Si. 219 mm platna v gotovima corrsnte m la posta)
V Trstu, v soDoto 16. septembra 1922
Posamezna številka 20 cent.
Leinik XLV81
Iz'm ji, izvzemsi pondeijek. ys jjfcj^*	ulica sv. Frančiška	GB/B^**
Asiikcga št 20, L ^d.tr^^^^^iJ^Ea*" pi-ma se nc sprejemajo, rel^
Anton Gerbec. — Las"? ifflš*	w lf*\ienlCC-
za mese L 7-, 3 ^p^M^f	^^J l «	A,* JUgOdl&V
Z* inozemstvo mesečno *	; „ «?► J ^ ^
INOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo » širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Fašlsiovske resolucije
Predvčerajšnjim smo poročali o resolu-ki so jo sklenili istrski fašisti na svojem kongresu v Puli proti Slovanom. Poleg te omenjene resolucije so sklenili še drugo proti rabi slovenskega in hrvatskega jezika na zbornicah, sodnijah in preturah. V bistvu gre tu za nastop stranke, ki zahteva izpre-membo poslovanja in položaja, ki je sedaj utemeljen po "zakonih. Ker se take stvari zamorejo doseči le potom novega zakona, bi se mi s temi resolucijami ne bavili dalje, posebno ker nam je dobro znan program fačistovske stranke in sta omenjeni dve resoluciji le izrezani iz tega programa ter ne povesta nič novega. Videli pa smo pri primeru Bianehieve «preiskave» v Južnem Tirolu, T\ri njegovem pogovoru z ministrskim predsednikom Facto in po Credaro-vih ukazih, da vlada kaj resno in vestno jemlje na zr-rnje želje, opomine, zahteve •n ukaze ravno fašistovske stranke, ne meneč se pri tem za ustavo in parlament, in smo vsied tega primorani, da k istrskim fašistevs>kim resolucijam izpregovorimo tudi svojo besedo. Ne na naslov vlade, — smo res trdi, kakor nam radi očitajo naši sode že lani drugega plemena, toda počasi «?po rudi mi uvideli, kako se stvari sučejo '— ampak na naslov fašistovskih voditeljev.
Kar se tiče zahteve, naj se odvzamejo orožni ILrti, trgoveke in obrtne koncesije, Itd. protii talijanskim elementom, je ta zahteva popolnoma upravičena. Toda kako naj se ta stvar izvrši? Opozarjamo, da imamo tu tečre predpise kazenskega zakona, ki v § 20. predvideva za gotova kazniva dejanja goii označeno kazen. Če bo torej taka kazen izrečena z razsodbo sodnika, tedaj mi ne samo da ne bomo branili krivca, ne samo da ne bomo molčali, ar'.pak bomo s svojim glasom vplivali na raže javno mnenje ter pritrdili sodniku. Če pa mislijo odgovorni činitelji istrskih fašjov, da ce bo glede te njihove zahteve tako postopalo, kakor se je ravno v Istri že delalo, potem ne bomo molčali, ne bomo pritrjali, ampak branili bomo. Ali je znano voditeljem istrskih fašjov, koliko nedolžnih Istranov je bilo svoje-iasno interniranih na podlagi ovadb •ajhujših ex-avs+rijakantov, ali jim je enano, da so bili med interniranci celo ■s ki, ki so biii prej pod Avstrijo internirani Kot italofili? Ali jim je znano, da je v protokolih gen. civ. komisariata v Trstu pripisana pri mnogih kot edini vzrok internacije opazka: per precauzione, so-spetto in slično? Ali jim je znan slučaj Jelšane? Koj v začetku okupacije je bil v Jelšanah ples prirejen od vojaštva. Ker se tega plesa niso udeležile neke deklice, je bilo kar na slepo interniranih kakih 12 Jelšancev, sami kmetje, med njimi na pr. neki Valenčič, ki je bil ne samo star (64 let), ampak analfabet, kajžar, torej brez vsakega vpliva, na pol gluh in slep! Take st\ari se ne smejo več dogajati. Sodi lahko samo tisti, ki ga je država postavila za to, in njegovi sodbi se bo moral vsak ukloniti. Kdor bo postopal po zakonu, bo imel nas vedno na svoji strani.
Vse druge zahteve fašistovskega kongresa pa moramo pobijati. Ali naj še
i vedno povdarjamo-, - da sodnik le tedaj i pravično sodi, da celo sploh lahko sodi, če občuje s stranko in pričo v njenem jeziku? 'Ali je to pravica, ali je to» državljanska enakopravnost, če se našemu človeku, ki vendar dela svoje pogodbe, svoje oporoke in vse svoje posle v svojem materinskem jeziku, nalaga krivični davek za tolmače in prevode, samo da ga bo italijanski sodnik, plačan iz njegovih davkov, razumel? In zahteva, naj se ne priznajo študije, dovršene v inozemstvu. Ali je mogoče, da je tako zahtevo izrekla močna stranka Italije, tiste Italije, magistrae scientiarum, ki je slovela in slovi po svojih univerzah, na katerih so se od pamtiveko v vzgajale cele generacije učenjakov ^seh narodov, j vsega sveta? Sicer pa je edini vzrok, da naši dijaki študirajo v Jugoslaviji ta, da tu nimamo šol v svojem jeziku. Dajte nam jih, dajte nam vsaj tiste, ki smo jih imeli, potem svobodno zanikajte priznanje študijam dovršenim v inozemstvu! Zahtevati pa, naj se odpravijo naše srednje šole in naj se utrakvizirajo ljudske šole, je strašen ! anahronizem; kdor to zahteva, si ne dela časti. Zakaj, je tudi visoka človeška instanca, ki sodi: kulturni svet. In princip, naj se otrok uči v svojem materinem jeziku, stoji na veke pribit, in ko se je ta princip pribijal, so dali k temu najbolj čvrste žeblje slavni italijanski pedagogi. Prepričani smo, če bi bili danes fašisti na vladi, da o taki zahtevi ne bi niti sanjali, in če bi kak istrski vročekrvnež izrekel to zahtevo, bi mu ministrski predsednik Beni to Mussolini dal pošteno lekcijo.
Resolucija zahteva nadalje odstranitev duhovnikov, ki vpeljujejo — proti volji naroda — v cerkev slovansko liturgijo. Ta trditev kratkomalo ni resnična. Slovanska liturgija predstavlja naše staro pridobljeno pravo, na novo se nič ne vpeljuje. In kar se tiče naroda, Vam rečemo le eno: Vprašajte ga! Vprašajte merodajne italijanske učenjake in cerkvene može in slišali boste, da je staroslavenski jezik izšel iz jugoslovensldh narečij in da ga baš Jugoslaven popolnoma razume, in vprašajte svoje — srce, če je res mogoče, 1 da naš verni narod želi moliti Boga v jezi-: ku, od1 katerega ne razume niti pomen tipičnega: Dominus vobiscum!
Ne maramo se spuščati v podrobnosti. Fašistovska himna začenja z besedo: Giovinezza — mladost. Mladost in mladina prevladuje v tej stranki, a mladost ima poleg svojih dobrih lastnosti eno veliko napako: prenagli se rada. In tako so reso-j lucije sklenjene v Puli — prenagljene. Zrel, izkušen politik bi jih ne predlagal ne sklenil. Na tak način se ne vlada, a posebno se na tak način ne vlada z narodnimi manjšinami in najmanj se na tak način vlada z zavedno, civilizirano narodno manjšino kakor smo mL Vemo, da so naša oporekanja le teoretična:
Kar boste hoteli, boste navsezadnje storili, oziroma bo storil gosp. Facta ali njegov naslednik. Toda ne bo Vam ne v čast ne v korist.
Italija
It".*3;ansko časopisje in dogodki t Mali Aziji.
RTM, 15. Vse časopise posveta veliko pažnjo dogodkom v Mali Aziji. Splošno se izraza <4.rb, da vojna no b«o ostala omejena, na I Turčijo in Grčijo in da bo imela za posledico; 1 rprejnembo vse evropske konstelacije.
< A van ti » vidi v grškem porazu, seveda, po-: raz meščanske politike, ki si je domišljala, daj je < zadnja vojna» za vedno ugasnila ogenj na vzhodnoevropskem gnjišču v Je h vojen. An- i glija sedaj zahteva, da morata Galipoljski »oluotok in sam Carigrad ostati pod zavezniško j za«edbo, francosko navdušenje za Turke se i je ohladilo, ker vidi za turško zmago grozečo boljše viško EJevarnost. Moskva je razsvetila in okrasila okna, ko je prišla vest o Kema-lo*i zmagi, katero smatra za hud udarec angleškemu imperializmu. Domneva, da turška zmaga koristi boljševikom, in prirojen odpor j proti « ne vernikom*, ki se borijo v imenu Alla- ! ha, pojasnjujeta ohladitev francoskega navdu-j šenja in delovanje ententnih pisaren, da pre-. preči velik del upravičenih posledic Kema-; love zmage. Naj se še doda k temu, da priha- i jajo že iz Indije in Palestine vesti o živahnih; gibanjih muslimanskega sveta, da so se v Mezopotamiji pojavile oborožene tolpe, ki pozivajo na sveto vojno, da ni nič pretirano, če se' predvideva odmev Keinalove zmage v vseh j muslimanskih kolonijah, — potem se vidi, da ima i-apadna diplomacija dovolj vzrokov za vz- j nemirjenje. Ali se pripravlja zopet kristjanaka ! fronta za novo križarsko vojno? AH se bo ta križarska vojna v opevala samo na diplomat- i skem poiju? Upati je, da bo, ni pa izključeno nasprotno.
Tudi «Corriere d'Italia* je v strahu. List i^ravi, da delata napačno London, ko pripravlja maščevanje in Pariz, ko se pretirano veseli nad turSko zmago, «ker r edtem se že sliši v mezopotamiji in v Palestini bobnenje muslimanske svete vojne in ker bi turško maščevanje, če se prenese tostran Dardaneiov, pomenilo neizogibno novo balkansko vojno___ In
v^aka Oalkanska vojna, io vemo dobro, Je za Evropo užgana vrvica pred smodnišnico. Fran- : cija je v zmoti in Angliia je v zmoti: in ker jej ena v navzkrižju z drugo, bi lahko postale po-' bledice tega še hujše. Toda kako se ne vidi, v l.ondcnu in Parizu, da se z zmagami Turkov | zopet kaže na obnebju vzhoda, kar je bil nem- j 6ki načrt v evropski vojni? In kako se ne upošteva, da Angora stišče. čeravno še od daleč, roko Moskva, in da je shranjen v tajnih arhivih v Berlinu in Moskvi tajinstveni dogovor — <k>- 1 govor, ki so ga ruski in nemški delegati pod- : Drsali, na "lenem ranalUlcem ohre£lu?»	J
«Tribuna« objavlja medtem pogovor z bivšim ministrom vnanjih stvari Sforzo, ki je bil svoj čas italijanski poverjenik v Carigradu in se je kot minister vnanjih stvari udeleževal vseh sej vrhovnega sveta | od 1. 1920 in 21., na katerih se je raz-: pravljalo o turškem vprašanju. Grof Sforza ! se je kazal vedno očitnega prijatelja Turčije. Sedaj je poslanik v Parizu. Na vprašanje, kaj misli o sedanjem položaju, je odgovoril, da je težko odgovoriti na to | vprašanje. Odšel bo takoj v Pariz, da pomaga ministru Schanzerju pri delu miru. Za sedaj pa lahko omeni dogodek v minulosti: Ko sem začel nasproti Turčiji in Turkom politiko, ki je povzdignila italijan-| sko ime po vsem muslimanskem svetu — je dejal Sforza — in ki je začetkoma razburjala druge ententne prestolnice, sem i imel na umu interese, ki se mi zde splošni italijanski interesi spričo italijanskega I narodnostnega načela in spričo gotovega prebujenja grške življenske sile. Vse to se j ve in bi se moralo vedeti. Smatram pa za primerno, da povem danes, ko se zelo na lahko lučajo sarkazmi proti premaganemu narodu, žrtvi pohlepa po prvenstvu, opra-! vičljivi spričo ščuvanja od zunaj, da sem vedno čutil iskreno simpatijo za helenizem, , ki ima tudi upravičene vzroke za obstoj in življenje na vzhodu.
V Spa je prišel juEja 1920 Venizieloe zadnjič pred vrhovni svet, sestavljen od Lloyda Georgea, Milleranda in mene.
Ven iz e los je razložil svoje razloge in svojo gotovost za uspeh. Jaz sam sem na dolgo govoril proti njemu in sem zaključil svoj govor tako-le: «2al mi je samo, da se Italiji podtika pomankanje simpatije in celo ne-! zaupanje nasproti Grčiji. Jaz čutim na^-I sprotno, da imam na umu tudi najbolj iskrene grške interese. Ni dober mir, ki ni snosljiv za obe stranki, Grkom preti spričo njihovih prevelikih zahtev nevarnost, da izgubijo vse. Gotov sem, da v tej dvorani vsaj ena oseba čuti vso globoko iskrenost mojih besed; in ta oseba je Gospod Veni-zelos. Bržkone se bo gospod Venizelos, in ne samo on. danes soonmil vsetfa tetia...»
i Črnogorski poarir«r Bolgarski — iz Rima
RIM, 15. Bolgarski «Mir» objavlja ta-le dopis iz Rima:
«Tudi Črna gora trpi, kakor Macedonija, Hrvatska in Slovenija pod težkim jarmom kulturnih Sumadincev, ki se danes nazi-vajo «Solunce». Sinovi malega in hrabrega črnogorskega naroda, so bili izgnani iz domovine in so primoram, kakor naši Mace-donci, se potikati po tujini. Razlika je samo ta, da imajo Črnogorci svojo lastno vlado. V Rimu v ulici XX. Settembre, nasproti italijanskemu... finančnemu ministrstvu plapola črnogorska zastava.»
V zvezi s to vestjo je tudi sporočilo črnogorskih častnikov (drugih itak ni več v Italiji. Op. ur.) italijanskim listom, v katerem javljajo, da bo njihov novi voditelj Ivan Plamenac skrbel, da se nikoli več ne bodo napadali italijanski politiki s strani Črnogorcev.
Če so tako blizu finančnega ministrstva, je to pač zelo verjetno... Na vsak naT:in je zelo značilno, da dobivajo ravno sedaj spričo dogodkov v Mali Aziji in na Balkanu — bolgarski Bsti iz... Italije izjave ... Črnogorcev ... vojakov. Manjkajo samo še ; pozdravi Albancev iz Rima preko Budim« pešte na Dunaj, m krog bo zaprt.
Jugoslavija
Pred n<mnf dogodki na Balkanu
ZAGREB, 15. Iz Belgrada javljajo: Na današnji seji ministrskega sveta se je mnogo razpravljalo o prošnji grškega poslanika, da naj bi Jugosiovaja podpirala Grčijo pri pogajanjih s Turčijo. Jugoslovenska vlada baje ni dala nikakega določnega odgovora, tudi zasadi tega, ker se položaj vsak dan izpremAnja in je stališče, ki ga bo zavzela Jugoslavija in z njo Mala ententa, odvisna od staliSča, ki ga zavzamejo zavezniki. Zanimivo je, kar piše v tem pziru po navadi dobro informirani «Zagreber Tagblatt». Po ugotovitvi, da se je položaj znatno izpremenil, piše list: «Dočim Italija zaradi svojih posebnih balkanskih načrtov odkrito in dosledno nastopa proti Grčiji in za Turčijo, sta se London in Pariz v vzhodnem vprašanju znatno približala. Nas zanima posebno vprašanje Tracije. Sevre-ska mirovna pogodba je pustila vprašanje njene pripadnosti odprto, in ta pokrajina je bila do sedaj upravljana po inedzavez-niški komisiji Na drugi strani je bil v neuilyski pogodbi obljubljen Bolgarski iz-hor na Egejsko morje. Uspehi na anatol-skem bojišču so dali angorski vladi tak pogum, da stavTja sedaj kot mirovni pogoj vrnitev Tracije z Drinopoljem in tudi Italija se je postavila povsem na turško stališče. Predvsem da bi ojačili Bolgarsko, vztrajata Anglija in Francija na tem, da se ne sme dovoliti vrnitev turškega gospodstva v Evropo. Mala ententa in v njej kot najbolj prizadeta Jugoslavija — nadaljuje list — stoji seveda na strani Francije in Anglije. Čeravno smatramo za upravičeno, da dobi Bolgarska izhod na Egejsko morje, ne moremo nikoli dovoliti, da dobi Bolgarska ta izhod v dar od Turčije. Še manj moremo mirno trpeti novo ogrožanje miru na Balkanu vsied vrnitve Turkov. Če Bolgarska smatra v svoji nadutosti in zaslepljenosti Turke za dobrodošle zaveznike In jih hoče celo dejanski podpirati pri zopetnem osvojevanju, dokazuje s tem samo, kako malo iskrena so bila njena dosedanja zatrjevanja o lojalnosti. Razen v Italiji ji gotovo ne bodo nikjer drugje verjeli.
Bivanje ministrskega predsednika Paši-ća v Parizu je gotovo v zvezi z dogodki na Balkanu. Angleško - francosko zbližanje nam daja upravičeno upanje, da bodo naši interesi zaščiteni. Italija bo, upajmo, ostala s svojo protijugoslovensko politiko «a tout poit» tokrat osamljena. Njeno stališče v vprašanju Tracije ne bo prineslo Italiji gotovo ne časti ne uspehov. Anglija in Francija, dejanski podpiram od Male entente, bosta gotovo našli dovolj moči, da odvrnete od Evrope to novo ogrožanje miru, ki se pdpira na eni strani iz Moskve na drugi iz Rima.»
Medtem javljajo Hsti iz Soluna, da so tam izbruhnili veliki nemiri. Vojaštvo je odka-zalo pokornost svojim častnikom. Med prebivalstvom se je začelo gibanje v prid zasedbi mesta po jugoslovenski vojski. Sestavlja se odbor, ld bo baje v imenu prebivalstva predložil jugoslovenskemu konzulatu tozadevno prošnjo.
Pred novo protiboljCeviško akcijo?
BELGRAD, 15. Iz Carigrada poročajo: V Carigradu živeči dooski ko za ki so položili prisego zvestobe «zakonitemu nasledniku ruskega carskega perstola» velikemu knezu Cirilu Vladimiroviču. Tudi kozaki po ostaiih državah bodo baje v kratkem prisegli zvestobo veL knezu Cirilu. Vse to se smatra za znak, da se namerava organizirati n<rva protiboljševiška akcija.
14,600.000 ^zU^ih kro AvaAro - ogrske
BELGRAD, 13. Nocoj je odpotovala na Dunaj komisija, sestavljena iz članov finančnega ministrstva in Narodne banke in ki bo prevzelm vsoto 14,600.000 zlatih kron od Avstro - ogrske banke, katera vsota pripada po sporazumu o likvidaciji a.-o. banke Jugoslaviji._
Francija.
Otvoritev frucoikc^a parlamenta
PARIZ, 15. Ministrski svet je sklenil, da se skliče parlament na 12. oktobra ter je odobril načrte, ki spreminjajo uporabo zakona o umiiMiiiim delu pri Železnicah in trtfovski mornarici
Švica
Delovanje Društva narodov
ŽENEVA, 15. Druga komisija je razpravljala in odobrila preliminarni načrt, ki ga je predložil japonski odposlanec Hayachi, o organizaciji občil in mednarodnega prometa. Pri: razpravi je italijanski odposlanec conte Viola izrazil željo, naj zbor Društva narodov živo priporoča državam, ki so članice društva, da čim prej izvedejo pariške sklepe tičoče se potnih listov s tem, da odpravijo sedanje potežkoče in da pred vsem opustijo dosedanje vidike fiskalnega značaja, ki za nekatera potovanja napravijo iz vidiranja težko breme, ki ni samo gmotnega pomena.
ŽENEVA. 15. Objavljeni so bili odgovori raznih držav na poziv, ki ga je izdal leta 1921 zbor Društva narodov, naj v prihodnjih dveh mesecih ne povišajo svojih stroškov za vojsko. Odgovori dopuščajo primerjanje med stroški v letu 1913 in 1922. Države, ki izkazujejo v letu 1922 povišek stroškov napram letu 1913 so sledeče: Anglija, za 19.2%, Angleška Indija 13.2%, Avstralija 17.4%, Kanada 7.6%, Nova Zelandija 148.3%, Japonska 71.9%, Portugalska 7.2%, Belgija 82.1%. Omeniti pa je treba, da je Belgija pred vojno uživala nevtralnost ter je morala med vojno ustvariti svojo vojsko. Države, ki izkazujejo znižanje stroškov, so sledeče: Italija 46%, Južna Afrika 23.4%, Romunska 23.1%, Brazilija 45.3%, Francija 7.9% z vštetimi 327 miljoni za stroške za porensko vojsko, ki se imajo nadoknaditi, ter 193 miljoni za orožništvo v Porenju. Od držav, ki se niso udeležile vojne, izkazujejo Danska, Španska, Nizozemska in Švedska 33.3%, 39.3% 48.2% in 20.1% poviška, a Švica in Norveška znižanje za 39% in 14.3%.
NemilJa .
Nemčija išče jamstev v Angliji
BERLIN, 15. Listi pišejo, da je predsednik Reichsbanke Havensbein odpotoval v London, da se pogaja z ravnateljstvom Angleške banke o eventualnem angleškem jamstvu za zakladne nakaznice, katere mora Nemčija izročiti Belgiji.
Slovenske šole na Westlalskem.
BERLIN, 15. «Vorwarts» poroča: «Jugoslo-vensko poslaništvo v Berlinu je priporočalo pri pruskem naučnem ministrstvu željo west-falskih Slovencev, da se jim dovole lastne šole. Na Westfalsk-em je naseljenih .okrog 30.000 Slovencev, iki bi radi dali svojo deco poučevati v mabernem jeziku. Naučno ministrstvo se je načeloma izreklo za ustanovitev slovenskih šol na Westfalskem. Tudi sicer razvija slovenska kolonija v westfalskih industrijskih centrih kakor Gelenkirchnu in Bueru močno organizato-rično delovanje.*
Gržk©-tur£ka velraa
Turki zažgali Smirno — Umikanje ostankov grške vojske iz Male Azije — Tudi Francija proti turški zasedbi Male Azije
PARIZ, 15. Poročevalec lista «Chicago Tribune», ki je zbežal iz Smirne v Atene, pošilja svojemu listu celo c-btožnico proti Turkom, ki se prikazujejo v popolnoma drugačni luči nego doslej. Tako potrjuje poročevalec amerikanskega lista vest, da so Turki sami zažgali evropski del mesta Smirne. Ob tej priliki je zgorel najlepši del mesta. Ko je dopisnik odhajal iz Smirne, je požar ogrožal že angleški in ameriški konzulat. Požar je baje uničil tudi druge inozemske konzulate. Tekom požara — ki je povzročil za nad 60 miljonov dolarjev škode — je izgubilo življenje nešteto družin, ki so zgorele ali so pa bile pciklane od Turkov. Po izjavah ameriške pomožne misije je bilo že pred požarom umorjenih nad 1000 Grkov in Armencev. Na obali je nad 60.000 ljudi brez strehe, ki prosijo na kolenih za pomoč.
Medtem gonijo Kemalovci v severni Aziji zadnje ostanke grške vojske proti Darda-nclctm. Spričo nevarnosti, da Kemalo(v1ci poizkušajo do Dardaneiov so bili zavezniški oddelki v nevtralni zoni ojačeni.
Grčija je zopet prosila zavezniške vlade za pomoč. V dotični noti pravi, da čaka nad pol miljona kristjanskih beguncev na raznih krajih maloazijske obali. Listi, ki poročajo o groznih turških pokoljih, pravijo, da bodo zavezniki kmalu rešeni vprašanja manjšin v Mali Aziji, če bo šlo tako naprej.
Kemal paša grozi s pohodom na Carigrad
Carigrajski , poročevalec lista «Daily Mail* je imel priložnost govoriti s samim Mustafo Kemal paša, ki mu je izjavil, da Turki zahtevajo Malo Azijo, Tracijo do Marice in Carigrad, da pa bi bili pripravljeni zagotoviti prost prehod skozi Darda-nele in se obvezati, da ne bodo utrjevali morskih ožin. Razen tega zahtevajo odpravo kapitulacij, razpustitev grške vojne mornarice in odškodnine od Grčije. Če se jim to ne da, so pripravljeni udariti na Carigrad in Tracijo. In to — je pripomnil Mustafa Kemal paša — bi bilo vprašanje malo dni.
Grozeče izjave KemaKstov Angliji
LONDON, 15. Pariški zastopnik angor-ske vlade Ferid se je v pogovoru z dopisnikom lisita «Daily Express» precej grozilno izjavil. Le tedaj če bo Anglija pristala na zahteve TurLov, da se jim vrne Drinopolje in da zavezniki izpraznijo Carigrad — je dejal — se bodo Turki udeležili konference, na kateri se bodo reševala vprašanja internacionalizacije morske oži-'
ne in druga vprašanja, predvsem pa vprašanje angleških zahtev v Mezopotamiji. Angora si ne prilaščuje Mezopotamije, ona se le zoprstavlja Angliji radi vrnitve Drino-polja in vrnitve turške suverenosti nad Carigradom. Če se to ne zgodi, bodo Turki poplavili Mezopotamijo, in delali v kolikor jim bodo moči dopuščale na to, da se bo oviralo angleško gospodarstvo na bližnjem vzhodu. Angleška upanja se nanašajo na prijateljske odnošaje s Turki. Turki so pripravljeni na sporazum in dolžnost Anglije je, da stisne ponuđeno roko.
Izjave zastopnika Kemalove vlade v Rimu
RIM, 14. Zastopnik Kemalove vlade v Rimu je izjavil časnikarjem, da Turčija^m-kakor ne bo pustila, da se ji vzame s perl-som, kar si je pridobila z mečem. Radi zadržanja držav je bila Turčija prisiljena doseči mir s prelivanjem krvi in ne s črnilom, vsied tega odpade sedaj vsaka kompromisna politika. Turčija zahteva vse, kar vsebuje znani nacionalni program iz leta 1920 in ne popusti cd tega niti za las, četudi bo siljena. V nacionalnih mejah, ki gredo od reke Marice do Črnega morja, mora spadati tudi tretje sveto mesto Drinopolje. Turčija hoče samostojno odločevati o svoji usodi in ne bo se prenehala bojevali, če se ji bodo krajšale njene pravice.
Radi konference v Eenetkah pravi Fethy beg, da bi bilo boljše, če države pre-pttsdijo Turkom, da sami obračunajrv z Grki. Za konferenco bi bilo bolj pripravno mesto Smirna, ker je kot vrhovni poveljnik, merodajen za sklepanje mira le Kemal, kateremu pa začasno ni mogoče priti v Benetke. Jaz ne smem brez pooblaščenja nacionalne skupščine skleniti nikakih obvez. Kar se tiče udeležbe carigrajske vlade, ne more Angora ničesar izjaviti.
Francnja menja svoje nazore
PARIZ, 15. Agencija «Havas» javlja: Ko so zavezniki sklenili marca 1921. dogovor, ki je odrekal Turkom pravico do posesti Carigrada, je vodila francoske politike vedno le želja po vzpostavitvi miru. Z istimi mislimi je odgovoril ministrski predsednik Poincare na zadnjo italijansko noto glede sklicanja konference, za katero bo Francija določila svojega pooblaščenca, ko bedo prizadete države določile pogoje, pod katerimi se bo vršila. V pričakovanju tega sestanka je francoska vlada, ne da bi se hotela vtikati v grško - turški spor, mnenja, da morajo turške čete spoštovati nevtralno zono. Glede morskih ožin ostaja Francija zvesta načelu prostosti, toda i pridržkom, da se ščitijo upravičene turške zahteve.
Dn@¥tie vesti
Moralna pljuska. Znano je, da v zadnjem času posvečajo fašisti svojo posebno pažnjo nemškeimi Južnemu Tirolu. Omenjamo le Bianchijevo preiskavo ter velike izgrede proti nemškemu prebivalstvu mesta Bo-zen-a, ko je izginila zastava raz poslopje umetniške razstave, ki je bila, kakor se je pozneje izkazalo, ukradena od nekega Nemca iz Inomosta in nekega Italijana, oba sumljiva in predkaznovana elementa. Pred nekoliko dnevi je odbor bozenskega fašja izdal deset zapovedi, kaj vse zahtevajo bozenski fašisti, da se v mestu spremeni ali na novo upelje. Prva teh zapovedi se glasi: «Odstop dra Perathonerja kot župana in občinskega svetovalca mesta Bozen.» V odgovor na to objavlja «Tiroler» sledeči proglas, ki ga je dne 22. maja 1915 izdal župan dr. Julij Perathoner: «Someščani! Naša domovina se nahaja od danes naprej v vojnem stanju z našim južnim sosedom, s katerim stojimo že 49 let v nekaljenem miru, a že več nego 30 let v tesnem prijateljskem in zveznem razmerju. Naša ožja domačija bo cilj njegovega krvavega napada. Z vsemi svojimi someščani delim čustva, ki jih navdajajo v očigled te kršitve miru napram krivcu. Česar pa ne bi mogel zapopasti in kar bi moral najstrožje obsojati, bi bil prenos teh čustev na maloštevilne prebivalce italijanskega jezika ali pokoljenja, ki so kakor mi pripadniki te države ali pa bivajo v naši sr^di izvršujoč le svoj mirni poklic. Proti vsakemu udejstvovanju takega čustva v obliki kršenja osebne varnosti ali kakega drugega izgreda bi se moralo nastopiti na najostrejši način, ne glede na to, da bi tako postopanje onečastilo nemško prebivalstvo Bozena . ..»
To je zares velika moralna pljuska. Vsak
f>lemeniti borec v vsaki borbi ceni lepe astnosti svojega nasprotnika, in zgodovina italijanskega naroda nam pravi, da so Italijani v posebni meri pristopni temu plemenitemu, vitežkemu čustvu. Dr. Perathoner je pokazal, da je mož, ki je ostal zvest samemu sebi, ki je trd in neomajen ne glede na to, če mu veter piha v hrbet in obraz. Take može je treba spoštovati; to so hrasti, ki imajo svoje korenine globoko in daleč notri v narodu. In proti takim možem je treba drugače nastopati Naj bo izid borbe, ki se je začel v Bozenu kakoršenkoli, prvo zmago, najlepšo zmago, moralno zmago je izvojeval dr. Perathoner.
Požar v rovinjski tvornici tobaka. Iz Rovi« nja javljajo, da je v tamkajšnji tovarni tobaka! izbruhnil požar. Požar se je mogel pogasiti šele po velikem trudu. Pravijo, da obstoja vez med požarom v Puli in požarom v Rovinju, Oblastva so na v j »k način uvedla v obeh mestih strogo preiskavv
Preko po vanje grobor pri S Ani. Tržaški
municipij >avlja: V najkrajšem času se bo pripravil del prvega kosa mestnega pokopališča pri Sv. Ani za nove grobove, in sicer kjer so seda? vrste 13, 14, 15, 16, 17 in 18 (skupni grobovi), v katerih počivajo ostanki umrlih v času od 7. septembra do 27. oktobra 1913. Nagrobne plošče in druga znamenja, katera se nahajajo na gcricm en jenih mestih, bc<?o smzli dvigniti le oni, kH bodo predložili v pisarni pokopališča nakazila. Nakazila bo izdajal IX. oddelek municipija vsem, ki dokažejo lastninsko pravico. Nagrobne plošče se bodo lahko dvignile .vsak dan izvz-emši sobote in praznike. Od 1. novembra zasebniki ne bodo več iraeli pravice do plošč, ker postanejo last občine.
Požar v Puli je napravil i&CL&dO lir škode.
Včeraj smo poročali o požaru pulske ladjedelnice. Ognjegascem, vojaštvu in delavcem se je posrečilo po večurneni prizadevanju popolnoma uduŠiii ogenj. Dve delavnici, ki se nahajata ravno v sredini ladjedelnice, sta do ta! pogoreli. Kraljeva mornarica je imenovala komisijo, katera ima nalogo, da ugotovi škodo, katera bržkone presega 10.000 iir.
Nacionalni novinarski kongres v Trsiu. Včedaj se je otvoril, prvič tukaj, VII. kon-grfs italijanskih novinarjev, katerega so se udeležili novinarji iz vse Italije. Goste sta pozdravila s slavnostnima govoroma predsednik Tržaškega časnikarskega društva g. Attilio Schiavoni in župan Pitacco. Govorili so razen tega sen. Mosconi, sen. Earzilai in predsednik novinarske zveze prof. Meoni. Za predsednika kongresa je bil imenovan sen. Earzilai.
Vabilo. Društvo državnih vpokojencev vabi ,vse ude in neude h shodu kateri se bo vršil jutri dne 17. t. m. ob 16 uri (4. uri popoL) v dvorani «Tart£ni», Via G. Carducci št. 24, I. n. Prosi se za veliko udeležbo. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Nadomestna volitev enega odbornika, 3. Določitev doprinosa Zvezi italijanskih upokojencev v Rimu v svrho ustanovitve «enotne fronte*. 4. Sprememba društvenih pravil. 5. Slučajnosti.
Dramatični odsek MDP Sv. Jakob ima danes točno ob 20 svoj sestanek, na kalercga so vabljeni vsi oni člas;, ki se zanimajo za dramatiko in za delovanje tega odseka. Obenem so vabljeni tudi tovariši drugih bližnjih mladin-s<k:Ji društev, ki bi radi nastopali skupno z našim odsekom pri insceniranju večjih iger — a nimajo listnega odseka, ki bi se bavil z dramatiko — in ostala mladina, ki bi hotela sodelovati na tem polju, da se tega sestanka v dvorani DKD pri Sv. Jakobu z gotovostjo udeležijo. Vpisujejo se novi člani. Ker morair-o pričeti z enotnim in uspešnim delovanjem posebno na polfu dramatike, se nadeja številnega poseta vodstvo dram. odseka.
Odbor MDP Sv. Jakob ima danes po sestanku dramatičnega odseka svojo redno sejo, katere naj se vsi odborniki kakor odborniški namestnik1 v polnem številu udeležijo. Na sejo' vabim tudi novo vodstvo msndolinislične skupine. Pozdrav!	Predsednik.
Krožek -Omladina > v Trsta. Danes v soboto 16. t. m. ob 19.30 se vrši redna odborova' seja. Na dnevnem redu je med drugim predaja poslov prejšnjega odbora. Odborniki se prosijo, da se se:e udeleže vsi in točno.
Ob 20. uri sestane,k članov.
MDP Sv. Jakob. Mandclirustična skupina fana danes cb 20 svoj redn: sestanek. Tovariši točnost!	Načelnik, j
Običajni sestanek slovenskih pravnikov bo danes, v soboto zvečer tam kjer je bil zadnjič, na kar se slovenski pravniki opozarjajo.
Ženski c-dsek MDP — Bcršt ima v nedeljo zjutraj ob 8.30 svoj izredni sestanek. Ker pridejo tudi tovariš«ce iz tržaške podružnice, pričakujemo polnostevilne udeležbe. Načelnica.
MDP — Draga. (Ženski odsek). V nedeljo ob 10.30 izredni sestanek, katerega se udeleže tržaške zastopnice. Udeležba nzj bo polnošte-vHna! Vodstvo.
Ksaver Meško: drama-tre dej&aka «Mati-> pri Sv. Jakobu V nedeljo, dne 17. t. m., uprizori MDP Magdalena v dvorani DKD pri Sv. Ja- j kobu Ksaver Meškovo dramo v treh dejanjih «Mati». V tem delu je izražena vsa Mešltcva goreča ljubezen do domovine, vse njegovo navdušenje. «Mati» nam je verna slika domovine, tako majhne in ubožrte, a tako velike in lepe, polne goreče ljubezni do svojih sinov. Prireditev prične točno ob 18. uri. Cene nizke.
iz tržaškega žBvUenla
Stanovanjsko vprašanje. Okus dveh mladeniče v. Lačni in počitka potrebni berači sanjajo po navadi med trudapolno potjo za kratek tas, kako bi bilo prijetno sedeti za obloženo [ tnizo dišečih jedi in potem iti siti spat za gorko peč. Enakh sanj sta bila včeraj do noči dva mladeniča: Viktor Perisich in Kari Pahor. Sprehajala sta se po miramarski ulici in se pogovarjala o vsakdanijh dogodkih. Nenadoma sr je pa Perisicha lotil hud spanec. Tedaj je začel sanjati, kako bi bilo prijetno ležati na mehki postelji. Pri tej priliki Ve je pa spomnil, da je
šteian 10 Bt, Gastwirf Pavel 10 lir, družina Piber 20 lb-, g. Koamerij Ivan 10 iir, Antonija Sosič-Šklaus 2 liri Čok-Drašček 15 Kr, trgovina Brišček 5 Kr, Cibic Fran 5 Kr, Anion Fabčič 10 lir, Just PUčanc aUreiii 12 lir, Jušt Piščanc 5 Kr, te Karol Mafclan 10 lir. Vsem darovalcem najisJtreoejša zahvala.
Županstvo občine Hrenovice, dne 12. septembra 1922. — Župan Duftnik, I. r.
«1?. Šturi) pri AjđovttgnL Tuk. Slov. izobraževalno- društvo ponovi v nedeljo cfele 17. t. m. na dvorišču {gostilne gosp. Jos. Čermelja ob 3 in pol popoldne z istim sporedom veselico o»d 3. t. zn. Ker se jc si občinstvo takrat vkl/ub slabesnu vremenu žrtvovalo in se udeležilo prireditve, za kar mu bodi na tem tncs-Lu izrečena najtoplejša zahvala, ste bo k prvotnemu programu par tečk navrglo.
DAROVI
V počeSčenfe spomina ustanovitelja in predsednika pok. Jaka Stoka daruje »Gospodarske društvo > na Kontovelu 100 Kr t Šolskemu dru-
£tvu». —
A
Alma Dugulin Dr. Vladimir Orel
odvetnik poročena
Trst-Gorica, 16. septembra 1922.
Mali oglas!
s« računajo po 20 tio&tk besed*. — pristojbina L . Debele črke 40 stotink b* oeda. -t-	psiatoifeina L 4'—,
$Zača golovtčno cena.
NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje Sir;-se dobi v lak&ym v 11. Rkirfci.
28.''j
BARVANJE moških bi razlile) pranje
m |enaklh oblek (ne dr , likanje oblek, čiščenje v suho, pranje iu likanje zaves. Via Udine 4 (prej Belvedere), Via Ša&ce 2, Pdlizzaro.
166:
BAKE^» med ee plačuje do L 4.60. Scalinata 3 Fonda.	1671
POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra Plačam krone ip goldinarje po najvišjih cc nah. Via Maleanton 7, D. levo.	159-
. pozabil doma kt;uč od hišnih vrat. Kam bo šel spat? To vprašanje je reševal dolgo časa, končno je pa prišel do pravega zaključka. Prosil je spremljevalca, če mu pride delat družbo. Sla bosta namreč nekam spat, seveda brezplačno. Spremljevalec se je strinjal s tovarišem, in oba sta odkorakala pred pamik «Sistiana». Tam 1 sta se prav na tiho podala, čez mostiček na parni,k in zlezla nato v prvi razred. Legla sta na mehke sedeže in se zazibala v sladek sen. Proti jutru so napravili pomorski agenti inšpekcijo na tem pa miku. Razume se, da se niso malo začudili čudnima gostoma, ki sta smrčala, da so se stene tresle. Zbudili so ju in ju nato odvedli v zapor.
Bi^na služkinja. Dvaindvajsetletna Leonilda E.t sluškinja pri družini Traente v ulici del ! Toro št. 16 je pred par dnevi nenadoma zblaznela. Tedaj je začela praviti svo>i gospodinji, ! da ima ljubimca, ki je pomorščak. Čez par ur bo prišel v Trst, jo vzel s seboj na parnik in jo odpeljal na odprto, viharno morje, kjer se bo i vršila poroka. Nenadoma se bo pa parnik potopil, in oba bosta izginila v globino morja in • Ee utopila. Šele čez sijleija in stole i ja bosta 1 zopet oživela in se preselila zopet v Trst, kjer bosta srečno žfvela, dokler ne bosta vc!rugič umrla. Takrat bo pa že sodnji dan. Ko je poslušala gospodinja to čudno pripovedovanje, jo je obšla groza, zakaj poznala je, da se je služkinji zmešala pamet in bala se je, da ne pride ,do česa hujšega nego praznega blebetanja. Vendar jo je pa tolažila misel, da je nesreča služkinje samo hipna in da pride zopet k pameti. In res, kmalu potem je prišla k pameti ter se e začela z gospodinio resno pogovarjati o vsakdanjih zadevah. Toda ni minulo par tur, j ko je zopet zblaznela. Vsa zbegana je začela hoditi po stanpvanj*.i gor in dol ter se sama "vpraševala, kdaj bo prišel ljubimec ponjo. Tu pa tam te jc na glas zasmijala; potem pa britke razjokala. Vse to je trajalo do pozno v noč. Drugi dan je bila ves čas pri zdravi pameti. Pred včerafžnjJsn na vse zgodaj je pa spravila ^ekoliko svojega perila v kovčeg, se našemila in nato odšla v prosto Puko. Tam se je ustavila pred pamikom «Vienna* in vprašala nekega [pomorščaka, če >e prišel s teci pare i kom njčii ljubimec. Pomorščak jo je začel seveda debelo gledati. Ko jo je premeril od. nog do glave, jc je resno vprašal, kako se imenuje njen ljubimec, Sc-Ie ko mu je služkinja povedala svoje .mnenje o ljubimcu, je spoznal s kom ima opra-i vili. Tedaj ji je dejal, da pride ljubimec s prihodnjim pamikom; nato jo je prijazno odslovil. Domov je prišla vsa obickana. Jokala je potem do večera. Ko se jc nekoliko potolažila, se j z oblekla v svc;o najiepšo cbleko, nato je : snela s zida sliko nekega svetnika in jo začela poljubovati, predstavljajoč si jo za ljubimca. 1 Gospodinja, trdno prepričana, da ni več upanja za nesrečnico, da se bo kmalu spametovala, je poklicala ^zeleni križ». Prepeljali so jo j v opazovalnico mestne bolnišnice. |. Brutalni vozj^k. Veznik Jakob Sat in, star .66 let, stanujoč v ulici Franoesco Redi št, 304, je peljal včeraj zjutraj na svoiaau vozu po ulici G aosue Carducci. V bližini ulice Cesare Baai-^sti je s-edel zadaj na voz neki deček. Voznik ga je kmalu zagledal in ga vdani z bičem, tako da je deček padel z voza ter obležal na tleh. Mimoidoči so se zgražali nad voznikovem dejanjem. Proti njemu so tudi vložili ovadbo. Deček je dobil prvo pomoč na rešilni postaji«.
Vlom v železno blagajno. — Okoli 109.006 lir škode. V prvem nadstropju hiše št. 5 v ulici Vmcenzo Scussa ima uruguayski konzul, gosp. Spiro Ciescovich svefe urade in starovanfe.
Preteklo sredo je odšel konzul iz Trs-ta: Sel jc obiskat svojo družino, ki je že nad dva me-sfea na letovišču. Vrnil se je včeraj zjutraj. Vrata svojega stanovanja je našel zaprta. Vendar pa so se poznali na njih sledovi vlcana. Odprl jih ya in stopil noter. V stanovanju in v uradih 33 vladal največji nered a železna blaga ina je bila prevrtana. Poleg rje je ležala cela zbirka najrazličnejšega vlomilnega orodja: žago za železc; kladiva, svedri; železni drogi; velike škarje za rezati železo; pile; dleta; klešče itd.
Konzul je napravil površen inventar. Iz železne blagajne je izman^kalo 7800 lir; 11 zlatih napcleonov; 4 angleški funti; 17 zlatnikov po 20 kron; 20 zlatnikov po 10 kron; zlata ročna torklca, zlat prstan. Razun tega je bilo odneseno mnogo perila ter oblek, vsega skupaj, približno za 100 tisoč lir.
Velita tatvina jc bila naznanjena policiji, ki zasleduje predrzne tatove, toda do sedaj brez uspjeha.
Ukradena lisinica. Včeraj zjutraj se je pojavil na polici/skem komisariatu v ulici della Sa-nita inženir Alojzij Be9covič, stanujoč v ulici Felice Venezian št. 2, in naznanil, da mu je nekdo ukradel i<z stanovauja listnico, v kateri se j* nahajala 800 lir. Okradenec sumi, da mu je izmaknila listnico n;3gova bivša služkinja. Policija jo marljivo zasleduje.
Vas&i z notranjskega
Hrenovice. (Zahvala). Gosp. Jamšek Josip iz Opčin je nabral za pogorelce v Šmihelu (obč. Hrenovice) znesek 444 lir. Darovali so bedeča gg.: Hierwath Simon 300 lir, Jamšek Josip 20 lir, dr. Pio Amodteo 10 lir, Ozbič
PODLISTEK
Kriminalna novela.
Nemški spisal Fridrich Thieme. Poslovenil Siavomir Josipovič.	(.8
Ko je robec opral, ga jc skrbno raztegnil in obesil, da se posuši. Potem sva se nekoliko časa pogovarjala o zadevi, poklicala najinega pisarja Tomaža ter mu zaupala in razlcžila vso tajnost. Vsak izmed nas je dobil posebno naloge.
VINSKI SODI, razne velikosti, so na proda
So zmernih cenah pri Franc Repiču v A i ovičini.	1697
POZOS! Krone, perle, zlato, platin in zobovj' po najvišjih cej*ah piačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10. I.	lč
TURBINA prav po nizki ceni je na prodaj Svii:o, Šmarje pri Štanjelu.	169*
KIŠA v Gorici, nova, dvonadstropna, z nad 6C let obstoječo gcstiJjio s prenočišči, se proda Naslov pri upravništvu.	170C
LJUBLJANSKI voz v dobrem stanju, se zamt nja za grozdje ali za vroo. Pojasnila pri Tomažu Sancžnu v Skednju 180.	i70j
POSESTVO na Dolenjskem, 10 minut odda ljeno od postaje, obstoje*.^ iz hiše (pripravne za obrt) s štirimi sobami, kleti, hleva, vrta dveh gozdov, vfncgrada, pašnika, se proda Cena 80.000 dinarjev. Natančnejša pojasnile daje Silva Udovičič, Dolenja vas, p. Mirr j peč.	1702
LEPO POSESTVO, v bfcimi Maribora, obsto ječe iz dveh hiš (v prvi je dobro tdoča go stilna, v drugi tri sobe za tujce in mesarija in 4 oralov travnika, se proda. Pri hiši kegljišče in* ledenica. Hiši se nahajata na le pecn in prometnem kraju Fram pri Račjem tri postaje Ovl Maribora. Naslov m pojasnilo pri upravnifitvu.	1703
Srebrne krone In zlato plačujem po naMb cenaii
ALOJZIJ POVH
Trst Mezza Goribald! it 2
3 (prej Barriera)
«Predobro ve, da njegova zahteva in terjatev nasproti Hojniku izgubi vsako veljavo v istem trenutku, ko odda zastavo iz svejih rok in da potem ne dobi niti t beliča Morebiti se pa sploh niti noče već ločiti od listine. Kani se izseliti in v posesti, •— oporoke obdrži Hojnika za vse življenje v svoji ob!asti.»	<
«AH si pa tudi prepričan in gotov, da Ježek -—»
♦ Popolnoma gotovo. Nameravana izselitev potrjuje moj sum ravno tako, kot uporaba kloroforma. Maserji znajo ravnati s takimi rečmi, sicer pa dobim kmalu neovržljiv dokaz.»
Pri tem je moj prijatelj pristopil k
rivalniku in je začel svojeročno izpirati čistiti najdeni žepni robec od zemlje in peska.
«Ali Gnezda! — saj s tem vendar uničiš eno dokazilo!* sem vzkliknil iznenađen.
«Bedarija, — v slučaju potrebe bo zadostovalo najino pričevanje. Robec potrebu* jem v prav posebno svrho.*
Proti večeru je prišel Ježek, da sla se pogovorila z Osmarjem o zdravljenju z masažo. Gnezda je prav proti svoji navadi zadržal Ježka dokaj časa. Pravil mu je obzirno na čem boluj« in ga izpraševal za svet, kaj fci mu najbolje služilo v zdravje. Ježek se je pri tem vedel kot napolzdrav-nik, ali bolj prav, kot poldrugi zdravnik, zakaj po njegovem mnenju ne razumejo zdravniki prav ničesar. On da ve mnogo več in bil ye poln zdravilnih načinov in tozadevnih tajnosti.
«Saj vi bi bili lahko sami zdravnik!-> se jc postr.ejal moj prijatelj.
«Saj tudi upam, da še postanem^, je odvrnil maser. «Tukaj, se ve, da ni nič, teda tam preko luže, v Ameriki, tam mož kaj velja.»
«Kaj mislite iti v Ameriko?»
«Tako sem se namenil.»
«Kaj bo pa potem z mojim zdravljenjem?«
«No, tako bitro to pač ne gre, gospod dok ter. Kaka dva meseca bo že še treba počakati tu.*
(DaHe).
Podpisano proda dne 29. septembra 1.1. približno 3000 m3 doraščenih bukovih dreves, potom javne dražbe na licu mesta na Nanosu. — Interesenti se vabijo, da pridejo pravočasno. — Odhod iz Št. Vida ob 5. uri zjutraj.
Županstvo Št. Vid pri Vipavi.
Uis

58»
Mm 21
Obediie sobe od lir 24d0 naprej, poročni sobe iz masivnega lesa od lir 1509 napref, kakor tudi drugo navadno in fino pohišivOi
Krone, srebro, zlato, diamante, --briljante in platin----
kupujem po najvišjih cenah.
ALBERT POVH, 1 Hi K. i (pj W
a majih ii Mvasje mig«
reg. zadruga z o. z.
Trst, VU deli' Olmo ftev. 6.
PODRUŽNICI: Gorica	Monfalcone
Via Gartbaldi št 20 Vta Frluti št. 614
Zalogu in delavnica majollčnlh pefl m Štedilnikov. 65
Izbera majotičnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode.
Prevzema se dele v MUd
i*Bi
Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU =
ImMse emisija (\Mm\i liazi, m Ms operacije, rafala, ta.
Corso Giuseppe Verdi — — Teiefon štev. 8 — Blagajna posluje od 9-12 In od 15-17	1 _
n
via etel ES«?to?l 9 N»
uia MaScantoi; 7-13
Ahseisiffto
konkurenčne cene. a?)
r"rrr T if fTTTrBTff
Vsi vojni oškodovanci
kateri so zamudili prijaviti škodo v določenem roku (31. XII. 1921), se lahko zglasijo pri gg. Kerševani Dragotinu in zapriseženem izvedencu inženerju A. Gaspari ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 10 ure predpoldne v GORICI, ulica S. Chiara št. 4, I. nadstr., katera bosta pripomogla, da se ta poznejša prijava pripozna,	ujm
Razno usnja najboljših tovarn.
Velika izbera kopit.
dumijgvi potiMki „Pireiii".
Čistilo za čevlje „Brlll"ln„Cre
Vse po najnižjih mm.
h Miilte mM
12
fift
j
43 ¥ša Udine (M EeMre) 4©Tel 34 -J5 Ms
Delniška slovnico L 15,609.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. u>
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in Djene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu.
Afilirani zavod v Ntw-Yorku; Frank Saksar Stade Bank«
o«
Izvršuje vse bančna posle.
PREJEMA VLOGE
na bruillDS knjižice in na tekočI račun ter JIH obrestuje po 47
Na odpoved vciane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (saffes) ■
Zavodov! uradi v Trstu:
Via Cassa dl Rlsparmžo itev. S — Via S. Nicol6 štev.
Telefon iU 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.