LJUBLJANA, 7. APRILA 19 3 5 KN3IGA 17. POŠTNINA PLAČANA V Q O T O V 1 N I ŽIVLJENJE IN SVET UREDN 1STVO IN UPRAVA V LJUBLJANI, KNAFLJEVA 5 O Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi; 80 Din, za poj leta (ena Knjiga j 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 Ur. FRANCIJA mesečno 4 franke. CESKOSLOV ASKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 Šiling. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno U/2 dolarja UREDNIŠTVO IN UPRAVA v Ljubljani, Knafljeva ulica S TELEFON ST. 3122, 8123, 8124, 8125, 8126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN P O D R 2 A J VSEBINA ŠT. 15: Primarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (6) — DUŠEVNA UTRUJENOST — F r. Slovnik: MED GOAJIRA INDIJANCI (1) — DVOJČKI IN ZAKONI O PODEDOVAN JU (Bolezen, zločin in smrt so jim skupni - dr. G. Haage-ner - č) — NAGUBANOST GORA — VPLIV LUNE NA VREME — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (15) — SVETLIKANJE MORJA (Najmanjša živa bitja izžarevajo skrivnostno svetlobo - dr. K. Hirth - nj) — Anton Ingolič: DVE LUKARSKI — FRANCOSKA SMOTRA O NAŠEM DVORU (D) — NAPREDEK VARJENJA — E s s a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (15) — Dr. P. Brežnik: TOWER OF LONDON — Pierre Devaux - A. J.: REKORDI V ELEKTROTEHNIKI — BIBLIJA V 200 JEZIKIH (A. Debeljak) — I. Koš t i Al: BLUMEN-BACH (1832) O SLOVENCIH (1) — IZ LITERARNEGA SVETA (Književne nagrade Francoske akademije za 1. 1934 - Dr. A. Debeljak — Nove knjige in revije — ANTOLOGIJA SOCIALNE POEZIJE — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRIŽALJKA Z DVOSOMERNIMI SESTAVINAMI (Crassusj — ANEKDOTE Slika na ovitku: METALCA KOPJA (Foto) Naslovna slika: B. ZIMMERMANN: ZADNJI SONČNI 2ARKI (lesorez) V prihodnjih zvezkih »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšli razen že naznanjenih naslednji prispevki: Dr. Vlad. Travner: Predhodnik današnjega socializma in komunizma - svetnik _ Andrea del Verrochio — Nova domneva o germanskem imenu — Podrte gore v Švici_ Plemstvo in gledališki svet — Vojaki z dežnikom — Kraljica Elizabeta po dnevniku danskega diplomata — Moderna romunska drama — Debelušnost i. dr. V leposlovnem delu bodo izšli izvirni prispevki dr. Iva šorlija, Rudolfa Kresala, Stanka Janeža i. dr. ■lil IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK ŽIVLJENJE IN o 17 nest.ro- kovnjaških ust, da je ta ali oni podedoval n. *>r. svojo jetiko po očetu ali ma- teri. To ni povsem točno: infekcijske bolezni kakor tuberkulozo ne moreš podedovati, pač pa nagnjenje, telesno dispozicijo zanjo. V telesu imaš tedaj v tem primeru šibko mesto, v katerem se bacili jetike lahko udobno ugnezdijo. Navedimo primer za takšno podedoval-no bolezensko nagnjenje. Dve istojajčni sestri sta živeli do 14. leta v nekem vvestfalsikem mestecu, potem sta prišli v vzhodnoprusko vas. V 17. letu sta se ločili in prišli v povsem različno okohco. A je ostala šivilja na deželi, B je prišla v Berlin kot prodajalka in pomočnica. Jeseni 1. 1926. so se pokazali na B znaki pljučne tuberkuloze. Zdravnik, ki je zvedel, da ima sestro dvojčico, si je domislil, da bi pre-iskal tudi to in res je ugotovil tudi na A, ki ni bila baje nikoh bolna razen nekega primera hripe, na istem mestu pljuč in v istem obsegu tuberkulozo. Pri tuberkulozi ima, kakor vemo, okolica važno vlogo, a v tem primeru vidimo, da je podedovano nagnjenje zanjo neodvisno od nje. Seveda nam znanost o dvojčkih na podoben način lahko reši še kakšno drugo vprašanje, n pr.: Koliko so zločinci dedno obremenjeni. Običajno menijo, da ima okolica glavni vpliv na razvoj zločinca, nagnjenje pa je podrejenega po- NAGUBANOST GORA Filozofski izraz, da na svetu vse struji, veljK tudi v neposrednem pomenu. Za vsako, tudi najtršo snov obstoja neka mejna sila, pri kateri jame snov teči. Ledniki teko zaradi lastnega silnega pritiska v doline. Na leto napravijo 50 do 200 m poti. Celo najtrše jeklo začne pod pritiskom teči in dr. A. Nadais sodi, da morajo prav tako zaznavno teči tudi kamenine, iz katerih so nagrmadene gore. Nadier išče zdaj metodo, po kateri bo mogoče iz gub, ki nastajajo pri stekanju kamenin, izračunati starost posameznih gorskih formacij. VPLIV LUNE NA VREME Ljudska vera pripisuje luni zelo velik vpliv na vreme, kar pa vzlic temu, da se sem pa tja ugibanja o spremembi vremena s spremembo lunine faze res posrečijo, na splošno nikakor ne velja, kakor so pokazala natančna raziskovanja. Luna bi lahko vplivala na nr-še ozračje samo s tem, da spravlja zračni plaSč v gibanje sliftno kakor morje s plimo in oseko. Spremembe zračnega tlaka, ki izvirajo od tod pa znašajo komai tisočinko milimetra Tudi preprosta logika se ne ujema z ljudsko vero, ker bi moral imeti skoraj vsi kraji na svetu neki določen dan do mala slično vreme, ako bi bilo ozračje odvisno od lunine moči. mena. Toda skoraj v vseh primerih isto-jajčnega dvojčka, ki se je pregrešil zoper zakone, so ugotovili, da je tudi drugi dvojček imel opravek s sodniki in sicer zavoljo istega zločina. Celo čas zločinskih nagonov in dejanj je bil pri obeh skoraj isti in to tudi v primerih, da sta se dvojčka ločila že v najbolj nežni mladosti in da sta dorasla v različni okolici. Oba isto jajčna dvojčka se pred sodnikom vedeta tudi enako. Raznojajčni dvojčki se vedejo kakor navadni bratje in sestre, ne kažejo nič posebnega. Ta pregled nam pove silno važne stvari: Nagnjenje za zločin je močnejše od okolice, ki jo je treba sicer vedno upoštevati, a ni tako odločilna kakor podedovana kriminalnost. Samo znanost o dvojčkih je lahko dokazala, da je treba zločin sma+rati često za usodo, ki se je človek ne more iznebiti. Pokazala pa je tudi to, da si pri istojajčnih dvojčkih sličijo na presenetljiv način tudi duševne reakcije, ne samo telesni znaki, in ta sličnost gre do produktov fantazije. Zato ni čudno, če psiholog in vzgojitelj raziskujeta v področju dvojčkov, koliko se da duševnost oblikovati, torej koliko vzgoja lahko razvije in pospešuje značaj ter duševno zmogljivost, po razpravi dr. G. Haagenerja — č H. Gutgesell; BABICA PRIPOVEDUJE (lesorez) PO SINJI A D R I J I DR. ANION DEBELJAK NA DALJE VANJE Preko morja je priletel lep metulj in sedel na kaktus. »Čistemu je vse čisto,« si je mislil zračni popotnik, ki ga včasi zanese precej visoko. Ali pa _ more prileteti tako daleč, kakor iz Zedinjenih 'držav v Anglijo? O tem so prirodoslovci že popisali dokaj črnila, vendar ne toliko, da bi napolnili Danajski sod, t. j. sod s prevotljenim dnom. Ker sem že pri Danajkah, naj vzamem v misel metulja podnevnika — Danaus v znanosti. V njegovo družino sodi vzorec, imenovan »Monarch« v USA, kjer je njegova domovina. L. 1876 so na veliko čudenje žužkoslovcev ujeli tak eksemplar na jugu Walesa, 1. 1885 pa so jih ondi zasačili kar pet. L. 1916 so zopet enega dobili v mrežo v irski grofiji^ Corku. Predlanskim pa so jih po južni Angliji in južni Irski baje opazili okoli trideset, nekatere celo ulovili med junijem in sredino oktobra. Prirodoslovci, ki menijo, da so ti »monarhi« prispeli s svojimi močmi v tako razdaljo, navajajo Cooka in Darwina, ki sta opazila jate metuljev precej daleč od kopnega, vendar ne 5000 km, ki ločijo monarhovo domačijo od Anglije. Zato drugi dvomijo o tolikšni letalni sposobnosti lahkokrilega stvora, češ, da bi moral 12 krat 24 ur ostati v zraku. Ob čem pa bi se tedaj hranil? Verjetnejša je razlaga, ki trdi, da so se pripeljali kot bube, mešički, zapredki. V danem trenutku pa so sfrčali v bližnjo okolico. Razen štirih izjem so se monarhi našli vselej neposredno pred pristanišči, kjer se odklada sadje. S solilebnikom se menjava na straži: zdaj plava on, zdaj jaz. Enkrat pa sem se na školju močno porezal v stopalo. Zato sem obležal ob bregu in držal ranjeni ud v vodo. Morje nikoli ne miruje, kakor živo bitje, ki diha: vsaj nekoliko polje, se plajha, ali »bučka«, kakor navaja narodno govorico dr. Rubič v brošuri »Djelovanie mora na obalni rub«, Ljubljana, 1929. Za »Brandung« pa ima izraz mlatanje; po naših slovarjih srečaš izraze: pljuskot, zagon valov, butanje, kipenje, priboj, pljuskava. Ko sem se tako lečil na obalnem »ru-biču«, sem čital Rubičevo delce »Naši otoci na .Tadranu« kier se™ zvedel, da imamo 61 večjih otokov, 540 manjših otočičev, 381 grebenov ali kamikov in okrog 1000 sik. Sika — vsekako od lat. siccus = suh, kakor oseka — se imenuje tudi plitvac, kameni zub, ploča. S skrbjo me je navdala trditev, da se naša obala pomalem ponekod ponižuje, medtem ko so v kvarteru, dokler je bil severni Jadran ravnica, vetrovi od severa nanesli veliko peska proti jugu. Otoček Susak, zapadno od Lošinja, je popolnoma zgrajen od peska, seveda tudi njegov višek Garba, t. j. grba. Z zanimanjem gledam »Shematički prosjek Dugog otoka«, kjer se vrste školji: Sedlo, Pusi, Kurba, Peskijera. školj ali škulj — izposojenka iz scoglio, to pa iz grškega skčpelos — se tolmači po naših slovarjih: greben (ina), kleč, prag, čer, skalina. Dihajoče morje me škropi, brošura je že močno popikana s slano tekočino, ki jo francoski pesniki nazivajo »amer« (grenko), nemara zaradi rime na »mer« (morje), želel bi imeti knjigo iz nepre-močnega, t. j. nepremočljivega papirja, kakršne so v Angliji izumili za kopalce: na hrbtu plavaš in čitaš. Kakor da se ne zmenim zanje, poslušam skupino domačih kopalcev, katerih eden se imenuje Vilzon Vatavuk, spajajoč najmodernejše krstno ime s prastarim priimkom. Kdo ve, kateri prapra-praded mu je ulovil volka (hvatati) ? Govorica jim je mehka ikavščina, kakor jo je označil znameniti potopisec Giu-stiniani 1. 1553: »Obleka Spličanov je slovanskega kroja, njihova materinščina pa jako zvočna in gibka...« Eden jarih junakov zabava tovariše z anekdotami. Ko so bili Francozi v deželi, tako pripoveduje, so se ljudje naučili nekaj mrvic njihove govorice. Celo živali so si je kolikor toliko prisvojile, kar dokazuje naslednja povest. Neki Napoleonov vojak se je nekoliko zakasnil v krčmi in vijugal precej natovorjen proti domu, to pa po mirozovu. Hoteč izvedeti, koliko je na kolesih, vpraša gredoč ob kolibi no francosko, koliko je ura. Toda ta koliba je bila, ne zamerite, svinjak. Prašiča mu ie od znotraj krepko skozi nos odgovorila: »Onz, onz!«, to se pravi: enajst. Možak dalje povpraša, ali je že davno odbila. Na to mu od-dojek tudi čvrsto postreže: »Vuj, vui!«, to je: da. Mokri bratec potem reče: »Žvurmersk (hvala vam) ter odide dalje. Doma se je preveril, da so mu v svinjščaku prav povedali, kajti nagibalo se je že na polnoč. To me je spomnilo, je dodal drugi, kako je svoje dni na mejni črti med francosko vojsko in nemško Francoz iz dolgočasja zaklical švabski straži: »Fi-lu, filu!«, kar po naše pomeni lupež. Ali švaba je menil, da ga nasprotnik vprašuje: »Vifilur« (koliko je ura), pa se dobrodušno odizove: »Halbefire« (pol štirih). Prav na kratko se je odrezal tretji, rekoč: »Katere rilbe imajo oči najbliže skrajno dovzetnih, občutljivih osebah povzročajo močne trzaje v mišicah. Pri drugih, manj občutnih, se izraža ta vpliv z odklonom iskalne šibice. Na ta način bi se dalo zaslediti zaklade, kakor tudi nahajališče smrdljivca. Ob mislih na sladko vodo naj vam obnovim lepo pravljico iz kamenite Arabije, kakor jo je priobčil H. A. Ber-natzig, oziroma njegov sodelavec Adolf Heilborn v knjižici »Riesen Pelikane und ihre Kinder« L 1930. Evo je: Ob Kaabi v Mekki so zidali. Bilo je vroče in voda, M so jo zidarji potrebovali za malto, daleč in vodonoscev je SPLIT: Francoska obala (preden so zasadili palme) skupaj?« Nakar se je eden njih oglasil: »Tiste, ki so najmanjše.« Sčasoma se mi je zazdelo, da bi kaj pil, četudi bi bila voda. Pa kaj si hočeš? Kje bi našel tu na suhi obali kak sol-zanj! Potrebna bi bila tista čarodejna iskalna šibica ali bajanica. Nekateri jo nazivajo bajevnica, oziroma bogovan-ska paličica. Kdor jo zna s pridom rabiti, je iskalec studencev, kakor vidim v Pretnarjevem francosko-slovenskem slovarju. Francoz mu pravi sourcier, kar močno zveni na sorcier, čarovnik. Ali pa so taki veščaki res tudi veščeci, bajci, čarodejci? Sicer ume jo več ko hruške peč, ali danes razlagajo njih moč na čisto priroden način. Tako je izjavil na gozdarskem shodu v Bonnu fizik P. Dobler (Tribune de Geneve, 28. DC. 34). Po njegovem žarijo iz podzemskih voda, iz toplic, iz solišč. rudninskih in pe-trolejskih najdišč elektromagnetski valovi, dolgi 0.3 mm do 0.10 mm. Pri bilo malo. In trudni so bili od dolgega pota in sončne pripeke. Tedaj so jeli zidarji stokati in obupavati in molili so k Alahu. Ta jih je uslišal, in glej: na tisoče pelikanov velikanov se je pojavilo na nebu, neznansk bel oblak, in v svojih kožnatih vrečah ob spodnjem kljunu so nosili vodo, jo dali zidarjem in zidava v napredek spe je. Zato ^imenujejo Arabci nenasita »genel-el-ma«, vodni velblod, in jim je sveta ptica. Takšna je tudi za Hansa Weissa, ki v istem zborniku priobčuje pesniško navdahnjen prispevek, prikazujoč globoko enotnost med človeško in živalsko usodo po albanskih močvirjih. Ibrahim, ki propade po krvni osveti svojih sovragov, živi v nerazdeljivi skupnosti s starim pelikanom Aladinom. Skupaj živita, skupaj pogineta, ko brezsrčni ljudje zapalijo suho bičevje na barju. DALJE svetlikanje morja NAJMANJŠA ŽIVA BITJA IZŽARJAJO SKRIVNOSTNO SVETLOBO tem sestavku nas ne zanimajo tiste luči, ki jih je človek razpostavil po morju in po obalah, da kažejo krmarjem pravo pot, ampak na tiste neskončno drobne lučke, ki jih prižiga morje samo, oziroma njegovi prebivalci. Običajno imenujemo tisfe lučke, ki osvetljujejo morje, fosforescenco. Skoro vsakdo je že opazoval v poznem poletju ali jcconi tajinstveno modrikasto svetlikanje, ki žari na grebenih valov, kadar se v temnin nočeh lomijo in razbijajo na obali. Pomorščaki stare šole še zmerom razlagajo ta pojav na ta način, da nastaja svetloba zaradi trenja drobnih rudninskih delcev, ki jih zmerom polno plava v vodi. Pravijo tudi, da je morje takrat, kadar se svetlika, zmerom »umazano«. Do neke mere imajo prav, ker se morje, ko fosfores-cira, res čuti nekako peščeno pod prsti. Vzrok svetlikarlju morja v resnici niso rudninske snovi, marveč živa materija; plankton — tiste milijarde neskončno majhnih rastlinic in živalic, ki plavajo na morski gladini in še plitvo pod njo. Ako stari mornarji tega ne vedo, jim ni zameriti, saj je bil še izumitelj strelovoda, slavni Benjamin Franklin (ki je mimo tega — kar utegne biti le malo komu znano — tudi prvi odkril Zalivski tok) prepričan, da izvira svetlikanje morja od trenja rudninskih snovi. Šele nedavno se je biologom posrečilo dokazati nasprotno. Uspelo jim je namreč izolirati neko snov — imenovali so jo »luciferin« —, ki se da dokazati v vseh živih organizmih z lart-no svetlobo in ki je dejanski, Vadar oksidira, kadar se spaja s kisikom, neposredni vir svetlobe. Razen luciferina imajo namreč vsi taki organizmi v sebi še neko drugo snov, ki učinkuie 1_">t fermen' in pospešuje spajanje luciferina s kL i. / Ker je za raziskovalce dednosti muha -osika, ki se silno naglo plodi, to so za raziskovalce morskega svetlikanja živalce pelagije in d. obcene živine »noeti-lucae Te živalce se namreč pod vpli-•■jm mot";av, ki jih drn55V>. izredno močno svetijo. To sp •"^e«"«« če vznemiri vodo, v kateri plava kaka večja riba, lpdia ali čo,rv Raziskovalci izrabljajo njihovo razdražljivost v la- boratorijih, da v določnih presledkih umetno vznemirjajo vodo, in živalce se res zmerom odzivajo z močnejšim iz-žarjenjem svetlobe. Žarenje je seveda v primeri z našimi običajnimi svetili prav majhno in se do danes še ni posrečilo, da bi ga mogli kakorkoli izkoristiti za brezplačno razsvetljavo. V ta namen bi prišla kvečjemu v poštev neka riba, ki živi okrog otoka Banda v Tihem oceanu. Ta riba ima namreč na obeh straneh glave posebne svetilne organe, ki so tako močni, da jih tamkajšnji ribiči izrezujejo in potikajo v svoje mreže, da privabljajo z njimi druge ribe. Značilno je, da ohranijo ti svetilni organi lastno svetlobo še delj časa po tem, ko so bili odrezani od živega telesa. Lastna svetloba ali luminiscenca pa ni lastna samo mirijadam ličink, mehkužcev, črvov, morskih zvezd, ježev itd., ki gomaze v planktonu. V mnogih peščenih zalivih živi tudi neki dolg črv, naravoslovci ga imenujejo »pergament-ni črv« glede na pergamentu slično strukturo v obliki U zavitih cevi, M mu služijo za bivališče, ki spada med najmočneje svetlikajoče se živali, kar jih poznamo. Cev si izrije v pesek tako, da segata oba kraka ravno na površino in medla zelena svetloba, ki sije iz njih, izdaja, ali je črv v luknji ali ne. Svetloba sije iz milijonov enostaničnih žlez, ki jih ima živalca raztresene po vsem telesu. Čemu potrebuje črv svetlobo, pa je in bo prej ko ne še dolgo ostala nerešena uganka. Človek bi dejal, da mora svetloba živalci prej škodovati kot pa koristiti, ker povsod izdaja njeno navzočnost in privlači vsakovrstne morske roparice. Slične svetilne organe kakor perga-mentni črv imajo tudi nekatere korale. Marki de Falan opisuje svetlikanje takih koral kot sršenje isker, ki zdaj medli, zdaj vzplamteva od vijoličaste v škrlatno barvo, iz rdeče v oranžno, včasi tako jarko kakor staljeno železo. Še pestrejši in veličastnejši je pojav luminiscence pri nek' vrsti velikih »ascidij«, ki včasi dosežejo nad en meter dolžine. Zarenje je pri njih tako močno, da vidiš, ako s prstom napišeš nanje svoje ime, čez nekaj sekund pisavo popolnoma jasno na temnem ozadju. V Raziskovalec globokega morja dr. William Beebe,*) ki se je spustil v svoji znameniti »batisferi« že skoraj kilometer globoko pod vodno gladino, poroča o čudovitih svetlobnih pojavih, ki jih je imel priliko opazovati med prebivalci globin, do katerih nikoli ne prodre sončni žarek. 2ivali niso le opremljene s svetilnimi organi, marveč umejo mnoge med njimi puhati od sebe pravcate svetlobne oblake, s katerimi se branijo pred zasledovalci slično kakor v najnovejšem času bojne ladje z oblaki umetne megle. *) Prim.: Kaj je videl prof. Beebe t morski globini, 2Is. knjiga 12, str. 40«. Znani so tudi svetlobni pojavi med najnižje organiziranimi živinami: med bakterijami. Če pokrivajo ti drobni organizmi v strganih ploskvah ta ali oni predmet, utegnejo nastati prav originalni svetlobni prizori Ako se mački včasi svetijo brki, je to od svetlobnih bakterij, ki si jih je nalezla pri ne sveži ribi. Iz istega vzroka se včasi svetijo tudi čaplje. Včasi vidimo ponoči peljati preko pota nekakšen prav majhen ves razsvetljen vlak, ki je v resnici samo nekaj centimetrov dolga stonoga, na kateri so se vgnezdile svetlobne bakterije. Po razpravi dr. K. Hirtha — nj dve lukarski ANTON INGOLIČ Prva - okojna Sokica je bila prava lu- karica, brez nje ni minil noben sejem od Gradca do Celja in od Celovca do Varaždina. Sicer majhna in drobna, a zdrava in. _ žilava, nobena pot ji ni bila predolga, nič je ni moglo ugnati, v kup-čevanju pa je bila tako spretna, da se je z vsakega sejma vračala s praznim vozom in polno mošnjo. Tiste dni — bilo je kmalu po svetovni vojni — se je odpeljala v Gradec. A tokrat je slabo naletela. Bilo je pozno jeseni, mnogi so se že preskrbeli s čebulo, a največ • jih je bilo, ki še za kruh in krompir niso imeli denarja. V dveh dneh je prodala komaj kakih dvajset vencev. Toda ni obupala, še tretji dan je hodila od hiše do hiše s težko naloženim nahrbtnikom in polnim naročjem vencev lepe, rdečkaste čebule. V mraku je prišla io nenavadno lepe hiše, ki je stala daleč izven mesta. Ni še odprla vrat na dvorišče, že ji je pri-hitel naproti majhen, mestno oblečen možic in jo vprašal z drhtečim glasom: »Čujte, ljuba gospa, ah je čebula res zoper kolero?« Sokica ni pomišljala niti trenutek, ročno je vrgla nekaj vencev možicu na rame in vzkliknila: »Seveda, seveda! Ni boljšega zdravila. Boter, kar obdržite luk na ramenih in ničesar se vam ni bati!« Kmalu nato je prihitela visoka in obilna gospa. Sokica, ld se je med tem že popolnoma ovedla, ji je hitro pojasnila, da je luk res najboljše sredstvo zoper kolero, saj v Lukariji, kjer je vsaka druga njiva zasajena z lukom, kolere še nikoli ni bilo. Gospa je Sokico prijazno povabila v hišo in ji odkupila vse vence. Preden pa je odšla, jO( je gospa vendar vprašala zaskrbljeno: »Koliko oseb pa bo obvarovala tale čebula, k: smo jo kupili?« Sokica. sluteč, da je v hiši mnogo stanovalcev, je odgovorila: »Največ dva odrasla in enega otroka.« Ker je bilo v hiši čez dvajset ljudi, ki so se vsi bali kolere, ie Sokica odšla v mesto in še tisti večer pripeljala skoraj poln voz luka. Vsi. kolikor jih je bilo v hiši, so pritekli in z blaženim na- ANTON INGOLIČ smehom jemali z voza vence ter jih, vdi-hajoč nenadoma tako prijetni in zdravilni vonj čebule, razobesili na ograje vzdolž stopnic. A ker je bilo vencev odveč, je Sokica nasvetovala, naj napeljejo okoli hiše vrv in jih razobesijo nanjo. »Sedaj se vam pa ni treba bati kolere, čeprav bodo od nje okoh vas kot muhe cepali,« se je Sokica nasmehnila in se odpeljala s polno mošnjo že v trdi noči proti Lukariji. (Ko je čez dva dni pripovedovala doma svoj doživljaj, ji je dejal nekdo: »Dobro ste napravili, teta. A lahko bi še bolje. Ponudili bi se lahko graškemu županu, da boste pregnali kolero iz vsega Gradca. Samo na Schlossberg bi se postavili in še tisto sekundo bi deset kilometrov naokoli poginili vsi bacili, ker imate tako hud duh.«) Dober mesec pozneje je Sokica spet prišla v Gradec. Ko je prišla do tiste hiše, je videla, da je še vedno okrašena z njenim lukom. Celo z vsakega okna je visel po en venec ali celo dva. Gospa jo je opazila in jo poklicala. »Teta, pridite, sem! Zelo smo vam hvaležni za vaše izvrstno zdravilo,« je hitela gospa. »V okolici ni hiše. kjer ne bi bilo mrliča, pri nas pa še zbolel ni nihče. Vaša čebula je res pomagala.« Sokica se je smehljala: »Saj sem vedela, ni boljšega zdravila kot naš luk.« »Poslušajte,« je nadaljevala gospa, »ali bi bili tako ljubeznivi in sedaj, ko je minila nevarnost, odpeljali svojo čebulo? Nikogar ne morem dobiti, ki bi jo spravil stran. Bojijo se bacilov, ki jih je čebula vsrkala vase. Vas pa se gotovo ne lotijo, ker živite samo od čebule.« Sokica je seveda urno znosila luk na svoj voz in se odpeljala z njim. Ko se je pripeljala do bližnjega sa- mostana, ji je zaklical menih ob vhodu: »He, ženska, ali imate slovensko čebulo?« »Slovensko, slovensko, pravi slovenski luk, ki vas obvaruje vseh bolezni, tudi kolere,« je odvrnila Sokica in ustavila konja. »Dosedaj smo jedli italijansko, a ta je, kot bi žvečil koruznico, slovenska čebula ta je prava,« se je smehljal rejen menih, ko je spremljal Sokico na samostansko dvorišče, kjer so čebulo stehta- li, Sokico lepo pogostili in ji odšteli lepe denaroe. Druga Tudi Žgečev Miha je bil lukar. Pol življenja je prebil na svojem vozu, potujoč s svojim ljubim lukom po svetu. Zato je bilo zanj tako strašno, ko je moral 1: vojakom Za fronto ni bil sposoben, poslali so ga v Pulj. Tu so mu v silnem dolgočasju in hrepenenju po lu-ku in lukovi deželi minevali dnevi, do- kler mu ni nenadoma zasijala sreča lepšega življenja. Lepega dne je dal stotnik postaviti ves polk v pozor. »Na fronto!« je šlo od ust do ust. Toda stotnik jim je samo povedal, da se mu je posrečilo pridobiti za polk precejšen vrt, ki bi ga bilo treba zasaditi tako, da bi imelo moštvo od njega čim več koristi. »Kdo je spreten in sposoben za vrtnarstvo?« je vprašal z visokim glasom. Štirje so stopili iz čete, med njimi tudi 2gečev Miha. Stotnik jih je sprejel in jim izročil vrt. A »vrtnarji« se niso mogli zediniti. Ljubljančan je hotel ves vrt posaditi s petršiljem, Goričan z melonami, Prek-murec s papriko, 2gečev Miha pa s čebulo. Ni jim preostalo drugega, kot da so si vrt razdelili v štiri enake dele. S svojo četrtino je smel vsakdo svobodno in neomejeno ravnati po svoji volji in svojih sposobnostih. 2gečev Miha je takoj — bilo je v začetku pomladi — pisal domov po lukec. Poslali so mu najlepšega in toliko, da bi bil lahko posadil še ostale tri četrtine. 2gečev Miha pa je dobro vedel, da je pri vojakih prvo disciplina in ravne vrste, zato je uvedel tudi pri svojem luku pravi vojaški red. S pomočjo dveh vojakov in motvoza je posadil lukec v ravnih, v enakih razdaljah ležečih vrstah. Ko je čez dobra dva meseca oplel svoj luk, je bilo videti pedenj visoka sočno zelena stebelca v ravnih vrstah, od katerekoli strani je človek pogledal. Povsod premočrtnost in enaka oddaljenost. Luk je rastel kot stotnija v najlepšem pozoru. Nekaj dni pozneje je prišel stotnik nadzirat vrt. Ljubljančan, Goričan in Prekmurec so imeli na svojih gredah nepopisno zmedo, na Zgečevi četrtini pa je vladala najstrožja disciplina. Ko se je stotnik ustavil pred njegovo gredo, se je 2gečev Miha vzravnal in salutiral: »Pokorno javljam, 23.309 glav!« Stotniku, staremu sivolasemu možu, ki je ljubil samo še red in disciplino, so prišle solze v oči ob pogledu na poosebljeno, idealno disciplino, ki je sam že dolgo ni več mogel ustvariti. Pohvahl je Miho, mu stisnil v roke zlatnik za deset kron in ga še tisti dan poslal za štirinajst dni domov na dopust. FRANCOSKA SMOTRA O NAŠEM DVORU Dopisnik obzornika »Revue des deux Mondes«, Claude Eylan, je bil pripuščen v avdijenco na beograjskem dvoru. Svoje vtiske je objavil v omenjenem listu. Iz njegovega pripovedovanja se razodeva plemeniti značaj kraljice Marije, ki je rekla: »Taki občutki me obhajajo, kakor da sem se rodila v tej državi. To ni moja zasluga. Popolnoma soglašam z narodom, čigar bolečina je tolikšna ko moja. Ko sem šla v tisti neznanski noči po truplo svojega moža na beograjsko postajo, sem videla, kako je množica v blatu klečala ob žalnem sprevodu in valovala nalik žitnemu klasju, ki ga pripogiba vihar; ko sem slišala zategli krik v eni sami noti. ki se je razlegal iz ulice v ulico, me spremljal do dvorca in tako iskreno odgovarjal kriku mojega srca, je moje sočutje in moja ljubezen do tega jugoslovenskega ljudstva, tako vdanega svojemu kralju, premagala mojo osebno bolečino in jo poveličala.« Članek riše presunljiv portret princa Pavla, tako malo znanega Do krute drame 9. oktobra smo vedeli, da je naobra-žen, ljubitelj umetnosti, zanesljivega okusa. Toda s politiko se tako rekoč nikoli ni bavil. Kar čez noč mu je pripadla strašna naloga. Takoj pa je znal nastopiti s svoio odločnostjo in bistrovidnostjo. »Precej ob vstopu v politično življenje, še na sam večer atentata, je moral regent pričakovati da bo zadel ob stare politike, ki jim ne bi bilo nevšed, da bi ob morebitnih nemirih vzeli vladne vajeti v roke in tako veljali za rešile3 domovine. Prvo, kar je ukrenil princ Pavel, je to, da je pozval k sebi poveljnika garde, generala Petra Zivkoviča; nato je telefoniral ministrskemu predsedniku, g. Uzunoviču, naj nemudoma pride na dvor. Ministrski predsednik je dal odgovoriti, naj mu princ blagohotno odpusti, če pride tja nekoliko pozneje, ker ima toliko posla. Deset minut po tem, ko je to sporočilo prišlo k princu, je že dvorni avtomobil, kjer je sedel general Raketič v uniformi, jako impozanten s svojim zagorelim obličjem in žandarski-mi brki, stal pred ministrovimi vrati »njemu na uslugo, da ga popelje na dvor«. Ta odločni korak je bil odločilen na regentovi življenjski poti; storil pa je še drugih, ki so mu pridobili zaupanje vsega prebivalstva. Medtem ko so nekateri člani vlade v svoji zmedi govorili o obsednem stanju, da se preprečijo morebitni nemiri, se je princ prav mirno uprl temu: »Svoj narod poznam in nimam vzroka, da bi mu na vrh njegove bolečine naprtil še ponižanje z ukrepom, kakršnega ni zaslužil Zanesem se na njegovo zvestobo in neoporečnost, zato mu z veseljem izkažem svoje zaupanje.« D. NAPREDEK VARJENJA Nedavno so Američani spustili v morje tovorni parnik. pri katerem kovinski deli izvečine niso zvezani med seboj z zakovicami, ampak so zvarjeni, kar daje celi konstrukciji mnogo večjo lahkoto. Ladja je 80 m dolga, 12 m široka in ima nosilnost 1242 ton. četrt miliiona jeklenih zakovic, ki bi bile potrebne pri gradnji trupa, so nadomestili s 32 000 m varjenega živa. ZAROTA ZOPER SVET ESSAD BEG NADALJEVANJE AVTORIZIRAN PREVOD G S tem se je pričela zadnja zaključna doba v za-rotniškem življenju Borisa Savinkova. Ta doba je najtemnejša obenem. Za-rotnikova pot je vodila v Pariz, Berlin in London. P S socialisti je bil sprt, drugi emigranti pa mu niso mogli odpustiti njegove preteklosti. Slednjič se mu je posrečilo, da si je pridobil zaupanje neke skupine. Potoval je v Berlin. V nekem malem U hotelu blizu charlotten-burškega kolodvora so ga pričakovali njegovi prijatelji, med njimi ljudje, čijih imena so bila znana vsakemu Berlinčanu. Bilo je 1. 1922, ko se je mudil čičerin s sovjetsko delegacijo v Berlinu. Savinkov je nameraval umoriti Či-čerina.6 Z okna nekega stanovanja na Mommsenovi cesti je opazoval komisarja. Njegovi agenti so povsod zasledovali sovjetsko delegacijo: po kavarnah in javnih lokalih. Ko je neki član delegacije zbolel in ležal na kliniki profesorja Schlesingerja, je ležal v sosedni sobi agent Savinkova. Neki drugi agent pa se je med tem sprijaznil z dekletom, ki je v nekem hotelu na Kantovi cesti streglo Buharinu. Toda srečen slučaj za atentat je topot izostal. Sreča, ki je Savinkova toliko let spremljala, ga je zapustila. Dan odhoda sovjetske delegacije se je bližal. Savinkov se je odločil, da izvede tega dne svojo namero. V nekem malem lokalu ob potsdam-skem kolodvora so se zbrali zarotniki, čijih imena, razen Savinkova, tu ne morejo biti imenovana. Oboroženi so bili s samokresi in z bodali in za skrajni primer tudi s ciankalijem. Zarotniki so se navzlic policijskemu kordonu vtihotapili na peron. Vlak z vozom sovjetske delegacije je bil pripravljen. Kmalu je prišla prtljaga, toda delegaciie ni bilo. V zadnjem trenutku se je čičerin uradno zadržal v ministrstvu ter je do- hitel vlak šele na neki postaji s svojim avtom.7 Sreča je Savinkova zapustila. Minevala so leta, neprestano se je vozaril po Evropi, pošiljal svoje agente v Rusijo ter zmerom znova pripravljal »osrednji teror«, ki bi lahko postal odločilnega pomena v času, ko je bila boljševiška stranka razcepljena po opozicionalnih spletkah. Savinkov je pričel dvomiti o svojih smotrih, postal je spet stari Savinkov, ki je bil nekoč napisal znameniti roman.»Bledi konj«, kjer je obsodil teror. Sklenil je napraviti konec: prekoračiti rusko mejo ter'se izročiti prvemu ruskemu vojaku. Ta prvi pa ni bil nihče drugi, kakor znani nemški Rus baron Pilar von Pilchau,8 vodja beloruske GPU. Centrala GPU je bila poučena o načrtih Savinkova ter je vedela, da je veliki terorist prestopil mejo le zato, da postreli vse voditelje sovjetske države. Savinkova aretirali v neki obmejni gostilnici. Vdal se je brez upora ter mirno rekel baronu Pilar ju: »Če ste brali mojo knjigo »Bledi konj«, boste razumeli moje razloge.« Še istega dne so prepeljali Savinkova s posebnim vlakom v Moskvo, kjer so ga zaprli v notranji ječi GPU. Džeržinski je osebno vodil zasliševanje in preiskavo. Dzeržinskemu pač ni bilo lahko v vlogi preiskovalnega sodnika nasproti njegovemu prijatelju, največjemu ruskemu revolucionarju. Tudi Politični urad, najvišje strankino mesto, se ni mogel zlepa odločiti. Tu je bil samo Stalin za takojšnjo ustrelitev sovražnika, drugi člani pa so omahovali. Džeržinski, organizator in vodja celokupnega terorja, je strastno zahteval njegovo pomilostitev. »Sovjetska Rusija«, je menil, »je smela postreliti carja, ministre, bele gardiste ter stotisoče proti-boljševikov, toda roka Čeke naj se ne dvigne na Borisa Savinkova, najsijaj-nejšo zvezdo v zgodovini predrevolucio-narnega rdečega terorja.« Politični urad je našel srednjo linijo. Savinkov je bil kljub temu, da je bil oficielno priznal sovjetsko vlado, obso- 8 Istotam. 7 Prim.: Ceka, str. 111, s Besedovski: »Rešitev iž Cekinih krempljev«, Lipsko 1930, str. 86, 95. jen na smrt, ni pa bil ustreljen. Mesto v ječo je prišel v najluksuzioznejše stanovanje, kar jih je mogla GPU dati kakemu jetniku. Razpolagal je z najmodernejšim avtom, smel je početi, kar je hotel. Niso mogli in smeli pozabiti, da je bil Savinkov vodja celotne borbe zoper carizem. To je znala ceniti celo GPU. Kaj se je v teh tednih in mesecih godilo v duši največjega ruskega revolucionarja, tega ne bo mogoče nikoli zvedeti. Savinkov se je često razgovarjal z Dzeržinskim, čigar poskus, da osvobodi Savinkova, se je razblinil ob vsemogočnem Stalinu. Nekega dne je stopil Savinkov v spremstvu svojega čuvaja v avto, drvel po moskovskih ulicah v Ja-roslavl, v mestu, kjer je nekoč organi- ziral veliko vstajo zoper boljševike, se v blaznem tempu vrnil v Moskvo, tekel kakor brezumen po stopnicah v svoje stanovanje ter se pognal skozi okno na trdi dvoriščni asfalt. Možgani, ki so bili organizirali največje zarote nove dobe, so se razlili iz razbite plešaste lobanje po dvorišču GPU. Sovjetska Rusija je bila varna pred svojim najaktivnejšim nasprotnikom. S Savinkovim je umrl zadnji zastopnik ruskega proticarističnega terorja, zastopnik onega čudnega časa, ko se je vneto razpravljalo o agrarnih vprašanjih, ko so hladnokrvno z bombami trgali velike kneze na kose ter istočasno pisali lirične pesmi in mistične romane. DALJE SELLA HASSE DELO (lesorez) t o w e r o f london DR. PAVEL B R E Ž NIK =1 a sprehodih po Londonu sem prav slučajno zapazil velik most v daljavi in se usmeril _ proti njemu. Bil je to znameniti London Bridge, kot sem spoznal iz mestnega načrta, ki sem ga odprl, ko sem stopil na ogromni most. Vodič mi je pojasnil, da je to prvi most, ki so ga zgradili preko Temze, in da je bil edini most do L 1749., kar dokazuje, kako mogočna prometna žila je bila reka. V starih časih so stale na mostu na obeh straneh hišice in prodajalne, v sredi pa kapela. Vhod na most so branila dvojna utrjena vrata. Sedanji most je bil zgrajen L 1831. Z njega Je krasen razgled na mogočno reko. Veliki parniki so usidrani ob bregovih in odkladajo svoje tovore. Takoj dobiš vtis, da je London morsko pristanišče prve vrste. Razgled sega z mosta proti vzhodu preko tako zvanega londonskega basena (Pool of London), to je luke, do Towerskega mosta in Towera. Ta most s svojimi značilnimi stolpi je znak londonskega mesta. Srednji del je dvigljiv in ga odpirajo, kadar privozijo velike ladje. Ni ga obiskovalca Londona, ki ne bi šel v Tower. Tudi jaz sem se usmeril proti njemu, pa kar peš, da v počasnem koraku čim bolje razgledam poulično vrvenje v tem delu mesta. Preko mostu se drevi veletok prometa. Menda je najbolj prometni most v Londonu. Ko sem se nagledal panorame na pristanišče ter se nasrkal slanega morskega zraka, ki ga je prinašala sveža sapica od vzhoda po reki navzgor, sem jo mahnil proti Toweru. Zavil sem na levo po Toolley Streetu, ki je pristaniška ulica: desno in levo sama ogromna skladišča, večina pet- ali šestnadstropna, s prostranimi vhodi, iz katerih tožijo visoko natovorjeni težki avtomobili. Tudi konjskih vpreg je dosti videti: veliki, težki, dobro rejeni angleški tovorni konji, podobni našim pincgavcem, vlačijo počasi starinske vozove. Nihče jih ne priganja, ni ne krika, ne vika, vse se vrši mirno, umerjeno, zares prav po angleško. Čez četrt ure sem že na Tower Brid-ge-u. Res mogočna, široka stavba. Skoraj nimam vtisa, da sem na mostu, tako je širok. Čez most se pride do To- TOWER wera, najlepše ohranjene srednjeveške trdnjave na svetu; njena zgodovina je pa samo povest državne jetnišnice. Najtemnejši prizori angleške zgodovine so se odigrali za temi zidovi, ki so neme priče premnogih tragedij v tistih davnih časih, ko ni vladala pravica, temveč pest, in ko zoper rabljevo sekiro ni obveljal noben argument. Prvi del te trdnjave je zgradil Viljem Osvojitelj L 1078. Zidovje te norman-ske zgradbe je mestoma do pet metrov debelo. Današnji Tower je trdnjava, sestoječa iz cele vrste stolpov, nasipov, gradov in zidin iz prav različnih vekov. Tu je mogoče najti sledove vseh slogov, ki so kdaj cveteli v Angliji. Včasi je služila trdnjava tudi kot kraljeva palača. Navada je bila, da je vladar tu stanoval pred svojim kronanjem in od tod jahal skozi mesto h kronanju V Westminstrsko opatijo. Tu so bili ujeti razni slavni ljudje in dostojanstveniki. Marsikdo ni nikoli več prišel ven. Prvi ujetnik je bil durham-ski škof Flamhard 1. 1101. Tu so bili zaprti Tomaž More — znani pisec Utopije — in škof Fisher, obsrl avl jena v juliju 1. 1535.. kraljica Ana Boleyn, obglavljena 1. 1536., in kraljica Katarina Howard. obglavljena 1. 1542., obe na povelje njiju soproga, kralja Henrika Vm.; nadalje lady Jane Grey in njen soprog lord Dudley, kakor tudi njen oče, vojvoda Suffolški, vsi trije obglavljeni 1. 1554. Leto poprej je bil tu ujet škof Ridley, ki so ga pozneje v Oxfor-du na grmadi živega sežgali. V neki sobi Belega Towera so umorili 1. 1483. mlada princa Edvarda VII. in njegovega brata, na povelje poznejšega kralja Riharda m., in njiju zgodba v Sha- teri so razstavljeni dragulji britanske krone. Za zelo debelim steklom, ki je vloženo v jeklene rešetke, so razpostavljene krone, diademi, žezla, zlatnina različne vrste, vse vloženo z dragimi kamni, ki jih je ne samo na stotine, ampak na tisoče. Vrednost tega se sploh ne more izraziti v številkah. Med demanti je najznamenitejši slavni Koh i Noor. »LONDON BRIDGE« v snežnem metežu kespeareovi drami je tudi doprinesla k temu, da smatramo Tower za kraj temne in krvave groze.*) Obiskovalec koraka po teh mračnih, čeprav danes z elektriko razsvetljenih prostorih, ki so deloma spremenjeni v kapele in muzeje, oziroma orožarne, in težki občutki ga obhajajo. Zakaj je moralo človeštvo iti preko toliko stoletij groze, da se je slednjič prerinilo do moderne svobode? Ni naroda, ki bi ne bil moral iti to pot. V take misli zatopljen pride obiskovalec nenadoma v sijajno razsvetljeno okroglo sobo, v ka- «) Prim. »Krvav dogodek lz angleške zgodovine«, 2is., knjiga 15, str. 63. Sicer je pa baje ta tukaj samo ponarejen, pravi je spravljen v kraljevem gradu VVindsoru, kjer je še bolj na varnem. Za vlade ^ralja Karla II. so ukradli kraljevo krono. Danes bi to ne bilo mogoče, kajti v trenutku ko se kdo dotakne enega samega komada tega zaklada, se sproži mehanizem, ki zapre ob enem tata in njegov plen. Obiskovalci, posebno ženske, strašansko zijajo na razstavljene dragulje, name pa, moram reči, je vse skupaj napravilo precej praznoten vtis. Zdelo se mi je, da vse to nima prav nič večje vrednosti, kakor če bi bilo iz medi in stekla. Razlike itak nihče ne bi opazil. Ce bi podrgnili malo s sidolom, bi se še bolj svetilo kot pravi zaklad. Skoraj bi rekel, da mi je kar odleglo, ko sem stopil iz .teh zatohlih, temnih, vlažnih prostorov, iz tega mračnega, mrtvaškega srednjega veka ven v žarko sonce 20. stoletja, ki se je veselo lovilo po valovih Temze, v moderno vrvenje avtomobilov, na asfalt, kjer je mimo mene šumelo toplo življenje. Bil je čas plime, voda je tekla po Temzi navzgor in z njo so plule velike in majhne ladje, parniki in vlačilci. Nešteti galebi so poletavali okoli ladijskih jamborov in ob nabrežjih, istih nabrežjih, na katera so razkladali že rimsko blago v dobi, ko se je London rodil sredi rečnih močvirij. rekordi v elektrotehniki PIERRE D E V A U X — A. J. lektriko lahko smatramo za podlago današnje civilizacije. Človek prihaja z njo v stik na __J\ vsakem koraku in vendar je ■ za večino ljudi še zmerom nekaj skrivnostnega. Malokdo se potrudi podrobneje razmisliti, kakšne, oziroma v čem so njene prave dimenzije. Se pa tudi »električni rekordi« na neki poseben način razlikujejo od drugih viškov v človeškem udejstvovanju. Lahko je sicer imenovati, kje stoji največja elektrarna, kje teče največji električni generator in slično, toda v elektrotehniki so še dosti bolj važni »nevidni« rekordi: obratovanje s paro najvišje temperature in najvišjega pritiska, električni stroji, ki teko z največjo ekonomijo :*i slednjič najvišje napetosti v daljnovodih, ki se i-J.ja leta že tesno bližajo fantastični številki pol milijona voltov. Največjo električno centralo ima seveda Amerika in sicer obratuje v New Yorku - kapaciteto 750.000 kw (ca. 1 milijon ks). Človek si težko ustvari predstavo o tako velikanski energiji. Če si mislimo prenešeno to silo na železnico, potem bi zadostovala, da bi vlekla 300 brzih vlakov z brzino 100 km na uro. Na morju bi gnala 6 par-nikov velikosti francoske »Normandie« ali pa na cesti 30.000 osebnih avtomobilov z brzino 90 km. Evropski rekord največje električne centrale ima Francija s svojo centralo Saint Quen, katere stroji imajo 400.000 kw ali nad 600.000 ks učinka. Rekordne parne kotle ima elektrarna East River pri New Yorku. V vsakem se vpari na uro 568.000 litrov vode. Evropski rekord v tej vrsti ima londonska central!) Battersea, kjer zmore vsak kotel 170.000 litrov vode na uro. Kotli v vseh drugih ks liričnih centra- lah na svetu so precej pod to učinkovitostjo. Zanimive so tudi temperature pare s katerimi obratujejo elektrarne. Prva je spet Amerika s svojo centralo De-bray, kjer obratujejo turbine s paro 540 stopinj C. S paro blizu 500 stopinj C obratujejo še elektrarne v Saint Denisu (Francija) ter novi centrali v Moskvi in v Trebovicah na Češkoslovaškem. Posebne vrste rekord je postavila centrala v Hartfordu (USA), kjer obratuje turbina na živosrebrno paro. . Dinamo stroji za proizvajanje enakomernega toka, ki so tekli v prvih električnih centralah, so se morali že skoraj popolnoma umakniti močnejšemu tekmecu, ki jim je zrasel v generatorjih za izmenični tok. Največji tak generator teče v že omenjeni centrali v New Yorku. Njegov učinek znaša 200 tisoč kilo volt amperjev ali normalno nad 210.000 ks. Stroji tako velikanskega učinka so precej redki na svetu. V centrali Hell Gate v New Yorku sicer obratuje več generatorjev po 160.000 kw in blizu Chicaga ob Michiganskem jezeru teče nekje celo agregat za 280.000 kw, toda ti stroji imajo vsi po dve vrteči se gredi. po dve turbini in dva generatorja, čeprav tvorijo sicer nedeljivo enoto. Čistega rekorda jim tehnika zaradi tega ne priznava. Tako ogromnih proizvajalcev električne energije kakor Amerika Evropa nima. Največii turbo generatorji na naši celini od 75.000 do 80.000 kw obratujejo v pariških elektrarnah Vitry Sud in Saint Denis n. Prav ta čas dokončavajo v Zedinjenih državah tehnični monument, ki bo zasenčil vse druge na svetu. Je to ogrom- na hidroelektrična centrala pod Boul-derjevim, oziroma Hoovrovim jezom na reki Colorado, ki bo prozvajala za 1,800.000 konjskih sil električne energije. Vsak agregat, to je vodna turbina s priklopljenim električnim generatorjem ima učinek 110.000 ks, torej za tri Falske elektrarne in tehta 900 ton, tako da je potrebnih za prevoz enega samega stroja 40 vagonov. Kako krhki in kratkotrajni utegnejo biti taki rekordi pa naj zrasto še tako visoko nad vse starejše, potrjuje spet vest, da grade v Beauharnaisu v Kanadi vodno električno centralo za 2 milijona konjskih sil. Instalirani učinek bo spočetka seveda znatno manjši, toda vse zgradbe, zlasti 1 km dolga strojnica so že zdaj tako dimenzionirane, da bo centrala postopoma zrastla do predvidene kapacitete. Rekord med vodno-električnimi centralami za enkrat še zmerom drži ruski Dnjeprostroj, čeprav je od projektiranega učinka 756.000 kw danes dejanski instaliranih šele 387.000 kw. Drugi največji hidroelektrični centrali v Evropi sta Brommat na Truyeri v Franciji in Kembs na Renu, obe za skoraj 200.000 kw. Največja vodna turbina, ki danes že obratuje, ima učinek 84.000 ks. Največji elektrarniški jez na svetu je že omenjeni Boulderjev jez na Colo-radu, čigar višina znaša 220 m. Name-stu da se vodni padec zvišuje s tako velikanskimi pregradami na dolinskih rekah, se često izkoriščajo za proizvodnjo elektrike tudi visoko ležeča gorska jezera in potoki, ki so pripravni zaradi svojega prirodnega visokega padca. Električna centrala stoji v dolini in voda se dovaja do nje po jeklenih ceveh, izpeljanih po pobočju kakor n. pr. pri naši Završnici. Na ta način se lahko dosežejo velikanski vodni padci in zaradi tega tudi pri majhni vodni množini velike energije. Rekord v tej vrsti elektrarn ima Švica s svojo centralo Fully, ki izkorišča vodni padec 1650 m. Francija gradi v Portillonu v Pireneiih centralo s padcem 1390 m. Pritisk vode v spodnjem koncu dovajalnih cevi znaša v teh primerih 130 do 160 atmosfer (kilogramov na cm2) in voda postane pod takimi pritiski že prav nevarna tekočina. Tenki curki. ki brizgaio v lopate Pelto-novih turbin, imajo večjo prebojno silo od kroarel in so v stanu vse razbiti in razrušiti, če zaidejo v nepravo smer. V centralah na visok vodni padec se zdaj pripravlja spet nov rekord. Pri Sionu v dolini Rone grade Francozi na alpski reki Dixenci elektrarno, ki bo izkoriščala vodni padec 1740 m. Voda bo speljana v dolino po dveh ca. 5500 m dolgih jeklenih ceveh. V centrali bo 5 agregatov po ca. 50.000 ks. Vsak generator bosta gnali po dve Peltonovi turbini, na katere teče voda v komaj de-cimeter debelem curku toda s fantastično brzino 650 km na uro. Svoje vrste rekorde postavlja elektrotehnika tudi v napetostih, s katerimi se prenaša električna energija po daljnovodih iz kraja v kraj. Malo pred vojno so zgradili v Ameriki prvi daljnovod za napetost 150.000 voltov. Evropski tehniki takrat niso mogli verjeti, da bi bilo kaj takega vobče mogoče. Neki francoski strokovnjak, ki si je šel ogledat tisti daljnovod, je evropskim tovarišem sicer priznal, da ne gre za kako ameriško raco, da je pa tako visoka napetost nesmiselna, ker jim elektrika neprestano prebija izolatorje, tako da imajo velikanske stroške z izmenjavanjem. Te otroške bolezni so zdaj že zdavnaj prebolene in danes imamo že v Evropi več daljnovodov, ki obratujejo z napetostjo 220.000 voltov, dočim ima Amerika celo že daljnovod za 280.000 voltov. Pol ^g teh »industrijskih« visokih napetosti pa so se dosegle še daleko višje napetosti v laboratorijih, med katerimi prednjači Amperjev laboratorij v Vitry-ju na Francoskem, kjer delajo poskuse s 3 milijoni voltov. To pa je seveda še zmerom malenkost v primeri z napetostmi, ki jih ume proizvajati sama narava ob nevihtah v oblakih. Na Monte Generoso, kjer prestrezajo atmosfersko elektriko v studijske svrhe. so doslej dosegli že napetost 14 milijonov voltov na kovinskih kroglah, med katerimi preskakujejo do 18 m dolge električne iskre. Pri Dagrenhamu na Angleškem stoji rekordni 148 m visoki jekleni stolp, na katerem je obešen daljnovod preko Temze, največja razdalja med dvema nosilnima stolpoma pa znaša 1500 m in sicer na daljnovodu, ki ie soeljan preko prelaza Sv. Gotharda v Švici. Najmanj tako vftž^ri Vakor nanptost je v elektrotehniki ^ektrični tok. čiear jakost se meri v amnpHiVi Po stanovanjih ga iemliemo iz onrp^ia kvečjemu nekaj amperjev, če je poraba že zelo velika. Podmornice ga jemljejo iz svojih akumulatorjev do 5000 amper-jev, kemične industrije rabijo dostikrat po nekaj deset tisoč amperjev, rekord pa pritiče streli, ki prinese včasi v zemljo do 160.000 amperjev. Nekako 1870. so se izrazili nekateri znameniti tedanji elektrotehniki, da električnih motorjev- nikoli ne bo mogoče graditi preko učinka ene konjske sile, danes pa že teče v valjalnici železa Clabec na Francoskem motor za 25.000 ks. Električne motorje doslej največjega učinka bo imel francoski pre-komornik »Normandie«. Vsak izmed štirih strojev bo vlekel za 40.000 konj. Posebne vrste rekord se je nedavno posrečil elektrotehničnim tovarnam v Delle na Francoskem, kjer so naredili iz 2500 kw celih 500.000 kw. Manjši stroj je motor, ki žene električni generator za 40.000 kw, seveda samo na prazno. Ko doseže generator zadostno število obratov, ga kratko staknejo in takrat požene za trenutek iz sebe ogromno energijo pol milijona kilovatov. Kot dopolnilo k temu generatorju, ki služi samo za poskuse, so zgradili tudi rekordni transformator za 730.000 kw pri napetosti 220.000 voltov. Z njima preskušajo \ prvi vrsti delovanje avtomatičnih električnih stikal, ki morajo trenutno odklopiti daljnovode, če se pripeti na njih ali v centralah kaka nesreča. Največja taka stikala bosta dobili omenjeni centrali Brommat in Kembs. Vsako bo lahko trenutno in popolnoma zanesljivo odklopilo fantastični učinek 2.5 milijonov kw ali nad 3 mi-' lijone ks. Problem zanesljivih avtomatičnih stikal je eden najvažnejših v elektrotehniki. Nemogoča bi bila smotrna elektrifikacija celih dežel, če le-ti ne bi bili zmerom pripravljeni posredovati pri najmanjši napaki v omrežju. Brez njih bi bila cela dežela v istem položaju kakor tisti neprevidnež, ki je varovalke v svojem stanovanju nadomestil z debelimi, nepregorljivimi žicami, pa mu je nekoč ob kratkem stiku zgorela streha nad glavo. Brez rekordnih električnih stikal, bi bili nemogoči tudi vsi drugi rekordi v elektrotehniki. BIBLIJA V 200 JEZIKIH Narodna knjižnica v Bernu večkrat priredi brezplačne razstave za ljubitelje raznih književnih posebnosti. Letos je v januarju dala na ogled 700 svetih pisem, natisnjenih v 200 različnih jezikih. Razstava bo odprta nekaj mesecev. To zbirko je podaril zavodu lastni uradnik Ltithi-Tschanz, ki je za drage denarje zbiral izvode celih trideset let. Kakšna prilika za bibliofile! V hebrejščini sta dva izvirnika velike vrednosti, Stari zakon tiskan 1. 1521 v Benetkah, drugi pa v Bazelu 1. 1534 na pergamenu. Dalje prepis Sinajskega kodeksa iz 4. stol. V grščini Erazmova izdaja iz Bazla (1516), Gerbelijeva (1521), ki je služila Luthru za nemški prevod; da ne omenim Gutenbergove, prve, ki je izšla v tisku (1450—55). V latinščini so izvirniki iz Benetk (1480) ln iz Bazla (1494), Etienneova pariška (1540) in cu-riška (1547) kakor tudi kopije, okrašene z barvitimi slikami tn lesorezi. V nemščini je strasbourška (1460) ln Zwinglijeva (1524—29), olepšana s Holbeinovimi lesorezi. V francoščini občuduješ Knjigo kraljev iz 12. stoletja, Olivetanovo biblijo, natisnjeno natanko pred 400 leti v Serričresu, nadalje hugenotska iz ženeve (1556), edini izvod ki ga danes hranijo v Švici, švicarski založniki so dali na svetlo, zlasti v Bazlu in Einsiedelnu, svčte knjige v vseh jezikih sveta, ženeva je pomembna za ita- lijanske izdaje, n. pr. Diodatijeva (1607). Romansko-latinska je zastopana z letnicami 1560, 1679 in 1718. Poslednja je posvečena angleškemu kralju Juriju I. Posebna miza je določena za monumen-talne biblije. Tu zapaziš elzevirsko v francoščini (1669) in »KurfUrstenbdbel« iz leta 1720. Omembo zaslužijo mnogojezične izdaje, od katerih je najstarši psalter iz Genove (Dženove). Ruska biblija je bila natisnjena po naročilu sovjetske uprave v Leningradu 1. 1923 na račun ameriških misij. Moj vir omenja še liliputanske edicije in druge zanimivosti. Hoteč izvedeti kaj več o slovanskih primerkih, sem se obrnil za podatke na ravnatelja M G odeta, *> ki mi je hitro ustregel, rekoč » vse slovanske govorice, posebno hrvaška, srbska, slovenska, bolgarska. češka in poljska, so zastopane z več izdajami. Nimamo pa Dalmatinove, ki jo vi omenjate. Toda imamo v faksimilu enega izmed najstarših rokopisov: Codex glagoliticus. Upam. da so vam te navedbe dovolj. Podrobnejših bi našli v ilustriranem seznamu ki ga je uredil g. LUthi in ga naša knjižnica dala v svet 1. 1931 pod naslovom La Bible en Suisse et dans le Monde nad 300 strani obsegajoč zvezek, ki se prodaja po 10 švic. frankov____« A. Debeljak *) O njem glej Zis., 30. septembra 1934. BLUMENBACH (183 2) O SLOVENCIH I. K O S TI A L. Pred 100 leti je izdajal neki Schtitz veliko zemljepisno delo »Ailgemeine Erd-kunde« (Z bakrorezi); 14. zvezek »Neuestes Gemalde der 03terreichischen Monarchie« je spisal W. C. VV. Blumenbach. V II. delu popisuje »Kraljestvo Ilirijo«, v narodopisnih odstavkih pristavlja povsod slovenske izraze, seveda včasi s komičnimi tiskovnimi napakami, ki se jim pa ne smemo čuditi, ker so knjigo stavili nemški čr-kostavci na Dunaju (v tiskarni Strausso-ve vdove). Saj so tudi našemu Valvasorju 1. 1689. napravili stavci v Nurnbergu nešteto napak zaradi neznanja slovenščine (n namesto u, 1 nam. t, u nam. r itd.). Na str. 26. bereš: »število prebivalcev vse gubernije znaša 720.000, in sicer na Koroškem 290.000, na Kranjskem 430.000. Največji del so Slovani, manjši pa Nemci in Lahi. Na Koroškem prebivajo Slovani (ki jih tukaj imenujejo Wenden ali Win-den, preprosto tudi Windische) skoraj v vsej južni polovici, na desnem bregu Drave, in tudi v nekaterih pokrajinah, na levem bregu. Spadajo kakor štajerski »Ven-di« k ilirskim ali južnim plemenom Slovanov in so prav za prav Slovenci (»Slo-wencen«), K njim spadajo Ziljani (»Si-l£ni, Silanzi ali Selanzi«), ki so se izmed vseh Slovanov razprostrli najdalje proti jugozahodu ter prebivajo do tirolske meje. Njih spodnjekoroški bratje jim pravijo Ziljci, kakor prebivalcem ob Dravi »Drav-ci«. Na vzhodu so jim sosedje R o ž a n i, tem pa P o d j u n c i, ki se naslanjajo na štajersko. Najčistejša in najblagoglasnej-ša slovenščina na vsem Koroškem se govori v črni m v smeri proti železni Kapli, ker je nemška meja od njih bolj oddaljena. Na Kranjskem živijo malone sami Slovenci, ki se imenujejo s skupnim imenom Krainer, čeprav opažamo razne razločke v njih vnanjosti in jeziku po času oriselitve prednikov. Tu se razločujejo 1. Gorenj-c i v Julijskih Alpah ter imaio svoje središče na — Vrhniki I > t. K njihovemu okolišu se prišteva tudi Suha kraiina (!) med Ljubljanico in Krko. Njih jezik je ubožen in nečist in pomešan s tujkami; najčistejši je baje v Bohinju. 2. Dolenjci so prebivalci Slovenske krajine (Windische Mark), t. j tistega dela Dolenjske med Krko in Kolpo ob hrv. meji Niih jezik je skoraj enak slovenskemu na Sp štaier-skem. 3. Vipavci prebivajo na Notranjskem ob reki Vipavi in so sosedje Furla-nom, ki so Hm v mnogih ozirih podobni, še celo v jeziku, ki ima dosti laških besed primešanih. 4. Potomci Japidov. znani pod imenom Kraševci, Pivčani in č i č i. Prebivajo v enem delu postojnskega okrožja tja proti Primorju ter govorijo posebno narečje Razen navedenih Kranjcev živijo v deželi še drugi Slovani, zlasti Hrvati okoli Metlike, Vinice, Pobrežja, Črnomlja itd., in U s k o k i na meji na hrv. meji med Novim mestom in Črnomljem, ki se sami imenujejo Vlahe.« — — _ »Hočevarji govorijo po Hoffu posebno »ver-zwickt« nemško narečie.« Nato sledi odstavek o telesni vnanjosti in boleznih. — Hrana: Korošcu so najljubše jedi: ajdovi žganci, prosena kaša in sirovi štrukljd. Za pijačo imajo v velikem deiu dežele (korit-njak ali kameni) ol (Steinbier), slabo, iz ovsenega slada z razbeljenimi kamni pripravljeno pivo, ki je za druga usta, navajena dobrega ječmenovega piva, malo užitno; potem pivo, slabo vino, žganje in — voda, ki je pa nočejo hvaliti, vsaj v celovški okolici ne Revneje se živi v hribih, n. pr. okoli Pliberka, kjer se siromašni »Vendi« zadovoljujejo s kašo in olom. Na Kranjskem sta ajda in rženjak glavni del hrane, v drugih krajih je že koruza v navadi. Na Gorenjskem pripravljajo iz ajdove moke žgance, ki se jim prideva sirovo maslo, slanina ali mleko pa nekaj soli. Tudi kislo zelje in kisla repa sta tu prav vsakdanja hrana; mnogi repo lupijo in sušijo, zl. za zimo — v tej obliki jo imenujejo o veliki noči »alelujo«. Mesa in žganja se tu malo použije, tako tudi na Dolenjskem. Pri Vipavcih že naletiš na polento, ki se dela iz koruzne moke, in na kuhano ohrovtovo listje. Seveda pri gostijah, ženitovanju in drugih slav-nostih se dobi marsikaj boljšega. O stanovanju: V Ziljski dolini se drži preprosta hišna oprava zelo snažno ter se vsako soboto in tisti dan pred praznikom dobro poriblje in pomije, miza pa se pogrne s prtom (»pertizh«), ob posebnih prilikah s preprogo (»pleteniza«). Posebno pažnjo obračajo na postelje. Zakonska postelj je tako visoka, da moraš po navadno pristaviti stol, da lahko zlezeš vanjo. Dvoje vzglavij se šopiri, močno napolnjenih. Ob stenah, gori do stropa skoraj, zagle-daš podobe svetnikov, navadno slikane na steklo. Naokoli ob zidovih so nameščene klopi. Nasproti vrat v zgornjem kotu stoji miza iz trdega lesa, ki se radi svoje lepe bele barve lahko drži zelo čista. Nad sredino mize je steklena krogla, v njej pa visi s stropa kip goloba kot znaka sv. duha. V miznem kotu visi razpelo, ki se dotika obeh sten Tik poleg vrat je vdelan v zid kamin (»leva«), ki v njem pozimi kurijo z drobnimi drvmi (»baklami«), da imajo ljudje pri delu dovolj svetlobe; saj sveče so drage. Navadnim svečam pravijo »kandele«, voščenkam pa »sveče«. Dim se odvaja skoz »levo« v vežo, da je soba brez dima. To navado imajo v Ziljski in Kanalski dolini in v Rožu; drugi srednje- in spodnjekoroški Slovenci imajo malone brez izjeme le dimnice (»Rauchstuben«) ter kurijo v njih tenke, na peči posušene tre- ske, ki od njih strop in stene očrnevajo. Za visoke praznike se pri Ziljanih tudi strop lepo umije. — Gorenjci stanujejo skoraj vsi v lesenih kočah, ki imajo le eno samo majčkeno okno, da komaj glavo pomoliš skoz njega; le v ravnini je nekaj kamnatih hiš. — V novomeškem okrožju (Kreis) imajo mnoge vasi nenavadno zidavo; hiše so raztresene, cerkev stoji na samem. Okoli Kostanjevice so zdržema zgrajene hiše redke. Narodne noše. Noša koroških Slovencev je le malo različna od spod-nještajerske; samo v Ziljski dolini je nekaj posebnega. Ziljani nosijo okrogel, ploščat klobuk z zelenim trakom. Okoli vratu imajo namesto prejšnjega flora (»antvela«) svilen robec, rdeč ali pisan; nadalje modre hamburške nogavice, črne irhaste hlače z »golobci« namesto gumbov, rdeč pas (»basha«) okrog pasa, telovnik iz pisanega cica z velikimi, kovina-stimi, graviranimi gumbi, škrlatast j>laj-beljč« z velikimi gumbi in vrh tega »jan-ko«, črno vozniško suknjo iz lahkega pol-volnenega blaga, spredaj rdeče podloženo, z enakimi gumbi. To je pražnja noša; vsakdanja (delavniška) je precej drugačna. Hlapci in dekle po hlevih nosijo lesene cokle. Ne smem pozabiti zelene ali vijoličaste, žametaste, s kožuhovino obrobljene kape, potem žametastih naramnic z raznimi podobami črne, rumene in zelene bar- ve, in pa zimskega ovčjega kožuha. — Z i 1 j a n k e nosijo dolge kite, zadaj zvezane v vozel. Pri obhodih in svatbah imajo dekleta razpletene lase, okrašene s trakovi iz modre, rumene in rdeče svile; žene pa ne smejo nikdar imeti razplete-nih las, ki so znamenje deviškega stanu. Na glavi imajo fino platneno avbo, ki se končuje zadaj v dva dolga, narazen štrleča roglja. Gori na glavi proti čelu in na obeh straneh ob licih je bela avba, okrašena z dvema vrstama lepih, belih, tirolskih ali rudogorskih čipk iz sukanca, ljubko nabranih; pod zadnjo vrsto čipk, ki je na zgornjem delu glave brez čipk, je črn žametast prečni trak, ki gleda skozi čipke in povečuje lepoto tega okraska glava. Ta prečni trak je znak devištva; omožene ženske ga ne smejo več nositi. Taka avba se imenuje p i n t e 1 j, če pa ima prečni trak m o d v a s,t pintelj. — Nadalje nosijo Ziljanke dve srajci (zgornjo in spodnjo), črno, rdeče ali vijoličasto krilo do meč, ki je z modrcem en sam kos, svileno oprsno ruto, ki se njena konca pritrjujeta pod vratom z buciko k srajci, bele nogavice iz volne ali bombaža in čevlje, ki So z rdečimi trakovi obrobljeni in z modrimi zavezani. Pozimi nosijo bel ovčji kožuh, segajoč do meč. — Na Kranjskem lahko vidiš skoro povsod stare narodne noše. Gorenjci nosijo dolge temno-rjave ali modre suknje z rdečo podlogo, enak pas okoli života, velik, okrogel klobuk, ovit s trakom, črne irhaste hlače in močne škornje. Pozimi radi nosijo modre plašče, ženske ljubijo temnorjavo barvo z rdečo podlogo; jopa in krilo sta navadno enake barve nogavice iz rdeče volne, fikorenjčke iz srnjerjavega usnja, zeleno zarobljeni, zgoraj z gubami; na glavi imajo avbo kakor Ziljanke ali pa belo ruto. Prebivalci Slovenske krajine se oblačijo po- IZ L I T £ R A R KNJIŽEVNE NAGRADE FRANCOSKE AKADEMIJE ZA L,. 1934 Tik pred svojo tristoletnico obstanka je pred božičem Francoska akademija na javni seji razglasila slovstvene nagrade, podeljene v preteklem letu. Zgodovinsko Gobertovo nagrado je odnesel L. Rčau za štiri zvezke svoje H i -stolre de l'e z p a n s i o n de l'art f r a n c a 1 s. Trikrat si je francoska umetnost osvojila svet. V srednjem veku 6o jo preko meje širili redovniki, n. pr. arhitekturo, ki se po krivem imenuje gotska. Prav za prav je to opus (ranči-gen um. V 17. in 18. stol. je monarhija vzela v roke upravo umetnosti. V 19. stoletju pa Delacroiz, krajinarji in impresionisti. 0'd kod to carstvo francoske umetnosti? Izvira iz eminentno francoskega značaja: družabnosti — kar J. de Maistre imenuje »čudni magnet Francije«. Drugo Gobertovo nagrado so prisodili majorju Seryeixu za opis Le Gčnčral F a b v i e r, ki je pomagal osvoboditi Grčijo: to je vzor nesebičnega francoskega viteza. Prix Thčrouane je pripadel Paulu Re-naudinu za delo Le M a r 6 c h a 1 F a -b e r t, ki je, čeprav sin preprostega tiskarja v Metzu, dosegel tako visoko čast pod Ludovikom »IV. Nosilec velike slovstvene nagrade je Henry de Montherlant, o katerem sem imel priliko spregovoriti v »žisu« 25. novembra 1934. še deset let mu ni bilo, ko je bil že pravi literat Nagrado za roman je prejela Paula Re-gnier. L'A b b a y e d'E v o 1 a y n e je pretresljiva zgodba dveh bitij zavzetih za ideal, toda različen ideal. Georges Manue si je priboril drugo nagrado (Paul Fiat) za roman H a k e m a u burnous bleu, ki se vrši v Maroku. Akademija, čuvarica jezika. Je nadalje počastila Edtnonda Hugueta za njegov Vocabnlaire du seizičme s i S-c 1 e, slovar, ki dobro služi našim roma-nistom. Isti priz Broquette Gonin je lani dobil Bloch za svoj etimološki besednjak. Grboslovec Gheusi je bil odlikovan za heraldično razpravo Le Blason, iz ka- nekod po hrvatski šegi.* — Ribničani se odlikujejo po dolgih, širokih hlačah; šivi njihovih sukenj so obšiti z belimi in zelenimi vrvicami. — O značaju Slovencev pripoveduje Blumenbach več lepega kot pa grdega. * Tukaj ima B. v mislih Belo krajina Dalje NEGA SVETA tere naj namignem na dolgoletno zmoto: fleurdelys (v Pretnarjevem slovarčku: fleur de lis — lilljev cvet v grbu francoskih kraljev!) ni nikakšna cvetica, marveč železna sulica kralja Louisa VII. in bi se po staro zapisala = flor de Loys. Priznanje za širitev francoščine po tujem se je razcepilo na več udeležencev. Levji delež so ogrenile sestre Naše Gospe apostolske Iz Lyona, ki delujejo v Egiptu od 1. 1881; od 1898 na Slonokoščeni obali, koder jih desetkuje rumena mrzlica; od 1920 pa še v Togu. Mlada je Katoliška misija, ki obišče vsako leto kako drugo tujo državo, goječ stike s tamkajšnjimi izobraženimi krogi. Njeni predavatelji so nastopili zadnja leta po šestih srednjeevropskih državah, tudi pri nas. Korumannovo ustanovo za propagando je spravila družba Livre francais, ki opozarja na najboljše francoske knjige. Odlikovanje je doletelo nekdanjo »Mo-ličreovo subretko«: • v zborniku C o m S -d i en sans paradoze je gospa Dus-sane strnila svoja duhovita predavanja treh let o gledaliških vprašanjih. Pierre-Paul Plan je zadel 10.000 frankov (priz Jean Reynaud) za 20 snopičev C o r-respondance de J. J. Rousseau. To velikopotezno izdajo je bil pričel že Švicar Th. Dufour. Nekaj kritikov, ki niso odšli praznih rok: Andrč Rousseau s svojo razpravo L'A rt d'S t r e europčen (pol Pa.ul-Flatove nagrade); gospa Claude Ferval z Rousseau et les femmes; gospa Jeanne Durry s tezo o Chateaubriandovf starosti; gospa Juliette Bertrand s študijami Dante vivant ln Henri Loag-non z vestnim prevodom Božanske komedije. L6on Guillet s knjigo možate morale Allez mes enfants et vousserez des chefs, a La Chesnais z obširno disertacijo Oenvres complčtes d' Henrik Ibsen. Po nedavni 4001etnlci J. Cartiera naj omenim še Bruchesljevo Histolre du Canada p o u r toue. Ako se za govorniško odlikovanje nihče ni potegoval, so se pa pesniki tem številnejše odzvali. Pri verzih proste izbire eo dosegli palmo N. Bauduin, Fr. Delle- vaux ln A. Bazouin. Kar se tiče predlagane snovi, Osvojitev zraka, je zamainila Miguela Zamacois-a, duhovitega pisca Glumačev (Bouffons), ki nam kliče v spomin prastari človeški sen: letati! nato pa niza nekatere žrtve prvih modernih po6kusov: Garroe, Pčcoud et Nungesser, Cent artisans de la victoire Au champ d' honneur illimitč, Avec Guynemer que la gloire Sur ses ailes a remportč! Nato pa odpira človeški drznosti neskončne perspektive. Med drugimi zbirkami je Akademija pokazala na Corbeille de Ghislai-n e, kjer Andrč Berry v gladkem domačem jeziku opeva mladost in radost. Nagrado za celotno svoje delo eo si pridobili: literarni historik Renč Dumesnil; romanopisec V Goedorp, ki kot dopisnik M a t i ri a v Berlinu že več let bedi in opozarja: Custos, quid de nocte? Na včliko klanje nas spominja Albert Chatelle z Belgijskim naporom v Franciji med vojno, pravim spomenikom na slavo junaškemu narodu in kralju Albertu I. S tesnim srcem je Renč Doumic, dosmrtni tajnik F. Akademije, čital Spomine francoskega poslanika na Ruskem po prevratu, gospoda Noulen-sa. »Leninova mistika preti vsem narodom, kajti povsod se dobijo pasivne množice, ki brez svoje volje omahujejo med skrajnostmi, izročene samovoljstvu onih, kateri jih znajo voditi ali izrabljati njih nezadovoljnost . . Toda končajmo ta palmares, seznam lavreatov. Vsako leto pošiljajo od raznih strani Akademiji nasvete, naj omeji število nagrad in poedine zneske poveča na ta način. Ona pa vztraja pri tem, da nudi pobude in podpore, kar se da mnogim. A. Debeljak NOVE KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo; »Ljubljanski Zvon« 1. LV, št. 2-3. Dvojni zvezek, ki ga je uredil v odsotnosti dosedanjega urednika dr. A. Ocvirka njegov namestnik B. Rihteršič, priobčuje na uvodnem mestu »Pesniška sredstva v prvih Prešernovih umetninah« iz peresa univ. prof. dr. Fr. Kidriča. Lepo besedo v prozi zastopajo Vi. Bar-tol, L. Mrzel, M. Jarc in A. Ingolič. Bar-tolov »Konjski smeh« (ki se bo še nadaljeval) priča o doslednosti pisateljeve psihološko navdahnjene tendence, sicer pa je zgodlba zanimiva in bi bila nemara še zanimivejša, če bi jo pripovedoval mesto člana kozaškega zbora kak naš Grzinič. Mrzelove pesmice v prozi* Iz cikla Ceste« bi bile nedvomno učinkovitejše, da so bile napisane naravnost iz umetnikovega doživetja, tako pa veje iz njih preveč »ad-hokarske oportunitete«, kakor se je izrazil neki literarni sladokusec. Konec Jarčeve »Legende o Kvirinu« nekoliko razočara čitatelja, ki je pričakoval več realnosti. Na zadnje mesto je potisnjen A. Ingolič s prvim delom svojega romana »Zemlja in ljudje«, kar seveda ne zmanjšuje njegove visoke literarne vrednosti. Liriko zastopajo to pot Stanko Vuk, Fran Onič in Stano Kosovel. Prispevek univ. prof. dr. K. Ozvalda »Poglavje o ženski izobrazbi« ni le aktualen Z ozirom na socialno-gospodarsko krizo in današnjo moralno zmedo, temveč je lahko resnični kažipot za pozitivno rešitev »ženskega vprašanja«. _ »Esej« mladega intelektualca Iva Brn-čiča »Zagreb kot socialni in kulturni problem« je tu pa tam nekoliko časnikarsko pobarvan, v celoti pa je dosti verna slika tako imenovanega hrvatskega vprašanja. Avtor je očividno mnogo čital Krleževe spise. Fran Govekar priobčuje Cankarjeva pisma njemu. To pot so posebno zanimive Govekarjeve opombe. Izmed ostale vsebine omenjamo dr. gle-bingerjevo osmrtnico nekdanjemu Zvono-vemu uredniku, pisatelju dr. Fr. Ztoašniku. Rubrika Sodobni problemi bi mogla vsebovati primernejše prispevke. Med Književnimi poročili referira Ivo Grahor o Levstikovem Dejanju v izdaji Vodnikove družbe. Rubriko Likovna umetnost je izpolnil K. Dobida, Obzornik pa B Borko. Zanimiva je glosa »Aškerčev prvi spor z lavantin-skim ordtnariatom« (prispeval dr. Slebin-ger). Zvezku je priložen listič s sporočilom, da bo urejeval odslej mesečnik pisatelj in profesor Juš Kozak. »Ljubljanski Zvon« izhaja mesečno ter se naroča v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. Celoletna naročnina 120 Din. ANTOLOGIJA SOCIALNE POEZIJE Založba A. Svčcen# v Pragi bo izdala v štirih zvezkih antologijo, češkoslovaške in svetovne socialne poezije v prireditvi R. Illovega. Prvi zvezek antologije, ki izhaja z naslovom »Pochodnš« (Plamenice), je pravkar izšel ter je razdeljen na »poglavja«; Delo, kapital, vojna in mir, narava i. t. d. Popravi. str. 8G8: retoromansko narečje, razširjeno po Griziji (romansko Griachun) — ne po Gm-včres-u. Izvor za napako je y Tribune de Genčve la v naglici, D, K \ A H M PARTIJA Z MOSKOVSKEGA TURNIRJA (Igrana v VI. kolu dne 22. februarja) In d ska obramba Beli; Capablanca črni: Ragozin 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 e7—e6 3. Sbl—c3 Lf8—b4 4. a2—a3 Lb4Xc3+ 5. b2Xc3 d7—d6 6. Ddl—e2 0—0 7. e2—e4 e6—e5 8. Lfl—d3 c7—c5 9. Sgl—e2 Sb8—c6 10. d4—d5 Sc6—e7 11. f2—f3 Sf6—d7 12. h2—h4 Sd7—b6 13. g2—g4 f7—f6 14. Se2—g3 Kg8—f7 15. g4—g5 Se7—g8 16. f3—f4 Kf7—e8 17. f4—f5 Dd8—e7 18. Dc2—g2 Ke8—d8 19. Sg3—h5 Kd8—c7 20. g5Xf6 g7Xf6 21. Sh5—g7 Lc8—d7 22. h4—b5 Ta8—c8 23. h5—h6 Kc7—b8 24. Thl—gl Tf8—f7 25. Tal—bi De7—f8 26. Ld3—e2 Kb8—a8 27. Le2—h5 Tf7—e7 28. Dg2—a2 Df —d8 29. Lcl—d2 Sb6—a4 30. Da2—b3 Sa4—b6 31. a3—a4 Tc8—b8 32. a4—a5 Sb6—c8 33. Db3—a2 Dd8—f8 34. Ld2—e3 b7—b6 35. a5—a6 Df8—d8 36. Kel—d2 DdS—f8 37. Tbl—b2 Df8—d8 38. Da2—bi b6—b5 39. c4Xb5 Sc8—b6 40. Dbl—a2 c5—c4 41. Da2—a3 DdS—c7 42. Kd2—cl Tb8—f8 43. Tb2—g2 ' Pc7—b8 44. Da8—b4 Tf8—d8 45. Tg2—g3 Td8—f8 46. Sg7—e6 Ld7 X e6 47. d5Xe6 Te7—c7 48. Db4Xd6 Sg8—e7 49. Tgl—dl kapitulira. ZA BISTRE GLAVE 227 1—'——? T3- J ^ J Lopata žitnega zrnja Kmet prelaga na gumnu z lopato žito z enega mesta na drugo. Lopata zajame kvečjemu 20.000 ?itnih zrn. uporabiti pa jo mora kakšnih 2000 krat. Ali je verjetno, da zajame vsaj dvakrat isto Število zrn? Rešitev k št 225 (Za ljubitelje kajaškega športa) Ce se vije reka v meandrih, se lahko popeljemo s čolnom košček navzdol, nato prenesemo lahki čoln po koščku kopnega do naslednjega zavoja, se popeljemo po reki spet košček navzdol itd. Narišite si reko z drznimi zavoji in majhnimi kopnimi presledki med posameznimi zavoji, pa boste lažje razumeli, da je mogoče s to kombinirano vožnjo navzdol prej doseči neko mesto zgoraj nego z vožnjo navzgorl Rešitev k št. 226 (Da uganeš neko število) To je v zvezi s tako zvanim ostankom devetice. Diferenčno število (in vsota njegovih številk) mora imeti kot ostanek devetice ničlo; če zbrišemo potem eno številko, je ostanek devetice torej dopolnilo te številke na 9, ASIRSKI »ANGEL« Orientalski zavod chicaške univerze je izkopal v bližini KoTsabada mesto, ki ga je ustanovil staroasirski kralj Sargon (721.—705. pr. n. št.). Izkopanine dajejo zelo lep vpogled v asirsko življenje, umetnost in mišljenje. Posebno zanimanje vzbuja ogromna reliefna skulptura, ki predstavlja krilatega moža, neko asirsko božanstvo. H U M R Pretiravanje »En vaš poljub, Matilda, in mogel bi srečno umreti!« — »No, torej... tu imate poljub!« še slabše »Moja žena je nezanesljiva kakor vreme!« »No, to še ni tako hudo. Moja je nezanesljiva kakor vremenska napoved.« Prav tako... »Kaj, vi ste bili v Ljutomeru, pa niste pili ljutomerčana ? To je prav tako, kakor biti v Napoliju in ne umreti!« Ni razlog »Zakaj se hočeš oženiti?« — »Ker jo ljubim.« — »Dragi moj, to je opravičilo, ne pa razlog!« Dota Zdravnik: »Prihodnji mesec bom izročil svojo prakso svojemu zetu.« Pacient: »Torej spadam tako rekoč k doti!« Plagiat Leposlovni sotrudnik enega izmed trinajstih družinskih mesečnikov je končal svojo povest: »Torej sem le končal! Jutri še prepišem.« — Tovariš; »Kaj? še enkrat?« Očetovski ponos »Elza, poglej, vrgel je steklenico od tam pa do tu!« (»Sondagsnisse Struc«) Tujski promet »Gospod krčmar, tu imate baje izredno dober odmev.« »To je bilo prej. Pri zadnjem žegnanju so ga nesli v bolnišnico.« Na sliki »Poglej, ta tu je fotografov sin!« — »No, ta je pa slabo razvit!« Svatbeno potovanje »Kakšno je bilo poročno potovanje po Švici?« — »Sijajno! Tu bi želel enkrat potovati sam!« ADAMSON SI 2EL1 MIRU KRIŽALJKA Z DVOSO-MERNIMI SESTAVINAMI Crassus 12 13 4 3 1 2 1 3 4 3 Pokonci ln vodoravno pomeni Ista številka istovetno (identično) vrsto. Vsaka vrsta je bisimetrična, t. j. dvakrat somerna kakor n. pr. mam-it1 (mamiti). Pomen: 1. tiskar, ki je spadal ob francoski revoluciji v politični klub »Corde-liers« in ki je po vsem videzu početnik gesla: Svoboda, enakost, bratstvo, 2. oblika glagola »oboleti«, oblika glagola »olomiti«, 4. kralj, smej se (italijansko). REŠITEV KRIŽALJKE V ŠT. 14. Napipan, ave Neva, lar oral, Apč re pa, a ne mena. jamamaj, osi niso, o mi-nimo, rum Amur, I. R. O. nori, Aza raza, Savo vas, eče neče, sivi Vis — i Norman nam roni. Si 'Si Si ANEKDOTE Scherzo v duru Znanega milanskega založnika Ricordl-Ja je obiskal mlad mož in dejal: — Prinašam svojo najnovejšo skladbo — pesem — in upam, da jo boste založili. Ricordi je pregledal rokopis in ga vrnil skladatelju z besedami; — Zelo mi je žal, toda te pesmii ne morem sprejeti v založbo. Ko ga je skladatelj vprašal za vzroke, je založnik pojasnil še to: — Vidite, dragi prijatelj, vaše peeml ne bo pelo nobeno žensko bitje na svetu, ker se pač začenja z besedami: — Ko sem nekoč bila mlada ln tudi lepa... Potrt se je mladi umetnik priporočil —• za drugič. Bil je — Puccini. Dve Izjemi Ko je bival Friderik Veliki v Sanssouel-jiu, so mu prijavili mladega pravnika, ki je prosil za avdijenoo zaradi pTošnje. Ko je prišel mladenič pred kralja, se je pritožil. da kljub vsemu prizadevanju po vsel Pruski ne more dobiti službe. Stari vladar Je majal z glavo, nato pa vprašal: 1— Odkod pa je? Ali je Prus po rodu? Ko je pogumni mladi mož pojasnil, da je prav iz Berlina, je kralj nagubal čelo in menil: — Pa Berlinčani do zadnjega niso vredni kaj posebnega. — Da, Veličanstvo, — se je odrezal bistroumni kandidat, — toda z dvema Izjemama. — In sicer? — Vašega Veličanstva in mene...? Kralju je ugajal ta odgovor in mož je kmalu vstopil v državno službo — s priporočilom. ,__ ' Vsakemu svoje Znani pianist in skladatelj Franc Diezt (1851—1919) 6e ni tresel pred nikomer in je tudi pred najvišjimi osebnostmi ohranil svojo mirnost. Nekoč je Igral na dvoru ruskega carja. Car se je začel med izvajanjem pogovarjati z gospodom iz spremstva. Mu-zik je hip nato že prekinil igranje, vse se je s strahom ozrlo nanj in dvorni maršal je vprašal prav na tiho: — Zakaj ne igrate dalje? — Če govori Veličanstvo, mora vse drugo molčati, — je odgovori] z vljudnim smehljajem umetnik. F. Man z: STARKA LJUBLJANA, 7. APRILA 19 3 5 KN3IGA 17. POŠTNINA PLAČANA V Q O T O V 1 N I ŽIVLJENJE IN SVET UREDN 1STVO IN UPRAVA V LJUBLJANI, KNAFLJEVA 5 O Izhaja ob nedeljah ter stane na leto (dve Knjigi; 80 Din, za poj leta (ena Knjiga j 40 Din, za četrt leta 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA: četrtletno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 Ur. FRANCIJA mesečno 4 franke. CESKOSLOV ASKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 Šiling. AMERIKA IN OSTALO INOZEMSTVO letno U/2 dolarja UREDNIŠTVO IN UPRAVA v Ljubljani, Knafljeva ulica S TELEFON ST. 3122, 8123, 8124, 8125, 8126. ST. HIŠNEGA TELEFONA 905 UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV UREDNIK IVAN P O D R 2 A J VSEBINA ŠT. 15: Primarij dr. Mirko Cernič: STEBRI SODOBNE KIRURGIJE (6) — DUŠEVNA UTRUJENOST — F r. Slovnik: MED GOAJIRA INDIJANCI (1) — DVOJČKI IN ZAKONI O PODEDOVAN JU (Bolezen, zločin in smrt so jim skupni - dr. G. Haage-ner - č) — NAGUBANOST GORA — VPLIV LUNE NA VREME — Dr. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI (15) — SVETLIKANJE MORJA (Najmanjša živa bitja izžarevajo skrivnostno svetlobo - dr. K. Hirth - nj) — Anton Ingolič: DVE LUKARSKI — FRANCOSKA SMOTRA O NAŠEM DVORU (D) — NAPREDEK VARJENJA — E s s a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (15) — Dr. P. Brežnik: TOWER OF LONDON — Pierre Devaux - A. J.: REKORDI V ELEKTROTEHNIKI — BIBLIJA V 200 JEZIKIH (A. Debeljak) — I. Koš t i Al: BLUMEN-BACH (1832) O SLOVENCIH (1) — IZ LITERARNEGA SVETA (Književne nagrade Francoske akademije za 1. 1934 - Dr. A. Debeljak — Nove knjige in revije — ANTOLOGIJA SOCIALNE POEZIJE — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRIŽALJKA Z DVOSOMERNIMI SESTAVINAMI (Crassusj — ANEKDOTE Slika na ovitku: METALCA KOPJA (Foto) Naslovna slika: B. ZIMMERMANN: ZADNJI SONČNI 2ARKI (lesorez) V prihodnjih zvezkih »ŽIVLJENJA IN SVETA« bodo izšli razen že naznanjenih naslednji prispevki: Dr. Vlad. Travner: Predhodnik današnjega socializma in komunizma - svetnik _ Andrea del Verrochio — Nova domneva o germanskem imenu — Podrte gore v Švici_ Plemstvo in gledališki svet — Vojaki z dežnikom — Kraljica Elizabeta po dnevniku danskega diplomata — Moderna romunska drama — Debelušnost i. dr. V leposlovnem delu bodo izšli izvirni prispevki dr. Iva šorlija, Rudolfa Kresala, Stanka Janeža i. dr. ■lil IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — NJEN PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK ŽIVLJENJE IN o 17 nest.ro- kovnjaških ust, da je ta ali oni podedoval n. *>r. svojo jetiko po očetu ali ma- teri. To ni povsem točno: infekcijske bolezni kakor tuberkulozo ne moreš podedovati, pač pa nagnjenje, telesno dispozicijo zanjo. V telesu imaš tedaj v tem primeru šibko mesto, v katerem se bacili jetike lahko udobno ugnezdijo. Navedimo primer za takšno podedoval-no bolezensko nagnjenje. Dve istojajčni sestri sta živeli do 14. leta v nekem vvestfalsikem mestecu, potem sta prišli v vzhodnoprusko vas. V 17. letu sta se ločili in prišli v povsem različno okohco. A je ostala šivilja na deželi, B je prišla v Berlin kot prodajalka in pomočnica. Jeseni 1. 1926. so se pokazali na B znaki pljučne tuberkuloze. Zdravnik, ki je zvedel, da ima sestro dvojčico, si je domislil, da bi pre-iskal tudi to in res je ugotovil tudi na A, ki ni bila baje nikoh bolna razen nekega primera hripe, na istem mestu pljuč in v istem obsegu tuberkulozo. Pri tuberkulozi ima, kakor vemo, okolica važno vlogo, a v tem primeru vidimo, da je podedovano nagnjenje zanjo neodvisno od nje. Seveda nam znanost o dvojčkih na podoben način lahko reši še kakšno drugo vprašanje, n pr.: Koliko so zločinci dedno obremenjeni. Običajno menijo, da ima okolica glavni vpliv na razvoj zločinca, nagnjenje pa je podrejenega po- NAGUBANOST GORA Filozofski izraz, da na svetu vse struji, veljK tudi v neposrednem pomenu. Za vsako, tudi najtršo snov obstoja neka mejna sila, pri kateri jame snov teči. Ledniki teko zaradi lastnega silnega pritiska v doline. Na leto napravijo 50 do 200 m poti. Celo najtrše jeklo začne pod pritiskom teči in dr. A. Nadais sodi, da morajo prav tako zaznavno teči tudi kamenine, iz katerih so nagrmadene gore. Nadier išče zdaj metodo, po kateri bo mogoče iz gub, ki nastajajo pri stekanju kamenin, izračunati starost posameznih gorskih formacij. VPLIV LUNE NA VREME Ljudska vera pripisuje luni zelo velik vpliv na vreme, kar pa vzlic temu, da se sem pa tja ugibanja o spremembi vremena s spremembo lunine faze res posrečijo, na splošno nikakor ne velja, kakor so pokazala natančna raziskovanja. Luna bi lahko vplivala na nr-še ozračje samo s tem, da spravlja zračni plaSč v gibanje sliftno kakor morje s plimo in oseko. Spremembe zračnega tlaka, ki izvirajo od tod pa znašajo komai tisočinko milimetra Tudi preprosta logika se ne ujema z ljudsko vero, ker bi moral imeti skoraj vsi kraji na svetu neki določen dan do mala slično vreme, ako bi bilo ozračje odvisno od lunine moči. mena. Toda skoraj v vseh primerih isto-jajčnega dvojčka, ki se je pregrešil zoper zakone, so ugotovili, da je tudi drugi dvojček imel opravek s sodniki in sicer zavoljo istega zločina. Celo čas zločinskih nagonov in dejanj je bil pri obeh skoraj isti in to tudi v primerih, da sta se dvojčka ločila že v najbolj nežni mladosti in da sta dorasla v različni okolici. Oba isto jajčna dvojčka se pred sodnikom vedeta tudi enako. Raznojajčni dvojčki se vedejo kakor navadni bratje in sestre, ne kažejo nič posebnega. Ta pregled nam pove silno važne stvari: Nagnjenje za zločin je močnejše od okolice, ki jo je treba sicer vedno upoštevati, a ni tako odločilna kakor podedovana kriminalnost. Samo znanost o dvojčkih je lahko dokazala, da je treba zločin sma+rati često za usodo, ki se je človek ne more iznebiti. Pokazala pa je tudi to, da si pri istojajčnih dvojčkih sličijo na presenetljiv način tudi duševne reakcije, ne samo telesni znaki, in ta sličnost gre do produktov fantazije. Zato ni čudno, če psiholog in vzgojitelj raziskujeta v področju dvojčkov, koliko se da duševnost oblikovati, torej koliko vzgoja lahko razvije in pospešuje značaj ter duševno zmogljivost, po razpravi dr. G. Haagenerja — č H. Gutgesell; BABICA PRIPOVEDUJE (lesorez) PO SINJI A D R I J I DR. ANION DEBELJAK NA DALJE VANJE Preko morja je priletel lep metulj in sedel na kaktus. »Čistemu je vse čisto,« si je mislil zračni popotnik, ki ga včasi zanese precej visoko. Ali pa _ more prileteti tako daleč, kakor iz Zedinjenih 'držav v Anglijo? O tem so prirodoslovci že popisali dokaj črnila, vendar ne toliko, da bi napolnili Danajski sod, t. j. sod s prevotljenim dnom. Ker sem že pri Danajkah, naj vzamem v misel metulja podnevnika — Danaus v znanosti. V njegovo družino sodi vzorec, imenovan »Monarch« v USA, kjer je njegova domovina. L. 1876 so na veliko čudenje žužkoslovcev ujeli tak eksemplar na jugu Walesa, 1. 1885 pa so jih ondi zasačili kar pet. L. 1916 so zopet enega dobili v mrežo v irski grofiji^ Corku. Predlanskim pa so jih po južni Angliji in južni Irski baje opazili okoli trideset, nekatere celo ulovili med junijem in sredino oktobra. Prirodoslovci, ki menijo, da so ti »monarhi« prispeli s svojimi močmi v tako razdaljo, navajajo Cooka in Darwina, ki sta opazila jate metuljev precej daleč od kopnega, vendar ne 5000 km, ki ločijo monarhovo domačijo od Anglije. Zato drugi dvomijo o tolikšni letalni sposobnosti lahkokrilega stvora, češ, da bi moral 12 krat 24 ur ostati v zraku. Ob čem pa bi se tedaj hranil? Verjetnejša je razlaga, ki trdi, da so se pripeljali kot bube, mešički, zapredki. V danem trenutku pa so sfrčali v bližnjo okolico. Razen štirih izjem so se monarhi našli vselej neposredno pred pristanišči, kjer se odklada sadje. S solilebnikom se menjava na straži: zdaj plava on, zdaj jaz. Enkrat pa sem se na školju močno porezal v stopalo. Zato sem obležal ob bregu in držal ranjeni ud v vodo. Morje nikoli ne miruje, kakor živo bitje, ki diha: vsaj nekoliko polje, se plajha, ali »bučka«, kakor navaja narodno govorico dr. Rubič v brošuri »Djelovanie mora na obalni rub«, Ljubljana, 1929. Za »Brandung« pa ima izraz mlatanje; po naših slovarjih srečaš izraze: pljuskot, zagon valov, butanje, kipenje, priboj, pljuskava. Ko sem se tako lečil na obalnem »ru-biču«, sem čital Rubičevo delce »Naši otoci na .Tadranu« kier se™ zvedel, da imamo 61 večjih otokov, 540 manjših otočičev, 381 grebenov ali kamikov in okrog 1000 sik. Sika — vsekako od lat. siccus = suh, kakor oseka — se imenuje tudi plitvac, kameni zub, ploča. S skrbjo me je navdala trditev, da se naša obala pomalem ponekod ponižuje, medtem ko so v kvarteru, dokler je bil severni Jadran ravnica, vetrovi od severa nanesli veliko peska proti jugu. Otoček Susak, zapadno od Lošinja, je popolnoma zgrajen od peska, seveda tudi njegov višek Garba, t. j. grba. Z zanimanjem gledam »Shematički prosjek Dugog otoka«, kjer se vrste školji: Sedlo, Pusi, Kurba, Peskijera. školj ali škulj — izposojenka iz scoglio, to pa iz grškega skčpelos — se tolmači po naših slovarjih: greben (ina), kleč, prag, čer, skalina. Dihajoče morje me škropi, brošura je že močno popikana s slano tekočino, ki jo francoski pesniki nazivajo »amer« (grenko), nemara zaradi rime na »mer« (morje), želel bi imeti knjigo iz nepre-močnega, t. j. nepremočljivega papirja, kakršne so v Angliji izumili za kopalce: na hrbtu plavaš in čitaš. Kakor da se ne zmenim zanje, poslušam skupino domačih kopalcev, katerih eden se imenuje Vilzon Vatavuk, spajajoč najmodernejše krstno ime s prastarim priimkom. Kdo ve, kateri prapra-praded mu je ulovil volka (hvatati) ? Govorica jim je mehka ikavščina, kakor jo je označil znameniti potopisec Giu-stiniani 1. 1553: »Obleka Spličanov je slovanskega kroja, njihova materinščina pa jako zvočna in gibka...« Eden jarih junakov zabava tovariše z anekdotami. Ko so bili Francozi v deželi, tako pripoveduje, so se ljudje naučili nekaj mrvic njihove govorice. Celo živali so si je kolikor toliko prisvojile, kar dokazuje naslednja povest. Neki Napoleonov vojak se je nekoliko zakasnil v krčmi in vijugal precej natovorjen proti domu, to pa po mirozovu. Hoteč izvedeti, koliko je na kolesih, vpraša gredoč ob kolibi no francosko, koliko je ura. Toda ta koliba je bila, ne zamerite, svinjak. Prašiča mu ie od znotraj krepko skozi nos odgovorila: »Onz, onz!«, to se pravi: enajst. Možak dalje povpraša, ali je že davno odbila. Na to mu od-dojek tudi čvrsto postreže: »Vuj, vui!«, to je: da. Mokri bratec potem reče: »Žvurmersk (hvala vam) ter odide dalje. Doma se je preveril, da so mu v svinjščaku prav povedali, kajti nagibalo se je že na polnoč. To me je spomnilo, je dodal drugi, kako je svoje dni na mejni črti med francosko vojsko in nemško Francoz iz dolgočasja zaklical švabski straži: »Fi-lu, filu!«, kar po naše pomeni lupež. Ali švaba je menil, da ga nasprotnik vprašuje: »Vifilur« (koliko je ura), pa se dobrodušno odizove: »Halbefire« (pol štirih). Prav na kratko se je odrezal tretji, rekoč: »Katere rilbe imajo oči najbliže skrajno dovzetnih, občutljivih osebah povzročajo močne trzaje v mišicah. Pri drugih, manj občutnih, se izraža ta vpliv z odklonom iskalne šibice. Na ta način bi se dalo zaslediti zaklade, kakor tudi nahajališče smrdljivca. Ob mislih na sladko vodo naj vam obnovim lepo pravljico iz kamenite Arabije, kakor jo je priobčil H. A. Ber-natzig, oziroma njegov sodelavec Adolf Heilborn v knjižici »Riesen Pelikane und ihre Kinder« L 1930. Evo je: Ob Kaabi v Mekki so zidali. Bilo je vroče in voda, M so jo zidarji potrebovali za malto, daleč in vodonoscev je SPLIT: Francoska obala (preden so zasadili palme) skupaj?« Nakar se je eden njih oglasil: »Tiste, ki so najmanjše.« Sčasoma se mi je zazdelo, da bi kaj pil, četudi bi bila voda. Pa kaj si hočeš? Kje bi našel tu na suhi obali kak sol-zanj! Potrebna bi bila tista čarodejna iskalna šibica ali bajanica. Nekateri jo nazivajo bajevnica, oziroma bogovan-ska paličica. Kdor jo zna s pridom rabiti, je iskalec studencev, kakor vidim v Pretnarjevem francosko-slovenskem slovarju. Francoz mu pravi sourcier, kar močno zveni na sorcier, čarovnik. Ali pa so taki veščaki res tudi veščeci, bajci, čarodejci? Sicer ume jo več ko hruške peč, ali danes razlagajo njih moč na čisto priroden način. Tako je izjavil na gozdarskem shodu v Bonnu fizik P. Dobler (Tribune de Geneve, 28. DC. 34). Po njegovem žarijo iz podzemskih voda, iz toplic, iz solišč. rudninskih in pe-trolejskih najdišč elektromagnetski valovi, dolgi 0.3 mm do 0.10 mm. Pri bilo malo. In trudni so bili od dolgega pota in sončne pripeke. Tedaj so jeli zidarji stokati in obupavati in molili so k Alahu. Ta jih je uslišal, in glej: na tisoče pelikanov velikanov se je pojavilo na nebu, neznansk bel oblak, in v svojih kožnatih vrečah ob spodnjem kljunu so nosili vodo, jo dali zidarjem in zidava v napredek spe je. Zato ^imenujejo Arabci nenasita »genel-el-ma«, vodni velblod, in jim je sveta ptica. Takšna je tudi za Hansa Weissa, ki v istem zborniku priobčuje pesniško navdahnjen prispevek, prikazujoč globoko enotnost med človeško in živalsko usodo po albanskih močvirjih. Ibrahim, ki propade po krvni osveti svojih sovragov, živi v nerazdeljivi skupnosti s starim pelikanom Aladinom. Skupaj živita, skupaj pogineta, ko brezsrčni ljudje zapalijo suho bičevje na barju. DALJE svetlikanje morja NAJMANJŠA ŽIVA BITJA IZŽARJAJO SKRIVNOSTNO SVETLOBO tem sestavku nas ne zanimajo tiste luči, ki jih je človek razpostavil po morju in po obalah, da kažejo krmarjem pravo pot, ampak na tiste neskončno drobne lučke, ki jih prižiga morje samo, oziroma njegovi prebivalci. Običajno imenujemo tisfe lučke, ki osvetljujejo morje, fosforescenco. Skoro vsakdo je že opazoval v poznem poletju ali jcconi tajinstveno modrikasto svetlikanje, ki žari na grebenih valov, kadar se v temnin nočeh lomijo in razbijajo na obali. Pomorščaki stare šole še zmerom razlagajo ta pojav na ta način, da nastaja svetloba zaradi trenja drobnih rudninskih delcev, ki jih zmerom polno plava v vodi. Pravijo tudi, da je morje takrat, kadar se svetlika, zmerom »umazano«. Do neke mere imajo prav, ker se morje, ko fosfores-cira, res čuti nekako peščeno pod prsti. Vzrok svetlikarlju morja v resnici niso rudninske snovi, marveč živa materija; plankton — tiste milijarde neskončno majhnih rastlinic in živalic, ki plavajo na morski gladini in še plitvo pod njo. Ako stari mornarji tega ne vedo, jim ni zameriti, saj je bil še izumitelj strelovoda, slavni Benjamin Franklin (ki je mimo tega — kar utegne biti le malo komu znano — tudi prvi odkril Zalivski tok) prepričan, da izvira svetlikanje morja od trenja rudninskih snovi. Šele nedavno se je biologom posrečilo dokazati nasprotno. Uspelo jim je namreč izolirati neko snov — imenovali so jo »luciferin« —, ki se da dokazati v vseh živih organizmih z lart-no svetlobo in ki je dejanski, Vadar oksidira, kadar se spaja s kisikom, neposredni vir svetlobe. Razen luciferina imajo namreč vsi taki organizmi v sebi še neko drugo snov, ki učinkuie 1_">t fermen' in pospešuje spajanje luciferina s kL i. / Ker je za raziskovalce dednosti muha -osika, ki se silno naglo plodi, to so za raziskovalce morskega svetlikanja živalce pelagije in d. obcene živine »noeti-lucae Te živalce se namreč pod vpli-•■jm mot";av, ki jih drn55V>. izredno močno svetijo. To sp •"^e«"«« če vznemiri vodo, v kateri plava kaka večja riba, lpdia ali čo,rv Raziskovalci izrabljajo njihovo razdražljivost v la- boratorijih, da v določnih presledkih umetno vznemirjajo vodo, in živalce se res zmerom odzivajo z močnejšim iz-žarjenjem svetlobe. Žarenje je seveda v primeri z našimi običajnimi svetili prav majhno in se do danes še ni posrečilo, da bi ga mogli kakorkoli izkoristiti za brezplačno razsvetljavo. V ta namen bi prišla kvečjemu v poštev neka riba, ki živi okrog otoka Banda v Tihem oceanu. Ta riba ima namreč na obeh straneh glave posebne svetilne organe, ki so tako močni, da jih tamkajšnji ribiči izrezujejo in potikajo v svoje mreže, da privabljajo z njimi druge ribe. Značilno je, da ohranijo ti svetilni organi lastno svetlobo še delj časa po tem, ko so bili odrezani od živega telesa. Lastna svetloba ali luminiscenca pa ni lastna samo mirijadam ličink, mehkužcev, črvov, morskih zvezd, ježev itd., ki gomaze v planktonu. V mnogih peščenih zalivih živi tudi neki dolg črv, naravoslovci ga imenujejo »pergament-ni črv« glede na pergamentu slično strukturo v obliki U zavitih cevi, M mu služijo za bivališče, ki spada med najmočneje svetlikajoče se živali, kar jih poznamo. Cev si izrije v pesek tako, da segata oba kraka ravno na površino in medla zelena svetloba, ki sije iz njih, izdaja, ali je črv v luknji ali ne. Svetloba sije iz milijonov enostaničnih žlez, ki jih ima živalca raztresene po vsem telesu. Čemu potrebuje črv svetlobo, pa je in bo prej ko ne še dolgo ostala nerešena uganka. Človek bi dejal, da mora svetloba živalci prej škodovati kot pa koristiti, ker povsod izdaja njeno navzočnost in privlači vsakovrstne morske roparice. Slične svetilne organe kakor perga-mentni črv imajo tudi nekatere korale. Marki de Falan opisuje svetlikanje takih koral kot sršenje isker, ki zdaj medli, zdaj vzplamteva od vijoličaste v škrlatno barvo, iz rdeče v oranžno, včasi tako jarko kakor staljeno železo. Še pestrejši in veličastnejši je pojav luminiscence pri nek' vrsti velikih »ascidij«, ki včasi dosežejo nad en meter dolžine. Zarenje je pri njih tako močno, da vidiš, ako s prstom napišeš nanje svoje ime, čez nekaj sekund pisavo popolnoma jasno na temnem ozadju. V Raziskovalec globokega morja dr. William Beebe,*) ki se je spustil v svoji znameniti »batisferi« že skoraj kilometer globoko pod vodno gladino, poroča o čudovitih svetlobnih pojavih, ki jih je imel priliko opazovati med prebivalci globin, do katerih nikoli ne prodre sončni žarek. 2ivali niso le opremljene s svetilnimi organi, marveč umejo mnoge med njimi puhati od sebe pravcate svetlobne oblake, s katerimi se branijo pred zasledovalci slično kakor v najnovejšem času bojne ladje z oblaki umetne megle. *) Prim.: Kaj je videl prof. Beebe t morski globini, 2Is. knjiga 12, str. 40«. Znani so tudi svetlobni pojavi med najnižje organiziranimi živinami: med bakterijami. Če pokrivajo ti drobni organizmi v strganih ploskvah ta ali oni predmet, utegnejo nastati prav originalni svetlobni prizori Ako se mački včasi svetijo brki, je to od svetlobnih bakterij, ki si jih je nalezla pri ne sveži ribi. Iz istega vzroka se včasi svetijo tudi čaplje. Včasi vidimo ponoči peljati preko pota nekakšen prav majhen ves razsvetljen vlak, ki je v resnici samo nekaj centimetrov dolga stonoga, na kateri so se vgnezdile svetlobne bakterije. Po razpravi dr. K. Hirtha — nj dve lukarski ANTON INGOLIČ Prva - okojna Sokica je bila prava lu- karica, brez nje ni minil noben sejem od Gradca do Celja in od Celovca do Varaždina. Sicer majhna in drobna, a zdrava in. _ žilava, nobena pot ji ni bila predolga, nič je ni moglo ugnati, v kup-čevanju pa je bila tako spretna, da se je z vsakega sejma vračala s praznim vozom in polno mošnjo. Tiste dni — bilo je kmalu po svetovni vojni — se je odpeljala v Gradec. A tokrat je slabo naletela. Bilo je pozno jeseni, mnogi so se že preskrbeli s čebulo, a največ • jih je bilo, ki še za kruh in krompir niso imeli denarja. V dveh dneh je prodala komaj kakih dvajset vencev. Toda ni obupala, še tretji dan je hodila od hiše do hiše s težko naloženim nahrbtnikom in polnim naročjem vencev lepe, rdečkaste čebule. V mraku je prišla io nenavadno lepe hiše, ki je stala daleč izven mesta. Ni še odprla vrat na dvorišče, že ji je pri-hitel naproti majhen, mestno oblečen možic in jo vprašal z drhtečim glasom: »Čujte, ljuba gospa, ah je čebula res zoper kolero?« Sokica ni pomišljala niti trenutek, ročno je vrgla nekaj vencev možicu na rame in vzkliknila: »Seveda, seveda! Ni boljšega zdravila. Boter, kar obdržite luk na ramenih in ničesar se vam ni bati!« Kmalu nato je prihitela visoka in obilna gospa. Sokica, ld se je med tem že popolnoma ovedla, ji je hitro pojasnila, da je luk res najboljše sredstvo zoper kolero, saj v Lukariji, kjer je vsaka druga njiva zasajena z lukom, kolere še nikoli ni bilo. Gospa je Sokico prijazno povabila v hišo in ji odkupila vse vence. Preden pa je odšla, jO( je gospa vendar vprašala zaskrbljeno: »Koliko oseb pa bo obvarovala tale čebula, k: smo jo kupili?« Sokica. sluteč, da je v hiši mnogo stanovalcev, je odgovorila: »Največ dva odrasla in enega otroka.« Ker je bilo v hiši čez dvajset ljudi, ki so se vsi bali kolere, ie Sokica odšla v mesto in še tisti večer pripeljala skoraj poln voz luka. Vsi. kolikor jih je bilo v hiši, so pritekli in z blaženim na- ANTON INGOLIČ smehom jemali z voza vence ter jih, vdi-hajoč nenadoma tako prijetni in zdravilni vonj čebule, razobesili na ograje vzdolž stopnic. A ker je bilo vencev odveč, je Sokica nasvetovala, naj napeljejo okoli hiše vrv in jih razobesijo nanjo. »Sedaj se vam pa ni treba bati kolere, čeprav bodo od nje okoh vas kot muhe cepali,« se je Sokica nasmehnila in se odpeljala s polno mošnjo že v trdi noči proti Lukariji. (Ko je čez dva dni pripovedovala doma svoj doživljaj, ji je dejal nekdo: »Dobro ste napravili, teta. A lahko bi še bolje. Ponudili bi se lahko graškemu županu, da boste pregnali kolero iz vsega Gradca. Samo na Schlossberg bi se postavili in še tisto sekundo bi deset kilometrov naokoli poginili vsi bacili, ker imate tako hud duh.«) Dober mesec pozneje je Sokica spet prišla v Gradec. Ko je prišla do tiste hiše, je videla, da je še vedno okrašena z njenim lukom. Celo z vsakega okna je visel po en venec ali celo dva. Gospa jo je opazila in jo poklicala. »Teta, pridite, sem! Zelo smo vam hvaležni za vaše izvrstno zdravilo,« je hitela gospa. »V okolici ni hiše. kjer ne bi bilo mrliča, pri nas pa še zbolel ni nihče. Vaša čebula je res pomagala.« Sokica se je smehljala: »Saj sem vedela, ni boljšega zdravila kot naš luk.« »Poslušajte,« je nadaljevala gospa, »ali bi bili tako ljubeznivi in sedaj, ko je minila nevarnost, odpeljali svojo čebulo? Nikogar ne morem dobiti, ki bi jo spravil stran. Bojijo se bacilov, ki jih je čebula vsrkala vase. Vas pa se gotovo ne lotijo, ker živite samo od čebule.« Sokica je seveda urno znosila luk na svoj voz in se odpeljala z njim. Ko se je pripeljala do bližnjega sa- mostana, ji je zaklical menih ob vhodu: »He, ženska, ali imate slovensko čebulo?« »Slovensko, slovensko, pravi slovenski luk, ki vas obvaruje vseh bolezni, tudi kolere,« je odvrnila Sokica in ustavila konja. »Dosedaj smo jedli italijansko, a ta je, kot bi žvečil koruznico, slovenska čebula ta je prava,« se je smehljal rejen menih, ko je spremljal Sokico na samostansko dvorišče, kjer so čebulo stehta- li, Sokico lepo pogostili in ji odšteli lepe denaroe. Druga Tudi Žgečev Miha je bil lukar. Pol življenja je prebil na svojem vozu, potujoč s svojim ljubim lukom po svetu. Zato je bilo zanj tako strašno, ko je moral 1: vojakom Za fronto ni bil sposoben, poslali so ga v Pulj. Tu so mu v silnem dolgočasju in hrepenenju po lu-ku in lukovi deželi minevali dnevi, do- kler mu ni nenadoma zasijala sreča lepšega življenja. Lepega dne je dal stotnik postaviti ves polk v pozor. »Na fronto!« je šlo od ust do ust. Toda stotnik jim je samo povedal, da se mu je posrečilo pridobiti za polk precejšen vrt, ki bi ga bilo treba zasaditi tako, da bi imelo moštvo od njega čim več koristi. »Kdo je spreten in sposoben za vrtnarstvo?« je vprašal z visokim glasom. Štirje so stopili iz čete, med njimi tudi 2gečev Miha. Stotnik jih je sprejel in jim izročil vrt. A »vrtnarji« se niso mogli zediniti. Ljubljančan je hotel ves vrt posaditi s petršiljem, Goričan z melonami, Prek-murec s papriko, 2gečev Miha pa s čebulo. Ni jim preostalo drugega, kot da so si vrt razdelili v štiri enake dele. S svojo četrtino je smel vsakdo svobodno in neomejeno ravnati po svoji volji in svojih sposobnostih. 2gečev Miha je takoj — bilo je v začetku pomladi — pisal domov po lukec. Poslali so mu najlepšega in toliko, da bi bil lahko posadil še ostale tri četrtine. 2gečev Miha pa je dobro vedel, da je pri vojakih prvo disciplina in ravne vrste, zato je uvedel tudi pri svojem luku pravi vojaški red. S pomočjo dveh vojakov in motvoza je posadil lukec v ravnih, v enakih razdaljah ležečih vrstah. Ko je čez dobra dva meseca oplel svoj luk, je bilo videti pedenj visoka sočno zelena stebelca v ravnih vrstah, od katerekoli strani je človek pogledal. Povsod premočrtnost in enaka oddaljenost. Luk je rastel kot stotnija v najlepšem pozoru. Nekaj dni pozneje je prišel stotnik nadzirat vrt. Ljubljančan, Goričan in Prekmurec so imeli na svojih gredah nepopisno zmedo, na Zgečevi četrtini pa je vladala najstrožja disciplina. Ko se je stotnik ustavil pred njegovo gredo, se je 2gečev Miha vzravnal in salutiral: »Pokorno javljam, 23.309 glav!« Stotniku, staremu sivolasemu možu, ki je ljubil samo še red in disciplino, so prišle solze v oči ob pogledu na poosebljeno, idealno disciplino, ki je sam že dolgo ni več mogel ustvariti. Pohvahl je Miho, mu stisnil v roke zlatnik za deset kron in ga še tisti dan poslal za štirinajst dni domov na dopust. FRANCOSKA SMOTRA O NAŠEM DVORU Dopisnik obzornika »Revue des deux Mondes«, Claude Eylan, je bil pripuščen v avdijenco na beograjskem dvoru. Svoje vtiske je objavil v omenjenem listu. Iz njegovega pripovedovanja se razodeva plemeniti značaj kraljice Marije, ki je rekla: »Taki občutki me obhajajo, kakor da sem se rodila v tej državi. To ni moja zasluga. Popolnoma soglašam z narodom, čigar bolečina je tolikšna ko moja. Ko sem šla v tisti neznanski noči po truplo svojega moža na beograjsko postajo, sem videla, kako je množica v blatu klečala ob žalnem sprevodu in valovala nalik žitnemu klasju, ki ga pripogiba vihar; ko sem slišala zategli krik v eni sami noti. ki se je razlegal iz ulice v ulico, me spremljal do dvorca in tako iskreno odgovarjal kriku mojega srca, je moje sočutje in moja ljubezen do tega jugoslovenskega ljudstva, tako vdanega svojemu kralju, premagala mojo osebno bolečino in jo poveličala.« Članek riše presunljiv portret princa Pavla, tako malo znanega Do krute drame 9. oktobra smo vedeli, da je naobra-žen, ljubitelj umetnosti, zanesljivega okusa. Toda s politiko se tako rekoč nikoli ni bavil. Kar čez noč mu je pripadla strašna naloga. Takoj pa je znal nastopiti s svoio odločnostjo in bistrovidnostjo. »Precej ob vstopu v politično življenje, še na sam večer atentata, je moral regent pričakovati da bo zadel ob stare politike, ki jim ne bi bilo nevšed, da bi ob morebitnih nemirih vzeli vladne vajeti v roke in tako veljali za rešile3 domovine. Prvo, kar je ukrenil princ Pavel, je to, da je pozval k sebi poveljnika garde, generala Petra Zivkoviča; nato je telefoniral ministrskemu predsedniku, g. Uzunoviču, naj nemudoma pride na dvor. Ministrski predsednik je dal odgovoriti, naj mu princ blagohotno odpusti, če pride tja nekoliko pozneje, ker ima toliko posla. Deset minut po tem, ko je to sporočilo prišlo k princu, je že dvorni avtomobil, kjer je sedel general Raketič v uniformi, jako impozanten s svojim zagorelim obličjem in žandarski-mi brki, stal pred ministrovimi vrati »njemu na uslugo, da ga popelje na dvor«. Ta odločni korak je bil odločilen na regentovi življenjski poti; storil pa je še drugih, ki so mu pridobili zaupanje vsega prebivalstva. Medtem ko so nekateri člani vlade v svoji zmedi govorili o obsednem stanju, da se preprečijo morebitni nemiri, se je princ prav mirno uprl temu: »Svoj narod poznam in nimam vzroka, da bi mu na vrh njegove bolečine naprtil še ponižanje z ukrepom, kakršnega ni zaslužil Zanesem se na njegovo zvestobo in neoporečnost, zato mu z veseljem izkažem svoje zaupanje.« D. NAPREDEK VARJENJA Nedavno so Američani spustili v morje tovorni parnik. pri katerem kovinski deli izvečine niso zvezani med seboj z zakovicami, ampak so zvarjeni, kar daje celi konstrukciji mnogo večjo lahkoto. Ladja je 80 m dolga, 12 m široka in ima nosilnost 1242 ton. četrt miliiona jeklenih zakovic, ki bi bile potrebne pri gradnji trupa, so nadomestili s 32 000 m varjenega živa. ZAROTA ZOPER SVET ESSAD BEG NADALJEVANJE AVTORIZIRAN PREVOD G S tem se je pričela zadnja zaključna doba v za-rotniškem življenju Borisa Savinkova. Ta doba je najtemnejša obenem. Za-rotnikova pot je vodila v Pariz, Berlin in London. P S socialisti je bil sprt, drugi emigranti pa mu niso mogli odpustiti njegove preteklosti. Slednjič se mu je posrečilo, da si je pridobil zaupanje neke skupine. Potoval je v Berlin. V nekem malem U hotelu blizu charlotten-burškega kolodvora so ga pričakovali njegovi prijatelji, med njimi ljudje, čijih imena so bila znana vsakemu Berlinčanu. Bilo je 1. 1922, ko se je mudil čičerin s sovjetsko delegacijo v Berlinu. Savinkov je nameraval umoriti Či-čerina.6 Z okna nekega stanovanja na Mommsenovi cesti je opazoval komisarja. Njegovi agenti so povsod zasledovali sovjetsko delegacijo: po kavarnah in javnih lokalih. Ko je neki član delegacije zbolel in ležal na kliniki profesorja Schlesingerja, je ležal v sosedni sobi agent Savinkova. Neki drugi agent pa se je med tem sprijaznil z dekletom, ki je v nekem hotelu na Kantovi cesti streglo Buharinu. Toda srečen slučaj za atentat je topot izostal. Sreča, ki je Savinkova toliko let spremljala, ga je zapustila. Dan odhoda sovjetske delegacije se je bližal. Savinkov se je odločil, da izvede tega dne svojo namero. V nekem malem lokalu ob potsdam-skem kolodvora so se zbrali zarotniki, čijih imena, razen Savinkova, tu ne morejo biti imenovana. Oboroženi so bili s samokresi in z bodali in za skrajni primer tudi s ciankalijem. Zarotniki so se navzlic policijskemu kordonu vtihotapili na peron. Vlak z vozom sovjetske delegacije je bil pripravljen. Kmalu je prišla prtljaga, toda delegaciie ni bilo. V zadnjem trenutku se je čičerin uradno zadržal v ministrstvu ter je do- hitel vlak šele na neki postaji s svojim avtom.7 Sreča je Savinkova zapustila. Minevala so leta, neprestano se je vozaril po Evropi, pošiljal svoje agente v Rusijo ter zmerom znova pripravljal »osrednji teror«, ki bi lahko postal odločilnega pomena v času, ko je bila boljševiška stranka razcepljena po opozicionalnih spletkah. Savinkov je pričel dvomiti o svojih smotrih, postal je spet stari Savinkov, ki je bil nekoč napisal znameniti roman.»Bledi konj«, kjer je obsodil teror. Sklenil je napraviti konec: prekoračiti rusko mejo ter'se izročiti prvemu ruskemu vojaku. Ta prvi pa ni bil nihče drugi, kakor znani nemški Rus baron Pilar von Pilchau,8 vodja beloruske GPU. Centrala GPU je bila poučena o načrtih Savinkova ter je vedela, da je veliki terorist prestopil mejo le zato, da postreli vse voditelje sovjetske države. Savinkova aretirali v neki obmejni gostilnici. Vdal se je brez upora ter mirno rekel baronu Pilar ju: »Če ste brali mojo knjigo »Bledi konj«, boste razumeli moje razloge.« Še istega dne so prepeljali Savinkova s posebnim vlakom v Moskvo, kjer so ga zaprli v notranji ječi GPU. Džeržinski je osebno vodil zasliševanje in preiskavo. Dzeržinskemu pač ni bilo lahko v vlogi preiskovalnega sodnika nasproti njegovemu prijatelju, največjemu ruskemu revolucionarju. Tudi Politični urad, najvišje strankino mesto, se ni mogel zlepa odločiti. Tu je bil samo Stalin za takojšnjo ustrelitev sovražnika, drugi člani pa so omahovali. Džeržinski, organizator in vodja celokupnega terorja, je strastno zahteval njegovo pomilostitev. »Sovjetska Rusija«, je menil, »je smela postreliti carja, ministre, bele gardiste ter stotisoče proti-boljševikov, toda roka Čeke naj se ne dvigne na Borisa Savinkova, najsijaj-nejšo zvezdo v zgodovini predrevolucio-narnega rdečega terorja.« Politični urad je našel srednjo linijo. Savinkov je bil kljub temu, da je bil oficielno priznal sovjetsko vlado, obso- 8 Istotam. 7 Prim.: Ceka, str. 111, s Besedovski: »Rešitev iž Cekinih krempljev«, Lipsko 1930, str. 86, 95. jen na smrt, ni pa bil ustreljen. Mesto v ječo je prišel v najluksuzioznejše stanovanje, kar jih je mogla GPU dati kakemu jetniku. Razpolagal je z najmodernejšim avtom, smel je početi, kar je hotel. Niso mogli in smeli pozabiti, da je bil Savinkov vodja celotne borbe zoper carizem. To je znala ceniti celo GPU. Kaj se je v teh tednih in mesecih godilo v duši največjega ruskega revolucionarja, tega ne bo mogoče nikoli zvedeti. Savinkov se je često razgovarjal z Dzeržinskim, čigar poskus, da osvobodi Savinkova, se je razblinil ob vsemogočnem Stalinu. Nekega dne je stopil Savinkov v spremstvu svojega čuvaja v avto, drvel po moskovskih ulicah v Ja-roslavl, v mestu, kjer je nekoč organi- ziral veliko vstajo zoper boljševike, se v blaznem tempu vrnil v Moskvo, tekel kakor brezumen po stopnicah v svoje stanovanje ter se pognal skozi okno na trdi dvoriščni asfalt. Možgani, ki so bili organizirali največje zarote nove dobe, so se razlili iz razbite plešaste lobanje po dvorišču GPU. Sovjetska Rusija je bila varna pred svojim najaktivnejšim nasprotnikom. S Savinkovim je umrl zadnji zastopnik ruskega proticarističnega terorja, zastopnik onega čudnega časa, ko se je vneto razpravljalo o agrarnih vprašanjih, ko so hladnokrvno z bombami trgali velike kneze na kose ter istočasno pisali lirične pesmi in mistične romane. DALJE SELLA HASSE DELO (lesorez) t o w e r o f london DR. PAVEL B R E Ž NIK =1 a sprehodih po Londonu sem prav slučajno zapazil velik most v daljavi in se usmeril _ proti njemu. Bil je to znameniti London Bridge, kot sem spoznal iz mestnega načrta, ki sem ga odprl, ko sem stopil na ogromni most. Vodič mi je pojasnil, da je to prvi most, ki so ga zgradili preko Temze, in da je bil edini most do L 1749., kar dokazuje, kako mogočna prometna žila je bila reka. V starih časih so stale na mostu na obeh straneh hišice in prodajalne, v sredi pa kapela. Vhod na most so branila dvojna utrjena vrata. Sedanji most je bil zgrajen L 1831. Z njega Je krasen razgled na mogočno reko. Veliki parniki so usidrani ob bregovih in odkladajo svoje tovore. Takoj dobiš vtis, da je London morsko pristanišče prve vrste. Razgled sega z mosta proti vzhodu preko tako zvanega londonskega basena (Pool of London), to je luke, do Towerskega mosta in Towera. Ta most s svojimi značilnimi stolpi je znak londonskega mesta. Srednji del je dvigljiv in ga odpirajo, kadar privozijo velike ladje. Ni ga obiskovalca Londona, ki ne bi šel v Tower. Tudi jaz sem se usmeril proti njemu, pa kar peš, da v počasnem koraku čim bolje razgledam poulično vrvenje v tem delu mesta. Preko mostu se drevi veletok prometa. Menda je najbolj prometni most v Londonu. Ko sem se nagledal panorame na pristanišče ter se nasrkal slanega morskega zraka, ki ga je prinašala sveža sapica od vzhoda po reki navzgor, sem jo mahnil proti Toweru. Zavil sem na levo po Toolley Streetu, ki je pristaniška ulica: desno in levo sama ogromna skladišča, večina pet- ali šestnadstropna, s prostranimi vhodi, iz katerih tožijo visoko natovorjeni težki avtomobili. Tudi konjskih vpreg je dosti videti: veliki, težki, dobro rejeni angleški tovorni konji, podobni našim pincgavcem, vlačijo počasi starinske vozove. Nihče jih ne priganja, ni ne krika, ne vika, vse se vrši mirno, umerjeno, zares prav po angleško. Čez četrt ure sem že na Tower Brid-ge-u. Res mogočna, široka stavba. Skoraj nimam vtisa, da sem na mostu, tako je širok. Čez most se pride do To- TOWER wera, najlepše ohranjene srednjeveške trdnjave na svetu; njena zgodovina je pa samo povest državne jetnišnice. Najtemnejši prizori angleške zgodovine so se odigrali za temi zidovi, ki so neme priče premnogih tragedij v tistih davnih časih, ko ni vladala pravica, temveč pest, in ko zoper rabljevo sekiro ni obveljal noben argument. Prvi del te trdnjave je zgradil Viljem Osvojitelj L 1078. Zidovje te norman-ske zgradbe je mestoma do pet metrov debelo. Današnji Tower je trdnjava, sestoječa iz cele vrste stolpov, nasipov, gradov in zidin iz prav različnih vekov. Tu je mogoče najti sledove vseh slogov, ki so kdaj cveteli v Angliji. Včasi je služila trdnjava tudi kot kraljeva palača. Navada je bila, da je vladar tu stanoval pred svojim kronanjem in od tod jahal skozi mesto h kronanju V Westminstrsko opatijo. Tu so bili ujeti razni slavni ljudje in dostojanstveniki. Marsikdo ni nikoli več prišel ven. Prvi ujetnik je bil durham-ski škof Flamhard 1. 1101. Tu so bili zaprti Tomaž More — znani pisec Utopije — in škof Fisher, obsrl avl jena v juliju 1. 1535.. kraljica Ana Boleyn, obglavljena 1. 1536., in kraljica Katarina Howard. obglavljena 1. 1542., obe na povelje njiju soproga, kralja Henrika Vm.; nadalje lady Jane Grey in njen soprog lord Dudley, kakor tudi njen oče, vojvoda Suffolški, vsi trije obglavljeni 1. 1554. Leto poprej je bil tu ujet škof Ridley, ki so ga pozneje v Oxfor-du na grmadi živega sežgali. V neki sobi Belega Towera so umorili 1. 1483. mlada princa Edvarda VII. in njegovega brata, na povelje poznejšega kralja Riharda m., in njiju zgodba v Sha- teri so razstavljeni dragulji britanske krone. Za zelo debelim steklom, ki je vloženo v jeklene rešetke, so razpostavljene krone, diademi, žezla, zlatnina različne vrste, vse vloženo z dragimi kamni, ki jih je ne samo na stotine, ampak na tisoče. Vrednost tega se sploh ne more izraziti v številkah. Med demanti je najznamenitejši slavni Koh i Noor. »LONDON BRIDGE« v snežnem metežu kespeareovi drami je tudi doprinesla k temu, da smatramo Tower za kraj temne in krvave groze.*) Obiskovalec koraka po teh mračnih, čeprav danes z elektriko razsvetljenih prostorih, ki so deloma spremenjeni v kapele in muzeje, oziroma orožarne, in težki občutki ga obhajajo. Zakaj je moralo človeštvo iti preko toliko stoletij groze, da se je slednjič prerinilo do moderne svobode? Ni naroda, ki bi ne bil moral iti to pot. V take misli zatopljen pride obiskovalec nenadoma v sijajno razsvetljeno okroglo sobo, v ka- «) Prim. »Krvav dogodek lz angleške zgodovine«, 2is., knjiga 15, str. 63. Sicer je pa baje ta tukaj samo ponarejen, pravi je spravljen v kraljevem gradu VVindsoru, kjer je še bolj na varnem. Za vlade ^ralja Karla II. so ukradli kraljevo krono. Danes bi to ne bilo mogoče, kajti v trenutku ko se kdo dotakne enega samega komada tega zaklada, se sproži mehanizem, ki zapre ob enem tata in njegov plen. Obiskovalci, posebno ženske, strašansko zijajo na razstavljene dragulje, name pa, moram reči, je vse skupaj napravilo precej praznoten vtis. Zdelo se mi je, da vse to nima prav nič večje vrednosti, kakor če bi bilo iz medi in stekla. Razlike itak nihče ne bi opazil. Ce bi podrgnili malo s sidolom, bi se še bolj svetilo kot pravi zaklad. Skoraj bi rekel, da mi je kar odleglo, ko sem stopil iz .teh zatohlih, temnih, vlažnih prostorov, iz tega mračnega, mrtvaškega srednjega veka ven v žarko sonce 20. stoletja, ki se je veselo lovilo po valovih Temze, v moderno vrvenje avtomobilov, na asfalt, kjer je mimo mene šumelo toplo življenje. Bil je čas plime, voda je tekla po Temzi navzgor in z njo so plule velike in majhne ladje, parniki in vlačilci. Nešteti galebi so poletavali okoli ladijskih jamborov in ob nabrežjih, istih nabrežjih, na katera so razkladali že rimsko blago v dobi, ko se je London rodil sredi rečnih močvirij. rekordi v elektrotehniki PIERRE D E V A U X — A. J. lektriko lahko smatramo za podlago današnje civilizacije. Človek prihaja z njo v stik na __J\ vsakem koraku in vendar je ■ za večino ljudi še zmerom nekaj skrivnostnega. Malokdo se potrudi podrobneje razmisliti, kakšne, oziroma v čem so njene prave dimenzije. Se pa tudi »električni rekordi« na neki poseben način razlikujejo od drugih viškov v človeškem udejstvovanju. Lahko je sicer imenovati, kje stoji največja elektrarna, kje teče največji električni generator in slično, toda v elektrotehniki so še dosti bolj važni »nevidni« rekordi: obratovanje s paro najvišje temperature in najvišjega pritiska, električni stroji, ki teko z največjo ekonomijo :*i slednjič najvišje napetosti v daljnovodih, ki se i-J.ja leta že tesno bližajo fantastični številki pol milijona voltov. Največjo električno centralo ima seveda Amerika in sicer obratuje v New Yorku - kapaciteto 750.000 kw (ca. 1 milijon ks). Človek si težko ustvari predstavo o tako velikanski energiji. Če si mislimo prenešeno to silo na železnico, potem bi zadostovala, da bi vlekla 300 brzih vlakov z brzino 100 km na uro. Na morju bi gnala 6 par-nikov velikosti francoske »Normandie« ali pa na cesti 30.000 osebnih avtomobilov z brzino 90 km. Evropski rekord največje električne centrale ima Francija s svojo centralo Saint Quen, katere stroji imajo 400.000 kw ali nad 600.000 ks učinka. Rekordne parne kotle ima elektrarna East River pri New Yorku. V vsakem se vpari na uro 568.000 litrov vode. Evropski rekord v tej vrsti ima londonska central!) Battersea, kjer zmore vsak kotel 170.000 litrov vode na uro. Kotli v vseh drugih ks liričnih centra- lah na svetu so precej pod to učinkovitostjo. Zanimive so tudi temperature pare s katerimi obratujejo elektrarne. Prva je spet Amerika s svojo centralo De-bray, kjer obratujejo turbine s paro 540 stopinj C. S paro blizu 500 stopinj C obratujejo še elektrarne v Saint Denisu (Francija) ter novi centrali v Moskvi in v Trebovicah na Češkoslovaškem. Posebne vrste rekord je postavila centrala v Hartfordu (USA), kjer obratuje turbina na živosrebrno paro. . Dinamo stroji za proizvajanje enakomernega toka, ki so tekli v prvih električnih centralah, so se morali že skoraj popolnoma umakniti močnejšemu tekmecu, ki jim je zrasel v generatorjih za izmenični tok. Največji tak generator teče v že omenjeni centrali v New Yorku. Njegov učinek znaša 200 tisoč kilo volt amperjev ali normalno nad 210.000 ks. Stroji tako velikanskega učinka so precej redki na svetu. V centrali Hell Gate v New Yorku sicer obratuje več generatorjev po 160.000 kw in blizu Chicaga ob Michiganskem jezeru teče nekje celo agregat za 280.000 kw, toda ti stroji imajo vsi po dve vrteči se gredi. po dve turbini in dva generatorja, čeprav tvorijo sicer nedeljivo enoto. Čistega rekorda jim tehnika zaradi tega ne priznava. Tako ogromnih proizvajalcev električne energije kakor Amerika Evropa nima. Največii turbo generatorji na naši celini od 75.000 do 80.000 kw obratujejo v pariških elektrarnah Vitry Sud in Saint Denis n. Prav ta čas dokončavajo v Zedinjenih državah tehnični monument, ki bo zasenčil vse druge na svetu. Je to ogrom- na hidroelektrična centrala pod Boul-derjevim, oziroma Hoovrovim jezom na reki Colorado, ki bo prozvajala za 1,800.000 konjskih sil električne energije. Vsak agregat, to je vodna turbina s priklopljenim električnim generatorjem ima učinek 110.000 ks, torej za tri Falske elektrarne in tehta 900 ton, tako da je potrebnih za prevoz enega samega stroja 40 vagonov. Kako krhki in kratkotrajni utegnejo biti taki rekordi pa naj zrasto še tako visoko nad vse starejše, potrjuje spet vest, da grade v Beauharnaisu v Kanadi vodno električno centralo za 2 milijona konjskih sil. Instalirani učinek bo spočetka seveda znatno manjši, toda vse zgradbe, zlasti 1 km dolga strojnica so že zdaj tako dimenzionirane, da bo centrala postopoma zrastla do predvidene kapacitete. Rekord med vodno-električnimi centralami za enkrat še zmerom drži ruski Dnjeprostroj, čeprav je od projektiranega učinka 756.000 kw danes dejanski instaliranih šele 387.000 kw. Drugi največji hidroelektrični centrali v Evropi sta Brommat na Truyeri v Franciji in Kembs na Renu, obe za skoraj 200.000 kw. Največja vodna turbina, ki danes že obratuje, ima učinek 84.000 ks. Največji elektrarniški jez na svetu je že omenjeni Boulderjev jez na Colo-radu, čigar višina znaša 220 m. Name-stu da se vodni padec zvišuje s tako velikanskimi pregradami na dolinskih rekah, se često izkoriščajo za proizvodnjo elektrike tudi visoko ležeča gorska jezera in potoki, ki so pripravni zaradi svojega prirodnega visokega padca. Električna centrala stoji v dolini in voda se dovaja do nje po jeklenih ceveh, izpeljanih po pobočju kakor n. pr. pri naši Završnici. Na ta način se lahko dosežejo velikanski vodni padci in zaradi tega tudi pri majhni vodni množini velike energije. Rekord v tej vrsti elektrarn ima Švica s svojo centralo Fully, ki izkorišča vodni padec 1650 m. Francija gradi v Portillonu v Pireneiih centralo s padcem 1390 m. Pritisk vode v spodnjem koncu dovajalnih cevi znaša v teh primerih 130 do 160 atmosfer (kilogramov na cm2) in voda postane pod takimi pritiski že prav nevarna tekočina. Tenki curki. ki brizgaio v lopate Pelto-novih turbin, imajo večjo prebojno silo od kroarel in so v stanu vse razbiti in razrušiti, če zaidejo v nepravo smer. V centralah na visok vodni padec se zdaj pripravlja spet nov rekord. Pri Sionu v dolini Rone grade Francozi na alpski reki Dixenci elektrarno, ki bo izkoriščala vodni padec 1740 m. Voda bo speljana v dolino po dveh ca. 5500 m dolgih jeklenih ceveh. V centrali bo 5 agregatov po ca. 50.000 ks. Vsak generator bosta gnali po dve Peltonovi turbini, na katere teče voda v komaj de-cimeter debelem curku toda s fantastično brzino 650 km na uro. Svoje vrste rekorde postavlja elektrotehnika tudi v napetostih, s katerimi se prenaša električna energija po daljnovodih iz kraja v kraj. Malo pred vojno so zgradili v Ameriki prvi daljnovod za napetost 150.000 voltov. Evropski tehniki takrat niso mogli verjeti, da bi bilo kaj takega vobče mogoče. Neki francoski strokovnjak, ki si je šel ogledat tisti daljnovod, je evropskim tovarišem sicer priznal, da ne gre za kako ameriško raco, da je pa tako visoka napetost nesmiselna, ker jim elektrika neprestano prebija izolatorje, tako da imajo velikanske stroške z izmenjavanjem. Te otroške bolezni so zdaj že zdavnaj prebolene in danes imamo že v Evropi več daljnovodov, ki obratujejo z napetostjo 220.000 voltov, dočim ima Amerika celo že daljnovod za 280.000 voltov. Pol ^g teh »industrijskih« visokih napetosti pa so se dosegle še daleko višje napetosti v laboratorijih, med katerimi prednjači Amperjev laboratorij v Vitry-ju na Francoskem, kjer delajo poskuse s 3 milijoni voltov. To pa je seveda še zmerom malenkost v primeri z napetostmi, ki jih ume proizvajati sama narava ob nevihtah v oblakih. Na Monte Generoso, kjer prestrezajo atmosfersko elektriko v studijske svrhe. so doslej dosegli že napetost 14 milijonov voltov na kovinskih kroglah, med katerimi preskakujejo do 18 m dolge električne iskre. Pri Dagrenhamu na Angleškem stoji rekordni 148 m visoki jekleni stolp, na katerem je obešen daljnovod preko Temze, največja razdalja med dvema nosilnima stolpoma pa znaša 1500 m in sicer na daljnovodu, ki ie soeljan preko prelaza Sv. Gotharda v Švici. Najmanj tako vftž^ri Vakor nanptost je v elektrotehniki ^ektrični tok. čiear jakost se meri v amnpHiVi Po stanovanjih ga iemliemo iz onrp^ia kvečjemu nekaj amperjev, če je poraba že zelo velika. Podmornice ga jemljejo iz svojih akumulatorjev do 5000 amper-jev, kemične industrije rabijo dostikrat po nekaj deset tisoč amperjev, rekord pa pritiče streli, ki prinese včasi v zemljo do 160.000 amperjev. Nekako 1870. so se izrazili nekateri znameniti tedanji elektrotehniki, da električnih motorjev- nikoli ne bo mogoče graditi preko učinka ene konjske sile, danes pa že teče v valjalnici železa Clabec na Francoskem motor za 25.000 ks. Električne motorje doslej največjega učinka bo imel francoski pre-komornik »Normandie«. Vsak izmed štirih strojev bo vlekel za 40.000 konj. Posebne vrste rekord se je nedavno posrečil elektrotehničnim tovarnam v Delle na Francoskem, kjer so naredili iz 2500 kw celih 500.000 kw. Manjši stroj je motor, ki žene električni generator za 40.000 kw, seveda samo na prazno. Ko doseže generator zadostno število obratov, ga kratko staknejo in takrat požene za trenutek iz sebe ogromno energijo pol milijona kilovatov. Kot dopolnilo k temu generatorju, ki služi samo za poskuse, so zgradili tudi rekordni transformator za 730.000 kw pri napetosti 220.000 voltov. Z njima preskušajo \ prvi vrsti delovanje avtomatičnih električnih stikal, ki morajo trenutno odklopiti daljnovode, če se pripeti na njih ali v centralah kaka nesreča. Največja taka stikala bosta dobili omenjeni centrali Brommat in Kembs. Vsako bo lahko trenutno in popolnoma zanesljivo odklopilo fantastični učinek 2.5 milijonov kw ali nad 3 mi-' lijone ks. Problem zanesljivih avtomatičnih stikal je eden najvažnejših v elektrotehniki. Nemogoča bi bila smotrna elektrifikacija celih dežel, če le-ti ne bi bili zmerom pripravljeni posredovati pri najmanjši napaki v omrežju. Brez njih bi bila cela dežela v istem položaju kakor tisti neprevidnež, ki je varovalke v svojem stanovanju nadomestil z debelimi, nepregorljivimi žicami, pa mu je nekoč ob kratkem stiku zgorela streha nad glavo. Brez rekordnih električnih stikal, bi bili nemogoči tudi vsi drugi rekordi v elektrotehniki. BIBLIJA V 200 JEZIKIH Narodna knjižnica v Bernu večkrat priredi brezplačne razstave za ljubitelje raznih književnih posebnosti. Letos je v januarju dala na ogled 700 svetih pisem, natisnjenih v 200 različnih jezikih. Razstava bo odprta nekaj mesecev. To zbirko je podaril zavodu lastni uradnik Ltithi-Tschanz, ki je za drage denarje zbiral izvode celih trideset let. Kakšna prilika za bibliofile! V hebrejščini sta dva izvirnika velike vrednosti, Stari zakon tiskan 1. 1521 v Benetkah, drugi pa v Bazelu 1. 1534 na pergamenu. Dalje prepis Sinajskega kodeksa iz 4. stol. V grščini Erazmova izdaja iz Bazla (1516), Gerbelijeva (1521), ki je služila Luthru za nemški prevod; da ne omenim Gutenbergove, prve, ki je izšla v tisku (1450—55). V latinščini so izvirniki iz Benetk (1480) ln iz Bazla (1494), Etienneova pariška (1540) in cu-riška (1547) kakor tudi kopije, okrašene z barvitimi slikami tn lesorezi. V nemščini je strasbourška (1460) ln Zwinglijeva (1524—29), olepšana s Holbeinovimi lesorezi. V francoščini občuduješ Knjigo kraljev iz 12. stoletja, Olivetanovo biblijo, natisnjeno natanko pred 400 leti v Serričresu, nadalje hugenotska iz ženeve (1556), edini izvod ki ga danes hranijo v Švici, švicarski založniki so dali na svetlo, zlasti v Bazlu in Einsiedelnu, svčte knjige v vseh jezikih sveta, ženeva je pomembna za ita- lijanske izdaje, n. pr. Diodatijeva (1607). Romansko-latinska je zastopana z letnicami 1560, 1679 in 1718. Poslednja je posvečena angleškemu kralju Juriju I. Posebna miza je določena za monumen-talne biblije. Tu zapaziš elzevirsko v francoščini (1669) in »KurfUrstenbdbel« iz leta 1720. Omembo zaslužijo mnogojezične izdaje, od katerih je najstarši psalter iz Genove (Dženove). Ruska biblija je bila natisnjena po naročilu sovjetske uprave v Leningradu 1. 1923 na račun ameriških misij. Moj vir omenja še liliputanske edicije in druge zanimivosti. Hoteč izvedeti kaj več o slovanskih primerkih, sem se obrnil za podatke na ravnatelja M G odeta, *> ki mi je hitro ustregel, rekoč » vse slovanske govorice, posebno hrvaška, srbska, slovenska, bolgarska. češka in poljska, so zastopane z več izdajami. Nimamo pa Dalmatinove, ki jo vi omenjate. Toda imamo v faksimilu enega izmed najstarših rokopisov: Codex glagoliticus. Upam. da so vam te navedbe dovolj. Podrobnejših bi našli v ilustriranem seznamu ki ga je uredil g. LUthi in ga naša knjižnica dala v svet 1. 1931 pod naslovom La Bible en Suisse et dans le Monde nad 300 strani obsegajoč zvezek, ki se prodaja po 10 švic. frankov____« A. Debeljak *) O njem glej Zis., 30. septembra 1934. BLUMENBACH (183 2) O SLOVENCIH I. K O S TI A L. Pred 100 leti je izdajal neki Schtitz veliko zemljepisno delo »Ailgemeine Erd-kunde« (Z bakrorezi); 14. zvezek »Neuestes Gemalde der 03terreichischen Monarchie« je spisal W. C. VV. Blumenbach. V II. delu popisuje »Kraljestvo Ilirijo«, v narodopisnih odstavkih pristavlja povsod slovenske izraze, seveda včasi s komičnimi tiskovnimi napakami, ki se jim pa ne smemo čuditi, ker so knjigo stavili nemški čr-kostavci na Dunaju (v tiskarni Strausso-ve vdove). Saj so tudi našemu Valvasorju 1. 1689. napravili stavci v Nurnbergu nešteto napak zaradi neznanja slovenščine (n namesto u, 1 nam. t, u nam. r itd.). Na str. 26. bereš: »število prebivalcev vse gubernije znaša 720.000, in sicer na Koroškem 290.000, na Kranjskem 430.000. Največji del so Slovani, manjši pa Nemci in Lahi. Na Koroškem prebivajo Slovani (ki jih tukaj imenujejo Wenden ali Win-den, preprosto tudi Windische) skoraj v vsej južni polovici, na desnem bregu Drave, in tudi v nekaterih pokrajinah, na levem bregu. Spadajo kakor štajerski »Ven-di« k ilirskim ali južnim plemenom Slovanov in so prav za prav Slovenci (»Slo-wencen«), K njim spadajo Ziljani (»Si-l£ni, Silanzi ali Selanzi«), ki so se izmed vseh Slovanov razprostrli najdalje proti jugozahodu ter prebivajo do tirolske meje. Njih spodnjekoroški bratje jim pravijo Ziljci, kakor prebivalcem ob Dravi »Drav-ci«. Na vzhodu so jim sosedje R o ž a n i, tem pa P o d j u n c i, ki se naslanjajo na štajersko. Najčistejša in najblagoglasnej-ša slovenščina na vsem Koroškem se govori v črni m v smeri proti železni Kapli, ker je nemška meja od njih bolj oddaljena. Na Kranjskem živijo malone sami Slovenci, ki se imenujejo s skupnim imenom Krainer, čeprav opažamo razne razločke v njih vnanjosti in jeziku po času oriselitve prednikov. Tu se razločujejo 1. Gorenj-c i v Julijskih Alpah ter imaio svoje središče na — Vrhniki I > t. K njihovemu okolišu se prišteva tudi Suha kraiina (!) med Ljubljanico in Krko. Njih jezik je ubožen in nečist in pomešan s tujkami; najčistejši je baje v Bohinju. 2. Dolenjci so prebivalci Slovenske krajine (Windische Mark), t. j tistega dela Dolenjske med Krko in Kolpo ob hrv. meji Niih jezik je skoraj enak slovenskemu na Sp štaier-skem. 3. Vipavci prebivajo na Notranjskem ob reki Vipavi in so sosedje Furla-nom, ki so Hm v mnogih ozirih podobni, še celo v jeziku, ki ima dosti laških besed primešanih. 4. Potomci Japidov. znani pod imenom Kraševci, Pivčani in č i č i. Prebivajo v enem delu postojnskega okrožja tja proti Primorju ter govorijo posebno narečje Razen navedenih Kranjcev živijo v deželi še drugi Slovani, zlasti Hrvati okoli Metlike, Vinice, Pobrežja, Črnomlja itd., in U s k o k i na meji na hrv. meji med Novim mestom in Črnomljem, ki se sami imenujejo Vlahe.« — — _ »Hočevarji govorijo po Hoffu posebno »ver-zwickt« nemško narečie.« Nato sledi odstavek o telesni vnanjosti in boleznih. — Hrana: Korošcu so najljubše jedi: ajdovi žganci, prosena kaša in sirovi štrukljd. Za pijačo imajo v velikem deiu dežele (korit-njak ali kameni) ol (Steinbier), slabo, iz ovsenega slada z razbeljenimi kamni pripravljeno pivo, ki je za druga usta, navajena dobrega ječmenovega piva, malo užitno; potem pivo, slabo vino, žganje in — voda, ki je pa nočejo hvaliti, vsaj v celovški okolici ne Revneje se živi v hribih, n. pr. okoli Pliberka, kjer se siromašni »Vendi« zadovoljujejo s kašo in olom. Na Kranjskem sta ajda in rženjak glavni del hrane, v drugih krajih je že koruza v navadi. Na Gorenjskem pripravljajo iz ajdove moke žgance, ki se jim prideva sirovo maslo, slanina ali mleko pa nekaj soli. Tudi kislo zelje in kisla repa sta tu prav vsakdanja hrana; mnogi repo lupijo in sušijo, zl. za zimo — v tej obliki jo imenujejo o veliki noči »alelujo«. Mesa in žganja se tu malo použije, tako tudi na Dolenjskem. Pri Vipavcih že naletiš na polento, ki se dela iz koruzne moke, in na kuhano ohrovtovo listje. Seveda pri gostijah, ženitovanju in drugih slav-nostih se dobi marsikaj boljšega. O stanovanju: V Ziljski dolini se drži preprosta hišna oprava zelo snažno ter se vsako soboto in tisti dan pred praznikom dobro poriblje in pomije, miza pa se pogrne s prtom (»pertizh«), ob posebnih prilikah s preprogo (»pleteniza«). Posebno pažnjo obračajo na postelje. Zakonska postelj je tako visoka, da moraš po navadno pristaviti stol, da lahko zlezeš vanjo. Dvoje vzglavij se šopiri, močno napolnjenih. Ob stenah, gori do stropa skoraj, zagle-daš podobe svetnikov, navadno slikane na steklo. Naokoli ob zidovih so nameščene klopi. Nasproti vrat v zgornjem kotu stoji miza iz trdega lesa, ki se radi svoje lepe bele barve lahko drži zelo čista. Nad sredino mize je steklena krogla, v njej pa visi s stropa kip goloba kot znaka sv. duha. V miznem kotu visi razpelo, ki se dotika obeh sten Tik poleg vrat je vdelan v zid kamin (»leva«), ki v njem pozimi kurijo z drobnimi drvmi (»baklami«), da imajo ljudje pri delu dovolj svetlobe; saj sveče so drage. Navadnim svečam pravijo »kandele«, voščenkam pa »sveče«. Dim se odvaja skoz »levo« v vežo, da je soba brez dima. To navado imajo v Ziljski in Kanalski dolini in v Rožu; drugi srednje- in spodnjekoroški Slovenci imajo malone brez izjeme le dimnice (»Rauchstuben«) ter kurijo v njih tenke, na peči posušene tre- ske, ki od njih strop in stene očrnevajo. Za visoke praznike se pri Ziljanih tudi strop lepo umije. — Gorenjci stanujejo skoraj vsi v lesenih kočah, ki imajo le eno samo majčkeno okno, da komaj glavo pomoliš skoz njega; le v ravnini je nekaj kamnatih hiš. — V novomeškem okrožju (Kreis) imajo mnoge vasi nenavadno zidavo; hiše so raztresene, cerkev stoji na samem. Okoli Kostanjevice so zdržema zgrajene hiše redke. Narodne noše. Noša koroških Slovencev je le malo različna od spod-nještajerske; samo v Ziljski dolini je nekaj posebnega. Ziljani nosijo okrogel, ploščat klobuk z zelenim trakom. Okoli vratu imajo namesto prejšnjega flora (»antvela«) svilen robec, rdeč ali pisan; nadalje modre hamburške nogavice, črne irhaste hlače z »golobci« namesto gumbov, rdeč pas (»basha«) okrog pasa, telovnik iz pisanega cica z velikimi, kovina-stimi, graviranimi gumbi, škrlatast j>laj-beljč« z velikimi gumbi in vrh tega »jan-ko«, črno vozniško suknjo iz lahkega pol-volnenega blaga, spredaj rdeče podloženo, z enakimi gumbi. To je pražnja noša; vsakdanja (delavniška) je precej drugačna. Hlapci in dekle po hlevih nosijo lesene cokle. Ne smem pozabiti zelene ali vijoličaste, žametaste, s kožuhovino obrobljene kape, potem žametastih naramnic z raznimi podobami črne, rumene in zelene bar- ve, in pa zimskega ovčjega kožuha. — Z i 1 j a n k e nosijo dolge kite, zadaj zvezane v vozel. Pri obhodih in svatbah imajo dekleta razpletene lase, okrašene s trakovi iz modre, rumene in rdeče svile; žene pa ne smejo nikdar imeti razplete-nih las, ki so znamenje deviškega stanu. Na glavi imajo fino platneno avbo, ki se končuje zadaj v dva dolga, narazen štrleča roglja. Gori na glavi proti čelu in na obeh straneh ob licih je bela avba, okrašena z dvema vrstama lepih, belih, tirolskih ali rudogorskih čipk iz sukanca, ljubko nabranih; pod zadnjo vrsto čipk, ki je na zgornjem delu glave brez čipk, je črn žametast prečni trak, ki gleda skozi čipke in povečuje lepoto tega okraska glava. Ta prečni trak je znak devištva; omožene ženske ga ne smejo več nositi. Taka avba se imenuje p i n t e 1 j, če pa ima prečni trak m o d v a s,t pintelj. — Nadalje nosijo Ziljanke dve srajci (zgornjo in spodnjo), črno, rdeče ali vijoličasto krilo do meč, ki je z modrcem en sam kos, svileno oprsno ruto, ki se njena konca pritrjujeta pod vratom z buciko k srajci, bele nogavice iz volne ali bombaža in čevlje, ki So z rdečimi trakovi obrobljeni in z modrimi zavezani. Pozimi nosijo bel ovčji kožuh, segajoč do meč. — Na Kranjskem lahko vidiš skoro povsod stare narodne noše. Gorenjci nosijo dolge temno-rjave ali modre suknje z rdečo podlogo, enak pas okoli života, velik, okrogel klobuk, ovit s trakom, črne irhaste hlače in močne škornje. Pozimi radi nosijo modre plašče, ženske ljubijo temnorjavo barvo z rdečo podlogo; jopa in krilo sta navadno enake barve nogavice iz rdeče volne, fikorenjčke iz srnjerjavega usnja, zeleno zarobljeni, zgoraj z gubami; na glavi imajo avbo kakor Ziljanke ali pa belo ruto. Prebivalci Slovenske krajine se oblačijo po- IZ L I T £ R A R KNJIŽEVNE NAGRADE FRANCOSKE AKADEMIJE ZA L,. 1934 Tik pred svojo tristoletnico obstanka je pred božičem Francoska akademija na javni seji razglasila slovstvene nagrade, podeljene v preteklem letu. Zgodovinsko Gobertovo nagrado je odnesel L. Rčau za štiri zvezke svoje H i -stolre de l'e z p a n s i o n de l'art f r a n c a 1 s. Trikrat si je francoska umetnost osvojila svet. V srednjem veku 6o jo preko meje širili redovniki, n. pr. arhitekturo, ki se po krivem imenuje gotska. Prav za prav je to opus (ranči-gen um. V 17. in 18. stol. je monarhija vzela v roke upravo umetnosti. V 19. stoletju pa Delacroiz, krajinarji in impresionisti. 0'd kod to carstvo francoske umetnosti? Izvira iz eminentno francoskega značaja: družabnosti — kar J. de Maistre imenuje »čudni magnet Francije«. Drugo Gobertovo nagrado so prisodili majorju Seryeixu za opis Le Gčnčral F a b v i e r, ki je pomagal osvoboditi Grčijo: to je vzor nesebičnega francoskega viteza. Prix Thčrouane je pripadel Paulu Re-naudinu za delo Le M a r 6 c h a 1 F a -b e r t, ki je, čeprav sin preprostega tiskarja v Metzu, dosegel tako visoko čast pod Ludovikom »IV. Nosilec velike slovstvene nagrade je Henry de Montherlant, o katerem sem imel priliko spregovoriti v »žisu« 25. novembra 1934. še deset let mu ni bilo, ko je bil že pravi literat Nagrado za roman je prejela Paula Re-gnier. L'A b b a y e d'E v o 1 a y n e je pretresljiva zgodba dveh bitij zavzetih za ideal, toda različen ideal. Georges Manue si je priboril drugo nagrado (Paul Fiat) za roman H a k e m a u burnous bleu, ki se vrši v Maroku. Akademija, čuvarica jezika. Je nadalje počastila Edtnonda Hugueta za njegov Vocabnlaire du seizičme s i S-c 1 e, slovar, ki dobro služi našim roma-nistom. Isti priz Broquette Gonin je lani dobil Bloch za svoj etimološki besednjak. Grboslovec Gheusi je bil odlikovan za heraldično razpravo Le Blason, iz ka- nekod po hrvatski šegi.* — Ribničani se odlikujejo po dolgih, širokih hlačah; šivi njihovih sukenj so obšiti z belimi in zelenimi vrvicami. — O značaju Slovencev pripoveduje Blumenbach več lepega kot pa grdega. * Tukaj ima B. v mislih Belo krajina Dalje NEGA SVETA tere naj namignem na dolgoletno zmoto: fleurdelys (v Pretnarjevem slovarčku: fleur de lis — lilljev cvet v grbu francoskih kraljev!) ni nikakšna cvetica, marveč železna sulica kralja Louisa VII. in bi se po staro zapisala = flor de Loys. Priznanje za širitev francoščine po tujem se je razcepilo na več udeležencev. Levji delež so ogrenile sestre Naše Gospe apostolske Iz Lyona, ki delujejo v Egiptu od 1. 1881; od 1898 na Slonokoščeni obali, koder jih desetkuje rumena mrzlica; od 1920 pa še v Togu. Mlada je Katoliška misija, ki obišče vsako leto kako drugo tujo državo, goječ stike s tamkajšnjimi izobraženimi krogi. Njeni predavatelji so nastopili zadnja leta po šestih srednjeevropskih državah, tudi pri nas. Korumannovo ustanovo za propagando je spravila družba Livre francais, ki opozarja na najboljše francoske knjige. Odlikovanje je doletelo nekdanjo »Mo-ličreovo subretko«: • v zborniku C o m S -d i en sans paradoze je gospa Dus-sane strnila svoja duhovita predavanja treh let o gledaliških vprašanjih. Pierre-Paul Plan je zadel 10.000 frankov (priz Jean Reynaud) za 20 snopičev C o r-respondance de J. J. Rousseau. To velikopotezno izdajo je bil pričel že Švicar Th. Dufour. Nekaj kritikov, ki niso odšli praznih rok: Andrč Rousseau s svojo razpravo L'A rt d'S t r e europčen (pol Pa.ul-Flatove nagrade); gospa Claude Ferval z Rousseau et les femmes; gospa Jeanne Durry s tezo o Chateaubriandovf starosti; gospa Juliette Bertrand s študijami Dante vivant ln Henri Loag-non z vestnim prevodom Božanske komedije. L6on Guillet s knjigo možate morale Allez mes enfants et vousserez des chefs, a La Chesnais z obširno disertacijo Oenvres complčtes d' Henrik Ibsen. Po nedavni 4001etnlci J. Cartiera naj omenim še Bruchesljevo Histolre du Canada p o u r toue. Ako se za govorniško odlikovanje nihče ni potegoval, so se pa pesniki tem številnejše odzvali. Pri verzih proste izbire eo dosegli palmo N. Bauduin, Fr. Delle- vaux ln A. Bazouin. Kar se tiče predlagane snovi, Osvojitev zraka, je zamainila Miguela Zamacois-a, duhovitega pisca Glumačev (Bouffons), ki nam kliče v spomin prastari človeški sen: letati! nato pa niza nekatere žrtve prvih modernih po6kusov: Garroe, Pčcoud et Nungesser, Cent artisans de la victoire Au champ d' honneur illimitč, Avec Guynemer que la gloire Sur ses ailes a remportč! Nato pa odpira človeški drznosti neskončne perspektive. Med drugimi zbirkami je Akademija pokazala na Corbeille de Ghislai-n e, kjer Andrč Berry v gladkem domačem jeziku opeva mladost in radost. Nagrado za celotno svoje delo eo si pridobili: literarni historik Renč Dumesnil; romanopisec V Goedorp, ki kot dopisnik M a t i ri a v Berlinu že več let bedi in opozarja: Custos, quid de nocte? Na včliko klanje nas spominja Albert Chatelle z Belgijskim naporom v Franciji med vojno, pravim spomenikom na slavo junaškemu narodu in kralju Albertu I. S tesnim srcem je Renč Doumic, dosmrtni tajnik F. Akademije, čital Spomine francoskega poslanika na Ruskem po prevratu, gospoda Noulen-sa. »Leninova mistika preti vsem narodom, kajti povsod se dobijo pasivne množice, ki brez svoje volje omahujejo med skrajnostmi, izročene samovoljstvu onih, kateri jih znajo voditi ali izrabljati njih nezadovoljnost . . Toda končajmo ta palmares, seznam lavreatov. Vsako leto pošiljajo od raznih strani Akademiji nasvete, naj omeji število nagrad in poedine zneske poveča na ta način. Ona pa vztraja pri tem, da nudi pobude in podpore, kar se da mnogim. A. Debeljak NOVE KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo; »Ljubljanski Zvon« 1. LV, št. 2-3. Dvojni zvezek, ki ga je uredil v odsotnosti dosedanjega urednika dr. A. Ocvirka njegov namestnik B. Rihteršič, priobčuje na uvodnem mestu »Pesniška sredstva v prvih Prešernovih umetninah« iz peresa univ. prof. dr. Fr. Kidriča. Lepo besedo v prozi zastopajo Vi. Bar-tol, L. Mrzel, M. Jarc in A. Ingolič. Bar-tolov »Konjski smeh« (ki se bo še nadaljeval) priča o doslednosti pisateljeve psihološko navdahnjene tendence, sicer pa je zgodlba zanimiva in bi bila nemara še zanimivejša, če bi jo pripovedoval mesto člana kozaškega zbora kak naš Grzinič. Mrzelove pesmice v prozi* Iz cikla Ceste« bi bile nedvomno učinkovitejše, da so bile napisane naravnost iz umetnikovega doživetja, tako pa veje iz njih preveč »ad-hokarske oportunitete«, kakor se je izrazil neki literarni sladokusec. Konec Jarčeve »Legende o Kvirinu« nekoliko razočara čitatelja, ki je pričakoval več realnosti. Na zadnje mesto je potisnjen A. Ingolič s prvim delom svojega romana »Zemlja in ljudje«, kar seveda ne zmanjšuje njegove visoke literarne vrednosti. Liriko zastopajo to pot Stanko Vuk, Fran Onič in Stano Kosovel. Prispevek univ. prof. dr. K. Ozvalda »Poglavje o ženski izobrazbi« ni le aktualen Z ozirom na socialno-gospodarsko krizo in današnjo moralno zmedo, temveč je lahko resnični kažipot za pozitivno rešitev »ženskega vprašanja«. _ »Esej« mladega intelektualca Iva Brn-čiča »Zagreb kot socialni in kulturni problem« je tu pa tam nekoliko časnikarsko pobarvan, v celoti pa je dosti verna slika tako imenovanega hrvatskega vprašanja. Avtor je očividno mnogo čital Krleževe spise. Fran Govekar priobčuje Cankarjeva pisma njemu. To pot so posebno zanimive Govekarjeve opombe. Izmed ostale vsebine omenjamo dr. gle-bingerjevo osmrtnico nekdanjemu Zvono-vemu uredniku, pisatelju dr. Fr. Ztoašniku. Rubrika Sodobni problemi bi mogla vsebovati primernejše prispevke. Med Književnimi poročili referira Ivo Grahor o Levstikovem Dejanju v izdaji Vodnikove družbe. Rubriko Likovna umetnost je izpolnil K. Dobida, Obzornik pa B Borko. Zanimiva je glosa »Aškerčev prvi spor z lavantin-skim ordtnariatom« (prispeval dr. Slebin-ger). Zvezku je priložen listič s sporočilom, da bo urejeval odslej mesečnik pisatelj in profesor Juš Kozak. »Ljubljanski Zvon« izhaja mesečno ter se naroča v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. Celoletna naročnina 120 Din. ANTOLOGIJA SOCIALNE POEZIJE Založba A. Svčcen# v Pragi bo izdala v štirih zvezkih antologijo, češkoslovaške in svetovne socialne poezije v prireditvi R. Illovega. Prvi zvezek antologije, ki izhaja z naslovom »Pochodnš« (Plamenice), je pravkar izšel ter je razdeljen na »poglavja«; Delo, kapital, vojna in mir, narava i. t. d. Popravi. str. 8G8: retoromansko narečje, razširjeno po Griziji (romansko Griachun) — ne po Gm-včres-u. Izvor za napako je y Tribune de Genčve la v naglici, D, K \ A H M PARTIJA Z MOSKOVSKEGA TURNIRJA (Igrana v VI. kolu dne 22. februarja) In d ska obramba Beli; Capablanca črni: Ragozin 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 e7—e6 3. Sbl—c3 Lf8—b4 4. a2—a3 Lb4Xc3+ 5. b2Xc3 d7—d6 6. Ddl—e2 0—0 7. e2—e4 e6—e5 8. Lfl—d3 c7—c5 9. Sgl—e2 Sb8—c6 10. d4—d5 Sc6—e7 11. f2—f3 Sf6—d7 12. h2—h4 Sd7—b6 13. g2—g4 f7—f6 14. Se2—g3 Kg8—f7 15. g4—g5 Se7—g8 16. f3—f4 Kf7—e8 17. f4—f5 Dd8—e7 18. Dc2—g2 Ke8—d8 19. Sg3—h5 Kd8—c7 20. g5Xf6 g7Xf6 21. Sh5—g7 Lc8—d7 22. h4—b5 Ta8—c8 23. h5—h6 Kc7—b8 24. Thl—gl Tf8—f7 25. Tal—bi De7—f8 26. Ld3—e2 Kb8—a8 27. Le2—h5 Tf7—e7 28. Dg2—a2 Df —d8 29. Lcl—d2 Sb6—a4 30. Da2—b3 Sa4—b6 31. a3—a4 Tc8—b8 32. a4—a5 Sb6—c8 33. Db3—a2 Dd8—f8 34. Ld2—e3 b7—b6 35. a5—a6 Df8—d8 36. Kel—d2 DdS—f8 37. Tbl—b2 Df8—d8 38. Da2—bi b6—b5 39. c4Xb5 Sc8—b6 40. Dbl—a2 c5—c4 41. Da2—a3 DdS—c7 42. Kd2—cl Tb8—f8 43. Tb2—g2 ' Pc7—b8 44. Da8—b4 Tf8—d8 45. Tg2—g3 Td8—f8 46. Sg7—e6 Ld7 X e6 47. d5Xe6 Te7—c7 48. Db4Xd6 Sg8—e7 49. Tgl—dl kapitulira. ZA BISTRE GLAVE 227 1—'——? T3- J ^ J Lopata žitnega zrnja Kmet prelaga na gumnu z lopato žito z enega mesta na drugo. Lopata zajame kvečjemu 20.000 ?itnih zrn. uporabiti pa jo mora kakšnih 2000 krat. Ali je verjetno, da zajame vsaj dvakrat isto Število zrn? Rešitev k št 225 (Za ljubitelje kajaškega športa) Ce se vije reka v meandrih, se lahko popeljemo s čolnom košček navzdol, nato prenesemo lahki čoln po koščku kopnega do naslednjega zavoja, se popeljemo po reki spet košček navzdol itd. Narišite si reko z drznimi zavoji in majhnimi kopnimi presledki med posameznimi zavoji, pa boste lažje razumeli, da je mogoče s to kombinirano vožnjo navzdol prej doseči neko mesto zgoraj nego z vožnjo navzgorl Rešitev k št. 226 (Da uganeš neko število) To je v zvezi s tako zvanim ostankom devetice. Diferenčno število (in vsota njegovih številk) mora imeti kot ostanek devetice ničlo; če zbrišemo potem eno številko, je ostanek devetice torej dopolnilo te številke na 9, ASIRSKI »ANGEL« Orientalski zavod chicaške univerze je izkopal v bližini KoTsabada mesto, ki ga je ustanovil staroasirski kralj Sargon (721.—705. pr. n. št.). Izkopanine dajejo zelo lep vpogled v asirsko življenje, umetnost in mišljenje. Posebno zanimanje vzbuja ogromna reliefna skulptura, ki predstavlja krilatega moža, neko asirsko božanstvo. H U M R Pretiravanje »En vaš poljub, Matilda, in mogel bi srečno umreti!« — »No, torej... tu imate poljub!« še slabše »Moja žena je nezanesljiva kakor vreme!« »No, to še ni tako hudo. Moja je nezanesljiva kakor vremenska napoved.« Prav tako... »Kaj, vi ste bili v Ljutomeru, pa niste pili ljutomerčana ? To je prav tako, kakor biti v Napoliju in ne umreti!« Ni razlog »Zakaj se hočeš oženiti?« — »Ker jo ljubim.« — »Dragi moj, to je opravičilo, ne pa razlog!« Dota Zdravnik: »Prihodnji mesec bom izročil svojo prakso svojemu zetu.« Pacient: »Torej spadam tako rekoč k doti!« Plagiat Leposlovni sotrudnik enega izmed trinajstih družinskih mesečnikov je končal svojo povest: »Torej sem le končal! Jutri še prepišem.« — Tovariš; »Kaj? še enkrat?« Očetovski ponos »Elza, poglej, vrgel je steklenico od tam pa do tu!« (»Sondagsnisse Struc«) Tujski promet »Gospod krčmar, tu imate baje izredno dober odmev.« »To je bilo prej. Pri zadnjem žegnanju so ga nesli v bolnišnico.« Na sliki »Poglej, ta tu je fotografov sin!« — »No, ta je pa slabo razvit!« Svatbeno potovanje »Kakšno je bilo poročno potovanje po Švici?« — »Sijajno! Tu bi želel enkrat potovati sam!« ADAMSON SI 2EL1 MIRU KRIŽALJKA Z DVOSO-MERNIMI SESTAVINAMI Crassus 12 13 4 3 1 2 1 3 4 3 Pokonci ln vodoravno pomeni Ista številka istovetno (identično) vrsto. Vsaka vrsta je bisimetrična, t. j. dvakrat somerna kakor n. pr. mam-it1 (mamiti). Pomen: 1. tiskar, ki je spadal ob francoski revoluciji v politični klub »Corde-liers« in ki je po vsem videzu početnik gesla: Svoboda, enakost, bratstvo, 2. oblika glagola »oboleti«, oblika glagola »olomiti«, 4. kralj, smej se (italijansko). REŠITEV KRIŽALJKE V ŠT. 14. Napipan, ave Neva, lar oral, Apč re pa, a ne mena. jamamaj, osi niso, o mi-nimo, rum Amur, I. R. O. nori, Aza raza, Savo vas, eče neče, sivi Vis — i Norman nam roni. Si 'Si Si ANEKDOTE Scherzo v duru Znanega milanskega založnika Ricordl-Ja je obiskal mlad mož in dejal: — Prinašam svojo najnovejšo skladbo — pesem — in upam, da jo boste založili. Ricordi je pregledal rokopis in ga vrnil skladatelju z besedami; — Zelo mi je žal, toda te pesmii ne morem sprejeti v založbo. Ko ga je skladatelj vprašal za vzroke, je založnik pojasnil še to: — Vidite, dragi prijatelj, vaše peeml ne bo pelo nobeno žensko bitje na svetu, ker se pač začenja z besedami: — Ko sem nekoč bila mlada ln tudi lepa... Potrt se je mladi umetnik priporočil —• za drugič. Bil je — Puccini. Dve Izjemi Ko je bival Friderik Veliki v Sanssouel-jiu, so mu prijavili mladega pravnika, ki je prosil za avdijenoo zaradi pTošnje. Ko je prišel mladenič pred kralja, se je pritožil. da kljub vsemu prizadevanju po vsel Pruski ne more dobiti službe. Stari vladar Je majal z glavo, nato pa vprašal: 1— Odkod pa je? Ali je Prus po rodu? Ko je pogumni mladi mož pojasnil, da je prav iz Berlina, je kralj nagubal čelo in menil: — Pa Berlinčani do zadnjega niso vredni kaj posebnega. — Da, Veličanstvo, — se je odrezal bistroumni kandidat, — toda z dvema Izjemama. — In sicer? — Vašega Veličanstva in mene...? Kralju je ugajal ta odgovor in mož je kmalu vstopil v državno službo — s priporočilom. ,__ ' Vsakemu svoje Znani pianist in skladatelj Franc Diezt (1851—1919) 6e ni tresel pred nikomer in je tudi pred najvišjimi osebnostmi ohranil svojo mirnost. Nekoč je Igral na dvoru ruskega carja. Car se je začel med izvajanjem pogovarjati z gospodom iz spremstva. Mu-zik je hip nato že prekinil igranje, vse se je s strahom ozrlo nanj in dvorni maršal je vprašal prav na tiho: — Zakaj ne igrate dalje? — Če govori Veličanstvo, mora vse drugo molčati, — je odgovori] z vljudnim smehljajem umetnik. F. Man z: STARKA