Sicherl Janko:
Smuči — koristno prometno sredstvo.
Snračanje je zelo zdrav šport. Gibanje v čistem, son.čneni, osvežujočem zraku krepi in ugodno vpliva na vse telo. Posebno pozimi je treba osvežiti telo, kajti poleti, v počitnicah, je vsega zdravega gibanja dovolj, t. j. sončenje, kopanje, turistika, razne igre itd. A človek potrebuje tudi pozimi mnogo sanca, zraka, ki ga duševno in telesno razredri in okrepi. Gibanje ogreje vse telo. Smučarja ne zebe. Ne sme biti preveč oblečen in varovati se mora pre-hlada. Fantje, še nekaj: smučanje tudi žeja, a te žeje ne gasite s enegom! Kdor bi jedel sneg, tega bo parkelj vzel. Vlekel ga bo v pekel. Tam pa ne bo mogel smučati, ker ni snega. Kako boš pa hodil iz pekla v šolo, ko je tako daleč?
Zima je Telika ovira rednemu pohajanju otrok v šolo. Temu pa odpo-morejo smuči. Učenec-smučar bo Tedno hodil, ne hodil, smučal, dričal se bo v šolo in g. učitelj bo vesel, ker ne bo šolskih zamud.
Ne mislite, da smučajo samo otroci. Ne. Sneg pade za vse. Smuči rabijo-drvarji, igozdarji, lovci, vojaki, gospodairji, sploh vsi, ki imajo opravka pazimi v gozdu, na planini. Saj bi brez njib. večkrat sploh ne mogli z doma, ker če zapade mnogo snega in pritisne nato južno vieme, potem je še divjačina, ki je \ajq|a zime, velika reva. Ne more nikamor. Takrat bi pa še Ti ujel zajčka, ako bi mu natresel soli na rep!
Seveda brez nevarnosti smučanje tudi ni. Posebno planinci-smučarji, ki radi zahajajo na visoke gore na izlet, morajo biti zelo previdni. Lepa je zima ob lepem sončnem vremenu. Strašna pa je, kadar dirjajo snežni viliarji, ko brije strupena burja, ko drve v dolino velike množine snega. Le vprašaj ata, ki so ibili morebiti med vojno v gorah, kaj so plazovi.
Za razvoj zimske turistike skrbe razna društva, ki zidajo lepe planinske domove, zazmainujejo pota s posebnimi znamenji ali markacijami. Spoštujte vse te naprave, fantje! Ne delajte nikake škode. To "vse stane atniiogo denaija, včasih tudi' življenje. Ako turist ne najde koče, laKko zmrzne, ker je kak nepridipxav pokončal tablice, oziroma markacije.
Pokažite tujcem svojo srčno izobrazbo z lepim vljudnim vedenjem, pa bodo še prišli v naše kraje in pustili v naših krajih marsikak dinar, saj dames dobro vemo, da je tujski promet velikega gospodarskega pomena.
Velik pomen so imele smuči že davno z& raziskovalce, učene može. Veliko zmago so dosegle smuči kot prometno saredstvo 1. 1911. Takrat je odiel slavni raziskovalec Amundsen s svojo ekspedicijo na južni tečaj. V treh meseeih so presmučali in prehodili daljavo 3000 km in pri tem so se povzpeli čez 3200 m visoko gorovje. Tudi na Himalaji so uporabljali Angleži smuči ter z njimi dosegli višino 7000 m. To sta dva Triglava in še malo. Malo je danes takib juinakav, pač pa mnogo športnikov, ki se udejstvujejo na raznih tekmah. Naporne tekme so le za popolnoma zdrave, dorasle smučaopje. Mladina naj goji skoke na malih skakalnicah.
Ali ste bili v Planici, kjer je svefovna skakalmica, vpraša Lojze strica, ki misli, da so skoki špas. Ne, pravi stric. No, ipotem pa poslušajte, kako-emo zadnjič skakali pri nas z Vašim Jožkom. Takole je bilo.
Skakalnico smo naredili,                 čeprav skakalnica je mala.
sneg steptali, moono zbili.               Mi ko bolhe smo skakali,
Veste, stric, tak skok ni šala,          spodaj so gledalci stali,
Jožek, Ivan sta se bala,                   Jožku so se krohotali.
95
Tekma. Halo — halo številka tri,    ta ne zaa,
Jožek se spusti.                               naj lopato v roke vzame,
Že na most drvi,                             naj popravi grde jame,
se lovi,                                            za Planico ta ne bo,
skok,   p o k ,   bumf,                         kako bo skočil metrov sto?
že leži, hihihi,                                 Tako na tekmi se godi.
smejejo se vsi.                                 Korajžo, stric. Pa poskusite še Vi!
Hahaha,
Da, pri snmčanju ni dovolj samo znanje, treba je tu-di precej spretnosti in poguma. Po6ebno zanimiva je tekma v smuških likih ali slalom. Ta tekma se godi na odprtem pobočju z majhno višinsko razliko. Na kačasto zaviti progi so postavljena vratca, recimo, v sneg zataknete Ave smrekovi vejici v razdalji treb metrov. Tekmovalec mora presmučati v določenem vrstnem redu vsa postavljena Tratca. Kdor to najlepše izvede iai kdor doseže najkrajši čas, ta je zmagovalec.
Tek na daljavo je silno naporen. Če že hočete teči nekaj metrov, naj bo proga kratka, brez vzpona, čim bolj položna, ipredvsem navzdol. Mnogo lepši ¦od iekem so kratki izleti v natravo. Svetlo sonce te boža s toplimi žarki, ko se mehko ziblješ po valovitih deanantnih poljanah ob pogledu na stare znancc gorske velikane. Da, tak izlet je še mnogo lepši od majniškega!
Sledite Vašemu smučarskemu učitelju pazljivo pcri smuškem pouku in, če Vam je dana prilika, naj se priredi v Vašem okraju mladinski^smučarski tečaj. Izrabite to ugodnost in udeležite se z vso vnetno strokovnega tečaja. Saj ste bistrih glavic, Enkrat, dvakrat vidite plug in kristijaiaijo, škarje itd., pa boste kmalu obvladali vse like: tudi p i k e. Kjer pa nimate na razpolago smučarskega učitelja, se bo pa že našel kak dober smučar, ki Vas bo naučil bele vunetmosti.