je v teh dneh prizorišče zimskih olimpijskih iger najbolj aktualen. Gospa Anica Kvas se je namreč pred leti vključila v Svetovno športno zvezo diabetikov in se po udeležbi na prvem kongresu v Italiji odpravila tudi na kongres v Kanado, kjer se med hojo, kolesarjenjem in tekom odloči za tek na šest kilometrov, čeprav ji tudi kolesarjenje ni tuje. Z njim se je veliko ukvarjala v Trefal-tovem projektu Kaveljci in korenine. Strahu ne pozna, ji je pa lažje sodelovati, če je v bližini kdo od domačih ali prijateljev, če bi ji slučajno morali pomagati. Tako je v Vancouvru tekla ob obali Pacifika in prav dobro se spomni, da je med tekmo, sodelujočih je bilo okoli 100 tekačev, dohitela eno od simpatičnih kanadskih tekačic - prav tako sladkorno bolnico, ter ji ob prehitevanju povedala, da je iz Slovenije. Ničesar ni pričakovala, v cilj je pritekla tako, kot bi ji streljali v hrbet. Po predavanjih in izmenjavi osebnih izkušenj diabetikov športnikov ter zdravnikov se je udeležila zaključne slovesnosti. Med razgla-
sitvijo najboljših so na njeno veliko presenečenje na oder kot zmagovalko povabili Kanadčanko, ki jo je prehitela. Ta pa je organizatorjem odločno povedala, da je zmagovalka gospa iz Slovenije in gospe Anici Kvas so okoli vratu obesili veliko in težko medaljo, s katero je imela kar nekaj težav tudi na letališču. Carinik je namreč hotel vedeti, kaj »hudega« ima v kovčku. Ko je zagledal ogromno, zanimivo medaljo, se je presenečen nasmehnil, ji čestital in zaželel vso srečo na poti domov. Prijeten dogodek, ki ga ne pozabiš. Kakor ne pozabiš večstranske objave njene življenjske poti v reviji, ki jo izdaja Svetovna diabetična zveza BULLETIN. V njej je predstavljena kot prva Slovenka, kjer že v naslovu bralce sprašujejo, ali je res, kaj vse zmore človek z diabetesom. Gospa Anica, ki je rada v planinah, svojo bolezen ureja s pomočjo inzu-linske črpalke ter se ob tem iskreno zahvaljuje za moralno podporo svojima zdravnikoma dr. Bredi Kokalj Limbek in dr. Milanu Banku. Svojo rekreativno pot bo nadaljevala skupaj z možem, rada pa bi, da bi se športnim aktivnostim bolj posvetil tudi sin Mitja, nekoč aktiven atlet. So razlike med vrhunskim športom ter njenim športom in rekreacijo, zato se zaustaviva tudi ob aktualnem nastopu Petre Majdič na olimpijadi. Velike razlike, pravi gospa Anica, ampak največja je ta, da se jaz s športom ukvarjam iz veselja in želje, da si kvalitetno izboljšam svoje življenje, da nimam športnih poškodb, vrhunski šport pa je vse kaj drugega, ampak že mora biti tako, premagovanje nemogočega za mnoge, ki imajo odpor do naporov.
Rada tudi ustvarja pesmi in prozo ter se spominja, kako se je v razpisu ONE med več sto poslanimi teksti s svojo prozo uvrstila med deset najboljših. Svoja dela vedno objavlja
tudi v literarnih zbornikih Lipe, piše v revijo Sladkorna bolezen, sodeluje v literarnih natečajih ... »Pa Janki Jerman in Vidi Čeh iskrena hvala za zaupanje in pomoč,« ne pozabi omeniti svojih iskrenih prijateljic. To je le kratek izsek iz bogatega življenja moje sogovornice, ki z vsakim tekom v naravi, z vsakim sodelovanjem na rekreacijskih prireditvah dokazuje, da lahko tudi s kronično boleznijo polno živiš. Hvala, gospa Anica, veliko prijetnih trenutkov v razgretem, znojnem telesu skozi slovenske gozdove in poljane vam želim.
Vera Vojska
POZABA
Umirila sva deročo reko, da nje valovi božajo otrokove poti. V okvir bom položila svojo sliko, da ne pozabim blisk oči. Če ždela bom v samoti, v pozabi starih dni, obudila bo spomine najinih noči.
Anica Kvas
Kozmetični salon LOTOS, Pelechova ulica 18, (nasproti LIP Radomlje, za knjigarno Lipa), 1235 Radomlje, gsm: 040 466 579
9 MJJ
5. MAREC 20I0
uredništvo
23
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Zaradi možnosti zlorabe pri objavi pisem bralcev je potrebno od številke 3/2010 glasila Slamnik pri oddaji pisma bralcev (v katerikoli obliki) izkazati svojo identiteto. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Pismo komunalcem: vi zahtevate od nas red, mi prosimo, da ga vi upoštevate
Pregovor starih Latincev o redu gre takole: Sebe ordinem et ordo te servabit - Ohrani red in red te bo ohranil!
Gre za red, ki ga je v ločevanju odpadkov vpeljalo JKP Prodnik za vsa naša gospodinjstva. Namenilo nam je troje posod in zahtevalo, zapisalo in ljudem tudi zažugalo s sankcijami, če se predpisanega reda ne bomo držali. Ta točno zapisana pravila ločevanja so uporabniki osvojili, navadili smo se tudi na dneve odvoza posameznega smetnjaka in red je bil vpeljan. Ljudje, ki so v prvem obdobju v ločevanju še delali napake, so že doživeli obisk inšpektorja ter pisno zagrozilo v smetnjaku, kaj se uporabniku lahko zgodi, če navodil o ločevanju ne bo upošteval.
Petero gospodinjstvom v Masarykovi ulici se nam je v četrtek, 11. februarja 2010, zgodilo, da smeti (ulica je bila snega očiščena) naših rumenih smetnjakov niso izpraznili. Seveda smo uporabniki storitev oz. odvoza, ki nam ga seveda zaračunavajo, takoj poklicali JKP Prodnik. Tam pa se zatakne: s pozivom ne moremo do nikogar, očitno je telefonistka že »na vhodu« določena, da klica nikogar ne spusti v hišo. Na vztrajno zahte-vanje pristojne osebe pove, da so vsi,
Nagrajuje Honda Ambrož
Nagrajenke nagradne križanke številka 2 v glasilu Slamnik so: Marija Novak iz Domžal, Breda Martinčič iz Mengša in Marjana Lesko-vec iz Domžal. Vse nagrajenke prejmejo po 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika v sezoni 2009/2010.
Nagrade tokratne križanke podeljuje Honda Ambrož:
1.	nagrada: Brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC
2.	nagrada: Plastična ročka 4 l olja Castrol SLX
3.	nagrada: Plastična ročka 4 l olja Castrol GTX
Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 18. marca 2010. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
ampak res vsi, na dopustu, da tudi dežurnega ali začasno pristojnega ni in da bomo pač morali počakati do naslednjega odvoza - to je do naslednjega četrtka.
Zanimalo nas je, ali bosta ta četrtek (18. februar 2010) prišli dve smetar-ski vozili: eno po vsebino rumenih smetnjakov, eno po vsebino črnih. Ta odvoz v četrtek, 18. februarja 2010, smo tudi dočakali. Zgodilo pa se je, da so delavci gladko v en smetnjak izpraznili pri ljudeh že ločene odpadke. Jezili smo se: »Mi ločujemo, vi pa vse v en smetnjak!«. Odgovorili so nam, da so taka navodila odgovornih v podjetju. Lepo, zdaj smo pa tam. Dragi Prodnik: Vi grozite in nas napeljujete na red, sami pa ga ne spoštujete. Ali boste še imeli »obraz« groziti ljudem s sankcijami, ko pa sami, vpričo ljudi, mešate že ločene odpadke. Pa tudi: povejte nam, ali ste v svoji finančni politiki predvideli, da zaračunavate tudi odvoze, ki jih (11. februarja 2010) niste opravili. Ali v primeru neopravljenega odvoza morda vendarle zmanjšate zneske smetarine? Spoštovani komunalci! Dovolimo si vas prositi, da se držite reda, ki ga sicer ukazujete drugim. Prav?
M. Brojan
P.s.: Izgovor, da je bila ulica zaradi snega nedostopna, je iz trte izvit. 17. februarja 2010 so kljub »snegu« smetarji v ulico prišli nemoteno.
Recimo bobu bob!
Rada prebiram vaš časopis in ga pogrešam, ker ga ne dobivam redno kot nekdaj, pač pa le po sreči, ko pridem v Domžale.
Preberem prav vse članke in tokrat sem bila pozorna na članek Slovesnosti in obletnice, objavljen 12. februarja 2010.
Smatram, da je prav, da se spominjamo grozot 2. svetovne vojne ter o njih seznanjamo predvsem mlade bralce. Tako je storil tudi avtor Jože Novak, ki je pisal o spominih na bit-
ko v Dražgošah in letošnjih udeležencih proslave. Avtor navaja, da je bila to že 68. obletnica bojev, ki jih opisuje.
Žal pa navedbe celo po tolikih letih še vedno niso resnične. Marsikomu naše, starejše generacije je jasno, zakaj so bila zgodovinska dejstva po 2. svetovni vojni prikrojena, nedopustno pa je, da že skoraj 20 let po zadnji, osamosvojitveni vojni nekateri še vedno vsiljujejo drugačno »resnico«. Tudi veliko domačinov iz Dražgoš obsoja taka dejanja. To smo lahko brali v časniku Družina 10. januarja na 18. in 19. strani, ko domačin Franc Kavčič navaja, da »potrjuje, da so vsi opisani dogodki in podatki resnični,« ko piše: Resnica o »dražgoški bitki« in povojni obnovi Dražgoš v očeh domačina. Kogar zares zanima prava plat medalje, naj si članek prebere, tu navajam le pravilno število in pripadnost žrtev: 7 partizanov, 27 Nemcev in 41 domačinov in ne, kot navaja Jože Novak: 41 borcev in 19 padlih Dra-žgošanov!!!
Navedeni avtor - domačin, g. Kavčič, se sprašuje: »Do kdaj še proslavljanje dražgoške tragedije?«. Zakaj se še vedno ta slavi kot zmaga partizanov in njihova obramba Dražgoš ter ljudi pred Nemci; zakaj ne moremo priznati, da je bila »slavna bitka« le boj za oblast partije za vsako ceno, zaradi katere so morali umreti mladi partizani, ki so le izpolnjevali povelja in toliko nedolžnih domačinov, ki so nudili zavetje došlim partizanom, ki so se ob premoči Nemcev »UMAKNILI V JELOVICO« in pustili nemočne žrtve na milost in nemilost Nemcem. Zažgali, postre-lili so vse moške, ženske izselili, vas in naknadno cerkev pa požgali. Naknadno pokopani domačini v grobnici pod spomenikom nimajo niti imen na njem.
1 kuhinje 1 otroške sobe 1 predsobe 1 vgradne omare 1 pisarniško pohištvo
KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE
vabi na razstavo
likovnih del Joži Anžin in pohodnih palic Jurija Vulkana
v Kulturnem domu Groblje, od 16. do 26. marca 2010, vsak dan, med 9. in 12. ter 16. in 19. uro.
Slovesno odprtje bo 16. marca 2010, ob 18. uri.
r.TME EPIEA mm»	iMttl SHDpriu	JI f yuvHn ftlLEtNDlT AUERÜKE M5K «1*	jf,i'nH',Ki ■ LJWT KlxAri	H||*l «t	IVJM	i»iHI sin* te «JI HUl MALE JUgC	DELA MEt, KI PflLACA tE&IM IUI	STL»D-BRATSKI	htfiiii HHlltl. ME (JU. "K1UH ULim	HLtLIl E. D ÜAiÜJE	hJUtElr Kril 1APIHSW PRIVDD UHLJI	hAUHt urile ■ tiHE m KEICECDVW		PHIL«. «m W11LDDA	Ainnu «1 LttStl PEBHIK (EEDRE)	MEA lAtjAn	UEKBAWA KPSKA StfUfiARKA IHAL	tlgAjuc CRiKhH «(ti VUEIV
Yfl2HlK E*MIM								«lili [V UD MIHU WAHi'.E LOLIHE illTBv					mHlt*A 1-HHiip JIHHDNI					
»liani H5ST													mmttii VlHiP. nua *AH UJIRt LE1EKEUA					
MUHI'M K Ü - - ■"-■■ ii					mum ne*											rum tMt nn«i JEDEH H t ?APLi		
itKI[					VIIPAHJE													
IHIH			mitt							DTKLD-				F* PlfflA ii'KiPMit: ViHl ■■ Hi UK0-				
«T» mul			HJPLAII	lin PU1N						■ Qt HAU JED								
																		
						KStlill »m tn* - nci VffnuCL					iriti 1K UI1MV				>«iJEL- 1KD KAiLljC lAP^.HII n DHICA			
UBH4J1 UCEKC. »HEtniEI							UPIH*				KttTjI r HIIAl (Ul TI IK EQHSXI vrh						ri«HiiJj;i	sm UlKl
WIUVHIIEllll ih-mui							rumau E-T4JA										lAljTVLC	
WtlU [T KATERE UUELU. JEJO IhlHU					■ EMT* 1IIALDI nt» lUßlE JVHIH.L			in vi- m. TDK AU± Ul/. HDt HO-mmi					HnM UtUMIrt irtutr	PCLDH*l. U IRSKE THEKJL nitiu				
HR/AlKP DTDK V HAEP HJEH JU» «KU VTSLAt tm>				TniJifljKi Hc^cr. PIS 4AIHOLD)								»AJVICJI »DREKI !!SA1[[ PEJOE DRI RCPr				um HW41I EP. D DEI HMfEM ULEU1		
						UKltiJlA JED IU ujuTmuirt nun												
TlUflLHD UU1TO»									|N[ n riHjHD jtjrun HUJ						MJU4M fHLD-M UMIK ugpiLEi			
KUUJtKl riLDLOt {HEJtU					KW EOTIC				M». UlH ■HUE						AJWHSltA IGRALKA DLflH			
Potodfi: AKSDH-liriiltk u J nt nt celit«. Afl AP£4T-!rlilfljns pesrtkti iLajica. ENÖilS-gib.inft ijrltnli prthiulttv Ciprj. WAMEL Aft IJ A-h.1 h t<» bradami Si, 5fi&-6nr STlS-stenognfiU iifar. 1	5TILUMt.TEFt-pnur.nj j j dmitinje riimerif pri ilthru
24
šport
5. MAREC 20I0
ODLIČNI REZULTATI
Atletski klub Domžale
Pa jo imamo, najhitrejšo Slovenko na 60 m!
Da naslova prvaka v pionirski ali mladinski kategoriji ni preprosto osvojiti, vemo vsi, ki smo se kadarkoli podali na atletsko stezo. Pa vendar ti naslovi še zdaleč niso tako prestižni kot osvojitev naslova absolutnega, članskega prvaka. To je v teku na 60 m uspelo Alji Sitar na Odprtem Prvenstvu Slovenije v dvorani za člane in članice, 20. februarja 2010.
Alja je bila po kvalifikacijah z rezultatom 7,67 s četrta, a je »slabši« rezultat (ki je za večino deklet nedosegljiv ...) popravila v finalu. Hitremu startu je sledil odličen tek, s katerim ni le prehitela ostalih finalistk, ampak z rezultatom 7,55 s postavila tudi svoj osebni ter starejše mladinski in članski rekord AK Domžale. Med najhitrejše se je uvrstila tudi Klara Hribar, ki je bila v kvalifikacijah deseta z 8,07 s, v B-finalu pa tretja z 8,01 s, kar je zadoščalo za končno deveto mesto. Ajda Sitar je dosegla rezultat 8,57 s.
Po 15 krogih le dva koraka za zmagovalcem!
V Sloveniji atleti in atletinje krožne 200-metrske dvorane še nimamo, zato je Prvenstvo Slovenije v dvorani v krožnih tekih organizirano bodisi na Dunaju ali v Linzu, kjer je bilo tudi letošnje, 4. februarja 2010. Domžalska ekipa je štela tri atletinje in štiri atlete, bera odličij - ena srebrna in dve bronasti medalji. Najbližje zmagi, le dva koraka zadaj, je bil Jakob Vodnjov med mladinci, ki so tekli na 3000 m, to je 15 krogov. Jaka je čez cilj pritekel v času 9:34,20 min, kar je bilo manj kot 7 desetink za najhitrejšim. V mladinski konkurenci se je s tretjim mestom in odličnim rezultatom 5:01,77 min izkazala Eva Aljančič, rezultat je tudi absolutni rekord AK Domžale. Kot četrta je 1500-me-trsko preizkušnjo med mladinkami zaključila Monika Adler (5:14,81 min). Med članicami s svojimi uspešnimi dolgoprogaškimi nastopi nadaljuje Jana Strahinič, ki je bila na 3000 m tretja med članicami (11:08,43 min). Kot 11. sta tekmovanje med mladinci zaključila Luka Marolt na 400 m (54,20 s) in Gregor Lazar na 800 m (2:19,07 min). Prvi je postavil absolutni, drugi pa mlajšemladinski rekord AK Domžale. Jure Aljanič je bil med mladinci 13. na 1500 m (4:39,75 min).
Še malo, pa bomo dobili pravo višinašico!
Dvoransko prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke 6. februarja je bilo kljub le dvema nastopajočima atletinjama Domžal uspešno. Zasedba dveh višinašic je bila sicer precej drugačna kot običajna množica tekačev in skakalcev v daljino, a sta se obe Niki preko letvice dobro znašli.
Do medalje so Niki Marolt zmanjkali le 3 centimetri, delila je 4. mesto, in s 156 cm postavila nov absolutni rekord AK Domžale. Nika Medle je bila 15. s preskočenimi 140 cm.
A in B-finale sta zmagali Domžalčanki Alja in Klara
Po pionirskih prvenstvih in dvoranski preizkušnji za mlajše mladince so imeli v Celju 13. februarja 2010
svoje Prvenstvo Slovenije v dvorani starejši mladinci in mladinke. V oranžnih dresih sta na 60 m nastopili dve sprinterki, Alja Sitar in Klara Hribar. Zares zadovoljni smo lahko Domžalčani - z dvema kraticama Atletskega kluba Domžale DOM prav na prvem mestu obeh finalnih tekov najhitrejših mladink!
Alja je bila s 7,63 s najhitrejša v kvalifikacijah in je v finalu svojo formo le še potrdila s še hitrejšim tekom 7,58 s. S tem je Domžalam pritekla prvi atletski naslov državne prvakinje v 2010! Klara je bila z 8,07 s v kvalifikacijah sedma in se je kot najhitrejša uvrstila v B-finale. Tam je bila še hitrejša in je kot edina z rezultatom pod osmimi sekundami (7,97 s) ubranila sedmo mesto.
Prvenstvo Slovenije v mnogoboju za najmlajše
Vse znajo in v vsem morajo biti dobri - to je zelo površen opis mno-gobojcev, ki so se za ekipne in posamične naslove državnih prvakov v četveroboju pomerili 14. februarja 2010 v Slovenski Bistrici. Tekmovanje po borbenosti, prehitevanju in včasih tudi odrivanju ni bilo v znamenju valentinovega, se je pa bliskalo in iskrilo v očeh predvsem tistim, ki so stopili na zmagovalne stopničke. Med njimi je bila prvič tudi Domžalčanka Neža Hren. Neža je med pionirkami do pod 12 let dosegla rezultate: 60 m: 9,45 s, daljina: 411cm, žoga 2 kg: 792 cm
in 300 m: 54,82s. Med kar 38 tekmovalkami se je po nastopih veselila bronaste medalje, žal pa zaradi odstopa dveh klubskih kolegic ni zabeležila še ekipne uvrstitve. Za ekipo so namreč štele tri tekmovalke, ob bronasti Neži pa je četvero-boj zaključila le še Zala Šenet, ki se je uvrstila na 12. mesto. Med najmlajšimi pionirji je do medalje najmanj zmanjkalo petouvrščenemu Matevžu Hribarju (60 m: 9,01 s, daljina: 379 cm, žoga 2 kg: 634 cm in 300 m: 53,09s), Jernej Golija je kot 11. le za mesto prehitel Jakoba Jančarja, 15. je bil Tim Pirc in 17. Vid Svetlin. Matevž, Jernej in Jakob so zabeležili še najvišjo ekipno uvrstitev za AK Domžale, in sicer so bili srebrni.
V	štirih disciplinah so nastopili tudi pionirji in pionirke do pod 14 let. Edina razlika je bila preizkušnja na 600 m, ki je bila še enkrat daljša od teka najmlajših, in pa za 1 kg težja žoga za fante. Med dekleti je bila Tina Vaupot odlična peta (60 m: 8,73 s, daljina: 464 cm, žoga 2 kg: 956 cm in 600 m: 1:56,73 min), med skupaj 38 konkurentkami so nastopile še Teja Podbevšek (29.), Teja Zakrajšek (35.) in Polona Zabret (38.). Fantom posamične medalje ni uspelo osvojiti - Luka Razpotnik je bil sedmi, Anže Far-kaš 10. in Klemen Ribaš 13., so pa s strani pozitivno in borbeno razpoložene domžalske čete atletov prejeli aplavz ob podelitvi plakete za ekipno tretje mesto.
Srebro in bron iz rok Brigite Bukovec
Kulturni dan, 8. februarja 2010, je za najbolj zagrizene mlade atlete in atletinje minil v znamenju športa, na Atletskem troboju za najmlajše v organizaciji Športnega društva Brigite Bukovec. Trobojci in trobojke so bili glede na starost razdeljeni v pet kategorij in so se pomerili v enakih disciplinah - teku na 60 m, skoku v daljino in disciplini Brigite Bukovec, teku na 60 m z ovirami.
V	raznobarvnih majicah z napisom Atletskega kluba Domžale, da so jih starši in vaditelji lažje našli v množici 300 nastopajočih, je nastopilo tudi 26 Domžalčanov. Prav med najmlajšimi (rojenimi 2003 in 2004) je AK zabeležil najvišjo uvr-stitev,_in sicer je bil odličen drugi Jure Žavbi. Medaljo je iz rok ene izmed najboljših slovenskih atletinj prejel še Anže Farkaš med letniki 1997/98, vsaj odlična uvrstitev, če ne že medalja pa je v isti kategoriji ušla Teji Podbevšek, ki je po hitrih tekaških preizkušnjah naredila dva prestopa v skoku v daljino. Med deseterico so bili še Iris Langer-holc na petem, Ajda Berlic na še-
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
vas skupaj z najboljši slovenskimi metalci in tekači vabi na
ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V METIH
za članski in mlajše mladinski kategoriji 6. marca 2010, na stadionu v Domžalah, z začetkom ob 11. uri
ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V KROSU
13. marca 2010, ob Osnovni šoli Dragomelj.
Veseli bomo gledalcev, navijačev ali le tistih radovednih, ki boste prišli pogledat, kako mečejo kladivo, disk, kopje, suvajo kroglo ter tečejo čez drn in strn najboljši Slovenci, med katerimi so tudi člani in članice AK Domžale.
VABLJENI!
stem, Zala Šenet na osmem, Anej Levpušček na devetem in David Hribar na desetem mestu. Prijetno tekmovalno vzdušje s pozitivnim nabojem tako tekmovalcev kot številnih staršev, vaditeljev in navijačev ter vseslovenska in mednarodna konkurenca bodo v ljubljansko atletsko dvorano zagotovo tudi naslednje leto privabili tudi preostale nastopajoče: Jernej Golija, Nina Pavlič Hren, Žan Gashi, Neža Hren, Teja Zakrajšek, Polona Zabret, Eva Seretin, Matej Bolta,Jaka Deželak, Tomaž Stibrič, Evita Rojs^ Žan Potočnik, Matjaž Arnuš, Špela Tandler, Matej Zabret, Tadeja Absec, Nika Pavlič Hren in Špela Ručman.
V	okviru troboja se je pomerila še skupina petih sprinterk, med njimi kar treh Domžalčank. Najhitrejša je bila Alja Sitar, tretja je bila Klara Hribar in peta Ajda Sitar (7,65; 8,15 in 8,62 s).
V	znamenju krogle
Dvoransko prvenstvo v suvanju krogle je eno izmed redkih, kjer so vse oči in vse misli uprte le v eno disciplino. Najmočnejši člani suvajo železno orodje, ki s svojimi 7,26 kg sede v roko le najmočnejšim orjakom, ostali in ostale so se pomerili z lažjo kroglo.
Za Domžale sta nastopila Petra Pavlič med starejšimi mladinkami in Denis Kumek med pionirji. Oba sta suvala 4-kg kroglo in oba tekmovanje po šestih sunkih zaključila na visokem drugem mestu. Prva z rezultatom 10,48 m, drugi pa z 12,56 m.
Še ena Domžalčanka pod 8 sekundami
Dijaki in dijakinje so na prvi februarski dan tekmovali na Prvenstvu Ljubljane v atletiki za srednje šole. Naslov najhitrejše dijakinje v ljubljanski regiji je osvojila Alja Sitar (7,67 s), Klara Hribar je ob bronastem odličju zabeležila še nov osebni rekord - z rezultatom 7,95 s se je prvič spustila pod mejo 8 sekund. Ni pogosto, da lahko tekmuješ bok ob boku z enim izmed svetovnih sprinterskih imen, kot je bilo to možno na atletskem mitingu 6.2.2010 v Ljubljani. Kvalifikacije so postregle s 7,57 s Alje Sitar in 7,98 s Klare Hribar, še bolj napeta sta bila finalna teka, v katerem je ob Alji nastopila tudi Merlene Ottey, lastnico več svetovnih veteranskih rekordov na 60m. Alja je bila spet najhitrejša najhitrejša (7,58 s), v B-finalu je Klara zabeležila rezultat 8,01 s.
Jana Strahinič, Nataša Aljančič in Peter Kastelic so se 6. februarja 2010 udeležili že 15. Rekorda Šmarne gore. O pogojih ne moremo napisati nič dobrega, saj južni sneg in spodrsavanje nista omogočala vrhunskih dosežkov. Najboljšo pripravljenost sta pokazala Lucija Krkoč in Mitja Kosovelj, izmed Domžalčanov je bila v svoji konkurenci najboljša in peta absolutno Jana, Nataša je bila v svoji kategoriji šesta in absolutno 12. Na tretjo stopničko je stopil Peter, ki je bil tretji tudi absolutno (13:12,7 min).
Bojana Vojska
Jaka in Katarina ter Matej in Špela, državni prvaki v ST plesih 2010
DP V STANDARDNIH PLESIH
Jaka Podgoršek in Katarina Matuš sta državna prvaka
V	soboto, 30. januarja 2010, je v Laškem potekalo Državno prvenstvo v standardnih plesih za leto 2010. Plesni pari PK Miki so se odlično odrezali in po napornih treningih in pripravi dosegli odlične rezultate. V kategoriji pionirjev sta vrhunsko tekmo odplesala Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, pometla s konkurenco ter postala državna prvaka. Plesalci so se na prvenstvo intenzivno pripravljali na svojih rednih in dodatnih treningih s svojima pedagogoma Nino Medja in Matevžem Ogorel-cem. Zadnji mesec sta s svojim gostovanjem treninge dopolnila Matej in Špela Kralj, ki sta na istem prvenstvu osvojila naslov državnih prvakov v članski kategoriji.
V	kategoriji pionirjev sta odlično 1. mesto zasedla Jaka Podgoršek in Katarina Matuš. "Veliko sva trenirala in si tega že dolgo želela," pravita nasmejana.
"Jaka in Katarina sta že lani dokazala, da kljub svoji mladosti na tekmovanju lahko odplešeta zelo profesionalno. Takrat sta osvojila 3. mesto," pravi Nina in doda: "po napornih treningih, s katerimi smo pričeli 9. avgusta lani, ko so njuni sošolci še veselo čofota-li in se igrali, sta Jaka in Katarina že
na prvih tekmovanjih kazala odlično pripravljenost. Veliko sta trenirala in naslov državnega prvaka je za njiju pravšnja nagrada."
V isti_ kategoriji sta plesala tudi Matevž Štepec in Barbara Šernek in za las zgrešila finale, tako da sta na koncu pristala na 7. mestu. Med mlajšimi mladinci sta tekmovala Martin Me-stek in Kaja Judež, ki sta se iz četrt finala uvrstila v finale in na koncu zasedla 12. mesto. V mladinski konkurenci sta se prvič pomerila Jan Kotlovšek in Neža Škofljanc in se uvrstila v finale ter na koncu zasedla odlično 6. mesto. Med starejšimi mladinci so tekmovali Andraž Koritnik in Tjaša Repič, ki sta na koncu pristala na odličnem 8. mestu, ter Tine Šinko in Špela Gorjup, ki sta pristala na 10. mestu. Čestitamo prav vsem plesnim parom za ves trud, ki so ga vložili v treninge in fenomenalen nastop na prvenstvu. Matevž in Nina sta na svoje plesalce zelo ponosna in sta prepričana, da bodo z dobrim delom in odličnimi pripravami tudi na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih, ki bo 13. marca, vsaj toliko uspešni, če ne še boljši.
Saša Eminič
Plesni klub Miki na sejmu turizem in prosti čas
Na februarskem slovenskem sejmu Turizem in prosti čas se je v okviru SRCA Slovenije uspešno predstavila tudi Občina Domžale, ki so jo zastopali tudi plesalci in plesalke Plesnega kluba Miki. Predstavili so se s tudi na svetovnem nivoju najbolj uspešnimi plesnimi pari,
skupinami in posamezniki. Obiskovalci so bili navdušeni in so plesalce pospremili z navdušenimi aplavzi. Zares lepa promocija za uspešen plesni klub ter Občino Domžale.

TVD PARIZAN DOMŽALE
Flowin vadba
V društvu TVD Partizan Domžale pripravljamo novost v fitnes vadbi Vadba na fitnes plošči FLOWIN je nova iznajdba za vadbo celega telesa. Prihaja s Švedske, kjer so jo po nekaj letih testiranje in raziskovanja v letu 2006 predstavili javnosti. Naše društvo se je s to novostjo seznanilo konec leta 2009 - preko programa ZDRAVO DRUŠTVO, ki ga pripravlja in vodi ŠPORNA UNIJA SLOVENIJE. Zastopnik za program FLOWIN pa je fitnes center SONCE iz Slovenske Bistrice.
FLOWIN vadba izboljša stabilnost trupa, moč, gibljivost, ravnotežje in hitrost. Osnovni princip vadbe je izvajanje vaj na drsni plošči z priloženimi drsnimi blazinami in bremenom lastne teže. Obremenitev zlahka kontroliramo z obremenitvijo drsnih plošč, ki z določenim trenjem drsijo po glavni drsni plošči. Tri osnovne kontrole s katerimi si prilagajamo težavnost vadbe so točke opore, dolžina giba in hitrost izvajanja. Namen FLOWIN vad-
be je trening celega telesa pri obremenitvi in vajah, ki vam najbolj ustrezajo. FLOWIN vadba je postala izredno priljubljena tako pri treniranih športnikih kot pri rekreativcih, uporabljajo jo tudi v programih krepitve zdravja in rehabilitaciji po boleznih. FLOWIN vadba je primerna za samostojno vadbo, skupinski trening ali krožno vadbo. FLOWIN vadbo bomo v društvu TVD Partizan Domžale postopoma začeli predstavljati na naših vadbenih urah na štirih FLO-WIN vadbenih enotah. Ker je vadba primerna za večino športnih navdušencev, ne glede na starost ali fizično pripravljenost, jo bomo v prihodnji sezoni vključili v redni program vadbe TVD Partizana Domžale.
Vse, ki vas zanima ta najnovejši koncept vadbe, nas lahko obiščete in se pozanimate za možnost prikaza vadbe FLO-WIN (Primož, tel.: 040/259-939).
Povezave za informacije:
www.tvdrustvo-partizandomzale.si/
flowin
www.center-sonce.com/content/flo-win
www.flowin.com/index.php
Primož Košak
9MJJ
5- MAREC 20I0
šport
25
SMUČARSKI KLUB IHAN
Zgodovinske uvrstitve Klemna inTeje v Vancouvru
I
couver 2
qp
vancouver2010
Težko pričakovane zimske olimpijske igre so že za nami. XXI. zimske olimpijske igre v Vancouvru v Kanadi so za ihanski, domžalski in slovenski šport zaznamovane kot izredno uspešne. Nastopi s kar tremi krajani v svetovni konkurenci, kjer je sodelovalo več kot 2.500 športnikov v kar 86 disciplinah, ni zanemarljivo, nasprotno je dogodek, ki ne bo šel nikoli v pozabo. V pozabo pa ne bodo šli tudi rezultati, ki so jih dosegli naši olimpijci Klemen Bauer, Teja Gregorin in Peter Dokl. Pisali so zgodovino.
Najboljši pisec zgodovine je bil KLEMEN z izjemnimi rezultati. Z osvojenim 4. mestom v sprin-tu je KLEMEN dosegel najboljšo uvrstitev slovenskih biatloncev vseh časov in bil tako najboljši olimpijec slovenske odprave v Vancouvru. Ja, življenjska uvrstitev, ki bi se lahko končala tudi na zmagovalnih stopničkah, saj je Klemen zgolj za dobre tri sekunde zgrešil bronasto medaljo. Zamujena priložnost, morda. A Klemen je tako predan športu, da se za njegovo prihodnost ni bati, tudi medalje bodo še padale tako na svetovnih pokalih kot tudi svetovnih prvenstvih. Da je res iz pravega testa, je potrdil tudi na zasledovalni tekmi, kjer je osvojil še eno odlično uvrstitev, 9. mesto. Klemen je v letošnji zimski sezoni, sploh pa na olimpijskih igrah, z obema nogama vstopil v elitni biatlonski klub, kar kaže tudi njegova uvrstitev med 30 najboljših. Neposredni boj s tekmeci »face to face« ni kar tako če okoli tebe drvijo tekmovalci biatlonskih velesil, kot je recimo legenda Ole Einar Bjoerndalen&co. V kompaniji najboljših pa je bila tudi TEJA, ki je z odličnim 5. mestom na tekmi s skupinskim startom in dvema 9. mestoma, v sprintu in zasledovanju, dosegla želene rezultate. Izboljšala je namreč svoje dosedanje rezultate na olimpijskih igrah in v sprintu zabeležila sploh najboljšo slovensko žensko uvrstitev. Svoj debi je na največjem športnem zimske dogodku doživel tudi PETER. Peter se je izjemno trudil skozi celotno zimsko sezono in pri-
šel v odlično formo ravno na zadnji biatlonski postaji, v Anterselvi, pred olimpijskimi igrami, kjer je dosegel 11. mesto. Žal Peter v svojem debiju ni imel sreče z zdravjem, saj je tik pred odhodom v Vancouver zbolel in ga zdravje na nastopih ni spremljalo v stanju, ki bi mu omogočalo doseganja vrhunskih rezultatov. Kot najboljšo uvrstitev je dosegel v sprintu z 58. mestom. Ihanci smo v Vancouvru pisali moderno zgodovino, ki navdušuje in ki se ozira po carski Rusiji. Saj veste, čas beži, in govora je že o naslednjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju v Rusiji. Tudi KLEMEN, PETER in TEJA so že z mislimi v Sočiju, medtem ko še premlevajo vse dogodke, ki so jih doživeli čez lužo. Soči, mesto bogastva in lepe narave, torej pravo mesto za obogatitev ihanske vitrine z olimpijsko medaljo. Ja, carsko. Mogoče se jim pridruži še kakšen ihanski biatlonec Anže Povirk, Aleš Gregorin, Primož Pančur, Vid Zabret ... kdo ve. A še prej KLEMENA, PETRA in TEJO čaka vrsta nastopov svetovnih prvenstvih v biatlonu in na tekmah za svetovni pokal v biatlonu. Prve jih čakajo že v naslednjem tednu v Kontiolahtiju na Finskem, konec meseca marca pa še tekme na norveškem Holmenkollnu in ruskem Khanty-Mannsiysku, kjer bo drugo leto tudi svetovno biatlonsko prvenstvo. Srečno Klemenu, Petru in Teji v zaključku sezone. Srečno pa tudi našim mladim tekmovalcem, ki se trudijo še na zadnjih tekmah za Pokal R Slovenije v biatlonu. Veseli smo njihovih nastopov in točk ki jih osvajajo ter sodelovanja s starši, ki je zelo pomembno za naš napredek. A brez prizadevnih članov kluba napredka, kakršnega beležimo v zadnjih letih, ne bi bilo in bi bila lahko naša zgodovina lahko zapisana povsem drugače. Tako pa je zgodovina zelo prešerna, za prihodnost pa se ni bati. Prihodnost poleg članov kluba zagotavljajo tudi gospodarska družba Farme Ihan, d.d., Občina Domžale, Krajevna Skupnosti Ihan, Čre-varstvo Majer, s.p., Goričica pri Ihanu, gospodarska družba MAplast, d.o.o., Proizvodnja elektro cevi in pribora, Trgovina in storitve, Selo pri Ihanu, Pekarna Ro-gljič iz Ihana in Dušan Potrbin iz Ihana ter ostali donatorji. Hvala!!!
Pozdrav iz prestolnice biatlona!!!
Matjaž Pavovec
Urnik treningov v Osnovni šoli Krtina
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
Pridružite se nam!
27. februarja 2010 sta Boksarski klub Kranj in Boksarska zveza Slovenije organizirala 5. kolo lige prvakov v boksu, katerega se je iz kluba borilnih veščin Domžale udeležilo sedem boksarjev: Anže Merič-Krnc, Haris Fažlič, Andraž Kavčič-Pavlovič, Jan Srša, Matija Lipovšek, Matej Opara in Žiga Stiftar. O rezultatih v naslednji številki, danes pa povabilo vsem ljubiteljem tovrstnih športov, da se pridružite Klubu borilnih veščin Domžale.
Ponedeljek	Torek	Sreda	Četrtek
Od 18. do 19. ure FULL CONTACT, KICK LIGHT, LI GTT CONTACT	Od 18. do 19. ure OTROCI LOW KICK, K 1 - RULLES	Od 16.30 do 17.30. BOKS	Od 17. do 18. ure OTROCI
Od 20. do 21. ure FULL CONTACT, KICK LIGHT, LIGHT CONTACT	Od 17. do 20. ure LIGHT CONTACT	17.30. DO 18. 30. LIGHT CONTACT	Od 18. do 20. ure ŠPORTNI SPARING
sl DiC
KECELJ d.O.«.
DOMŽALE
dermatološko internistični center
Vodnikova 3A, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772, e-mail: peter.kecelj@siol.net
SPECIALISTIČNE AMBULANTE ULTRAZVOČNE PREISKAVE RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI NOVO! LASERSKI POSEGI NA KOŽI!
NAROČANJE
od ponedeljka od petka od 10h do 14h in od 16h do 19h
SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE
Druga pokalna tekma in sodniški seminarji
Tokrat sta se združila dva dogodka, ki sta med seboj zelo prepletena. Za uspešno organizacijo tekmovanj na najvišjem nivoju so potrebni vrhunski sodniki. In ti se izobražujejo skozi celo leto.
Sankukai karate zveza Slovenije v okviru letnih izobraževanj za vaditelje, pomočnike, demonstratorje in sodnike, organizira sodniške seminarje v šestih sklopih, tako za nove kadre, kakor tudi za potrjevanje licenc obstoječim sodnikom. Kot vemo, je za uspešno in dobro organizacijo tekmovanj na najvišjem nivoju potrebno poleg organizacijske skupine imeti tudi vrhunsko usposobljene sodnike, s čim več prakse in veliko znanja. Da se tako delo opravlja odgovorno in pravilno, pa se sodniki in sodniki pomočniki izobražujejo tako v teoretičnih znanjih, kot tudi praktično pod budnim očesom mentorjev. Tako je v Ljubljani potekal najprej sodniški seminar za ocenjevanje tehnike Ju Randori, nato pa še sodniški seminar za sojenje borb, in sicer 1. februarja
Druga pokalna tekma, člani in članice
2010, v Karate centu v Savljah. Teoretični del je potekal najprej z razlagami in učenjem pravilnega sojenja, nato pa je na koncu sledilo še pisno preverjanje znanja. Za sodnike sicer velja, da morajo poleg zgoraj omenjenih seminarjev obiskati še seminar za delegate in seminar za ocenjevanje kat, tako da pridobijo res obsežno znanje in izkušnje. Vso pridobljeno znanje pa se je nato ocenjevalo 7. februarja 2010 na drugi pokalni tekmi, ki je potekata v Ljubljani. Uvrstitve s tekmovanja objavljamo v spodnji tabeli. Da pa bo v prihajajočem mesecu marcu zelo pestro, kažejo na to številni dogodki, ki se bodo odvijali: seminar za delegate (Ljubljana, 1. 3. 2010), demonstratorski seminar (Ljubljana, 8. 3. 2010), 1. regijska tekma za otroke (po regijah, 13. 3. 2010) in državno prvenstvo za mladince in člane (Kočevje, 14. 3. 2010). Več o vsem pa lahko najdete na www. sankukai.org.
G. J.
2. mesto, borbe	Teja Grad, Surya Kotar, Andrej Korelec
3.-4. mesto, borbe	Grega Prelovšek, Gašper Žankar, Bojan Vogrinec, Ana Zamljan, Teja Medle, Romana Vodlan, Anže Korelc, Andrej Resnik
2. mesto kate, ženske	Teja Medle
1. mesto kate, moški	Zore Damjan
2. mesto kate, moški	Anže Korelc
Vadbo in treninge organiziramo za vse generacije, najmlajši se nam lahko pridružijo že od četrtega leta starosti. 27. februarja so potekali tudi licenčni seminarji Kickboxing zveze Slovenije za sodnike, pripravnike, vaditelje začetnike, vaditelje ter trenerje v Zagorju ob Savi, kjer je v programu kickboxing seminarja potekala še prva pomoč, obvezna za licenciranje sodnikov in trenerjev.
13. marca poteka prvi državni turnir v kickboxingu kick lighta in light con-tacta v Ormožu, na kateremu bo tekmovalo kar nekaj članov kluba.
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
Srebrna naveza ATOM - Ig Shotokan v italijan-
Ig S ski Mantovi
Povezava 9 karateistov ATOMa in 8 karateistov Ig Shotokana se je 7. februarja v Castel D'Ario v Manto-vi izkazala kot zelo uspešna. Kluba sta pod slovensko zastavo osvojila drugo mesto na močnem mednarodnem karate turnirju za trofejo Subaru in trofejo mesta. Za uspeh so v prvi vrsti zaslužni tekmovalci, ki so skupaj osvojili 15 medalj, zahvala pa gre tudi vodji ekipe, prof. Mateju Kabaju, ter za pozitivno energijo in motivacijo Senseiju Lovrencu Kokalju, ki je bil
na turnirju sodnik. Z zlatimi odličji so s turnirja odšli: Urban Jamnik z dvema, Grega Teršek, Saša Štiglic, Patricija Vehovec in Timotej Ko-
kalj, katerega zmaga je bila še posebej prestižna. Timotej je nastopil v najmočnejši skupini, moški od 18 do 39 let, najprej v katah, kjer je osvojil drugo mesto, še boljši pa je bil v kumite borbah. ATOMovec je med množico konkurentov pred italijansko publiko in sodniki šampione in italijanske reprezentante premagoval kar po spisku ter domačinom odnesel najvišjo trofejo. Srebrna je bila Iva Perger, Žan Podboršek je bil bronast, Karin Podboršek in David Kardum sta bila v Katah peta.
V Domžale 33. karate pokal Ruš
Močna zasedba 21 klubov iz Slovenije, Italije, Srbije in Madžarske ni bila dovolj močna za domžalski ATOM, ki je z naskokom osvojil 33. mednarodni Karate-Do pokalni turnir v Rušah. Za ATOMovci so bili srebrni člani S.K.I.F. Srbija, tretje mesto pa so si priborili člani italijanskega kluba Carnate. Za posamična odličja ter ekipne točke se je 20. februarja 2010, v športni dvorani v Rušah, pomerilo 268 tekmovalcev in tekmovalk v kimonih. Med ATOMovci so bili v katah najuspešnejši: Žan Podboršek, Iva Perger, Barbara Šavorn in Tamara Kokalj, na tretji stopnički so čestitke prejeli Lina Mecilošek, Mitja Hofer, Hana Keric in Timotej Kokalj, nehvaležno četrto mesto je osvojila Patricija Vehovec. Najboljša v Kumite borbah sta bila Hana Keric in Janko Gobec, za najboljšim je bil Rok Kurent, kot tretji pa so turnir zaključili: Žan Podboršek, Grega Teršek in Ti-
motej Kokalj. Takoj za nosilce odli-čij sta se uvrstila David Kardum in Barbara Šavorn.
Zmaga je bila zmaga na kvadrat, ker je turnir štel tudi kot 1. tekma za pokal SKIF Slovenije 2010. Drugi turnir za pokal SKIF Slovenije bo septembra v Domžalah in glede na to, da so v ATOMu že prejeli prijavo karateistov iz 10 držav, si bo močan mednarodni turnir zagotovo vredno ogledati! Vabljeni že sedaj!
»Karate zaušnica« konkurentu s strani Timoteja Kokalja
MLAJŠI DEČKI DRUGI V ZIMSKI LIGI
Brez poraza na dvoranskih turnirjih
Selekcija do 12 let tudi v letu 2010 navdušuje z lepimi rezultati na različnih ravneh tekmovanja. Tako so varovanci trenerja Tomija Broniča minuli konec tedna postali podprvaki zimske lige MNZ Ljubljana, pred nedavnim pa so v Velenju slavili še na tretjem dvoranskem turnirju zapored. V kategoriji mlajših dečkov je v zimski ligi na umetni travi v balonu za Bežigradom to sezono nastopilo kar 45 ekip iz MNZ Ljubljana, Gorenjska in Gorica. Razporejeni so bili v tri različne kakovostne skupine s po 15 ekipami. Naša A-ekipa je v prvi skupini zasedla »le« peto mesto, tudi zato, ker ene tekme zaradi drugih tekmovalnih obveznosti sploh ni odigrala, na enem srečanju pa so nastopili v močno okrnjeni zasedbi. Zato pa je toliko bolje šlo naši B-ekipi (B seveda samo na papirju), saj se je dobesedno sprehodila skozi drugo skupino. Ob 13 zmagah in enem porazu je prepričljivo zasedla prvo
mesto. Ob tem še podatek, da se je v tej konkurenci zelo dobro odre-
zala tudi leto dni mlajša selekcija U-11 Mileta Stankoviča. V obeh
skupinah so nogometaši letnika 1998 zasedli sedmo mesto. Vrnimo se zdaj k finalnemu turnirju, kamor sta se poleg naših uvrstila še zmagovalca prve skupine (Brinje) in po kakovosti najslabše tretje skupine (Arne Tabor). Že vnaprej je bilo jasno, da bo o zmagovalcu zimske lige odločala že prva tekma med Domžalami in Brinjem. Po izenačenem prvem polčasu in minimalnem vodstvu Grosupeljčanov so na začetku drugega dela še dvakrat na hitro zatresli našo mrežo in zmagovalec tekme, s tem pa tudi zimske lige, je bil odločen. Brinje so slavile s 5 : 2, našim pa je poznejša zmaga proti Arne Taboru s 4 : 0 prinesla še vedno vsega spoštovanja vredno drugo mesto.
Sicer pa Broničevi fantje še naprej izjemno dobro nastopajo tudi na dvoranskih turnirjih. Po Bohinjski Bistrici in Trbovljah, ob koncu minulega leta, so pred kratkim slavili tudi na močnem turnirju v Velenju. Sodelovalo je 12 ekip, predvsem iz vzhodnega dela države, razporejeni pa so bili v tri skupine s po 4 klubi. Domžalča-ni so tudi tokrat začeli zadržano in s precej slabšo ekipo Šenčurja le remizirali z 1 : 1, nato pa se je odprlo in nasprotniki jim niso bili več kos. V svoji predtekmovalni skupini so tako s 4 : 1 premagali Jarenino, s kar 7 : 0 pa še nedoraslo ekipo Celja. Le zmagovalec iz vsake skupine se je uvrstil v nadaljevanje; točneje v tako imenovani trojni finale! Naši nogometaši so v obeh finalnih obračunih prikazali daleč najboljšo igro. Tako so najprej z 2 : 0 premagali mariborski Železničar, nato pa v odločilnem srečanju z 2 : 1 še gostitelje turnirja, velenjski Rudar! Tretji zelo kakovostni turnir in tretja lovorika zapored, za povrh pa je bil najboljši strelec turnirja naš Jan Repas, s sedmimi zadetki.
Tekst: Izidor Grošelj Foto: Vesna Lepoglavec
DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
Prijateljsko tekmovanje v pikadu in kegljanju
V občini Radovljica ob kulturnem prazniku že vrsto let povabijo prijateljska društva invalidov na tekmovanje v pikadu in kegljanju. Letos smo ponovno dobili povabilo in se z veseljem prijavili za obe panogi. Tekmovala je ena ženska in ena moška ekipa v pikadu, kegljala pa je ekipa štirje moški in dve ženski, t.j. po sistemu 4 + 2.
Pred odhodom na tekmovanje smo kar pridno trenirali v pikadu na društvu in na kegljišču Repovž. Glede na dosežene rezultate v preteklem letu in na treningih smo sestavili ekipe. V pikadu smo morali moški ekipi zaradi odsotnega obolelega tekmovalca Štefana prijaviti kar Pavlo, ki je bila zelo dobro nadomestilo. Zanimivo, da se lahko moški ekipi doda ženska, če moških ni dovolj za eno ekipo; ženski ekipi pa se ne sme dodati. So pač taka pravila. Po toplem sprejemu in seveda pregrešno dobri gorenjski zaseki, kruhu in čaju smo začeli s tekmovanjem. Pikado smo metali na treh tablah. Po napetem boju in neštetih zapetljajih v zvezi zapisom točk smo le dobili zmagovalce. Najbolje se je odrezala
naša ženska ekipa v sestavi: Lojzka Hribar, Joži Zore, Rezka Zemljarič in Danica Iljaš, ki je zasedla ekipno prvo mesto. Med posameznicami pa je bila najboljša Lojzka, na tretjem mestu pa je pristala Joži. Tudi moška ekipa v sestavi Fonzi Hrovat, Franci Hribar, Avgust Sodnik in seveda Pavla Hrovat so zasedli ekipno drugo mesto.
Kegljači Nande Žmavc, Tine Osol-nik, Franci Kerč in Marjan Zavrl ter kegljačici Angelca Plaznik in Joži Kremič pa so se po težkih bojih uvrstili na četrto mesto. Po končanem tekmovanju je bila javna razglasitev rezultatov in podelitev medalj in pokalov. Zelo smo veseli, da smo bili tako uspešni, malo pa tudi razočarani, ker ženska ekipa ni dobila pokala za doseženo prvo mesto. Mogoče zato, ker smo v vseh kategorijah dobili medaljo ali pa pokal. Vse pa tudi ne sme iti v Domžale. Konec koncev smo prišli na prijateljsko tekmovanje, kjer se družimo in navezujemo nove stike z invalidi iz gorenjske regije.
Helena Weith
Gostinska ponudba v občini Domžale in okolici
Kot smo napovedali v zadnji številki Slamnika vam danes predstavljamo ponudnike gostinskih storitev, ki so se odzvali našemu vabilu. Predstavitev nismo omejevali le
na prostor, ki ga Slamnik, kot občinsko glasilo Domžal pokriva, temveč smo v predstavitev vključili tudi restavracije in gostilne iz sosednjih občin. Upamo, da boste na opisanih
lokacijah ponudbe kmalu preverili, predvsem pa, da boste uživali ob dobrotah, ki vam jih gostinski mojstri opisanih gostiln in restavracij ponujajo. Pa dober tek!
Na poti iz Domžal v Kamnik v Homcu praktično ne morete mimo Gostilne Repanšek Na več kot 100 let staro gostilno vas opozori že simpatičen kozolček na polju, ki vas usmeri na široko dvorišče-parkirišče. V daleč naokrog znani gostilni vam med tednom nudijo več vrst malic in kosil, priporočamo tudi okusna nedeljska kosila, ali jedi po svoji izbiri. Tu še posebej odmevajo telečja in svinjska pečenka, telečja nadevana prsa, ocvrti piščanec, domače koline in ostale jedi po naročilu. V Gostilni Repanšek lahko organizirate tudi slavja za večje in manjše skupine; krst, obhajilo, birma, poroka, obletnice in ostale priložnosti. Dejstvo pa je, da tudi v gostilni ne sedijo križem rok za poživitev dogajanja. Tako je bil ravnokar organiziran ples ob dnevu žena, jeseni organizirajo veliko martinovanje ob živi glasbi, v mesecu decembru pa se vsak konec tedna poveselite ob živi glasbi. Ne smemo pa seveda mimo
Tekmovanja harmonikarjev, ki se vsako poletje izvede pred Gostilno Repanšek. Odmevno srečanje bo letos že 26. po vrsti, virtuozi pa se bodo pomerili v mesecu juliju in
kot vedno gotovo navdušili množico poslušalcev. Omeniti je potrebno tudi nov letni vrt na vzhodnem delu gostilne, s pogledom na homški hrib in čudovite kamniške planine. Tam boste lahko od meseca maja ob petkih okusili pečene sardelice in girice. Gostilna je razen ob ponedeljkih in torkih odprta vsak dan, za vse ostale informacije pa sta vam na voljo spletni naslov www.gostilnarepansek com in tel. 7227 950.
Gostilna Furman
Ime Gostilne Furman izvira iz časov, ko je bilo furmanstvo v deželi slovenski vedno sestavni del življenja. Furmani so skrbeli za prevoz vseh vrst dobrin tudi prek meja dežele Kranjske. Tako so se pri nas razvile posebne, furmanske gostilne. Gostilna FURMAN se nahaja v samem centru Lukovice, kmalu po izvozu iz avtoceste. Ponujamo vam jedi po naročilu, malice, kosila, večerje, poslovna kosila, pizze, dnevno ponudbo gotovih jedi, v zimskem času domače koline. Še posebej pa nas poznajo po zrezkih v furmanski ponvi, Rokovnjaškem golažu, gobovi juhi v kruhovi skodelici in picah velikankah. Sprejemamo tudi rezervacije za obletnice, slavnostna kosila in večerje, zaključene družbe, poroke, dobrodošli pa so tudi avtobusni gostje.
Pričakujemo vas vsak dan od 7h do 24h, ob petkih in sobotah do 2h zjutraj, v nedeljo pa počivamo. Telefon: 01/723 67 36 www.gostilnafurman.si
Vabljeni na Salamijado v petek, 9. aprila - tekmovanje najboljših domačih salam. Vsi, ki želite svoje okusne izdelke predstaviti komisiji, jih prinesite v našo gostilno najkasneje do četrtka 8. 4. 2010.
Gostilna Repnik
Domača hrana v prijetnem ambientu
Če želite preživeti dan ob izbrani hrani v prijetnem ambientu, potem vam predlagamo, da obiščete
Gostilno Repnik v Vrhpoljah pri Kamniku. V tej družinski gostilni z dolgoletno tradicijo vam ob izbrani pijači postrežejo s kosilom, večerjo, pripravljenimi jedmi in jedmi po naročilu. Pred časom so svoje prostore tudi razširili, tako da imajo v gostilni prostora za 120 gostov, prav tako prenovljen je tudi letni vrt, kjer lahko sprejmejo 60 gostov. Vsi tisti, ki načrtujete večja praznovanja, srečanja ali poroke, pokličite k Repnikovim - prepričani smo, da bodo ustregli vsem vašim željam. Poleg klasične ponudbe vas pri Repniku postrežejo tudi z okusno jagnjetino, divjačino, sladkovodnimi ribami in raznovrstnimi slovenskimi narodnimi jedmi. Prijetno vas bodo presenetile tudi sezonsko prilagojene jedi, za vse sladkosnede pa je na jedilniku tudi pestra izbira sladic. Prijetno vzdušje in domačnost sta glavni vodili Gostilne Repnik. Obiščite jih in se prepričajte sami - našli jih boste v vasi Vrhpolje pri Kamniku na desni strani ceste, seveda pa jih lahko tudi pokličete na telefon 839 12 93.
INTERVJU
Darko Birjukov, trener NK Domžale Pred pričetkom spomladanskega dela sezone
Nogometaši so ravno dobro pričeli spomladanski del predsedstva, v katerega so zakorakali z novim trenerjem, Darkom Birjukovim, dolgoletnim članom Nogometnega kluba Domžale, ki je ekipo prevzel eno tekmo pred koncem jesenskega dela prvenstva. V spomladanskem delu pa bo v prvi ekipi NK Domžale tudi nekaj sprememb, saj je v zimskem prestopnem roku prišlo nekaj novih nogometašev, medtem ko so nekateri, med drugim tudi kapetan Luka Elsner, ekipo zapustili. O vsem tem in še več, sem se pogovarjala z Darkom Birjukovim.
Jeseni ste prevzeli ekipo, v kakšnem stanju?
Ekipo sem prevzel eno kolo pred koncem prvenstva, ko smo odigrali srečanje v Velenju in tekmo dobili. Fantje, ki so takrat odigrali, so pokazali, da imajo kvaliteto, saj v prvi ligi ne moremo zmagovati brez kvalitete. Kakšno je bilo takrat stanje? Bilo je nekaj poškodovanih igralcev, ki so se pozdravili. Sedaj je sicer prišlo do drugih poškodb, ampak to je sestavni del in niti ne moremo govoriti, v kakšnem stanju so sicer bili igralci, sama ekipa, saj sem z njimi res kratek čas.
Tudi sicer ste kot trener v klubu že vrsto let, pred tem tudi kot aktiven nogometaš? Domžale pa vemo, da so dobra sredina.
Seveda so. Vem, kakšen klub so Domžale, bili so dvakrat prvaki člani, dvakrat vice prvaki, zelo uspešno so predstavljali Domžale in Slovenijo v Evropi s Slavi-šo Stojanovičem, ko govorimo o članski ekipi. Kar se tiče mladinske šole, pa je v Domžalah ena boljših, če ne celo najboljša v Sloveniji. Vse to pa se pripravlja z vodstvom nogometnega kluba, ki je zelo dobro.
Gostilna Pri planinskem orlu -dobra hrana v neokrnjeni naravi
Vsi ljubitelji dobre domače hrane in tudi divjačine zagotovo poznajo priznano gostilno Pri planinskem orlu v Stahovici pri Kamniku. Gostilna
je pri Uršičevih doma že več kot pol stoletja, ko je začela z delom mama Štefka, sin Janez, kuhar, pa je prevzel gostilno pred tridesetimi leti.
Neutrudno jo je urejal, tako da gostje lahko uživajo na zimskem vrtu, za tiste, ki bi želeli ostati kak dan, pa imajo tudi prenočišča, kjer lahko v prijetni sobi preživite mirno noč, se razvajate v masažni kadi ali savni, ali užijete izvrsten obrok. V devetih prijetnih sobicah z 21 posteljami, brezplačnim dostopom do interneta, računalnikom, klimatsko napravo, LCD TV sprejemnikom, prho in talnim gretjem si lahko odpočijete in se sprostite ali delate. Znani so po divjačinskih in domačih slovenskih specialitetah. Restavracija je pravi kraj za vašo zabavo, obletnico, poročno gostijo ali poslovno kosilo. Eden izmed pomembnih razlogov, zakaj se ljudje tako radi vračajo k njim, pa je zagotovo tudi domačnost. Obiščite jih in se prepričajte - v neokrnjeni naravi gostilne se boste nedvomno spočili po napornem dnevu Gostilna Pri planinskem orlu, Stahovica 20, SI 1242 Stahovica, t: 01/832-54-10 e: pri.orlu@siol.net
Kako vi gledate na padec domžalskega nogometa v zadnjih letih?
To je mogoče, ne bom rekel pričakovano, ampak ni pa niti nenavadno, kajti po toliko letih uspeha, ko je šla zgodba domžalskega nogometa samo navzgor, kar je trajalo šest let, je čisto normalno. Tudi večji klubi, kot so Domžale, pridejo v situacijo, ko sledi majhen padec in se poberejo. Tukaj se vidi tudi veličina kluba, saj ta padec ni tako strašanski, da bi vplival na kaj res slabega. Mislim torej, da je to naravno in upam, da bo kmalu boljše.
Kaj pa pogled na samo prvo ligo in ostale ekipe?
Moram reči, da je naša liga zelo izenačena. Dejansko ni niti enega kluba, ki bi bil dosti drugačen po kvaliteti, kot so Domžale, ki so bile dvakrat državni prvaki. Liga je izenačena, tako v spodnjem delu lestvice, kjer so sedaj Drava, Gorica in Interblock, ki pa kljub temu niso slabi. Saj če hočeš premagovati nasprotnika, se moraš dejansko potruditi, hkrati pa dejansko lahko premagaš vsa
Moram reči, da smo se super ujeli. Za Mateja Oražma sem vedel, da prihaja in da je kvaliteten človek za to mesto. Moje osebne izkušnje so absolutno dobro sodelovanje, karkoli je, poskušamo skupaj rešiti. Kar se tiče prestopnega roka, se je maksimalno potrudil, da je dobil igralce, ki smo jih želeli, super je.
Koliko upoštevajo vaše želje in potrebe po igralcih?
Vse je bilo po mojih željah, tako za Filipoviča, Lo Duco, Seferoviča, za Šimunoviča, absolutno je bilo vse po mojih željah, tako da smo dobili igralce, ki smo jih hoteli.
Mrzlica pred SP v nogometu raste. Morda komentar tega in ali si boste kakšno tekmo ogledali tudi sami?
To bomo še videli, kakšna bo situacija v maju. Če bo kakšna priložnost, si bom kakšno tekmo zagotovo ogledal. Kar se tiče pa Slovenije, mislim, da ima realne možnosti za nadaljevanje v drugi krog.
Zaključili ste priprave, kakšni so občutki in pogledi za prihajajoče prvenstvo?
Komaj čakamo, da se začne prvenstvo, igralci so že nestrpni. Zimske priprave so ponavadi malce dolgočasne, ker so dolge in je slabo vreme. Mi smo imeli srečo, ker smo odšli na priprave v Savudrijo in tam smo
imeli enkratne pogoje za delo. Medtem ko so se drugi prvoligaši srečevali s problemom igrišča in so trenirali na umetni travi, smo mi trenirali na naravni travi. Tudi namestitev in vse ostalo je bilo na vrhunskem nivoju, tako da smo imeli srečo. Mislim, da v prvenstvo odhajamo popolnoma pripravljeni.
Sedaj poleg vas strokovni štab sestavljajo še Filip Filipovski, Martin Magister in še novost Ermin Šiljak. Predvsem Šiljak je presenečenje v strokovnem štabu. Šiljak je eden od mojih pomočnikov, saj smo v strokovnem štabu ocenili, da je dela preveč, če želimo kvalitetno delati, potrebujemo pokritost na vseh nivojih. Zadolžen bo za napadalce, skupaj z Martinom Magistrom, kajti Filip Filipovski je zadolžen za vratarje.
Kako pa je s poškodbami?
Nismo imeli sreče. Poškodovanih je dovolj, kar pet igralcev, od tega štirje, ki so bili jeseni standardni člani udarne enajsterice. To so Teinovič, Hanžič, Juninho in Drevenšek, poškodovan je še Svibanj. In ti igralci ne pridejo v poštev za prvo srečanje. Mislim pa, da imamo dovolj kakovostno zasedbo igralcev, da gremo z optimizmom naprej.
Mateja A. Kegel
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
Kakšni so realni cilji za letošnjo sezono?
Nekih konkretnih ciljev ni, lahko rečem da so moja pričakovanja, da se igra izboljša, seveda pričakujemo boljše rezultate, tudi v pokalu imamo ambicije, kjer so do finala še dve, tri tekme. Če se nam bo posrečilo, če bomo dovolj kvalitetni, lahko plasiramo tudi kakšnega mladega igralca, ker so v naši mladi ekipi dobri igralci iz naše šole.
Kakšno pa je kadrovsko stanje? Kdo je v zimskem prestopnem roku odšel, kdo prišel?
Odšel je Luka Elsner, Džengis Ča-vuševič, ki sta bila v prvi enajsterici jeseni, prišel je Željko Filipovič iz Olimpije, Mate Šimundža iz Linza, Tim Lo Duca iz Rudarja in Sefero-vič iz Radomelj.
Omenila sva Mladinski nogometni center. Koga bi morda že v prihodnji sezoni videli v prvi ekipi?
Tu je mladi Adan Bešič, ki je pred kratkim hudo poškodoval križne vezi, a počasi se vrača po 10 mesecih odsotnosti in kakor vidim, že igra in se nič ne boji. On je že igral v prvi ekipi. Tukaj je tudi Jernej Cimprič, ki je prav tako že igral v prvi ekipi. Prihaja mladi Ljubijankič, Zidar, vse to pa so zagotovo obetavni nogometaši in od katerih pričakujemo, da bodo perspektivni in uspešni tudi v članski ekipi.
Od jeseni pa imajo Domžale tudi novega športnega direktorja. Kako ste se ujeli z vodstvom NK Domžale?
MIBOS d.o.o.
g-mail: m fho 5'fiva I j n .n e t tel: 01J83 14 915, GSM: 031 309 451
dent d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
Restavracija ŽERJAVČEK v IOC Trzin
Podjetje Biring gostinstvo d.o.o. je v letu 2007 odprlo gostinski kompleks, ki zaposluje mlado, energije polno ekipo, ki poskrbi za vaše dobro počutje in prehrambene užitke.
Odprtja restavracije so se zelo razveselila podjetja v IOC Trzin, ki imajo sedaj v neposredni bližini na
voljo kvalitetno ponudbo malic in kosil med napornim delovnikom. Restavracija Žerjavček je odprta med 8. in 17. uro.
Ob odprtju vam ponudijo raznolike zajtrke, kasneje pa malice in kosila.
Ponudbo malic imajo med 10. in 14. uro, kosila pa do 16.00 ure.
Ponudba malic in kosil je pestra, raznolika in gotovo vsak od vas lahko najde kaj zase.
Naša dodatna ponudba obsega celotno organizacijo vašega dogodka:
-	Poroke
-	Rojstnodnevne zabave
-	Priprave hladnih in toplih menijev
-	Finger food
Jedilnik z veseljem prilagodimo vašemu okusu in željam, seveda pa vam bomo ves čas organizacije dogodka pripravljeni podati tudi dober kulinarični nasvet.
Vljudno vabljeni!
Restavracija ŽERJAVČEK Špruha 19 1236 Trzin
Telefon: 05 99 655 00, Gsm: 041 669 580, E-pošta: gostinstvo@biring.si splet: www.biring.si
GOSTILNA, KAVARNA, GALERIJA MAJOLKA
Kamnik, Maistrova 11 | Telefon: 031 856 372 | www.majolka.si | info@majolka.si
V središču Kamnika se v stari meščanski hiši nahaja sedaj prenovljena kavarna in gostilna Majolka.
Če se želite sprostiti v zelo prijetnem ambientu ali uživati v domačnem okolju ob dobri hrani, boste v Majolki
vsekakor zadovoljni.
Kavarna z domačimi zavitki, čokoladno pito po naše, slastnimi tortami, različnimi dogodki, degustacijami, delavnicami za otroke, koktajli, najboljšo kavo in čaji v mestu.
-	Malice že od 3,00 EUR
-	Kosila, večerje, catering
-	Zaključene družbe
-	Prostor za sestanke, predstavitve, rojstno-dnevne zabave ...
Pri nas v Majolki je lepo in domačno. Dobrodošli vsak dan.
28
šport
KK HELIOS
Helios z novim trenerjem
Domžalski košarkarski klub je v minulih dneh potegnil pomembne odločitve. Po tistem, ko zadnji krogi niso šli čisto po planih, ki so si jih zastavili, so se odločili za zamenjavo prvega moža članske ekipe - trenerja Rada Trifunoviča, s katerim so se v klubu dogovorili, da ostane član kluba, saj nanj v prihodnosti še računajo, kot pravijo, medtem pa se bo v sodelovanju s klubom v prihodnjih mesecih izpopolnjeval in šolal v najboljših evropskih klubih. Trifunoviča bo sedaj do konca sezone, z možnostjo podaljšanja, zamenjal 51-letni Ivan Sunara, ki ima tudi v slovenski košarkarski ligi svojo zgodovino (Maribor, Geoplin Slovan, Krka), prav tako pa je svoje trenersko znanje prenašal na košarkarje v Zrinjevcu, Širokem, Zagrebu, Frankfurtu in Ciboni. Zagotovo pa je najbolj odmeven rezultat postavil kot trener slovenske mlade reprezentance, s katero je leta 2004 osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu.
Ni pa to edina sprememba, do katere je prišlo v Košarkarskem klubu Helios, odšel je tudi Domen Lorbek, ki kariero nadaljuje v Španiji, namesto njega pa prihaja 27-letni Richard Shields, ki je lansko leto uspešno zastopal barve Novomeščanov. Prvič se je na parketu v dresu Domžal pojavil v soboto, 27. februarja, ko je v HKC gostovala Budučnost, proti kateri pa košarkarji Heliosa niso imeli srečne roke.
Sicer pa so imeli košarkarji Heliosa v zadnjih tednih precej razgibano tekmovanje, saj so poleg državnega prvenstva in tekmovanja v ligi NLB tekmovali tudi v pokalu Spar, kjer pa niso bili uspešni, saj so že v četrtini^ finala pokala zaključili z nastopi. Žreb jim je že v začetku zaključnega turnirja namenil nasprotnika, končnega zmagovalca - Union Olimpijo, ki je najprej s Heliosom pomedla z 87:63, nato pa s podobno ali še večjo razliko tudi z ostalimi tekmeci.
V domačem prvenstvu tokrat ni bilo 100-odstotnega izkupička. Zmago jim je vzel PRO-TEK Zasavje (87 : 85), medtem ko so bili Domžalčani boljši od Elektre Esotech (81:79) in Geoplina Slovana (78:63). V ligi NLB, kjer poskušajo ne biti zadnji, pa so zmago prepustili Bosni ASA BHT (66:55) in Budučnosti m:tel, ki je v Domžalah zmagala s 73:58. Prvi sledovi novega trenerja tako še niso rezultatski, več pa bodo pokazali naslednji tedni ...
(mak)
Na črno-belih poljih
CENTER ZA MLADE
Vesele zimske počitnice
Tudi letos smo v času zimskih počitnic od 15. do 19. februarja 2010 organizirali druženje otrok ter sklepanje novih prijateljskih vezi. Program v Centru je vedno tako pester, da otroci ne pogrešajo računalnika,TV in video igric. Pred pustni čas pa smo izkoristili za ustvarjanje beneških mask. Na pustni torek so se čarovnica, klovn, angel, dobra vila, španska plesalka, Charlie Chaplin,
hudiček in druge maškarce odpravili na promenado po Domžalah in seveda v slaščičarno na krof. Čas smo med drugim posvetili tudi razvijanju ročnih spretnosti, saj je v skupini kar nekaj otrok, ki si še ne zmorejo zavezati vezalk. Spretnost vozlanja pa so potrebovali pri izdelavi pisanih dežničkov in nakita. Tudi na raziskovanje nismo pozabili. Z vlakom smo se odpravili do Kamnika, od-
krivali slikovitosti srednjeveškega mesta, utrujeni in veseli pa smo se z užitkom posladkali s tortico. Za sladke užitke smo poskrbeli tudi sami, spekli smo velike palačinke, jih
im po s
Za daljše obdobje zaposlimo CNC programerja z iskušnjami. Redno in dobro plačilo.
	Impos - Grošelj Tomaž s.p.
Lokacija dela: Impos	041/713 401
PE: Kamnik, Ljubljanska	Jarška cesta 27
	1230 Domžale
Luka Lenič (drugi z leve) v družbi z organizatorjem in sodniško zasedbo turnirja
namazali z marmelado, Viki kremo,
limono in sladkorjem.
Srečamo se na poletnih počitnicah.
CZM
HIT OPEN 2010
Lenič tokrat
sam na vrhu
V	Novi Gorici je potekal jubilejni 15. mednarodni šahovski turnir HIT Open, ki ga že od začetka prireja šahovsko društvo Nova Gorica. O pomenu turnirja priča tudi dejstvo, da je bil letos častni pokrovitelj predsednik vlade Borut Pahor, ki je sicer doma iz Šempetra pri Novi Gorici. Tokrat je prepričljivo zmagal domžalski velemojster Luka Lenič, s točko naskoka pred Markušem in Pava-sovičem, s slednjim sta lani delila prvo mesto.
V	A-skupini je sodelovalo 25 šahi-stov iz Srbije, Latvije, Mehike, Hrvaške, Italije in Slovenije, med temi deset velemojstrov. Luka rad nastopa v Novi Gorici, večji uspeh pa je zabeležil leta 2008, ko je bil drugi, in lani, ko je s Pavasovičem delil prvo mesto. Letos je bil suvereno najmočnejši igralec, saj je vodil tako rekoč od prvega kola dalje. Premagal je Vojka in Marka Srebrniča ter Gom-bača, velemojstra Jovaniča iz Hrvaške in Markuša iz Srbije, kar je bila verjetno najpomembnejša zmaga na turnirja. Remiziral je z velemojstri Pavasovičem, Hoyosom iz Mehike in Srbom Dražičem. Markuš se je kljub bolečemu porazu z Leničem nekako dokopal do drugega mesta, na tretjem mu je sledil Pavasovič. Med Slovenci je bil na devetem mestu velemojster Tratar, med mlajšimi pa se je najbolje uvrstil Marko Srebrnič na deseto mesto. Luka Lenič je odigral turnir dokaj rutinirano, kar je bilo tudi potrebno, saj zadnje čase veliko nastopa. Pred turnirjem v Novi Gorici se je namreč vrnil z mednarodnega turnirja v Indiji, tako po HIT Opnu pa je odšel na močan turnir v Moskvo.
Vrstni red: Lenič 7, Markuš, Pava-sovič in Miezis s po 6, A. Kovače-vič, Hoyos, Dražič in Jovanič s po 5.5, Tratar, M. Srebrnič, Cebalo in Gombač s po 5 itd.
V	B-skupini prvi mladi Škrinjar, Skok četrti
V	B-skupini novogoriškega turnirja se je odzvalo kar 75 šahistk in šahi-stov iz Italije, Francije, Hrvaške in Slovenije. Med njimi je bil dobro zastopan podmladek, kar izpričuje tudi dejstvo, da je prav eden izmed mladih osvojil prvo mesto. To je bil novogori-ški simpatični prvokategornik Matic Škrinjar, ki se razvija v kakovostnega šahista. Edini slab trenutek je imel v tretjem kolu, ko ga je premagal Francoz Savoia, vse preostale tekmece je Matic premagal. Član Domžal Jože Skok je v predzadnjem kolu zamenjal vrstni red in se z eno potezo namesto v dobljenem položaju znašel v izgubljenem, sicer bi se lahko v zadnjem kolu boril s Škrinjarjem za prvo mesto. V napornem turnirju je zabeležil pet zmag in tri remije, pri čemer v partijah z Lacom in Kolaričevo prednosti ni uspel pretopiti v zmago. Med člani Domžalčani je igral tudi Mirko Čokan, ki je zasedel 36. mesto s štirimi točkami in pol. Zelo dobro se je držal v prvem delu turnirja, v drugem pa nekolik slabše. Odlično igro so prikazali komaj trinajstletna Koprčanka Veronika Franca, ki je osvojila osmo mesto, pa Komendčana Seba-stjan Markoja na devetem in Samo Kralj na dvanajstem mestu. Vso ti bodo kaj kmalu sodili med znana šahovska imena v slovenskem okolju. Vrstni red: Škrinjar 8, Jakša 7.5, Pirš 7, Skok, Kolarič s po 6.5, A. Uršič, Laco, Franca, Markoja, Picco, Brzac, S. Kralj, Ivšek, G. Grosar in Samblic s po 6 itd.
Jože Skok
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 26. marca 2010. Rok za oddajo je četrtek, 18. marca 2010, do 12. ure. Prispevke oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, na Ljubljanski c. 61 v Domžalah - v času uradnih ur, v nabiralnik na stavbi ali na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com.
Občina Domžale
Spomladanski čas je zelo primeren za začetek urejanja vrtov in drugih površin, pri čemer nastaja zeleni odrez.
Obveščamo vse občanke in občane naše občine, da tovrstne »ZELENE ODPADKE« lahko brezplačno odpeljete v Center za zbiranje odpadkov v Dobu.
Alpinistični odsek Planinskega društva Domžale razpisuje
ZAČETNA ALPINISTIČNA ŠOLA
Predavanja in praktični prikazi plezanja so namenjeni začetnikom in gornikom, ki si želite pridobiti ali izpopolniti gorniško znanje varnega plezanja v gorah in plezališčih. Tehniko gibanja v kopni skali boste spoznali pod vodstvom alpinističnega inštruktorja Janeza Cerarja.
VPIS: še 11. marca 2010, ob 19. uri, v prostorih Planinskega društva Domžale, Kopališka 4 (pri bazenu).
Več informacij na spletni strani http://www.ad-pecjak.si/ao/, tel.: 041/530-530 (Janez), climber.johny@gmail.com.
VABLJENI!
D. P. N. T. I.
Leto, polno aktivnosti
Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami tudi v letu 2010 pripravlja številne aktivnosti z različnih področij. Mladi, ki smo v minulih tednih pripravljali program dela za letošnje leto, polni pričakovanja čakamo nove izzive, ki nam bodo tako in drugače zapolnili prosti čas.
Če odkrijemo samo delček programa v letošnjem letu, vas že sedaj vabimo, da se nam na naših aktivnostih tudi pridružite. Tako bomo spomladi (v aprilu in maju) pripravili Iskanje skritega zaklada kulturne dediščine Občine Domžale, pripravlja se prijeten literarni večer na prostem, ki ga bomo v soju sveč in spremljavi kitarskih zvokov pripravili konec aprila. Obetajo se tudi razstave, najmanj dve pričakujemo v letošnjem letu; prva bo razstava del naše umetnice Žive Kaliman, štu-
dentke 2. letnika ALUO, druga pa bo razstava ljubiteljskega fotografa Petra Koprivnikarja, ki bo jeseni razstavljal na temo športne fotografije, predvsem domžalskega športa, saj Peter prihaja z našega konca. Seveda pa ne pozabimo niti na delavnice improvizacijskega gledališča, ki bodo od marca naprej potekale vsak teden, vse do maja, ko se bomo ponovno odpravili na odrske deske. Z nami bo tudi tokrat Matevž Vugrin, delavnice pa so za vse brezplačne. Več informacij dobite na: drustvo.dpnti@gmail.com, kjer pobiramo tudi prijave. V toplejših dneh letošnje spomladi bomo organizirali tudi kolesarski izlet po lepotah naše in okoliških občin, že prihodnji teden, v času zimskih počitnic, pa pripravljamo otroške ustvarjalne delavnice. Seveda tudi letos nismo pozabili na boj proti drogam in drugim odvisnostim, letos bomo nadgradili projekt, ki smo ga uspešno izvajali zadnji dve leti.
Letošnje leto bo v našem društvu zagotovo pestro, če želite biti del tega tudi vi, pa nam pišite na dru-stvo.dpnti@gmail.com - če želite biti soustvarjalci ali le udeleženci posameznih projektov. Vabljeni vsi!
(mak)
m
L^LftM 1
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
MEDOBČINSKO DRUŠTVO FNVALIOOV DOMŽALE
Sklicujem zbor članov
ki bo v četrtek, 11. marca 2010, ob 18. uri, v gostišču Keber v Domžalah.
Dnevni red
1.	Otvoritev in pozdrav
2.	Poslovnik o delu zbora
3.	Izvolitev delovnega predsedstva
4.	Izvolitev zapisnikarja in dva overovatelja
5.	Izvolitev verifikacijske komisije
6.	Poročilo o delu društva 2009
7.	Poročilo o delu socialne komisije in komisije za šport
8.	Finančno poročilo za leto 2009
9.	Poročilo nadzornega odbora
10.	Program dela in finančni načrt za leto 2010
11.	Razprava in sprejem
Gradivo za zbor članov je na sedežu društva.
Zbora članov se lahko udeleži vsak redni član, ki ima status invalida. Za udeležbo na zboru se prijavite na sedežu društva. Prispevek za večerjo je 11 evrov.
Vida Perne Predsednica MDI Domžale
i Kamniške novice
M"	www.kamniske-novice.si
V PARKU 88 LIP OB KAMNIŠKI BISTRICI
Vadba na prostem
Minule dni smo v parku 88 lip ob Kamniški Bistrici obiskali skupino Domžalčanov, ki se redno, vsako jutro srečuje v bližini novega mostu čez Kamniško Bistrico, v želji po ohranjanju fizične kondicije in predvsem dobrega počutja. Ne glede na vreme, mraz in sneg, ob pravi obleki in obutvi je njihova jutranja vadba lahko prijetna v vsakem letnem času.
Če se spomnimo, smo sicer v občini Domžale konec decembra otvorili
fitnes na prostem, s tem pa občanom in krajanom Krajevne skupnosti Slavka Šlandra ponudili, da imajo v bližini svojega doma priložnost za rekreacijo in, kot smo že zapisali, uresničitev znanega reka: Zdrav duh v zdravem telesu. Tokrat vam prilagamo fotografijo telovadcev in telo-vadk in če bi se jim želeli pridružiti tudi vi: srečujejo se vsako jutro. V vsakem letnem času!
(mak)
Kaj pomeni beseda Domžale?
Jeseni 2009 je izšel nov Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen avtorja Marka Snoja, ki opredeljuje tudi pomen imena naše občine. Če pogledamo direkten prepis iz slovarja, naše mesto lahko pojmujemo tudi na naslednji način: Domžale - žal ž mn. (kraj. im. V 14°36' S 46°8'), v Domžalah, prid. domžalski, preb. im. Domžalčan, -ka, nar. kraj. im. Dumžale, prid. dumžalsk, preb. im. Dumžalčan, -ka. Če pogledamo še razvoj imena našega meta v starih zapisih: l. 1200-30 Domsselsdorf, 1260 Vn-heilden dorf, 1302 Vnsselsdorf, 1322 Vnsersdorf, 1490 Dumsel, 1505 Vdim Salez, 1558 Vnser dorf oder Domschale, 1584 ex Demsbaill, ex
KLANE d.o. o.
Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police
Klimatske naprave »strokovna montaža«
KLANE d.o.o.
Kajuhova 15 1235 Radomlje
051/313-098 www.klane.si
4,2-9,4 H00 km; emisje CO;: 110-224 g/km.
Spravite jih v gibanje!
m.
In prihranite do 5.500 €.
ür^wV 11«,:/

4L
FordFocus do -3.550 €*
FordFiesta FordMondeo FordKuga FordS--1.750C* do-5.050 € do-5.500 € do-4.300 €
Zaradi edinstvenega kinetičnega dizajna daje vsak Ford občutek gibanja, tudi ko miruje. Izkoristite izboljšane pogoje in izjemne popuste. Čas je, da spravite svojega Forda v gibanje.
FordkineticDesign
Feel the difference
SUMMIT AVTO
SUMMIT AVTO, Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01 25 25 125, www.summitavto.si
AVTO SOLA
LONČAR
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale
Usposabljamo kandidate za pridobitev B kategorije:
•	teoretični del: pričetki tečajev eestno-prometnih predpisov - 15.03., 1S.04., 10.05. in S4.05.
•	praktični del: usposabljanje na novih vozilih VWP0L0
Organiziramo tečaje za pridobitev izpita za:
•	čoln (do 24 m): 16.04.S010
•	viličar, hidravlično dvigalo in težko gradbeno mehanizacijo: gg.03.g010
•	traktor: g9.03.g010
Prijave in informacije: 031/209 501	
L n nV	REC/sušec
MA	
Domshall, 1586 Dumshale, 1593 in villa Dumshail, 1599 Domsale. Kot je zapisal avtor Etimološkega slovarja: če je domneva pravilna, je krajevno ime Domžale prvotno označevalo naselbino nekega Do-možala in njegovih ljudi. Vendar pa, kot je tudi zapisal avtor, ni mogoče dokončno izključiti možnosti, da bi bilo današnje ime prevzeto iz srvnem. Domssel(sdorf), to pa prevzeto iz neke pozabljene tvorbe iz osebnega imena *Domoslav. Če želite izvedeti še več o imenu našega in drugih mest, si torej poglejte nov Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen.
(mak)
E5kST
Materinski dan MAKSIMA
30
zahvale
5. MAREC 20I0
V SPOMIN
J
anez Otrin
1930-2010)
Pred kratkim nas je užalostila vest, da je po kratki in težki bolezni v 80. letu starosti umrl prvi in dolgoletni direktor podjetja Termit, sodelavec in prijatelj Janez Otrin, ki je pustil velik pečat v zgodovini podjetja. Bil je velik človek: po postavi, po duši ter razgledanosti in težko je v nekaj stavkih opisati njegovo življenjsko in delovno pot. Čeprav je bil včasih izraz na njegovem obrazu neizprosen in strog, se je v njem skrivalo veliko, ki je
prisluhnilo vsakemu delavcu, občanu, prijatelju.
Rojen je bil v Čačku. Kot mlad fant se je zaposlil v rudniku Zenica, kjer je ostal dve leti. Pot ga je nato vodila na Geološki zavod v Ljubljani, po dveh letih pa je dobil službo v Keramično kemijski industriji Kamnik. Leta 1960 se je pod njegovim vodstvom ustanovilo podjetje Termit. Bil je direktor od njegovega začetka, ko se je še delalo ročno z lopatami in krampi, pa vse do
moderne proizvodnje v obeh obratih. Bil je pobudnik in realizator samoupravnega sporazuma s kupci ter s tem velike posodobitve in modernizacije proizvodnje v obratih, zlasti v obratu v Moravčah. V podjetju je skrbel za dodatno izobraževanje zaposlenih s strokovnimi seminarji, obiski sejmov, sorodnih podjetij in livarn doma ter v tujini. Bil je član raznih svetov in odborov v Občini Domžale ter krajevni skupnosti.
Zelo velik posluh in razumevanje ter zasluge je imel za razvoj krajev,
V spomin prijateljem
Prijateljska družba, ki se je pred več kot tremi desetletji začela sestajati, njena »duša« pa je bil Janez Otrin, je v komaj dveh mesecih izgubila še dva dolgoletna družabnika, Jerneja Berlota in Vinka Trojanška. Z njihovo izgubo je nastala v njej globoka vrzel, kajti vsi dragi pokojniki so imeli prijateljske lastnosti, ki so dane le redkim. Njihove odlike potrjuje pregovor: »Drevo se drži s koreninami, človek s prijatelji.« Janez Otrin je vedno poskrbel za nepozabna srečanja ob življenjskih jubilejih vseh članov prijateljske družbe, organiziral pa je tudi tradicionalna velikonočna srečanja v Ke-
Prijatelji
Začetni tečaj iz biodinamike
od 9. do 13. ure, Domžalski dom (stara knjižnica) v Domžalah, Ljubljanska 58
SPLOSNO O BIODINAMIKI PREPARATI V BIODINAMIKI RITMI V BIODINAMIKI PRAKTIČNO DELO poteka na sedežu Društva Ajda Domžale, Podrečje 10, Domžale
27. marec 2010 10. april 2010 17. april 2010 24. april 2010
Mednarodna blagovna znamka Demeter označuje v današnjem času najvišjo kakovost izdelkov. Živilski izdelki blagovne znamke Demeter so pridelani po biološko dinamični metodi pridelovanja. Gre za prvo sona-ravno metodo, ki že več kot 80 let dokazuje, da lahko uspešno kmetujemo brez kemije. Pridelovalno površino obravnava kot živ organizem z značilnostmi naravnega okolja. Upošteva spoznanja o medsebojnem vplivanju sil vesolja in zemlje na življenjske procese rastlin, živali in človeka.
Vsi, ki niste zadovoljni s tem ali prepričani v kakovost tega, kar vam ponujajo drugi in morda razmišljate o tem, da bi pridelovali sami zdravo in energetsko najbogatejšo hrano, pridelano brez mineralnih gnojil ter strupenih škropiv, ki negativno delujejo na zdravje človeka, živali in splošno na naravo, ste vabljeni na tečaj biodinamike, ki ga organizira Društvo Ajda Domžale. Tečaj je primeren tako za nove člane, ki biodinamike še ne poznate, in za vse tiste, ki želite biodinamiko spoznati bolj podrobno.
Na tečaju boste pridobili vse potrebno znanje za pridelovanje po biološko dinamični metodi ter za delo s preparati, ki jih pripravljamo v društvu.
Prispevek: 20 EUR (za vse štiri sobote) Informacije: 041/323-249 Organizira: Društvo Ajda Domžale
Vam drevesa delajo senco? Se bojite neurja?


1
L

-	obžagovanje
-	odstranitev ter nižanje dreves v okolici hiš
-	odvoz vej
-	svetovanje
tel.: 031 275 021
TAJGA Boštjan Merela s.p.
kjer delujeta oba obrata. Pod njegovim vodstvom je podjetje Termit po maksimalnih zmožnostih prispevalo za razvoj cestne in komunalne infrastrukture v Ihanu in Moravčah ter nudilo finančno in materialno pomoč društvom in organizacijam v nekdanji skupni Občini Domžale. Veliko skrb je namenjal zaposlovanju domačinov in reševanju njihovih problemov. Vseskozi je izkazoval veliko pripadnost podjetju in jo prenašal tudi na zaposlene. Rad je imel preproste in delovne ljudi, kakršen je bil tudi sam. Zaposlenim in krajanom ni nikoli odrekel pomoči, če so s kakršnokoli prošnjo potrkali na njegova vrata. Skrbel je za organizacijo tradicionalnih Ter-mitovih srečanj, na katerih so se vedno z veseljem in v velikem številu družili
bil direktor eta 1992, ko se enc je pogosto
zaposleni in upokojenci Gospod Janez Otrin podjetja Termit vse do je upokojil. Kot upoko prihajal v oba obrata, se pogovarjal z zaposlenimi ter jim na humoren način dajal razne napotke in nasvete. Ras se je vračal v podjetje, saj so bili Termit in njegovi delavci velik del njegovega življenja.
»Dragi gospod Janez Otrin. Spoštovani smo vas in vas imeli radi. V naših srcih boste ostali kot dober direktor, prijatelj, sodelavec in kot Janez. Hvala za vse, kar ste storili za nas. Ko vam izrekamo še zadnji rudarski pozdrav: Srečno, vam želimo, da počivate v
Peter Janežič
brovi gostilni. Z zadnjega takšnega srečanja leta 2009 je tudi fotografija Janeza in Jerneja. Tedaj nihče ni pričakoval, da jim usoda ne bo dovolila proslavljanja njihove letošnje osemdesetletnice v prijateljski družbi. Na naših srečanjih se bomo spominjali dragih prijateljev, ki smo jih tako nenadoma izgubili. Vselej bomo pogrešali njihovo iskrenost, prijetno družabništvo in dolgoletno prijateljevanje, ki je v takšni obliki, kot so ga gojili in izkazovali Janez, Jernej in Vinko, le še redko. Sočustvujemo z njihovimi svojci ob boleči izgubi.
Tako tiho skromno si trpel, takšno tudi življenje si imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal je lep spomin.
V SPOMIN
8. marca mineva leto dni,odkar nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
Ivan Sušnik
z Vira
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v njegov spomin.
Vsi njegovi
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
Anton Pajer
Marca mineva 10 let, odkar si nas zapustil, vendar spomin na čas, ki smo ga preživeli skupaj, ni zbledel. Radi se spominjamo tvojih življenjskih naukov, domislic in idej in s ponosom občudujemo stvaritve tvojih rok. Za vedno ostajaš v naših srcih.
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Ivanka, Helena, Iva, Meta, Matjaž, Andraž, Neža, Bine, Marjan in Dušan
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
V SPOMIN
3. marca je minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga žena in mati
Mimi Novak
z Vira
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanjo.
Vsi njeni
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre,
ostaja ljubezen in spomin na skupne dni,
ostaja upanje na snidenje tam med zvezdami.
V SPOMIN
5. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča
Maksa Mihelčič
Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče v njen spomin. POGREŠAMO TE !
Vsi njeni
V SPOMIN
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
3. marca 2010 mineva žalostno drugo leto, odkar je odšel naš dragi
Jani Inkret
(5. 1. 1978-3. 3. 2008) z Vira
Močno ga pogrešamo in se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho pristopite, mir mi zaželite!
ZAHVALA
V 93. letu nas je zapustila naša mama, babica, prababica
Ivanka Čuk
z Rodice
Od nje smo se poslovili 26. januarja 2010. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
23. marca bo minilo dve leti, odkar nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast
Ivan Ravnikar st.
po domače Gašperjev ata iz Krtine
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi
Spomin ...
Edini, ki ostane nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razlije, edina luč, ki ne ugasne, spomin .
V SPOMIN
1. marca je minilo pet let, odkar nas je zapustila
Marjeta Grojzdek
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman vaju išče. Ni več vajinega smehljaja, utihnil je vajin glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spita, a v naših srcih še živita
18. marca bo minilo deset let, odkar si nas zapustil
Valentin Gorjup
21. marca bo minilo pet let, odkar si nas zapustila
Darja Peterc
ro> Gorjup
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanju.
Vedno bosta v naših srcih!
Vsi njuni
ZAHVALA
V 80. letu starosti je umrl naš dragi
Janez Otrin st.
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste se v petek, 12. februarja, poslovili od njega, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše ter izrekli sožalje.
Posebna zahvala podjetju Termit za častno stražo, g. Petru Janežiču za poslovilni govor, gasilskima društvoma Stob in Domžale, krajevnim skupnostim mesta Domžale ter župniku g. Janezu Šimencu in ostalim duhovnikom.
S tvojim odhodom je nastala velika praznina, pogrešamo te, a spomini nate so topli in prijetni.
Žena Ivanka, otroci Janez, Maja in Blaž z družinami
Veterinarski dom Domžale d.o.o.
Cesta talcev 10 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo v Občini Domžale vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu:
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI
SOBOTA, 20. marec 2010
08.00-08.45 09.00-09.30 09.50-10.45 11.00-11.30 11.45-12.45
Krtina	Pri Francu Simon, Krtina 37
Zalog pod Sv.Trojico	Pri Vinku Kepcu, Zalog 5
Študa	Pri Gasilskem domu
Depala vas	Pri Pavovcu, Depala vas 16
Domžale Veterinarski dom Domžale, Cesta talcev 10
PONEDELJEK, 22. marec 2010
09.00-09.30 Vir	Pri Krajevni skupnosti
09.45-10.15 Količevo	Pri Centru požarne varnosti
10.30-10.45 Češenik	Pri Janezu Gaberšku
11.15-12.15 Dob	Pri krajevni skupnosti
12.30-13.15 Žeje-Sv.Trojica	Pri gasilskem domu
TOREK, 23. marec 2010
09.00-09.30 Nožice	Pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28
09.45-10.15 Homec	Pri gasilskem domu
10.25-11.00 Preserje	Pri Alojzu Černivcu, Kamniška 36
11.15-12.00 Radomlje	Pri krajevni skupnosti
12.15-12.45 Rova	Pri gasilskem domu
13.00-13.30 Dolenje	Pri Marku Zalazniku, Dolenje 4
13.50-14.45 Jarše	Pri gasilskem domu
SREDA, 24. marec 2010
09.00-09.45 DragomeljPri Lukanu, Dragomelj
10.00-10.45 Pšata	Pri Luku Mivšku, Pšata 36 11.00-11.45 Selo pri Ihanu Pri Mihaeli Flerin, Selo pri Ihanu 1
12.00-12.45 Ihan	Pri gasilskem domu
13.10-13.45 Prelog	Pri Francu Bitencu, Prelog 4
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih, kot v rednem cepljenju.
PETEK, 26. marec 2010
13.30 Nožice 14.00 Homec 14.30 Rova 15.00 Radomlje
SOBOTA, 27. marec 2010
12.00 Krtina 12.30 Ihan 14.00 Dragomelj
15.30 16.00 16.30 17.00
13.00 13.30
Količevo Dob Jarše Domžale
Selo p. Ihanu Pšata
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov - POTNI LIST.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice cepimo po odstavitvi. Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom. S SEBOJ PRINESITE NAPISANO EMŠO ŠTEVILKO LASTNIKA PSA.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik, od 7.-12. ure in od 17.-18. ure, ter ob sobotah, od 7.- 9. ure. Stroški cepljenja znašajo 34,89 EUR.
Steklina v mestu in gozdu

Steklina je ena najstarejših poznanih bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Bolezen je neozdravljiva in se prenaša preko okužene sline z ugrizom bolne živali, lahko pa tudi preko poškodovane ali opraskane kože in sluznice. Vsako leto zaradi te bolezni umre po svetu okrog 55.000 ljudi. Razlikujemo silvatični - gozdni in urbani - mestni krog širjenja. Po izkoreninjenju urbane oblike stekline v 50. letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji prvič pojavila leta 1973 silvatična oblika, ki obstaja še danes. Večina primerov je bila ugotovljena pri lisicah. Pri drugih domačih živalih, kot so konj in govedo, so bili ugotovljeni primeri po tem, ko se je stekla lisica stepla oziroma ugriznila necepljeno domačo žival. Steklina se zatira v skladu s Pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (UL RS, št. 139/06). Kar 99 % vseh ugotovljenih primerov stekline po svetu pri ljudeh je posledica ugrizov mesojedih domačih živali. Cepljenje proti steklini je ključni del zdravstvenega varstva živali
in najpomembnejši dejavnik za preprečevanje te bolezni, zato se s strani države vsako leto izvaja spomladanska in jesenska akcija cepljenja lisic s polaganjem vab s cepivom s pomočjo letal. Tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d.o.o. izvedli terensko cepljenje psov proti steklini, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu.
TRGOVINA z AVTO D ELI
- pot rosni rnatorial • zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci
RADOMLJE
trgov »na 01/722 72 33 delavnica 01/722 7S 94
DRUŠTVO KRAJANOV LIMBARSKA GORA
VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV
22. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO
ki bo v nedeljo, 14. marca 2010
Ob 10. uri v cerkvi sv. Valentina KONCERT
GRAJSKEGA OKTETA
Ob 11. uri KULTURNI PROGRAM z gostom Ivanom Hudnikom
Za zabavo bodo skrbeli : Moravški trio Veseli trio Ansambel Korenine
Prijetno in zabavno bo!
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure 722 50 50.
OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH IN DRAMSKA SKUPINA TELOH KD IVAN CANKAR TABOR
vabita na
priredbo farse Vojmila Rabadana in režiserke Tanje Kastelic
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE,
ki bo 12. marca 2010, ob 18. uri, v Kulturnem domu Radomlje.
Vljudno vabljeni! Izkupiček gre v šolski sklad!
INSTRUKCIJE KEMIJE - Zelo uspešno z večletnimi izkušnjami inštruiram kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole. ATOKEM - kem.inž., Zlatko Šorn s.p., Čolnarska cesta 9, 1360 Vrhnika. Tel.: 031/352-124.
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pra-tneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat.
KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica. Tel: 040/550-040
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah.
VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna
pot 62, 1230 Domžale. Tel: 040/268090.
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po
ugodni ceni nudi računovodski servis.
FRS Nahtigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. Tel.: 041 732 267.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041689-840
NOVO! Nadstreški za avtomobile.
Izposojamo tudi vrtičkarske stroje, skrbimo za urejanje okolice, obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave, prodajo zemlje, kompost, gnoj. PRO MOTO d.o.o., Miklošičeva ul. 9, Domžale. Tel.: 041 789 711.
TRAJNO LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK IN KA-VITACIJA, UGODNO.
Kozmetični salon Holos d.o.o. Trzin, Tel.: 041/606-524, www.holos. si
Lovska družina Domžale
obvešča občane, da lahko škodo,
ki jo naredi divjad, sporočajo na naslov:
Andrej ŠTIFTAR, Volčji potok 32,
tel.: 8315-795 ali 031/508-971.
Lovska družina Domžale
OBČINA DOMŽALE
OBČINA DOMŽALE IN JAVNO KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK
D.O.O.
OBJAVLJATA RAZPORED ZBIRANJA IN ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
JAVNO
KOMUNALNO PODJETJE PRODNIK D.O.O.
bo v Občini Domžale od 8. marca do 12. marca 2010
opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov, do 5. ure zjutraj, postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Z razumevanjem!
15. marec 2010		
Krajevna skupnost Vir	Pri uvozu na Avtoodpad	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Jarše - Rodica	Pri gasilskem domu	od 16.30 do 18.00
16. marec 2010		
Krajevna skupnost Venclja Perka	Parkirišče pred veleblagovnico VELE	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Simona Jenka	Parkirišče Prodnik d.o.o. Savska 34, Domžale	od 16.30 do 18.00
17. marec 2010		
Krajevna skupnost Slavka Šlandra	Parkirišče Bistra (N. Tesla 16) - pri vrtcu	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Dragomelj - Pšata	Dvorišče stare Osnovne šole	od 16.30 do 18.00
18. marec 2010		
Krajevna skupnost Ihan	Športni park	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Dob	Športni park (pri nogometnem igrišču)	od 16.30 do 18.00
19. marec 2010		
Krajevna skupnost Krtina	Pri zbirališču mleka v Brezjah	od 14.30 do 16.00
Krajevna skupnost Homec - Nožice	Pri Gasilskem domu	od 16.30 do 18.00
20. marec 2010		
Krajevna skupnost Preserje	Ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto	od 09.00 do 10.30
Krajevna skupnost Radomlje	Pri parkirišču Kulturnega doma	od 11.00 do 12.30
Krajevna skupnost Rova	Pri Gasilskem domu	od 13.00 do 14.30
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO:
nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja; tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano;
odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije; odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
Center tehnike in
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana
Prenosni računalnik Toshiba L500-1EV
Redna cena: 599,90 EUR
CENEJE
Ob nakupu dveh izdelkov bele tehnike" vam pri cenejšem priznamo
40 % popust.
•	Ajdovščina - M Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina, Vipavska c. 6, 05/364 48 00 • Brežice - MCTGP Brežice, Cesta svobode 31,07/495 39 52,07/495 39 50 • Koper - M Center tehnike Koper, Ljubljanska c 5,05/662 69 10 • Krško - M Center gradnja in vrt Krško, Cesta krških žrtev 145A, 07/488 06 32 • Lenart v SI. Goricah - M Center gradnja in vrt Lenart, Gradiška 2,02/720 09 46 • Ljubljana - M Center tehnike in gradnje Črnuče, Pot k sejmišču 32, Črnuče, 01/560 6100* Ljutomer - M tehnika in gradnja Vesna Ljutomer, Babinska c. 1,02/585 80 10
•	Maribor - M Center tehnike Maribor, Tržaška cesta 14, 02/333 50 88 • Postojna - M Center tehnike in gradnje Postojna, Tržaška cesta 59, 05/721 47 27 • Prevalje - M Center tehnike in gradnje Prevalje, Pri postaji 4, 02/870 50 35 • Ptuj - M Center tehnike in gradnje Ptuj, Ormoška cesta 30, 02/749 53 40 • Sevnica - M Center tehnike, gradnje in pohištva Sevnica, Savska cesta 20b, 07/816 32 10 • Slovenska Bistrica - M Center tehnike in gradnje Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta 72, tel.: 02/805 59 58 • Slovenske Konjice - M Center tehnike in gradnje Slovenske Konjice, Delavska cesta 12, 03/757 48 73 • Velenje - M Center tehnike in gradnje Velenje, Kidričeva cesta 53, 03/898 87 10 • Žalec - M Center tehnike in gradnje Žalec, Celjska cesta 7, 03/713 65 92 • in še ostale prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji.
'i.
ercator
najboljši sosed