400 - - javljeno delo Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske in nauki pedagogov Johna Locka, Augusta Hermanna Francka in Jeana Jacka Rousseauja. - šole v Krškem. Tatjana Hojan Novi zapiski – 100 - Kulturni. V uvodu k reviji je urednik zapisal, da se bo ta ukvarjala z narodno-poli- - 1 napisala urednik in izdajatelj. tudi izraz Sloveni. 401 Jubileji ki je izšla v Beogradu. V razpravi je opozoril na razliko med slovensko in srbsko politiko in se posebej dotaknil vprašanja Koroške po prvi svetovni vojni. Zapisal 2 - - shingtonu. Politik in izdajatelj lista Albin Prepeluh je pisal o vidovdanski ustavi, ki ji je - mu in njegovim posledicam. - vse navlake in postala »dom svobode in vzpodbude«. Pri reformi pa bi mora- verstva in javne socialne oskrbe, zastopniki kmetijstva, obrtništva in prometnih poklicev. Zavzel se je za delovno šolo, v kateri bi se prepletali: telesna, nravna in duševna vzgoja. Šolska obveznost naj bi trajala od 7. do 17. leta. je izdelal prosvetni svet v Beogradu, ne da bi se prej posvetoval z drugimi. V Ju- goslaviji bi se morala uveljaviti enotna srednja šola, kar pa je na našem ozemlju - - brez vzgoje in izobrazbe, ker zanj ni denarja. Predlagal je organizacijo iz zastop- nikov obrti, industrije in vlade, ki bi delovala v glavnih mestih in imela sekcije v obrtno nadaljevalne šole, vajenske domove in vajenske delavnice. Univerzitetni profesor, pedagog dr. Karl Ozvald je pisal o obisku akadem- zmorejo s potrpljenjem in ljubeznijo. 402 navedel statistiko šoloobveznih otrok v posameznih slovenskih okrajih. Veliko za odprtje zavoda za gluhoneme v Mariboru, ljubljanski zavod za slepe pa bi mo- - odvisnost pridobila šele po prvi svetovni vojni, prej so bili Poljaki v Avstriji, Rusiji in Prusiji. Šole v svojem jeziku so lahko obiskovali le v Avstriji, v Rusiji ruske, v pisala o šoli v tujini. Zveza švicarskih konsumnih društev je zgradila naselbino Srbiji in na Hrvaškem, v Sloveniji pa ga skoraj ni. - ja, obletnico smrti Antona Martina Slomška in Ljudevita Gaja in objavili krajše nekrologe ob smrti Miroslava Malovrha, Josipa Grudna in Franca Komatarja. Na zadnji strani revije je uredništvo in upravništvo zapisalo, da zaradi Tatjana Hojan