Katollšk cerkven list.
Tevnt X*	r fjubtjani 12. sušca 186T.
ANTON MARTIN,
po usmiljenji Božjim Lavantinski škof vse verne lepo pozdravim, in Vam iz serca vse dobro želim.
(Konec.)
Najdejo hc med nami gerdoverni ljudje, ki pravijo, de ni Roga. ne hudiča, ni nebes ne pekla, in kadar človek umerje. ni ga več, kakorživinčetu ni, kteriga zakolješ. Ali nas ne bo strah, kaj taciga ziniti ali pa poslušati? „l.e neumnež pravi v svojim sercu, de ni Boga". Kakor resnično pa Bog živi, bo tudi človek po smerti vekomaj živel, stvurjen po Božji podobi, in bo zavžival, kar jc v leni življenji dobriga ali pa hudiga storil: to nas sveta vera uči, to nam pričajo vse stvari. Nevcrnika. kteri med nami take naj poglavitneji resnice naše svete vere taji in človeka, kteriga je Bog mulo pod angele postavil, hudo-umno pod živino poniža, še prijazno pozdraviti ne smemo, veli sv. Janez, ne pa de bi gu rodovedno poslušali lažnjiviga preroka.
So spet drugi, ki pravijo: saj jc vse eno, naj smo te uli pu une vere. de le pošteno živimo; saj imamo vsi tistiga Boga. Iludo se moti. kdor govori, de vsaka vera enako velja. Ni vsaka vera od Boga, in nas tudi k Bogu ne pelja, ampak le samo tista, ktero je Bog sam po svojim Sinu razodel, ktero je Božji Sin svoji cerkvi zapustil; iu ta jc naša svetu rimsko- katoliška vera, ktero so aposteljni oznanovali, za ktero so sveti miičcniki svoje življenje dali, ktero sta nas naša ljuba oče in mati učila; le samo ona vse razodete resnice in pripomočke ima, kteri so nam v zveličanje potrebni. Ni vse eno, ali imamo sedem svetih zakramentov, ali pa dva, ali pa nobeniga ne, kakor se drugovernim godi. Ni vse eno, ali v sveto hišo Božjo k službi Božji greš, v kteri usmiljeni Jezus, Zveličal* naš, vedno v presvetim zakramentu altarja prebiva, iu se pri vsaki sveti maši Očetu nebeškimi! za nas daruje, ali se pa v prazen tenipcl drugovernežev podaš, kteriga je Kristus Gospod zapustil, v kterim prave vere večna luč ue gori. Xi vse eno, Marijo Devico, nebes in zemlje kraljico častiti, kakor nas jc veliki angel Gabricl naučil, ali pa Marijo Božjo Mater zu navadno ženo imeti, kakor jo krivoverni imajo, kteri Svetnikov ue častč, se jim ne priporočajo, pa tudi Svetnikov nimujo.
Kadar tebi, katoličan, drugoverci svojo vero hvalijo, kako je lepa. pohvali tudi ti svojo sveto vero, rekoč: ako je lepa vaša vera, jc naša sveta katoliška vera šc sto tav-zentkrat lepši. Kar vaša vera lepiga ima. to še od naše prave vere ima; kar ste pu lepiga in za zveličanje poireb-niga iz vere zgubili, dobili ne bote, dokler se k naši katoliški, edino pravi veri ne povernete, ktera vse to ima. kar je Bog razodel. „Rn Gospod, ena vera, en kerst, en Bog in Oče vsih je", uči sv. Pavel. Tako je tudi ena prava vera, ktero je Bog razodel, in le ena prava cerkev , kteri je Bog pravo vero izročil, de jo ohrani in uči;
MAs9 i i.
in ta edino prava cerkev je sveta mati katoliška cerkev. ktero je Kristus na skalo pozidal, de je ne bodo zmagale vse peklenske moči, ter je obljubil, pri njej ostati do konca sveta. Kdor sc od rimsko katoliške cerkve loči. se od Kristusa loči, ni več ud njegoviga telesa, iu jc suhi mladiki podoben, ki se vinski terli odreže iu brez sadu posuši; njemu ugasne prave vere izveličanska luč. In lo je žalostno ! —
V krivi veri, pravijo, je sicer na tem sveti bolj lahko živeti; ali le v pravi katoliški veri jc dobro umreti; kdor torej srečen biti želi, naj sveto katoliško vero skerbno ohrani kot naj dražji zaklad, naj pa tudi po tej sveti veri živi; zakaj pri njej kriviga ni; krivo je samo to, de jo premalo cenimo, in pa preslabo po nji živimo; in to stori. de se jih totiko med nami spotika iu pogubi. - Mi dru-governih ne sodimo; Bog jih bo sodil, kako so svoje vere prepričani in po tajisti živijo; pa krivovero obsodimo, de ni prava iu ne zastava izvcličaiija našiga. ampak nevarna zmota. Mi krivovero kot zapeljivo zmoto sovražimo in se je skeibneje ogibajmo. kakor kužne bolezni; driigotcrne pa po kcršansko ljubimo, in posebno jim vse dobro storimo, ki med nami živijo, jim pa tudi prav goreče želimo, naj bi z nami bili ene vere, eniga serca, kakor je Kristus molil za nas. To nam naša sveta katoliška vera veli.
Ko je s v. Peter V e r o n eš k i v šolo hodil, ga je enkrat njegov krivoverni stric poprašal: ..Petrek! kaj se pa v šoli učiš?" Mludcučik mu serčno odgovori: Svete katoliške vere se učim!** in mu vso apostoljsko vero odmoli. — Oh, naj bi sc tudi uuši otroci v šoli kakor doma. ravno tako zvesto svete katoliške vere naučili, kakor sv. Peter mučciiik! Sv. Peter je v pravi veri ••drastel. je bil mašnik. prave vere serčin učenik, iu je za pra\o vero svoj« kri prelil, krivoverni sovražniki so ga grede napadli in umorili; on pa je umiraje na ves glas molil: ..Verujem v Boga Očeta vsigaiuogočniga**. itd. Iii ko ze ves v kervi ni govoriti mogel, je svoj perst v kri pomočil, klera mu je zu pravo vero iz smertne rane tekla, iu je ua zemljo zapisal: ,.K r e d o, verujem". Kralje! sestre! v ravno lej pravi, sveti, edino aveličanski veri hočem« ludi mi živeli iu umreti. De smo katoličani, sini iu hčere svete matere katoliške cerkve, edine Jezusove neveste: lo je naša čast. to je naša naj veči sreča.
Iloccmo pa v tej sveti pravi veri stanovitno živeli in srečno umreti, prizadevajmo si,jo čedalje bolj »poznavati, in v njenih naukih lako poterdimo se, de bomo vselej p r i p r a v I j e n i, o d g o v o r d a t i v * a k i m u , kleri nas bo vpraša I po v zroku upanja, ktero je v nas — po naši sveti veri, kakor nam sv. apo«tel Peter veli. Bog hoče, kakor se mi zdi, uušo sveto vero poskusili, kako jc kaj terdua in stanovitna, ter jc dopustil drugovercam v naše soseske, ki jih svoje dni iii bilo med nami. Kamnje spotike nam lahko bodo; skerbimo iu varujmo se. de se nad njimi ne spotaknjeiiio iu v pravi veri ue oslabimo. Oživ-
tjajmo luč naše svete vere h skerbnim poslušanje« naukev Božjih. in s pogosto, vredno prejemo svetih zakramentov, ler se ne sramujmo opravljati posebnih šeg svete službe Božje, kakor nam jih naša sveta cerkev naroča. Krivi nauki drugoveruih ljudi, kterih je čedalje več med nami, bodo kakor sovražni vetrovi po luči naše svete vere pihali, de bi nam jo ugasili. »Skerbno poslušanje Božjiga nauka nam predivo za stenj preskerbi, pobožna molitev pa olje naliva, de nam luč vere čversto gori, in je nobedin vihar ne ugasi. Pridno pa tudi otriujajmo luč našiga keršansko-katoliškiga djanja » svetim poštam, z zatajevanjem in premagovanjem svojih slabih nagonov, uaj sveti naša luč pred ljudmi, kakor Kristus pravi, de vidijo naše dobre dela, in častijo Očeta, kteri je v nebesih, pa tudi ljubijo in spoštujejo po tem našo sveto vero, ki nam kaže pravo pot k časni sreči iu v zveličanje večno.
Samo eno Vas prosim, preljube moje ovčice, samoto Vam iz ccliga serca priporočim: pravo vero zvesto ohranite in po ujej lepo živite; molite pa tudi, naj bi ue bilo daljej med nami krivover, ampak en hlev iu en pastir. Amen!
MMon IVikola Jiazza
in njegove dobrotne naprave v Veroni, Padvi itd.
(Od dr. J. V. Mitterrutsner-ja.) (konec.)
Od tod je jasna njegova misel, iz obojnih unih naprav še tretjo, za ini»ijone v srednji Afriki, vzdigniti. V ta namen je določil, de vsi iz njegoviga vstava odrejeni duhovni se morajo po dokončanih bogoslovskih znanstvih še polne 4 leta pri njem posebnih za misijon potrebnih vednost učiti. Zlasti se morajo učiti v sv. pismu in v več novejših jezikih, kakor v francoskim, angleškim, španskim in arabskim. Najdel sim ludi zmed učeuic nektere, ki so znale 0 ali 7 jezikov, in med njimi ludi arabskiga. Leta jezik jim je polrebin, ker pri zainurkah je arubšina naučni jezik. Namen le tretje naprave je, dc bi se s priliko duhovni za misijonarje v Afriko pošiljali, pa ludi zumurci uli ko misijonarji ali pa ko uceniki in učenicc ali tudi kakor katoliški zakonski se v svojo domačijo povračevali. de bi se po taki poti katoličanstvo med nejeverce zasevalo. Z duhovni je bil že začetek storjen. Don Angelo Vinko, izverstcu rejeiicc Don- M a z z a to v, rojen v Veroni I. 1*19, je spremil I. I h 17 začetnika srednje - afrikanskiga misijona, O. Maksimilijanu Hvllo-ta, v Hartum, je ondi in v Gondokori vee let delal kakor goreč apostelj in je umeri I. 1*52. V I. 1 s:,:i st a šla 2 nova rejenca Mazzatova iz Verone v Hartum: D. Giovani Bel t rame iu IL A utoni o Ca-stegnaro. Poslednji je pav malo lednih umeri. D. B e I-trame jc skoz 2 leti v harliimski misijonski šoli izverstno delal, je potem popotval do Benisongola ob Višnjevi reki. de bi našel pripravno mesto zu novo misijonsko postavo svoje naprave. Proti koncu I 1855 sc je v F.vropo vernil, de bi sc z novimi brati zopet v srednjo Afriko podal, ko je kiniovca I. 185« nova misijonska odprava šla skoz Ve-rono in so g. Mazzata prosili, de uaj bi g. Bell l amela z nckierimi misijonskimi duhovni z njimi poslal, je rekel z milim glasam: ..Prijatli moji! Ljudi pač imam — pa denara ne. Ljubi Bog za l o leto noče, sicer b i m i bil p o l r e b n i h p o m očkov poslal, k letu pa, zanesljivo upam, bodo šli. ,le jih pet ali šest**.
To ledaj je sedanji stan D. M a z zal ovc velikanske naprave. Se \e, de bo zdaj kdo vprašal: Ali ima njegov začetnik toliko veliko premoženje, de je v stanu lako obilno število mladih ljudi prcskerhcti? Od veliko tavžentov, ki jih je imel g. Mazza, je že nad dvajset let. kar ni ne belica več. kupovanje poslopij iu ulužcnje uaj siluiših po-trebšin v pervih letih le naprave je »ilo denara vzelo, kdo pa zdaj skerbi za te uboge? Previdnost Božja, na ktero ima D. Mazza nezmerno zaupanje in ui bil še nikoli osramoten.
desiravno ao bili poslednje »labe leta pomočki iz mest in kmetov le pičli. Zgodilo se je ta čas, de D. Mazza za svojih pet sto (500) rejeneov zjutraj ni imel ne vinarja denara, ne pešice moke v svoji hiši — opoldne pa je bilo treba vsim jesti! — In jedli so res, akoravno kje le samo kosec rumene polente. O tacih priložnostih D. Mazza otroke v cerkev pošlje, vsakdanjiga kruha prosit, on sam pa počasi gre skoz meste po ulicah, kadar je nar več ljudstva , vender nikogar ne uagovarja za milovšino (to je njegovo pravilo po zgledu sv. kajetana). Slehern Verončan pozna moža iu njegovo potrebo ob taki uri. Torej dobiva milovšino, in zgodilo se je že, de so ga osmukneži (štu-carji) iu pohajači (Pflastertreter) naj obiluiši obdarovali. D. Mazza je bil dobil že pred veliko leti od Xj. veličanstva cesarja Ferdinanda veliko svetinjo za zasluge z verigo vred. ko I. 1850 svitli cesar Franc Jožef v Verono pridejo, je neka imenitna gospa to zastavo za 800 lir rešila in jo je lastniku paslala, de bi zamogel z njo pred Nj. veličanstvo priti. Kavno dc je bil cesar odšel, že je svetinja z verigo vred v zastavnico popotvala in je še vselej v nji. L. 1840 je g. Angelo Vinko svojiga prednika t g. Mazzata) prosil, de bi ga v misijon spravil. G. M u z z a piše do kardinala Fransoni-a, vodju v rimski propagandi, in prosi, de naj bi mladiga, gorečigu iu ziiunslveniga moža zu neke mesce v propagando sprejel ler gu potem za apostoljskigu misijonarja kamorkoli poslal, kardinal privoli, pristavi pa, de g. Angelo mora urno urno v Kim priti, ker je bil ruvno en prostor izpraznjen. Pismu je prišlo zjutraj, zvečer je imel z umikam ali urnovozam že odriniti, ni pa bilo denara za voznino. Prednik svetova misijonarju, de naj se gre v nektere imenitne hiše poslovit. Vinko je bil prelju-beznjivo sprejemali in priserčno poslovljevau, ali — brez kake ponudbe. ICiiako poslovila so bile popoldne, nasledek pa ravno tak. Ob 7. zvečer (ob 8,je bil odhod) pride k vra-tam čisto tuj duhoven in zreči služabniku zvezčič, de uaj ga misijonarju Angelu Vin kotu nese za popotnitio. Bilo je v zvezčieu 24 genveških dopij. Vse popraševanje po neznanim dobrotniku je bilo zastonj; zakaj kur je vratar od tujigu duhovna pravil, se ui vjeiualo z nobenim duhovnuin v Veroni in uu okrog. — I). Angelo popotva tedaj v Kini, ostane 0 meseov v propagandi in gre potem z O. K v 11 o—i u m, dr. K ii o b I e h e r j e m, O. P e d e m o u t e-t a m, O. Z ura-m v srednjo Afriko.
jtMo pozdrariio
druzbanum bratovšine ss. Cirila in Metoda za poedinjenje ločenih grekov.
..Glej, kako dobro i u k a k o p ri j et n o j e, k o bratje v lepi edinosti žive", prepeva David, kraljevi prerok. Tako življenje in pu mazilo na glavo, ki se po lici occja, de oblačilo od njega žlahno diši; takošna z I ožil ost je kakor rosa po gorah, ktera hribe pomaka iu zeleni. Taki družini Gospod blagoslov iu srečo neprenehama duja. — koliko dobro delo iu Bogu prijetno je torej, ločene brate in sestre spraviti, de so si dobri! Pa še prijetnejši je, odločene kristjane, brate in sestre Kristusove, spravljati v krilo svete matere katoliške cerkve, v zveličansko hišo nebeškiga Očeta, od ktere so ločeni! To si braternu svetih apostolov iu bratov Cirila iu Metoda prizadeva. Bog ji daj srečo!
Blizo tisuč t tavžent) let je sveta cerkev lepo evetla; dokler je od solncuiga izhoda do zahoda eniga naj višjiga poglavarja in vidniga namestnika KrUtusoviga, rimskiga Papeža. imela iu po olroško čustilu! Vsi pravoverni ho bili
•) Morebiti ho n.t pravim mestu, ako tukaj pristavimo, de »e je te dni ludi v Ljubljani nekaj enaciga primerilo. Nekiga večera ne-snana xen»ka na nun*ki porti odda pismice in neutegama odide. Bilo je v njem 50 gold. *u mi»ijon v Patni, kakor je bilo un-dan v llanici popi»ovano. Naj ve svet ia dobro delo, ako ne ve ca dobroinico, ki noče plačila od ljudi, ampak ga od Hoga šeli, ki ne bo odšlo.	Vred.
»rečni otroci eniga Očem, pa ludi ene inalere sve»e katoliške cerkve, ktero ho po otroško spoštovali in slušalk Sovražnika Božjiga kraljestva je pa na ediuost svete cerkve hudo merzelo; podpihal je torej napuh prevzetnih možakov, de so se nad skalo cerkve, Kristusove neveste, povzdignili, in raztergali drago čedo pravovernih kristjanov, in jih odtergali naj višjimu pastirju, rimskiinu Papežu. Sovražnik keršanstva je podkuril neverne mahomedance, de so na kristjane segali, in razpor med kristjanstvam jim je v Evropo vrata odperl. In ako bi ne bil vsigamogočni premagavec peklenske moči, Jezus Kristus, svoji nevesti vsigamogočne roke podal, bi bil turški meč tudi nas že davno požerl, kakor je v jutrovih deželah odločene staroverce neusmiljeno podjarmil, de so kakti ovce brez pastirja.
Hujši sovražnik ko Turkov kervavi mec je pogosto ločnikov ognjeni serd zoper sveto katoliško cerkev. Turkov meč je Bog vkročal, vpadla jim je silna moč; naj bi dobrotljivi Bog tudi sovražni serd odločenih starovereov vto-lažil in pravo keršansko ljubezin v njih ledenim sercu oživil, bratje in sestre sv. Cirila in Metoda serca in roke k Bogu povzdigujemo, svoje molitve Bogu darujemo, ki raz-kolnost sovraži, edinost v veri iti keršanski ljubezni pa ljubi, ter združeni prosimo, naj bi se skoraj stena razdertja svete cerkve med jutrain in večeram poderla, si izhodna in zahodna stran vernih prijazno roko podala, de bi bil na aemlji en hlev in en naj viši pastir.
I.epo število se je pretekle leta izhodnih kristjanov v krilo svete katoliške cerkve že povernilo, in jih mnogo tudi v sedanjih letih prestopa; pa še veliko veča množica jih terdovratnih ostaja, ki se branijo rimskim katoličanam roko podati. Med ujiuii je 70 milijonov ločenih grekov, kteri po Kusii, Turčii, po Gerškim in po otokih med Azijo, Evropo in Afriko bivajo. Med temi ao odločeni Slovani po Vo-gerskim, Sedniograškim, Slavonskim in llorvaškim. po Dalmatinskim in v Černogorskim, kteri so našiga rodii, pa ne naše vere, in za kterih pospravo smo posebno dolžni prav serčno moliti. V našiin cesarstvi je 3,720.000 že po-edinjenih, 3 milijone in pol pa še odločenih starovereov. kterim je gnade razsvitljenja potreba, naj bi jim vnela oginj keršanske ljubezni in edinosti. Odločeni so v jutrovih deželah še Jakobiti iu Kaldejci, ki po deržavah Azije živijo, kterih seje nad 50.000 k naši sveti cerkvi povernilo, okoli 500,000 pa je še odločenih. Pu Egiptu še kakih 200,000 Koptov živi, ki so ostanki nekdanjih Egipčanov, zlo zapu-šenih, revnih ljudi, kterih je le kakih 2 ali 3,000 katoličanov. Večidel teh bi bilo pri volji v sveto katoliško cerkev pristopiti, naj bi jim imeli pripravnih dušnih pastirjev poslati. Naj imenitnejši narod jutrovih krajev je blizo 4 milijone Armencev, med vsimi naj bolj prebrisanih iu pu-šteuih, ki so v sedanjim času naj bolj pri volji, se z nami združiti in v sveto katoliško cerkev povcrniti. \u to so sveti Oče Papež Pij IX. pretekli ad ventili čas, ko seje bila devetdniua v čast Device Marije brez vsiga madeža »počete pričela, verne posebno opomnili, nuj v svojih molitvah sosebno tistih pomnijo, ki se pripravljajo k sveti cerkvi povcrniti, nuj bi jim Bog to gnado toliko poprej in toliko bolj gotovo podelil, kolikor bolj serčno iu združeno hodo verni za nje molili.
.Nerazumljive so sicer B o žj e sodbe, i u n e-i z ved I j i v c njegove potu, kukor sv. Pavel pravi, iii ne vemo, kdaj bo Gospodu dopadlo, vse odpadke ločenih kristjanov h sveto rimsko katoliško cerkvijo združili, in vse krlvoverce kukor zgubljene sine iu hčere v hišo Očetu, v sveto edino pravo, zveličansko cerkev nazaj pripeljali; pa ta je gotova, de več kakor se nas k molitvi za poedimbo odločenih starovernikov združi, lepši bo naše keršanske ljubezni sad, obilneji bo naše prošnje moč, veči število se jih bo k liani povernilo. Ta resnica se vidi v zgodovini pretekliga leta, ter nam daja novo veselje iu pogum, svoje
molitve brulovsko povzdigniti, pa ludi serčne zelje, pomnožiti pobožne družbe število. I.epo se je naraslo lansko leto število naših bratov iu sester, pred vsim drugim v Bernski škofii na Moravskim, ravno v tistih krajih, kjer sta sveta brata, Slovanov apostola sv. Ciril in Metod, učila; nad 6,500 družbanov v tej škofii z nami za poediujeuje od ločnikov moli. V gornjim Avstrijanskim okoli l.inca se je število braternih udov tudi pomnožilo, in ravno so nam 121 novo zapisanih družban in družbanov poslali. Tudi na spodnjim Krajnskim se je preteklo leto okrog Metlike lepo število bratov in sester sv. Cirila in Metoda nabralo, kar jih vemo; upati jih je pa še več, kterih ne vemo, posebno po gornjim Vogerskiiu. Nadjamo sc, dc se je naša pobožna bratovšiua gotovo čez 25,0110 udov narasla, kteri se z mogočnim orožjem žive molitve zoper versko razdertje in kri-voverstvo serčno vojskujejo, iu povzdigujejo Božje kraljestvo na zemlji; Bog jim daj dobro!
Dc pa prizadevanje naše Bogu dopade in naše združene molitve niso zastonj, nam čedalje obilnejše povernitve odločnikov v našo sveto cerkev očitno pričajo. Tako so preteklo leto odločeni Bojanje na Sedniograškim blizo mesta Černovca pridige katoliškiga kaplana zaklinskiga radi po-slusat hodili. Gnada Božja jim je serce omeheila. in beseda Božja jih tako ganila, de si uiso vbraniti dali, se v sveto katoliško cerkev poverniti. Vsa ves t vas) llojan. 400 rodbin, se je perviga rožnika lH5t» v sveto katoliško cerkev povernila. Ceruoviški dekan iu korar Maksimovič so jih slovesno sprejeli, in z besedami sv. Pavla pozdravili, rekoč : „B r a t j e, veselite se, bodite popolni, opominjajte se, bodite ene misli, imejte mir. in Bog miru in ljubezni bo z vami". V Velikovaradiuski sto-lici je lansko leto nad 1000 ločenih gerkov v katoliško cerkev pristopilo, in nadjati se je. de se jih hoče še več poverniti.	t K- *'•)
Ogled po Slovenskim*
Iz Liuhlianr. Te dni je prišel v Ljubljano častiti O. Marka Bošnjak iz Carjigradu. Znano je namreč, de ho očetje frančiškani v tem mestu zidali veliko poslopje t hospic) h cerkevjo, šolo iu bolnišnico, v ktero poslednjo se bodo nprejemali nadložui vsih verstev iu narodov. S tem se bo zanesljivo veliko dohriga storilo za človeštvo sploh in posebej za spoznanje in razširjanje svete keršansko-katoliške vere. Ker so se pa s temi zidavami, ki sicer še niso dokončane, očetje redovniki silno zadolžili, iu ker bo taka naprava veliko veliko pomočkov potrebovala, imajo ondotni patri od vis. ministerstva privoljenje, po vsim cesarstvu inilovšino zbirali za te dobrotne naprave, in lo privoljenje je ludi bilo že lansko leto po visokočast. škofijskim razpisu priporočeno. Imenovani g. O. Marka Bošnjak tedaj te dni tudi po Ljubljani od hiše do hiše mile dari pobira, iu vošimo, de bi najdel prav veliko usmiljenih sere v prid terpečiga človeštva iu sv. vere. Potem se bo mende tutli na kmete podul iz ravno imcuovuuiga namena. Imenovani pobožni očetje imajo misijonsko delo; misijonc pa Slovenci posebno radi podpirajo, iu zanesljivo se bodo ludi po svoji zmožnosti skazali, ko gosp. misijonar sam darove zbira.
$ Včeraj popoldne okoli 2. *u se Nji veličanstvi svitli cesar in cesarica po železnici iz Postojne v Ljubljano pripeljali in so sc po kratki pouiudhi ua kolodvoru dalje proti Dunaju podali.
* ,,S v e t e pesmi", tretje bukvice, nabrane po go*p. Janezu Volčiču, so ualUujcue in se bodo v malo dneh. kakor poprej, pri g. kremzerji po 12 kr. dobivale, ker ho zneski, kolikor jih bo, po hlagosti časlitiga g. Volčiča za naše zamurce odmerjeni, zaupamo, de Imdo Slovenci tudi po tem natisu 12000 iztisov ) hitro segli, de se poprej natisni iu vezni stroški splačajo in našim čemim faiilam še
kaka šestica zu pirhc ostane. Prodajali jih bodo tudi za-murei sami, kdor bi jih hotel ravno iz njih rok imeti.
Iz lltkv. 4. sušca. Vem, ljuba Danica, de boš rada tudi iz našiga mesta slovenskim bravcam kaj naznanila, ko že dolgo nisi od todi čertice razglasila. Povej tedaj, de po minulih pustnih norčarijah raveseljuje zdaj serce vsakiga dohriga kristjana pobožnost, ki sc tu razodeva. Ako stopiš namreč v kako cerkev, boš vidil, de jc polna ljudi, ki zvesto Božjo besedo poslušajo. Ogovori so v veliki cerkvi vsako sredo, petik iu nedeljo dopoldne v talijanskim, popoldne pa v ilirskim jeziku. V cerkvi sv. Vidu so pa samo ilirski. Prav ginljivo in gladko teče besedu iz ust talijan-skigu korurju. ki stopi oh imenovanih dneh na našo prižnico. llervaško pu govorista čast. očetu l.judevik iu Maksimilijan, tukajšnja kapuciua. — Tudi grede nu Tersut ali goro Kal-\arijo se \idi polno pobožnih, ki gori in doli potujejo in Kristusovo terpljenje premišljujejo. —	J, Bile.
Hazgied po ker*an*Mm strelu.
Pervo nedeljo v postu, piše „%ugr. I." je bilu v Petrini v kat. cerkev sprejeta K a ta llerič, nezedinjenu gerkinja. — Tudi Solnograški knez in nadškof Maksimilijan Jožef so M. t. m. popotvanje v Hitu nustopili; 8, t. m. so Briksciiskigu kneza škofa posvetili, potem dulje popotvali. - \j. veličanstvo mi stolnobeligraškiga korurju iu opatu, dr. Jan. Si mor-u. v Gjur-s k i gu skolu/.volili. — Purski k rulj Maksimilijan, ki je tudi v Hitu poputval, je hil 17. sveč. od sv. Očeta sprejet, — K i ms k o mesto šteje sedanji čas 17*.7*!» dus; imu 54 duhovnij, 37 škofov. 2197 mniliov in redovnih duhovnov, I2l>5 druzih mašnikov, 1947 nun. 7*5 Imgoslovcov in sobivulišnikov, iu brez judov 377 drugovcrrov. — Sv. Oče so 20. sveč. vse postne pridigarje pred »e spustili, jih hlugoslovilt iu opominjali, de nuj svojo dolžnost uutuuko »poluujcjo. — Iz Magdehurgu sc to/.i prolestuiiškimii listu K. Z.: „t Pro-tCMlauški) stolni pomočnik pridigur \Veher je hil nekipre-tečeni pervi božični praznik pri zorni maši v katoliški cerkvi. in jc ondi s katoličani vred pred Najsvetejšim klečal, pel in molil. Zavoljo tega so mende \Vcbcrju mnogoterim pritiskali, on pa je ueki rekel, de je božični dau zjutraj zvonove slišal, iu s tem se mu je potrebu ubudilu, v kaki cerkvi molili, iu ker so bile protestunške cerkve ob tem ciisii še zapcrle, dc je zato v katoliško cerkcv šel". Proicstunški list pa tega izgovora noče sprejeli; tudi pravi, de on kukor protestant hi hil mogel vedili svojo pobožnost tudi v kumcrci opravljati (pač res! čimu potlej še tempeljni prolcstantam?); iu pa zakaj de je šege katoličanov opruv-ijal ter druge pričujoče protestante pohujšul. (Kuj pa de? s tem ko jc pred Bogum pokleknil v cerkvi katoličanov , ki »ijili ludi proiesiuuštvo ne upu pogubljuti). — \u št. Beril hurdskiiu sprejemišu | hospicu) je pretečeno leto 8131» uhogili in bolnih jed iu postrežbo prejelo. — V Pa-rizu je bvule vredna naprava zu odpruv Ijanjc sužitislvu (Institut d* Afiujue), ki imu ludi sploh namen, oliko v .Afriki razširjati. Imenitne osebe so nu ojesu te dobroluc naprave, vojvodi knezi itd. Zares potrebin je tak vsi; v, ako se pomisli, de je še dandanašnji kakih 7,,'>00.000 sužnjev, iu sicer njih 3.095.000 v zveznih deržuvuh severne Amerike. 3,250.000 v Brazilii. 900.000 v špunjolsklh lia-selhah . H5.000 v holaildskih liusclstvih, 140,000 po sred-njc-umei ikauskib samovladah, iu 30.000 po evropejskih na-selstvih v Afriki. I Sebi. K.) —
MMrobtine.
Ponižnost, sv. Anton je vidil nekdaj ves svet z zadergami prcprcžcu. Vpraša pa: Gospod, kdo bo tem z ude rga m odšel? iu dobi odgovor: Ponižnost suma j i m z a m o r c z u u e s i j i v o u h c ž u t i.
Mšp in m ehk u žnost. „Kolikor več sc zunanji človek lišpa iu čehljii, toliko več se znotranji človek zanemari in poškoduje", (Sv. Avguštin.)
Oko. ..Kristjanu je neberzdano in razuzdano oko sramota. Ako si ne berzdaš, ne boš na ledini treznosti in sramežljivosti ravnih brazd oral". (Sv. Kfraim.)
Pravica. „Boljši je malo po pravici kot veliki prihodki po krivici". (Preg. 16, 8.)
Jtoief.
Sej brci ternja na tim sveti Koža elo ne rudeči,
Mogel tudi ti terpeti Mi nadloge ili skerbi.
Al po dež j i solnce sije dvakrat milo in lepo;
V rokah Jezusa, Marijo Mi zaspal tud ti sladk6.
Zdaj, svet" Jožef! tam počiva«.. kjer solze več no tekti;
Tam veselje večno vživaš, ki minulo več ne bo.
Mi p>t v revah so solsimo Milo še na temu svet',
Tebi se priporočimo : Prosi za nas pri Očet'!
Bodi naša tovaršija.
kadar pride grenka smert, — Jožef. Jezus in Marija! — In svet' raj nam bo odpert. J. V
Sv.
Hveti Jožef! rodovine Davidove biser zlat; krona svoje domovini'. Tebi hočem časi dajat'.
V Nazaretu zaslovelo
Je. »vet' Jožef! tvoje ime: X I i I * j o eistoati cvetelo
V mladih dneh tvoje serce.
M paljee tvoje raze\etena
Bela lil'ja zadisi. in Marija poročena Tebi, ženin! se zroci.
Raj»ke sarje luč prisije.
Jezus. Božji Nin, na svet. Tebe ženina Marije
Pa za varila hoče vzet'.
tilej ! ».vet' Jožef! krulj stvarjenja
Me imenuje tvoj otrok; Stvarnik tvoj in Bog življenja Prosi kruha 'z tvojih rok.
deveta ura je odbita.
V tiho noč se dan spremenil beli!
Skala poka. grobjo se odpira: \se žaluje, ker Mesija umira: Izraelci »uiui so veseli. —
l uj! deveta ura je odbila;
Bledo luna skoz oblak posija. Cilj! zdaj zadnjič zdihuil je Mesija. — kri z njegovih ran se je scedila. —
(•rešnik našlo s spanja se zbudi
In na Oolsoto pogleda. Iter/. spozna, kdo lam kervav visi.
> est sit zdrami, strašno mu kriči:
„Ti si kriv. de zdaj nedolžni Strašne muke Božji Sin terpi!" —
J. Bile.
i*oyovari s dopittovavei.
G. J. II.: Ste nus »veselili; bomo Iskali Vaše želje spoluiti. — fa. M. S k.: Bog pluti irud! — prejeli nove brute iu sestre sv. Cirilu iu Metodu. — G. J. F.: Stenam prav vstregli z nuduljevunjem podučnlga spisu, — G. J. B.: llvula! — G. A. P.: Prejeli. — G. F. M.: Smo ptislall. —
G.	Fr. S.: 149 novih bratov in sester ss. Cirila in Metoda prejeli; podobice kmulo prejmete. — Gg. S. •{• H. + K. Bog pluti zu lepe in podtičijive spise. — G. St. K.: Kmal dobite. —
JlUi darovi.
Za afrikatiNki misij on: Iz Cerklanske fare 12 gold. —
i)uhor*He zadeve.
V ljubljanski škofii. Fura l.esce je g. Prim. Koscu, poljunskiinu fujmoštru podeljena: Poljane no tedej
H.	t, in. ruzpisune Iii prošnje za nje do c. k. finančniga vodstva v Grudcu se v škofijski pisarnici po navadi
oddajajo. —
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Založnik: Joief Bl&znik.