PONORNA JAMA GOLOBINA NA LOŠKEM POLJU THE PONOR CA VE GOLO BINA ON LOŠKO POLJE PETER HABIČ 3* Acta carsologica, XVI (1987), 35-49, Ljubljana, 1987 Izvleček UDK 551.442 : 556.3(497.12 Golobina) UDK 556.3 : 551.442(497.12 Golobina) Habič Peter: Ponorna jama Golobina na Loškem polju V 850 m dolgi in 37 m globoki ponorni jami na Loškem polju (Slovenija, Jugo- slavija) so ugotovljene štiri poglavitne razvojne faze in opisane njene hidrološke razmere v odvisnosti od naravnega in reguliranega odtoka z Loškega na Cerkniško polje. Ob srednjih vodah je gladina v jami pod vplivom Cerkniškega jezera, ob niz- kih in visokih vodah pa je pogojena s pretoki ponikalnice Obrh in lokalno prepust- nostjo podzemeljskih kanalov. Abstract UDC 551.442 : 556.3(497.12 Golobina) UDC 556.3 : 551.442(497.12 Golobina) Habič Peter: The Ponor cave Golobina en Leško polje In 850 m long and 37 m deep ponor cave on Loško polje (Slovenia, Yugoslavia) four main development phases were stated and its hydrological conditions dependent on natural and regulated outflow from Loško to Cerkniško polje are described. At medium waters the water level is influenced by Cerknica lake, at low and high waters it is conditoned by Obrh sinking stream discharge and local permeability of tmderground channels. Naslov - Address dr. PETER HABIČ, znanstveni svetnik Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 66230 Postojna, Titov trg 2 Jugoslavija UVOD Najpomembnejša ponorna jama v predelu med Loškim in Cerkniškim po- ljem doslej še ni bila podrobneje opisana. Zelo skromni so tudi podatki o re- gulacijskih delih v tej jami, ki so že na prvi pogled očitni. Obrh ponika na Loškem polju navadno že okrog 500 m pred Golobino. Vanjo so se pred re- gulacijo lahko prelivale le poplavne vode, ker je njen vhod okrog 9 m nad dnom polja. Golobino so uvrščali med tiste ponorne jame na obrobju kraških polj, ki so aktivne predvsem ob poplavah. Domnevali so, da bi z umetnim zni- žanjem vtoka vode v podzemlje zniža1i in skrajšali poplave. Ta zamisel je bila na Loškem polju razmeroma uspešno realizirana, čeprav posledice regulacije niso dovolj preučene. Z raziskovanjem postojnskega, cerkniškega in planinskega jamskega si- stema je bilo v zadnjih desetletjih bistveno dopolnjeno znanje o razsežnosti jam na obrobju kraških polj v porečju Ljubljanice pa tudi o tamkajšnjih speleo- genetskih procesih in hidroloških razmerah. Golobina je bila ta čas nekako v senci, ker v njej ni bilo večjih novih odkritij. S hidrološkimi opazovanji v zadnjih letih in s prizadevanjem domačih jamarjev pa smo tudi v Golobini prišli do novih spoznanj o razsežnosti in razvoju odtočnih rovov med Loškim in Cerkniškim poljem. Raziskave še niso končane, dosedanji izsledki pa lahko vzpodbudijo nove in so koristni za širše speleološke primerjave. KRATEK PREGLED RAZISKAV Večina raziskovalcev notranjskih kraških polj je doslej bolj obravnavala kraške pojave Cerkniškega jezera, manj pa one na Loškem polju. Dober pre- gled obstoječe literature o .tem je nedavno podal A. Kranjc (1986). Nekaj podatkov o Golobini je tudi v razpravi o kraških pojavih Cerkniškega polja (R. G o s p o d a r i č, P. H a b i č , 1979, 57). Med starejšimi raziskovalci je treba omeniti A. S c hm i d 1 a (1854, 292), ki opisuje obisk Golobine leta 1853 v spremstvu domačina iz Dan. V jami sta bila okrog 54 klafter globoko, po trditvah vodnika pa je jama še enkrat tolikšna, vendar zaradi vode nista mogla do kraja. Zanimiv je tudi Schmidlov predlog, da bi s prekopom od požiralnikov Obrha pri Danah do Golobine zmanjšali poplave, ker sicer voda precej naraste, predno doseže vhod v najpomembnejši odtočni rov. Domnevamo lahko, da iz- haja ta predlog od domačinov, saj so jamo in poplave dobro poznali. Loško polje se po morfoloških in hidrografskih razmerah precej razlikuje od Cerkniškega in Planinskega polja. Požiralniki so razporejeni v razmeroma ozkem kotu pod Danami. Voda se izgublja v sami strugi Obrha in v kratkih stranskih zatrepih ob njej, dobrih 500 m pred višjim skalnim obodom, kjer je vhod v Golobino (sl. 1). 37 a ..-4:-- b = C --C!- d ~ e ......_._ P. HABIČ · 1987 O 100 CERKNIŠKO POLJE O 2 km Acta carsologica XVI, (1987) GOLOBINA ' '' ,,,, ,·,• .,,.-''/"-'"\ \ 1 -----,, '- - _,.,, I ,__ I 1 1 ,/ I - / --.,, .... '\ ,,/:/ „ 1 ~-, LOŠKO ' / I , ..._✓ I I I I 1 • ,' ,_., ,,., I - '\ I '\ - .,, / \ I '\ / I '\ _,, POLJE // ✓- -, // ] r / II /"\ J // /,' J '--' / I I I I • I I / I 1 / 1 1 I / \• 1 ,, \~1 // --/ ( . / / 1 • ' ---- '- - - -) ,, -- ... - ) l_:,,,,.. SL l. Položaj Golobine in požiralnikov na Loškem polju a - jama, b - umetni kanal, c - občasni požiralniki, d - stalni požiral- niki, e - skalni obod polja Fig, l. Golobina and swallow holes situation on Loško polje a - cave, b - artificial channel, c - periodical swallow holes, d - per- manent swallow holes, e - rocky polje's border Visoke vode poplavijo predvsem ožji severozahodni del polja. Po obsegu in trajanju so poplave na Loškem polju bistveno manjše od onih na Cerkniškem, Predno so skopali umetni kanal v 5 do 8 m visoko skalno polico in z umetnim rovom omogočili odtok Obrha v Golobino na koti 567, so bile poplave v Loški dolini pogostejše in višje, Ogrožale so rodovitno polje pri Danah, Podcerkvi in Nadlesku, segle pa so tudi do samih vasi in jih večkrat resno ogrnžale, S c hm i d 1 (1854) omenja zelo visoko poplavo v letu 1851, ko je voda segla do vhoda v grad Snežnik in so bile mnoge vasi poplavljene. Natančna višina te 38 P. Hab;č, Ponorna jama Golobina na Loškem polju poplave ni znana, domnevamo pa, da je voda dosegla v1smo okrog 580 m. Vi- soke poplave so bile tudi leta 1881, nakar so z Dunaja poslali na Kranjsko najprej F. K r a u s a, nato pa V. P utic k a, da bi našla kakšno rešitev za odpravo poplav na notranjskih kraških poljih. F. K r a u s (1894, 149) je ob- javil Putickovo skico visokih voda na notranjskih p::>ljih, kjer je za leto 1851 zarisana gladina na Loškem polju v višini 570 m, vhod v Golobino pa je ozna- čen s koto 569. Podobno kot Schmidl sta načrtovala regulacijo odtoka iz Loškega polja tudi R. Vi centi ni (1875) in V. P uti c k (1888). Dela so po Putickovem načrtu izvedli v letih od 1901 do 1906 (F. Jen k o, 1954, 53). Umetni rov v Go- lobino je pospešil odtekanje srednjih voda, kar se pozna sedaj na skrajšanju in znižanju poplav. 50m Sl. 2. Načrt Golobine, A - po Puticku (1888), B - DZRJ Fig. 2. Golobina plan (A - according to Putick, 1888, B - DZRJ) 39 B A \ \ Acta carso!ogica XVI, (1987) Po položaju in velikosti Golobine sklepamo, da je ta jama le del prvotnih odtočnih rovov iz Loškega na Cerkniško polje. Skozi dvojni stropni udor je ja- marsko dosegljiv le začetni razvejani del odtočnih kanalov. Vanje sedaj lahko pridemo tudi po 15 m dolgem umetnem vhodu, ki so ga skopali 8 m niže od naravnega. Golobino so jamarji večkrat raziskovali in merili. V arhivu Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je ohranjena kopija Putickove skice Golobine (slika 2) iz časov pred regulacijo. Drugi načrti so bili izdelani že po regulacijah. Leta 1929 so Golobino raziskovali člani Društva za raziskovanje jam iz Ljub- ljane (M. Bukovec, B. Koman, B. Delak, R. Kenk, J. Kos, A. Seliškar, B. Urban- čič in J. Sketelj). Njihovi načrti pa se razlikujejo od Putickovih in drugih, zato smo leta 1970 ponovno izmerili Golobino (R. Gospodarič, P. Habič in A. Vad- njal) in načrte dopolnili z meritvami leta 1985 in 1986 (J. Rajna, P. Habič, S. Morel in T. Slabe). Ob izredno nizkih vodah v avgustu 1985 smo lahko prvič obiskali rove za sifonom, izmerili pa smo tudi rove, ki so jih našli domači jamarji iz Loža in Bloške Police (priloga 1). S primerjavo raznih skic in načrtov smo ugotovili, da so bili po regulacij- skih delih v jami nekateri rovi zasuti. Ko smo zasute vhode odkopali, smo prišli v že znane rove, ki so vrisani na Putickovem načrtu, kasnejši raziskovalci pa jih niso našli. Po umetni razširitvi ozkih prehodov so bile vgrajene mreže, ob katerih se je nabralo precej dračja in naplavljenega lesa. Tako se je zgodilo tudi v Golobini kot v Karlovicah, Tkalci in Najdeni oziroma Lippertovi jami, da je Putick prišel globlje v notranjost kot generacije kasnejših jamarjev. Ob izredno ugodnih vodnih razmerah, ko se je gladina sifonskega jezera nenavadno znižala, so bili leta 1985 odkriti tudi novi rovi. S tem se je znanje o razporeditvi in značilnostih poglavitnega jamskega sistema na odtočni strani Loškega polja bistveno dopolnilo. V smeri proti Cerkniškemu polju kot tudi na obrobju Loškega pa ostaja še precej neznanega podzemlja. V Golobini je skupno izmerjenih 850 m rovov s 37 m višinske razlike. Jama je v celoti izoblikovana v skladovitih jurskih apnencih, ki so nagnjeni za 20° proti SW. Sekajo jih šte- vilni dinarsko usmerjeni prelomi in razpoke v smereh N-S in NE-SW. Nekaj sto metrov NE od Golobine poteka znana idrijska prelomna cona in ob njej so vode iz Loškega usmerjene na Cerkniško polje. MORFOLOŠKI OPIS Vhodni rovi Do vhoda v Staro Golobino nas privede plitva struga, zarezana v VlSJO skalno polico Loškega polja. Pod skalnim pragom struge v višini 573 m se od- pira okrog 10 m globok in prav toliko širok ter do 25 m dolg udor v jamskem stropu. V njegovem severozahodnem obodu se odpirata dva rova. Nad višjim južnim je majhno stropno okno, nižji severni rov pa vodi navzdol v razširjene rove in dvoranice. Vanje pridemo tudi skozi umetni, 15 m dolgi in 5 m široki in do 2 m visoki vhodni rov Nove Golobine (slika 3). Za umetnim vhodom je okrog 40 m dolg prostoren rov, ki je na obeh straneh (pri t. 7 in 19) zasut, v sredini (med t. 6 in 8) pa je povezan z vhodnimi rovi Stare Golobine. Spodnji vhodni rov je najnižji med t. 9 in 11, pri t. 12 pa obvisi s skalnim pragom (slika 4) 40 P. Habič, Ponorna jama Golobina na Loškem polju Sl. 3. Umetni kanal in; vhod v Novo Golobino (Foto: P. Habič) Fig. 3. Artificial channel and entrance to New Golobina (Photo: P. Habič) v steni Jezerske dvorane. Vanjo pridemo lahko tudi po Gornjem rovu (med t. 13 in 18). V Jezerski dvorani se torej združujejo vhodni rovi, ki so razporejeni v različnih višinah. V njenem dnu pa se zadržuje sifonsko jezero, katerega gla- dina niha skladno s pretoki Obrha in vodnimi razmerami na Cerkniškem polju. Potapljači so že nekajkrat poskusili premagati odtočni sifon v dnu Jezerske dvorane, a brez uspeha. Ob zelo nizki vodi leta 1985 pa se je gladina jezera toliko znižala, da je bil možen prehod skozi prvo sifonsko grlo in okrog 40 m naprej po sifonskem rovu. Tretje sifonsko grlo na kraju rova je ostalo do stropa zalito in doslej še ni premagano. Po vsej verjetnosti se tam nadaljuje pogla- vitni odtočni rov v smeri proti izvirom Cerkniškega Obrha. Med prvim in drugim sifonskim grlom smo leta 1985 našli prehod v višji stranski rov, ki pa ga takrat nismo do kraja pregledali. Do njega smo prišli na- slednje leto skozi odkopano ožino (pri t. 80), ko je bila gladina v Jezerski dvo- rani skoraj 4 m višja in je bilo sifonsko grlo popolnoma zalito. Vhod v odkopani rov (pri t. 80) so ob regulacijskih delih zamrežili z dvojnim lesenim križem (slika 5), ob katerem se je kasneje nabralo precej lesa, dračja in grušča. Za- sutega vhoda številni kasnejši jamarji niso opazili. Šele pred nekaj leti pa so jamarji našli in odkopali sosednji vhod v Ozki rov. 41 Sl. 4. Spodnji rov pred Jezersko dvorano (Foto: P. Habič) F ig. 4. Lower channel before the L ake hall (Photo : P. Habič) Odkopani rov Acta car sologica XVI , (1987) Takoj za lesenim križem je v Odkopanem rovu vidno umetno šir jenje prvot- nega špranjastega rova, ki ga je poznal že V. Putick. Niti Odkopanega niti Ozkega rova pa niso našli jama rji med raziskovanjem in merjenjem leta 1929. Jezerce na kraju vhodnega dela Odkopanega rova je verj etno ustavilo Puticka, mi pa smo ga leta 1986 obšli in n adaljevali pot po špranjastem rovu proti se- veru do ozkega sifonskega jezera (pri t. 9). Vodna gladina v tem jezeru je bila nekaj m etrov višja kot v Jezerski dvorani, a v isti višini kot J anezovo jezero v Ozkem rovu. Med njima je očitna sifonska zveza. Ozki rov Vhod v Ozki rov so pred nekaj leti odkopali jamarji iz Dan in Bloške Po- lice (Janez Kandare in Alojz Troha). Po 25 m plazenja skozi 0,5 m široko in do 3 m visoko špranjo pridemo do Križišča . Od tam vodi proti jugovzhodu nizek 42 P. Habič , Ponorna jama Golobina n a Loš k em polju Sl. 5. Vhod v odkopani rov Fig. 5. Entrance to dug channel elipsast skalni rov, ki je ob prečni razpoki kolenasto zavit n avzdol. Leta 1985 je bila v njem vodna gladina v višini okrog 545 m , ali dobrih 5 m nad gladino v Jezerski dvorani. Leta 1986 je bilo koleno ali Štirna zalito do zgornjega roba, razlika med gladino v Jezerski dvorani pa je bila minimalna. Od Križišča (t. 33) se Ozki rov nadaljuje proti severozahodu. Prečkajo ga razpoke, ob katerih so značilne špranjaste razširitve v sten ah in stropu. Rov je po dnu zasut z gruščem in prodom, ki pa prenaša sedanji vodni tok. Drobir se kopiči ob zagozdenem lesu v ožinah. Oblika Ozkega rova se precej spremeni (pri t. 40), kjer zavije v smeri razpoke proti severu. Med podornimi skalami ob Bočnem podoru smo našli rov, ki zavije nazaj proti jugovzhodu in po njem smo prišli do Nizkega jezera z gladino v isti višini kot v sosednji Štirni. Od tam se rov stopnjasto vzpenja med podo-rnim skalovjem in razjedenim stropom do dveh blatnih kaminov (pri t. 73 in 74). Izprana tla v rovu dokazujejo, da priteka voda iz zasutega nadaljevanja, ki je le dobrih 10 m pod vhodom v Novo Golo- bino. Ilovica v stropnih kaminih je odložena v poplavni coni, kar pomeni, da v tej višini visoka voda že zastaja. Visoki rov Podorni del Ozkega rova se (pri t. 42) zoži v nekaj metrov visoko špranjo ob Širokem kaminu. Vrh tega kamina očitno sega v poplavno cono, saj je od tam nasuta ilovica. Bočni podor in Široki kamin sta izoblikovana ob dinarskem prelomu, ob katerem se rov nadaljuje v kolenasto zaviti prehod z Janezovim jezerom. Do tega jezera je očitno prišel že Putick, naprej pa je prvi prodrl Janez Kandare iz Dan in prišel do velike dvorane. Za Janezovim jezerom se Visoki rov nadaljuje ob prečni špranji z Ozkim jezerom, za katerim pa se špra- 43 10 Acta c,rsologics. XVI, (1987) njasti rov spet nekoliko razširi. Ob zahodni steni tega rova je (pri t. 53) z ilovico zasut star rov, nekoliko naprej pa se (pri t. 55) odpira nad plitvim jezercem nizek prehod v Veliko dvorano. Velika dvorana Kolenasto zaviti rov na kraju Visokega rova nas privede v 70 m dolgo in 40 m široko ter do 10 m visoko dvorano, ki je razen na južni in severni strani do strmih skalnih sten zalita z vodo. Globine jezera v Veliki dvorani še niso izmerjene. Vsekakor pa je to največja votlina v celotni Golobini in pravo nasprotje ozkih in zavitih vhodnih rovov. Sodelavci Rajna, Morel in Slabe so leta 1986 preplezali ozek skalni prag v severozahodnem kotu dvorane, kjer pod stropom zeva odprtina. Presenetil pa jih je sifonski kotel onkraj ozkega skal- nega praga. Kje se rov sifonsko nadaljuje, še ni znano. Na nasprotnem koncu dvorane ali severno od vstopnega reva se pod stropom nadaljuje nizek blatni rov, imenovan Plazilnica. Ožine in blato so onemogočili nadaljnje prodiranje. Vodna gladina v Veliki dvorani je bila leta 1985 okrog 8 m nad najnižjo gladino v Jezerski dvorani. Jezero v Odkopanem rovu ter Janezovo in Ozko jezero hranijo, podobno kot Velika dvorana, ujeto vodo in niso v neposredni zvezi z odtokom nizkih voda. Ob poplavah so rovi z omenjenimi jezeri očitno do stropa zaliti. VODNE RAZMERE V GOLOBINI Ob nizkih vodah, ko ponika ves Obrh v požiralnikih okrog 500 m pred Go- lobino, so vhodni rovi suhi in voda stoji le v Jezerski dvorani. Tu smo jo doslej našli v višinah med 540 in 550 m. Uravnava jo dotok po neznanih žilah pod skalno polico polja. V umetni strugi sta dve brezni, kat. št. 5765 in 5766, ki nakazujeta podzemeljsko prevotljenost. Ker so izviri Cerkniškega Obrha in Cemuna v višini med 545 in 550 m, so gladine v Golobini vsaj občasno pod vplivom Cerkniškega jezera. Sklenjen vodni tok v severnem odtočnem kraku je možen šele, ko je gladina v Jezerski dvorani nad 550 m. Ker ta del jame tedaj ni dostopen, ni znano, koliko vode se dejansko pretaka skozi Golobino. Na zunaj vidno vlogo ponorne jame prevzame Golobina šele, ko se Obrh prelije po umetni strugi skozi Novo Golobino. Tedaj so praktično zaliti tudi vhodni rovi, saj je prag Nove Golobine v višini okrog 567 m. V Golobini ločimo torej štiri poglavitne hidrološke faze. Ob najnižjih vodah teče skoznjo le manjši del voda iz Loškega polja. Gladina v Jezerski dvorani je 4 do 5 m pod dnom Cerkniškega polja. Podzemeljski tok Obrha sicer uravnava višino vode v sifonskem rovu, odteka pa po neznanih rovih mimo Golobine. Barvanje požiralnikov Obrha leta 1961 je pokazalo, da del vode zastaja v pod- zemlju, saj se je del barve pojavil v izvirih Cerkniškega Obrha šele ob ponovnem dvigu gladine po 12 dneh (I. Gam s, 1965). Ob srednjih vodah so zaliti rovi severnega odtočnega kraka, gladina v Jezerski dvorani se dvigne za okrog 10 m in se uravnava z gladino v izvirih na Cerkniškem polju. Ob visokih vodah se Obrh prelije po strugi v Golobino in zalije večino vhodnih rovov. Odtok se za- radi manjše prepustnosti celotnega podzemlja med Loškim in Cerkniškim po- 44 P. Habič. Ponorna jama Golobina na Loškem polju 11 ljem zajezuje in poplava na Loškem polju narasca neodvisno od one na Cerk- niškem. Višje ležečih rovov, ki jih ne bi dosegle poplavne vode, doslej še ni- smo našli. NEKATERE SPELEOGENETSKE ZNAČILNOSTI Prečni preseki rovov Vhodni rovi so preoblikovani z mehanskim razpadanjem, ki je tod očitno prevladalo po podornem nastanku stropnega vhoda. Prvotni rov v Golobino je zasut nekje v skalni terasi polja. Skozi stropni in umetni vhod vdira v Golo- bino hladen zrak in jama je v sedanjih razmerah precej hladna. Grušč v vhod- nih rovih in oblikovanost sten odražajo mehansko preoblikovanje pod vplivom zmrzali. Skozi umetni vhod pa nanaša voda v vhodne rove razno plavje, les, dračje pa tudi druge odpadke, ki jih pobere po polju. Značilen okrogel erozijski profil je ohranjen v delu Gornjega rova, na njegovem dnu pa je izoblikovan plitev koritast kanal. Podoben prečni profil v živi skali je ohranjen tudi v spodnjem rovu tik pred Jezersko dvorano. Ti rovi so očitno nastali v freatični coni in odražajo prvotno izvotlitveno fazo. S kasnejšimi procesi niso bili povsod enako preoblikovani. Kjer je prevladalo razpadanje, je prvotno skalno dno prekrito s podornim skalovjem in gruščem. To se je lepo pokazalo ob regulaciji v podzemlju, ko so nasute predele skušali izravnati, da bi pospešili odtekanje. Posebna speleomorfološka enota je Jezerska dvorana, ki je nastala ob preč­ nih prelomnih razpokah. Zahodna stena je razmeroma gladka in ob njej je glo- boka sifonska kotanja. Bolj razčlenjena je severna stena, kjer prevladujejo zna- čilne nožaste oblike. Pritočni rovi vanjo so razporjeni v dveh višinah, še nižje pa vodi iz nje sifonski odtočni rov. Prvotnega dna ni videti, ker je prekrit s podornim skalovjem, ilovico in plavjem. V Ozkem, Visokem in Odkopanem rovu prevladujejo pokončni špranjasti prečni preseki, ker so izoblikovani ob prelomih in prečnih razpokah. Skladi jur- skega apnenca so precej položni in deli Ozkega rova, Štirne in Nizkega jezera so elipsasto izoblikovani ob lezikah. Navpične in podolžne elipsaste špranje niso ob vseh razpokah enako razširjene, kar je najbrž odvisno od strukture. Ponekod so rovi širši, drugod ožji, na kar je poleg erozijsko korozijskega procesa vpli- vala struktura. Tektonsko bolj zdrobljene in manj stisnjene cone je voda lažje spirala in širila, zato so rovi v posameznih odsekih različno prostorni, najbolj pa v tem pogledu preseneča Velika dvorana. Njen položaj je prav nenavaden, še posebno, ker ne poznamo odtočnega nadaljevanja. Ožine v posameznih rovih dokazujejo, da je izoblikovanje špranjastih rovov razmeroma mlado. Po vsej verjetnosti so ti rovi drugotnega nastanka in skušajo nadomestiti drenažno vlogo starejših zasutih in porušenih kanalov. Zasuti rovi V spodnjem vhodnem rovu (pri t. 11, sl. 6) je z ilovico do stropa zasut rov okroglega profila. V podlagi svetlorumene pasovite ilovice so tipične lutkaste konkrecije, ki so sicer značilne za puhlico. Ilovica in karbonatni sprimki so 45 12 Acta carsolog ica XVI, (1987) očitno iz ene starejših speleogenetskih faz. Ohranjeni so v mrtvih rovih, ki so bili zasuti in izločeni iz hidrografske funkcije. Podobne zasute odseke rovov smo opazili tudi v Ozkem in Visokem rovu (pri t. 37 in 55). Debele plasti ilovice so odložene v Veliki dvorani, kjer ločimo starejše pasovite in mlajše nepasovite naplavine. Z ilovico so zasuti tudi višje ležeči rovi v poplavni coni ob obeh Blatnih in Širokem kaminu. Sl. 6. Zasuti rov (pri t. 11) Fig. 6. Filled up channel (at point 11) Sledovi tekoče in stoječe vode Fasete v skalnih rovih so najbolj značilna sled tekoče vode. Ohranjene so v starem Gornjem rovu, še posebno izrazite pa so v Odkopanem in Ozkem rovu, kjer so zaradi ožin hitrosti večje. Korozijski učinek počasnejšega pretakanja je lepo viden v Štirni in pri Nizkem jezeru, kjer so rovi izoblikovani med skladi. Skoraj okrogle prodnike in zaobljene večje skale pa smo našli v Vi- sokem rovu in ob vhodu v Veliko dvorano. Tu gre verjetno za lokalno vrtinče­ nje proda v posameznih kotanjah, zato velika zaobljenost ni posledica dolgega transporta. V zalitih rovih severnega odtočnega kraka prekriva skalne stene in sigo temna manganska skorja. Izloča se iz zastajajoče, s kisikom osiromašene vode. Očitno je mlajša od sige in kapnikov, ki jih je največ na skalah Bočnega podora in v špranjastem Visokem rovu. Sige so ponekod prekrite s poplavno ilovico, v vhodnih rovih pa so razpadle in erodirane. 46 P. Habič, Ponorna jama Golobina na Loškem polju 13 SKLEPNE UGOTOVITVE Na podlagi dosedanjih raziskav Golobine moremo opredeliti naslednje spe- leogenetske faze: l. Prva izvotlitvena faza je nakazana z erozijsko korozijsko izoblikovanimi odtočnimi rovi v freatični coni. Mrežasto prepleteni vhodni rovi so v različnih višinah. Njihovega nadaljevanja ne poznamo, sedaj se združujejo v isti sifonski kotanji, zato je njihov etažni razvoj vprašljiv. 2. Izvotljevanju je sledilo odlaganje pasovite rumenorjave ilovice vsaj v spodnjih, če ne v večini freatičnih rovov. Vzrok za to akumulacijsko fazo še ni pojasnjen, morda je skupen s sedimentacijo starejših naplavin na skalni pod- lagi osrednjega dela Cerkniškega in Loškega polja. 3. Po zaključku akumulacije so spremenjene hidrološke razmere omogo- čile delno odstranitev ilovice iz prvotnih rovov pa tudi izvotljevanje novih skalnih rovov. S to fazo je verjetno povezano podorno preoblikovanje vhodnega dela Golobine, označimo jo kot ponovno izvotljevanje. 4. Mlajša preoblikovalna faza, v kateri sledi odlaganje sige v občasno suhih rovih, odraža bolj sušno obdobje. Prek starih sig je odložena mlajša po- plavna ilovica, predvsem v višje ležečih rovih, medtem ko je v spodnjih zalitih rovih tedaj nastajala črna manganska obloga, kar povezujemo z bolj namočenim obdobjem in trajnejšimi poplavami. Čeprav ni na voljo podatkov o starosti z manganom prekritih belih sig, domnevamo, da se v teh pojavih odražajo post- glacialne in holocenske klimatske spremembe. 5. Sledi obdobje umetnih posegov v jamske rove in v drenažni sistem z re- gulacijami na površju in v podzemlju. Vidne so umetne spremembe v vhodnih rovih, zaradi pospešenega odtoka pa je globlje po rovih prestavljen in delno zaobljen grušč iz vhodnih rovov. Podobno velja tudi za les in drugo plavlje, ki ga je voda vkljub lesenim grabljam in mrežam ob vhodih odplavila v jamo. Prvo razvojno fazo Golobine lahko primerjamo s poglabljanjem živoskal- nega dna na Cerkniškem polju in z vrezovanjem ozkih skoraj kanjonskih dolin v vzhodnem delu Loškega polja. Podobno kot na poljih je tudi v Golobini sle- dila akumulacija ilovice. Kasnejšemu vrezovanju površinskih strug v naplavine ustreza v podzemlju faza ponovnega izvotljevanja. Večina starih rovov je iz- praznjenih, sedimenti pa so ohranjeni v tistih delih, kjer se pretakanje iz raz- ličnih vzrokov ni obnovilo. Odločilni pri tem so bili zlasti podori, ki so zasuli posamezne rove, k temu so verjetno prispevali mladi tektonski premiki, saj leži Golobina neposredno ob aktivni idrijski prelomni coni, ki seka tako Cerkniško kot Loško polje. Sušno obdobje, ki je v podzemlju pospeševalo rast kapnikov v sedaj še vedno poplavljenih rovih, na površju ni zapustilo posebno izrazitih sledov. Podobno velja tudi za naslednje bolj humidno obdobje, ko so bili nižji deli Lo- škega polja bolj pogosto poplavljeni. Na Cerkniškem polju nakazujejo to vlažno obdobje številne zasute struge (R. G o spod a r i č, P. Habič, 1979), ka- kršnih na Loškem polju še ne poznamo. S pogostejšimi poplavami se je v drugi polovici preteklega stoletja začel boriti človek. Vprašanje pa je, ali gre v tem primeru za isto poplavno obdobje, ki smo ga zasledili v podzemlju, ali za mlajše, ki v jami ni zapustilo vidnejših 47 14 Acta carsologlca XVI, (1987) sledov. Vsekakor je človek z regulacijo ponornih jam skušal skrajšati in zni- žati poplave na Loškem polju. Posegi so vidni v vhodnih delih, učinki melio- racij pa globlje v podzemlje med Loškim in Cerkniškim poljem niso segli. Po- glavitnih vzrokov za zastajanje voda ni bilo mogoče odpraviti s poglabljanjem vhodnih strug, niti z odpiranjem umetnih vhodov. Del odtočnih rovov sega pod višino poplavne vode in celo pod višino skalnega dna Cerkniškega polja. Raz- poreditve više ležečih rovov med Loškim in Cerkniškim poljem pa še ne poznamo. Z delnimi regulacijami v Golobini je vendarle pospešen odtok, ker je umetni vhod nadomestil zasute kanale med poljem in Golobino. Poplave na Loškem polju niso več tako hude kot v prejšnjem stoletju. Koliko pa so k temu prispevale tudi spremenjene klimatske razmere, bo treba še preučiti. LITERATURA Gam s, I., 1965: Aperc;u sur l'hydrologie du Karst Slovene et sur ses communications souterraines. Naše jame VII/1965, 51-60, Ljubljana. Go spod ari č, R., P. Habič, 1979: Kraški pojavi Cerkniškega polja. Acta carso- logica, 8 (1978), 11-156, Ljubljana. Jen k o, F., 1954: Zgodovina raziskav in vodnega gospodarstva v porečju Ljublja- nice. Vodnogospodarske osnove porečja Ljubljanice, Splošno 1, Projekt nizke zgradbe, Ljubljana. K r a n j c , A., 1986: Cerkniško jezero in njegove poplave. Geografski zbornik, XXV (1985), 71-122, Ljubljana. K r a u s, F., 1894: Hohlenkunde. Verlag C. Gerold's Sohn, pp. 308, Wien. P uti c k , V., 1888: Generalproject zur unschadlichen Ableitung der Hochwasser aus den Kesselthalern von Planina, Zirknitz und Laas-Altenmarkt in Inner- krain. Arhiv podjetja za melioracije v Ljubljani. S c h m i d 1 , A., 1854: Die Grotten und Hohlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas. Kais. Akad. Wiss., Wien. Vi centi n i , R., 1875: Bonifacio della valli di Laas, Zirknitz, Planina e Lubiana. 48 P. Habič, Ponorna jama Golobina na Loškem polju 15 THE PONOR CAVE GOLOBINA ON LOŠKO POLJE Summary The sinking stream Obrh sinks on Loško polje in inaccessible swallow holes between 565 and 567 m a. s. l. and about 500 m before the entrance to the Golobina cave (Fig. 1). It lies on the polje's border 575 m a. s. l. and is reached by the surface by flood waters only. Through the roof collapse the siphon lake can be reached by the network channels: the lake's level oscillates between 540 and 570 m, controlled by Obrh discharge and Cerknica lake water table as well as by outflow daming be- cause of limited permability of about 2 km wide ridge between Loško and Cerkniško polje. Because of frequent floods in the middle of the past century it was dug up according to proposals of A. S c hm i d 1 (1954), R. Vice n ti ni (1875) and plan of W. P utic k (1888) in the years from 1901 to 1906 500 m long channel and artificial entrance to Golobina cave with entrance on Hill 567. By the outflow regulation the floods were a little lowered and shortened but they were not abolished completely. The cavers investigated and surveyed Golobina cave several times but it was never described in detail. The copy of Putick's plan from the tirne before the regulation (Fig. 2) is preserved, in the plan of Society for cave exploration from 1929 some of the Putick's channels are missed. The Institute for karst research collaborators have surveyed the cave again in 1970, 1985 and 1986 (Annex 1). Meanwhile the local cavers from Dane and Bloška Polica have dug Ozki rov (Narrow Channel) and reached Velika dvorana (Great Hall). In 1985 during the great drought the siphon in Jezerska dvorana (Lake Hall) was passable and in 1986 the continuation of Odkopani rov (Dug passage) was discovered. Now there are 850 m with 37 m of altitude difference sur- veyed in Golobina. The cave is entirely built in bedded Jurassic limestones dipped for 20° towards SW. They are cut by several faults and fissures in NW-SE, NE-SW and N-S di- rections where the most of passages developed. Some hundred meters NE from Go- lobina is the known Idrija fault zone along which the underground waters from Loško polje are directed towards Cerknica. On the base of speleomorphological investigations the four main development phases are defined. The excavation of Golobina was going on in phreatic zone con- cordantly to deepening of rocky bottom of Cerkniško polje and cutting of canyon valleys on Loško polje. Similar as on poljes in Golobina too the loam accumulation followed and some of the old passages are still now filled up to the roof. Next phase was reexcavation and formation of younger fissured passages. In following dry period flowstones and speleothems were formed and they are now on some parts covered by younger flooding loam and coated by black Fe-Mn crust reflecting the youngest humid period. By the inflow regulation man influenced the entrance part of the cave where now more wood, brushwood and other refusals are accumulated by water from the surface. The melioration effects did not reach deeper into underground between Loško and Cerkniško polje. The main reasons for water flooding were not abolished. 4 Acta carsologica 49