KRANJSKI ZVON
^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
^S^^T^NIzdaja: mestni župni urad v Kranju. rt (/ i Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1940. Št. 9-10.
Posamezna štev. 1 Din.
Roženvenska pobožnost
Oktober je posvečen roženvenski pobožnosti.
Če kdaj, je današnji čas tak, v katerem je potrebno, da se vsi verniki z ljubeznijo in vnemo oprimejo molitve sv. rožnega venca. Kadar so svetu grozile nevarnosti in so ga stiskale vojne grozote, so se kristjani zatekali k Materi božji in po njenem posredovanju dosegali olajšanje in pomoč. Mislim, da danes ni treba dokazovati, kako v velikih nevarnostih živimo. Od sve tega očeta v Rimu in od škofa v Ljubljani smo že prejeli mnogo opominov, naj mnogo molimo za — mir. Poslušajmo te opomine. Letošnja roženvenska pobožnost naj bi bila posebno posvečena Kraljici miru, molitvi za mir! Naj bi se naša župna cerkev napolnila Pri vsaki roženvenski pobožnosti v oktobru ... Posebno priporočamo, da pošljete otroke v cerkev! Če ne morete v cerkev, molite doma vsak večer v vsaki dru-zini rožni venec!
Letos bomo vpeljali tudi v naši župniji rimski na-°in molitve rožnega venca.
Molitev sv. rožnega venca obstoji v tem, da moli-lno desetkrat zdravamarijo in pri vsaki dekadi enkrat °čenaš. Pri vsakih desetih zdravamarijah pa premišljujemo eno skrivnost sv. rožnega venca, oziroma eno skrivnost iz Jezusovega učlovečenja in življenja. Pri nas je navada, da molimo rožni venec tako, da pri vsaki zdravamariji pristavimo dotično skrivnost: „ki si 8a Devica od svetega Duha spočela," .,ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila" itd. itd.
I\> rimskem načinu se pa moli rožni venec tako, da se pred vsako dekado naznani skrivnost rožnega Venca, na katero je treba misliti, oziroma katero je treba premišljevati med molitvijo naslednjih zdrava-^nrij. Najprej predmolivec naznani skrivnost: „Pre-mišljujmo, kako je Devica Marija od Svetega Duha sPoeela": ali: „premisi ju j ino, kako je Devica Sina ro-cli'u"... Nato se moli očenaš in desetkrat zdravama-riJa. Nato čast bodi in zopet se najavi druga skrivnost in nato očenaš in desetkrat zdravamarija.
Kakor po nekaterih cerkvah že nekaj časa molijo,
8 petjem napovedujejo posamezne skrivnosti, tako bomo letos tudi v naši župniji to vpeljali. Pevci na
koru in z njimi vsa cerkev bo zapela dotično skrivnost, ki se bo premišljevala med molitvijo desetih zdravamarij, nato bo pa duhovnik molil očenaš in desetkrat zdravamarijo in verniki bodo odgovarjali; „daj nam danes" in „sveta Marija".
Besedilo posameznih skrivnosti, ki jih bomo prepevali, se glasi:
Veseli del rožnega venca:
L Duša premisli prvo veselo božjo skrivnost in pozdravi, pozdravi Jezusa, ki ga je Devica od Svetega Duha spočela.
2. Duša premisli drugo veselo božjo skrivnost in po-
zdravi, pozdravi Jezusa, ki ga je Devica v Eliza-betin dom nosila.
3. Duša premisli tretjo veselo božjo skrivnost in po-
zdravi Jezu.su, ki ga je Devica tam v Betlehemu nam rodila.
4. Duša premisli četrto veselo božjo skrivnost in po-
zdravi, pozdravi Jezusa, ki ga je Devica v Jeruzalemu darovala.
5. Duša premisli peto veselo božjo skrivnost in pozdra-
vi, pozdravi Jezusa, ki ga je Devica v Jeruzalemu v templju našla.
Žalostni del:
I. Duša le pojdi z mano, z menoj na božjo pot, na božjo pot na goro, na goro žalostno. Tam videla boš duša ti, kaj Jezus, Bog za nas trpi, za nas in za naše grehe: krvavi pot poti.
— je strašno bičan bil,
— je s trnjem kronan bil,
— je nesel težki križ,
— je strašno križan bil.
Častitljivi del:
1. Poveličuj mo  prvo  častil j ivo  skrivnost. Počastimo
Jezusa, ki je vstal od smrti zmagoslavno, vstal od smrti zmagoslavno.
2. Poveličujmo drugo častitljivo skrivnost. Počastimo
Jezusa, ki je šel v nebesa čudovito, šel v nebesa, čudovito.
3. Poveličujmo tretjo častitljivo skrivnost. Počastimo
Jezusa, ki je Svetega Duha poslal nam. Svetega Duha poslal nam, poslal nam.
4. Poveličujmo četrto častitljivo skrivnost. Počastimo
Jezusa, ki je svojo mater vzel v nebesa, svojo mater vzel v nebesa, vzel v nebesa.
5. Poveličujmo peto častitljivo skrivnost. Počastimo Jezusa, ki je svojo mater v raju kronal, svojo mater v raju kronal, v raju kronal.
Pripominjam, da bomo molili oziroma peli v ponedeljek in četrtek veseli del rožnega venca, v torek in petek žalostni del, v sredo in soboto pa častitljivi del. rožnega venca. Ob nedeljah pa prvo nedeljo veseli, drugo žalostni, tretjo častitljivi in četrto veseli del.
Da bo mogla vsa cerkev ob priliki molitve sv. rožnega venca prepevati, bomo imeli zadnjo nedeljo v septembru v cerkvi po pridigi kratko skušnjo pri vseh dopoldanskih službah božjih.
Besedilo si doma prepišite in ga prinesite s seboj, ali pa prinesite s seboj kar „Kranjski zvon" z besedilom rožnega venca.
Besedilo in napev žalostnega dela je vzet po starem narodnem napevu, melodijo veselega in častitljivega dela pa Je zložil skladatelj in stolni dekan dr. Kimovec.
Naj bi ta način molitve sv. rožnega venca povečal pobožnost in veselje do molitve sv. rožnega venca.
Novi škofijski zakonik
Kakor ste brali v časopisih, se je v začetku avgusta vršila v škofijskih zavodih v Št. Vidu pri Ljubljani škofijska sinoda, to je neke vrste škofijski cerkveni zbor. Na tej sinodi je bil tudi slovesno proglašen novi škofijski zakonik, ki je stopil v veljavo dne 8. avgusta.
V glavnem so ostale naše škofijske postave neiz-premenjene, nekaj je pa tudi izprememb, oziroma novih določil.
Kakor vsi veste, ima vsa katoliška cerkev svoj zakonik, takozvani „Corpus iuris canonici". V tem zakoniku so zbrani zakoni, ki veljajo za vso cerkev. Vsaka škofija ima pa poleg splošnih cerkvenih zakonov tudi še svoja določila, ki veljajo le za dotično škofijo. Vsaka škofija ima tudi nekaj svojskega, kakor so pač različne razmere.
Nas vse, to je duhovnike in laike, vežejo cerkvene postave v vesti! Tudi škofijske postave smo dolžni izpolnjevati!
Ker je v novem škofijskem zakoniku nekaj sprememb, bo „Kranjski zvon" priobčil nekaj pojasnil k novemu zakoniku.
Najprej nekaj določil o službi božji 1
Po novem zakoniku je nekaj malih izprememb pri izpostavljanju sv. R. T., ki se izpostavlja:
1. Zapovedane praznike prvega reda pri jutranji in dopoldanski glavni sv. maši,
2. Kvaterne nedelje.
3. Pri glavni maši v nedeljo farnega patrona.
4. Pri litanijah vse nedelje in praznike, pa tudi ob delavnikih, kjer je to običaj.
5. Tiste nedelje in praznike, ko Najsvetejše ni
izpostavljeno pri jutranji ali dopoldanski glavni maši, se izpostavi po maši ter da blagoslov.
V naši župniji se podeli blagoslov po 6. 8. in pob enajsti sv. maši.
Člen 456 zakonika določa:
Pri vsakem opravilu, med katerim je izpostavljeno Najsvetejše, se ob koncu podeli blagoslov.
Pred blagoslovom se poje „V zakramentu vse sladkosti", ali latinsko pesem „Tantum ergo" ali pa kaka druga evharistična pesem. Ko se odpoje ta pesem, moli ali poje duhovnik „Kruh iz nebes si jim podelil » pevci oziroma vsa cerkev odgovore ali odpoje jo: „Ki ima vso sladkost v sebi". Nato duhovnik podeli blagoslov z Najsvetejšim. Po blagoslovu se moli molitev v spravo za bogokletje, kakor je bilo dosedaj zadnje čase v navadi.
Po novem zakoniku je določeno, da morajo bit1 šmarnice pri glavnem oltarju in ne pri stranskem, čeprav je tam kip M. B.
Prvo nedeljo v mescu ne bo več sv. maša pred lZ" postavljenim sv. R. T. •
Pri vseh litanijah se bo odsedaj molila tudi molitev k cerkvenim patronom.
Nova je določba čl. 507., ki ukazuje, da mora biti popoldanski krščanski nauk vsako nedeljo in vs&k praznik razen o Božiču, o veliki noči in na praznik sv. R. T. Odslej naprej mora biti kratka pridiga ali krst. nauk tudi prvo nedeljo v mescu. Seveda bo takrat pn-diga krajša, če je poleg krščanskega nauka še ljra molitve ali križev pot,
Novi stolni red
Novi škofijski zakonik je uredil štolnino za vso škofijo enako. V kranjski župniji je ostala štolnina nekako na isti višini, kakor je bila dosedaj. Stolni rea bo vsakemu na razpolago v župni pisarni, kjer bo visel na vidnem mestu.
Glede zvonjenja pri pogrebih se je pojavila Prl nas težava z ozirom na določbo novega škofijskega za* konika, da se sme računati za zvonarje pri vsakem zvonjenju po din 6.— od zvona! Pri nas so dobili zvonarji dosedaj po din 10 od zvonjenja in zvona, to je P° din 40 od pogreba I. raz. Pri, nas je radi zvonarjev težava, ker morajo isti neredko pustiti delov tovarni ali na pol ju in ne bo nihče za 6 din rad popustil dela na polju alJ v tovarni. Škofijski ordinariat teh določil ne izprcmc-ni posebej za našo župnijo. Ker za 6 din zvonarja cerkovnik ne dobi in ker se pristojbina ne more zvišat'' sem v zadregi, kaj bi napravili! Pri nas je potreba''1 5 zvonarjev pri velikem pogrebu, ko se zvoni s 4 zvonovi. Zvonjenje pri velikem pogrebu bi stalo po novi'1 določilih 120 din, ker pa za ta denar zvonarjev ni mogoče dobiti, bo pač moral din 200 plačati vsak, kdor bo hotel imeti, da se mrliču zvoni z vsemi zvonovi.
Pripominjam še posebno, da je določeno v škofij' skem zakoniku, da se za preprost cerkveni pogreb ne
Štev. 9—10.
KRANJSKI ZVON
Stran 31.
računa ni kaka štolnina. Preprost cerkveni pogreb je brez sprevoda.
Od sedaj naprej bo v naši župniji pogreb s sprevodom od vsakega kraja v župniji. Dosedaj je bila navada, da so n. pr. iz Struževega prinesli mrliča do „liekselna", kjer je čakala duhovščina. Od sedaj naprej bomo prišli po vsakega mrliča na dom, kjer bodo I o želeli, pač pa se bo oddaljenim hišam računal sprevod nekaj malega več.
Nekaj izprememb ima škofijski zakonik tudi glede masnih intencij. Po novem je štipendij za lihe sv. maše din 20, za oznanjene po din 25, za določen dan po din 30.—. Za reveže, ki so imeli pogreb lil. razreda ali pa preprost pogreb, bomo opravili sv. mašo brez vsake nagrade, če so sorodniki revni in težko dajejo za  maše. . . .
V čl. 293 pa je prepovedano, da bi laične osebe pobirale po škofiji mašne štipendije!
Med za cerkvene sedeže
Škofijska sinoda je uzakonila za našo škofijo nov red za cerkvene sedeže, ki je obvezen za vso škofijo bi po katerem se moramo ravnati župniki in verniki.
Da bo vsak župljan dobro poznal zakonite določ-|e glede cerkvenih sedežev, se mi zdi potrebno, da priobčimo v »Kranjskem zvonu" nove cerkvene predpise glede cerkvenih sedežev.
Čl. 414 škofijskega zakonika: Klopi v cerkvi, zakristiji in na koru so cerkvena lastnina. Klopi se naprav I jujo iii popravljajo na stroške cerkve. Nobena fizična ali pravna oseba ne more postaviti v cerkvi svoje lastne klopi. —
Čl. 416. Župnik mora skrbeti za disciplino v cerkvi, zato spada vse, kar se tiče razporejanja cerkvenih sedežev, v njegovo pristojnost. Oddaja pa cerkvene »edeže posameznim vernikom cerkveno predslojništvo.
Čl. 417. Pravica uporabljati cerkveni sedež, se praviloma dobi na javni dražbi. To pravico morejo dobili le fizične osebe, ne pa hiše, rodovine ali kakršne koli Pravne osebe. Osebam iz tuje župnije se cerkveni se-('«ži redno ne oddajajo. Posamezna oseba si more pridobiti le en sedež, in sicer moški na moški strani, žensk« pa na ženski.
Čl. 419. Javna dražba za oddajo cerkvenih sede-|ev mora biti vsako leto ob koncu decembra. Dražba Wi se dvakrat dve nedelji zaporedoma s prižnice "znani. V oznanila naj se označijo sedeži, ki pridejo "n dražbo.
Čl. 421. Javna dražba se vrši ob župnikovi navzočnosti, vodi pa naj jo po možnosti eden izmed cerkve-Qln ključarjev.
Čl. 423. Znesek, za katerega je bil sedež izd ražen se ,uora plačati v enem letu. Poleg tega zneska mora uživalec plačati še letno pristojbino. To pristojbino more eerkveno predslojništvo po krajevnih razmerah zniža-' ali pa   tudi zvišati.
Čl. 424. Vernik pridobi pravico uporabljati cerkveni sedež, ne pa kako drugače z njim razpolagati. zah> ga ne more zamenjati ali ga prepustiti kaki dru-Kl osebi.
Čl. 425. Pravica uporabljati cerkven sedež preneha:
a) če uživalec umrje;
b) če uživalec javno odpade od vere;
c) če se uživalec pravici odpove.
č) če je župnik iz upravičenega razloga pravico odvzel.
Čl. 426. Razlogi, ki vsled njih mora župnik odvzeti pravico uporabljati cerkveni sedež, so:
a) če uživalec v dveh letih po dražbi, ko je bil dvakrat opominjan, ne plača vsega zneska, za kalere-ga je sedež izdražil;
b) če uživalec po dveh opominih ne plača letne pristojbine;
c) če je uživalec prepustil sedež drugi osebi ali je sedež zamenjal.
č) če je bil uživalec proglašen za izobčenega ali kaznovan z izobčenjem;
dj če je uživalec prestopil svoje pravice na sedežu s tem, da je sedež prenaredil, zaprl, ali da moti s svojim vedenjem druge vernike ali službo božjo.
e) če se uživalec stalno iz župnije izseli.
I) če je uživalec pel lel iz župnije odsoten in se ne oglasi; —
g) če župnik klopi v cerkvi drugače razporedi ali se mora klop iz cerkve odstraniti.
Čl. 427. V primerih, ko se odvzame iz razlogov v čl. 426 pravica uporabljati cerkveni sedež, se vsota, za katero je bil sedež izdražen, razdeli na deset delov in se uživalcu, če še ni uporabljal cerkvenega sedeža deset let, vrne toliko desetin zneska, kolikor manjka do desetih, a največ devet desetin.
Čl. 428. Proti župnikovem odloku, ki je bila z njim odvzeta pravica uporabljati cerkveni sedež, se morejo prizadeti priložili na dekana kot prvo instanco in na škofijski ordinariat kot drugo in zadnjo instanco. Pravici obrnili se na civilno oblast, se vsak uživalec odreče.
Čl. 430. Če je cerkveni sedež v teku leta postal prost, ga more župnik oddati drugemu verniku do nove dražbe; pri tem ima prednost sin umrlega oziroma hči ali nova hišna gospodinja. Takšen novi gospodar ali gospodinja moreta sedež prednika ohraniti brez dražbe, če plačata prejemščino, ki jo določi cerkveno predslojništvo sorazmerno z zneski, ki se dlobe na dražbi in plačujeta letno pristojbino kakor ostali uži-va I c i cerk ven i h sedežev.
Čl. 431. Župnik mora v cerkvi pridržati brezplačne sedeže: a) za patrona; c) za cerkvene ključarje: c) za učiteljslvo. ki nadzira otroke pri službi božji.
*
Iz navedenih členov škofijskega zakonika je razvidno, da so nove postave glede cerkvenih sedežev skoro v vsem enake dosedanjim predpisom.
Pripominjam, da se bo cerkveno predslojništvo odslej moralo v vsem ravnali po cerkvenih določilih in bodo ti predpisi veljali za župno cerkev in pa tudi za podružnico na Primskovem.
Iz člena 417 je razvidno, da si more pridobili na moški strani sedež le moški, na ženski le ženska in da more imeti vsaka oseba le en sedež.
Zadnjih 12 let se držimo v Kranju te prakse, da so dobivali na moški, strani sedeže le moški, na ženski pa le ženske. Še od   prej pa imajo na moški strani
svoje sedeže nekatere ženske. Tem bo skušalo cerkveno predslojništvo zamenjati sedež na ženski strani, kadar bo tam izpraznjen kak sedež.
Na moško stran ne sme v klopi, ki so zadaj za zadnjim stebrom, nobena ženska med službo božjo ob nedeljah. Nekaj žensk je imelo tam še svoje sedeže, tem je že, ali pa bo ob prvi priliki odkazalo cerkveno predstojništvo sedeže na ženski strani. Prav lepo prosim, da vsaj v te klopi ne sili nobena ženska. Sčasoma bomo pa na moški strani vedno več klopi določili le za moške. Vse one gospe in gospodične, ki so imele v zadnjih klopeh svoje sedeže, pa so jih morale prepustiti moškim, so sprejele to žrtev z veliko uvidevnostjo, tla pač mora župnik skrbeti za red v cerkvi. Upamo, da bodo tudi v bodoče vse žene, ki imajo še sedež na moški strani, šle župniku na roko, da se ne bodo ustavljale ureditvi po predpisih škofijskega zakonika. Mi moramo skrbeli, da bodo moški mogli sami sedeti v klopeh, da ne odganjamo moških iz cerkve!
Zvonjenje
Tu bo nekaj izprememb od dosedanje prakse. Radi enotnosti v vsej škofiji moramo tudi v Kranju zvoniti enako, kakor po vsej škofiji. Novj način zvonjenja se prične v kranjski župniji s 1. oktobrom.
Čl. 405. novega zakonika določa, da se za svetne namene ne smejo rabiti cerkveni zvonovi drugače, kakor le z dovoljenjem škofije. Zaradi sile se more zvoniti ob požaru, ob povodnji in v drugih nevarnostih ter v hudi uri. Zvoniti ob državnih slovesnostih se sme le z ordinarjevim dovoljenjem.
Čl. 406. določa: Ob nedeljah in zapovedanih praznikih kakor tudi ob odpravljenih praznikih, ki se še slovesno obhajajo v škofiji, se vabi z zvonjenjem k službi božji dvakrat: Eno uro pred začetkom službe božje sv. maše in popoldanskega krščanskega nauka — se vabi z velikim ali manjšim zvonom, kakršen je pač praznik; četrt ure pred začetkom zvoni z dvema ali vsemi zvonovi, kakršen je pač praznik.
Čl. 407. določa, da se ob delavnikih zvoni le enkrat z enim ali dvema zvonovoma in sicer četrt ure pred sv. mašo.
Čl. 40H. določa: Ob nedeljah in praznikih se naznani začetek sv. maše z velikim zvonom. S kratkim zvonjenjem velikega zvona se naznani tudi povzdigovanje. Zvoniti pri ostalih delih sv. maše se prepoveduje.
Čl. 409. Pred nedeljami in prazniki se zvoni de-lopust v zimskem času ob treh in v poletnem ob štirih popoldne. K dnevu velikih praznikov se dovoljuje slovesno jutranje zvonjenje.
Čl. 410. Zjutraj, opoldne in zvečer zvoni angelsko češčenje; zvečer poleg tega še z malim zvonom v spomin vernih duš ter z večjim na čast sv. Florijanu.
Čl. 411. Ohrani naj se navada, da se da z zvonom znamenje, preden gre duhovnik obhajat bolnika na dom.
Ob naznanilu smrti se da znamenje z malim zvonom, navčkom. Zvoni se tudi ob pogrebu, kakor določa obrednik.
Po teh določilih se morajo ravnati od 1. oktobra dalje vsi cerkovniki v župniji tudi pri podružnicah. Pri tej priliki pripominjam, da so cerkovniki odgovorni za red pri zvonjenju oziroma v zvoniku! V zvonik ne sme nihče, brez dovoljenja cerkovnika, ki ne sine puščati tja nikogar, kdor nima tam opravila. Zvonarji smejo bili le izkušeni moški, ki znajo zvonili. Posebno otrok se ne sme nikdar puščati v zvonik. Pijača se n<-sme nositi v zvonik. Vse takse za zvonjenje pri pogrebih pobira župnik, ki jih izplača cerkovnikom vsak kvartal. Prepovedano je cerkovnikom jemati ob |>°" grehih kako nagrado ali doplačila za daljše zvonjenje! Takozvani „cugi" morajo bili za vse enako dolgi, *a revne in bogate! Pri vsakem pogrebu se zvoni trikrw „cuge" in ob pogrebu samem. Med sv. mašo ne sine bili nihče v zvoniku.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA SEPTEMBER:
1. XVI. ned. po bink. prva nedelja v mescu, ob °-sv. maša skupno sv. obhajilo za .moške, popoldne u** molitve in pete litanije presv. Srca Jezusovega.
6. Prvi petek v mescu, državni praznik — rojs'111 dan Nj. Vel. kralja Petra II., ob 6. sv. maša pred iz" postavljenim sv. R. T., ob 9. slovesna peta sv. maša >n zahvalna pesem.
H. XVII. ned. po bink., praznik rojstva prebl. w I)., služba božja po navadi.
IK., 20., 21. kvatrni dnevi, v petek strogi post, v sredo in soboto le prilrganje pri jedi.
22. XIX. ned. po bink., kvatrna, ob 6. sv. i'1"^1 pred izpostavljenim sv. R. T., popoldne ob poli tre križev  pot  in litanije, pred1 križevim potoni kraik* pridiga.
29. XX. ned. po bink., služba božja po navadi
OZNANILA ZA OKTOBER:
Roženvenska pobožnost se obhaja v župni cerkvi ob nedeljah popoldne ob poli tren, pl> delavnikih pa lfW čer ob poli osmih. Vselej se nudi rožni venec in nat° litanije M. B. Ob nedeljah bo vedno pred rožnim vencem kratek krščanski nauk, rožni venec pa s
petjeiv-
4. Prvi petek v mescu, ob 6. sv. maša pred izpostnv' 1 j eni in Najsvetejšim.
6. XXI. ned. po bink.. prva nedelja v mescu, W ženvenska nedelja. Ob 6. mesečno sv. obhajilo za ke, ki imajo ta dan in v soboio prej prednost pri v!,e spovednicah. Ob poli enajstih je pela sv. maša z b fl goslovom v roženvenski cerkvi, po maši darovanje |v cerkev. Popoldanska služba božja se vrši v
roženvenski cerkvi in sicer kratka pridiga, ura moli i ve z nim vencem in pete litanije M. B. Po litanijah je rovanje za cerkev.
Štev. 9—10.
13. XXII. ned. po bink., praznik posvećenja cerkva,
ob 6. in 10.30 sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob 10.30 je slovesna peta sv. maša, pred sv. mašo gre procesija okrog župne cerkve.
Popoldne je shod za žensko Marijino družbo.
18. Sv. Luka, ob 6.30 soseskina sv. maša na Prim-Ikbvem. J —
20. XXIII. ned. po bink., misijonska nedelja, na Predvečer se slovesno zvoni, ob 6. in 10.30 se vrše zbirke za katoliške misij one. Sv. maša ob 10.30 na Pungertu.
27. XXIV. ned. po bink., praznik Kristusa Kralja; «a predvečer se slovesno zvoni, ob 6. in 10.30 sv. maša Pred izpostavljenim sv. R. T. ob 10.30 peta sv. maša.
31. Vigilija k prazniku vseh svetnikov, strogi post.
POROČENI PARI:
Velikonja Franc, delavec, Huje 34 in Finžgar Matija, posestnica Huje 30, poročena 27. julija.
Kenda Jožef, šofer, Čirčiče 54 in Majdič Antonija, delavka, Čirčiče 54, poročena 27. julija.
Kavčič Avguštin, žimoprejec, Stražišče 167 in Žlak Estonija, pletilja, Kranj. Delavski dom, poroč. 4. avg.
Cvelbar Anton, delavec, Primskovo 34 in šurln Marija, postrežnica, Klanec 5, poročena 4. avgusta.
Krošelj Franc, železniški uradnik, Ljubljana, Rešujeva cesta 31 in Ločniškar Hedvika, zaščitna sestra, Kranj, jezerska c. 15, poročena 4. avgusta na Brezjah.
Galjot Stanislav, krojaški mojster, Kranj Sejmišče 2 in Gluk Marija, kuharica, Kranj Vidovdanska c. *> poročena 10. avgusta.
Alič Ivan, mizarski pomočnik, Klanec 47 in Kafer-'e Marija, šivilja, Huje 27, poročena 18. avgusta.
Bobnič Martin, delavec, Kokrica 51 in Rakovec barija, zasebnica, Struževo 8, poročena 18. avgusta.
Prah Ladislav, zasebni uradnik, Kranj, Cojzova 6
Sever Jelisava, zasebna uradnica, Kranj, Poljska
3, poročena 20. avgusta.
Gunčar Vladimir, tehnični uradnik, Kranj, Tyr-y& 2 in Skerget Gizela, uradnica, Zlato polje 1, porodno 24. avgusta.
Pavlic Jožef, krojaški mojster, Klanec 12 in Debe-Pk Marija, šivilja, Klanec 62, poročena 15. avgusta na Brezjah.
Dr. Josip Bezić, zdravnik, Kranj, Prešernova 6 in ^ovak Ana, uradnica Ljubljana, Bolgarska ul. 21, poučena 31. avgusta.
Kanduč Rajko, gimn. profesor, Kranj, Tavčarje-]iX ? in Razpotnik Ljudmila, zasebna uradnica, porodna 4. septembra.
Bizaj Cvetko, delavec, Čirčiče 53 in Vene Marija, delavka, Čirčiče 44, poročena 8. septembra.
Arvai Jožef, delavec, Mošnje 4 in Seljak Tere-Ž,K delavka, Primskovo 186, poročena 22. septembra.
Stran 33.
MRLIŠKA KRONIKA:
Rus Ana, vdova šol. nadzornika, umrla 5. avgusta, stara 68 let.
Ovsenek Marijana, zasebnica, umrla 8. avgusta, stara 75 let.
Selan Franc, pekovski pomočnik, utonil v Savi, 8. avgusta, star 24 let.
Bračič Julijana, vdova državnega uradnika, umrla 9. avgusta, stara 76 let.
Dfimal Marija, žena oskrbnika, umrla 12. avgusta, stara 55 let.
Česen Stanislav, obč. sluga, umrl 15. avgusta star 43 let.
Cvar Jožef, upravitelj OUZD v p., umrl 29. avgusta, star 54 let.
Kozjek Ivan, železničar v pok., umrl 4. septembra, star 67 let.
Čolnar Ana, zasebnica, umrla 8. sept., stara 81 let.
Svete Mihael, sin delavca, umrl, 8. sept. star 1 leto.
Gorjup Peter, sin delavca, umrl 14. sept., star 9 dni.
Seliškar Jožefa, vdova železničarja, umrla 14. septembra, stara 81 let.
Boštjahčič Jožef, sin delavca, umrl 22. septembra, star 6 mescev.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA SEPTEMBER:
1. XVI. ned. po bink. Božja služba ob 6. in 8. v farni cerkvi, ob poli desetih v Zg. Bitnju. Zjutraj obhajilo mož in fantov, popoldne ob 2. molitvena ura.
5. V četrtek zvečer ob poli osmih molitvena ura.
6. V petek sv. maša pri oltarju Srca jez. z blagoslovom. Ob 8. šolska sv. maša, po maši molitve za kralja in zahvalna pesem.
8. Rojstvo Marije D. Božja služba ob 6., 8. in poli desetih v farni cerkvi, zjutraj vesoljna odveza, skupno obhajilo Marijine družbe.
12. Sv. Ime Marijino. Ta dan in vso osmino popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
15. Spomin 7. žalosti Matere B. V farni cerkvi b. služba ob 6. in 8. Pri Sv. Joštu romarski shod in glavni praznik bratovščine žalostne Matere B. Zato so ta dan odpustki kotna porcijunkulo, to je vsak, ki je prejel sv. zakramente, zadobi tolikokrat popolen odpustek, koli-korkrat obišče kapelico žalostne Matere B. na sv. stopnicah in tam moli po namenu sv. očeta. Sv. maše bodo ob 6. in poli desetih s pridigo, prej še tihe sv. maše. Popoldne ob 2. pridiga in po pridigi procesija bratovščine žalostne Matere B.
17. Spomin ran sv. Frančiška. Vesoljna odveza.
21. Sv. Matevž. V Drulovki sv. maša za sosesko.
KRANJSKI ZVON
22. XIX. ned. po bink. kvatrna. Božja služba ob 6., 8 v farni cerkvi, ob poli desetih v Stražišču, popoldne ob 2. križev pot in litanije ter molitve za mrtve.
29. XX. ned. po bink. Praznik sv. Mihaela , patrona cerkve v Drulovki. Božja služba bo ob 6. in 8. v farni cerkvi, ob poli desetih pa pri sv. Mihaelu v Drulovki, toda le, če bo dano zagotovilo, da ne bo plesa.
OZNANILA ZA OKTOBER:
3. Zvečer ob poli sedmih molitvena ura pred prvim petkom. —
4, Sv. Franšišek Ser. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom, vesoljna odveza.
6. XXI. ned. po bink. V farni, cerkvi sv. maša ob 6. in 8, ob poli deseti na Bregu. Roženvenska nedelja.
13. XXII. ned. po bink. Spomin posvečenja farne cerkve. Ob 6. in 8. sv. maša z blagoslovom, ob poli desetih slovesna sv. maša. Popoldne ob poli treh pete litanije.
20. XXIII. ned. po bink. Misijonska nedelja. Sv. maša ob 6., 8. in poli desetih v farni cerkvi. Darovanje za misijone.
27. XXIV. ned. po bink. Praznik Kristusa Kralja. Božja služba ob 6., 8. in poli desetih v farni cerkvi.
31. Zapovedan post pred praznikom vseh Svetnikov.
POROČENI PARI:
Eterovič Anton, tov. delavec iz PučišČa (otok Brač) in Pernar Frančiška iz Zg. Bitnja, poročena 10. avg.
/ag,ar Janez, tov. delavec od Sv. Duha in Kokalj Pavla iz Hotavelj, poročena 11- avgusta.
Pivk Viktor, tkalski mojster iz Sred. Bitnja in Angela Velikanja iz Kočevja, poročena 12. avgusta.
Melinc Anton, tov. delavec iz Stražišča in Godnič Marija iz Stražišča, poročena 18, avgusta.
Drufovka Rafael, delavec in Volk Ana, tov. delavka iz Stražišča, poročena 24. avgusta.
Križaj Jožef, tov. delavec iz Gor. Save in Kristina Gašperšič iz Krope, poročena 25. avgusta.
Hogler Viljem, delavec iz Kočevja in Ivana Bož-nar, tov. delavka iz Stare Oselice, poročena 2. sept.
Beguš Kari, avtosprevodnik na Bobovku in Filipjč Valerija iz Zirov, poročena 2. septembra.
Benedik Vinko, delavec s Šmarjetne gore in Rakove Pavla iz Zg. Bitnja, poročena 15. septembra.
Zuvrl Franc, kajžar v Sred. Bitnju, star 87 Izumrl 5. avgusta.
Markič Majda, zak. hči ključavničarja, stara -mesca, umrla 9. avgusta.
Marija Lavtar, samska kmečka delavka iz Zal)"' kovja, stara 75 let, umrla 9. avgusta.
Rebernik Marija, vdova vžitkarica iz Cerkelj, s*a" ca 72 let, umrla 13. avgusta.
Ziherl Pavel, zak. sin zemljaka, star 7 mescev, umrl 16. avgusta.
Kalan Alojzij, zak. sin tov. delavca, star 2 mesca, umrl 19. avgusta.
Draksler Frančiška, vdova, uzitkarica v Orehkn. stara 78 let. umrla 27. avgusta.
Tiringer Franc, posestnik na Bregu, star 73 let« umrl 13. septembra.
Razno
Stolp župne cerkve je bil zadnjič prepleskan '■ 1926, vsa barva je že odpadla in je rja že načela p'°" čevino, radi tega je bilo nujno potrebno, da letos pi'e' pleskamo vso pločevino. Jabolko in križ sta bila ^e čisto črna in se je pozlačenje le še malo poznalo. Tudi to je bilo treba prezlatiti. Pleskanje na stolpu je lZj vršila tvrdka Smole}, križ in jabolko pa je pozi«!' slikar M. Bradaška. Barvo na stolpu je določil prof-Vurnik in vsem ugaja. Da pa bo barvanje dlje ca»a držalo, smo vso pločevino na stolpu dali lakirati. čunov še nimamo, vendar bo pa vse to delo precej stalo ...
Spomenik v vojni padlim vojakom bo postavljen kmalu pod portalom na novem pokopališču. Kljub VOP kratnim opominom še dosedaj niso vsi prijavili svoj1 padlih, da bi dali vklesati njih imena na spomeni*' Priporočam pa tudi, naj vsak kaj žrtvuje za ta sP menik, ki bo služil kot oltar pod portalom.
Vojaško pokopališče na Rupi. Že dvakrat je dow župni urad vprašanje od nemškega poslaništva v Beogr* du, v kakšnem stanju je vojaško pokopališče na RnP1' Župni urad je odgovoril, da je zemljišče vojaškega pok° pališča na Rupi last soseske Rupa, da župni urad ni"13 nobenega vpliva glede ureditve tega pokopališča, ki je sl cer v slabem stanju. — Soseski Rupa sem že parki" predlagal, da bi se zadeva uredila, toda uspeha ni bilo«-'
MRLIŠKA KRONIKA:
Mesarko Elizabeta, hči tov. delavca, stara 5 mescev, umrla 1. avgusta.
Bevk Rudolf, zak. sin delavca, star 8 mescev, umrl 4. avgusta.
Podpirajte
Vincencljevo
druzs
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbec, župnik v Kranju. — Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj.