Notarski kandidat ne sme biti hkratu v vežbi pri dveh notarjih.
(Sklep stcla sedmerice, odd. B. v Zagrebu od 18. majn&a 15>25, opr.
št. Ut 95/25-1.)
Notarja A. in B., ki imata združeni pisarni, sta prijavila vstop notarskega kandidata C. v njuno pisarno. Ker notarski red ne pozna združenih pisarn, je pozvala notarska zbornica v smislu § 117 n. r. s sklepom od 2. januarja 1925 štev. 1''1925 predlagatelja, naj prijavi notarskega kandidata oni notar, pri kterem je kandidat vstopil. Na to sta notarja prijavila vstoo kandidata C. v pisarno notarja B., zaeno pa naznanila, da se proti tem« sklepu pritožita. Notarska zbornica je nato vpisala notarskega kandidata C. v seznam notarskih kandidatov s pripombo, da je vstopil C. kot kandidat v pisarno notarja B.
V svoji pritožbi navajata notarja, da imata sicer skupno pisarno in skupno osebje, povsem ločeno pa da je poslovanje, ki se tiče vodstva knjig in registrov, zlasti se pa sklicujeta na § 117 n. r., kteri ne vsebuje nobene določbe, ki bi dopuščala sklep, da notarski kandidat ne bi smel biti istočasno v vežbi pri dveh notarjih. Ker tega zakon izrecno ne prepoveduje, je smatrati, da je vežba pri dveh notarjih dopustna.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je s sklepom od 4. marca 1925 opr. štev. preds. ]54''13''25-1 tej pritožbi deloma ugodilo, pritožbo notarja B.. ker je brez pomena zavrnilo, pritožbi notarja A. pa ugodilo ter notarski zbornici za Slovenijo v Ljubljani naročilo, da vpiše v seznam notarskih kandidatov kandidata C. tudi kot kandidata notarja A.
Stol sedmorice oddelek B v Zagrebu je s sklepom od 18. majnika 1925 opr. štev. Ut 95/25/1 pritožbi
31
ugodil, izpodbijani sklep v napadenem delu izpremenil in vzpostavil sklep notarske zbornice za Slovenijo v Ljubljani.
Razlogi:
Izpodbijani sklep se opira v bistvu na to, da zakon od 25. julija 1871 št. 75 drž. zak. (notarski red) ne brani notarskemu kandidatu izvrševanje notarske prakse istočasno pri več notarjih, ako je to dejanski mogoče. To pa je v navzočnem slučaju mogoče, ko imata notarja A. in B. združeni pisarni in poslujeta v skupnem lokalu s skupnim osebjem. Ni predmet pritožbe vprašanje, ali je po notarskem redu vobče dopustna združitev poslovanja notarjev. Zgolj iz dejstva take združitve bi zadevni notarji nikakor ne utegnili izvajati pravice, da drže v svoji pisarni skupnega kandidata. Vpis; kandidata pri dveh ah več notarjih je torej razmotrivati le z vidika, ali je izvrševanje prakse notarskega kandidata istočasno pri več notarjih v smislu notarskega reda sploh dopustno. V tem je pristopiti mnenju napadenega sklepa le toliko, da to po zakonu ni izrecno prepovedano. Ali vendar je na tako prepoved sklepati iz določb notarskega reda, ki obravnavajo dolžnosti notarja glede pri njem zaposlenega kandidata in glede zadevne naloge notarske zbornice, kakor tudi iz tega, ker ne vsebuje notarski red nobene določbe, ki bi predvidevala ali iz katere bi bilo posneti možnost vršenja prakse notarskega kandidata pri dveh ali več notarjih istočasno. Predvsem govori notarski red le o posameznih notarjih in njihovih pisarnah. Predpisi, ki se tičejo vežbanja notarskih kandidatov, so postavljeni in se glase le v smislu, da predpostavljajo istočasno le enega notarja kot kandidatovega šefa, ko nalagajo notarju, da mora takoj naznaniti vstop kandidata v pisarno in morebitno prekinjenje prakse. Notar je odgovoren za to, da se je kandidat ves čas prakse, ki mu jo je notar potrdil, tudi istinito nahajal v njegovi pisarni (§ 117 odst. 2, 3 not. r.) Notar mora izdati svedočbo o izvršeni praksi (§ 118 zad. odst. not. r.) in mora vežbo svojega kandidata nadzirati, da more izdati tako svedočbo. Ako bi bila dopustna praksa kandidata istočasno pri več notarjih, prešle bi vse te dolžnosti na vse zadevne notarje. Vsak njih bi moral vzeti nase skrb za navedena na-
32
znaiiila in potrdila, nadzorovanje in odgovornost. Notarska zbornica bi se ne utegnila zadovoljiti s potrdili le enega samega onih notarjev in najsi bi šlo za združeno pisarno. Ob morebitnem zakašnjenju ali opuščenju naznanil ali potrdil, bi bili mogoči dvomi, nejasnosti, izbegavanja glede vprašanja, kdo teh notarjev je to zakrivil. Vs_em tem zapletljajem se je notarski red izognil, ko ne predvideva istočasnega vršenja notarske prakse pri dveh ali več notarjih.
Končno tudi ni uvideti potrebe, zakaj naj bi notarski kandidat vršil svoje vežbanje istočasno pri dveh notarjih, ko niti korist bi ne bila brez dvoma. Z ozirom na vse to je sklepati, da istočasno vršenje notarske prakse pri dveh ali več notarjih glede na določbe notarskega reda ni dopustno, vsled česar je bilo ugoditi pritožbi ljubljanske notarske zbornice.
H.