Izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za oznanila plačuje se od čveterostopne petit-vrste 6 kr. če se jedenkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se trikrat tiska. Večkratna oznanila primemo ceneje. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani (Krakovski nasip št. 18). Epilog. Završen je deželni zbor, Razšli' so se poslanci, Storili sicer niso nič, Pa (saj smo stari znanci) Zameriti jim tega ni, Veseli le bodimo, Da slabših ni, in torej jih Čez mero le hvalimo. Uzorni da možje so vsi, Prepričan vsak je zase, Le žal, da to prepričanje, Še ne prešinja mase. Le žal, da jih je nekaj vmes, Ki groša niso vredni, Čeprav na njih je fino vse V nedeljo in pa v tedni. Rudečelični Klun in pa Prijatelj kmetov, Papež, Balohov Jože iz Gorjan, Metliški Niko „Šta-češ“, Največji projektant sveta Po naški Hribar Ivan, Pa Srečko s srečne Idrije, To „sabor“ Vam je „divan“. Plemiči nemški vsi molče, Samo Apfaltrern dremlje (Zavida ga zato glavar) Braune jé skrivši žemlje. Pakiž, veliki diplomat, Na tajnem se pogaja, Da zvitemu se Šukljeju Celo stališče maja. A krona vseh poslancev le Krsnik je z Brda Janko, Posestnik velik in notar, Jurist, ki vest ’ma tanko, Gladak in eleganten mož, Nemškutarjev prijatelj, Velike vrhu tega še Ideje zasnovatelj. Premišljal Janko je : oj s čim Bi mogel zasloveti, Pisatelj sam, a nihče me Že neče več umeti. Predlagal novega bom kaj, Morda se mi posreči I Tavčarja i Hribarja I Šukljeja ovreči. In stavil Janko je predlog 0 novem gledališči, In obveljal je predlog ta Ob splošnem silnem vrišči : Da smešen, podel je predlog Komu zato je mari?, Ponosni nanj so s kraja vsi Elastični šušmarji. — Deželnozborsko zasedanje je torej končano in dognano vse, kar je treba za blagor domovine. = Da, prijateljica, vse. Zadnjo soboto izrekli so poslanci srčno svojo zahvalo gospodu deželnemu glavarju za njega nespretno vodstvo debat. — Zahvala jim je gotovo prišla iz dnu srca. = Seveda; saj veš, kako vsestranski je priljubljen naš dični deželni glavar. — Kakšne so pa bile kaj zadnje seje? = Oh, jako zabavne. Tako se še nikdar nisem smejal. 0 vsaki stvari so se poslanci kregali, kakor da so gledališki igralci „Dramatičnega društva.“ — Kaj pa je bilo s tistimi biki? = Eh, draga moja, to ti je dolga povest. Deželni glavar vé, da mu volilni okraj njegov ni zagotovljen, da se ne sme zanašati samo na svojo veljavo. Pri zadnjih volitvah, ko mu je šlo zato, da ostane deželni odbornik — ne radi časti, ampak radi plače — takrat se je plazil po vseh kotih, kjer je vedel za kakega moža, ki ima v loškem in kranjskem okraji kaj veljave. No, sedaj pač ne more računati na to podporo in zato si je zmislil osnovati nekak dispozicijski zaklad, a ker ni mogoče dobiti denarjev, bil je zadovoljen s tremi biki. — Tako je torej ta stvar. Zdaj šele umejem, zakaj je naš Detela tako rohnel pri tisti debati. = Razen Detela je pa v deželnem zboru še cela vrsta originalov. — Povej mi kaj o njih. = Prav rad. Ali poznaš barona Apfaltrerna? Star gospod je in najljubše mu je, če govoré poslanci lepo tiho in mirno, da more on zaslužiti svoje dijete kar v spanji. — Kaj kdaj spi? = Navadno. Kadar se pa zbudi, pa dregne svojega soseda Lukmanovega Korlna v rebra in ga vpraša, o čem se govori. Sicer je pa sploh tisti „aristokratični kotiček“ vreden vse pozornosti. Samo jeden plebejec je mej modrimi temi gospodi, namreč kočevski poslanec. Le-ta misli, da imajo njegovi kolege ne samo plavo kri v žilah, ampak tudi plavo slamo v glavah. — Ali se ti gospodje kdaj oglasijo? = K čemu naj se oglašajo? Kadar kdo zine, pove kaj neumnega. Da ni med njimi Balohovega Jože, reklo bi se jim lahko „die Parthei der privilegierten Ignoranten“. — Kako je vender to, da nimajo kranjski Nemci nijednega talentiranega moža v svojih vrstah. Dežman in Žvegelj sta oba slovenska odpadnika. = Lej, ljuba dušica, to je pa tako-le. Talentirani Kočevci se klatijo po svetu, in le tisti, ki nimajo nadarjenosti za sila težavno znanost, za „hoch oder nieder“, ostanejo doma. Kaj hočeš s temi? Kar sepa tiče aristokratov, si pa lahko narediš sodbo o njih, I če ti povem to-le: Gospodje aristokrati so precej petični možje. Ker v deželnem zboru ne delajo drugega nič, kakor da pasejo lenobo, je to uprav brezvestno, da sploh jemljejo nakazane jim dijete. Nesramno pa je, da postavijo v partikularij tudi troške za vožnjo iz Mengša ali od koder je že kdo, vzlic temu, da se dotični gospodje vsak drugi dan pripeljejo v Ljubljano j in sicer s svojo lastno kočijo. Ko bi ti patris patriae ! te goldinarčke vsaj žrtovali v kak dober namen, ali da so tako lakomni, to je ostudno. — Pfui! Baron Lichtenberg, Apfaltrern e tutti quanti. — Trikrat: pfui! Radodarnost kranjske kranilnice. Na Kranjskem prebiva celih 95 % pristnih Nemcev in le borih 5% takozvanih Slovencev. (Kdor ne veruje, naj pa verjame — ako hoče!) Onih 95% nemškega prebivalstva na Kranjskem znosilo je tudi večinoma v kranjsko hranilnico vse tiste miljone, ki so oiydi nakopičeni ; neznatno število (5 %) Slovencev v deželi ima pa vloženega in naloženega pri bogatem tem zavodu le prav malo ali nič. Čisto naravno je torej, da imajo nemška gospoda ogromno večino, rekel bi, večino „do zadnjega moža“ popolnoma za-se. In vender so gledé radodarnosti svoje dokaj čudni patroni. Iz letnih dobičkov, ki jih donašajo zgolj nemški miljoni, obsipljejo v svoji velikodušnosti narodna društva in zavode kar s petdesetaki in stotaki, dočim naklonijo n. pr. nemškemu „schulvereinu“ vsako leto le po kakih borih pet tisočakov! Res, čudni možakarji so ti „kura-torji“ in „direktorji“ kranjske naše hranilnice, da skrbé le bolj za narodne slovenske, nego za lastne nemške zavode. Pa naj še kdo poreče, da prvi denarni zavod v deželi ni v pravih rokah! Tudi prednost. — Koliko velja ta petelin? = 16 grošev. — To je preveč; saj je star, majhen in suh. — Res je, lep ni, suh je tudi — ampak poje Vam pa že kakor kanarček. Zli nasledki „Judeževih grošev“. Odkar je donela pesem slovenska med stenami zloglasnega nemškega hrama, ki se sedaj toli ponosno dviga nad razvalinami starega gledišča, pojavljajo se ondi simptomi nekakega „štrajka“, ki je baje nastal zbog tega, ker je vodstvo nemške „tonhalle“ bilo tako lakomno ter „za petdeset slovenskih Srebrnjakov“ | prodalo in izdalo nemški svoj princip. Zle posledice ! pokazale so se jasno pri zadnjem „kammer-musik- ; abendu“. Na ta izredni večer pričakovalo se je v prostorno „tonhalle“ več stotin nemških „musik-freundov“, a v resnici došlo jih je le dokaj pičlo številce in glave nemških „g’frettbrüder-jev“, ki ondi zvonec nosijo, so žalostnim patosom skesano vzkliknile: „Da bi bil vsaj samo še jeden prišel, bi nas bilo ravno triinosemdeset!“ Gospod J. S. Benedikt v Ljubljani. Visokočastiti gospodje poslanci Lavrenčič, Pakiž, Ogorelc in Dragoš, kupili so na moje priporočilo pri Vas po dvoje finih klobukov. Prosim Vas, pošljite mi obljubljeno 5 % provizijo v znesku 40 kr. Z odličnim spoštovanjem Držislav Lovigros. Možje volilci! Bližajo se zopet volitve v občinski mestni zastop. Letos prvikrat stopiti bode v volitveno borbo i IV. razreda volilcem, ki nobenega davka z navdušenjem in veseljem ne plačujejo. Po „treznem premišljevanji“ sem ter tjà skušal je podpisani odbor nezavisne „Pavlihove“ stranke sklepati in skleniti „kompromis“ s to ali ono znanih naših domačih strank. A na naše obžalovanje ali neobžalovanje — kakor se vzame — mu je povsod spodletelo. Podpisani odbor jel je vsled tega še bolj „trezno premišljevati“ ter v svoji obupnosti jednoglasno sklenil sklicati volilni shod, na katerem se je na naše presenečenje pokazalo, da je nezavisna naša stranka vse bolj čila in jaka, nego smo mi sami kdaj mislili in pričakovali. Osrčeni po velikanskem uspehu prvega našega volilnega shoda, na katerem so se vzklikom proglasili kandidatom*): g. K. Dežman polit otrobovez g. Tomaž TJ m be le meščan (ki je za nas krvavo gajžljan bil) in g. Matjaž Sla vi j a n I. tajnik v ministerstvu za vnanje slovenske zadeve priporočamo Vam, volilci, te može, ki ste si jih sami izbrali! Postavimo se na lastne noge ter jednodušno za-nje oddajmo svoj glas v dan volitve ! Ne udajmo se Volilni odbor nezavisne „Pavlihove“ stranke. *) Gledé ostalih sedem kandidatov smo ta trenotek še v zadregi. Kdor namerava kandidovati, naj se hitro oglasi. K izseljevanju iz „blažene“ Nemčije. Znani avtokratično prikrojeni izrek mladega vladarja, ki ga je nedavno izustil bil v veliki svoji samozavesti: „Komur razmere ne ugajajo, naj se izseli iz domovine!“ — prouzročil je mnogo hrupa „im Reiche der Gottesfurcht und frommen Sitte“ ter našel glasen odmev tudi med neštevilnimi bajoneti mnogobrojne prusko-nemške armade. Med prvimi, ki so se oglasili za „pos“, bila je nekda nešteta množica vo-jakov-prostakov, katerim že preseda „z žaltavim nemškim kulturnim maslom“ prehudo zabeljena „menaža!“ Da se jim ni ugodilo, je umevno; kajti nakopičeno s žulji in dlanjo razposajenih nezadovoljneževdragoplačano raznovrstno orožje bilo bi potem le „za med staro železje!“ Res čudne postajajo razmere tam zunaj „v rajhu“ in vender jih še najdeš po drugod, kjer še zmi-rom škilijo tjà vun . . . Kam vas peljä Pot temna, Kam so namenjeni koraki? Klavrni, Zaspani vsi, Kam idete, junaki? „Ne nas, tam vprašaj redarja, „On naj na to odgovarja — “ In dalje korakajo vsi možjč, Zapletajo mnogemu se nogé, Po poti se mnog zaletava, Od vina je težka še glava! Ta kolne, ta na pol že spi In oni hripavega glasa kriči, Pohaja mu sapa, a vender še vpije: „Slovani, hej, slovanska reč nam živo klije!“ Za vsemi vrata se zapró, Slovani spavajo sladko, — Napočil pa kmalu bode dan — In prost bodeš zopet, vrli Slovan. Dve veverici S: Kako pa živita Ti in mlada Tvoja žena? Z: Ah, kakor dve veverici. S: Kako to? Z: Tako-le: Kadar me ona grize, grizem tudi jaz njo; in kadar ona mene tepe, tepem jaz njo. Otročji humor. Očka, pusti nad hišo in nad vrtom nebo plavo pobarvati, da ne bode vedno deževalo. Na maskeradi. Me fi s to (izredno debeli pastirki): Kaj ne, lepa pastirka, ti si vso svojo čredo sama pojedla. Pavlihogrami : Poslanec Šuklje, razžaljen, da sta bila poklicana dež. šolski nadzornik Vrečko in profesor Hubad v ministerstvo, pristopil bode mladočeškemu klubu in razvil prapor državnopravnega radikalizma. 0 Veliki noči pojde v Jasko obiskat Davida Starčeviča. Pri deželnem odboru kranjskem začeli so slovensko uradovati. Protokolist si je že kupil Praprotnikovo slovnico za prvence. To je zasluga dež. glavarja Detele. Poslanec Karol Luckmann, ki je v deželnem zboru naglašal, da treba skrbeti za materijalno blagostanje prebivalstva, dal je zopet nov dokaz svoje plemenitosti. Zavezal se je s častno besedo, da bo vsakemu delavcu kranjske obrtne družbe, kateri umrje vsled lakote, kupil nagrobni venec. Preblagorodni gospod deželni predsednik baron Winkler poklican je na Dunajsko vseučilišče za profesorja retorike. Poslanca Stegnar in Pakiž sta bila predlagana secundo oziroma tertio loco. Poslanca Lavrenčič in Klun zbirata prostovoljne doneske za angažovanje baleta v Ljubljanskem gledališči. Mlada vdova. Mlad človek: Oprostite, kje se pa tu odda soba, pri mladi vdovi, kakor je bilo čitati v „Narodu“,? Gospodinja (501etna): Pri meni, tista mlada vdova sem jaz; moj mož mi je umrl pred štirimi tedni. Zavrnil ga je: Pacijent: Ali me je treba toliko poprašati? Zdravnik: Pokličite živinozdravnika, ta ne po-prašuje svojih pacijentov nikdar. Požaluj se. Štajersk Slovenec* šel je na Hrvaško k spovedi. Stopivši v spovednico, mu veli duhovnik : Požaluj se ! Kmet se začne žalostno držati. Duhovnik glasneje: Požaluj se! Kmet začne jokati. Duhovnik osorno : Požaluj se ! * Kmet jokajoč: Častitljiv gospod, bolj žalosten ne morem biti. Duhovnik: Kaj ne znaš, da se pravi, „požaluj se“ — „spovej se“. Kmet: Kako bom vedel, če nisem hrvaški grešnik. Mali slil-car. Sodnik: Vaš zagovor je ničev; mož svoje žene sploh ne sme pretepati, najmanj pa zaradi tega, ker je odprla došlo mu navadno pismo. Mož.- Prosim, gospod sodnik, to ni bilo navadno, to je bilo frankirano pismo. Važen predlog. Iz zanesljivega vira smo čuli, da bode vlada v prihodnjem zasedanju stavila predlog, da je regu-lovati določbo <5 poslanskih dijetah. Poslanci se bodo razdelili v petero razredov in sicer po delavnosti in zmožnosti. Razdelitev bode baje ta-le: I. : dr. Tavčar, Šuklje, Žvegelj. II: Krsnik, Murnik, Grasselli, Hribar, Svetec, Žitnik, Apfaltrern. III: Klun, Povše, Bleiweis, Lenarčič, Mesar, Kavčič, Višnikar, Pfeifer, Schaffer. IV.: Papež, Stegnar, Vošnjak, Lavrenčič, Ogorevc, Pakiž, Dragoš, Luckmann. V. : Langer, Braune, oba Auersperga, Rechbach, Lichtenberg, Wurzbach, Detela. Kako se je Kočevar peklu privadil. Neki Kočevar prilastil si je bil košenino po krivici. Predno je umrl, izročil je starejšemu, že oženjenemu sinu vse premoženje, torej tudi po krivici pridobljeno košenino. Nekega dne, ko je oče že hudo bolan ležal, gnal je sin vole na semenj. Kmalu priteče sinček za njim ter reče: Oča, pajte damü, stari oča ba méru. Oča pogleda sinčka debelo, pa mu reče: „Pajdi, pajdi behend damü, tam na omara, v hiša je še nekaj meda, pa daj ga stara oča, da ga bo lizal, pa še an piserl počakal. Sinček uboga; a stari oča se ni zmenil za med. Ko pride zvečer sin s semnja domov, najde očeta že mrtvega: čez dva dni so ga pokopali. Osmo noč po smrti očetovi začne o polunoči po kuhinji grdo ropotati. Gospodar gre pogledat, kaj se v kuhinji godi. A kako se prestraši, ko zapazi, da se je umrli oče njegov ravnokar skozi zaprte duri splazil na dvorišče, a pri tem zažugal mu s prstom. Ves prestrašen in brez sape plane Kočevar nazaj v sobo, zaklene duri za seboj ter začne ženi pripovedovati, kaj je videl. „Bog pomagaj, der olte foter iše hintriše kamen. Nežel moli na fica Marija, da ga bo pomagov. Zgovorivši to. zarije se pod odejo in z ženo Nežo vred v strahu pričakuje belega dne. Drugo noč, tretjo noč — isto ropotanje. Kočevar gre župnika vprašat za svet in ga dobi. Ko je „türn dvanajsta üra toukü“, prične razgrajati v kuhinji. Kočevar se ohrabri, gre v kuhinjo in praša rajnega očeta: Oča, barum zaje hintriše kamen? oče pravi: „Tisto košenino pri lazi daj nazaj, žunster se moram v paklu peči.“ Sin na to: Oče, kako ste naumna! Le pajte v pakla nazaj, se ga boste že privadu. Očeta res ni bilo več nazaj in pravijo, da se je Kočevar tako res peklu privadil. En bloc. Peterček (zdravniku): Oče so bolni, mama so bolna, sultan je bolan pa kanarček je tudi bolan. Zdravnik: Torej cela menažerija. Kompliment. = Gospodičina Berta, Vi ste vsak dan mlajša in lepša. — Vi pretiravate! = Recimo torej vsak drugi dan. Listnica uredništva in upravništva. Gosp. Rok D—k : Porabimo prihodnjič. Fran Kaiser puškar v Ljubljani ■**>=- priporoča mnogovrstno zalogo orožja in raznih lovskih potrebščin kakor tudi pušk lastnega izdelka ter izvršuje vsakojaka popravljanja točno in po najnižjili cenali. & sä fotografo vati more vsakdo brez posebnega znanja s fotograf, aparatom, ki velja samo 2 gld. 60 kr. Na tisoče ličnih slik se da hitro in lahko izvesti od slehamega originala. (Retoriche ne treba.) Cena krasno-elegant. aparatu s kemikalijami in navodilom vred samo 2 gld. 60 kr. Važen je aparat za strokovnjaka, kakor za onega, kateremu naj služi zgolj v zabavo, kajti ž njim more se v sobi kakor na prostem fotografovati raznovrstne predmete, osobe, skupine ah slike po naravi. Aparat razpošilja proti povzetji L Müller na Dunaji, Döbling, Panzergasse. Ysß stroja za bnetijstYo. vinarstvo ia sadjarstvo, mlatilnice, čistilnice sa žito, triérje, slamoreznice, mline ta sofltje, söskalBicß za xudjs io vibo, za grozdje, bailor »ne druge »trete (o pripre*« ea kmetijstvo, vinarstvo in ßadjertystvo itd. priporoča v najnovejSi in «mjboijSi obliki, po cenit IG. HELLER, DUNAJ, */o Prateretrasse 78. •van« sipani kl I» p»h*ntaa pismo • Ur*« tshem. nsroifce®, laškem ki tiovennkam jeiiku po laMmnJu bresplnino Is Inn m. - Ca» ca poskušalo - gartnoij«. IiAAAAAAAAAjP Sh S g a « S © <4 © S « © GmS 'C » cö O ' «Ö u m _ O® Pi 2 Ö O cö ' M > S >co §1 N 5 • «M o p ^ A £ o c« CJ p 1 ^ 3 ! o l—^ o lO . I Fine vodne pile in žage ill j' za kojih izbornost se jamči. r -*=I=i=l=i^T=Jjj i Umetno in kupčijsko vrtnarstvo Alojzija Korsike v Ljubljani izdeluje dovršeno lepe vence in šopke, poskrbuje k vencem i trakove z napisi ter priporoča raznovrstna semena. Ilustrovani katalogi zastonj in franko. stavlja na način, ki ne prouzroča nikakih bolečin ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja zobozdravnik A. Paiohel v Ljubljani tik Hradeckega mostu, I. nadstropje. jsisisisisrsrsisrsraisisisisjsrsnsiafsrsrsisRsrsrafSisisnsLrs.ns.fsisrsLrs.i3Lis.rsrn Posredovalnica: G. Flux v Ljubljani, na Bregu 6 priporoča ter namešča poslujoče osobje vsake vrste, zlasti tako z dobrimi spričevali. GE3 Postreže se vsakemu točno. EEI] FRANCE ČUDEN, urar (prej J. Geba) Slonove ulice v Ljubljani (filijala v Trbovljah) priporoča svojo zalogo najraznejših zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, ur budilnic itd., kakor tudi veliko izbero zlatih, srebrnih in nikelnatih verižic, dalje prstanov in raznih drugih v urarsko obrt vštevajočih se stvarij. Popravila izvršuje najvestneje in ceno ter jamči za trajnost svojega blaga. V lekarni poleg rotovža gosp. pl. Trnkóczy-ja se dobivajo naslednje popisana domača zdravila vedno sveža (frišna) in se razpošiljajo proti poštnemu povzetju z obratno pošto. Lekarn Trnkóczy-jeve firme je pet, in sicer: Na Dunaju: Viktor pl. Trnkóczy, V., Hundstburmerstrasse 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnkóczy, ILE , Radetzkyplatz 17, in Julij pl. Trnkóczy, Vlil., Josefstädterstrasse 30: v G-radci (na Štajerskem): Vendelin pl. Trnkóczy; v Ljubljani ; Ubald pl. Trnkóczy. Üggreg Lekarna Trnkóczy-je va v Ljubljani priporoča : Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša izdatno in prežene bolečine. — Steklenica stane 50 kr, tucat 4 gld. 50 kr. Planinski zeliščni prsni sirup kranjski za odraščene in otroke; razkroja sliz in lajša bolečine pri kašlji, hripavosti, vratobčlu, prsnih injplučnih boleznih. — Steki. 50 kr., tue. 5 gld. ________ •Sdjutjmorff. Marijac. kapljice za želodec so izvrstno, uspešno, želodec krepilno, slezo ločilno, odvajno in slast do jedi oživljajoče zdravilo. — Steklenica 20 kr., tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Kri čistilne krogljice ne smele bi se pogrešati v nobeni rodbini. So lahko odvajajoče, slezo odganjajoče zdravilo pri zabasanji, skaženem želodci. Stane : škatljica 21 kr., zamotek s 6 šk. gld. 1.25. Esenca za želodec, i steki. 10 kr., 1 tucat 1 gld., 5 tucatov samo gld. 4.50. Angleški čudotvorni balzam, 1 steki. 10 kr., 1 tucat 1 gld., 5 tucatov 1 I E S I s s E I 1 i 1 1 1 I 1 i e ni E E S E E Brata Eberl ^ izdelovalca oljnatih barv, lakov, Arnežev in napisov |l *9 v Ljubljani, za Frančiškansko cerkvijo št. 4 a® priporočata svojo zalogo navedenih izdelkov, kakor g*_ "*?§ tudi svojo pleskarsko obrt za stavbe in meblje ter |v -4| izvršujeta vsako v njuno stroko spadajoče delo fino, p*-II reelno in kar najceneje. g* Zobozdravnik SCIWII6I1 stanuje .,pri Maliču ‘ II nadstropje, št 25-26. Ordinuje vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 1. ure popol. Najnovejše in najboljše vrste umetnih zobovij in zob. — Najboljše in trpežne plombe v zlatu £>-) in platinu za sprednje zobe, posteklenjene ‘ plombe povsem in nerazločno take, kakor so zobje. = Za vsa dela in operacije se garantira. = « m samo 4 8ld- jfl nfejsisisisrsjrsrsrersrsrsisisisisjsjsfsra AH. i I T T T T T T T T T i i T T I I Iz pred sodišča. Sodnik (obtožencu): Ali ste bili že kdaj obsojeni? Obtoženec: Da, enkrat sem moral plačati dvojno poštno pristojbino za nefrankovano pismo. Samosvest — Ali, gospod Klobasar, zakaj pa Vi ne nosite brade? = Milostna gospodičina, ali ste že kdaj videli Apolona z brado? Prava pobožnost. A : Kako vender to, da Ti, ki si tako pobožen, danes delaš. Ali ne veš, da je velikonočna nedelja! B: Vem, vem. Toda, kadar kaže kaj dobička, tedaj se prezré tudi največji praznik. Dobro jo je povedal. Neki birič se je hotel prikupiti bogatemu kmetu in mu rekel : Oče, kadar boste pri Vas prašiče klali, ne pozabite name. Praktičen dečko. G o s p o d : Zakaj pa jokaš fantek ? Dečko: Zgubil sem 50 krajcarjev, zdaj bom pa tepen. Gospod (Mu da 50 krajcarjev): Zakaj pa še jočeš? Dečko: Da nisem zgubil 50 krajcarjev, imel bi sedaj cel goldinar. Kakor se vzame. V nekem semenišču bil je bogoslovec, ki je pri vsaki priliki ponavljal besede: kakor se vzame. Nekoč prišel je v semenišče škof in začel izpra-šavati bogoslovce. Našemu junaku dal je vprašanje: Ali se sme tudi z juho krstiti? Kakor se vzame, bil je odgovor. Z juho, kakeršno uživa vaša uzvišenost, se ne sme krstiti, z juho, kakeršno dobivamo mi bogoslovci, pa brez vse skrbi. Na plesu. Gospod: Smem prositi za valček, gospodičina? Gospodičina: Z Vami bi že plesala, ko bi imela rokovice. Gospod: To je malost, gSspodičina, po plesu si bodem tako roke umil. Iz zdravniške prakse. Kadar ni več zdravnika v hišo, potem je to za bogataša dobro, za siromaka pa slabo znamenje. Tiskala „Narodna Tiskarna“ v Ljubljani.