PoStnina plačane v gotovini. 218. itev. Izhai« razen nedelj Ih praznlltov v s a Si «8 a n ob 19. »rf cSofsoMne^ OredfiVtkv« je v Ljubljani, Franeiika»*ka ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Uglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. V Llubllani, v torek 27. septembra 1921, EP§T Posamezna štev. K t S9. Leto V. Glasil® socilaisie - demokrežSIne stranke. TeSef©?sska št. 312. Naro čnina: Po pošti ali z dostavljanjem no dem za eeio .efo K 2S8, za pol leta I< 144, za četrt leto 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za lisi so poštnine proste. Upravaištvo c v L ubljanf, Frančiškanska ulica šL61, fpi sr* HRVam.«1 BSESB359BBHBB3E9EnBi Bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. V 184 številki »Službenih Novin« z cine 20. avgusta je izšla »Uredba o zavarovani« delavcev za slučaj bolezni in nezgode«, ki irna moč zakona ter ie nadomestilo za vse doslej veljavne zakone o zavarovanju delavcev v Jugoslaviji. § 182. te uredbe pravi, da stopi v veljavo z dnem. ko jo podpiše kralj, a obvezno moč dobi z dnem objavljenja v »Službenih Novinah«. Od dne 20. avgusta t. 1. imamo torej v Jugoslaviji enoten zakon o zavarovanju, delavcev. o katerem pa mirne vesti lahko trdimo, da je reakcionaren in v mnogih slučajih celo poslabšuje pravice. katere je imelo doslej delavstvo v Sloveniji. Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini. V boljše razumevanje razprave o tem zakonu moramo zabeležiti, da je bilo v Jugoslaviji v veljavi doslej pet zakonov o zavarovanju delavcev za slučai bolezni in nezgode, in sicer: 1. za Slovenijo ter Dalmacijo avstrijski zakon z dne 30. marca 1888, drž. z. št. 33, izboljšan s cesarsko naredbo z dne 4. januarja 1917. drž. z. št. 6 in izpopolnjen z uredbama, ki sta izšli v Služ. Novinah lansko iesen ter imeli moč zakona; 2. za Hrvatsko in Slavonijo hrvajski zakon; 3. za Bosno ln Hercegovino poseben precej sličen avstrijskemu zakonu; 4. za Vojvodino. Bačko. Banat ogrski zakon; 5. za Srbijo srbski zakon, kateri pa ni prišel v veljavo radi balkanske in svetovne vojne. Izmed vseh omenje-njih zakonov ie bil najbolj napreden avstrijski zakon, ki je veljal v Sloveniji in Dalmaciji. S tem zakonom hočem primerjati novo Uredbo ter dokazati, da je vlada namesto na-Drei napravila korak nazaj s tem, da ie delavstvu Slovenije, Dalmacije ter Bosne in Hercegovine brez njegove vednosti in brez vplivnesra sodelovanja delavskih zastopnikov usilila zakon, glede katerega hoče v svojih listih natveziti bralcem, da je napreden ter se more kosati z modernimi, duhu časa odgovarjajočimi zakoni Nemške Avstrije, Čehoslovaške in Nemčije. Iz Bosne in Hercegovine poročajo sodrugi, da vlada med ta-niošnjimi delavskimi organizacijami splošno razburjenje glede te uredbe ter da so sodrugi popravljeni, povzeti najradikalnejše akcije, da preprečijo uveljavljenje tega zakona. Nič boljše ni na Hrvatskein in v Slavoniji, le slovenski sodrugi so tozadevno doslej malo storili ter le mi- mogrede označili svoje stališče na-pram tei uredbi. Vzrok tej neagibio-sti tiči pač v tem, da Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo uredbe še ni priobčil in zaupniki delavskih strokovnih organizacij niso imeli prilike, da bi se z uredbo pobliže seznanili. Namen te kritične razprave je. delavstvo opozoriti na krivico, katero jim ie storila vlada, ki ie bolela utihotapiti delavstvu zakon, katerega nikdar in pod nikakimi pogoji ne more priznati. Pozabiti ne smemo dejstva, da so uredbo skovali ljudje, ki niti od daleč ne poznajo teženj delavstva in da osnutka te uredbe pred uveljavljenjem ni dobila na vpogled in v presojo nobena delavska organizacija v Sloveniji, j Toliko v pojasnilo, da delavstvo ne bo dolžilo zaupnikov, češ, niste sto-l Ui svoje dolžnosti. Največja hiba in najgprostasnej-ša krivica, katera se je napravila nad delavstvom, je pariteta. (§ 99., drugi odstavek, § 117, 3 odstavek). Uredba predvideva najstrožjo centralizacijo zavarovanja ter ustanavlja Osrednji urad za zavarovanje delavcev s sedežem v Belgradu. Njegovi krajevni organi so: 1. okrožni u^adi za zavarovanje delavcev; 2. blagajne za zavarovanje delavcev železniških (prometnih) podjetij. Organi okrožnega urada za zavarovanje delavcev so : glavna skupščina. načelstvo in nadzorstvo (8 117). Glavna sikupščina sestoji iz polovice izvoljenih zastopnikov zavarovanih članov ter polovice izvoljenih zastopnikov nezavarovanih delodajalcev. Na podlagi tega paragrafa se je za delavstvo Slovenije, Dalmacije. Bosne in Hercegovine dosedanje stanje poslabšalo namesto izboljšalo, kajti v zmislu avstrijskega ln bosansko-harcegovskega zakona ie za glavno skupščino izvolilo delavstvo dve tretjini zastopnikov, delodajalci pa eno tretjino. Bolniške blagajne, katere si je delavstvo iz-vojevido, ne izprosilo. vladni gospodje. so bile ustanovljene za delavstvo in le delavstvu v pomoč. In pri teh institucijah je imelo delavstvo največji interes, da jih upravlja samo. ker le po delavstvu izvoljeni zastopniki so razumeli potrebe članov. Zastopniki delodajalcev so bili v bolniških blagajnah le nekaka kontrola. nič več. nič manj. Danes pa vam pride par učenih gospodov, kj niso in ne bodo imeli nikdar stika z / LISTEK. Slike iz sodobne Rusije. Po stradajočih krajih Rusije. (Mark Krinickij.) 1. Vas izumira. Globoka in težka tišina se je vle-gla nad srednje Po volž je jn Prikim-je. čez katera je šla moja pot. Pusto po poljih, Pusto po vaseh. Ne sliši se laianje psov. le redkokje zapoje petelin ali zbeži suh in gladen pujsek. Ni videti veselo igrajočih se otrok, ne letajo več okrog na konjih s šumnim vpitjem: Zjutraj ne zapaziš iz hiš se valečega dima, ki se dviga iz cevi peči, in zvečer ni slišati one vaške harmonije. Mladina se je razkropila na vse strani v službo. Glad je na zunai izenačil staro in mlado. Prazno vse po ulicah: ves narod je po domačijah. Brez nade. pričakujejo koščene gostovalke. Smelejši so odšli v kraje, kjer je rodila setev. Po stranskih vaških potili šktipljejo telege (vozovi), se opotekajo utrujeni konii. Po vodi udarja edino bičevje, po bregovih reke svetijo delavstvom, pa vam hoče natveziti v obliki uredbe delavstvu debelo laž, da je pariteta le v njegov prid. Se več, kar naravnost izjavljajo, da je uredba dohra radi tega. ker v bodoče osrednji in okrožni uradi za zavarovanje delavcev ne bodo več domena gotovih strank (sle!) temveč institucije, katere bodo skrbele, da postanejo čim najbolj birokratične. Ne zavzemamo se pri tem za to. da naj bo.io bolniške blagajne domene socialno demokratične stranke. Kadar bo imela državotvorna JDS ali pa ri-mokatoliška SLS za seboj večino delavstva, takat bodo postale delavske institucije njiju domene. Ce se pa delavstvo ne bo dalo ujeti na limanice državetvorcem in papistom, potem ie gotovo, da bo delavske institucije upravljalo socialistično misleče delavstvo, če jih ne bo upravljalo ravno po želiah učenih birokratov bo to gotovo le v korist proletariata. Paritete torej delavstvo nikakor no more priznati in se ii ukloniti. Kliub obznanam ter podobnim izpljunkom jugoslovanske buržoazije si bo proletariat znal poiskati orož- j je. da si izbojuje, kar smatra za so- ! cialno pravično. Tudi za precej nako- i drane možgane ie težko umljiv dokaz zakonodajalcev, da je pariteta potrebna tudi radi tega. ker delojemalec in delodajalec prispevata mesečno vsak enak del k prispevkom. Gospodje pozabljajo na eno. namreč, da delavec plača prispevke iz svojega zaslužka, delodajalec na ne lz zaslužka, temveč prevali zavarovalne prispevke na samega konsumen-ta. In ti ljudje, ki ne bodo podvrženi bolniško-nezgodnemu zavarovanju, torei nečlani, ki tudi iz lastnih sredstev ne bodo k temu zavarovanju prispevati niti pare. bodo paritetno zastopani tako v okrožnem, kot v osrednjem uradu. Skoro ne najdemo izraza, kako bi imenovali tako določbo. No. to je najbrže posebna specialiteta: jugoslovansko pravo. Bolj umljivo bi bilo tolmačenje, da so v odborih paritetno zastopani delojemalci in k.onsumentje. torei zopet proletariat z ()9/c. (Dalje prili.) Zedinjenje železničarjev Na nedeljski konferenci železničarjev so bite soglasno sprejete sledeče resolucije: i. Na splošni deželni konferenci železničarjev Slovenije, ki je zborovala dne 25. septembra 1921 in kateri so prisostvovali zaupniki »Splošne železničarske organizacije ^ za Jugoslavijo« in »Strokovnega društva železničarjev Slovenije« je bila sprejeta, povodom razpusta »Salošne železničarske organizacije za Slovenijo« naslednja resolucija: Nastop »Splošne železničarske organizacije«, katera se je razpustila z utemeljitvijo, češ da ie komunistična. konferenca najodločneje obsoja in to iz sledečih razlogov: Stališče, da se lahko razpusti delavsko gospodarsko organizacijo z motivacijo, da so nekateri njeni člani komunističnega mišljenja, pomeni. da se s tako motivacijo lahko onemogoči vse strokovno gibanje delasvatv. da se lahko pripeti jutri to vsem strokovnim organizacijam, kar se je pripetilo »Splošni železničarski organizaciji«. Imajoči to nevarnost pred očmi, navajalo zbrani sledeča načeia katera so logična posledica pravil nevtralnih dehvskih strokovnih organizacij, in sicerj 1. Delavske vtiokovne organizacije so gospodarske in razredno delavske organizacije in kot take versko, nacijonalno in politično, ne-vtralne. 2. Kot razreiie organizacije delavstva zbirajo vf e delavstvo brez ozira na verske. nacijOTalne in politične razlike, katere med njimi, kot odsev obstanka raznih stiank ver-značaja morebitno obstojajo. 3. Kot gospodarske organizacije, katerim jamči obstoj ustava v členu 33.. so one dolžne, da sprejemajo v svoje vrste vse. kateri imajo državljanske pravice in so torej svobodni dtžavljani. Niti enega svoiih članov, če ie tega ali onega mišljenja, če upošteva disciplino v gospodarski organizaciji, ne sme in ne more izključiti. če uživa osebno svobodo kot meščan in državlian. Zahteva, da se gotove svobodne državljane iz strokovne organizacije izkiiuči. je nesmiselna in absurdna, ker .bi bile uprav s takim početjem delavske organizacije, v slučajih pritožb izključenih v nevarnosti, da se jih razkriti. ker so izključila člane, kateri slcec uživajo vse državljanske pravice kot svobodni državljani. 4. Potisnjene po oblasti v tako zagato, se smatrajo delavske organizacije v svojem obstoju ogrožene; delavci v njih pa. državjjanom dru- zega razreda, ker se jih poleg vseh ostalih državlianev, kot celoto tira na odgovornost za čine posameznikov. katerih celota ni zagrešila. II. Resolucija, ki je bila sprejeta na deželni konfe-renči železničarjev Slovenije v Ljubljani, dne 25. septembra 1921. Zbrani konštatirajo: a) Položaj železničarjev postaja dnevno slabši: njih moralne in gmotne pravice se jim krajšajo in teptajo; b) ta položaj je enak za vse železničarje državne, južne, kako« vseli ostalih privatnih železnic v državi. ker. se nagiba proti najnižji točki; c) da se razmere razvijajo v tem pravcu. je vzrok poleg nazadnjaškega stremljenja vladajočih sil. da odtrgajo železničarje od ostalega delavstva in iih obkolijo s posebnimi izjemnimi zakoni, tudi dejstvo, da železničarji sami goje mdseboini neplodni boi in so s tem uničili svoje lastne organizacije. Upoštevajoč ta dejstva, da je treba razmere železničarjev izboljšati. sklepa konferenca soglasno, da je neobhodno potrebno ustvariti ie-dinstveno organizacijo železničarjev cele države in likvidirati vse obstoječe pokrajinske ali kategorij-ske organizacije. Edino le tem potom je mogoče zavarovati razredne koristi železničarjev. V tem cilju sklepa konferenca i da se izvrši združitev železničarjev Slovenije v enotnem Savezu železničarjev Jugoslavije. Obstoječe razredne železničar-« ske organizacije v Sloveniji se poživljajo. da takoj izvrše končnove-ljavno likvidacijo. III. Povodom službene pragmatike in zborovanja žoltih železničarjev v Belgradu je sklenila konferenca železničarjev Slovenije dne 25. septembra 1921 v Ljubljani sledečo resolucijo: Žolte železničarske organizacije posebno »Zveza jugoslovanskih železničarjev« so izdelale sporazumno z železniškim ministrstvom načrt službene pragmatike, katerega namen je. da vzdrži dosedanje nezdr-žno stanje žleznlčarjcv tudi v bodoče in da se po možnosti še poslabša. Da zakrijejo, svoie izdajalsko delo. so žolti sklicali v Belgrad bojazljive kresnice — tolpe novih nomadov. In neizrazljiva bolest se poloti človeka ob pogledu na za-Drte domove. Molk caruie po pri-volžstkih in prikamskih vaseh, in razprostira nad njimi svoje prozorno ogrinjalo pokoirna in podivjana gostovalka — gladna smrt. 3. Gladni prosijo pr! gladnih. Od časa do časa krotki in drobni glas palice pod oknoan. Sklonjena ženska postava — ne ločiš, če stara Novi čas« se les učit! 2. Drugič zahteva popolno enakopravnost »belih« (t. i. krščanskih) ln »rdečih« delavskih zbornic, točka. ki je pravzaprav nepotrebna, ker se socialisti ne borijo z nasprotniki s tem, da iim njihovo omalovažujejo ali odrekajo pravico do živ-ljenia. v kolikor jim ne odrekajo V nedeljo se je vršil v Zagorju ob Savi katoliški shod. za katerega so delali klerikalci približno 14 dni prav amerikansko reklamo. Vse klerikalno časopisje ie vabilo na ta shod; v dveh dekanijah (Šmartno In Moravče) so iz vseh prižnic dve nedelji zatrjevali gospodje duhovniki. da le vsakega kristana dolžnost, da pohiti na niihovo zborovanje v Zagorje. Poleg tega pa so obsuli z velikimi lepaki vse okoliške kraje b pozivom, da naj se odzovejo v Zagorje. Ustmeno agitacijo pa so razvili. češ da prideta škofa iz Ljubljane in Maribora ter dr. Korošec s celim svoiim klubom, da bodo potem skupno s Škofi odpravili draginjo in izboljšali valuto, tako da smo bili mnenja, da bo res kakih deset-tisoč ljudi prišlo v Zagorje. Toda obisk je bil smešen. Zbralo se ie res skupaj za sprevod kakih dvesto moških In okrog 600 žensk, večinoma tretjerednic. Med moškimi je bilo mnoso duhovnikov. Od tujcev izven dekanij ie bil navzoč samo ne- začne vsakčas deževati... pa oblak se obrne v kroiui in odhiti brez dežja In kaj smo vs.e pri nas delali: hodili v orocesi;“h z ikonami petelina živeira v njivp zakopali in prerokovali z lopatico. Vrteli smo jo in Vrteli, pa ne pomaga; ne dežuje,« In takoj preide voznik na diru-Ko temo. »Toda vendar, pravijo, da se more zbiti dež na zemljo s tooovi... Pri nas smo čitali to za časa vojne V časopisih: tam, kjer so bili veliki boji — tam je deževalo. Vsled topov. pravijo. Da bi še mi tako...« in že razlaga: »Ce se gre za to. da zbijemo dež Iz oblakov — bodo to napravili komunisti. Karakteristični ljudje. ki prodirajo na vse strani. Mi mislimo na popa. na petelina, na lopatico — ali na te uoamo. Kaiti. če začno oni streljati Iz topov, ne bodo odnehali prej. dokler ne zbijejo dežja. Oni razneseio vso nebesno pisarno.« Prišla sva v vas. Za vasio zopet njive in krompirjeva polja. Na eni strani poti v razdalji četrt vrs/te je znova brizgnil idež iz dvigajočega se oblaika. Vidi Be. kako se prelivajo solčni žarki v deževnih curkih, vidi se. kako se temni in zopet sveti sveže oprana Zelen sosednih polj. magoško početje žoltih ljudskih sleparjev. Konferenca izjavlja: V Belgradu zbrani žolti voditelji ne predstavljajo na svojem kongresu nikakoršmh železničarjev. temveč sami sebe. V imenu železničarjev obsoia deželna konferenca izdajalsko delo vseh žol-til]_ organizacij, posebno na glede vprašanja službene pragmatike ter izjavlja tozadevno svojo solidarnost s stajiščem »Savcza železničarjev Jugoslavije«. ] pravico do življenja za bodočnost, ko se bo ves proletariat združil v enotni socialistični stranki in ne cepilo svojih sil in organizacij radi načel. ki se socializma kot takega, socializma kot edini izhod iz sedanjega gnilega reda. pravzaprav ne tan-eriraio. 3. Zahteva laika ljudska stranka. da sodelujejo socialisti pri vpo-stavlienju državnih financ in po-vzditri proizvodnje, a to v takem tonu. da .ie iz njega .razvidno, kako žele vladati predvsem v finančnem resoru, pri katerem se da po meščanski logiki seveda tudi največ zaslužiti. Tukai celo Italijanski klerikalizem s katerim se da drugače, kakor smo zgoraj videli, še precej pametno pogovoriti, pokaže svoi zadnfl kotiček, ki le pri drugih klerikalizmih. pri slovenskem morda v najhujši meri, boli očiten: v poželje-niu. ki mu ne moremo odrekati požrešnosti po dobrinah tega sveta prav po meščanskih nazorh. Pogoj, ki jasno kaže da je Italijanska ljudska stranka še vedno ostala na pol poti. čeprav smemo drugače upati, da bo šla dalje kot do tega pol-pota. da se bodo njene mase orei ali sle! znašle v čisto socialističnem taboru, ko bodo druge, njej več ali manj podobne. še daleč zadai. In to je. kar smo hoteli svoiim bralcem povedati v pričujočem članku. duhovnik poslanec Sušnik, ki je zjutraj prikorakal v Zagorje med tre-tjerednicami. ki so ga spremljale s precei velikimi kmečkimi cekarji. Zairorsko prebivalstvo pa ie razven par radovednežev Ignoriralo celo priredbo. Razven streljanja s topovi In nekaj hrušča z godbo, ni bilo ničesar posebnega. Sušnik ie po škofovi maši kakšne pol ure zabavljal čez Pribičeviča In sedanjo šolsko upravo. Popoldne pa so se začeli vračati: tisto majhno število moških, ki so bili prav pošteno pijani In so se upirali na tretierednice. ki so nosile za njimi klobuke, katere so možje vsled zagorskega sladkega vinca tamintam izgubljali po cesti. Naša stranka ie sklicala ob 3. uri popoldne v kinodvorano javen liud-i skl shod. Brez vsake posebne agitacije se je zbralo čez 600 delavcev na zborovanje. Toral gotovo trikrat toliko moških, kot so lih pa imeli klerikalci na svojem katoliškem taboru. Na shodu je poročal poslanec sodrug Zvonimir Bemot. ki je v Toda tu na vaški poti je vse suho. vroče in prašno. In zopet se srdi voznik: »Ah, ti. propast taka — ne gre, pa ne gre! Roko daleč gre. pa... ne pride. Da bi ga sedai s topovi prignali. Takoj artilerijo nanrej, marš. marš in zbiti ga semkaj. In kako. da komunisti spe? Saj vendar oni morejo.« In zopet je pričel s karakterizi-ranjem komunistov: »Resni ljudje, karakteristični. Sebe imajo v oblasti. Pri nas ie bil obisk pri peku - bogatinu, prišli so k njemu sodrugl s puškami. On. hiter človek, ie takoj pripravil samo-var. svinjskega stegna narezal, kruha In masla je prinesel na mizo. »Izvolite, sodrugl, pokusite, milosti prosim.« AU ti stoje bledi, sishi, oči se jim svetijo: vidi se. da težko prestanejo — vsi so lačni. Pa vseeno niso hoteli. Samo to smo videli, da puške tesneje stikajo v rokah, da požirajo sline. In vse so takoj našli, vsled česar so prišSi. Dokazali so mu, da ie kradel konje. In z ukradenimi konji je špekuliral« svojem enournem referatu razkrinkal klerikalno gonjo proti šolstvu in proti vsemu, kar svobodno misli. Raztolmačil ie razliko med klerika-Jizmom in vero. ter razložil, kaj je klerikalizem in kaj hoče le-ta doseči s svojo agitaciio: klerikalizmu «re samo za nadvlado nad ljudstvom ter za to. da dobi šolstvo v svoje roke ter istega uredi tako, da ostane revno ljudstvo vedno v temi. da bi se ga lažje vladalo, učiteljstvo pa da bi prišlo y njihovo sužnost. Koncem svojega govora ie govornik žel velik aDlavz. Za niim so govorili 5e: oba sodruga Krušiča iz Trbovelj, s. Ooleš iz Zagorja in sodružica Ajdovsko va iz Trbovelj. Sodrug Ule ie predlagal sledečo resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta: Delavno ljudstvo iz Zagorja in Zagorske okolice zbrano na shodu dne 25. septembra v Kino dvorani v Zagorju obsoja klerikalno izzivajočo agitacijo pod krinko verstva nroti nasprotuiočim strankam posebno pa proti socialdemokratični stranki. Navzoči so polnoprepričani. da klerikalizmu ne gre za drugo kakor za nadvlado, da bi lahko zatirali vse. kar se jim brezpogojno ne ukloni. Sedanja beda jim je deveta briga: to so pokazali v svojem vladanju preteklih let; posebno konsta-tiramo to, če se spominjamo, kako je dr. Korošec s pomočjo dr. Brejca in drugih prvakoy zatrl železničarski štraik in povzročil škandalozno moritev na Zaloški cesti. Tudi učiteljski stan ve povedati dovolj o zatiranju. za katerega sedaj zopet gre, da bi dobili učiteljstvo zopet v svojo oblast, ter zatrli vsako svobodo tega stanu. Zborujoči se zavedajo, da je treba odločnega nastopa proti klerikalizmu in se zavežejo stopiti proti njemu v odločen boj. Zborujoči pa se tudi zavedajo, da se smejo zanašati samo na svojo lastno moč. ker le v delavski oreanlzaciii ie mogoče usnešno se boriti proti kapitalističnim sistemom. Shod ie bil iako resen in prepričani smo. da sta klerikalni shod in procesija zagorsko delavstvo le opozorila, da postane boli energično ln živahno in da klerikalci s svojo klaverno priredbo niso opravili ničesar v Zagorju. Konec Peško ve afere. Takozvana Peskova afera, ki je ie nad dva meseca okužala ozračje v naši javnosti, s« Je včeraj v procesu Pesek ca Klemenčič v Ptuju končala v tej-le sodbi: I. Dokaz resnice obtoženca Klemenčiča za to, da ie g. Anton Pesek homoseksualnega namenja, se ie posrečil, ln se obtoženec po § 259 oprošča od obtožbe radi tega očitka; zasebni obtožitelj Pesek pa se obsoja v povračilo zadevnih pravdnih stročkov. II. Glede zasanehovalncgra Izraza »Hin-tenburg« dokaz resnice v smislu zakona ni dopusten (ker ]e s tem obtoženec Klemenčič zasebnega obtožitelja Peska izročil javnemu zasmehovanju). III. Trditve, da je g. Pesek sedel v naročju g. S., pa obtoženec ni dokazal. Obtoženec Klemenčič se zaradi žalitev pod II. in III. obsoja v smislu §§ 488 In 491 kaz. z. iia 10 dni zapora odnosno z ozirom na njegov socialni položaj na 2000 kron denarne kazni. • • * Včeraj sta kroižfld po Ljubljani posebni Izdaji »Jutra« in »Jugosflavije«. Občinstvo se je nad različnostjo ozir. »zagonetnostjo« poročil obeh posebnih Izdaj zelo razburjalo. Razprava, pravijo, Je bila tajna, toda »Pondeljek« je preočitno poročal o raz-praivi, kakor o javni. To ni na mestu. Strankarske strasti so povsem razbrzdane in to lavni moraU le škoduje. Razpravo senzacijonelnega procesa Je vodil g. dr. Hudnik. Klemenčiča sta zagovarjala dr. Fermevc iz Ptuja in dr. Llpold h Maribora. Peska je zastopal dr. V. Kreč Iz Ljubljane. Obtoženec, kakor obtožitelj sta vložila zoper sodbo vzklic. Vendar pa mislimo, da je ta mučna in umazana afera s tem rešena in končana. Cist v tej aferi pa ni nihče, ki se je •vmešaval vanjo. Politične vesti. + Jugoslovanska radikalna stranka v Sloveniji, Da z ustanovitvllo te v Sloveniji nove stranke nekateri politični dohtarji resno mislijo, dokazuje programna brošu-rica te stranke v slovenskem jeziku, ki ‘,c Izšla te dni in katero je izdal dr. Niko Zupanič. Miadoliberalcem ie akcija JRS v Sloveniji zelo neljuba. — Omembe vredno bi Mo tudi to, da je sobotni »Sl. Narod« kritiko »Jugoslovenskega lista«, da je demokratska stranka danes brez vsakršne prave orijentacije... Menda bo navsezadnje le res, da pri prihodnjih volitvah v Sloveniji nastopi 7 strank in to ne všteto razpuščene komunistične stranke. Šest pasti nastavlja torej kapitatHzesm našemu delavsko - kmečkemu ljudstvu, da se ne bi združilo v svoji edino w*v% t j. socijalno demokratični stranki. + Izjava italijanskega zastopnika Man-zonfja. Italijanski zastopnik Manzoni v Belgradu je izjavil, da si Italija želi direktnega sporazuma z Jugoslavijo glede nekaterih še nerešenih vprašani ter da bo Italija skupno z Jugoslavijo nastopila za izvedbo trianonske pogodbe. Glede luke Baros je rekel, da se bo Italija držala rapaliske pogodbe, vprašanje razmejitve pri baroški i in značijo »noiv« kurz italijanske politike* \ — Morda. + Iz Madžarske. »Arbeiter Zeitungv ! poroča, da so po Madžarskem nabiti plakata-, ki razglašajo obsedno stanje zoper tiste, ki so za priključitev Zapadne Madžarske k Avstriji, ter da nosijo ti podpis »kralj Karol«. + Madžarski teror nosi sadove. V, madžarski skupščini je neki človek odd-il pet zgrešenih strelov na bivšega predsednika te skpuščine Rakovszkega. Atentatorja so takoj prijeli in je izjavil, da je svoje dsjanje storil radi tega, ker je Rakovszky, eden kolovodij tistih Madžarov, ki izzivajo novo vojno in ki so razpustili republikansko stranko. r AH je ail ul bil dostavljen poljski ulfmat? Poljaki pravijo, da o kakem ultimatu ni ne duha ne sluha, brzojavka iz Moskve pa poroča, da je Čičerin poljski ultimat odklonil kot nesprejemljiv po vsebini. Čt se stepejo bomo dognali resnicol Mi smo se trm zopet smejali: »Ti bi ne pogostil, Ivan Matvejevič. komunistov. ne preiskoval njihovega značaja, in tedaj bi se tebe morda usmilili in te milejše obiskali.* ined političnimi noticami brez kakega na>-daljnega polemičnega komentarja ponatisnil luki pa da se bo uredilo, kadar bo na Reki vzpostavljena pravilna vlada. — Po mnenju »Naroda« so te Izjave velike važnosti Brzojavi. Kaj je novega v Belgradu? MINISTRSKI SVET. — ALBANSKI VPAD. - »OMNIUM SERBE«. LDU. Bdgrad. 26. sept. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je ministrski ptredednik Pašič poročal o napadu Albancev na naše ozemlje ter ie z ozirom na to sklenila vlada, da ostanejo naše čete na demarkacijski črti in da ne podvzamejo nobene Intervencije. Ta spor se bo razpravljal diplomatskim potom povodom sedanjega reševanja albanskega vprašanja v Parizu. Obenem so bile včerai poslane naši delegaciji nujna navodila. Razen tega je ministrski svet razpravljal tudi o vprašanju konzorcija »Omnium Ser-bet za zgradbo tovarne orožja ter določil svoje pripombe za odgovor zastopnikom tega konzorcija. Na koncu se. ie razpravljalo tudi o vprašanju poslopja družbe »Anker«, kakor tudi o vorašanju zgradb za državne urade. DRŽAVNI PRORAČUN. LDU. Bclgrad, 26. sept. Nocoj je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o proračunu. Finančni minister *. dr. Kumanudi je poročal na današnji seji finančnega odbora tudi o zahtevi g. Jankoviča in Miletiča, naj se razprava o proračunu v odboru odgodL dokler vlada ne predloži celotnega proračuna. Vlada ie sklenila, da se bo proračun naiprei razpravljal v ministrskem svetu samem, potem pa se bo nadaljevala razprava v zakonodajnem odboru. Potemtakem bo finančni minister jutri zjutraj dovršil svoj ekspoze v finančnem odboru, potem pa se bo seja odgodila. dokler ministrski svet ne pretrese proračuna. Vlada se ie lotila pretresanja proračuna in bo pretresala izdatke mini-slrstva za zunanje stvari in ministrskega predsedništva in jih odobrila. Po želji finančnega ministra so se izdatki zmanjšali, kolikor ie bilo Proces Radoslavov v Sofiji. LDU. Sofija. 26, sept. Ako se v zadnjem trenotku ne pripeti ničesar izrednega, se prične danes proces proti članom Radoslavovega kabineta. Vsa belgraiska javnost pričakuje z velikim zanimanjem izid tega procesa, ki bo trajal najmanj mesec dni. V zaporu se v Sofiji nahajajo že Qi leta 1919. ministri Tončev. Petrov. Petkov. Vajvinov Popov. Br-kolov. Krista Popov. Binčev, Apostolov in Konjički. Ministrski predsednik Radoslavov, vojni minister Vojedžijev in minister Kobraski so Pobegnili v Nemčijo ter bodo sojeni in contumatiam. Parlamentarni odbor je končal preiskavo ter je izročil zapisnik, obsegajoč 832 strani, ZBLIŽANJE MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN AVSTRIJO. LDU Praga. 25. sept. »Prager Presse« poroča z oeirom na sestanek med zveznim kanclerjem Scho-brom in ministrom dr. Benešem: Ure za to. da se raziasne mnoga vprašanja, ki so ostala v mirovni pogodbi, kakor tudi pri poznejših pogajanjih, neobravnana. Posebno gre za vprašanja finančnega značaja jn za olajšanje obmejnega prometa. Ta sestanek le bil določen Že poprej za zadnji teden v septembru in ima namen, da se na njem razpravljajo. neodvisno od obravnavanja posredovalnih predlogov v za-radno - madžarskem vprašanju, ki se je začelo zadnje dni. samo vprašanja finančnega in gospodarskega ižjiačaja. mogoče. Jutri bodo pretresali tudi predložene proračune ministrov za agrarno reformo, vojne, trgovine in Industrije. Po gretresu bodo raz-pravjali o dohodkih posameznih re-< sorov. Nocoj so sklenili, da se morajo vse nove investicije izločiti iz proračuna in da se mora zmanjšati Dreveliko število uradnikov. Potem se je srovorilo o zamenjanju kron v kraiih. ki so bili okupirani po Italiji. Finančni minister je poročal o podatkih. ki so se v tem pogledu zbrali. Največje težkoče so v tem. da tretja cona še ni evakuirana in se za te kraie podatki niso mogli zbrati. Vendar pa se bo ylada takoj lotila tega vprašania. vsaj za kraje, ki so že osvobojeui. EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA. LDU. BeJgrad, 26. (ZNU.) Danes dopoldne je bila seja plenuma finančnega odseka, ki le trajala do 13. Finančni minister je podal svol ekspoze, v katerem se je dotikal dosedanje finančne politike v letih 1918, 1919, 1920, 1921. V detajlu je razložil sitem neposrednih davkov in izprememb pod našo upravo. S tem je bil končan zgodovinski ded okspozeja, ki se bo nadaljeval na lntrlSnli seji ob desetih. Razprava je potekla popolnoma gladko. Opoziclla se nikakor ni vmešavala, kakor je bilo to dose-daj navadno. ZAKONODAJNI ODBOR. LDU. Bclgrad, 26. (ZNU.) Druga sek. cija zakonodajnega odbora, ki Ima razpravljati o uredbah ministrstva za notranje stvari, je Imela danes sejo. Sklenilo se le, da se ne sprejme zakon o centralni upr*, vi. Ko se je razpravljajo o 1. decembru kot državnem prazniku, je predlagal posi. Vujičič, naj se izdela načrt o državnih praznikih in da naj se vsi sklepi spojijo v enem zakonu. Sprejeta je naredba o pomoči za okrožja, ki so trpela v vojni. Razprava se je odgodila, dokler se ne rešijo še nekatere uredbe administrativnim po* tem. Prihodnja seja le odrejena za iutrl ob | desetih. preiskovalnemu sodniku dr. Janovih Najboljši juristi in diplomati Bolgarske so pozvani, da sodijo kabinet Radoslavov. Radoslavov je ob' težen. da je uničil Bolgarsko, da jo je prodal Nemčiji, da ie napovedal volno Srbiji hi ententi 1. 1915. brez odobreuia parlamenta, da je zakrivil katastrofalno korake na solunski fronti in da je podpisal posojilo 500 milijonov, ki ie Nemčiji za 99 let dalo v roke premogovnike Dri Verniku. To so glavni deli obtožnice. Izid tega pro.cesa se pričakuje zlasti v Jugoslaviji z velikim zanimanjem, ker ie od niega odvisno, kakšni bodo bodj>či odnošaji med Jugoslavijo ln Bolgarsko. PO POTOVANJU PREDSEDNIKA MASA. RYKa PO REPUBLIKI. LDU. Praga,26. (Radio Qr»> Noo°i s* predsednik Masaryk vrne v prag0; Slovaške novme konstatiraio, da pomeni Predsednikov pot silen napredek v konsoiida-cijl Slovaške. Slovaki, Nemci m Madžari so priredil glavarju države tako iskrene ovacije, da se le jasno pokazala tudi ljubezen napram češkoslovaški republiki. Pot predsednika je dala češkoslovaški državi na Slovaškem in v Karpatski Rusiji nov« moči. USPEHI SOCI.JALNE DEMOKRACIJE NA ŠVEDSKEM. LDU Stockholm. 25. sept. Doslej sc ie moglo zaznati za izid_e volitev, v drugo zbornico v 28 volilnih okrožjih na Švedskem. Prvič so se udeležiš teli volitev sedaj tudi ženske, ki so se poslužile svoje pravice Pogoji italijanskih klerikalcev. V zadnjem času mnogo govorijo Naš protiklerikalni shod v Zagorju ob Savi. Stev. 218. NAPREJ. Sir. iv polni meri. Socialni demokrati Imajo doslej že 61 mandatov, od teh *5o si jih 13 nanovo pridobili. Konservativci imajo 61 mandatov, liberalci so jih dobili 20, izg/ubili 5, kmetska zveza je pridobila 10 mandatov. 2 pa izgubila. Komunisti in levi socialisti,, so pridobili dva mandata. VERSKI BOJ NA ANGLEŠKEM. LDU Belfast, 25. sept. Snoči je moralo tukaj vsled nemirov nasto- piti vojaštvo. Ceta oboroženih protestantov je obkolila katoliški del mesta. Katoliki so se trdovratno branili in razvil se je pravcati boj. Šele ko je posegel vmes oklopen policijski avtomobil, se je boj nehal. Vsega skupaj ie bila ena oseba ranjena, veliko liudi pa ie lahko poškodovanih. Ziutrai se je v mestu zonet streljalo iz pušk. Sedaj korakajo vojaške patrulje po mestu in delajo mir. _____ Dnevna kronika. NEZADOVOLJSTVO MED BELGIJSKIMI DELAVCI. Predvčerajšnjem je glavni radničk* sa-Vez v Belgardu sklical protestni shod, katerega se je udeležilo veliko delavstva. Slo ie radi tega, ker bodo morali podjetniki radi policijske naredbe prijavljati svoje delavce policiji In voditi zanje delavske knjižice. Potem se bo moral vsak delavec, če stopi ali mora stopiti iz posla, javiti policiji In se lahko zgodi, da ga bo ta preganjala kot nezaposlenca, če ne najde takoj drugega dela. Stvar je res težavna in še enkrat dokazuje, da je vse eno iteo vredno, kar pri nas storijo glede delavstva in da se naši birokraciji, najbolj pa še policijski, nikakor r.e posreči spraviti kaj takega skupaj, kar bi dišalo po demokraciji brez vsakih škodljivih primesi. »Prva posledica Peskove Justlflkacijo«. Pod tem naslovom poroča posebna izdaja »Jutra*: »Vodilni krogi NSS so že v soboto videli, da je Peskava stvar izgubljena. Zato so se vršili stiki med strankami, ld so svoj čas izvolile Peska za župana. Rezultat je ta, da so pustile te stramke pas« Peska in da nameravajo voliti za župana, kakor se nam poroča, socialnega demokrata dr. Periča.« —- Nam o takih sklepih še rti nič znano. Kaj pišejo? Belgrajski »Balkan« priobčuje te dni članke, ki se bavljo s slučajem Rudolfa Hercigonjo, baje iniciatorja atentata na ministra Draškoviča. »Balkan« pravi, da je pravi inciator g. — P ribiče vič, ki je, posredno ali neposredno dajal Hercigonjl direktive za atentat, ker je upal, da se vse-de na Draškovičevo mesto, kar se Je pozneje tudi res zgodilo. Ko ie Heroigon.a svoje delo končal, je dal demokraški policijski minister Priblčevič nalog, da ga paste — bežati. »Balkan« in obenem drugi listi, ki so se oprijeli te afere, navajajo obilico razlogov in dokazov, ki govore za to. Odgovrnost prepuščamo zaenkrat njim, da-si . . . Volitve v cenilne komisije dohodninske, ga davka. Z ozirom na včerajšnje poročilo o volitvah v cenilno komisijo dohodninskega davka v ljubljanski okolici moramo popraviti, da je bil izid z Vrhnike, torej: Izid volitev v cenilno komisijo dohodninskega davka v ljubljanski okolici sledeč*: SKS 220, SLS 91, socialisti 37, g remi j 10 glasov. Izid volitev na Vrhniki je pa sledeči: JSDS 77, združeni klerikalci in liberalci (!) 83, SKS 61, gremij 7 glasov. Velika nezgoda in požar na Glincah pri Ljubljani. Včeraj okrog pol 11. ure dopoldne je nenadoma nastal požar v delavnici tovarno kemičnih izdelkov Golob & Kamp. na Glincah ob glavni cesti, kjer kuhalo kreuno za čevlje. Žrtev požara je bdi s. Avgust Debevec, delovodja. Ogenj je vžgal nlegovo od kemičnih tvarin prepojeno delovno obleko, tako da ga je opekel po nekaterih delih telesa do kosti. V svoji vestnosti je s. Debevec hotel udušltl plamen, Id je vzplamenel iz kipeče mase, pri tem pa ie sam postal žrtev. Nezavestnega so ga z avtomobilom takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Naša iskrena želja je, da bi lcaj kmalu in do dobra okreval. — Požar v delavnici se Je razširil ln ogniegascev zasluga Ie, da ni požar uničil cele tovarne. Škode Je napravil požar okrog 400.000 K. Ponesrečenec Debevec je ponoči podlegel težkim opeklinam. Blag mu spomin! G. kraljevi namestnik Hribar odpotuje danes za nekaj dni. Vsled tega ta teden ne bo sprejemal strank. Za njegove odsotnosti ga bo nadomestoval predsednik dr. Baltič, ki se ie povrnil z dopusta. Začetek šolskega leta 1921/22 na liceju In ž njim združenih oddelkih. — Licejska ljudska šola. Pouk se prične 29. septembra In sicer za razrede 2.-5. ob 8. zjutraj, za I. razred pa ob 9. — Mestni dekliški Ucel. s šolskim letom 1921/22 ostanejo le še razredi IV.—VI. Vpisovanje za gojenke, kt želijo nanovo vstopiti v te razrede liceja, se vrši 28. sept. od 8.-9. Gojenke prinesejo s seboj zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za te gojenke so 29. sept. ob 8. zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo dne 29. septembra od 13. do 17. popoldne z zadnjim Izpričevalom. — Mestna -ženska realna In ref. realna gimnazija, S šolskim letam 1921/22 se otvorl še III. razred realne in VII. razred ref. realne gimnazije. Vpisovanje za nanovo vsto-plvše gojenke v L—III. in V.—VII. razred se vrši 28. sept. od 9.—11. S seboj prinesti Je zadnje izpričevalo in krstni lis*. Sprejemni izpdt za gojenke za I. razred in morebitni sprejemni izipit za voienke višjih raz- redov je 29. septembra ob 8. zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo 29. septembra od 15.—-17. s svojim zadnjim izpričevalom. — Ponavljalni In dodatni Izpiti za licej in za obe gimnaziji se vrše 29. septembra ob 8. zjutraj. — Vpisnina ln prispevek za učila znašata za gojenke liceja 1 in gimnazije K 20.—. — Otvoritvena služba božja za licejsko ljudsko šolo, za licej in gimnazijo je 30. septembra v nunski cerkvi ob 9. Obvezna je za vse gojenke. Po službi božji se vrnejo vse gojenke v zavod. Pouk se prične na liceju In gimnazijah v polnem obsegu L oktobra ob 8. zjutraj. — Licejski trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na dan 30. septembra 'd 15.— 11 Sprejemi Izpit je I. oktobra ob 8. zjutraj. — Gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na dan 1. oktobra od 10 do 12. dopoldne. Neznosno čakanje pri Izplačevanju bolniške podpore. Pri poslovalnici okrajne bolniške blagajne v Celju se nahajajo na dan izplačevanja podpore na stotine bolnikov na cesti in v veži blagajnične hiše, ki čakalo na Izplačilo boleznine. Izplačevanje gre zelo počasi. Vemo, da tolikim ljudem naenkrat ni mogoče pri natančnem uradovanju ustreči, toda da morajo čakati na ulici kakor v vojnem času na vojni kruh, to nam ne gre v glavo. Poleti Je še šlo, toda vprašanje nastaja, ali se naj to nadaljuje tudi v zimskem času? V mrazu ni mogoče nitt od zdravega pričakovati, da bo ure in ure čakal na ulici v mrazu, kaj še od bolnika, posebno takega, ki je bolan na revmatizmu. Zdt se nam čudno od bol«, blagajne, katera ie socijalen zavod in bi morala v prvi vrsti skrbeti fn čuvati narodno zdravje ter nuditi svojim članom vse ugodnosti, doslej tega še ni odpravila. Zdi se nam potrebno, da se ta nedostatek odpravi pred zimo z dozidanimi še enega nadstropja ali pa z drugačno preuredbo hiše in kakor Je to težavno, se vendar mora izvesti. Zaupnlškl zbor celjskega organiziranega delavstva pošlje vodstvu bolniških blagajen posebno spomenico, v kateri ga opozori na nujnost zadeve. Upamo, da bo vodstvo storilo vse, kar je v njegovi moči. Službena pragmatika za državne uradnike. V Belgradu se peča poseben odbor s setavo zakonskega predloga službene pragmatike za državne uradnike. Ta odbor je vzel za podlago svoje razprave načrt predložen od uradniškega udruženja Odbor zastopa stališče, da morajo uradniki napredovati avtomatično, da pa Jim mora bilt dana tudi možnost, napredovati po sposobnostih in uspešnemu uradovanju. Zvišanje zavarovalnin proti požaru. Zavarovalnine prati požara so z oziram na sedanje razmere tako majhne, da pri event. nesrečah skoro ne pridejo v poštev. Vsled tega se ljudstvo vabi, da zviša zavarovalnino proti požaru sedanjim razmeram primemo, zlasti, ker se vedno sliši, da se v čedalje večjem številu pojavljajo požari, pri katerih je škoda velikanska, nasprotno pa zavarovalnina neznatna. K temu se prL pominja, da bo pokrajinska uprava v prvi vrsti le one prošnje za podporo pri požarih vpoštevala, iz katerih je razvidno, da se Je zavarovalnina zvišala. Povišanje pasje prehranjevalne pristojbine mestnemu konjača. Občinski svet stolnega mesta Ljubljane sklenil je v seji dne 15. februarja 1921 ter je temu skletpu pritrdila tudi pokrajinska uprava v Ljubljani z razpisom z dne 13. novembra 1921, št. 3349, da se mestnemu konjaču od polovljenih psov poviša pasja prehranjevalna pristojbina od 4 K na 20 K dnevno. To se daje Javno v znanje. Zelo strogo se bo odslej nadziralo potnike, kj potujejo iz naše kraljevine na Dunaj. Potnikom se svetuje, naj ne jemljejo seboj več denarja nego 8000 K. Potniki ne smejo vzeti seboj več nego 20 cigaret ali 5 cigar. Potlška kontrola se vrši sedaj na vožnji med Zaprešlčem—Zidanim mostom in Mariborom, da bo razbremenjen Maribor ta potniki ne bodo Izgubljali vsled kontrole časa na mariborski postaji. Zedinjenje češke ln jugoslovanske pravoslavne cerkve se je v nedeljo Izvršilo v Belgradu. Patrijarh Dimitrije je Izvršil ceremonije ob številu* asistenci pravoslav-ega klerusa. Češkemu pravoslavnemu vladiki Gorazdu je izročil patrijarh žezlo v znak pastinovanja. Na češkem je okrog 1 mlHJona pravoslavnih. Ameriško vojno brodovle zapusti koncem tega meseca definitivno Jadransko morje. Znani dalmatinski btvši poslanec Don Jurij Biankini praznuje 4. prih. meseca 50 letnico svojega novinarskega delovanja. Zidanje hiš v Belgradu. Za prihodnje leto ie prijavilo po poročilih belgrajsklh listov 4000 oseb prošnje za gradbo novih hiš v Belgradu. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Drž. posredov. za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 11. do 17. septembra 1921 dela 195 moških In 123 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 222 moških in 138 žensldh delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 352. Dela iščejo: pisarn, moči, rudarji, kovinarji, krojači, šivilje, čevljarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, strojniki, kurjači, dninanrjt, dninarice, zidarji, trgov, pomočniki, prodajalke, vzgojiteljice, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: elektro-moterji, ključavničarji, krojači, šivilje, tesarji, zidarji, čevljarji, usnjarji, mizarji, šte-parice za čevlje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. drnaftizscilski vestnik. Iz stranke. Vabilo. Zaupniški sestanek vseh treh ljubljanskih organizacij JSDS dne 16. septembra je soglasno sklenil, da se teta vršiti dne 30. septembra skupni občni zbor. Odbor krajevne politične organizacije JSDS v Ljubljani VII. (Spodnja Šiška) Je kot sklicatelj zaupnlškega sestanka z dne 16. septembra sklical tudi odbornike vseh teh organizacij na skupno sejo, da določi dnevni red tega občnega zbora in ga objavi. Po sklepu te seje se bo vršil skupni občni zbor enotne krajevne politične organizacije JSDS za ljubljansko občino v petek, dne 30. septembra 1921 ob pol 20. url v Mestnem doma. Dnevni red: 1. Poročilo tajnikov ln blagajnikov; 2. določitev delokroga skupnega odbora in pododborov; 3. volitev skupnega odbora; 4. poročilo kluba občinskih odbornikov; 5. parlamentarno poročilo; 6. slučajnosti. Vstop bo dovoljen le tistim, ki se izkažejo z izkaznico ene izmed ljubljanskih organizacij. Sodrugi naj doplačajo eventualne svoie zastanke na prispevkih takoj, ker bodo veljavne le tiste Izkaznice, na katerih je potrjeno, da je septemberski prispevek plačan. V Ljubljani, dne 26. septembra 1921. Josip Prijatelj, 1. r., predsednik skupne seje. Iz strok, organizacijo. Shod ljubljanske podružnice kovinarjev , se bo vršil v četrtek 29. t. m. zvečer, po delu v veliki dvorani »Mestnega doma«. — Dnevni red: 1. Mesečno poročilo. 2. Delavska zbornica. 3. Raznoterosti. Kovinarji udeležite se polnoštevilno tega za nas vele-važnega shoda. — Odbor. Mezdno gibanje mlinarjev. Pri pokrajinski vlad* oddelek za socialno skrbstvo so se vršila pogajanja dne 21. ta 26. septembra pod vodstvom gosp. komisarja dr. Skubica, k* so se včeraj delno zaključila z opombo, da se ponovna pogajanja vrše meseca oktobra za nadaljnih 10 odstotkov. Takoj se pa izplača povišek od 19. septembra nadalje 20% In obenem do oktobra pa nabaven prispevek za vsakega uslužbenca po 250 K, za ženo po 200 in za vsakega otroka do 14 leta pa po 150 K. — Isto velja glede nabave moke: za vsakega delavca tedensko Po 4 kg, za ženo ln otroke po 2 kg za belo moko po 3.50 K In krušno moko po 2 K kilogram. Osrednje društvo živilskih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju je s temi pogajanji doseglo lep uspeh — kljub temu, da še ne odgovarjajo plače mlinarjev današnji draginji. Vestnik Svobode. »Svoboda« v Prevaljah. Odbor Svobode sklicuje izredni občni zbor za nedeljo dine 2. oktobra ob 15. url v prostore svoje čitalnice ter vabi vse svoje člane k udeležbi. Na sporedu ie izvolitev novih* odbornikov, ker jih Je nekaj odšlo. Ob dobri udeležbi se vrši predavanje: »Zgodovina slov. naroda«. — Odbor. HuSturnl ustnik. »Visokošolski šudlj v Italiji« sestavila in izdaja stud. ing. VI. Anžlovar In dr. A. Res v Trstu 1921., tiskala tiskarna »Edinost«, 52 strani, cena 16 K. Jugoslovansko dljaštvo čakajo nove kulturne politične naloge. Spoznati in proučiti mora do dobra vse sosedne države, posebno Ialijo, ki jo hr-vatsko-slovenska inteligenca malo In slabo pozna, ker je študirala predvsem na nemških visokih šolah. Zato Je oživela nujna potreba, da se del jugoslovanskega visokošolskega dijaštva napoti v svrho študija na italijanske visoke šole. V ta namen sta sestavila V. A. in dr. A. R. informativno knjižico, ki je vsem onim ki se napote v Italijo dragocen kažipot. Knjižica opisuje na kratko ustroj italijanskih visokih šol in vsebuje vsa pravila, ki so tam v veljavi, kakortudi vse posebne določbe različnih fakultet, tehniških in trgovskih visokih šol, nadalje tozadevne posebne določbe z ozirom na anektirana ozemlja, pogoje za prestop iz Inozemskih visokih šol itd. Končno podaja tudi kratek oris gospodarskih razmer v važnejših visokošolskih mestih in seznam mesečnih stroškov. Knjižica vsebuje vse, kar hoče ta mora naš dijak vedeti, prediio se odloči za študij na italijanskih visokih šolah ter prinaša z druge strani mnogo novega in tud* našim izobraženim krogom neznanega. Naroča se knjižico pri stud. hig. VI. Anžlovar, Univerza — Ljubljana. Bolgarski pesnik Vazov umrl. V četrtek 22. t. m. je naglo umrl v Sofiji največji bolgarski narodni pesnik, pevec svobode svoje domovine Ivan Vazov v visoki starosti. Rodil se je 27. Junija 1850 v Sopofu in je že v svoji mladosti zavzemal važno mesto v političnem življenju. V varstvo pred Turki Je moral bežati v Romunsko, a se je po končani rusko turški vojni vrnil v domovino ln se naselil v Plovdivu. Leta 1880. je bil izvoljen za poslanca. L. 1885 je zopet moral bežati. Bežal je v Carigrad, pozneje v Rusijo, kjer je napisal najkras-nejše svoje delo »Pod jarmom«. V domovino se je zopet vrnil 1887. leta ln se nastanil v Sofiji. V poznejšem času ie bil imenovan tudi ministrom. Vazov ie najprej pisal pesmi, a po 1. 1880. tudi prozo.Spisal je tudi več dramatsklh del. _____________ Rok za podpisovanje 7% drž. investicijskega posojila poteče 80 septembra 1.1. Gospodarstvo. — Grozotam nove vojne se izognemo predvsem, ako se gospodarsko konsolidiramo to okrepimo, šele ko sl bomo gospodarsko odpomogli, bomo mogli brez strahu m samozavestno stopiti na svetovno pozori-šče ta bomo užival* ugled, kakor nam gre. Gospodarska okrepitev ta osamosvoja pa je nemogoča, atoo niso v redu komunikacijska sredstva ta promet Da se napravi v tem oziru vzoren red, je država razpisala 7% državno investicijsko posojilo. Radi ugodnosti, ki Uh nudi to posojilo, ne bo nihče zamudil te ugodne prilike, da pomnoži svoje Imetje. — Popis posojil bivše Avstro-Ogrtke. Popisovanje in žigosanje obveznic vonjih ta predvojnih posojil bivše Avstro-Ogrske, nahajajočih se na ozemlju, ki je po rapalski pogodbi pripadlo naši kraljevin!, se vrši še do vštetega 30. septembra 1921. Prošnje za naknadno popisovanje ta žigosanje obvoznic predvojnih posojil iz celega našega ozemlja se smejo sprejemati pri delegacijah ministrstva financ še do vštetega 15. oktobra 1921. — Ameriški bankirji so pripravili 500 milijonov dolarjev za kredite zlasti evropskim državam na celini. — Enostavna rešitev valutnega vprašanja na Ruskem. Sovjet Uudskit kom*surov je sklenh. da izda novo vrsto denarja, ici bu nosi’ rapis: En rubelj 10.00'' p- Hšnjlh rubljev«. Zaaj velja: Zdaj velja: Al! kapitulirajo 'uuuševiti, ali kapitulirajo zapadnt ka- pito liStl. &rwilv@n@ Diskusijski sestanek društva »Pravnik« v Ljubljani Načrt zakona o sodnikih (sodniška službena pragmatika) je zgotovljen in poslan kompetentnim faktorjem v oceno. Da se seznanijo z načeli projektiranega zakona pravniki osobito sodniki, poročata o tem zakonu na prihodnjem pravnikovem sestanku sodni svetnik Peter Keršič ta državni pravdnik dr. Avgust Munda. Šesta« nek se vrš* v torek dne 27. t. m. ob 5. url popoldne v dvorani štev. 79 pravosodna palače. Po obeh referatih diskusija. Etopisi. Po svetu. — Kako žaluje kapitalizem. Prt otvoritvi dunajske trgovinske zbornice je predsednik izrazil nie globoko sožalje ob priliki strašne katastrofe, ki je zadela nemško industrijo v Ludvvigshafenu. Upa, da se bo Nemcem z uporabo vseh njihovih moči posrečilo, da prestanejo ta težki udarec ta zapet opotnarelo temu za tadustri-alnl razvoj Nemčije neskončno važnemu podjetju. — Katastrofa je zahtevala do svojih 2000 žrtev revnih delavcev, ki puščajo za sabo nepreskrbljene družine. Ampak teh revežev se kapitalist ni spomnil n*tl z besedico 1 Poplava v ŠpanUL Blizu Mottlle del Palancar v Španiji ie voda narasla do 2 ta pol metra. Kakih 30 hiš ie bilo porušenih, 11 ljudi mrtvih, 30 ranjenih In mnogo živine potopljene. — Vet fco raziskovalno potovanhs v še nepreuiene kraje otoka Sumatra nastopi britskl zrolog Locka rt z enajstimi '.ovarišL Ekspedicija bo fanela pri sebi celo operaterja za kinematografske posnetke. — Nad Slrakuzo na Sfcllljl je izbruhnil v soboto silen vihar, ki je mesto popolnoma poplavil In porušil celo vrsto hiš. Veliko število ladij je bilo potopljenih. Šport. NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME. Jadran rez. — Svoboda Moste rez. 0 t 1. Lepa falr igra. Sodil g. Mlinar. Jadran -- Svoboda Ljubllana 1 : 5. Precej surova igra. Obe moštvi sta pokazali grdo nediscipliniranost. Vsled tega sta bila izključena dva Igralca, eden od Svobode, drugi od Jadrana. Eto igralec Jadrana je samovoljno zapusti igrišče. Sodil g. Mlinar. Las|j Svoboda Moste 5 : 5 (1 : 4). Lepa živahna in napeta igra. Svoboda je bila v občutni premoči, vendar je proti koncu popustila. Sodil g. Hus, Tekma za prvenstvo Slovenije v Celju. Ilirija m Celjska atletika 1 : 1. Omeniti je treba, da je centralni savez v Zagrebu ukinil kazen J. N. P. atletlkom ta se je igra prr,ovila dvakrat po 15 ttita. Sodil gospod Vodišek. Celje. (Roparji koalicijskega zakona tat delu!) Dne 20. septembra so organizirani natakarji sklicali shod k gostilni »Ban Jelačič« v Celju. Na shod so bili vabljeni natakarji, natakarice in kuharice potom letakov, ki so bili nalepljeni na vseh vidnih prostorih. To pa nekaterim delodajalcem ni šlo v glavo, da bi njih osobje, boljše rečeno, njih sužnji, šli na shod svoje stanovske organizacije. Prepovedali so gospodje Izhod ter nekateri zaklenili vrata, da sužnji zanesljivo doma ostanejo. Mi se sicer ne čudimo takemu nesramnemu postopanju nekaterih delodajalcev, ker vemo, da tanjo strah, da b* širša Javnost Izvedela, da imajo v gostilnah in hotelih ter nekaterih kavarnah zaposlenci še 14—16 urni delavni čas brez odmora. Nedeljskega počitka ali tedenskega Izhoda uslužbenci nimajo. Rav-notako nimajo nobenega dopusta. Neki gospod je celo rekel, vsaka tista natakarica, ki bo šla na shod, bo dobila dopust Mislil je seveda odpust iz službe. Čudimo se pa naravnost našim oblastim, da to vsa lepo gledajo. Zakaj imamo obrtno nadzora nlštvo ta mnogobrojni policijski aparat, ki bi bilt v prvi vrsti poklicani, da ščitijo zakon tudi v odmeri delavnega časa, dopusta! itd. Celjske natakarje ta natakarice pa opozarjamo, da bomo prlredlM v kratkem zopet shod. čas In prostor bo naznanjen potom naših zaupnikov. — Organizirani natakarji. Prevalje. — (Svoboda.) Ker prevzame g. Suša, poslovodla našega konzuma, svoja lastno trgovino v Zagorju, izgubi naša »Svoboda« svojega naravnost vzorno delavnega predsednika. V namenu, da se uredi, kar fe bilo potrebno vsled njegovega odhoda, te je zbral 21. septembra v »Čitalnici« polnoštevilno odbor »Svobode«. Odhajajoči predsednik oriše ogromno delo komaj devetih mesecev obstanka »Svobode« z njemu lastno skromnostjo, pozabivši svoj trud ta svoje žrtve. Poudarjal je osobito našo složno kulturno delo v odboru, kjer smo se zbrali dani vseh slojev tukajšnjega prebivalstva, da širimo smisel m izobrazbo med najjbolj zapostavljeno delavsko paro. Omenil ie težkoče, Id so ovirale io uspešnejše delo, t j., draginjo in nasprot* stvo do »Svobode« protldelavsklh krogov, ter propagando proti »Svobodi« iz vrst Hudi), ki so hoteli Iz »Svobode« napraviti pro-tidržavno aglt, društvo in ker se jtm to ni posrečilo, so očitno agitirali proti vsema, kar je »Svoboda« ukrenila. Stali smo mogočno kot skala samo za izobrazbo našega delavstva. »Svoboda« ima danes lastno lepo »Čitalnico«, svoj krasen oder, ki ima | samo še 5000 K dolga, knjižnico čez 100 knjig. Ako se bo razvijala »Svoboda« tako, bo postala prvo izobraževalno društvo v naši občini ta to samo vsled svojega kulturnega programa, delavnosti članov, osobito dramatičnega odseka, ln naklonjenosti vseh res naprednih krogov v Prevaljah. Odbornik Vidall se zahvaljuje predsod. za njegov trud Imenom vseh članov »Svobode«. Poudarja posebno še vrline predsednika, ki je znal v našem politično razora-nem kraju držati ugled »Svobode« na pravi višita tako, da srno lažje delali, kot ic bilo misliti. Ker pa predsednik prevzame lastno trgovino ta ga nam ni mogoče zadržati še dalje pri nas — mu vošči v imenu vseh kar največjo srečo na novem kraju in največ uspeha kot samostojnemu trgovcu. Ločili smo se torej od našega prvega predsednika z željo dobiti njemu endkeru k* bi nadaljeval njegovo agilno delo. Kočevje. (Razpustite občinski svet la razpišite nove volitve!) Nekateri listi so Priobčili, da se baje še letos razpišejo volitve v občinske zastope za sodni okraj kočevski. Res je že skrajni čas za kaj takega! Pokrajinska uprava naj bi to potrebo že vendar tudi uvidela, ker so doslej o takih stvareh odločevale le j>osamezne strankarske osebnosti. Podajemo v pojasnilo malo sliko razmer v Kočevju, ker bivša deželna vlada ni poslušala našega priziva zaradi občinskih »volitev« v Kočevju. Na* še občine si ie na prav prefrigan način polastila mala klika ljudi, takozv. medstrankarskih malkontentov, t. j. NSS. Pri nas občinskih volitev sploh ni bilo! Klika, ki je sedaj v občini merodajna, po veliki večini sestoji iz oseb, ki v mestni občinski zastop sploh ne spadajo. Naval Germanov kočevskih, to je prazen izgovor teh ljudil Saj je vendar zadnje ljudsko štetje v našem mestu konstatiralo dve tretjini Slovencev! Kričanje teh ljudi, češ, če nas ne bi bilo, b* Kočevje bila še vedtia nemška trdnjava, je navadna fraza, s katero skušajo ti ljudje zasigurati si svoja mesta v občin- Ki ran 4. NAPREJ. Stev. 218. skcm gospodarstvu. O njihovih zmožnostih ni govora, Saj že sestava teh gospodov ne jamči za pozitivno delo. So vmes pretepači in razgrajači, ki se znajo postavljati samo s tem, da nahrulijo ljudi, ki izgovore kako nemiko besedo! So vmes ljudje, ki se pretepavajo z orožniki. Taki ljudje pač ne bodo reževali občinskega gospodarstva! — Kočevski postajcnačelnik jc kot župan propadel: moral je čeprav izvoljen odložiti župansko mesto. Kako mu neki mora biti težko pri srcu?! Ravno sedaj se toži zaradi — obkladanja z rokami, o čemur bomo še poročali. — Iz vsega, kar sc godi in iz sestavi ljudi v sedanjem »izvoljenem« občinskem odboru je razvidno, da tako ne more iti dalje z našo občino. Apeliramo torej na pokrajinsko upravo za Slovenijo, da obenem z drugimi razpusti tudi naš kočevski občinski zastop in razpiše nove volitve. Cujemo siccr, da bi deželna vlada ugodila našemu svoječasnemu prizivu, ako bii dr. Sajovic ne ustanovil tu nove, (radikalne) stranke. To je pa gg. demokratom glave zmešalo, kot da bi bili mi krivi, da se je ustanovila nova konkurenca stranka JDS, t. j. radikalska. O našem stališču na-pram novi kočevski radikalski stranki bomo izpregovorili ob priliki. Celje. Celjski demokratski listič »Nova Doba« je v štev. 110 prinesla članak »Sveti Birokracij prosi za nas*! V tem članku pripoveduje, da je celjski davčni urad dobil iz Beograda od generalne direkcije nalog, da mora igralne karte žigosati, za kar so mu poslali tudi žig. Sedaj naenkrat se pa oglasi iz Ljubljane finančna delegacija ter pravi, da bode ona žigosala karte, domino - igre in podobne stvari. »Nova Doba« graja tako postopanje, ter pravi, da je to višek birokratizma. Vendar je pozabila povedati, da so temu krive demokratske centralistično manire, h katerim pripadajo ljudje »Nove Dobe«. Čemu potem zabavljati in ljudstvo farfati? Obveznice drž. investicijskega posojila 1921 se obrestujeio S 7 °/o. Kusltssrrii vestnik. Klub »Soča« naznanja, da je prevzel poverjeništvo »Goriške Matice«, ki izda za 1. 1922 bogato ilustriran koledar z mnogimi slikami naših kulturnih in političnih delavcev minulega ki sedanjega časa, slike naših pesnikov, pisateljev, glasbenikov, politikov, poslancev, pokrajinskih slik itd. Glave posameznih mesecev bodo krasile risbe znanega go riškega umetnika A. Bucika. Na prvi strani bo krasna risba, ki bo izražala geslo: Bodi zdrava domovina! — Naši pesniki in pisatelji bodo v koledarju skoro polnoštevilno zastopani s svojimi duševnimi proizvodi. S koledarjem izda »Goriška Matica« povest »Naši ljudje« izpod peresa dr. Alojzija Remca, in »Gorske pravljico« dr. Jožeta Lavrenčiča. Motivi obeli knjig so vzeti iz Primorja. Cena vsem trem knjigam znaša 5 lir, za trdo vezan koledar naj se doda še 2 Url. Cena je zelo nizka, vsled česar vabimo vse ljubitelje naše knjige in vse, katerim je na srcu kulturni napredek našega naroda v Italiji, da knjige naroče, ter tako podprejo »Goriško Matico«, ki postane brezdvommo važno kulturno podjetje v Julijski Benečiji. Namesto lire more se vposlati 46 K oziroma 65 K na Klub »Soča«, Beethovnova ulica štev. 15. k Gospodarstvo. Napisane ali naslikane stalne objave ali reklame. Po točki 13 člen 6 taksnega in pristojbinskega pravilnika z dne 20. julija 1921 (objavljenega v Uradnem listu z dne 30. avgusta 1921. se morajo prijaviti vse napisane in naslikane staln-e objave ali reklame, najkasneje do 15. oktobra 1921 najbližjemu davčnemu uradu, odpadajoča letna taksa za leto 1921 pa se mora plačati najkasneje do 1. novembra 1921. Vložiti prijavo in plačati takso so dolžni lastniki objekta, na katerem je objava, ali s« vrši reklama. V interesu lastnikov hiš, ograd, tramvajskih podjetij, kioskopov itd. je, da se ravnajo po zgoraj navedenih taksnih določbah, ker bi sicer morali plačati v smislu opombe 3 k tarifni postavki 8 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. jun. 1921 (objavljenega v Uradnem listu št. ex 1921) desetkratno takso. Opozarja se nadalje, da podlegajo po točki 1 k tarifni postavki 8 citiranega zakona tudi plakati in druge objave »zaradi ma-tcrijolne koristi«, ki se prilepljajo ali pri- trjujejo na okna, zidove, vrata itd. za vsak izvod taksi pet para, odnosno 50 para. Ker je finančna uprava opazila, da se ta taksna dolžnost ne liz-polnii^j e, opozarja, da se bode postopalo odslej v slučaju nc-taksirania po zakonu. Za posetnlke poljedelske razstave v Stipu in Aleksandrove« (Župa). Prometni minister je dovolil polovično ceno po vseh železniških progah in parnikih za posetni-ke poljedelske razstave v Stipu, katero priredi Srbsko poljedelsko društvo 9., 10. m 11. oktobra t. 1. in razstave" vinogradništva ~ vinarstva in sadjarstva v Aleksandrov-cu, katero priredi Srbsko poljedelsko društvo v Aleksandrovem 1., 2., 3. in 4. oktobra t. 1. Ravnatako je odobril prometni minister 50odstotni popust po železnicah in ladjah za prevoz predmetov, ki so namenjeni za razstavo. Pooblastila za vožnjo za posestnike razstave v Stipu veljajo od 6. do 14. oktobra t. 1. in za razstavo v Alek-sandrovcu od 28. septembra do 6. oktobra t. 1. Popust za prevoz razstavljajočih predmetov velja od 2. t. m. Vse predmete za razstavitev na razstavi v Stipu treba poslati v Teles, državnemu srbskemu ekonomu za glavni pripravljalni odbor razstave v Stipu. — Aluminijev denar je francoska državna hamka spravila v promet namesto starih bankovcev, ki so bili izdani za časa vojne. Novi denar ima vrednost enega in dveh frankov. Tekom treh tednov ga spravijo v promet za 50 milijonov frankov. Francoska javnost je od tega svojega novega denarja zelo navdušena. Zahvala. Za pogorelce v Klečah pri Ljubljani so doslej darovali: Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani 240 kg bele in 240 kg krušne moke ter 20 kg sladkorja v kockah. »Indus« d. d. (prej C. Pollak) 4 pare sandal; trgovka Schneider in Verovšek raznega blaga v vrednosti 100 K; trgovina Erjavec in Turk dvoje zeleznrh vil. V denarju so darovali-.' G. Avgust Jenko, pek, Ljubljana, Gosposvetska c. 7 400 K; Neimenovan iz Ljubljane 140 K: g. Ant, Stacul iz Ljubljane 120 K; po sto kron sta darovala: g. Ivan Jelačin in g. Alojzij Zorman, oba iz Ljubljane; g. Ivan Gogala, kaplan v Poljanah nad Šofjc Loko 60 K; po 40 K sc darovali: »Ekonom«, Kmet in Co.; Fran Sark, Ivan Soklič hi Zalta Žilič, vsi iz Ljubljane; Neimenovan iz Ljubljane 20 K; g. Ložar, gostilničar v Sneberjah 100 K. Pomožni odbor se vsem darovalcem, zlasti pa Pokrajinski upravi za nakazana živila, najiskre-nejc zahvaljuje, hkrati pa apelira tudi na vsa ostala dobra srca, da se usmilijo težlco prizadetih Pogorelcev. mA!«, odej, plovili ollek, dežnikov Hi. po znižanih cenah se prodaja pri J. TRPIN, Maribor, Glavni trg it. 17. priporoča • • v* na debelo in drobno: galanterijo, srajce, kravate, nogavice, molke in ženske, Šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminiuin, toaletno milo, ščetko za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rincice, dreto, 3ukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI ia rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za Jt:: kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. : Išče se slaščičarski pomočnik. Naslov pove upravnišlvo „Napreja“. § j ti i *> i ,ts s ti Ijm % I Ji i $ i m i registrovsita zsdruga s omeleito zavezo sprejema hrCRitoe VfGge vsak delavnik od 8. do 13. ure in iih obrestuje po čistih Bentni davek plata društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOjiia daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptuiejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. = Medič, Rakove & Zanki, prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemiinih in rudn. barv ter Sakov Centrala: L{ubifana. el z o. s IKIadlite: Novlsad. Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emailnl laki. Pravi flrneZ. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleko, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FederweiB), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajo« wtt.rakt.“ Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum C O S tl L I C H - L I N E (prej AUSTRO-AMERIKAMA) m . i gl prevaža potnike v fJew-york redno 11 SIbMbII6i IK9 3 krat, v Južno-AmeriUo po lkrat mesečno. Pojasnila in prodaja voznih listkov. CIMAM IfMETET E|avni zastopnik za Slovenijo 31 ITIUll 1 v Ljubljani, Kolodvorska nlka 26. joči predmeti. ,MERAKL ,-------------- lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. ,MERAKL i Ceniki ie saiasno n« razpošiljajo I ni|-