. ?ÏSTB rr f-y-

"Proletaree" je delavski list za misleče èitatelje
Official Organ Jugoslav Federation, S« P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
iT. NO. 1378.
K»i»r«>4 m h— miiitr, n»r»«*i»#r «, iM>T. «i ih» »«.t «ffic« CHICAGO. ILL.. 7. FEBRUARJA (February 7), 1934
•I Cltwf. III..	it» Art »f l»>irww mt Marci» »ri IWTt,___\_ _J	_ ___________Y,_
618
PuMUbrd Mrrklr »I U. 2«lb Ml.
LETO — VOL. XXIX.
NEUSPEŠEN BOJ VLADE PROTI KORUPCIJI
PREDSEDNIKOVI APELI NA POŠTENJE NE DODO IZDALI
Odslovitve graftarjev niso kazen. — Korumpira-nost odvetnikov. — Potlačenje škandalov
♦
i.
"Polje" dividend kaže po par letih spet sijajno žetev
PRIVILEGIJI V ZAPORIH
TEKMA Z ZLATOM V BANKROTNI UREDBI
M IIJJONSKE vsote, ki jih je dala vdada v uprav ljanje raznim demokratskim "politikom", ne da se bi preje zavarovala proti nevarnosti graftanja, so objedene, kakoi sadeži, ki jih obžro miši. čez nekaj let, ako ne preje, bo prišlo na dan, kako so bossi v političnih mašinah demokratske stranke postali bogataši v dobrem letu "new deala". Korupcija pod prejšnjimi predsedniki bo izgledala malenkostna, ko se izvedo in zberejo skupaj vsa dejstva o ogromnih "legalizi-ranih" in legalno zavarovanih tatvinah ter direktnemu graf-tanju.
Pomisliti je treba .«a m o na številne kcrporacije, banko in na podjetja posameznikov, ki so v konkurzu. Koruptni odvetniki in "receiverji" jih izsesavajo tako, da bo za prave lastnike in za vlagatelje prav malo ostalo.
nentni", četudi so bili zasliša-vani pred raznimi komisijami. Namesto, da bi začela pometati milijonarske goljufe tukaj, obrača ljudsko pozornost na Samuela Insulla v Grčiji, katerega skuša pritirati nazaj
Uprava maie banke, ki je v **	ceii0- U malokdo ™
ikvidaciji, stane danes v m io-	d» Jf v*f	In
lik
gih slučajih več kakor pa dokler je poslovala. "Zaslužni" odvetniki so vzeli v Chicagu v problem letu od bankrotiranih bank več kakor pa so znašali dohodki od investicij. Treba je bilo torej prodati delež bančne imovine, da je bilo za plače "receiverjev", za kler-ke, ki so jih spravili v bankrotirane banke demokratski "pGlitUni" in za slične izdatke.
Enako je v Detroitu, v New Yorku, v Clevelandu itd.
čemu ni šel predsednik Roosevelt pred izredno zasedanje kongresa takoj ko je nastopil službo marca 1933 in predlagal kezni proti graftar-jem — namreč take odredbe in kazni, ki bi v vojni proti korupciji res* kaj pomenile? 'jpekuliral?
S pridigami, ki jih ima v J frjen izmed korumpiranih Washingtonu, in z apeli, ne uradnikov v Insullovih pod jo t-bo spreobrnil svoje stranke, neglede kako iskreni so njegovi nameni. Dokler ne bodto
Iz finančnega centra v New Yorku poročajo, da so uprave raznih korporacij sklenile na svojih občnih zborih januarja t. L, izplačati delničarjem v dividends!) $212,881],853, ali nad 34 milijonov dolarjev več kot lanskega januarja. V tej vsoti je vključenih le 800 korporacij.	. S •
Nad 60 kompanij je skleni-1 lo plačati poleg rednih tudi še dodatne izredne dividende,' lani pa 25 korporaeij. Tu je torej "napredek", kakršnega smatrajo nekateri za barometer, ki baje kaže, da smo se že izvlekli "iz najhujše krize".
špekuliranje na borzi fl postalo spet živahno in delnice so v splošnem narasle v cenah. Nekateri, ki se ne strinjajo s tolmačenjem, da je najtežja kriza prebolena in da smo na poti v« stabilnost, j
sulla advokatsko raketirstvo. Odvetniki tukaj in tam hočejo »zaslužiti, in služijo ne po >totakih, ampak stotisočake. trdijo z vso gotovostjo, da' je I
Naivni ameriški justični de-partment je pomagal na vso moč in še pomaga v tej Igri. Najel je advokatov, seveda same "zaslužne demokrate", in od teh jih je nekaj vposli! tukaj, nekaj je bilo poslanih na Grško in nekaj v Francijo ter druge dežele, vsi pa so dobili navodilo, da naj InsuHa pritirajo nazaj v Zed. države.
čemu mu je vlada sploh izdala potni list za beg v inozemstvo? čemu mu je sodišče pomagalo odvrniti sum raz sebe s tem, da ga je imenovalo za enega sodnih upraviteljev tistih podvzetij, katera je za-
glavni vzrok dviganju cen del nic inflacija, ki je znižala vrednost zlatega dolarja za nad 40 odstotkov. K povečanim dobičkom velikih korporacij pa so pomagali pravilniki NRA, ki so odpravili prejšnjo neovirano konkurenco.
J
Obnovitev socialistične stranke v Jugoslaviji
šli tatovi, ki načeljujejo demokratski stranki v posameznih mestih v ječo," na prisilno delo, ostane korupcija neza-vrta. Kajti če posamezni načelniki odslove iz te ali one službe enega korumpirancjra uradnika, uposle drugega, ki prevzame službo navadno prav tako v nadi, da si bo v nji "pomagal" kolikor največ bedo dopustile priložnosti.
Dejstvo je, da so pod "new dealom" multimilijonarji in velebogataši sploh prav tako svobodni vzlte odkritim goljufijam na dohodninskem davku, kakor so biil pod prejšnjim predsednikom, medtem ko si je zvezna justica komaj upala poslati v zapor kakega veli'cega "butlegerja", rs.ato ker ni delil z vlado svojih nelegalnih profitov. Drugo dejstvo je, da so tudi pod new dealem ječe le za male tatove in za male najbolj neokretne graftarje. Tisti, o katerih lahko vsa javnost ve, da r.o oci-
Dne 3. februarja so se zbrali na zboru v Be:gradu zastopniki raznih delavskih društev v Jugoslaviji. Njihov na-
jih je bil Howard S. Duncan.	,	. .. ...
v Hammondu, Ind. Poneveril, mten ¿e ob"ovltl ^'alistlcno
in ukradel je $132,000. Proili	ak° b°d° 0V"e
teden je bil obsojen na en do-, r, .	... ... ...
i	a 1 iiciJ Pn zadnjih občinskih vo-
lar kazni in od enega do 15 let!... . . : ... . , .
* j 4 j.	i litvah in pri volitvah v delav-
zapora, toda tudi zaporn^ ka-	v
zen mu je bila takoj odpušče na, "ker je pomagal sodišču razkriti tatvine svojih predstojnikov, kateri so poneverili milijone." Teh tatinskih predstojnikov je bilo sedem, — med njimi Insullov sin — ki so še vsi "na svobodi pod poroštvom". če pa bi Howard S. Duncan ukradel kateremu izmed "predstojnikov", ali pa sodniku, petak ali dvajsetak, bi se kazni nikakor ne mogel ogniti.
Dokler bo vlada dopustila, da ta dvojna mera v ameriški justici ostane, bo vse njeno pridiganje proti korupciji le neiskrena molitev. Njen edini namen je, odvrniti sumnjo raz sebe in se predstaviti ljudstvu za braniteljicd poštenosti. Sicer pa sta demokratska stranka in poštenje stvari, ki ju je nemogoče vsoglasiti. Tudi naivneži, katerih je mnogo v tej ganili ljudstvo za nešteto mi-¡deželi, bodo prej ali slej iz-lijonov, so še vedno "promi-1 prevideli, da je to resnica. »
ske zbornice je okrog 100,000 jugoslovanskih delavcev glasovalo za kandidate liste svobodnega delavskega gibanja (socialiste), kar je dalo po-kretu vzpodbudo, da bo sku-
N obe na tajno.t ni. da imajo bogati jotniki v ameriških ječah vse mogoče ugodnosti. Jetnišnični zdravniki jik rotijo celo »tu "maradi adravja". Obiski so jim dovoljeni kakor na privatnem stanovanja. Kljub temu je časopisja osupnjeno poročalo o škandalu. ki so ga morodajna nadairajoče oblasti odkrile v newyorških saporih na Welfere Islandu, ki so tu na »liki. Bogati jetniki is gangsterskih in drugih tatinskih krogov so imeli vse no-•roče udobnosti, prvovrstno hrano in oskrbo. "Niti doma ne bi mogli imet boljšega luksusa", so poročali listi. A vasti o takih škandalih kmalu «tih noja, oblast ismenja nekaj nameščencev v upravi jetnišnice, in stara igra iuje.
VOJNA NEVARNOST NA DALJNEM VZHODU
Prediranje japonskega im-.perijalizma v Azijo, posebno še v Mandžurijo ob sibirski meji, ogroža ne samo interese sovjetske Unije, ampak tudi ves njen vzhodni del Sibirije z Vladivostokom, in vse sovjetske posesti na Pacifiku.
D:kler je bila Mandžurija kitajska posest, ni pomenila za sovjetsko Sibirijo nikake opasnosti. Danes pa si Japon-
enako pripravljen bi moral biti tudi sovjetski transportni sistem."
Razdalja med evropsko Rusijo in vzhodno Sibirijo je velikanska. Veže ju samo sibirska železnica, ki je bila do nedavna skozi* par tisoč milj le enotirna. In od kar fo Japonski militaristi vzeli v svoje področje rusko vzhodno kitajsko železnico, je vprašanje ugodnih prometnih «vez iz Rusije do Pacifika še bolj pereče.
Do preloma in vojne lahko
ska gradi v Mandžuriji posto-
šal to silo organizirati v de- janke za invazijo v Sibirijo.
lavsko politično stranko.	Japonska je v militaristič-
Modifieiran jugoslovan-ki ium pomenu besede ona naj- .. , » , . . y
zakon o političnih strankah i jačjih velesil nft svetu. Name-1pr,(le . ' k0r im.aj.° . , . ,	,	i . . . .	. . ponci običaj, da napadejo iz-
dolota, da so dovoljene samo njena je izriniti vpliv, ki ga! ^ , . \	1	,
4 , 4 . ....	, . .	. , V . . rj A ¡nenada in da se z napovedo-
take Htranke, ki imajo pred- imajo evropske dežele in ¿ed-ivanjem vojne 8D,oh no ukvar-
o sano minimalno števili? čla- države v Aziji (na Kitaj-1 J
nov in postojank v vsi državi, skem), in p leg tega je njen
to je, v vsaki banovini. Na- glavni smoter, da izžene so-
men mu je, da prepreči eno- vjetsko Rusijo i/. v.je vzhodne
vanje lokalnih verskih strank, Sibirije.
kakor je bila na pr. klerikal- Sov. Rusija 'je v tej tekmi na na Slovenskem, in pa plc- izgubila za »v6jo praktično menskih, rakor je bila Radi- uporabo vzhodno kitajsko že-čeva na Hrvatskem. Toda «3»-, kznicd, ki veža njeno sibir-kon je ob enem tudi izredno *ko progo po skrajAani Črti
drastičen z ozirom nn opozici- skozi Mandžurijo z Vladivo-onalno delovanje. Optimisti, stokom. Z osvojitvijo Man-
jajo. Mandžurijo s svojimi 30 milijoni prebivalci so si osvojili brez vojne napovedi Kitajski in sploh trdili, da love samo bandite. Carjevo Rusijo je Japonska naskočila, ko je bil carjev generalni štab na to najmanj pripravljen. ? Japonski militaristi se nadejajo, da bodo imeli v vojni proti so-
ORBA Zedinjenih držav <za znižanje vrednosti svojemu dolarju vznemirja ves svet. V zlatu mu je vrednost zmanjšana s 100 na 59 centov. V Zed. državah je 100 centov še vedno 100 centov in cene blagu se niso hipoma dvignile. Na mednarodnem trgu pa je dolar faktično vreden samo dobroi polovico prejšnjega dolarja. Namen vlade te dežele je, znižati produkcijske stroške ameriškemu blagu zat uspešno konkuriranje na mednarodnem trgu in zvišati cene potrebščinam v Zed. državah na višino, kakor so bile 1. 1926.
Predsednik Roosevelt je z odobritvijo kongresa podržavil vse zlato in v zameno bankam ter drugim, ki so smatrali to kovino za svojo privatno last, je odštel papirnate dolarje. Nato je »zvišal vrednost zlatu z dobrih 20 na 35 dolarjev in s tem je profitiral v papirju več ko dve in pol milijardi dolarjev.
S to manipulacijo z zlatom, s prejšnjo naredbo glede srebra, in z zveznimi krediti »e Rooseveltova administracija poslužuje takozvane omiljene inflacije. Mnogi finančniki dvomijo, da se bo vladi ob teh mejah sploh mogoče ustaviti. Kajti od ene stopnje gre do druge in se bo končno znašla v položaju, ko ji ne bo preostajalo drugega kakor pognati svoje stroje za tiskanje denarja neglede na zli) rezervo. Vsi dosedanji vbrizgi za oživljenje ameriškega gospodarstva so bili neizdatni, dasi stanejo milijarde dolarjev. Ogromna posojila, ki jih najema vlada, večajo njene deficite iiz milijonov v milijarde. vNjen dolg je dosegel višino kot še nikdar v zgodovini, če privatni kapitalizem ne oživi, kakor je vlada pričakovala, je končni splošni krah in kaos neizogiben.
Ameriški dolar, ki je bil 1. 1932 smatran za najtrdnejšo denarno enoto na svetu, je danes v negotovosti. Vsled svoje prejšnje važnosti in svoje ogromne vloge v mednarodni trgovini ogroža tudi druge valute, ki so že prišle na pot stabilnosti, na pr. francoski frank.
Trgovski krogi v Nemčiji se prvič v zgodovini pritožujejo, da jim je z ameriškim blagom čezdalje težje konkurirati, ker je dolar v primeri z nemškim denarjem padel nad 40 odstotkov in vrhu tega so ameriški delavci plačani tako slabo, da nemške tovarnarje skrbi, kako naj v tekmi za trge premagajo te težkoče. Včasi so Amerikanci trdili, da izgubljajo trg, ker so ameriški delavci plačani boljše kakor pa delavci v drugih industrialnih deželah. Zdaj je narobe.
Glavni boj danes je med dolarjem in angleškim, funtom šterlingom. Za "stabilizacijsko" manipuliranje med tema dvema najvažnejšima denarnima enotama na svetu ima finančni department ameriške vlade na razpolago dve milijardi dolarjev, angleški pa blizu toliko. Francoski frank je vsled te vojne ogrožan in Francija se pogreza v čezdalje hujšo finančno, ekonomsko in politično krizo.
Ako se ta bitka konča s splošno inflacijo, bodo vsi denarni prihranki uničeni — in dolgovi obenem. Ampak ne dolgovi revežev, kajti ti so že danes ob svoje farme, svoje hiše in druga zadolženo imovino, katere jim inflacija ne bo rešila. Dolgov se bo otresla le zvezna vlada in druga zakonodajna telesa, in pa velekorporacije. Toda če računajo, da se bo stvar razvijala in končala tako enostavno, so v zmoti. Ljudstvo ne bo molče gledalo poloma.,
Inflacija, kakršna grozi v tej deželi Čezdalje bolj, bo katastrofa posebno za delavsko ljudstvo, zato je A. F. of L. začela z vojno proti nji in podpira jo socialistična stranka. Bankrotirani kapitalizem si bo pomagal iz zagat rajše s čemurkoli, kot pa da bi dovolil vladi, da mu odvzame del nepremičnih bogastev. Na pr., če je vlada lahko vzela od vsakega dolarja nad 40c, in s tem znižala vrednost vsake zavarovalninske police, vsake hranilne vloge in vsakega posojila za 40c na dolar, čemu ne bi storila enako z milljardnimi premoženji, ki so zapo-padena v prirodnih zakladih in napravah? Recimo, da bi mul-timilijonarjem zaplenila 40 odstotkov bogastev v nepremičninah — kako hitro bi zbrisala svoje primanjkljaje! Ampak to bi bila "neustavna konfiskacija". Zato se poslužuje take, ki 1 udari najbolj delavske sloje.
Ameriško ljudstvo je danes opojeno z vladno propagando bolj kakor pa je nemško ali italijansko s pomočjo najdrastič-nejše diktature. Vladi zaupa popolnoma. In s pomočjo tega zaupanja ROosevellov režim svobodno manipulira in eksperimentira, ne da bi si bil gotov rezultatov. Vse, kar je dosegel dozdaj je, da bolnik lažje prenaša bolečine, in da mu je udah-nil upanje v okrevanje. Toda njegovo zdravstveno stanje je navzlic dragim vladnim medicinam, katere stanejo milijarde, nespremenjeno. Kapitalistično gospodarstvo v tej kot v drugih deželah je v čezdalje večji negotovosti.
JAČANJE VOJNIH MORNARIC
Kljub dolgotrajnemu pre- proračun visoke vsote za obo-
2v oboroževanja je danes »t spet v vrlincu n:ve mili' 'ističnt furije, ki je že zdaij
rekanju in pogajanjih za ome jitev oboroževanja je danes svet taristiČ
hi jša kakor'je bila pred pri-cetkom svetovne vojne. •
Kcngres Zed. držav je dovolil vojni mornarici nove kredite v v jot I $570,000,000 za zgraditev 102. novih vojnih ladij. Poleg tega določa vojni
rožsvanje v zraku.
Japonska odgovarja, da bo svojo vojno floto jačala sorazmerno kakor Zed. države svojo. Anglija utrjuje Singa-pore, ki je njen vojni pristan v Aziji. Stane jo že četrt milijarde dolarjev. Tu io njon>'*ko, toda P dpira je le follU|fc
vjetski Rusiji enako srečo ka-
.. , , ..	.	. ...... ... ... i kor proti carjevi. V slučaju.
ki so delovali za socialistični; džurije je japonski impenali- dfl vojno izz0vej0f bodo hitro
zbor v Beogradu se nadejajo, zem potisnil prag Jonske jÄpoznalif (}a ?0 ce ukanilL ^
da bo diktatura v interesu dr- prav pred sovjetsko Sibirijo. vjetflka Rusija n| impc>tentna
V glavnih mestih raznih Hež*la. kakor ic Kitajska, dežel, ki motre poostrevanje kajti ona poseduje za vojeva-odnošajev na daljnem vzh^A nje na suhem in v zraku apa-du, so se popolnoma predali ratt ki mu tudi japonski impe-misli, da je vojna neizogibna, rializem ne bo kos. Interesi cbeh dežel se križajo v Aziji v toliko, da mora priti do preloma in odločitve na bojiščih.
žave morala delavstvu veliko popustiti, to pa bo v prilog obnovljenega socialističnega gibanja.
Socialistična delavska inter-nacionala je akcijo za usta-' novitev soc. stranke v Jugoslaviji po obsežnem študira-nju razmer in okoli.^čin odobrila. Konferenco socialistov
ZA SKRAJŠANJE DELAVNIKA
Na konvenciji U. M. W. v strije dvigne, kakor je bil do Indianapolisu je rekla delavska tajnica Frances Perkins, da so se razmere za delavce pod N\RA izboljšale, da pa je treba nadaljevati z borbo za
"Vešč" bankir
Jrs1:ph P. Harr:s, bivši pod-
bcl izdatno skrajšanje delavnika, «za plače, ki bodo omogočale dostojno preživljanje in pa za odpravo neMgurnosti,
Ruski vojni niinistrr Voro- j predsednik propadle Union v kakršni so bili delavci v do-v Beogradu je brzojavno po- šilov je v svojem govoru na Trust banke%v Cleveland-u, dol- sedanjih razmerah.
zdravila tudi ameriška socia- :boru rusko IrmunUtične ^uie $295,849. Dne 25. janu-
listična stranka.
brodovje zavarovano	v sluča- v kolikor se ji zdi, da to slu-
ju, da pride do vojne	m:d njoiži imperializmu Velike Britain Japonsko. | nije, v ostalem pa sta si z Ja-|leznic, ki eo v»e kaj drugega
Sovjetska Rusija	Anglijo , ponsko tekmovalki za trge in | kot vzorno. "A------:
stranko dojal da č? Japonska arja je napovedal bankrot in vojno hr.čo, je sovjetska Uni- navedel, da ima $12 v gotovi-ja nanjo vsak čas pripravijo- ni, avto in pohištvo, katerega na. Toda istočasno je zelo kri- pa mu po z-akonu preko $500 t:ziral upravo"" sovjetskih že- vrednosti ne m:rejo vzeti. Na
sicer dolži, da podpira Japon- za nadvlado v Aziji.
Armada je pripravljena," je d?jal, "toda
Konvencija se je izrekla za 6-urni delavnik 5 dni v tednu, in za zvišanje plač preko se-tlanje lestvice.
Na isti konvenciji je izvajal
polema 1. 1929, bo še vedno od 4 do 6 milijonov nezaposlenih, in to kljub dozdaj znižanemu delavnemu času.
Delegatom je bilo poroča-no, da so bile premogarjem v neunijskih revirjih plače zvišane od 30 in ponekod celo do 300 odstotkov. To se je doseglo s pomečjo določbe v Niri, 'ki daje delavcem pravico, da se svobodno organizirajo.
Kljub temu privilegiju na papirju pa so si morali rudarji pravico organiziranja v veliko krajih izvujevati šele s stavko, kar je bilo na konven-
predsednik A. F. of L. Wil-vprasanje, kaj je njegov po- liam Green, da so dosedanja ci^i premalo povdarjano. klic je navedel "brezposel- znižanja delavnika nezadost- j Prihodnja konvencija U. M. noat". •	I na, kajti tudi če se obrat indu-l\V. bo 1. 1936 v VVashingtonu.
Prelet arec, February 7, 1934
PROLETAREC
LUt — i»tT<— dtUfA^i« Un4ty*. I shaja vsako sredo.
la^ajt Jugoslovanska Delavska Tukovaa Druiba.
Chicajo, lil.	,
~Gla»ilo Jufo»lov«a»k« SmmUiI^m Z*aaa.
NAROČNINA v Zedinjenih drisvsh is celo leto $3.00; * m pol lets $1.75; im ¿«trt leta $1.00. -Inozemstvo: ss celo leto $8.60; ss pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj-pozneje do pondeljka popoldne sa prtobtttev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen'* Publishing Co., Inc. Established 1»06.
Editor...............................Frank Žaits
Business Manager .Charles Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00;- 8ix Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countri«s, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
• 363» W. 26th St., CHICAGO, ILL. T«leplian*: Rockwell 2M4.
Francoski škandali
Ko so Francozi izvedeli, da jih je ruski pustolovec Stavitsky ukanil za kakih 60 milijonov dolarjev z ničvrednimi bondi, so za-grmeli, da je imela pariška policija dela čez glavo skozi več dni.
Šestdeset milijonov dolarjev grafta je v Franciji vrglo vlado in nastala je resna politična kriza, medtem ko se radi takih vso-tic ameriško ljudstvo prav nič ne razburja. Že tudi od kar imamo new deal, fo ameriški graftarji pobasali toliko milijonov, da je Stavitsky pritlikavec v primeri z ameriškimi korumpiranci v gornjih plasteh. Preko graf-tanja na debelo, ki se je vršilo poslednje tedne posebno v CWA, je šlo ameriško ljudstva molče, v Parizu pa bi demonstrirali, pulili drevesa, podirali ograje in se lomastili s policijo in orožniki. Tukaj pa predsednik izda svarilo, nekaj graftarjev odslove in najamejo nove — ljudstvo pa je vzradoščeno in kakor na povelje priredi p:- vji deželi slavnosti k predsednikovemu rojstnemu dnevu. Policaji v Parizu se čudijo in žele, da bi bili tudi Francozi, posebno še Parižani, tako mirni in brezbrižni.
Slavljenje Roosevelta
K rojstnemu dnevu predsednika Roosevelta je bilo dne 3. januarja prirejenih nad 6,000 banketov in plesnih zabav. Pravijo, da ni ljudstva storilo tega še nobenemu predsedniku, dasi je bilo že veliko popularnih. Ideja za take slavnosti je vznikla v aparatu, ki vodi propagando za new deal.
Kongresnik McFadden je dejal v zbornici dne 31. januarja, da je predsednik sam brez programa, in da priznava, Če se ne obnese en poskus, se bo lotil drugega, ampak če nima programa, je pa pokazal eno lastnost, in to je lastnost magnetizma, s katerim je pritegnil ljudstvo nase.
**Republikanske stranke ni več, in demokratske stranke ni več," je rekel McFadden. "Vse je Franklin Delano Roosevelt."
Dokler si predsednik ohrani to ogromno tzaupanje in popularnost, lahko manipulira z denarjem kolikor mu drago, ne da bi naletel na ljudsko opozicijo, in tudi graft lahko preplavlja deželo, da le predsednik svari politike, da naj bodo pošteni, in jih kritizira. Sele, če nastane draginja, bo ljudstvo postalo pozorno in začelo premišljevati, kam tale new deal pravzaprav vodi.
Vera v odrešeaike
Ljudstva še vedno verujejo v odrešenike. Krščanstvo slavi blizu dva tisoč let spomin na božjega sina, ki je prišel na svet, da odreši človeštvo. Biblija pravi, da je v ta namen trpel i sam in umrl na križu.
Toda Človeštvo je po dva tiseč letih te odrešitve še zmerom ncixLrešeno, četudi je pozneje verjelo in sledilo neštetim osvoboditeljem, ki so mu obetali odrešenje.
Res je: posamezni narodi, ljudstva in razredi so si ob različnih Časih v raznih dobah rzvojevali precej olajšav in veS pravi«. Toda uredba, ki sloni na krivici je ostala. Noben posamezen odrešenik je ne »cdpravi.
Pokojni Eugene V. Debs, ki je bil najpopularnejši socialistični delavski voditelj, kar jih je Še kdaj živelo v tej deželi, je na svojih shodih zagotavljal množicam, da on ni Mojzes, ki bi mogel odvesti ameriški proletari-jat iz puščave kapitalizma v obljubljeno deželo pravičnosti in boljših razmer. In tudi če bi imel to moč — dobil se bi kak drug Mojzes, ki bi isto ljudstvo odvedel nazaj v puščavo.
Na tak poljuden način je tolmačil Debs delavcem, da dokler bodo čakali le na odrešeni k e in Mojzese, ne bo odrešitve —' vsaj ne sigurne, stalne spremembe na boljšo. Lju-djb, ki se puste slepo voditi, bodo slepo slediti zdaj temu, zdaj drugemu. Le kadar bo ljudstvo znalo dovolj misliti, bot zrelo izvesti največji preobrat, ki bo pomel z uredbo izkoriščevalcev, zavajalnih odrešenikov in Mojzesov, namesto nje pa bo zgrajen nov red —— socializem.
ZAKON, KI POMENI DOBIČEK ZA VLADO
n
THE NATIVE'S RETURN"
V zal j ž bi knjigarne bratov Harpers v New Yerku je Ušla J
knjiga "The Native's Return", ki jo je spisal Louis Adam 2 o
-vojih vtisih v Jugoslaviji in njenih ljudeh, kjer le bil lan-•»ko leto. To knjigo dobite pri Prosvetl za $2 in po- isti ceni io v Clevelandu prodaja Enakopravnost. Cena v knjigiM" nah ji je $2.75. • Poslužite se prilike in kupite si to knjigo po znižani ceni. Priporočite jo Amerikancem in drugim svojim znancem. -Ve* o nji bomo pisali v eni prihodnjih številk.
BVAJSET LET AMERIŠKEGA MUŽINSKE6A KOLEDARJA
Na sliki, sedeč, j» predsednik Roosevelt, ko dne 30. januarja podpisuje aakon, a katerim je proglašeno vse alato v federalnih državnih bankah in sploh ves slat denar sa državno avojinO. Naslednji dan je predsednik uradno znižal prejšnjo alato vrednost dolarja s 100 centov na 59 centov. Toliko
manj ima namreč adaj pokritja v zlatu, in salo dobite v inoaematvu le 59c za dolar v primeri s njegovo prejšnjo vrednostjo. Vlada Zed. držav je napravila s tem znižanjem $2,792,902,800 dobička, kar pomeni, da ima toliko več papirnatih dolarjev na razpolago.
KOMENTARJI
"Ameriška Domovina" je po poročilu rz angleških listov priobčila dne 30. januarja 1934 sledečo vest:
Socialistic«! *edja aeijat, h* i« Popravljal tunel, da napada banko
Winalow, Arisona, 19. januarja. DiMvrorlh E. Sumpier, socieliatiini kandidat za kongres tekem lanskih
vclitev v novembru ineseei», je bil danes prepeljan pred sodni jo, da »e rsjforarja saradi nameravanega bančnega ropa. Sumpter je ob času
aretr :nj« silovit j preklinjal kapitalist:? in denarne n:.oj»otce, ki so baje pcviroilli njegov poraz pri zadnjih volitveh. Sumpter je bil poražen pri zadnjih volitvah o<l neke ten-.ke, ki je d^mokratinja. Aretiran j« bil včeraj, ko fo jr* »lotili, ko je k.,pa! tur^U da bi vdrl v First National ban'o, kjer je hotel pobrati denar, kot trdi policija. Sumpter je pobegnil, ko jra je bančni stražnik zapazil, toda policija je bil« takoj na mestu in »r« j^ kmalu prijela. Na policiji je izjavil: "Bil cow lacea in ¿res vreh denarnih sredstev. Kapi-.tali;ti m? ni*-o holeli dati denarja, jesii srrn pa moral. Izko»pat~Sem tunel, odkoder sem nameraval priti v bančno hlkgajno, toda so ene prehitro prijeli." Sumpter j? bil mnenja, da bi bil v enem dnevu jjotov s svojim delom, nakar bi z dinamitom razstrelil tfa pod glavno bančno blagajno. Tekom zadnje kongresne kfrrpanje je bil Sumpter energičen po) i ti kar. Prehodil je večji del države v korivt svoje kampanj«. Pri vo-litvsh je dobil 7000 glasov, ali več kot republikanski kandidat, toda je bil poraž?n <H demokratinje Isa-belle Grcenway.
Ne vem, v koliko je vest resnična. Vem le, da je poročilo v A. D. tendenčno, in pa, da Sumpter ne bo nikoli bančni ropar. Kajti ropar, ki heče okrasti banko, ne bo ael kopati predora pred očmi bančnega stražnika.
Ako bi imel Dillworth E. Sumpter talent za legalnega bančnega roparja, bi se dal izvoliti v direktorij kake banke, postal bi prominenten meščan, izposejeval bi si v svoji banki na nič, in ko bi propadla, bi ga sodnik imenoval za "receiverja" (sodnega upravitelja) banke, katero je spravil na kant. Za vse to bi prejemal visoko plačo. In če bi o-kradeni vlagatelji le preveč godrnjali, bi morda oblast u-vedLa preiskavo, in naš obče-spoštovani bivči bankir bi bil pozvan pred sodni stol, kjer bi ga oprezno in vljudno iz-praševali.
Tisoče bank v Zed. državah je propadlo, dasi ni pod njimi kopal tunela noben socialistični bančni ropar. Toda v bankah so sedeli demokrati fn republikanci, prejemali visoke plače, špekulirali z ljudskimi prihranki in jemali "na posodo" kakor za stavo. Ti so banke oropkli brez da bi iskali vhod vanjo skozi tunel. Bančni stražniki sami so jim odpirali vrata in blagajne. • • *
George Faxon jr bil do 25. januarja poštar (postmaster) v Piano, III. Dne 26. januarja je dobil obvestilo, da je od-slovljen. Njegovo mesto je bilo oddano demokratu. Post-
master Faxon je tudi lastnik lokalnega republikanakega časopisa, ki pa se je ves navdušil &a Roosevelta in njegov new deal. Faxon je bil načelnik pripravljalnega odbora, čigar naloga jc bila prirediti koncem januarja slavnostno veselico k R:oseveltovemu rojstnemu dnevu. Ko hitro pa ie bil Faxon odslovljen, je veselico preklical. Po nekaj u-rah so ga pregovorili, da je preklic umaknil, ob enem pa se je bridko pritožil: "Priab-čeval sem v svojem listu vso Rooseveltovo propagando in agitacijska poročila demokratskih prvakov. Storil sera. kar ie bilo v moji moči, da predstavim ljudstvu v tem kraju predsednika za nekakega nadčloveka — in za vse to zvesto službovanje sem dobil brco."
Tudi George Faxon je bil nepreviden. Razviti se bi moral v demokratskega graftar-ja, namesto da je slepo služboval, pa bi imel v odborih demokratske stranke boljši ugled.
• a •
Poročajo, da deluje Roos velt za znižanje plač odbornikom v bankah. Nekateri so do pred par leti prejemali od pol milijona do milijon dolarjev in v par slučajih z bonusom celo več. Delničarji in vlagatelji zdaj drago plačujejo svojo neprevidnost, čemu ne bi rajše Roosevelt prevzel bank, kar bi bil že lahko storil, pa bi bili upravniki bank uslužbenci države? Mar ni vladna rekcnstrukcijska finančna kor-poracija dala bankam milijonska posojila, ki so bila v mnogih slučajih porabljena največ v prid bankirjev samih — in v (vseh slučajih veliko bolj v prid bankirjev kakor pa vlagateljev?
a * a
V tej deželi imamo dvoje vrste roparjev. Eni operirajo z revolverji in s strojnimi puškami. Ti kradejo in ubijajo nelegalno. Drugi imajo odvetnike za svetovalce, da se pri svojem ropanju »zavarujejo pred zakoni. Prvi kradejo malenkosti v primeri z ogromnimi vsotami, ki jih jemljejo ljudstvu veletatovi. — K. T.
V četrtek v dvorano
SNPJ
August Clacaaens bo govoril. — Nastop pevil.ega zbora "Karl Marz" in tamburasev Chicago, 111. — Nihče naj ne zamudi sheda v četrtek večer 8. februarja v dvorani SNPJ, na kateren bo govoril znameniti socialistični orator August Ciaessens iz New Yor-
Razprava o fašizmu
Chicago. — V petek 9. fc-bri^arja bo diskusijski sestanek mladinskega odreka kluba št. 1 JSZ. Vrši se v spodnji mali dvorani SNiPJ. Predmet je razprava o fašizmu, Uvodni govor na tem sestanku bo imel Joško Oven.
Listnica uredništva
Ker je urednik aapotljen z revizijo pri SNPJ, ni tnogel urediti vseh dopisov, ki to bili dostavljeni uradu šele v pond.*ljek. Objavljeni bodo v prihodnji izdaji.
Aufust Claess :n»
ka. Pel bo češki socialistični pevski zbor "Karl Marx.' in igral bo nekaj komadov tudi njegov tamburaški zbor.
August Ciaessens je znan v socialistični stranki sirom dežel? že mnogo let, v mcdvojnih letih pa se jc zanimala zanj vsa politična javnost radi bojev, ki jih je vcdil zaeno z drugimi socialisti v newyorški zakonodaji in v newyorAki občini. Zaradi njegovega proti-vojnega stališča je bil izključen iz zbornice in odvzeli so mu mandat, katerega mu je dalo ljudstvo. Clacssens je veliko pisal. On je avtor "Roparske trojice", ki je bila izdana v slovenskem prevodu, in mnogih drugih brošur. Na Rardovi joli za socialno znanost v New Yorku je eden izmed najpopularnejših učiteljev.
Vstopnina na shod je prosta. Zapomnite si datum: v četrtek 8. februarja ob 8. zvečer v gornji dvorani SNPJ.'
Vabljeni so tudi glavni odborniki SNPJ, ki bodo ta dan na svoji seji v Chicagu. P. O.
PRIREDITEV
KLUBOV J. S. Z. v ( IliraIgu
V NEDELJO 4. MARCA
DVORANA CSPS
Pričetek sporeda ob 3. pop.
Po programu plesna zabava
Vstopnice v predprodaji 40c; pri blagajni 50c.
Igra J. Kochevar.nev orkester,
Raznoterosti iz Cleve-landa
Cleveland, O. — Družinski
koledar je dobil letos v Clevelandu velik odziv. Jaz sem ga prodal že 160 izvodov. Naročili smo ga trikrat in vsega razpečali in zaeno s tem dopisom je šlo v Chicago četrto naročilo.
Ko smo dobili prve izvode letošnjega Druž. koledarja, nisem niti z daleč upal, da prodam toliko iztisov. Dosegel sem rekord, in to v času, ko so delavske razmere skrajno slabe.
Zelo pridni pri razpečava-nju koledarja so bili tudi člani kluba. Predajali so jih kot •?a stavo.
Napisal bi rad tudi vabilo na vprizoritev operete "Srce", pa sem v tak namen menda prepozen s tem dopisom. (Prejeli smo ga 1. feb.—Op. u.) Pevski zbor "Delavec" se je mnogo trudil, da zadovolji občinstvo s svojo prireditvijo (dne 4. februarja 1034 v Slov. del. domu).
Veliko zanimanja je tudi za igro "Me* uniforme", ki jo vprizori drufttvo" Anton Ve-rovšek" v nedeljo 11. leb. v Slov. del. domu. Hvalevredno; je, da se slovensko občinstvo toliko zanima za delo naših delavskih kulturnih društev. "Verovčkove" vstopnice k o-menjeni igri so dobile v predprodaji že velik) odjemalcev.
Ko pri mojem poslu obiskujem rojake, vidim, da se veliko zanimajo za Louis Adamiča in njegovo knjigo The Native's Return. Tu jo je poseben cdbor naročil 500 izvodov. Zdi se mi, da bo kmalu razprodana. Razpočavam jo tudi jaz, v področju omenjenega odbora, po znižani ceni. Pri razprodaji sodelujem, kakor drugi, vsi brez provizije.
Adamič ima tukaj tudi sovražnike, ki so zeleni c<d zavisti, toda tudi njihovo napadalno pisanje služi oglašanju njegove knjige. Marsikdo, ki je drugače ne bi kupil, jo je zdaj v>T.el iz radovednosti. Lepa hvala zato Grdini, Pircu, Rev. Slajetu, Lahu in kompaniji.
V nedeljo 28. jan. je imela občni zber delničarjev Slovenska zadružna zveza. Iz poročil upravnih funkcionarjev je razvidno, da j3 lani kljub težkim razmeram prav dobro poslovala. Celo veliko milijon-«kih korporacij je propadlo, še več pa posameznikov, medtem ko gre Slovenska zadružna zveza nevstrašeno naprej. Ne velika konkurenca posameznikov in ne verižnih trgovin je ne morfe uničiti. Upamo, da je tudi nikoli ne bodo!
Klub št. 49 JSZ v Collin-woodu se je povečal za tri do*-bre člane. Ampak klub se pri tem ne misli ustaviti. Sodrugi, le krepko delujte, in vaša agitacija bo kronana z uspehi. Čeravno nas je malo, smo vztrajni. To nasprotnike zelo boli in jezi. Majhna, izborno rrganizirana armada ali četa je veliko bolj izdatna, kakor na velika neorganizirana armaria. I A} dalje po začrtani poti!
Anten Jankovič, večni popotnik.
FRANK ZAITZ
Frebivalstvo Mehike I
Mehiko ima 16,552,722 prebivalcev, kakor poroča vladni department za narodno ekonomijo. Žensk je nekaj več kakor moških. .
(Nadaljevanje.)
Poleg enih, ki so omenjeni v prje*nj>m članku, so bili ameriški slovenski sotrudniki koledarja za 1. 1930 Anton Slabe ("Odreditev"), Katka Zupančič ("Magdalena"), L uis Beniger ("Ameriška ekonomika struktura"), Anton Garden ("Chicago—metropola grobega individualizma"), Kozma Teleban ("Amerikanska slovenščina"), Frank Zaitz ("Jože Zavertnik, njegovo življenje in delo"), urednik pa je poleg drugega priredil vrsto informativnih spisov.-- I. Mladi-neo ima v tem letniku podatka •> jugoslovanskih podpornih organizacijah.
Starokrajski sotrudniki so bili v iestnaj-Ktem letniku: Mile Klopčič ("črnogorka Ika", "Martin Anderson Nexö", "Nekaj bt> sed o Si-Kingu") in po«lal je tudi par prevodov. Za koledarske strani je napisal verze Angelo Cerkvenik ("Roka pravice") ; Tone Cufar ("Greh žlahtnega gospoda", "Osvet-nik" ter igra "Rdeči svit"), in Boris Kristan ("Cote d'Opale"), V prevodih so v tem letniku zastopani A. M. Frey, Lu Marten, Anderson Nexö, Alfonz Petzold. Zanimiv je članek "Se en srebrni juoilej" o prvem slovenskem delavskem koledarju, ki je i>.tšaJ v Chicagu 1. 1904 v za!i:žbi Glasa Svobode. Uredil ga je Jože Zavertnik. V tem koledarju je prva objavljena pesem Ivana Molka, ki je živel tedaj v Calumetu. Bila je, rekel bi, uvod v Molkovo literarno delovanje. V liste je pisal sicer že prej, toda ne pesmi in povesti. To je bilo pred 30 leti in od tedaj je Molek priobčil že cel> zbirko pesmi, mnogo daljših in krajcih povecdi, razprav in študij.
iPeerai imajo v 16. letniku koledarja Tone Seliftkar ("Barake". "Pričakovanje" in "Pismo"), Ivan Molek ("Božje dete",4 'l/li vsi"), Mile Klopčič ("človek množice ljubi", "Kitajski narodni motivi", "Pisma"), Ivan Jontez ("človekoljubi danes", "Vera v zmago"), Katka Zupančič ("S križeve poti"). Alfonz Petzold ("Kaj bi pomlad"), Anna P. Krasna ("Pü", "Slavčka spov"), Tone čufar ("Tovarna"), Frank Zaitz (•'Harmonija dela", "Kako je to čudno!", "Novo leto, dober dan!"), F. S. Tauchar ("Jožetu Zaventniku"), in France Kczar ("Znaj kamerad").
Informativni del je v 16. letniku zelo bogat podatkov o p!ovenskih in drugih jugoslovanskih ustanovah, o časopisju, metrič-nem tistemu, o julijanskem in gregorijan-akem koledarju, o konvencijah jugoslovanskih organizacij, o U. M. W. of A. itd.
To je prvi letnik brez spisa Jožeta Zavert-nika. V prejšnjem letniku ima članek "OdloČiti se je tTc ba in irj cincati". V 16-. letniku pa je namesto njegovega spisa biografija njegovega življenja. Umrl je dne 28. avgusta 1929. Felix Rozina je k biografij} narisal pomembno sliko z nasl:vi časopisov, za katere je delal pokojni Jpže Zavertnik.
V	tem letniku je tudi kratek životopis o znanem socialističnem voditelju in pionirju Victor L. Bergerju. Umrl je 7. avgusta 1929.
Poleg raznovrstnega gradiva krasi 16. letnik 70 slik, portretov in ilustracij. Izmed si venskih umetnikov fo zastopani v njemu H. G. Perušek, Miha Maleš, Božidar Jakac, Napotnik, Serajnik, Fran Ttratnik, Globoč-nik, Tine Kos, Stanko 2ele, Nande Vidmar, Gojmir Kos, Cargo, Drago Vidmar, Stiplov-šek, Ivan Kos, J. Sajovic in Tone Kralj.
Sedemnajsti letnik (1931) tvori spet bogat prispevek k slovensk>ameriški literaturi. Važen je zgodovinski spis o Rajski dolini, ki ga je priredil Ivan Molek. Tako Je ta kolonizacijski poskus, ki so ga podvzeli pred dobrimi 37. leti, in ki je tako tragično končal, točne, zabeležen -3 vsemi podatki, ki jih je mogel dobiti avtor v teku mnogih let.
V	tem letniku je tudi prvi izčrpen statistični seznam o slovenskih domovih in dvoranah v Ameriki. Obsega le približno 7 strani drobnega tiska, toda vanj je vloženega veliko dela in časa. O vsakem domu je navedeno» kolikšni so bili gradbeni stroàki, kolikšna je bila vrednost v jeseni 1. 1930, koliko je v domu dvoran, koliko sedežev ima glavna dvorana, kdaj je bil zgrajen, kdo ga la-stuje itd.
Ta statistika izkazuje, da je v Zed. državah 78 slovenskih domov, nevkljuvài slovenske cerkvene dvorane, ki so bile 1. 1930 cenjene na $1,511,800 vrednosti. Sedežev imajo 19,850.
Bržkone bo to tudi zadnja statistika te vrste.
Obljubljal sem. da bo priobčena že v 16. letniku, toda v enih krajih sem imel težkoče z iskanjem podatkov, ker nekateri ljudje zelo neradi odgovarjajo na pisma, ali pa mi niso mogli dati nikakih točnih pojasnil. V i:.beh «lučajih se je bilp treba obračati na druge. Se celo o velikem slovenskem' domu v Lorainu nisem mogel dobiti podatkov, ker mi ni nihče, na katere sem se obrnil, odgovoril. Končno sem pi^al tajniku SDZ v Cle-veland, in v nekaj dneh so bili podatki tukaj. Nekaterim, posebno v treh naselbinah na zapadu (Denverju, Colorado Springsu in Leadvillu) se je zdelo nesmiselno, da bi opisovali svoje male društveno dvorane.
Dalje prflMdtfjič.)
t®» ■.r'v '	ft —» m-'- jec r

! E. ZOLA:
» m
RIM
Poslovenil ETBIN KRISTAN
(Nadaljevanje)
Ali kako da je Nani, ko je na tak način dosegel prelom, za trenotek navidezno izgubil zanimanje, pk pustil, da je prišla prošnja za razporoko v nevarnost? In zakaj se zdaj z pet bavi s tem, zakaj je dal kupiti Palmo, povedel dono Serafino na plan, pa pritisnil ceJo na kardinale koncilske kongregackje ? Tukaj, kakor v vsem, s čimer se je 'bavil, so bile temne točke; zakaj on je bil predvsem mož dalekosežnih. kombinacij. Misliti pa se je dal*-, da želi pospešiti Benedetino poroko z Darijem zato, da se stori konec gnusnemu opravljanju v beli družbi; zakaj dolžili so nečaka in nečakinjo, da imata v palači sami, pred očmi prizanesljivega strica kardinala, eno samo posteljo. Mogoče pa, da je bila ta za denarna ceno in pod pritiskom očitnih vplivov dosežena razporoka le nameravan, najprej zavlačevan, a zdaj pospešen škandal, ki naj bi škodoval kardinalu samemu, ker se ga morajo jezuiti zaradi kakšnega bližnjega dogodka iznebiti.
"Zelo verjetno se mi zdi to mnenje, tem-'bejj ker sem nocoj zvedel, da je bil papež bolehen," je zaključil don Vigilio. "Pri štiri-inosemdesetletnem starcu je nenadna katastrofa pač mogoča; papeA ne more biti več nahoden, ne da bi se razburil ves sveti kolegij in vse prelate in da bi se ne razvnele vse bojne strasti... Jezuiti so vedno nasprotovali kandidaturi kardinala Boccanere. Zaradi njegove visoke stopnje, zaradi njegove ne-popustijivosti napram Italiji bi mo/ali biti sicer vneti zanj; ali misel, da bi si postavili takega gospodarja, jih vznemirja; zdi sc jim, da je njegova uglajenost nevčasna, da ima nasilno vero, negibčnost, neokretnost, ki bi bila prenevarna dandanes, v dobi di-plomatičnosti, kateri tudi cerkev ne more uiti. . .Nič bi se ne čudil, če bi ga poizkušali pripraviti ab spoštovanje in onemogočiti njegovo kandidaturo z najskrivnostnejš mi sredstvi."
Pierre se je preplašil in lahka groza ga je spreletela. Nalezljivost neznanega, v mraku «početih temnih spletkarij, je še močneje učinkovala sredi nočne tišine, v tej obtiber-ski palači, sredi z legendarnimi žaioigrami napolnjenega Rima. In nenadema, z enim skokom se je obrnil sam k sebi, k svojemu osebnemu slučaju.	»
"Ali jaz, kaj naj bi jaz pri tem! Zakaj se zanima monsinjor Nani navidezno zame? Kako je zapleten v proces, ki so ga napravili moji knjdgi?"	_-———•
Don Vigilio je napravil široko kretnjo.
"Oh, to se ne ve nikdar, to se ne ve nikdar natančno! — Za gotovo lahko poven), da o vsej stvari ni vedel ničesar, dokler niso bile ovadbe tarbskega, poitieskega in evreuškega škofa že v rokah patra Dangelisa, tajnika indeksa. Nadalje sem izvedel, da se je potem trudiJ, ker bi bil rad ustavil proces, ker ga je nedvomno smatral za nepotrebno in nediplo-matično reč. Ali če začno pri kongregaciji s kakšno zadevo, je skoraj nemogoče, da bi se zatrla, tembolj ker je moral zadeti ob patra Dangelisa, ki je kot zvest dominikanec strasten nasprotnik jezuitov. Tisti trenotek je naročil kontesini, naj piše vikontu de la Choue, da se pridete zagovarjat in da sprejmete gostoljubnost te palače."
To razkritje je Pierra do dobrega razburilo.
"Ste li gotovi, da je tako?"
"O, povsem gotov. Slišal sem ga v ponde-» Ijek, ko je gorvoril o Vas, in povedal sem Vam že, da Vas navidezno prav natančno pozna, kakor da je izvršil temeljito preiskavo,. Po mojem mnenju je prečital Vašo knjigo in se globoko zamislil ob njej."
"Torej mislite, da soglaša z mojimi idejami? Da je odkritosrčen in da brani samega sebe, ko se trudi, da bi obranil mene?"
"O ne, ne, na noben način ne! — Vaše ideje gotovo preklinja kakor Vašo knjigo in Vas. Treba je vedeti, kako zaničuje slabotna, kako sovraži reveže, kako ljubi moč in vladov kako se vse to skriva za njegovo laskavo ljubeznivostjo. Lourdes bi Vam še prepustil, dasi tiči v tem čudovito vladno orožje, aii nikdar Vam ne odpusti, da ste na strani malih tega sveta in da se izrekate zopet posvetno g spodstvo. če bi le slišali, s kakšno ljubeznivo okrutnostjo se roga gospodu de Ja Choue, ki ga imenuje elegično žalobno vrbo n;ivega katoličanstva!"
Pierre se je z obema rokama prijel za glavo in obupno stiskal senci.
"Zakaj torej, zakaj? Prosim Vas, povejte« mi! Zakaj me je dal poklicati sem, zakaj me je hotel imeti v tej hiši, da lahko pop linoma razpolaga z menoj? Zakaj me vodi že tri mesece po Rimu na izprehode, zakaj me goni, da butam ob zapreke, zakaj me hoče utruditi, ko mu Ji mo tak > lahko doseči, da za-tre indeks mojo knjigo, če mu je na poti? Seveda ne bi bil kar tako mirno gledal vso f£var, zakaj namenjen sem bil, da se ne pod-vržem, da glasno priznam svojo r»cwo vero, 1 bodisi tudi zoper skle.pe Rima."
črne o*i v rumenem obrazu dona Vigilija so žarele.
"Ej, mogoče, da prav tega ni hotel. Saj ve, da ste zelo inteligentni, zeloi sanjarski, in pogostoma sem .slišal od njega, da se proti inteligenci in sanjarstvu ne kaže meni nič tebi nič bojevati,"
Ali Pierre je vstal in ni niti več poslušal; kakor da ga gonijo zmedene misli je hodil po hi gorindol.
"Prcsim Vas, vse moram vedeti in razumeti, če hočem nadaljevati boj. Vi boste tako ljubeznivi, pa me temeljito poučite o vseh osebnostih, ki so v zvezi z m jim procesom.
Jezuiti, povsod jezuiti! Moj Bog, saj vidim, da imate morda prav. Ali pojasniti mi morate posamezne stopnje. . . Na primer ta Fornano?"
'Monsinjor Fornaro? O, on je vse, kar človek hoče. Ali tudi njega je vzgojil Collegium Romanum. in prepričani bodite», da je jezuit. Jezuit po vzgoji, po svojem položaju, po svoji čaHihlepnos-ti. Zdaj gori za tem, da postane kardinal, in če postane danes ali jutri kardinal, bo gorel za tem, da postane papež. Vsi so kandidati za papeštvo, že od semenišča sem."
"Pa kardinal Sanguinetti?" "Jezuit, jezuit! Da se razumeva: Bil je, pa ni bil več, pa je zdaj nedvomno zopet jezuit. Sanguinetti je koketiral z vsako silo. Dolgo so mislili, da se ogreva za spravo svete stolice z Italij.o; potem se je položaj poslabšal, pa je zopet mogočno nastopil proti uzirrpatorjem. Prav tako se je večkrat spri z Lev:m XIII., pa se z njim pobotal in zdaj se diplomatično varuje in ne izstopa. Z eno besedo: On pozna Ie en cHj — "to je tiara;" toda to kaže preveč očitno in tak kandidat se obrabi. Ta hip pa je videti, da se vodi ves boj le med njim in Boccanero. Zaradi tega se je pobotal z jezuiti, izrablja njih sovraštvo do svojega tekmeca, pa računa, da bodo podpirali njega, ker se bodo hoteli izogniti onemu. Smatram jih za preveč zvite, pa dvomim, da bo tako; zaščitniki tako izpostavljenega kandidata ne bodo marali biti. On, strastni in prevzeti vrtoglavec, pa ne dvomi, in ker je v Frascatiju, kakor pravite, sem prepričan, da se je takoj, ko je zvedel o papeževi bolezni, požuril zaradi kakšnega taktičnega smotra, in se tam zaprl." "No, pa papež sam, Lev XIII?" Don Vigilio se je trenotek obotavljal. Nalahno so mu drhtele trepalnice.
(Dalje prihodnjič.)
Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo zavajalno časopisje, bi bilo kapitalizma kmalu konec.
KNJIGE CANKARJEVE
DRUŽBE
ŠTIRI KNJIGE ZA $1.12 PO POSTI;
$1, ako jih kupite v uradu
1. VELIKO MRAVLJIŠČE. Spisal Ivan Molek I 2. Zlato tele in druge zgodb s. Spisal Janez Samojov
j 3. NAŠ SVETOVNI NAZOR. Priredil Sigma 4. KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE za 1.1934
Naročila naslovite Proletarcu, 3 639 W. 26th St., Chicago, 111
POTOPLJEN PARNIK V PANAMSKEM PREKOPU
Nizozemski tovorni parnik Brion jc prvi, ki èi% j« potopil v Panamskem prekopu. Do-
JOSKOOVEN:
Iz zgodovine rojstva in smrti Pariške komune
V nedeljo popoldan, 4. mar-| deset tisoč delavcev in voja-ca, bodo praznovali štirje či- kov. Ali reakcija še ni bila kaški klubi JSZ: št. 1, 16, 20 zlomljena. Zal predsednika in 224 spomin junakov Pari- nove republike je reakcija
ške komune. Ta praznik ni samo važen za čikaške rojake — praznovanje spomina tiso-čev, ki so padli za ideji, ampak za vse naše delavce v A-meriki. Ob enem bomo s tem
praznovanjem otvorili zbira- man	PPiH
nje agitacijskega fonda JSZ, Napoleon se je leta 1852 podal na željo narodne skup z željo, da nam ostali klubi v j proglasil za cesarja. Francija | ine — s protestom. JSZ _ slede.	jc bila zopet monarhija. Na-
kandidirala Luis Napoleona, nečaka Napoleona L, kateri je bil »z njeno p; močjo in s po-biočjo liberalcev po deželi izvoljen.. . L» tako je vsa kri pariških delavcev tekla za- še takrat se je kljub grozni lari
! koti, ki je vladala v mestu.
sebno smo bili veseli obilega poseta iz Glencoe. Pomnijo pač, da so tudi iz Bridgeporta prihajali k njim, dokler so še imeli klub, in tudi na društvene prireditve.
Prvo nagrado za maske je dobil s. Tony Kravanja Jr., in drugo pa Albin Potnik.
Prijetno zabavo je imelo tudi društvo Cardinals št. 640 9N)PJ, ki se je vršila 27. jan. Udeležba bi bila nedvomno večja, toda v bližini so imeli veselico v počast Roosevelta. Jih je pač veliko, ki še verujejo, da jim new deal prinese ,d rešitev. Na seji kluba št. 11 dne 21. I ian. s j med drugim razpravljali o iniciativi kluba JSZ v Little Fallsu, s katero se klub It. 11 strinja, jzvolili so tudi delegata na konvencijo ohij-ske soc. stranke, ki se vrši me-I seca marca. Delegat bo Jos. Snoy, ki je še bolan, a upamo, la do takrat ozdravi. Namestnik je s. Frank Blatnik.| Ko jč
in prišla na pomoč Parim Po- J J»"f k'n.f»"» «fi» ta' urefilo! se mu je organizirati ''} Pr'iela	.. okrajne
armado 400.000 mož pod po- <C°™ty> organ«acue Obe veljstvom «enerala Troehu. <ta bl1' zt>,0l "mmivi V bodo-
Ta je toliko ia.su odla.ial in f? f «fJf	P"Čn0 to,i1no
mečkal, da soKa januarju i ob 9 :30 dopoldne, kar po klu-
1871 došb nemške armade in bov.h «ejah bodo redne seje
K a premaKale. Pariz je vztra- P,0™*, «nrainzacue Članstvo
¡al do 27. januarja 1871. In kIuba Proieno, da prihaja
bil je odprtine, da je vanj drla voda in je nasedel. Moštvo te je rešilo.
Zgodovino Pariške komune in vzroke, ki so jo p vzr >čili. bom skušal orisati v si rdečih
poleon III. ni bil naklonjen radikalcem, ali socializem se je kljub temu še posebno med
člankih. Vem, da so vsi sodru- Pariškimi delavci silno razši
gi že več ali manj slišali o Pariški komuni, ali nje zgodovina in njen potek jim je malo znan. Buržvazni zgodovinarji jo le na kratko» omenjajo — in kadar jo — je vse zavito v neresnico. Tudi jaz — če prav sem v svoji mladosti precej či-
ril. Tu najdemo imena, katera
Obleganje Pariza spada med glavne točke vojne 1870-71. Ne samo po junaštvu in vztrajnosti pariških delavcev, ki so branili mesto,! ampak ker so se v teh mesecih oble-
ta! razne zgodovine, nisem .,.«.„ ,, .. , skoro nič vedel o njej, dokler bolJ Siril«. Ves sijaj gnile nisem v prvih letih svojega Napoleonove vlade jih ni mo-"vandranja", aktualno stal tiduiiti. Le en izhod je na krajih, namočenih s krvjo ' Prosta j al Napoleonu — zma-
35,000 mučenikev — mož, *ovlta vcJna-žensk in otrok, kateri so pa-1 S kom? Na zapadu se je
so v Pariški komuni igrala ve- ganja pojavili vzroki za koliko vlogo, kot August Blan-j mano. qui, Delescluse, Roehefort,	(Dalje prihodnjič.)
C h. Longuet, Vaillant itd. !	_
Francosko cesarstvo se je	-
čimdalje bolj udiralo v deka-	Vzhodni Ohio
denco. Republikanski duh in Brid£ep0rtf a _ Delavske revolucionarne ideje so se ve-
Bridgeport, O. -
razmere so v teh krajih Tpb 1. januarju pod ničlo. Par je-klarn je čisto prenehalo z o-bratom, druge so ga pa omejile in odslovile delavce. V premogovnikih delajo od
,	. ,	. ... 12 do 3 dni na teden. Brezpo-
dl, in bili pobiti v boju za ko- ravno v tem času začela dvi-|8elnost veHka y ^ tefc
nuno. Ni vesela zgodba — S«t, nova militanstična 8ila,krajih ni de,a nikjer mogoče
Bis-
dobiti.
še posebno ne o zadnjem ta- pruskega kraljestva •
koimenovanem krvavem te- rnarek.	pri CWA j? ^ polom ča_
dim, v dneh od 21. do 28. ma- Te?ko je konstatirati, kdo ^0pisje poreča o graftu, ob-ja 1871 (U semaine sanglan- je provociral _
teh ka j« bihr^k-mana ^adu- i^coTojno (1. 1870), Napoleon vodstvo zelo kritizirajo, šena v potokih krvi. Predno ali Bismarck? Rabila sta j > začnem o komuni, je potrebno oba. Bismarck -za konsolidaci-da predstavim čitateljem ne- jo velike Nemčije, jn Napo-koliko zgodovinskega ozadja, l leon za osebno slavo in ohra-
na seje začasno.
Ameriškega družinskega koledarja je letos tod okrog veliko razpečanega. To je do-kaz, da se je ljudem priljubil.
kitali smo, da nameravajo v Kenmore pri Akronu, oziroma v Barbertonu, reorganizirati socialistični klub. Bravo! Le naprej, sodrugi Jereb, Sla-novec, Jankovič, Bregar itd.
Naloga zavednih delavcev, ki so člani SNPJ, je, da izvr-še vse potrebno za dostojno praznovanje 30-letnice te jed-lote. Ako ji ohranijo sedanja načel^ in ji ppmagajo k širjenju pravega idealizma, bo po pojemanju gospodarske kriz« spet naglo rastla.
Enkrat meseca aprila se bo na Power Pointu vršila konfe-•enca klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Vse organizacije naj se prijavijo, da bo imela konferenca Čimbolj-5o udeležJbo. — Poročevalec.
Francijo so v 11L stoletju po pravici nazivali — deželo revolucij. Od prve francoske revolucije 1789—94, pa do komune 1. 1871, so bili štirje večji prevrati, od katerih je najvažnejša revolucija iz leta 1848. Njene posledice so odmevale in se razširile po vsem svet«. Omenjam to samo za-t<», da lažje razumemo, kako globoko je bil ukoreninjen revolucionarni duh starih Jako-bincev, katerih dediči so bili tudi komunardi leta 1871. In tol še posebno v Parizu.
Socializem, v gotovih utopi-stičnih formah, se je začel širiti med maso med in takoj po prvi francoski revoluciji. No-sitelji teh idej so bili ustanovitelji prve Pariške komune v letih 1791—94 Danton, Ma-rat, Saint-Just itd. Po padcu
nitev prestola. Ali nekaj j« iznenadilo Napoleona. Mislil je, da ima opraviti s Prusijo — ali stari lisjak Bismarck mu je p stavil nasproti celo Nemčijo.
O rezultatu spopada ni bilo že takoj v prvih dneh vojne nikakega dvoma. Francrfk^ armade so bile tepene druga za drugo. Vzroki — nepri-prava, inkompetentnost voditeljev ter korupcija. Prvega septembra L 1870 je bila vsa Napoleonova armada zajeta pri Sedanu z Napoleonom vred.
Vojne še ni bilo konec. Pari/ je zopet proklamiral republiko. Zhčelo se je obleganje Pariza, ki je trajalo sto sedemindvajset dni. Nemci so ga «Ciklenili z železno verigo..
In česar niso mogli pokazati prve revolucije so nadaljevali i vs» francoski generali, so po->z delom veliki humanist — kazali pariški delavci. Brez Saint Simon, Fourier, Prciud- upa na zmago so branili revo-hon, Pierre Leroux, Cabet itd. lucionarni Pariz kot levi — Znano je, da so ti ljudje ime- dečim je ostala Francija vr-
li med leti 1848—52 na mladega Kari Marka silen vpliv. Marks je bival takrat v pregnanstvu v Parizu. Pod temi vplivi je postal iz navdušenega Heglovega pristaša — socialist.
gla puško v koruzo. Med obleganjem Pariza se je Leon Gambetta, navdušen meščanski republikanec, dvignil z ba-
V socialistično gibanje se naseljuje več živahnosti. V mestu Martins Ferrv je socialistični klub spet aktiven. Tudi v klubu št. 11 JSZ v Bridge portu se opaža več volje za agitacijsko delo, čeravno j\ prišel vanj nekak nesporazum zaradi zadeve, ki s klubon sploh nima opravka. Upajmo, da bodo merodajni krogi do vclj preudarni, ker drugač' se lahko primerijo nepremi šljeni koraki, ki ne bodo ni komur v korist in vsem v škodo.
Naloga kluba je delovati v smislu socialističnega programa «a izboljšanje življenske-ga stanja delavcev in vse družbe, ne utika pa s^ v notranje probleme in uprave drugih ustanov in organizacij. To resnico je treba imeti pred očmi, pa ne bo nepotrebnega nesporazuma. Boljše je delati složno roka v roki, kakor je ta klub delal prej, kot pa se spuščati v boje pod napačnimi domnevami.
Klub št. 11 je delal že veliko in pešteno v prid delavskega gibanja, in v korist ter čast naselbine ter slovenskega živ-Ija v tem kraju v obče. če bo nadaljeval po starih potih, bo deležen novih uspehov. V slo-
2 milijardi deficita
Deficit zvezne vlade v zadnjih sedmih mesecih znaša dve milijardi.
• BARETINCIC & SON
Äs POGREBNI ZAVOD
I 424 Broad Street
« JOHNSTOWN, PA. I
j	T.l 1475
■niTi—r-TBi l'Bliïi^ijr— »♦»♦»»♦»♦»»♦»»»»»»»»♦»♦S»»
FEi\CLS
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
Tel. Crawford 1382
► P riitna in okjtna domača jedila < \ J Cene smerne. Postrežba točna. \ [
O.
Ionom iz Pariza in ušel nem- gi je moč, v neslogi so polomi.
skim armadam. Skušal je na jugu ustanoviti novo armado,
V februarski revoluciji ]eta ki l)i hranila novo republiko
Prireditev kluba št. 11 dne 13. januarja je vzlic slabemu vrempnu povoljno iznadla. Po-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; G:30—8:30 Daily Tel. CraWford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.i Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700
1848 je izgledalo, da bo to m m m m m m m m m m m m m ■■■■■■	■■■■■ ■■■■■
proletarska revolùcija. Vsi ev- -..........................wTmVm U ...................

repski revolucionarji so gledali v njo kot v solnce odrešenja. Ustanovljena je bila dru- , ga francoska republika. Razpisane so bile volitve. Pariz je izvolil revolucionarje in so-i™> cialiste, francoske province pa J* reakcionarje, kateri so bili v ¡Ji veliki večini. Pariškim delav- jI cem ni kazalo* drugega kot ni zopet seči po orožju — rezili-,"® tat revolucija 23.—25. junija mm 1848, v kateri je padlo čez i-—1
KLUBOM IX DII UST VOM
■ i ■ i ■ i ■a ■i
J^ l^ždhe svojim priredbam finim Bi
moralnega in gmotnega uspeha ^
4M. LAW
eil II V PROLET Alti^ ! «
vw.-.w.v.v-v.tw.-.w-'-ï
MASKARADNA VESELICA
nUl^TVA WAHA"
. 102 SNPJ.
V SOBOTO VEČER 10. FEBRUARJA 1934.
V OVOHANI S. M. P. J.
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE
CHICAGO, ILL.
Vstopnice: V predprodaji 35c; pri blagajni 40c.
V zgornji dvorani	v
JOHNNY KOCHE V AR AND HIS MERRYMAKERS
GODBA V SPODNJI DVORANI KRASNA DARILA ZA MASKE
ROJI SPOMINI
Simon Kavčič.
štva Slavije. Prevladovala je konservativna skupina. Ni ji bilo za kako načelno izjavo, pač pa so se njeni voditelji trudili, kako si čimbolj utrditi svoje pozicije v odboru proti naskokom zunanjih društev, katera so poslala že precej več delegatov kakor na prvo konvencijo. Nekateri so bili /dločno socialističnega prc-.... je porota "«' pripravah Pranja, med njimi Nace piknik vseh efcvenakih «lemberiier in nlekaj drugih.
g toda bili so v manjšim.
Večina delegatov iz vzhod-
(Nadaljevanje.)
"Skupni piknik"
Spomladi l. 1905 sem dobil od tajnika Slavije John Du-lerja uradno pjsmo. v katerem mi za
društev v Chicagu, ki se prične s parado. Priložil je tudi vstopnico s pojasnilom, da jo mora plačati v smislu sklepa društvene seje vsak član. Gledal sem vstopnico in strmel. Cela vrsta svetih imen — katoliških društev — in na koncu ime Slavije. Zdelo se mi je da manjka pri označbi "sv.", kajti vsa druga društva so bila "sv.".
Živel sem takrat 207 milj od Chicaga, in na tako. razdaljo so me vabili na to sveto prireditev! Kar lasje so se mi ježili, tako zelo sem bil presenečen. Tiket sem sicer plačal, toda poslal sem ga nazaj tajniku in mu ob enem precej obsežno pojasnil moje mnenje o takih "skupnostih". Na mojo kritiko je odgovoril, da je pri Slaviji 71 članov in izmed teh jih je 70 povsem zadovoljnih z dotično (klerikalno) parado in piknikom.
• T:, mi je izgledalo vseeno preveč. Nikakor nisem mogel razumeti, kaj se je zgodilo s svobodomiselstv6m pri Slaviji. Tudi mi ni šlo v glavo, čemu bi se radi dvomljivega ibiznisa moralo žrtvovati načela. Vedel sem, da za enkrat je bilo to er,delovanje Slavije s katoliškimi društvi nemogoče preprečiti, toda moj namen je bil delovati nato, da se napaka ne bi ponavljala. Vpdstvo Slavije «tiste čase je bilo v čudnih rekah. Bili so pripravljeni na druženje z vsakim, samo če je merodaj-~fifm posameznikom kazalo, da bodo imeli osebne koristi od tega.
Neizdatne kritike
Vse moje argumentiranje in kritiziranje proti kršenju svobodomiselnih načel društva Slavije št 1 SNPJ je bib zamanj. Tedanji društveni tajnik J. Duller je take zadeve reševal kar v krogu svojih ožjih somišljenikov. Meni pa je odgovarjal v takem tonu, da se je konflikt med nami bolj in bolj večal. Ko se mi je končno vendarle posrečilo, da je prišl:. to načelno vprašanje sodelovanja s klerikalnimi društvi pred članstvo na aejo Slavije, so pristali in zagovorniki sporazumnega dela s klerikalci moje proteste in ugovore omalovaževali in smešili našo opozicijo.
To naj služi v dokajz, kakšni elementi so tedaj domini-ratt v vodstvu Slavije.
Kmalu po tem dogodku je bila v Glasu Svobode razprava k drugi konvenciji novo ustanovljene SNPJ. Ptaleg drugih sem se je tudi jaz udele-žil. Moj glavni namen je bil prtirati v ospredje vprašanje, ali naj SNPJ sprejme v svojo načelno izjavo princip svobo-domiselstva in se ga potem kot organizacija drži, in če to ne, ali naj se še v nadalje druži z verskimi društvi po vzgledu Slavije, katera baje služi za vzor ostalim društvom?
Cena ura v glasilu
Poslušajte, kaj se je v teh mojih prizadevanjih zgodilo!
Martin Konda, lastnik Glasa Svobode, kateri je bil glasilo SNPJ, ta Martin Konda, ki je bil tudi Član socialističnega kluba in glavni tajnik SNfPJ je moj dopis konfisciral in ga ni hotel izročiti uredniku Jožetu Zavertniku, da bi ga priobčil.
Drugo redno konvencijo so še vedno dominirali člani dru-
L. Pire, urednik Ameriške Domovine, želi pojasnila
Clavaland, O. — V Prole-tarcu z dne 17. januarja 1934
nih domačih pijač še posebno viseli.
^'Gospod father -odnesejo najsvetejše ob takih prilikah
v župnišče. .."
"Kaj pa svetniki v oltar-
Književni
vest h i k
na 4. strani je dopis z našlo-
FRANK PETRICH.
jih spominja in zdi se mu, da TJradnik ga «zopet vprašuje, jih razume.	mater.
Oče je mrtev. Kruha nI. Do-, "Vidiš, gotovo je v skrbeh mislil se je na prodajanje ča-1 zavejo tebe, a ti tako trdo-sopisov. Toda kako naj dobi ¡vratno lažeš." službo, ko je še tako mlad in Le povej, mu prikimava brez priporočila? Kdo ga bo Beda.
vom "Po Clevelandu". V njemu je med drugim stavek, ki ga urednik "Ameriške Domovine" Louis Pire smatra za napad nanj, namreč, da se besedilo o "nude" razstavi in "ka-busu" tiče njega.
Na mestu je sledeči popra-
nih krajev se je ob priložnoi j vck: V dopisu, ki je bil v če-stih shajala pri znani Pečeto-f vi družini, ki je slovela vsled socialističnega delovanja Ferdinanda Pečeta in njegove žene. Tu so se zbirali tudi drugi socialisti in tu šele so izvedeli o diskuziji, kakršne Martin Konda v glasilu ni dopustil. Bili so osupnjeni, ker so mislili, da-se njihova nova jednota svobodno razvija v delavskem in svobodomiselnem duhu. Borili so se potem iza uvrstitev odbčno svobodomiselnih načel v pravila SNPJ, toda na II. konvenciji še niso mogli zmagati. '
(Dalje prihodnjič.)^
Nov evangelist, ki
v» • /i n ••
suri bandnijevo i filozofijo
William H. Goodel, ki je na tej sliki, je bil dve leti v Indiji in se poglobil v nauke in filozofijo, ki jo zastopa mahatma Gandhi. Pravi, da se je v študiran ju prepričal, da je
trti koleni, bi se moralo v 5. odstavku glasiti, da taki ljudje, ki so utekli "kabusu" z "nude" razstave, pa magtiri če so uredniki, ne bi smeli drugih imenovati z imeni, ki njim pristojajo.
Nadalje, da Plain Dealer ni navedel vseh imen, posebno ne tistih, ki so iz "višje družbe", in seveda tudi ne onih, ki so se policiji izmuznili.
Kolikor je meni znano, ime Louis J. Pire ni bilo v dotič-nera r.eznamu, Tudi trdil nisem, da je bilo.
V gledališču je bilo v času vpada policije okrog 300 ljudi. Nekaj nad 100 je bilo vje-tih v pogonu, imen pa so le malo objavili. To se je dogodilo pred nekaj leti in ne vpa "predprošlo nedeljo". ; če bo treba to kje bolj natančno pojasniti, bom to storil s pomečjo prič.
Frank Barbič.
O, ti nam nič ne rečejo/ je v šali pojasnila.
Janez ?i»mojev." in druge zgodbe."
"Zlato tele
Izdala in
••Ne bom kupil. Nočem, da \ ^ ži|a Cankarjeva družiba v bi žalil Boga v cerkvenem P> Ljubljani. Prodaja z drugimi slo p ju in to še celo ob nede- knjigami te družbo knjigarna
Kako je v Johnstownu?
Jchn»towr», Pa. — "Kaj se je pripetilo Kronikarju," vprašujejo zdaj spreobrnjene boljše in slabše polovice. "Nedvomno mu je znanO vse, kar smo bili in bile. pozna našo prošlost, pa je kljub temu tiho.
Zato ponižno javljam, da sem se na željo vseh. ki so se
Ijah ! Učil sem se božjih rev "prcietarca", nic v starem kraju in ve^n, da tam v cerkvah nismo plesali."
"Če nečete vstopnice, pa kupite vsaj par srečk. So samo po 5c. Morda boste dobili vrečo moke, ali velik kos Špe-ha, in to samo za par niklov."
"V kak namen pa srečke prodajaš?"
"Ravno tako v prid Male sv. Terezije. Kakih sto deklet jih predaja. Gremo od hiše hiše. Gospod so nam malo za šalo in malo zares zažugali, da Če ne prodamo vseh, bo kazen."
"Kakšne dobitke imate?"
"O, če bi vi vedeli! Obuvala, električne stojalne svetilke, postelje, zibeli, igrače... j o, tolfko, da ne morem vsega našteti pa tudi povedati ne smem vsega."
"Ali je trgovec pri katerem si vposlena. tudi kaj prispeval?"
"Seveda! Plačal je »za velik drag napis, ki ga bomo obesili na pročelju cerkvenega vhoda."
Kako se že pravi po slovensko: "Barber Shop For Sheeps. ..?"
"Brivnica za koštrune."
"Ali je tvoj gospodar Žid?"
"Da. zid je. Pravi pa, da se z n<vim gospodom Fathrom popolnoma strinja."
Tiketov nisém kupil nikakršnih, bil pa sfem zadovoljen s pojasnili odkritosrčnega mladega dekleta.
Sedel sem in premišljeval: Charles Schwab, frančiškani,
3639 W. 26th St., Chicago, 111.
Avtor ima devetnajst gin-Ijivo spisanih povesti — po kakovosti vse pristne, a tragične priče iz nižin življenja. Take priče so mogoče le v družbi, ki ne prevzema odgo-
vzel v službo? Ali cdloči se, da gre, da pomaga materi in svojemu mlajšemu bratcu in sestricam.
"Mati, je rekel, jaz grem."
"Kam?" se začudi mati.
"V Belgrad." r Mati se osupnjena zamisli: Kdaj je otrok postal človek?
Marko molči,
"Beda ne sme zmagati."
Uradnik gleda.
"Kakšna Beda? Kaj ne sme?"
"Beda," ponavlja Marto. "Tista Beda, ki trdovratno sedi pri naši mizi in se vedno smeje. Tista, ki so nam jo po-
"Zasluži-ti hočem, da ne bo- Hali gospodje, ko je umrl oče, ste lačni, je rekel, in v njego- da sedi pri nas. Zato so nam vem glasu je bila odločnost, jo poslali, ker »o kupili kri Mati se zasmeje in zajoče.kčetovo. .. "Kako bc<J zaslužil, otrok, Policijski uradnik ne razu-
vornosti za zla, ki se d -gaj a jo . ie uko majhen?"	me tega, pa misli, da fant fan-
v nji« .	| "Se manjše sem videl, pa so tazira. Preiskati ga da po
Poleg teh povesti ima avtor, služili," ji odgovori, tudi parabelo: "Poročilo o Marko prispe v Belgrad. ustanovitvi društva ptic", to j Čudi se velečini mesta. Poje basen ki naredi na čitatelja \ sluša dečke, ki vpijejo in pro-globok moralen vtis, kakor hi-jdajajo časopise. Dečka s časo-tro se zave vlog. ki jih imajo | pia; vpraša, če bi lahko tudi ptice pri svojem ustanovnem, 0n prodajal, posvetovanju.	'	"Ne sprejmejo." — Zakaj
Sploh ima vsaka njegovih ne? Zaslužiti moram. Mama povesti svojo moralno vred-' je lačna " nost, to pa zato, ker ima nje- "Pojdi v upravništvo." govo; per> gotov namen: po- Sel je Marko, karati rezultat anarhistično "Kaj bi rad. fant?" ga urejene družbe, in ne le, da vpraša upravnik, piše. Kdor čita povesti, se "Kdo te je poslal?" mora iz njih tudi nekaj nau- "Sam sem prišel." čili; to je moderno geslo a v- "čigav pa si?" torja Samojeva. Iz vsake po- "Lmaš papir, s čimer se iz-samezne povesti ali povestice kažeš, kdo si?" se vzpenja ven smisel, da te "Ko prineseš izkazilo, vdari po čelu, če nisi popol- tem boš prodajal." noma izgubljen.	Upravnik odpre vrata v
Opisuje "postopača", pa znamenje, naj gre. kakšnega! "Tatico", pa kak-1 Marko je lačen in truden, a šno, in zakaj! "Rumeno ne- Jela n,ti prenočila ni. Joče, varnost", glad. otroka, star- in takega najde mal3 večji de-še, zlato tele itd., itd. Kdo bi]eek* kl S vPra*a P° vzrokih, mogel razabrati, katera nie-	Je» k mami Pa Je da"
govih povesti ima največjo	odgovori Marko. Služit
vrednst za merilo refleksov hcte' Pa pravijo, da mora ime-
uredbi sedanje dru-
zaljubili v kipe in sohe, namreč na ljubo vsem tistim, ka- [ nemaničir "imoviči,"" uzm7viči,'
domače pijače, ples, sveta Mala Cvetka, in nato mi je misel šinila na tiste uradnike naprednih društev, ki so likir dvojna licenca na avtu: spredaj Moskva, zadaj Rim. Dodal sem še pestro število
WillUua Good.ll
preprosto življenje najsigur-nejsa pot k izboljšanju Človeštva in k rešitvi neštetih problemov. To je izjavil, ko je stopil iz ladje v New Orlean-su. V tej obleki Gandhijevega kroja je obrnil v omenjenem ameriškem mestu nase veliko pozornost. Dejal je, da je njegov namen potovati po deželi in širiti Gandhijev nauk.
tere so spreobrnili prečastiti očetje frančiškani, preselil nazaj v to mesto. Prišel sem nazaj edino zato, da jim ustreženi. Brez mene jim je dolg čas.
Komaj sem se dobro nastanil v tem svojem prejšnjem domačem mestu, že sem dobil cbisk. Mlado, ljubko dekle. Ponudi mi vstopnico za plesno veselico, ki bo v nedeljo v prid Male sv. Terezije. Zabava se prične takoj po sveti maši v dvorani pod cerkvijo. Gospod bodo oznanili, kdaj se prične ples. Igral bo fin orkester, imeli bomo dosti "kranjskih klobas", piva, vina — vse domačega izdelka. Naštevala mi je "krasne dobitke", ki so jih nabrali v raznih trgovinah židovskega izvora. "Sdi vseeno prav dobri gospodje," je tolmačila na moje pomisleke, pa tudi verni, čeprav niso naše vdre. Se celo naš gospod jih hvalijo. Tiketi so po 25c. Kupite!"
Vprašal sem jo, kaj mislijo o najsvetejšem v tabernaklu, kadar spodaj godejo in plešejo. Posebno ko se ljudje razigrajo in postanejo vsled raz-
drugih tipov — velika kameleonska armada.
In na drugi strani, nekaj malih trgovcev, ki se ubijajo za svoj obstanek, nekaj propadajočih -obrtnikov, število obubožanih premogarjev in drugih brezposelnih proletar-cev, ki so brez moči proti o-gromnemu aparatu sedanjega izkoriščev alnega - zavajalnega sistema.
In vendar — na koncu koncev — čigava bo zmaga?
Kronikar.
Produkcija zlata v sovjetski Rusiji
Produkcija zlata v sovjetski Rusiji je bila v prošlem letu sto odstotkov višja kakor v prejšnjem. Poročilo pa ne pove, koliko znaša vrednost tega zlata, ker je to tajnost vlade.
napram
žbe? —
Ali morda "Univerza pravice"*!' — "Usoda malega Marka?"
Poskusimo z delnim opisom pri malem Marku. Vse drugo nam mora nato postati jasno.
Oče malega Marka, Tomaž Jovanovič, se pri delu smrtno ponesreči. Zapušča ženo, mater treh . nedoraslih otrok. Najstarejši med njimi je Marko. Mati ostane brc« življen-skih sredstev in sedaj misli:
"Prosit grem... Ponižam se. . . Samo da bodo jedli. . ."
Ali Beda govori počasi, s povdarkom in z naslado-: "Koga greš prosit, koga?" "Bogatine."
"He, he, hc... bogatine? Saj te ne poznajo. In ker te ne poznajo, ti ne bodo dali."
ij)a ne poznajo, praviš?... Kaj ni on, icče teh otrok in moj mož, umrl za bogatine?"
Beda se je tiho smejala in pokimavala s suho brado. Nespametne so tvoje be-
preženo žandarji, češ, da so ; usodi.

Civilna vojna na Kitaj« skem
T
Civilna vojna na Kitajskem trija neprestano. V bojih med četami centralne vlade in ta-kozvano komunistično armado v provinci Kiangsi je padlo prošli mesec nad deset tisoč vojakov, med njimi 400 mož, ki so pripadali četam centralne vlade v Nankingu.
V Tungšanu je bilo ubitih 2,000 komunističnih vojakov, pravi vest iz Nankinga. Isto poročilo pojasnuje, da so komunističnem generalu Lo-ju njegovi lastni vojaki odrezali glavo in jo if.ročili četam ccn-Itralne vlade.
"ALI SPOLNA VZGOJA RES NI POTREBNA?"
Spisal Dr. F RAN JO 2GEČ.
Kako boste vzgajali svoje otroke z ozirom na spolna vprašanja vam na zelo priprost in zanimiv način pove ta knjižica. Staršem ,	jo toplo priporočamo.
CENA 35c.
NAROČILA POŠLJITE NA:
PROLETAREC
3639 WEST 26th STREET, CHICAGO, ILL.
ti od policije papdrje.
Po daljšem razgovoru povabi Marka na svicje ležišče neke razpadajoče hiše tam v predmestju. Po noči ju pa
zdravniku, in ta pove, da potrebuje fant svežega zraka, sicer je pa zdrav.
"Zraka potrebuješ — pravi zdravnik, zato govori resnico, kajti sicer umreš in ne boš več videl mater."
Marko povesi oči in zajoče. "Nesmem, gospod, nesmem, ker bi mama umrla."
"Niričeš, boš pa «zaprt," se odreže uradnik.
Žandarji odženo Marka zopet v zapor.
Tako živi Marko tri mesece v družbi apašev in žeparjev ter posluša njihove nauke. Uradnik ga več ne kliče. In po noči, ko njegovi br-po- kati tovariši že spe, on še z od-* prtimi 3Čmi strmi v nizek, u-mazan strop in njegove ustnice se na rahlo gibljejo:
"Mati... mama... Kako je s teboj? Ali si zdrava? Nikdar ne smeš zvedeti kaj se je zgodilo a tvojim Markom, ki si ga blagoslovila, ko je odhajal. .
To je bila njegova molitev... Pozneje dobi Marko s. posredovanjem matere 111 nekega trgovca svobodo, toda trgovec mora obljubiti, da ne izve mati ničesar o njegovi
zasačili dva sumljiva tička.
Na policijsko postajo gra tirajo in tam zahtevajo, naj pove od kod prihaja. Da prikrije pred materjo .«r^piotov ki bi jo brezdvomno užalostila, morda celo do smrti, laže žan-darju, da je iz Aleksandrov-ca. Poleg laži posega vmes tudi Beda, ki mu svetuje in nagovarja.
"Kako se «zoveV ga vpra-i ša zdaj policijski nadzornik.
"Marko Ristič." —
"Po kaj si prišel v Belgrad?"
"Da zaslužim. Brat in sestrici so lačni in mama tudi." Začne plakati.
"Da zaslužiš? Aha, znam."
"Kaj se cmeriš, nepridiprav? Doma bi ostal in priden bi «bil. Zakaj si se prišel potepat v mesto in krast?"
Marko se opravičuje, da ni
Ostala pa je v njemu zago-netka: dali je (zmagala Beda, ali je zmagal on njo.
Kakor rečeno: Samojev ne le da piše, on tudi uči. Takih pisateljev nam je treba.
Dne 4. marca velika prireditev v Chicagu z mešanim sporedom v dvorani ČSPS.
sede, mati, vdova. Ni umrl za Prišel krast, nato ga pa odpe-bogatine. Temveč so oni kupi-: Uejo kot hudodelca v zaporni li kri tvojega moža in so jo hlev.
vnovčili: To je njihova pravi- Takšna je u?»cda majhnega
ca. Med odbijači stisnjeno telo pa so vrgli tja med grobove. Zakaj tako telo nima krvi in je brez vrednosti."
Tako je bila mati treh z 12-letnim Markom na čelu prepuščena bedi in trpljenju.
"Kaj boš skuhala, mamica?" —
Marko se spomni, kako je nekoč videl dečke, ki so prodajali časopise, pa je vprašal svojega očeta, kako je ž njimi.
"Revčki so," mu je odgovoril oče.
In še je nadlegoval očeta:
"Kaj je kapitalizem, oče?"
"Ah kapitalizem,, je vzdih-nil oče, to je izver, ki se hrani z ljudmi. To je pošast, ki ugo-noblja smeh otrok, "to je Ma-mon, bog, kateremu darujejo človeška žrtve."
Marko takrat sicer ni razumel «očetovih besed. Danes se
Marka.
čez nekaj dni ga pozove policijski uradnik in mu pove, da je lagal, da je iz Aleksan-drovca. Kako da je že pokvarjen.
Marko mu pove nov kraj, in spet se zlaže, da ne bi izvedela o tej sramoti mati.
Tako dela nekaj tednov, med tem mu pa Beda s suho brado prikimava in se mu smeje.
MARXOV
KAPITAL
Poljudna izdaja.
Obsega 400 strani. Vezana v platno.
Cena 91.75
Veliko delo utemeljitelja znanstvenega socializma, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega gospodarskega razvoja in njegovo pot v novo družabno tvorbo.
Vsakdo, ki se hoče dobro seznaniti s temeljnimi zakoni socializma, bi moral či-tati to veliko delo. Naročila pošljite na:
Prolelarec N
3639, West 26th Street, CHICAGO, ILL.
A LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJ-SKO TISKARNO	y g
Adria Printing Coe |
1838 N. Halsted Street Chicago, 111.
Tel. Lincoln 4700—4701 PROLETAREC se tiska pri nas.
WMtNK MIHItMIMltMtMHIli
. ..t 11 * p
asee

Mtlurada zaukeg«
društva "Nada" it.
102 SNPJ
Chicago, HI. — Ali se fie
A greši v** župnija
John-twm P^TuJiAi^nji Slovenski frančiškani so total agilni. Nekaj ljudi so ie pritegnili v fanatične cirkveiga- .........
ke. Tudi boj so pjvzrodili. Gre , spominjate sijajnih mačka-1 se zaradi Slovenskega doma radnih zabav med Slovenci v j na M >Mamu. Zadeva je ali- ¡Chicagu? Izmed teh so bile ti-j ¿na. kakor pred nekaj leti za- ste, ki jih je skozi vrsto let | radi ¿-lovenskj dvorane v New-' prirejajo druAtvo "Nada" it. l>urghu (Clevelandu). Uprav- 102 SNPJ najbolj znamenite.
Ijajo jo napredni delavci, a župnija bi jo rada porabila v svoje namene. Iz Moxbama
Nada*' je lani ni priredila, bo pa toliko večja ta, ki se bo vrnila v sobota 10. februarja
|do kr.ija, kjer so si frančiSka- v dvorani SNPJ. Kakor Se na j ni po tavili svoj tempelj, je vsaki "Nadini" maSkaradi precej daleč, pa se ljudje bra-|bodo tudi na tej razdana iz-F nijo hc JLiti v tako daljavo k branim maskam krasna dari-i . božji službi, ko je tukaj c<jr- la. V dajanju nagrad maskam Jeva ve-5 ko dovolj, V df3mu,ni "Nade" prekosila ¿e nobe-žele vaie za cerkven pevski na slovenska organizacija v
zbor, in če bi si ga mogli "(dom) kdaj osvojiti, bi služil župniji tudi v, druge namene.
Na svojo stran s3 dobili frančisktni precej žensk, pa tudi mo kih. V društvu Triglav so odločili pod temi vplivi proti Prosvetni matici, četudi tako ustanovo zelo potrebujemo, česar pa ne &apo-ped (jo.
V Proletarcu je bilo že par-krat poročano o stavki premo-garjev v rovih, ki so last Beth-lehem Steel korporacije. Kom-panija si je pomagala na ta način, da je jame zaprla, premog v svoje tovarne pa dova-ža iz svojih rovov v W. Virgi-•niji. Na priporočilo Ind-ustrial-nega delavskega odbora so bili rudarji pripravljeni vrniti se na delo, ker so jim bile obljubljene volitve, na katerih da sc bodo lahko svobod bo izrazili glede pripadnosti v ijni-jo. Ta svoj odlok so rudarji sporočili korporaciji, toda njen superintendent je bil ja-ko nevljuden z njimi in dejal, da je obratovala te rove le iz
Chicagu.
V gornji dvorani bo igral J. Kochevarjev orkester in tudi v spodnji bo zabava.
Vstopnice so v predprodaji po 35c in pri blagajni 40c.
Slovensko občinstvo je vabljeno, da pride v soboto 10. februarja v dvorano SNPJ, kjer se mu bo nudila obilo zabave.
Društvo želi, da jih pride čimveč maskiranih. Idej za dobre maske je obilo: kriza, new deal, inflacija, boloney dolar, 30-letnica SNPJ, delavsko gibanje itd. Vse to se da uporabiti za predstavljajoče maske. In seveda, treba je tudi šaljivih in grotesJcnih mask. Iz zanimanja, ki vlada za to prireditev, sklepam, da bo to ena največjih in najlepših ma-škarad, kar jih j?e bil*> poslednja leta v naši naselbini.
Članica "Nade".
Smet vidijo, bruna ne S
Cleveland, O. — Pri Ameriški Domovini se vzrujavajo zaradi dopisa z dne 17. janu-
Idol Lindbergh zaple- Vlada in cerkve len v sprejemanje daril Nekdo je v kongresu pred-
in velike transakcije la*al, da naj «e dovoli rekom
' . ,	a »i j iHrukcijaki finančni korporači-
Ljudski idol C h as. A. Lind- j{ pwjevatj <jdi cerkvam.
Brezposelnih vladarjev ja veliko na svetu, vendar pamm pritožujejo poeebno, ker to k it take prilike aalodkili • fondi v raznih inozemskih deželah. Na sliki na vrhu a leve na desno je bivii griki kralj Jurij. Drugi je "nadvojvoda" Otto Habahuriki, ki j? trdno prepričan, da ga "božja previdnost" ie pokliče na ogrski in avstrijski prestol. Tretji zgoraj je fcivii afganistanski kralj Amanullah, ki se tudi nadeja, da ho ie sedal na svojem nekdanjem prestolu. V sr.edi stoječa sta Henry Pu-yi in njegova žena. Pu-yi je član bivše Manču dinastije, ki je do padca
usmiljenja do premogarjev in arja V \ Skrbi,	sem ,ga
n«Knvih Hr,.*in v „ ™ L -i«	m o hudi so poleg
tega. Ne bojim pa se nobe- „¡k, kj je bil mož na mestu, pa
BREZPOSELNI KRALJI
monarhije vladala Kitajsko. Zdaj so ga Japonci proglasili za kralja Mandžurije. Na desni spodaj je ubežni španski kralj Alfonz, ki pridno moli za padec republike. Pravi, da ga veseli dan, ko bo imel priliko odrešiti Španijo. Poleg teh je celo krdelo brezposelnih vladarjev, ki so včasi vladali Nemčijo, dalje bivii portugalska kralj, med vsemi pa je bivii p.emiki kajzer Wilhelm najznamenitejši. Hitler mu je podrl vse upe, da ho poklican na prestol, kajti Adolf Hitler je monarh istom dejal, da on lahko vlada tretji rajh brez kajzerja.
bergh je dobil v času Hoov-rove administracije od Transcontinental and Western Air kompanije v dar za četrt milijona dolarjev delnic, poleg pa mu plačuje $10,000 na leto. Kompanija mu je dala tudi priložnost kupiti nadaljnih 26 tisoč delnic po polovico znižani ceni.
V svojem imeniku uradnikov je kompanija označevala Lindbergha za svetovalca v zadevah zrakoplovbe. Kupila je torej Lindberghovo popularnost, zato da je kovala dobiček iz tega.
Stvar je prišla na dan v preiskavi o subvencijah zrako-plavnim in parobrodnim dru-i žbam, ki jih daje zvezna vlada. Se celo lani so take subven cije znašale 50 milijonov do larjev, pod Hoovrom pa so bile veliko višje.
Iz Washingtona so poročali, da Lindbergh teh transakcij ;n dobičkov ni navajal v svo-iem davčnem poročilu, in zato bo morda uvedena proti njemu preiskava, kar pa je malo verjetno. Stvar bodo skušali poravnati tajno, časopisi so o tem škandalu peročali le par dni in nato utihnili.
Velika katastrofa
V premogovniku Nelson III. v Duchovu na Češkem je bilo 4. januarja ubitih v eksploziji blizu 150 rudarjev.
Pridobite svoje prijatelje v krog naročnikov Proletarea.
Na konferenfci večje ckupi-ne prote&taiitcvskih duhovnikov v Evanitonu so razpravljali o tem pred j gu in se Izrekli proti. Najelo ločitve cerkve od države bi bilo kr£e<no, ako bi vlada po«njevala tudi cerkvam, se glasi resolucija.
Zanimivo je, da to v nekaterih krajih delavci CWA popravljali cerkve na podlagi domneve, da «padajo pod definicijo "javnih zgradb". Pod-vzetni župniki so torej pi> svoje pomagali h korumpiratiju CWA.
Nova monarhija
Japonska vlada je sprcmc--lila Mandžur;o, ki jo imenuje po okupaciji Mančuko, v monarhijo. Njen vladar po 'mehu bo Henrij Pu-Yi, član dinastije, ki je do svojega pad-:a vladala kitajsko cesarstvo. Nfovi kralj bo kronan 1. marca. Mančuko ima 30,000,000 prebivalcev.
Uporaba mleka
V Zed. državah se porabi 52 milijard kvortov mleka na leto.

Milwaukee Leader
Največji amerinki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ava.
MILWAUKEE, WIS.
»«»ifcrfjUHiMiMintiinuiiMtHiHAHicirmitth '«iitiíMívnwit«,
njihovih družin. Ker pa so delavci zastavkali, so s tem pokazali svojo nehvaležnost, je reJcel zastopnik kompanije, zato slednja ni več dolžna, da jim bi še nudila tako uslugo.
Ustrahuje jih torej z bedo, da jim na ta naCin "¡¿bije unijo iz glave".
Poročevalec.

44
tt
ZADNJI DAN
Na skupni prireditvi klubov J£Z v Chicagu v nedeljo 4. marca v dvorani ČSPS bo^ poleg drugega sporeda vprizor-jena drama "Zadnji dan" v dveh dejanjih. Spisal jo je Jo-£ko Oven iz zgodovine pariške komune.
Cunard parobrodna družba ima največji promet
L. 1933 se je na parnikih Cunard linije vozilo več potnikov kot na ladjah katerekoli druge druibe, in prav tako »kou prejšnjih deset let, ?»o glasi poročilo iz Londona in New Yorka.
Lani so Cunardovi parniki prevozili 127,065 oseh.
Mauretania, ki je eden' najslovi-tejsih parnikov Cunard linije, je prevocika v prejšnjem letu več potnikov kakor v predprej&njem. .
Cunard liniji se je pridruiHo več drugih angleških paro-brodnih družb, tako da je Cunard linija zdaj največja korporacija na svetu za pomorski promet.
nih groženj, pa naj prihajajo od kogarsibodi in vsled česarkoli.
Pri Ameriški Domovini mi nimajo radi obrekovanja ničesar očitati, kajti jaz ne blatim nikogar, če komu kaj povem, je to le povrnitev tega kar sam raznaša.
Ako bi se hotel razburjati na napade, so mi dali že Y3&-kpvrstne priložnosti za tožbe. Ampak kaj se sploh doseže s tožbami v takih slučajih?- Le ie več prerekanja in nekaj t stroškov.
Saj sc nekateri čitateiji morda še spominjajo, kako je pokojni Teddy Roosevelt tožil neki list v Michiganu. Rezultat? Porotniki so mu prisodili en bakren cent odškodnine.
Potem tožba Henry Forda proti Chicago Tribune. Vlekla se je skozi cele tedne in časopisi so jo razglašali za senzacijo. Sodišče pa je koncem konca prisodilo Fordu spet samo en cent odškodnine.
Ni pošteno koga česa dol-žiti, če rea ni. Niti ni prav zavijati kako. stvar in groziti s tem ali onim dejanjem.
Nekoč sem šel z nekim rojakom k odvetniku, ki je hotel tožiti prizadeti slovenski list, kateri ga je napadel, in pojasnil, da ga želi tožiti zaradi razžaljenja časti. Odvet-
je dejal: "Po pravici vama povem, da se ne izplača,— Sodišča nerada rešujejo take spore, ker sodniki vodo, da je med ljudmi veliko opravljanja, ki ga oni ne morejo odpraviti,"
Jaz se tožb izogibam — in tudi obtožb in obravnav v društvu, kolikor največ morem, čeprav jih pravila sugestirajo.
Dne 14. marca 1933 je L. Pirčeva "Am. Dcmovina" priobčila sledeči članek obreko-valnega značajaT~
"France piše, da hodimo k sosedu po "E." Naj mu bo povedano, da jo čitamo kar doma, ker sem že zadnjič poročal, da imamo v hiši več sl> venskih časopisov. Barbič pa, ako hdče čitati Ameriško Domovino (katero posebno rad	H| HHHHHP čita), pa hajd v čitalnico SDD v Proletarcu, da ni bil še nik-in smuk v žep z njo. V čital- dar v Ameriki v nebenem žup
vse, drugi pa morajo molčati?
Tudi v izdaji z dne 6. marca 19*33 ao trditve, ki se krega »o z resnico.
Nisem edini, kateremu so v omenjenem listu skušali z napadi vzeti ugled in ga slikati za nepoštenjaka. Mnogo jih je že bilo v Clevelandu in jih je sedaj, ki so bili v Am. Domovini po krivem napadani. Pa tudi drugi. Na pr. Etbin Kristan. Jože Zavertnik itd.
Pred nekaj leti je pisala, da je sedanji urednik Prole-tarca Frank Zaitz na svojih potih po Ameriki zahajal lačen v farovže, kjer so ga župniki nasitili in pogostili z vinom, in cia so ga potem neka-ter tudi z denarjem podprli, potem p¿ da jih je za dobrodušnost 2S2txjal v Proletarcu.
Fr. Zaitz je na to laž izjavil
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
i i i
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
/iz-
niči lahko dobiš vse časopise, samo Ameriške Domovine ne, ker jo Barbič pobaše v žep predno jo kdo drugi dobi v roke."
Pod to obdolžitvijo je sledeča opomba: •
"To se bo preiskalo in če je to res, potem se bo list čitalnici ustavilo, ker ga za Barbiča ne bomo brezplačno pošiljali."
In res so poslali zastopnika A. D., ki je poizvedoval, ni pa mogel ugotoviti, da kradem njihov časopn. Tudi preklicali niso te laži. Dolžili so me kraje in mi s tem dali priliko tožiti, toda ali bi bila Am. Domovina vsled tega bolj resnicoljubna? Ali ne bi v naprej mislili, da je njim dovoljeno
je:» "Kaj mislite, da bom v svojo skledo pljuval?" In jaz: "G os ped Sojar, vi ga čitate, zakaj bi ga ne narečili?"
"Zato ne, ker ga debim zastonj v uredništvu glasila KSKJ.")
Forwardova maškarada
v prid 60C. stranke
Chicago, 111. V soboto 17. februarja bo v velikem avditoriju hotela Stevens pod
pokrovitel Vtvom dnevnika ^Forward" maškarathta veselica, katere prebitek je name-
njen soc. stranki čikaškega o-kraja. Najboljše maske dabe darila. Vate pnice so v predprodaji po 75c, kar vključi tudi garderobo. Pri vratih bodo $1. Dobe se tudi v uradu "Proletarea".
Pišite po cenik PROLETARCU
"Dva svetova"
in
"Veliko mravljišče"
Spisal Ivan Molek.
Portret razmer med slovenskim delavstvom v Ameriki. Povest, ki jo boste čitali z največjim zanimanjem.
CENA OBEMA SKUPAJ $1. POSAMIČNO 50c.
Naročila sprejema
Prolrta r*c
n&cu, da ni nikdar nobenega župnika ničesar prosil in da ni bil nikdar pri nobenem pogoščen ali prejel denar od njih. Obenem je prosil L. J. Pirca, da naj storjeno krivico popravi s preklicem v A m. Domovini.
Mar mislite, da je to storil? Kaj še!
Cf me kdo blati z lažmi, je treba, da grem v obrambni boj, in bojev se ne bojim, kadar se gre za resnico in pravico, pa četudi je nasprotnik včasi močnejši.
Frank Barbič, 16010 Park-grove Ave., Cleveland, O.
(K gornjemu naj dodam še to. F. Zaitz ni bil še v nobenem župniŠču. Jaz sem bil. Obiskal sem nekoč pokojnega žr.i.nika Ant jn S';jarjn v Chicagu in ga urgiral, on vaj se nareči na P»oletarca. Dejal
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
Shod, na katerem bosta govorila Thomas in Hoan
V torek 27. f-bruarja bo v Chicagu v Princes Theatre socialistični shodi na katerem bbsta glavna govornika Norman Thrmas in D. W. Hoan.
Ta shod je v prid kampanje za organizatorični sklad soc. stranke. Vstopnina je 25c, da se »z njo pekrije stroške in kar bo prebitka, gre v omenjeni sklad. Kupite si vstopnice v predprodaji. Dobite jih v uradu Proletarea pri John Raku.
66
99
PH03VETA
Stan« m c«lo Uto $6.00, pol lota ¿3.00
Ustanavljajte nova dru&tva. Deset članov (ic) je treha za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
DRSKAR:
Paradoksa in drugo
Moj sosed mi je nekoč razodel svojo modrost. Bila je tole: "Oh, naj raste trava ali ne, ko mene ne bo, kaj bi se u-kvarjal?" Ravnal pa ni tako. Imel je sina, ki je ljubil hruške, on pa tepke. Na njegovem vrtu je bila lepa hruška in ogromna, stara, od trhleni-ne razjedena tepka. Nekega dne jo je podrl vihar. Sosed jo je razžagal in sesekal za drva. Bil je pa žalosten, vzlic temu, da je imel lepo skladal-nico drv. Hodil je zamišljeno, j Nekega dne skoplje sredi vrta ¡jamo in vanjo vsadi mlado I drevesce — tepko.
Drugi dan ga vprašam:
"Pa sem mislil, da ti je vse-| eno, če raste trava ali ne, kaj | bi se ukvarjal..." l\igledul me | je začudeno in odšel v klet.
=
Imenik zastopnikov Proletarea
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše 'jpravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu or i obče ne zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-Hki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, iaj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
CALIFORNIA. Los Angole*t Frank Novak. San Francisco: A. Leksan. ~
COLORADO
Clifton: Peter Zmetzlikar. Crcsted Butte: Ant. Slobodnîk. Pueblo: Fr. Boltezar.
Somerset: Anton Majnik.__
Walseaburg in okolica: Frank L. Tomšič.
ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charles Pogorel cc, Anton Andres, Johnny Rak. Farmington: John MajdiČ. La Salle: Frank Martinjak, Leo Zcv-
nik, Peter Banich. Dglesby: Anton Udovich. Panama: Andrew Ilersich. "*eoria: Joseph Mrezar. So. Chicago: Max Marolt. Springfield: Anton Per, Jos. Ovca,
John Gorfcck. Virden: Fr. Ilersich. Waukegan in North Chicago: Frances Zakovsek.
INDIANA. Indianapolis: Frank Skufca.
KANSAS. Arma: Anton äular. Grots: John äular. West Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit: John Zornik, R. Potočnik
Peter Benedict, Frank Česen. Trcnarjr: Jo«. Strie. f
MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely: John Texan.
MONTANA. Red Lodge: K. Krinožnik.
NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Littlo Falls: Frank Gregorin Fr.
Petaus. Seward: Frank Žagar.
OHIO.
Akron in Kenmore: Joseph Jereb,
Leo Bregar. Bridgeport: Joseph Snoy. Barberton: John Jankovich. Cleveland: John Krebelj, Anton
Jankovich. Coaneaut: Joseph Sedmak. Girard: John Koftin, John Tancek,
Anton Dobro volee. Glencooi Albina Kravanja. Lisbon i J. Bergan t.
Maynard: . Andy Z la to per. Piney Fork: Nace Zlembergcr. Powhatan Point: Anton Vehar. Newbnrgh: Jos. Lever. Nilos: John Plahtar.
PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar.
Bulger: Anns Nagel.	_
Crafton: Jacob Tomcc. Canonsburg-Strabane: Marko Tt-
kavc, John Terčelj. Cliff Mine: Frank Bogataj. Cuddy: John Jenko. Export: Jos. Britz. Forest City: Frank Kataic, Tony Zaitz.
Greensboro: Tony Zupančič. Hendersonville: Albin Karničr.ik. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Augustin. Johnstown in okolica: Andrew Vi-drich, John Langerholc, Ilija Búbalo.
Krayn-Dunlo: Louis Sterle. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Frank Sustarsich. Lusernex John Matičič. Nanticoko: Frank Kovach I.» Henrik Pečarič.
Park Hill • Conemaugh^ Frank Pod-boy.
Renton: Anton Bogataj. St. Michael: Frank Bizjak. Sygan: Frank Ursitz. Throop: John Oreshck. Tire Hill: Jacob Streli. Verona: Tony Krese v ich. West Newton: Jos. Zorko. Windbcr: Tony Straztáar. Willock: John Koplenik. Yukon: Rudolf Fradcl.
UTAH.
Helper: Anton Kokal. Spring Canyon: Anton Kokal.
WEST VIRGINIA. Pierce: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak.
WISCONSIN. Kenosha: Frank 2crovec. Milwaukee: Jakob Rozic, Leonard
Alpner.	,
Sheboygan: Fr. Stih, Fr. Nagode. Willard: MikeT~Krulc. West Allis: Christine Pugelj.
WYOMING. Diamondville in okolica: Anton
Tratnik. Rock Springs: John Jereb.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
XARODXA TISKARXA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi ^iskamo o slovenskem, hrvaškem, slovaskrm. ¿eikem. poljsko«, kakor tudi v angleškem in nemikem joaiku.
NAftA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE j
....... i................. • .............w ........ v v«>

A Jufoslav Weekly Devoted . to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF • Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE • COMMONWEALTH
NO. 1378.
Published Weekly at 3639 W. 26tk St.
CHICAGO, ILL., February 7, 1934.
Telephones Rockwall 2664
VOL. XXIX.

LET'S
ALL GO RESERVE
CRAZY AND A PADDED CELL
And so, Boys and Girls, morality that used tJ be held al moralists tell us to try a don't watch the clock, work up u* a higb and a noble ideal somersault. Jiard, sax e your money, and was tossed into the garbage you'll help build a great, pros-, can and we were told to do " "	' something diametrically op-
perous nation of hard-xvork-.ing, God fearing people.
Yau remember the line; you heard it if you went to school when the local banker or other Big Shot came around to make a speech at-gradua-tion tirru*. This country was made by hard xvork, by people who weren't afraid to w«:rk up a good sweat. ...Millions of young Americans xvere sent into the world with that sort of advise ringing in their ears.
And so what? So they grew up to find the most highly bc-praised national administration in decades spending hundreds of millions of dollars as a bribe to farmers not to work, to destroy their crops, plow under their produce, to slaughter their hogs and bury the carcasses, to go easy; urging the nation to work not quite so hard, to loaf ourselves into riches.
And so, Fellow-Citizen, vote for an administration that will
posite.
Save our money and spend it; xvork hard and create xvealth, and loaf on the jcb and destroy what wc make; save our money and be thriftless and looney.
Who's crazy now?
The whole issue of tho morality xvith xvhieh our lives should be guided should be referred to a committee of Billy Sunday, Charles M. Schwab, Henry Ford, Bruce Barton and the editor of the Saturday Evening Post. Then xvhen they render their repcrt the order of business should i be to toss it into the sewer and
What the world needs is to adopt a resolution to use goods to eat, wear, live in and our brains and " work for a otherwise enjoy. When xve sane system of Socialism, have what xve need, xve caght | Then xve can teach crtr dear -to have brains enough to stop, little grandchildren hoxv smart But xve haven't. We go right we were in the Grand Old until xve stop because we have Days of the Goofy Era. too much, and the profession-1	The New Leader.
DANGER STILL AHEAD
appearing in different costumes. Two orchestras have been hired for this occasion which means a .food
______time for both the young and aid
The recent order issued by re- labor. Invention of scientific dis- | folks. Admission tickets are 35c in deral Re-employnunt Director Hsr-jeoveries again glutted the l»V>or j advance and 40c at the door, ry L. Hopkins to cut down the CWA market, and here we are faced with	John Rak.
Our Week-End Activities
This week-end we havesome This week-end we have some important meetings which our comrades should bear in <nrwnd. First is August Claeasens meeting at the S.NPJ Hall Thursday. February H. Every member should endeavor to invite as many friend* aa poatible. The subject of comrade Claestens talk for that evening is "A Socialist Analysis of the NRA". Karl Msrx dinging society and their string orchestra have been invited snd will render a few selections. The ad- Do you believe that SUCh a mission is free. ....	transformation can take place
The next important meeting i*|in tjiree m0nths? that of our English Section of	-
branch No. 1 JSF. It will be held j Do the leaders of the ad-Friday evening, February 9, at the ministration believe it? lower SNPJ HalL The lecture com- I There should be the CUS-mittee has secured comrade Joiko	. bu, ¡n ,ndus_
Oven to give a talk on rasci»m. At h^B our last meeting this subject proved quite interesting, therefore all mem-bars are urged to attend and bring
U friend along Senior comrades »re	turn began last March, to also invited.
On Saturday, February 10, ladies	l),at 0 lodge Nada will sponsor a Masque-1 men
rade Ball at the SNPJ Hall. As at	it does not seem reasonable
their previous affairs, prizes will be	that the remaining 10,000,000
awarded to those judged aa winners	c&n be p,aced ¡„ lhree months.
We hope they can,
AFTER CIVIL WORKS, WHAT?
So the civil works are sup- they could be continued for posed to go out of existence many months, especially if by the tirst of May. So buai-: the government would lop off ness is supposed to pick up so some of the other expenses, much by that time that nearly such as those which it pours all of the unemployed will] into businesyconcerns by the have jobs in private industry ¡ billions, >tfrough the Recon-and won't need civil works struction Finance corporation, jobs any more.	It has spent billions for busi-
ness, and it has only spent millions to provide employment. To a large extent it goes at things xvrong-end-to.
If the millions of unemployed are not given jobs in private
try. There might also be an extra pick-up. But it has taken nearly a year, since the up-
be made in private industry by a general shortening of the hours of labor.
Hugh Johnson says it was inevitable that the Jong hours in the codes would prove t > be too long, but. that a lot of people had to be shown. Well, they've been shown noxv, if they have brains enough to be shown at all. The hours I h on Id be cut at once to thirty per xvcck at the most.
As purchasing power is absolutely necessary if there is
industry by May 1, the go-¡to be a pick-up the shortening vernment will simply have to of the hours should ¿>e done
go on providing jobs.
It can do it in two ways. It can keefr up the civil works ,, maivu, V« pr0Rram; or ¡t can take pri-two or three million £ industry over and empioy in private industry^ an« ■ ^ pcop)o
in it. It cculd do some of both. It should get through xvith this monkeying with temporary measures and take the industries over. Meanwhile, more jobs could
Fake
but we
can't say that we believe it, and xv3 do not think anyone else does.
If they are not placed, then what?
Kverybody knows that the
without any decrease in wage scales. If wages xvere decreased accordingly, consumption would be cut down just that much. This would at onee be felt by the merchants, in decreased sales. They would order less merchandise for their shelves, and the factories would then feel it too.
The Milwaukee Leader.
While the train is somewhat eased through the employment of several millions on federal projects there are still more millions de«pend-be economical and save mon- >ing on direct relief f»x*n which ey . .. You know that line, too.
jmyroll indicate* that th's nation is a repetition of history. Hours must j far from out of danger and that come down and wa;re earning« must there is still trouble ahead.	go up to create a buying power.
Mbs Frances IVrkins, aecretary of labor, presented the whole picture painless
in a few words when she said that Mother: Did it hurt you, son? three-fourths of the nation's buying! Son: No, but I bit his finger and
J| |______H_____ ______________power is represented by those whoa« he yelled }ust like any other den-
neither the munic mlity, the state income is $2,000 per year and le . tiat.—Boys Life.
Anrf von also recall that it was nor tKe natk)n *vttny direct ma- The hulk of the Pr<> **nt untm"	->	_
Ana you also recall tnat it Vas,terial return	[>loyed ^^ fm| ^ $20OO per	^aaaar
The labor pre».? • has repeatedly	»n<l 1«*M «1»»	th'* f»-t 1 IIt Kit II
we have the explanation why the	_
merchant IS Flt>t selling.—----f-----—-—----
When buyers can't buy, sellers ! !t	strange, the way thing, get turned topsy-turvy,
can't sell, and manufacturers can't j Nobody »oaks the rick—but the rick continually soak the rest of as. manufacture, and stay in business.	On account of the unjust capitalistic laws, tkey are allowed to own
civil works cannot go on con-Son: May, that dentist wasn't J tinuously. They do not bring
the government an income but are a dead expense.
They are not so great an expense, hoxvever,
From time to time we hear re-. usefulness. It was a good lerrtur3
the highest patriot sm to save money, soak it away in the savings banks so that some time you might grow up and becomo a banker and be able t3 play golf, too.
snd consistently pointed ou>t that it will require more than the employment o.f the unemployed on public works to pull the country out of thf» mire. In fat, the labor press
generally contended that public And here we have an ad-. works without a complete readjurt-ministration seeking to spend j »«ent of our whole industrial system the country out of the red, in ltth* interim u onlr	vhe
well deeper. —-—
Ther. m.y b. no cm for im-l»r* in the	»» «he result of
PEOPLE
porta that thei e teems to be an but that awakening of new interest among the Socialists to which we add that the seeming awakening is actual. In Illinois we made a gain of membership in 1933 over 1932 by 67*7«. But
Labor has always understood this the means of production and distribution. This enables them to taka the economic law, and labor's spokes- earnings of the Millions of common people, by a legal but very unjust
men have trumpeted it in the pres* j process, into their own coffers.
that rejoices in piling up ten billion in additional d2bts, that urges people not to MM money but to squander it.
and on the rostrum, but it fell on deaf ears. And even now, while we
ntupidity and ««LfL-hness. there are
And they object to paying a little of it back, tkrongk income tarnation 1 The income tax in Wisconsin is very slight in the higher brackets. If the relief law doubles it for one year, it will still be very slight in the
me diate alarm in the sudden re- , • * ^ ^ £ n^Vtal, m h^h	,	U	»	•• compared
trench nent order from^ Wash, ngt on,	Qf lndJna,	er ^ '" witk the greet fortune, wkick the rich receive without earning them,
.but It cannot be denied that it car-	mhn vigorotlslv	No man ever earns more than a few thousand dollars a year. What-
When the night of depres- ^.witlTit a veiled
all is not well. And if our '*on-
sion settled down up n us, and a lot of us began losing our jobs and tearing our hair, we were told t^at xve should have
protest again't government scrutiny, *T*r ke gets, bey^id a few thousand, is pure velvet7 which tk* unju»t laws
and delighted the 75 people in attendance. The question period brought many querries.
see
We must not forget to do our share in the 1934 United Socialist We have slwsys done our
what is 67'*? a friend inquires Drive, when you have only a handful of «hart to Ireesp up the Socialiit or-members. If We could make such an ionizations and we can surely do
appreciable gain every year in every State we would soon have a strong workers' party and do some mighty big things. Our own Jugoslav Federation didn't do so well last year. We merely helJ our own. But we are destined to grow and expand in 1934 for, there is evidence of increased activity as reported by the secretary tjo the Executive Committee last Friday. New Branches
our share this year. Branch No. 1 has been allocated a quota of $325 which is a vast gum especially when we consider that none of that remains in the Branch. But we will go out and do our best and if wc do not carry our load it will be because we have the responsibilities of our own Federation, its publication and its functions to take caro of in addition to our Branch, rthc
are iiLlhe proce * of formation, oli county, State and National Oigani-
U h.«t fu-d it „rov, whattiTld	^^ M	to ***	fr<>"	«t i. . del. P.,d to ib. r,ck. It is ones are being reotiganized^ new ;?at[on. A whole totuf good caa *>S
elusion is just.fied it praxis what	_u____________, .. . .......	members are being added to the <|«rived by following the course pie-
we have repeatedly ta d, namely that the economic program of Pre- j ident Roosevelt »nust be enlarged and made drastic enough to give t
dustrial changes.
The ca,r>'ain* of industrv have T, " , , , . , ... . . . . .	... «xisun/ ones, »(»cause oi an inis a ycrlbed by tbe Drive Committee. Oi l
had a fre^ reign and they cannot	a -ft. l^.l.tur. ougkt to make proven	whereby an	.ndustry wW(>n(nitt^ was ^ctcd to bring n^bers who never do anything
}ustljT corrtend that t^ey have steer-	^TT !----- ^ i .^.k /i	' Pr°P°r	" °Ur ^^ ^^ with!<»n ^ approached, inactive minted the ship into safe waters. Th» § requ.remenU, shall revert to the state.	our headquarters that is, to ifaue ben» csn be made to respond and
charity, given by the poor to the rich.
existing ones. Because of all this a bribed by the Drive Committee. Oi l
saved our monev so that wc I— - : ..... e<i the ship ...w	,„•
,	,	, '	... cmr'oyment to the jobless on self- ....	\ , .
might have had something I lij^ating work.	I millions out of work, unprecedented
Let the state take such industries over and operate them for the ! information and route speakers and
destitution in the cnidst of the
for a rainy day. That is for a UrQU„*ionabIy there arP employ-1 ^^Vkhe. in'the "world has	rl«k
while. Then xve xvere tc Id that — - «-«-------------------------- "	—
public good, so that the income from them shall go to the people, not to
we ought to take the rubber band off the bankroll and shoot the works, that the way to get back prosperity xvas to spend all .we had. And a lot of people did just that—and found themselves broke just before they, too, lost their jobs and had nothing left to fall back on.
This merry period xve aro passing through showed us many things, but nothing so strikingly as the craziness of the ethics of conduct we used
ers of labor who are under tandinx known| constitute the unanswerable
enough and fair enough to admit that many fellow capitalists are too short sighted to read the handwriting on the wall or too Rti Inborn to admit the glaring truth of lnW* contention that hours must com? down and that basic wages nvurt be raised befora we can look for substantial irr -rovements.
Over fifty yesrs ago. men who took a leading part in the formation of labor unions urged an eight-hour work day. Stupid and selfish employers hounded thrm, had them •thrown in jail, clubbed, shot down, and some were sont to the fallows for their views.
The EIGHT-HOUR DAY came
The rich can get unearned incomes only so long as the people allow
indictment of private management	them to do so. The rich need the people, but the people do not need the
and private ownership of the com-	rich. The people can take the industries and run them—and quit being
mon means of life.	J	soaked by the rich.
The Labor News.	Why not? — T. M. L.
HIS BRIDGE OF SIGHS
to be taught. Every dear littlo and it aided in absorbing surplus
THE CLASS STItlTGGLI
We are asked to explain ed more by class instinct than what is meant by class con- by class-consciousness. The sciousness. Answer, there are class struggle supplemented class antagonism, class inte- with basic knowledge of it it rests, class struggle and clasi essential to a Socialist move-consciousness. The antagonism ment.—T. N. L.
is due to capitalist property . -
which creates class interests.	jp
Class interests occasionally result in a class struggle. Examples. a farmer class against a creditor class attempting to foreclose m^r'gages or wage workers striking against a corporation attempting to reduce wages.
The class antagonism, clasi interest and class struggle may exist without clear knowledge of them by the laboring masses. When the workers clearly understand that they belong to a definite class in society with their own interests to advance then they are class-conscious. That is to say, they know how to fight for their ^ jk»rl®u. tlms us H.m.n , ^ . , . its l\ w	_ I rut a could have watching n -h n
interests intelligently. Many a ^ what w0 hav<Vt fol ;
struggle in accord xvit.i the in-'tnoU|fh to do.
terests of the workers is guid-i	The American Guardian.
If «hoe machines wore shoes instead of goin«? barefoot d—
If automobile machines w?nt 'oy- ; ridirj instead of staying where th?y 1 are—
If brick machine* lived in brick I houses iiv: tead of making brick.. i brick yards—
If furniture machines Tot manie I ; and went to housekeeping instead of staying single and put—
If soan machines s^ruhbnd Ih^r necks with soap instead of f>rec';in-i their nccks turning out poap—
¿If beer machines got Irunk on beer and snisaR*1 machines t t foundered with *iu*ag<»a, and <» w-ing nrschines went dre«sed to kill ami printirt presses w«»nt in :'o<-literature and phonojhvdi m^hirc-danced to their own music, what -
urge Branches to carry on an intense campaign for Socialist cduca-
even new members can be gotten, e e e
,	Mort and more is being said
tion. Particularly gratifying was the abou,. war TMs ulk u even ffoin(f
response of the Educational Bureau on in VVashington amone the
for affiliations.
e e *
In the immediate past only a few speakers were aent out froan the
in vx ashington among people's representatives. Not that they think the United States may
he involved, although that too is possible, but the world seems to be

headquarters. Not that we didn't	looking at crosseyed Japan approach-
have capable comrades but because	jnir the Russian border. We hope it
there was no demand from our	doesn't happen but if happen it
Branches. What we want to do now	mm<t, we hope the Powers will for-
is to create a demand by contacting	ever cut the wings of the Japanese
groups who have the civility and	militarists. The countries of the
energy to act. We hope our Branch-	world are continuously arming;
es in Waukegan, Milwaukee, De-	building big navies and airplanes
troit, Cleveland, Salle, etc., will	and armaments of all description
spent a little and cooperate with	and the working class is paying in
this sub-committee in arranging	sweat and labor and taxes to sa-
lectures and programs. It is a good	tisfy the lust of greedy exploiters
sign that the demand for a perma-	and profiteers. If war is to be avert-
nent organizor and now the need	cd although it is doubtful that it
of speaking engagements is brought	tan be, we must hurry in the for-
to the front.	mation of a strong ami powerful
*	* *	workers party.—Let's build a strong
Branch No. 1 JSF has always	Socialist Party now and let its in-
done more than its share of the	fluence be felt all over the world.
educational work for Socialism. Not	j	_;__
a single affair is held without So-	DADDt'TTQ CVT J7/TC
cialist speakers enlightening the	D/1DD,i 1 ° Vj^-I TliO
masses of our need and desiie. This | Arrogance and class intercut were winter season we have had more combined in the protest of the llli-lectures and speakers than at any noijl Manufacturers' Association other time since the war and we against the public and civil works have disposed of more literature program of the Federal Government, than in a long while with the result ( They object tb "using public funds that we are attracting more people, to pnxmote and subsidize projects Yes, we wish every Branch was as intended to compete with existinx active and as well groomed as private enterprises." If this policy Branch No. 1 JSF. It means work, hard work, but with the proper distribution of duties it makes it easier.	% \
*	a e
Professor Maynard Krueger gave a very analytical outline of ' Politics in a Changing Society" last Sunday in a series of Socialist lectures for the I^awndale Socialist Branches, including Branch No. 1 JSF. He first showed how the class that hss economic power also controls political power. Then he showed how the economic power has j changed (and with it the political power) from the landowners to the industrialists and bankers and how the industrialists and bankers have I become useless in the capitalist economic system from which he deducted that they were due to lose their political power since they : have already lost thoir economic
is abandoned, it will restore "public confidence and encourage business enterprises." They mention four cities that propose to have their own electric light plants. They want capitalists to have them.
The manufacturers do not object to government funds being spent for them. They would faint at th« proposal to »crap the Commer e Department and many costly bureaus that inform the exploiters how to sweat more values out of the workers and where best to dispose of those values abroad. Thst policy fosters the "public confidence" of the exploiters, but if s city decides to have a light plsnt of its own, these Babbitts get fits of despondency.
If the workers were as conscious of their interests as these gentlemen are, the lstter would not be so arrogant.—The New Leader.