3KAMNIŠKI ZBORNIK XX/2010 4 5Cip - kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana Kamniški zbornik XXISSN 1318-9069Kam­ ni­ ški­zbor­ nik­2010­ Uvo­ dnik Ka ko hi tro te če čas! Ni dol go te ga, kar sva se z žu- pa nom An to nom To ne tom Smol ni kar jem do go vo ri la, da obu di mo Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik, pa ven dar le je bi lo to že le ta 1996 – to rej pred 14 le ti. Ta krat je iz šel 13. let nik, le tos iz da ja mo 20. Vmes pa je bi lo 8 zbor ni kov, ve li ko se stan kov ure dni ške ga od bo ra, po go vo rov z av - tor ji, ure dni ške ga, lek tor ske ga, ko rek tor ske ga, obli ko- val ske ga in dru ge ga de la. Ne ka te ri av tor ji so ob ja vi li svoj pri spe vek sa mo en krat, dru gi so za vsa ko šte vil ko pri pra vi li no vo te mo. Spet dru gi so vse sko zi ob ljub lja li, da bo do pri pra vi li čla nek, pa ga še ni so uspe li. Tre tji pa ob vsa ki šte vil ki ra zmiš lja jo, kaj bo do pri pra vi li za na sled njo. Met ka Me stko va, ki le tos pr vič so de lu je, je re kla: »Ra zmiš ljam, kaj bom pri pra vi la za na sled njo šte vil- ko.« Vil ko Ri fel ima v na čr tu opis obi ča jev ob ko li nah v kam ni ški ob či ni. Svo je pri spev ke ob ljub lja tu di sku- pi na pa le on to lo gov, ki nas re dno ob ve šča o za ni mi vih od kri tjih v Tu nji škem gri če vju. Mar si ka te ra ra zi ska va je bi la opi sa na prav za ob ja vo v Kam­ ni­ škem­ zbor­ ni­ ku. Ze lo za ni mi vo je, da ni mo go če do bi ti raz prav o go spo- dar stvu, o ure ja nju pro sto ra, tu di o špor tu ne. Ali o tem Kam ni ča ni ne ra zmiš lja mo? Ka kor ko li že: vzva lo va li smo du hov no gla di no in zdaj ro di sa do ve. Zbor nik je plu ra len to li ko, ko li kor so raz lič nih miš- ljenj so de lu jo či av tor ji. Mi slim, da je prav ta ko. Vsi član ki ni so ena ke kva li te te, tu di ne znan stve ni, saj jih ne pi še jo sa mo znan stve ni ki – to ni ti ni na men Kam­ ni­ ške­ ga­zbor­ ni­ ka. Ti ob jav lja jo v ta kih zbor ni kih, kot je naš, iz ve se lja po ve da ti to, kar so od kri li, in iz ob čut ka pri pa dno sti Kam ni ku. Slo ven ska znan stve na po li ti ka na mreč pi sa nja v slo ven šči ni ne pod pi ra (več), pač pa ob ja ve v an gle škem je zi ku in iz bra nih re vi jah. Eden od ra zi sko val cev glas be ne zgo do vi ne, ki sem ga po va bi la k so de lo va nju, mi je re kel: »Ve ste, naš pred stoj nik ne že li, da ob jav lja mo v ta kih zbor ni kih, ker to ne pri na ša točk.« Če ho če te bi ti uspe šni, pri do bi ti toč ke za na pre- do va nje, za pri ja vo na dr žav ne raz pi se, mo ra te to rej pi sa ti v an gle šči ni in ob jav lja ti v tu jih re vi jah ali vsaj v ti stih »slo ven skih«, ki so že v ce lo ti ali na pol an gle ške. Slo ven sko naj bi pi sa li sa mo še po lju dno. To se že do- ga ja. Ka ko krat ko vi dno! Slo ven šči na bo, kot je re kel aka de mik Ja nez Ore šnik, res po sta la je zik, ki se go vo ri »sa mo še v co pa tih« – do ma, za za pr ti mi vra ti. To se do ga ja v vsej Evro pi. Na Ni zo zem skem, Šved skem ipd. uni ver zi tet ni štu dij že po te ka v glav nem v an gle šči ni. Pa do volj o tem! To do ga ja nje bo mo ra la za u sta vi ti slo- ven ska po li ti ka. Kam ni ški zbor nik je te mat sko raz li čen. Mar si ka te ra te ma, ki jo ob jav lja mo, je za ni mi va (lah ko tu di bo le ča) sa mo za nas Kam ni ča ne – npr. pre ne ha nje iz de lo va- nja ma jo lik, o če mer pi še Ire na Ra de je va. Tu di lju dje, o ka te rih pi še mo, so lah ko vse slo ven sko ali evrop sko po mem bni (Mar jan Kor daš, To maž Hu mar, To ne Cevc), lah ko pa so naj po mem bnej šo sled za pu sti li prav v Kam ni ku (Ra stko Za brič, Jan ko Ste le, Ce rar je vi) in so za to vre dni spo mi na. Ker žu pan An ton To ne Smol ni kar po šest najst ih le tih, kot sam pra vi, za klju ču je žu pa no va nje, je ob jav- lje nih več član kov o de lu ob čin ske upra ve, kaj je bi- lo v pre te klih le tih do se že ne ga na vseh po dro čjih, za ka te ra mo ra skr be ti ob či na, in o od pr tih pro ble mih, ki jih bo tre ba re še va ti v pri ho dno sti (šo le, vrt ci, po ko pa- li šče, ve li ko pla nin ska žič ni ca, ipd.). Z in ter vju jem pa smo ob kam ni škem pred sta vi li žu pa na Tro fa i a cha, saj je uspe šno so de lo va nje obeh ob čin te me lji lo tu di na ose bnem pri ja telj stvu. V zgo do vi no po se ga jo pri spev ki o iz ko ri šča nju na- rav nih bo ga stev nek daj v Tu nji cah, o kon cu iz de la ve kam ni ških ma jo lik in po nov ni vpe lja vi kam ni ške ga vla- ka. Pri go spo dar je nju je tre ba pa zi ti na us trez no rav na- nje z na ra vo. Na pro ble ma ti ko spre mi nja nja pod neb ja, one sna že nja vo da in po tre bno pre vi dnost pri iz ko ri šča- nju na ra ve opo zar ja Alek san der Be lec. V no vem bru 2008 so v Kam ni ku po te ka le pri re di tve ob 65-let ni ci smr ti ene ga naj po mem bnej ših slo ven- skih pe sni kov Fran ce ta Ba lan ti ča, ki jih je pod po kro vi- telj stvom ob či ne Kam nik in Slo ven ske aka de mi je zna- no sti in umet no sti pri pra vil od bor, ki so ga se stav lja li: Mar je ta Hu mar (pred se dni ca), Fran ce Pi ber nik, aka- de mik Mar jan Kor daš, Ja nez Ste le, dr. An dre ja Er žen, Bre da Pod brež nik, To ne Fti čar in An ton Ka min. Or ga ni- za tor ji smo že le li pred sta vi ti pe sni ka kot pe sni ka, brez vseh po li tič nih oz nak, ki z nje go vi mi pe smi mi ni ma jo no be ne zve ze. To nam je tu di uspe lo. Slav no stni go- vor nik aka de mik Jan ko Kos je Ba lan ti ča pri mer jal s Fran ce tom Pre šer nom. Pri spe vek ob jav lja mo. Po va bi- 6 7 lo, da se ude le ži pred sta vi tve dveh no vih knjig o Ba- lan ti ču, ki ju je na pi sal Fran ce Pi ber nik, je spre jel tu di pred se dnik re pu bli ke dr. Da ni lo Türk, ven dar za ra di ob vez no sti ni mo gel pri ti v Kam nik. V pi smu 19. no- vem bra 2008 je za pi sal: »Fran­ ce­ Ba­ lan­ tič­je­bil­naj­ prej­ pe­ snik.­Nje­ go­ va­po­ e­ zi­ ja­ni­obre­ me­ nje­ na­ s­ka­ kr­ šno­ ko­ li­ ide­ o­ lo­ gi­ jo,­ ven­ dar­je­bi­ la­kljub­te­ mu­iz­ raz­upo­ ra­zo­ per­ sle­ her­ no­ ti­ ra­ ni­ jo.­/…/­Fran­ ce­Ba­ lan­ tič­ je­da­ nes­v­na­ ših­mi­ slih­za­ to,­ker­je­nje­ go­ va­po­ e­ zi­ ja­klju­ bo­ va­ la­ vsem­ nas­ prot­ ni­ kom.­ Z­na­ mi­je­tu­ di­za­ to,­ker­so­nje­ go­ ve­pe­ smi­do­ bre­in­pri­ mer­ ne­ za­da­ naš­ nji­ čas.­Za­ to,­ker­so­ di­ v­krog­na­ ših­naj­ bo­ ljših­ pe­ sni­ kov­ in­ker­nas­opo­ zar­ ja­ na­ne­ smi­ sle­ pre­ te­ klo­ sti,­ na­voj­ ne­gro­ zo­ te­in­do­ god­ ke,­ ki­mla­ de­ mu­ Ba­ lan­ ti­ če­ ve­ mu­ umu­ni­ so­da­ le­pri­ lož­ no­ sti,­ da­bi­se­raz­ vil­in­iz­ ra­ zil­v­ce­ lo­ ti.« V od del ku o kul tur ni zgo do vi ni ob jav lja mo tri član- ke: o usta no vi te lju pev ske ga zbo ra Li ra po kam ni škem zgle du v ame ri škem Cle ve lan du, o glas be ni kih iz tu hinj- ske dru ži ne Hri bar in o Kam ni ča nih, ki so v 16. sto le tju štu di ra li v švi car skem Ba slu. V na sled njem raz del ku o dru žbe ni zgo do vi ni Jo že Ar ko za klju ču je svo je pri spev - ke za zgo do vi no osa mo svo ji tve ne voj ne, dr. Dam jan Han čič pa na da lju je pri kaz živ lje nja v le tu 1947, kot ga od se va jo par tij ski za pi sni ki. Met ka Me stek opi še zgo- do vi no šo le v Tu nji cah. V od del ku o ar hi tek tu ri je po dro- bno pred stav lje na cer kev v Stra njah, ki je go to vo eden od vr hun cev Pleč ni ko ve ga us tvar ja nja. V et no lo škem de lu sta ob jav lje na član ka, ki bolj ali manj te me lji ta na ljud skem iz ro či lu: o ro kov nja čih in kam ni škem je ze ru. So av to ri ci knji ge Ču­ dež­pre­ ču­ den pa ana li zi ra ta, ka- te ra te ma ti ka je še ži va v ustnem iz ro či lu v Kam ni ku in oko li ci. V raz del ku o ge o lo gi ji smo se ob 125-let ni ci roj stva spom ni li ce nje ne ga slo ven ske ga ge o lo ga p. Ja- ne za Žur ga, ki je ve lik del živ lje nja pre bil v Kam ni ku. Po mem bna no va znan stve na od kri tja so ob jav lje na v pa le on to lo škem de lu. V umet no stnoz go do vin skem de lu je Fer di nand Šer belj opi sal do slej pri nas ma lo zna ne ga sli kar ja Bam bi ni ja, ro je ne ga v 17. sto le tju v Be net kah, ki je v 18. sto le tju na po va bi lo upra vi te lja Pet ra Ja ko ba ba ro na de Te sta fer ra te iz de lal več slik za ko mend sko cer kev. V raz del ku Pe sni ki in pi sa te lji ob jav lja mo pe smi He- le ne Pla hu te in Ma ri je Ko želj. Nek da nja ku sto si nja Ma- le še ve ga le ri je Bar ba ra Sa venc pa je na pi sa la por tret li kov ne us tvar jal ke So nje Ra u ter. V in ter vju ju, ki ga je pri pra vil To ne Fti čar, pred stav lja mo aka de mi ka Mar ja- na Kor da ša. V raz del ku Lju dje in čas ob jav lja mo ne kaj spo mi nov. Sin To ne in hči Ci ca se spo mi nja ta oče ta Jan ka Ste le- ta, mar kan tne ose be že sko raj pre te kle ga Kam ni ka. Jo ži ča Snoj Se ne gač nik s svo ji mi spo mi ni do pol nju je po do bo Gaš per ja Križ ni ka in nek da nje ga Mot ni ka. Da ča sa voj ne in vse ga hu de ga, kar so lju dje do ži ve li, ne bi po za bi li, ob jav lja mo pri spe vek Mi la na No gra ška o ru skem ta bo ri šču, ki ga je pre ži vel. Kar pre cej li te rar- nih ele men tov, zla sti pa ve li ko pri jaz ne iro ni je ima po- to pis Vi da Kre gar ja s po ti po Ita li ji. Ja nez Maj ce no vič v pri spev ku o Pe ro vem v svo jem slo gu pre ple ta se da- njost in pre te klost. Ob 70-let ni ci smo se spom ni li čla na na še ga ure- dniš tva dr. Bo ža Dro ve ni ka. Po mem bnih ju bi lan tov je bi lo še več. Med nje za go to vo so di ta 80-let ni ka so šol ca sli kar Ivo Kor daš in špor tni or ga ni za tor in po o sa mo- svo ji tve ni po li tik Mi lan Windschnurer, ki pa ju, bo di si Šest­ najst­let­»no­ ve«­­ ob­ či­ ne­Kam­ nik Čas hi trih raz voj nih ko ra kov in no vih iz zi vov V 18. šte vil ki Kam­ ni­ ške­ ga­ zbor­ ni­ ka, ki smo ga pri- pra vi li ob ob čin skem praz ni ku le ta 2006, smo s so de- lav ci pred sta vi li pre gled raz vo ja ob či ne v dva najst let- nem ob dob ju od uve lja vi tve no ve lo kal ne sa mo u pra ve. Ka ko hi tro so mi ni la šti ri le ta, lah ko naj bolj oce nju je- mo ti sti, ki smo že le li, da bi Kam nik do bi val no vo pre- poz nav nost, no ve vse bi ne in vse bo ljše po go je za pre- bi val ce in vse, ki ga ima jo ra di, ga obi sku je jo in zna jo pre poz na va ti uspe he in po zi tiv ne na me re. Tu di to krat že li mo za be le ži ti naj bolj ak tu al ne in od- mev ne do god ke na po sa mez nih po dro čjih živ lje nja, de la, us tvar jal no sti. So de lav ci ob čin ske upra ve so ti- sti, ki mo ra jo vsa ko dnev no, na osno vi spre je tih skle- pov ob čin ske ga sve ta, skr be ti za odlo či tve, ki so v skla- du z ve ljav no za ko no da jo, v okvi ru fi nan čnih mož no sti in mo ra jo na kon cu da ti re zul ta te. Pre pri čan sem, da smo tu di v tem man dat nem ob- dob ju sku ša li v okvi ru fi nan čnih mož no sti na re di ti po- mem bne ko ra ke na prej ob vseh te ža vah, ki so jih na re- ko va le pred vsem ne pre sta ne spre mem be za ko no da je na dr žav ni rav ni, v zad njem le tu pa go spo dar ska re ce- si ja in vse, kar je po ve za no z njo. Prav je, da se ni smo us tra ši li vseh po sle dic, tem več smo na po dro čju so- ci al nih tran sfer jev po ve ča li pro ra čun ska sred stva, da bi naj bolj so ci al no ogro že nim Kam ni ča nom omo go či li pre ži ve tje. Ni smo se us tra ši li iz zi vov na po dro čju otro ške ga var - stva, saj se za ve da mo, da so šte vil ni otro ci osta li pred vra ti vrt ca. Na rav ni pri rast pre bi val cev je bi lo v Kam- ni ku ču ti ti že več kot pet let. Res je, da smo v zad njih le tih zgra di li kar pre cej no vih sta no vanj, kar nam kar na prej opo na ša opo zi ci ja, saj se je šte vi lo pre bi val cev pri bli ža lo tri de set im ti soč em. Upam in pre pri čan sem, da nam bo do je se ni uspe lo zgra di ti pet od del kov otro- ške ga var stva, da bo iz bra ni kon ce si o nar zgra dil še de- set od del kov, kar bo po me ni lo po mem bno zmanj ša nje šte vi la ne za do vo ljnih star šev. Iz ob jek tiv nih vzro kov se je za ne kaj me se cev za ka- snil tu di za če tek grad nje osnov nih šol. Če bo šlo vse po sre či, bo mo no vo Osnov no šo lo Fra na Al bre hta za- sta vi li sre di le toš nje ga po le tja. V ta na men ima mo v okvi ru šol ske ga skla da že re zer vi ra nih šest mi li jo nov evrov. Tej šte vil ki se ču di jo šte vil ne ko le gi ce in ko le gi žu pa ni, saj je ve lik del slo ven skih ob čin glo bo ko za- dol žen. Ob či na Kam nik ni ma po so jil, kot žu pan sem sku šal v okvi ru de jan skih mož no sti so o bli ko va ti tem po raz vo ja. Ob tem po dat ku sem še to li ko bolj za do vo ljen, saj se mi iz te ka če tr ti man dat. Z le toš nji mi lo kal ni mi vo li tva- mi se za klju ču je tu di žu pa no va nje To ne ta Smol ni kar ja. Pre pri čan sem, da bo imel no vi žu pan ali žu pa nja do- bro osno vo za na dalj nji raz voj, ki ga bo po tre bno uo kvi- ri ti pred vsem v slo ven ske in evrop ske go spo dar ske ra- zme re. Kan di da tov je men da ve li ko, če nič dru ge ga, pa naj upoš te va mo je več krat iz re če ne mi sli, da se vse ga ne da na re di ti in ure sni či ti na en krat, da so po tre bna le ta, ki pa se, žal, vse pre več krat pre hi tro iz te če jo. Si cer pa bo do oce no šest najst let ne ga ob dob ja po- da li Kam ni ča ni in vsi, ki ima jo Kam nik ra di. Sam pa sem ob tem zad njem uvo dni ku, ki ga pi šem kot žu pan, dol žan za hva lo za do bro so de lo va nje vsem, s ka te ri mi sem so us tvar jal da naš nji Kam nik. ­ ­ ­ Žu­ pan­To­ ne­Smol­ ni­ kar za ra di od kla nja nja po zor no sti ali ker ni smo do bi li ob- ljub lje ne ga pri spev ka, ni smo po se bej pred sta vi li. Spo min ske član ke po sve ča mo Loj ze tu Per ku (ob 100-let ni ci roj stva), za ni mi ve mu us tvar jal cu mo de Iva- nu De bev cu (ob 90-let ni ci roj stva), To ma žu Hu mar ju ob tra gič ni smr ti, zna ni pro fe so ri ci Zo ri Ber gan to vi, na- še mu so de lav cu Sta ne tu Ši men cu, et no lo gu To ne tu Cev cu in ja mar ju Ra stku Za bri ču ob smr ti. Pred krat kim je umrl ča stni ob čan, glas be nik in pe- da gog Vik tor Mi hel čič, ki se ga za zdaj sa mo s hva- lež nos tjo spo mi nja mo, za pri pra vo te htnej še ga opi sa nje go ve ga de la in po me na za Kam nik pa bo še čas. Med spo mi na vre dne lju di so di tu di pe sni ca, ra dij ska na po ve do val ka in po ve zo val ka jav nih pri re di tev Ani- ca Glad ko va, ki sem jo po kli ca la, da bi so de lo va la na pred sta vi tvi Kam­ ni­ ške­ ga­ zbor­ ni­ ka XX. Mož mi je od go- vo ril, da je prav ti sto ju tro, 12. mar ca, umr la. Kot glav na ure dni ca se is kre no za hva lju jem vsem, ki so s svo jim de lom pri spe va li, da je knji ga na sta la: av tor jem pri spev kov, čla nom ure dni ške ga od bo ra, ko- rek to ri ci Ta tja ni Ma ti čič, ure je val cu be se di la Sa šu Ma- ti či ču in obli ko val cu Du ša nu Ster le tu, ki kar dva me se- ca ži vi ta za Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik. Lek to ri ra nje be se dil je ze lo za htev no, ker pi še jo lju dje raz lič nih strok, izo braz- be in pi sne prak se. Za to sem po se bej hva lež na Mi la nu Šuš tar ju, ki sku ša vsa be se di la, ko li kor se da, po e no- ti ti in us kla di ti s Slo­ ven­ skim­ pra­ vo­ pi­ som in Slo­ var­ jem­ slo­ ven­ ske­ ga­knjiž­ ne­ ga­je­ zi­ ka. Ker je Kam nik praz no val 780-let ni co, se za hva lju- jem Me dob čin ske mu mu ze ju Kam nik za fo to gra fi je s kam ni ško te ma ti ko, ki smo jih ob ja vi li na na slov ni ci in kot vi nje te. Hva la Ni ki Vr hov nik, ki je zbra la in ure di la ob čin ski del be se dil. Kot že le ta na zaj smo ze lo do bro so de lo va li z rav na te lji co Sred nje eko nom ske šo le Ta- tja no No vak in Gaš per jem Ko pi tar jem, ki je pre ve del ali pre gle dal an gle ške pov zet ke, ki so jih pri pra vi li av- tor ji. Pov ze tek za čla nek o To ma žu Hu mar ju je pre ve- dla Bran ka Bo žič, ita li jan ski pov ze tek za pri spe vek o Bam bi ni ju pa Fer di nand Šer belj. Ob kon cu se za hva lju jem žu pa nu An to nu To ne tu Smol ni kar ju, ki je Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik vse sko zi mo ral no pod pi ral in v pro ra ču nu zanj za go to vil sred stva. ­ ­ ­ Glav­ na­ure­ dni­ ca­­ ­ ­ ­ Mar­ je­ ta­Hu­ mar Kam nik, ma rec 2010 8 V­4.­mandatu­so­svetniki­zasedli­prostore­v­prenovljeni­sejni­dvorani. 9 Kamnik – sedanjost in prihodnostAn­ ton­To­ ne­Smol­ ni­ kar,­žu­ pan,­ s­so­ de­ lav­ ci­ Ob­ či­ na­Kam­ nik,­Glav­ ni­trg­24 Ob­ čin­ ski­praz­ nik­–­tre­ nu­tek­za­pre­ gled­do­ sež­ kov Za raz voj ob čin ni so za služ ni sa mo de lav ci ob čin ske upra ve, ob čin ski svet ni ki, žu pa ni, pod žu pa ni, tem več ga po mem bno so o bli ku je jo tu di Kam ni ča ni in so de- lav ci iz ven ob či ne, iz ven dr ža ve Slo ve ni je. Tu di le tos je ob čin ski svet ob ob čin skem praz ni ku spre jel Sklep o po de li tvi priz nanj ob či ne Kam nik. Le toš nji na gra jen ci so: Ča stni ob čan To maž HU MAR (po smrt no) Zla to priz na nje Ma tevž KO ŠIR Sre br no priz na nje Karla URH Gre ta BOL TAR Ma ri ja Mar ja na BER LEC To maž Per ko Bro na sto priz na nje Jo že TO NI Mi le na PO TOČ NIK Franc HO ČE VAR Urar stvo CE RAR Zvone KEMPERLPo se bna priz na nja GRS in 3. odd. 15. he li kop ter ske bri ga de SV Ger hard SLAM NIG Le ta 1996 je ob čin ski svet z odlo kom (Ur. l. RS, št. 2/1996) za da tum praz ni ka raz gla sil 29. ma rec – roj- stni dan Ru dol fa Ma is tra in raz ve lja vil do te da nji ljud ski praz nik Me stne ob či ne Kam nik 27. ju lij – dan vsta je na Kam ni škem, ki je bil raz gla šen le ta 1953. Do le ta 1996 je ob čin ski svet po de lje val kot ob čin- ska priz na nja pla ke te ob či ne Kam nik, s spre je mom no ve ga Odlo ka o priz na njih ob či ne Kam nik (Ur. l. RS, št. 75/1996) pa so to priz na nja ob či ne Kam nik, ki se po de lju je jo na slav no stnih se jah ob čin ske ga sve ta ob ob čin skem praz ni ku. Pre jem ni ki ob čin skih priz nanj v le tih 1996–2009 Le to 1996 To ne CE RER - na ziv ča stni ob čan FRAN ČI ŠKAN SKI SA MO STAN – zla ta pla ke ta Ivo ZOR MAN – zla ta pla ke ta Sa mo VREM ŠAK – zla ta pla ke ta Franc ŠTE BE – zla ta pla ke ta Du šan JE SE NIK – zla ta pla ke ta Ivan ZI DAR – zla ta pla ke ta Ma ri ja RE BA – zla ta pla ke ta An ton BUR JA – zla ta pla ke ta Franc ŠTE BE – sre br na pla ke ta Vin ko PET EK – sre br na pla ke ta To ne FTI ČAR – sre br na pla ke ta Slovesnosti­ ob­spomeniku­ generala­ Rudolfa­Maistra­se­je­ob­občinskem­ prazniku­leta­2008­udeležil­predsednik­ Republike­ Slovenije­ dr.­Danilo­Türk.­Na­fotografiji­ župan­Anton­Tone­Smolnikar­ s­predsednikom­ dr.­Danilom­Türkom,­ob­njem­podžupan­ Brane­Golubovič,­desno­podžupan­Rudolf­Pfajfar­in­direktor­občinske­uprave­Vladimir­Korošec.­Foto:­Vido­Repanšek. 10Kamnik – sedanjost in prihodnost 11 Kamnik – sedanjost in prihodnostLe to 1997 Vik tor MI HEL ČIČ – na ziv ča stni ob čan To maž HU MAR – zla to priz na nje Franc VEN GUST – sre br no priz na nje Le to 1998 Ni ko laj SA DNI KAR – zla to priz na nje Fran ce PI BER NIK – zla to priz na nje Fran ce TOM ŠIČ – zla to priz na nje ME STNA GOD BA – zla to priz na nje Ja nez MAJ CE NO VIČ – sre br no priz na nje Mi lan WINDSCHNURER – sre br no priz na nje Le to 1999 ZU IM Kam nik – zla to priz na nje Slav ko RAJH – zla to priz na nje Pet er SI TAR – zla to priz na nje GIM NA ZI JA Kam nik – sre br no priz na nje Mar ko PRE ZELJ – sre br no priz na nje Aleš HRO VAT – sre br no priz na nje MA TIČ NA KNJIŽ NI CA KAM NIK – bro na sto priz na nje Le to 2000 Jo že BER LEC – na ziv ča stni ob čan Mi ri na ZU PAN ČIČ CVIKL – zla to priz na nje An drej SKO DLAR – zla to priz na nje DRUŠ TVO UPO KO JEN CEV KAM NIK – sre br no priz na nje Jo že BRO DNIK – sre br no priz na nje Ja nez TRE BU ŠAK – sre br no priz na nje KUL TUR NO DRUŠ TVO MOT NIK – bro na sto priz na nje Du šan ŠTE FU LA – bro na sto priz na nje (za vr nil) An ton RAJ SAR – bro na sto priz na nje Au gust WAGNER – spo min sko priz na nje Le to 2001 Ce ne MA TI ČIČ – na ziv ča stni ob čan Mi lan ŠUŠ TAR – zla to priz na nje Alojz ŠUŠ TAR – zla to priz na nje Jer nej RAZ POT NIK – zla to priz na nje Bo ris ZA KRAJ ŠEK – sre br no priz na nje Mar ta ŽER KO – sre br no priz na nje Slav ko TE KAV ČIČ – sre br no priz na nje KAM NI ŠKI OB ČAN – bro na sto priz na nje Jo že AR KO – bro na sto priz na nje Pa vle ŽAV BI – bro na sto priz na nje Le to 2002 Sta ne GA BRO VEC – na ziv ča stni ob čan Jo že SEM PRI MOŽ NIK – zla to priz na nje Alojz FRANC – zla to priz na nje Ma ri ja MA LI – sre br no priz na nje Al bert ŽI BERT – sre br no priz na nje Mi ha PEL KO, s. p. – sre br no priz na nje Ivan SE KAV ČNIK – bro na sto priz na nje Ja nez RE PAN ŠEK – bro na sto priz na njeLe to 2003 Ni ko laj SA DNI KAR – na ziv ča stni ob čan Vik tor RE PAN ŠEK – na ziv ča stni ob čan Franc SVE TELJ – zla to priz na nje VVZ AN TONA MED VE DA – sre br no priz na nje Du šan STER LE – bro na sto priz na nje Mi ro sla va TER ŠEK –bro na sto priz na nje Jo ži PET EK – bro na sto priz na nje ŽU PNIJ SKA KA RI TAS KAM NIK – po se bno priz na nje Le to 2004 Sa mo VREM ŠAK – na ziv ča stni ob čan Franc HRI BAR – zla to priz na nje Alojz PELC – sre br no priz na nje OB MOČ NA OBRT NA ZBOR NI CA KAM NIK – sre br no priz na nje He le na STER LE – bro na sto priz na nje Rok BEN KO VIČ – bro na sto priz na nje Igor ŠINK – bro na sto priz na nje Mi ro slav PET EK – bro na sto priz na nje Jer nej ŽE ROV NIK – po se bno priz na nje La di slav DO BRO VOLJC – po se bno priz na nje AN SAM BEL BRA TOV PO LJAN ŠEK – po se bno priz na nje Le to 2005 Bog dan POT NIK – zla to priz na nje Me tod HU MAR – zla to priz na nje Le o pold MI HE LIČ – zla to priz na nje An drej ŽA LAR – sre br no priz na nje Du šan LI PO VEC – sre br no priz na nje Ivan HRI BAR – bro na sto priz na nje Ma ri ja Da ni je la APAR NIK – bro na sto priz na nje Se bas tjan VR HOV NIK – bro na sto priz na nje Gre gor HRI BAR – po se bno priz na nje ME ŠA NI PEV SKI ZBOR OD MEV – po se bno priz na nje Stan ko HRI BAR – po se bno priz na nje Jo že KLENC – po se bno priz na nje AN SAM BEL NA GELJ – po se bno priz na nje Franc PLA HU TA – po se bno priz na nje Le to 2006 Bo žo MA TI ČIČ – zla to priz na nje Ja nez Bo ris IVANC – sre br no priz na nje Alojz BER LEC – sre br no priz na nje Dra go KO VA ČIČ – sre br no priz na nje Iva ŠU BELJ KRA MAR – bro na sto priz na nje Maj da PET ER LIN – bro na sto priz na nje MEDOBČINSKO DRUŠ TVO IN VA LI DOV KAM NIK – bro na sto priz na nje DOM STA REJ ŠIH OB ČA NOV – bro na sto priz na nje Da ni jel HAMP – po se bno priz na nje An ton ŠPEN KO – po se bno priz na nje Pri mož HI ENG – po se bno priz na nje TU NJI ŠKI OK TET – po se bno priz na njeLe to 2007 Mir ko JU TER ŠEK – na ziv ča stni ob čan Av guš tin LAH – zla to priz na nje To ne ŽNI DAR ŠIČ – zla to priz na nje Vid ko KRE GAR – sre br no priz na nje ME ŠA NI PEV SKI ZBOR CAN TE MUS – sre br no priz na nje MO ŠKI PEV SKI ZBOR SO LI DAR NOST – sre br no priz na nje JA MAR SKI KLUB KAM NIK – bro na sto priz na nje An drej MIS SON – bro na sto priz na nje Franc MO DRI JAN – bro na sto priz na nje Ve ra ME JAČ – po se bno priz na nje Franc TR DIN – po se bno priz na nje Ru dolf EHWEINER – po se bno priz na nje DRUŠ TVO SA MO PO MO ČI TU NJI CE – po se bno priz na nje Le to 2008 Mar je ta HU MAR – zla to priz na nje Sta ne SIM ŠIČ – zla to priz na nje Ru dolf VI DIC – sre br no priz na nje Bar ba ra in Ja nez SI TAR – sre br no priz na nje Du šan PA PEŽ – bro na sto priz na nje Sta ni sla va ZA VR ŠNIK – bro na sto priz na nje Aloj zij KON DA – bro na sto priz na njeLe to 2009 Alek san der DO PLI HAR – zla to priz na nje MA TIČ NA KNJIŽ NI CA KAM NIK – sre br no priz na nje Zdrav ka SLA VEC – sre br no priz na nje Ana STE LE – sre br no priz na nje Mar ta KOS – bro na sto priz na nje Ivan NO GRA ŠEK – bro na sto priz na nje OB MOČ NO ZDRU ŽE NJE VE TE RA NOV – bro na sto priz na nje Do mi nik GRK MAN – bro na sto priz na nje Jo že GAJ ŠEK – bro na sto priz na nje An ton DU LAR – po se bno priz na nje Vid PIRŠ – po se bno priz na nje Au gust WAGNER – po se bno priz na nje Na­fotografiji­ ministrica­ za­obrambo­ dr.­Ljubica­Jelušič­z­dobitniki­občinskih­ priznanj,­v­drugi­vrsti­župan­Anton­Tone­Smolnikar,­ podžupan­Brane­Golubovič­in­podžupan­Rudolf­Pfajfar,­­marec­2009.­Foto:­Primož­Hieng. 12Kamnik – sedanjost in prihodnost 13 Kamnik – sedanjost in prihodnostKam­ nik­ob­780­let­ ni­ ci Kam nik je me sto, ki ga odli ku je bo ga ta zgo do vi na, v da naš njih ča sih iz ra že na v ce li vr sti kul tur nih in na rav- nih zna me ni to sti. Pes tra ob dob ja so Kam ni ku pu sti la ne iz bris ljiv pe čat, ume sti la so ga v sre di šče evrop ske zgo do vi ne, po sta vi la v dru žbo naj sta rej ših slo ven skih mest. Na svo jo zgo do vi no so me sto in z njim nje go vi pre bi val ci z raz lo gom lah ko po no sni. Okro gle oblet ni ce so sa mo spod bu da, da bo ga ti pre te klo sti po sve ti mo še več po zor no sti. V vi so kem sred njem ve ku, ko je Kam nik do ži vel vr - hu nec po mem bno sti, bil se dež de že le Kranj ske, ko so v njem in iz nje ga ce li de že li vla da li gro fje An de ški, lah- ko ome ni mo kar ne kaj let nic, ki v pi snih vi rih iz pri ču je- jo ob stoj in po men me sta: • med 1143 in 1147 se Ber told II. An de ški v ohra- nje nih li sti nah pr vič ime nu je »kam ni ški grof« (co­ mes­Ber­ tol­ dus­de­Ste­ in), • že od le ta 1195 da lje so An de ški na Ma lem gra du ime li svo jo kov ni co de nar ja, ki je po le tu 1220 ko- va la nov ce z na pi som Ci­ vi­ tas­Sta­ in, • Sta ri grad se sku paj z Ma lim gra dom pr vič ome nja le ta 1202, ko je voj vo da Ber told An de ški za sta vil oglej ske mu pa tri ar hu svo ja dva gra do va (duo­ca­ stel­ la­de­Sta­ i­ ne), • le ta 1229 pa je bi la iz da na li sti na, s ka te ro je voj- vo da Oton VII. An de ško-Me ran ski po tr dil me je in po sest špi ta la sv. An to na na Koz jem hrb tu (da nes Špi ta lič). Po leg dru ge ga je imel špi tal dva de la de set ine od vi no gra dov, bo di si voj vo do vih ali pa od kam ni ških me šča nov (ci­ vi­ um­ Steynensium). To naj bi bi la naj sta rej ša v vi rih iz pri ča na omem- ba kam ni ških me šča nov in s tem po sre dno tu di Kam ni ka kot me sta. Kaj ti me sta si brez me šča- nov ne mo re mo pred stav lja ti. Kljub ne ka te rim iz pri ča nim sta rej šim omem bam v pi snih vi rih si je let ni co 1229 Kam nik iz bral kot le to na stan ka me sta. Po mem bni oblet ni ci, 780-let ni ci me- sta, in s tem dej stvu, da je Kam nik eno naj sta rej ših slo ven skih mest, ki je odi gra lo vi dno vlo go v od da lje- nej ši in bliž nji pre te klo sti, smo po sve ti li po zor nost v le- tu 2009. Ča stit lji vi ju bi lej pred stav lja do bro pri lož nost za pro- mo ci jo me sta, obe nem pa tu di za vzbu ja nje in ohra nja- nje za ve sti o pri pa dno sti me stu. Mno gim se je v spo- min vti sni lo praz no va nje 750-let ni ce, spom ni mo se tran spa ren ta, ki nas je v Sam če vem pre do ru opo zar jal na ju bi lej, spom ni mo se šte vil nih pri re di tev, ki so jih uva ja li zvo ki fan fa ri stov. Iz te ga spo mi na je iz ha ja la tu- di že lja po obe le ži tvi 780-let ni ce me sta. Žu pan An ton To ne Smol ni kar je za to ime no val od bor, ki je pri pra vil ce lo vr sto raz lič nih pri re di tev. Na men te ga se stav ka je pred sta vi ti zbir nik pri re di tev, s ka te ri mi smo v pre te- klem le tu že le li zaz na mo va ti po mem ben ju bi lej. Pri re di tve in njih od me vi Mno go krat sli ši mo očit ke, ka ko se v na šem me stu »nič ne do ga ja«. Ti sti, ki se s pri re di tva mi sre ču je mo na tak šen ali dru ga čen na čin, kot or ga ni za tor ji, fi nan- cer ji ali sa mo ude le žen ci, bi to dej stvo ze lo hi tro lah ko za ni ka li. Kam nik je ži va hno me sto, v ka te rem raz lič ni ak ter ji poč ne jo mar si kaj. Za to smo si na Ob či ni Kam- nik že več let pri za de va li, da bi pri re di tve raz lič nih zvr - sti zdru ži li pod eno stre ho, v enot nem ko le dar ju pri- re di tev, ki bi vsa ko mur po dal mož nost bo ga te iz bi re do god kov. Ju bi lej no le to je bi lo še ena mo ti va ci ja, da spra vi mo v živ lje nje ve člet no že ljo, in ta ko smo v za- čet ku fe bru ar ja iz da li pr vo šte vil ko me seč ne ga ko le- dar ja pri re di tev, ki smo ga po i me no va li Pri­ re­ di­ tve­ nik. Z njim smo tu di na po ve da li uvo dni do go dek, pri prav ljen v okvi ru ju bi lej ne ga le ta. V sa lo nu gra du Za pri ce smo pri pra vi li ve čer, na ka te rem so so de lo va li glas be ni ki s sred nje ve škimi glas bi li, dr. Ni ko Sa dni kar s spo mi ni na praz no va nje 750-let ni ce Kam ni ka, dr. An dre ja Er žen pa je pred sta vi la zgo do vin sko pod la go za praz no va nje ju bi le ja ter okvir ni na črt pri re di tev v le tu 2009. Ve čer je po te kal v pri jet nem vzdu šju in se za klju čil s kle pe- tom med obi sko val ci pri re di tve. Na sam kul tur ni praz nik, 8. fe bru ar ja, smo v Ga le ri ji Ve ro ni ka od pr li raz sta vo fo to gra fij de taj lov z ob mo čja Sr ca Slo ve ni je. Ob glas be ni sprem lja vi La da Jak še, re- ci ta ci jah To ne ta Fti čar ja in Go ra na Za vr šni ka smo pre- ži ve li pri je ten ve čer, po sve čen Pre šer nu in Kam ni ku. Ma rec je po tra di ci ji od le ta 1997 na me njen praz no- va nju ob čin ske ga praz ni ka. Obi čaj no praz nik vse bin- sko ve že mo na slav ne ga kam ni ške ga ro ja ka, pr ve ga ča stne ga ob ča na, Ru dol fa Ma is tra, v le tu 2009 pa so bi la praz no va nja te mat sko na ve za na tu di na ju bi lej no le to. Ve li ke ga po me na sta bi li slo ve sni od pr tji dveh lo ka cij, s ka te ri ma je na še me sto utr di lo me ščan sko tra di ci jo: v sre di šču me sta smo v okvi ru ob čin ske ga praz ni ka od pr li ho tel Ma lo graj ski dvor in s tem po dol- gem ča su v Kam ni ku pre da li v upo ra bo pro sto re, ki so bi li pre dol go ča sa za pr ti. V Me ki njah pri Kam ni ku pa je bi la jav no sti pr vič ura dno pred stav lje na pre nov lje na Pra šni kar je va gra šči na, ki je ob kon cu 19. sto le tja slu- ži la kot spre jem ni dvo rec za ime nit ne go ste zna ne ga kam ni ške ga zdra vi li šča Kur ha us. Sklop pri re di tev ob ob čin skem praz ni ku je za klju či la slav no stna se ja Ob- čin ske ga sve ta ob či ne Kam nik, za dru ža bni del pa so po skr be li pri za dev ni or ga ni za tor ji žu pa no ve ga ple sa. April ski čas je bil na me njen pri pra vam in pred tek- mo va njem osnov no šol cev za kviz o poz na va nju Kam- ni ka; vanj se je vklju či lo šest kam ni ških osnov nih šol, ki so svo je učen ce sku paj z zu na nji mi men tor ji pri prav- lja le na fi nal no tek mo va nje. Od ziv je bil iz re den, kviz je bil pri učen cih in or ga ni za tor jih do bro spre jet in po- ka za lo se je, da je po tre bno pri do bi ti kar pre cej znanj, po ve za nih z me stom. Sa dni kar je va za se bna zbir ka v kul tur no-tu ri stič ni po nud bi Kam ni ka za se da po mem bno me sto, rod bi na Sa dni kar pa je za go to vo ena bolj za služ nih za ohra nja- nje de di šči ne na Kam ni škem. Da bi ohra ni li ve de nje o po me nu rod bi ne, nji ho ve za se bne zbir ke, je Me dob- čin ski mu zej Kam nik v so de lo va nju z RTV Slo ve ni ja pri pra vil film o dr. Ni ku Sa dni kar ju. Film je bil apri la pre mi er no pred stav ljen v dvo ra ni gra du Za pri ce. Ju bi lej 780 let Kam ni ka smo že le li pri bli ža ti vsem sta ro stnim sku pi nam. V kam ni ških vzgoj no-var stve nih za vo dih je vso zi mo do po mla di po te kal pro jekt Kam- nik – mo je me sto, v ka te rem so naj mlaj ši pre bi val ci na še ga me sta na raz lič ne na či ne spoz na va li oko lje, v ka te rem bi va jo. Re zul tat pro jek ta je bil Ve ro ni kin fe sti- val, ki je v sre di ni ma ja po te kal na Šut ni. Iz re den od- ziv obi sko val cev in šte vil nih or ga ni za tor jev fe sti va la je po ka zal, da sta bi li odlo či tev za te mat sko opre de li tev pri re di tve in na ve za va na ju bi lej pra vil ni. Dom kul tu re Kam nik pa je v ma ju med dru gim go- stil tu di fi na le kvi za o poz na va nju Kam ni ka, na ka te- rem so se nekoliko sta rej ši otro ci, osmo šol ci, po me ri li v raz lič nih zna njih, po ve za nih s Kam ni kom. V te snem bo ju so na kon cu zma ga li učen ci OŠ Stra nje. Sred nje ve ški dne vi so pri re di tev, ki tra di ci o nal no po te ka dru gi ko nec te dna v ju ni ju. V ju bi lej nem le tu je to za go to vo pri re di tev, ki se vse bin sko naj bolj na ve- zu je na bo ga to kam ni ško zgo do vi no, ve za no na vi so ki sred nji vek. Vr hu nec pri re di tve je bi lo tek mo va nje za Vr to mir jev pr stan, na ka te rem so so de lo va le sku pi ne iz oko li ških ob čin in po bra te ne ga Tro fa i a cha. Vsi sku- paj so po ka za li ve li ko vo lje in pri prav lje no sti vži ve ti se v vlo go iskal cev Vr to mir je ve ga pr sta na. V ju ni ju je po te ka la še tra di ci o nal na Mu zej ska po let na noč na gra du Za pri ce in šte vil ne dru ge pri re di tve. Ju nij pa je bil za go to vo me sec, ko smo bi li v ve li kih pri ča ko va njih in pri pra vah na obisk evrop ske ko mi si je tek mo va nja v ure je no sti mest, En ten te flo ra le. Kam nik je do bil mož nost za so de lo va nje tu di na pod la gi ju bi le ja, bo- ga te zgo do vi ne in pri za de vanj za vzpo sta vi tev kva li te- te živ lje nja v me stu. V pri pra vah na tek mo va nje je so- de lo va lo ve li ko po sa mez ni kov in or ga ni za cij, ki so se vsa ka na svoj na čin tru di le olep ša ti oko lje, v ka te rem ži vi mo. Ko mi si ja, ki je me sto obi ska la v za čet ku ju li ja, je do bi la le pe vti se. Naj po mem bnej še pa je, da bo do pri do bi tve, us tvar je ne v ča su pri prav na tek mo va nje, osta le v Kam ni ku dalj ča sa, tu di po od ho du ko mi si je. So de lo va nje je bi lo za na še me sto iz re dna pro mo ci ja, ta ko na evrop skem ni vo ju kot tu di na dr žav nem. Me- sta, vklju če na v zdru že nje En ten te flo ra le, nas pre poz- na va jo kot kom pe ten tne so go vor ni ke in par tner je pri raz lič nih pro jek tih. Na pod la gi uspe šne pred sta vi tve je v Kam nik sep tem bra pri šla de le ga ci ja žu pa nov iz Če- ške in nji ho va moč na že lja je bi la, da bi z na mi na ve za li tu di po slov ne sti ke. Sre br no priz na nje je spro ži lo ce lo vr sto po le mik, ki pa so po zi tiv no pri po mo gle k spod bu ja nju ra zmiš lja- nja, kaj lah ko še sto ri mo za dvig kva li te te bi va nja v na- šem me stu. Av gu stov ski po let ni čas je raz gi bal naj ve čji kam ni ški fe sti val, Kam fest, fe sti val z raz gle dom, ki se po tra di ci ji do ga ja na Ma lem gra du in dru gih lo ka ci jah v me stu. Z njim so or ga ni za tor ji uspe li oži vi ti po let no do ga ja nje v me stu in na pri re di tve pri va bi ti raz lič ne ge- ne ra ci je obi sko val cev. Dru gi ko nec te dna v sep tem bru Kam nik zaz na mu je tra di ci o nal na et no lo ško-tu ri stič na pri re di tev Dne vi na- ro dnih noš in obla čil ne de di šči ne. Le to 2009 je bi lo le to su per la ti vov. Vre me je bi lo or ga ni za tor jem iz re dno na klo nje no, te mu je sle di lo tu di šte vi lo obi sko val cev in ude le žen cev ne delj ske po vor ke noš. Pri re di tev je v ju bi lej nem le tu do se gla raz ši ri tev v na zi vu, do da li smo ji obla čil no de di šči no, in pro gram sko obo ga ti tev s šte- vil ni mi atrak tiv ni mi sku pi na mi iz tu ji ne. Ve čji del pri re di tev ju bi lej ne ga le ta je bi l kul tur ne ga zna ča ja. Da pa bi pri pra vi li tu di ne kaj za bolj ak tiv ne Kam ni ča ne, smo v za čet ku ok to bra pr vič or ga ni zi ra li Ve ro ni kin tek po uli cah Kam ni ka, ki je bil, ju bi le ju pri- mer no, dolg 7.800 m. Kljub sla be mu vre me nu se je te ka ude le ži lo oko li 90 te ka čev in s tem po ka za lo, da je bi la ide ja pra va in na men do se žen. Pe ster spek ter pri re di tev je ob kon cu le ta slo ve sno za klju čil sim po zij o Ju ri ju Ja plju, kam ni škem ro ja ku, o ka te rem je bi lo bolj ma lo poz na ne ga. Čez 20 emi nen- tnih pre da va te ljev je v dvo ra ni Fran či škan ske ga sa- mo sta na z raz lič nih vi di kov pred sta vi lo Ja plja in ta ko osve tli lo šte vil na ne zna na po gla vja nje go ve ga živ lje nja in de la. Sim po zij je or ga ni zi ra lo Druš tvo sve te ga Ja ko- ba v so de lo va nju z ob či no Kam nik in Znan stve no ra zi- sko val nim cen trom SA ZU, kar je pri re di tvi da lo pe čat do god ka dr žav ne ga po me na in ta ko na naj bo ljši mož ni na čin za klju či lo praz no va nje ju bi lej ne ga le ta. Za klju ček Ju bi le ji so brez dvo ma naj bo ljša pri lož nost za praz- no va nje. Šte vil ni so ob za čet ku praz no vanj 780-let ni- ce Kam ni ka iz ra ža li dvo me o po tre bi praz no va nja in po u dar ja nja ju bi le ja. Bo ga ta be ra pri re di tev, ki so jih vse le to pri prav lja li šte vil ni or ga ni za tor ji, od po sa mez- ni kov, kul tur nih druš tev do ura dnih usta nov, pri ča, da odlo či tev za raz gla si tev ju bi lej ne ga le ta ni bi la na pač- na. Iz nje ga so iz šle šte vil ne pri do bi tve, ne po za bna do ži ve tja, no va spoz na nja, ki nas bo do bo ga ti la tu di v ne ju bi lej nih le tih. Ob kon cu bi se ra di za hva li li vsem, ki so na tak šen ali dru ga čen na čin pri spe va li k praz no va nju ju bi lej ne- ga le ta, s svo jim pri spev kom obo ga ti li živ lje nje v Kam- ni ku in pri spe va li k dvi gu kva li te te živ lje nja v Na šem me stu. Pov­ ze­ tek Le ta 2009 je Kam nik praz no val 780 let od pr ve omem be v pi snih vi rih; 1229 se na mreč v li sti ni pr vič ome nja jo kam ni ški me šča ni in to let ni co si je Kam nik iz bral za le to na stan ka. Gra do va (Ma li in Sta ri grad) se si cer ome nja ta že prej, ven dar ni nuj no, da je ta krat ob sta ja lo tu di že me sto. Da bi pri mer no zaz na mo va li po mem ben ju bi lej in z njim obe le ži li bo ga to kam ni ško pre te klost, je žu pan ob či ne Kam nik ime no val od bor, ki je pri prav ljal, ko- or di ni ral in vo dil šte vil ne ak tiv no sti. V ju bi lej nem le tu se je zvr sti lo ve li ko pri re di tev raz lič nih zvr sti, ki so jih pri pra vi li šte vil ni or ga ni za tor ji, od po sa mez ni kov, druš- tev do ura dnih usta nov. Pri spe vek pred stav lja pre gled do ga janj v ča sov nem za po re dju od za čet ka do kon ca ju bi lej ne ga le ta. Summary In 2009 Kam nik ce le bra ted 780 years of the first men ti o ning in written so ur ces. The ci ti zens of Kam nik were namely for the first ti me men ti o ned in a do cu- ment, da ting in 1229. The two cas tles of Kam nik were already men ti o ned be fo re, but that is not a so lid pro of of an existence of a town. A spe ci al com mit tee was fo un ded by the Municipa- lity of Kam nik; the mem bers of the com mit tee gu i ded and pre pa red se ve ral dif fe rent events, which were all de di ca ted to this spe ci al anniversary. The ar ti cle gi ves a bri ef de scrip ti on of se ve ral events, pre pa red by dif fe- rent or ga ni sers, all with the sa me aim, to em pha si se the im por tan ce of our town’s rich history. 14Kamnik – sedanjost in prihodnost 15 Kamnik – sedanjost in prihodnostGo­ spo­ dar­ ski­raz­ voj­ob­ či­ ne Fi nan ci ra nje ob čin V le tu 2006 je bil spre jet nov za kon o fi nan ci ra nju ob čin. Ob či nam ne pri pa da več 35 % do ho dni ne, ki je pred stav lja la naj ve čji vir pri hod kov, tem več se pri- mer na po ra ba ob čin fi nan ci ra s pri hod ki iz gla va ri ne (od sto plje ni dav ki in pri hod ki dr žav ne ga pro ra ču na). Vi ši no pri hod kov iz gla va ri ne za vsa ko ob či no iz ra ču na Mi ni strs tvo za fi nan ce, ob či nam pa se na ka zu je jo te- den sko v ena kih de le žih. V pre ho dnem ob dob ju se pri- hod ki iz gla va ri ne iz ra ču na jo ta ko, da se od sku pne pri- mer ne po ra be ob čin od šte je jo v pred pre te klem le tu na ob mo čju ce le dr ža ve po bra no na do me sti lo za upo ra bo stav bne ga zem lji šča (NUSZ) ter dav ki na dedi šči ne in da ri la, dav ki na do bit ke od kla sič nih iger na sre čo, dav - ki na pro met ne pre mič nin in uprav ne tak se (dav čni pri- hod ki), ta ko da se za le to 2007 od šte je 60 % NUSZ in 100 % dav čnih pri hod kov, za le to 2008 48 % NUSZ in 80 % dav čnih pri hod kov, za le to 2009 36 % NUSZ ter 60 % dav čnih pri hod kov, za le to 2010 24 % NUSZ ter 40 % dav čnih pri hod kov in za le to 2011 12 % NUSZ in 20 % dav čnih pri hod kov. Po pre te ku pet let ne ga pre ho- dne ga ob dob ja bo do sku pni pri hod ki iz gla va ri ne ena ki sku pni pri mer ni po ra bi ob čin. Uve den je bil nov iz raz »pov preč ni na«, ki po me ni ugo tov ljen pri me ren ob seg sred stev za fi nan ci ra nje z za ko nom do lo če nih na log ob čin na pre bi val ca. Po spre mem bi si ste ma se je bis tve no več ob čin sa- mo fi nan ci ra lo, med nji mi tu di ob či na Kam nik (v le tih 2007 in 2008), v le tu 2009 pa je ob či na Kam nik iz dr žav ne ga pro ra ču na po nov no pre je ma la raz li ko med pri hod ki, do lo če ni mi z za ko nom, in iz ra ču na no pri mer- no po ra bo v obli ki fi nan čne iz rav na ve. Ustav na pri to žba na no vi za kon o fi nan ci ra nju ob- čin je pov zro či la del ne spre mem be za ko na: pri hod ki iz gla va ri ne so bi li na do me šče ni s pri hod ki od do ho- dni ne, ka te rih vi ši no za po sa mez no ob či no iz ra ču na Mi ni strstvo za fi nan ce, ob či nam pa se na ka zu je jo te- den sko v ena kih de le žih. V pre ho dnem ob dob ju se pri hod ki od do ho dni ne iz ra ču na jo ta ko, da se v po sa- mez nem le tu zma njša jo za na ob mo čju ce le dr ža ve v pred pre te klem le tu po bra ne dav čne pri hod ke ob čin, in si cer pri hod ke od dav ka na de di šči ne in da ri la, dav - ka na do bit ke od kla sič nih iger na sre čo, dav ka na pro met ne pre mič nin in uprav nih taks, in si cer za le- to 2009 za 24 % sku pnih dav čnih pri hod kov, za le to 2010 za 16 % sku pnih dav čnih pri hod kov in za le to 2011 za 8 % sku pnih dav čnih pri hod kov. V le tu 2012 bo do pri hod ki ob čin za fi nan ci ra nje pri mer ne po ra be ena ki pri hod kom od do ho dni ne. S spre mem ba mi za- ko na so bi le spre me nje ne tu di do loč be gle de za dol- že va nja ob čin, s ka te ri mi se po ve ču je ob seg mož ne ga za dol že va nja ob či ne, ki kot edi no ome ji tev do lo ča, da od pla či lo ob vez no sti iz na slo va po so jil, fi nan čnih na- je mov in bla gov nih kre di tov ter po ten ci al nih ob vez no- sti iz na slo va iz da nih po roš tev za iz pol ni tev ob vez no sti po sre dnih pro ra čun skih upo ra bni kov in jav nih po dje tij, ka te rih usta no vi te lji ca je ob či na, v po sa mez nem le tu od pla či la ne sme pre se či 8 % re a li zi ra nih pri hod kov iz bi lan ce pri hod kov in od hod kov ob čin ske ga pro ra ču na v le tu pred le tom za dol že va nja, zma njša nih za pre je te do na ci je, tran sfer ne pri hod ke iz dr žav ne ga pro ra ču na za in ve sti ci je in pre je ta sred stva iz pro ra ču na Evrop ske uni je ter pri hod ke re žij skih obra tov. Po prej šnji za ko no da ji je bi lo so fi nan ci ra nje in ve sti- cij na rav ni ob či ne za ob či no Kam nik do lo če no v vi ši ni do 20 % (na osno vi de le ža do ho dni ne na pre bi val ca v ob či ni v pri mer ja vi s pov pre čjem teh de le žev ob čin v dr ža vi). Po no vem si ste mu spa da ob či na Kam nik v sku pi no so fi nan ci ra nja in ve sti cij v vi ši ni 50 % upra vi- če nih stro škov in ve sti ci je brez dav ka na do da no vre- dnost (na osno vi ra zmer ja med pov preč no raz vi tos- tjo ob čin v dr ža vi in raz vi tos tjo ob či ne), ven dar pa je mož nost fi nan ci ra nja na ta na čin ve za na na ob ja vo raz pi sa. Če prav je na ta na čin do lo če na vi šja sto pnja so fi nan ci ra nja s stra ni dr ža ve, je pro blem v tem, da je raz pi sa nih sred stev bis tve no pre ma lo za pri do bi tev so fi nan cer ske ga de le ža (dr ža va pri pra vi vr stni red so- fi nan ci ra nja in ve sti cij). Dr ža va z za ko ni v šte vil nih pri me rih ob či nam na la ga ob vez no sti, ki ima jo tu di fi nan čne po sle di ce, za nji ho- vo fi nan ci ra nje pa ne za go to vi do volj sred stev, za to se de lež za in ve sti ci je v ob čin skih pro ra ču nih stal no zni- žu je v ko rist re dnim de jav no stim, ki so v ve či ni pri me- rov za kon ske ob vez no sti. Ob seg na čr to va nih in re a li zi ra nih pri hod kov in od­ hod kov let nih pro ra ču nov ob či ne Kam nik V evrih Le to Plan Re a li za ci ja Ind. In fla ci ja 1995pri hod ki 6,251.360 5,975.096 95,6 od hod ki 6,251.360 5,642.493 90,3 1996pri hod ki 7,561.997 7,012.035 92,7 8,8 % od hod ki 7,561.997 6,454.699 85,4 1997pri hod ki 9,227.174 8,906.735 96,5 9,4 % od hod ki 9,227.174 7,968.440 86,4 1998pri hod ki 10,312.298 9,771.194 94,8 7,5 % od hod ki 10,312.298 8,978.539 87,1 1999pri hod ki 9,709.385 8,939.609 92,1 8,0 % od hod ki 9,709.385 9,296.553 95,7 2000pri hod ki 10,141.658 9,806.013 96,7 8,9 % od hod ki 10,141.658 9,137.944 90,1 2001pri hod ki 12,342.610 12,080.304 97,9 7,0 % od hod ki 12,342.610 10,502.053 85,1 2002pri hod ki 13,457.916 12,848.973 95,5 7,2 % od hod ki 13,457.916 11,753.889 87,3 2003pri hod ki 14,595.030 13,613.174 93,3 4,6 % od hod ki 14,595.030 11,966.366 82,0V evrih Le to Plan Re a li za ci ja Ind. In fla ci ja 2004pri hod ki 15,931.443 16,746.077 105,1 3,2 % od hod ki 15,931.443 14,042.894 88,1 2005pri hod ki 17,924.057 17,949.320 100,1 2,3 % od hod ki 17,924.057 15,817.960 88,3 2006pri hod ki 21,572.296 21,340.402 98,9 2,8 % od hod ki 21,572.296 18,181.635 84,3 2007pri hod ki 22,809.888 22,437.065 98,4 5,6 % od hod ki 22,809.888 18,351.811 80,5 2008pri hod ki 23,104.139 21,802.636 94,4 2,1 % od hod ki 23,104.139 20,973.716 90,8 2009pri hod ki 23,607.567 23,589.422 99,9 1,8 % od hod ki 23,607.567 22,118.529 93,7 2010­Pri­ hod­ ki­in­od­ hod­ ki­so­na­ čr­ to­ va­ ni­ v­vi­ ši­ ni­25,105.405­ evrov. Glav ni po u dar ki pro ra ču na ob či ne Kam nik za le to 2010 Ob čin ski svet je spre jel pro ra čun 23. 12. 2009. S tem je za le to 2010, vključ no s fi nan čni mi na čr ti kra- jev nih sku pno sti, do lo čen ob seg fi nan ci ra nja jav ne po- ra be v ob či ni v vi ši ni do brih 25 milijonov evrov. De lež te ko čih in tran sfer nih od hod kov pred stav lja 63,4 %, raz li ka, to rej 36,6 %, pa je na me nje na in ve- sti ci jam. V struk tu ri pro ra ču na je naj ve čja po zor nost (45,8 %) po sve če na dru žbe nim de jav no stim, pred vsem po dro- čju pred šol ske ga var stva, šol stvu, vključ no z re zer va- ci jo za grad njo osnov nih šol, špor tu, kul tu ri, v zad njih dveh le tih pa so gle de na kriz ne ra zme re okre plje ni tu di raz ni so ci al ni pro gra mi. Na po dro čju go spo dar skih jav nih služb (33 %) ob či- na po sve ča ve čjo skrb in ve sti ci jam, ki hkra ti po me ni jo iz bo ljša nje var nih šol skih po ti (okoli 1 milijon evrov). Na da lju je z oko lje var stve ni mi pro jek ti s po dro čja vo- do oskr be in od va ja nja od pa dnih in pa da vin skih vo da. Skr bi pa tu di za na da lje va nje od pra ve po sle dic na rav- nih ne sreč in grad njo ko mu nal no-ce stne in fras truk tu- re v ob či ni. Na po dro čju go spo dar skih de jav no sti tu ri zma, po- djet niš tva in kme tij stva ob či na iz va ja po spe še val ne in dru ge raz voj ne pro gra me. Ak tiv no so de lu je tu di v pro jek tih v okvi ru re gi o nal ne ga so de lo va nja in raz vo- ja osred nje Slo ven ske re gi je in tu di v okvi ru ob čin ob- moč ne ga raz voj ne ga par tner stva Sr ce Slo ve ni je. Na po dro čju ure ja nja pro sto ra po leg re dnih na log ob či na pri prav lja Ob čin ski pro stor ski na črt.Re gi o nal no so de lo va nje Na osno vi do lo čil Za ko na o skla dnem re gi o nal nem raz vo ju se tu di ob či na Kam nik vklju ču je v pro ce se po- ve zo va nja in so de lo va nja med ob či na mi zno traj Ljub- ljan ske ur ba ne re gi je (Osred nje slo ven ska re gi ja). Na- men raz voj nih pro gra mov je pri pra va na čr ta de la za po dro čja, na ka te rih je za učin ko vi te re ši tve po tre bno ozi ro ma ko ri stno me dob čin sko so de lo va nje. Vsa mo re- bit na so fi nan ci ra nja stra te gij, raz voj nih in ope ra tiv nih pro gra mov in pro jek tov lo kal nih sku pno sti s stra ni mi- ni str stev in Evrop ske uni je so na mreč po go je na z vklju- če nos tjo v re gi o nal ne raz voj ne pro gra me. V le tu 2007 je bil iz de lan in spre jet Re gi o nal ni raz voj ni pro gram Ljub ljan ske ur ba ne re gi je (LUR) za ob dob je 2007– 2013. Od le ta 2006 da lje je ob či na Kam nik so de lo va la pri na sled njih pro jek tih: Mre ža ko le sar skih po ti re gi je, Mre ža peš po ti re gi je, Stro kov ne pod la ge ure ja nja jav - ne ga pro me ta v re gi ji, Stro kov ne pod la ge za pri pra vo re gi o nal ne ga pro stor ske ga na čr ta ter pri pro jek tu Šti- pen dij ska she ma Ljub ljan ske ur ba ne re gi je. V šol skem le tu 2008/09 je bi lo v šti pen dij sko she mo vklju če nih 11 di ja kov in štu den tov iz ob či ne Kam nik. V le tu 2006 je bi lo usta nov lje no Ob moč no raz voj no par tner stvo ob čin sre di šča Slo ve ni je, ko or di na tor pa je Cen ter za raz voj Li ti ja. V ob moč no raz voj no par tner stvo so vklju če ne ob či ne Dol pri Li ti ji, Kam nik, Li ti ja, Lu ko vi- ca, Mo rav če, Ra de če, Šmar tno pri Li ti ji ter Za gor je ob Sa vi. Pr vot ni na men par tner stva je bil po ve zo va nje jav - ne ga sek tor ja, saj so si ta ko ob či ne sku ša le iz bo ljša ti po lo žaj v Osred nje slo ven ski re gi ji, v zad njem ča su pa pre ra šča to po ve zo va nje tu di v vses tran sko de lo va nje v ko rist ra sti bla gov ne znam ke Sr ce Slo ve ni je. S spre je tjem Pro gra ma raz vo ja po de že lja RS 2007–2013 je Slo ve ni ja vsto pi la v no vo pro gram sko ob dob je, v ka te rem je upra vi če na do po ra be sred stev iz Evrop ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja (EK SRP). S PRP Slo ve ni ja iz va ja ukre pe, raz po re je ne v šti ri osi, od ka te rih je no vost t. i. os LE A DER (4. os), ki spod bu ja odlo ča nje o raz vo ju po sa mez nih za o kro že nih po de žel skih ob mo čij po pri sto pu »od spo daj nav zgor«. Usta no vi tev lo kal ne ga jav no-za se bne ga par tner stva, ime no va ne ga Lo kal na ak cij ska sku pi na (LAS), je iz vir- na in po mem bna la stnost pri sto pa LE A DER. LAS mo ra pri pra vi ti in iz ve sti svo jo lo kal no raz voj no stra te gi jo in spre je ti odlo či tve o raz de li tvi in uprav lja nju s fi nan čni- mi sred stvi. Lo kal na ak cij ska sku pi na Sr ce Slo ve ni je za ob mo čje ob čin Dol pri Ljub lja ni, Kam nik, Li ti ja, Lu- ko vi ca, Mo rav če in Šmar tno pri Li ti ji je bi la usta nov lje- na no vem bra 2007 s kon zor cij sko po god bo. Na ob mo čju Kam ni ško-Sa vinj skih Alp je v te ku pro- jekt usta nav lja nja re gij ske ga par ka. Po bu do za usta no- vi tev re gij ske ga par ka so da le ob či ne Je zer sko, Kam- nik, Lu če, Pred dvor in Sol ča va, usta no vi tev re gij ske ga par ka Kam ni ško-Sa vinj ske Al pe pa je pre vze la dr ža va (Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor). Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor ter ome nje ne ob či ne so le ta 2005 pod pi sa- le Sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško- -Savinjske Alpe. V ča su usta nav lja nja de luje ta dve in- for ma cij ski pi sar ni: v Kam ni ku in v Lo gar ski do li ni. V le tu 2009 je vla da RS po tr di la osnu tek be se di la ured- be o re gij skem par ku Kam ni ško-Sa vinj ske Al pe ter do- lo či la ter min jav ne pred sta vi tve. 16Kamnik – sedanjost in prihodnost 17 Kamnik – sedanjost in prihodnostGo spo dar ske de jav no sti Na po dro čju go spo dar skih de jav no sti Za kon o lo- kal ni sa mo u pra vi do lo ča, da ob či na omo go ča po go je za go spo dar ski raz voj, kar po me ni, da ji je na lo že na skrb za go spo dar ski raz voj, hkra ti pa je iz gu bi la ve či no uprav nih pri stoj no sti na po dro čju ma le ga go spo dar- stva, tu ri zma in kme tij stva, za go spo dar ski raz voj na teh po dro čjih pa ni ma za go tov lje nih fi nan čnih vi rov. Pro ra čun ska sred stva, ki so za go tov lje na za raz voj go spo dar skih de jav no sti, se na me nja jo za ukre pe, ki so opre de lje ni v raz voj nih stra te gi jah. Stra te gi ja raz vo- ja kme tij stva je bi la pre nov lje na v le tu 2004, stra te gi ja raz vo ja tu ri zma pa v le tu 2006. Kme tij stvo Na po dro čju ohra nja nja in po spe še va nja raz vo ja kme tij stva smo ob upoš te va nju po mem bno sti kme- tij stva v struk tu ri kam ni ške ga go spo dar stva, hkra ti pa upoš te va nju tež kih po go jev za go spo dar je nje v tej go spo dar ski pa no gi, po sku ša li sle di ti ci ljem in usme- ri tvam do pol nje ne ga pre dlo ga Na ci o nal ne ga stra te- ške ga na čr ta raz vo ja po de že lja 2007–2013 ter Pra- vil ni ka o ohra nja nju in spod bu ja nju raz vo ja kme tij stva in po de že lja v ob či ni Kam nik za pro gram sko ob dob- je 2007–2013. Ome nje ni pra vil nik je bil spre jet le ta 2007, zanj pa je bi lo po tre bno pri do bi ti pred ho dno so gla sje Mi ni strs tva za kme tij stvo, goz dar stvo in pre- hra no za ra di do vo lje ne she me dr žav nih po mo či (iz- pla či la na po dro čju kme tij stva pred stav lja jo dr žav ne po mo či). V pre te klih le tih so bi li na po dro čju kme tij stva v skla- du s pra vil ni kom o ohra nja nju in spod bu ja nju raz vo ja kme tij stva in po de že lja v ob či ni Kam nik za pro gram- sko ob dob je 2007–2013 fi nan ci ra ni in so fi nan ci ra ni na sled nji ukre pi: na lo žbe v kme tij ska go spo dar stva za pri mar no pro iz vod njo, za go tav lja nje te hnič ne pod- po re v kme tij stvu, na lo žbe za oprav lja nje do pol nil ne de jav no sti na kme ti jah, na lo žbe v oprav lja nje sto ri tev in tr že nje pro iz vo dov in sto ri tev s kme tij ter šo la nje v sred nje šol skih kme tij skih pro gra mih. Oce nju je mo, da je na ob mo čju ob či ne Kam nik po- se lje nost po de že lja re la tiv no sta bil na. Če prav ne ka- te re kme ti je pro pa da jo, so v zad nji le tih opaz ni tu di tren di vra ča nja na po de že lje. Po ve ču je se šte vi lo kme- tij, ki se pre u smer ja jo pred vsem v bio-eko lo ški na čin kme to va nja ter v re jo konj in dro bni ce. V po ra stu je pla nin sko pa šniš tvo. Po mem bni so tu di izo bra že val- ni pro gra mi na po dro čju kme tij stva in so fi nan ci ra nje pri re di tev s te ga po dro čja, na me nje nih druš tvom kot tu di po sa mez ni kom. V zad njem ob dob ju je bi lo re gis- tri ra nih več do pol nil nih de jav no sti na kme ti jah (pe ka kru ha in pe ci va, pre de la va mle ka in mleč nih iz del kov, pri de la va eko pri del kov, sto ri tve s kme tij sko me ha ni za- ci jo, tu ri zem na kme ti ji, itd.), s ka te ri mi po sa mez ni ki po sku ša jo us tva ri ti do da ten do ho dek. Ob či na Kam nik je le ta 2006 uspe šno kan di di ra la na raz pi su IN TER REG III B pro jek ta Dynalp s pro jek tom Ekok me ti je z zdra vo pre hra no v vsak dom in vsa ko šo- lo. V okvi ru pro jek ta se je od pr la eko trž ni ca, na ka te ri so de lu je jo pri de lo val ci eko iz del kov z ob mo čja ob či ne Kam nik. Eko trž ni ca je od pr ta vsak pet ek po pol dne. Tu ri zem Agen ci ja za raz voj tu ri zma in po djet niš tva, ki je bi la usta nov lje na v le tu 2000, se je v le tu 2006 pre se li la v pov sem no vo, za tu ri ste in obi sko val ce bolj do sto pno lo ka ci jo na Glav nem tr gu 2. Agen ci ja na da lju je de jav- no sti za po ve zo va nje, ob ve šča nje in izo bra že va nje tu- ri stič nih po nu dni kov, druš tev, ob ča nov, pre poz nav nost in pro mo ci jo ob či ne Kam nik v šir šem pro sto ru. V pre te klih le tih so bi li na po dro čju tu ri zma fi nan- ci ra ni in so fi nan ci ra ni na sled nji pro jek ti: pro mo cij ske pri re di tve (Dne vi na ro dnih noš, Sred nje ve ški dne vi, Sta ro svet ni smu čar ji, Ve ro ni kin fe sti val, de cem br ske pri re di tve, itd.), pro mo cij ske pred sta vi tve (ude le žbe na sej mih in raz sta vah, pro mo cij ske pred sta vi tve v me di- jih, itd.), pro mo cij ska gra di va, izo bra že va nje tu ri stič nih vo dni kov in de lav cev na po dro čju tu ri zma. V de cem bru 2007 je bi lo na Glav nem tr gu pr vič po- stav lje no umet no dr sa li šče, s ka te rim se je po pes tri lo de cem br sko do ga ja nje. Gle de na to, da je bil od ziv ze- lo po zi ti ven, se je ob či na Kam nik v de cem bru 2008 odlo či la za na kup umet ne ga dr sa li šča in ga s po god bo pre ne sla v uprav lja nje Agen ci ji za raz voj tu ri zma in po- djet niš tva. Po mem bna pri do bi tev pa je bi la po nov no od pr tje ho te la Ma lo graj ski dvor v apri lu 2009. Ob či na Kam nik je v le tu 2009 po nov no so de lo va- la na med na ro dnem tek mo va nju s po dro čja ure je no sti oko lja in tu ri zma En ten te flo ra le, kjer je do bi la v ka te- go ri ji mest sre br no priz na nje. V okvi ru pro jek ta Mo ja de že la – le pa in go sto lju bna, s ka te rim Tu ri stič na zve- za Slo ve ni je že li v so de lo va nju s tu ri stič ni mi druš tvi in zve za mi ter z vse bolj zav ze tim so de lo va njem ob čin, po dje tij in mno gih or ga ni za cij ter stro kov nih in sti tu cij ure sni če va ti vr sto pro gra mov na po dro čju raz vo ja tu ri- zma, pa je me sto Kam nik za se dlo tre tje me sto.Po djet niš tvo Na po dro čju po djet niš tva ob či na ni ma si stem skih vi rov za fi nan ci ra nje pro gra mov ohra nja nja in po spe- še va nja, pa kljub te mu za ra di po mem bno sti ma le ga go spo dar stva vsa ko le to del pro ra čun skih sred stev na- me ni za nji hov raz voj. V skla du s Pra vil ni kom o do de lje va nju pro ra čun skih sred stev za po spe še va nje raz vo ja ma le ga go spo dar- stva v ob či ni Kam nik smo vsa ko le to z ve za vo pro ra- čun skih sred stev pri iz bra nih ban čnih or ga ni za ci jah do bi li kre dit ni po ten ci al, ki se na me nja za kre di ti ra nje stro škov na ku pa, ure ja nja, pri do bi va nja pro jek tne do- ku men ta ci je za grad njo po slov nih pro sto rov, na kup in pre no vo po slov nih pro sto rov ter na kup osnov nih sred- stev. Ta ko je bi lo v ob dob ju od le ta 2006 do 2009 na ta na čin odo bre ne ga pre ko 2 mi li jo na evrov kre dit ne ga po ten ci a la. Po djet ni kom se so fi nan ci ra tu di po spe še- va nje za po slo va nja, ude le žbe na sej mih in raz sta vah ter izo bra že va nje in sve to va nje. V le tu 2006 je v okvi ru Agen ci je za raz voj tu ri zma in po djet niš tva pri če la z de lo va njem toč ka VEM (Vse na enem me stu). Pro jekt se je iz va jal na na ci o nal nem ni- vo ju s ci ljem, da se po e no sta vi jo po stop ki re gis tra ci je po dje tja in de jav no sti. V skla du z do lo či li Sta tu ta ob či ne Kam nik let no sprem lja mo in ana li zi ra mo go spo dar ske re zul ta te v ob či ni in v tem okvi ru pri prav lja mo Ana li zo sta nja go- spo dar stva, Ana li zo na tr gu de lov ne si le, Ana li zo po- slov nih sub jek tov po prav no-or ga ni za cij ski obli ki ter Iz ho di ščne po dat ke raz vi to sti ob či ne Kam nik. Za po slo va nje go spo dar skih družb v ob či ni Kam nik v ob dob ju 2003–2008 lah ko ugo to vi mo, da je bil po- slov ni izid kot ce lo te (ne to či sti do bi ček) po zi ti ven in je imel trend ra sti. Gle de na ve li kost po slov nih sub jek tov v struk tu ri go spo dar stva ob či ne pre vla du je jo mi kro- in ma le dru žbe ter sa mo stoj ni po djet ni ki po sa mez ni ki. Ob či na Kam nik ima pes tro go spo dar sko struk tu ro. Ob kon cu le ta 2008 je bi lo v ob či ni Kam nik 1.626 po slov- nih sub jek tov, od te ga 970 sa mo stoj nih po djet ni kov. Naj več go spo dar skih družb je raz vr šče nih v po dro čje tr go vi ne in naj več sa mo stoj nih po djet ni kov v po dro- čje grad be niš tva. Go spo dar ske dru žbe in sa mo stoj ni po djet ni ki po sa mez ni ki so v le tu 2008 us tva ri li sku- paj 506,8 mi li jo nov evrov pri hod kov, ve čji del od te ga dru žbe, in si cer sko raj 86 od stot kov ali 435 mi li jo nov evrov. De lež pro da je na tu jih tr gih pred stav lja do brih 20 od stot kov. Ob kon cu le ta 2008 je bi lo po po dat kih SURS o de- lov noak tiv nem pre bi val stvu po ob či nah pre bi va li šča v ob či ni Kam nik 13.078 de lov noak tiv nih oseb, 508 re gis tri ra no brez po sel nih oseb, ta ko da je sto pnja re- gis tri ra ne brez po sel no sti zna ša la 3,7 od stot ka, kar je pre cej manj kot slo ven sko pov pre čje (7 od stot kov) in je bi la tu di med ni žji mi sto pnja mi v Osred nje slo ven ski sta ti stič ni re gi ji. Ra zme re na tr gu de lov ne si le pa so se v pr vih 10 me se cih le ta 2009 moč no po slab ša le v pri mer ja vi s pre te kli mi le ti. Ob kon cu ok to bra 2009 je sto pnja re- gis tri ra ne brez po sel no sti zna ša la že 6,4 od stot ka ozi- ro ma 983 brez po sel nih oseb. Na pod la gi pri ka za nih po dat kov je moč ugo to vi ti, da se je sto pnja re gis tri ra- ne brez po sel no sti v ob či ni Kam nik pri če la zvi še va ti ob kon cu le ta 2008, ta ko da se je v le tu 2009 (do kon ca ok to bra) po vi ša la za več kot 2,7 od stot nih točk, kar po me ni ok. 470 brez po sel nih oseb več. Naj ve čji pri liv v brez po sel nost je pov zro čil ste čaj po dje tja Svi la nit ko- nec apri la 2009. Odprtje­ekotržnice­v­Kamniku,­junij­2007 Odprtje­hotela­Malograjski­ dvor,­marec­2009.­Na­fotografiji­ župan­Anton­Tone­Smolnikar­ z­lastnikom­ Vitom­Habjanom­ in­direk­ torico­hotela­Barbaro­Habjan­Burnik.­­Foto:­Damjan­Hančič. 18Kamnik – sedanjost in prihodnost 19 Kamnik – sedanjost in prihodnostPov preč na sto pnja re gis tri ra ne brez po sel no sti v pre te klih le tih: Le to Re pu bli ka Slo ve ni ja Ob či na Kam nik 2001 11,6 9,6 2002 11,6 8,3 2003 11,2 6,5 2004 10,6 6,7 2005 10,2 6,6 2006 9,4 6,3 2007 7,7 4,6 2008 6,7 3,7 2009 (ja nu ar–av gust) 8,8 5,2 Vir:­Sta­ ti­ stič­ ni­urad­RSPov­ ze­ tek Ob či na Kam nik je v zad njih le tih in ten ziv no pri sto pi- la k po ve zo va nju med ob či na mi zno traj Ljub ljan ske ur ba ne re gi je (Osred nje slo ven ska re gi ja), kjer so de lu je pri pri pra vi raz voj nih pro gra mov na po dro čju so fi nan- ci ra nja stra te gij, raz voj nih in ope ra tiv nih pro gra mov ter pro jek tov lo kal nih sku pno sti s stra ni mi ni str stev in Evrop ske uni je. Vklju če ni smo v Ob moč no raz voj no par tner stvo ob čin sre di šča Slo ve ni je (RPSS), ki je bi lo usta nov lje no le ta 2006, ko or di na tor te ga pa je Cen ter za raz voj Li ti ja. Pod okri ljem RPSS je na sta la bla gov na znam ka Sr ce Slo ve ni je. Na po dro čju kme tij stva so bi le v ob dob ju med le ti 2006 in 2009 fi nan ci ra ne in so fi nan ci ra ne na lo žbe v kme tij ska go spo dar stva za pri mar no pro iz vod njo, na- lo žbe za oprav lja nje do pol nil ne de jav no sti na kme ti- jah, na lo žbe v oprav lja nje sto ri tev in tr že nje pro iz vo dov in sto ri tev s kme tij, šo la nje v sred nje šol skih kme tij skih pro gra mih in za go tav lja nje te hnič ne pod po re v kme tij- stvu. Po raz pi su IN TER REG III B pro jek ta Dynalp je na- stal pro jekt Ekok me ti je z zdra vo pre hra no v vsak dom in vsa ko šo lo, v ka te re ga okvi ru se je v Kam ni ku od pr la eko trž ni ca. Na po dro čju tu ri zma je ob či na na da lje va la s fi nan- ci ra njem in so fi nan ci ra njem pri re di tev in pro mo cij skih de jav no sti, ki jih iz va ja Agen ci ja za raz voj tu ri zma in po djet niš tva. Po mem bna pri do bi tev za me sto Kam nik je bi lo po nov no od pr tje ho te la Ma lo graj ski dvor v apri- lu 2009. Na po dro čju tu ri zma ter ure je no sti in či sto če me sta je Kam nik v le tu 2009 pre jel kar 2 priz na nji: sre br no priz na nje En ten te Flo ra le 2009 in bro na sto priz na nje Mo ja de že la – le pa, ure je na in či sta. Za ra di po mem bno sti ma le ga go spo dar stva ob či na vsa ko le to del pro ra čun skih sred stev na me ni za nji hov raz voj. Summary The Kam nik municipality has jo i ned the pro gram me of con nec ting the mu ni ci pa li ti es within the Ljub lja na ur ban re gi on (Cen tral Slo ve nia), where it par ti ci pa tes in pre pa ring the de ve lop ment pro gram mes in the fi eld of co-fi nan cing of in ves tments, de ve lop ment and ope- ra ti o nal pro gram mes and lo cal com mu ni ti es. We ta ke part in Ob moč no raz voj no par tner stvo (de ve lop ment par tner ship) of mu ni ci pa li ti es from Cen tral Slo ve nia, fo un ded in 2006. The co or di na tor is Cen ter za raz voj Li ti ja (De ve lop ment cen tre Li ti ja). Mo re o ver, the tra de mark Sr ce Slo ve ni je (The He art of Slo ve nia) was esta- blis hed un der the pa tro na ge of the abo ve men ti o ned par tner ship. Between 2006 and 2009 the re were many in vest- ments in agri cul tu ral hol ding of primary pro duc ti on, secondary activity on farms, ren de ring ser vi ces, farm pro ducts mar ke ting and tec hni cal sup port in agri cul tu- re. Be ing a suc ces sful ten de rer at IN TER REG III B pro- ject Dynalp a pro ject Or­ ga­ nic­farms­with­the­ ir­healthy­ di­ et­for­every­ho­ me­and­every­scho­ ol ca me in to be ing, which re sul ted in ope ning of the so cal led Eco mar ket- pla ce in Kam nik. In the fi eld of to u rism the municipality con ti nu ed with the fi nan cing and co-fi nan cing of events and pro- mo ti o nal ac ti vi ti es im ple men ted by the Agency for the De ve lop ment of To u rism and en tre pre ne ur ship. An im- por tant acquisition for Kam nik was the re o pe ning of the Ma lo graj ski dvor Ho tel in April 2009. This was al so the year when Kam nik re ce i ved two awards in the fi eld of to u rism: En ten te Flo ra le 2009 sil ver award and Mo- ja de že la – le pa ure je na in či sta bron ze award. Re cog ni zing the im por tan ce of small industry, the municipality of Kam nik annually ear marks so me of the budgetary funds for the de ve lop ment of smal ler en ter pri ses. Kam­ nik­–­mo­ je­me­ sto So de lo va nje na tek mo va nju En ten te flo ra le Kam nik je na tek mo va nju En ten te flo ra le pr vič so- de lo val le ta 2001. Da smo se v le tu 2009 po nov no odlo či li za so de lo va nje, je bil re zul tat raz lič nih de jav ni- kov, med ka te ri mi sta bi li na pr vem me stu že lja in skrb za za go tav lja nje vi so ke ka ko vo sti bi va nja v na šem me- stu. En ten te flo ra le je na mreč gi ba nje, ka te re ga osnov - ni mo to je ho te nje pre bi val cev Evro pe, ki že li jo se bi in obi sko val cem us tva ri ti no vo, bo ljšo in vi šjo kva li te to bi- va nja v svo jem kra ju. Kam ni ča ni smo tek mo va nje vze li za svo je, se te me lji to in zav ze to lo ti li pri prav, da na da- lju je mo ak tiv no sti, ki smo jih za če li v pre te klih ob dob- jih, in se po sve ti mo no vim na lo gam. Po tre bno se je za- ve da ti, da je za za go tav lja nje kva li te te bi va nja v me stu po tre bno ve li ko de la ter ak tiv no vklju če va nje raz lič nih de lov dru žbe, od po sa mez ni kov do ura dnih usta nov. V okvi ru Od bo ra za pri pra vo na tek mo va nje En ten te flo ra le, ki je de lo val pod okri ljem žu pa na An to na To ne- ta Smol ni kar ja, so zdru ži li mo či pred stav ni ki raz lič nih or ga ni za cij, ki ima jo sku pen cilj: ure je no me sto, v ka te- rem ži vi mo. Cilj vseh sku paj je bil, da bi vsi pre bi val ci me sta s po no som re kli: Kam nik – mo je me sto! Pri pra ve Za so de lo va nje na tek mo va nju En ten te flo ra le se vsa ko le to po te gu je ve čje šte vi lo slo ven skih mest in va si. Kri te rij za so de lo va nje je tu di do bra uvr sti tev na slo ven skem tek mo va nju v ure je no sti mest – Mo ja de- že la, le pa in go sto lju bna. Kam nik je bil za pred stav ni- ka Slo ve ni je v ka te go ri ji mest la ni iz bran tu di za ra di po mem bne ga ju bi le ja, 780-let ni ce me sta. Ob Kam- ni ku, ki je so de lo val v ka te go ri ji mest, je Slo ve ni jo v ka te go ri ji va si pred stav lja la vas Olim je. Ob ura dnem ime no va nju je žu pan Smol ni kar se sta vil od bor, ki je skr bel za pri pra vo na tek mo va nje in v ka te rem so bi li pred stav ni ki raz lič nih or ga ni za cij (Ko mu nal no po dje tje Kam nik, Ar bo re tum Vol čji Po tok, Kra jev na sku pnost Cen ter, Agen ci ja za tu ri zem in po djet niš tvo Kam nik, Ob moč na obrt no-po djet ni ška zbor ni ca Kam nik, Ob či- na Kam nik). Pr va na lo ga Od bo ra je bi la po pis kri tič nih točk po me stu, od Do ma kul tu re Kam nik do kon ca Ljub ljan ske ce ste. Gle de na po pis so bi le raz de lje ne de lov ne na lo- ge, na pod la gi ka te rih je vsak član od bo ra de lo val na svo jem po dro čju, sku paj pa smo že le li us tva ri ti lep šo po do bo ce lot ne ga Kam ni ka. V okvi ru Od bo ra so de lo va le tri sku pi ne: ena je skr - be la za pro mo ci jo, dru ga za ocve tli če nje in tre tja za ure je no in fras truk tu ro (ploč ni ki, tr gi, par ki ri šča). Nad ce lot nim de lom pa je be del žu pan An ton To ne Smol- ni kar. Za po tre be pro mo ci je je bi la vzpo stav lje na no va in ter net na stran z na slo vom www.mojkamnik.si, ki je sprot no ob ve šča la Kam ni ča ne o ak tiv no stih na po dro- čju ure ja nja na še ga oko lja. Stran je osta la tu di v pri- hod nje in je s svo ji mi in te rak tiv ni mi vse bi na mi (fo ru mi, zbi ra nje pre dlo gov) še ve dno do sto pna tu di za ak tiv no so de lo va nje ob ča nov pri ure ja nju ob či ne. Ge slo so de- 20Kamnik – sedanjost in prihodnost 21 Kamnik – sedanjost in prihodnostlo va nja Kam ni ka na tek mo va nju En ten te flo ra le je bi lo: »Moj Kam nik, mo je me sto«, s či mer smo že le li po u da- ri ti odnos lju di do me sta. Vse ak tiv no sti v okvi ru praz- no va nja ju bi le ja, 780-let ni ce me sta, so bi le usmer je ne v oza ve šča nje me šča nov in ob ča nov o skr bi za oko lje, v ka te rem ži vi mo. Skrb za či sto in ure je no oko lje je pre dno stna na lo- ga vsa ke od go vor ne dru žbe in te ga se za ve da mo tu di v ob či ni Kam nik. Za ure ja nje ze le nih po vr šin se vsa- ko le to na me nja jo po se bna pro ra čun ska sred stva in ta ko stro kov nja ki re dno skr bi jo za cve tlič ne na sa de, ze le ni ce in par ke in obre zo va nje dre ves. Glav ni na men so de lo va nja Kam ni ka v tek mo va nju En ten te flo ra le je bil med dru gim tu di vzbu di tev za ve da nja, da prav vsak od nas pri spe va k lep še mu, ure je ne mu oko lju. Ura dne usta no ve si lah ko pri za de va jo, a vsa kdo od nas pri spe- va po mem ben de lež v skr bi za bo ljšo kva li te to bi va nja v me stu. Me sto Kam nik se je v pre te klem de set le tju z grad- njo no vih na se lij v ve li ki me ri raz ši ri lo pro ti ju gu. Ob po- ve ča nju šte vi la pre bi val stva je bi lo po tre bno po skr be ti tu di za grad njo no vih cest, kro žišč, ko le sar skih stez in ploč ni kov, obe nem pa tu di za ure je nost no vozgra je nih po vr šin. V ča su pri prav na En ten te flo ra le smo za sa di li ne kaj no vih ze le nih po vr šin in ure di li že ob sto je če ter in fras truk tu ro. To pa ni bi lo sto rje no le za ra di tek mo- va nja, tem več smo s tem na re di li tu di ne kaj do bre ga ta ko za pre bi val ce kot tu di za obi sko val ce, ki jih je v zad njih le tih v Kam ni ku ve dno več. Traj ni na sa di so bi li v pre te klo sti v ve li ki me ri ve za- ni na bli ži no me stne ga je dra, s ši ri tvi jo me sta je na- ra slo tu di šte vi lo traj nih in ob ča snih na sa dov. V sre- di šču me sta lah ko ome ni mo dva par ka: Park Evro pe in Kr šman čev park, ze le ne po vr ši ne na Ža lah ter na Ma lem gra du. Ve li ke po zor no sti obi sko val cev je vsa- ko le to de le žen tu di kam ni ški cve tlič ni grb na po bo čju Ma le ga gra du. Obisk ko mi si je Evrop ska ko mi si ja, se stav lje na iz 11 čla nov iz so de- lu jo čih evrop skih dr žav, je Kam nik obi ska la v dneh od 9. do 11. ju li ja 2009. Oce nje va nje sre di šča me sta in oko li ce je po te ka lo 10. ju li ja (v do pol dan skem in po- pol dan skem ča su). Ura dni za klju ček oce nje va nja pa smo pri pra vi li v Pra šni kar je vem dvor cu. Pri oce nje va nju je ko mi si ja upoš te va la de set kri te ri- jev: skrb za se zon ske na sa de, traj ne na sa de, ure je nost od pr tih pro sto rov ter po kra ji ne, skrb za oko lje, oko lje- var stve na izo braz ba, ce lot ni vtis me sta, raz voj tu ri zma in pro sti čas, trud in ude le že nost pre bi val cev in sa ma pred sta vi tev tek mo va nja nav zven. Ko mi si jo smo čla ni Od bo ra za pri pra vo na tek mo va nje vo di li po me stu po po ti, ki smo jo mo ra li vna prej do lo či ti. Ves čas oce nje- va nja nam je na ga ja lo vre me, de že va lo je vse do ve če- ra, ko smo se od pra vi li na slav no stno ve čer jo. Čla ni ko mi si je so si v do pol dan skem ča su ogle da li cen ter Kam ni ka; naj prej jih je zju traj v stav bi Ob či ne Kam nik spre jel žu pan, ogle da li so si sej no dvo ra no in pro sto re Ob či ne. Po tem smo se od pra vi li na ogled me sta: od Tr ga tal cev, Fran či škan ske ga sa mo sta na (kjer so nas bra tje fran či ška ni iz re dno pri jaz no spre- je li), mi mo Glav ne ga tr ga do Tu ri stič no in for ma cij ske- ga cen tra, kjer so si ogle da li po nud bo spo min kov in pro mo cij ske ga ma te ri a la. Na to smo jih pe lja li na Ma- li grad, na Ža le, v Park Evro pa, sko zi Šut no do gra du Za pri ce, kjer so čla ni as tro nom ske ga druš tva pri pra- vi li opa zo va nje son ca (žal smo na me sto son ca lah ko opa zo va li le dež ne obla ke). Po do pol dan skem de lu je sle di lo ko si lo v Bu dnar je vi do ma či ji, ki je nav du ši la vse čla ne ko mi si je. V po pol dan skem de lu je sle di la vož nja v oko li ci Kam ni ka: ogled eko lo ških Term Sno vik, Kr - šman če ve ga par ka, Do ma kul tu re, Mla din ske ga cen- tra Ko tlov ni ca, Cen tra za izo bra že va nje, uspo sab lja nje in re ha bi li ta ci jo Kam nik (prej ZU IM). Oce nje va nje pa smo za klju či li z vož njo po Ljub ljan ski uli ci do Ar bo re- tu ma Vol čji Po tok, kjer si je ko mi si ja vze la čas za pr vo in ter no pre so jo in oce nje va nje me sta. Po dol gem ča- ka nju so nam čla nom Od bo ra pred sta vi li pr vo mne nje ko mi si je, ki je bi lo iz re dno po zi tiv no in po hval no. Ura dni dan se je za klju čil s slo ve sno ve čer jo v Pra- šni kar je vi gra šči ni, kjer smo čla ni Od bo ra za pri pra vo, vo dje ne ka te rih kam ni ških in sti tu cij in pred stav ni ki me di jev v pri jet nem vzdu šju pre ži ve li ve čer sku paj s čla ni evrop ske ko mi si je. V ura dnem de lu ve čer je so ime li poz drav ne na go vo re go sti telj žu pan An ton To ne Smol ni kar, pred se dnik slo ven ske ga druš tva En ten te flo ra le in obe nem tu di žu pan Šen tjer ne ja Franc Hu do- klin ter pred se dni ca ko mi si je Mo ni ka Hetsch. Ta se je za hva li la ce lot ni kam ni ški eki pi za vsa pri za de va nja in go sto lju bnost, s po se bnim odli ko va njem pa po ča sti la kam ni ške ga žu pa na An to na To ne ta Smol ni kar ja ter vo- djo pro jek ta En ten te flo ra le dr. An dre jo Er žen. Za go to- vi la je, da si bo do vsi čla ni ko mi si je Kam nik za go to vo ohra ni li v spo mi nu, pred vsem po na ši go sto lju bno sti in skr bi za kva li te to živ lje nja v me stu. Po de li tev priz nanj Bar va odli čja oz. obli ka priz na nja En ten te flo ra le osta ne ne znan ka vse do po de li tve, ki po tra di ci ji po te- ka vsa ko le to ko nec sep tem bra v dru gi evrop ski dr ža vi. Le tos je po de li tev go sti lo me sto Car diff v Walesu. Cve- tlič no me sto je bi lo dva dni pov sem v zna me nju po de li- tve na grad, pol no de le ga cij iz šte vil nih evrop skih mest in va si. Po de li tve na slo ve snost v dvo ra ni me stne hi še je bi la vr hu nec pri ča ko vanj 22 evrop skih mest in va si, ki so si vsi po svo jih naj bo ljših mo čeh pri za de va li, da bi v svo jem oko lju vzpo sta vi li mož no sti za bo ljšo kva li te-to živ lje nja. In v tem smo bi li za go to vo vsi zma go val ci. Kam nik je v ka te go ri ji mest, v ka te ri so ob nas tek mo- va la ve li ka evrop ska me sta, do se gel sre br no odli čje, ki za nas pred stav lja po tr di lo pri za de vanj in tru da za oko lje. Za klju ček So de lo va nje Kam ni ka v tek mo va nju En ten te flo ra le je bil ve lik iz ziv, na me njen ne sa mo Od bo ru za pri pra- vo, am pak ce le mu me stu. Ko mi si ja je v Kam ni ku bi va- la tri dni, oce nje va la šest ur. Pri do bi tve tek mo va nja pa nam bo do osta le ve li ko dlje. Prav ta ko dol go pa bo, če ga bo mo zna li iz ko ri sti ti, po Evro pi kro žil do ber glas o me stu v vzno žju Kam ni ških pla nin. Pov­ ze­ tek Le ta 2009 je Kam nik že dru gič tek mo val na evrop- skem tek mo va nju v ure je no sti mest – En ten te flo ra le. Tek mo va nja smo se ude le ži li kot slo ven ski pred stav nik v ka te go ri ji mest. V ča su pri prav na obisk evrop ske ko- mi si je je Od bor za pri pra vo na tek mo va nje ko or di ni ral šte vil ne ak ci je, s ka te ri mi smo že le li po skr be ti za dvig kva li te te živ lje nja v me stu in nje go vi oko li ci. Ko mi si ja enajst ih čla nov je Kam nik obi ska la v za- čet ku ju li ja, za re zul ta te pa smo iz ve de li še le ob kon- cu sep tem bra. Kam nik je na po de li tvi v Car dif fu pre jel sre br no odli čje. Summary Kam nik first to ok part in the En ten te flo ra le com- pe ti ti on in 2001. Many dif fe rent fac tors af fec ted our de ci si on to par ti ci pa te aga in in 2009. The en rol ment was mostly ba sed on our de si re to pro vi de a high qua- lity of li fe in our town. A preparatory com mit tee for the En ten te flo ra le com pe ti ti on was esta blis hed; it in clu- ded re pre sen ta ti ves from dif fe rent or ga ni sa ti ons as well as the pri va te ini ti a ti ve. It has be en a ple a su re to di sco ver that we all sha re the sa me go al: we want our town to be a ple a sant pla ce to li ve in. The En ten te flo ra le com pe ti ti on was definitely one of the most im por tant op por tu ni ti es of Kam nik to be- co me widely known and re cog ni sed thro ug ho ut Eu ro- pe. At the award ceremony in Car diff Kam nik got a sil- ver me dal. Obisk­mednarodne­komisije­v­okviru­Entente­Florale,­junij­2009.­Foto:­Primož­Hieng. Župan­Anton­Tone­Smolnikar­ s­sodelavci­ je­v­Cardiffu­(Wales,­ Velika­Britanija)­ prejel­srebrno­priznanje­ na­mednarodnem­ tekmovanju­ v­urejenosti­ mest­Entente­Florale,­september­ 2009. 22Kamnik – sedanjost in prihodnost 23 Kamnik – sedanjost in prihodnostPri­ do­ bi­ va­ nje­ne­ po­ vrat­ nih­ evrop­ skih­sred­ stev­ Ob či na Kam nik je s po mo čjo evrop skih sred stev, ki jih uspe šno pri do bi va iz raz lič nih skla dov, v zad njih le- tih iz pe lja la šte vil ne pro jek te, hkra ti čr pa nje evrop skih sred stev in ten ziv no na da lju je. I. Sred stva iz Evrop ske ga skla da za re gi o nal ni raz voj in Evrop ske ga so ci al ne ga skla da Iz Evrop ske ga skla da za re gi o nal ni raz voj je za re- gi je in ob či ne na me nje no so fi nan ci ra nje pro jek tov, ki so po svo jem zna ča ju in učin ku re gi o nal ne ga po me na. Ob či ni Kam nik, ki si cer spa da v naj bolj raz vi to Osred- nje slo ven sko re gi jo in je za to upra vi če na do naj manj sred stev, je kljub te mu iz na slo va raz vo ja re gij uspe lo pri do bi ti re la tiv no ve li ko sred stev. Po leg po ve zo va nja na rav ni Ljub ljan ske ur ba ne re gi je se ob či na Kam nik po ve zu je tu di z ob či na mi Lu ko vi ca, Mo rav če, Li ti ja, Šmar tno pri Li ti ji, Dol pri Ljub lja ni, Za gor je in Ra de če, s ka te ri mi je usta no vi la Raz voj no par tner stvo sre di­ šča Slo ve ni je (RPSS). To je in te re sno po ve zo va nje ob- čin na de lu ob mo čja Sr ca Slo ve ni je. Ta ko z ob či na mi LUR kot z ob či na mi Sr ca Slo ve ni je so de lu je mo v šte- vil nih pro jek tih, ki se fi nan ci ra jo iz evrop skih sred stev in s ka te ri mi ure sni ču je mo na še ci lje. Po mem bnej ši pro jek ti, za ka te re so ob či ne sku paj do bi le več mi li jo- nov evrov evrop skih sred stev, so pred stav lje ni v na da- lje va nju. 1. Uprav lja nje z bla gov no znam ko Sr ce Slo ve ni je Sr ce Slo ve ni je je bla gov na znam ka, ki po ve zu je pro jek te, ini ci a ti ve, do god ke, iz del ke ge o graf sko za- o kro že ne ga ob mo čja v osr čju Slo ve ni je, ki omo go ča- jo edin stve ne iz kuš nje in do ži ve tja. Ob po ve zo va nju in vse bin skem nad gra je va nju pod eno vi to bla gov no znam ko do se ga jo ve čjo pre poz nav nost na tr gu in ve- čjo do da no (tu di dru žbe no) vre dnost. 2. Tr ka mo na vra ta de di šči ne To je pro jekt, ki po ve zu je tu ri stič no po nud bo de di- šči ne ob mo čja od Kam ni ka do Šmar tne ga pri Li ti ji. V okvi ru pro jek ta je obli ko va na mre ža točk na rav ne in kul tur ne de di šči ne, go stin ske in no či tve ne ka pa ci te te ter do dat na tu ri stič na po nud ba. Pro jekt je pod prl tu- di ob sto je če pri re di tve, kot so npr. Sred nje ve ški dne vi. Raz vi tih je bi lo 15 no vih tu ri stič nih pro gra mov z na- mi gi za iz le te in po čit ni ce ter iz de la na pri roč na knji ži- ca Namigi­za­doživeta­ potepanja­ po­Srcu­Slovenije v slo ven skem in an gle škem je zi ku. Hkra ti je bi la iz da na ob sež nej ša pu bli ka ci ja s kul tur ni mi in na rav ni mi po- ten ci a li Kam ni ške Bis tri ce, le ta ki za po sa mez ne toč ke de di šči ne v an gle škem je zi ku, in for ma tiv ne ta ble ter dvo je zič na bro šu ra s pred sta vi tvi jo za o kro že ne ga tu ri- stič ne ga ob mo čja. 3. Kam ni ška Bis tri ca re kre a cij ska os re gi je – ze le na os re gi je Ob či ne Kam nik, Dom ža le in Dol pri Ljub lja ni si že več kot de set le tje pri za de va jo vzpo sta vi ti ze le no os ob Kam ni ški Bis tri ci kot ključ no ze le no re kre a tiv no čr to re gi je. V okvi ru pro jek tov Tr ka mo na vra ta de di šči ne in Kam ni ška Bis tri ca – re kre a cij ska os re gi je smo ure di li 6 po či va lišč vzdolž pred vi de nih ko le sar skih in peš po- ti ob Kam ni ški Bis tri ci. S pro jek tom že li mo do se či, da bi ce lot na ze le na os Kam ni ške Bis tri ce za ži ve la sku- paj s po či va li šči, ki bo do slu ži la kot pro sto ri za po či tek in dru že nje ter kot iz ho di šča za ogled in pred sta vi tev na še de di šči ne. Sep tem bra 2008 smo ure di li in od pr- li po či va li šče v Kr šman če vem par ku, ki je za sno va no kot otro ško igri šče. Šti ri po či va li šča so ure je na v do li ni Kam ni ške Bis tri ce, in si cer pri spod nji po sta ji ni hal ke, ob so te ski Pre do selj, v bli ži ni pik nik cen tra Pri Jur ju in ob iz vi ru Kam ni ške Bis tri ce. Ta smo v le tu 2009 do pol- ni li z in for ma cij ski mi ta bla mi. 4. Mre ža ko le sar skih po ve zav v Ljubljanski urbani regiji (LUR) V pro jek tu je so de lo va lo 24 ob čin LUR. Ko le sar ske po ti LUR pred stav lja jo mre žo re gi o nal nih ko le sar skih po ve zav v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji. Splo šni cilj šir še- ga pro jek ta so ure je ne in var ne ko le sar ske po ve za ve. Obli ko va ni in iz de la ni so bi li pro met ni zna ki, in for ma- tiv ne ta ble za oz na či tev ko le sar skih po ti ter pro mo cij- ski ma te ri al. 5. Za sno va peš po ti v LUR V okvi ru pro jek ta, v ka te rem so so de lo va le ob či ne LUR, je bil med dru gim iz de lan tu di Vo­ dnik­po­re­ gi­ o­ nal­ nih­peš­ po­ teh, ki str nje no pred stav lja 17 peš po ti, ki po ve zu je jo ob mo čja ne ka te rih ob čin v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji. Po ti vklju ču je jo ve či no pri ljub lje nih iz let- ni ških točk. Ob njih so šte vil ne za ni mi vo sti in pes tra tu ri stič na in go stin ska po nud ba. Pred stav lje ne so tu di Kam ni ška pot, Mot ni ška pot, Pot ob Kam ni ški Bis tri ci, Pot po Ve li ki pla ni ni in Pot na Kam ni ški vrh. 6. Pro jekt Na rav nost z de že le Pro jekt pred stav lja mre žo, ki po ve zu je po nu dni ke po de že lja Sr ca Slo ve ni je – pri de lo val ce ze le nja ve, sa- djar je, če be lar je in vrt nar je – v sku pno bla gov no znam- ko. Na ta na čin že li mo po ve za ti po de že lje ne po sre dno s tr gom in kon čnim kup cem po nu di ti za nes ljiv vir zdra- ve, se zon ske, eko lo ške in do ma pri de la ne hra ne. 7. Stro kov ne pod la ge ure ja nja jav ne ga pro me ta v re gi ji Pro jekt, v ka te rem je so de lo va lo 24 ob čin LUR, je usmer jen k spod bu ja nju traj no stnih oblik pro me ta v ur ba nem oko lju. Eden izmed ključ nih ci ljev pro jek ta je z ra zu me va njem pro me ta in po treb po jav nem pre- vo zu pri do bi ti pod la ge za na čr to va nje ko ri dor jev jav - ne ga pot ni ške ga pro me ta gle de na raz voj po se li tve in de jav no sti v re gi ji. To bo omo go ča lo eko no mič nost in učin ko vi tost jav ne ga pro me ta. Ker ima Ljub lja na ve li- ko dnev no mi gra cij sko za le dje, ki se na pa ja z ose bnim mo tor nim pro me tom, je po tre bno čim ve čji ob seg dnev - nih mi gra cij pre u smer ja ti na jav ni pot ni ški pro met. 8. Stro kov ne pod la ge za re gi o nal ni pro stor ski na črt V okvi ru pro jek ta, v ka te rem je so de lo va lo 24 ob čin LUR, so iz de la ni raz lič ni sce na ri ji pro stor ske ga raz vo ja re gi je. Pri dob lje ne re zul ta te ob či ne lah ko upoš te va jo pri pri pra vi stra te ških de lov svo jih ob čin skih pro stor- skih na čr tov. 9. De lo va nje toč ke VEM – Vse na enem me stu VEM pod pi ra iz va ja nje ce lo vi tih pod por nih sto ri tev za po ten ci al ne po djet ni ke, po djet ni ke, mla de, štu- den te, pod por ne in sti tu ci je in osta le za in te re si ra ne na lo kal nem ni vo ju. Sto ri tve ob se ga jo: in for mi ra nje, osnov no sve to va nje, iz va ja nje po stop kov re gis tra cij, spre memb za sa mo stoj ne po djet ni ke (s. p.) in dru žbe z ome je no od go vor nos tjo (d. o. o.) ter iz va ja nje pro gra- ma vav čer ske ga sve to va nja in uspo sab lja nja na lo kal- nem ni vo ju. 10. Re gij ska šti pen dij ska she ma Ljub ljan ske ur ba ne re gi je Pro jekt, v ka te rem so de lu je 24 ob čin LUR, je so fi- nan ci ran iz Evrop ske ga so ci al ne ga skla da. Osnov ni cilj pro jek ta je spod bu ja nje ka drov ske ga šti pen di ra nja, po ve zo va nje go spo dar skih po treb ter izo bra že val ne sfe re. Šti pen di je se ta ko po de lju je jo za kon kret na de- lov na me sta – in si cer pri o ri tet no za raz voj ne po tre- be in per spek tiv ne po kli ce v re gi ji. Ob či na Kam nik s po mo čjo evrop skih sred stev tre nut no so fi nan ci ra 12 šti pen di stov. Po leg re gij skih pro jek tov pa smo bi li pri čr pa nju Evrop ske ga skla da za re gi o nal ni raz voj uspe šni tu di z ob čin ski mi pro jek ti: 11. Za grad njo lo kal ne po ve zo val ne ce ste B 31 (Po- ve zo val ne ce ste treh mo stov) smo po leg sred stev, ki nam pri pa da jo v skla du z Za ko nom o fi nan ci ra nju ob- čin, v vi ši ni 444.097 evrov v le tu 2009 ter prav to li ko za le to 2010, do bi li tu di sred stva iz Evrop ske ga skla da za re gi o nal ni raz voj v vi ši ni 500.000 evrov. 12. Za pro jekt Ure di tev mo bil no sti do Na rav ne ga zdra vil ne ga ga ja Tu nji ce smo do bi li sred stva v vi ši ni 200.000 evrov. 13. Za za me nja vo oken v Ma tič ni knjiž ni ci Kam nik smo do bi li sred stva v vi ši ni 27.861,30 evrov. II. Čr pa nje sred stev iz ko he zij ske ga skla da Ob či na Kam nik je v so de lo va nju s so sed nji mi ob či- na mi uspe la uvr sti ti v Ope ra tiv ni pro gram raz vo ja okolj- ske in pro met ne in fras truk tu re – OP RO PI 2007–2013 dva ve li ka pro jek ta, ki sta opre de lje na kot in ve sti ci ji, ki bo sta fi nan ci ra ni s sred stvi Ko he zij ske ga skla da EU ter s sred stvi dr žav ne ga pro ra ču na RS: 1. Oskr ba s pit no vo do na ob mo čju Dom ža le ­ Kam nik (vre dnost pro jek ta – 12 milijonov evrov) Ob či na Kam nik je no si lec in ko or di na tor pro jek ta, v ka te rem so de lu je jo tu di ob či ne Dom ža le, Men geš, Tr zin in Mo rav če. Iz pri dob lje nih sred stev bo ob či na Kam nik ure di la vo do vo dno omre žje na juž nem de lu ob mo čja Šmar ce, Vol čje ga Po to ka in Ru dni ka, po ve za- la vo do vo dni si stem v Tu hinj ski do li ni s cen tral nim vo- do vo dnim si ste mom in v de lu, ki je ne lo člji vo po ve zan z vo do vo dnim si ste mom, ure di la tu di ka na li za ci jo. 2. Od va ja nje in či šče nje od pa dne vo de na ob mo čju Dom ža le ­ Kam nik (ČCN) (vre dnost pro jek ta – 12 milijonov evrov). Na pod la gi pri dob lje nih sred stev bo oprav lje na nuj- na sa na ci ja Cen tral ne či stil ne na pra ve Dom ža le - Kam- nik (CČN) in sa na ci ja ozi ro ma grad nja ka na li za cij ske ga omre žja v ob či nah. V pro jek tu, ki je raz de lje n na 2 de la, so de lu je se- dem ob čin. No si lec in ko or di na tor pr ve ga de la, ki se na na ša na nuj no sa na ci jo Cen tral ne či stil ne na pra ve Dom ža le - Kam nik (CČN), je ob či na Dom ža le. No si lec in ko or di na tor dru ge ga de la pro jek ta, ki po kri va grad- njo in sa na ci jo ka na li za cij ske ga omre žja, pa je ob či na Kam nik. III. Čr pa nje sred stev iz Evrop ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja Ob či na Kam nik uspe šno čr pa sred stva Evrop ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja. Vklju če ni smo v pro gram LE A DER in Lo kal no ak cij sko sku pi no (LAS) Sr ce Slo ve ni je, uspe šni smo tu di pri ko ri šče nju Ukre pa 3, zla sti v de lu, ki je na me njen obno vi in raz vo ju va si ter ohra nja nju in iz bo ljše va nju de di šči ne po de že lja. 1. Lo kal na ak cij ska sku pi na Sr ce Slo ve ni je (Pro gram LE A DER – 4. os Pro gra ma raz vo ja po de že- lja RS 2007–2013) Ob či na Kam nik je čla ni ca pr ve usta nov lje ne Lo kal- ne ak cij ske sku pi ne (LAS) v Slo ve ni ji, to je LAS Sr ce Slo ve ni je za ob mo čje ob čin Dol pri Ljub lja ni, Kam nik, Li ti ja, Lu ko vi ca, Mo rav če in Šmar tno pri Li ti ji, ka te re iz- bra ni uprav lja vec je Cen ter za raz voj Li ti ja, kar je po goj za upo ra bo vseh pri pa da jo čih sred stev Le a der: za le to 2008 149.793 evrov, za le to 2009 pa 188.721 evrov. Pri ča ku je mo, da bo iz na slo va sred stev Le a der in lo- kal ne ga so fi nan ci ra nja do le ta 2013 na ob mo čje LAS Sr ce Slo ve ni je ta ko pri šlo oko li 1 mio evrov raz voj nih sred stev. V le tu 2010 bo fi nan ci ra nih 49 pro jek tov, od te ga kar 10 iz ob či ne Kam nik. Pro jek ti, ki so tre nut no že v iz va ja nju v ob či ni Kam nik, so: hor ti kul tur na ure di tev Na rav ne ga zdra vil ne ga ga- – ja v Tu nji cah pri Kam ni ku, zu na nja ure di tev pol nil ni ce ži ve vo de v Zdra vil- – nem ga ju Tu nji ce, oku si slo ven ske ga po de že lja – osem raz lič nih de- – lav nic, ki po te ka jo v Bu dnar je vi mu zej ski hi ši na te mo sta rih ljud skih obi ča jev slo ven ske ga po de- že lja s po u dar kom na ku li na ri ki, po ve zo va nje in pro mo ci ja pro duk tov po de že lja – (Tu ri stič no druš tvo Tu hinj ska do li na), pro mo ci ja in za go to vi tev stal ne ga od pr tja toč ke – Sv. Mi klavž. 2. Iz Ukre pa 3 za Obno vo in raz voj va si in Ohra nja­ nje in iz bo ljše va nje de di šči ne po de že lja smo do bi li oko li 60.000 evrov. Pre no va stre he in obno va stro pa čr ne ku hi nje v Bu­ dnar je vi mu zej ski hi ši Stre ha je bi la pre kri ta s smre ko vi mi sko dla mi, po lo- že ni mi kot troj no kri tje. Stro pna kon struk ci ja nad ve žo in čr no ku hi njo je bi la okre plje na. Na ne ka te rih pre de- lih je bi la po tre bna za me nja va tro hne čih desk. 24Kamnik – sedanjost in prihodnost 25 Kamnik – sedanjost in prihodnostObno va knjiž ni ce v Šmar ci Na lo žba je ob se ga la adap ta ci jo in pre u re di tev man- sar dnih pro sto rov iz de la sta no va nja ter ne iz ko ri šče ne- ga pod stre šne ga pro sto ra v eno to kra jev ne knjiž ni ce Šmar ca. Ob či na Kam nik je s spre mem bo na mem bno- sti oz. s pre u re di tvi jo pro sto rov v po druž nič no eno to knjiž ni ce da la mož nost na dalj nje iz po so je knjig kra ja- nom Šmar ce. Na ob či ni ima mo že pri prav lje ne pro jek te, s ka te ri- mi bo mo tu di v pri hod nje kan di di ra li za sred stva Evrop- ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja. Ob či na na čr tu je, da bo do le ta 2013 pri do bi la 1,5 mio evrov. IV. Tran sna ci o nal ni in če zmej ni pro jek ti Ob či na Kam nik se ak tiv no vklju ču je v par tner stva evrop ske ga te ri to ri al ne ga so de lo va nja. So de lu je mo v tran sna ci o nal nih kot če zmej nih pro jek tih. 1. Pro jekt DY NALP – po ve za nost v Al pah. V okvi ru pro jek ta, ki se je iz va jal v sklo pu pro gra ma In ter- reg III B, smo v ob či ni Kam nik omo go či li de lo va nje eko lo ške trž ni ce, iz de lan je bil ka ta log eko lo ških kme tij v slo ven skem, an gle škem in nem škem je- zi ku, omo go či li smo pre da va nja o zdra vi pre hra ni na osnov nih šo lah ter or ga ni zi ra li ogle de eko lo- ške kme ti je za osnov no šo lo. 2. Pro jekt zmanjšujemo CO2 V okvi ru pro jek ta, ki po te ka v okvi ru tran sna cio- nal ne ga pro gra ma Ob mo čje Alp, bo do v ob či ni Kam nik po te ka le ne ka te re pi lot ne ak tiv no sti. Pro jekt se ukvar ja z zma njše va njem emi sij CO2 iz pro me ta in uved bo no vih te hno lo gij za mo bil- nost. S sred stvi te ga pro jek ta bo mo med dru gim iz de la li kon cept pro me ta v Kam ni ški Bis tri ci. 3. Pro jekt Prisluhnimo glasu vasi Pro jekt obrav na va raz voj tu ri zma v hri bo vi tih ob- mo čjih. Del de jav no sti bo po te kal tu di na Ve li ki pla ni ni. Pro jekt je odo bren v okvi ru pro gra ma Cen tral na Eu ro pa. V pro jek tu so de lu je 9 par tner- jev iz šest ih evrop skih dr žav, med nji mi Cen ter za raz voj Li ti ja kot edi ni slo ven ski par tner. V pri hod- njem le tu bo mo iz sred stev pro jek ta na Ve li ki pla- ni ni po sta vi li oz na če val ne in in for ma tiv ne ta ble, vzpo sta vi li Pa stir sko pot in na da lje va li ak tiv no sti za za šči to tr ni ča. V. Pro gra mi Evrop ske ko mi si je So de lu je mo v pro gra mih, ki jih ne po sre dno uprav lja Evrop ska ko mi si ja. Eden od njih je pro gram Evro pa za dr žav lja ne, ki po nu ja mož nost fi nan ci ra nja za po bu de po bra te nja mest, ta ko da fi nan ci ra sre ča nja pre bi val- cev in te mat ska po ve zo va nja po bra te nih mest (town twinning). V pre te klih le tih smo bi li uspe šni in smo sred stva v okvi ru te ga pro gra ma že pri do bi li, pri prav- lja mo pa tu di no ve pri ja ve. Vi ši na pri dob lje nih sred stev je od vi sna od šte vi la ude le žen cev do lo če ne pri re di tve in od dol ži ne tra ja nja. Prav ta ko pa smo v 6. okvir nem pro gra mu uspe li pri do bi ti sred stva za pro jekt Fu tu re brid ge (76.000 evrov). Pov­ ze­ tek Ob či na Kam nik je s po mo čjo evrop skih sred stev, ki jih uspe šno pri do bi va iz raz lič nih skla dov, v zad njih le- tih iz pe lja la šte vil ne pro jek te, hkra ti pa in ten ziv no na- da lju je čr pa nje evrop skih sred stev. Evrop ska sred stva so med se da njo fi nan čno, go spo dar sko in so ci al no kri zo po sta la še po mem bnej ša in po tre bnej ša. Ob či- na Kam nik je že do ka za la, da sred stva iz bru selj ske bla gaj ne učin ko vi to čr pa, saj smo bi li uspe šni pri pri- do bi va nju sred stev iz raz lič nih skla dov, kot so Evrop ski sklad za re gi o nal ni raz voj, Evrop ski so ci al ni sklad, Ko- he zij ski sklad, Evrop ski kme tij ski sklad za raz voj po de- že lja ter tu di iz dru gih pro gra mov Evrop ske sku pno sti. Pri prav lja mo raz no vr stne pro jek te, s ka te ri mi lah ko kan di di ra mo na raz lič ne raz pi se že v le tu 2010 oz. v pri hod njih le tih. Sa mo na po dro čju čr pa nja sred stev iz Evrop ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja ima mo že pri prav lje ne pro jek te, s ka te ri mi bo mo tu di v pri hod nje kan di di ra li za ome nje na sred stva. Na čr tu- je mo, da bo mo do le ta 2013 pri do bi li sred stva v vi ši ni 1,5 mio evrov. Summary The Kam nik municipality has in re cent years be en very suc ces sful ha ving car ri ed thro ugh many im por- tant pro jects, thus it has be co me even mo re im por tant to re ce i ve suf fi ci ent Eu ro pe an funds. The municipali- ty has be en suc ces sful in get ting fi nan ci al al lo ca ti- on from va ri o us funds, such as Eu ro pe an Re gi o nal De ve lop ment Fund, Eu ro pe an Agri cul tu ral Gu i dan ce and Gu a ran tee Fund, Co he si on Fund and ot her pro- gram mes within EU. Se ve ral pro jects and do cu ments re la ting to in vi ta ti ons to ten der for 2010 are already in pro gress. So me pro jects in the area of agri cul tu re ha ve yet be en com ple ted the re fo re we are ho ping to ra i se approximately 1,5 mil li on Eu ros by 2013.Vrt­ cev­ni­ni­ ko­ li­do­ volj,­­ le­ tos­za­ če­ tek­grad­ nje­­OŠ­Fra­ na­Al­ bre­ hta Po dro čje pred šol ske vzgo je v le tih 2007 –2010 Do sep tem bra 2007 je po te ka la re dna de jav nost v okvi ru 12 vzgoj no-var stve nih enot VVZ An to na Med ve- da Kam nik, v ka te re je bi lo vklju če nih v pov pre čju 655 otrok. S šol skim le tom 2007/08 je pod okri ljem VVZ A. Med ve da na Ko vi nar ski ce sti od pr la vra ta no va eno ta VVE Sne gu ljči ca z 8 od del ki, ki je omo go či la vklju či tev 130 otrok. V le tu 2007 so po vzgoj no-var stve nih eno tah po te- ka la na sled nja vzdr že val na de la: pre no va dveh igral nic v VVE Ro žle na No vem tr gu in v VVE Ma vri ca na Du pli ci, ki je s 1. 9. 2007 pre šla iz pol dnev ne ga v ce lo dnev ni pro gram. V eno ti Ke kec v Stra njah so bi le obnov lje ne sa ni ta ri je. V le tih 2007–2009 so bi la vlo že na pro ra čun ska sred stva tu di v igri šča pri VVZ A. Med ve da. Na bav lje na in mon ti ra na so bi la no va igra la, pe skov ni ki, ko ši in za ščit ne ogra je, za sa je na so bi la dre ve sa. Po zi mi le ta 2007 je pri čel de lo va ti kon ce sij ski vr tec Pet er Pan, ki je v pr vem šol skem le tu v 5 od del kov vklju čil 79 otrok. V šol skem le tu 2008/09 je imel VVZ A. Med ve da 46 ce lo dnev nih in 1 pol dnev ni od de lek, kon ce sij ski vr tec Pet er Pan pa 6 od del kov pred šol ske vzgo je. S šol skim le tom 2009/10 je v VVZ A. Med ve da obli ko va- nih 48 ce lo dnev nih in 1 pol dnev ni od de lek pred šol ske vzgo je in var stva. Od te ga je 16 od del kov pr ve ga, 29 od del kov dru ge ga sta ro stne ga ob dob ja ter 4 kom bi ni- ra ni od del ki (pr ve ga in dru ge ga sta ro stne ga ob dob ja). V od del ke pred šol ske vzgo je je v skla du z za ko nom o vrt cih vklju če no naj vi šje še do pu stno šte vi lo otrok. Iz ha ja joč iz ve li kih po treb po vklju či tvi otrok v vr tec, je v le tu 2008 ob či na Kam nik za če la adap ta ci jo na- sled njih ka pa ci tet: VVE Son ček v Šmar ci – pri dob ljen je bil 1 od de lek za I. sta ro stno sku pi no, VVE Ke kec v Stra njah – pri dob ljen je bil 1 od de lek za I. sta ro stno sku pi no, VVE Pe de njped – eno ta je bi la s šol skim le- tom 2008/09 pri prav lje na za spre jem ce lo dnev ne ga od del ka 3–6-let ni kov, VVE Pe str na – pri dob ljen je bil 1 od de lek za I. sta ro stno sku pi no. Gle de na pre no vo ob- sto je čih ka pa ci tet v okvi ru za vo da in na pod la gi po treb po vklju či tvi naj mlaj ših otrok v vr tec je za vod gle de na šol sko le to 2007/08 po ve čal šte vi lo od del kov I. sta ro- stne sku pi ne za 4, zma njšal šte vi lo od del kov II. sta ro- stne sku pi ne in šte vi lo pol dnev nih od del kov. V po let nih me se cih le ta 2009 je bil na pod la gi po- dat kov o za vr nje nih otro cih nak na dno pre u re jen več- na men ski pro stor v VVE Tin ka ra na Ba kov ni ku v igral- ni co za pol dnev ni od de lek, ki je do slej de lo val v okvi ru VVE Son ček v Šmar ci. V VVE Son ček je bi la igral ni ca pol dnev ne ga pro gra ma pre u re je na za po tre be vklju či- tve otrok II. sta ro stne ga ob dob ja. Prav ta ko je bi la v VVE Pe str na igral ni ca I. sta ro stne ga ob dob ja pre u re je- na v igral ni co za kom bi ni ra ni od de lek pr ve ga in dru ge- ga sta ro stne ga ob dob ja. Na Du pli ci je bi la adap ti ra na šol ska učil ni ca za vklju či tev II. sta ro stne sku pi ne. Na pod la gi ome nje nih po se gov je bi lo v zad njih dveh le tih do dat no vklju če nih oko li 70 otrok. Od za čet- ka le ta 2007, ko je bil od prt kon ce sij ski vr tec na Can- kar je vi ce sti in na to eno ta Sne gu ljči ca v okvi ru VVZ A. Med ve da, pa do šol ske ga le ta 2009/10 je bi lo v ob či ni Kam nik na no vo za go tov lje nih 314 mest v vrt cih. Od le ta 2009 na me nja ob či na Kam nik iz pro ra ču na sred stva za po let ne re zer va ci je za otro ke, za ka te re je po ve ljav nih pred pi sih pri stoj na kri ti del ce ne pro gra ma vrt ca. Za ome nje ne otro ke se v ča su med 15. ju ni jem in 15. sep tem brom te ko če ga le ta pod po go jem, da je otrok 30 dni ne pre ki nje no od so ten iz vrt ca, za čas vna- prej jav lje ne od sot no sti obra ču na po lo vi čen zne sek si cer do lo če ne ga pla čil ne ga raz re da. Ob či na Kam nik za go tav lja tu di sred stva za do dat ne de jav no sti VVZ A. Med ve da, ki so na pod la gi let ne ga de lov ne ga na čr ta za vo da na me nje ne otro kom, ki ni so vklju če ni v vr tec: od del ki ci ci ba no vih uric za otro ke od 4. do 5. le ta in pro gram za star še in otro ke v sta ro sti od 1. le ta do 2,5 let, vo den po na če lih pe da go gi ke Mon tes so ri. Od le ta 2009 da lje se iz pro ra ču na ob či ne Kam nik na me nja en krat na po moč ob roj stvu otro ka. V le tu 2010 ob či na na čr tu je od pr tje no ve ga 5-od- del čne ga vrt ca kot pri zi dek k OŠ 27. ju lij, ki bo v svo- je pro sto re spre jel 80 otrok. Od pr tje vrt ca se na čr tu je sep tem bra 2010. Vlo že na je vsa po tre bna do ku men- ta ci ja za pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja za grad njo 10-od del čne ga kon ce sij ske ga vrt ca na Pe ro vem. Ob či- na na čr tu je v mar cu ob ja vo raz pi sa za do de li tev kon- ce si je, od pr tje vrt ca, ki bo v svo je pro sto re spre jel do 220 otrok, pa se na čr tu je v je sen skih me se cih 2010. Po dro čje osnov no šol ske ga izo bra že va nja v le tih 2007–2010 Ob či na Kam nik tu di v zad njih le tih na me nja sred- stva za nad stan dar dno lo go ped sko de jav nost, ki se iz va ja v osnov nih šo lah in vrt cu. Po leg te ga so fi nan- ci ra zim sko šo lo v na ra vi za učen ce iz ob či ne Kam nik ter var stvo vo za čev OŠ Šmar tno v Tu hi nju, kjer se vo zi ve li ka ve či na otrok. Do dat no, kot nad stan dard, za go- tav lja tu di sred stva za pla čo uči te lja ci ter in di a to nič ne har mo ni ke v Glas be ni šo li, kot za kon sko ob vez nost pa sred stva za ma te ri al ne stro ške šol, te ko če vzdr že va nje in na kup osnov nih sred stev kot tu di za ra ču nal ni ško opre mo, tek mo va nja in pri re di tve ter med na ro dno so- de lo va nje kam ni ških šol. V skla du z za ko nom o osnov - ni šo li ob či na za go tav lja tu di sred stva za re dne pre vo ze šo lo ob vez nih otrok, po god be no na pod la gi ob čin ske ga pra vil ni ka so fi nan ci ra štu dent ske in di ja ške vo zov ni ce ter na me nja en krat ne po mo či za štu dij (v zad njih le tih naj več za štu dij v tu ji ni). V le tih 2007–2009 je ob či na Kam nik so fi nan ci ra- la po čit ni ško var stvo otrok za pr vo tri a do kam ni ških osnov nih šol. Pro gram je bil iz ve den pod okri ljem Mla- din ske ga cen tra Ko tlov ni ca Kam nik v pro sto rih OŠ To- ma Brej ca. V le tu 2009 je ob či na fi nan čno pod pr la ta bor za na- dar je ne otro ke kam ni ških osnov nih šol, ki je po te kal v Sno vi ku in se ga je ude le ži lo 36 učen cev. V okvi ru vzdr že val nih del pri šo lah so bi le v le tu 2007 sa ni ra ne sa ni ta ri je na tri bu nah te lo va dni ce OŠ Ma ri je Ve re, pri POŠ Mot nik so bi la za me nja na ok na, no tra- nje in zu na nje oken ske po li ce in vho dna vra ta. Po leg Budnarjeva­ muzejska­ hiša­v­Palovčah­ je­dobila­novo­streho,­ obnovljena­je­bila­tudi­črna­kuhinja,­september­2009. 26Kamnik – sedanjost in prihodnost 27 Kamnik – sedanjost in prihodnostple ska nja vseh pro sto rov je bil pri ome nje ni po druž ni ci obnov ljen tu di par ket, za me nja ne so bi le tal ne oblo ge v avli in na sto pni ščih. Pri OŠ T. Brej ca so bi la iz ve de na de la za pre pla sti tev igri šča z no vo asfal tno pre vle ko, re kon stru i ra na sto ja la za ko šar ko, na me šče ne so bi le no ve ta ble in ko ši ter po stav lje na ogra ja oko li igri šča. V le tu 2007 je bi lo v so de lo va nju s KS Čr na ure je no igri- šče za po tre be pr ve tri a de pri POŠ Gozd. Pro ra čun ska sred stva pa so bi la za go tov lje na tu di za opre mo igri šča pri POŠ Nev lje. V po let nih me se cih 2008 je ob či no Kam nik moč- no pri za de lo ne ur je, ki je pov zro či lo ve li ko ško de tu di na stav bah osnov nih šol, zla sti OŠ Ma ri je Ve re in POŠ Tu nji ce. V tem le tu je OŠ Ma ri je Ve re po leg od pra ve po sle dic ne ur ja mo ra la s po mo čjo ob či ne Kam nik in- ter ven tno sa ni ra ti tu di ka na li za ci jo v gar de ro bah in te- lo va dni ci. V le tu 2007 sta bi li iz de la ni dve va ri an ti o mož no sti ume sti tve v pro stor špor tnih in dru gih po vr šin za po- tre be iz ved be pro gra ma špor tne vzgo je OŠ Šmar tno v Tu hi nju. Le ta 2008 sta bi la pri ome nje ni šo li iz de la na otro- ško igri šče za pr vo tri a do in par ki ri šče, v le tu 2009 pa iz ve de na ure di tev zu na njih po vr šin v pr vi fa zi s pre sta- vi tvi jo in šta la cij, iz ved bo opor nih zid cev ob atlet ski ste- zi in učil ni ci na pro stem ter otro škem igri šču kot tu di ure di tev za trav lje nih po vr šin. Le ta 2008 in 2009 je ob či na na me ni la sred stva za obno vo par ke ta v OŠ Šmar tno. V le tu 2008 je bi la pri POŠ Mot nik sa ni ra na ko tlov ni ca, v le tu 2009, ko je ome nje na po druž ni ca praz no va la 120-let ni co šol stva v Mot ni ku, sta bi li na POŠ Mot nik sa ni ra na stre ha in po ple ska na fa sa da. Sred stva iz pro ra ču na so bi la na- me nje na tu di za ža lu zi je za ok na, za ščit no mre žo in stre lo vo dno na pra vo.V okvi ru ve čjih in ve sti cij bo mo v le tu 2010 na da- lje va li z ure ja njem šol skih po vr šin pri osnov ni šo li v Šmar tnem, za kar smo pri do bi li ne po vrat na sred stva Fun da ci je za šport v vi ši ni 30.000 evrov. UN K9­šo le – re kon struk ci ja, pri zi da va in no vo grad­ nja OŠ Fra na Al bre hta in OŠ To ma Brej ca V le tu 2007 je bi la na osno vi štu di je o iz ved lji vo sti grad nje dveh šol v ob mo čju UN-K9 – šo le iz de la na pro- jek tna na lo ga. V le tu 2008 je bil iz ve den jav ni na te čaj, fi nan čna sred stva pa so bi la v tem le tu kot tu di v le tu 2009 pre ne se na na po se bno pro ra čun sko po stav ko – sklad za grad njo šol (OŠ T. Brej ca in OŠ F. Al bre hta). V mar cu 2010 bo ob čin ski svet obrav na val Ob čin- ski po dro bni pro stor ski na črt (OPPN) K9 – šo le del ter pred sta vi tev DIP-a (do ku ment iden ti fi ka ci je in ve sti cij- ske ga pro jek ta), v na da lje va nju le ta pa bo iz ve den raz- pis za iz ved bo del za OŠ Fra na Al bre hta in za če la se bo grad nja, ki bo po na čr tih za klju če na ko nec le ta 2011. Cilj in ve sti ci je pri no vo grad nji OŠ Fra na Al bre hta je za go to vi ti šol ske pro sto re nor ma tiv nih ve li ko sti, v ka te rih bo lah ko po te ka lo ne mo te no in kva li tet no iz- va ja nje po u ka. No vi pro sto ri z ure je no oko li co bo do otro kom, uči te ljem in osta lim kra ja nom za go tav lja li tu di pri jet no, fun kci o nal no, kva li tet no in vzdr žlji vo ter var no šol sko oko lje. Eden od ci ljev je tu di iz bo ljša nje pro met nih ra zmer. K ob sto je či OŠ To ma Brej ca bo sta zgra je na nov pri- zi dek in te lo va dni ca. Del ob sto je če ga ob jek ta se po- ru ši in na re di no vi pri zi dek, ki bo po ve čal ka pa ci te te ob sto je če šo le. Z in ve sti ci jo ob či na prav ta ko že li vsem učen cem in pe da go gom za go to vi ti čim bo ljše ra zme re ter vse po tre bne pro sto re za ne mo te no iz va ja nje de vet let ne- Novi­oddelek­v­enoti­Mavrica­na­OŠ­Marije­Vere­na­Duplici,­september­2009 Novo­otroško­igrišče­in­igrišče­na­mivki­ob­OŠ­Stranje,­oktober­2008.­Foto:­Nina­Klisarič. Urejanje­zunanjega­ šolskega­igrišča­ob­OŠ­Šmartno,­ novem­ ber­2009ga osnov no šol ske ga pro gra ma. Po leg ti stih, ki so na- me nje ni uč ne mu pro ce su, je po tre bno za go to vi ti tu di sprem lja jo če šol ske pro sto re, ka mor so di jo ka bi ne ti za uči te lje, do dat ne učil ni ce, stro kov na knjiž ni ca, itd. Ve čje in ve sti ci je na po dro čju kul tu re v ob dob ju 2007–2010 Prav vsa ka lo kal na sku pnost se za ve da, ka ko po- mem ben člen v ve ri gi ce lot ne sku pno sti so kul tur na druš tva, ki ohra nja jo živ lje nje in ak tiv no sti na po de že- lju. Ob či na Kam nik za to v pro ra ču nu na me nja kar ne- kaj sred stev za po dro čje kul tu re, med ka te ra ne so di sa mo so fi nan ci ra nje pro gra mov, tem več tu di so fi nan- ci ra nje in ve sti cij za kul tur ne do mo ve in ob jek te, ki so kul tur ne ga po me na za Kam nik. V le tu 2007 je bi la obnov lje na stre ha na Ma le še- vi ga le ri ji, ki je pod okri ljem Me dob čin ske ga mu ze ja Kam nik. V kul tur nem hra mu Kam ni ka, v Do mu kul tu- re, so bi la iz ve de na naj nuj nej ša de la na do tra ja ni vo- do vo dni na pe lja vi v klet nih pro sto rih in dru ga ma njša vzdr že val na de la. Sred stva iz pro ra ču na ob či ne so bi la na me nje na tu- di za ure di tev Let ne ga gle da li šča Šmar tno, ki naj bi po sto po ma po sta lo cen ter za po let ne pri re di tve v Tu- hinj ski do li ni. Da ima ob či na po sluh za druš tva in nji ho vo de lo va- nje, do ka zu je jo tu di re dne obno ve kul tur nih do mov, ki so fi nan ci ra ne iz pro ra čun skih sred stev. Obno vi tve na de la so po te ka la v KD Šmar ca, KD La ze, KD Go dič, KD Pod gor je, KD Mot nik. Skrb za kul tur ne do mo ve se bo 28Kamnik – sedanjost in prihodnost 29 Kamnik – sedanjost in prihodnost314 mest v vrt cih v ob či ni Kam nik. Re dna vzdr že val na de la ter ma njše in ve sti ci je so vse sko zi po te ka li v po sa- mez nih eno tah VVZ An to na Med ve da. V le tu 2007 je bi la na osno vi štu di je o iz ved lji vo sti grad nje dveh osnov nih šol na ob mo čju UN-K9 – šo le iz de la na pro jek tna na lo ga. V le tu 2008 je bil iz ve den jav ni na te čaj UN-K9 – šo le, fi nan čna sred stva pa so bi la v tem le tu kot tu di v le tu 2009 pre ne se na na po- se ben pro ra čun ski sklad za grad njo šol (OŠ T. Brej ca in OŠ F. Al bre hta), ki je bil do kon ca le ta 2009 vi sok 4,5 mi li jo na evrov, v le tu 2010 pa so pred vi de na še do dat- na sred stva v vi ši ni 1,5 mi li jo na evrov. Vsa ka lo kal na sku pnost se za ve da po mem bne vlo- ge kul tur nih druš tev v ce lot ni sku pno sti, ki pri po mo- re jo k ohra nja nju živ lje nja in ak tiv no sti na po de že lju. Ob či na Kam nik za to v pro ra ču nu vsa ko le to na me nja vi so ka sred stva za po dro čje kul tu re, med ka te ra ne so di zgolj so fi nan ci ra nje pro gra mov, tem več tu di so fi- nan ci ra nje in ve sti cij za kul tur ne do mo ve ter ob jek te, ki so kul tur ne ga po me na za Kam nik. V le tu 2009 so po te ka le ve čje in ve sti ci je pri obno vi Pre skar je ve pa stir- ske baj te na Ve li ki pla ni ni in Bu dnar je ve mu zej ske hi še v Pa lov čah, za kar je ob či na pri do bi la tu di ne po vrat na evrop ska sred stva. Vse sko zi so se na da lje va le in ve sti ci je ter ve čja in ve- sti cij sko-vzdr že val na de la na zu na njih špor tnih ob jek- tih v ob či ni, prav ta ko ma njše in ve čje in ve sti ci je na no- tra njih in zu na njih špor tnih igri ščih v osnov nih šo lah. Summary Sin ce the ope ning of the new concessionary nurs- ery scho ol in Can kar je va Stre et with a di slo ca ted unit Sne gu ljči ca as a part of VVZ A. Med ve da in 2007, the re ha ve be en 314 new ope nings in nursery scho- ols in the municipality of Kam nik. In ad di ti on, nu me- ro us con struc ti on works and mi nor in ves tments ha ve constantly be en in pro gress in all units of VVZ An to na Med ve da. In 2007 we had a re se arch pro ject car ri ed out, examining the op por tu ni ti es and op ti ons for the con- struc ti on of two new elementary scho ols within the UN-K9 area. In 2008 we put up a call for com pe ti ti ve ten ders for UN-K9 scho ols. We ga i ned fi nan ci al me ans that ha ve la ter be en tran sfer red to a spe ci al budge- tary fund for To mo Brej c and Fra n Al bre ht elementary schools. In 2009, 4.5 mil li on Eu ros were gat he red and fur ther 1.5 mil li on Eu ros are an ti ci pa ted in 2010. Each lo cal community is aware of the ro le of the cul- tu ral so ci e ti es, which are an im por tant con tri bu tor to the pre ser va ti on of so ci al li fe and activity in the ru ral are as. The municipality of Kam nik is the re fo re ea ger to ear mark funds for the de ve lop ment of cul tu re in ru- ral re gi ons by co-fi nan cing pro gram mes and in ve sting in the de ve lop ment of cul tu ral in fras truc tu re im por- tant for Kam nik. In 2009 the municipality of Kam nik ga i ned Eu ro pe an funds, which were pro vi ded for the re sto ra ti on of the Preskar’s herd sman cot ta ge on Ve li- ka pla ni na and Budnar’s ho u se mu se um in Pa lov če. Mo re o ver, se ve ral in ves tments and ma in te nan ce works ha ve continuously be en car ri ed out in sports fa- ci li ti es, and in do or and out do or scho ol playgrounds.Ce­ ste,­mo­ sto­ vi,­vo­ do­ vo­ di­ …­jav­ ne­go­ spo­ dar­ ske­služ­be­–­ni­ ko­ li­do­ volj­de­ nar­ ja In ve sti ci je in pro jek ti v ob dob ju 2007–2010 Lo kal ni ener get ski kon cept V skla du z do lo či li Ener get ske ga za ko na (EZ-UPB2, Ur. l. RS, št. 27/2007 in 70/2008) mo ra lo kal na sku- pnost spre je ti lo kal ni ener get ski kon cept naj poz ne- je do 1. ja nu ar ja 2011. Do se da nji raz voj ener ge ti ke v ob či ni Kam nik se je iz va jal v skla du z Ener get skim kon cep tom, ki je bil iz de lan v le tu 1993. Glav na usme- ri tev je bi la grad nja pli no vo dne ga omre žja. V zad njih le tih se je za ko no da ja na po dro čju ener ge ti ke pre cej spre me ni la. Če da lje bolj po mem bno je iz va ja nje ukre- pov učin ko vi te ra be ener gi je in iz ra be obnov lji vih vi rov ener gi je. Ob či na Kam nik je v le tu 2009 pri sto pi la k iz- de la vi no ve ga lo kal ne ga ener get ske ga kon cep ta. Za- ra di za htev no sti bo pro jekt iz de lan v dveh le tih. V le tu 2010 sta pred vi de na tu di obrav na va in spre jem lo kal- ne ga ener get ske ga kon cep ta na ob čin skem sve tu. V ce lo ten pro jekt bo ob či na vlo ži la sko raj 60.000 evrov pro ra čun skih sred stev. Ure di tve in vzdr že va nje otro ških igrišč No vo špor tno in otro ško igri šče v Pod gor ju, ki se je za če lo gra di ti v le tu 2006, je bi lo do kon ča no le ta 2008. Za ra di kon fi gu ra ci je te re na je bi la in ve sti ci ja fi- nan čno za htev na. Za grad be na in obrt ni ška de la ter opre mo otro ške ga igri šča z igra li je bi lo v le tu 2006 iz pro ra ču na na me nje nih 8.000 evrov, na sled nje le to 2007 27.000 evrov, v le tu 2008 pa 6.000 evrov pro ra- čun skih sred stev. V le tu 2008 je bi lo te me lji to obnov lje no otro ško igri šče na Klav či če vi. Od stra nje na so bi la sta ra do- tra ja na igra la, ne ka te ra še upo ra bna igra la so bi la pre ple ska na. Pred na me sti tvi jo no vih in obnov lje nih sta rih igral ter osta le opre me so bi le ure je ne pe šče ne pod la ge, ogra je ne z ro bni ki, med po sa mez ni mi igra li so bi le ure je ne pe šče ne po ti ter ma njše ze le ne po vr- ši ne. V ce lot no obno vo igri šča je bi lo vlo že nih sko raj 36.000 evrov pro ra čun skih sred stev. Otro ško igri šče v sta no vanj ski so se ski Zi ko va je bi lo obnov lje no v le tu 2009. Ob sto je ča po ško do va na in do tra ja na žič na ogra ja je bi la za me nja na z no vo, vi šjo in moč nej šo mre žo iz je kle nih po cin ka nih pa lic, pre kri tih s po li e str skim pla stič nim na no som. Ne kaj do- tra ja nih igral je bi lo od stra nje nih, na me šče na so bi la no va. V obno vo otro ške ga igri šča je ob či na vlo ži la do- brih 20.000 evrov pro ra čun skih sred stev. V le tu 2009 so bi la v pro ra ču nu za go tov lje na sred- stva v vi ši ni 10.000 evrov za ure di tev no ve ga otro ške­ ga igri šča v so se ski B­8 Zgor nje Pe ro vo. To bo na ob- mo čju kra jev ne sku pno sti No vi trg pr vo otro ško igri šče od pr te ga ti pa. Mon ta ža igral in osta le opre me, ki je bi la iz de la na v le tu 2009, bo iz ve de na po kon ča nih grad be no-obrt ni ških de lih spo mla di 2010. na da lje va la, saj je ob či na sa mo v le tu 2009 za obno vo kul tur nih do mov na me ni la oko li 70.000 evrov pro ra- čun skih sred stev. V le tu 2010 smo pri če li z obno vi tve ni mi de li v kul- tur nem do mu na La zah, ki ga bo mo ura dno od pr li ob ob čin skem praz ni ku v za čet ku apri la. Obno vi tve na de- la po te ka jo v kul tur nem do mu v Mot ni ku, sred stva pa smo v le tu 2010 na me ni li tu di za obno vo kul tur ne ga do ma v Špi ta li ču ter v Šmar tnem. Za me nja va sko del na Pre skar je vi baj ti na Ve li ki pla- ni ni ter za me nja va sko del in obno va stro pa čr ne ku- hi nje v Bu dnar je vi mu zej ski hi ši v Zgor njih Pa lov čah sta lep do kaz, da že li mo ohra nja ti kul tur no de di šči no. Bu dnar je va hi ša je raz gla še na za kul tur ni spo me nik lo kal ne ga po me na in je v la sti ob či ne. Za obno vo Bu- dnar je ve hi še je ob či na kan di di ra la na raz pis Mi ni str- stva za kme tij stvo, goz dar stvo in pre hra no, kjer smo pri do bi li ne po vrat na sred stva v vi ši ni 50 % vre dno sti in ve sti ci je. Ne sme mo po za bi ti na »sta ro me stno je dro« ozi­ ro ma na re vi ta li za ci jo sta re ga me stne ga je dra. Že v pr vi po lo vi ci le ta 2009 smo ure di li del po ti do Ve ro- ni ki ne ga por ta la na Ma lem gra du, v dru gi po lo vi ci le ta pa tu di do stop s Šut ne. Ma li grad, kjer sto ji zna me ni ta ro mar ska ka pe la in del no obnov ljen re ne san čni sto lp, ki je vča sih slu žil kot del ob zi dja, pri vab lja obi sko val ce v vseh let nih ča sih. Nek da nji graj ski hrib vse po go ste je slu ži kot pri re di tve ni pro stor, kjer se v po let nih me se- cih zvr sti kar ne kaj od mev nih pri re di tev (Sred nje ve ški dne vi, fe sti val Kam fest, itd.). Ob či na je v zad njih le tih na Ma lem gra du opra vi la kar ne kaj obno vi tve nih po se- gov. Za ure di tev do sto pa na Ma li grad je iz pro ra čun- skih sred stev na me ni la sla bih 80.000 evrov. Za do dat ni ka men ček v mo za i ku re vi ta li za ci je sta- re ga me stne ga je dra skr bi ob jekt Ka var na Ve ro ni ka, ki prav ta ko so di med kul tur ne spo me ni ke lo kal ne ga po me na. Ob či na je za pro jekt obno ve te ra se Ga le ri­ je Ve ro ni ka v le tu 2009 pri do bi la mne nje in so gla sje Za vo da za var stvo kul tur ne de di šči ne, in ve sti ci ja pa je zna ša la do brih 43.500 evrov. Že li mo in ver ja me mo, da bo mo ko rak za ko ra kom pre no vi li ce lot ni ob jekt. Osnov no vo di lo ob či ne pri pro jek tih in in ve sti ci jah »re- vi ta li za ci je sta re ga me stne ga je dra« je, da po nov no pri do bi na ve lja vi, ki mu po umet no stnoz go do vin skih kva li te tah tu di pri pa da. Ne po vrat na sred stva iz Evrop ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja v vi ši ni 40 % ce lot ne in ve- sti ci je, kar zna ša do brih 38.500 evrov, je ob či na uspe- la pri do bi ti tu di za obno vo kul tur ne ga do ma v Šmar - ci, kjer je v za čet ku le ta 2010 od pr la vra ta kra jev na knjiž ni ca. Na no vo ure je na in ve čja knjiž ni ca omo go ča kra ja nom Šmar ce po go je za za do vo lje va nje izo bra že- val nih, kul tur nih in spro sti tve nih po treb. Hkra ti po me ni po so do bi tev ob sto je čih po vr šin knjiž ni ce in pri do bi tev no vih, ve čjih pro sto rov pot do re a li za ci je ci ljev ob či ne za so do ben raz voj knjiž ni ce. In ve sti ci je in ve čja in ve sti cij sko­vzdr že val na de la na špor tnih ob jek tih Na črt na vla ga nja v po so do bi tev ba ze na Pod Skal co se iz va ja jo že od le ta 2004. V le tu 2009 so bi le pr vič po 57 le tih v či stil nem ba ze nu za me nja ne li to že lez ne ce vi in šo be, kar za go tav lja ka ko vost ko pal ne vo de, ki je za kon sko pred pi sa na. Ob tem so po te ka la vzdr že- val na de la tu di na otro škem ba ze nu. Vsa ko let na vzdr že val na de la na olim pij skem ba ze- nu, ki pred stav lja osred nji špor tni ob jekt, za go tav lja jo, da se kam ni ški ba zen vsa ko le to uvr šča ve dno vi šje na les tvi ci slo ven skih od pr tih ko pa lišč. Na re je ne so bi- le iz bo ljša ve na vsto pnih ba ze nih in WC-jih, pre nov ljen je bil zi da ni ob jekt in po stav ljen nad stre šek pri go stin- skem lo ka lu, po prav lje na je bi la stre ha na po slov ni in vho dni zgrad bi, za me nja na ogra ja in le se ni de li tri bun ter na me šče ne za ščit ne mre že. Po skr be li smo za za go- to vi tev pla val nih prog in re še val nih pa sov, gar de ro bnih oma ric in ka bin za po tre be špor tni kov. Na od boj kar skem igri šču Pod ska lo smo več na men- sko igri šče pre pla sti li z asfal tom, po stav lje na je bi la ogra ja in špor tno oro dje. Na pod stre šju ke glji šča ob Sta di o nu pri ja telj stva v Me ki njah je bi lo ure je no so- do bno strel sko in lo kos trel sko stre li šče. V ser vi snem ob jek tu ob sta di o nu, ki ga upo rab lja No go met ni klub Kam nik, pa je bi lo adap ti ra no pri tli čje. Oprav lje na so bi la grad be no-obrt ni ška de la in ku plje na opre ma v gar - de ro bah. Ure je no je bi lo špor tno igri šče na Lo kah, ure ja jo pa se tu di špor tno igri šče na Zi ko vi uli ci ter gar de ro be pri špor tnem igri šču v Zgor njem Tu hi nju. Pov­ ze­ tek Na po dro čju pred šol ske vzgo je je bi lo od le ta 2007, ko je bil od prt kon ce sij ski vr tec na Can kar je vi ce sti in na to eno ta Sne gu ljči ca v okvi ru VVZ A. Med ve da, do za čet ka šol ske ga le ta 2009/10 na no vo za go tov lje nih V­letu­2009­smo­uredili­dostop­na­Mali­grad­s­strani­Glav­ ne­ ga­trga­in­Šutne. 30Kamnik – sedanjost in prihodnost 31 Kamnik – sedanjost in prihodnostNa ra vo slov na uč na pot Sta ri grad Pro jekt ure di tve na ra vo slov ne uč ne po ti Sta ri grad se je za čel iz va ja ti v le tu 2006. V so de lo va nju s pred- stav ni ki Za vo da za goz do ve KE Kam nik, kam ni ških osnov nih šol ter VVZ An to na Med ve da je bi la pri prav- lje na vse bin ska za sno va uč ne po ti, spe lja ne po šir šem ob mo čju Sta re ga gra du. Sta ro graj ski hrib nu di obi lo mož no sti za spoz na va nje in opa zo va nje na rav nih le pot ži ve in ne ži ve na ra ve: bo ga to in raz no li ko ras tje, iz vir po toč ka, goz dne ži va li itd. Ob uč ni po ti, ki se zač ne pri To ma no vi li pi v No vem tr gu (nad Zdrav stve nim do- mom) in po te ka po goz dnih po teh ter se mi mo Sta re- ga gra du spu sti do le po ure je ne ga vr ta mlin čkov, na to pa do za ključ ne toč ke ob kam ni ški ob voz ni ci, so bi le v le tu 2007 na me šče ne in for ma tiv ne in oz na če val ne ta ble, ki oz na ču je jo dva najst zna čil nih točk. Le to ka- sne je je bil iz de lan vo dnik po uč ni po ti, v ka te rem so po dro bno opi sa ne na rav ne zna me ni to sti, na ka te re opo zar ja jo oz na če val ne ta ble na po sa mez nih toč kah. V ce lo ten pro jekt je bi lo vlo že nih 9.200 evrov pro ra- čun skih sred stev. In ve sti ci je v ce stno in fras truk tu ro Na pod la gi za ko na o jav nih ce stah, za ko na o var no- sti v ce stnem pro me tu in odlo ka o ob čin skih ce stah se je iz va ja lo re dno vzdr že va nje lo kal nih cest, ne ka- te go ri zi ra nih jav nih pro met nih po vr šin, me te or ne ka- na li za ci je, par kov in na sa dov, či šče nje jav nih po vr šin, po ko pa li šča, kra si tev me sta, zim ska ak ci ja, ure ja nje že lez ni ških pre ho dov in pro met ne sig na li za ci je, sa na- ci ja ele men tar nih ne sreč. Na ce stnem po dro čju, ki vklju ču je no vo grad nje ali mo der ni za ci jo po sa mez nih cest ta ko lo kal nih kot dru- gih, so bi le iz ve de ne na sled nje in ve sti ci je: Le to 1995 449.991 evrov ali 5.375 me trov no ve ga asfal ta. Ve- čja po se ga sta bi la na Šut ni in na lo kal ni ce sti Vol čji Po tok–Ra dom lje.Le to 1996 143.750 evrov ali 11.049 me trov no ve ga asfal ta, od te ga je bi la več kot po lo vi ca so fi nan ci ra na iz raz lič- nih re pu bli ških skla dov. Le to 1997 460.583 evrov ali 9.759 me trov no ve ga asfal ta, so- u de le žba dr žav nih sred stev. Ve čja po se ga: kro ži šče v Pod gor ju, no va brv pri Uto ku. Le to 1998 375.000 evrov ali 3.710 me trov no ve ga asfal ta. Le to 1999 1,174.208 evrov ali 5.230 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: most čez Kam ni ško Bis tri co – Ma is tro va uli ca, od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč. Le to 2000 452.012 evrov ali 8.180 me trov no ve ga asfal ta. Ve- čji po se gi: re kon struk ci ja ce ste sko zi Stra nje, od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč. Le to 2001 469.891 evrov ali 6.800 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: re kon struk ci ja ce ste sko zi Stra nje, so fi- nan ci ra nje že lez ni ških pre ho dov, od pra va posledic ele- men tar nih ne sreč. Le to 2002 561.525 evrov ali 4.749 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: so fi nan ci ra nje že lez ni ške ga pre ho da na Ale šev če vi, se ma for pri Mer ca tor ju, od pra va po sle dic vo dne uj me. Le to 2003 1,254.983 evrov ali 7.776 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: se ma for pri Sve til ni ku, ce sta na Sta ri grad. Le to 2004 1,925.458 evrov ali 6.970 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: so fi nan ci ra nje že lez ni ške ga pre ho da na Ek sler je vi, re kon struk ci ja ce ste Go dič–Sta ho vi ca, Us- njar ski most, se ma for na Du pli ci, par ki ri šče na Gro har- je vi. Le to 2005 1,499.958 evrov ali 6.314 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: se ma for na Vrh po lju, par ki ri šče na uli ci Ma ti je Blej ca, so fi nan ci ra nje že lez ni ških pre ho dov, re- kon struk ci ja kri ži šča Ljub ljan ska–Kranj ska, ure di tev jav nih par ki rišč v me stnem sre di šču, pro met na štu di- ja. Le to 2006 1,236.561 evrov ali 4.550 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: opor ni zid ob Kam ni ški Bis tri ci na po ve- zo val nem pa su Ma is tro va–Šol ska, ho dnik za pe šce v Šmar ci in av to bu sno po sta ja li šče, re kon struk ci ja ce ste v Vol čjem Po to ku, re kon struk ci ja Ljub ljan ske ce ste na od se ku Sve til nik–Mer ca tor. Le to 2007 2,198.978 evrov ali 10.375 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: re kon struk ci ja ce ste v Šmar ci – Steg ne, ure di tev ploč ni kov v cen tru, re kon struk ci ja ce ste Mot- nik–Vr he–Sro bot no, grad nja In dus trij ske ce ste s kro ži- ščem, re kon struk ci ja ce ste na Ste le to vi uli ci, od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč. Le to 2008 3,670.507 evrov ali 3.670 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: re kon struk ci ja ob voz ne ce ste R1-225 od Šol ske do Can kar je ve ce ste, par ki ri šče na Klav či če vi uli ci, re kon struk ci ja ce ste do Zdra vil ne ga ga ja Tu nji ce, grad nja ko mu nal ne in fras truk tu re na ob mo čju B8 Zg. Pe ro vo – Do bra va, od pra va po sle dic ele men tar nih ne- sreč. Le to 2009 3,330.226 evrov ali 4.400 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: grad nja lo kal ne po ve zo val ne ce ste B31 Ljub ljan ska ce sta–kam ni ška ob voz ni ca, re kon struk ci- ja ce ste do Zdra vil ne ga ga ja Tu nji ce, ure ja nje var nih šol skih po ti, se ma fo ri za ci ja kri ži šča Ljub ljan ska–Kranj- ska, ure di tev pri pu stov na lo kal ni ce sti Ko lo vec in od- pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč. Le to 2010* – v na čr tu 4,243.850 evrov ali 4.750 me trov no ve ga asfal ta. Ve čji po se gi: ure di tev lo kal ne ce ste Pod gor je, re kon- struk ci ja lo kal ne ce ste Kre gar je vo in iz grad nja ho dni ka za pe šce, iz ved ba ho dni ka za pe šce ob dr žav ni ce sti R1-225 Spod nje Stra nje–Sto lnik, re kon struk ci ja pa ra av to bu snih po sta ja lišč in ho dni ka za pe šce v Špi ta li ču in od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč. Po ve zo val na ce sta treh mo stov V le tu 2009 smo za če li gra di ti lo kal no po ve zo val no ce sto B31 ozi ro ma Po ve zo val no ce sto treh mo stov, kot jo je po i me no val žu pan An ton To ne Smol ni kar. Cilj grad nje po ve zo val ne ce ste je bil za go to vi ti kar se da op ti mal no po te ka nje se da nje ga in pri ča ko va ne- ga pro me ta, iz bo ljša ti ob tem pro met no-te hnič ne in var no stne ra zme re ter skraj ša ti po to val ni čas na ce- stah. Ob tem se bo del pro me ta ob mo čij juž ne ga Ba- kov ni ka in Du pli ce pro ti Pe ro ve mu in Vol čje mu Po to ku pre raz po re dil ter ta ko raz bre me nil da nes moč no pre- obre me nje ni kri ži šči Šol ske z Ob voz no in Ljub ljan ske z Ob voz no ce sto. Grad nja no ve ce ste bo po me ni la tu di raz voj de gra di ra ne ga ob mo čja, ki tre nut no ni ma raz- voj nih mož no sti in bo za ra di ve čje do sto pno sti vse ka- kor bolj pri vlač no. Hkra ti se bo po ve čal ko le sar ski in peš pro met, saj se bo v le tu 2010 pro ti no vi po ve zo val- ni ce sti na da lje va la grad nja ko le sar ske ste ze s pro sto- Naravoslovna­učna­pot­na­Stari­grad.­Foto:­Foto­klub­Kamnik. Odprtje­štiripasovne­ ceste,­marec­2009.­Na­fotografiji­ župan­Anton­Tone­Smolnikar­ z­direktorjem­ Direkcije­ za­ceste­RS­­ mag.­Gregorjem­Fickom.­Foto:­Nina­Klisarič. 32Kamnik – sedanjost in prihodnost 33 Kamnik – sedanjost in prihodnostri za po či tek in dru že nje, ki je bi la v le tu 2009 zgra je na na od se ku med Ti ta no vo br vjo in Av to ser vi som Se at na Pe ro vem. Ce lo ten pro jekt grad nje Po ve zo val ne ce ste treh mo stov vklju ču je grad njo dveh kri žišč na pri ključ nih ce stah in dveh v ob sto je či ter v no vi po slov ni co ni, grad njo treh pre mo sti tve nih ob jek tov, 1,6 m ši ro ke ga obo jes tran ske ga ploč ni ka za pe šce ter ko le sar ske ste- ze. Dol ži na po ve zo val ke B31 bo zna ša la sku pno 520 m, grad nja pa bo pred vi do ma za klju če na v sep tem bru 2010. Ob či na Kam nik je za pro jekt pre je la ne po vrat­ na dr žav na in evrop ska sred stva v sku pni vi ši ni 1,5 mi li jo na evrov. Ob pro jek tu grad nje Po ve zo val ne ce ste treh mo stov je po te kal tu di ra zi sko val ni pro jekt, ki je v okvi ru in ve- sti ci je pred vi de val upo ra bo no vih kva li tet nih ma te ri a- lov in te hno lo gij pri grad nji ene ga od mo stov. Ra zi sko- val ni pro jekt Fu tu re Brid ge je do se gel za stav lje ne ci lje, kon struk ci ja pa za ra di lo kal nih vre men skih ra zmer ni bi la te hnič no do volj iz po pol nje na, da bi v skla du z za ko no da jo o gra di tvi ob jek tov lah ko pri do bi la us trez- ne cer ti fi ka te za vgra di tev v na šo ce sto. Ob či na je za iz ved bo ra zi sko val ne ga pro jek ta kljub vse mu iz ko ri- sti la in pre je la ne po vrat na evrop ska sred stva v vi ši ni 75.000 evrov, te hnič no ne iz po pol nje ni kar bon ski kon- struk ci ji pa se je za ra di pre ve li ke ga tve ga nja in ka snej- ših stro škov sa na ci je in vzdr že va nja od po ve da la. Položitev­ temeljnega­ kamna­ob­začetku­gradnje­Povezovalne­ ceste­treh­mostov,­oktober­2009.­Na­fotografiji­ župan­Anton­ Tone­Smolnikar­ z­Ivanom­Zidarjem,­ predsednikom­ upravnega­ odbora­podjetja­SCT,­in­Alojzijem­ Kramljakom,­ predsednikom­ upravnega­odbora­podjetja­CPL. Gradnja­Povezovalne­ ceste­treh­mostov,­januar­2010.­Foto:­ Dušan­Letnar.In ve sti ci je na po dro čju jav ne raz svet lja ve (JR) Le toRe dno vzdr že va­ nje in to ko vi na (evrov)Vre dnost in ve sti cij (evrov)Ve čje in po mem bnej še in ve sti ci je 2006 215.540 95.540(JR) ob Ljub ljan ski ce sti od Sve til ni ka do Mer ca tor ja, JR v No vem tr gu, Šmar ci, ob Uli ci na bre gu, na par ki ri šču pri OŠ Fra na Al bre hta, na Čr niv cu 2007 220.070 217.350JR ob Ljub ljan ski ce sti od Mer ca tor ja do Li dla, JR kro ži šče – ind. ce sta pri Ti ta nu, JR v Šmar ci (več ulic), JR Vol čji Po tok in Pod gor je (pro jek ti), JR v KS Se la, ob Po ti v Ru dnik, Brez je, Ma ti ja Blej ca, Je ra no vo, So te ska 2008 227.770 205.500JR ob Ljub ljan ski ce sti od Li dla do Me tulj čka, JR v KS Se la in Tu hinj, Je ra no vo, Stre li ška, Tu nji ška, Vrh po lje, Sred nja vas, Vol čji Po tok, Go dič 2009 290.000 145.900JR Stra nje – pro ti OŠ (del), JR Šmar tno – pro ti OŠ, JR Zdu ša – pro ti OŠ, JR v KS Se la (Mar ko vo – na da lje va nje, Ro žič no – del), JR Je ra no vo (do kon ča nje), JR Stre li ška (do kon ča nje), JR Gozd (obno va), JR CI RI US – Per ko va (do kon ča nje) 2010* 290.000 20.000 JR Stra nje – pro ti OŠ (do kon ča nje) In ve sti ci je na po dro čju vo do o skr be Le toVre dnost in ve sti cij (evrov)Ve čje in po mem bnej še in ve sti ci je 2006 117.330 na da lje va nje grad nje vo do vo da v No vem tr gu in čr pa li šča za Sta ri grad, vo do vo dni pri klju ček pri Me tulj čku, vo do vod na Pe ro vem 2007 191.630na da lje va nje grad nje vo do vo da v No vem tr gu, vo do vod ob Ljub ljan ski ce sti od Mer ca tor ja do Li dla, se kun dar ni vo do vod v La se nem 2008 72.630 na da lje va nje grad nje vo do vo da ob Ljub ljan ski ce sti od Li dla do poš te 2009 109.500do kon ča nje po ve zo val ne ga vo do vo da v M1-Pod Skal co v dol ži ni 205 m, par ce la ci ja zem ljišč z vo do vo dni mi ob jek ti, se kun dar ni vo do vod v Vo di cah nad Kam ni kom, stro ški nad zo ra pit ne vo de v »va ških vo do vo dih«, stro ški iz de la ve do ku men ta ci je za pri do bi va nje ko he zij skih sred stev, … 2010* 229.600uspo sab lja nje »va ških vo do vo dov«, vo do vod Ru dnik, vo do vod Stu den ca – na da lje va nje iz grad nje, stro ški do ku men ta ci je in dru gih ak tiv no sti pri pri do bi- va nju ko he zij skih sred stev, … Od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč Le toStro ški sa na cij (evrov)Ve čje in po mem bnej še sa na ci je ter ak tiv no sti 2006 250.370sa na ci ja pla zu Ža le, ki je pr ven stve no za šči ti la ka na li za ci jo pred po ru ši tvi jo, sa na ci ja bre ži ne pod jav no po tjo v Pod bre gu, pr va fa za iz ved be od vod- nja va nja pla zo vi te ga po bo čja v Pod stu den cu, od vod nja va nje in sa na ci ja po se da nja te re na na lo kal ni ce sti Ra ki to vec, sa na ci ja pla zu pod jav no po tjo v Mot ni ku, ra zi ska ve pla zo vi tih te re nov 2007 365.780sa na ci ja bre ži ne nad lo kal no ce sto v Pa lov čah, plaz pod lo kal no ce sto Hru šev ka–Rav ne, na čr ti, plaz pod lo kal no ce sto Hru šev ka–Rav ne, sa na ci ja, sa na ci ja pla zo vi te ga ob mo čja v Pod stu den cu, na da lje va nje, od stra ni tev ne var ne ga skal ne ga pre vi sa v Pod stu den cu, plaz pod ce sto za Sto lnik 14, ra zi- ska ve, plaz pod ce sto za Sto lnik 14, ure di tev za ča sne ga do sto pa, sa na ci ja do sto pne ce ste za Sto lnik 12, grad nja no ve ga pre pu sta Žeb ljar ska–Med ve- do va, plaz na lo kal ni ce sti za Be lo Peč, na čr ti, dre na ža na lo kal ni ce sti v Stu den cih, plaz pri stan. hi ši Stu den ca 27 b, na čr ti, sa na ci ja pla zu pod jav no po tjo Hru šev ka–Pod breg, sa na ci ja pla zu na lo kal ni ce sti pri hi ši Sto lnik 13, iz ved ba še več ma njših po se gov po ne ur ju sep tem bra 2007 2008 502.000grad nja mo stu Steb lje vek, sa na ci ja pla zu pod jav no ce sto pri hi ši Sto lnik 14 (276.000 evrov – od te ga je dr ža va fi nan ci ra la 121.000 evrov), iz va ja nje nad zo ra pri sa na ci ji pla zu v Sto lni ku, in ter ven tna sa na ci ja ce ste Sto lnik, sa na ci ja de la ko mu nal ne in fras truk tu re po po let nih ne ur jih, ra zi ska ve, iz de- la va po ro čil in na čr tov za sa na ci je, iz ved ba dre na že ob lo kal ni ce sti v Stu den cih, sa na ci ja bre ži ne nad hi šo v Pra pro čah, so fi nan ci ra nje grad nje mo stu v Pod bre gu (pre o sta la sred stva v vi ši ni 75.968 evrov so bi la pre ne se na v le to 2009, ker so bi le že pod pi sa ne po god be in pri če ta de la na na sled njih ob jek tih: sa na ci ja usa da na igri šču pri OŠ Tu nji ce, sa na ci ja pla zu pod lo kal no ce sto v Ko ši šah, sa na ci ja bre ži ne nad lo kal no ce sto Hru šev ka–Pra pre če) 2009 255.000sa na ci ja usa da na igri šču pri OŠ Tu nji ce – 31.000 evrov, sa na ci ja pla zu pod lo kal no ce sto v Ko ši šah – 30.000 evrov, sa na ci ja bre ži ne nad lo kal no ce sto Hru šev ka–Pra pre če – 20.700 evrov, sa na ci ja pod lo kal no ce sto Go dič–Brez je – 48.000 evrov, sa na ci ja pla zo vi te ga ob mo čja v Pod stu den cu – od vo dni jar ki – do kon ča nje – 31.000 evrov, sa na ci ja pla zu pri hi ši Sto lnik 12 b – 26.600 evrov, sa na ci ja pla zu v ob mo čju Pet ek, Tu nji ce – 67.700 evrov, še ne kaj ma njših po se gov, iz de la va ne kaj na čr tov za sa na ci je 2010* 280.000pri do bi tev pro jek ta in iz ved ba sa na ci je mo stu čez lo kal no ce sto v na se lju Buč – 90.000 evrov, sa na ci ja pla zu v jar ku pod hi šo Stu den ca 27 b po na čr tu, ki ga je že odo bril MOP – 110.000 evrov (pre tež ni del fi nan ci ra MOP), naj nuj nej ša sa na ci ja pla zu pod hi šo Go lob v Tu nji cah – 20.000 evrov, iz de la va na čr ta sa na ci je za pre o sta li del Mlin šči ce od KIK-a do že ure je ne stru ge nad biv šim Svi tom – 9.500 evrov, še dru gi ma njši po se gi in iz de la va na čr tov sa na ci je 34Kamnik – sedanjost in prihodnost 35 Kamnik – sedanjost in prihodnostV ce lot nem ob dob ju se je pri prav lja la do ku men ta ci ja za pra vo ča sno pri ja vo na raz pi se Mi ni strs tva za oko lje in pro stor za so fi nan ci ra nje grad nje ob jek tov in na prav v lo kal nih jav nih slu žbah, Mi ni strs tva za eko nom ske odno se in raz voj za do de li tev ne po vrat nih sred stev za spod bu ja nje raz vo ja de mo graf sko ogro že nih ob mo čij ter Mi ni strs tva za pro met in zve ze za so fi nan ci ra nje obno ve lo kal nih cest, po ško do va nih ob ne ur jih. Ob či na Kam nik je v tem ob dob ju ta ko pri do bi la 67.000 evrov od Mi ni strs tva za eko nom ske odno se in raz voj (upoš te va na so tu di že odo bre na sred stva v le tu 1998), 130.000 evrov od Mi ni strs tva za pro met in zve ze ter 378.000 evrov od Mi ni strs tva za oko lje in pro stor. V le tu 2010 bo mo do kon ča li ka na li za ci jo v na se lju Go dič in pred vi do ma tu di del ka na li za ci je v Stra njah, saj se je v tem le tu v skla du s spre mem bo za ko no da je uve dla omrež ni na, ki je za ob či no do da ten vir sred stev za nad grad njo in obno vo ka na li za cij ske ga omre žja. V le tu 2011 bo ob či na Kam nik sku paj z ob či na mi Ko men da, Cer klje, Men geš, Tr zin, Dom ža le in Mo rav če kan di di ra la za evrop ska ko he zij ska sred stva za grad- njo po tre bne ka na li za cij ske in fras truk tu re (sa ni tar ne ka na li za ci je in nad grad nje CČN Dom ža le) v po re čju Kam ni ške Bis tri ce in Pša te (pred vsem v ob mo čju Tu- hinj ske do li ne in ka na li za ci ja Bis tri či ca), za kar se že pri prav lja jo vse po tre bne in ve sti cij ske pod la ge, pro- jek tna do ku men ta ci ja je v glav nem že pri prav lje na. S pri do bi tvi jo teh sred stev bo ob či na Kam nik lah ko zgra- di la ve lik del ma njka jo če ka na li za ci je, del sred stev pa se bo za go to vil iz ob čin ske ga pro ra ču na. V tem pro gra- mu že li mo do gra di ti ka na li za cij ski si stem za ob mo čje Tu njic, Stranj, Bis tri či ce in Tu hinj ske do li ne v sku pni dol ži ni okoli 60 km z okrog 10 do dat ni mi čr pa li šči, kar bi v sku pni vre dno sti in ve sti ci je po me ni lo okoli 7 mio evrov. Iz ob čin ske ga pro ra ču na bo po tre bno za go to vi ti okoli 10 % vre dno sti in pla či lo dav ka na do da no vre- dnost. Ure ja nje po ko pa lišč in po gre bna de jav nost V le tu 2006 je bi lo za ure ja nje po ko pa lišč in po gre- bno de jav nost re a li zi ra nih 24.418 evrov. Ve čji po se gi: sa na ci ja opor ne ga zi du na po ko pa li šču Mot nik in Pod- gor je. V le tu 2007 je bi lo za ure ja nje po ko pa lišč in po gre- bno de jav nost re a li zi ra nih 126.579 evrov. Ve čji po se- gi: sa na ci ja opor ne ga zi du na po ko pa li ščih Špi ta lič, Mot nik in Pod gor je. V le tu 2008 je bi lo za ure ja nje po ko pa lišč in po gre- bno de jav nost re a li zi ra nih 29.840 evrov. Ve čji po se gi: sa na ci ja ob zi dja na po ko pa li šču Stra nje. V le tu 2008 je bi la po de lje na kon ce si ja za oprav lja- nje go spo dar ske jav ne slu žbe na po dro čju vzdr že va- nja po ko pa lišč in od da ja nja pro sto rov za gro bo ve ter po gre bnih sto ri tev na ob mo čju ob či ne Kam nik, ka te re iz va ja lec je Ko mu nal no po dje tje Kam nik. Kon ce si o nar skr bi za re dno oprav lja nje te de jav no sti, ob či na Kam- nik pa nad zi ra oprav lja nje de jav no sti. V le tu 2009 v okvi ru po gre bnih de jav no sti ni bi lo na me nje nih do dat nih sred stev za in ve sti ci je. V le tu 2010 je pred vi de na ure di tev po ko pa li šča v Pod gor ju, kjer bo iz de la na do dat na te ra sa za gro bo ve v skla du z grad be nim do vo lje njem in ure jen pro stor za po slo vil ni pla to. V na sled njih le tih je nuj na še ši ri tev po ko pa li šča na Ža lah, kjer ima mo za en krat še ve dno de na ci o na li za cij ske la stni ške pro ble me. Pov­ ze­ tek Na po dro čju ce stne in fras truk tu re med ve čje in ve- sti ci je v zad njih le tih šte je mo re kon struk ci jo ob voz ne ce ste od Šol ske do Can kar je ve ce ste, ki je po te ka la v le tu 2008. No va šti ri pa sov na ce sta je v ve li ki me ri pri po mo gla k ve čji pre toč no sti de la re gi o nal ne ce ste R1-225, pro met je ste kel bis tve no hi tre je. V le tu 2009 se je pri če la grad nja Po ve zo val ne ce ste treh mo stov na ob mo čju med Du pli co ter pre de lom Pe ro ve ga, ki bo pred vi do ma za klju če na v sep tem bru 2010, ka te re cilj pa je prav ta ko za go to vi ti kar se da op ti mal no po te ka- nje se da nje ga in pri ča ko va ne ga pro me ta, po se bej na ob mo čju Du pli ce. Od de lek za go spo dar ske jav ne slu žbe ob či ne Kam- nik po leg ce stne in fras truk tu re po kri va tu di po dro čja vo do o skr be in rav na nja z od pa dno vo do, po dro čje jav ne raz svet lja ve, skr bi za sa na ci jo in ak tiv no sti ob od pra vi po sle dic ele men tar nih ne sreč, iz va ja na lo ge na po dro čju oprem lja nja stav bnih zem ljišč in var stva oko lja. Za le to 2010 se od del ku go spo dar skih jav nih služb na me nja jo pro ra čun ska sred stva v sku pni vi ši ni 8,313.977 evrov. Ob či na Kam nik je v le tu 2009 pri sto pi la k iz de la- vi no ve ga lo kal ne ga ener get ske ga kon cep ta, kjer je upoš te va la ukre pe učin ko vi te ra be ener gi je in iz ra be obnov lji vih vi rov ener gi je, za ce lo ten pro jekt pa bo na- me ni la sko raj 60.000 evrov pro ra čun skih sred stev. Ve čje ure di tve in vzdr že va nja so v le tih 2006–2009 po te ka la tu di na otro ških igri ščih v ob či ni (obnov lje no otro ško igri šče na Klav či če vi ter v sta no vanj ski so se ski Zi ko va, no vo špor tno in otro ško igri šče v Pod gor ju). Summary In the area of tran sport in fras truc tu re the re con- struc ti on of the bypass between Šol ska and Can kar je- va Stre et was one of the big gest in ves tments of 2008. The new fo ur-la ne driveway was a mayor con tri bu tor to the in cre a sed traf fic flow on R1-225 re gi o nal ro ad. In 2009 a con struc ti on of the Con nec ti on ro ad of three brid ges between Du pli ca and Pe ro vo star ted. It is an- ti ci pa ted to be fi nis hed in Sep tem ber 2010, its go al be ing to as su re an op ti mum traf fic flow in the area of Du pli ca. The de par tment of pu blic ser vi ces at the Kam nik municipality al so co vers the fi elds of water supply, waste water di spo sal, stre et lig hting, na tu ral di sa ster recovery and en vi ron men tal pro tec ti on. Budgetary re- so ur ces for the de par tment of pu blic ser vi ces in 2010 are 8,313,977 Eu ros. 2009 was the year when Kam nik municipality had a new lo cal energy con cept ma de. The con cept con si- ders the pos si ble op por tu ni ti es for ef fi ci ent con sum- pti on of renewable energy so ur ces. The cost of the pro ject is 60,000 Eu ros. Se ve ral children’s playgrounds were al so re con- struc ted between 2006 and 2009 (re con struc ti on of the playgrounds in Kla v čiče va Stre et and Zi ko va ne igh- bo ur ho od, a new playground in Pod gor je). Vzdr že va nje dre ves in gr mov nic Le to Stro ški vzdr že va nja (evrov) 2006 8.350 2007 8.350 2008 20.200 2009 36.000 2010* 30.000 Rav na nje z od pa dno vo do V ob dob ju 1995–2008 je ob či na zgra di la 46 km ka na li za cij ske ga si ste ma (ta ko lo če ne ga kot tu di me ša ne ga), kar pred stav lja in ve sti ci jo v sku pni vi ši- ni 5.077.329 evrov. In ve sti ci ja vklju ču je 4.500,00 m me te or ne ka na li za ci je, stro ške vzdr že va nja v vre dno sti 551.592 evrov ter či stil no na pra vo v Šmar tnem v vre- dno sti 80.000 evrov. Z na ve de ni mi in ve sti ci ja mi bo v ob či ni Kam nik v le tu 2009 pri klju če ne ga ok. 70 % vse- ga pre bi val stva (pred vsem na se lja Šmar ca, Pod gor je, Du pli ca, Kam nik in Vol čji Po tok ter del no Šmar tno v Tu hi nju, La ze in Zgor nji Tu hinj). Pre o sta li del pre bi val- stva ima in di vi du al no ure je no ali ne u re je no od va ja nje od pa dne vo de. To naj bi ob či na Kam nik, upoš te va joč evrop ske di rek ti ve, ve ljav no za ko no da jo in pra vil ni ka o od va ja nju in či šče nju ko mu nal ne od pa dne in pa da vin- ske vo de, ki ga je iz da la RS MOP, re ši la do le ta 2017. Na osno vi naš te tih pred pi sov se bo do fi nan čna sred- stva za grad njo ma njka jo čih ka na li za cij skih si ste mov zbi ra la di rek tno iz ka nal šči ne. Le to Dol ži na ka na li za cij ske ga si ste maVre dnost v evrih 1995 971,00 m 104.170 1996 5.666,00 m + ČN Šmartno 348.750 1997 5.914,00 m + odvodnavanje LC in JP 378.340 1998 5.450,00 m + odvodnavanje LC in JP 534.590 1999 4.650,00 m + odvodnavanje LC in JP 425.835 2000 3.080,00 m + odvodnavanje LC in JP 401.666 2001 2.895,00 m + odvodnavanje LC in JP 377.500 2002 4.773,00 m + odvodnavanje LC in JP 525.835 2003 2.392,00 m + črpališče + odvodnavanje LC in JP 240.000 2004 2.400,00 m + črpališče + odvodnavanje LC in JP 390.416 2005 1.898,00 m + odvodnavanje LC in JP 508.333 2006 3.511,00 m + odvodnavnje LC in JP 705.237 2007 1.225 m + odvodnavanje LC in JP 389.019 2008 1.235,00 m + odvodnavanje LC in JP 379.230 SKUPAJ 46.060,00 m + ČN + črpališča + odvodnavanje LC in JP 5.708.921 ČN­–­čistilna­naprava,­JP­–­javna­pot,­LC­–­lokalne­ceste V ja nu ar ju 2005 je ob či na Kam nik za iz va ja nje ob- vez ne lo kal ne go spo dar ske jav ne slu žbe od va ja nje od- pa dnih in pa da vin skih vo da s ko mu nal nim po dje tjem Kam nik, d. d., pod pi sa la kon ce sij sko po god bo za do bo 20 let. V le tu 1997 sta bi la pri dob lje na tu di kre di ta pri Eko- lo ško-raz voj nem skla du Re pu bli ke Slo ve ni je za kre di ti- ra nje ka na li za ci je v Pod gor ju ter Šmar ci, za ka te ra je bi lo po tre bno pri do bi ti pre cej za htev ne do ku men ta ci- je. V­letu­2009­je­bila­zaključena­ureditev­ceste­ter­ostalih­investicij­v­sklopu­urejanja­mobilnosti­do­Zdravilnega­gaja­v­Tunjicah. 36Kamnik – sedanjost in prihodnost 37 Kamnik – sedanjost in prihodnostNo­ vi­pro­ stor­ ski­na­ črt­bo­ za­ go­ to­ vil­no­ ve­raz­ voj­ ne­mož­ nosti Usme ri tve in ci lji v pro stor skem raz vo ju me sta Kam nik Ob či na Kam nik, ta ko kot vse dru ge slo ven ske ob či- ne, usmer ja raz voj z upoš te va njem Stra te gi je pro stor- ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), ki po da ja pri o ri te te, ci lje in za sno vo ure ja nja pro sto ra na po dro čju po se li- tve. V okvi ru pri o ri tet pro stor ske ga raz vo ja so po se bej iz po stav lje na vi tal na in ure je na me sta in us kla jen raz- voj šir ših me stnih ob mo čij. No va po se li tev se je ta ko usmer ja la pred vsem v po se li tve na ob mo čja ur ba nih na se lij. Na se lja so se na čr to va la v skla du z na rav ni mi in dru gi mi ome ji tva mi in ta ko, da je za go tov lje na smo- tr na ra ba ener gi je. No tra nji raz voj na se lij, ki po me ni za pol nje va nje in zgo šča nje ozi ro ma in ten ziv nej šo ra bo ek sten ziv no iz- rab lje nih ali praz nih zem ljišč, ima pre dnost pred šir - je njem na no va po dro čja. Na ta na čin se je zma njšal pri tisk na no va zem lji šča na obrob ju Kam ni ka, kar je v skla du z iz va ja njem Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Zgo šče va nje in no tra nji raz voj mest po me- nita tu di pri lož nost za bolj učin ko vi to in ra ci o nal no za- go tav lja nje do sto pno sti do oskr be, sto ri tev in de lov nih mest. Iz ve de ne pre no ve na se lij so pred stav lja le raz voj- no usme ri tev z za go tav lja njem iz bo ljša nja ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in sa na ci jo de gra di ra nih ob mo čij, še zla sti na po dro čju opu šče nih in dus trij skih ob mo čij, ki pred stav lja jo ve lik raz voj ni po ten ci al Kam ni ka. Grad- nja zu naj po se li tve nih ob mo čij je bi la usmer je na pr - ven stve no v sa na ci jo raz pr še ne po se li tve, ki je obrav - na va na kot ne ga ti ven po jav. Bis tve ne ga po me na je ra ci o nal na ra ba zem ljišč in ob jek tov v na se ljih, kjer je upoš te va no, da se stre mi k ta ke mu pre ple tu fun kcij, ki so med se boj no zdru žlji- ve in ne mo ti jo dru ga dru ge. Pre pre če va la se je mo no- funk ci o nal nost po sa mez nih de lov na se lij z uva ja njem raz no vr stno sti de jav no sti ter me ša njem fun kcij bi va- nja in de la. Uva ja la se je »me ša na ra ba«, ki zma njšu je tran spor tne raz da lje, po ve za ne z dnev ni mi mi gra ci ja- mi na de lov no me sto. Pred vi de na no va na ku po val na in dru ga spe ci a li zi ra- na ob mo čja so upoš te va la za hte va ne po go je Stra te gi- je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, ta ko da so lo ci ra na na obrob ju na se lij z do bro pro met no do sto pnos tjo. Kot ta ka do pol nju je jo fun kci je na se lja in ne ogro ža jo vi tal- no sti in pri vlač no sti me stne ga sre di šča. Pro stor ski raz voj je upoš te val dej stvo, da so ze le- ne po vr ši ne po mem bna se sta vi na ure je ne ga na se lja, ki pri spe va jo h kva li te ti bi val ne ga oko lja, omo go ča jo za do vo lje va nje so ci al nih fun kcij in pri spe va jo k struk - tur ni in obli kov ni po do bi na se lja. Iz re dne ga po me na za Kam nik je tu di na no vo ure je na spre ha jal na in ko le sar- ska ste za ob re ki Kam ni ški Bis tri ci, ki je lah ko v po nos in za do volj stvo vseh upo ra bni kov.No va ge ne ra ci ja pro stor skih ak tov Ob seg de la od del ka za ure ja nje pro sto ra je ze lo ob se žen in vse bu je po leg pri pra ve no ve ga pro stor ske- ga na čr ta tu di dru ge ob čin ske pro stor ske ak te, ob čin- ski pro stor ski na črt in ob čin ske po dro bne pro stor ske na čr te. Od de lek pri prav lja pod la ge za za če tek pri pra- ve pro stor skih ak tov, za go tav lja stro kov ne pod la ge za pro stor ske ak te, or ga ni zi ra in vo di po stop ke jav ne obrav na ve pro stor skih ak tov, so de lu je pri pri pra vi re gi- o nal ne ga pro stor ske ga na čr ta in pri pri pra vi dr žav ne- ga pro stor ske ga na čr ta ter us kla ju je in te re se ob či ne v na ve de nih pro stor skih ak tih. Od de lek skr bi za vzpo- sta vi tev ban ke ce stnih po dat kov, vzpo sta vi tev pro stor- sko in for ma cij ske ga si ste ma, za pri do bi tev po tre bne do ku men ta ci je na po dro čju peš in ko le sar skih po ti, za na me sti tev usmer je val nih ta bel ter za go tav lja nje pro- met ne sig na li za ci je – ta ble za oz na či tev na se lij. Od de- lek iz da ja lo ka cij ske in for ma ci je in po tr di la o na men- ski ra bi pro sto ra, po tr di la o ne u ve ljav lja nju pred ku pne pra vi ce, so de lu je v po stop kih iz da je grad be nih do vo- ljenj ter in for mi ra jav nost o po dro čju ure ja nja pro sto ra. Na od del ku se zav ze ma jo za to, da so po stop ki pri pra- ve pro stor skih ak tov, v ka te rih so de lu je jav nost, do sto- pni pre ko in ter ne ta in da jav ne raz gr ni tve pro stor skih ak tov po te ka jo v elek tron ski obli ki. Dol go roč ni plan me sta Kam nik, ki je na stal v osem de set ih le tih v ra zme rah dru žbe ne la stni ne, je za da naš nje ra zme re ne pri me ren in pred stav lja ve li ko ovi ro za učin ko vi to ur ba ni stič no pla ni ra nje v Kam ni ku. Pri pri pra vi no ve ga Ob čin ske ga pro stor ske ga na čr ta (OPN-ja) je bi lo osnov no vo di lo ob či ne, da Kam nik po- sta ne eno po mem bnej ših pred alp skih mest v Slo ve ni ji in Sred nji Evro pi. Za to je bil osnov ni prin cip pri pra ve OPN-ja po li cen trič ni raz voj, ki naj te me lji na raz vi ja nju ne sa mo Kam ni ka, ki je si cer osred nja toč ka ob či ne in nje ne ga raz vo ja, am pak tu di Tu hinj ske do li ne (treh va- si: Šmar tno, La ze, Zg. Tu hinj), Mot ni ka in Stranj. Pri bo do čem pro stor skem raz vo ju ob či ne Kam nik na čr tu je mo usmer ja nje no vih de jav no sti. Za osta la na se lja pa je bis tve na pre no va, za do vo lje va nje po sa- mez nih po treb po no vih sta no vanj skih zmo glji vo stih in pre ple ta nje pri mar nih kme tij skih in dru gih de jav no sti s tu ri zmom. Pri pra va no ve ga ob čin ske ga pro stor ske ga na čr ta (OPN) je v za čet ku le ta 2010 v fa zi za ključ ne ga osnut- ka no ve ga pro stor ske ga ak ta. Po sto pek je dolg, kar je po sle di ca no ve ga Za ko na o pro stor skem na čr to va nju, ki za hte va, da je osnu tek pro stor ske ga ak ta pri prav ljen že pred smer ni ca mi no sil cev ure ja nja pro sto ra in da je še pred jav no raz gr ni tvi jo po tre bno us kla di ti vse vse bi- ne pro stor ske ga ak ta s smer ni ca mi no sil cev ure ja nja pro sto ra. V skla du z no vo pro stor sko za ko no da jo ob- se ga osnu tek OPN ce lot ni stra te ški del ak ta, kon cep- tu al ni del ur ba ni stič ne ga na čr ta in ce lot no na men sko ra bo pro sto ra do par ce le na tan čno. Ta ko je v sklo pu pri pra ve osnut ka OPN pri prav lje na ve či na vse bin ske- ga de la, ki je po tre ben za na dalj njo obrav na vo. V le tu 2010 bo sle di la še iz de la va iz ved be ne ga de la ak ta, ki ob se ga iz ved be na do lo či la za pro jek ti ra nje ob jek tov in je pred vsem na me njen pro jek tan tom v smi slu me ril in po go jev za pri pra vo pro jek tov, ki so po tre bni za pri do- bi tev grad be ne ga do vo lje nja ter dru gih me ril za po se- ge v pro stor. Ker je ob seg spre memb za ra di in te re sa ob ča nov in ve li kih spre memb pred pi sov na tem po dro čju ob se žen, lah ko pri ča ku je mo, da bo do na dalj nja us kla je va nja ob sež na in dol go traj na. Za spre jem pro stor ske ga ak ta je po tre bno pri do bi ti po zi tiv na mne nja vseh no sil cev ure ja nja pro sto ra za vse, tu di naj ma njše, spre mem be pro stor ske ga ak ta. To pa po me ni, da bo po tre bno us- kla di ti vse spre mem be in da vsa ko ne ga tiv no mne nje lah ko za dr ži ce lo ten po sto pek in na dalj nje in ve sti ci je. Po leg te ga je po tre bno še po se bej opo zo ri ti na pri ča ko- va ni po sto pek ce lo vi te pre so je vpli vov na oko lje, ki ga je po tre bno vo di ti vzpo re dno s po stop kom spre je ma- nja OPN v skla du z Za ko nom o var stvu oko lja in se je v do se da njih po stop kih iz ka zal kot ključ ni ome ji tve ni fak tor pri za go tav lja nju spre jem lji vih ro kov za spre jem pro stor ske ga ak ta. Žal ob či na na ta za ple te ni po sto pek ne mo re vpli- va ti dru ga če, ka kor da ne ne hno, pre ko sku pno sti ob- čin in po sa mič no, opo zar ja na ne pre mos tlji ve te ža ve pri spre je ma nju no ve ga te me ljne ga pro stor ske ga ak - ta. Te ža va je si cer Mi ni strs tvu za oko lje in pro stor že ne kaj ča sa zna na, saj sko raj tri če tr ti ne slo ven skih ob čin po stop ka ni so pri ve dle ni ti do pri pra ve osnut ka pro stor ske ga ak ta. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor je v za ko no daj no pro ce du ro že po sla lo pre dlog spre memb Za ko na o pro stor skem na čr to va nju, ki rok za jav no raz gr ni tev no vih pro stor skih ak tov pre stav lja na 1. 1. 2011. Ob či na Kam nik bo na da lje va la s pri pra vo pro- stor ske ga ak ta, pri če mer pa me ni mo, da je ključ no in naj bolj po mem bno za go to vi ti pra vil no in us kla je no vse bi no no ve ga pro stor ske ga ak ta, ki bo za go tav lja la kva li te ten dol go roč ni traj no stni raz voj ob či ne. Na čr to va nje ob mo čij z ob čin ski mi po dro bni mi pro­ stor ski mi na čr ti V okvi ru na čr to va nja ob mo čij pro iz vo dnih de jav no- sti se pre dno stno sku ša za go to vi ti za do stna po nud ba po vr šin za in dus tri jo, pro iz vod no obrt in dru ge obli ke po djet niš tva, s či mer se us tvar ja jo po go ji za ve čjo kon- ku ren čnost in pri teg ni tev in ve sti tor jev za no va de lov na me sta. Pri raz vo ju go spo dar skih con so se upoš te va li tu di pro stor ski kri te ri ji, pri iz bi ri lo ka ci je se je pre ve ri la mož nost pre no ve in sa na ci je opu šče nih in dus trij skih, ko mu nal nih, pro met nih in po do bnih ob mo čij. Od de lek vo di več po stop kov pri pra ve ob čin skih pro- stor skih na čr tov (OPPN-jev). V pro ra ču nu se vsa ko le to na me ni jo sred stva za iz de la vo po sa mez nih pro stor- skih ak tov in po tre bnih stro kov nih pod lag. Ob či na se za ve da po tre be za go tav lja nja de lov nih mest, za to je bi- lo v zad njem ob dob ju spre je tih več pro stor skih ak tov, ki so bi li na me nje ni pro iz vo dni de jav no sti. OPPN M5 Zar ja Ob mo čje z oz na ko OPPN M5 Zar ja je med Mol ko- vo ce sto, dr žav no ce sto RI 225 in re ko Kam ni ško Bis- tri co. V eno ti ure ja nja pro sto ra z oz na ko M5 Zar ja je na men ska ra ba pro sto ra do lo če na za pro iz vod njo in skla di šča. V ob mo čju, ki je na se ve ru ome je no s Pol- če vo po tjo, na ju gu pa s Can kar je vo ce sto, se gle de na la stniš tvo pred vi de va jo tri je sklo pi ob jek tov Zar ja Elek tro ni ka na se ve ro za ho dnem de lu ob mo čja, Zar ja Ko vis na osred njem in ju gov zho dnem de lu ob mo čja in in di vi du al ni la stni ki na ju gov zho dnem in se ve rov zho- dnem de lu ob mo čja. Zar ja Ko vis in Zar ja Elek tro ni ka de lu je ta že da nes na tem ob mo čju s svo jim pro iz vo- dno-po slov nim pro gra mom. Ob mo čje je po dru žbe nem pla nu ve li ko 1,32 ha, ven dar pa je ob mo čje ob de la ve ne ko li ko ve čje, ker za je ma tu di ure di tev v obrež nem pa su, kjer je vpliv no ob mo čje po se gov z jav nim pro gra- mom. Iz ho di šča za pri pra vo Odlo ka o ob čin skem po- dro bnem pro stor skem na čr tu M5 Zar ja so spre mem be in do pol ni tve pro stor skih se sta vin dol go roč ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–2000 in sred nje roč- ne ga dru žbe ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–1990 – do pol ni tev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02). ZN B25 Fruc tal Z Odlo kom o spre mem bah in do pol ni tvah pro stor- skih se sta vin dol go roč ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–2000 in sred nje roč ne ga dru žbe ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–1990, do- pol ni tev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02) se z za zi dal nim na čr tom ure ja ob mo čje B25 – Fruc tal, na me nje no pro iz vod nji in skla di ščni de jav no sti. V le tu 2008 je bil spre jet odlok z oz na ko Spre mem be za zi dal ne ga na čr- ta z oz na ko ZN B25 – Fruc tal. Spre mem be pro stor ske- ga ak ta se na na ša jo na spre mem bo eta pno sti iz ved be na zem lji šču, kjer je pred vi de na grad nja pro iz vo dno- pro daj no-skla di ščne ga ob jek ta. Spre mem ba pro stor- ske ga ak ta omo go ča in ve sti tor ju eta pnost grad nje ob jek tov. Ob či na sku ša s spre mem ba mi pro stor skih ak tov in ve sti tor jem omo go či ti pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja in po sle dič no grad njo ob jek tov. OPPN B20 Stol juž ni del Pred met OPPN z oz na ko OPPN B20 Stol juž ni del je grad nja tr gov ske ga cen tra in ga sil ske ga do ma na opu šče nem skla di šču le sa nek da nje to var ne Stol na Du pli ci. Pre dla ga na na mem bnost ob mo čja je v skla- du s pro stor skim pla nom ob či ne Kam nik, ki do lo ča za obrav na va no ob mo čje na ku po val no sre di šče, po ve za- no s špor tni mi po vr ši na mi ob Kam ni ški Bis tri ci juž no od ob voz ni ce in z ob mo čjem pred vi de ne ga po slov ne- ga cen tra med kam ni ško pro go in Ljub ljan sko ce sto. Pred vi de na sta dva tr gov ska ob jek ta, in si cer tr go vi na z ži vi li na za ho du in tr gov ski ob jekt z več tr gov ski mi in go stin ski mi lo ka li na vzho du ter ma njši pa vi ljon. Na skraj nem se ve rov zho du je pred vi den ga sil ski dom kot na do me stni ob jekt za ob sto je či ga sil ski dom, ki bo na- me njen tu di gor skim re še val cem. Vse ure di tve so z ze- le nim pa som ši ri ne 15 m od mak nje ne od stru ge Kam- ni ške Bis tri ce. Ta pas se ure ja kot ze le ni ca, za sa je na z av to hto no ob vo dno ve ge ta ci jo, ko le sar sko ste zo in peš po tjo. Ob mo čje se pro met no na pa ja s pred vi de ne ga krož ne ga kri ži šča na Ljub ljan ski ce sti in z ob voz ni ce, ki se re kon stru i ra z ure di tvi jo le ve ga za vi jal ne ga pa- su, ze le ni ce, ko le sar ske ste ze in ploč ni ka. Za ne o vi- ran ur gen tni iz voz ga sil skih vo zil na re gi o nal no ce sto je pred vi den se ma fo ri zi ra ni pri klju ček na vzho dni stra- ni ob mo čja. In ter no pro met no omre žje je po ve za no in omo go ča in ter ven tni do stop ga sil cev na pro met ne po- vr ši ne na se ver ni stra ni ob mo čja. Par ki ra nje je pred- vi de no ob ob jek tih na ni vo ju te re na. Ob jek ti bo do pri- klju če ni na jav na omre žja za oskr bo z vo do, elek trič no ener gi jo in pli nom, na omre žje za od va ja nje od pa dnih vo da ter na te le ko mu ni ka cij sko omre žje. Ko mu nal no in ener get sko omre žje je za sno va no ta ko, da omo go ča tu di na pa ja nje ob mo čja se ver no. 38Kamnik – sedanjost in prihodnost 39 Kamnik – sedanjost in prihodnostOPPN B15 Spod nji Al prem Ob či na je v le tu 2009 spre je la OPPN z oz na ko B15 Spod nji Al prem. Ob mo čje OPPN-ja je na se ve ru ome- je no s Po ve zo val no ce sto treh mo stov z oz na ko B31 Po ve zo val ka, na ju gu s po slov no co no B17 Obrt na co- na, na vzho du s ka na lom Mlin šči ca ter na za ho du z Ljub ljan sko ce sto. Iz ho di šča za pri pra vo pre dlo ga odlo ka o OPPN za ob mo čje B15 Spod nji Al prem so spre mem be in do- pol ni tve pro stor skih se sta vin dol go roč ne ga pla na in sred nje roč ne ga dru žbe ne ga pla na ob či ne Kam nik, ki do lo ča na ob mo čju OPPN na men sko ra bo pro sto ra za dru žbe ne, pro iz vo dno in skla di ščno de jav nost. Pre- tež ni del na men ske ra be obrav na va ne ga ob mo čja je na me njen pro iz vod ni in skla di ščni de jav no sti, del ob Ljub ljan ski ce sti pa dru žbe nim de jav no stim. Ob mo čje ob se ga 4,1 ha. Ure di tve no ob mo čje OPPN-ja je na me- nje no ume sti tvi pro iz vo dno-skla di ščne de jav no sti z ob- jek ti za po slov no-sto ri tve ne in dru žbe ne de jav no sti. OPPN B11 Ti tan Svit Ob či na je v le tu 2009 spre je la pro stor ski akt z oz- na ko B11 Ti tan – Svit. Ob mo čje Iz ho di šča za pri pra vo odlo ka o ob čin skem po dro bnem pro stor skem na čr tu B 11 Ti tan – Svit so spre mem be in do pol ni tve pro stor- skih se sta vin dol go roč ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–2000 in sred nje roč ne ga dru žbe ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–1990, do pol- ni tev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02), ki do lo ča za ob mo čje OPPN-ja na sled njo na men sko ra bo: na se ver nem de- lu, v vpliv nem ob mo čju ob de la ve ob Ko vi nar ski ce sti, so po vr ši ne za osred nje de jav no sti, v osred njem de lu ob mo čja so po vr ši ne za pro iz vo dne de jav no sti, po vr- ši ne za me stne jav ne slu žbe in ser vi se so opre de lje- ne v osred nje-vzho dnem de lu ob mo čja ob pred vi de ni in dus trij ski ce sti in ob sto je čem in dus trij skem ka na lu. Med ob mo čje ma Ti tan in Svit je na men ska ra ba pro-sto ra do lo če na za ze le ne, par kov ne in re kre a cij ske po- vr ši ne. Na skraj nem ju gu, ob pred vi de ni po ve zo val ni ce sti, so po vr ši ne za dru žbe ne de jav no sti. Ure di tve no ob mo čje OPPN-ja je na me nje no obli ko va nju ob jek tov me ša ne po slov no-tr gov ske de jav no sti s par ki ri šči na se ve ru ob mo čja ter po slov no-sto ri tve ne de jav no sti na vzho du ob mo čja, obli ko va nju pro iz vo dno-skla di ščnih ob jek tov v osred njem de lu ter obli ko va nju ob jek tov po slov no-sto ri tve ne de jav no sti v juž nem de lu. Za ra di po tre be po ši ri tvi ob sto je čih pro iz vo dnih ka pa ci tet ter sprem lja jo čih de jav no sti je pred vi de na ure di tev pri pa- da jo če pro met ne in ko mu nal ne in fras truk tu re ter ure- di tev mej nih po vr šin z dru gi mi de jav nos tmi. Pro met ni si stem te me lji na grad nji in dus trij ske po ve zo val ne ce- ste med Ko vi nar sko in no vo po ve zo val no ce sto z re- kon struk ci jo obeh de lov uli ce Ba kov nik kot pri ključ kov in dus trij ske ce ste. Kra jin ske ure di tve slu ži jo ra zme ji tvi ne kom pa ti bil nih de jav no sti, po ve zo va nju obli ko val skih ce lot in pred vsem oz na če va nju glav nih osi v pro sto ru, za to ob mo čje pre se ka fun kci o nal na eno ta par kov nih in re kre a cij skih po vr šin, ki po ve zu je ob mo čje sta no- vanj ske grad nje z ze le ni mi po vr ši na mi ob re ki Kam ni- ški Bis tri ci. Ob mo čje ob se ga 15,5 ha. OPPN B16 Kam ni ška Bis tri ca – del Ob či na Kam nik je v le tu 2006 pri če la s po stop ki za iz de la vo ob čin ske ga po dro bne ga pro stor ske ga na čr ta z oz na ko B16 Kam ni ška Bis tri ca – del. Iz ho di šča za pri pra vo odlo ka o ob čin skem po dro bnem pro stor skem na čr tu B16 Kam ni ška Bis tri ca – del so spre mem be in do pol ni tve pro stor skih se sta vin dol go roč ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–2000 in sred nje roč- ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1996–1990, do pol ni tev v le tu 2002. Ob mo čje B16 Kam ni ška Bis tri- ca je na me nje no vo dnim in ob vo dnim po vr ši nam, goz- dnim in kme tij skim po vr ši nam, špor tu in re kre a ci ji ter sta no vanj skim po vr ši nam s sprem lja jo čo de jav nos tjo. Ure di tve no ob mo čje OPPN je raz de lje no na na sled nja ob mo čja: ob mo čje va ro va nih sta no vanj, ob mo čje ne- go val ne bol ni ce, ob mo čje do ma sta rej ših in pa ob mo- čje na si pa z ume sti tvi jo peš in ko le sar ske po ti. V tem ob mo čju je tu di ure di tev do sto pne po ti. Ob mo čje ob se- ga 4,5 ha. Občinski svet ob či ne Kam nik je v le tu 2009 opra vi l pr vo obrav na vo odlo ka. UN K9 Šo le – del Ob či na Kam nik je v le tu 2009 pri če la s po stop ki za Pri pra vo spre memb in do pol ni tev UN za ob mo čje K9 Šo le – del. Za po tre be grad nje ko mu nal ne in pro met- ne in fras truk tu re ter v ob mo čju na čr to va nih ob jek tov in zu na njih ure di tev je po tre bno od stra ni ti OŠ Fra na Al bre hta s po ve zo val nim trak tom do te lo va dni ce. OŠ To ma Brej ca je po tre bno del no po ru ši ti ter re kon stru- i ra ti, adap ti ra ti in do zi da ti. Ob sto je čo te lo va dni co ob OŠ To ma Brej ca je tre ba po ru ši ti in na do me sti ti z no vo. V ob mo čju se ohra ni jo le špor tna dvo ra na ob OŠ Fra na Al bre hta, glas be na šo la s knjiž ni co ter tran sfor ma tor- ska po sta ja. Ve ljav ni UN na ve de nih po se gov v pro stor ne pred vi de va. Ob mo čje UN se na na ša na del ob mo čja ure ja nja K9 Šo le, kjer se na čr tu je jo opi sa ni po se gi. Na me nje no je grad nji in adap ta ci ji dveh osnov nih šol s pri pa da jo či mi zu na nji mi ure di tva mi ter ure ja nju zu na njih po vr šin in par ki rišč ob glas be ni šo li. Ob mo čje UN je raz de lje no na vzho dni in za ho dni del (na me njen izo bra že val nim pro gra mom) ter osred nji del (na me njen re kre a cij skim ozi ro ma pri re di tve nim in par kov nim zu na njim po vr ši nam). Zno traj ob mo čja so ure je ne peš in ko le sar ske po ti. Grad nja bo po te ka la v pet ih eta pah. Spre jem pro stor ske ga ak ta bo omo go čal pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja za na čr to va ni po seg v pro stor. Iz ve de ni in ve sti cij ski pro jek ti na po dro čju ure ja nja pro sto ra: ko le sar ska pot v Tu hinj ski do li ni in iz ved ba ko le- – sar ske ga iz le ta, po či va li šča ob Kam ni ški Bis tri ci, – ure di tev otro ške ga igri šča v Kr šman če vem par - – ku, re kon struk ci ja ce ste na Pe ro vem, – grad nja ko le sar ske in peš po ti ob Kam ni ški Bis tri- – ci, usmer je val na sig na li za ci ja v ob či ni Kam nik, – mre ža peš po ti re gi je – pro jekt LUR, – ko le sar ske po ti v LUR. – Od de lek za ure ja nje pro sto ra je le ta 2006 pre vzel pro jekt ko le sar skih in peš po ti v ob či ni Kam nik. Gre za ve člet ni pro jekt s ci ljem vzpo sta vi ti re kre a cij ske po ti na ob mo čju ob či ne, in si cer ob re ki Kam ni ški Bis tri ci, od me je z ob či no Dom ža le do iz vi ra, in v Tu hinj ski do li ni od me sta Kam nik do Mot ni ka. V pr vi fa zi je pred vi de na vzpo sta vi tev da ljin ske ozi ro ma glav ne ko le sar ske po- ve za ve, pro jekt pa se bo na da lje val z vzpo stav lja njem preč nih in krož nih po ve zav. Tra se re kre a tiv nih ko le sar- skih po ti so pri prav lje ne ta ko, da v naj ve čji mož ni me ri po te ka jo po ob sto je čih ko lo vo zih, polj skih po teh, goz- dnih ce stah in manj pro met nih ob čin skih ce stah. Kot pr vo smo ure di li ko le sar sko pot v Tu hinj ski do li- ni, in si cer od Po to ka do Mot ni ka. Na ome nje nem od- se ku tra se ni bi lo tre ba iz ve sti za htev nej ših te hnič nih ure di tev, de la so ob se ga la utr je va nje po voz ne po vr ši- ne in iz de la vo ter po sta vi tev usmer je val nih ta bel. Ko le- sar ska pot je dol ga 22 ki lo me trov in je do kaj za htev na, pred vsem za ra di ne ka te rih vzpo nov (npr. iz Si do la na Pšaj no vi co) in vož nje po goz dnih ce stah. Pot po te ka po na se ljih Tu hinj ske do li ne od zdra vil ne ga vrel ca sko zi Va se no, Si dol, Pšaj no vi co, La se no, Ma li in Ve li ki Ra- ki to vec, po goz dni ce sti mi mo plan ša ri je na Li pov cu na Ma lo Ra ven do Mot ni ka. Ko le sar sko pot je ob či na Kam nik sku paj s tu ri stič ni mi in špor tni mi druš tvi iz Tu- hinj ske do li ne pred sta vi la na ko le sar skem iz le tu sep- tem bra 2007. Ko le sar ski iz let je po stal vsa ko let na pri- re di tev, ki jo obi čaj no or ga ni zi ra mo ko nec av gu sta. V le tu 2008 smo se osre do to či li na vzpo sta vi tev re- kre a cij ske osi ob re ki Kam ni ški Bis tri ci ter s tem obu- di li že de set le tje sta ro ide jo o re kre a cij ski po ti ob re ki Kam ni ški Bis tri ci, ki bi po te ka la od nje ne ga iz vi ra v Kam ni ški Bis tri ci pa do iz li va v ob či ni Dol. Z vzpo sta- vi tvi jo si ste ma ze le nih po vr šin ob ce lot nem to ku re ke Kam ni ške Bis tri ce, na ka te re ga bi bi li ve za ni raz lič ni pro gra mi, bi us tva ri li ve lik re kre a cij ski po ten ci al za lo- kal no pre bi val stvo in tu di za šir šo re gi jo. Za ve da mo se, da so vo do to ki in dru ge vo dne po vr ši ne ze lo pri vlač ni za spro sti tev in re kre a ci jo v na ra vi za lju di vseh sta ro- stnih sku pin. Gle de na zgo raj naš te ta dej stva smo med pre dno- stne od se ke re še va nja uvr sti li od sek od me sta Kam- nik do biv še to var ne Stol na Du pli ci, kjer je pred vi de na spre ha jal na pot ob le vem bre gu re ke. Na čr to va na je grad nja v treh fa zah: od Šol ske ga mo stu do tr gov ske co ne na ob voz ni ci v pr vi fa zi, v dru gi od tr gov ske co ne na ob voz ni ci do no ve po ve zo val ne ce ste in v tre tji fa zi od po ve zo val ne ce ste do Du pli ce. Glav ni cilj je ure di ti var no in za ni mi vo re kre a cij sko pot, ki bo po ve za la me- sto z ob vo dnim pro sto rom Kam ni ške Bis tri ce. Pr vot no je bi lo na čr to va no, da bi pot ves čas po te- ka la ob re ki, ven dar se je že kma lu iz ka za lo, da je na ne ka te rih de lih re kre a cij ske po ti ob vo do to ku ne bo mo go če zgra di ti. Za ra di ome ji tev v pro sto ru (va ro val ni pas dr žav ne ce ste, va ro val ni pas to plo vo da, te hnič ni po go ji Di rek ci je RS za ce ste) in oz ke ga ob vo dne ga pa- su ne mo re mo ure di ti po ti od Šol ske ga mo stu do br vi pri Ti ta nu. Za to smo je se ni 2008 kot na do me stno po- ve za vo do sre di šča me sta re kon stru i ra li ce sto na Pe ro- vem. Ce sta je asfal ti ra na v ši ri ni 2,5 me tra, iz ve dli pa smo tu di ka bel sko ka na li za ci jo za jav no raz svet lja vo. Na me nje na je pe šcem in ko le sar jem in je del si ste ma ko le sar skih ter peš po ti ob Kam ni ški Bis tri ci. Pri spo- me ni ku pa dli ma sko jev ce ma na Pe ro vem se pot na da- lju je po no vozgra je ni spre ha jal ni po ti do tr gov ske co ne na ob voz ni ci. Ob mo čje na le vem bre gu Kam ni ške Bis tri ce med br vjo pri Ti ta nu na se ve ru in tr gov sko co no Pe ro vo na ju gu je za sno va no kot par kov na po vr ši na z otro ški mi igra li in pro sto ri za po či tek ter dru že nje in pred stav lja ne kak šen ze le ni vstop v me sto ter pro gram sko nad- grad njo de la obreč nih po vr šin Kam ni ške Bis tri ce. Le- tos smo zgra di li asfal ti ra no spre ha jal no pot v ši ri ni 2,5 me tra, ki je v ce lot ni dol ži ni osvet lje na s par kov no jav - no raz svet lja vo. Po mem ben ele ment ure di tve je za ščit- na ogra ja na bre gu vo do to ka, saj je bi la so ra zmer no str ma bre ži na do zdaj ne za va ro va na. Na de lu, kjer se pot naj bolj pri bli ža re gi o nal ni ce sti, je po stav lje na tu- di va ro val na ogra ja, ki slu ži kot fi zič na ovi ra in za šči ta Prostorski­razvoj­Kamnika,­OPPN­B20­Stol­južni­del.­Foto:­Primož­Hieng. 40Kamnik – sedanjost in prihodnost 41 Kamnik – sedanjost in prihodnostpred hru pom. V se ver nem de lu ob mo čja, ki je ne ko li- ko šir ši, je pred vi de no ve čje po či va li šče z mi zo, s klop- mi, smet nja ki, sto ja lom za ko le sa, fon ta no za pi tje in s sklo pom igral za otro ke. Ta ko bo na tem so ra zmer no maj hnem de lu na stal pri je ten ze len pro stor, ki bo na vo ljo ob ča nom vseh sta ro sti. Ob mo čje ure di tve bo za- klju če no se ver no od spo me ni ka, kjer bo v obli ki te ras ure jen do stop do vo de, ki bo v tem de lu Kam ni ške Bis- tri ce red kost. Ob re ki smo ure di li tu di po či va li šča, ki so lo ci ra na na po sa mez nih toč kah de di šči ne. Gre za eno stav ne ob jek te, ki so za sno va ni kot ma njše utr je ne po vr ši ne ob po ti, oprem lje ne s klop mi, mi za mi, ko ši za sme ti, sto ja li za ko le sa in in for ma cij ski mi ta bla mi. Na ne ka- te rih lo ka ci jah so po stav lje na tu di otro ška igra la. Na ta na čin že li mo do se či, da bi ob mo čje ob vo do to ku za ži- ve lo kot pro stor za po či tek in dru že nje ter kot iz ho di šče za ogled in pred sta vi tev de di šči ne (kul tur ne, na rav ne, te hnične, ar he o lo ške, ...). Šti ri po či va li šča so ure je na v do li ni Kam ni ške Bis tri ce. Gre za lo ka ci je pri spod nji po sta ji ni hal ke, ob so te ski Pre do selj, v bli ži ni pik nik cen tra Pri Jur ju in ob iz vi ru Kam ni ške Bis tri ce. Vse šti ri lo ka ci je obi sku je ve li ko šte vi lo iz let ni kov, po ho dni kov in ko le sar jev, za to smo jih opre mi li tu di z in for ma cij- ski mi ta bla mi. Naj več ure di tev je za hte va lo po či va li šče ob iz vi ru Kam ni ške Bis tri ce, saj je bil do stop do iz vi- ra ne u re jen in tu di ne va ren za obi sko val ce. Ob mo čje med ce sto in iz vi rom je slu ži lo za par ki ra nje vo zil, za to je bil do stop do iz vi ra ve li ko krat ovi ran. Na ob sto je čem te re nu smo ure di li ne kaj ni vo jev z niz ki mi sto pni ca mi, ki so sku paj s po sta vi tvi jo opre me pre pre či li par ki ra nje av to mo bi lov na tem me stu. Naj ve čje po či va li šče je zgra je no v Kr šman če vem par ku. Za sno va no je kot otro ško igri šče z dve ma ve čji- ma za ni mi vi ma igra lo ma. Naj ve čje je te mat sko igra lo, ki v obli ki trd nja ve sov pa da s kon cep tom sred nje ve- ške ga me sta. V po moč vsem obi sko val cem pa smo le tos do kon- ča li pr vo fa zo tu ri stič no u smer je val ne sig na li za ci je na ob mo čju me sta Kam nik. S po mo čjo si ste ma usmer - je val ne sig na li za ci je vo di mo obi sko val ce do glav nih in fras truk tur nih, tu ri stič nih in kul tur noz go do vin skih ci ljev. Za klju ček Na osno vi ugo tov lje ne ga de jan ske ga sta nja in upoš- te va nja no vej ših tren dov in pro ce sov v pro stor skem raz vo ju Kam ni ka lah ko ugo to vi mo, da je v zad njem ob dob ju pri šlo do ve li kih spre memb. Zla sti je opa zi ti in ten ziv nej ši no tra nji raz voj me sta ter sa na ci jo in po- nov no ra bo do lo če nih de gra di ra nih ur ba nih ob mo čij. Pri ha ja to rej do zgo šče va nja me sta, kar je v skla du z osnov ni mi usme ri tva mi in ci lji pro stor ske ga raz vo ja Kam ni ka. Za ve da mo se, da so v Kam ni ku še ve dno de- gra di ra na ur ba na ob mo čja in ob mo čja raz pr še ne grad- nje, v ka te rih bo po tre bna na dalj nja sa na ci ja in zgo- šče va nje. So o če nje naj no vej ših tren dov in pro ce sov v pro stor skem raz vo ju Kam ni ka ter usme ri tev in ci ljev traj no stne ga pro stor ske ga raz vo ja ka že na do lo če ne po zi tiv ne raz voj ne tež nje ob so ča snem na da lje va nju traj no stnih oblik in vzor cev pro stor ske ga raz vo ja.Pov­ ze­ tek Na čr to va nje pro stor ske ga raz vo ja ob či ne Kam nik je sle di lo spre mem bam v ča su go spo dar ske tran zi ci je, glo ba li za ci je in evrop ske in te gra ci je. Ob či na Kam nik je do ži ve la te me lji to go spo dar sko, so ci al no, fun kcij sko in pro stor sko pre o braz bo. Fun kcij ska pre o braz ba me- sta Kam nik po stav lja no va ra zmer ja in odno se med po sa mez ni mi de li me sta, kot so na pri mer me stno sre di šče in sta no vanj ska, oskr bno-sto ri tve na, pro iz vo- dna in re kre a cij ska ob mo čja. S pro stor skim raz vo jem in pre o braz bo se po sto pno spre mi nja jo tu di pro met na do sto pnost, vre dnost in in ten ziv nost iz ra be me stnih zem ljišč. Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Kam ni ka je upoš te va la tu di po ve ča ne obre me ni tve oko lja, po ve za- ne zla sti z zgo šče nim pro me tom, ki ta ko vpli va jo na bi- val ne ra zme re. Ne po sre dna po sle di ca ta kih pro ce sov je pro stor ska ši ri tev mest v obli ki raz pr še ne in na čr to- va ne ur ba ni za ci je šir ših me stnih ob mo čij in obe nem tu di de cen tra li za ci ja pre bi val stva ter za po sli tev. Za ra di upa da nja šte vi la de lov nih mest in po ve ča nja šte vi la pre bi val stva v Kam ni ku je bi la stra te gi ja pro- stor ske ga raz vo ja usmer je na v pri do bi va nje in po ve- ča nje ko mu nal no oprem lje nih zem ljišč za ši ri tev tr gov- skih, po slov nih, sto ri tve nih in pro iz vo dnih de jav no sti, pred vsem s stra ni za se bne ga ka pi ta la. Na ob či ni Kam nik za pri pra vo no ve ga pro stor ske- ga na čr ta ter dru gih ob čin skih pro stor skih ak tov, ob- čin ske ga pro stor ske ga na čr ta in ob čin ske po dro bne pro stor ske na čr te skr bi od de lek za ure ja nje pro sto ra. Na od del ku so v ob dob ju od le ta 2006 do 2009 iz ve- dli tu di le po šte vi lo in ve sti cij skih pro jek tov na po dro- čju ure ja nja pro sto ra (po či va li šča v Kam ni ški Bis tri ci, ko le sar ska pot v Tu hinj ski do li ni, ure di tev otro ške ga igri šča v Kr šman če vem par ku, re kon struk ci ja ce ste na Pe ro vem, grad nja ko le sar ske in peš po ti ob Kam ni ški Bis tri ci, itd.).Summary The land de ve lop ment plan ning in the municipality of Kam nik pur su ed se ve ral al te ra ti ons in ti mes of eco- no mic tran si ti on, glo ba li sa ti on and Eur po e an in te gra- ti on. The municipality has be en economically, socially, functionally con ver sed and re o ri en ted. The fun cti o nal tran sfi gu ra ti on of Kam nik has set new re la ti ons be- tween the town cen tre and re si den ti al, ser vi ce-supply, pro duc ti on and rec re a ti o nal are as. With land de ve lop- ment plan ning, the town has ga i ned bet ter tran sport links which consequently me ans hig her land va lu es. The land de ve lop ment strategy of Kam nik al so ta kes in to con si de ra ti on the pre ssu res on the en vi ron ment re la ted to hig her traf fic density, which in flu en ce the li ving con di ti ons. The consequence of such pro ces ses is spa ti al expansion of the town in me ans of di sper sed and plan ned ur ba ni sa ti on of out skirts and the de cen- tra li sa ti on of po pu la ti on and employments. Due to the dec re a se in the num ber of employment po si ti ons in Kam nik, the land de ve lop ment strategy was ai med at the acquisition and in cre a se of de ve lo- ped land in or der to extend the com mer ci al, bu si ness and ser vi ce and pro duc ti on di sci pli nes, mostly ma king use of the pri va te ca pi tal. The Spa ti al Plan ning and Map ping Sec ti on is in char ge of the pre pa ra ti on of the new spa ti al plan and ot her con struc ti on ma ster plans within the municipa- lity of Kam nik. From 2006 to 2009 the abo ve men tio- ned sec ti on ma na ged to con duct se ve ral in ves tment pro jects in the fi eld of area ma na ge ment, such as re sting pla ces in Kam ni ška Bis tri ca, a cycling path in the Tu hinj ska Valley, a playground in Kr šman čev park, a road re con struc ti on at Pe ro vo, a cycling and a fo ot- path con struc ti on along the Kam ni ška Bis tri ca ri ver etc. Prostorski­razvoj­Kamnika,­OPPN­K9­–­šole.­Foto:­Primož­Hieng.Rekreacijska­pot­ob­Kamniški­Bistrici,­november­2009 Odprtje­Kršmančevega­parka,­september­2008 42Kamnik – sedanjost in prihodnost 43 Kamnik – sedanjost in prihodnostOb­ čin­ skih­sta­ no­ vanj­­ ve­ dno­pre­ ma­ lo Sta no vanj sko po dro čje v le tih 2006–2010 V ob dob ju 2006–2009 je ob či na Kam nik na pod la- gi za kon skih ob vez no sti, ob čin skih splo šnih pred pi sov in let nih pro gra mov na tem po dro čju iz va ja la na sled- nje na lo ge: Na kup do dat nih ne pro fit nih sta no vanj Le toVi ši na pro­ ra čun skih sred stevŠte vi lo pri dob lje nih sta no vanj 2006 / / 2007 378.503 evrovskle nje na pro daj na po god ba med Ve gra dom, d. d., ob či no Kam nik in Sta no vanj skim skla dom Re- pu bli ke Slo ve ni je za na kup de set ih sta no vanj (pet sta no vanj s par ki ri šči je ku pi la ob či na, pet SSRS, ki jih prav ta ko za se da jo ob čin ski na jem ni ki) 2008 19.560 evrovpla ča na iz de la va idej ne za sno ve ob jek ta K + P + N + M in iz de la ve PGD-pro jek tov za grad njo šti ri sta- no vanj ske ga ob jek ta na Tr gu tal cev 4 v Kam ni ku 2009 7.000 evrovpla ča na po god be na ob vez nost za iz de la vo pro jek- tov za šest sta no vanj ski ob jekt na Tr gu tal cev 4 2010* 8.000 evrovpre pro jek ti ra nje na do me stne ga šti ri sta no vanj ske- ga pri tlič ne ga ob jek ta v nad stro pni šest sta no vanj- ski ob jekt na Tr gu tal cev 4 v Kam ni ku in pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja Iz ve de na sta bi la dva jav na raz pi sa za od da jo ne pro- fit nih sta no vanj v na jem. Na pod la gi jav ne ga raz pi sa, ob jav lje ne ga v le tu 2006, je bi lo do de lje nih v na jem: 25 sta no vanj upra vi čen cem, ki so opro šče ni pla- – či la la stne ude le žbe in var šči ne na li sti A, in 3 sta no va nja upra vi čen cem, ki so za ve zan ci za – pla či lo var šči ne na li sti B. Na osno vi jav ne ga raz pi sa za od da jo ne pro fit nih sta no vanj v na jem (ob jav lje ne ga v le tu 2009), obli ko- va ne ga sez na ma 12 upra vi čen cev na li sti A ter treh upra vi čen cev na li sti B je bi lo v na jem do de lje nih de vet sta no vanj. Oce nju je mo, da so tre nut no za do vo lji vo re še ni naj- ve čji sta no vanj ski pro ble mi v ob či ni, vse ka kor pa bo- mo na da lje va li z ak tiv no sta no vanj sko po li ti ko, saj se za ve da mo, da bo tre nu tno slab go spo dar ski po lo žaj pov zro čil po slab ša nje ra zmer tu di na sta no vanj skem po dro čju. Splo šne po go je, me ri la in kri te ri je za do de li tev ne- pro fit nih sta no vanj do lo ča Pra vil nik o do de lje va nju ne pro fit nih sta no vanj v na jem, ki ga je iz da lo Mi ni str- stvo za oko lje in pro stor v Ura dnem li stu RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09, osnov na iz ho di šča pa do lo ča sta no vanj ski za kon.Do de lje va nje sta no vanj skih po so jil mla dim dru ži­ nam V okvi ru ob čin ske ga sta no vanj ske ga pro gra ma je bi lo za kre di ti ra nje sta no vanj ske grad nje, na ku pa sta- no vanj ali obno ve sta no vanj oz. sta no vanj skih hiš na- me nje nih 47.697 evrov. Obre stna me ra pri na je tju po- so jil je bi la so fi nan ci ra na 21 pro sil cem; v le tu 2006 de set im, – v le tu 2007 de vet im, – v le tu 2008 dve ma pro sil ce ma. – V le tu 2010 ob či na na me nja za sub ven ci o ni ra nje obre stne me re mla dim dru ži nam pri na je tju po so jil 10.000 evrov. Kre di ti ra nje obno ve spo me ni ško za šči te nih ob jek­ tov v ob či ni Kam nik Fi nan čna sred stva v vi ši ni 17.361 evrov so bi la na- me nje na sub ven ci o ni ra nju obre stne me re pri na je tju po so jil za obno vo spo me ni ško za šči te nih ob jek tov v ožjem de lu me sta Kam nik – sku pno de set im pro sil- cem (šti rim v le tu 2006, šest im v le tu 2007). Na pod la gi Pra vil ni ka o do de lje va nju pro ra čun skih sred stev la stni kom in so la stni kom spo me ni ško za- šči te nih sta no vanj in sta no vanj skih stavb za obno vo fa sad, stre šne kri ti ne in stav bne ga po hiš tva v ob či- ni Kam nik (Ur. l. RS, št. 63/08) je bi la so fi nan ci ra na obno va spo me ni ško za šči te nih ob jek tov v le tu 2008 v vi ši ni 10.000 evrov (šti rim pro sil cem) in v le tu 2009 v vi ši ni 20.426,87 evrov (de set im pro sil cem). Za le to 2010 ob či na na me nja za so fi nan ci ra nje obno ve spo me ni ško za šči te nih ob jek tov 30.000 ev - rov. Sub ven ci o ni ra nje na jem ni ne Na osno vi 121. čle na Sta no vanj ske ga za ko na in Ured be o me to do lo gi ji za obli ko va nje na jem nin v ne- pro fit nih sta no va njih ter me ri lih in po stop ku za uve- ljav lja nje sub ven ci o ni ra nih na jem nin (Ur. l. RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08) je bi lo za iz pla či lo sub ven- cij k pla či lu ne pro fit nih na jem nin v le tih 2006–2009 na me nje nih 136.490 evrov. Le toVi ši na pro ra čun skih sred stevŠte vi lo iz da nih odločb 2006 29.064,17 evrov 38 2007 27.278,37 evrov 33 2008 36.785,00 evrov 36 2009 43.362,43 evrov 39 2010* 45.000,00 evrov V le tu 2009 od ok to bra da lje je bi la upra vi če na do sub- ven ci o ni ra ne na jem ni ne ena na jem ni ca trž ne ga sta no- va nja, ki pla ču je na jem ni no, vi šjo od priz na ne ne pro- fit ne na jem ni ne, in iz pol nju je po go je iz 121. a čle na Sta no vanj ske ga za ko na. Na jem ni ca se je pri ja vi la na zad nji jav ni raz pis za do de li tev ne pro fit nih sta no vanj v na jem ter se uvr sti la med upra vi čen ce za do de li tev ne pro fit nih sta no vanj v na jem. Upra vi čen ki je bi la iz- pla ča na sub ven ci ja v vi ši ni 303 evrov. Za le to 2010 ob či na na me nja za sub ven ci o ni ra nje ne pro fit nih na jem nin 45.000 evrov, za sub ven ci o ni ra- nje trž nih na jem nin pa 3.000 evrov.Vzdr že val na de la V le tih 2006–2009 so se na ob jek tih sta no vanj sko- po slov ne ga fon da iz va ja la pred vsem nuj na te ko ča in in ve sti cij ska vzdr že val na de la. Ker je ve či na ob jek tov in po sa mez nih sta no vanj skih enot že sta ra, je bi lo po tre bno za vzdr že va nje teh ob- jek tov in enot (obno va ko pal nic, ce lo vi te adap ta ci je po iz praz ni tvah na jem ni kov, za me nja va stav bne ga po hiš- tva, so fi nan ci ra nje so ra zmer nih de le žev te ko če ga in in ve sti cij ske ga vzdr že va nja več sta no vanj skih stavb) raz po re di ti fi nan čna sred stva v vi ši ni 471.725 evrov. Za pla či lo ob vez no sti do Sta no vanj ske ga skla da RS in do Slo ven ske ga od ško dnin ske ga skla da je bi lo od- ve de nih 53.783 evrov. Ob vez nost do na ve de nih skla- dov iz ha ja iz na slo va pri va ti za ci je sta no vanj po sta- no vanj skem za ko nu in po za ko nu o od ško dnin skem skla du RS. Za le to 2010 ob či na na me nja za vzdr že va nje in uprav lja nje sta no vanj ske ga fon da 120.000 evrov. Obno vi tev po slov nih pro sto rov Ob či na je v tem ob dob ju te me lji to obno vi la Ka var- no Ve ro ni ka in po slov ni pro stor Ori ent na trž ni ci, kar po me ni obo ga ti tev tu ri stič no-go stin ske po nud be v me- stu. Pov­ ze­ tek Ob či na Kam nik je v ob dob ju od le ta 2006 do 2009 na sta no vanj skem po dro čju iz ve dla na kup do dat nih ne pro fit nih sta no vanj v sku pni vi ši ni 405.063 evrov, ki jih je na pod la gi jav nih raz pi sov do de li la v na jem. V ena kem ob dob ju je 21 pro sil cem (mla dim dru ži- nam) so fi nan ci ra la obre stno me ro pri na je tju po so jil, za kar je na me ni la 47.697 evrov. Fi nan čna sred stva v vi ši ni 17.361 evrov so bi la po rab lje na za sub ven ci- o ni ra nje obre stne me re pri na je tju po so jil za obno vo spo me ni ško za šči te nih ob jek tov v ožjem de lu me sta Kam nik (sku pno de set im pro sil cem). Sred stva v sku- pni vi ši ni 136.490 evrov pa smo na me ni li za iz pla či lo sub ven cij k pla či lu ne pro fit nih na jem nin. Na po dro čju vzdr že val nih del smo v le tih 2006– 2009 na ob jek tih sta no vanj sko-po slov ne ga fon da iz- ve dli pred vsem nuj na te ko ča in in ve sti cij ska vzdr že val- na de la, za kar je ob či na na me ni la sku pno 471.725 evrov. Za pla či lo ob vez no sti do Sta no vanj ske ga skla da RS in do Slo ven ske ga od ško dnin ske ga skla da je bi lo od ve de nih 53.783 evrov. Ob či na je v tem ob dob ju te- me lji to obno vi la Ka var no Ve ro ni ka in po slov ni pro stor Ori ent na trž ni ci, kar po me ni obo ga ti tev tu ri stič no-go- stin ske po nud be v me stu.Summary Between 2006 and 2009 the Kam nik municipality ma na ged to pur cha se non-pro fit flats in the to tal va lue of 405,063 Eu ros, all of which were let out on le a se ba sed on pu blic of fi ci al in vi ta ti ons for ten ders. The municipality part-fi nan ced the in te rest ra tes on lo ans to 21 ap pli cants (young fa mi li es) in the to tal va lue of 47,697 Eu ros. 17,361 Eu ros of fi nan ci al re- so ur ces were spent on part-fi nan cing of the in te rest ra tes on lo ans hi red for the re con struc ti on of cul tu ral mo nu ments (10 ap pli cants). A to tal sum of 136,490 Eu ros was ear mar ked to ba lan ce the payments of sub- si di sed non-pro fit rents. In the fi eld of ma in te nan ce work the most ur gent cur rent works were car ri ed out on apar tment blocks and of fi ce bu il dings in the to tal va lue of 471,725 Eu- ros. Obli ga ti ons towards the Slo ve ne ho u sing fund and Ca pi tal and Com pen sa ti on Fund cost the municipality 53,783 Eu ros. Ka var na Ve ro ni ka cof fe e ho u se and bu- si ness pre mi ses Ori ent at the mar ket were thoroughly re no va ted which has most certainly im pro ved the to u- rist of fer of the town cen tre. 44Kamnik – sedanjost in prihodnost 45 Kamnik – sedanjost in prihodnostNe­ ur­ je­–­or­ kan­nad­­ Kam­ ni­ kom­2008 Var stvo pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča mi v ob či­ ni Kam nik med le ti 2006 in 2010 Si stem var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča- mi v na ši ob či ni te me lji v ve čji me ri na de jav no sti pro- sto vo ljcev, saj pri pa dni ki po sa mez nih enot vse na lo ge za šči te in re še va nja oprav lja jo pro sto vo ljno. V si ste mu ta ko glav no bre me za šči te in re še va nja no si jo pro sto- vo ljna ga sil ska druš tva in druš tva, ki se v ob či ni Kam- nik vklju ču je jo v si stem za šči te in re še va nja (Gor ska re še val na po sta ja Kam nik, Ki no lo ško druš tvo z eno to re še val nih psov, Ob moč no zdru že nje Rde če ga kri ža Kam nik, skav ti in ta bor ni ki). Za iz va ja nje lo kal ne jav ne ga sil ske slu žbe je ob či na v le tu 2006 pod pi sa la tri par tit no po god bo z ga sil ski mi druš tvi in Ga sil sko zve zo Kam nik, na pod la gi ka te re fi nan ci ra mo ga sil ske eno te. Var stvo pred po ža rom iz- va ja v na ši ob či ni 13 ope ra tiv nih ga sil skih enot, vsa ka na do lo če nem ope ra tiv nem ob mo čju. Osred nja ga sil ska eno ta v ob či ni je PGD Kam nik, ki je uvr šče na v V. ka te go ri jo in iz va ja na lo ge za šči- te in re še va nja na ob mo čju ce lot ne ob či ne. Z ob či no Ko men da ima mo pod pi san do go vor o so de lo va nju v pri me ru ve čjih in ter ven cij ter na črt alar mi ra nja. Na- lo ge re še va nja ob pro met nih, te hnič nih ne sre čah in ne sre čah z ne var ni mi snov mi na pod la gi po god be z Mi ni strs tvom za obram bo od le ta 1995 oprav lja PGD Kam nik, ki po leg ob mo čja na še ob či ne ope ra tiv no po- kri va še ob mo čje ob čin Ko men da in Men geš. V zad njih šti rih le tih je ga sil ska eno ta PGD Kam nik za ome nje- no re še va nje po so do bi la voz ni park in oprem lje nost za ukre pa nje ob za htev nih na rav nih in dru gih ne sre čah, ne sre čah na ce stah, ne sre čah z ne var ni mi snov mi ter ob dru gih iz re dnih do god kih. PGD Kam nik ima od le- ta 2007 pod pi san do go vor o med se boj nem so de lo va- nju z Zdrav stve nim do mom Kam nik ter od le ta 2008 z Zdrav stve nim do mom Dom ža le. V ome nje nem do- go vo ru so na ve de ni do god ki in ne sre če, ob ka te rih se iz va ja isto ča sno ak ti vi ra nje obeh re še val nih enot (re- še val ci in ga sil ci). V zad njih sed mih le tih ga sil ci PGD Kam nik or ga ni- zi ra jo re dna let na uspo sab lja nja za pred stav ni ke vseh treh struk tur re še val cev pri ukre pa nju ob pro met nih in dru gih te hnič nih ne sre čah, ki se jih re dno ude le žu je jo tu di po li ci sti PP Kam nik. Osnov ni na men uspo sab ljanj je pred sta vi tev de lo va nja opre me re še val cev in ga sil- cev s po u dar kom na pred sta vi tvi no ve opre me. Te le ko mu ni ka cij ski in in for ma cij ski si stem Pri vo de nju in ter ven cij za šči te, re še va nja in po mo- či se upo rab lja eno ten si stem ra dij skih zvez (ZA RE) in si stem ose bne ga po zi va nja, ki ga upo rab lja jo vse re še- val ne slu žbe (ga sil ci, gor ski re še val ci in re še val ci ZD Kam nik). V le tu 2007 smo za klju či li z oprem lja njem de žur nih sob v vseh 13 ga sil skih eno tah. Ko mu ni ka cij- sko sre di šče te ga si ste ma za ob mo čje ob či ne Kam nik je v Re gij skem cen tru za ob ve šča nje Ljub lja na (Re CO 112), pre ko ka te re ga se za go tav lja po ve zo va nje upo ra-bni kov. V PGD Kam nik je or ga ni zi ra na stal na 24-ur na de žur na slu žba, ki jo oprav lja jo de žur ni ga sil ci, ki so jim bi li v le tu 1983 za go tov lje ni sta no vanj ski pro sto ri v ga sil skem do mu. Od le ta 1995 ima ta di rek tni po ve- za vi z re gij skim cen trom za ob ve šča nje 112 ta ko PGD Kam nik kot tu di ZD Kam nik – re še val na po sta ja Kam- nik. V pri me rih ve čjih na rav nih in dru gih ne sreč se v de žur ni so bi v ga sil skem do mu Kam nik ta koj vzpo sta vi de žur na slu žba v okre plje ni za sed bi. Fi nan čni vi ri Za po dro čje var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne- sre ča mi je bi lo v na ši ob či ni za ob dob je 2006–2009 za go tov lje nih ne kaj več kot 1,2 mio evrov sred stev. Fi nan čna sred stva, ki jih je ob či na po ra bi la za fi nan ci- ra nje na log var stva pred ne sre ča mi v ob dob ju od le ta 2006 do 2009, so pri ka za na v pre gle dni ci 1. Pre gle dni ca 1: Fi nan čni vi ri Le toSred stva za var stvo pred po ža rom (pro ra čun ob či ne Kam nik)Sred stva po žar ne tak se (dr žav na sred stva)Sred stva za za šči to in re še va nje (pro ra čun ob­ či ne Kam nik)Vsa sred stva sku paj 2006 234.840 50.767 33.797 319.404 2007 197.186 54.968 36.304 288.458 2008 141.122 61.721 38.287 241.130 2009 280.052 66.395 35.877 382.324 Sku paj 853.200 233.851 144.265 1,231.316 V ob dob ju od le ta 2006 do 2009 se je v skla du s po tr je nim pla nom na ba ve ga sil skih vo zil in vr stnim re- dom na ba ve iz ve del na kup dveh ga sil skih vo zil (av to- ci ster na GVC 24/50 za PGD Kam nik in av to ci ster na GVC 16/25 za PGD Sred nja vas). V dru gi po lo vi ci le ta 2009 smo pri če li z jav nim raz pi som za ga sil sko vo zi lo za PGD Zg. Tu hinj. V le tu 2010 je iz ob čin ske ga pro ra- ču na na čr to van na kup dveh ga sil skih vo zil (av to ci ster- na GVC 16/25 za PGD Zg. Tu hinj in ga sil sko vo zi lo za PGD Šmar ca) v sku pni vre dno sti oko li 160.000 evrov. Ena od na log lo kal ne sku pno sti je tu di skrb za vzdr - že va nje in obno vo ga sil skih oro dišč, za kar so v pro- ra ču nu za le to 2010 do dat no za go tov lje na sred stva v vi ši ni 10.000 evrov. Ne sre če v zad njih le tih V zad njih le tih so nas po leg po ža rov na ob jek tih, pro met nih sred stvih, po ža rov v na ra vi, pro met nih ne- sreč, ne sreč z ne var ni mi snov mi ter dru gih te hnič nih ne sreč do le te le tu di ve čje na rav ne ne sre če. Na šo ob- či no so pri za de le po pla ve 18. sep tem bra 2007 in ne- ur ja z moč nim ve trom in to čo 13. 7. in 14. 7. ter 23. 8. 2008, ki so povzročila ogrom no ma te ri al no ško do.Pre gle dni ca 2: Pre gled in ter ven cij v ob dob ju od le ta 2006 do 2009 Le to Vr sta in ter ven ci je2006 2007 2008 2009 Sku paj po ža ri na ob jek tih 32 22 25 35 114 po ža ri na pro met nih sred stvih 4 2 6 2 14 po ža ri v na rav nem oko lju 15 21 18 20 74 ne sre če v ce stnem pro me tu 21 18 21 27 87 ne sre če z ne var ni mi snov mi (one sna že nje oko lja, spro šča- nje ne var nih pli nov)13 21 20 9 63 ne sre če, pri ka te rih je po tre bna te hnič na in dru ga po moč, ter de lov ne ne sre če33 26 32 34 125 na rav ne in dru ge ne sre če (ne ur ja, po pla ve, vi sok sneg, mo čan ve ter, ...)13 9 9 1 32 ze melj ski pla zo vi 1 22 2 4 29 iska nje po gre ša nih oseb 1 1 1 0 3 Sku paj št. in ter ven cij 133 142 134 132 541 Sku paj smo v ob dob ju od le ta 2006 do 2009 za be- le ži li 541 in ter ven cij, pri ka te rih je so de lo va lo 5.943 ga sil cev, ki so opra vi li 16.664 de lov nih ur. Pri ve li kih po ža rih na sta no vanj skih in go spo dar skih ob jek tih, v ka te rih so na ši ob ča ni osta li brez stre he nad gla vo, so ob či na Kam nik in žu pan s svo ji mi slu žba mi v so de lo va nju z Ob moč nim zdru že njem Rde če ga kri- ža Kam nik, Cen trom za so ci al no de lo in Ka ri ta som z de nar ni mi sred stvi po ma ga li vzpo sta vi ti čim prej šnje po go je za bi va nje. V zad njih le tih so ve čji po ža ri v ve či ni pri me rov za je li ob jek te le se nih kon struk cij, ki so osta li za ra di hi tre ga, kva li tet ne ga in učin ko vi te ga pri sto pa sko raj ne po ško- do va ni. Re še va nje ob ne sre čah v pro me tu, de lov nih in dru gih te hnič nih ne sre čah je v zad njih le tih po te ka lo s po mo čjo ve čje ga so do bne ga ga sil ske ga vo zi la za teh- nič no re še va nje, opre me ter pri mer ne ose bne za ščit- ne opre me. Ga sil ske eno te v na ši ob či ni so da nes osnov ne re še- val ne eno te, ki se da nje ak tiv no sti usmer ja jo pred vsem v ope ra tiv no de lo ter že li jo do se či pri mer no or ga ni zi ra- nost lo kal ne jav ne ga sil ske slu žbe pri za go tav lja nju ne sa mo var stva pred po ža ri, tem več tu di var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča mi. Gle de na uj me, na- rav ne in dru ge ne sre če, ve čje po ža re na in dus trij skih ob jek tih, ki nas vse po go ste je do le ti jo, bo po tre bno še na prej po so dab lja ti za ščit no re še val no opre mo in na- pra ve za hi tro po sre do va nje in ga še nje. Sto pnja po žar ne ogro že no sti v me stnem je dru in bliž nji oko li ci se je v zad njih le tih moč no po ve ča la, saj se je po ve ča lo šte vi lo po slov no-sta no vanj skih in dru- gih jav nih ob jek tov ter ob jek tov, ki v de lov nem pro ce su upo rab lja jo, pro iz va ja jo ter skla di šči jo ne var ne sno vi ali se ka ko dru ga če ukvar ja jo z nji mi. Pri ana li zah po ža rov ugo tav lja mo, da se ti po ve ču- je jo v sa mem me stnem je dru in v sta no vanj skih so- se skah ter v po dje tjih, kar po me ni, da se de jan sko ure sni ču je jo dej stva, na ka te ra so ga sil ci opo zar ja li že ne kaj ča sa. Po ža ri v po dje tjih so za ra di ne u re je ne po- žar ne var no sti ve dno ve čji in od nas ter ja jo ve dno vi šje stro ške. Po ža re je ve či no ma po tre bno ga si ti s spe ci al- ni mi ga sil ni mi sred stvi, ta pa so pre cej dra ga. Če te vre dno sti pri mer ja mo s šte vi lom ak cij sa mo za le to 2009, lah ko ugo to vi mo, da v pri me ru po ve če- va nja tak šnih in ter ven cij ne bo mo ime li za do sti fi nan- čnih sred stev ni ti za ga sil na sred stva. V le tu 2009 je bi lo v ob či ni ne kaj ve čjih po žarov na sta no vanj skih in po slov nih ob jek tih, in si cer: po žar sta- no vanj ske hi še na Šla kar je vi po ti (april 2009), po žar skla di šča gum Si tar (ju nij 2009), po žar ob jek ta v kom- plek su KIK (av gust 2009), po žar skla di šča in hla dil nih ko mor Ni ko tran sport (no vem ber 2009), po žar skla di- šča Sam son v kom plek su Ti tan (de cem ber 2009). Naj ve čje na rav ne ne sreče, ki so pri za de le do br šen del na še ob či ne v le tu 2007 in 2008 Vo dna uj ma v ob či ni Kam nik, 18. sep tem ber 2007 Ve čur no moč no de že vje je 18. 9. 2007 od zgod njih do pol dan skih ur do poz ne ga ve če ra pov zro či lo ve li ke te ža ve. Na ra sli vo do to ki in hu do ur ni ki so pov zro či li naj- več ško de v na se ljih Mot nik, Špi ta lič, Šmar tno v Tu- hi nju, Nev lje, Sto lnik, Bis tri či ca, Čr na. Spro ži lo se je 22 ze melj skih pla zov, me te or ne vo de in vo do to ki so pov zro či li po pla ve ob jek tov (sta no vanj skih, po slov nih in go spo dar skih). Na ra sle vo de in ze melj ski pla zo vi so po ne kod za ra di ne pre voz nih ali od tr ga nih de lov cest one mo go ča li do stop do ob jek tov. Ta koj po pr vih pri ja vah do god kov je bi la v de žur ni so bi PGD Kam nik vzpo stav lje na de žur na eki pa, ki je be le ži la vse po dat ke in in for ma ci je ter sta nje na te re- nu. Ga sil ske eno te so spro ti jav lja le sta nje na po sa- mez nih ope ra tiv nih ob mo čjih. Pri prav lja la so se krat ka po ro či la za me di je. Ob čin ske ko mi si je so na sled nji dan pri če le s po pi som ško de, na naj bolj ogro že nih me stih so po kli ca le na ogled stro kov nja ke za ze melj ske pla zo- ve in vo do to ke. Vo dna uj ma je pov zro či la za pri bliž no 6,2 milijona evrov ško de. Oce nje na ško da v evrih sta no vanj ski in go spo dar ski ob jek ti ter jav ni za vo di 600.000 po slov ni ob jek ti 2,000.000 ob jek ti špor tne in fras truk tu re 70.000 ze melj ski pla zo vi 390.000 vo do to ki 2,700.000 ko mu nal na in fras truk tu ra (ce ste, mo sto vi) 230.000 ško da v kme tij stvu 150.000 Sku paj 6,140.000 Ne ur je z moč nim ve trom in to čo v ob či ni Kam nik, 13. in 14. ju lij ter 23. av gust 2008 Ne ur je z moč nim ve trom, ki je v ne de ljo 13. ju li ja 2008 pri za de lo pre cej šen del ob či ne Kam nik, je od- kri va lo stre he stavb, ru va lo dre ve sa, pre tr ga ne so bi le elek trič ne in te le ko mu ni ka cij ske na pe lja ve, pre ki nje ne ce stne po ve za ve. Ve ter je po oce ni Agen ci je Re pu bli- ke Slo ve ni je za oko lje v sun kih do se gel hi trost tu di do 120 km/h. 46Kamnik – sedanjost in prihodnost 47 Kamnik – sedanjost in prihodnostNaj ve čje po sle di ce so na ob jek tih in in fras truk tu- ri ču ti li v kra jev nih sku pno stih Šmar ca, Du pli ca, Vol- čji Po tok, Pe ro vo, No vi trg, Za pri ce, Pod gor je, Kam nik - Cen ter, Me ki nje, Nev lje, Se la pri Kam ni ku, Sred nja vas, Kam ni ška Bis tri ca, Čr na, Tu nji ce (v 15 od sku pno 22 kra jev nih sku pno sti). Naj ve čje šte vi lo in naj hu je po ško do va ni sta no vanj- ski ob jek ti so bi li v kra ju Gozd v kra jev ni sku pno sti Čr - na, kjer je ukre pa nje po ne sre či tra ja lo naj dlje ča sa. Na ob mo čju va si Gozd je pri šlo do po ja va ne vi htne ga pi ša, ki je pu stil dra stič ne po sle di ce na ob jek tih in goz- du. Ga sil ci so na pri za de tih ob mo čjih iz va ja li na lo ge za šči te, re še va nja in po mo či, da bi vzpo sta vi li pre gled nad ra zme ra mi, spro sti li ce stne ko mu ni ka ci je, od stra- ni li pre te če ne var no sti, po ma ga li lju dem pri za šči ti pre- mo že nja in za do vo lji tvi osnov nih živ ljenj skih po treb. Stal na de žur na slu žba, ki je bi la okre plje na že po pr - vih pri ja vah, je bi la vzpo stav lje na v de žur ni so bi PGD Kam nik vse do ne de lje 20. 7. 2008. Od tor ka, 15. 7. 2008, od 7. ure zju traj je bil or ga- ni zi ran kra jev ni štab CZ na se de žu PGD Gozd. Tam se je vse dni do ne de lje, 20. 7. 2008, vo di la evi den ca po- ško do va nih in ne po kri tih ob jek tov, evi den ca pri ho da ekip ga sil cev, re še val cev GRS Kam nik ter pri pa dni kov dru gih pro sto vo ljnih ekip. Vod stvo kra jev ne ga šta ba je v so de lo va nju z vo djem in ter ven ci je kot ce lo te (čla nom ob čin ske ga šta ba CZ) us kla je va lo de lo na te re nu. Vo- dja šta ba je več krat dnev no pre gle dal ob mo čje Goz da in po pi sal po tre be po eki pah in dru gi po mo či. Us kla je- val je pri spe le eki pe, za ka te re smo bi li do go vor je ni že vna prej, ter osta le pro sto vo ljne eki pe, ki so pri šle na po moč kra ja nom Goz da. Vo dil je evi den co nu de ne po- mo či ozi ro ma oprav lje nih del po hi šnih šte vil kah. Hkra- ti je iz de lal tu di na črt po treb po po mo či za na sled nje dni. Dnev no so na se stan kih kra jev ne ga šta ba obrav - na va li že iz ve de ne ak tiv no sti (kaj se je de la lo, ko li ko hiš je že po kri tih), šte vi lo so de lu jo čih ga sil cev in pro- sto vo ljcev. Obrav na va li so pro ble me, do go vo ri li so se tu di za od voz az be stne kri ti ne in dru ge ga od pa dne ga ma te ri a la ter gle de po treb po do lo če ni me ha ni za ci ji. Ve li ko ma te ri a la so od pe lja li tu di do ma či ni s svo jo me- ha ni za ci jo. Ob čin ski štab CZ v zo že ni se sta vi je ves te den med 13. 7. in 20. 7. 2008 us kla je val iz va ja nje na log tu di na osta lih pri za de tih ob mo čjih v ob či ni Kam nik. Ga sil ci in pro sto vo ljci so po ma ga li pri po kri va nju streh ter od stra- nje va nju po dr tih dre ves, za kar so bi le ak ti vi ra ne eki pe se ka čev iz po sa mez nih druš tev. Na po moč ga sil cem so že v ne de ljo, 13. 7. 2008, pri sko či li de lav ci Ko mu- nal ne ga po dje tja Kam nik. Pri od stra nje va nju dre ves in po dr te ga dre vja so v dneh po ne sre či po ma ga li tu di kra ja ni in dru gi pro sto vo ljci, ki so s svo jo me ha ni za ci jo sodelovali pri od stra nje va nju po ru še nih de lov ob jek- tov, streh in dre ves.. Sku paj je v ča su od 15. 7. do 20. 7. 2008 pri od- prav lja nju po sle dic ne ur ja so de lo va lo oko li 1200 ga sil- cev in pri pa dni kov dru gih enot in služb Ci vil ne za šči te. Za od pra vo po sle dic na rav ne ne sre če, sa na ci jo po- ško do va nih ob jek tov, vklju ču joč sred stva, ki jih je da la tu di Žu pnij ska Ka ri tas, je bi lo raz de lje nih ne kaj več kot 1 milijon evrov po mo či.Vi ri sred stev za od pra vo po sle dic ne ur ja z moč nim ve trom 13. 7. in 14. 7. 2008Vi ši na sred stev po mo či v evrih dr žav na sred stva za iz ved bo nuj nih in ter ven tnih del240.000 ob či na Kam nik – iz pro ra čun ske re zer ve (za sa na ci jo ob jek tov go spo dar skih po slo pij)22.500 ob či na Kam nik – po se bni TRR za ne ur je 20.995 ob či na Kam nik – iz pro ra čun ske re zer ve za sta no vanj ske in go spo dar ske ob jek te66.434 Rde či križ Slo ve ni je 296.390 Slo ven ska Ka ri tas 275.000 Po ško do va ni goz do vi in goz dne ce ste ob ne ur ju 13. 7. in 14. 7. 2008 Ob oce nje va nju ško de se je iz ka za lo, da ne gre zgolj za na sta lo ško do na sta no vanj skih in go spo dar skih ob- jek tih, tem več tu di za iz jem no ve li ko ško do na goz dnih po vr ši nah in goz dnih ce stah. Sku pna po vr ši na po ško- do va nih goz dov na ob mo čju ce lot ne ob či ne, na ka te ri je de lež po ško do va no sti od 50–90 %, zna ša 450 ha. Po ško do va nih je bi lo tu di 21,43 km goz dnih cest in 16,40 km goz dnih vlak. Ob seg po škodb Po vr ši na v ha po sa mez na dre ve sa in sku pi ne dre ves 2310 ha po ško do va no 50 do 90 % 450 ha pov sem uni če ni se sto ji 290 ha Sku paj 3050 haSa na ci ja Po se ka no je bi lo 110.101 dre vo v sku pni bru to izme ri 112.776,86 ku bič nih me trov. Sa ni ra nih je bi lo 16,52 km goz dnih cest, 18,75 km no voz gra je nih vlak in 16,4 km re kon stru i ra nih goz dnih vlak. Sub ven ci je so bi le obra ču na ne iz sred stev RS v skla du s pra vil ni kom o so fi nan ci ra nju vla ganj v goz do- ve (Ur. l. RS, št. 73/08) sku paj 226 la stni kom goz dov. Moč no ne ur je s to čo 23. av gu sta 2008 V so bo to 23. 8. 2008 je ne ur je s to čo ma lo po 12. uri po nov no pri za de lo ob mo čje ob či ne Kam nik. Naj- bolj pri za de ta ob mo čja so bi la KS Tu nji ce, KS Me ki nje, KS Kam nik, KS Go dič, KS Nev lje. V Tu nji cah je mo čan ve ter odne sel stre ho na po- druž nič ni šo li. To ča je po ško do va la stre he sta no vanj- skih in go spo dar skih po slo pij, ve ter je raz bil ste kla na ok nih in vra tih hiš, po ško do va ne so bi le fa sa de, oken- ske po li ce ter ve čje šte vi lo vo zil. Ve čjo ško do je utr pe lo tu di kme tij stvo. Po pr vih oce nah je bi lo po ško do va nih oko li 45 ob jek tov, ne kaj po pol no ma po ru še nih po mož- nih go spo dar skih ob jek tov, po ško do va nih je bi lo oko li 50 km cest. To ča je sku paj pri za de la pri del ke na 480 ha kme tij skih po vr šin. Oce na ško de na ob jek tih je zna- ša la oko li 400.000,00 evrov (na šo li v Tu nji cah oko li 100.000 evrov). So de lo va nje z Gor sko re še val no po sta jo Kam nik V ob či ni Kam nik je ze lo do bro uspo sob lje na in or ga- ni zi ra na po sta ja Gor ske re še val ne slu žbe, ki je v le tih 2006–2009 opra vi la na sled nje šte vi lo in ter ven cij: Požar­na­objektu­Samson­(kompleks­Titan)­ob­prihodu­gasilcev,­december­2009.­Foto:­Primož­Oblak,­PGD­Kamnik. Poškodovana­hiša­v­vasi­Gozd­med­neurjem,­julij­2008. Foto:­Janez­GolobObnovljena­hiša.­Foto:­Janez­Golob 48Kamnik – sedanjost in prihodnost 49 Kamnik – sedanjost in prihodnostLe to Sku paj 2006 2007 2008 2009 Št. re še val nih ak cij 26 17 18 17 78 Št. iskal nih ak cij 6 5 0 7 18 Sku paj vse in ter ven ci je 32 22 18 24 96 Št. po ne sre če nih 36 25 21 25 107 Pre­ gle­ dni­ ca­ 1:­Pre­ gled­in­ ter­ ven­ cij­ Druš­ tva­Gor­ ske­re­ še­ val­ ne­ slu­ žbe­Kam­ nik­v­le­ tih­2006–2009Le to Sku paj 2006 2007 2008 2009 Ure re še val nih in ter ven cij 330 296 332 214 1172 h Ure iskalnih intervencij 96 584 0 420 1100 h Skupaj vse ure reševalcev426 880 332 634 2273 h Št. sodelujočih reševalcev136 173 96 148 553 Preglednica­­ 2:­Pregled­­števila­reševalcev­ in­reševalnih­ ur­v­ obdobju­zadnjih­4­let Iz po dat kov v ta be lah je raz vi dno, da re še val ci za eno in ter ven ci jo pov preč no po ra bi jo 23,6 ur, v in ter- ven ci jo je vklju če nih pov preč no 5,8 re še val cev, pov - pre čen čas tra ja nja in ter ven ci je pa je 4,1 ure. Va je in uspo sab lja nja Re še val no de lo je ne pred vid lji vo ta ko po ob se gu kot tu di po za htev no sti. Tip ske ga na či na re še va nja ni. Vsa ka ak ci ja je spe ci fič na, pri vsa ki se je po tre bno po- se bej odlo ča ti o iz ved bi. To pa od vo dje ak ci je za hte va ve li ko psi hič no moč, ve li ko te hnič ne ga zna nja ter zna- nja o nu de nju pr ve po mo či. Da so re še val ci v stal ni psi hič ni, fi zič ni in te hnič ni kon di ci ji, so po tre bna stal na uspo sab lja nja, ki jih re še val ci oprav lja jo ce lo le to.Inš truk tor ji Druš tva GRS Kam nik so vsa ko le to or - ga ni zi ra li naj manj eno po let no in eno zim sko va jo re- še va nja v go rah. Na teh va jah ozi ro ma uspo sab lja njih se po no vi osnov na te hni ka re še va nja v go rah in na dru gem za htev nem te re nu. Na teh uspo sab lja njih se pri ka že jo tu di no vo sti in iz bo ljša ve. V zad njih le tih se te va je ozi ro ma uspo sab lja nja iz va ja jo v obli ki obnav - ljal nih iz pi tov, ki so po tre bni za po da ljše va nje de lov ne li cen ce gor skih re še val cev. Vsa ko le to ima mo tu di uspo sab lja nje za re še va nje pot ni kov iz gon do le in se dež ni ce na Ve li ki pla ni ni. Dva- krat smo ime li ta uspo sab lja nja sku paj s Pro sto vo ljnim ga sil skim druš tvom Kam ni ška Bis tri ca. V le tih 2007 in 2009 smo ime li uspo sab lja nje za upo ra bo zra ko plo vov pri re še va nju v go rah. S tem so čla ni pri do bi li mo dul A he li kop ter ske ga re še va nja, kar po me ni, da so pri mer no uspo sob lje ni za var no vsto pa- nje, iz sto pa nje in osta la de la v bli ži ni he li kop ter ja pri pre vo zih re še val ne ga moš tva v go re. Vsa ko le to ima druš tve ni zdrav nik s po mo čjo zdrav - ni ka ali me di cin ske ga te hni ka iz dru ge ga druš tva pre- da va nje in obnav ljal ni iz pit iz zna nja o nu de nju pr ve po mo či v go rah. Spe ci a li za ci je a) Vo dni ki re še val nih psov: Druš tvo ima tri vo dni- ke re še val nih psov: Ma tjaž Rav ni kar, Bo ris Štu par in Ge na dij Štu par. Vo dni ki se mo ra jo s svo ji mi psi re dno ude le že va ti uspo sab ljanj, ki jih or ga ni zi ra Ko mi si ja za re še va nje iz pod pla zov pri GRZS. Pri tej ko mi si ji vo dni ki in nji ho vi psi re dno oprav lja jo iz pi te in s tem pri do bi jo de lov no li cen co. Vo dni ki in nji ho vi psi so po se bej izur - je ni za iska nje za su tih v snež nih pla zo vih in za iska nje po gre ša nih oseb. b) Re še val ci le tal ci: Od le ta 2006 do 2009 je ime- lo Druš tvo GRS Kam nik zdrav ni ka re še val ca le tal ca Pri mo ža Trun ka in Ano Mav ko, ki je v tem ča su opra vi la iz pit za re še val ko le tal ko. Re še val ci le tal ci z mo du lom C so še Ma tjaž Rav ni kar, Da mi jan Ko čar in Ra do Nad- ve šnik, ki od sre di ne le ta 2009 ni več ak ti ven. Ti so uspo sob lje ni za re še va nje po ne sre čen cev s po mo čjo he li kop ter ja. c) Inš truk tor ji GRS: V druš tvu je ak tiv nih šest in- š truk tor jev, in si cer Ja nez Až man, Boš tjan Griljc, Jer - nej La ni šek, Ra do Nad ve šnik, Vil ko Ri felj in Ge na dij Štu par. Ja nez Ko sec je za služ ni inš truk tor, ki še ve dno ve li ko po ma ga pri de lu druš tva. Pre ven tiv na de jav nost a) Čla ni Druš tva GRS Kam nik že več de set le tij za- go tav lja jo sprem lje val no eki po na Ro kov nja ške m po ho du, ki je en krat let no in ga or ga ni zi ra PD Kam nik. b) Čla ni skr bi jo za var nost tek mo val cev in osta lih ude le žen cev na tek mo va nju v gor skem te ku iz Kam ni ške Bis tri ce na vrh Grin tov ca. c) V le tu 2009 so da li iz de la ti ta blo, ki opo zar ja na ne var nost zdr sa ob ne u po ra bi de rez in ce pi na. Spomladi so jo po stav ili sne ži šče na se ver ni stra- ni Bra ne. Gle de na to, da na tem me stu ni bi lo no be ne ne sre če, je mor da iz pol ni la svoj na men. d) Čla nom je po treh le tih tr de ga de la uspe lo zbra- ti sred stva, iz de la ti in za me nja ti do tra ja ni bi vak Pa vla Kem per la pod Grin tov cem z no vim. To se je zgo di lo 27. ok to bra 2009 s po mo čjo po sad ke 15 HEB Slo ven ske voj ske, ki je s he li kop ter jem Cu guar pre pe lja la sta ri bi vak v do li no in na isto me sto po sta vi la no vega. Poškodovana­ streha­na­podružnični­ šoli­v­Tunjicah­ob­neur­ ju­s­točo,­avgust­2008.­Foto:­PGD­Kamnik.Novi­poveljnik­ Civilne­zaščite­Kamnik­je­22.­februarja­ 2010­postal­Matjaž­Srša,­ki­je­nasledil­Vladimirja­ Šerbela­(na­fotografiji­ od­leve­proti­desni:­Vladimir­Šerbel,­župan­Anton­Tone­Smolnikar,­ novi­poveljnik­ Matjaž­Srša­in­namestnica­ poveljnika­ Brigita­ Vavpetič). Vladimir­Egidij­Šerbel­je­uspešno­in­požrtvovalno­ vodil­štab­CZ­Občine­Kamnik­kar­30­let.­V­letu­2004­je­med­drugim­iz­rok­ po­ velj­ nika­ CZ­Republike­ Slovenije­ prejel­posebno­ priznanje­ »kipec­civilne­zaščite«­kot­nagrado­za­življenjsko­ delo,­posebne­ zasluge­in­izjemne­dosežke­na­področju­varstva­pred­naravnimi­in­drugimi­nesrečami. Člani­GRS­Kamnik­so­postavili­nov­bivak­pod­Grintovcem,­oktober­2009.­Foto:­Primož­Hieng. 50Kamnik – sedanjost in prihodnost 51 Kamnik – sedanjost in prihodnostPo sta ti gor ski re še va lec ni lah ko Gor ski re še val ci spre je ma jo med se le al pi ni ste, mlaj še od 40 let. Kdor že li po sta ti gor ski re še va lec, mo ra naj prej v al pi ni stič no šo lo, ki tra ja od ok to bra do ma ja, na kar mo ra opra vi ti iz pit za mlaj še ga al pi ni- stič ne ga pri prav ni ka. Po do lo če nih al pi ni stič nih vzpo- nih lah ko opra vi iz pit za sta rej še ga al pi ni stič ne ga pri- prav ni ka, po do volj vzpo nih, ki jih pred pi še Ko mi si ja za al pi ni zem, pa lah ko oprav lja iz pit za al pi ni sta. Vse to tra ja vsaj tri le ta. Ko kan di da ta za gor ske ga re še val ca sprej me jo v druš tvo, do bi na ziv pri prav nik GRS. V ča su pri prav ni ške do be se je vsaj tri le ta dol žan ude le že va ti vseh druš tve nih uspo sab ljanj in uspo sab ljanj, pri re je- nih po se bej za pri prav ni ke GRS. Ko vod stvo druš tva me ni, da je kan di dat do volj uspo sob ljen, ga pri ja vi na raz pis Ko mi si je za vzgo jo in re še val no te hni ko pri GRZS, ki iz va ja us kla je val ne te ča je in iz pi te za no ve čla ne. Po uspe šno oprav lje nih iz pi tih iz po let ne te hni- ke re še va nja v go rah, zim ske te hni ke re še va nja v go- rah, po oprav lje nem 80-ur nem te ča ju in iz pi tu iz pr ve po mo či za gor ske re še val ce in ve ljav ne m zdrav ni škem spri če va lu do bi kan di dat na ziv gor ski re še va lec.Pov­ ze­ tek Si stem var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča- mi v na ši ob či ni te me lji v ve čji me ri na de jav no sti pro- sto vo ljcev, saj pri pa dni ki po sa mez nih enot vse na lo ge za šči te in re še va nja oprav lja jo pro sto vo ljno. Glav no bre me za šči te in re še va nja ta ko no si jo pro sto vo ljna ga- sil ska druš tva in druš tva, ki se v ob či ni Kam nik vklju- ču je jo v si stem za šči te in re še va nja (Gor ska re še val na po sta ja Kam nik, Ki no lo ško druš tvo z eno to re še val- nih psov, Ob moč no zdru že nje Rde če ga kri ža Kam nik, skav ti in ta bor ni ki). Pri ve čjih in za htev nej ših ne sre čah vklju ču je mo tu di ne ka te re or ga ni za ci je in po dje tja, ki so po god be no ve za na z ob či no Kam nik (Ko mu nal no po dje tje Kam nik, Žur bi te am in Gra di telj). Vse de jav- no sti za šči te in re še va nja so fi nan ci ra ne iz ob čin ske ga pro ra ču na, ra zen sred stev po žar ne tak se. V le tih 2007 in 2008 so ob či no pri za de le tri huj še na rav ne ne sre če. Po sle di ce moč ne ga de že vja v sep- tem bru 2007 so bi le po pla ve in ze melj ski pla zo vi, ki so pri za de li ne ka te ra ob mo čja v ob či ni. Hu do ne ur je v ju ni ju 2008 je naj bolj pri za de lo pre bi val ce Kra jev ne sku pno sti Čr na, kjer je bi la po leg sta no vanj skih in go- spo dar skih ob jek tov ve li ka ško da tu di na goz dnih po- vr ši nah in ce stah. Moč no ne ur je s to čo je me sec dni za tem po nov no pri za de lo ne ka te re pre de le ob či ne, med dru gim Kra jev no sku pnost Tu nji ce, kjer je mo čan ve ter odne sel stre ho po druž nič ne šo le. Ob čin ski štab CZ je bil ak ti vi ran v ope ra tiv nem se sta vu že v do bre pol ure po pr vih pri jav lje nih do god kih. Po ve ljnik CZ je ak ti vi ral ob čin ski na črt za šči te in re še va nja ob na rav nih in dru- gih ne sre čah. Za po dro čje var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne- sre ča mi je bi lo v na ši ob či ni za ob dob je 2006–2009 za go tov lje nih ne kaj več kot 1,2 mio evrov sred stev. Po oprav lje nih ana li zah sta nja oprem lje no sti in uspo sob lje no sti lah ko ugo to vi mo, da so na še eno te do bro oprem lje ne in uspo sob lje ne. Žu pan ob či ne Kam- nik, ki je od go vo ren za si stem var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča mi, je imel v zad njem de set le tju, sku paj s so de lav ci, vse sko zi po sluh za or ga ni zi ra nje, uspo sab lja nje in oprem lja nje sil za za šči to, re še va nje in po moč, za kar si bo mo pri za de va li tu di v pri hod nje.Summary The system of civil protection from natural and other disasters in our municipality is mostly based on volun- teer work, since all protection and rescue units consist solely of volunteers. The most active members involved in the protection system are volunteer firemen socie-ties, Kamnik Mountain Rescue Service, canine society with its unit of rescue dogs, District Red Cross Society and the scouts. In case of major disasters, help is also provided by the organisations and companies, such as Kamnik municipal company, Žurbi Team and Gra-ditelj, which are under contract with the Municipality of Kamnik. The protection and rescue activities are, accept from the local fire tax fees, financed from the municipal budget. In 2007 and 2008 the municipality was stricken by three severe natural disasters. Heavy rainfall in September 2007 resulted in flooding and landslides, which affected several areas within the municipality. The thunderstorm in June 2008 wreaked great da ma- ge to the inhabitants of Črna local community, where not only numerous buildings, but also forests and roads were damaged severely. Not more than a month later, a thunderstorm, accompanied with hail, ravaged the Tunjice local community, where the elementary school roof was blown away by the high wind. The Civil Protec-tion Service was activated within 30 minutes after the disaster had been reported, since the commander of the Civil Protection Service successfully managed to plan the protection and rescue. Between 2006 and 2009, the municipality of Kam- nik earmarked over 1.2 million euro for the operation and the development of the civil protection system. Based on the analysis of technical capacities and or - ganisation, we are happy to establish that our units are well equipped and qualified. The Mayor, who is in charge of the system of the civil protection, has, to-gether with his co-workers in the last decade invested a lot in the development of the civil protection and res-cue units, which the municipality will undoubtedly be striving for also in the near future. Zimska­akcija­Gorske­reševalne­službe­–­reševanje­ponesrečenca­v­zimskih­razmerah.­Foto:­Vlado­Habjan. 52Kamnik – sedanjost in prihodnost 53 Kamnik – sedanjost in prihodnostObčina­Kamnik­–­ ob­ čin­ ska­upra­ va,­­ob­ čin­ ski­svet­in­­nad­ zor­ ni­od­ bor Ob čin ska upra va Ob spre mem bi lo kal ne sa mo u pra ve 1995 se je te- da nja ob či na raz de li la na več de lov. Dr žav ne za de ve je pre vze la Uprav na eno ta, dav čno slu žbo Upra va za jav ne pri hod ke, v ob čin ski hi ši je osta la tu di Ge o det- ska upra va. Žu pan je to le to za čel z ne kaj več kot 20 za po sle ni mi, šte vil ne na lo ge in hi tro se spre mi nja jo ča za ko no da ja so za hte va le okre pi tve, ta ko da je le tos za- po sle nih 50 so de lav cev. Vse bin ska po dro čja so raz de lje na na po sa mez ne od del ke, ki so jih v pr vih le tih vo di li na čel ni ki, po no- vem vo dje od del kov. Da nes so to: Na čel ni ki od del kov ob či ne Kam nik v le tih 2006– 2010 Alojz Ko lar – vo dja od del ka za go spo dar ske de jav- – no sti in fi nan ce, Aleš Škor janc – vo dja od del ka za go spo dar ske – jav ne slu žbe, Li lja na Ju hart Ma sti ko sa – vo dja od del ka za druž- – be ne de jav no sti, ki je na do me sti la An to na Kam i- na, ki je od šel v po koj, mag. Ma ri ja Ta de ja Je žek – vo dja od del ka za ure- – ja nje pro sto ra, Ma ja Ha up tman – vo dja od del ka za pre mo ženj- – sko-prav ne in splo šne za de ve. Pred dve ma le to ma je ob čin sko upra vo za ra di od ho- da v po koj za pu stil dol go let ni di rek tor Ivan Pri stov nik (prej taj nik ob čin ske upra ve), na nje go vo me sto je pri- šel Vla di mir Ko ro šec. V tem man da tu ima žu pan tu di dva pro fe si o nal na pod žu pa na. Za po dro čje kra jev nih sku pno sti je to Ru- dolf Pfaj far, za po dro čje dru žbe nih de jav no sti pa Bra- ne Go lu bo vič. Ob čin ski svet Za kon o usta no vi tvi ob čin in do lo či tvi nji ho vih ob- mo čij (Ur. l. RS, št. 60/1994) je do lo čil, da ima Ob čin- ski svet ob či ne Kam nik 31 čla nov. Z raz de li tvi jo ob či ne Kam nik in usta no vi tvi jo no vih ob čin Kam nik in Ko men- da v le tu 1998 pa je Dr žav ni zbor RS s spre mem bo za ko na (Ur. l. RS, št. 56/1998) do lo čil, da ima pr vi Ob- čin ski svet no ve ob či ne Kam nik 29 čla nov. Čla ni ob čin ske ga sve ta ob či ne Kam nik, man dat 2006–2010 Član Li sta 1. An čka Pod bev šek SDS 2. Ro bin Maj nik SDS 3. Ru di Ver šnik SDS 4. De me ter Sa dni kar SDS 5. Ro bert Ko ko tec SDS 6. Va len tin Za bav nik SDS 7. Ma ri ja Mo šnik Li sta To ne ta Smol ni kar ja 8. Ni ves Ma tjan Li sta To ne ta Smol ni kar ja 9. Ru dolf Pfaj far Li sta To ne ta Smol ni kar ja 10. Jo že Za gorc Li sta To ne ta Smol ni kar ja 11. Mar jan Osol nik Li sta To ne ta Smol ni kar ja 12. Vi do Re pan šek Li sta To ne ta Smol ni kar ja 13. Bra ne Go lu bo vič LDS 14. De mi trij Per čič LDS 15. Ma te ja Po ljan šek LDS 16. Gre gor Kon ci lja LDS 17. Mar jan Sem pri mož nik LDS 18. Nu ša Moj ca Sve te LDS 19. Ma tej To nin NSi 20. Ma tej Sla par NSi 21. Ja nez Ivo Stra žar NSi 22. Ma tjaž Jug SD 23. Bo rut Ža gar SD 24. An ton Šuš tar - To ne AS 25. Vid Ka dunc SLS 26. An ton Raj sar De SUS 27. Da ni el Ko va čič Ze le na stran ka 28. Ana Ma ri ja Su ho ver šnik SMS 29. Mi li ca Koc jan čič Obrt no-podj. li sta Čla ni ob čin skih sve tov ob či ne Kam nik 1994–2006 Man dat 1994–1998 Član Li sta Na do me stni član 1. Mi ha No vak SKD Voj ko To nin 2. Pa vel Oce pek SKD 3. Mi lan Windschnurer SKD 4. Mar je ta Hu mar SKD 5. Mi lan Šuš tar SKD 6. Jo ži Šuš tar SKD 7. Pet er Ste le SKD 8. Vin ko Ovi jač SKD 9. Ru di Ca pu der LDS 10. Bi ser ka Moč nik LDS Ivan ka Jer man 11. De mi trij Per čič LDS 12. An drej Sko dlar LDS Klav dij Ko der man 13. Iz tok De be vec LDS 14. Sta ni slav Zar nik LDS 15. Bra ne Go lu bo vič LDS 16. Vi da Rom šak SDSS 17. Alen ka Ko želj SDSS 18. Igor Pod brež nik SDSS 19. An ton Špen ko SDSS 20. Ivan Tok mad žič SDSS Ja nez Re pan šek 21. An ton Raj sar SDSS 22. Ja nez Ste le SLS 23. An ton Ho če var SLS 24. Franc Ore šnik SLS 25. Du šan Je se nik SLS 26. Bo jan Mla kar SLS Jo žef Rom šak 27. Ru di Mer šak Ze le ni 28. Mi ha Pro sen Ze le ni 29. Bo ži dar Pi lej ZLSD 30. Bran ko Bo žič ZLSD 31. Raj ko Baj de SNSMan dat 1998–2002 Član Li sta Na do me stni član 1. Iz tok De be vec LDS 2. Ru dolf Ca pu der LDS 3. Bra ne Go lu bo vič LDS 4. Iva na Jer man LDS Nu ša Moj ca Sve te 5. De mi trij Per čič LDS 6. An drej Sko dlar LDS 7. Klav dij Ko der man LDS 8. Olaf Gr bec LDS 9. Gre gor Kon ci lja LDS 10. Mar jan Sem pri mož nik LDS 11. An ton Raj sar SDS 12. Sreč ko Re pan šek SDS 13. Bri gi ta Grad SDS 14. Ja nez Re pan šek SDS 15. Igor Pod brež nik SDS 16. Franc Spruk SDS 17. Mi ro slav Pet ek SDS 18. Ja nez Le sko vec SKD 19. Ja nez Krt SKD Dam jan Han čič 20. Ivan Se kav čnik SKD 21. Mar je ta Hu mar SKD 22. Ja nez Stra žar SKD 23. An ton Ho če var SLS 24. Du šan Je se nik SLS 25. Franc Po gač nik SLS 26. Franc Ore šnik SLS 27. Ta tja na So nja Rot Dja lil ZLSD 28. Mar jan Ber gant ZLSD 29. Mar jan Schnabl DE SUS 54Kamnik – sedanjost in prihodnostMan dat 2002–2006 Član Li sta Na do me stni član 1. Mar jan Sem pri mož nik LDS 2. Gre gor Kon ci lja LDS 3. Bra ne Go lu bo vič LDS 4. Nu ša Moj ca Sve te LDS 5. De mi trij Per čič LDS 6. Olaf Gr bec LDS 7. Klav dij Ko der man LDS 8. Mar ko Kem perl LDS 9. Iz tok De be vec LDS 10. Zvon ko Cvek LDS 11. Va len tin Za bav nik SDS 12. Ja nez Re pan šek SDS 13. Du šan Štraj har SDS 14. Fran ci Spruk SDS 15. Mar je ta Hu mar NSi 16. Pri mož Ste le NSi 17. Ja nez Le sko vec NSi 18. Vil ko Do bov šek NSi 19. Ma tjaž Po ga čar SMS 20. Aleš Zo bav nik SMS Ro bert Pro sen 21. Gor dan Am bro žič Ma len šek DE SUS 22. An ton Raj sar DE SUS 23. An ton Ho če var SLS 24. Franc Po gač nik SLS 25. Da ni el Ko va čič Ze le ni 26. Esma Raković Ze le ni 27. Ta tja na So nja Rot Dja lil ZLSD 28. Bo rut Ža gar ZLSD 29. Mi ha el Re snikObrt no- podj. li sta Nad zor ni od bo ri Tre tja ve ja obla sti na lo kal ni rav ni je po leg žu pa na in ob čin ske ga sve ta nad zor ni od bor, ki skr bi za pra vil- nost de lo va nja in po ra be pro ra čun skih sred stev. Člani nadzornega odbora občine Kamnik 1994–2010 Mandat 1994–1998 Član Funkcija Nadomestni član 1. Janez Jeglič predsednik 2. Zvonko Cvek član 3. Jože Tomelj član 4. Matevž Košir član 5. Miroslav Petek član Srečko Repanšek 6. Pavla Mizori Oblak članica 7. Marija Reba članica Mandat 1998–2002 Član Funkcija Nadomestni član 1. Jože Zagorc predsednik 2. Julijana Bizjak Mlakar članica 3. Robert Kokotec član 4. Miha Horvat član 5. Anton Svetlin član 6. Danijel Bezek član 7. Roman Drolc član Mandat 2002–2006 Član Funkcija Nadomestni član 1. Jože Tomelj predsednik 2. Zvonko Cvek član 3. Vida Romšak članica 4. Franc Osolnik član Leon Pirman 5. Branko Božič član Julijana Bizjak Mlakar 6. Vinko Gobec član 7. Stanislav Berlec član Slavka Markelj Mandat 2006–2010 Član Funkcija Nadomestni član 1. Franc Prodnik predsednik 2. Cecilija Plevel članica Irena Pirš 3. Julijana Bizjak Mlakar članica Jože Semprimožnik 4. Davorin Gregorič član 5. Maja Podobnik članica 6. Barbara Škrlj članica 7. Marija Fabčič članica Matjaž Janežič 55 Razprave – naravoslovjeAlek­ san­ der­Be­ lec,­abs.­ge­ o­ gr.­kont.­prost.­ FHŠ­Ko­ per Do­ li­ na­Kam­ ni­ ške­Bis­ tri­ ce­–­ge­ o­ graf­ ske­zna­ čil­ no­ sti,­po­ men­vo­ dnih­vi­ rov­in­­pod­ ne­ bno­hi­ dro­ lo­ ške­­ra­ zme­ re Le ga in zna čil no sti Do li na Kam ni ške Bis tri ce pri pa da juž ne mu de lu Kam ni ško-Sa vinj skih Alp. V gro bem lah ko re če mo, da jo se stav lja jo vi so ki gor ski gre be ni z vme sno glav no do li no Kam ni ške Bis tri ce, ki se ji pri dru ži jo stran ske ma njše do li ne. Ce lot na do li na pri pa da obe nem tu di po vir ne mu de lu po re čja re ke Kam ni ške Bis tri ce do nje- ne ga iz ho da iz njene gor ske do li ne pri Sta ho vi ci. Na se ve ru do li no ome ju je osred nji gor ski gre ben Kam ni- ško-Sa vinj skih Alp ali Grin tav cev, ki ima V–Z sle me ni- tev, te mu se pri klju či ta od za ho da kr vav ška, od vzho da pa ve li ko pla nin ska sku pi na. Sku paj tvo ri jo za klju če no ce lo to v obli ki pod kve oko li do li ne Kam ni ške Bis tri ce. Na za ho du obrav na va no ob mo čje me ji na po re čje Ko- kre, na vzho du pa Sa vi nje. Do li na ima vse po te ze alp ske ga sve ta, za ka te re- ga so zna čil ni raz gi ba nost, os tri vr ho vi, gre be ni, pre- pa di, do li ne in pla no te. Pre vla du je jo to rej raz čle nje no po vr šje in str ma po bo čja, naj po go ste je z me li šči ob vzno žju. To je v ve li ki ve či ni za kra sel svet, za to vo da in snež ni ca, kjer na klo ni ni so pre ve li ki, od te ka ta pod- zem no. Ob moč nej ših na li vih po ka že jo svo jo moč hu- do ur ni ške vo de, ki so zna čil ne za vse pri to ke in tu di glav no od vo dni co. V Kam ni ški Bis tri ci so že od nek daj naj po mem- bnej še na rav no bo gas tvo goz do vi, ki po kri va jo ve či no obrav na va ne ga po re čja, manj po mem bna so ru dna bo gas tva. Da nes ko plje jo le še kal cit ne kam ni ne v kam no lo mu nad Sta ho vi co, ki pred stav lja re sno eko- lo ško vpra ša nje. V zad njem ča su je glav na de jav nost v po re čju tu ri zem. Bli ži na smu čišč na Kr vav cu in Ve li ki pla ni ni pri vab lja zim ske tu ri ste, po le ti pa do li no na pol- ni jo gor ni ki in ko le sar ji in vsi, ki se že li jo umak ni ti iz me stne ga vsak da na. Pri vlač ne so tu di na rav ne zna- me ni to sti, ki jih tu ne ma njka. V glav nem so po ve za ne z apnen ča sti mi go ra mi in po le de ni tvi jo, do bro pa so raz vi ti tu di vsi ti pič ni kra ški po ja vi. Ge o lo ško­tek ton ska in kam nin ska zgrad ba po re čja Kam ni ško-Sa vinj ske Al pe so di jo v sku pi no mla do na- gu ba ne ga evrop ske ga go ro vja, ki jim pra vi mo Al pe. Po na stan ku in svo ji zgrad bi so vzho dni odra stek Juž nih Apne ni ških Alp, ki jim pri nas pri pa da jo tu di Ju lij ske Al pe in Juž ne Ka ra van ke. To ozem lje pri pa da Afri ški tek ton ski plo šči ozi ro ma nje ne mu ma njše mu de lu, Ja dran ski mi kro plo šči. Ta se na se ve ru sti ka z Evra zij- sko plo ščo po Pe ri a dri at skem tek ton skem ši vu, ki po-te ka se ver no od glav ne ga gre be na Ka ra vank. (Ce larc, 2004: 14) Na sta nek do li ne naj bi bil za sno van na tek ton skih po čeh, ki po te ka jo vzpo re dno s sa mo do li no, po do bno je s pri to ki Kam ni ške Bis tri ce, ki v glav nem po te ka jo pra vo kot no na glav ni od tok. Do li na Kam ni ške Be le je za sno va na na ve li ki tek ton ski pre lom ni ci z na ri vi in na le vem bre gu lah ko opa zu je mo moč no na gu ba ne kam- nin ske pla sti vse od za ho dne ste ne Ko nja, pre ko Rze- ni ka do Ko pe, kjer so se sta rej še pla sti na ri ni le nad mlaj še in ob tem moč no na gu ba le in pre lo mi le. Do li- ni Bis tri či ce in Čr ne po te ka ta po ve li ki tek ton ski po či, Sav skem pre lo mu, ki te če ob juž nem vzno žju Kam ni- ških Alp. Po teh pre lom ni cah, kjer so bi le kam ni ne za- ra di ve čjih tek ton skih sil bolj pre tr te, so bi li po to ki pri ero zi ji in de nu da ci ji naj bolj uspe šni, kar po me ni, da je da lo gro bo osno vo do li ni že tek ton sko de lo va nje. Kam ni ško-Sa vinj ske Al pe so v ve li ki ve či ni se stav- lje ne iz kar bo nat nih kam nin tri a sne sta ro sti, to rej iz pr ve ga ob dob ja me zo zo i ka. V la di nij ski sto pnji, tj. v zgor njem de lu sred nje ga tri a sa, je bi lo in ten ziv no tu di vul kan sko de lo va nje. Og nje ni ki (Smre ko vec) so v tem ob dob ju na mor sko dno iz bru ha li vul kan ske kam ni ne. La di nij ski je sle di la kar nij ska sto pnja, v ka te ri so se odla ga li ma siv ni apnen ci – te kam ni ne se stav lja jo Bra- no, Pla nja vo in Oj stri co. V no rij ski in re tij ski sto pnji so se odlo ži li pla sto vi ti dach ste in ski apnen ci ter po ne kod tu di do lo mi ti (Tur ska go ra, Rin ke, Pla nja va in Grin to- vec). Odla ga nje kam nin se je na da lje va lo še le v ter ci ar ju, ko je ob mo čje za li lo Pa non sko mor je. To je ob dob je, ko so se v do li ni Kam ni ške Bis tri ce odlo ži li kon glo me ra ti, la por ji in la por na ti apnen ci. (Ce larc, 2004: 15) V do li ni pre vla du je jo me zo zoj ske kam ni ne, ki jih je oko li 80 %. Se stav lje ne so po ve či ni iz apnen cev sred- nje- in zgor nje tri a sne sta ro sti, ki so ma siv ni in de be- los kla dni, s tem pa ze lo od por ni pro ti vsem ek so ge nim obli ko val nim si lam. Iz teh so se stav lje ni vsi naj vi šji vr - ho vi v po re čju ter ve čji del Kalc in Ve li ke pla ni ne. (Geo- mor fo lo ška, 1995: 51) Med nji mi se po jav lja jo oz ke za pla te in kr pe vo do drž nih ozi ro ma vo do no snih pla sti, ki po te ka jo v sme ri vo do to kov. To so ple i sto cen ske od- kla dni ne in kam ni ne iz ho lo cen ske ga ob dob ja (oko li 15 %). Po ja vi jo se tu di ero zij ske ke pe oli go cen ske ga na stan ka. Po kam nin ski (li to lo ški) se sta vi je v do li ni naj več apnen ca, oko li 50 %. Če bi priš te li še ob mo čja, kjer se me ša z dru gi mi kam ni na mi, bi bil od sto tek vi šji. Po leg te ga je iz apnen ca tu di ve či na odlo že ne ga le de ni ške ga ma te ri a la ter pro da in gru šča. (Ge o mor fo lo ška, 1995: 51) S sla bo pet ino mu sle di jo do lo mi ti, ki so za raz li- ko od apnen cev iz ključ no tri a sne sta ro sti. So v juž nem de lu po re čja, pred vsem v po re čju pri to ka Čr ne na juž- nih po bo čjih Ve li ke pla ni ne in zgor njem de lu pri to ka Bis tri či ce na ob mo čju Kam ni ške ga vr ha. Iz dat ne je so za sto pa ni vul kan ski ke ra to fir, por fir ter tuf, ki so se v la di ni ju vri ni li med kar bo nat ne kam ni ne in jih naj de mo v osred njem juž nem de lu, se ver no od Sta ho vi ce. Dno do li ne pre kri va jo še ne ve za ne kla stič ne use dli ne alu- vi al nih na no sov, kot sta prod in grušč. Naj več je prav sled nje ga, kar je po sle di ca me han ske ga pre pe re va nja za ra di zmr za li v ple i sto ce nu ter tu di re cen tne ga kru še- nja. (Ge o mor fo lo ška, 1995: 52) Pre cej je tu di ti la – le- de ni ške ga gra di va, ki ga naj de mo v obli ki tal nih, boč- 56Razprave – naravoslovje 57 Razprave – naravoslovje nih in čel nih mo ren vse do na se lja Ko pi šče. Pro da je manj pred vsem za to, ker v vi so ko gor skih hu do ur ni ških do li nah, ka kr šne so v zgor njem de lu po re čja, iz ra zi to pre vla du je reč na ero zi ja pred aku mu la ci jo na pla vin. Re li ef Da naš nja obli ka do li ne Kam ni ške Bis tri ce je po sle- di ca več kom plek snih pro ce sov. Na re li ef so vpli va la ge o tek ton ska do ga ja nja, kam nin ska se sta va po re čja, del no vul ka ni zem, de lo va nje le de ni kov in glav na re ka s svo ji mi pri to ki. V do li ni se pre ple ta ta dva ti pa re li e- fa – flu vi o gla ci al ni in kra ški. Gle de na re li e fne zna čil- no sti lah ko to ob mo čje raz de li mo na tri glav ne eno te: osred­ nji­vi­ so­ ko­ gor­ ski­ gre­ ben,­vi­ so­ ko­ gor­ ske­ pla­ no­ te­in­ urav­ na­ ve ter glo­ bo­ ke­le­ de­ ni­ ško­ in­reč­ no­pre­ o­ bli­ ko­ va­ ne­do­ li­ ne. Do li na je pre se ka na s šte vil ni mi tek ton ski mi pre lo- mi in poč mi. Kjer po te ka jo glav ni pre lo mi, je kam ni na naj bolj raz po ka na in pre tr ta, za to so prav tu na sta le glav ne reč ne do li ne. Vo da je vzdolž teh pre lo mov in po či naj la že opra vi la svo jo ko ro zij sko in ka sne je še de- nu da cij sko na lo go ter iz dol bla gra pe, za je de, se dla in po do bne po ja ve, po ve za ne z reč no ero zi jo. Tek ton ska pre te klost in kam nin ska se sta va sta ime li po mem bno vlo go tu di v ple i sto ce nu, ko so se le de ni kom pre tr te in bolj zdrob lje ne kam ni ne pre cej manj upi ra le kot ži va ska la. Za to so na po dro čju manj od por nih kam nin šir - še do li ne in obrat no. (Ši frer, 1961: 10) Ker je na ob mo čju do li ne naj več apnen ca in do lo mi- ta, tu pre vla du je kra ški tip re li e fa. Naj bolj raz vi te obli-ke naj de mo na vi so kih pla no tah (Ve li ka pla ni na, Ve li ki in Ma li po di, Kal ce in dru ge vi šje le že če urav na ve), kjer je sto je ča vo da po ča si ko ro di ra la kar bo nat no kam ni no v nav pič ni sme ri. Kam ni ška Bis tri ca in po vir ni pri to ki so v ti soč le tjih iz- dol bli glo bo ke do li ne, ki so jih de lo ma raz ši ri li in po glo- bi li ple i sto cen ski le de ni ki. Ta ko je za trep do li ne za ra di le de ni ške ga de lo va nja naj bolj raz šir jen, kar da je do li ni ne o bi ča jen vi dez. Vse do li ne v za tre pu ima jo na mreč ti pič no le de ni ško obli ko čr ke U kot tu di glav na do li na vse do so to čja s Ko ro ši co (spod nja po sta ja vzpe nja- če), do ko der je se gal le de nik. Od tu na prej ima obli ko čr ke V, kar se na zor no vi di iz vzpe nja če. Za ra di skrom- ne ma siv no sti go ro vja in ma njše ko li či ne pa da vin so bi li le de ni ki v Kam ni ško-Sa vinj skih Al pah ra zme ro ma maj hni, za to so le de ne ma se pre o bli ko va le v glav nem vi šje pre de le na tem ob mo čju. Ka mor le de ni ki ni so se- gli, ima jo do li ne flu vi al ni tip re li e fa. Obli ko va nje re li e fa po te ka tu di v da naš njem ča su. Prav v Al pah so re cen tni ge o mor fo lo ški pro ce si stal- no na de lu. V vi ši nah nad goz dno me jo, tam, kjer ni pre pe re li ne, stal no po te ka me han sko pre pe re va nje, ki ga pov zro ča po go sto za mr zo va nje vo de v skal nih raz po kah. Da so ti pro ce si in ten ziv ni, nam ka že jo ob- sež na me li šča. Str me ste ne ob ča sno pri za de ne jo skal- ni po do ri, ki so bolj po go sti na se ver ni stra ni. Ob in- ten ziv nej ših pa da vi nah hu do ur ni ške vo de pre na ša jo ogrom ne ko li či ne gru šča, ki ob vzno žju tvo ri jo vr ša je. Po memb na je vlo ga goz da, ki po ži ra ve li ke ko li či ne vo- de in jo po ča si sprav lja do svo je stru ge ter s tem ome- ju je nje ne ero zij ske in de nu da cij ske pro ce se. Brez goz-da bi bi la raz di ral na moč hu do ur ni ških vo da v do li nah še pre cej ve čja. Po mem bna po kra ji no tvor na se sta vi na so tu di snež ni pla zo vi. O na stan ku in raz vo ju reč ne ga omre žja je An ton Me- lik (Ge o mor fo lo ška, 1995: 65) dom ne val, da naj bi se vo de iz osre dja gor ske sku pi ne Kam ni ško-Sa vinj skih Alp ste ka le v po vo dje Dra ve, in si cer prek iz ra zi te vr ze li med Rze ni kom in Ve li ko pla ni no, to rej prek Do la. To naj bi spre me ni la še le pli o cen ska pre to či tev, do ka te- re naj bi bi lo pri šlo za ra di in ten ziv ne za denj ske ero zi je Kam ni ške Bis tri ce. Po mne nju Ši frer ja (Ge o mor fo lo- ška, 1995: 66) pa naj bi ime la pred ho dni ca da naš nje Kam ni ške Bis tri ce svo je po vir ne de le v oko li ci Je zer- ske ga, nje ne vo de pa naj bi prek Kam ni ške ga se dla pro ti ju gu od te ka le k Sa vi. Za ra di in ten ziv ne ga zni že- va nja Ka ra vank naj bi po vir ni de li pred ho dni ce za kra- se li in na dalj nji raz voj Kam ni ške Bis tri ce je bil od vi sen sa mo od vo de, ki se še da nes ste ka po pod zem nih kra- ških vo tli nah k nje ne mu iz vi ru. Hi dro ge o lo ške zna čil no sti – pod zem no od te ka nje vo de Obrav na va no območje je se stav lje no pre tež no iz kar bo nat nih kam nin, ki jih je vo da v pre te klo sti s svo- jo ko ro ziv no mo čjo raz ta plja la in s tem us tva ri la ne- ka te re za apne nec zna čil ne kra ške obli ke. Pred vsem na vi so ko gor skih urav na vah sta vo da in sneg za sta ja la dalj ča sa, kar je omo go či lo ko ro zi jo v nav pič ni sme ri in ta ko si je vo da v mi li jon le tih utr la pot v pod zem lje sko zi kar bo nat ne kam ni ne. Vo da se s tem, ko se pre- ta ka sko zi apne nec, pre či šču je in obo ga ti z mi ne ra li in ru dni na mi, za to so kra ški iz vi ri, ki pri vre jo na dan v vi so ko gor skih do li nah, po mem ben vir ka ko vo stne pit- ne vo de. Da bi jih pra vo ča sno za va ro va li, so v do li ni Kam ni ške Bis tri ce za če li iz va ja ti ob sež ne ra zi ska ve. Sle de nje pod ze melj skih vo dnih to kov na za kra se lih vi- so ko gor skih kra ških pla no tah se je iz va ja lo med le ti 1990 in 1994. Ve li ka in Ma la pla ni na Ju ni ja le ta 1990 so v Brez nu v Je ro hi, ki le ži vzho- dno od Ko rit ne ga vr ha na Ve li ki pla ni ni, obar va li vo- do tok. Zbi ra nje vzor cev vo de je po te ka lo ob ce lot nem vzno žju pla ni ne – Luč ki Be li, Luč ni ci in Br lož ni ci v po- re čju Sa vi nje ter v Kam ni ški Be li, Ko pi ščni ci, Konj skem po to ku, za je tju v Kriv če vem in Čr ni v po re čju Kam ni ške Bis tri ce. Po de set ih dneh, ko je de že vje na pol ni lo vo do- to ke, se je bar va po ja vi la na iz vi ru Luč ni ce, ki je moč no obar va na te kla vse do Luč. Vzor ce vo de so po bi ra li 21 dni in po leg Luč ni ce se je slab še obar va lo tu di za je tje v Kriv če vem, v do li ni Čr ne. (Kre gar, 1991) Kre gar ugo- tav lja, da je pod Ve li ko pla ni no so li dno dolg in de lo ma po to pljen jam ski si stem. Ker v Luč ki Be li ni bi lo sle dov obar va nja, skle pa, da se vo da s pla no te pod zem no usmer ja v bolj od da lje no do li no Luč ni ce pro ti vzho du, ne pa pro ti se ve ru v bliž njo Luč ko Be lo. V Luč ko Be lo naj bi se usmer ja le le vo de z vi šje le že čih hi dro graf skih pa sov Ve li ke pla ni ne. (Kre gar, 1991) Le ta 1991 so ok to bra obar va li vo do v po ži ral ni ku pod Čr nu škim do mom na Ma li pla ni ni. Po šti rih dneh se je po ja vi lo vi dno obar va nje na Luč ni ci, ki je tra ja lo ne kaj dni. (No vak, 1994/95)Ma ja 1992 so obar va li grez ni co pri ho te lu Šim- no vec, ki sto ji na za ho dnem ro bu Ve li ke pla ni ne. Po dvaj set ih dneh je bil ze lo obar van vzo rec na za je tju za Kra ljev hrib, čez ne kaj ča sa pa še iz vir Luč ni ce. Na Ra ko vih rav neh pod Ma lo pla ni no so obar va li vo do v brez nu v Su ških pe čeh, ki se je po dveh dneh moč no kon cen tri ra na po ja vi la v za je tju nad Kriv če vim. Iz teh po dat kov lah ko skle pa mo, da se osred nji del pla no te Ve li ke in Ma le pla ni ne od ma ka pro ti vzho du, glav ni od vo dnik pod ze melj skih vod pa je iz vir Luč ni ce v Pod vo lo vje ku, to rej v po re čju Sa vi nje. Sem se pre ta ka tu di vo da z ob mo čja Ze le ne ga ro ba. Le naj o žje ob mo- čje oko li ho te la Šim no vec od te ka pro ti do li ni Kam ni- ške Bis tri ce, pa še tu je mož no od te ka nje po apnen cu tu di pro ti vzho du. (No vak, 1994/95) Osta le pla no te Ze lo za ni mi ve iz sled ke pa je po ka za lo bar va nje tu di na dru gih kon cih Kam ni ških Alp. Na pla ni ni Ko ro ši ci, ki le ži juž no od Oj stri ce, so sep tem bra 1993 obar va- li vo do tok pri pla nin skem do mu. Po sed mih dneh so opa zi li obar va nje na sa vinj ski stra ni, čez dva dni pa tu di na iz vi ru Kam ni ške Bis tri ce. Vo de iz tri pre kat ne grez ni ce na Kam ni škem se dlu se v ce lo ti od ma ka jo v po re čje Sa vi nje. Obar van je bil slap Rin ka. Grez ni ca s Ko kr ske ga se dla, ki pre ni ka ne kaj me trov pod ko čo v gru šču pro ti Ko kri, je obar va la Stu den ce pod Mo kri co, ven dar za ra di sla bih pa da vin skih ra zmer po dat ki ni so za nes lji vi. Pla ni na Dol ga nji va je nag nje na pro ti Ko kri, ka mor od te ka jo tu di po vr šin ske vo de. Obar va li so za je tje v ju- gov zho dnem de lu do li ni ce in že na sled nji dan je bi la vi dna sled v pri to ku Ko kre, ka kor je bi lo pri ča ko va ti. Pre se ne ča pa, da se je po dveh dneh vi dno obar va na vo da po ja vi la tu di v iz vi ru Stu den ci pod Mo kri co, vzor - ce pa so za sle di li tu di v po to ku Ko ro ši ca in v Čr nel ki, juž no in se ver no od Mo kri ce. (No vak, 1994/95) Hi dro graf sko za le dje Kam ni ške Bis tri ce je ta ko del- no raz kri to. Glav no za le dje iz vi ra je na nmv. oko li 2000 m v osred njem hrb tu med Grin tov cem in Pla nja vo, v ob mo čju Ze le ni ških špic in tu di v Kon cu. Iz vir do bi naj- več vo de iz raz pok v apnen cu z vzho da, del no pa na pla ni ni Ko ro ši ci, od ko der se vo de ste ka jo tu di v Kam- ni ško Be lo. (No vak, 1994/95) Ka te re vo de na pa ja jo Ma li iz vir, še ni pov sem ja sno. Stu den ci pod Mo kri co pa do bi va jo vo do v Kal škem gre- be nu do pla ni ne Dol ga nji va. Pod ne bne zna čil no sti Opa zo va nje vre me na v gor skem sve tu je za do ma- či ne že dol go po mem bna stvar. Go spo dar je nje z goz- do vi, ki že dol go ča sa slu ži jo člo ve ku za naj o snov nej še po tre be, je na re ko va lo do bro poz na va nje vre men skih ra zmer, ki so v gor skem sve tu naj več krat ti pič ne. Ta ko je bi lo tu di v Kam ni ški Bis tri ci. Dr var ji in lov ci so opa zo- va li sme ri obla kov ali me glo, iz če sar so lah ko na po ve- do va li vre me za ti sti ali na sled nji dan. Ta ko so ve de li, da bo kma lu dež, če ima Mo kri ca oblač no ka po, če pa je me gla čez Tra to (med Ko glom in Ve li kim gre be nom), bo de že va lo pri hod nji dan. Kdaj bo do iz dat nej še pa- da vi ne, je bi lo tre ba ve de ti tu di za ra di plav lje nja le sa, za kar je bil po tre ben po vi šan vo do staj Bis tri ce. Že ko- Kar­ ta­1:­To­ po­ graf­ ska­kar­ ta­do­ li­ ne­Kam­ ni­ ške­Bis­ tri­ ce­ (Vir:­http://upravneenote.gov.si/fileadmin/pageuploads/ue­kamnik/ue_kamnik_karta.jpg,­­2007) 58Razprave – naravoslovje 59 Razprave – naravoslovje nec 19. sto le tja so se za če la pr va re snej ša opa zo va nja vre me na, ko so pri iz vi ru Kam ni ške Bis tri ce le ta 1897 po sta vi li opa zo val no po sta jo z de že me rom. (Pav šek, 2006) Glav na de jav ni ka pod neb ja sta pa da vi ne in tem- pe ra tu ra. Kla si fi ka ci ja je pov ze ta po pri spev ku Dar ka Ogri na Pod­ ne­ bni­ ti­ pi­v­Slo­ ve­ ni­ ji­ (Ogrin, 1996: 40), ki je pod neb je Kam ni ško-Sa vinj skih Alp gle de na pa da vi ne in tem pe ra tu ro raz čle nil na pod neb je vi šje ga gor ske­ga sve ta (pov preč na tem pe ra tu ra naj to plej še ga me- se ca pod 10 °C, sub me di te ran ski pa da vin ski re žim, pov preč na let na ko li či na pa da vin 2000 do nad 3000 mm) in pod neb je ni žje ga gor ske ga sve ta v za ho dni Slo ve ni ji (pov preč na tem pe ra tu ra naj to plej še ga me- se ca nad 10 °C, sub me di te ran ski pa da vin ski re žim, pov preč na let na ko li či na pa da vin 1600 do nad 3000 mm).Pa da vi ne Pa da vin ski re žim nam pri ka že ča sov no raz po re di tev pa da vin čez le to; če pa je pa da vin skih po staj več, pa tu di pro stor sko. Sre­ do­ zem­ ski pa da vin ski re žim ima jo ob mo čja, ki ima jo vi šek pa da vin v ok to bru in no vem- bru, ce­ lin­ ske­ ga­ pa tam, kjer je vi šek pa da vin v ma ju in ju ni ju. Kak šen re žim ima ne ko ob mo čje v Slo ve ni- ji, nam do lo ča in deks me di te ran sko sti pa da vin, tj. pri mer ja va ko li či ne pa da vin v ok to bru in no vem bru s ko li či na mi v ma ju in ju ni ju. Za Kam ni ško Bis tri co je ra- zmer je po zi tiv no, kar po me ni, da ima vi šek pa da vin v ok to bru in no vem bru in po tej kla si fi ka ci ji so di v sub­ me­ di­ te­ ran­ ski­pa da vin ski re žim. Na ob mo čju po re čja so tri pa da vin ske in ena kli ma- to lo ška po sta ja, ki vse me ri jo ko li či no pa da vin. V Kam- ni ški Bis tri ci (601 m), na Čr niv cu (842 m), na Am bro žu pod Kr vav cem (990 m) in kli ma to lo ška po sta ja na Kr - vav cu (1740 m). V lu či na po ve do va nih pod ne bnih spre memb smo pre ve ri li ne kaj po dat kov: Kam ni ška B. Kr va vec Am brož pod Krv. Čr ni vec 1961–1990 2161 mm 1456 mm 1580 mm 1662 mm 1991–2006 1936 mm 1370 mm 1623 mm 1701 mm Pre­ gle­ dni­ ca­1:­Ob­ do­ bne­pa­ da­ vi­ ne­v­po­ re­ čju­(AR­ SO,­2007) Pre gle dni ca 1 pri ka zu je ob do bno pov preč no ko li či- no pa da vin na vseh šti rih po sta jah. V Kam ni ški Bis tri ci in na Kr vav cu se je ko li či na pa da vin gle de na ob dob je 1961–1990 v zad njih 15 le tih zma njša la, kar ka že na trend zma njše va nja sku pne ko li či ne pa da vin za ti dve po sta ji. Ven dar pa po dat ki za Am brož in Čr ni vec, kjer se je sku pna ko li či na pa da vin ce lo ne ko li ko po ve ča- la, tak sklep po stav lja jo pod vpra šaj. Tu di po gled na di a gram 1, ki ka že po tek pet let nih ko li čin pa da vin za ob dob je 1961–2005, ne raz kri va sta ti stič no zna čil ne- ga tren da. Zaz nan je le ra hel upad ko li či ne pa da vin Kar­ ta­2:­Pod­ ze­ melj­ ske­vo­ dne­po­ ve­ za­ ve­na­ob­ mo­ čju­po­ re­ čja­(Du­ šan­No­ vak,­v­Gams­2003)Di­ a­ gram­1:­Po­ tek­ko­ li­ či­ ne­pa­ da­ vin­po­5­let­ nih­ob­ dob­ jih­(AR­ SO,­2007) Di­ a­ gram­2:­Pri­ mer­ ja­ va­ pov­ preč­ nih­ me­ seč­ nih­ pa­ da­ vin­med­ob­ dob­ je­ ma­ od­1961–1990­ in­1991–2009­ po­me­ se­ cih­za­Kam­ ni­ ško­Bis­ tri­ co­(AR­ SO­2010) 60Razprave – naravoslovje 61 Razprave – naravoslovje Di­ a­ gra­ ma­3­in­4:­Šte­ vi­ lo­dni­s­snež­ no­ode­ jo­v­Kam­ ni­ ški­Bis­ tri­ ci­in­na­Kr­ vav­ cu­v­ob­ dob­ ju­1978–2008 Di­ a­ gram­5­in­6:­Pov­ preč­ na­let­ na­tem­ pe­ ra­ tu­ ra­na­Kre­ da­ ri­ ci­(1971–2001)­in­na­Kr­ vav­ cu­(1974–2008)­(AR­ SO,­2009) 62Razprave – naravoslovje 63 Razprave – naravoslovjekra jev ne raz li ke v ko li či ni pa da vin ze lo ve li ke, po ne kod pa pa da vi ne iz pi ha va ve ter. Po do bno kot pri pa da vi nah nas je za ni mal ob do bni pre tok v zad njih le tih v pri mer ja vi s po dat ki pred tem. Pre gle dni ca 2, ki ka že upad pre to ka v zad njem ob- dob ju, po ve, da pa da vin ski po dat ki mor da ni so na pač- ni. Sred nji niz ki in sred nji let ni pre tok pri ča ta o tem, da je v po re čju manj vo de, sred nji vi so ki let ni pre tok pa, da se je moč no zma njšal vpliv sne ga, ker so vi ški v glav nem od vi sni od ta lje nja snež ne ode je v spo mla- dan skih me se cih. Sred nji niz ki let ni pre tokSred nji let ni pre tokSred nji vi so ki let ni pre tok 1946–1998 1,97 7,6 62,9 1991–2004 1,38 6,99 48,85 Pre­ gle­ dni­ ca­ 2:­Raz­ li­ ka­let­ nih­pre­ to­ kov­med­ob­ dob­ ji­1946– 98­in­1991–2004­ na­vo­ do­ mer­ ni­ po­ sta­ ji­Kam­ nik­I­v­m3/s­ (AR­ SO,­2007)­ Po dat ki za ob dob je 1961–1990 pri ča jo o alp­ skem­ snež­ no­dež­ nem pre toč nem re ži mu Kam ni ške Bis tri ce, po dat ki za ob dob je 1991–2004 pa ka že jo že pov sem dru gač no sli ko. Tre ba je pri pom ni ti, da je 13-let no ob- dob je pre krat ko za ugo tav lja nje pre toč nih la stno sti re ke, za to naj slu ži jo bolj kot pri kaz kot pa de jan sko sta nje. Fe ­ bruarMaj Ju nij Av gustOk to­ ber No vem­ berSr. let. pre tok 1946–04 5,15 10,43 10,63 5,5 8,33 10,06 7,59 1946–60 6,38 10,82 11,91 5,5 7,58 10,4 8,06 1961–90 5,07 10,72 10,77 5,63 7,87 9,02 7,4 1991–04 3,92 9,4 8,95 5,25 10,47 12 6,99 Pre­ gle­ dni­ ca­ 3:­Sred­ nji­me­ seč­ ni­pre­ to­ ki­in­let­ ni­po­ob­ dob­ jih­ v­m3/s­(AR­ SO,­2007) V pre gle dni ci 3 so iz po stav lje ni me se ci med le ti 1946–2004 z naj bolj očit ni mi spre mem ba mi v pre to- kih. Na vpo gled so niž ki (fe bru ar, av gust) in vi ški (maj/ ju nij, ok to ber/no vem ber), ki v na šem pri me ru do lo ča- jo pre toč ni re žim ter sred nji let ni ob do bni pre tok na vo do mer ni po sta ji Kam nik I. Pri mer ja va med niž ko ma go vo ri, da je bil med 1946–60 pri mar ni av gu stov ski, na kar je to vlo go pre vzel fe bru ar. To je v skla du z alp- skim snež no-dež nim re ži mom, pri ka te rem je glav ni ni- žek fe bru ar ja. Ven dar je tre ba opo zo ri ti, da se pre to ki za fe bru ar očit no ma njša jo, kar im pli ci ra na ma njše za lo ge vo de po zi mi. Za av gu stov ske pre to ke se trend ne spre mi nja. Dru ga če je pri vi ških, ki so pov sem za- me nja li vlo go: pri mar na maj ski in ju nij ski se ves čas ma njša ta, obrat no pa se ok to br ski in no vem br ski ve- ča ta. Sred nji me seč ni pre to ki go vo ri jo o sku pni ko li či ni vo de v po re čju. Ta se ves čas ma njša. Pri mer ja va med ob dob ji (di a gram 7) ka že na šte vil- ne spre mem be. Med le ti 1991 in 2004 se je moč no zma njšal vpliv snež nih pa da vin, kar se odra ža v ve- dno ni žjem fe bru ar skem sred njem let nem pre to ku in skrom nem spo mla dan skem vi šku, ki v ma ju in ju ni ju ne do se ga pre to ka iz prej šnjih ob do bij. Spo mla dan ski vi šek je od vi sen od tra ja nja in ko li či ne snež ne ode je. Glo bal no na ra šča nje tem pe ra tur zra ka po spe šu je po- let no iz hla pe va nje, kar je v kom bi na ci ji z ma njši mi ko-li či na mi pa da vin glav ni de jav nik upa da pov preč ne ga let ne ga pre to ka. Pri mar ni ju nij ski vi šek je zdaj se kun- da ren, pri šel pa je ce lo pod maj ske ga, med tem ko ok - to br ski in no vem br ski na ra šča ta in sta zdaj pri mar na. Iz po dat kov di a gra ma 7 je raz vi dno, da se je po ve- čal je sen ski od tok vo de, kar po me ni, da je v za le dju po sta je poz no je se ni prej pa dal sneg, med tem ko zdaj pa da dež. To je raz log za ma njšo ko li či no snež ne ode- je, od ka te re re ka spo mla di do bi va vo do. Spre mem ba pri mar ne ga vi ška, to rej po ve ča nje vo de v je sen skih me se cih, pa pri ča o ve ča nju in dek sa me di te ran sko sti pod neb ja, obe nem pa, vsaj za to krat ko ob dob je, spre- mi nja pre toč ni re žim Kam ni ške Bis tri ce iz alp ske ga snež no-dež ne ga v alp­ ske­ ga­dež­ no­snež­ ne­ ga. Po men vo dnih vi rov Alp ski kras, ka kr šen je v do li ni Kam ni ške Bis tri ce, je pod la ga za ve li ke vo do no sni ke, ki so in bo do v pri- ho dno sti po mem ben vir pit ne vo de. Vo de na kra ških tleh so za ra di spe ci fič ne se sta ve kra ških tal ze lo ob- čut lji ve na one sna že va nje. S po vr šja od te če jo v pod- zem lje, kjer se pre ta ka jo po mre ži ka na lov in raz pok in v krat kem ča su na re di jo ve li ke raz da lje. Če v ta ke vo de ui de jo škod lji ve sno vi, lah ko re sno ogro zi jo vi re pit ne vo de v do li ni. Del vo de se v pod zem lju v slab- še pre pu stnih pla steh lah ko za dr ži dalj ča sa. Če se ta ka vo da one sna ži, so po sle di ce lah ko dol go traj ne. Dre naž no za je tje Iver je nad Sta ho vi co, ki so ga zgra- di li med le ti 1972–74, oskr bu je s pit no vo do pri bliž no 17.000 lju di, ce lot no in dus tri jo v ob či ni Kam nik in del ob či ne Ko men da. Od le ta 1990 se Kam nik pre skr bu je le s pit no vo do iz Iver ja, čr pa li šče Pod ska lo se upo rab- lja le v in ter ven tnih pri me rih in ob okva rah na pri mar- nem za je tju. Kam ni ška pit na vo da je ze lo ka ko vo stna, či sta iz vir ska vo da, brez ke mič nih do dat kov, kar po tr- ju je jo tu di vzor ci. V ča su de lo va nja za je tja je bi lo tre ba vo do klo ri ra ti le med po pla va mi le ta 1990. Kam ni ška vo da naj bi bi la 80 % bo ljša kot na va dna uste kle ni če- na. (Kle men, 2007) Kam ni ška Bis tri ca je na iz vi ru še ne o ne sna že na, po ve ču je pa se vpliv pri vlač no sti do li- ne za ra di ka ko vo sti nje ne ga vo dne ga to ka, kar po me ni ve dno ve čji raz voj tu ri zma. To opo zar ja na pre vi dnost. Pro blem so pla nin ske ko če, tu ri stič no na se lje na Ve li- ki pla ni ni ter smu čar ski cen tri, v zad njem ča su pa še pro met ob kon cu te dna. Za za je tje v Iver ju sta mož na ne var na one sna že val ca ce sta v Kam ni ško Bis tri co in ur ba ni za ci ja ožje ga ce stne ga ob mo čja, če ni ve za na na ka na li za ci jo. Pod zem ne ra zi ska ve pa so po ka za le, da je mož no one sna že va nje tu di iz ob mo čja Zvo ha in Kal ške ga gre be na, če bi se RTC Kr va vec ši ril v to smer. (No vak, 1994: 157) Za klju ček Do li no Kam ni ške Bis tri ce je iz dol bla re ka s svo ji mi pri to ki, pri če mer so po ma ga li tu di ge o lo ška zgrad ba in tek ton ski pre lo mi. K nje ne mu da naš nje mu vi de zu so ve li ko pri spe va li ple i sto cen ski le de ni ki, ki so se ga li krep ko čez po lo vi co te vi so ko gor ske do li ne. Do li na je se stav lje na po ve či ni iz apnen ca in do lo mi ta, ne kaj pa je tu di vul kan skih kam nin in alu vi al nih na no sov. Za ra- di svo je kam nin ske se sta ve je ve či na obrav na va ne ga ob mo čja za kra se la, kar po me ni pod zem no od te ka nje na vseh po sta jah, kar pa lah ko pri pi še mo tu di pod ne- bne mu ko le ba nju. Iz di a gra ma je obe nem raz vi dno, da lah ko ko li či na pa da vin na ra zme ro ma maj hnem po droč ju ze lo ni ha. Kam ni ška Bis tri ca je npr. v osem- de set ih le tih prej šnje ga sto le tja do bi va la več, osta le po sta je pa manj pa da vin od svo je ga pov pre čja. Z di a gra ma 2 lah ko raz be re mo, da je Kam ni ška Bis tri ca v pr vem ob dob ju pre je la pre cej več pa da vin v zim skih in po mla dnih me se cih, kot jih do bi va v zad njih dvaj set ih le tih. V po let nih me se cih se trend pa da vin ni spre mi njal, za to pa se je vi šek pa da vin moč no pre ve sil v ok to ber in no vem ber v pri mer ja vi z ma jem in ju ni jem. Zaz nan je upad sku pne ko li či ne pa da vin, kar po ve tu di pre gle dni ca 1. Skr bi pa po da tek, da že ta ko su šni zim- ski me se ci do bi va jo manj pa da vin. Po po dat kih AR SO (Pod ne bne ra zme re v Slo ve ni ji 1971–2000) lah ko s kar te raz po re di tve pa da vin po let nih ča sih raz be re mo, da je na ve li kem šte vi lu me ril- nih mest po Slo ve ni ji opa zen sta ti stič no zna či len upad let ne ko li či ne pa da vin. Ven dar pa je ve li ko tu di ta kih me ril nih mest, kjer spre memb v let ni ko li či ni pa da vin ni opa zi ti ali so ce lo po zi tiv ne. Dru gač na sli ka pa se po ka že, če po gle da mo, ka ko se ko li či na pa da vin spre- mi nja zno traj po sa mez nih let nih ča sov. Za je sen je sko raj za vso dr ža vo zna či len trend na- ra šča nja ko li či ne pa da vin, po zi mi pa upa da nja, kar po- me ni spre me nje no ra zmer je med sne gom in de žjem. To bi lah ko na ka zo va lo do lo če ne spre mem be v do to ku za ho dnih zrač nih mas, s ka te ri mi pri de jo nad na še kra- je pa da vi ne, in v nji ho vi ča sov ni raz po re di tvi. Po da tek na ka zu je dej stvo, da se bo v go rah ve dno manj vo de za dr že va lo v obli ki sne ga. V zim skem ča su na ko pi če na snež na ode ja v go rah je po mem bna vo dna za lo ga za to pli del le ta, ki se spro šča še le spo mla di. Po leg te ga pa da vi ne, ki pa de jo kot dež, pre cej hi tre je po vr šin sko od te če jo, kar ob ve čjih ko li či nah po me ni ve čjo ero zi jo in ne var nost po plav, obe nem pa se za ra di ve čje ga od- to ka zma njšu je sku pna ko li či na vo de. Z di a gra ma 3 lah ko raz be re mo ma njšo ko li či no pa da vin v zad njem ob dob ju v obli ki sne ga za Kam ni ško Bis tri co, ven dar pa di a gram za Kr va vec ne ka že istih ugo to vi tev. Tem pe ra tu ra Po ma njka nje me te o ro lo ških opa zo val nic na tem ob- mo čju one mo go ča po dro bnej ši vpo gled v tem pe ra tur- ne ra zme re, ki so v gor skem sve tu v glav nem od vi sne od nad mor ske vi ši ne in iz po stav lje no sti po vr šja (na gib in ori en ta ci ja te re na). Z nad mor sko vi ši no tem pe ra tu- ra obi čaj no pa da, ra zen v hla dni po lo vi ci le ta, ko se v za pr tih do li nah po jav lja jo je ze ra hla dne ga zra ka in pri de do tem pe ra tur ne in ver zi je. V vi so ko gor ju je naj- to plej ši me sec av gust (dru god je to ju lij), naj hla dnej ši pa fe bru ar (ja nu ar). Za ob dob je 1971–2000 je naj bolj zna čil no, da so tem pe ra tu re v pov pre čju v ce lot nem ob dob ju na ra šča- le po vsej dr ža vi. Še po se bej za vi so ko gor je (Kre da ri ca) so zna čil ni sta ti stič ni od mi ki od dol go let ne ga pov pre- čja v vseh let nih ča sih, ra zen v je se ni. Po dru gi stra ni pa po gled na tem pe ra tur ni niz kli ma to lo ške po sta je na Kr vav cu ka že dru gač no sli ko.Hi dro lo ške zna čil no sti in ra zme re Iz dat ne pa da vi ne in ve li ki strm ci da je jo vi so ko gor- skim vo dam hu do ur ni ški zna čaj, kar je vzrok moč nim ero zij skim pro ce som pred vsem ob moč nej ših na li vih, dru ga če pa vo da tu od te ka pod zem no, ker je po re čje ve či no ma se stav lje no iz za kra se lih kar bo nat nih kam- nin. To je tu di raz log za maj hno go sto to reč ne mre že, ki zna ša le 0,5 km/km2 (Slo ve ni ja – 1,33 km/km2). Dol ži- na po vir ja s ce lot nim vo doz bir nim za le djem do iz sto pa iz svo je gor ske do li ne zna ša oko li 11 km, ši ri na pa oko- li 7 km, kar po me ni, da je do kaj do bro raz vi to. Naj vi šja toč ka je z 2558 m nad mor jem Grin to vec, naj ni žja toč- ka pa je pri so to čju z Bis tri či co in Čr no na nad mor ski vi ši ni 428 m. In deks re li e fa zna ša 2130 m. Re la tiv ni str mec od iz vi ra (597 m) do so to čja (428 m), kjer na re- di 8,8 km svo je po ti, zna ša oko li 20 ‰. Maj hna raz li ka med pov preč nim sred njim in vi so kim let nim pri to kom Kam ni ške Bis tri ce go vo ri o po memb- nem vpli vu kra ške ga za drž ka, ko se pa da vin ske vo de ste ka jo v svo je pod zem ne ka na le in se z za ka sni tvi jo po ja vi jo v kra ških iz vi rih v do li ni. Pre toč ni re žim Kam ni ške Bis tri ce Pre toč ni re ži mi ka že jo pov preč no ko le ba nje vo dne- ga pre to ka re ke čez le to. Ko le ba nje vo dne ga sta nja je v pr vi vr sti od vi sno od pod neb ja, pred vsem od let ne raz po re di tve pa da vin, tem pe ra tur in snež ne ode je. Od- vi sno pa je tu di od re li e fa, kam nin ske pod la ge, pr sti, ras tlin stva in člo ve ka. Kam ni ška Bis tri ca ka že za ob dob je 1961–1990 zna čaj alp ske ga snež no­dež ne ga pre toč ne ga re ži ma. (Fran tar, 2005: 117) To je re žim vo do to kov, ki z ve čjim de lom po re čja se ga jo v vi so ko gor je slo ven skih Alp. Zna čil no sti te ga re ži ma so pri mar ni zim ski ni žek, do ka te re ga pri de za ra di snež ne re ti nen ce (za drž ka), ko pa da vi ne oble ži jo kot snež na ode ja. Po let ni ni žek, po- mak njen pro ti kon cu po le tja, je obi čaj no manj iz ra zit. Spo mla dan ske vi so ke vo de, ki pred stav lja jo pri mar ni vi šek, pre se ga jo je sen ske. Do dat no na ra ste jo za ra di spro šča nja za log vo de, ki so se od poz ne je se ni pre ko zi me ko pi či le v snež ni ode ji. (AR SO, 2007) Pri vi ši ni vo de Kam ni ške Bis tri ce se moč no poz na spo mla dan sko ko pne nje sne ga v vi so ko gor ju. Snež ni za dr žek pov zro či maj ski in ju nij ski vi šek, ki pred stav- lja ta ab so lut ni mak si mum in sta za 13 % moč nej ša od april ske ga. Se kun dar ni no vem br ski vi šek med le ti 1961–90 ne do se že po let ne ga. Re ti nen čni mi ni mum, ki tra ja od ja nu ar ja do mar ca, pa je znat no ni žji od po- let ne niz ke vo de, ki pa de pod sred njo niz ko vo do le v av gu stu in sep tem bru. Sred nji me seč ni pre tok za to ob dob je zna ša 7,4 m3/s. Ab so lut ni ni žek je bil fe bru- ar ja 1998 (1,18 m3/s), vi šek pa no vem bra 1990 (282 m3/s). (Kol be zen, 1998: 149) Dom nev no glo bal no spre mi nja nje pod neb ja in splo- šno oto pli tev, ki jo znan stve ni ki ugo tav lja jo na pre lo mu 21. sto le tja, smo sku ša li pre ve ri ti na pre toč nem re ži- mu Kam ni ške Bis tri ce. Po po dat kih v po gla vju o pod- neb ju smo ugo to vi li, da do bi va ta Kam ni ška Bis tri ca in Kr va vec v zad njem de set le tju manj pa da vin, ven dar ti po dat ki ni so pov sem za nes lji vi, ker so v vi so ko gor ju 64Razprave – naravoslovje 65 Razprave – naravoslovjesnež ni ce in pa da vin ske vo de. To pa po me ni ve li ko po- kra jin sko ob čut lji vost kra ških vo do no sni kov v do li ni, ki oskr bu je jo s ka ko vo stno pit no vo do ve lik del kam ni- ške ob či ne. Opis na rav no ge o graf skih zna čil no sti in na- stan ka do li ne lah ko pri po mo re k bo ljše mu ra zu me va- nju de lo va nja alp ske ga kra sa in nje go vih spe ci fik, kar je ze lo po mem bno za so na rav ni raz voj v tej za tu ri zem pri vlač ni alp ski do li ni. Po mem ben je ce lo stni pri stop do pro ble ma ti ke one sna že va nja v do li ni, pred vsem pa vo dnih vi rov. Po tre bno bo pre vi dno rav na nje z goz do vi, ka te rih va ro val na fun kci ja se ob ve dno bolj ek strem nih uj mah še po ve ču je. Goz do vi va ru je jo pred ero zi jo tal, ki jo pov zro ča jo hu do ur ni ške vo de, obe nem pa vpi ja jo pa- da vin sko vo do in jo po ča si do va ja jo do stru ge. Pod ze melj ske vo de v Al pah so eden zad njih po- mem bnih vi rov pit ne vo de. Po ve ča na tu ri stič na de- jav nost v Al pah pri na ša s se boj tu di ve čjo po kra jin sko ogro že nost. Ra zi ska ve o pod zem nem pre ta ka nju vo de so po ka za le na mož ne po sle di ce ob one sna že nju. Ob ugo dnih pa da vin skih ra zme rah se lah ko v ra zme ro ma krat kem ča su one sna ži jo od da lje ni vi ri pit ne vo de v do li ni. Gre pred vsem za smu čar ska cen tra na Kr vav cu in Ve li ki pla ni ni in nju no tu ri stič no in fras truk tu ro ter pla nin ske do mo ve v Kam ni ško-Sa vinj skih Al pah. Pro- blem je tu di tu ri stič no na se lje na Ve li ki pla ni ni, do ko- der že vsak do lah ko pri de z av to mo bi lom. Po dat ki o pa da vin skih ra zme rah v zad njem ča su kažejo na do lo če ne od mi ke od dol go let ne ga pov pre- čja. Pa da vin ska po sta ja v Kam ni ški Bis tri ci je v zad- njem ob dob ju (1996–2005) izme ri la že znat no manj- šo ko li či no pa da vin, kar bi lah ko po ve za li s splo šno oto pli tvi jo, ki pri na ša po ve ča no eva po tran spo ra ci jo vo de ter vpli va na ma njše šte vi lo dni s sne gom v vi so- ko gor ju. Sneg je fak tor, ki urav na va dis tri bu ci jo vo de in jo do va ja re kam v po let nih me se cih, ko je uči nek iz- hla pe va nja naj moč nej ši. Po dat ki za Kam ni ško Bis tri co na ka zu je jo ma njšo ko li či no pa da vin v obli ki sne ga, kar lah ko po me ni spre mem bo pre toč ne ga re ži ma. Pre u če- va nje pre toč nih ra zmer re ke je po mem bno pred vsem z vi di ka smo tr ne ga go spo dar je nja z vo da mi ob ve dno ve čjem šte vi lu po plav in suš. Ana li za pre to kov je po- ka za la, da ima re ka de jan sko manj vo de v zad njem ob dob ju (1991–2004) in da se je Kam ni ški Bis tri ci po teh zad njih po dat kih ce lo spre me nil reč ni re žim iz alp- ske ga snež no-dež ne ga v alp ske ga dež no-snež ne ga. Ve de ti pa mo ra mo, da so 15-let ni ni zi sta ti stič nih ana- liz pre cej pre krat ki za do kon čno skle pa nje. Po dru gi stra ni pa je tre ba upoš te va ti dej stvo, da sta ti stič ne ana li ze pri kri je jo vpliv ek strem nih do god- kov, ka te rih trend naj bi bil v po ra stu, uči nek pa moč- nej ši. Ek strem ni do god ki lah ko s svo ji mi ek strem ni mi vre dnos tmi za kri je jo de jan sko sta nje, za to bi bi le po- tre bne ra zi ska ve tu di v tej sme ri. Ker je alp ski kras (in kras v ce lo ti) iz jem no ob ču- tljiv na one sna že va nje, mo ra nje go va za šči ta te me lji- ti na ra zu me va nju za ko ni to sti nje go ve ga de lo va nja in do brem poz na va nju ge o graf skih, hi dro graf skih in hi- dro ge o lo ških zna čil no sti te ga ob mo čja. Za to ima jo z ra zma hom tu ri zma v do li ni Kam ni ške Bis tri ce naj ve čjo od go vor nost uprav ljav ci in na čr to val ci člo ve ških de jav- no sti, ki mo ra jo upoš te va ti vse spe ci fi ke ob mo čja. Da bi za va ro va li po kra jin sko ob čut lji va kra ška ob- mo čja, so v zad njem ča su raz vi li kon cept kar ti ra nja na rav ne ran lji vo sti pod zem ne vo de za one sna že nje, ki pri ka zu je na rav ne zna čil no sti vo do no sni ka. Če tak - šnim kar tam do da mo še po ten ci al ne in de jan ske obre- me nje val ce pod zem ne vo de, se lah ko oce ni tve ga nje za one sna že nje vo dnih vi rov. Tak šno kar ti ra nje da je tu di mož nost, da se v pri me rih one sna že nja pred vi di eko lo ška ško da in iz de la pre dno stni sez nam ukre pov. Po re čje Kam ni ške Bis tri ce je, ta ko kot ce lot ne Kam- ni ško-Sa vinj ske Al pe, bo gas tvo te ga ob mo čja, za to je tre ba pri vsa kem po se gu v to ob čut lji vo po kra jin sko eno to do bro ra zmi sli ti.Dolina­Kamniške­Bistrice­–­geografske­ značilnosti,­pomen­vodnih­virov­in­podnebno­hidrološke­razmere­­Povzetek Dolina Kamniške Bistrice je zaradi zanimivega vi- sokogorskega okolja in visoke kakovosti svojega vod-nega toka vedno bolj privlačna za obiskovalce. Večje število ljudi prinaša večjo obremenitev za okolje, kar še posebej velja za tako občutljiva območja, kot je alp-ski kras. Namen tega prispevka je prikazati naravnogeograf- ske značilnosti doline Kamniške Bistrice in na podlagi teh preučiti nekatere geografske spremenljivke, kot so podnebje in hidrološke razmere. Opis geografskih danosti služi boljšemu razumevanju delovanja za-pletenega kraškega sistema, ki vpliva na hidrogeološke in hidrološke razmere v dolini. Prispevek opisuje geološko, tektonsko in kamninsko zgradbo in njihov vpliv na reliefne značilnosti v dolini Kamniške Bistrice, s pomočjo katerih so predstavljene tudi ugotovitve raziskav podzemnega pretakanja vode v luči možnega onesnaženja virov pitne vode v dolini. Alpski vodonosniki so namreč pomemben vir pitne vode za prihodnost. Preučevane so bile padavinske in hidrološke raz- mere v povirju Kamniške Bistrice. Z nekaterimi podat-ki, pridobljenimi na ARSO, prispevek skozi dolgoletne nize ugotavlja odstopanja od statistično značilnih tren-dov za padavinske razmere in pretoke Kamniške Bis-trice in jih vrednoti z vidika napovedanih podnebnih sprememb. The­Kamniška­Bistrica­Valley­–­Geographical­ Features,­the­Importance­of­Water­Resources­and­Climate­Hydrological­Conditions­­Summary The Kamniška Bistrica valley is becoming more and more attractive for visitors due to its interesting moun-tain environment and high quality of river running through it. However, the growing number of people vis-iting the valley brings along many negative effects on the environment, especially in such vulnerable area as Alpine limestone area. This paper explores natural geographical character - istics of the Kamniška Bistrica valley, based on which it examines geographical variables such as climate and hydrological conditions. A detailed description of geographical features serves for better understanding of this complex lime-stone system, which hydro geological and hydrological conditions strongly depend on. The paper also deals with geological, tectonic and litho logical structures and their influence on the relief features and underground water streaming consider - ing possible pollution of water resources in the valley. In the future Alpine aquifers will become very im- portant as clean water sources. Precipitation regime and hydrological conditions are additionally presented in the paper. Gathered pieces of information point out Di­ a­ gram­7:­Sred­ nji­me­ seč­ ni­pre­ to­ ki­po­ob­ dob­ jih­za­vo­ do­ mer­ no­po­ sta­ jo­Kam­ nik­I­(AR­ SO,­2007)­some significant deviations considering the statistical trends of the last couple of decades. These results have later been evaluated in consideration with the predicted global climate changes. Li te ra tu ra CEG NAR, Ta nja, 2007: Pa da vi ne, v Vo­ dno­bo­ gas­ tvo­Slo­ ve­ ni­ je.­AR SO. CE LARC, Bo go mir, 2004: Ge o lo ška zgrad ba, v Kam­ ni­ ško­Sa­ vinj­ ske­ Al­ pe:­ pla­ nin­ ski­vo­ dnik. Ur. Vla di mir Hab jan in dr. Ljub lja na. FRAN TAR, Pet er, HR VA TIN, Ma u ro, 2005: Pre toč ni re ži mi v Slo ve ni ji med le to ma 1971 in 2000. Ge­ o­ graf­ ski­ve­ stnik­77. 115–127. GAMS, Ivan, 2003: Kras­v­Slo­ ve­ ni­ ji­–­v­pro­ sto­ ru­in­ča­ su.­ Ljub lja na: ZRC SA ZU. KLE MEN, Bo jan, 2007: V Kam ni ku pi je jo do bro vo do. De­ lo, 14. 02. 11. KOL BE ZEN, Mar ko, 1998: Hi dro gra fi ja. Ge­ o­ gra­ fi­ ja­ Slo­ ve­ ni­ je. Ure di la Ivan Gams, Igor Vri šer. Ljub lja na: Slo ven ska ma ti ca. KRE GAR, Vi do, 1991: Sle de nje pod zem nih vo da na Ve li ki pla ni ni. Na­ še­ja­ me­33. 92–94. Ljub lja na: Ja mar ska zve za Slo ve ni je. NO VAK, Du šan, 1994: Kje se na pa ja Kam ni ška Bis tri ca?. Kam­ ni­ ški­ ob­ čan, 13. 01. NO VAK, Du šan, 1994: Oskr ba s pit no vo do v ob či ni Kam nik. Ge­ o­ graf­ ski­ ve­ stnik­66. 145–160. NO VAK, Du šan, 1994/95: Pod ze melj ske vo de v Kam ni ških in Sa vinj skih Al- pah. Ge­ o­ lo­ gi­ ja­37–38. 415–435. NO VAK, Du šan, 1995: Ra zi sko va nje pod ze melj skih vo da na Kam ni škem. Kam­ ni­ ški­ob­ čan, 09. 03. OGRIN, Dar ko, 1996: Pod ne bni ti pi v Slo ve ni ji. Ge­ o­ graf­ ski­ ve­ stnik­68. Ljub- lja na. 39–56. PAV ŠEK, Mi ha, 2006: Kam ni ško bis tri ško vre me. Dnev­ nik, 21. 06. ŠI FRER, Mi lan, 1961: Po­ re­ čje­Kam­ ni­ ške­ Bis­ tri­ ce­v­ple­ i­ sto­ ce­ nu. Ljub lja na: SA ZU. Vi ri AR SO – Agen ci ja re pu bli ke Slo ve ni je za oko lje, av gust, 2007: http://www. ar so.gov.si/. AR SO: Pod ne bne ra zme re v Slo ve ni ji – ob dob je 1971–2000 (av gust 2007). AR SO: Vo dno bo gas tvo Slo ve ni je. Ge o lo ška kar ta Slo ve ni je, Ge o det ski za vod Slo ve ni je, 1990. 66Razprave – naravoslovje Pečnica­(14.­stoletje)­z­Malega­gradu,­diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik 67 Razprave – literarna zgodovinaAka­ de­ mik­dr.­Jan­ ko­Kos­ Ple­ ter­ šni­ ko­ va­uli­ ca­1,­Ljub­ lja­ na Fran­ ce­Ba­ lan­ tič­med­­mo­ der­ nos­ tjo­in­tra­ di­ ci­ jo Li te rar na kri ti ka in zgo do vi na sta se več kot pol sto le- tja od sprem ne be se de Ti ne ta De be lja ka k pr vi iz da ji Ba- lan ti če vih pe smi (1944) do te me ljne mo no gra fi je Fran­ ce­Ba­ lan­ tič­ iz pod pe re sa Fran ce ta Pi ber ni ka (2008) po sve ča la Ba lan ti če vi ose bno sti, uso di in pe sni ške mu de lu, res da s pre sled ki in raz lič ni mi pri sto pi, ves čas pa ven dar iz jem no pri za de to, vztraj no in ra zi sko val no uspe šno. Po več ko pet de set ih le tih te ga ra zi sko va nja je mo go če re či, da je ve či na vpra šanj, ki so se od pi ra- la ra zu me va nju in raz la ga nju Ba lan ti če ve po e zi je, pri- mer no osvet lje nih, med nji mi tu di ti sta, ki so se zde la od vse ga za čet ka spor na. To ve lja ce lo za Ba lan ti če vo ude le žbo pri va ških stra žah in v do mo bran skih eno tah v le tu 1943, kjer je bil ubit; dej stva, ki jih pred stav lja Pi ber ni ko va mo no gra fi ja, omo go ča jo ra zu me va nje tu- di te pla ti pe sni ko ve ek si sten ce. Kljub vse mu nam osta ja še zme raj na vo ljo vpo gled v naj splo šnej še, še ne do volj opre de lje ne odli ke Ba- lan ti če ve po e zi je, ki v te me lju do lo ča jo njen po men in vre dnost. Pre poz na ti jih je mo go če na treh rav neh – naj prej z dej stvom, da so Ba lan ti če ve pe smi pri mer »či- ste« po e zi je v pra vem po me nu be se de; na to s spoz na- njem, da je v nje go vem pe sniš tvu do se žen spoj obeh sil nic, ki jih je Jo sip Vid mar le ta 1932 ime no val iz po- ve do va nje in obli ko va nje; da je Ba lan tič to rej po isti me ri obli ko va lec in iz po ve do va lec, kar ga uvr šča med osred nje slo ven ske li ri ke. In da ga je na zad nje mo go če ime no va ti pe sni ka mo der ne kla si ke, ker se v tej po e zi ji zdru žu je mo der nost s tra di ci jo, ki ve lja za kla sič no. Kar za de va po jem »či sta po e zi ja«, se ve da ob Ba- lan ti ču ni tre ba mi sli ti na skraj ni pri mer »ab so lut ne« po e zi je, kot so v kro gih lar pur lar ti zma in sim bo li zma ime no va li pe sni ško us tvar ja nje, ki je ho te lo bi ti sa mo še for mal no-estet sko, brez sno vi, po me nov in smi sla. Pač pa je »či sto« po e zi jo pri Ba lan ti ču tre ba ra zu me- ti kot pe sni ško us tvar ja nje, v ka te rem ni ma jo me sta ča sov ne, po li tič ne, so ci al ne ali kul tur ne ide o lo gi je. V ča su, ko je bil gim na zi jec in štu dent, se pra vi, pre den je od šel med va ške stra žar je in za tem do mo bran ce, se je si cer gi bal med raz lič ni mi ide o lo ški mi sku pi na mi te da nje ga mla de ga ka to liš tva, od Tom če vih »mlad cev« do Ehr li cho vih »stra žar jev«, ven dar se ni te sne je po ve- zal z no be no med nji mi; ni bil član Koc be ko ve ga kro ga pa tu di ne Ka to li ške ak ci je. Mor da je bi lo tu di to med raz lo gi, da je osta ja lo nje go vo pe sniš tvo do kra ja ne i- de o lo ško. Dej stvo je, da ce lo ta krat, ko je obli ko val so- ci al no-pro le tar ske mo ti ve, teh ni po dre jal splo šnim so- ci al nim ali so ci a li stič nim ide jam. Kot je bi lo že več krat re če no, se Ba lan ti če va po e zi ja s svo jo ne i de o lo škos tjo raz li ku je od so ča snih pe smi Ma te ja Bo ra ali Kar la De- stov ni ka Ka ju ha, pa tu di od Ko so ve la v nje go vi »le vi« avan tgar dni fa zi in od Gra dni ko vih pe smi z na ci o nal no ali pa so ci al no kon ser va tiv no te ma ti ko. Ba lan tič očit- no na da lju je usme ri tev, ki so jo med voj na ma v slo ven- sko li ri ko vna ša li pred vsem ka to li ški pe sni ki od An to na Vo dni ka do mla de ga Koc be ka in ne ka te rih Ba lan ti če-vih vr stni kov, usme ri tev, ki se je od mi ka la od vsa kr šne ide o lo gi je v či sto du hov no po e tič nost. Po se bnost Ba- lan ti če ve ga pri me ra je pač ta, da je us tvar jal »či sto« po e zi jo v ča su, ko so se ide o lo ški in po li tič ni spo ri za- os tri li do skraj no sti. Dru go odli ko Ba lan ti če ve po e zi je je po Vid mar je vi opre de li tvi, ki jo je pre vzel od nem ških li te rar nih te o- re ti kov, mo go če ra zu me ti kot spoj obli ko val ne ga in iz- po ve do val ne ga na če la. Med tem ko je Vid mar priz nal Žu pan či ču pre tež no obli ko val nost in Gra dni ku bolj ali manj pre vla du jo čo iz po ve do val nost, je v Ba lan ti če vi po e zi ji obo je ena ko moč no in med sa bo us kla je no. Ose bna iz po ved je v teh pe smih ne na va dno ne po sre- dna, kon kret na in v mno gih pri me rih dra stič no od kri ta, kot jo red ko naj de mo pri ve či ni Ba lan ti če vih pred ho- dni kov, kjer je bi la pri kri ta ali umet no sti li zi ra na. Ta iz- po ve do val nost se ve že s stro go obli ko val no di sci pli no, re do ma se pre li va v mre žo pre se net lji vih me ta for, v niz sun ko vi to iz re če nih in hkra ti v ce lo to tr dno vgra je nih stav kov, v dra ma tič no va lo va nje ri tma, ki je os trej ši, kot smo ga na va je ni pri dru gih moj strih slo ven ske ga ver za – vse to pa ta ko, da ohra nja jo te je zi kov ne tvor - be ob te ži va nje vlo že ne iz po ve dno sti svoj for mal no- -estet ski uči nek kot sam po se bi vre den del ce lo te. Za Ba lan ti ča naj bolj do lo čil na je tre tja po se bnost nje go ve po e zi je, ki jo je mo go če za je ti v po jem mo der- ne kla si ke. S tem je re če no, da se v nje go vih pe smih, zla sti osred njih, na svo je vr sten na čin zdru žu je ta mo- der nost evrop ske li ri ke in ti sta slo ven ska pe sni ška tra- di ci ja, ki nam ve lja za kla sič no. Prav v tem se raz li ku je od pe sni kov, ki so se v slo ven skem pro sto ru od pi ra li spod bu dam evrop ske mo der ne, zla sti ti stim iz Ba u de- la i ra, pa tu di iz Ril ke ja in Tra kla, ne na zad nje skraj no- 68Razprave – literarna zgodovina 69 Razprave – literarna zgodovinastim avan tgard fu tu ri zma, ek spre si o ni zma in nad re a li- zma. Med tak šne spre jem ni ke je mo go če šte ti An to na Pod bev ška, Sreč ka Ko so ve la, An to na Vo dni ka, Bo ža Vo du ška in še ko ga, ven dar pri no be nem ta ko, da bi se ta mo der nost spa ja la z iz ra zi tim na da lje va njem slo- ven ske pe sni ške in du hov ne tra di ci je, kar bi ji da ja lo po men mo der ne kla sič no sti ali kla sič ne mo der no sti. Kar za de va mo der nost Ba lan ti če ve po e zi je, je nje- na po se bnost ta, da je ni spre je mal iz avan tgar di zmov oko li le ta 1920, kar se je do ga ja lo Ko so ve lu v nje go vi mo der ni stič ni fa zi, am pak iz bolj da ljno sež ne ga ob- mo čja pe sni ške mo der ne, ki se ga na zaj k Ba u de la i ru, Rim ba u du in Mal lar mé ju in ki že sa ma na se bi ve lja za kla sič no. Zna me nja te mo der no sti se v Ba lan ti če- vih pe smih ka že jo ta ko na for mal no-estet ski kot na du hov no-te mat ski rav ni. V nji ho vem slo gu, ki je po seb- nost v slo ven skem pe sniš tvu, se iz vir no uve ljav lja ta svo bo dna aso ci a tiv nost in do kra ja spro šče na me ta- fo ri ka, ki si cer ne pre sto pa ta v ob mo čje Mal lar mé je- ve ga her me ti zma, go to vo pa na ve zu je ta na Ba u de lai- ra in Rim ba u da. V Ba lan ti če vi pred stav ni ima gi na ci ji se učin ko vi to pre ple ta ta za dr ža na po du hov lje nost in na tu ra li stič na dra stič nost, pred sta ve nad vsak da njost prid vig nje ne ga sve ta in tak šne iz vul gar no niz ke ga. Ta spoj je v evrop sko po e zi jo uve del Ba u de la i re, sle dil mu je Rim ba ud. K te mu vo di ta Ba lan ti če va aso ci a tiv nost, ki po ve zu je naj bolj od da lje ne ali kon tro ver zne rav ni člo ve ške ga iz kus tva, in pa me ta fo ri ka, ki se bli ža ta ko ime no va ni ab so lut ni me ta fo ri. V Ba lan ti če vih pe smih so po go ste me ta fo re, ki ni so več pri spo do be za sub- jek tiv nost ne ke ga »ja za«, am pak po stav lja jo s po mo čjo je zi ka re snič nost, ki ži vi sa ma za se. Tak je pr vi verz pe smi Pri­ hod­po­ mla­ di:­ »Ne­ bo­s­kr­ vjo­po­ li­ ta­so­no­ si­ la« ali pa po do ba po le tja v ne do kon ča nem So­ ne­ tu z za- čet ka le ta 1943, ver jet no eni zad njih Ba lan ti če vih pe- smi: »Je­ sen­je­že­raz­ pa­ ra­ la­ po­ le­ tju­/­na­ bre­ klo­ caj­ no­ sa­ de­ žev­in­žit­...« Ba lan ti čev je zik je za res eden pr vih v slo ven ski po e zi ji, ki iz vir no, po no tra nji nu ji go vo ri z je zi kom mo der ne po e zi je. Na ve za nost Ba lan ti ča na kla si ko evrop ske mo der ne ni sa mo for mal na, am pak tu di vse bin ska, mo tiv na in te mat ska, ob tem pa iz vir na. Kot nje gov pe sni ški je zik in slog ni sta sa mo pov ze tek Ba u de la i ro ve ga ali Rim- ba u do ve ga, ta ko tu di du hov na vse bi na ka že zna čil ne pre mi ke stran od evrop skih pred ho dni kov. Na ve za vo na nje je mo go če opa zi ti na dveh rav neh – v opes nje va- nju ero ti ke ozi ro ma že kar sek su al no sti in v ra zmer ju do ni hi li zma. V ne ka te rih iz jem no in ten ziv nih Ba lan- ti če vih so ne tih se po jav lja ero tič nost v skraj ni obli ki, ka kr šne prej šnja slo ven ska li ri ka ni poz na la, tu di ne pri Gra dni ku. Tu je bi la še zme raj po e tič no idea li zi ra- na, med tem ko jo Ba lan tič opes nju je z dra ma tič no ele- men tar nos tjo. Ero ti ka se v teh pe smih ka že kot opoj, ek sta za in oma ma, ta ko kot pri Ba u de la i ru, hkra ti pa tu di dru ga če, sprem lja jo obup, za vest o pad cu, o »dnu«, ka mor ga je pa hni la spol na iz kuš nja, o grešno- sti. Pri Ba u de la i ru sle di tak šni iz kuš nji pra vi lo ma spre- je tje oma me, ki jo za go tav lja za vr že nost »pa dle ga an- ge la«, pri Ba lan ti ču je za vest gre šno sti ta ko ve li ka, da kaj ta ke ga ni več mo go če. Dru gač nost Ba lan ti če ve ga opes nje va nja ero ti ke je mor da po ve za na z re al ni mi do živ lja ji – mor da z ate i- stič no kri zo, ki naj bi jo pre ži vel v poz nih gim na zij skih le tih, ali pa z ne od go vor no iz gu bo mla de ni ške ne dol-žno sti prav v tem ča su, če ne ce lo z obo jim. To da vse to so sa mo bolj ali manj ver jet ne dom ne ve. Bolj go to vo je to, da se Ba lan ti če vo ra zu me va nje ero ti ke po ve zu je s te mo ni hi li zma, po Ni etz sche ju to rej z raz vre dno te- njem naj vi šjih vre dnot in z iz gu bo živ ljenj ske ga smi sla. Ta ni hi li zem je ena stal nic Ba u de la i ro ve in vse mo der- ne li ri ke. Ba u de la i re ga po sku ša pre se či z iz ro či tvi jo sa tan ski oma mi, ni hi li stič no ob ču tje ni ča poz na tu di Ri mba ud, a ga po sku ša na pol ni ti s hle pe njem »vid ca« po »ne zna nem«. Pri Ba lan ti ču je ni hi li stič no ob ču tje ni- ča, raz pa da nja vre dnot in iz gu be smi sla la ten tna stal- ni ca nje go ve ga pe sni ške ga du ha, kar ni pre se net lji vo, saj je pro ti kon cu tri de set ih let ni hi li zem bil že ja sno nav zoč v Bar to lo vih pri po ve dih in Vo du ško vih pe smih, še ja sne je v pro zi mla de ga Vi to mi la Zu pa na. Po seb- nost Ba lan ti če ve ga ra zmer ja do ni hi li zma ne sa mo v okvi ru ta krat ne slo ven ske li te ra tu re, am pak ve čje ga de la mo der ne evrop ske po e zi je je ta, da se odlo ča za pre se ga nje ni hi li stič ne ga sta nja z obra tom k Bo gu, kot ga išče in naj de va v kr ščan stvu. Ta obrat je oči ten v vr sti pe smi, ki so na pi sa ne kot mo li tve. Kot pre lom z obu pom in ni hi li stič no iz gub lje nos tjo, iz ka te re ga lah- ko re ši sa mo iz ro če nost Bo gu, ga je ope snil v So­ net­ nem­­ven­ cu že de vet najst le ten (1940). Naj o čit ne je je po ve za va ni hi li zma in zno va naj de ne ve re iz re če na v pe smi Ne­ či­ sti­čas, ki je mor da nje go va naj po mem bnej- ša, vse ka kor pa ena zad njih, pre den se je bolj ali manj od po ve dal pe sniš tvu. Tu je »ne či sti čas« – ki je se ve da čas voj ne in na si lja – pri ka zan kot čas ni hi li zma, re ši- tev iz nje ga je smrt, ki je vr ni tev k Bo gu: Go­ spod,­kon­ čaj­s­tem­muč­ nim­živ­ lje­ njem! O,­mo­ ral­bi­bi­ ti­sam­z­gr­ ma­ do­lju­ bez­ ni,­a­čas­me­ob­ dal­je­s­kr­ va­ vim­ža­ re­ njem,­bolj­gnu­ snim­kot­dah­je­ne­ či­ ste­bo­ lez­ ni. Usmi­ li­se­pro­ šenj,­kri­dra­ go­ihti­ jo, že­pa­ dam,­sla­v­me­ ni­se­tem­ no­kro­ ho­ če,­že­sko­ raj­lju­ bim­pi­ ja­ no­go­ sti­ jo,­Go­ spod,­raz­ tr­ gaj­te­ga­ dje­obro­ če! Iz vir nost Ba lan ti če ve ga spre je ma evrop ske mo der- ne li ri ke je po sle di ca dej stva, da nje ne se sta vi ne vklju- ču je v iz ro či lo kla sič ne ga slo ven ske ga pe sniš tva. To se mu do ga ja na obeh rav neh, for mal ni in vse bin ski. Naj bo nje gov je zi kov ni slog še ta ko na me ji ra zum ske ure- je no sti, od prt za svo bo dno aso ci i ra nje in »ab so lut no« me ta fo ri ko, ga vkle pa jo pra vi la tra di ci o nal ne ga ver za, ki tič no sti in pe sem skih ti pov. Na če lo zbir ke, ka kr šno si je za mi slil le ta 1942, a ni mo gla izi ti, je po sta vil ci kel Žar­ ki, se stav ljen iz de set ih krat kih dvo ki tič nih pe smi. S tem je obu dil pe sni ško zvrst, ki jo je pr vi kot moj ster izo bli ko val Jen ko v Obra­ zih. Ne sa mo po zu na nji for mi, tu di po no tra nji se sta vi so Ba lan ti če ve šti ri vr stič ni ce ena ke Jen ko vim, gre za tip pe smi po do be, ki je od He i- ne ja do Ril ke ja bi la ena po mem bnih pe sni ških iz najdb 19. sto le tja. Ba lan tič jo obnav lja z mo čjo, ki je ena- ka Jen ko vi, in po sta ja s tem tu di sam kla sik te pe sni- ške for me. Po gla vit na Ba lan ti če va for mal no-estet ska na slo ni tev na slo ven sko kla sič no tra di ci jo pa je se ve- da nje go va ra ba so ne ta. Ba lan tič so di med naj ve čje slo ven ske so ne ti ste, ta koj za Pre šer nom in po leg Vo- du ška, vča sih z ma njši mi od da lji tva mi od pr vot ne ga vzor ca pri Pre šer nu, zme raj pa z na pol ni tvi jo te for me z mo der no du hov no vse bi no, kar da je nje go vim so ne- tom po se bno bar vo in ton. Naj vi šji do se žek te so ne ti- sti ke je So­ net­ ni­ve­ nec ali kar Ve­ nec iz le ta 1940, ki ga je spe snil de vet najst le ten. Nje go va zu na nja for ma je z iz je mo pre ple ta nja žen skih rim z mo ški mi po pol no- ma pre šer nov sko kla sič na. Po no tra nji zgrad bi se od Pre šer no ve ga So­ net­ ne­ ga­ ven­ ca bis tve no raz li ku je. Pri Pre šer nu se ce lo ta se stav lja s skla dno raz vr sti tvi jo, po- nav lja njem in pre ple ta njem treh te me ljnih tem – po e- zi je, lju bez ni in do mo vin stva –, ta ko da v po te ku lir ske- ga do ga ja nja vla da umir jen pri po ve dni red. Ba lan ti čev so net ni ve nec se s svo ji mi pet najst i mi so ne ti raz vr šča oko li ene sa me te me, ta pa se z za čet ka dvi ga v svoj vrh, ki mu sle di obrat in pre hod v kon čno sta nje. No- tra nji ri tem ce lo te je za to dra ma ti čen, tak šna sta tu di slog in gi ba nje ver zov. S te mi la stnos tmi je ta so net ni ve nec pr vi za Pre šer no vim, pred vse mi dru gi mi, ki so te mu sle di li, pa ne sa mo po svo jih for mal nih odli kah, am pak pred vsem z du hov no vse bi no, ki je v pri mer ja vi s Pre šer no vo iz vir no ba lan ti čev ska. Še po mem bnej ša od for mal no-estet ske na ve za- ve na slo ven sko kla sič no tra di ci jo je v Ba lan ti če vem pe sniš tvu nje go va za dol že nost mo ti vom in te mam, ki so bi li od Pre šer na na prej hrb te ni ca slo ven ske ga pe- sniš tva. Pr vi med nji mi je mo tiv »iz gub lje ne ga si na«, v ka te re ga je bi la pra vi lo ma vgra je na te ma iz gu be pred- vsem du hov ne, so ci al ne ali do mo vin ske isto vet no sti. Te mu se pri dru žu je kon flikt z vsem, kar je tej isto vet- no sti nas prot no, so vraž no in po gu bno. Mo tiv in te mo, ki po te ka ta iz no vo za vez ne pa ra bo le o »iz gub lje nem si nu«, je Pre še ren ope snil v so ne tu o Vr bi in ji ma dal kla si čen, za vse poz nej še ra zI i či ce ob ve zen po men. Spre me nje ne ga in do pol nje ne ga ga je naj ti pri Jen- ku, Gre gor či ču in Ket te ju, pre ne se ne ga v pri po ve dno pro zo pri Can kar ju, pa spet pri Žu pan či ču, Ko so ve lu in Gra dni ku, da ma njših po e tov ne ome nja mo. V Ba lan ti- če vi po e zi ji se je raz ra sel v mo tiv no-te mat sko sre di šče, ki pr vot ni smi sel »iz gub lje ne ga si na« raz šir ja na raz lič- ne rav ni – na iz gu bo ro dne ga kra ja, oče ta, dru ži ne, ro- du in na zad nje Bo ga. Raz lič ni vi di ki te me ljne te ma ti ke se ga jo s svo ji mi iz pe lja va mi v vr sto Ba lan ti če vih pe smi in so ne tov, iz reč no v nje go vi naj ob sež nej ši pe smi Sin, kot jo na ka zu je že na slov. Ker gre za eno osred njih, če ne ce lo za osred njo sil ni co Ba lan ti če ve ga pe sniš- tva, ni na klju čje, da ji je naj iz vir nej šo po do bo izo bli- ko val rav no v Ven­ cu. Še le tu se je vr nil k pr vot ne mu ale go rič ne mu smi slu sve to pi sem ske pa ra bo le, kjer je bi la zgod ba o oče tu in si nu po stav lje na kot pri spo do- ba za sre ča nje gre šni ka z bo žjim usmi lje njem. S tem je Ba lan tič obno vil pr vot nej ši po men mo ti va, ki je pri Pre šer nu mo ral osta ti ne iz ko ri ščen. Nje gov Ve­ nec je za miš ljen kot du hov na dra ma člo ve ka, ki se mo ra dvig- ni ti iz ni hi I i stič ne ga sve ta gre ha in nič no sti v no vo du- hov no živ lje nje, kot ga pe sni ku lah ko omo go či sa mo Bog. Po men te ga so net ne ga ven ca je rav no v tem, da je v njem opes nje na du hov na dra ma mo der ne ga člo- ve ka v ča su ni hi li zma. Iz pe sni ške tra di ci je, po se bej iz Pre šer na, pri ha ja Ba lan ti ču zgled za opes nje va nje ero tič ne ga pro ble ma. Pre še ren je pr vi ob ide al no ro man tič no lju be zen po sta- vil po do bo niz ke, po gu bne in ne či ste sek su al no sti, ta- ko zla sti v ba la di Ri­ bič in še bolj v so ne tu Ka­ dar­pre­ vi­ di­ ­ uče­ nost­zdrav­ ni­ ka, in jo po ve zal z iz gu bo živ ljenj ske ga smi sla, sa mo za u pa nja in do sto jan stva. Sle do ve te ga do ži ve tja »ero sa« in »sek su sa«, kot je te mu de jal Ed- vard Koc bek, je naj ti pri Jen ku in Lev sti ku, pred vsem pa pri Ket te ju, Gra dni ku in Vo du šku, po tem ko je Can- kar v po se bej za os tre ni po do bi spol ne ga na go na dal tak šni ero ti ki osred nje me sto v svo jem pri po ve dniš tvu. Ba lan tič sle di pr vot ni Pre šer no vi te ma ti ki, ko ope va opoj nost ero tič nih do živ lja jev v vr sti so ne tov. To da ta do živ ljaj se skri va tu di v iz ho di šču Ven­ ca, ko ga na ka že pr vi verz »Tro­ hne­ če­ ven­ ce­sem­si­str­ gal­z­gla­ ve«, nav - zoč je v te ma ti ki pe smi Ne­ či­ sti­čas, kjer si ne či sto sti ni mo go če mi sli ti brez ero tič ne ga pad ca in po gu be. Kot pri Pre šer nu se te ma živ ljenj ske po gu be in pad- ca tu di v Ba lan ti če vem pe sniš tvu po ve zu je s te mo smr - ti, prav za prav z že ljo po smr ti. Po do bno kot Pre še ren v vr sti ba lad in naj o čit ne je v so ne tu Živ­ lje­ nje­je­ ča,­čas­ v­nji­ra­ belj­hu­ di se tu di Ba lan ti ču pri ka zu je smrt kot odre ši tev. Tak šno ope va že v mla do stnem ci klu Žar­ ki, kjer so zad nje pe smi Zad­ nje­son­ ce,­Za­ su­ ta­usta in Tru­ plo­v­po­ lju – iz pol nje ne s smrt no te ma ti ko. Osred nji verz teh pe smi »Zdaj­pri­ di,­Smrt,­od­ vr­ gel­sem­oro­ žje!« – je ena ko vre den Pre šer no ve mu »Pri­ jaz­ na­ smrt!­pre­ dol­ go­se­ne­mu­ di!«­ obe nem pa dru ga čen s svo jo za os- tre no dra ma tič nos tjo, ki je v pri mer ja vi s Pre šer no vo mir no zre los tjo zna me nje prez god nje ga spoz na nja o tra gič no sti mla de ga živ lje nja v »ne či stem« ča su. S to te ma ti ko se Ba lan tič na ve zu je na mno ga pe sni- ška be se di la, ki so ope va la ne sreč ne, ven dar še zda- leč ne ta ko hu de ča se, kot jih je poz na lo Ba lan ti če vo pe sniš tvo. Ven dar ni dvo ma, da tu di zdaj sle di Pre šer- no vim ver zom o ne sreč ni zgo do vin ski uso di slo ven- stva, za pi sa nim v So­ net­ nem­ ven­ cu in Kr­ stu­pri­Sa­ vi­ ci. V ve či ni Ba lan ti če vih pe smi se za vest o ča su skri va v oza dju, od ko der pa je vse e no ču ti ti njen na pe ti, te sno- bni in gro ze či utrip. Še le v pe smi Ne­ či­ sti­čas­se je te ma zgo do vin ske ga ča sa pre bi la v os pre dje, tu pa s svo jo dra ma tič no si lo vi tos tjo za do bi la sko raj pre šer nov ske raz sež no sti, vse ka kor ta ke, da sto ji ob bo ku osred njih pe sni ških spo ro čil o uso di slo ven stva, kot jih je naj ti pri Žu pan či ču, Ko so ve lu, Vo du šku in Koc be ku. Sa mo da je Ba lan ti če vo spo ro či lo še bolj en krat no, uso dno stno in vzne mir lji vo za spre jem ni ke te po e zi je na pra gu no ve ga ti soč le tja. To pa je mo go če sa mo za to, ker se je v Ba lan ti če vem pe sniš tvu tra di ci ja slo ven ske pe sni ške kla si ke spo ji la z je zi kom mo der ne evrop ske li ri ke v en krat no ce lo to. 70Razprave – literarna zgodovinaFrance­Balantič­med­modernostjo­in­tradicijo­ ­Povzetek Prispevek namenja pozornost tistim odlikam Ba- lan ti čevega pesništva, ki doslej v strokovni literaturi še niso bile dovolj upoštevane: najprej dejstvu, da gre za primer »čiste« poezije v nasprotju z ideološkim pesništvom mnogih njegovih sodobnikov; nato spoju izpovedovalnosti in oblikovalnosti, ki sta v njegovih pe-smih enakovredni in skladni; nazadnje pa klasičnosti te poezije, v kateri se druži slovenska tradicija, pred-vsem Prešernova, s prvinami moderne evropske po-ezije ne samo na formalno-estetski ravni, ampak pred-vsem na vsebinski – tu se dotika bistvenih problemov modernega človeka, kot so izgubljenost v odtujenem svetu, erotična zasvojenost, nevarnost zgodovinskega časa, vrednostna praznota nihilizma, iskanje rešitve v Bogu. V oblikovanju te problematike se Balantič opira tako na klasične pesniške forme kot na metaforiko in asociativnost modernega pesniškega jezika. France­Balantič­–­Between­Modern­and­ Traditional­­Summary The article focuses mainly on superior features of Balantič’s poetry that has yet not been appreciated enough in nonfiction; firstly due to the fact that his poetry is »pure« in contrast with ideological poetry of his contemporaries; secondly due to the uniformity of declaring and form; lastly due to the plainness of his work where Slovene tradition, especially Prešeren’s, is combined with features of modern European poetry, not only on formal-aesthetic level but mostly with its contents. His works refer to problems of a modern man, such as a feeling of being lost in estranged world, addiction to erotics, dangers of historical time, the emptiness of nihilism and searching for salvation. Balantič bases his ideas on standard poetic forms as well as on imagery and associativeness of modern po-etic language. 71 Razprave – družbena zgodovinaJo­ že­Ar­ ko,­­ ča­ stnik­Slo­ ven­ ske­voj­ ske­Steb­ lje­ vek­2­a,­La­ ze­v­Tu­ hi­ nju Pri­ spe­ vek­pri­ pa­ dni­ kov­­te­ ri­ to­ ri­ al­ ne­obram­ be­v­­ob­ či­ ni­Kam­ nik­v­ča­ su­­osa­ mo­ sva­ ja­ nja­­­ Uvod Te me ljni na men te ga za pi sa je ob ja vi ti sez nam vseh pri pa dni kov TO ob či ne Kam nik in se za hva li ti vsa ke mu po sa mez ni ku po se bej za pri spe vek k osa mo svo ji tvi Re pu bli ke Slo ve ni je. Vpra ša nje je, kak šen po men bo imel ta za pis v bo- doč no sti. Ti stim, ki jih bo za ni ma lo, bo dal od go vor na vpra ša nje, kdo so bi li vo ja ki iz ob či ne Kam nik, ki so bra ni li na sta ja jo čo sa mo stoj no dr ža vo Slo ve ni jo. K za- pi su imen me je spod bu di lo iska nje sez na ma bor cev za se ver no me jo iz na še ga oko lja in tu di sez na ma ti- stih, ki so se bo ri li v dru gi sve tov ni voj ni. Ce lo vi te ga pre gle da ni sem na šel. V pre te klih le tih sem v zbor ni kih po sku šal opi sa ti do god ke na rav ni ob či ne Kam nik, ki so bi li po mo ji pre so ji naj po mem bnej ši za vo ja ški del osa mo svo ji tve. Te me pi sa nja sem raz de lil v ne kaj sklo pov, in si cer: na- sta nek in raz voj te ri to ri al ne obram be Re pu bli ke Slo ve- ni je, ra zo ro ži tev TO in na sta nek Ma ne vr ske struk tu re na ro dne za šči te, pre poz na va nje JLA kot mo go če ga agre sor ja in pri pra ve na spo pad, agre si ja JLA na Slo ve- ni jo in pri spe vek TO ob či ne Kam nik. Za za klju ček je tu sez nam vo ja ških ob vez ni kov. O vlo gi po sa mez ni kov, ki po ve za ni v sku pnost zaz- na mu je jo po do bo ve li kih in ve li ča stnih zgo do vin skih do god kov, je na va dno ma lo za pi sa ne ga. Ve li ka ve či na se v zgo do vi ni »iz gu bi«, če prav so mno gi, ki so sa nja li sku pne ide a le, iz gu bi li ozi ro ma da li svo ja živ lje nja. V no vej ši zgo do vi ni Slo ven cev bo do ta ko za pi sa- ni pred vsem Bu čar, Puč nik, Ku čan, Dr nov šek, Pet er- le, Jan ša, Bav čar, Ru pel in ne ka te ri dru gi. V da ljšem zgo do vin skem ob dob ju pa nam iz kuš nje ka že jo, da le red ki po sa mez ni ki osta ne jo v zgo do vin skem spo mi nu na ro da. Pri pi sa nju se za ve dam in upoš te vam šir ši vi dik te- da njih po li tič nih ra zmer, od med na ro dnih, ki jih sim- bo li zi ra pa dec Ber lin ske ga zi du, do ra zmer v te da nji Ju go sla vi ji. Več krat sem tu di že za pi sal, da spoš tu jem tu di pri spe vek dru gih ak ter jev osa mo svo ji tve v ob či ni, pred vsem za služ nih na po li tič nem in obram bno-var no- stnem po dro čju ter ci vil ne dru žbe. Pi sa nje ne po se ga na dru ga po dro čja tu di iz raz lo ga, ker na va dno pi šem o za de vah, ki jih poz nam ali mi slim, da jih poz nam. Na mo je pred ho dno pi sa nje so se od zva li ne ka te ri kri ti ki, kar je prav in za že le no, pre dla gam pa jim ne kaj tem, ki bi bi le po mo ji pre so ji za ni mi ve, in si cer: de- lo va nje dru žbe no po li tič ne sku pno sti, no sil cev jav nih fun kcij in po li tič nih strank v ča su osa mo svo ji tve; de- lo va nje or ga nov dr žav ne var no sti, or ga nov za no tra nje za de ve in mi li ce; ra zo ro ži tev TO ob či ne Kam nik in po- gled po sa mez nih no sil cev od go vor no sti. Enot nost odlo či tve in vre dno te nje za slug O enot no sti odlo či tve za sa mo stoj no in ne od vi sno dr ža vo Slo ve ni jo go vo ri po da tek, da je za gla so va lo 1,289.369 upra vi čen cev ali 88.5 %, pro ti jih je bi lo 57.800. Na vo li ščih je bi la kar 93,2-od stot na ude le- žba. (Pe sek, 2008) To lik šne ga šte vi la vo liv cev in tak - šne enot no sti gla so va nja ver jet no na slo ven skih vo li- ščih ne bo ni ko li več. Prav za ra di te iz jem ne enot no sti ni pri mer no iska ti ti stih, ki so gla so va li pro ti. Gla so va ti pro ti je te me ljna pra vi ca so do bne dru žbe in vsa ke ga po sa mez ni ka. Tu di za to smo se bo ri li v pre te klo sti. Da nes je za de mo kra ci jo v Slo ve ni ji več po mem bnej- ših tem. Ža lo stno je na pri mer, da se je zad njih evrop- skih vo li tev ude le ži la sla ba če tr ti na upra vi čen cev. Da nes ima mo kar pre cej te žav z vre dno te njem pri- spev ka v ča su osa mo sva ja nja. Pri po de lje va nju priz- nanj za za slu ge se po jav lja jo raz pra ve o upra vi če no sti ali bo lje o ne u pra vi če no sti po de li tev. Res je tu di, da je s priz na nji ve dno in pov sod pre cej pro ble mov, tu di na dru gih po dro čjih. To se do ga ja tu di tam, kjer te ga ne bi pri ča ko va li, re ci mo pri kul tur ni kih ozi ro ma ti stih, ki mi sli jo, da to so. Ne kaj po do bne ga je tu di s pi sa njem. Pi sa telj To ne Sve ti na je ne koč de jal: »Ti sti, o ka te rih boš pi sal sla bo, ti bo do ta ko in ta ko za me ri li, to da pre- se ne čen boš, za me ri li ti bo do tu di ti sti, za ka te re si mi- slil, da si jih pred sta vil v do bri lu či.« (Sarnavsky, 2001) Ne že lim za bre sti na po dro čje oce nje va nja za slug, bli žje mi je zgolj opi so va nje do god kov. Naj kraj šo, str - nje no oce no te da nje ga ča sa je mo go če raz bra ti iz za- pi sa dr. Ro svi te Pe sek, no vi nar ke in zgo do vi nar ke, ki v ne kaj stav kih opre de li bis tvo ti ste ga ča sa: »Ver jet no bi tu di na sle dni ce nek da njih dru žbe no po li tič nih or ga ni- za cij, to je ko mu ni sti, mla din ci in so ci a li sti, šli v sme ri sa mo stoj no sti in ve ča nja re pu bli ških pri stoj no sti v ra- zmer ju do fe de ral nih. Ver jet no pa, vsaj ko li kor zdaj lah- ko raz be re mo iz vseh teh mag ne to gra mov in dru gih vi- rov, ta ko hi tre ga in učin ko vi te ga re za, kot ga je na re dil De mos v le tu in pol, go to vo ne bi do se gli. Pri če mer je tre ba bi ti ko rek ten in po ve da ti, da so bi la ustav na do- pol ni la k slo ven ski usta vi, ki so po nov no uve lja vi la sa- mo o dloč bo na ro da, spre je ta sep tem bra 1989, to rej še v sta rem skup ščin skem man da tu. Ta do pol ni la so bi la, vključ no z de mo kra tič ni mi vo li tva mi spo mla di 1990 te melj, na ka te rem se je da lo gra di ti.« (Pe sek 2008) Ure sni či li smo ide jo po li tič ne in splo šne svo bo de v la stni dr ža vi. Se ve da pa je po tre bno dr ža vo vo di ti, zna- ti vo di ti, usmer ja ti mo ra raz voj dru žbe. Ime ti mo ra svoj zna čaj, du šo, svo je vre dno te, če že li, da jo bo mo dr - žav lja ni spoš to va li in upoš te va li. Tu di dr žav lja ni mo ra- mo po ka za ti svo jo zre lost in k ce lot ni po do bi da ti svoj pri spe vek. Vsa ka dr ža va in or ga ni za ci ja mo ra ime ti svo jo kul tu- ro, kar ve lja tu di za po sa mez ni ka. Us tvar ja nje in raz vr- šča nje sku pnih vre dnot in pred vsem nji ho vo ure sni če- va nje je ve li ka dol žnost, ki ka že ra ven kul tu re na ci je in spoš to va nje pra vil prav ne dr ža ve, ki so jih po sta vi li in za ve stno pre vze li lju dje te sku pno sti. De ja nja dr ža ve in po sa mez ni kov mo ra mo za pi so va- ti z dej stvi, z re snič nim spoz na va njem, v pra vi po do bi. 72Razprave – družbena zgodovina 73 Razprave – družbena zgodovinaTo za pi so va nje bo del zgo do vi ne in kul tu re slo ven ske- ga na ro da. Ra zu me va nje te žav no sti ra zmer v ča su agre si je Vre dnost pri spev ka pri pa dni kov TO je po tre bno obrav na va ti na osno vi poz na va nja te da njih po li tič no- var no stnih in ra zmer na vo ja škem po dro čju. Eno te TO so ime le v uka zih, ki so jih pre je le, ja sno za pi sa no: »V pri me ru ne po sre dne ga kon tak ta z eno ta mi JLA, na osno vi uka za pred sed stva RS iz va jaj te boj no de lo va- nje ter z vse mi sred stvi pre pre či te pro dor okle pnih vo- zil. V pri me ru na le tov boj no de luj te na nas prot ni ko ve he li kop ter je in le ta la.« Spo pa di Ukaz o boj nem de lo va nju so ime le tu di eno te JLA. Za ra di pred sta ve, v kak šnih ra zme rah bi se lah ko kaj hi tro zna šle eno te in nje ni pri pa dni ki, je po tre bno poz- na ti na me re JLA, ki jih je mo go če raz bra ti iz ne ka te rih nji ho vih ana liz in dru gih za pi sov. V Tr zi nu je na pri mer po ve lju jo či blo ki ra ne ko lo ne več krat za hte val po moč he li kop ter sko de san tnih sil di ver zant ske ga odre da na Vr hni ki in tu di, da se he li kop ter ji, ki so opu sti li de sant, vr ne jo z do dat ni mi si la mi. Na sre čo se ni so. Ena te me ljnih na log TO je bi la tu di blo ka da vo ja- šnic. Po velj stva JLA bi v pri me ru na pa dov na vo ja šni ce iz da la uka ze za na pa de po mem bnih ob jek tov. Po ve- ljnik vo ja šni ce Šen tvid pod pol kov nik To mi slav Šipčić je od kri to gro zil, da bo v pri me ru na pa da na vo ja šni co za svo je ci lje na pa da iz bral ob jek te pred sed stva, iz vr- šne ga sve ta, skup šči ne Re pu bli ke Slo ve ni je, tran sfor- ma tor ske po sta je, vo do vo dna omre žja, pli nar ne. (Bu- ko vec, 2010) Mar si kje je do spo pa dov tu di pri šlo: v Tr zi nu, na Med ve dje ku, v Kra kov skem goz du, v No vi Go ri ci, v Gor nji Rad go ni, na le ta li šču Br nik, na mej nih pre ho dih Šen tilj in Ka ra van ke, na pa de ni so bi li od daj ni ki Kr - va vec, Na nos, Krim, Dom ža le, Kum, Boč in tu di dru gi ob jek ti. JLA je svo je na lo ge iz ve dla šol sko po za po re- dju. Naj prej je že le la za se sti mej ne pre ho de, po tem je na pa dla te le vi zij ske in ra dij ske od daj ni ke, na da lje va la je z na pa di na po mem bne ob jek te, kot je na pri mer le ta li šče Br nik. Na sre čo se je agre si ja tu za u sta vi la. Na da lje va la bi se z za pi ra njem ali li kvi da ci ja mi po- mem bnih ose bno sti in pre ra sla v od prt spo pad z vse- mi raz po lo žlji vi mi si la mi, kot se je to zgo di lo na Hr va- škem in v BiH. Ra zme re so bi le ze lo na pe te pred vsem 2. ju li ja 1991, ko je po ve lju jo či Ljub ljan ske po kra ji ne Ja nez Le sjak do bil ukaz za na pad na vo ja šni ce JLA. Ukaz je po sre do val eno tam ni žje rav ni, ki so iz ve dle pri pra ve in bi le v za čet ni fa zi boj ne ga na pa da. Na sre čo je bil ukaz pre kli can in so ga eno te pra vo ča sno pre je le. Do stre- lja nja ni pri šlo, en sam strel pa bi naj ver jet ne je spro žil ve riž no re ak ci jo. No vi nar Bu ko vec te do god ke opi su je v član ku Le se kun da in v zrak bi šlo pol Ši ške. Za pis je po mo ji pre so ji ne ko li ko pre ti ran, je pa res, da je bi- la ver jet nost spo pa dov v Ljub lja ni ve li ka. Na ob mo čju Ljub lja ne je bi lo te daj tu di oko li dve sto pri pa dni kov TO iz ob či ne Kam nik. Spoš to va nje pri spev ka Pri spe vek kam ni ških te ri to ri al cev v ča su osa mo sva- ja nja je po tre bno spoš to va ti. Bi li so v spo pa du v Tr zi nu, iz va ja li so blo ka do vo ja šni ce Šen tvid, va ro va li so po- kra jin sko po velj stvo v Ljub lja ni, va ro va li so na bor ni ke v Uč nem cen tru Ig, so de lo va li so pri pre vo zih oro žja iz zav ze tih skla dišč JLA Bo rov ni ca in Lož ni ca, bi li so na boj nih po lo ža jih s to po vi na Ljub ljan skem gra du in na ra ket nih po lo ža jih v oko li ci Br ni ka. Opra vi li so tu di dru ge na lo ge, ki so po dro bne je opi sa ne v na da lje va- nju. Po se bno me sto smo pri tem dol žni na me ni ti Edu Pe per ku, pa dle mu v spo pa du v Tr zi nu. Spo pa di PŠTO Ljub lja na Pri pa dni ki TO so se zna šli v pra vih boj nih ra zme rah. Pri tem so ime li še do dat ne pro ble me, pred vsem ve či- no ma sla bo obo ro ži tev in po ma njka nje stre li va. Po leg pro ble ma obo ro ži tve, ki je na stal z od vze mom oro žja v le tu 1990, je pred stav lja la do dat ni pro blem re or ga- ni za ci ja TO ma ja 1991, saj ne ka te re eno te ni so bi le obli ko va ne in uspo sob lje ne kot pred po se gi v struk tu ro TO. Ko or di na ci ja po ve lju jo čih po na ved bah po ve ljni kov enot ni žje rav ni ni bi la naj bo ljša, ma njka lo je in for ma- cij. Po go sta pa ra lel nost po ve lje va nja ter raz po la ga nje z del ni mi po dat ki bi lah ko pri pe lja la do huj ših po sle- dic. Ne ka te ri pri pa dni ki so ime li te ža ve, pred vsem ti- sti, ki so bi li v boj nih spo pa dih. Ve či na pri pa dni kov je ime la do ma dru ži ne, kar je bil do da ten pri tisk ta ko za pri pa dni ke kot nji ho ve svoj ce. Da nes tu di po zab lja mo, da je bi la JLA po po ra zu še do ok to bra v Slo ve ni ji in da so mno gi po ve lju jo či ho te- li ma šče va nje za po raz. Tu di glav ni sub jek ti med na ro- dne mo či in odlo ča nja, Evrop ska sku pnost in ZDA nam ni so bi li na klo nje ni. Te me ljne na lo ge enot in sez nam pri pa dni kov V sez na mih so lah ko ma njše na pa ke. Tu di iz te ga raz lo ga je ob jav ljen, da bi bi lo mo go če to po pra vi ti. Sez na mi so bi li iz de la ni na osno vi po dat kov o po zi va- nju in po ro čil o od zi va nju v eno te. Za ra di po ši lja nja vo- ja kov na raz lič ne na lo ge po Slo ve ni ji je mo go če, da je pri šlo do na pa ke. 1. Ma ne vr ska struk tu ra na rodne zašči te ob či ne Kam nik Te me ljne na lo ge v ča su od ma ja do ok to bra 1990: 1. za go tav lja nje obo ro ži tve in stre li va, 2. taj no iz va ja nje pre vo zov, za go to vi tev hram be in va- ro va nja obo ro ži tve in stre li va v taj nih skla di ščih, 3. obli ko va nje MSNZ, do lo či tev te me ljnih na log enot in pri pra va na čr ta upo ra be, 4. obli ko va nje mo bi li za cij skih zbi ra lišč in po ziv ne ga si- ste ma z de lo va njem ku rir sko-po ziv ne slu žbe, 5. za go tav lja nje ukre pov var no sti in taj no sti po stop kov MSNZ.1.ZA KRAJ ŠEK BO RIS KAM NIK NA ČEL NIK MSNZ 2.AR KO JO ŽE STEB LJE VEK NAM. NA ČEL NI KA 3.KU ZMA DA NI JEL KAM NIK PO MOČ NIK 4.BA LOH RU DOLF ZG. TU HINJ HRA NJE NJE ORO ŽJA V KIK 5.FRON TI NI JO ŽE VOL ČJI PO TOK HRA NJE NJE ORO ŽJA 6.PO LJAN ŠEK MAR JAN IN MI HA E LAZG. TU HINJ HRA NJE NJE ORO ŽJA 7.ŠI MENC OL GA IN JA NEZ STEB LJE VEK HRA NJE NJE ORO ŽJA 8.URAN KAR JA NEZ SNO VIK HRA NJE NJE ORO ŽJA 9.BRO ZO VIČ IGOR ZG. STRA NJE PO ZIV NI SI STEM 10.KRI ŽELJ CI RIL KO MEN DA PO ZIV NI SI STEM 11.KVAS IGOR KAM NIK PO ZIV NI SI STEM 12.ZU PAN ČIČ BO ŽO MOT NIK PO ZIV NI SI STEM 13.RAJ GELJ TO MAŽ DU PLI CA VOZ NIK 14.ZO RE RU DI DU PLI CA VOZ NIK 15.PO TOČ NIK FRANC DU PLI CA VA RO VA NJE PRE VO ZOV 2. Stal ni se stav Ob čin ske ga šta ba TO ob či ne Kam­ nik po 04. 10. 1990 do zdru ži tve v 55. Ob moč no po velj stvo s se de žem v Dom ža lah v ma ju 1991 Te me ljne na lo ge: 1. pre vzem obo ro ži tve, stre li va in na čr tov upo ra be od MSNZ ob či ne Kam nik, 2. pre vzem vo de nja in po ve lje va nja, na dalj nje pri do bi- va nje obo ro ži tve in stre li va, za go to vi tev hram be in va ro va nja v taj nih skla di ščih, 3. obli ko va nje enot TO, do lo či tev te me ljnih na log, pri- pra va na čr tov upo ra be in uspo sab lja nje, 4. iz va ja nje na log v sklo pu Po kra jin ske ga po velj stva za Go renj sko (ok to ber 1990 do apri la 1991) in na log v sklo pu 55. Ob moč ne ga po velj stva. 1.FI ŠER AN TON KAM NIK PO VE LJNIK ŠTA BA 2.KAJ NIH MAJ DA KAM NIK VO DJA PI SAR NE – do apri la 1991 3.KU ZMA DA NI JEL KAM NIK OPE RA TIV NI ČA STNIK – do de cem bra 1990 4.ŽAV BI PA VEL DU PLI CA SKLA DI ŠČNIK *­Opom­ ba:­ V­tek­ stu­je­upo­ rab­ lje­ no­ po­ i­ me­ no­ va­ nje­ ča­ stnik,­ pod­ ča­ stnik,­ v­te­ da­ njem­ ča­ su­se­je­upo­ rab­ lja­ lo­ ofi­ cir­in­po­ do­ fi­ cir;­po­ do­ bno­ ve­ lja­za­po­ i­ me­ no­ va­ nje­ po­ ve­ ljnik,­ za­ka­ te­ re­ ga­ se­je­upo­ rab­ lja­ lo­ ko­ man­ dant­ za­vi­ šje­in­ko­ man­ dir­ za­ni­ žje­ po­ ve­ ljni­ ške­dol­ žno­ sti.­­ Oro žje in stre li vo, ki ju je za go to vil štab, je bi lo pre- da no na hra nje nje in va ro va nje v na sled nja taj na skla- di šča: 5.PE STOT NIK SRE ČO IN MA TIL DA PŠAJ NO VI CA HRA NJE NJE ORO ŽJA 6.ŽAV BI STA NI SLAV IN FRAN ČI ŠKA LA SE NO HRA NJE NJE ORO ŽJA 7.ŽI BERT FI LIP IN PA VLA MA LI RA KI TO VEC HRA NJE NJE ORO ŽJA Na dol žno stih v šta bih in po velj stvih v dru gih oko ljih so bi li tu di ne ka te ri ča stni ki iz ob či ne Kam nik, ki so oprav lja li po mem bne na lo ge. Ku zma Da ni jel je oprav - ljal dol žnost v Re pu bli škem šta bu TO – na čel nik ope ra- tiv ne ga sek tor ja in v Re pu bli ški ko or di na cij ski sku pi ni. Tu nja An ton je oprav ljal dol žno sti na po dro čju lo gi sti ke v MSNZ in v 5. Po kra jin skem po velj stvu. Ka sne je je oprav ljal vr sto po mem bnih dol žno sti v SV, med dru gim po ve ljni ka 1. bri ga de, na čel ni ka lo gi sti ke Ge ne ral šta- ba, na čel ni ka ose bne ga šta ba NGŠSV, se daj pa je vo- ja ški ata še v Bo sni in Her ce go vi ni. Pod brež nik Bran ko je bil v pr vi se sta vi v po velj stvu Uč ne ga cen tra na Igu, ka sne je je oprav ljal dol žno sti v GŠSV. Bil je tu di po ve- ljnik 18. ba ta ljo na JKBO v Kra nju, da nes pa je na čel- nik sek tor ja za ka dre in izo bra že va nje v Po velj stvu sil na Vr hni ki. Dol žnost v MSNZ je kot ča stnik v re zer vi oprav ljal Kon čan Ja nez z Vrh polj. 3. Za po sle ni na Od del ku za obram bo ob či ne Kam nik Te me ljne na lo ge: 1. iz va ja nje na log »mi ni strs tva za obram bo« ob či ne in so de lo va nje z raz lič ni mi ob čin ski mi uprav ni mi in po- li tič ni mi or ga ni, 2. so de lo va nje s po dje tji po se bne ga po me na za obram bo in kra jev ni mi sku pnos tmi pri iz va ja nju obram bnih ak tiv no sti, 3. za go tav lja nje ka drov in ma te ri al nih sred stev za TO in dru ge obram bne or ga ni za ci je, 4. iz va ja nje na log Ci vil ne za šči te in ak tiv no sti Na ro dne za šči te, 5. iz va ja nje mo bi li za ci je vo ja ških in dru gih ob vez ni kov ter vo zil, 6. iz va ja nja na bo ra, po ši lja nja na slu že nje vo ja ške ga ro ka in vo de nje evi denc vo ja ških ob vez ni kov v ob či- ni – oko li 5.700, 7. za go tav lja nje uprav nih zvez, ob ve šča nja in alar mi- ra nja in iz va ja nje de žur stva od no vem bra 1990 do no vem bra 1991. 1.BR LO GAR JA NEZ KAM NIK NA ČEL NIK 2.RA U TER MI HA EL KAM NIK CI VIL NA OBRAM BA, NA ČR TO VA NJE 3.AR KO JO ŽE STEB LJE VEK MO BI LI ZA CI JA, RAZ PO RE JA NJE 4.ŠER BELJ VLA DI MIR KAM NIK CI VIL NA ZA ŠČI TA 5.PO DO BNIK GRE GOR KAM NIK ZVE ZE, OB VE ŠČA NJE, ALAR MI RA NJE 6.VAV PE TIČ IVI CA POD GOR JE NA BOR NE ZA DE VE 7.SVE TIC KA REL KAM NIK NA RO DNA ZA ŠČI TA, ZA KLO NI ŠČA, FI NAN CE 8.KLAN ČNIK ZDEN KA SRED NJA VAS SPLO ŠNE ZA DE VE 9.HRI BAR BRAN KA KAM NIK AD MI NIS TRA CI JA *Opom­ ba:­ Pri­od­ del­ ku­za­obram­ bo­ sta­se­iz­re­ zer­ vne­se­ sta­ ve­for­ mi­ ra­ la­ vod­za­uprav­ ne­zve­ ze,­ki­ga­je­vo­ dil­Zvo­ ne­Cvek­ in­eno­ ta­za­ob­ ve­ šča­ nje­ in­alar­ mi­ ra­ nje,­ ki­jo­je­vo­ dil­Ja­ nez­ Ben­ ko­ vič.­ 4. »Ob čin ski štab TO Kam nik«, šifra eno te 5521/1, zbor no mesto Avtobu sna po sta ja Kam nik Te me ljne na lo ge: 1. iz va ja nje ob ča sne ga in od ma ja 1991 stal ne ga de- žur stva na OŠ TO Kam nik, 2. sprem lja nje sta nja enot na te re nu, ko so bi le mo- bi li zi ra ne za va ro va nje Uč ne ga cen tra Ig, 3. mo bi li za ci ja, obo ro že va nje, skrb za na me sti tev in pre hra no enot, ki so se for mi ra le v ob či ni Kam- nik, 4. vo de nje in ko or di na ci ja ak tiv no sti z eno ta mi, so- de lo va nje z Od del kom za obram bo ob či ne Kam nik in dru gi mi ob čin ski mi vod stvi, 5. iz va ja nje na log po uka zu Po kra jin ske ga šta ba TO Ljub ljan ske po kra ji ne in 55. Ob moč ne ga po velj- stva. 74Razprave – družbena zgodovina 75 Razprave – družbena zgodovina1.BOL TAR AL FONZ KAM NIK OB VE ŠČE VAL NI ČA STNIK 2.DJU RA ŠE VIČ BO RUT KAM NIK PO MOČ NIK ZA LO GI STI KO 3.FI ŠER AN TON KAM NIK POM. ZA LO GI STI KO v 55. Obm ŠTO 4.GRIN TAL IVO KAM NIK ČA STNIK JRK BO 5.JANC IVAN KAM NIK ČA STNIK 6.JE GLIČ DRA GO KAM NIK ČA STNIK ZA PO POL NI TEV 7.LI POV ŠEK TO NE KAM NIK NA ČEL NIK ŠTA BA 8.POD BEV ŠEK ZVO NE DU PLI CA ČA STNIK ZA ZVE ZE 9.VER BO LE MA TJAŽ POD GOR JE OB VE ŠČE VAL NI ČA STNIK 10.ŽAV BI PA VEL DU PLI CA SKLA DI ŠČNIK v 55. Obm ŠTO * Ob čin ski štab TO Kam nik se je v ma ju 1991 for - mal no zdru žil v 55. Ob moč no po velj stvo s se de žem v Dom ža lah, na ve de ni ča stni ki pa so na lo ge iz va ja li v Kam ni ku. Pred re or ga ni za ci jo so bi li čla ni šta ba tu di: Jan ko Blag šič, Ju re Sla pni čar in Mar jan Štan gelj. Spo daj na ve de ni pri pa dni ki so ime li for mal ni raz po- red pri šta bu, ne ka te ri so bi li po sla ni v eno te ob či ne Kam nik: 11.DO BLE KAR ALOJZ KAM NIK VOZ NIK 12.HAJ DI NJAK BRAN KO ME KI NJE 13.GO LOB RO MAN ME KI NJE 14.KRI ŽAJ VI LJEM ŠMAR CA 15.STE LE MI LAN TU NJI ŠKA MLA KA 16.ROM ŠAK ZDEN KO KRIŽ 17.COTMAN IGOR GODIČ 5. Za ščit ni vod OŠ TO Kam nik, ši fra eno te 5521/3, zbor no me sto Osnov na šo la 27. ju lij, Kam nik Te me ljne na lo ge: 1. mo bi li za ci ja, obli ko va nje eno te, iz va ja nje za va ro- va nja ob čin ske ga vod stva in šta ba TO Kam nik, ob- ho di po mem bnih ob jek tov in ulic, 2. uspo sab lja nje eno te in vo ja kov, ki ni so bi li na dol- žno sti, ter za go tav lja nje po go jev za ra zme sti tev in bi va nje eno te, 3. so de lo va nje z vod stvom OŠ TO Kam nik, 4. iz va ja nje pro to ko lar nih ak tiv no sti. 18.ADŽIĆ RA DO VAN DU PLI CA 19.BA LAN TIČ SIL VO KAM NIK 20.BRO LIH UROŠ DOM ŽA LE 21.CE RAR MAR JAN VRH PO LJE 22.DU JA KO VIČ STO JAN KAM NIK 23.GO LOB AN DREJ NEV LJE 24.HRI BAR JER NEJ CIR KU ŠE 25.KERN PET ER KAM NIK NAM. PO VE LJNI KA 26.KLAN ČI ŠAR RO BERT KAM NIK 27.KO ČAN DA NO ME KI NJE 28.KO DER MAN TO MAŽ KAM NIK 29.KVA TER NIK ALEK SAN DER KAM NIK 30.MAR ČE LO MA RI NO KAM NIK 31.MI HE LIČ JO ŽE ZA GO RI CA 32.ORA ŽEM MA TJAŽ ŠMAR CA 33.OSOL NIK STA NI SLAV VE LI KA LA ŠNA 34.PI BER NIK PET ER SU HA DO LE 35.PIKL JO ŽE GO LI CE 36.RAV NI KAR FRAN CI KAM NIK 37.RO BIČ ROK ŽU PA NJE NJI VE 38.ROM ŠAK SE BAS TJAN PO DJEL ŠA 39.SE DU ŠAK MA TJAŽ KAM NIK 40.SLA BE ALEŠ TU NJI ŠKA MLA KA PO VE LJNIK VO DA 41.ŠTRAJ HAR BRAN KO PO RE BER 42.ŠUŠ TAR RO BERT PO TOK 43.TO NIN FRANC VRH PO LJE 44.TO NIN FRANC ŠMAR CA 45.URH STA NI SLAV JA KO PI ČE VA 27 46.UR ŠIČ DRA GO TU NJI ŠKA MLA KA 47.UR ŠIČ MI LAN GO DIČ 48.VRAN KAR RA FA EL SO TE SKA 49.ŽE BOVC EMIL KAM NIK 6. Pro ti di ver zant ski vod, ši fra eno te 5521/20, zbor no me sto Dom Par ti zan Me ki nje Te me ljne na lo ge: 1. eno ta je bi la an ga ži ra na z ma njši mi ča sov ni mi pre- sled ki od ma ja do no vem bra 1991 in tu di že de- cem bra 1990; 2. eno ta se je zbra la po si ste mu sa mo po zi va nja v ze- lo krat kem ča su, ve či na že v do bri uri, oro žje so hra ni li do ma; 3. iz va ja nje boj ne ak ci je v Tr zi nu, spo pad z de san tom in okle pni mi vo zi li JLA; 4. iz va ja nje nad zo ra ob mo čja ob čin Kam nik in Dom- ža le do od ho da zad nje ga vo ja ka iz Slo ve ni je. 50.BALANTIČ FRANCI MOSTE 51.BERLIC MARJAN PODGORJE 52.BOJEC JOŽE DUPLICA NAM. POVELJNIKA 53.BRELIH MIRAN MOSTE 54.ČERNELIČ MIHAEL KAMNIK 55.DRČAR BOJAN CIRKUŠE 56.HOČEVAR MATIJA MEKINJE 57.HOMAR DARKO VRHPOLJE 58.HRIBAR ANDREJ KLANEC 59.HRIBAR MIHAEL KAMNIK 60.KONCILJA GREGOR MEKINJE 61.KVAS IGOR KAMNIK POVELJNIK VODA 62.PODRIŽNIK ROBERT DUPLICA 63.PREŠEREN MATJAŽ ZDUŠA 64.SENOŽETNIK MARKO KAMNIK 65.SLAPNIK RAFAEL KAMNIK 66.STANIĆ VLADIMIR DUPLICA 67.STEKLASA MARKO KAMNIK 68.ŠUŠTAR IZTOK MARKOVO 69.SVETLIN JANEZ PODGORJE 70.TRPOTEC FRANC ZG. STRANJE 71.VOLKAR JANEZ KAMNIK 72.VUGRINEC FRANC KAMNIK 73.ZABAVNIK BRANKO ŠMARTNO 74.ZAJC ROBERT KAMNIK 7. Di ver zant ski vod, ši fra eno te 5521/10, zbor no me sto Dom Par ti zan Me ki nje Te me ljne na lo ge: 1. eno ta je so de lo va la na uspo sab lja njih de cem bra 1990 in ma ja 1991; 2. pri pa dni ki eno te so se mo bi li zi ra li po si ste mu sa- mo po zi va nja, oro žje so hra ni li do ma; 3. eno ta je bi la v boj ni ak ci ji v Tr zi nu, spo pa dla se je z de san tom in okle pni mi vo zi li JLA, v bo ju je pa del pri pa dnik TO Ed vard Pe per ko; 4. pri pa dni ki eno te so bi li po bo ju v Tr zi nu od pu šče ni, ni so bi li več kli ca ni na na lo ge. 75.ČEVKA PETER ZAKAL 76.HOMAR JANEZ MARKOVO 77.KOMATAR ANDREJ MEKINJE 78.KRIVOROTOV IZTOK DUPLICA 79.KURET IZTOK DUPLICA VOZNIK 80.NOVAK RAJKO MEKINJE NAM. POVELJNIKA 81.PEPERKO EDVARD KAMNIK 82.PIBERNIK METOD SUHADOLE 83.PIRC LUDVIK ŠMARTNO VOZNIK 84.POLJANŠEK MIHAEL SREDNJA VAS 85.POTOČNIK BOJAN MEKINJE 86.POTOČNIK RADO MEKINJE 87.PREŠEREN TOMAŽ ZDUŠA 88.RADEJ ROMAN KAMNIK 89.SCHNABL IZTOK KAMNIK 90.ŠIMENC ALOJZ ROŽIČNO 91.URANKAR IGOR HRIB 92.URANKAR JANEZ SNOVIK 93.VAVPETIČ ANDREJ KAMNIK 94.VAVPETIČ VLADIMIR DUPLICA 95.ZOBAVNIK BOJAN OŠEVEK 96.ZUPANČIČ BOŽO MOTNIK POVELJNIK VODA 97.ZUPANČIČ JOŽE MEKINJE 8. Ju ri šni odred, ši fra eno te 5521/50, zbor no me sto Pod gor je Te me ljne na lo ge: 1. eno ta je bi la ju ni ja 1991 upo rab lje na za va ro va nje Uč ne ga cen tra Ig; 2. odred je bil po slan v po moč si lam TO v Tr zi nu, z na lo go uni če nja de san ta in po sadk okle pnih tran- spor ter jev; 3. po spo pa du v Tr zi nu je bi la eno ta an ga ži ra na pri pre tre su šir še ga ob mo čja De pa le va si in od daj ni- ka Dom ža le; 4. po ak ci jah v ob mo čju Tr zi na je bi la eno ta ra zme- šče na v šir šem ob mo čju Men gša in ka sne je Pšaj- no vi ce z na lo go sprem lja nja ra zmer in za go tav lja- nja pri prav lje no sti za boj no de lo va nje; 5. eno ta je bila z 207 pri pa dni ki naj šte vil čnej ša eno- ta TO ob či ne Kam nik. 98. AHLIN MARKO KAMNIK 99. ALANDŽAK PAVO KAMNIK 100. ARČON TOMISLAV DUPLICA 101. AVDIČ HALIL SOTESKA 102. BABNIK CIRIL PODGORJE 103. BABNIK DUŠAN PODGORJE 104. BABNIK JOŽE KAMNIK 105. BALANTIČ JANEZ TUNJIŠKA MLAKA 106. BAVDEK ROMAN DUPLICA 107. BEGIĆ MIRAN KAMNIK 108. BELAVIČ ANTON KAMNIK 109. BELCIJAN ALEKSANDER PODGORJE 110. BERLEC MARKO DUPLICA 111. BEVC JANEZ KAMNIK 112. BOBEK ANTON GODIČ 113. BREZNIK SANDI JARŠE 114. BRUMEN UROŠ KOŠIŠE 115. BRUNŠEK IZTOK KAMNIK 116. BURJA ROBERT PODGORJE 117. BURJA SREČKO KAMNIK 118. CAPUDER FRANC MORAVČE 119. ČIMŽAR BOGOMIR TUNJIŠKA MLAKA 120. DEVČIČ MILAN ZG. STRANJE 121. DEVETAK MARJAN VRHPOLJE 122. DOLENC JANEZ ŠMARCA 123. ELMAZOVIČ MARJAN KAMNIK 124. ERJAVEC BRANKO DUPLICA 125. ERJAVŠEK DARKO BISTRIČICA 126. FLERIN JOŠKO VRHPOLJE 127. FRIEDL BOŠTJAN KAMNIK 128. GALJOT MIRKO KAMNIK 129. GALUN ALOJZ KOMENDA 130. GAMS IZIDOR DUPLICA POVELJNIK VODA 131. GAŠPERLIN TOMAŽ KAMNIK 132. GNIDICA JOŽEF ŠMARCA 133. GOLOB ANTON PODGORJE 134. GOLOB BRANKO PODGORJE 135. GOLOB MARJAN DUPLICA ČASTNIK ZDRAVNIK 136. GORJUP MARJAN CANKARJEVA 36 137. GOSTIČ DUŠAN VRHPOLJE 138. GRČAR VINCENC KAMNIK 76Razprave – družbena zgodovina 77 Razprave – družbena zgodovina139. GREGORIN MARJAN MOSTE 140. GRILC IZTOK LANIŠE POVELJNIK VODA 141. GRILJC FRANCI GODIČ 142. GRILJC MARKO GODIČ 143. HANČIČ JANEZ SOTESKA 144. HORVAT ERVIN DUPLICA 145. HRIBAR ANTON ROŽIČNO 146. HRIBAR VALENTIN ŠPITALIČ 147. HRIBAR VINKO VELIKI HRIB 148. HROVAT JERNEJ BISTRIČICA POVELJNIK ČETE 149. HUMAR TOMAŽ GODIČ 150. IVANČIČ BOJAN ŠMARCA ČASTNIK V POVELJSTVU 151. IVNIK BOJAN KAMNIK 152. JAGODIC BRANKO KOŠIŠE 153. JANŠA ALEŠ PODGORJE 154. JEGLIČ ROMAN KAMNIK 155. JENKO STANISLAV GORA 156. JERAS BRANKO KAMNIK 157. JERAS SILVESTER GABROVNICA 158. JERAS STANISLAV RODICA 159. JEREB MATJAŽ ŠMARCA 160. JERMAN ANTON KAMNIK 161. JURJOVEC PRIMOŽ KAMNIK 162. KAČ PRIMOŽ KAMNIK 163. KEMPERL PETER KAMNIK 164. KERZNAR ELVIS PODGORJE 165. KEŠNAR VILKO KRIVČEVO POVELJNIK VODA 166. KLADNIK BOGDAN ŽAGA 167. KLEMEN JOŽE BELA 168. KLEMEN VILJEM DUPLICA 169. KLEMENC JANEZ LANIŠE 170. KODERMAN KLAVDIJ KAMNIK 171. KODRIČ ROBERT KAMNIK 172. KOMATAR MIRAN STAHOVICA 173. KOMATAR SLAVKO KAMNIK 174. KONČNIK ANDREJ PODGORJE 175. KORETIĆ MARKO KAMNIK 176. KOROŠEC FRANC KAMNIK 177. KOŠIR BRANKO MOSTE ČASTNIK 178. KOŠIR JANEZ BREZJE 179. KOTAR JOŽE DOMŽALE 180. KOVAČIČ BOJAN KAMNIK 181. KOŽELJ BOJAN STAHOVICA 182. KOŽELJ JOŽE TUNJICE 183. KRIŽELJ CIRIL KOM. MLAKA REFERENT ZA JRBKO 184. KRIŽNIK MARJAN ŠPITALIČ POVELJNIK OD do 28. 06. 1991 185. KRŽIČ ANDREJ MEKINJE 186. KUNEJ JOŽE SELA 187. KUSTEC SLAVKO ŽUPANJE NJIVE 188. LAJMIŠ PAVEL LAZE 189. LAMBERŠEK VIKTOR PODGORJE 190. LANIŠEK MARTIN LANIŠE 191. LEMIČ BOJAN KAMNIK 192. LENARČIČ TOMAŽ ŠMARCA 193. LETNAR JOŽEF MEKINJE 194. LETNAR MARKO VOLČJI POTOK 195. LINDIČ JOŽE KAMNIK 196. LIPOVŠEK ANTON ŠPITALIČ197. LISIČIĆ MIRKO KAMNIK 198. LOMBERGAR JOŠKO KAMNIK 199. MAČEK IZTOK KAMNIK 200. MARČEC MARKO KAMNIK 201. MARINKO FRANC V. LAŠNA 202. MATIČIČ ANDREJ KREGARJEVO 203. MATJAN STANE RAVNE 204. MATUŠ DARKO SUHADOLE 205. MILJUTIN VLADIMIR DUPLICA 206. MLAKAR JOŽEF ŽUPANJE NJIVE 207. MLAKAR ROMAN KAMNIK POM. ZA INTENDANTSKO SLUŽBO 208. MOČNIK MARJAN KAMNIK 209. MOČNIK STANE KOMENDA 210. MOŠNIK JOŽEF ŠPITALIČ 211. MUŠIČ IVAN KAMNIK POM. ZA LOGISTIKO 212. NOGRAŠEK MARKO MOSTE 213. NOVAK MIROSLAV MEKINJE 214. NOVAK VASJA VOLČJI POTOK 215. OMOVŠEK IGOR KAMNIK 216. OSOLNIK IZTOK GODIČ 80/D 217. OSOLNIK PETER PODBREG 218. PANIČ VINKO DUPLICA 219. PAPEŽ DUŠKO PODJELŠE 220. PAVIČ ANDREJ PODGORJE 221. PAVLIČ EDO PODGORJE 222. PAVLINIČ MARKO GORA 223. PETEK DUŠAN MEKINJE 224. PETEK MARJAN KOMENDA 225. PETERLIN FRANC ZG. STRANJE 226. PETERLIN MARKO SP. STRANJE 227. PIBERNIK MATEVŽ SUHADOLE 228. PIBERNIK STANE KAMNIK 229. PIRŠ BRANKO STARA SELA 230. PIRŠ TONČEK KAMNIK 231. PLAHUTNIK ANTON ZDUŠA 232. PLAHUTNIK TOMAŽ SP. STRANJE 233. PLEVEL BOJAN KRŠIČ 234. POGAČAR BOŠTJAN KAMNIK 235. POGAČNIK FRANC GODIČ 236. POLIĆ VOJKO KAMNIK 237. POLJANŠEK IVAN SOVINJA PEČ 238. POLJANŠEK ROMAN ŽUPANJE NJIVE 239. POPIT MARKO KAMNIK 240. POVŠNAR BOJAN GMAJNICA 241. PREMELČ MIRAN KAMNIK 242. PREZELJ BOGDAN PODGORJE 243. RAZDEVŠEK MATEJ KAMNIK POVELJNIK ČETE 244. RAZPOTNIK MARKO MORAVČE 245. REMS BOŠTJAN ŠMARCA 246. REMS JANEZ ŠMARCA 247. REMS STANISLAV 248. RODE STANE ZAGORICA 249. ROPAS ANDREJ KAMNIK 250. SIARD LEO VIR 251. SIKOŠEK EDVARD DUPLICA POVELJNIK ČETE 252. ŠIMENC FRANCI ZG. STRANJE 253. ŠIMENC JOŽE LAZE 254. ŠIMENC MIROSLAV GODIČ 255. ŠKARJA GAŠPER KAMNIK 256. ŠKOFIC DARKO ŠMARCA 257. SLAPNIK ANDREJ KAMNIK 258. SLAPNIK SREČO LJUBLJANA 259. SLAPNIK VINKO KRANJ 260. ŠLEBIR ERIK SP. STRANJE 261. SPRUK JERNEJ VRHPOLJE 262. SPRUK MIRO BREZJE 263. SPRUK ROBERT SP. STRANJE 264. SPRUK STANE BREZJE 265. ŠRAJ ROBERT DOMŽALE 266. SRDAR NIKOLAJ MEKINJE 267. STAROVASNIK MARKO ČRNA 268. STEHNIČAR FRANC SELA 269. STELE ANDREJ GORA 270. STELE ANTON PODBORŠT 271. STRAŽAR FRANC BUČ 272. STRAŽAR NIKOLAJ KAMNIK 273. STUPAR KLAUDIO DOMŽALE 274. SUŠNIK FRANC ROŽIČNO 275. SUŠNIK MARKO SMREČJE 276. SUŠNIK MARKO RAVNE 277. ŠUŠTAR MILAN BREZJE 278. TERBOVŠEK IVAN SOTESKA 279. TOMEC SILVO BREZJE 280. TOMŠIČ RAJKO DUPLICA 281. TROBEVŠEK PRIMOŽ KRIŽ 282. ULČAR BORUT KAMNIK POVELJNIK ODREDA 283. UKMAR JANKO PODGORJE ČASTNIK V POVELJSTVU 284. ULJANČIČ FRANC BUČ 285. URANIČ RENATO GODIČ 286. URANKAR BRANKO KAMNIK 287. URH BERNARD KAMNIK 288. URŠIČ DUŠAN KAMNIK ČASTNIK 289. VIDMAR ALEKSANDER GODIČ 290. VLAINIĆ ANTON ZG. STRANJE 291. VOLČANŠEK MARKO DUPLICA 292. VOLČINI SREČKO DOMŽALE 293. VOLER STANKO KAMNIK REFERENT ZA ZVEZE 294. VRHOVNIK BRANKO KRIŽ 295. WAHL MILOŠ MEKINJE ČASTNIK ZDRAVNIK 296. ZABRET CIRIL MOSTE 297. ZABRET VILJEM PODGORJE 298. ZALOKAR ROMAN KRTINA 299. ZAMLJEN PETER PODSTUDENEC 300. ZAVRL BORUT KAMNIK 301. ZAVRŠNIK ZLATKO DUPLICA 302. ŽELEZNIK MITJA KAMNIK 303. ZORMAN JOŽE KOMENDA 304. ZORMAN MILAN KOMENDA 305. ZUPAN MARJAN DUPLICA 306. ZUPANČIČ JOŽE KAMNIK 9. Četa Srednja vas, šifra enote 5521/60, vod Srednja vas, zborno mesto Trgovina Srednja vas; vod Stranje, zborno mesto Šola Stranje; vod Komenda, zborno mesto Hipodrom Komenda Temeljne naloge: 1. enota je pred in med agresijo JLA junija 1991 va ro- vala Učni center Ig; 2. pripadniki so spremljali in varovali premik na bor ni- kov UC na območje občine Kočevje; 3. izvajanje nalog nadzora, opazovanja in stra žar- ske ga zavarovanja 5. Pokrajinskega štaba TO v Ljubljani; 4. izvajanje nekaterih nalog pri varovanju, nakladanju in transportu orožja in drugih sredstev iz skladišča Borovnica; 5. naloge dežurne enote v Ljubljani pred odhodom JLA iz Slovenije. 307. BAJDE SREČKO ZG. TUHINJ 308. BALOH BORIS MOSTE 309. BEKRIĆ SMAJO KAMNIK 310. BERLEC MARJAN SELA 311. BIŠČAK STANKO SUHADOLE 312. BOBNAR ANDREJ MOSTE 313. BREMŠAK JOŽE GMAJNICA 314. BROZOVIČ IGOR ZG. STRANJE POVELJNIK ČETE 315. BURKELJCA JANEZ CIRKUŠE 316. ČADEŽ ZORAN KAMNIK 317. DROLC MARJAN ZG. TUHINJ 318. FERJUC MIHAEL GMAJNICA 319. GREGORIN JANEZ MOSTE 320. GROS IGOR MOSTE 321. HANČIČ MARJAN ČRNA POVELJNIK VODA 322. HANČIČ MARKO SOTESKA 323. HOČEVAR MILAN KAMNIK 324. HRIBAR JOŽE VRHPOLJE 325. HRIBAR MIHA ŽUBEJEVO 326. ISKRA JOŽEF MEKINJE 327. JERMAN TOMAŽ KAMNIK 328. JURGEC ZDENKO PODBORŠT 329. KALIŠNIK FRANC POTOK 330. KLOPČIČ LEOPOLD LOKE 331. KOCIPER ŠTEFAN PODBORŠT 332. KODRA MARKO ZG. TUHINJ 333. KORBAR DARKO MOSTE 334. KOS MATEVŽ KRIŽ 335. KRAMER VITO VRHPOLJE POVELJNIK VODA 336. KRIVEC JOŽE STOLNIK 337. LAP JANEZ KOMENDA 338. LETNAR ANDREJ MEKINJE 339. MALI ANDREJ GODIČ 340. MLAKAR MATJAŽ ŽUPANJE NJIVE 341. MODRIJAN RAJKO STEBLJEVEK 342. MUJETIĆ HUSE DUPLICA 343. NAHTIGAL FRANC KRIŽ 344. NIKOLIĆ ZORAN DUPLICA 345. OBREZA EDVARD KAMNIK 346. OCEPEK RUDOLF KOM. DOBRAVA POVELJNIK VODA 347. PANČUR PETER ZG. TUHINJ 78Razprave – družbena zgodovina 79 Razprave – družbena zgodovina348. PAVLIČ JANEZ V. LAŠNA 349. PAVLIN FRANC ČRNA 350. PAVLINIČ ALOJZIJ ZG. STRANJE 351. PAVLINIČ TOMAŽ ZG. STRANJE 352. PESTOTNIK VINKO GRADIŠČE 353. POLJANŠEK ALOJZIJ ŽUBEJEVO 354. ROGLIČ SREČKO ŠMARCA 355. SADJAK IZTOK VRHPOLJE 356. SLAPNIK ALOJZ LAZE 357. ŠMIDOVNIK MARKO VRANSKO 358. ŠPEH IVAN KOŠIŠE 359. ŠPEH ROMAN DUPLICA 360. ŠPRUK CVETO KOMENDA 361. STAROVASNIK MIRO LOKE 362. STOJKOVIČ ROBERT KAMNIK 363. ŠTRITOF FRANC KOSTANJ 364. ŠTUPAR ROBERT KAMNIK 365. SUŠNIK DARKO GODIČ 366. SUŠNIK DUŠAN KRIVČEVO 367. SUŠNIK ROBERT KAMNIK POVELJNIK VODA 368. TEKAVČIČ BRANE KAMNIK 369. URANKAR ANTON VRHPOLJE 370. URŠIČ ANTON STOLNIK 371. VRANKAR EMIL BUČ 372. ZAMLJEN CIRIL ZG. STRANJE 373. ZORE JOŽE LAZE *Opomba:­ Četi­je­bil­dodan­vod­čete­Kamnik,­ki­ga­je­vodil­ Robert­Sušnik. 10. Četa Kamnik, šifra enote 5521/40, Zborno mesto Pod skalco, Kamnik Temeljne naloge: 1. zavarovanje pomembnih objektov, nadzor ob moč- ja, usposabljanje; 2. zagotavljanje razmestitve enote in vzdrževanje boj ne pripravljenosti. 374. AHLIN ALBIN MOSTE 375. BARLIČ MIHA LOKE 376. BERGANT ALEKSANDER KAMNIK 377. BERLEC BOJAN KAMNIK 378. BIZJAK BOJAN PODGORJE 379. BOŽIČ DARKO KAMNIK 380. BURJA MARKO KAMNIK 381. CVIJANOVIĆ PETER DUPLICA 382. DOJČINOVIČ DUŠAN VRHPOLJE 383. DOLINŠEK MARJAN KAMNIK 384. DROLC DARKO KAMNIK 385. ERDANI MIRKO OŠEVEK 386. ERJAVEC MILAN KAMNIK 387. ERJAVŠEK ROMAN STAHOVICA 388. GLOBOČNIK TOMAŽ KAMNIK 389. GOLOB MIRKO TUNJICE 390. GOMZI KONRAD KOMENDA 391. HAUPTMAN ANTON MEKINJE 392. HOLZER FRANC BISTRIČICA 393. HRIBAR DRAGO GOLICE394. HRIBAR JANEZ VHRPOLJE 395. HRIBAR PETER KAMNIK 396. HUMAR IVAN VIR 397. JOKIĆ IVO DUPLICA 398. KALIŠNIK ROK ŠMARCA 399. KEMPERL MARKO KRIVČEVO 400. KEPIC RAJKO KLANEC 401. KLEMENČIČ VOJKO DUPLICA 402. KOŽELJ MATJAŽ DUPLICA 403. KOŽELJ ROBERT GORA 404. KREGAR LJUBO SP. STRANJE 405. KRT AMBROŽ PODJELŠA 406. LAVRIČ PETER KAMNIK 407. MARKOVIČ JANEZ KAMNIK POVELJNIK ČETE 408. MESEC STANKO BREG 409. MIHELIČ MATJAŽ KAMNIK 410. MIHELIČ VLADIMIR KAMNIK 411. MIKLAVČIČ ANTON KAMNIK 412. MIKUŠ MATJAŽ KAMNIK 413. MOČNIK IGOR MEKINJE 414. MRAK MIRAN KAMNIK 415. MULALIĆ ENES DUPLICA ČASTNIK 416. MURADBAŠIĆ HASAN MEKINJE 417. NOSAN ZDENKO KAMNIK 418. OMERZU FRANCI KRIŽ OBVEŠČEVALEC 419. OSOLIN VILKO KAMNIK 420. OSOLNIK SMILJAN KAMNIK POVELJNIK VODA 421. OŠTIR MILAN ŠMARCA 422. PAHAR STANKO 423. PETROVSKI SVETO KAMNIK 424. PIRŠ MIRO LOKE 425. PODJED JOŽKO BISTRIČIČA 426. PRNAVER VALENTIN PODGORJE POVELJNIK VODA 427. ROJ BORIS KAMNIK 428. ROMŠAK JANKO LANIŠE 429. ŠINKOVEC STANISLAV KAMNIK 430. ŠOŠTARKO MARTIN VRHPOLJE 431. ŠTEFIN JANEZ KAMNIK 432. STELE BOGDAN KAMNIK 433. ŠUŠTAR DAVID MEKINJE 434. ŠUŠTAR IGOR PODGORJE 435. TIČAR BRANKO SUHADOLE 436. TROBENTAR BORIS KAMNIK OBVEŠČEVALEC 437. URH JANEZ ZG. STRANJE 438. URŠIČ DAMJAN KAMNIK ČASTNIK 439. VELIĆ ADEM KAMNIK 440. VEROVŠEK JANEZ GODIČ 441. VETORAZZI FRANC SP. STRANJE 442. VIDMAR ROMAN KAMNIK 443. VIRIJANT DUŠAN DUPLICA 444. ZALETEL ROBERT NASOVČE 445. ZAMLJEN DIMITRIJ ŠPITALIČ 446. ZAVOLOVŠEK FRANC ŽUPANJE NJIVE 447. ŽNIDAR JANEZ ŽEJE 448. ŽURBI BRANKO KAMNIK 449. ŽURBI ROMAN ŠMARCA *Opomba:­ Vod­čete­Kamnik,­ki­ga­je­vodil­Robert­Sušnik,­je­ bil­dodan­četi­Srednja­vas.11. Vod Kemijske industrije Kamnik, šifra enote 5521/41, zborno mesto KIK Temeljne naloge: 1. zavarovanje objektov podjetja KIK in okolice; 2. zagotavljanje razmestitve enote, usposabljanje in vzdrževanje bojne pripravljenosti; 3. sodelovanje s stalno varnostno službo KIK. 450. BALOH SREČKO ZG. TUHINJ 451. BERNOT JANEZ ZG. STRANJE 452. BURKELJCA PAVLE KAMNIK 453. DROLC ALOJZIJ VRHPOLJE 454. DROLC JOŽE KAMNIK 455. FLIS BORIS KAMNIK 456. GERBEC FRANC PŠAJNOVICA 457. GREGUR DARKO KAMNIK 458. GRILJC BOŠTJAN DUPLICA 459. JEGLIČ GREGOR GODIČ 460. JEGLIČ MATJAŽ ZG. TUHINJ 461. JELINČIČ FRANC GODIČ 462. KLEMENC SREČKO HRIB 463. KOČAN ISMAT DUPLICA 464. KOTNIK PAVLE KOŠIŠE 465. KREGAR STANKO STAHOVICA 466. KREGAR STANKO KREGARJEVO 467. LIČINA HAJRIZ KAMNIK 468. MARINKO ALOJZ V. LAŠNA 469. MATOH STOJAN KAMNIK NAM. POVELJNIKA 470. MOČNIK METOD BISTRIČICA 471. POLJANŠEK JANKO MEKINJE 472. SLAPNIK SILVESTER ČRNI VRH 473. SPRUK FRANCI HRIB 474. URANIČ ROBERT ZG. STRANJE 475. URBANC JOŽE ZG. STRANJE 476. URŠIČ FRANC MEKINJE 477. VOLOVŠEK PETER ŠMARCA 478. VRANKAR MARJAN KAMNIK POVELJNIK VODA 479. VRHOVNIK DRAGO KAMNIK **Opomba:­ V­KIK­u­je­delovala­tudi­stalna­varnostna­ služba,­ ki­sta­jo­vodila­Rudi­Baloh­in­njegov­namestnik­ Matjaž­ Korošec.­ 12. Lahki topniško­raketni vod zračne obrambe, šifra enote 5521/70, zborno mesto Kamnik Temeljne naloge: 1. enota je pred agresijo JLA junija 1991 varovala zračni prostor v okolici Učnega centra Ig; 2. vod je bil pod neposrednim poveljstvom Re pub li- ške ga štaba za TO in je bil razmeščen v širšem ob močju Brnika z nalogo delovanja proti helikop- terskim in letalskim silam JLA; 3. urejanje položajev za posadke z raketami in topovi, vzpostavitev zvez in pripravljenost za delovanje; 4. naloge dežurne enote pred odhodom JLA iz Slove-nije. 480. FLERIN ŠTEFAN MEKINJE 481. GUZEJ VINKO DUPLICA POVELJNIK ODDELKA 482. JERMAN EDO ŠMARCAPOVELJNIK TOPNIŠKEGA ODDELKA 483. KOPINA JOŽE ZG. STRANJE 484. MAVRIČ MILAN MEKINJE 485. MIŠIĆ RADO PIRŠEVO 486. PERČIČ DEMITRIJ KAMNIK POVELJNIK VODA 487. PODJED BOŠTJAN SP. STRANJE 488. POTOČNIK FRANC ZG. STRANJE 489. POTOČNIK MIROSLAV KAMNIK 490. POTOKAR MATEJ KAMNIK 491. PUNTAR EDI KAMNIK 492. RAMUTA MARTIN KAMNIK 493. RAVNIKAR JANEZ KOMENDA 494. ŠIMENC FRANC TUNJIŠKA MLAKA 495. ŠPRUK PETER KAMNIK 496. TRAVEN FRANC SREDNJA VAS 497. TROBEVŠEK FRANC BISTRIČICA 498. VOGRIN ŽELJKO KAMNIK 499. ZABAVNIK ANDREJ KAMNIK 500. ŽELEZNIK MARKO KAMNIK 13. Pionirski vod, šifra enote 5521/80, zborno mesto stadion Mekinje Temeljne naloge: 1. enota je bila pod neposrednim poveljstvom 5. Po-krajinskega štaba za TO Ljubljana; 2. priprava protipehotnih, protitankovskih in drugih improviziranih blokad; 3. pomoč pri izpraznitvi skladišča z minsko-eksplo-ziv nimi sredstvi v Ložnici; 4. izvajanje razminiranja in drugih aktivnosti v Ljubljani – Šišenski hrib, Bellevue, Rožna dolina. 501. BERGANT MARJAN DUPLICA POVELJNIK VODA 502. DROLC JAKOB MALI HRIB 503. ERJAVŠEK DRAGO KOŠIŠE 504. GOLOB ANTON KAMNIK 505. GORIČAN IZTOK KAMNIK 506. JAGODIC PETER KAMNIK 507. KAKER ALBIN KAMNIK 508. KEMPERLE JANEZ KAMNIK 509. KOČAR ROBERT KRIŽ 510. KOČAR STANISLAV MOSTE 511. KRALJ MIRAN KAMNIK 512. LAMOVŠEK TOMAŽ ŽEJE 513. LUŽAR DUŠAN MEKINJE 514. MAVSAR SLAVKO ŠMARCA NAMESTNIK POV. VODA 515. NEMEC BRANKO SUHADOLE 516. OMOVŠEK ŠTEFAN KAMNIK 517. POGLAJEN FRANC KOMENDA PODČASTNIK ZA LOGISTIKO 518. PREZELJ MATJAŽ PODGORJE 519. RAKOVIĆ KEMAL KAMNIK 520. SLEVEC ZDRAVKO KAMNIK 521. SMOLNIKAR MATJAŽ GMAJNICA 522. SMOLNIKAR SREČKO GMAJNICA 80Razprave – družbena zgodovina 81 Razprave – družbena zgodovina523. TOPOLOVEC DARKO KAMNIK 524. TURŠIČ VILJEM MEKINJE 525. URANIČ JANEZ ŽEJE 526. URANIČ MARKO PODGORJE 527. VARJAČIČ MILAN KLANEC 14. Jurišna četa, šifra enote 5501/11, zborno mesto Radomlje Temeljne naloge: 1. enota je bila formirana iz pripadnikov, ki so bili prej razporejeni v enote JLA, in je delovala pod poveljstvom 55. ObmŠTO s sedežem v Domžalah; 2. priprava obrambnih položajev v okolici vasi Dra-go melj in Podgorica. Nadzor enote protizračne obram be JLA na Oljski gori, izvidovanje, opazova- nje območja in zračnega prostora; 3. prisotnost enote v bližini napada JLA na radarski oddajnik v Domžalah; 4. stik s starši iz bivših republik Jugoslavije, ki so pri-šli po svoje sinove v Slovenijo, na Oljsko goro; 5. premik enote v Šentvid z nalogo sodelovanja pri blokadi vojašnice. 528. ABUNAR ALOJZ KALIŠE 529. AUPIČ JURIJ MOSTE 530. BIZJAK TOMAŽ MOSTE 531. CESAR MATJAŽ MOSTE POVELJNIK VODA 532. CIBAŠEK IZIDOR MOSTE POVELJNIK VODA 533. GREGORINČIČ ZLATKO DUPLICA 534. HADALIN SREČKO DUPLICA 535. HOČEVAR IVAN NEVLJE 536. JEGOVNIK MIRO KAMNIK 537. JERAS VLADIMIR ŠMARTNO 538. JURJEVIČ MIROSLAV MEKINJE 539. KAKER MARKO BISTRIČICA 540. KOBE MARKO NASOVČE 541. KOGEJ SAŠO MOTNIK 542. KOMATAR IVAN KAMNIK 543. KORBAR MARKO KLANEC 544. KOTNIK DUŠAN SOTESKA 545. KOŽELJ ZLATKO STAHOVICA 546. KVAS ROBERT KAMNIK 547. KVATERNIK JANEZ KAMNIK POVELJNIK VODA 548. MATIČIČ DAVORIN KAMNIK ČASTNIK 549. MATIČIČ SAŠO KAMNIK POVELJNIK ČETE 550. MATJAŽ BRANKO KAMNIK 551. ORAŽEM FRANCI KRIŽ 552. OREŠNIK VIKTOR VOLČJI POTOK 553. OSOLIN DARKO DOMŽALE 554. PETEK BRANKO MEKINJE 555. PETEK ROBERT KRIŽ 556. PETEK TOMAŽ ŠMARTNO 557. PINTERIČ JANEZ KAMNIK NAM. POVELJNIKA 558. PIPAN ROMAN KAMNIK 559. PODBEVŠEK STANISLAV ZGORNJI TUHINJ 560. POLJANŠEK BRANKO KAMNIK 561. POVŠNAR IZTOK GMAJNICA 562. POVŠNAR MATJAŽ PODBORŠT563. PUSTOSLEMŠEK STANISLAV KAMNIK 564. REPENŠEK RAJKO PODGORJE 565. ROKAVEC STANISLAV PŠAJNOVICA 566. ŠKRJANEC DARKO PODBORŠT 567. SLEVEC FRANC STAHOVICA 568. TURZA ALOJZ VOLČJI POTOK 569. VRHOVNIK DAMJAN TUNJIŠKA MLAKA 570. ZABRET JANKO NASOVČE 571. ZUPIN METOD KRIŽ 15. Ostali v enotah TO Republike Slovenije Enote, ki so se oblikovale v občini Kamnik, so izva- jale naloge tudi na drugih območjih Slovenije, nekateri pripadniki iz drugih okolij pa so bili v »naših« enotah. Navedeni so v spodnji preglednici. 572. CERAR MIHA ŠKRJANČEVO 5511/1 573. SOKLER ALEKSANDER KOMENDA 5511/20 574. URBANIJA DRAGO DOMŽALE 5511/40 16. Prostovoljci Vprašanje, ki se nanaša na prostovoljce, je zani- mivo. Prvi so želeli v enote takoj po začetku agresije. Prednost so imeli tisti, ki so že imeli vojaško opremo in znanja, ki so bila najbolj potrebna v posameznih eno-tah. Zelo so bili dobrodošli posamezniki, ki so imeli vozila, predvsem kombije in tovornjake. Posamezniki so se prijavljali na upravni organ za obrambo ali na štab TO. S precejšnjim številom prosto-voljcev sem imel možnost govoriti, v spominu mi je os-talo kar nekaj zanimivosti. Primer obrtnika, ki je pustil delo in takoj odšel med izvidnike; primer častnika, s katerim smo imeli z odzivanjem na usposabljanja precejšnje težave, ko pa je šlo zares, je bil takoj na razpolago; primer skupine prijateljev, ki so praznovali in se kar skupinsko prijavili med kandidate. Zanimiv je bil tudi možakar, ki je dejal, da ima dovolj žene in bi se raje šel vojaka. Prostovoljci so navedeni po časovnem zaporedju prijave. 575. KAJTAZOVIĆ ŠEMSO DUPLICA 576. MULALIĆ ENES KAMNIK 577. ŽUPANČIČ BOJAN KAMNIK 578. VRANKAR NEDELJKO DUPLICA 579. STRAŽAR LUDVIK KAMNIK 580. PROSNIK JANEZ ŽUPANJE NJIVE 581. KEMPERLE JOŽE KAMNIK 582. GABRIJAN BORIS KAMNIK 583. DRGAN SANDI KAMNIK 584. ZAGORC TOMISLAV KAMNIK 585. JANČAR TOMAŽ BREZJE 586. SLAPNIK JANEZ GORA 587. REPANŠEK CIRIL ŠMARCA 588. FRIEDL DRAGICA KAMNIK 589. DEŽMAN GABRIELA KAMNIK 590. JERAS STANE RODICA 591. HVALC FRANC PODJELŠA 592. SLAPNIK VINKO NASOVČE593. SPAHIČ HUSNIJA DUPLICA 594. SKUBIC ALEKSANDER KAMNIK 595. TRTNIK ROMAN DUPLICA 596. VRHOVNIK JANEZ TUNJICE 597. SPRUK ROBERT SP. STRANJE 598. NEMEC IVAN KAMNIK 599. DOLMOVIČ BOJAN DUPLICA 600. ŠUŠTAR MIRO BREZJE 601. PLEVEL IVO MEKINJE 602. KOKALJ DARKO KAMNIK 603. BODLAJ ZDRAVKO GRADIŠČE 604. HRIBAR IZTOK KRIŽ 605. PODBEVŠEK ANTON BUČ 606. REPŠE MARKO DUPLICA 607. GRANDOVEC DANO DUPLICA 608. KEMPERL PETER KAMNIK 609. SREBRENIK MARKO ŠMARCA 610. HORVAT SANDI DUPLICA 611. VIDERGAR EMIL DUPLICA 612. OSOLIN VILKO DUPLICA 613. OSOLNIK DARKO DUPLICA 614. DORNIK JOŽE DUPLICA 615. CVIJANOVIČ MARJAN DUPLICA 616. OSOLIN ROBERT DUPLICA 617. FORŠTNARIČ MARTIN DUPLICA 618. BIZJAK ALOJZ DUPLICA 619. ARBAJTER MAKS GODIČ 620. RAKOVIČ KEMAL DUPLICA 621. KOMATAR MARJAN BISTRIČICA 622. KUHAR JANEZ ŽUPANJE NJIVE 623. URH IVAN ČRNA 624. KVEDER VLADO MEKINJE 625. ZOBAVNIK FRANCI KAMNIK 626. SABLJAKOVIČ EDO DUPLICA 627. OMERZA FRANC KRIŽ 628. HRIBAR MATJAŽ KAMNIK 629. ROT VOJKO KAMNIK 630. MERŠAK RUDI KAMNIK 631. MUHIČ PETER DUPLICA 632. SPRUK JOŽE GORA 633. PANČUR ANTON GORA 634. SUŠNIK IVAN ŽAGA 635. JAZBINŠEK DARE KAMNIK 636. POTOČNIK MIROSLAV KAMNIK 637. LIPOVŠEK MARJAN KAMNIK 638. SHEIKHA CHASSAN ZG. STRANJE 639. ŠIŠAK ZLATO KAMNIK 640. ŠKVORC DUŠAN KAMNIK 641. DEŽELAK ANDREJ MEKINJE 642. SHEIKHA MOHAMED TUNJIŠKA MLAKA 643. MILJUTIN VLADO DUPLICA 644. ŠPEH ROMAN DUPLICA 645. JAMŠEK FRANČIŠEK KAMNIK 646. ZAJČEK TOMAŽ KAMNIK 647. MATIČIČ VINCENC KAMNIK 648. BARUŠIČ STIPO DUPLICA 649. URŠIČ DUŠAN KAMNIK 650. KOMPAN MIRAN KAMNIK651. BEDENIKOVIČ ALOJZ KAMNIK 652. ALANĐAK PAVLE KAMNIK 653. KRALJ MIRAN KAMNIK 654. KOS DRAGO KAMNIK 655. ZDOVC EDVARD KRIŽ 656. FUJAN BOJAN KAMNIK 657. KOČAR ANDREJ GORA 658. PIRC BRANE KAMNIK 659. KORITNIK IGOR KAMNIK 660. BERLEC BOJAN KAMNIK 661. KAMPERLE JANEZ KAMNIK 662. VIRJENT ROMAN ŠMARCA 663. TERBOVŠEK DANILO NASOVČE 664. GORIČAN ROBERT DUPLICA 665. MALI IVAN KAMNIK 666. JERETINA JANEZ KAMNIK 667. KOMATAR DUŠAN KOŠIŠE 668. ŠTRAJHAR ROMAN VRHPOLJE 669. ROJ BORIS MEKINJE 670. MODRIJAN BRANKO SIDOL 671. KOS RAFAEL ŠMARCA 672. KOS JANEZ ŠMARCA 673. RAJGELJ TOMAŽ DUPLICA 674. MESTEK ALEŠ DUPLICA 675. ANŽELJ VIKTOR DUPLICA 676. ZDOVC STANISLAV KAMNIK 677. ZAMLJEN ROBERT KREGARJEVO 678. SERKO STANE KAMNIK 679. GOLOB BRANKO VRANSKO 680. KEK FRANC ŽALE 681. TRAVEN TOMISLAV TUNJIŠKA MLAKA 682. BURNIK ANDREJ SUHADOLE 683. VIDMAR TONE KAMNIK 684. MAJCEN MARKO MEKINJE 685. PLEVEL EMIL MEKINJE 686. POHLIN STANISLAV DUPLICA 687. MARKOVIČ DRAGAN KAMNIK 688. PEČEVNIK JOŽE MEKINJE 689. POVŠNAR ERIK PODBORŠT 690. ŠINKOVEC MILAN KOMENDA 691. BLAŽ ROBERT DUPLICA 692. REPANŠEK BOJAN KAMNIK 693. TROTOŠEK BORIS KAMNIK 694. DOVIČ BOJAN KAMNIK 695. SUŠNIK JANEZ DUPLICA 696. KLADNIK DARKO KAMNIK 697. MATIČIČ CENE KAMNIK 698. BODLAJ TONE GOZD 699. KLEMEN CIRIL KAMNIK 700. KEMPERLE JANEZ KAMNIK 701. URŠIČ DUŠAN KAMNIK 702. VIRJENT ROMAN ŠMARCA 703. TONIN JANKO PODGORJE 82Razprave – družbena zgodovinaZaključek Namen tega zapisa je objaviti imena pripadnikov TO občine Kamnik in se jim zahvaliti za prispevek k osa- mosvojitvi Republike Slovenije. V prihodnosti bodo v novejši zgodovini Slovencev zapisani predvsem Bučar, Pučnik, Kučan, Drnovšek, Peterle, Janša, Bavčar, Rupel in nekateri drugi. Prav pa je, da se tudi na ravni občine ohranijo zapisi osnovnih dejanj in imena akterjev. V zgodovini so se že mnogi borili za skupne ideale, nekateri so pri tem izgubili tudi svoja življenja. Ta zapis je zaključek prispevkov, ki so bili objavljeni v zbornikih v letih 2002–2008. Njihov namen je bil opisati predvsem dogodke v občini Kamnik, in sicer na vojaškem področju. Mnogo je bilo tudi drugih dejanj, ki si zaslužijo pozornost in spoštovanje. O tem bi morali pisati tisti, ki jim je področje poznano. Temeljna značilnost osamosvajanja je bila enotnost državljanov Slovenije in tudi politike. Danes žal ni tako. Mnoga nesoglasja izhajajo prav iz tistega obdobja. Vrednost prispevka pripadnikov TO je potrebno obravnavati na osnovi poznavanja tedanjih politično-varnostnih in razmer na vojaškem področju. Te so bile zapletene in na srečo so se v večini primerov končale srečno. Lahko bi bilo tudi drugače. Marsikje, tudi v Ljubljanski pokrajini, je do spopadov tudi prišlo. Kamniški teritorialci so opravljali naloge na mnogih mestih in jih častno izvršili. Posebno mesto smo pri tem dolžni nameniti Edu Peperku, padlemu v spopadu v Trzinu. Prispevek­pripadnikov­teritorialne­obrambe­v­ občini­Kamnik­v­času­osamosvajanja­­Povzetek Prispevek zaključuje avtorjeve zapise o osamosvo- jitveni vojni, ki so bili objavljeni v zbornikih v letih 2002–2008. V prispevku so objavljena imena pripad-nikov TO občine Kamnik, enote, v katerih so delovali, in imena prostovoljcev. V prihodnosti bodo v novejši zgodovini Slovencev zapisani predvsem Bučar, Pučnik, Kučan, Drnovšek, Peterle, Janša, Bavčar, Rupel in ne-ka teri drugi. Prav pa je, da se tudi na ravni občine ohranijo zapisi osnovnih dejanj in imena akterjev. V zgodovini so se že mnogi borili za skupne ideale, neka-teri so pri tem izgubili tudi svoja življenja. Temeljna značilnost osamosvajanja je bila enotnost državljanov Slovenije in tudi politike. Kamnik­Territorial­Defence­in­the­War­of­ Independence­ Summary The article is a collection of notes about the War of independence published in Kamniški Zbornik between 2002 and 2008. Names of members and units from Kamnik are listed in the paper. Even though surnames such as Bučar, Pučnik, Kučan, Drnovšek, Peterle, Jan-ša, Bavčar and Rupel are most commonly related to Slovene War of independence, we must by no means forget to preserve written records about the Territorial Defence members operating locally. Throughout the years many people fighting for their common ideals have lost their lives, thus it was of even greater impor - tance that the essential characteristics of the Slove-nian nation at that time were unity and cooperation. Literatura BUKOVEC, Tomaž, 2010: Podnevi teritorialci, ponoči MSNZ-jevci. Nedeljski­ dnevnik 3. 1. 2010. 12–13. BUKOVEC, Tomaž, 2010: Le sekunda in v zrak bi šlo pol Šiške. Nedeljski­ dnevnik 10. 1. 12–13.JANŠA, Janez, 1992: Premiki. Ljubljana: Mladinska knjiga. MIKULIČ, Albin: Bojna dejstvovanja v vojni za Slovenijo 1991. Vojaški­muzej­ Slovenske­vojske.MIKULIČ, Albin, 2005: Manevrska­ struktura­ narodne­zaščite,­Uporniki­z­ra­ zlogom. Ljubljana: MORS, Vojaški muzej. PESEK, Rosvita, 2007: Osamosvojitev­Slovenije. Ljubljana: Nova revija. PESEK, Rosvita, 2008: Nepreslišano. Dnevnik, 27. 12.SARNAVSKY, Aleksander, 2001:­Hvala­vam. Kamnik: Studio Dataprint. ŠVAJNCER, Janez, 1992: Teritorialna­ obramba­ Republike­ Slovenije. Ljublja- na: Viharnik. 83 Razprave – družbena zgodovinaDr.­Dam­ jan­Han­ čič­ Štu­ dij­ ski­cen­ ter­za­na­ ro­ dno­spra­ vo­­Ti­ vol­ ska­42,­Ljub­ lja­ na »Ljud­ ska­pro­ sve­ ta­ka­ kor­tu­ di­vsak­par­ ti­ jec­mo­ ra­ime­ ti­pred­oč­ mi,­da­pre­ ha­ja­ mo­v­so­ ci­ a­ li­ zem«­–­za­ pi­sni­ ki­OK­KPS­Kam­ nik­za­le­ to­1946­ Uvod Čla nek pred stav lja de lo va nje ko mu ni stič ne par ti je na šir šem kam ni škem ob mo čju le ta 1946 in je na da- lje va nje član ka, ob jav lje ne ga v prej šnji šte vil ki Kam­ ni­ ške­ ga­zbor­ ni­ ka, v ka te rem so bi li pred stav lje ni par tij- ski za pi sni ki iz le ta 1945. So di v šir ši sklop pre gle da do ga ja nja v le tih 1945 do 1955. Kra jev no pa se za ra di bo ljše pri mer ja ve ra zmer ne ome ju je zgolj na ob mo čje da naš nje ob či ne Kam nik, am pak na ce lot no ob mo čje nek da nje ga po li tič ne ga okra ja Kam nik, tj. na ozem lje da naš njih uprav nih enot Kam nik, Dom ža le in ob či ne Vo di ce. Kam ni ška par ti ja se je v le tu 1946 naj več ukvar ja- la z ra zme ra mi v la stni or ga ni za ci ji, kjer so ugo tav lja li pre ma lo de lav no sti in ide o lo ške zav ze to sti pri čla nih, in z od kri va njem »no tra njih so vraž ni kov«, to rej po ten- ci al ne po li tič ne kon ku ren ce, ki bi jo uteg ni la ogro zi ti na obla sti. Ve li ko po zor no sti je po sve ti la de lo va nju du- hov ni kov na Kam ni škem, ki so pred stav lja li naj ve čjo grož njo pri nje nem ne o vi ra nem po dre ja nju vseh seg- men tov dru žbe ne ga živ lje nja. Zla sti so se tru di li za- tre ti vsa kr šno de lo va nje Ma ri ji nih družb po po sa mez- nih kra jih, kaj ti te so po me ni le pre ve li ko kon ku ren co par tij ski ideo lo gi za ci ji mla di ne, zla sti de klet. Os trej šo li ni jo je za sle di ti tu di do Je ho vo vih prič, ka te rih pri pa- dni ke je bi lo po tre bno vre či iz slu žbe, or ga ni za tor je pa po za pre ti. Pro ti kon cu le ta 1946 pa so za če li tu di z ve- li ko či stko v la stnih vr stah, saj so iz par ti je iz klju či li kar pre cej čla nov, naj več za ra di al ko ho li zma in ne re dne ga ude le že va nja par tij skih se stan kov, ne kaj za ra di ne mo- ral ne ga živ lje nja, ne kaj pa tu di, ker so bi li pre več pod vpli vom ve re in Cer kve. Za ni mi va je tu di ugo to vi tev, za- pi sa na na enem od se stan kov, da je pre ma lo kon spi- ra tiv no sti in da se vse, kar so skle ni li na se stan ku, že na sled nji dan zve po vsem Kam ni ku. Ne ko li ko re sig ni- ra no ugo tav lja jo, da je kam ni ška par ti ja ne zmož na bo- ja pro ti Cer kvi. V ok to bru so po te ka le tu di pr ve vo li tve v slo ven sko usta vo daj no skup šči no, ki so bi le ta ko kot vo li tve v ju go slo van sko usta vo daj no skup šči no pred le tom dni po pol na far sa de mo kra ci je in svo bo dnih taj- nih vo li tev, s či mer se je po nov no po tr di lo po sne ma nje re ži ma so vjet ske ga ti pa »ljud ske de mo kra ci je«. Pre gled za pi sni kov Za pi sni ki OK KPS 1 Kam nik za le to 1946 se zač ne jo s se jo, ki je bi la 7. 1. 1946 in sta se je po leg čla nov kam ni ške ga OK (Re pinc, Ma ri ja Je mec, Slav ko Oblak, Loj ze Pir nat, Pri mož Vi da li, Ma ri ja Lu kanc, Go dnič in Ivo Zor man) ude le ži la še dva pred stav ni ka voj ske (iz 14. ar ti le rij ske bri ga de). 2 Iz za pi sni ka je raz vi dno, da za me nja va v Na vo du v Dom ža lah še ni bi la iz pe lja- na, ti skar na Ve it na Vi ru je bi la za pe ča te na, ven dar je po na lo gu od del ka za no tra nje za de ve v Ljub lja ni spet re dno de la la. Tam je bi la od stav lje na tu di od go- vor na po ro če val ka. S par tij ski mi te ča ji se še ni za če lo. V to var nah in par tij ski or ga ni za ci ji je bi la oprav lje na za me nja va ne ka te rih to va ri šev. Raz de li li so si de lo po te re nu oz. kdo bo kam ho dil pre da vat in vo dit par tij ske se stan ke. Po ži vi ti je po tre bno de lo va nje SKOJ-a. 3 Ugo- to vi li so, da je naj slab ši po lo žaj za par ti jo v to var nah Ti- tan in Kna flič (Utok), ker ni do brih par tij skih vo di te ljev. V In du pla ti sta par ti ja in sin di kat do bra, pri Koc jan či- ču so tre nja med la stni kom in sin di ka tom, pri Me di ču pa je v re du. Prav ta ko ugo tav lja jo, da ni naj bo ljše ga odno sa med voj sko in pre bi val stvom. Po ve za ti je po- tre bno po eni stra ni par tij ske in sko jev ske ce li ce, po dru gi stra ni pa par ti jo na te re nu s par tij ski mi ce li ca mi v voj ski. Voj sko je tre ba po pu la ri zi ra ti. Dru gi se sta nek je bil 13. 1. 1946. Pri sos tvo va li so mu pred stav ni ki KNOJ-a 4 in ar ti le rij ske bri ga de.5 V za- čet ku je po ro či lo o tem, da so iz klju či li ne ka te re čla ne, ker se ni so do volj dr ža li par tij ske li ni je ali se ni so re- dno oz. sko raj ni ko li ude le že va li par tij skih se stan kov. Po ro ča jo, da je mla di na iz Jarš in Ko ko šenj ple tla no ga- vi ce in zbi ra la sla mo za 1. Pro le tar sko bri ga do. V Mo- rav čah mla di na nu di pre cej šnjo po moč voj ski. Tu di v Vo di cah je bi la mla di na »na splo šno vsa zak ti vi zi ra na« in je te sno po ve za na s kra jev nim od bo rom OF, kar se je po ka za lo tu di pri po bi ra nju čla na ri ne za OF. Kljub te- mu ugo tav lja jo, da pri mla di ni di sci pli na še ni po pol na. »Re ak ci o nar ji«6 go vo ri jo, da mla di na po no ču je, za to so skle ni li, da bo do se stan ki po te ka li vsa ko ne de ljo do- pol dne. Or ga ni zi ra na je bi la tu di Ma ri ji na dru žba, v ka- te ro so vklju če na 3 de kle ta, »ta koz va ne kle ri kal ke«, ki pa se se stan kov OF sploh ne ude le žu je jo. Or ga ni zi ra- na mla di na pa ni v Ma ri ji ni dru žbi. V Rep njah po te ka jo mla din ski se stan ki, na ka te rih med dru gim raz prav lja- jo o usta vi. Naj več za ni ma nja je za agrar no re for mo. Nu ne kljub dva krat ni pre po ve di Okraj ne ga od bo ra še ve dno po u ču je jo. V Šin ko vem Tur nu so re dno se stan- ki, ven dar je tam ve lik ne spo ra zum med se kre tar jem mla di ne in uči te lji. Se kre tar naj bi bil ves čas oku pa- ci je v slu žbi v Nem či ji. Po iz ja vah dru gih se dru ži le z »reak ci o nar ni mi« dru ži na mi. Kot se kre tar je de lal ve li- ke ne pra vil no sti, za to so ga na že ljo mla di ne raz re ši li 1 OK KPS – Okrajni komite Komunistične partije Slovenije. 2 ZAL, KAM 126 – Občinski komite ZKS in KPS Kamnik, fasc. 50 (1945–1952), Okrajni komite KPS Kamnik (biro, plenum in zapisniki), Zapisniki OK KPS Kamnik za leto 1946, Za-pisnik OK KPS Kamnik z dne 9. 1. 1946. 3 SKOJ – Savez komunističke omladine Jugoslavije/Zveza komunistične mladine Jugoslavije, partijski podmladek. 4 KNOJ – Komite narodne osvoboditve Jugoslavije. 5 ZAL, KAM 126, fasc. 50, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 13. 1. 1946. 6 Reakcionar – v komunističnem besednjaku oznaka za nasprotnika komunističnih idej, v smislu privrženca »starega družbenega reda«. 84Razprave – družbena zgodovina 85 Razprave – družbena zgodovinas te fun kci je in iz vo li li no vo se kre tar ko. Tu di iz Men gša po ro ča jo, da se je tam kaj šnja mla din ska or ga ni za ci ja iz bo ljša la. Mla din ski se stan ki po te ka jo re dno, na njih vla da di sci pli na. Mla di na iz To pol se ude le žu je se stan- kov v Men gšu. Tu di v Tr zi nu so re dni se stan ki. Ude le- žu je se jih vsa mla di na. V Dra gom lju pa so po sa mez ne mla din ke po ve da le, da ne bo do obi sko va le se stan kov, ker jim bo oblast za ple ni la ne pri jav lje ne pra ši če. Za- to so za dol ži li pet »bo ljših mla dink«, da jih pre pri ča jo. Iz kra jev ne ga od bo ra ZSM 7 Pša ta se je pet mla dink vklju či lo v Ma ri ji no dru žbo. Ker je vas ze lo kle ri kal na, jim je to za mi sel tež ko pre pre či ti. V Iha nu se mla di- na re dno ude le žu je se stan kov, usta vo so štu di ra li v krož kih, mla di na pa več krat pri re ja igre. 8 V Lu ko vi ci, Pre vo jah in Ra fol čah pri re ja jo se stan ke sku paj z voj- sko. Vi di se, da je pra vil na po ve za va. Mla din ke pe re jo vo ja kom. V Šen to žbol tu in Kraš nji je or ga ni za ci ja ne- ko li ko za o sta la, ker KLO ne po sve ča do volj po zor no sti vzgo ji. V Dom ža lah mla din ska or ga ni za ci ja ni pra vil no po ve za na z voj sko, ker ne ma ra jo, da bi jim bi la voj ska v po moč. Mla di na iz dveh če tr ti ima re dne se stan ke, ena če trt pa ne. Se stan ki so tu di v Pre ser jah, Šmar ci, na Hom cu in Du pli ci. V Šmar ci ima jo pro ble me s pri- mer nim pro sto rom za se stan ke. V Tu hinj ski do li ni so z okraj ne mla din ske or ga ni za ci je sa mi vo di li se stan ke in raz la ga li usta vo v Sred nji va si, Tu hi nju in Špi ta li ču. V Mot ni ku in Češ nji cah so se stan ki re dni, na no vo so po sta vi li od bor ZSM v Pšaj no vi ci in na Tuč ni - Bri šah. 9 V Ko men di se mla di na ne ude le žu je ra da se stan kov in ne ka že no be ne ga za ni ma nja. Ne ko li ko bo ljše je v Mo- stah. V Za lo gu se je or ga ni za ci ja znat no iz bo ljša la, ker je mla di na za če la pri ha ja ti na se stan ke. V Pod gor ju se je mla di na naj bo lje iz ka za la na po dro čju kul tur no-pro- svet ne ga de la. Na re di li so že več pred stav, ka te rih či sti do bi ček so na me ni li naj rev nej ši dru ži ni v nji ho vi va si, ki so ji Nem ci po žga li dom. 10 V Stra njah se je »mla- 7 Zveza socialistične mladine. 8 Prav tam. 9 Prav tam. 10 Prav tam. din ska or ga ni za ci ja vsaj ne ko li ko raz gi ba la, ven dar ni tak šna, kot bi mo ra la bi ti, ker ma njka di sci pli na in čut od go vor no sti.« Tu di po li tič ne ga za ni ma nja ne po ka že- jo. Do se da nja se kre tar ka ni bi la vsem po vo lji za ra di ose bne ga živ lje nja, za to so iz vo li li dru go, ki je bi la na tem me stu že prej in je ne ko li ko re snej ša. V Sta ho vi ci in Čr ni mla din ski se stan ki po te ka jo te den sko, pre da- va nja so zla sti o usta vi, v Bis tri či ci pa je mla din ska or - ga ni za ci ja ze lo mla da.11 V Dom ža lah je or ga ni za ci ja ZSM po stav lje na v 3., 4. in 5. raz re du gim na zi je. V vseh raz re dih so te den ski se stan ki, na ka te rih so štu di ra li usta vo. Tu di pro fe sor ji me ni jo, da se je s tem ze lo po ve ča la di sci pli na. Mla- di na pri prav lja aka de mi jo za Pre šer nov dan. Tu di na gim na zi ji v Kam ni ku je po stav lje na or ga ni za ci ja ZSM. Se stan ki po te ka jo, tu di po ve za va med pro fe sor ji in or - ga ni za ci jo ZSM se je znat no iz bo ljša la. Mla di na tek mu- je med se boj v sten ča su,12 di sci pli ni, uče nju in pre ma- go va nju ka je nja. 13 V Smo dni šni ci je bi la mla din ska or ga ni za ci ja usta- nov lje na pred krat kim in mla di na ka že ve li ko za ni ma- nje za pro svet no de lo. Tu di v to var ni Ti tan se mla di na raj ši ude le žu je se stan kov kot na za čet ku. V to var ni Kna flič pa so še ve dno te ža ve, ker se kre tar ka ni ma av to ri te te pri mla di ni. V Dom ža lah pri Zor nu de la mla- din ska or ga ni za ci ja do bro, pra vil na je tu di po ve za va s sin di ka ti in od bo rom OF. Ena ko je v to var ni Koc jan čič. V to var ni Jar še so re dni se stan ki, si cer pa mla di na ni- ma do volj po li tič ne ga za ni ma nja, sla ba pa je or ga ni za- ci ja v to var ni Okr šlar. 14 Na to so po da li splo šne ugo to vi tve, iz ka te rih je raz- vi dno, da se mla di na si cer raz vi ja, ven dar bi lah ko na- re di la več, če bi jo ak ti vi sti pra vil no usmer ja li. Vi di se tu di, da okraj ni mla din ski ka der »ni poln živ ljenj ske ga 11 Prav tam. 12 Stenčas – stenski časopis; v obdobju povojnega pomanjka- nja papirja in ostalih komunikacijskih sredstev je bil stenski časopis najbolj priročno sredstvo množičnega informiranja šolske mladine v šoli. 13 Prav tam. 14 Prav tam.po le ta ter du ha re vo lu ci o nar no sti«. Skle ni li so, da je po tre bno iska ti me to de, ka ko bi mla di no »zak ti vi zi ra li«. Nuj no je, da se vži vi jo v njen po lo žaj. Do kler mla di na še ni do volj »zgra je na«, jo je po tre bno »zak ti vi zi ra ti z de lom, ki jo ve se li. To je pred vsem udej stvo va nje na kul tur no-pro svet nem po dro čju. Tre ba jo je usmer ja ti v du hu par ti zan stva in jo ta ko pri ve sti do po li ti za ci je, kaj ti za ve da ti se mo ra, da je da nes tu di go spo dar stvo te sno po ve za no s po li tič ni mi pro ble mi. Na lo ga od bo- rov ZSM naj bo za sle do va ti in raz krin ka va ti vse špe- ku lan te, čr no bor zi jan ce ter jih jav lja ti na ši obla sti.« Upoš te va ti je tre ba, da je »da nes bor ba in to na go spo- dar skem po lju, v ka te ri naj se bo ri tu di mla di na. /…/ Mla di no mo ra mo zre vo lu ci o na li zi ra ti, vzbu di ti ji mo ra- mo čut od go vor no sti. Mla di na naj po se stan kih od ha ja di sci pli ni ra no do mov, poz na naj ra zmer je med de lom in za ba vo. Dr ži naj se pred pi sov, t.j. po enajsti uri zve- čer naj ne bo več mla din ca na ce sti. Na ša dol žnost je tu di, da zbli ža mo de lav ca in kme ta. Vli ti jim je tre ba za vest, da so od vi sni eden od dru ge ga. Pa zi ti mo ra mo, ka ko bo mo po sto pa li pro ti raz nim po ja vom Ma ri ji ne dru žbe. Med mla di no je po tre bno po spe ši ti na vseh po dro čjih de la duh tek mo val no sti.« Gim na zij ska mla di na naj tek mu je pred vsem v uče- nju, di sci pli ni, v šte vi lu štu dij skih se stan kov. V obeh gim na zi jah naj ZSM zač ne de fa ši za ci jo, če je po tre- bna. Pov sod je po tre bno po sta vi ti tu di od go vor ne ga za pi o nir je. Ta naj se te sno po ve že z uči telj stvom. Pa zi ti je tre ba, da bo do pi o nir je vzga ja li v pra vem du hu. Ze lo po mem bno je de lo agit pro pa15 med mla di no: »Zak ti vi- raj mo mla di no, da bo na pra vi la čim več pa rol, ki naj se obe si jo na vi dna me sta (pa ro le v zve zi z usta vo, bor ba pro ti špe ku lan tom, čr ni bor zi, …). Sten čas naj tu di bolj ži va hno de lu je. Tu di on je lah ko v po moč raz krin ka va- nju na ro dnih škod ljiv cev.« Po u dar ja jo tu di fi nan čno vpra ša nje. Raz vi dno je, da se mla di na vse pre ma lo za ve da svo jih dol žno sti, ki ve že jo vsa ke ga čla na or ga ni za ci je. Po bi ra jo naj se čla- na ri na in tu di pro sto vo ljni pri spev ki. Či sti do bi ček od mla din skih pri re di tev mo ra vsak kra jev ni od bor pre ko okraj ne ga od bo ra po sla ti glav ne mu od bo ru ZSM. Na sled nja se ja OK KPS Kam nik je bi la iz re dna in je po te ka la 11. 1. 1946. Naj po mem bnej ša toč ka je bi- la obrav na va skle pov Ljud ske skup šči ne Slo ve ni je, ki se je se sta la po vo li tvah. Skle ni li so, da se mo ra jo vsi skle pi skup šči ne, ki so pre cej re vo lu ci o nar ni, ta koj ude- ja nji ti. Ugo tav lja jo, da je bi la te hnič na iz ved ba za se da- nja skup šči ne ze lo sla ba, ce li ce ni so pa zi le na vzgo jo 15 Agitprop je skrajšana oblika za oddelek za agitacijo in propa- gando. Oddelki agitpropa so bili sestavni del centralnih in regionalnih komitejev komunističnih partij v Sovjetski zvezi. Agitprop je bil sestavljen iz sektorja za notranje zadeve in tujino. Cilj agitpropa je bil širjenje komunističnih idej v Sovjetski zvezi in tujini. S propagandnimi informacijami so podpirali in poveličevali dosežke komunističnih oblasti, politiko ZDA in Zahodne Evrope pa so prikazovali kot politiko imperialističnega in kapitalističnega izkoriščanja delavcev. Pripadniki agitpropa so vodili komunistično propa-gando, agitacijsko, indoktrinacijsko, ideološkovzgojno in ideološkonadzorno ter usmerjevalno dejavnost s poglavit-nim ciljem, da mobilizirajo ljudi, kolektive, vojaške enote, najrazličnejše ustanove ipd. za izpolnjevanje nalog, ki jih je postavila Komunistična partija. Leta 1945 je agitprop po prevzemu oblasti ustanovil tudi Centralni komite komunistične partije Jugoslavije (CK KPJ). Po sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo so novembra leta 1952 na VI. kongresu KPJ razpustili jugoslovanski agitpropovski aparat.po slan cev. Ena ko je bi lo pri vzgo ji so dnih pri se dni kov. Za to je vse mu te mu po tre bno po sve ča ti več po zor no- sti. Skle ni li so, naj va ška ce li ca od go var ja za po slan ce, so dni ke pri se dni ke in jav ne ga to žil ca. Par ti ja vse ka kor ne sme za po stav lja ti oblas tve ne li ni je. Pred vi de ti mo ra de le ga te za po nov no iz vo li tev na zbo rih vo liv cev. Na to so da li še ne kaj kon kret nih za dol ži tev gle de or ga ni zi ra- nja v ne ka te rih par tij skih ce li cah. 16 Ugo tav lja jo, da ko mi te do se daj ni imel pre gle da nad ka drom v sin di ka tih, za to so do lo či li od go vor ne za iz pe lja vo te ga odlo ka po po sa mez nih to var nah. Ugo- tav lja jo tu di, da so bi li do se daj pre ma lo po zor ni na agit prop. Za to so se daj po sta vi li po se bne ga »pro fe si o- na li sta«, ki bo od go vo ren za to. Gle de bo ja pro ti špe ku- lan tom ugo tav lja jo, da je »k špe ku la ci ji nag njen vsak člo vek in za to ima čr na bor za v tem ča su vse mož no sti raz vo ja. Di fe ren ci a ci ja pa mo ra pri pe lja ti do te ga, da bo do špe ku lan ti iz pa dli. Par ti ja mo ra bi ti v tem po gle- du či sta …« 17 Na sled nja se ja je bi la 17. ja nu ar ja 1946. Nav zo či so bi li: Ma ček, član OK KPS, Ru dič, Re pnic, Mi ško, Pir nat, Sve tlin, Zor man, Lu kanc, Oblak, Je mec. Ugo tav lja jo, da je ti skar na Ve it se daj od pr ta, da je tam po stav ljen de le gat, za vse de lo pa je v tej ti skar ni od go vor na Min- ka Ko sir nik. La stnik sam se ne stri nja s tem in se v ne ka te rih pri me rih upi ra. Ugo tav lja jo, da v NA VOD-u v Kam ni ku ma njka 500 kg slad kor ja in okrog 300 kg ma ščo be. Kot kri vec je osum ljen J. P., skla di ščnik iz Šmar ce, ki pa je tre nut no zbo lel. Ko se poz dra vi, ga je tre ba ta koj za pre ti in stvar ra zi ska ti.18 Ce li co v Ko men di so pre o bli ko va li v dve. Vsa ka šte- je po 8 čla nov. Pr va od go var ja za te ren Križ - Mo ste, dru ga pa za Ko men do, Mla ko in Za log. Sko jev ke, ki so bi le pre dla ga ne za čla ni ce KP, se ude le žu je jo re dnih štu dij skih se stan kov. Iz ve dli pa so tu di ne kaj per so nal- nih za me njav. Obrav na va li so tu di an ket ne li ste. Na OK KPS so od po sla li 12 pri mer kov, ne kaj pa so jih da li v po nov ni pre pis na zaj na ce li ce. Po ro ča jo tu di o štu- dij skem se stan ku v to var ni Ti tan in Kna flič. Pre dla ga li pa so, da bi se več ce lic sku paj ude le že va lo štu dij skih se stan kov ali da si sa mi na ba vi jo pri mer ne bro šu re; kot po se bej pri mer no na va ja jo Le ni no vo knji go Ve­ li­ ka­ po­ bu­ da. 19 Na da lje ugo tav lja jo, da je gle de agrar ne re for me ve- li ko ano ma lij. »Re ak ci ja« v Bu ko vi ci je vr gla med lju di pa ro lo, da bo mo ral vsak in te re sent to zem ljo pla ča ti in čez čas vr ni ti. Kot ka že, to iz ha ja iz sa mo sta na Rep nje. Iz Mo rav ške do li ne se je ši ri la vest, da so na obla stnih po lo ža jih še ve dno ti sti, ki so bi li tam že med nem ško oku pa ci jo in prej v sta ri Ju go sla vi ji. Okrog Ra do melj se pri prav lja te ren za raz de li tev zem lje gra šči ne So u van, ki se bo de li la v so bo to 19. ja nu ar ja. Oko li Ko men de se po jav lja jo go vo ri ce, da ima jo do mo bran ci na Ko ro- škem vo ja ške va je in da bo do kma lu pri šli na zaj. Okrog Peč se več krat po jav lja jo skri va či, za to je bi lo pre dla- ga no, da bi po li ci ja oz. »na ro dna mi li ca« po sve ti la več po zor no sti tem od da lje nim kra jem. Tu di mi li ca iz Mo- ravč pre dla ga, da se Pe če pri klju či jo Mo rav čam za ra di la žje ga de la in pre gle da. Kar se du hov ni kov ti če, po ro- ča jo, da so ime li v Bu ko vi ci se sta nek Ma ri ji ne dru žbe 16 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS z dne 16. 1. 1946. 17 Prav tam. 18 ZAL, KAM 126, Zapisnik 18. 1. 1946. 19 Prav tam. ZAL,­KAM­126,­Zapisnik­OK­KPS­Kamnik,­1.­8.­1946 86Razprave – družbena zgodovina 87 Razprave – družbena zgodovinain so od žensk za hte va li, da pri pra vi jo otro ke, da bo- do ime li ve ro uk. Vik tor Faj di ga, žu pnik iz Šen tja ko ba, je iz dal na ro ta cij ski stroj ti ska ne li stke, ka ko naj se oprav lja jo dnev ne mo li tve. Več po zor no sti je po tre bno po sve ti ti vzgo ji otrok v otro ških do mo vih, zla sti v Kam- ni ku, kjer sta »ze lo sla bi vzgo ji te lji ci«. Na to pre dla ga jo, da se to va ri ši ca ma vzgo ji te lji ca ma Ča de že vi in Sam če- vi od vza me jo de kre ti, še prej pa stvar te me lji to ra zi šče. To naj opra vi me stni bi ro par ti je.20 Iz Za lo ga je pri šla na OZ NO proš nja s 83 pod pi si pro ti uči te lju Müllerju, ki se je »sam iz da jal za Vol ks- deut scher ja«. Pod pi sa na je bi la v ime nu vseh mno žič- nih or ga ni za cij, kot so OF, AFŽ, ZSM in še KNO. Pred- vsem pa sta jo pro pa gi ra la taj ni ca in pred se dnik, ki sta proš njo tu di »for si ra la« na prej. Po tre bno je, da se »v Za lo gu ta koj skli če se sta nek in se te ga uči te lja do- kon čno raz krin ka. V tej oko li ci se ši ri tu di pa ro la, da se bo ma ja odlo ča lo, kam bo spa da la Slo ve ni ja. Tu di v Vo di cah je po tre bno pri pra vi ti te ren, da se bo raz krin- ka lo žu pni ka Jan ca.« Obrav na va li so tu di pro ble ma ti ko de li tve ci ga ret otro kom v osnov ni šo li v Do bu in Je ho vo vih prič, saj po- ro ča jo, da so ime le prej šnji te den se sta nek na Ko li če- vem, ki se ga je ude le ži lo 8 tam kaj šnih čla nov, več krat pa se jim pri dru ži jo tu di čla ni iz Kra nja in Kam ni ka. Skle ni li so, da jih je po tre bno raz krin ka ti, or ga ni za tor je pa za pre ti. Ugo tav lja jo, da so med ljud mi ze lo osme- še ni in ne uži va jo ni ka kr šne ga ugle da, za to jih je po- tre bno še bolj raz krin ka ti in da ti to na lo go sko jev ski sku pi ni v ti sti va si.21 Re pinc je na se stan ku po ro čal, da je »naj ve čje gnez- do re ak ci je v Kam ni ku, po se bej v cen tru. Po se bej je po tre bno pa zi ti na zdrav ni ka Puc lja, na ad vo ka ta Žvo- klja – nek da nje ga vo di te lja kle ri kal ne stran ke in pa sve čar ja Jan ka Ste le ta. Za go to vi ti je po tre bno tu di bolj ši pre gled nad Sta rim gra dom, kjer se ste ka jo vsi t. i. ’fi skul tur ni ki’«. Pre dla ga li so, da gre do »to va ri ši par tij- ci« iz voj ske kot ne kak šna dru žba več krat ali vsak dan na Sta ri grad. Po leg te ga so skle ni li, da tov. Sa šo ure di gle de Sta re ga gra du ta ko, da bo do to va ri ši, ki uži va- jo še ne kak ugled med te mi ’fi skul tur ni ki’, ob ve šča li o nji ho vi de jav no sti okraj ni ko mi te. Pod dro bno gled pa je po tre bno vze ti tu di go stil no Ku mer na Šut ni, kjer se »tu di ve dno zbi ra jo vsi re ak ci o nar ji v so bi v 1. nad- stro pju. Pod kon tro lo je po tre bno vze ti tu di zdrav ni ka Puc lja in Ste le ta. Na mi li co je tre ba ape li ra ti, da de la ve stnej še in na tan čnej še pre i ska ve.« 22 Iz Dom žal so po ro ča li, da se »de la ve li ka svi nja ri ja v za ve ti šču sv. Vin cen ci ja, ker oskr bo van ci ne do be no- be ne bo ljše stva ri in ne pa ke tov, ki jih je po sla la UNR - RA23 in or ga ni za ci ja iz Dom žal (80 kg me sa). Ve li ke pri to žbe pri ha ja jo na OZ NO od oskr bo van cev, da se stvar raz či sti«. Za to so za dol ži li tov. Gre ga, da zbe re kon kret ne po dat ke, kam so šli pa ke ti, kje so pra ši či, od ka te rih so oskr bo van ci do bi li sa mo po eno ko li no. Zna no jim je na mreč, da so kla li dva pra ši ča po 200 kg. Od kri ti je po tre bno, kje je se daj me so in kdo se sha ja v tem za ve ti šču. 24 20 Prav tam. 21 Prav tam. 22 Prav tam. 23 Mednarodna humanitarna pomoč po vojni. 24 Prav tam.V Dom ža lah se je od kri la »žen ska re ak ci o nar na or ga ni za ci ja« za po beg na Ko ro ško. Va njo naj bi bi le vklju če ne vse »ta koz va ne ge sta pov ske pro sti tut ke«. Bi- lo je več pri me rov po be gov. Ena žen ska je bi la uje ta. Skle ni li so, da mo ra jo v pri hod nje iz sle di ti vse žen ske, »ka te re me če jo kar te«. Tre ba je uve sti či sto ile ga lo, kon spi ra tiv no ob ve šče val no slu žbo med par tij ci na te- re nu. Vsak član ko mi te ja mo ra or ga ni zi ra ti svo je za u- pni ke, od ka te rih bo do bi val te den ska po ro či la.25 V ce lot nem okra ju ob sta ja 42 sko jev skih sku pin s 523 čla ni. V zad njem ča su je bi lo spre je tih v sko jev- ske sku pi ne 13 de mo bi li zi ran cev. V Mo stah pa so mo- ra li za ra di ne de lav no sti in ne di sci pli ni ra no sti iz klju či ti 6 čla nov. V kra ju de la v SKOJ-u 26 čla nov. Po ve za va par ti je s SKOJ-em na splo šno ni za do vo lji va, ker par - tij ci ne pri sos tvu je jo nji ho vim se stan kom kot po moč, pač pa le kot kon tro la. To se do ga ja zla sti v Stra njah in Tu hi nju. Na Vi ru, v Tr zi nu, na Pša ti, v Iha nu in Meng- šu pa je odnos med par ti jo in SKOJ-em pra vi len. De lo SKOJ-a se odra ža po se bno v tem, da je med mla di no raz vil ustav no kam pa njo. Tu di v to var nah so osno va ne sko jev ske sku pi ne, in si cer v to var ni Zorn, Okr šlar, Koc- jan čič, In du pla ti, Ti tan, Smo dni šni ca. Naj bo ljši SKOJ je v to var ni Zorn, na Vi ru pri Koc jan či ču, kjer je tu di pra vi- len odnos med to var ni ško ce li co KP. V gim na zi ji v Dom- ža lah je po stav lje na sko jev ska sku pi na, v Kam ni ku je pa še ni. Sred nje šol ski sko jev ci ho di jo na se stan ke po kvar tih. 26 Gle de agit pro pa je bi lo re če no, da sta nje go vi glav - ni na lo gi štu dij in kul tur no-pro svet no de lo. Po tre bno je »dvig ni ti par ti jo« iz de lav ske ga slo ja. O par ti ji je po tre- bno več go vo ri ti tu di med ljud mi, jo bolj po pu la ri zi ra ti in iz po stav lja ti nje ne za slu ge. Po dru gi stra ni pa mo ra bi ti par ti ja ti sta, ki se ne sra mu je prav ni ka kr šne ga de- la … Na štu dij skih se stan kih je tre ba o par ti ji pre bra- ti vse po mem bne član ke in pre da va nja, da se ohra ni pra va par tij ska in OF li ni ja. Vsak član ko mi te ja mo ra zbra ti v ča su vo li tev obrat nih za u pni kov 2 do pi sa iz to- varn. Po tre bno je zbra ti po dat ke in na re di ti re por ta žo o de lav cu Koc jan či če ve to var ne, ki je izu mil ne kaj no- ve ga, kar so prej do bav lja li iz tu ji ne. Prav ta ko mo ra jo na re di ti re por ta žo iz Zor no ve to var ne, kjer so de lav ci de la li ne pre tr go ma 29 ur. Med to var na mi se mo ra or - ga ni zi ra ti tek mo va nje. 27 V okra ju je 67 kra jev nih od bo rov OF. Va nje je včla- nje nih 17.962 pre bi val cev, kar je 78 % vo liv cev. Pre je li so 6.919 le gi ti ma cij in jih raz de li li po ve čjih kra jev nih od bo rih gle de na uspeh na vo li tvah. 51 od bo rov je že pla ča lo čla na ri no, in si cer 17.000 di nar jev. Naj ve čje te- ža ve so v Bu ko vi ci, kjer lju dje sploh no če jo pla ča ti čla- na ri ne. V okra ju je 72 kra jev nih od bo rov AFŽ z 2.873 čla ni ca mi. Kot ka že, se z no vo se kre tar ko de lo vi dno iz bo ljšu je, ker ima vo ljo do de la. Okraj ni od bor AFŽ šte- je 15 čla nic, ki so vse s te re na. 28 V zve zi s sin di ka ti je glav no de lo usmer je no v skle- pa nje ko lek tiv ne po god be in vo li tve obrat nih za u pni- kov. Član OK KPS Kam nik Kerč je bil nav zoč na se ji kra jev ne ga stro kov ne ga sve ta ESZDNS Dom ža le, kjer je spoz nal, da je se sta nek ne za ni miv in da se po sve- ča vse pre ma lo ča sa de lu, ki ga oprav lja jo sin di ka ti. 25 Prav tam. 26 Prav tam. 27 Prav tam. 28 Prav tam.Ta stro kov ni svet šte je 15 čla nov. Na to so na pre dlog Ker ča spre je li mne nje, da se stro kov ni sve ti zdru ži jo, se dež pa naj bi bil na okra ju. Ugo tav lja jo, da de lav cem pri ma njku je po li tič no-stro kov nih se stan kov, kjer naj bi jih vzga ja li ter si s tem pri do bi li do ber ka der. De lav- ci ima jo tu di ve li ko te žav z voj ni mi do bič kar ji. Nu di jo jim pre mog in ra di o a pa ra te. Pri vat na po dje tja no če jo spre je ma ti de mo bi li zi ran cev, ker ve do, da bi jih ti lah- ko kon tro li ra li.29 Spre je li so sklep, da mo ra jo bi ti po zor ni na to var no Se ver-Po lak za ra di voj ne ga do bič ka. Po vseh to var nah je tre ba na sta vi ti pra vi na me ščen ski ka der, na pre dlog de lav stva se mo ra na vseh vi šjih fo ru mih vzpo sta vi ti ve čja kon spi ra ci ja. Voj ne do bič kar je naj naj prej ova- di jo de lav ci. De lav stvu je po tre bno pri ka za ti pra vi po- men vo li tev. Po vseh to var nah naj bo ta dan sve ča no okra še no. Vse nem ške ujet ni ke je tre ba skon cen tri ra ti v ko man di 14. bri ga de, prav ta ko se mo ra jo od vze ti voj ni ujet ni ki to var ni Maj dič z Vi ra. Pri za de va ti si je tre- ba za dvig bra no sti De­ lav­ ske­ enot­ no­ sti in Ljud­ ske­pra­ vi­ ce med de lav stvom, mu vce pi ti re vo lu ci o nar nost in de lav sko za vest. 30 Gle de agrar ne re for me je bi lo ugo tov lje no, da ima okraj 45 agrar nih od bo rov in 1289 čla nov. Agrar ni fond se stav lja: 215 ha cer kve ne zem lje, 346 ha zem lje ve le po se stni kov, 516 ha pre sež ka zem lje kme tov, 696 ha zem lje, raz la šče ne po AV NOJ-u, 2.559 ha zem lje, raz la šče ne po so dnih odloč bah, od Me ščan ske kor po- ra ci je in za drug 5.128 ha zem lje z goz dom. Vse ga sku- paj je to rej 1.773 ha ob de lo val ne zem lje. Dr ža va bo od te ga ob dr ža la 500 ha, osta lo bo raz de li la.31 Gle de voj ne ga do bič ka in špe ku lant stva ugo tav lja- jo, da »pri de v poš tev za obrav na vo 94 voj nih do bič- kar jev«. Od teh jih je bi lo so je nih že 5, 28. 1. in 29. 1. jih pri de na vr sto še 16, naj prej ve čji voj ni do bič kar ji, na to pa ma njši, da se s tem dvig ne mo ra la pri lju deh. Ne pri jav lje na ži vi na se od vza me in se brez plač no od- pe lje v Tu hinj sko do li no. Ko mi si ja mo ra or ga ni zi ra ti tu- di pre voz in pra vil no rav na ti pri kaz no va nju. Do slej so iz re kli za 13.000 di nar jev kaz ni.32 Skle ni li so tu di, da je tre ba par tij cem, »o ka te rih dvo- mi mo /…/ da ti za na lo go, da bo do po bi ra li za ti skov ni 29 Prav tam. 30 Prav tam. 31 Prav tam. 32 Prav tam.sklad Ljud ske pra vi ce. K te mu je po tre bno še po se- bej pri teg ni ti SKOJ in kan di da te. Ve lja naj pa ro la, da čim prej iz ve de mo, da čim več do bi mo in da do se že mo čim ve čji po li tič ni uspeh s pre pri če va njem. De nar mo- ra bi ti zbran v te ku ene ga te dna po od da ji ku po nov.« Fri da Mav ka so kri ti zi ra li za ra di ne pra vil no sti v za dru gi in spre je ma nja po li tič no ne za nes lji vih uslu žben cev. V enem me se cu se mo ra jo skli ca ti ob čni zbo ri za drug. Gle de na kaz nic za voj sko je bi lo skle nje no, da mo ra vsak, kdor jih res nuj no po tre bu je, pri ne sti po tr di lo od šta ba bri ga de, da je upra vi čen do na kaz nic. Poz va li so še, da se kre tar ji ce lic po skr bi jo za po nov no pri ja vo voj ne ško de. To va ri šica Ja nja pa mo ra čim prej zbra ti ka rak te ri sti ke in spo ra zum no za me nja ti ka der na poš- tah in v te le fon skih cen tra lah. Za prav ne ga re fe ren ta pri okra ju so pre dla ga li Ko ro šca, nek da nje ga so dni ka okraj ne ga so di šča. 33 Na sled nji se sta nek je bil 25. 1. 1946. Ugo tov lje no je bi lo, da štu dij ski se stan ki v to var ni Ti tan in Kna flič re dno po te ka jo. Pre dla ga li so tu di, da se kam ni ški štu- dij ski ak tiv za ra di la žje ga de la raz de li na tri ak ti ve.34 Gle de zbi ra nja me šča nov v oko li ci Sta re ga gra du so po ro ča li, da se tam kaj vsak ve čer zbi ra jo Ko va čič, Vi- za vi šek, Ol ga Ba bnik, To ne Ce rer, Til ka Za vr šnik, Karl Ben ko vič in že na zdrav ni ka Pre mro va. S se boj jem lje jo pi ja čo in se tam za ba va jo. Ve li ko go vo ri jo o okraj nem od bo ru, o se kre tar ju in oz ni, ker jim na vsa kem ko ra ku de la pre gla vi ce. Skle nje no je bi lo, da se vo hu nje nje za nji mi na da lju je.35 Gle de za ve ti šča v Dom ža lah so ugo to vi li, da so tja pri šli od pr ti pa ke ti s hra no. Od prl jih je tr ški od bor, vzel ven ci ko ri jo in jo dal v sku pno ku hi njo. Od bor je tu di ugo to vil, da so me so pre je li vsi »ubož ni ki«. V na da lje va- nju so spre je li sklep, da se do bi jo po dat ki o vsem de lo- va nju nun in o or ga ni za ci ji žensk za po beg na Ko ro ško. Be se da je te kla tu di o ob ve šče val ni slu žbi. Vzpo sta vi li so jo v Iha nu, v dru gih kra jih pa še ne. Tr ški bi ro v Dom- ža lah se obna ša ze lo opor tu ni stič no gle de obrat nih za- u pni kov in jim ne na me nja no be ne po zor no sti, češ da so že po stav lje ni. V ve čjih to var nah ni pro ti kan di dat nih list. Skle ni li so, da mo ra jo še ve li ko po li tič no de la ti in pra vil no pri ka zo va ti po men obrat nih za u pni kov. 36 33 Prav tam. 34 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 25. 1. 1946. 35 Prav tam. 36 Prav tam. ZAL,­KAM­126,­Zapisnik­OK­KPS­Kamnik,­22.­8.­1946 88Razprave – družbena zgodovina 89 Razprave – družbena zgodovinaGle de agrar ne re for me je bi lo ugo tov lje no, da je bi lo pov sem pra vil no raz de lje no po ses tvo gra šča ka So u va- na. Tre ba je raz de li ti naj prej ve čje kom plek se, vmes pa tu di cer kve no zem ljo, kjer agrar ni in te re sen ti to za hte- va jo. Prav ta ko se mo rajo so di ti naj prej ve čji voj ni do- bič kar ji in na to ma njši. Ugo tav lja jo, da je bi la pri Se ni ci v Dom ža lah na re je na ze lo po vr šna in ven tu ra bla ga, za- to se mo ra na pra vi ti po nov no. Raz krin ka ti je po tre bno tu di taj ni ka za dru ge v Dom ža lah, ki pre je ma pla čo od to var ne Marn in od za dru ge. Čim prej je tre ba ure di ti tu di gle de poš tnih uslu žben cev in te le fo ni stov ter jih pre dla ga ti di rek ci ji za poš to v Ljub lja ni v za me nja vo.37 V oko li ci Sta ho vi ce se ši ri jo go vo ri ce, da bo do ti sti, ki so sla bo za pi sa ni pri OF, v naj kraj šem ča su iz se lje ni. Iz Dom žal po ro ča jo, da je »žu pnik Ber nik Franc po u če- val ve ro uk za se bno po hi šah in cer kvi. Ker pa ni pro sil za do vo lje nje za po u če va nje, mu je bi lo pre po ve da- no.« V Vo di cah je žu pnik Janc oprav ljal de vet dnev ni co za Kri ža ja in za ško fa. Lju dje mu no si jo tu di me so in mast, da »oprav lja ma še za te zlo čin ce«. V Kam ni ku je gvar di jan Mla kar jav no na sto pal na priž ni ci gle de ci vil- ne ga za ko na, češ da nič ne ve lja. Gle de žu pni ka Jan ca zbi ra jo po nov no po dat ke, dvo je obre me nil nih stva ri pa že ima jo in je vse že do stav lje no pri stoj nim fo ru mom. V Čr ni je bi lo za kla nih 5 go ved, ki sta jih kla la Spruk in Go lob z Goz da. Opa ža se ve li ko ne pri jav lje ne ži vi ne: 143 pra ši čev, 39 go ve je ži vi ne in ve čje šte vi lo koz in ovac. 38 Vse ko mi si je za pre pre če va nje čr ne bor ze je tre ba opo zo ri ti, da de la jo pri svo jem de lu pre več po li tič no in da kaz nu je jo ti ste, ki pre kup ču je jo s čr no bor zo, ne pa ti ste ga, ki od čr no bor zi jan ca ku pu je za svo jo la stno 37 Prav tam. 38 Prav tam.upo ra bo. Po ro ča jo tu di, da je pe kar na Blat nik iz Dom- žal v de cem bru brez na kaz nic, sa mo pro ti pla či lu, pro- da la 154 kg mo ke. Ta pe kar na pro da ja za en ki lo gram kru ha hle be, ki te hta jo od 68 do 75 dag. Skle ni li so, da se mo ra tam ta koj opra vi ti pre i ska va, ker ima jo men da tu di ve čjo ko li či no fla ne le in raz ne ga bla ga.39 Okrog Su ha dol in Ko men de so se v ve čjem šte vi lu po jav lja li skri va či, »ki spi jo kar po hi šah«. Opa ža li so tu- di »pod tal no ro var je nje re ak ci je«. Tu di okrog Re penj so bi li po ja vi skri va čev, men da so ene ga skri le tu di nu ne v cer kvi. V oko li ci Klan ca so se zbi ra la de kle ta, ki so pri šla iz Nem či je, v vseh do mo bran skih hi šah in »tam spi jo ter ži vi jo z nji mi v do brih odno sih«. Za dol ži li so to va ri ši co Pol dko, da naj de kon kret ne po dat ke o sha- ja nju teh de klet. Opa ža li so tu di, da ne ka te ri ze lo po- go sto za ha ja jo v Ma ri bor in se po šti rih dneh vra ča jo, s se boj pa pri na ša jo pol ne kov čke. Za to so da li mi li ci na log, da vse lju di s prt lja go bolj pre gle da in pre i šče, če ni ma jo pri se bi kak šne ga spi ska pi sem. 40 Po ro ča li so, da to var ni ška ce li ca v Ti ta nu ni ma raz- de lje ne ga de la po sek tor jih in da je ze lo ne de jav na. Go dnič je do bil na lo go, da ure di z de lav stvom in ak ti vi- sti v to var ni Re mec, da se od stra ni ta Zu pan in Ce re in »še ne ka te ri dru gi ti pi«. Po do bno se mo ra na re di ti tu di v to var ni Ti tan s Pro da no vi čem. Na da lje so ugo tav lja li, da je me stni bi ro KPS od go vo ren, da se iz sta vi nek da- nje mu ad vo ka tu Be ler ju pri mer na ka rak te ri sti ka, ki jo išče s pri mer ni mi pod pi si pri prav nik Ka je tan Pre mrov. Gle de go stiln v Kam ni ku se je ugo to vi lo, da so od pr- te čez 11. uro in da se pre ko mer no po pi va. Za to naj se vsa ke mu go stil ni čar ju, ki to kr ši, od vza me obrt. Go- dnič naj tu di ure di gle de men ze na Du pli ci. Par tij skim 39 Prav tam. 40 Prav tam.ce li cam na te re nu je po tre bno da ti na vo di la, da pre- gle da jo de lav ce po to var nah ter ugo to vi jo, kaj de la jo in na kak šnih me stih so, ter o njih vo di jo kar to te ko in ka rak te ri sti ke.41 Na da lje so spre je li sklep, da je po tre- bno po bra ti vse oro žje, tu di lov sko, vsem ti stim, ki ga ne bi sme li ime ti, od da ti pa ga mo ra jo ak ti vi stom v hri- bih. Prav ta ko se mo ra pri tr gov cu Ži rov ni ku v Mo stah na re di ti po nov na in ven tu ra bla ga. Pre i ska va se mo ra opra vi ti tu di pri nje go vem so se du Kra lju, ki ima skri te- ga več bla ga. Go dnič naj tu di pri pra vi me sta za Re pu- lu sa in Ada ma, da pri de ta v to var no Re mec. 42 Gle de SKOJ-a so skle ni li, da je po tre bno po u dar ja ti več po mem bnih na log: di sci pli na, po pol na po ve za nost s par ti jo, štu dij, de lo pri obno vi. Ugo tav lja jo, da je bil v zad njem te dnu for mi ran nov okraj ni ko mi te SKOJ-a, ki šte je 10 čla nov. Ka že, da bo bolj re sno pri jel za de lo in pra vil no zav zel li ni jo mla di ne. Ko mi si ja mo ra zbra ti vse po dat ke o agit pro pov cih iz okra ja, po se bno iz ce lic. Agit prop mo ra po sve ča ti ve li- ko več po zor no sti sin di ka tom in jim nu di ti več po li tič- ne pod po re, kaj ti »vsi čla ni ko mi te ja oz. vsak par ti jec mo ra vzga ja ti med de lav stvom agi ta tor je in bi ti sam agi ta tor«. Po tre bno je vzbu di ti več za ni ma nja za kul- tur no-pro svet no de lo, za to »bi bi lo pri mer no, da bi se iz praz ni li vsi pro svet ni do mo vi in bi res slu ži li prav v na men fi skul tu re in kul tur no-pro svet ne ga de la.« 43 Na da lje so spre je li sklep, da se mo ra ta dva čla na OK KPS Kam nik po za ni ma ti gle de de lav skih klu bov okrog Dom žal. Na raz po la go se jim mo ra jo da ti vsi ra- dij ski apa ra ti, »ki bo do slu ži li za dvig kul tur ne in po li- tič ne iz grad nje med de lav stvom.« Ce li cam je po tre bno na ro či ti, da bo do pri pra vi le več do pi sov o ce li cah in po kli cih na va si. Po vseh ce li cah je po tre bno za če ti s štu di jem zgo do vi ne VKP. 44 Gle de OF je bi lo ugo tov lje no, da se je v ja nu ar ju pri- ja vi lo 82 čla nov in tu di si cer opa ža jo ve li ko za ni ma nja in pov pra še va nja po pri jav ni cah za OF. Od 67 kra jev nih od bo rov je čla na ri no vpla ča lo še 54 KLO. Na Dom ža le pri de pov preč no 6 din, na Tr zin po 4 din. Pri vo li tvah v kra jev ne od bo re Rde če ga kri ža je po tre bno gle da ti, da bo do pov sod vo lje ni tu di par tij ci ali vsaj do bri čla ni OF. Gle de AFŽ so skle ni li pre dla ga ti, da se vsak me sec en- krat skli če se sta nek vseh se kre tark AFŽ, ki se za dol ži- jo, da pre ne se jo na lo ge na osta le že ne. Od bo ri AFŽ se pri to žu je jo, da jim de la jo ve li ko ovi ro od bo ri OF in LO, ker jim za dr žu je jo poš to in se ne ude le žu je jo nji ho vih se stan kov, če prav so vab lje ni. Prav ta ko pa ne va bi jo se kre tar ke AFŽ na se stan ke OF, če prav bi jih kot čla ni- ce teh od bo rov mo ra li.45 Gle de go spo dar stva in za druž niš tva so ugo to vi li, da se de lav stvo še ne za ve da po me na agrar ne re for me »in ve li ko krat po stav lja mar si ka te ro vpra ša nje ne pra- vil no«. Okraj na agrar na ko mi si ja si mo ra pred vsa ko de li tvi jo na re di ti na tan čen na črt, da ne bi pri šlo do kak šnih ne so gla sij ali ne pra vil no sti. Raz la sti ti bi bi lo po tre bno tu di ne kaj cer kve nih po se stev, če je to po tre- bno, ali vsaj sa mo stan v Rep njah. Tu mo ra pri ti po se- bno do iz ra za za hte va lju di. S pre sež kom zem lje ve čjih kmeč kih po se stev je tre ba ne ko li ko po ča ka ti. Pov sod 41 Prav tam. 42 Prav tam. 43 Prav tam. 44 Prav tam. 45 Prav tam.je po tre bno opra vi ti po li tič no kam pa njo za od hod v Prek mur je na po ses tva kul tur bun dov cev. De lav cem je po tre bno po ve da ti, za kaj ne bo do do bi li to li ko zem- lje, za kaj je tu di ne po tre bu je jo. Gle de za druž niš tva je po tre bno pov sod po pu la ri zi ra ti za dru ge in vpis va nje. Čla ni okraj ne ga ko mi te ja mo ra jo obi ska ti dve ce li ci in pri sos tvo va ti se stan kom. Voj ni ujet ni ki, ki de la jo pri pri vat nih in dus tri jal cih in obrt ni kih, se mo ra jo brez po- goj no ta koj ja vi ti vo ja ške mu šta bu 14. bri ga de v Kam- ni ku.46 3. 2. 1946 je po te ka la par tij ska kon fe ren ca, na ka- te ri je se kre tar OK Ivan Re pinc v uvo du po u da ril, da je pre lom ni ca v do se da njem par tij skem de lu. Vsem par - tij cem naj bi da la no ve ga ela na. Obrav na va li so po li tič- no si tu a ci jo, po ro či lo ce lic, re fe rat o or ga ni za ci ji.47 Gle de po li tič ne si tu a ci je je Mi ran Ko šmelj, član OK KPS, po u da ril po men spre je tja usta ve in nje no po pu- la ri za ci jo, se sta vo in de kla ra ci jo no ve vla de ter po men in ten ziv ne ga ljud ske ga udej stvo va nja. V zu na nji po li- ti ki je bil po u dar jen po men na slo ni tve na So vjet sko zve zo, odno sov s so sed nji mi dr ža va mi, zla sti pa se je obrav na val po lo žaj na Ko ro škem in v Ju lij ski kra ji ni, po se bno v Tr stu. V di sku si ji na ta re fe rat so obrav na va- li zla sti vpra ša nje Ita li je, kjer je bi lo po u dar je no, da se je v Ita li ji »skon cen tri ra la vsa re ak ci ja, ker Trst po me ni de jan sko skraj no me jo SZ.« Go vo ri lo se je tu di o vpra- ša nju nürnberškega pro ce sa.48 Na to so po da li pre gled ra zmer po po sa mez nih to- var ni ških in kra jev nih par tij skih ce li cah. V Smo dni šni ci je »par ti ja mla da«, de la pa še do kaj do bro. De lav ci so spoz na li, za ko ga de la jo, za to se je spre me nil tu di nji- hov po gled na vod stvo. Vo li tve de lav skih za u pni kov so bi le oprav lje ne pra vil no, saj so bi li kan di da ti iz bra ni na mno žič nem se stan ku. Par ti ja ob vla da po lo žaj v to var- ni. Pre cej de jav ne so tu di že ne. Tu di v to var ni Ti tan je ce li ca mla da. Pro duk ci ja je do se gla 98 % pred voj ne. Za ra di po ma njka nja kok sa pa ne mo re jo do se či vi šje pro duk ci je. Sa bo taž se ne opa ža, sin di kat je do ber, vo- li tve de lav skih za u pni kov so bi le iz ve de ne. Li sta pa ni bi la se stav lje na na mno žič nem se stan ku. De le gat se se stan kov ne ude le žu je in se še ve dno po ču ti kot kak di rek tor. Tu di iz to var ne Kna flič so po ro ča li, da »ce li ca ob vla da to var no«, da so de lav ci z de le ga tom za do vo ljni in da de lo ma za go var ja jo Kna fli ča. Ce li ca to var ne Re- mec šte je 11 čla nov, ki pa so pre ma lo re vo lu ci o nar ni. De lav stvo gle da na vod stvo ta ko kot v sta ri Ju go sla vi ji, »ker so na vo dil nih me stih še ve dno re ak ci o nar ji«. Po- ro ča jo tu di o skle pu, da se bo de la lo 8 ur udar ni ško za sklad Ljud ske pra vi ce.49 Ce li ca Vo di ce po ro ča, da je tam na te re nu pre cej re ak ci je, ima pa pre gled nad te re nom, ker je raz de ljen med po sa mez ne par tij ce. Na ve za va na du hov ni ke ni ta ko ve li ka in ni ma ko re nin med ljud stvom. Par tij ska ce li ca me ni, da se zem lja ni pra vil no de li la, ce li ca pri de li tvi ni so de lo va la. Ce li ca Tu hinj po ro ča, da ima re- dne se stan ke, de lo ima raz de lje no po sek tor jih, skle pi se iz vr šu je jo. AFŽ ima nov od bor, tu di SKOJ se je iz bolj- šal, ce li ca pa ne pri prav lja zbo ra vo liv cev in ne de la s so dni kom pri se dni kom in ljud skim to žil cem. Ce li ca to var ne In du pla ti Jar še po ro ča, da so se stan ki do bri, 46 Prav tam. 47 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 4. 2. 1946. 48 Prav tam. 49 Prav tam. ZAL,­KAM­126,­Zapisnik­OK­KPS­Kamnik,­23.­10.­1946 90Razprave – družbena zgodovina 91 Razprave – družbena zgodovinaprav ta ko po ve za va s sin di ka ti, pro duk ci ja po voj ni je na ra sla ce lo za 300 %. Za par ti jo se de la en udar ni ški dan. Iz to var ne Bo nač po ro ča jo, da je ce li ca moč na, pri šlo je do dru ge kan di dat ne li ste, ki jo je or ga ni zi ral nek kan di dat KP. Po ja vi la se je za ra di te ga, ker sta bi la na par tij ski kan di dat ni li sti dva, ki med de lav ci ni sta bi la pri ljub lje na. Li sta se ni obrav na va la na mno žič- nem se stan ku. Dru go li sto je pod pi ra la ena če tr ti na de lav stva. Ce li ca v to var ni Me dič Zankl po ro ča, da je vod stvo sla bo, da de lav ci uha ja jo z de la. Ni dvi ga pro- duk ci je, ker ni su ro vin. Vo li tve de lav skih za u pni kov so se do bro iz šle, zu naj to var ne se ce li ca ne udej stvu je. Za de lav ce, ki so v sin di ka tu, ni zna no, če so vpi sa ni v OF. Par tij ska ce li ca v to var ni Koc jan čič po ro ča, da so se stan ki re dni, da pa so te ža ve s stra ni po dje tja, ker ne ka te rim de lav cem nu di ugo dno sti. Na me ščen ci so od mak nje ni od de lav stva. Pro duk ci ja se je od no vem- bra dvig ni la za 28 %. Udar ni ka sta dva, ven dar »ni sta bi la med oku pa ci jo v na ših vr stah«. Ra zmer je med de- lav stvom in la stni kom je tak šno, da so ve či no ma pro ti la stni ku, le ne kaj jih ima na svo ji stra ni.50 Ce li ca to var ne Zorn po ro ča, da se je pro duk ci ja zvi ša la za 25 %. Šti ri ure de la jo za so ci al no skrb stvo in pet ur za KP. Vo li tve za u pni kov so do bro po te ka le; ce li ca je opa zi la, da se pri prav lja še ena li sta, za to je ta koj skli ca la se sta nek in »oži go sa la raz di ra če enot no- sti«. Štu dij ski se stan ki po te ka jo. Do ma se de lav ci po- li tič no ne udej stvu je jo pre več, ker de la jo v to var ni po 11 ur. Ce li ca Vrh po lje po ro ča, da ima re dne se stan ke, mla di na je agil na, AFŽ zbi ra za ra njen ce. Gle de ko ma- sa ci je je ce li ca po ka za la, da ni avan tgar da, am pak je na se dla »ma si«. Skle nje no je bi lo, da bo od slej ce li ca vo di la mno ži ce. Ce li ca naj pa zi na to, da mla di na ne pi jan ču je, za to ima se stan ke pod ne vi. Ni pa SKOJ do sti bo ljši od ZMS. Ce li ca Tr zin po ro ča, da je ka der mlad, po ve za va med ce li co, SKOJ-em in mla di no pa je do bra. SKOJ je raz kril skri va ča, je ze lo bu den in ima se stan- ke zgo daj zju traj ali poz no zve čer, ta ko da mo ra jo bi ti sko jev ci ve dno pri prav lje ni. Ce li ca Mo rav če po ro ča, da je pre cej re ak ci je pred vsem v Pe čah. Po ve za va med ce li co in voj sko je do bra, ce li ca pa ne ob vla da po lo ža- ja. Ce li ca Lu ko vi ca po ro ča, da ima re dne se stan ke, da AFŽ de lu je, za sle du je jo tu di skri va če. Ce li ca Ko men da po ro ča, da po lo ža ja ne ob vla da po pol no ma, di sci pli na v par ti ji ni do bra, se pa vpe lju je. »Re ak ci ja de lu je na raz ne na či ne. Lju dje še ve dno na se da jo re ak ci o nar- jem. Pri ma njku je re vo lu ci o nar no sti in štu di ja.« 51 Or ga ni za cij ski re fe rat je imel Ivan Re pinc. V njem je po u da ril, da je v par ti ji pre ma lo di sci pli ne in re vo lu- cio nar no sti. Za to bi bi lo po nje go vem »po tre bno uve- sti kon tro lo nad skle pi, iz va ja ti po li ti ko par ti je med ne par tij ske mno ži ce ter ime ti pre gled nad mno žič ni- mi or ga ni za ci ja mi. Ce li ca je od go vor na za vse de lo na po dro čju ce li ce. Tre ba je pre či sti ti ves apa rat po to- var nah, skr be ti za dvig pro duk ci je in po ve ča ti de lov no di sci pli no. Od pra vi ti je po tre bno sa bo ta žo in de zer ter- stvo v to var nah, dvig ni ti enot nost de lav ske ga raz re da, go spo dar sko bor bo je po tre bno gle da ti z raz re dne ga sta li šča. Po tre bno je tu di več in di vi du al ne ga de la in štu di ja.« Po zor ni mo ra jo bi ti na SKOJ in OF, pa »tu di že nam se par ti ja pre ma lo po sve ča, tre ba je pra vil no pri ka za ti agrar no re for mo, po pu la ri zi ra ti za druž niš tvo, 50 Prav tam. 51 Prav tam.pre ga nja ti fa mi li ar nost v par ti ji in tre ba je vne sti več na črt no sti v de lo.« 7. fe bru ar ja 1946 je po te kal re dni or ga ni za cij ski se- sta nek okraj ne ga ko mi te ja KPS Kam nik. Ugo to vi li so, da je tov. Go dnič ne kon spi ra ti ven in so za to pre dla ga li, da se iz klju či iz ko mi te ja in se mu da stro gi ukor. Gle- de zbi ra nja me ščan ske opo zi ci je na Sta rem gra du so po ro ča li, da za de vo za sle du je jo SKOJ in okraj ne ce li- ce re fe ren tov, ne mo re jo pa ve li ko iz ve de ti o nji ho vih po go vo rih, za to so skle ni li, da je po tre bno še na prej or ga ni zi ra ti ob ve šče val no slu žbo, ki so jo čla ni ko mi te- ja po okra ju že vzpo sta vi li.52 Gle de taj ni ka za dru ge v Dom ža lah je bi lo ugo tov lje no, da pre je ma pla čo sa mo za ti sti čas, ko de la v za dru gi. Gle de poš tnih uslu žben- cev je bil del nji ho vih ka rak te ri stik že po slan, ne pa še vse. Ko mi si je za uni če va nje špe ku la ci je in čr ne bor ze so do bi le na vo di la, ka ko naj se bo ju je jo pro ti špe ku lan- tom. Po tre bno je zgra bi ti res pra ve špe ku lan te. Mi li ci je bi la da na na lo ga, da mo ra po ve ča ti po zor nost nad gi ba njem oseb in po ve ča ti kon tro lo. V to var ni Re mec je či šče nje v te ku in bo po tre bno po sta vi ti nov sin di- kat, ker ta ni us tre zen. Po ro ča jo tu di, da je bi la pri Ti- ta nu za de va ure je na, Pro da no vič pa raz krin kan. Tu di go stil ni ški obra ti se kon tro li ra jo, ena izmed go stiln je bi la kaz no va na, gle de Piv ka na Du pli ci pa so skle ni li, da mu za ča sno še pu sti jo go stil no, na to pa mu od vza- me jo obrt. Po vseh to var nah v okra ju se zbi ra jo ka rak- te ri sti ke za ra di či stke. Pri Ži rov ni ku je bi la oprav lje na pre i ska va in naj de no ogrom no ne pri jav lje ne že lez ni ne. Po zbra nih po dat kih se bo za de va pre da la jav ne mu to- žil cu. Pri Kra lju se pre i ska va še ni iz ve dla, ker še ni bi lo za to do volj po dat kov. Oro žje so po bi ra li ne za nes lji vim, prav ta ko tu di vo ja ško oro žje. Po ro ča jo tu di, da so bi li voj ni ujet ni ki pre da ni pri stoj ni vo ja ški evi den ci.53 Gle de štu di ja so skle ni li, da se bo štu di ra la zgo do- vi na so vjet ske par ti je bo ljše vi kov. Ce li ce pa bo do spo- ro či le ime na ti stih, ki bo do sa mi lah ko vo di li štu dij ske se stan ke. Ugo to vi li so, da bi bi lo po tre bno za me nja ti se kre tar je v Ti ta nu, v Nev ljah, pri Bo na ču, v Ko men di, Jas trob ljah in Iha nu. Ko bo kdo od čla nov okraj ne ga ko mi te ja obi skal ka ko ce li co, mo ra pre gle da ti, če so us trez ni se kre tar ji. Skle ni li so, da bi bi lo po tre bno skli- ca ti kon fe ren ce agit pro pa, in si cer po se bej za to var ni- ške ce li ce in po se bej za osta le.54 Gle de agrar ne re for me so ugo to vi li na pa ke, ker je pri njej pre ma lo de lal po li tič ni ak tiv. Agrar na re for ma se iz va ja sa mo te hnič no, okraj na ko mi si ja je pre ma lo po ve za na s ko mi te jem. De li tev gre pre hi tro in ni po li- tič no pri prav lje na. Skle ni li so, da mo ra okraj na agrar - no re for mna ko mi si ja vsa ko de li tev zem lje prej pri ja vi ti okraj ne mu ko mi te ju. Za vsak ne ja sen pri mer de li tve je po tre bno, da se prej ob de la na ko mi te ju.55 Po ro ča jo, da so bi le tri kon fe ren ce OF, na ka te rih se je ugo to vi lo, da OF ne ob vla da po lo ža ja in se ne za ve da svo je na lo ge. Ne vi di jo li ni je in ce lo ak ti vi sti ne ver ja me jo OF. OF ni ža ri šče vse ga de la na va si, ni ma jo ja sne per spek ti ve o raz vo ju Ju go sla vi je. Ustav na kam- pa nja je šla pre ma lo v glo bi no. OF pre pu šča mla di no sa mo se bi in ji ne po ma ga, gle de že na pa se je po lo žaj ne ko li ko iz bo ljšal. Ak ti vi sti ne zna jo za in te re si ra ti lju di. 52 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 8. 2. 1946. 53 Prav tam. 54 Prav tam. 55 Prav tam.Ve li ko je lo kal pa tri o ti zma in opor tu ni zma. V va si pri- ha ja tu di pre ma lo ča so pi sja in se ak ti vi sti OF »pu ste vo di ti od ma se«. Za to so skle ni li, naj v vse od bo re OF pri de več mla di- ne iz SKOJ-a in par ti je. Vsak par ti jec in kan di dat in vsa- ka sko jev ska sku pi na mo ra do bi ti 3 na roč ni ke iz ven par ti je in jih ime no ma spo ro či ti do kon ca fe bru ar ja. Vsak par ti jec in kan di dat mo ra bi ti na ro čen na Ljud sko pra vi co. Vsak sko je vec se mo ra na ro či ti na Mla di no. Vsa ka dru ži na, ki se priš te va k OF, mo ra bi ti na ro če na na en »naš« ča so pis. Vsak me sec mo ra bi ti kon fe ren ca OF. Vsak par ti jec ali sko je vec mo ra bi ti član »fiz kul tu- re«. Vsa ka ce li ca mo ra na svo jem po dro čju or ga ni zi ra ti bral ne ve če re, kjer se bo bra la Pri­ ro­ da­in­lju­ dje, mla di- na pa mo ra or ga ni zi ra ti bra nje knji ge Ka­ ko­se­je­ka­ li­ lo­ je­ klo in o tem te den sko po ro ča ti. Po ce li cah mo ra jo v enem te dnu pre gle da ti, kdo ni us tre zen in ime no va- ti no ve. Par ti ja mo ra pod pre ti ko ma sa ci jo in pre dlog okraj ne ga iz vr šne ga od bo ra. Ce li ce mo ra jo pri pra vi ti no ve od bor ni ke in od po slan ce in si pri za de va ti, da pri- de v od bo re čim več par tij cev in čla nov SKOJ-a. 56 Na sled nji se sta nek je po te kal 14. 2. 1946. Po ro ča- jo, da se za de va Go dnič v to var ni Re mec še ni ure di la, ker se ta ni zgla sil na okraj nem ko mi te ju, če prav mu je bi lo ta ko na ro če no. Gle de Sta re ga gra du je za de va za ča sno ure je na, ker je tam voj ska. V Dom ža lah se še na prej za sle du je de lo va nje nun, a do slej še ni so opa zi- li ne pra vil no sti. Kar se ti če druš tva za po beg na Ko ro- ško, so zbra li ne kaj oseb, ki so po ve za ne v to druš tvo, in to ja vi li oz ni. Tov. Tram puš je ure dil in po slal na prej ka rak te ri sti ke za poš tne uslu žben ce. V to var ni Ti tan je bi la iz ve de na za me nja va, v Smo dni šni ci pa še ne, prav ta ko je bi la oprav lje na kon fe ren ca agit pro pa. Ugo to vi li so tu di, da v ko mi te ju ma njka od go vor ne ga za SKOJ, sin di kat in za druž niš tvo. Na to so si raz de li li re sor je.57 Po ro ča li so, »da se opa ža ne ko li ko pre ve lik od klon v le vo, zla sti, kar se ti če po u če va nja ve ro u ka v šo lah, ki se je pre po ve dal vsem du hov ni kom, ki ni so ime li po seb ne ga de kre ta za po u če va nje«. Na te re nu se od- vze ma vo ja ško oro žje, ra zen ne ka te rim ak ti vi stom, kar 56 Prav tam. 57 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 14. 2. 1946. iz va ja mo bil na de le ga ci ja. Ker se je voj ska od stra ni la, se je obo ro ži la po mož na Na ro dna mi li ca (NM) na te- re nu, da bo v po moč eno tam NM. Ugo tav lja jo, da se je sta nje iz bo ljša lo, da so od po slan ci že do volj pre ne- sli skle pe skup šči ne med lju di. Ukre pi gle de ob de la ve zem lje, od vze ma kart, de lo mrz ne žev pa se do sle dno iz va ja jo.58 Spre je li so sklep, da se mo ra vsa zem lja ob de la ti. Skli ca la se bo tu di se ja, kjer bo do na re di li se tve ni na- črt, KLO-ji bo do pri pra vi li tu di sklep, da se bo de la lo po en udar ni ški dan za po ru še ne kra je. Skr be li bo do za po ve za vo med de lav ci in kme ti. Spo ro či li bo do tu di, kje je za do sti se men in kje pre ma lo, da bo do lah ko po se ja li vso zem ljo. Umet na gno ji la se bo do naj prej raz de li la v ti ste kra je, ki so naj bolj pri za de ti. Tre ba je po pu la ri zi ra ti po moč iz čr pa nim kra jem, pri za de va ti si za to, da je vsa zem lja ob de la na in iz pol njen se tve ni na črt. Na te re nu opa ža jo, da se je po men OF ne ka ko iz gu bil in za me glil, ker se pre več po sve ča sa mo par tij- skim ce li cam in LO. OF mo ra na va si spet do bi ti tak šno vlo go, kot jo mo ra ime ti. Ugo to vi li so, da se mo ra po- ve ča ti čla na ri na za OF, tre ba je spod bu di ti tek mo va nje med po sa mez ni mi kra ji, tre ba je pri do bi va ti no ve čla- ne. Do go vo ri jo se tu di za se sta nek sin di kal nih od bo rov in da mo ra jo tu di to var ni ške par tij ske ce li ce po ši lja ti za pi sni ke na OK KPS. 59 Na sled nji se sta nek je bil 23. 2. 1946. Ugo tav lja jo, da v Rep njah in Vo di cah ni so po sve ča li do volj po zor no- sti od ku pu. Gle de par tij ske di sci pli ne ugo tav lja jo, da je na isti sto pnji kot prej. Po sa mez ni čla ni, ki so bi li poz va ni, se sploh ne od zo ve jo po va bi lu. Čla ni so tu di za mu ja li na se stan ke, di sci pli na je pod vsa ko kri ti ko. Tu di re fe ren ti ni so bi li naj bo ljši. Bi lo je pre več kri ti zi ra- nja, ker je bi lo isto ča sno pre več na log. 60 Ko so oce nje va li re fe ra te, so pri ne ka te rih ugo tav- lja li, da ima jo pre več »lo kal pa tri o ti zma«. Si cer pa se je kon fe ren ce ude le ži lo okrog 200 čla nov. Pre gled kan di- da tov za no ve KLO je bil le na če len, o njih se po dro bno raz prav lja v OF in po mno žič nih or ga ni za ci jah. Isto ča- 58 Prav tam. 59 Prav tam. 60 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 14. 2. 1946. ZAL,­KAM­126,­Zapisnik­OK­KPS­Kamnik,­19.­12.­1946 92Razprave – družbena zgodovina 93 Razprave – družbena zgodovinasno pa se je pre gle do val tu di ak tiv OF gle de na to, ka- te ri lju dje bi lah ko v bo do če pri šli v kra jev ne od bo re. V vseh bo do čih KLO-jih so po stav lje ni tu di od bo ri OF, ra- zen v Kr ti ni. Pre dlog ko mi te ja je tu di, da se v Ko men di na re di ta dva KLO-ja: v Za lo gu in v Mo stah. Ugo tav lja jo tu di, da pri dol žno stnem od ku pu še ni bi la do se že na ko li či na, ki je pred vi de na za okraj. Ka že pa na to, da se bo to do se glo. Pri dol žno stnem od ku pu, od da ji dav kov in se tve ni kam pa nji je kriv da za sla bo iz va ja nje na ak ti- vi stih, ker pre ma lo tol ma či jo ljud skim mno ži cam in ne pri ka zu je jo do volj, da jim je to v ko rist. Opo zo ri li so tu- di, da je pri dol žno stnem od ku pu po tre bno lo či ti »na še so vraž ni ke od ner ga čev«. Po leg te ga so pri po ro či li, da mo ra jo bi ti čla ni od ku pne ko mi si je do bri po li ti ki in se- tve no kam pa njo po pu la ri zi ra ti med ljud stvom po li ni ji agit pro pa, od bo rih OF in mno žič nih or ga ni za ci jah. 61 Na sled nji se sta nek je bil 26. 2. 1946. Ugo tav lja jo, da se za pi sni ki se stan kov ure sni ču je jo in da re ak ci ja na sto pa ve dno bolj or ga ni zi ra no. Opa ža jo, da sku ša jo pre ko svo jih lju di na zbo rih vo liv cev raz bi ja ti ljud sko enot nost. Za to je po tre bno, da se po ve ča ču ječ nost vse ga ak ti va na te re nu, da ce li ce or ga ni zi ra jo stra žo in pa tru ljo po va seh in da se vzpo sta vi ve čja po ve za va z OZ NO. Ko ma sa ci ja ob čin je bi la iz vr še na v Kam ni ku in Stra njah, kot je bi lo pred vi de no. V krat kem pa na čr tu- je jo ko ma sa ci jo v kra jih Vo di ce, Lu ko vi ca, Lo ke, Tu hinj in Dom ža le. Zbra ti je po tre bno tu di po dat ke o ža gah v okra ju, dav ke je po tre bno čim bolj zvi ša ti, pla če se zni ža jo, pre ne ha ti je po tre bno z mi tin gar stvom, pač pa pe re ča vpra ša nja raz la ga ti na ljud skih uni ver zah, tre ba je raz de li ti le gi ti ma ci je OF, dvig ni ti av to ri te to OF, us tva ri ti čim ve čjo po ve za vo med sred nji mi kme ti in de lav ci. Po tre ben je tu di po pis vseh Pri mor cev in štu dij Te me ljev le ni ni zma in zgo do vi ne so vjet ske par ti je.62 Na sled nja se ja OK KPS je bi la 7. 3. 1946. Ugo tav- lja jo, da se je sta nje »na še par tij ske or ga ni za ci je ne ko- li ko iz bo ljša lo, po ja vi le pa so se tu di dru ge na pa ke, ki jih mo ra mo nuj no od pra vi ti«. Med te mi na pa ka mi so opo zar ja li na »go spo dar ski šo vi ni zem, ker so svo je na- čr te pre ce nje va li, na čr te iz Be o gra da pa pod ce nje va- li. Pri od da ji bla ga dru gim fe de ral nim eno tam smo se po sta vi li po pol no ma na šo vi ni stič no sta li šče. Brat stvo in enot nost na ro dov nam je sa mo na je zi ku, ne pa, ka- kor bi bi lo po tre bno, v de ja njih«. V okra ju se je na mreč po ka zal šo vi ni zem pri od da ji od več ne ga pi sar ni ške ga in ven tar ja. Pri ustav ni kam pa nji ugo tav lja jo, da so pre- ma lo po u dar ja li de mo kra tič no cen tra li za ci jo, za to se že da nes po jav lja ner ga nje, češ da gre vse spet v Be o- grad. Pre ma lo krat smo po u dar ja li, da »ne pred stav lja Be o grad več ve li ko srb ske čar ši je«. Mno go šo vi ni zma so za ne sli de le ga ti s sin di kal ne kon fe ren ce v Za gre bu, kjer se je tr di lo, da je Slo ve ni ja naj vi šje or ga ni zi ra na, da ima naj bolj raz vi to in dus tri jo. Ko je iz okra ja od šla voj ska in odne sla s se boj žar ni ce in osta le po do bne pred me te, se je med ljud mi in tu di fun kci o nar ji po ja vi- lo go dr nja nje, češ vse bo do odne sli v Sr bi jo. In na da lju- je jo: »Moč no iz ra zi to se je po ja vi lo sek taš tvo na zad nji pu stni pri re di tvi, ko je tov. Ra do van odloč no nas pro- to val, da se po va bi voj sko. Pa tu di na splo šno se pri tov. Ra do va nu opa ža so vraž no raz po lo že nje nas pro ti voj ski.« Ugo to vi li so, da pre ma lo ali nič ne poz na jo pro- ble mov dru gih fe de ral nih enot, kaj ti ko mi te ne poz na 61 Prav tam. 62 ZAL, KAM 126, Zapisnik z dne 26. 2. 1946. ni ti vseh go spo dar skih pro ble mov svo je ga okra ja.63 Na da lje ugo tav lja jo, da par ti ja pre ma lo pre na ša na- lo ge, ki za de va jo OF. Čla ni KP de la jo na mreč kot ko- mu ni sti, pa še to sa mo za to, ker so par tij ci, in ne za to, da bi do sle dno sle di li do lo če ne mu ci lju. Ugo tav lja jo, da je »v Par ti ji pre ma lo bor be no sti, re vo lu ci o nar nost, ki jo je pre ve va la v ča su bor be, je po pol no ma po pu sti- la, kot da ji ni več po tre bna. Svo bo da je na šo Par ti jo opi ja ni la«. V okra ju so se po ja vi li pri me ri, ko čla ni KP sa mi iz sto pa jo iz par ti je. Tu di par tij ska bu dnost je v zad njem ob dob ju po pu sti la: »V mno gih pri me rih se ni ti ne za ve da mo oko li ce, ki nas ob da ja. Pre ma lo pa zi mo na ak te v pi sar nah, mno go krat se opa ža tu di ne kon- spi ra tiv nost. V Kam ni ku se je na pri mer ta koj iz ve de lo, kaj se je na se stan ku raz prav lja lo o za dru gi. V Kraš nji ve do vsi otro ci, kdaj, kje in ko li ko ča sa tra ja par tij ski se sta nek.« Sin di ka ti sa mi so se pre ma lo za ni ma li za kul tur no de lo in nje go vo iz bo ljša nje. V ne ka te rih pri- me rih tu di ni so za sto pa li de lav skih in te re sov, kot npr. da so de lav ci to var ne Okr šlar na sto pa li pro ti od vze mu voj ne ga do bič ka fir me. 64 Po u da ri li so tu di, da je po tre bno član stvo sin di ka tov po ve ča ti zla sti s stro kov ni mi in po li tič ni mi ka dri. Par - ti ja pre ma lo pri ka zu je po men udar ni ške ga de la, za to de lav ci v mno gih pri me rih ni so po pol no ma pre pri ča ni o po tre bi udar niš tva. V sin di ka tih je pre ma lo dro bne ga pre pri če val ne ga in po li tič ne ga de la. Po ja vi li so se tu di ne pra vil ni odno si do pri vat nih la stni kov po dje tij (Po lak, Kna flič) in do ljud ske obla sti (Okr šlar). V Smo dni šni ci pa je iz ra zi to ma lo me ščan stvo. 65 Gle de voj ne ga do bič ka so skle ni li, da bo do v bo- do če so di li le ve čjim do bič kar jem. V par ti ji se opa ža ma lo me ščan ska men ta li te ta, za to so »zdra ve ljud ske mno ži ce« na pra vi le go njo pro ti ma lo me ščan skim par - tij cem, ker so ne ka te ri vsto pi li v par ti jo iz ose bnih ko- ri sti. Na da lje ugo tav lja jo, da je agrar na re for ma ve li ko re vo lu ci o nar no de lo, ki lah ko pri ne se, če ni pra vil no iz ve de na, tu di ne ga tiv ne po sle di ce. Pri iz va ja nju agrar - ne re for me so se po ja vi le v par ti ji raz ne ne pra vil no sti. Ta ko so se v Vo di cah par tij ci pr vi po te go va li za zem ljo. Ugo tav lja jo tu di, da so ne pra vil ni odno si med de lav ci in kme ti, saj je »sred nji kmet naš naj ve čji za vez nik«. S stra ni par ti je je bi lo za zbli ža nje pre ma lo na re je ne ga. Pr vi ko rak k te mu pa je na črt no udar ni ško de lo kam- ni ške smo dni šni ce v Tu hi nju. Opo zar ja jo tu di na upo- ra bo me to de pre pri če va nja, ki je bi la med voj no naj- važ nej še sred stvo za pri do bi va nje mno žic. Iz po sta vi jo pri mer se kre tar ja ce li ce Dam ja na, ki te ro ri zi ra lju di in jim gro zi, da bo do čez noč iz gi ni li, za to se je na se lili med lju di, še zla sti med ti ste, ki so jih se li li že Nem ci, strah. To se zla sti opa ža v Dom ža lah in na Pre vo jah. V Bu ko vi ci so par tij ci na mno žič nem se stan ku go vo ri li lju dem: »Vam bo mo že da li. Lju dje so po tem iska li re ši- tve po raz nih ura dih. Ker je ni so na šli, so iz gu bi li ve ro v pra vi co.« Opa ža jo tu di, da se ne ka te ri par tij ci, zla sti v pi ja no sti, tr ka jo na pr si in po u dar ja jo, da so par tij ci. V Sta ho vi ci in Stra njah se je po ja vi la »od tr ga nost« par ti je od ljud skih mno žic, še zla sti v ča su zad njih vo li tev, ko prak tič no med nji mi ni bi lo po li tič ne ga de la. Do da ten pro blem je tu di v tem, da ce li ce ni so po u če ne o tem, kar se skle pa na od bo rih OF in KLO, ter ne ob vla da jo 63 ZAL, KAM 126, Zapisnik z dne 8. 3. 1946. 64 Prav tam. 65 Prav tam. po lo ža ja na va si. Po tem pro ble me, ki jih sa mi ne ra zu- me jo, raz la ga jo lju dem v na pač nem smi slu. Ugo tav lja li pa so tu di, da »par ti jec ni ve dno lik pra ve ga ko mu ni- sta. Mno gi so par tij ci sa mo za ra di pri vi le gi ra no sti, ne pa, da bi bi li vzor dr žav lja na in člo ve ka. V okra ju je po- lo vi ca par tij cev, ki so med šta jer sko ofen zi vo okle va li ali se skri va li.« V tem po gle du bo po tre bno par ti jo te- me lji to pre či sti ti.66 Skle ni li so tu di, da bo me stni ko mi te KPS Kam nik se- stav ljen iz na sled njih oseb: Ul čar To ne, se kre tar, Sta ne Pe ček, org. se kre tar, Lea Bran šte ter za OF in AFŽ, Loj- ze Beš ter za LO, Ela Pregl, Franc Kle menc za agit prop, Na ce Ber lec za go spo dar stvo, Mi he la Ko kal za SKOJ, Jo van Kiš za sin di ka te. V kom pe ten ci MK pa bo do še to var ni ške ce li ce: Ti tan, se kre tar Bra čič, Smo dni šni ca, se kre tar Bru čan, Re mec (Stol), se kre tar Franc Hri bar, Kna flič, se kre tar Franc Kle menc, Nev lje, se kre tar Jan- ko Vir jant, in za Kam nik se kre tar Loj ze Beš ter. 67 Kot pr vo na lo go so si za da li »pre či šče nje KP in re- še va nje vseh pro ble mov kra ja, oži ve ti v Kam ni ku po li- tič no živ lje nje in pri teg ni ti v ma sov ne or ga ni za ci je vse zdra ve lju di.« Ni jim bi lo všeč, da se je v Ko men di na sta ro po li tič no me sto vr nil sta ri kle ri kal ni vo di telj Štre- in. Za to sta po mne nju ko mi te ja od go vor na Vo de in Brem šak, ki sta za stvar ve de la, ven dar ni sta ob ve sti la ce li ce. Skle ni li so tu di, da obi šče jo ce li ce v Tu hinj ski do li ni. Gle de AFŽ-ja je bi lo skle nje no, da se mo ra jo že- ne v ce lo ti vklju či ti v to or ga ni za ci jo. Da ti jim je po tre- bno kon kret ne na lo ge na go spo dar skem po dro čju in vzbu di ti pri njih bu dnost za so vraž ni ko ve ak ci je na go- spo dar skem, kul tur nem in pro svet nem po dro čju. 68 Tu di de lo na mla din ski li ni ji naj gre v smer ak ti vi za- ci je mla di ne in pri teg ni tev v ZMS, boj pro ti amo ral no sti mla di ne in ak ti vi za ci ja mla di ne na go spo dar skem po- dro čju: dol žno stni od kup, dav ki, spo mla dan ska se tev. 66 Prav tam. 67 Prav tam. 68 Prav tam. Do se da nji okraj ni se kre tar SKOJ-a ni pri me ren za to fun kci jo, ker ne zna pri teg ni ti mla di ne in de la hu de na- pa ke.69 Gle de sin di ka tov so skle ni li, da bi bi lo do bro usta- no vi ti v okra ju en sam sin di kat, kam ni ški med stro kov- ni svet pa re for mi ra ti. Sin di ka ti mo ra jo ime ti pra vi len odnos do dr žav ne ga in za se bne ga sek tor ja in se pa zi ti skraj no sti, kot so žan dar stvo in bor ba za pla če. Sin- di ka ti se mo ra jo ukvar ja ti z go spo dar ski mi na lo ga mi, tre ba je za če ti go vo ri ti o de mo kra tič nem cen tra li zmu. Na kon cu so še skle ni li, da se mo ra jo ce li ce bolj za ni- ma ti za ga sil stvo. V Do bu pa je treb a re ši ti vpra ša nje se kre tar ja ce li ce in nje go ve ga bra ta, ki ni sta ni kjer za- po sle na. 70 Na se ji 9. 4. 1946 so opo zar ja li na pro ble ma ti ko sek ta še nja in na ka za li po tre bo po for mi ra nju par tij- skih bi ro jev v med kra jev nih stro kov nih sve tih, ki so po- dre je ni ne po sre dno okrož ne mu ko mi te ju. Na se ji OK KPS 18. 4. 1946 so obrav na va li go spo- dar ska vpra ša nja in pro ble ma ti ko voj nih do bič kar jev. Skle ne jo, da bo do čla ni ko mi te ja ime li se stan ke s ti- sti mi od po slan ci, ki so čla ni par ti je. V zve zi z za dru go v Kam ni ku se po stav lja vpra ša nje, kdo je pred se dnik za dru ge. V zve zi z NA VOD-om v Dom ža lah so ugo tav lja- li, da se še ne iz va ja prak sa, da bi bla go naj prej do bi le za dru ge, na to usta no ve in še le na to tr gov ci. Ugo tav- lja jo tu di sla bo sta nje gle de iz pol nje va nja an ket nih li- stov. 71 Od po mem bnej ših ugo to vi tev OK KPS Kam nik z dne 2. 5. 1946 ve lja iz po sta vi ti, da so bi li po ne kod po go- vo ri z od po slan ci oprav lje ni, po ne kod pa ne in da ima- jo te ža ve pri iz pol nje va nju an ket nih li stov. Ugo tav lja jo tu di, da je bi la or ga ni za ci ja na zbo ro va njih ze lo sla ba, prav ta ko re dar ji. Za to so za hte va li, da je tre ba za dol- že ne za re dar je po kli ca ti na od go vor nost. Pri se kre- 69 Prav tam. 70 Prav tam. 71 ZAL, KAM 126, zapisnik z dne 10. 4. 1946. ZAL,­KAM­126,­Zapisnik­OK­KPS­Kamnik,­8.­11.­1946­ 94Razprave – družbena zgodovina 95 Razprave – družbena zgodovinatar jih OF ni bi lo di sci pli ne. Fo to gra fi ra li so ne pri mer ni fo to gra fi. Re so lu cij ni bi lo. Čla ni taj niš tva in ko mi te ja ni so bi li ves čas na pro sla vah. Na pro sla vi 1. ma ja se je tov. Kerč pre več opi ja nil, za to bo kli can pred ko mi te. Pre gle da ti bo tu di tre ba, ka te ri par tij ci so bi li ne di sci- pli ni ra ni in ka te ri kme tje so de la li na po lju 1. ma ja. Do lo či li so, da bo 9. ma ja v Kam ni ku in Dom ža lah pro- sla va. Na pred ve čer bi bi le ba kla de in kre so vi ter bi se spre je le re so lu ci je.72 Na sled nja se ja je bi la 10. ma ja 1946. Med dru gim so go vo ri li o za ho dni me ji in tr ža škem vpra ša nju. Ugo- tav lja jo, da je vse manj mož no sti, da bi Trst pri pa del Ju- go sla vi ji. Na po ve du je jo tu di pri hod tr ža ške de le ga ci je v Kam nik, ki jo je »po tre bno spre je ti s so ču tjem in čim bolj sve ča no«. Iz ra zi ti je po tre bno, da so čus tvu je mo z vsem pre bi val stvom Ju lij ske kra ji ne za ra di ne pra vič ne ra zme ji tve med Ju go sla vi jo in Ita li jo. Spo ro ča jo tu di, da bo za se da nje okraj ne skup šči ne 19. ma ja in za to ime nu je jo ti ste čla ne, ki naj pri pra vi jo vse po tre bno za to. Ude le ži li se bo do tu di kon fe ren ce ak ti vi stov OF, ki bo v Ljub lja ni. Go vo ri jo tu di o po sta vi tvi spo me ni ka v Kam ni ški Bis tri ci.73 Na se stan ku 22. ma ja 1946 so obrav na va li 3. za- se da nje okraj ne skup šči ne, OF in osta le mno žič ne or - ga ni za ci je.74 Na se stan ku, ki je po te kal 31. ma ja 1946, so po ro- ča li iz po sa mez nih kra jev nih ce lic. V Nev ljah je ce li ca v te žav nem po lo ža ju, saj se čla ni med se boj no ob to žu je- jo. Se kre tar je pre mlad in ne re sen, mno gi čla ni so na se stan ku či sto ti ho, ker se bo ji jo kom pro mi ti ra ti.75 Iz Sta ho vi ce po ro ča jo, da je bi la ude le žba na zbo ro- va nju pol noš te vil čna, da so čla ni pre da ni. To va ri ša, ki sta bi la pi ja na, sta si kar sa ma za da la ka zen in ji ma je bi lo žal po če tja. Dva mi lič ni ka, ki sta včla nje na v tam- kaj šnjo ce li co, se sku ša ta od ce pi ti od nje. Iz Tu hi nja po ro ča jo, da ce li ca ni ma po ve za ve s KLO in osta li mi mno žič ni mi or ga ni za ci ja mi. Pro blem je, ker ce li ca ne štu di ra sko raj nič. Tu di za to var no Re mec ugo tav lja jo, da je pre ma lo po ve za ve, pred se dnik sin di ka ta je pi ja- nec. Opa ža se tu di ri val stvo med dve ma čla no ma KP, ne ka te ri so tu di »pre več ver sko nas tro je ni«. Na se stan- kih se »spu šča jo v dro bna ri je in ni ma jo do volj par tij ske za ve sti«. 76 Po go var ja li so se tu di o du hov ni kih. Ne ki pa ter naj bi go vo ril v šo li, da pri de jo lju dje s kri ži na ka pi, ime- nu je jo se kri žar ji, in da naj pi o nir ji ni kar ne ho di jo na se stan ke. V okra ju je 35 du hov ni kov, de kret jih ima sa mo 20. Pr va na lo ga je, da se pri teg ne jo uči te lji in po iz ku si na re di ti nas pro to va nje med uči telj stvom in du hov ni ki. Pa zi ti je tre ba, da se ne bo do vklju če va li v od bo re in usta no ve. Pred vi de na je ko mi si ja, ki se bo ukvar ja la s tem: Ra do van, Slav ko Oblak in en član OZ- NE. »Naj slab ši žu pni ki« v okra ju pa so: Jarc, Heybal, Perc, Ča dež, Pa vlič, Ber nik, Fron talj, Mav, Kle men, Franc Šmid, Sir šek, Ho stnik, Gol ma jer, Dem šar, Zni kar in Pe ček. Ča dež je na go var jal ljud stvo, naj vo li jo v praz- no skri nji co in je tu di stal no med ljud mi. Heybal se je iz ra zil: »Da nes sem tr gal jaz sten čas, dru gič pa bo že ta ko or ga ni zi ra no, da ga bo mla di na sa ma. Iz priž ni ce 72 ZAL, KAM 126, Zapisnik z dne 3. 5. 1946. 73 ZAL, KAM 126, Zapisnik z dne 10. 5. 1946. 74 ZAL, KAM 126, Zapisnik z dne 24. 5. 1946. 75 ZAL, KAM 126, Zapisnik z dne 4. 6. 1946. 76 Prav tam. je raz krin kal mla din ca, ki je na sten ča su pi sal o de ja- njih du hov šči ne. Nje mu se mo ra na vsak na čin od vze ti de kret.« Ko mi si ja mo ra po tem vse to pre gle da ti, zbra ti živ lje nje pi se ter po tre bni ma te ri al. Usme ri ti mo ra vse de lo v to, da se čim prej raz krin ka jo.77 Obrav na va li so tu di ide o lo ško-po li tič no pri mer nost uči telj ske ga ka dra. Uči te ljev je v okra ju 175, pro fe sor- jev 24 in 2 otro ški vrt na ri ci. Otro ške vrt na ri ce ni so pri- mer ne. Ko mi te je gle de te ga na do lo če nem me stu že in ter ve ni ral, ker jih je tre ba na vsak na čin od po kli ca ti. V okra ju je 60 uči te ljev, ki so »ne mo go či, ker po u ču je jo otro ke pro ti in te re som na še ga gi ba nja«. Pro fe sor ji pa so »ne mo go či« štir je: »Hro vat, ki na me no ma uči pro ti nam, Pet er lin Ma ri ja, Bla žič Dra go tin in Ner ži ma. Opa- ža se, da no če jo so de lo va ti ni ti v sin di ka tu. Dru ži jo se ve dno s pre mož nej ši mi ljud mi, ki so pro ti nam. Ma sov- nih se stan kov se ne ude le žu je jo. Gre do v cer kev in k ob ha ji lu ter se dru ži jo z žu pni ki.« Na kon cu so ko mi si jo za dol ži li, da vse to pre gle da, pri skr bi živ lje nje pi se uči- te ljev po uprav ni li ni ji.«Da bi te lju di od teg ni li od ma se, jih raz krin ka vaj mo na pod la gi de janj kot so de lav ce fa- ši zma v ča su oku pa ci je. Po slu ži ti se mo ra mo sten ča- sov.« 78 Na sled nji se sta nek je bil 20. 6. 1946. Po nov no so raz prav lja li o iz pol nje va nju an ket nih li stov in vpra ša- nju pri mer no sti ka drov v par ti ji in s tem po ve za ni po- tre bi po iz klju či tvi ne ka te rih čla nov. Po tre bno bi bi lo tu di kon tro li ra nje skle pov kon fe ren ce. Do lo či jo, kdo bo kon tro li ral po sa mez no ce li co. Po u dar ja li so po men štu di ja in pre bi ra nja ča so pi sov, kot sta Ljud­ ska­pra­ vi­ ca in Bor­ ba. 79 Na sled nja se ja je bi la 27. 6. 1946. Opo zar ja li so na ne ka te re ne iz vr še ne skle pe, do lo či li so ak tiv inš truk- tor jev za okraj no pro pa gan dno ko mi si jo, ki bo usmer - jal štu dij po sku pi nah in ga kon tro li ral. Ugo tav lja jo, da je ce li ca OLO po šte vi lu moč na, ide o lo ško pa pre cej sla ba. Za ra di sla be ude le žbe na se stan kih ce lic so ne- ka te re po sa mez ni ke iz klju či li. Prav ta ko se je raz for mi- ral Me stni ko mi te, ka te re ga čla ni so se vklju či li v ce li ce na sek tor ju svo je ga de la. Za ne ka te re ce li ce ugo tav- lja jo, da so čla ni pre cej pre da ni, ven dar ni odloč no sti, po se bej s stra ni se kre tar jev. Ne ka te ri ne pla ču je jo čla- na ri ne, dru gi se ne ude le žu je jo se stan kov, spet tre tji so pre več pod vpli vom ve re, če tr ti pre več pi jan ču je jo in pre te pa jo že ne in otro ke. Ne ka te ri so bi li iz klju če ni tu di za ra di te ga, ker so se med nem ško ofen zi vo po- zi mi 1944/45, na me sto da bi se bo ri li na par ti zan ski stra ni, ra je skri va li ali pa so bi li nji ho vi so ro dni ki pri do mo bran cih. Na se ji 11. 7. 1946 so raz prav lja li o de lu kra jev nih in to var ni ških ce lic, o vpli vu na sin di ka te, ne ka te re čla- ne so iz raz lič nih vzro kov, zla sti za ra di pi jan če va nja in ne mo ral ne ga živ lje nja, tu di iz klju či li.80 Sle de ča se ja je bi la 1. av gu sta 1946. Po ro ča jo o iz ve de nih par tij skih se stan kih. Po u dar ja jo, da mo ra jo skr be ti, da kaz ni ne bo do pre ma lo vzgoj ne. Ce li cam je po tre bno vse iz klju či tve pra vil no pri ka za ti. Ne za do volj- ni so bi li tu di s pro sla vo ob 5. oblet ni ci vsta je. Tre ba je ra zi ska ti vzro ke za to. Skle ni li so tu di, da se pre ve- ri uči nek nji ho ve agi ta ci je. Na vseh se stan kih naj se 77 Prav tam. 78 Prav tam. 79 ZAL, KAM 126, Zapisnik z dne 20. 6. 1946. 80 ZAL, KAM 126, Zapisnik z dne 11. 7. 1946. obrav na va jo pre dlo gi mi rov ne kon fe ren ce in po po tre- bi pod pre Kar delj in de le ga ci ja. De lav stvo naj bo vsak dan spro ti ob ve šče no o po te ku kon fe ren ce. Spre je li so pri po ro či lo, da mo ra jo bi ti gle de na to, da je mar šal Ti to zdaj v Slo ve ni ji, »pri prav lje ni na nje gov obisk v to- var nah in na te re nu, ter ta koj prič ne mo z agi ta ci jo za do sto jen spre jem. Ape li ra ti je po tre bno na vse KLO in VO OF, da bo do pri prav lje ni na to in vpe lje jo de žur stvo. Pri pra vi ti je po tre bno tu di da ri la za mar ša la Ti ta, ki pred vi do ma osta ne v Slo ve ni ji 14 dni.« 81 Gle de re kru ta ci je no vih čla nov v par ti jo me ni jo, da mo ra pre vla do va ti dru ga čen duh kot nek daj. Za če ti je po tre bno s pra vo pro pa gan do in pre pre či ti mo re bit ne po iz ku se re ak ci je, da bi od te go va la lju di od re kru ta ci- je. Na pra vi ti je tre ba spi ske za sko jev ce in par tij ce ter kan di da te od 20. le ta na prej. 82 Na da lje ugo tav lja jo, da »pro ti de lu kle ro fa ši zma še ni smo na pra vi li ni če sar, ka ko bi raz krin ka va li te ele- men te. Tre ba je pov ze ti os trej ši kurz pro ti njim in jih pri si li ti v to, da se po pol no ma kom pro mi ti ra jo. Ve li ko po zor nost je po tre bno po la ga ti na du hov ni ka Dem šar- ja iz Ko men de, ki zna pri do bi va ti ma se in do sti po tu je po va seh. Bil je po mo to ma za prt – so de lo val z Ita li ja ni in BE-GA 83 in na tem ga mo ra mo raz krin ka ti.« Na kon- cu ugo tav lja jo, da mo ra OLO bolj po ma ga ti voj ne mu od se ku, no tra nji upra vi ter UVD. 84 Na sled nja se ja OK KPS Kam nik je po te ka la 14. av - gu sta. Po ro ča jo, da so po vseh ce li cah po te ka li iz pi ti, za za mu dni ke pa bo do to opra vi li v Men gšu. Se daj bo po tre ben še sta ti stič ni pre gled raz vo ja ka drov. Inš truk- tor ji mo ra jo vo di ti to čen pre gled za ni ma nja čla nov za štu dij. Se kre tar ji ce lic ni so bi li obrav na va ni za ra di sla- bo uspe le pro sla ve ob 5. oblet ni ci vsta je, z uko rom sta bi la kaz no va na Po ni kvar in Zu pan, Šuš tar pa s par tij- skim opo mi nom. Za eno od uslu žbenk LO ugo tav lja jo, da je »po pol no ma pod vpli vom kle ra«. Po ne kod se opa- ža tu di ve li ka ne de lav nost, npr. v to var ni Koc jan čič. Se- stan ki s sin di ka ti so po te ka li za do vo lji vo. V Dom ža lah so jih bolj na črt no iz pe lja li kot v Kam ni ku, kjer je bi la si cer ude le žba ve čja. Opa ža se, da je bi ro v Kam ni ku ze lo ne sa mo sto jen, med tem ko je v Dom ža lah bo ljši. Sta nje v ce li ci Rep nje je za do vo lji vo.85 Gle de po li tič ne ga izo bra že va nja par tij cev so skle ni- li, da je po tre bno vse od go vor ne za štu dij po kli ca ti na okraj ni ko mi te, kjer naj se raz či sti, za kaj ni so oprav - lja li štu di ja. Vsi čla ni ko mi te ja se mo ra jo ude le že va ti štu di ja. Ugo tav lja jo, da je v okraj nem ple nu mu 90 % čla nov KP, ki pa se ne ude le žu je jo se stan kov ple nu- ma. Za to jih bo do po kli ca li na okraj ni ko mi te in kaz- no va li. Inš truk tor ji, ki jih je pre dla gal tu kaj šnji ko mi te, so priz na ni in bo do po kli ca ni na po se ben se sta nek, na to pa na re dne se stan ke, če se ne bo do raz prav lja- le po mem bnej še stva ri. Po tr di jo tu di ter min do pu stov čla nom okraj ne ga ko mi te ja: naj prej bo do ime li do pust čla ni okraj ne ga taj niš tva in okraj ne ga ljud ske ga od- bo ra, na to pa vo dil ni ka der in izme no ma ad mi nis tra- 81 ZAL, KAM 126, Zapisnik z dne 3. 8. 1946. 82 Prav tam. 83 »Bela garda« – komunistična oznaka za dejanske ali namišljene ideološke nasprotnike, ki so se nato organizirali v okviru t. i. »vaških straž« – MVAC. Velikokrat tudi izraz za poimenovanje domobranstva in ostale medvojne vojaške organiziranosti katoliškega političnega tabora. 84 Prav tam. 85 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 15. 8. 1946. tor ji. Skle ni li so tu di, da brez ve dno sti okraj ne ga ko- mi te ja, ne sme bi ti no ben član en te den od so ten iz okra ja. No ben član se ne sme po ro či ti brez ve dno sti OK. Po veljnik KM v Dom ža lah se že li po ro či ti z ne kim de kle tom zgolj iz ma te ri al nih raz lo gov, za to je to za- de vo po tre bno re ši ti v ce li ci. Po u da ri li pa so tu di, da je po tre bno do 1. sep tem bra do bi ti 40 mla din cev za grad njo pro ge Brč ko–Ba no vi či in or ga ni zi ra ti kon fe ren- co mla di ne na vsem po dro čju. 86 Na sled nja se ja OK KPS je po te ka la 22. 8. 1946. Ude le ži li so se je tu di inš truk tor ji OK: Ža lo har, Ci per le, Ra kar in Bo ri šek. Re pinc je po u dar jal, da je po tre bno so dno raz pra vo pro ti Ru pni ku upo ra bi ti za kam pa njo, ka te re cilj je, »da do kon čno za tol če mo kle ro fa ši zem v Slo ve ni ji«. Za to na lo go je po tre bno ak ti vi ra ti agi ta tor- je, ki bo do »ljud stvu pri ka za li de lo iz da jal cev Ru pni ka, Rož ma na, Kre ka, Ha ci na in nji ho vih po ma ga čev kle- ro fa ši stov /…/ ker so pred na mi vo li tve, je tre ba to kam pa njo iz vr ši ti čim te me lji te je, da bo ljud stvo spoz- na lo, da je ljud ska oblast ti sta, ki pri na ša pra vi co. Po to var nah je po tre bno or ga ni zi ra ti ak cij ske sku pi ne, ki bi ob pro stem ča su med de lav stvom vo di le pri ka zo va- nje pro ce sa pro ti Ru pni ku. Za čim prej šnjo iz ved bo te kam pa nje in raz krin ka va nje iz da jal cev in du hov niš tva je tre ba po ve ča ti šte vi lo agi ta tor jev.« 87 Iz za pi sni ka je raz vi dno, da bo okraj na skup šči na za kam ni ški okraj 1. sep tem bra, pri prav lje na pa mo ra bi- ti bo lje kot prej šnja. Na skup šči ni bo tu di za pri se ga po- slan cev Ljud ske ga od bo ra. Po ro ča jo, da bo do vo li tve v slo ven ski par la ment oz. usta vo daj no skup šči no sre di ok to bra. Spre je li so smer ni ce, da je po tre bno v vo liv- cih us tvar ja ti miš lje nje o no vem us tvar ja nju go spo dar- stva. Na 10.000 voliv cev bo vo ljen en po sla nec. Kam- ni ški okraj bo imel 4 vo lil ne eno te. Čla ni ko mi te ja bo do od go var ja li za bo ljšo iz ved bo teh vo li tev. 88 Na sled nja se ja OK KPS Kam nik je bi la 5. sep tem- bra. Gle de štu di ja po po sa mez nih kra jev nih par tij skih ce li cah ugo tav lja jo, da je štu dij za jel vse ce li ce, ven dar je opaz na niz ka ude le žba. Skle ni li so, da je po tre bno, »da nam agi ta ci ja v zve zi z Ru pni ko vim pro ce som ne za mre«. Za to je po tre bno isto ča sno s pri pra va mi za vo- li tve vo di ti tu di to kam pa njo in »ob tej pri lož no sti raz- krin ka va ti kle ro fa ši zem«. Oce nju je jo, da so do se daj do se gli znat ne uspe he, kaj ti »do se daj mar si kje sploh ni so ve de li za gro zo dej stva, ka te ra ima na ve sti kler; za to pa je nuj no po tre bno, da s tem na da lju je mo ter na ta na čin pra vil no ori en ti ra mo na še lju di«. 89 Na sled nja se ja je bi la 18. 9. 1946. Ugo tav lja jo, da je iz po ro čil po droč nih kon fe renc raz vi dno, da so ce li- ce ze lo po tre bne po mo či, po se bno v Tu hi nju in Čr nem gra bnu. Za to je nuj no ure di ti or ga ni za cij sko sta nje ko- mi te ja. Skle ne jo, da je tre ba za čla ne agit pro pa iz bra ti sa mo naj bo ljše, ki ima jo naj več mož no sti po sta ti inš- truk tor ji okraj ne ga ko mi te ja. Za ra di vo li tev so bi le že pred vo lil ne par tij ske kon fe ren ce. Prav ta ko so na te re- nu 4 ko mi si je za vo lil ne ime ni ke. For mi ra na je po li tič- na vo lil na ko mi si ja, ki mo ra se sta vi ti vo li šča. Opa zi ti je pa ro le, da ta oblast ne bo dol go, da OF pre ga nja ve ro, da pri de jo An gle ži in da bo, do kler bo vla dal be rač Ti to, ve dno ta ko kot se daj. Ta pro pa gan da pri ha ja iz Ljub lja- 86 Prav tam. 87 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 23. 8. 1946. 88 Prav tam. 89 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 6. 9. 1946. 96Razprave – družbena zgodovina 97 Razprave – družbena zgodovinane. Po do bno je gle de po u če va nja ve ro u ka v šo lah. V Dom ža lah so po ja vi šo vi ni zma. Ugo tav lja jo, »da par ti ja v okra ju ni zmož na vo di ti bor bo pro ti kle ru«. V smi slu pred vo lil ne kam pa nje bo do po te ka le po droč ne kon fe- ren ce ak ti vi stov OF. Te naj bi bi le de lov ne ga zna ča ja, kam pa nja pa naj bi se za če la pod ge slom: »Na prej za iz grad njo na še dr ža ve.« 90 Za vo lil no kam pa njo je tre ba iz ra bi ti tu di pe sem in skr be ti, da bo ime la vsa ka pri re di tev glo bok zna čaj bor be. »Ljud ska pro sve ta, ka kor tu di vsak par ti jec mo- ra ime ti pred oč mi, da pre ha ja mo v so ci a li zem. Ve li ko po zor nost je po tre bno po sve ti ti za greb ške mu pro ce su, v ka te re ga je vple ten tu di ma ri bor ski škof. Odlo čen boj je po tre bno na po ve da ti sek taš tvu in vse pov sod po u- dar ja ti vlo go So vjet ske zve ze. Skli ce va ti se na žr tve in go ji ti tra di ci jo par ti zan stva. Or ga ni zi ra ti je po tre bno čim več dro bnih se stan kov ter pre u če va ti go vor tov. Ma rin ka na SNOS-u. Po tre bno je pri pra vi ti te ren za na- še kan di da te. V kam pa nji pa je po tre bno pa zi ti na dve ne var no sti: da vo li tev ne bi pod ce nje va li ter da ne bi od ce plja li Slo ve ni je od osta lih na ro dov Ju go sla vi je.« 91 Na sled nja se ja OK KPS Kam nik je bi la 3. 10. 1946. Se kre tar je po dal oce no po li tič ne si tu a ci je, ki se je v glav nem na na ša la na »de lo va nje no tra nje in zu na nje re ak ci je v tem, da se raz bi je na ša enot nost«. Glav ni na men pred vo lil ne ak ci je mo ra bi ti pri ka zo va nje go- spo dar skih pri do bi tev in sa mo za ve sti. »Na pod la gi raz- krin ka va nja kle ro fa ši zma bo mo v pred vo lil no kam pa- njo za je li šir še mno ži ce. Tre ba pa je, da se pre ne ha z ne par tij skim po na ša njem in pra vil no ana li zi ra re ak ci- ja. Prav ta ko je po tre bna te snej ša po ve za va z voj sko in nje na po pu la ri za ci ja. Prav ta ko je po tre bno po pu la ri zi- ra ti za ko ne in vre dnost de nar ja.« Za po moč pri agi ta ci- ji mo ra jo OLO na pra vi ti to čen sta ti stič ni pre gled vseh go spo dar skih pri do bi tev kam ni ške ga okra ja v ča su po osvo bo di tvi.92 Na da lje ugo tav lja jo, da so vse par tij ske kan di tat ne li ste vlo že ne, »ven dar se za či stost vo lil nih ime ni kov ni- smo do volj za ni ma li, ker so v vo lil nih ime ni kih ne ka te- ri, ki ne spa da jo tja.« Več po zor no sti je tre ba na me ni ti vo lil nim od bo rom po vo li ščih. Ti mo ra jo bi ti se stav lje ni iz naj bo ljših lju di, po mož no sti čla nov KP, ki bo do ime li ra zu me va nje za to in bo do zna li lju dem pra vil no tol ma- či ti po tek vo li tev. Do pri hod nje ga te dna mo ra jo čla ni ko mi te ja in inš truk tor ji pre gle da ti vo lil ne od bo re v vo- lil nih eno tah. 93 Na sled nja se ja je po te ka la 10. ok to bra 1946. Med dru gim pi še jo, da je po tre bno od pra vi ti »sek ta ško gle- da nje v zve zi s pro ce si pro ti du hov ni kom, prav ta ko pa tu di od pra vi ti opor tu ni zem, ki se je po ja vil v zve zi s tem. Pred čla ne KP in SKOJ-ev ce je tre ba odloč no po sta vi ti vpra ša nje ve re ter od pra vi ti cer kve ne po ro ke, za ha ja nje v cer kev«. 94 Po u dar ja jo, da je po tre bno kon kret ne je go vo ri ti o go spo dar skih pri do bi tvah. Štu di ra ti je po tre bno po li tič- no eko no mi jo, ker »je to osno va na še ga de la« in po- u dar ja ti dr žav ni in za druž ni sek tor. Ugo tav lja jo, da je med nji ho ve ak ti vi ste za šlo ma lo du šje za ra di mi rov ne kon fe ren ce. To pa mo ra bi ti no va opo ra za iz va ja nje 90 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 23. 9. 1946. 91 Prav tam. 92 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 4. 10. 1946. 93 Prav tam. 94 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 10. 10. 1946. re vo lu ci je na ba zi go spo dar stva. To je ve li ka po li tič na zma ga, »kaj ti im pe ri a li stič ne de le ga ci je so po sta le sa- mo gla so val ni apa rat«. 95 V pred vo lil ni kam pa nji je po tre bno mi sli ti na to, da je ab sti nen ca jav no gla so va nje za re ak ci jo, ki ho če s tem do se či, da zma ga drug kan di dat. Pri vo lil nih ime ni kih se je pre ma lo upoš te va la za ko ni tost. Če bi kdo od čla- nov KP vo lil dru ge ga kan di da ta, se šte je, da vo li pro ti OF. »Na vsa vpra ša nja od stra ni re ak ci je mo ra mo bi ti ofen ziv ni. Tre ba se je bo ri ti pro ti sta re mu gle da nju na po slan ce, češ da bi gle da li na lo kal ne po tre be.« Gle da- ti je tre ba tu di na to, da »ne za i de mo v ma lo du šje ali v uspa va nje nad do se da nji mi uspe hi. V ti stih kra jih, kjer ob sta ja ne var nost ab sti nen ce, je tre ba da ti naj bo ljše agi ta tor je in v skraj nem slu ča ju od stra ni lo kal nih ak ti- vi stov ne ko li ko stra hu. Zbi ra nje vo lil ne ga fon da naj bo do kaz, da dr ža va za vo li tve ne bo naj e la no be ne ga kre- di ta in da je to ini ci a ti va ljud stva. Vo lil na kam pa nja ter uspeh je pre iz kuš nja za na šo par ti jo ter je zr ca lo par - tij ske ga de la. Da pa bo do lju dje z nav du še njem spre- je li kan di da tu ro, je po tre bno, da se pra vil no pri sto pi k mno žič nim zbo ro va njem ter se na ta na čin vse zgri nja okrog kan di da tov.« Na kon cu se še pri to ži jo nad »skraj- no ne di sci pli no in sek taš tvom po sa mez nih par tij cev v okra ju v zve zi z vo li tva mi in ko ma sa ci jo KLO«. Za to so skle ni li, da vse par tij ce v ne de ljo po kli če jo na okraj ni ko mi te in jih za sli ši jo.96 Pri pra vam na vo li tve in nji ho vi te hnič ni iz ved bi je bi- la na me nje na tu di re dna se ja OK KPS Kam nik 18. 10. 1946. 97 21. 10. 1946 je po te ka la par tij ska kon fe ren ca za tri vo lil ne eno te okra ja Kam nik. Glav na te ma so bi- le pri pra ve na vo li tve. Se kre tar OK KPS Kam nik Ivan Re pinc je po u da ril, da so bi le že prej kon fe ren ce ak - ti vi stov OF, ka te rih na men je bi la enot nost nji ho ve or ga ni za ci je, pred vsem po pu la ri zi ra nje pr ve ga kan di- da ta in po u dar ja nje pra vil ne ga tol ma če nja po li tič nih do god kov. Po nje go vem mne nju ne ka te ri ak ti vi sti še ne ra zu me jo pra vil ne li ni je in se po stav lja jo na sta li- šče opor tu ni zma in sek ta še nja. Po manj klji vo sti vi di v agi ta ci ji in pro pa gan di. Pra vil no agi ta ci jo so oprav lja li v Kam ni ku in Men gšu, kjer so ak ti vi sti OF za je li ši ro ke ljud ske mno ži ce in pri pra vi li se stan ke, rav no nas prot- no pa je bi lo v Tu hinj ski do li ni in Sta ho vi ci. Po u da ril je tu di po mem bnost pra vil ne ga pri ka zo va nja uspe hov pa ri ške mi rov ne kon fe ren ce, s ka te ro so »vsi na ro di Ju go sla vi je pri do bi li ve li ko sim pa ti je med de mo kra tič- ni mi mno ži ca mi v sve tu«. Rav no za ra di te ga je »na ša par tij ska dol žnost, da vo li tve iz pa de jo 100 %, kar je tu di di rek ti va CK«. 98 Za to pa je po tre bno sto ri ti na sled nje: sto pnje va ti agi ta ci jo, po va seh skli ce va ti se stan ke z od bo ri ma- sov nih or ga ni za cij, pri pra vi ti lju di do te ga, da bo do sa- mi skli ce va li se stan ke, kjer bi se po go vo ri li, ka ko bo do vo li li, na da lje va ti z dro bno agi ta ci jo, pre gle da ti vo lil ne ime ni ke in na pod la gi te ga ugo to vi ti ab sti nen co, obi- ska ti ab sti nen te in z me to do pre pri če va nja do se či, da bo do šli na vo li šče. 99 95 Prav tam. 96 Prav tam. 97 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 18. 10. 1946. 98 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 21. 10. 1946. 99 Prav tam. Vo li tve mo ra jo bi ti iz ve de ne 100-od stot no. Na pod- la gi tak šnih re zul ta tov se bo po ka za la enot nost OF. V dro bnem po li tič nem de lu je po tre bno upo rab lja ti raz- lič ne me to de, kot npr. tek mo va nje, v skraj nem pri me- ru pa je po tre bno upo rab lja ti tu di me to de stra ho va nja, naj o snov nej ša pa je me to da pre pri če va nja. Ak tiv mo ra gle da ti tu di na to, da bo do vo lil ni od bo ri sez na nje ni z na lo ga mi za toč no iz ved bo, kaj ti re zul tat vo li tev je od vi sen od vo lil nih od bo rov. Na pred ve čer vo li tev je po tre bno or ga ni zi ra ti ba kla de, stre lja nje z mož nar ji, v ne de ljo zju traj, tj. na dan vo li tev pa naj se or ga ni zi ra jo bu dni ce, »ta ko da bo do vo li tve res praz nik vse ga ljud- stva«. Za ob ve šča nje naj bi skr bel iz vsa ke ga kra ja en član par ti je, ki bo za to ose bno od go vo ren. Ta po ro či la naj ob se ga jo ne sa mo šte vil čne po dat ke, am pak tu di raz po lo že nje lju di na vo li šču. Vo li tve se lah ko za klju či- jo, ko so iz ve de ne 100-od stot no. Re zul tat je tre ba ta- koj spo ro či ti okraj ni vo lil ni ko mi si ji. Ta koj na to naj ga kra jev ni od bor jav no raz gla si. Na to je tre ba or ga ni zi ra ti po vor ke z god bo. Po tre bna je tu di okra si tev, ki naj bo v zna me nju de la in bor be, pa ro le pa naj bi po ka za le go spo dar ski po lo žaj. Opo zo ril je tu di, da je tre ba kljub uspe hom pri agi ta ci ji »pa zi ti na so vraž ni ke. Du hov šči- na bo na pe la vse si le, da bi čim bolj ab sti ni ra la vo li tve. Na vse ta ke po ja ve je po tre bno opo zo ri ti ak ti vi ste, da ne bo do ime li stra hu. Na dan vo li tev pa zi ti na pri di ge, kaj ti ver jet no je, da bo du hov šči na v zad njih mo men tih vpli va la na vo liv ce, da ne bo do šli vo lit. Ta ke po ja ve je po tre bno v cer kvi jav no raz krin ka ti.« Na lo ga par tij cev je, da so na dan vo li tev ne po sre dno oko li vo li šča in da po ma ga jo osta lim ak ti vi stom. 100 Na kon cu so po ro ča li še o go vo ri cah, ki jih »ši ri re ak- ci ja«, in si cer, da se se no od da ja za to, ker se bo zo pet za če la voj na. V Mo rav čah je ne ki mo ški re kel 80 let sta ri že ni ci, da »jo bo hu dič vzel«, ker je pri sta ši nja OF. V Pod gor ju in Pre ser jah pa se ši ri jo ve sti, da so že pri šli An gle ži, ki bo do nav zo či pri vo li tvah. Ugo tav lja jo, da to iz vi ra iz te ga, ker se je sko zi Pod gor je pe ljal džip. 101 Na na sled nji se ji OK KPS Kam nik, ki je bi la 23. 10. 1946, so po ro ča li, da je bi la par tij ska kon fe ren- ca uspe šna in da se pov sod že vi di jo uspe hi, ra zen v Dom ža lah. Pov sod se je po ve ča la ude le žba na mno- žič nih se stan kih. Po ro ča jo o po sa mez nih kra jih in ugo- tav lja jo, da je sta nje naj bo ljše v Mot ni ku in Češ nji cah, naj slab še pa v Nev ljah, na Hom cu, v Do bu in na Vi ru. Na pod la gi vse ga te ga ugo tav lja jo, da je mož nost vo- lil ne ab sti nen ce 2-od stot na, za to mo ra jo v naj slab ših kra jih še po ve ča ti agi ta ci jo. Prav ta ko so me ni li, da je po tre bno or ga ni zi ra ti od hod na vo li tve. Do 12. ure naj bi bi le vo li tve pov sod kon ča ne. Vse za mu dni ke pa naj bi čla ni KP po po sa mez nih vo li ščih re gis tri ra li. Od pra- vi ti je tre ba, da bi ak ti vi sti or ga ni zi ra li vo zo ve za pre voz na vo li šče, am pak mo ra jo to pre dla ga ti lju dje sa mi.102 Gle de ob ve šča nja so skle ni li, da naj pr vo po ro či lo pri de na okraj no vo lil no ko mi si jo v so bo to ob 5. uri po pol dne, v ka te rem naj bo naz na če no, ka ko je pri- prav lje no vo li šče. Na sled nja po ro či la bo do pri ha ja la v ne de ljo ob 8., 10., 12., 14., 16., 18. in 19. uri. Na vsa- kem vo lil nem od bo ru naj bo do lo čen en član, ki bo od- go var jal za ob ve šča nje. Po pol dne po 3. uri naj se ti sti, za ka te re me ni jo, da so res nas prot ni ki, in ni so vo li li, 100 Prav tam. 101 Prav tam. 102 ZAL, KAM 126, Zapisnik 23. 10. 1946. ob ja vi jo na sten ča su, ven dar je tre ba de la ti pre vi dno. Vse po mem bne iz ja ve lju di je po tre bno jav lja ti po ku- rir jih. Kjer bi bil po lo žaj slab, je po tre bno ta koj po sla ti ak ti vi ste. 103 Kot de lo »re ak ci je« pa so oz na či li dej stvo, da bo sta na vo lil no ne de ljo v Ra dom ljah dve ma ši. Tam kaj šnji ak ti vist naj pa zi, kaj se go vo ri na priž ni ci, na to naj vse ti ste stva ri ovr že.104 Na sled nja re dna se ja OK KPS Kam nik je bi la 31. 10. 1946. To je bi lo že po vo li tvah. Že na za čet ku so obrav na va li no vi co, da je okrož ni ko mi te KPS dal priz- na nje vsem ak ti vi stom v zve zi z vo lil nim de lom. Opa zi li so tu di opor tu ni zem do lo če nih ak ti vi stov. Kjer so sla- bo vo di li, naj se na ak ti vi ste iz ve de »mo ral ni pri tisk«. Tak šne je po tre bno kaz no va ti, ti ste, ki so do bro opra- vi li de lo, pa na gra di ti s tem, da se jih sprej me bo di si v KP bo di si v SKOJ. Glav ne ugo to vi tve ana li ze vo li tev: sla bi vo lil ni ime- ni ki, ne zgra je nost čla nov, ne zna nje, re li gi oz nost, lju- dje ni so vo li li za ra di ak ti vi stov, pač pa iz pre pri ča nja. »Da lju dje ni so iz rec no pro ti KP, do ka zu je, da je du- hov nik Lam pret do bil ko maj 53 % gla sov, med tem ko je or ga ni za cij ski se kre tar CK-ja do bil 78 %.« Na da lje ugo tav lja jo, da jim bo re ak ci ja sku ša la ško do va ti na go spo dar skem in pro svet nem po dro čju, za to je tre ba or ga ni zi ra ti štu dij. Ker je 7. no vem bra oblet ni ca ok to- br ske re vo lu ci je, mo ra jo pro sla ve za je ti vse po de že lje, »da bo do lju dje ču ti li, da je bi la ok to br ska re vo lu ci ja ti- sta sto pni ca, po ka te ri smo pri šli do zma ge. Pov sod je tre ba iz ve sti pre da va nja in čim več slav no stnih aka de- mij. Na pred ve čer je po tre bno or ga ni zi ra ti ma ni fe sta ci- je, ba kla de aka de mi je, po vor ke, kre so ve, itd. V slav no- stnih re fe ra tih naj se po u dar ja, kak šne ga po me na je bi la ok to br ska re vo lu ci ja za člo veš tvo, vlo ga SZ da nes za no tra njo iz grad njo Ju go sla vi je in SZ.« Po u dar ja li pa so po men par tij ske ga izo bra že va nja in opo zo ri li na iz- pi te čla nov OK. Vsak član naj sam preš tu di ra 9. po gla- vje VKP/b/, prav ta ko pa tu di Zi her lov čla nek Pot­no­ ve­ Ju­ go­ sla­ vi­ je. 105 Na sled nja se ja OK KPS Kam nik je bi la 8. 11. 1946. Ugo tav lja jo, da so bi le pro sla ve v zve zi z obe le ži tvi jo 29. oblet ni ce ok to br ske re vo lu ci je do bro pri prav lje ne in tu di do bro obi ska ne, še po se bno v to var ni In du pla- ti, od ko der so po sla li tu di re so lu ci je. Pro sla ve so bi le v Mot ni ku, Sred nji va si, Tr zi nu, Men gšu, Ko men di, Vo- di cah, Dom ža lah, Šmar ci in Ra dom ljah. Tu di po vseh ma njših in ve čjih to var nah je bi la ude le žba za do vo lji- va. Po tre bno je da ti po u dar ka »na ši par ti ji«, pri ka zo va ti nje ne za slu ge ne koč in da nes. O par ti ji naj go vo re ti sti, ki ni so nje ni čla ni, am pak do bri čla ni OF. Naj bolj os- tro je po tre bno raz krin ka ti »je hov ce in ti ste, ki no če jo de la ti. Je hov ce, ki so za po sle ni po to var nah, mo ra jo iz klju či ti, kar je glav na na lo ga sin di ka tov«. 106 Prav ta ko je »po tre bno gro bo ve iz da jal cev zrav na ti z zem ljo. Na to je po tre bno pri pra vi ti lju di s tem, da jim tol ma či mo, ko li ko na ših žr tev je po ta bo ri ščih in goz- do vih, ka te rih gro bo ve nih če ne kra si in se jih nih če ne spo mi nja ter vsled te ga ne mo re mo do pu sti ti, da bi se da nes kra si li gro bo vi iz da jal cev in fa ši stov«. 103 Prav tam. 104 Prav tam. 105 Prav tam. 106 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 9. 11. 1946. 98Razprave – družbena zgodovina 99 Razprave – družbena zgodovinaNa to so po sa mez ni čla ni po da li po ro či lo o de lu po- sa mez nih vo lil nih enot. V to var ni Re mec so par tij ci opor tu ni stič no gle da li na de lo vo li tev in ga pre pu šča li osta lim. V Šmar ci so bi li do jem lji vi za na čin de la. V vo- lil nem od bo ru na Ro vih je vse de lo slo ne lo na enem par tij cu. Kam ni ška ce li ca je bi la agil na, par tij ci so dr - ža li or ga ni za ci jo. Za Men geš ugo tav lja jo, »da v tej vo- lil ni eno ti ni bi la vi dna kak šna gro ba sek ta ška na pa ka ali opor tu ni zem, ra zen ce li ce Ko men da, ker so tr di li, da ne mo re jo de la ti z ljud mi, ker so kme tje in so pre več nag nje ni k ve ri«. V Men gšu pa so več de la li ne par tij ci kot sa mi čla ni KP. V ce li ci je ne di sci pli ni ra nost, ne de- lav nost in pre cej šnja fa mi li ar nost. Tu di v ce li ci Vo di ce je »pre ve li ka do mač nost«. V Tu hi nju je ce li ca pre ve li ka, se kre tar je pre dan, ven dar ce li ce ne ob vla da. V pred- vo lil ni kam pa nji je bi la ce li ca ne de lav na in ne di sci pli- ni ra na. De la ni so zna li pra vil no usmer ja ti in ne dr ža ti li ni je. Ne ka te ri ak ti vi sti so vo di li nas prot no agi ta ci jo in po pu la ri zi ra li dru ge ga kan di da ta. Ce li ce KP v Čr nem gra bnu so v za čet ku vo lil ne kam pa nje de la le ve li ke na pa ke, ker se ni so stri nja le s pre dlo gom za pr ve ga kan di da ta. V sa mih Dom ža lah je par ti ja de lav na ka kor tu di v to var ni In du pla ti, kjer so par tij ci iz to var ne po ma- ga li pri de lu na te re nu. V to var ni Zorn so ve li ki pri me ri frak ci o naš tva. Ce li ca se je raz de li la v dve stru ji, za to ni ma jo uspe ha pri de lu. Tu di v to var ni In du pla ti je ce- li ca raz ce plje na, in si cer kar na tri stru je. Čla ni ce li ce ob so ja jo se kre tar ja Blej ca, da dr ži z vi dnej ši mi čla ni, ne vi di pa de lav stva. Na da lje so gle de na to, da je bi lo v zad njem ča su ze lo ma lo čla nov spre je tih v par ti jo, skle ni li, da bi v par ti jo pri teg ni li ti ste sko jev ce in čla ne OF, ki so se v ča su vo li tev po se bno do bro iz ka za li. Pre- gle da ti je po tre bno tu di ko mi si jo za pri pra vo an ket nih li stov in za me nja ti ne de lav ne čla ne.107 Na sled nja se ja OK KPS Kam nik je bi la 14. no vem- bra 1946. Obrav na va li so vpra ša nje tu hinj ske ce li ce in po sa mez nih par tij cev, ki ni so bi li do volj ak tiv ni, pri svo jem po li tič nem de lu v ča su vo li tev ali ka ko dru ga če de la jo po li tič no ško do. Ne ka te re so iz klju či li, dru gim pa da li strog par tij ski ukor. 108 Zad nja se ja OK KPS Kam nik je bi la 19. 12. 1946. Naj prej so skle ni li, da je po tre bno ti ste ce li ce, iz ka- te rih so čla ni, ki so bi li iz klju če ni ali so do bi li ukor na zad nji se ji, o tem ob ve sti ti. Kaz no va li so tu di Mar tin ka Že bo ta, ker je »v svo ji pi ja no sti kri ti zi ral na šo ljud sko oblast in to v pro sto rih klu ba JA, kjer se je iz ra žal pro ti se kre tar ju okraj ne ga ko mi te ja.« Za to je do bil ukor pred iz klju či tvi jo in je pre me ščen. Tre ba bi bi lo ure di ti tu di v zve zi z dav čni mi ko mi si ja mi, če na le ti jo na te re nu na ne ra zu me va nje. 109 Skle ni li so, da bo do v ja nu ar ju iz ve dli v Kam ni ku in Dom ža lah te čaj vseh se kre tar jev ce lic, in si cer dva- krat te den sko zve čer. Tja bi po va bi li še naj bo ljše čla- ne par ti je. Za na da lje va nje pa bo do v fe bru ar ju ime li še 10-dnev ni te čaj, za ka te re ga bi do bi li sred stva iz to varn. Na da lje ugo tav lja jo, da je »par ti ja pre ma lo na- re di la v vpra ša nju krom pir je ve kam pa nje.« Na te ren so za ra di te ga po sla li ves ak tiv OK LO, če pa uspeh ne bo vi den, bo po tre bno upo ra bi ti drug na čin or ga ni za ci je. Obrav na va li so tu di ne ka te re ka drov ske za de ve. Na da- 107 Prav tam. 108 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 15. 9. 1946. 109 ZAL, KAM 126, Zapisnik OK KPS Kamnik z dne 20. 12. 1946. lje so se zav ze li, da mo ra ple num OF ču ti ti, da bo do mo ra li kra jev ni ak ti vi sti spre je ti ve čje bre me na svo ja ra me na in da bo do bolj sa mo stoj ni. Iz ra ža ti se mo ra jo pred vsem krom pir je va kam pa nja, ustav na kam pa nja, skup šči na ter raz bi ja nje re ak ci o nar nih pa rol, po pu la- ri za ci ja par ti je, po men na ci o na li za ci je, or ga ni za ci ja in sa mo de lav nost ak ti vi stov OF na te re nu, po ve za va med par tij ski mi or ga ni za ci ja mi in LO, na črt nost, di sci pli na in ka ko vzga ja ti no ve ka dre. De nar, ki je bil na me njen za na gra do ak ti vi stom na vo li tvah, naj se raz de li med ti ste, ki so po ma ga li pri re še va nju an ket nih li stov. 110 110 Prav tam. »Ljud­ ska­pro­ sve­ ta­ka­ kor­tu­ di­vsak­par­ ti­ jec­mo­ ra­ ime­ ti­pred­oč­ mi,­da­pre­ ha­ ja­ mo­v­so­ ci­ a­ li­ zem«­–­za­ pi­ sni­ ki­OK­KPS­Kam­ nik­za­le­ to­1946­­­Pov­ ze­ tek Av tor v član ku pred stav lja de lo va nje ko mu ni stič ne par ti je na šir šem kam ni škem ob mo čju le ta 1946 in je na da lje va nje član ka, iz da ne ga v prej šnji šte vil ki Kam­ ni­ ške­ ga­zbor­ ni­ ka, kjer so bi li pred stav lje ni za pi sni ki ko- mu ni stič ne par ti je za kam ni ško okro žje iz le ta 1945. Iz gra di va je raz vi dno, da se je kam ni ška par ti ja v le tu 1946 naj več ukvar ja la ne sa mo z ra zme ra mi v la stni or ga ni za ci ji, kjer so ugo tav lja li pre ma lo de lav no sti in ide o lo ške zav ze to sti pri čla nih, am pak tu di z od kri va- njem »no tra njih so vraž ni kov«, to rej po ten ci al ne po li tič- ne kon ku ren ce, ki bi jo uteg ni la ogro zi ti na obla sti; pri tem so vi de li naj ve čjo ne var nost v izo bra žen cih iz kam- ni ških me ščan skih vrst, za to so or ga ni zi ra li vo hu nje nje za nji mi. Tu di z ne ka te ri mi pro ti ko mu ni stič no usmer - je ni mi uči te lji ni so bi li za do vo ljni. Pre cej se ukvar ja jo tu di z de lo va njem du hov ni kov na Kam ni škem, ki so za par ti jo po leg po ten ci al ne po li tič ne opo zi ci je pred stav- lja li naj ve čjo grož njo pri nje nem ne o vi ra nem po dre ja- nju vseh seg men tov dru žbe ne ga živ lje nja. V tej zve zi so se zla sti tru di li za tre ti vsa kr šno de lo va nje Ma ri ji nih družb po po sa mez nih kra jih, kaj ti te so po me ni le pre- ve li ko kon ku ren co par tij ski ide o lo gi za ci ji mla di ne, zla- sti de klet. Os trej šo li ni jo je za sle di ti tu di do Je ho vo vih prič, ka te rih pri pa dni ke je bi lo po tre bno vre či iz slu žbe, or ga ni za tor je pa po za pre ti. Pro ti kon cu le ta 1946 pa so za če li tu di z ve li ko či stko v la stnih vr stah, saj so iz naj raz lič nej ših raz lo gov iz klju či li kar pre cej čla nov. Naj- več jih je bi lo iz klju če nih za ra di al ko ho li zma in ne re- dne ga ude le že va nja par tij skih se stan kov, ne kaj za ra di ne mo ral ne ga živ lje nja, ne kaj pa tu di, ker so bi li pre več pod vpli vom ve re in ka to li ške Cer kve. V le tu 1946 se na Kam ni škem po ja vi jo tu di že pr vi po voj ni zna ki ra zo- ča ra nja nad sku pno ju go slo van sko dr ža vo in v tej zve zi se po u dar ja po tre ba po bo ju pro ti »šo vi ni zmu«. Čla nek pred sta vi tu di na lo ge kam ni ških ko mu ni stov na te re- nu pri iz ved bi pr vih vo li tev v slo ven sko usta vo daj no skup šči no, ki so bi le ta ko kot vo li tve v ju go slo van sko usta vo daj no skup šči no pred le tom dni po pol na far sa de mo kra ci je in svo bo dnih taj nih vo li tev, s či mer se je po nov no po tr di lo, da je te da nji po voj ni ko mu ni stič ni re žim sto pil na pot so vjet ske ga ti pa »ljud ske de mo kra- ci je«. ZAL,­KAM­126,­žig­na­zapisniku­ OK­KPS­Kamnik,­ 4.­6.­ 1946­»The­Cultural­Society­as­well­as­Every­Member­ of­the­Communist­Party­Must­Bear­in­Mind­that­we­are­Entering­Socialism«­–­Records­from­the­District­Committee­KPS­Kamnik­in­1946­­Summary These records present the activity of the Commu- nist Party of Slovenia in 1946 and are a continuation of the article published in the previous issue of the Kamniški­ zbornik, where records of the District Com- mittee of the Communist Party of Slovenia for Kamnik in 1945 were presented. The major problems the Communist Party had to confront in 1946 were not only the lack of ideologi-cal endeavourance of the Party members but also the threat of the ‘internal enemies’; the political compe-tition attacking the Communist Party’s absolute au-thority. They saw their biggest threat in the educated townspeople and were therefore spying on them. The Communist Party was striving to subordinate every aspect of social life, yet some teachers and priests strongly opposed the Party, thus it is no surprise that several drastic measures were taken against the religion and the Church. One of the Party’s main goals was to suppress the activity of St. Mary Socie-ties, which were considered a threat to the imposing of the Communist ideology on the youth, especially girls. Also persecuted were the Jehovah’s witnesses, who were deliberately being made redundant or impri-soned. Towards the end of 1946 there was a political purge among the Party and several members were expelled for numerous reasons, the most common being alcoholism, not taking part in Party’s delibera-tions, immoral way of life and religious zealousness. In 1946 the first signs of dissatisfaction with the united Yugoslavian country were beginning to show and it was necessary to put up a fight against exaggerated patriotism. The function of the Communist Party field-workers from Kamnik was also to carry out the first elections for the Slovene constituent assembly, which had, not more than a year before, turned out to be a complete farce of democracy and independence. This public fiasco confirmed that the post war Communist regime in Yugoslavia was on its way to turn into a So-viet version of ‘public democracy.’ 100Razprave – družbena zgodovina Kamniški­grb­s­sveto­Marjeto­iz­reliefa­Augila­grbonosca,­ok.­leta­1490,­diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik 101 Razprave – družbena zgodovinaMet­ ka­Me­ stek,­uči­ te­ lji­ ca­ Tu­ nji­ ška­Mla­ ka­5­f,­Kam­ nik 150­let­ ni­ ca­­šol­ stva­v­Tu­ nji­ cah Uvod Za kon sko ure je no jav no šol stvo na Slo ven skem se je za če lo z Ma ri jo Te re zi jo (1719–1780), ki je po drob- ne je ure di la or ga ni za ci jo osnov ne ga šol stva. V manj- ših kra jih na po de že lju so bi le usta nov lje ne tri vi al ke, to so bi le eno raz re dne šo le za po u če va nje bra nja, pi- sa nja in ra ču na nja. Ide ja o uved bi osnov ne šo le je bi la uza ko nje na s Splo šno šol sko na red bo (1774), ki je po dr ža vi la osnov - no šol stvo (otro ci od 6. do 14. le ta), in ka sne je s Po- li tič no šol sko usta vo (1806), ki je do lo ča la, da mo ra šol ska mla di na na de že li, ki ne ho di v ob vez no šo lo, in ti sta, ki je šo la nje že kon ča la, ob ne de ljah in praz ni kih obi sko va ti po nav ljal no šo lo. Ve li ke za slu ge za po u če va nje v ma ter nem, slo ven- skem, je zi ku ima Blaž Ku mer dej, ki je pre dla gal, da se izo bra žu je v ma te rin šči ni. Šo la v Tu nji cah je bi la usta nov lje na 1859. le ta v ča su ne o ab so lu ti zma in hab sbur ške mo nar hi je, le ta 2009 je mi ni lo 150 let od nje ne usta no vi tve. Šol ska usme ri tev je bi la ve za na na cer kev, pr vi za- čet ki so bi li po go je ni z na klo nje nos tjo in de jav nos tjo žu pni ka. Po za ko nu o na če lih in ra zmer jih med šo lo in Cer - kvi jo (1868) je ime la sled nja v šo li pra vi co, da po leg vo de nja in nad zo ra ve ro u ka skr bi tu di za bo go slu žje svo jih ver ni kov. Ver ski obre di so ta ko po sta li se stav ni del šol ske ga pro gra ma. 14. ma ja 1869 je iz šel tre tji av strij ski ljud sko šol ski za kon, ki je po sta vil te me lje slo ven ski šo li. Uve del je osem let no jav no ljud sko šo lo, ki jo usta nav lja, vzdr žu- je in nad zi ra dr ža va, va njo pa ima jo pra vi co ho di ti vsi šo lo ob vez ni otro ci. Spoz na ti sem že le la de lo in živ lje nje nek da njih uči- te ljev. Šo la ima v dru žbi po mem bno me sto, vklju če na je v vsak da nji živ ljenj ski utrip dru ži ne. V za čet ku ni bi lo ta ko. Zgo do vi na pri ča, ka ko so bi li za čet ki tež ki, saj po- lo vi ca otrok ni re dno obi sko va la po u ka, če prav so bi le do lo če ne de nar ne kaz ni za ne o pra vi če no izo sta ja nje. V na da lje va nju si bo mo ogle da li zgo do vin ski raz voj osnov ne šo le v Tu nji cah, ki je bi la do le ta 1963 sa mo- stoj na, ob usta no vi tvi osnov ne šo le Fra na Al bre hta pa je po ob čin skem odlo ku po sta la nje na po druž ni ca. Po dat ke sem zbra la v ar hiv skem gra di vu Šol ske ga mu ze ja, v Zgo do vin skem ar hi vu v Ljub lja ni, Nad ško- fij skem ar hi vu v Ljub lja ni, v šol ski kro ni ki Tu njic in v raz nih stro kov nih član kih, ki se ukvar ja jo z zgo do vi no šol stva na Slo ven skem. Šo la v ča su Av stro­Ogr ske Od usta no vi tve šo le do le ta 1914 Po bu do za usta no vi tev šo le je dal tu nji ški žu pan Ju- rij Ger kman, po do ma če Škle. Za čet ki po u ka so bi li, kot je raz vi dno iz li stin v Ško fij skem ar hi vu, že po prej, ven dar ne re dno in brez po tre bnih uspe hov. Po sku si za- sil ne ga po u ka v mež na ri ji so bi li po pri ho du ka pla na Ju ri ja Do len ca le ta 1852 ter or ga ni sta in cer kov ni ka Jer ne ja Pir na ta 1853. Ka plan Do lenc je po la stni iz ja vi učil bra nje po zi mi, ko li kor je do pu šča lo vre me, Pir nat pa s pro sto vo ljnim po u kom ni bil uspe šen. Ob žu pa no vi pro pa gan di za šo lo so bi li ob ča ni de- lo ma pro ti usta no vi tvi re dne šo le za ra di si ro maš tva, sla bih po ti in vre men skih te žav, de lo ma pa so se nav - du še va li za kam ni ško glav no šo lo, ka mor je 1856. le ta ho di lo 8 učen cev, 7 pa jih je v Kam ni ku sta no va lo. Za- ra di ne je vo lje ob ča nov se je Pir nat ma ja 1856 umak nil iz Tu njic. Po pre u re di tvi in pre no vi učil ni ce in uči te lje- ve ga sta no va nja v mež na ri ji in po pred ho dni do lo či tvi uči telj ske pla če je bi la usta nov lje na re dna osnov na šo la. Ob raz pi su uči telj ske slu žbe je bi lo v vseh šti rih kra jih šol ske ob či ne 64 šo lo ob vez nih otrok: Tu nji ce – 26 deč kov, 12 de klic, – Mla ka – 12 deč kov, 3 de kli ce, – Ko ši še – 4 deč ki, 2 de kli ci, – La ni še – 3 deč ki, 2 de kli ci. – Uči telj je po u če val ce lo dnev no po 4 ure, dve uri do- pol dne in dve po pol dne. Ve ro uk pa je pre vzel osred nji kra jev ni ku ra tor. Ob či na ni sa mo pre de la la ob sto je če mež na ri je v šol sko po slo pje, am pak je za go to vi la tu di iz lo kal nih vi rov za zdru že no uči telj sko, or ga ni stov sko in cer kov ni ško slu žbo do ta ci jo v let nem zne sku 173 gol di nar jev 73 kraj car jev av strij ske ve lja ve. De žel na vla da je 14. av gu sta 1857 iz da la sklep za do ti ra nje zdru že ne uči telj ske, or ga ni stov ske in cer - kov ni ške slu žbe v Tu nji cah. Bo do či uči telj naj bi po leg po u če va nja otrok oprav ljal tu di slu žbo or ga ni sta in mež nar ja, pri če mer mu je bil za po moč v mež nar je nju do de ljen hla pec z let ni mi 42 gol di nar ji. Za uči te lje vo sta no va nje in šol ski pro stor je slu ži la mež na ri ja, če prav ve li ko pre maj hna, ven dar priz na na s stro kov nim mne njem ce sar sko-kra lje ve ga okraj ne ga pred taj niš tva – z na vo di lom, da se na pra vi še po mož- na so bi ca pod stre ho, tam pa po zi mi za ra di mra za in po le ti za ra di vro či ne ni bilo mo go če sta no va ti. Ker so otro ci lo če no obi sko va li dva od del ka, je bi la ko mi si ja mne nja, da je šol ska so ba do volj pro stor na, ven dar pa ve li ko pre niz ka in za to ne zdra va, ker se po- le ti otro ci v njej du ši jo. Ker je bi la osnov na šo la v Tu nji cah si ste ma ti zi ra na, je bi lo po tre bno pre skr be ti tu di us tre zen uči telj ski ka- Za­cer­ kvi­ jo­sv.­Ane­sto­ ji­mež­ na­ ri­ ja,­ kjer­so­se­šo­ la­ le­mno­ ge­ ge­ ne­ ra­ ci­ je­otrok­iz­Tu­ njic.­Iz­ar­ hi­ va­šo­ le. 102Razprave – družbena zgodovina 103 Razprave – družbena zgodovinader. Pr vi uči telj, or ga nist in cer kov nik v Tu nji cah (šol ski okraj Kam nik) je bil Ju lij Ško flek, ki je 22. no vem bra 1859 na sto pil slu žbo. Fe bru ar ja 1860 se je uči telj Ško flek pri to žil, da od svo je na me sti tve v Tu nji cah ni pre jel še no be nih pre jem kov, za ra di če sar je za šel v sil no sti sko. O tem je de žel no vla do 7. mar ca 1860 opo zo ril kon zi sto rij. Pri ra zi ska vi te za de ve se je ugo to- vi lo, da je bil kra jev ni du hov nik Ju rij Do lenc pro ti šo li in je s priž ni ce za va ja jo če vpli val na lju di. Ker ni bi lo v nje go vem in te re su, da bi šo la uspe šno de lo va la, je de lal pro ti njej. Ker s tak šnim na či nom ni pre ne hal, so pre dla ga li pre me sti tev Do len ca. Kon zi sto rij ga za ra di te ga ni pre me stil, am pak je 15. 5. 1860 vzel to z za- ču de njem na zna nje, opo zo ril Do len ca na nje go ve dol- žno sti in mu sve to val, naj se iz bo ljša jo odno si do šo le. Na ob to žbe je Ju rij Do lenc po slal kon zi sto ri ju do pis in se opra vi čil. V opra vi či lu je med dru gim po ve dal, da v svo jem 20-let nem de lu ni sa mo ka te hi zi ral, am pak tu di uspe šno po u če val mla di no dru ge ele men tar ne pred me te, za kar je do bil po hval ni de kret de žel ne gu- ber ni je in okraj ne ga šol ske ga nad zor stva. Na Jan čah je 11 let po u če val v zim skem ča su vso mla di no in jo v pra vem smi slu pro sve tlil in izo bra zil. Te žav in ro var- je nja pro ti nje mu naj bi bil kriv tu nji ški žu pan, ki bi bil ka pla na rad spra vil iz Tu njic, ker mu ni bil všeč. Na kon zi sto rij sko po ro či lo je de žel na vla da od go vo- ri la 17. sep tem bra 1860, da jem lje opra vi či lo na zna- nje in pri ča ku je, da bo Do lenc pra vil no poj mo val šo lo, ker so ljud ske šo le po kli ca ne, da uri jo mla di no v nra vo-re li gi oz ni izo braz bi. Uči telj Ško flek je pre ne hal po u če- va ti in je od šel iz Tu njic. Do pri ho da no ve ga uči te lja je otro ke po u če val Jo sip Lom ber ger. 27. ok to bra 1861 je bil ime no van za uči te lja, or ga ni sta in mež nar ja v Tu nji- cah Ivan Bar le, ki je po u če val le le to dni. 5. no vem bra 1862 je bil na slov ljen de kret na Gre gor ja Ko že lja, ki je bil na me ščen v Tu nji cah kot uči telj, or ga nist in cer - kov nik. Bil je do ma čin, ro jen 1837. le ta – po do ma če Sp. Ko želj. Ko želj je učil v Tu nji cah 12 let. Do hod ki so bi li ze lo niz ki, in le ta 1874 se je od se lil v Šen tgo tard, kjer je do bil bo lje pla ča no de lov no me sto. Bil je oče tri najst ih otrok. Šol sko le to se je ve dno za če lo s slo ve sno ma šo. Po na va di so se učen ci vse le to sku pin sko ude le že va li ne delj skih in praz nič nih maš. Zla sti slo ve sno je bi lo v šol. l. 1882/83, ko je mla di na v Tu nji cah praz no va la ce sar jev god in spo min zdru že nja Kranj ske z Av stri jo. V ta na men je bi la zju traj slo ve sna ma ša, po njej pa na- da lje va nje v šo li, kjer so pri pra vi li kul tur ni pro gram. Uči te lji so sta no va li v sla bem pod stre šnem sta no va- nju v mež na ri ji. Ker so bi le sla be sta no vanj ske in živ - ljenj ske ra zme re, vča sih ce lo le to ni bi lo no be ne ga uči- te lja. Za to so mo ra li po u če va ti otro ke tri krat na te den kam ni ški uči te lji (Av guš tin Šte fan čič, Emil Ada mič). Za ra di ne pri mer ne ga šol ske ga pro sto ra so ob ča- ni ra zmiš lja li o zi da vi no ve šo le že le ta 1903. Po še- stih le tih je bi la iz da na odloč ba, da lah ko no vo šol sko po slo pje sto ji na Žer ja vo vi par ce li. Pred vi de na je bi la zgrad ba z eno učil ni co in sta no va njem za uči te lja. Ker pa ob či na Tu nji ce ni ime la do volj de nar ja za grad njo šo le, so se do go vo ri li, da bo do v ta na men var če va li in z grad njo pri če li le ta 1917. Vsi na čr ti so pro pa dli, ker se je le ta 1914 za če la 1. sve tov na voj na. Med voj no po več me se cev ni bi lo po u ka. Jav na ljud ska šo la Jav ne ljud ske šo le so se usta no vi le tam, kjer je bi lo v va si več kot 40 otrok. Šol ska dol žnost se je za če la v iz pol nje nem 6. le tu in je tra ja la do 12. le ta. Otro ci so mo ra li šo lo re dno obi sko va ti, si cer je oblast kaz no va la star še. Na lo ga ljud ske šo le je bi la otro ke nrav no in po bož- no vzga ja ti, raz vi ja ti nji ho ve du šev ne mo či, da ti jim po- tre bno zna nje za na dalj nje izo bra že va nje za živ lje nje in vzgo jo, da bo do vr li lju dje in dr žav lja ni. Ime no va li so jo tu di vsak dan ska šo la. Tra ja la je šest let. Po nav ljal na šo la Po nav ljal na šo la je bi lo ne kak šno na da lje va nje šo- le. Ker osem let na re dna šo la na Kranj skem ni v ce lo ti za ži ve la, so šest let ni re dni šo li do da li še dve le ti. Obi- sko va li so jo mla di od 12. le ta sta ro sti da lje. Učen cem ni bi lo po tre bno pla če va ti šol ni ne. Po uk v po nav ljal ni šo li je bil ob če trt kih, ta krat so bi li dru gi otro ci pro sti. Otro ci so po nav lja li le po pis in pi sa nje. Po nav ljal na šo la je ime la na men do pol nje va ti in raz šir ja ti zna nje, ki ga je otrok do bil v ljud ski šo li. Obisk šo le je bil v splo šnem do ber, po te kal pa je v zim skih me se cih. Šol ski nad zor Nad de lom šo le so be de li de žel ni, okraj ni in kra jev- ni šol ski sve ti. Kra jev ni šol ski sve ti so se vo li li vsa ka tri le ta. Se stav lje ni so bi li iz za sto pni kov cer kve, šo le in ob či ne. Nad zor nad po u kom v Tu nji cah sta ime la okraj ni in kra jev ni šol ski nad zor nik, ki je bil na va dno žu pnik. Kra jev ni šol ski svet je imel dol žnost, da ob či- no na do me šča v vseh za de vah gle de oskr be in v prav - nih za de vah, pred vsem pa pri raz šir ja nju in zi da vi šol. Skr be ti je mo ral, da so se iz pol nje va le šol ske po sta ve. Se stan ke so mo ra li ime ti vsaj 4-krat let no. Nad zo ro va ti je mo ral šol sko zem lji šče, po slo pje in oro dje. Nje go va na lo ga je bi la, da je pre skr bel šol ske knji ge in dru ge pri po moč ke za ubož ne učen ce. Vsaj osem dni pred pri- čet kom šol ske ga le ta je mo ral pri pra vi ti ime ni ke vseh šo lo ob vez nih otrok. Z na sve ti je po ma gal gle de kaz ni za ra di za ne mar ja nja šo le. 27. ja nu ar ja 1889. le ta so vo li li nov kra jev ni šol ski svet. Kot udje (čla ni) so bi li iz vo lje ni: Ja nez Vr hov nik (Zo tlar), pred se dnik, Ma tevž Krum pe star (Ko šiš) in Franc Grk man (Škle), sve to val ca, Ma tevž Sla no vec (Ko ma tar) in Flo ri jan Pre gled (Zg. Do lenc), na me stni- ka. Čla ni kra jev ne ga šol ske ga sve ta so se me nja va li. Ta ko so ga v šol skem le tu 1903/04 se stav lja li na sled- nji Tu nji ča ni: Franc Ma lež iz Tu njic, h. št. 22 – pred se- dnik, Ja nez Vr hov nik iz Tu njic, h. št. 40 – nje gov na me- stnik, Ma tej Sla no vec iz Ko šiš, h. št. 3 – član, Šte fan Ma lež iz Ko šiš, h. št. 2 in Franc Ko zel iz Tu njic, h. št. 42 – na me stni ka, Ma ti ja Kralj, ve ro u či telj in kra jev ni V­uvodu­v­kroniko­krajevne­šole­v­Tunjicah­so­ohranjeni­ pre­ pisi­ustanovnih­listin.­Vir:­ZAL.Šolski­zapisnik­enorazredne­ ljudske­šole­v­Tunjicah­za­šol.­l.­ 1870/71,­1871/72.­Vir:­ZAL.Šolsko­spričevalo­ iz­šolskega­ leta­1880/81.­ Hrani­Jelka­ Vrhovnik. Učitelj­Gregor­Koželj­(Tone­Palčič:­Tunjice) Načrt­šolske­stavbe,­obravnavan­ leta­1904­(Tone­Palčič:­ Tunjice) 104Razprave – družbena zgodovina 105 Razprave – družbena zgodovinašol ski nad zor nik, Jo žef Pin tar, uči telj in šol ski vo di telj. Te lo vad ba se ni po u če va la, v žen skih roč nih de lih se je po u če va lo 4 ure na te den; po u ka so se ude le že va le vse de kli ce 2., 3., 4. od del ka. Vi šji nad zor je imel okraj ni šol ski svet s se de žem v Kam ni ku. Okraj ni in kra jev ni šol ski nad zor ni ki so se me nja va li. Se stav lja li so ga pred stav ni ki okraj ne obla- sti, du hov nik, dva uči te lja in 2 čla na, iz vo lje na od okra- ja. Okraj ni šol ski sve ti so gle de na kra jev ne ra zme re v do go vo ru s kra jev nim šol skim sve tom do lo ča li raz po- re di tev po čit nic. Do tre tje ga av strij ske ga osnov no šol ske ga za ko na le ta 1869 je bi lo šol stvo pod cer kve no oblas tjo, po njem pa je cer kve no za me nja la po svet na oblast. V Tu nji cah so bi li okraj ni nad zor ni ki (po abe ce di): An ton Ar ri gler, Ja nez Fink, Franc Ga brov šek, Mat ko Kan te, Gu stav Lu ke žič, Mi ro slav Pret nar, Vi li bald Zu- pan čič, Ja nez Zi ma, An drej Žu mer. Kra jev ni nad zor ni ki pa (po abe ce di): Ja nez Fran čič, Ma ti ja Kralj, An drej Križ man, Ja kob Raz bor šek. Ve ro uk so nad zi ra li de ka ni, ki so se tu di me nja li: Ivan Lo vren čič, Ivan Oblak. Okraj na uči telj ska kon fe ren ca Zve za av strij skih ju go slo van skih uči telj skih druš tev je bi la usta nov lje na 12. av gu sta 1908 in je zdru že va la 34 uči telj skih druš tev. Kam ni ške mu druš tvu je na če- lo val Lo vro Let nar, na du či telj v Men gšu. Uči te lji ene ga okra ja so se sre če va li na sre ča njih, na ka te rih so raz- prav lja li o sku pnih za de vah in po u dar ja li svo jo sta nov- sko pri pa dnost. Uči te lji kam ni ške ga okra ja so se naj- prej sre če va li v Kam ni ku, poz ne je tu di v dru gih kra jih. Sre če va li so se en krat let no. Šol ska knjiž ni ca Šo la je ime la knjiž ni co, ki se je de li la na uči telj sko in šo lar sko. Za šol. le to 1884/85 je za pi sa no, da je šte la 136 knjig oz. zvez kov, 2 zem lje vi da in 1 ča so pis (Vin­ do­ bo­ na). V šol. l. 1897 je de žel ni od bor Kranj ske da ro val šo li 4 iz ti se ča so pi sa Vr­ tec. Šte vi lo knjig je z le ti na ra šča lo. Okraj ni šol ski sve ti so pri prav lja li sez na me uč be ni- kov, učil in uč nih pri po moč kov, ki so se v šo lah lah ko upo rab lja li. Npr. 24. fe bru ar ja 1898 je okraj ni šol ski svet iz dal raz pis, da je do vo lje na ra ba Orož no ve ga slo- ven ske ga sten ske ga zem lje vi da Pa­ le­ sti­ na. Prav ta ko, da se zvez ki Jo že fa Pet ri ča ne sme jo upo rab lja ti v ljud- skih šo lah, ker ni so odo bre ni od de žel ne šol ske obla- sti. V ljud ski šo li so skr be li tu di za ubož ne otro ke, ki so si šol ske knji ge lah ko iz po so di li. Vsa ko šol sko le to je šo la do bi la ne kaj de nar ja za ubož ne, ki si knjig ni so mo gli ku pi ti. Za ubož ne knji ge je npr. pri pa dlo na tu- kaj šnjo šo lo za šol. l. 1895/96 2.25 gol di nar jev, za šol sko le to 1896/97 2.80 gol di nar jev. Število knjig v knjižnici: Šol sko le to Uči telj ska knjiž ni ca Šo lar ska knjiž ni ca 1894/95 157 53 1895/96 163 61 1896/97 169 64 1897/98 175 81 1898/99 181 96 1899/00* 1900/01 198 110 1901/02 206 115 1902/03 213 122 1903/04 223 127 Število­knjig­je­naraščalo.­*­Ni­podatka.Šo la je ime la Zla to knji go, v ka te ro so vpi so va li po- se bno pri dne učen ce. Hra ni jo Slo ven ski šol ski mu zej v Ljub lja ni. Va njo so vpi so va li učen ce v le tih 1860– 1874, 1881–1882 in 1884. Pri re di tve, po u ka pro sti dne vi Se stav ni del šol ske ga po u ka so bi la tu di praz no va- nja. Slo ve sno sti so bi le ob pri čet ku in za ključ ku šol- ske ga le ta, ob dr žav nih in cer kve nih praz ni kih. Učen ci so se ude le ži li cer kve nih obre dov, po uk je bil skraj šan. Ze lo slo ve sno so praz no va li god ce sar ja in ce sa ri ce. Po ma ši jim je uči telj po ve dal ne kaj iz živ lje nja ce sar- ske ga pa ra. Na ve čer pred praz no va njem so pri žga li kre so ve, po ka li so z mož nar ji in zvo ni li. Otro ci so bi li ob da ro va ni za bo žič in za mi klav ža. Med rev ne otro- ke so po leg šol skih po treb ščin in knjig raz de lje va li tu di obla či la. Slo ve sno je bi lo tu di ob obi sku kne zo ško fa, ob vsta jenj skih pro ce si jah, ob praz no va njih far ne ga pa tro na. 26. ju li ja so ime li otro ci ve dno pro sto za ra di sho da v Tu nji cah. Pro ste dni pa so ime li: 1. no vem bra, ob bo ži ču – bo žič ni po čit ki, ob ča su pu sta – pu stni po- čit ki, za ve li ko noč – ve li ko noč ni po čit ki, za bin koš ti – bin koš tni po čit ki, vse za po ve da ne praz ni ke in ne de- lje. Ta ko je bi lo od usta no vi tve do za čet ka 1. sve tov ne voj ne, ki je zmo ti la že usta lje na praz no va nja. Uč ni pred me ti, tra ja nje po u ka, oce nje va nje Za če tek in ko nec po u ka je do lo čal okraj ni šol ski svet. V Tu nji cah se je po uk od usta no vi tve za če njal ok to bra, po le tu 1888/89 pa sep tem bra, ker je ta ko za hte val na pre dlog kra jev ne ga šol ske ga sve ta okraj ni šol ski svet. Po te kal je v vsak da nji in po nav ljal ni šo li. Glav ne po čit ni ce so bi le od 1. av gu sta do 15. sep tem-bra. V za čet ku šol ske ga le ta se je po uk ve dno pri čel in tu di kon čal z ma šo. Šti ri krat let no so pre je ma li učen ci šol ska naz na ni la (spričevala). Po na va di so ime li ma šo v za hva lo, po tem pa raz de li tev šol skih naz na nil. Ohra- ni li so pet sto penj sko oce nje val no les tvi co. Z raz li ko od se daj je bi la oce na 1 naj bo ljša, 5 pa naj slab ša. Po se- bej so oce nje va li ve de nje, pri dnost, zu na njo obli ko pi- snih iz del kov in na pre dek. Pred me ti, ki so jih po u če va li v šol skem le tu 1881/82, so bi li: ve roz nan stvo, bra nje, šte vi lje nje, pi sa nje, obli ko slo vje in ri sa nje, pet je, ve de- nje. Uč ni je zik je bil slo ven ski. Po uk v ča su 1. sve tov ne voj ne Na za čet ku 1. sve tov ne voj ne je tu nji ško šo lo obi- sko va lo 85 otrok, ki so ho di li v re dno šo lo, v po nav ljal- no pa 14. Otro ci so za ra di voj ne ga ča sa mo ra li po ma- ga ti pri polj skem de lu, za to se je po uk pri čel ka sne je, šol sko le to pa so prej za klju či li. Za vo ja ke so de kli ce ple tle ka pe, na ko le ni ce. Sple tle so jih ve li ko, za to so do bi le pi sno po hva lo. Med po čit ni ca mi so na bi ra li ro- bi do vje, ki so ga po su ši li. V voj ne na me ne so po bi ra- li ko vi ne, praz ne ste kle ni ce. Uči te lji ca je po bi ra la tu di de nar ne pri spev ke za RK. Šo la je po sta la pri zo ri šče šte vil nih do mo lju bnih pri re di tev v čast ce sar ju Fran cu Jo že fu. V le tih od 1915–1918 je slu žbo va la v Tu nji cah Ce ci- li ja Ste le, so ro dni ca Ste le to vih – Lec tar je vih iz Kam ni- ka in Bir to vih iz Tu njic. Zav ze ma la se je, da bi se šo la raz ši ri la v dvo raz re dni co. Šolsko­spričevalo­ iz­šolskega­ leta­1910/11.­ Hrani­Jelka­ Vrhovnik. Slika­učiteljev­kamniškega­okraja­iz­leta­1889.­Hrani­Ana­Čimžar. Primer­zapisa­v­Zlati­knjigi.­Hrani­Šolski­muzej. 106Razprave – družbena zgodovina 107 Razprave – družbena zgodovinaŠo la v ča su kra lje vi ne Ju go sla vi je Ve li ki žu pan je 17. 7. 1925 eno raz re dni co v Tu nji cah raz ši ril v dvo raz re dni co.­Po voj ni so obno vi li pro stor v mež na ri ji, po ve ča li so ok na in po glo bi li so bo za vi ši no treh sto pnic, da je ime la 3 m pred pi sa ne vi ši ne. Le ta 1933 so kon čno po ve ča li šo lo; do zi da li so še eno učil ni co, ki je bi la le se na in na to ome ta na. Le ta 1938 je po sta la šo la tri raz re dni ca s tre mi uči- te lji. Ve či no ma so uči te lji po u če va li le po ne kaj let. Iz je- ma je bi la uči te lji ca Iva na Ju stin, ki je bi la na šo li 13 let, od le ta 1928 do 1941. Med Tu nji ča ni je bi la ze lo pri ljub lje na, saj jih je zna la mo ti vi ra ti za igra nje ljud- skih iger. Šir ši oko li ci so pred sta vi li ljud sko igro Mi klo­ va Za la, v ka te ri je so de lo va la vsa vas in ce lo ko nji, ki so no si li »tur ške« jez de ce. Bi la je glav na po bu dni ca za usta no vi tev Pro svet ne ga druš tva. Na Žer ja vo vem dvo ri šču so v le tih 1932–1939 iz ve dli več iger na pro- stem. Vo di la je tu di tam bu ra ški or ke ster. Pred met nik se je spre mi njal. V šol. l. 1924/25 so v po nav ljal ni šo li oce nje va li: ve de nje, pri dnost, ve ro- uk, či ta nje, pi sa nje, uč ni je zik, ra čun stvo in mer stve no obli ko slo vje, zem lje pis in zgo do vi no, pri ro do pis in pri- ro do slo vje, de kli ška roč na de la, zu na njo obli ko pi snih iz del kov. Za pi sova li so tu di šte vi lo opra vi če nih in ne o- pra vi če nih ur. V šol skem le tu 1937/38 so v jav ni šo li oce nje va li: ve de nje, ve ro uk, slo ven ski je zik, ra čun stvo in obli ko- slo vje, le po pis, pet je, te lo vad bo. Vpi sa li so tu di šte vi lo izo sta lih dni (opra vi če nih in ne o pra vi če nih).Po uk v ča su 2. sve tov ne voj ne Dr žav na osnov na šo la v Tu nji cah je bi la 1941. le ta tri raz re dni ca. Ob na pa du na Ju go sla vi jo se je po uk še ne kaj ča sa ne o vi ra no na da lje val. Na šo li je bi lo vpi sa- nih 132 otrok: 71 deč kov in 61 de klic. Po u če va li so tri je uči te lji: Iva na Ju stin – šol ska upra vi te lji ca, Er nest Pal čič – uči telj, Jo že fa Pal čič – uči te lji ca. Šo la je bi la še ve dno v sta ri mež na ri ji, ki je bi la last cer kve. Bi la je v sla bem sta nju. V njem sta bi li dve učil ni ci, ki sta le del no us tre za li svo je mu na me nu. Šol ske ga vr ta ni- so ime li. Apri la 1941 so Nem ci za se dli na še kra je. V za čet ku ma ja 1941 sta pri šla v šo lo dva nem ška orož- ni ka in ukazala uči te ljem, naj poš lje jo otro ke do mov. Za pe ča ti la sta učil ni ce. S tem se je slo ven ski po uk na šo li ne hal. Uči te lji so lah ko odne sli iz raz re dov le svo jo ose bno la stni no. Potem pa je bil pouk v nem škem je zi ku. Ta koj ob pri- ho du so nem ški uči te lji or ga ni zi ra li po se bne te ča je za po nem če va nje odra sle mla di ne. V za čet ku se je mla- di na te ča jev ude le že va la, poz ne je so se za ra di sla be ude le žbe pre ne ha li. Otro ci ni so ra di obi sko va li po u ka, ker ni so prav nič ra zu me li. V ju li ju so pri šli uči te lji s Ko ro ške. V Tu nji ce sta pri šla dva sta rej ša uči te lja, in si cer Franz Her zig in uči te lji ca Ro hrer. Tu sta bi la tri te dne. Do pol dne sta po u če va la šol sko mla di no, dva- krat te den sko pa je bil ve čer ni te čaj za odra sle. 22. ja nu ar ja 1942 sta pri šla dva mla da nem ška uči te lja, ki sta po u če va la do 28. 5. 1942, ko sta bi la vpo kli ca na k vo ja kom. 30. ma ja sta pri šli dve uči te lji ci te čaj ni ci, ki sta po u če va li sa mo en te den, po tem sta iz stra hu pred par ti za ni od šli. Od ta krat pa do osvo bo di tve na šo li ni bi lo več po u ka. Šol ski pro sto ri so osta li za kle nje- ni, klju če so ime li na ob či ni.Po uk v ča su od 1945 do 1963 V šol skem le tu 1945/46 je po uk obi sko val 101 otrok. V pet de set ih le tih se je šol ski red usta lil. V ve lja- vo je sto pil nov šol ski ko le dar, ki je do lo čil za če tek po u- ka na vseh splo šnoizo bra že val nih šo lah 6. sep tem bra, zim ski od mor pa od 28. de cem bra do 10. ja nu ar ja. V dneh med 27. apri lom in 1. ma jem je bi lo po u ka pro- sto, šol sko le to pa se je za klju či lo 10. ju ni ja. Pri re ja li so pro sla ve, na ka te rih so de kla mi ra li, čla ni te lo va dne sek ci je so iz va ja li sim bo lič ne va je in igra li igri ce. Po- seb no sve ča no je bi lo ob praz no va nju roj stva re pu bli- ke. Ob tem so bi li naj mlaj ši ci ci ba ni spre je ti v pi o nir sko or ga ni za ci jo. V ob dob ju po 2. sve tov ni voj ni so ne go- va li tra di ci jo NOB. Po u dar ja li so pri do bi tve re vo lu ci je, kar je bi l se stav ni del šol skih pro slav. Po mem bna se- sta vi na je bi lo na če lo brat stva in enot no sti med vse mi na ro di Ju go sla vi je. Praz no va li so oblet ni ce in dr žav ne praz ni ke: sep tem bra so pro sla vi li pri klju či tev Pri mor ske k – FLRJ, ok to bra so praz no va li oblet ni co osvo bo di tve Be o- – gra da, no vem bra je bi la oblet ni ca ok to br ske re vo lu ci je, – 29. no vem bra 1945 je bi la pro gla še na re pu bli ka – Ju go sla vi ja na 2. za se da nju AV NOJ-a. Vsa ko le to so praz no va li nje no usta no vi tev; 1. ja nu ar – no vo le to, – 8. fe bru ar ja so po ča sti li spo min na na še ga naj večje- – ga pe sni ka Fran ce ta Pre šer na, 27. apri la pa so praz no va li oblet ni co usta no vi tve – Osvo bo dil ne fron te slo ven ske ga na ro da, 1. maj – praz nik de la, – 9. maj – praz nik zma ge, – 25. maj – roj stni dan Jo si pa Bro za Ti ta. – Uči te lji ca Jo že fa Pal čič je slu žbo va la v Tu nji cah 17 let, njen mož Er nest pa 3 le ta. Ob pri čet ku dru ge sve- Učiteljica­Cecilija­Stele.­Hrani­Tone­Stele. Učiteljica­ Ivana­Justin­je­povezovala­ Tunjičane­ z­igranjem­ ljudskih­iger.­Hrani­Ivanka­Zobavnik.Igralci­Miklove­Zale­z­učiteljico­Ivano­Justin.­Vir:­ZAL.Šola­je­l.­1932­končno­dobila­prizidek­z­novo­učilnico.­Iz­ arhiva­šole. Pečat­državne­osnovne­šole­v­Tunjicah.­Iz­arhiva­šole. 108Razprave – družbena zgodovina 109 Razprave – družbena zgodovinatov ne voj ne je bil od pe ljan v voj no ujet niš tvo v Nem- či jo. 1942. le ta se je bo lan vr nil do mov. Le ta 1945 je umrl za tu ber ku lo zo, ki je bi la po sle di ca ujet niš tva. Jo- že fa Pal čič - Iza je po voj ni po sta la vo dja šo le, s si nom To ne tom sta ži ve la v Tu nji cah do le ta 1955, ko je bi la na svo jo proš njo pre me šče na v Kam nik. Do le ta 1954 so uči te lji v Tu nji cah po u če va li otro ke od 1.–4. raz re da, od te ga le ta na prej pa do le ta 1966 pa vse raz re de od 1.–8., le da so ne ka te ri učen ci na vi šji sto pnji ho di li v 1. osnov no šo lo v Kam nik. V šol. l. 1951/52 so oce nje va li na sled nje pred me- te: slo ven ski je zik, bra nje, sr bo hr va šči na, zgo do vi na, zem lje pis, na ra voz nan stvo, ra čun stvo, ri sa nje, pet je, te le sna vzgo ja, le po pis, roč na de la in ve de nje, vpi sa li so tu di šte vi lo za mu je nih dni. Le ta 1954 so kra ja ni ku pi li zem lji šče za no vo šo lo. Z grad njo pa so za ra di fi nan čnih te žav pri če li še le le ta 1961 in jo kon ča li po treh le tih de la. Po uk v njej se je pri čel v šol skem le tu 1966/67 in je po te kal le na ni žji, raz re dni sto pnji. Šo la v Tu nji cah po sta ne po druž nič na šo la V Kam ni ku so le ta 1963 zgra di li no vo šo lo. Usta nov- lje na je bi la osnov na šo la Fra na Al bre hta Kam nik, šo la v Tu nji cah pa je po ob čin skem odlo ku po sta la nje na po druž ni ca. Šo la v Tu nji cah je bi la sa mo stoj na do le ta 1963, v njej je po u če va lo 52 slo ven skih in 6 nem ških uči te ljev, ki pa ni so po u če va li ni ti le to dni. V no vi tu nji ški šo li je po uk vr sto let po te kal v kom- bi ni ra nih od del kih 1. in 3. raz re da ter 2. in 4. raz re da, v šol skem le tu 1993/94 pa se je se sta va od del kov spre me ni la na kom bi na ci jo 1. in 2. raz re da ter 3. in 4. raz re da. 31 let je po u če va la, ka sne je tu di vo di la šo lo uči te lji- ca Mar je ta Sla be. V Tu nji cah je za če la po u če va ti 1967. le ta. Od le ta 1970 je de set let vo di la tu di po pol dan ski pro gram ma le šo le, ka sne je so to de lo pre vze le vzgo- ji te lji ce. Ti sta le ta, ko so na plan ta ži še zo re la ja bol ka, so učen ci pri dno po ma ga li pri obi ra nju in si pri slu ži- li kar ne kaj za bo jev jabolk za šol ske ma li ce. Vr sto let so ge ne ra ci je učen cev po ma ga le pri sprav lja nju drv in pre mo ga, da so bi li po zi mi na to plem. Po osa mo svo ji tvi Slo ve ni je 1991. le ta praz nu je jo na sled nje praz ni ke: dan re for ma ci je, dan spo mi na na mr tve, bo žič, dan sa mo stoj no sti in enot no sti, no vo le- to, slo ven ski kul tur ni praz nik, ve li ko noč ni po ne de ljek, dan upo ra pro ti oku pa tor ju, praz nik de la, dan dr žav no- sti. To so po u ka pro sti dne vi. Šo la vsa ko le to pri pra vi sku paj s kra jev no sku pnost- jo ali sa mo stoj no pri re di tve ob no vem le tu, dne vu že- na ali ma te rin skem dne vu, ob za ključ ku šol ske ga le ta in ob po mem bnih oblet ni cah. Ta ko so učen ci sku paj s Kul tur nim druš tvom dr. Fran ce ta Ste le ta pri pra vi li pro- sla vo ob 20-let ni ci po sta vi tve spo me ni ka umet no stne- mu zgo do vi nar ju Fran ce tu Ste le tu. V šol. l. 1994/95 se je po uk za čel z eno te den skim za mi kom v bar vno pre nov lje nih pro sto rih. V tem šol- skem le tu so za če li iz da ja ti šol sko gla si lo Lu­ ba­ dar­ čki. V šol skem le tu 2003/04 se je pri če la uva ja ti de vet- let ka. Se daj obi sku je jo učen ci po uk v Tu nji cah pet let, v šesti raz red in na prej pa se vo zi jo na ma tič no šo lo v Kam nik. Le to 2005/06 je bi lo po mem bno za tu nji ško šo lo, ker je bil pr vič od prt od de lek po da ljša ne ga bi va nja, za če li so tu di z raz de lje va njem ko sil. Rde ča nit, ki je po ve zo va la šol sko le to, je bi lo praz no va nje 40-let ni ce no ve šol ske stav be, ki se je za klju či lo 9. 6. 2006 na igri šču pod šo lo s kul tur no pri re di tvi jo. V pro sto rih šo le je bi la pri ka za na za ni mi va raz sta va o de lu in živ lje nju na šo li v šti ri de set ih le tih. Z uved bo de vet let ke pa je v šol skem le tu 2009/10 na šo li pet raz re dov, učen ci so raz po re je ni v dva kom- bi ni ra na in en či sti od de lek. Ima jo tu di dva od del ka po da ljša ne ga bi va nja. V no vi šo li je po u če va lo 21 uči- te ljev raz re dne ga po u ka, se ve da pa se je na čin de la v zad njem de set le tju ze lo spre me nil, saj se dnev no vo zi- jo po u če vat ne ka te re pred me te uči te lji ma tič ne šo le in stro kov ni so de lav ci – lo go pe di nja, knjiž ni čar ka, ra ču- nal ni kar, pe da go gi nja, so ci al na de lav ka.Sez nam uči te ljev v Tu nji cah – sta ra šo la (pri cer kvi) Ime in priimek učitelja Po u če val/a od do JU LIJ ŠKO FLEK 1859–1861 JO SIP LOM BER GER 1861–1862 IVAN BAR LE 1862–1863 GRE GOR KO ŽELJ 1863–1874 ŠTE FAN TOM ŠIČ 1874–1875 IVAN UR ŠIČ 1875–1876 JA KOB DIM NIK 1876–1879 BER NARD JANC 1880 AN TON JE REB 1879–1884 JAN KO JE GLIČ 1884–1886 PET ER PO GAČ NIK 1885–1887 ALOJ ZI JA MO OS 1887–1889 APO LO NI JA DO LIN ŠEK 1889–1892 IVAN FER LAN 1892–1894 AV GUŠ TIN ŠTE FAN ČIČ 1894 JO ŽEF PIN TAR 1894–1905 KA TA RI NA DR GANC 1903–1904 EMIL ADA MIČ 1905 AN TO NI JA AL BREHT 1905–1910 VI LI BAL DA PEVC 1910 KOR NE LI JA KON CI LJA 1910–1911 MA RI JA CA PU DER 1912–1915 CE CI LI JA STE LE 1915–1918 JU STI NA HI TI 1918–1919 LJUD MI LA SE LJAK 1919–1920 MA RI JA CI ZEL PRA ŠNI KAR 1920–1921 JO ŽI CA POD BRE GAR 1921–1923 AR ME LA VREM ŠAK 1923 JU STI NA TO NI 1923–1929 VA LE RI JA HRO VAT 1925–1927 RU DOLF BRA TOK 1927–1928 IVA JU STIN 1929–1941 ZO RA ČUK 1929–1934 MA RI JA VR TO VEC 1930 MA RI JA CI ZELJ 1934–1938 JO ŽE FA PAL ČIČ 1938–1955 ER NEST PAL ČIČ 1938–1941 Nem ški uči te lji (6) 1941–1942 MAR JE TA BRA NI SEL 1945 SLAV KA KLE MEN ČIČ 1945 CE CI LI JA ŠTR CIN 1945–1947 JER CA PE KO VEC 1946 ALOJ ZI JA KO ŠIR 1947–1948 JU STI NA GOR JUP 1948–1949 MA RI JA PET ER LIN 1949 od 14. 5.–15. 6. 1949 SLAV KA ZA VR ŠNIK 1949–1950 AN GEL CA ADA MIČ 1950–1956 IVAN KA PO TOČ NIK 1953 MIN KA SLA DIČ 1953 TE RE ZI JA BA BNIK 1955–1959 MI LE NA KO CI PER 1956–1958 ŠTE FAN LUŠ TREK 1958–1965 GA BRI JE LA TRE BU ŠAK 1959–1965Sez nam uči te ljev po druž nič ne šo le v Tu nji cah Ime in priimek učitelja Po u če val/a od do ŠTE FAN LUŠ TREK 1958–1965 ALOJZ GOR ŠIČ 1965–1967 PA VLE SLA BE 1967–1976 MAR JE TA SLA BE 1967–1998 ANI CA OSTER MAN 1976–1977 HE LE NA BO LE 1977–1992 MET KA ME STEK 1992–2008 ANA STE LE 1995–2002 – zbor, glas be na vzgo ja VE RO NI KA KO SELJ 1995–1999 VE RO NI KA SU SMAN 1995 – še uči – lo go pe di nja IVAN KA UČA KAR – še uči – knjiž ni čar ka MIR TA VR HOV NIK 1996–1997 – angl. j. IRE NA POL LAK 1997–2000 – angl. j. MA TE JA JAM NIK 1998–1999 JEL KA VR HOV NIK 1999 – še uči PO LO NA ŠRAJ 2000–2001 – angl. j. NA TA ŠA RAZ BOR NIK 2001–2002 – angl. j. VE SNA JAM ŠEK 2001–2002 ALEK SAN DRA NA BER NIK 2002 – angl. j. MA RI JA KA TA RI NA KRT 2002–2003 – angl. j. JO ŽE RA MU TA 2003–2008 BI SER KA VO LA SKO OCE PEK 2003–2004 – in div. po moč ALEN KA BR LO GAR 2004–2005 – in div. po moč LI DI JA VID MAR 2003–2005 – angl. j. MOJ CA AN TO NIN 2003–2007 MAR JE TA KO ČAR 2003–2007 zbor, glas be na vzgo ja KAR LA KO MAN 2005–2006 MOJ CA GA BRIČ 2005 – še uči – angl. j. MA JA MRZ LI KAR LEŠ NJAK 2005–2006 DA NI LA HRO VAT 2005–2008 – in div. po moč ŠPE LA GRK MAN 2006–2007 JA NA RAZ BOR ŠEK 2006 – še uči DE NI SE ZAJC 2007 – še uči – go spo dinj stvo SI ME ON KLO KO ČOV NIK 2007–2008 JA SMI NA BE ŠIČ 2007–2008 – ang. j. JA NA TRE BU ŠAK 2007 – še uči MAR JE TA KU HAR 2008 – še uči – od de lek PB PO LO NA KRI ŽAJ 2008 – še uči – od de lek PB SI MO NA KO ŽELJ 2009 – še uči – ang. j. Rav na te lji V šol skem le tu 1964/65 se je prej sa mo stoj na šo la v Tu nji cah pri klju či la kot po druž nič na šo la k OŠ Fra na Al bre hta. Ta ko ima ma tič na šo la 4 po druž ni ce: v Nev - ljah, Me ki njah, Tu nji cah in na Vra nji Pe či. Me nja va li so se tu di rav na te lji. Ime in pri i mek Ob dob je rav na te lje va nja SLAV KO FR BE ŽAR 1963–1974 IVAN JU STI NEK 1975–1976 PA VLE SLA BE 1976–1987 AN TON KA MIN 1988–1995 EMI LI JA GRE GOR ČIČ 1995–2005 RAF KO LAH Od le ta 2005 da lje Palčičeva­družina.­Hrani­Maruša­Palčič. 110Razprave – družbena zgodovinaŠol ske ku ha ri ce in sna žil ke Za či sto čo šo le so skr be li lju dje, ki so ži ve li v bli ži ni šo le. Ome ni la bi Pa le gri no Tra ven, ki je sta no va la v šo- li. Bi la je mež na ri ca in or ga ni stka v cer kvi. Ma li co so otro ci no si li s se boj, naj več krat je bil to kos kru ha ali pa ja bol ko. Po voj ni 1957. le ta je za če la de lo va ti mleč na ku hi- nja. Vsi učen ci so do bi va li mle ko v pra hu in sir, poz ne je pa ka kav in mar me la do. Ma te ri al za mleč no ku hi njo so do bi li od Rde če ga kri ža iz Kam ni ka. Učen cem ni bi lo tre ba pla če va ti hra ne, le kruh so pri ne sli s se boj, Pa le gri na pa jim je ku ha la ka vo. V na sled njem šol. le tu je kruh pe kla do ma čin ka in ga po po tre bi do stav lja la šo li, ma li co so po pes tri li z ri ba mi, mle kom in ča jem. Ka sne je so kruh ku po va li v pe kar ni Per ne v Kam ni ku. Šol sko le to 1959/60 je pri ne slo za me nja vo. Či stil ka je po sta la Ani ca Šmi dov nik - Pi kov če va. Ma li co pa je sa ma ku ha la in pri prav lja la uči te lji ca Ga bri je la Tre bu- šak na svo jem šte dil ni ku. Ker je sa dje v le tu 1960/61 do bro obro di lo, so or ga ni zi ra li ak ci jo zbi ra nja sa dja za šol sko mleč no ku hi njo. Zbra li so 150 kg sa dja, ki so ga otro ci pri ne sli od do ma. Sku ha li so 50 l mar me la- de. Od Rde če ga kri ža so do bi li mo ko in mle ko v pra hu. Mo ko so od da li pe ku, ki jim je pe kel kruh. Ko se je Ani ca po ro či la in se pre se li la, jo je za me nja la Mil ka Ža gar - Uda mo va, ki je na tu nji ški šo li oprav lja la de la či stil ke in ku ha ri ce pol nih 30 let. Do bi la je no vo na lo go – pri pra vo šol ske ma li ce, po zi mi je skr be la za ogre va- nje učil nic, ki da nje sne ga in spo mla di za ure je nost šol- ske oko li ce. Ob upo ko ji tvi jo je na do me sti la Ma rin ka Tor kar - Mo hto va, ki to de lo oprav lja še da nes. Pri prav- lja šol sko ma li co, učen cem raz de li ko si la, skr bi tu di za ure je nost učil nic in šo le. Za klju ček V pri spev ku sem sku ša la pred sta vi ti 150-let no de- lo va nje šo le v Tu nji cah. Pr vi za čet ki so bi li tež ki ta ko za učen ce kot za uči te lje, saj so bi va li in de la li v sla bih ra zme rah. Na pre dek in raz voj pa sta pri ne sla tu di iz- bo ljša nje ra zmer v šol stvu. Že pred 1. sve tov no voj no so Tu nji ča ni zbi ra li de nar za no vo šo lo, ven dar so po si li ra zmer z nje no grad njo za če li še le le ta 1961, va- njo pa so se učen ci in uči te lji pre se li li v šol skem le tu 1966/67. Po uk je za ra di ma njše ga šte vi la otrok zad- njih 25 let po te kal v kom bi ni ra nih od del kih. Šol ska stav ba je bi la po stra ho vi tem ne ur ju 23. av - gu sta 2008, ko je osta la brez stre he, pre nov lje na in je se daj ena izmed ze lo le po ure je nih po druž nič nih šol.Li te ra tu ra CI PER LE, Jo že, VOV KO, An drej, 1987: Šol­ stvo­na­Slo­ ven­ skem­ sko­ zi­sto­ le­ tja. Ljub lja na: Slo ven ski šol ski mu zej. HE INZ, Franz, 1895: Zbir­ ka­za­ ko­ nov­in­uka­ zov­v­ljud­ skem­ šol­ stvu­na­Kranj­ skem.­Ljub lja na: Kleinmayr. HO JAN, Ta tja na, 1975: Izo­ bra­ že­ va­ nje­ odra­ sle­mla­ di­ ne­1870–1941. Ljub- lja na: Šol ski mu zej. PAL ČIČ, To ne, 1995: Tu­ nji­ ce. Kam nik: Kra jev na sku pnost Tu nji ce. Šo­ la­pod­Go­ ba­ vi­ co.­ Zbor­ nik­OŠ­Men­ geš­ob­200­let­ ni­ ci­ jav­ ne­ ga­šol­ stva­v­ Men­ gšu.­Men geš: Osnov na šo la Men geš, 2000. Šo­ la­–­sr­ ce­kra­ ja:­Zbor­ nik­ob­150­let­ ni­ ci­ jav­ ne­ ga­šol­ stva­v­Tu­ nji­ cah. Kam- nik: Osnov na šo la Fra na Al bre hta, 2009. TUL, Vla sta, 1987: Šol­ sko­praz­ no­ va­ nje­ sko­ zi­čas,­ka­ ta­ log­ob­raz­ sta­ vi.­ Ljub- lja na: Slo ven ski šol ski mu zej. DRO VE NIK ČA LIČ, Ta nja, 2002: Šo­ la­na­hri­ bu.­Kro­ ni­ ka­osnov­ ne­šo­ le­Zgor­ nji­Tu­ hinj. Vi ri Kro ni ka šo le v Tu nji cah (1946–1998), (1998– ). Kro ni ka šo le v Tu nji cah. Zgo do vin ski ar hiv Ljub lja na 1859–1940. Raz ne li sti ne o tu nji ški šo li. ZAL KAM 92, 2–9. Za pi sni ki uči telj skih kon fe renc v šol. l. 1952/53–1962/63. Roč ni za pi snik za slo ven sko uči telj stvo (1894–1915). Slo ven ski šol ski mu- zej. 150­letnica­šolstva­­v­Tunjicah­ ­Povzetek Enorazredna šola v Tunjicah je bila z dovoljenjem deželne vlade v Ljubljani odprta leta 1859. Delovala je v mežnariji. Imela je samo eno učilnico. Ta je bila v začetku zelo nizka in temna. Učitelj je moral biti tudi cerkovnik in organist. Prvi učitelj je bil Julij Škoflek. V šolskem letu 1925/26 je bila šola razširjena v dvorazrednico. 1933. leta so dozidali še eno učilnico, ki je bila lesena in nato ometana. Leta 1938 je šola postala trirazrednica. Da bi se čimprej sezidalo tako potrebno šolsko poslopje, je krajevni šolski odbor za zbiranje denarja ustanovil sklad za novo šolo. Leta 1961 so pričeli zidati novo šolo, ki so jo slovesno odpr - li decembra 1965. Pouk je potekal v kombiniranih oddelkih. 150 th­Anniversary­of­Tunjice­Elementary­School­ ­ Summary In 1859 one-class school in Tunjice was given the permission to open by the provincial government in Ljubljana. It was located in the sextonage and had one dark classroom with very low ceiling. The first teacher was Jurij Škoflek, who was also required to be a sexton and an organist. In the school year 1925/26 the school was en- larged into a two-class school and in 1933 a new class-room was added to the edifice. In 1938 the school was turned into a three-class school and the School board established a fund for collecting money for a new schoolhouse. Construction works started in 1961 and four years later, in December 1965, the school was solemnly opened. The lessons were organized as combined classes. Šola­v­Tunjicah­je­sedaj­ena­izmed­najlepše­urejenih­pod­ ruž­ nič­ nih­šol.­­Iz­arhiva­šole. 111 Razprave – gospodarska zgodovinaJa­ sna­Pa­ la­ din,­ univ.­dipl.­et­ no­ log.­in­kult.­an­ tro­ po­ log.­Glav­ ni­trg­8,­Kam­ nik De­ vet­ de­ set­let­­Urar­ stva­Ce­ rar Uvod Ce rar je va urar na na da naš nji Ma is tro vi uli ci 1 v Kam ni ku je lan sko je sen praz no va la de vet de set let svo je ga de lo va nja. V le to 1919 na mreč se ga ta uč no pi smo in po moč ni ško spri če va lo Vil ka Ce rar ja, oče ta da naš nje la stni ce Mar te Ce rar Le sko šek, ki sku paj z mo žem Be nja mi nom Le sko škom že več kot pet de set let vo di dru žin sko obrt, ki jo je pre vze la od svo je ga oče- ta. Z urar stvom se je v dru ži ni Ce rar dom nev no že pred Vil kom ukvar jal tu di nje gov pet let sta rej ši brat Mir ko Ce rar, ven dar je o nje go vi urar ski obr ti da nes pre ma- lo zna ne ga, za to Ce rar je vi kot za če tek svo je dru žin ske de jav no sti šte je jo le to 1919. Ta let ni ca kra si tu di obrt- ni ški iz ve sek na pro če lju nji ho ve tr go vi ne. Pri spe vek je skro men za pis o de vet ih de set le tjih Urar stva Ce rar. Na stal je pred vsem na pod la gi pri po- ve do vanj Mar te Ce rar Le sko šek in Be nja mi na Le sko- ška ter ne ka te rih dru žin skih pi snih vi rov in sli kov ne ga gra di va. Kot tak pred stav lja pod la go za te me lji tej šo et no lo ško ra zi ska vo, ob de la vo ce lot ne ga hi šne ga ar - hi va, ume sti tev v zgo do vi no urar stva na Slo ven skem in šir še ter ure di tev mu zej ske zbir ke sta rih ur in dru gih urar skih pred me tov, kar si ta sta ra kam ni ška in dru žin- ska obrt, mor da ob svo ji sto let ni ci čez de set let, vse- ka kor za slu ži. Dru ži na Ce rar in za čet ki dru žin ske urar ske obr ti Rod bi na Ce rar jev, ki v Kam ni ku na Ma is tro vi uli ci 1, pred tem pa v do ma či hi ši na da naš nji Par mo vi uli ci 1, že de vet de set le tij ozi ro ma dve ge ne ra ci ji ne pre ki- nje no vo di svo jo urar sko de lav ni co, iz vi ra iz Bla go vi ce. Tam je bil le ta 1869 ro jen Alojz Ce rar, oče pr vih dveh dru žin skih urar jev in ded Mar te Ce rar Le sko šek. Bil je tr go vec in so da vi čar, v Kam nik pa je pri šel kot tr gov ski va je nec v tr go vi no Pri Pet ku, ki je bi la ta krat v la sti pre- mož ne ga Kam ni ča na Iva na Ke cla. V tej tr go vi ni je Alojz spoz nal svo jo bo do čo že no Fran či ško Iglič. Iz iz pi ska ma tič ne knji ge žu pne ga ura da v Kam ni ku z dne 1. ja nu ar ja 1900, ki jo je pi sal ta krat ni žu pnik Ja- nez Oblak, je moč raz bra ti, da se je tr go vec Alojz Ce rar, ro jen 20. de cem bra 1869 v Bla go vi ci, h. št. 23/5, s Fran či ško Iglič, ro je no 9. mar ca 1871 v Kam ni ku, h. št. 42, po ro čil 19. av gu sta 1895. V za ko nu se ji ma je ro- di lo pet otrok. Naj sta rej ši sin Alojz je bil ro jen 28. ma ja 1896 v Kam ni ku, h. št. 90 (2. fe bru ar ja 1923 se je po ro čil z Ano Vid mar in se pre se lil v Tr bov lje). Dru ge ga si na, ro je ne ga 29. ma ja 1899 v isti hi ši, sta ime no va la Fri de rik, a so ga vse sko zi kli ca li Mir ko. Umrl je 10. ja- nu ar ja 1926 za po sle di ca mi tu ber ku lo ze. Dru ži na se je na to pre se li la v Lu ko vi co 12, kjer se je 20. ju li ja 1902 ro dil Ju li us, ki so ga kli ca li Jul ček, 1. ja nu ar ja 1904 pa še Gu i li el mus ozi ro ma Vil ko. 29. ma ja 1905 je Fran či-ška Iglič ro di la še svo je ga zad nje ga otro ka Maximusa oz. Mak sa (8. fe bru ar ja 1931 se je po ro čil z An to ni jo Ma selj) – 22. av gu sta na sled nje ga le ta je pri po ro du mr tvo ro je ne ga otro ka v ljub ljan ski bol ni šni ci umr la. Alojz Ce rar se je 14. apri la 1907 na Br du pri Lu- ko vi ci dru gič po ro čil s Fran či ško Mi kla vec, ro je no 14. av gu sta 1872 v Go te ni ci 67. Umr la je 19. fe bru- ar ja 1957. V dru gem za ko nu so se ji ma na do ma čem do mu v Lu ko vi ci 12 ro di li štir je otro ci: Fran či ška (ro- je na 22. ma ja 1908, po ro če na 24. fe bru ar ja 1935 s Pa vlom Jer ma nom), Ru dolf oz. Ru di (ro jen 11. apri la 1911, po ro čen 31. ju li ja 1938 z Ma ri jo Ka dunc s Sel pri Kam ni ku), Jo žef (ro jen 4. fe bru ar ja 1913, umrl 6. fe bru ar ja 1913) in Va len ti na oz. Tin ca, ka kor so ji re- kli (ro je na 14. fe bru ar ja 1914, po ro če na 2. fe bru ar ja 1937 z Jo že fom Čo ka nom). Alojz Ce rar je imel v Kam ni ku na te da nji Šut ni 78 1 svo jo so da vi čar sko de lav ni co. Bil naj bi ze lo po dje ten in pri den kot mrav lja. Vse svo je otro ke je že lel kma lu spra vi ti od do ma, do la stne ga kru ha, za to si je pri za- de val, da bi bil vsak do od njih izu čen za kak šno obrt, eden od njih tu di za urar stvo. Pri hi ši je bi lo na mreč ve li ko lač nih ust. 1 Današnja Parmova ulica 1. Hišo je leta 1801 kupil Anton Iglič in jo leta 1828 toliko odprodal svojemu bratu Matiji Igliču, da je ta tu sezidal novo usnjarno, sam pa je obdržal toliko, da je napravil pod (Dreschboden). Leta 1835 je hiša prešla v last Jakoba Igliča, 1871. pa jo je podedoval njegov sin Jakob Iglič ml. Leta 1889 je hišo podedovala Johana Iglič, 1902. pa jo je na dražbi kupil Alojzij Cerar iz Lukovice, jo dve leti kasneje prepisal na svojo ženo Frančiško Cerar, rojeno Iglič, leta 1907 pa podedoval nazaj ter jo leta 1935 prepisal na svojega sina Vilka Cerarja, ki je takrat že bil urar. (Vir: Janko Polec, Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dvesto letih, Kamniški­zbornik­1955, stran 110) Ko se je družina preselila v Lukovico, so hišo na Parmovi od-dajali krojaču Josipu Jerincu in tudi drugim, dokler ni Mirko v njej uredil svoje urarske delavnice. Let­ ni­ ca­1919,­ki­oz­ na­ ču­ je­ za­ če­ tek­dru­ žin­ ske­ urar­ ske­de­ jav­ no­ sti,­je­za­ be­ le­ že­ na­ tu­ di­na­obrt­ ni­ škem­ iz­ ve­ sku­na­pro­ če­ lju­ urar­ ne.­Ta­ blo­v­obli­ ki­ure,­ki­je­bi­ la­do­ slej­že­več­ krat­te­ me­ lji­ to­ obnov­ lje­ na,­ je­Vil­ ko­Ce­ rar­oko­ li­le­ ta­1945­od­ ku­ pil­od­ne­ ke­ ga­ ljub­ ljan­ ske­ ga­urar­ ja­Ko­ ro­ šca.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben. 112Razprave – gospodarska zgodovina 113 Razprave – gospodarska zgodovina »Jul­ čka­in­mo­ je­ ga­oče­ ta­je­oče­pe­ ljal­v­Trst,­da­bi­šel­ eden­v­Ame­ ri­ ko,­ ker­je­bi­ lo­pri­hi­ ši­ve­ li­ ko­otrok­in­je­bi­ lo­ do­ lo­ če­ no,­ da­mo­ ra­eden­od­hi­ še.­V­pri­ sta­ ni­ šču­ je­oče­ Vil­ ka­že­dal­na­la­ djo,­na­ to­pa­se­je­la­ dja­za­ če­ la­zi­ ba­ ti,­ če­ sar­se­je­Vil­ ko­us­ tra­ šil,­za­ to­je­oče­ tu­re­ kel,­da­bo­v­ živ­ lje­ nju­na­ re­ dil­vse,­če­ga­le­vza­ me­dol­z­la­ dje,­ker­se­ je­bal­vo­ de.­Moj­oče­je­bil­ta­ krat­star­le­kak­ šna­šti­ ri­ le­ ta.­In­oče­je­re­ kel,­če­ne­bo­šel­Vil­ ko,­bo­šel­pa­Ju­ lij.­ In­ta­ krat­je­šel­Ju­ lij­v­Ame­ ri­ ko­in­se­ni­nik­ dar­več­vr­ nil­ v­Slo­ ve­ ni­ jo.­ V­Ame­ ri­ ki­ni­bi­ lo­ni­ ko­ gar­iz­na­ še­dru­ ži­ ne,­ ver­ jet­ no­pa­je­šel­tja­iz­Slo­ ve­ ni­ je­ s­kak­ šno­sku­ pi­ no,­ ka­ kor­je­bi­ la­ta­ krat­na­ va­ da.­V­Ame­ ri­ ki­je­po­ stal­sla­ šči­ čar,­ po­ ro­ čil­se­je­z­de­ kle­ tom,­ ki­je­bi­ la­do­ ma­iz­Ško­ fje­Lo­ ke­ in­je­prav­ta­ ko­ži­ ve­ la­v­Ame­ ri­ ki.­ Po­2.­sve­ tov­ ni­ voj­ ni­ nam­je­Ju­ lij­ne­ kaj­ krat­ po­ slal­pa­ ket­iz­Ame­ ri­ ke.­ V­teh­ pa­ ke­ tih­so­bi­ le­oble­ ke­in­hra­ na.­En­ krat­nam­je­po­ slal­tri­pa­ ke­ te­hkra­ ti.­Hra­ na­v­teh­pa­ ke­ tih­je­bi­ la­ču­ dne­ ga­oku­ sa,­ame­ ri­ ška,­ ne­ kaj­ti­ stih­oblek­pa­sem­kra­ sno­ upo­ ra­ bi­ la­za­pu­ sta. Mo­ je­ ga­oče­ ta­je­sta­ ri­oče,­še­pre­ den­se­je­izu­ čil­za­ urar­ ja,­ko­je­bil­star­pri­ bliž­ no­ de­ vet­let,­po­ slal­de­ lat­v­ ne­ ko­dru­ ži­ no.­En­ krat­nam­je­oče­vsem­pet­ im­ses­ tram­ po­ ve­ dal,­da­se­sploh­ne­za­ ve­ da­ mo,­ kaj­ima­ mo,­ko­ima­ mo­dom.­On­ga­na­ mreč­ni­imel.­Ko­je­bil­star­dve­le­ ti­ in­pol,­mu­je­umr­ la­ma­ ma,­a­je­imel­tu­ di­ma­ če­ ho­ze­ lo­ rad,­ven­ dar­je­mo­ ral­od­do­ ma.­Za­bo­ žič­je­že­ lel­do­ mov,­ pa­so­star­ ši­v­pi­ smu­za­ pi­ sa­ li:­‘Ne­po­ ši­ ljaj­ te­ otro­ ka­do­ mov,­ni­ ma­ mo­žli­ ce.’« 2 Otro ci so se ta ko iz šo la li za raz lič ne po kli ce in se iz se li li od do ma. Naj sta rej ši Alojz je bil so da vi čar v Tr - bov ljah, ka mor se je po ro čil, Mir ko je bil urar, če prav 2 Po pripovedovanju Marte Cerar Leskošek.po dat ki o nje go vem šo la nju ni so zna ni, Ju lij, ki je za ve dno ostal v Ame ri ki in se do mov ni nik dar vr nil, je bil sla šči čar, tu di Vil ko je bil urar, Maks je bil ta pet nik, Fran či ška iz dru ge ga za ko na je bi la go spo di nja, Ru di je bil av to me ha nik in tak sist, Tin ca, ki se je ne kaj ča- sa pri pol bra tu Vil ku, prav ta ko kot nje gov ne čak Ru di Ce rar mlaj ši, uči la za urar ko, a obu pa la in uče nje opu- sti la, pa je bi la go spo di nja. Ru di Ce rar mlaj ši se je po 2. sve tov ni voj ni tu di izu čil za urar ja. Ce rar je va dru ži na je na to ži ve la v Lu ko vi ci, kjer je imel oče Alojz Ce rar tr go vi no, v ka te ri se je do bi lo vse od »ši­ van­ ke­do­lo­ ko­ mo­ ti­ ve«.­Z urar stvom se je v dru ži ni dom nev no naj prej za- čel ukvar ja ti Mir ko Ce rar (29. maj 1899 – 10. ja nu ar 1926), ki je imel de lav ni co v do ma či hi ši na te da nji Šut ni 78. Bil naj bi pr vi izu če ni urar v dru ži ni, če prav je bi lo v šir šem so rod stvu tu di še ne kaj pri u če nih urar jev, ki so se min tja po prav lja li cer kve ne in dru ge ure. Pr va dru žin ska de lav ni ca je bi la skrom na, v do ma či hi ši mu jo je ure dil oče. O tem je pi sal v pi smu svo je mu si nu, ta krat tu di že urar ju, Vil ku Ce rar ju v Trst 28. de- cem bra le ta 1923. »Mir­ ko­je­v­Kam­ ni­ ku­ či­ sto­za­ do­ vo­ ljen,­ ako­ prav­sta­ še­dva­že­pre­ cej­uko­ re­ ni­ nje­ na,­ pa­ima­on­naj­ več­de­ la,­splo­ šno­ra­ ču­ na­od­na­ va­ dne­ ga­ sna­ že­ nja­ po­160­K­ in­vsak­rad­pla­ ča,­se­na­ de­ jam,­ da­po­pre­ te­ ku­edne­ ga­ le­ ta­si­bo­ de­na­ pra­ vil­de­ nar,­lo­ ka­ la­v­me­ stu­mu­ni­ sem­ mo­ gel­do­ bi­ ti;­kon­ čno­sem­se­odlo­ čil­v­na­ šo­hi­ šo,­tam­ pa­sem­se­mo­ ral­z­go­ sta­ čem­ prav­ da­ ti,­ da­sem­ven­ dar­ do­ se­ gel,­da­mi­je­spod­ nje­so­ be­po­ lo­ vi­ co­iz­ praz­ nil,­ vsta­ vil­sem­na­ce­ sto­ve­ čje­ok­ no­in­so­ bo­pre­ gra­ dil­ z­le­ se­ no­ste­ no,­na­ pe­ ljal­elek­ trič­ no­ luč­in­v­pro­ sto­ ru­ 2,70­m­ šir­ ja­ ve­in­3,50­m­da­ lja­ ve­ima­de­ lav­ no­mi­ zo,­po­ ste­ ljo,­ oma­ ro­za­oble­ ko­in­peč,­či­ sto­pri­ prav­ no,­ pa­ga­nič­ne­ sta­ ne,­v­me­ stu­bi­mo­ ral­od­ta­ ce­ ga­pro­ sto­ ra­pla­ ča­ ti­naj­ manj­1000­K­me­ seč­ no.« Kje in na tan ko kdaj se je Mir ko Ce rar izu čil za urar - ja, ne ve mo, saj je o nje go vi obr ti ohra nje nih ze lo ma lo po dat kov in spo mi nov. Kot urar je de lal ze lo ma lo ča- sa, le ne kaj let, saj je pri se dem in dvaj set ih le tih ne na- dno zbo lel in umrl za ra di tu ber ku lo ze. Po ro čen ni bil in ni imel otrok. Do lo če no ob dob je sta oprav lja la urar sko obrt oba bra ta – Mir ko v do ma čem Kam ni ku, Vil ko pa v Tr stu. Po ve zu je ju le se na ška tla z re zer vni mi de li za ure, ki jo je Vil ko le ta 1923 ku pil v Tr stu in s po sve ti- lom, za pi sa nim na spod nji stra ni po kro va, po slal svo- je mu sta rej še mu bra tu v Kam nik. Mar­ ta­Ce­ rar­Le­ sko­ šek­ in­Be­ nja­ min­ Le­ sko­ šek­ pred­svo­ jo­urar­ no­na­Ma­ is­ tro­ vi­ uli­ ci­1­v­Kam­ ni­ ku.­ Fo­ to­ gra­ fi­ ra­ no­ no­ vem­ bra­ 2009.­ Fo­ to:­Aleš­Le­ ben. Ce­ rar­ je­ va­ urar­ na­je­da­ nes­pre­ že­ ta­s­tra­ di­ ci­ jo,­ saj­šte­ vil­ ne­ ure­v­vi­ tri­ nah­kra­ si­ jo­tu­ di­sta­ re­dru­ žin­ ske­ fo­ to­ gra­ fi­ je.­ Fo­ to:­ Aleš­Le­ ben.Alojz­Ce­ rar­je­ku­ pil­in­obno­ vil­hi­ šo­na­da­ naš­ njem­ Sta­ rem­tr­ gu­v­Lu­ ko­ vi­ ci,­kjer­je­ure­ dil­tr­ go­ vi­ no­in­z­dru­ ži­ no­ži­ vel­do­svo­ je­ smr­ ti.­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­Ce­ rar) Mir­ ko­Ce­ rar­–­fo­ to­ gra­ fi­ ja­last­Ru­ di­ ja­Ce­ rar­ ja»Dra­ gi­Mir­ ko!­Kar­ra­ biš,­lah­ ko­si­po­ i­ ščeš.­Glej­pa­zme­ raj,­da­bo­vse­ta­ ko­v­re­ du.­Sr­ čen­poz­ drav.­Da­ nes­tu­ kaj,­kma­ lu­tam.­Vil­ ko.­ Trst,­19.­7.­1923.«­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben. 114Razprave – gospodarska zgodovina 115 Razprave – gospodarska zgodovinaUrar Vil ko Ce rar in urar ska de lav ni ca na Ma is tro vi uli ci Vil ko Ce rar se je urar ske obr ti za čel uči ti z dva najsti - mi le ti. V hi šnem ar hi vu je ohra nje no­»uč­ no­pi­ smo,­s­ka­ te­ rim­pod­ pi­ sa­ na­ ro­ ko­ del­ ska­ za­ dru­ ga (Za dru ga ober tni- ških ro ko del cev v Kr škem, op. p.) v­Kr­ škem­po­ tr­ ju­ je,­da­ se­je­Vil­ ko­Ce­ rar,­ro­ jen­dne­1.­ja­ nu­ ar­ ja­1904­v­Lu­ ko­ vi­ ci­(kro­ no­ vi­ na­ Kranj­ ska),­ pri­ sto­ jen­ v­Kam­ nik­(kro­ no­ vi­ na­ Ju­ go­ sla­ vi­ ja),­ v­ča­ su­od­1.­ma­ ja­1916­do­31.­ok­ to­ bra­ 1919­pri­Pa­ vlu­Obi­ du,­urar­ skem­ moj­ stru­v­Kr­ škem,­ obr­ ti­izu­ čil­in­se­med­ča­ som­svo­ je­uč­ ne­do­ be­ve­ del­ zve­ sto,­mar­ lji­ vo­in­nrav­ no.­/…/­Na­pod­ la­ gi­iz­ pri­ če­ va­ la­ nje­ go­ ve­ ga­ uč­ ne­ ga­moj­ stra­ter­na­pre­ dlog­iz­ pra­ še­ val­ ne­ko­ mi­ si­ je­ bil­je­ime­ no­ va­ ni­ dne­31.­ok­ to­ bra­1919­z­ pre­ iz­ kuš­ njo­ za­urar­ ske­ ga­ po­ moč­ ni­ ka­ opro­ ščen.­ Kr­ ško,­ dne­31.­10.­1919.« Le ne kaj dni za tem, 3. no vem bra 1919, je Vil ko Ce- rar pre jel spri če va lo za urar ske ga po moč ni ka, na ka te- rem je za pi sa no: »Po­ tr­ ju­ jem­ s­tem,­da­je­g.­Vil­ ko­Ce­ rar,­z­Lu­ ko­ vi­ ce,­ ro­ jen­l.­1904,­pri­me­ ni­na­ re­ dil­po­ moč­ ni­ ško­ skuš­ njo­z­do­ brim­uspe­ hom.­ Kot­na­ lo­ ga­za­iz­ vr­ ši­ tev­je­bi­ lo­po­ pra­ vi­ lo­ kon­ trol­ ne­ ure­z­no­ vo­ba­ lanz­wello. 3 Na­pod­ la­ gi­te­ ga­se­ do­ tič­ ne­ ga­ za­spo­ so­ bne­ ga­ kot­urar­ ske­ ga­ po­ moč­ ni­ ka­ pri­ po­ ro­ ča.­Ljub­ lja­ na,­3.­11.­1919.­Sequardt.« 4 Po šo la nju v Kr škem se je Vil ko kot izu če ni urar od- pra vil de lat k ne ke mu urar ju v Trst. »Men­ da­je­šel­po­ šo­ li­za­ne­ kaj­ča­ sa­tu­ di­v­Ce­ lje,­a­do­ ku­ men­ ti­ o­tem­žal­ ni­ so­ohra­ nje­ ni,­ prav­ta­ ko­kot­tu­ di­ne­za­nje­ gov­moj­ str­ ski­iz­ pit.­V­Tr­ stu­je­bi­ lo­ta­ krat­ve­ li­ ko­urar­ jev,­ve­ či­ na­ Slo­ ven­ cev.­ Oče­je­de­ lal­pri­urar­ ju­na­uli­ ci­Via­Ce­ sa­ re­ 3 Kontrolna ura z balančno osjo. To je zelo natančna žepna ura, balančna os pa je njen osrednji del in hkrati najzahtevnejše urarsko popravilo pri mehanskih urah. 4 Takratni urarski mojster v Ljubljani.Bat­ ti­ sti­24­in­ta­urar­ na­ob­ sta­ ja­še­da­ nes.­Z­mo­ žem­sva­ šla­pred­le­ ti­en­ krat­tja­na­obisk­in­mo­ je­ ga­oče­ ta­so­se­ tam­še­dol­ go­do­ bro­spo­ mi­ nja­ li!« 5 Kma lu za tem, ko je v za čet ku le ta 1926 za po sle- di ca mi bo lez ni ne pri ča ko va no umrl brat Mir ko, je Vil ko Ce rar pri šel na zaj v Kam nik in se 31. ju li ja 1927 v Ve- le so vem po ro čil z Ol go Pru snik, hčer ko go stil ni čar ke Fra nje Pru snik in orož ni ške ga straž moj stra Jo že ta Pru- sni ka, ki sta ži ve la v hi ši na te da nji Šut ni 87 v Kam ni- ku. V za ko nu se ji ma je ro di lo pet hče ra: Di ka Ma ri ja (ro je na 29. ja nu ar ja 1928, po ro če na s Fran cem Brem- ša kom, ži vi v Ljub lja ni), Vil ka (ro je na 29. ja nu ar ja 1929, po ro če na z Ja ne zom Ma tja ši čem, ži vi na Šut ni v Kam ni ku), Ol ga (ro je na 23. mar ca 1931, po ro če na z Ro ma nom Kriv cem, ži vi v Ljub lja ni), Mar ta (ro je na 4. apri la 1934, po ro če na z Be nja mi nom Le sko škom, ži vi v Kam ni ku) in Ni ko la ja oz. Ni ka (ro je na 6. de cem bra 1935, po ro če na in lo če na z Jo že tom Ko der ma nom, umr la 1995). Dru ži na je ži ve la v hi ši na te da nji Šut ni 78, kjer je imel oče po bra tu Mir ku že svo jo urar sko de lav ni co, a jo je le ta 1927 pre se lil v na je te pri tlič ne pro sto re Žar gi- 5 Marta Cerar Leskošek. Ška­ tli­ ca­z­re­ zer­ vni­ mi­ de­ li­za­po­ pra­ vi­ lo­ ur,­ki­jo­je­le­ ta­1923­ Vil­ ko­Ce­ rar­po­ slal­iz­Tr­ sta.­V­njej­so­ka­ zal­ ci,­na­ vi­ jal­ ne,­ ba­ lan­ čne,­mi­ nut­ ne­in­se­ kun­ dne­ osi,­raz­ ni­vi­ ja­ ki,­kro­ ne­in­ko­ le­ ščki­…­Ure,­s­tak­ šni­ mi­de­ li­v­Ce­ rar­ je­ vi­ urar­ ni­po­ prav­ lja­ jo­ še­ da­ nes,­za­ to­sko­ raj­de­ vet­ de­ set­ let­star­kom­ plet­pri­de­ lu­še­ ve­ dno­prav­pri­ de.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben.Mar­ ta­in­Be­ nja­ min­ Le­ sko­ šek­ z­uč­ nim­pi­ smom,­ki­je­le­eden­ od­obrt­ nih­do­ ku­ men­ tov­ iz­hi­ šne­ ga­ar­ hi­ va­z­let­ ni­ co­1919.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben. Po­ roč­ na­sli­ ka­Ol­ ge­Pru­ snik­in­Vil­ ka­Ce­ rar­ ja­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­ Ce­ rar) Urar­Vil­ ko­Ce­ rar­pri­svo­ jem­de­ lu­sku­ paj­z­že­ no­Ol­ go.­Ker­je­ bil­urar­ ski­je­ zik­ve­ či­ no­ ma­ nem­ ški,­Vil­ ko­pa­je­iz­Tr­ sta­pre­ ne­ sel­ve­ li­ ko­ita­ li­ jan­ skih­ iz­ ra­ zov,­so­mu­Kam­ ni­ ča­ ni­ re­ kli­kar­ Ita­ li­ jan.­Fo­ to­ gra­ fi­ ra­ no­ v­do­ ma­ či­de­ lav­ ni­ ci­še­na­Par­ mo­ vi­uli­ ci­ le­ ta­1927.­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­Ce­ rar)Ol­ ga­in­Vil­ ko­Ce­ rar­s­svo­ ji­ mi­hče­ ra­ mi,­ naj­ mlaj­ ša­ med­nji­ mi­ na­tej­sli­ ki­je­Mar­ ta.­Fo­ to­ gra­ fi­ ra­ no­ le­ ta­1934.­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­Ce­ rar)­Uč­ no­pi­ smo­Vil­ ka­Ce­ rar­ ja­z­dne­31.­ok­ to­ bra­1919­(Iz­zbir­ ke­ dru­ ži­ ne­Ce­ rar) Po­ moč­ ni­ ško­ spri­ če­ va­ lo­ Vil­ ka­Ce­ rar­ ja­z­dne­3.­no­ vem­ bra­ 1919­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­Ce­ rar) 116Razprave – gospodarska zgodovina 117 Razprave – gospodarska zgodovinaje ve tr go vi ne na te da nji Ma is tro vi uli ci 20, 6 saj v do ma- či hi ši za ra di lo ka ci je ni bi lo do volj pro me ta. V pro sto rih nek da nje Žar gi je ve tr go vi ne z me ša nim bla gom si je Vil ko Ce rar ure dil urar sko de lav ni co, na- jel pa je tu di pri tlič ni pro stor v isti stav bi s so sed njim vho dom, kjer je bi la po voj ni na to mle kar na, saj se ni ukvar jal le s po pra vi lom in pro da jo ur, če prav je bi la to vse sko zi pr ven stve na de jav nost. V pro sto ru je bi lo ne kaj po hiš tva iz Žar gi je ve tr go vi ne, ne kaj iz sta re do- ma če de lav ni ce, ne kaj pa ga je ku pil na no vo. Po leg po pra vi la ur in iz de la ve re zer vnih de lov se je v svo ji de lav ni ci od vse ga za čet ka pa do kon ca 2. sve tov- ne voj ne ukvar jal tu di s pro da jo in po pra vi lom zlat ni ne in sre br ni ne ter ce lot nim pro gra mom oče sne op ti ke. V so sed njem lo ka lu pa je pro da jal ši val ne stro je, ra di o a- pa ra te, ko le sa in ko le sa z mo tor jem. Ker pa Vil ko Ce rar ni mo gel hkra ti oprav lja ti dveh obr ti, je kot pro da jal ka so sed nji lo kal pre vze la že na Ol ga, za kar je ime la tu- di ura dno po tr je no obrt. Iz obrt ne ga li sta, ki ga je 17. fe bru ar ja 1932 iz da lo Sre sko na čel stvo Kam nik, je ta- ko raz vi dno, da je »pri­ ja­ vi­ la­ obrat­svo­ bo­ dne­ ga­ obr­ ta­ tr­ go­ vi­ ne­s­ko­ le­ si,­ši­ val­ ni­ mi­ stro­ ji,­gra­ mo­ fo­ ni,­ pi­ sal­ ni­ mi­ stro­ ji­in­njih­de­ li,­ka­ te­ re­ ga­ bo­iz­ vr­ še­ va­ la­ v­Kam­ ni­ ku,­ Maj­ stro­ va­ul.­hiš.­štev.­20,­ob­ či­ na­Kam­ nik.« Vil ko se je po pra vi la osta lih na prav in pred me tov, kot so oča la, ra di o a pa ra ti in po do bno, na u čil že med svo jim urar skim de lom v Tr stu, saj je bi lo nek daj obi- čaj no, da so ime li urar ji v svo ji po nud bi tu di to vr stno raz šir je no de jav nost. »Po­2.­sve­ tov­ ni­ voj­ ni­smo­ohra­ ni­ li­le­urar­ stvo,­ če­ prav­smo­ob­ ča­ sno­ po­ prav­ lja­ li­ tu­ di­dru­ ge­stva­ ri­–­na­ kit­ in­op­ ti­ ko.­In­še­da­ nes­se­zgo­ di,­da­kdo­pri­ de­vpra­ šat,­ če­še­po­ prav­ lja­ mo­ oča­ la­in­na­ kit­ter­če­še­luk­ nja­ mo­ uše­ sa­za­uha­ ne.« 7 Po voj ni je oblast uki ni la vsa kr šno za se bno tr go vi- no, za to je Vil ko Ce rar na da lje val le s po pra vi lom ur, vso osta lo de jav nost pa je mo ral kljub svo ji po djet no sti in zag na no sti opu sti ti. Že na Ol ga je svo jo obrt za pr la in mo žu po ma ga la v urar ni. Po voj na oblast jim je od vze la tu di ko le sa in vse re zer vne de le, ki so jih na to pro da ja li v te da nji tr go vi ni Koč ne na Glav nem tr gu. Vil ko Ce rar je v svo ji tr go vi ni pro da jal in po prav ljal ze lo ka ko vo stne iz del ke. Pri urah so pre vla do va le zna- ne švi car ske in nem ške znam ke. Med roč ni mi in že pni- mi ura mi so bi le že pred 2. sve tov no voj no po jem ure Ome ga, ki so v ti stih le tih sta le 580 di nar jev. Ce na je bi la to var ni ško do lo če na, pred stav lja la pa je kar po lo- vi co te da nje ura dni ške pla če. Pro da jal je tu di zna ne bu dil ke Jun ghans, ki so ta krat sta le 45 di nar jev, ter dru ge ure znamk Cor te bert, Doxa, Ze nith, Ki en zle in Ma ut he, ka te rih re zer vne de le ima jo v Ce rar je vi Urar ni še da nes. Med ko le si so bi le pred 2. sve tov no voj no naj bolj pro da ja ne znam ke Wanderer, Mi e le, Tri ump, Da i mler, Dürkop in Ge ri ge, pri ra di o a pa ra tih Men de, Bla u punkt 6 Naslov Maistrova ulica 20 je bil pred tem preimenovan v Veliko ulico 20, danes pa je to Maistrova ulica 1. Hišo je leta 1897 kupil trgovec Ivan Žargi, po njem jo je leta 1929 dedoval sin, prav tako trgovec Maks Žargi, ko pa je ta leta 1933 umrl, je hišo podedovala njegova žena Marija Žargi, rojena Weibl. Leta 1956 je Vilko Cerar pritlične pros-tore, kjer je bila urarska delavnica, odkupil in jih prepisal na svojo hčer Marto Cerar, ki je lastnica še danes. (Vir: Janko Polec, Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dvesto letih, Kamniški­zbornik 1955, str. 143) 7 Benjamin Leskošek.in Ori on, pri ši val nih stro jih pa Sin ger in Phaph. Osnov - no ko lo se je pred 2. sve tov no voj no pri Ce rar jih lah ko ku pi lo za 1000 di nar jev. Vil ko Ce rar je v svo ji de lav ni ci ure pro da jal in po- prav ljal, je pa tu di roč no iz de lo val ne ka te re po tre bne re zer vne de le. Imel je svo jo struž ni co, na ka te ri je iz je kla in me de ni ne za vsa ko uro po se bej iz de lal po treb- ni re zer vni del – če sar pač ni mo gel ku pi ti. Po tre bni ma te ri al in že iz de la ne ure je si cer ku po val na sej mih po vsej Evro pi, pa tu di od ve le tr gov cev in nji ho vih pot- ni kov, ki so sa mi pri šli v Kam nik v nji ho vo tr go vi no. »Oče­je­odlič­ no­go­ vo­ ril­nem­ ško,­ za­ to­se­je­brez­te­ žav­zna­ šel­na­vseh­ve­ čjih­sej­ mih­po­Evro­ pi,­v­Le­ ip­ zi­ gu,­ Ber­ li­ nu,­na­Du­ na­ ju,­v­Münchnu,­ pa­tu­ di­v­Tr­ stu,­Mi­ la­ nu,­Že­ ne­ vi,­kjer­je­na­ ve­ zo­ val­ sti­ ke­in­na­ ro­ čal­ma­ te­ ri­ al,­ ki­so­mu­ga­na­ to­iz­ de­ lo­ val­ ci­ po­ ši­ lja­ li­po­poš­ ti.­Ve­ li­ ko­ je­so­ de­ lo­ val­ tu­ di­z­urar­ ji­iz­Za­ gre­ ba,­ od­tam­je­k­nam­ vr­ sto­let­ho­ dil­tu­ di­t.­i.­fur­ ni­ tu­ rist,­ ka­ kor­smo­re­ kli­tem­ ve­ le­ tr­ gov­ cem­za­ure­in­re­ zer­ vne­de­ le.« 8 Vil ko Ce rar v svo ji de lav ni ci ni de lal sam. Po leg že- ne Ol ge, ki je po ma ga la pri pro da ji iz del kov, je imel vse sko zi za po sle ne ga tu di va jen ca oz. po moč ni ka. Že pred 2. sve tov no voj no je pri njem kot va je nec de lal Sreč ko Ber lec, kar šest najst let je v tr go vi ni pred vsem ko le sa, ra di o a pa ra te in ši val ne stro je pro da jal in po- prav ljal Zo ran Cun der, za urar ja pa se je le kra tek čas 8 Marta Cerar Leskošek.uči la tu di pol ses tra Tin ca in pa nje gov ne čak Ru di Ce- rar, ki se je za urar ja tu di izu čil in na to od prl sa mo stoj- no obrt v Dom ža lah. Sreč ko Ber lec, ro jen le ta 1924, je sku paj z bra ti in ses tro že zgo daj iz gu bil svo je ga oče ta, za to je Vil- ko Ce rar, nje gov do bri pri ja telj, pre vzel skr bniš tvo nad vse mi nje go vi mi otro ki. Ko se je Sreč ko odlo čil, da bi se rad izu čil za urar ja, ga Vil ko ni po tre bo val, za to se je šel učit k ne ke mu urar ju v Dom ža le. Ko pa je ta po pol le ta umrl, ga je v na dalj nji uk vzel k se bi Vil ko. Pri njem se je učil in de cem bra le ta 1942 tu di opra vil po- moč ni ški iz pit, ja nu ar ja le ta 1943 pa je bil po kli can v nem ško voj sko, od ko der se ni več vr nil. Le ne kaj dni pred kon cem voj ne je bil ubit na fron ti v Fran ci ji, če- prav je ve či no ma kot urar de lal v vo ja ški de lav ni ci v za le dju bo ji šča. Vil­ ko­je­svo­ jo­obrt­ogla­ še­ val­ tu­ di­v­lo­ kal­ nem­ ča­ so­ pi­ sju.­ (Pod­ Grin­ tov­ ci,­28.­fe­ bru­ ar­1941,­str.­4) Vi­ zit­ ka,­ki­je­hkra­ ti­slu­ ži­ la­tu­ di­kot­vreč­ ka­za­ma­ njše­iz­ del­ ke,­ s­ka­ te­ re­je­raz­ vi­ dno,­ da­so­se­v­Ce­ rar­ je­ vi­ urar­ ni­po­ leg­urar­ stva­ukvar­ ja­ li­tu­ di­z­dru­ gi­ mi­de­ jav­ nos­ tmi.­ (Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­ Ce­ rar)Pred­urar­ no­Vil­ ko­Ce­ rar­na­Ma­ is­ tro­ vi­ uli­ ci.­Na­pro­ če­ lju­hi­ še­ je­ta­ bla,­ki­kup­ ce­opo­ zar­ ja­na­pro­ da­ jo­ko­ les­in­po­ sa­ mez­ nih­ de­ lov.­Na­fo­ to­ gra­ fi­ ji­ je­Vil­ ko­Ce­ rar­dru­ gi­z­le­ ve,­v­sre­ di­ ni­je­ nje­ go­ va­pol­ ses­ tra­ Tin­ ca.­Fo­ to­ gra­ fi­ ra­ no­ oko­ li­le­ ta­1930.­(Iz­ zbir­ ke­dru­ ži­ ne­Ce­ rar)V­sklo­ pu­urar­ ne­so­Ce­ rar­ je­ vi­do­kon­ ca­2.­sve­ tov­ ne­voj­ ne­pro­ da­ ja­ li­in­po­ prav­ lja­ li­tu­ di­ko­ le­ sa.­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­Ce­ rar) Ce­ rar­ je­ va­ urar­ ska­de­ lav­ ni­ ca­ oko­ li­le­ ta­1935­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­Ce­ rar) 118Razprave – gospodarska zgodovina 119 Razprave – gospodarska zgodovina Mar ta Ce rar Le sko šek se Sreč ka spo mi nja kot ze lo de lov ne ga po moč ni ka. V ša li so ga kli ca li: »Sreč­ ko­ ima­ rav­ no­preč­ ko.« Že od vse ga za čet ka je v urar ni na Ma is tro vi uli ci pri de lu po ma gal po moč nik Zo ran Cun der (ro jen 29. sep tem bra 1911), ki naj bi ga bil Vil ko Ce rar pri pe ljal s se boj iz Tr sta. V dru ži ni je ostal vse do le ta 1946, ko si je za ra di zdrav stve nih te žav za ra di ne ne hne ga se- de nja pri po pra vi lu ur po i skal pri mer nej še de lo urar ja na že lez ni ci. Zo ran Cun der je pri Ce rar je vih sta no val in jim po ma gal tu di pri dru gih hi šnih opra vi lih. Oče je po voj ni na ob či ni za pro sil, če bi lah ko za va jen ca do bil kak šne ga voj ne ga ujet ni ka in ga je šel v Ljub lja no iskat. »Jo­ sip­For­ ster­je­to­bil,­do­ ma­iz­Münch­ na,­bil­je­fi­ no­ me­ ha­ nik,­ ze­ lo­oli­ kan­in­mi­ ren­in­oče­ga­ je­brez­po­ mi­ sle­ ka­ vzel­do­ mov.­Sta­ no­ val­ je­v­nem­ ških­ blo­ kih­ob­Can­ kar­ je­ vi.­ Vsa­ ko­ju­ tro­je­pri­ šel­v­de­ lav­ ni­ co,­zve­ čer­pa­je­šel­na­ zaj.­Po­ prav­ ljal­ je­lah­ ko­tu­ di­ra­ di­ o­ a­ pa­ ra­ te,­ko­ le­ sa­…­Bil­je­pri­ ja­ zen,­ pri­ den,­ra­ di­smo­ga­ ime­ li­in­ne­ kaj­let­je­bil­pri­nas.« 9 Kot zad nji od oče to vih va jen cev in po moč ni kov pa je v urar ni de lal Vil kov ne čak Ru di Ce rar (ro jen 25. ju ni ja 1939). Za klju čil je va jen sko šo lo za ko vi nar sko stro ko v Ce lju in pri do bil po moč ni ško spri če va lo iz urar stva. 18. no vem bra 1958 se je za po slil v Ce rar je vi urar ni, šel na sled nje le to za le to dni v voj sko, po vr ni tvi pa se je za po slil v po dje tju Ura Ljub lja na in tam de lal do 31. ja nu ar ja 1968. Fe bru ar ja 1968 je za čel svo jo obrt v Dom ža lah in jo vo dil do upo ko ji tve le ta 1999. Da nes na da lju je urar sko de jav nost v Dom ža lah nje gov sin Sa- šo Ce rar. Ra zme re za de lo v do ma či de lav ni ci je ob čut no spre- me ni la 2. sve tov na voj na, saj je Vil ka Ce rar ja eden od do ma či nov le ta 1943 iz dal, za to je bil sku paj s šte vil- ni mi ta krat ni mi obrt ni ki in tr gov ci od pe ljan v kon cen- tra cij sko ta bo ri šče v Be gu nje, kjer so mu na pi sa li ce lo smrt no ob sod bo. Po treh me se cih se je na to vr nil do- mov, a mu je so sed, si cer Ne mec po ro du, re kel, naj se ra je umak ne, saj ga bo do v nas prot nem pri me ru uje li in od pe lja li še en krat. Za eno le to je za to le ta 1944 od- šel na Du naj, do ma čo de lav ni co pa je ves ta čas ob po- mo či Zo ra na Cun dra ne pre ki nje no vo di la že na Ol ga. Med voj no so Nem ci z uka zom več krat pri šli v tr - go vi no po ma te ri al, ki so ga po tre bo va li. Iz ne ka te rih do ku men tov je raz vi dno, da so za to tu di ne kaj pla ča li. Kljub vse mu so Ce rar je vi med voj no ve li ko bla ga, pred- vsem ko les in re zer vnih de lov, skri li pri znan cih, so ro- dni kih in so se dih. Prav ta ko so ve li ko po ma ga li NOB, saj so sta rej še ses tre no si le de le ko les in drug ma te ri- al (npr. sve til ke) par ti za nom tu di v Te sni ce (So te sko) in dru ge kra je oko li Kam ni ka. Vil ko Ce rar je le ta 1956 lo kal na Ma is tro vi uli ci 1 od ku pil za svo jo hčer ko Mar to. Sam je obrt vo dil vse do svo je smr ti le ta 1963, ko je bil star ko maj 59 let. Urar sko obrt je od svo je ga oče ta pre vze la Mar ta Ce rar Ker je bi lo v dru ži ni Vil ka in Ol ge Ce rar pet hče ra, se je za urar ko mo ra la izu či ti ena od njih, če prav je bil to mo ški po klic. Za ta po klic se je odlo či la Mar ta Ce rar (ro je na 4. apri la 1934). »No­ be­ na­ od­se­ ster­se­ni­ho­ te­ la­odlo­ či­ ti­za­ta­po­ klic.­ Ve­ de­ le­so,­ka­ ko­za­ htev­ na­ je­ta­obrt,­ko­ li­ ko­je­de­ la­…­ oče­je­bil­na­ mreč­v­de­ lav­ ni­ ci­ po­ce­ le­dne­ ve­in­ze­ lo­ma­ lo­smo­ime­ le­od­nje­ ga.­Še­ob­ne­ de­ ljah­ je­de­ lal,­saj­ se­je­ta­ krat­pro­ da­ lo­naj­ več­ko­ les,­ker­so­šli­lju­ dje­mi­ mo­od­ma­ še.­Oče­je­bil­za­ to­ze­ lo­po­ no­ sen­ in­sre­ čen,­ ko­sem­se­odlo­ či­ la­na­ da­ lje­ va­ ti­ nje­ gov­po­ klic.­Ko­sem­ na­ re­ di­ la­ po­ moč­ ni­ ški­ iz­ pit,­mi­je­za­ve­ čje­ve­ se­ lje­ku­ pil­ fi­ ča.« 10 Mar ta Ce rar se je po ni žji gim na zi ji v Kam ni ku vpi- sa la v ko vi nar sko obrt no sred njo šo lo v Ce lju, kjer je obi sko va la pro gram za urar je kot edi na žen ska v svo ji ge ne ra ci ji. Na sa me za čet ke in šo la nje pa jo še da nes ve že jo po se bni spo mi ni. »Na­šo­ li­so­bi­ li­sa­ mi­fan­ tje­in­že­na­za­ čet­ ku­me­je­ skr­ be­ lo,­ka­ ko­bom­vse­sku­ paj­zdr­ ža­ la.­Za­ če­ ti­je­bi­ lo­ze­ lo­tež­ ko­in­ve­ li­ ko­ krat­ sem­jo­ ka­ la.­Moj­oče­je­bil­ze­ lo­na­ 9 Marta Cerar Leskošek. 10 Marta Cerar Leskošek.tan­ čen,­skr­ ben­in­strog.­Ni­ ko­ li­nas­ni­te­ pel,­a­be­ se­ da­ je­ve­ dno­ze­ lo­ve­ li­ ko­po­ me­ ni­ la­ in­ve­ dno­sem­mu­že­ le­ la­us­ tre­ či,­nik­ dar­ni­ sem­re­ kla­ne,­če­ prav­spr­ va­ni­ sem­ ver­ je­ la,­da­bom­kdaj­tu­ di­sa­ ma­po­ prav­ lja­ la­ ure.­Oče­je­ lo­ kal­pre­ pi­ sal­na­ me,­da­bi­ra­ je­de­ la­ la,­ku­ pil­mi­je­tu­ di­ av­ to,­na­ to­pa­re­ kel,­da­imam­vse,­kar­po­ tre­ bu­ jem.­ Ma­ ma­je­bi­ la­dru­ gač­ na,­ saj­je­vztra­ ja­ la,­ da­bi­bi­ lo­do­ bro,­ če­se­tu­ di­po­ ro­ čim.­ Prav­v­zve­ zi­s­tem­so­me­ves­čas­ šo­ la­ nja­zba­ da­ li­mo­ ji­so­ šol­ ci,­češ­da­se­bom­po­ ro­ či­ la­in­ nik­ dar­za­ res­de­ la­ la­–­no,­pa­še­da­ nes,­že­več­kot­pet­ de­ set­let­vo­ dim­to­obrt­in­ure­so­me­ ni­vse!« 11 11 Marta Cerar Leskošek.Po moč ni ški iz pit – iz de la va in za me nja va na vi jal ne osi – je opra vi la v Ce lju pri urar ju Tr glav čni ku, moj str- ski iz pit pa je de la la v Ljub lja ni v po dje tju Ura pri urar ju Svet ku. Sa mo stoj no je za če la vo di ti dru žin sko obrt po oče- to vi smr ti le ta 1963, dve le ti za tem, 31. ju li ja 1965, pa se je po ro či la z Be nja mi nom Le sko škom, in že nir jem stroj niš tva, ro je nim 5. ju ni ja 1933 v Koz jem pri Pod- če trt ku v dru ži ni z de vet i mi otro ki, med ka te ri mi je bil naj mlaj ši. »Z­Mar­ to­sva­se­spoz­ na­ la­ na­av­ to­ mo­ bil­ skih­ dir­ kah­in­za­ ra­ di­urar­ ske­de­ lav­ ni­ ce­ se­ni­že­ le­ la­pre­ se­ li­ ti­ k­me­ ni­v­Ljub­ lja­ no,­ za­ to­sem­sam­pri­ šel­v­Kam­ nik.­Ko­ Zo­ ran­Cun­ der­pred­Ce­ rar­ je­ vo­ urar­ no.­Fo­ to­ gra­ fi­ ra­ no­ oko­ li­le­ ta­1935.­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­Ce­ rar)Mar­ ta­Ce­ rar­je­za­ če­ la­sa­ mo­ stoj­ no­ vo­ di­ ti­do­ ma­ čo­obrt­po­ oče­ to­ vi­smr­ ti­le­ ta­1963.­Je­ena­ze­ lo­red­ kih­šo­ la­ nih­urark­pri­ nas.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben. Be­ nja­ min­Le­ sko­ šek.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben. Mar­ ta­Ce­ rar­Le­ sko­ šek­ in­Zo­ ran­Cun­ der­pred­do­ ma­ čo­hi­ šo­ na­Par­ mo­ vi­uli­ ci.­Fo­ to­ gra­ fi­ ra­ no­ le­ ta­1988.­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­ Ce­ rar) Dru­ žin­ ska­ fo­ to­ gra­ fi­ ja­ Le­ sko­ ško­ vih­ le­ ta­1937.­Naj­ mlaj­ ši­ v­sre­ di­ ni­je­Be­ nja­ min­ Le­ sko­ šek,­ ki­je­bil,­kot­ka­ že,­že­zgo­ daj­zaz­ na­ mo­ van­ z­ura­ mi,­saj­ima­eno­od­njih­tu­ di­na­fo­ to­ gra­ fi­ ji.­(Iz­zbir­ ke­dru­ ži­ ne­Ce­ rar) 120Razprave – gospodarska zgodovina 121 Razprave – gospodarska zgodovinasem­se­upo­ ko­ jil,­ sem­tu­ di­sam­za­ čel­po­ prav­ lja­ ti­ ure,­ saj­me­je­ta­obrt­za­ ni­ ma­ la­že­od­otroš­ tva­na­ prej.« 12 Naj prej je bil ne kaj let va je nec pri svo ji že ni, na to pa je na re dil po moč ni ški iz pit pri urar ju Sta ne tu Lo gar ju. V za ko nu sta se ji ma ro di la dva si no va – Igor le ta 1966 in Bra ne dve le ti za tem. Eden od nji ju bo do ma- čo obrt na da lje val, pred vsem pa ure nav du šu je jo vnu- ki njo Elo Ire no (ro je na 10. fe bru arja 1999). Ce rar je va urar na je bi la v osem de set ih le tih 20. sto- le tja te me lji to pre nov lje na, kar de set let sta urar ja za to oprav lja la obrt v do ma či hi ši na Par mo vi uli ci. Lo kal je bil po nov no od prt le ta 1988 in ta ko je ure jen še da- nes. »V­de­ lav­ ni­ ci­ sem­pre­ sta­ la­ ve­ li­ ko­hu­ de­ ga.­ V­ko­ tu­je­ stal­maj­ hen­gaš­ per­ ček­ in­po­ go­ sto­me­je­ze­ blo.­Dr­ va­ sem­si­od­do­ ma­pri­ ne­ sla­kar­v­ce­ kar­ ju.­De­ la­je­bi­ lo­ze­ lo­ve­ li­ ko,­za­ to­sem­po­ go­ sto­de­ la­ la­tu­ di­vse­ne­ de­ lje,­da­ so­stran­ ke­svo­ je­ure­po­ prav­ lje­ ne­ do­ bi­ le­na­ zaj­v­za­ čet­ ku­te­ dna.­Ce­ sta­tod­mi­ mo­je­bi­ la­ta­ krat­še­ma­ ka­ dam­ ska,­po­tleh­v­de­ lav­ ni­ ci­ je­bil­le­ sen­pod­in­za­ve­ li­ ko­noč­ smo­ga­mo­ ra­ li­zri­ ba­ ti­–­s­pra­ šnim­ oljem,­kar­je­bi­ lo­v­ bis­ tvu­sta­ ro­mo­ tor­ no­ olje,­sko­ raj­kot­asfalt.­To­smo­po­ li­ li­po­tleh,­po­ su­ li­z­ža­ ga­ njem­ in­z­me­ tlo­zdrg­ ni­ li­–­bi­ lo­ je­le­ po­čr­ no,­a­lju­ dje­so­ven­po­ploč­ ni­ ku­ zno­ si­ li­čr­ ne­ ko­ ra­ ke,­no­ ter­pa­pri­ ne­ sli­be­ le.« 13 V urar ni so Ce rar je vi po prav lja li vse vr ste ur: že pne, roč ne, bu dil ke, sten ske, kmeč ke, na miz ne, ku ka vi ce …. In kar ne kaj pri mer kov z vi so ko let ni co se je v tr go- vi ni ohra ni lo do da nes. 12 Benjamin Leskošek. 13 Marta Cerar Leskošek. Mar­ ta­Ce­ rar­Le­ sko­ šek­ in­Be­ nja­ min­ Le­ sko­ šek­ svo­ jim­stran­ kam­z­ve­ se­ ljem­ po­ ka­ že­ ta­ tu­ di­sta­ rej­ še­ure,­ki­jih­hra­ ni­ ta­v­ urar­ ni.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben.Za­ kon­ ca­Le­ sko­ šek­ sta­pred­ stav­ ni­ ka­ sta­ rej­ še­ge­ ne­ ra­ ci­ je­ urar­ jev,­ki­še­zna­ jo­po­ pra­ vi­ ti­prav­vsa­ ko­uro.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben. Ena­naj­ sta­ rej­ ših­ ur­pri­Ce­ rar­ jih­z­let­ ni­ co­1824­ima­klju­ ček,­ s­ka­ te­ rim­se­na­ vi­ je,­in­še­ve­ dno­de­ lu­ je.­Ka­ sne­ je­so­se­ure­ na­ vi­ ja­ le­na­kro­ no­in­ne­več­s­ključ­ ki.­Gre­za­že­ pno­uro,­ki­ je­sre­ br­ na,­da­je­še­bolj­za­ šči­ te­ na,­ šči­ ti­ lo­jo­je­tu­ di­roč­ no­iz­ de­ la­ no­ko­ vin­ sko­ ohi­ šje.­Vsak­ko­ le­ šček­ je­pod­svo­ jo­plo­ ščo,­ vča­ sih­so­si­tak­ šne­ure­pri­ vo­ šči­ li­le­naj­ bo­ ga­ tej­ ši.­ Njen­la­ stnik­ je­bil­že­ lez­ ni­ čar,­ saj­je­bi­ la­ze­ lo­toč­ na,­in­od­nje­ ga­jo­je­Mar­ ta­ od­ ku­ pi­ la.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben.Oko­ li­150­let­sta­ ra­že­ pna­ura,­ki­je­že­de­ lo­ va­ la­z­na­ vi­ ja­ njem­ na­kro­ no.­Ta­ ki­uri­so­re­ kli­»fan­ ta­ zie­ ura«,­po­ se­ bna­pa­je­za­ ra­ di­svo­ je­gra­ vu­ re.­V­me­ ha­ ni­ zmu­ ima­pet­ najst­dra­ gih­kam­ nov,­ ru­ bi­ nov,­ki­se­za­raz­ li­ ko­od­ka­ snej­ ših­ me­ de­ ni­ na­ stih­ ni­ so­iz­ rab­ lja­ li.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben.Kla­ sič­ na­bu­ dil­ ka­Jun­ ghans,­ v­ob­ dob­ ju­med­obe­ ma­voj­ na­ ma­ ze­ lo­ka­ ko­ vo­ stna­ ura.­Urar­Vil­ ko­Ce­ rar­jih­je­na­ ku­ pil­po­sto­ko­ sov­in­po­ ti­ skal­s­svo­ jim­ime­ nom.­Fo­ to:­Vil­ ko­Ri­ fel. Ena­od­naj­ sta­ rej­ ših­ ur,­ki­jo­je­imel­na­svo­ jih­po­ li­ cah­v­urar­ ni­ že­Vil­ ko­Ce­ rar,­je­tu­ di­t.­i.­let­ na­ura­(Ja­ hres­Uhr),­ki­jo­je­pr­ vi­ urar­hra­ nil­v­svo­ ji­iz­ lo­ žbi,­kar­je­raz­ vi­ dno­na­dru­ gi­fo­ to­ gra­ fi­ ji,­ da­ nes­pa­so­jo­za­ ra­ di­ne­ ne­ hnih­ tres­ lja­ jev­ z­uli­ ce­za­ ra­ di­var­ no­ sti­ra­ je­pre­ ne­ sli­na­po­ li­ co.­Ura,­ki­je­še­ve­ dno­brez­ hi­ bna,­ saj­je­Vil­ ko­Ce­ rar­ni­nik­ dar­pro­ dal,­ima­vr­ te­ če­se­ni­ ha­ lo,­tak­ šno­ime­pa­je­do­ bi­ la­za­ to,­ker­se­je­na­ vi­ ja­ la­en­ krat­na­le­ to­oz.­ na­vsa­ kih­šti­ ri­ sto­dni.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben.Urar­Vil­ ko­Ce­ rar­je,­ko­je­tak­ šno­bu­ dil­ ko­pro­ dal,­na­hrb­ tno­ stran­roč­ no­vgra­ vi­ ral­le­ to­pro­ da­ je­in­šte­ vil­ ko­5,­kar­je­po­ me­ ni­ lo,­da­je­ura­to­ li­ ko­let­v­ga­ ran­ ci­ ji.­Fo­ to:­Aleš­Le­ ben. 122Razprave – gospodarska zgodovina90­Years­of­Clockmaker's­Trade­Cerar­ ­Summary The clockmaker's trade Cerar, situated at Mais- trova Street 1, celebrated their 90 th anniversary in fall 2009. It was in 1919 when Vilko Cerar received a clockmaker's certificate and set up a family trade, which was passed on to his daughter Marta Cerar Leskošek, who has, together with her husband Ben-jamin Leskošek, been running the trade for the last 50 years. Before World War II they had extended their trade to selling bicycles, radios, gramophones, sewing machines and eye optics, but returned solely to clock making after the War. Marta Cerar is one of the few skilled female watchmakers in Slovenia since clock making has always been believed to be a strictly male trade. Through decades Cerar clockmaker's trade has become a living museum of old clocks, clockmaker's tools, spare parts and workshop furniture. Nowadays they are still experts in mending all kinds of clocks and watches and will most likely pass the long lasting tradi-tion on to younger generations. Li te ra tu ra BUČIĆ, Ve sna, 1990: Ure­sko­ zi­sto­ le­ tja, ka ta log. Na ro dni mu zej, Ljub lja na. BUČIĆ, Ve sna, 1964: Raz voj slo ven ske ga urar stva. Kro­ ni­ ka, let nik 12, zv. 2, Ljub lja na. 110–120. DU LAR, An drej, 1998: Urar ska de lav ni ca moj stra Jo že ta Praz ni ka. Et­ no­ log 8, Ljub lja na. 469–472. PO LEC, Jan ko, 1955: Kam ni ške me ščan ske hi še in nji ho vi la stni ki v dve sto le tih. Kam­ ni­ ški­zbor­ nik. ZI KA, Ivan, 1967: Do da tek k sez na mu kam ni ških me ščan skih hiš. Kam­ ni­ ški­zbor­ nik. Ustni vi ri Mar ta Ce rar Le sko šek (ro je na 1934) Be nja min Le sko šek (ro jen 1933) Ru di Ce rar ml. (ro jen 1939) Jo že Ber lec (ro jen 1919)Za klju ček Ce rar je va dru ži na že de vet de set le tij ne pre ki nje no oprav lja urar sko obrt. V tem ča su je de lav ni ca po sta- la pra vi ži vi mu zej sta rih ur, oro dja, re zer vnih de lov in de lov ne ga po hiš tva, pred vsem pa za kla dni ca že sko raj po zab lje ne ga zna nja. V mi nu lih de set le tjih so jo od kri li in z za ni ma njem obi sko va li tu di šte vil ni tu ri sti, ki so za urar no iz ve de li v tu jih tu ri stič nih vo dni kih, v zad njih le tih jo vse bolj od kri va jo in ce ni jo tu di Kam ni ča ni sa- mi. Po za slu gi za kon cev Ce rar Le sko šek se bo zna nje pre ne slo na nju ne po tom ce, ki bi sta ro me stno obrt v smi slu kul tur ne de di šči ne v obli ki ure je ne zbir ke v bo- do če lah ko pred sta vi li tu di šir ši jav no sti. Devetdeset­let­Urarstva­Cerar­­ ­Povzetek Cerarjeva urarna na današnji Maistrovi ulici 1 v Kamniku je lansko jesen zabeležila devetdeset let svojega delovanja. V leto 1919 namreč segata učno pismo in pomočniško spričevalo Vilka Cerarja, očeta današnje lastnice Marte Cerar Leskošek, ki skupaj z možem Benjaminom Leskoškom že več kot petdeset let vodi družinsko obrt, ki jo je prevzela od svojega očeta. Pred 2. svetovno vojno so v sklopu urarne pro-dajali tudi kolesa, radio aparate, gramofone, šivalne stroje in očesno optiko, po vojni pa so obdržali le obrt izdelave in popravila ur. Marta Cerar je ena redkih izučenih urark pri nas, saj je bila to večinoma moška obrt. V urarni, ki se je skozi desetletja oblikovala v pravi živi muzej starih ur, orodja, rezervnih delov in delovnega pohištva, še danes popravljajo vse vrste ur, dolgoletno tradicijo, pa bodo najverjetneje nadaljevale tudi mlajše generacije. Z­de­ lom­v­Ce­ rar­ je­ vi­ urar­ ni­bo­ do­na­ da­ lje­ va­ le­ mlaj­ še­ge­ ne­ ra­ ci­ je.­Na­fo­ to­ gra­ fi­ ji­ Be­ nja­ min­ Le­ sko­ šek­ s­svo­ jim­si­ nom­Bra­ ne­ tom­in­vnu­ ki­ njo­Elo­Ire­ no.­Fo­ to­ gra­ fi­ ra­ no­ le­ ta­2009.­(Iz­ar­ hi­ va­ dru­ ži­ ne­Ce­ rar) 123 Razprave – gospodarska zgodovinaIre­ na­Ra­ dej,­gra­ fič­ na­te­ hni­ ca­ Stre­ li­ ška­19­b,­Kam­ nik Kam­ ni­ ška­ke­ ra­ mi­ ka Uvod Več kot 30 let sem bi la za po sle na v ke ra mič ni de- lav ni ci v Kam ni ku, kjer smo iz de lo va li okra sne in upo- ra bne ke ra mič ne iz del ke, splo šno zna ne pod ime nom Svit. Še ve dno imam v spo mi nu vonj po ke ra mi ki. Ne, saj ne di ši ke ra mi ka sa ma, di ši ta krat, ko se žge jo iz- del ki iz ke ra mi ke in so ro dnih ma te ri a lov. Ta pri jet ni, to pli vonj po žga nju si še ve dno lah ko pri kli čem v spo- min. Vsak dan, le to za le tom, od kar sem pr vič sto pi la v pro iz vo dno ha lo, me je spre jel pri je ten vonj po žga nju. Sta ra tu nel ska peč na Ba kov ni ku je go re la ce lo le to in mi mo nje smo sli kar ji in mo de lar ji vsak dan ho di li do svo je de lav ni ce. Ta vonj se je iz gu bil, ko smo se le ta 1990 pre se li li v no vo stav bo in no vo de lav ni co. Še ve dno se je po jav- ljal, ko smo v ve li ko ma njši pe či žga li na še iz del ke. Bil pa je manj iz ra zit kot prej. Od la ni te ga vo nja ne ču tim več, ostal mi je sa mo spo min nanj. 19. de cem bra 2008 se je iz te kel od po- ve dni rok trem so de lav kam, ki so ro ma le na za vod za za po slo va nje. Osta la sva še dva de lav ca z na lo go pos- pra vi ti in ar hi vi ra ti de lav ni co. V mar cu 2009 sva Dar ko Su šnik in jaz še zad njič sta la v de lav ni ci. Ta moj za pis ni si ste ma ti čen pre gled ali ra zi ska va o kam ni ški ke ra mi ki. To so spo mi ni na mo je de lo in do- god ke pri us tvar ja nju kam ni ške ke ra mi ke. V tem ča su sem se ukvar ja la z raz lič nim de lom, vse pa je bi lo po- ve za no z iz de la vo kam ni ške ke ra mi ke in nje ne ga naj- bolj zna ne ga iz del ka – ma jo li ke. Pr vih 20 let sem bi la sli kar ka ke ra mi ke, po tem pa sem oprav lja la tu di de la in na lo ge, po ve za ne z vo de njem. V tem ča su sem do- do bra spoz na la de lo sli kar ja, mo de lar ja, vo dje iz de la- ve, pro da jo okra sne in upo ra bne ke ra mi ke in por ce la- na. Gle de na to, da je pro gram osta jal nes pre me njen, šte vi lo za po sle nih pa se je ne ne hno kr či lo, sem mo ra- la po pri je ti za vsa ko de lo. Pri de lu sem se ve li ko ukvar - ja la tu di z zgo do vi no ke ra mi ke, or ga ni zi ra njem raz stav in vsem po tre bnim, kar so di zra ven. Zgo do vi na kam ni ške ke ra mi ke Gli na je na rav ni ma te ri al, ki ga je člo vek med pr vi mi upo ra bil in obli ko val za svo je po tre be. O tem nam go- vo ri jo šte vil ne sta ro dav ne naj dbe. Že od nek daj so bi le gli ne ne po so de le po okra še ne. Z od kri tjem upo ra bno- sti se je za če la raz vi ja ti ši ro ka pa le ta oblik in okra še va- nja iz del kov. Osnov ni ma te ri al je do ži vel ve li ko po prav- kov, me ša nja so ro dnih ma te ri a lov in s tem iz bo ljšav. Člo vek je za svo je po tre be upo rab ljal lon čar sko gli- no, ke ra mi ko in por ce lan. V slo ven sko zgo do vi no ke ra- mi ke je za pi sa nih več sre dišč, 1 kjer so za če li iz de lo va ti ke ra mič ne iz del ke. Vsak od njih ima svo jo zgod bo, svoj na men in tra ja nje. V Kam ni ku se je le ta 1855 za če la pi sa ti zgo do vi na 1 Znana središča keramike so bila še v Libojah, Ljubljani in Novi Gorici.be lo pr ste ne ke ra mi ke. Za to ke ra mi ko je zna čil na be la čre pi nja – to je be la pod la ga, ki omo go ča raz lič ne na- či ne okra še va nja z več bar va mi. Ke ra mič no de lav ni co je usta no vil Flo ri jan Kon šek, ta krat ni kam ni ški okraj ni pred stoj nik in ka snej ši no tar v Kra nju. (Zi ka, 1960) De- lav ni ca je sta la v da naš nji Žeb ljar ski uli ci. Za po slil je če ške de lav ce in uva žal če ške su ro vi ne, kar mu je za- go tav lja lo kva li te to. Po so da za vsak da njo ra bo je bi la iz de la na po vzo ru du naj ske ga por ce la na, iz de lo va li so tu di za htev nej še okra sne pred me te, kot so krož ni ki za sa dje in pe ci vo ter okra sni krož ni ki z bo ga to or na men- ti ko. Iz del ki so bi li sig ni ra ni z oz na ko FK Ste in. Po dje tje je bi lo le ta 1864 pro da no Kar lu Pollayu iz Se ža ne, le ta 1875 ga je ku pil Hi a cint Ri ba na, le ta 1878 pa Blaž Schnabl. Blaž Schnabl je bil ro jen 1832. le ta v Za hom cu na Ko ro škem, ka sne je se je pre se lil v Ljub lja no, le ta 1860 pa se je pri že nil v Kam nik. Imel je pri jav lje nih več obr ti – pro iz vod njo či stil ne ga pra ška, ža go in mlin, s katerim je mlel kam ni ne za iz de lo va nje por ce la na, pro iz vod njo apna itd. Di rek tor Schna blo ve- ga po dje tja je bil Čeh Oskar Sku ta, opi san kot ze lo do- ber ri sar in stro kov njak. Sku ta je osno val mno go no vih cve tlič nih mo ti vov, pre vla do val je rdeč na gelj. Po leg po- snet kov du naj ske po so de so za če li iz de lo va ti in ri sa ti po so de po nje go vih pre dlo gah. Kam ni ški ke ra mič ni iz- del ki so bi li na tr gu ce nov no in kva li tet no kon ku ren čni du naj ski ke ra mi ki in dru gim pro iz va jal cem. Odje mal ce so ime li v Is tri, Fur la ni ji, Tr stu, na Ko ro škem in Šta jer- skem. Le ta 1911 je po dje tje pre vzel Ru dolf Schnabl, sin Bla ža Schna bla. Odlič no be lo gli no je pri do bi val v la stnem gli no ko pu v va si Do le nje pri Ro vah. Po dje tje se je za ra di uvo za če ške upo ra bne ke ra mi ke pod nje- go vim vod stvom za če lo pre u smer ja ti na iz de lo va nje okra sne ke ra mi ke. Ru dolf Schnabl je pr vi pri nas za čel iz de lo va ti ma jo li ke. Bil je ke ra mik, šo lal se je na Du na- ju. Poz nal je ke mi jo in te hno lo gi jo, ven dar je bil po du ši umet nik in ne po djet nik. Ma jo li ke je za čel iz de lo va ti, da bi ohra nil tra di ci jo te po so de na Slo ven skem. En­ krat­žga­ ni­iz­ del­ ki­–­t.­i.­bis­ kvit 124Razprave – gospodarska zgodovina 125 Razprave – gospodarska zgodovinaMa jo li ka je pi sa no po sli ka na, raz gi ba no obli ko va- na roč ka za vi no. Si cer pa je to ime za do lo če no vr sto ke ra mi ke – za fa jan so, ki ga stro kov nja ki upo rab lja jo za iz del ke ita li jan skih re ne san čnih de lav nic. Na sta lo je iz ime na za špan ski otok Ma jor ka, od ko der so v 14. in 15. sto le tju po ši lja li fa jan čno po so dje v Ita li jo. Iz Ita li je je fa jan čna po so da pri ha ja la tu di k nam. Obli- ka ma jo li ke, ki smo jo ta ko spoz na li pre ko Ita li je, je bi la do kon čno iz de la na že v 17. in 18. sto le tju. Del no se je spre mi nja la le po sli ka va. Po go sti mo ti vi so bi li ve nec ali man dro la na če lu po so de, ka sne je pti ce ali he ral dič ni orel, še ka sne je so do da ja li do ma če mo ti ve ras tli nja in ži va li. Ve nec ali man dro lo je na do me sti la raz gi ba na ba roč na kar tu ša, na sli ka na na če lo po so de, ki je slu ži la kot okvir za fi gu ral ne mo ti ve, or le ali na pi- se. Ma jo li ke so pri nas upo rab lja li v ple mi ških in ver jet- no tu di v me ščan skih do mo vih od sre di ne 17. sto le tja da lje in so jih ves čas uva ža li iz Ita li je. Pr ve do ma če ma jo li ke so na sta le v Schna blo vi de lav ni ci na za čet ku 20. sto le tja. Po obli ki in okra skih so bi le po sne tek ita- li jan skih, do dal pa jim je ne kaj la stne fan ta zi je. No vost je pred stav lja lo ri sa nje cve tja na če lo ma jo li ke.2 Cve tje je bi lo upo rab lje no kot okvir, ka sne je pa kot sa mo sto- jen ele ment. Po leg ma jo lik je Ru dolf Schnabl obli ko- val tu di raz ne ke ra mič ne okra ske, ki so jih pro da ja li kot spo min ke. Med nji mi so bi le fi gu re: lo vec, mo ški v raz lič nih oble kah, Tur ki nja, ve ve ri ca, pes, re li e fni mo tiv Ma le ga gra du, itd. Ne kaj teh kip cev še hra ni dr. Ni ko 2 Ustni vir: dr. Mateja Kos, vodenje po razstavi Unicum, Na ro- dni muzej Slovenije, 2009. Sa dni kar v svo jem pri vat nem mu ze ju na Šut ni v Kam- ni ku. Pr va sve tov na voj na je de lo v kam ni ški de lav ni ci za- u sta vi la. Stav bo na Žeb ljar ski uli ci so na se li li z vo ja- ki. Po voj ni pa je la stnik Ru dolf Schnabl, ki se je vr nil s fron te, po tre bo val ce lo le to, da je de lo spet ste klo. Ke ra mi ka je iz gu bi la glav na tr ži šča. Pro iz vod nja se je moč no skr či la, po kva li te ti pa je še ve dno zav ze ma la po mem bno me sto v do ma či ke ra mič ni in dus tri ji. La stnik Schnabl se je po ve zal s Šo lo za umet no obrt v Ljub lja ni in obno vil iz de la vo okra snih pred me tov. Za- če li so iz de lo va ti krož ni ke za sa dje in pe ci vo s sli ka- ni mi mo ti vi iz Kam ni ka in oko li ce ter re pro duk ci ja mi Ga spa ri je vih na ro dnih noš. So de lo val je tu di s prof. Pet rom Žmit kom, ki mu je iz de lal več pre dlog z mo ti vi iz na ro dne pe smi o Pe ga mu in Lam ber gar ju in z mo ti vi panj skih kon čnic. (Zi ka, 1960) Moj ster Schnabl je ri sal in obli ko val ve či no ma sam, po ma ga li so mu nje go vi do ma či. Naj več te žav je imel z iska njem do bre gli ne. Po dru gi sve tov ni voj ni se je kam ni ška ke ra mič na de jav nost spet raz ši ri la na iz de lo va nje upo ra bne ga po so dja in kma lu tu di za mr la, ohra ni la se je le okra- sna ke ra mi ka. Za mr tju upo ra bne ke ra mi ke sta naj brž bo tro va li ka ko vost iz del kov in kon ku ren ca dru gih po- dje tij. V le tu 1948 je bi lo po dje tje na ci o na li zi ra no. Ru dolf Schnabl je vse do le ta 1957 vo dil de lav ni co kot te hnič- ni vo dja in obra to vo dja, ke ra mič na de jav nost pa je bi la vklju če na v Ke ra mič no-ke mič no in dus tri jo, ki se je ka- sne je pre i me no va la v Svit.Zla ta do ba kam ni ške ke ra mi ke Kam ni ška ke ra mi ka se kot ime pr vič po ja vi v do ku- men tu – odloč bi o re gis tri ra nju po dje tja. Iz te odloč be je raz vi dno, da je bi la 16. ju ni ja 1948 re gis tri ra na fir - ma: Kam ni ška ke ra mi ka, Kam nik, ka te re de jav nost je bi lo iz de lo va nje ke ra mič nih iz del kov za ši ro ko po troš- njo, ke ra mič ne umet ne obr ti in in dus trij skih ke ra mič- nih iz del kov. Za uprav ni ka je bil s tem do ku men tom ime no van Franc Mo har, za knji go vo djo Du šan Rav tar, za tr gov ske ga de lo vo djo pa An te Ja ne žič. 3 Le ta 1956 se je v Svi tu za po sli la Ma ri ca Fti čar. Ko je pri šla v to- var no, se je moč no raz vi jal elek tro por ce lan. Tako so se imenovali vsi iz del ki iz ke ra mi ke, por ce la na in so- ro dnih ma te ri a lov, ki so se za če li iz de lo va ti v Kam ni ku in so se upo rab lja li v elek tro in dus tri ji – naj bolj zna na je na va dna va ro val ka, pa tu di izo la tor ji na ste brih za elek trič no na pe lja vo. V de ko ra tiv nem od del ku je ta krat sli ka lo pet lju di. Po sli ka va li so sko de li ce za be lo ka vo, čaj in tur ško ka vo. S pri ho dom Fti čar je ve v Svit se je za če lo ob dob je iz de lo va nja ma jo lik s pe ča tom kva li tet- ne ga spo min ka, ki se je ohra nil do da nes. Za če lo se je so de lo va nje z Bo žem Ra či čem. Ta se je ne ke ga dne ogla sil pri uprav ni ku. Bil je nav du šen nad ma jo li ka mi in za čel je no si ti pr va na ro či la. Kot uči telj in rav na telj osnov ne šo le v Adle ši čih je Bo žo Ra čič - Ku me za čel si- ste ma tič no zbi ra ti po dat ke o ljud ski umet no sti, obr teh in do ma čih de jav no stih. Pre ko po dje tja Dom je or ga ni- zi ral pro da jo kam ni ške ke ra mi ke po Slo ve ni ji in po vsej Ju go sla vi ji. S po sli ka vo ma jo lik z gr bi so bi li za do vo ljni 3 Kopija 1–1051.tu di nad re je ni, mo ti lo jih je le, da je bi la roč na po sli ka- va ta ko za mu dna in s tem se ve da dra ga. Bo žu Ra či ču gre tu di za slu ga, da je to var na do bi la no vo tu nel sko peč za žga nje de ko ra tiv nih iz del kov. Se ve da so v njej od ži ga li te hnič no ke ra mi ko, ven dar pa je bi la ta peč ga ran ci ja, da od del ka ni so uki ni li. V ča su go spo dar- ske ga raz vo ja je bil po u da rek na te hni ki in roč no de lo ni bi lo ce nje no. Za ra di te ga so po ča si za mi ra le tu di vse po do bne de lav ni ce. Po ne kod so se še ukvar ja li s po do- bno pro iz vod njo, ven dar se je sa mo v Kam ni ku ohra nil spe ci fi čen na čin roč ne ga de la – obli ko va nja in sli ka- nja. Zad nja ve čja po mla di tev de lov ne si le v od del ku okra sne ke ra mi ke se je zgo di la v le tih 1978 in 1979 s pri ho dom no vih sli kark. To smo bi le: Ire na Vid mar (po ro če na Ra dej), Zden ka Li pov šek (po ro če na Bra­ tec), Bri gi ta Sla par (po ro če na El ma zo vič) in Mo ni ka Že rov nik. Po mem bno je tu di to, da smo ime le za hte- va no izo braz bo. Prej so za po slo va li lju di ve či no ma brez osnov ne ga sli kar ske ga zna nja. Pod vod stvom Ma ri ce Fti čar je ve smo se na u či le sli ka nja in obli ko va nja ke ra- mi ke. Kva li te ta de la se je moč no dvig ni la. Le ta 1982 se je to var na v Kam ni ku od ce pi la od Do ni ta in pri po ji la k to var ni Elek tro e le ment na Iz la kah. V nje nem sklo pu smo spet de lo va li kot de ko ra tiv ni od de lek. Če prav je roč no de lo po sta lo dra go in pre dra go in smo se bo ri li z li kvi dnos tjo, smo ime li sre čo, da so na ši ta krat ni vo dil- ni de lav ci ime li po sluh za to vr stno de lo. Pod vod stvom di rek tor ja toz da Fran ca Zo ra in ge ne ral ne ga di rek tor ja ETI-ja Sta ne ta Goš te ta smo v le tih 1976–1990 pre ži- ve li zla te ča se, se ve da tu di za ra di raz cve ta ce lot ne ga go spo dar stva. V od del ku je bi lo za po sle nih 18 lju di. Po­ sne­ tek­ ob­otvo­ ri­ tvi­raz­ sta­ ve­ob­150­let­ ni­ ci­ kam­ ni­ ške­ ke­ ra­ mi­ ke­ v­ga­ le­ ri­ ji­Pi­ ka­v­Kam­ ni­ ku.­ Sto­ ji­ jo­od­le­ ve­pro­ ti­de­ sni:­Bri­ gi­ ta­ El­ ma­ zo­ vič­ (sli­ kar­ ka),­ Jel­ ka­Po­ ko­ ren­in­Igor­Po­ ko­ ren­(la­ stni­ ka­ga­ le­ ri­ je­in­no­ sil­ ca­raz­ sta­ ve),­ Mi­ le­ na­Bu­ ko­ vec­(upo­ ko­ je­ na­ sli­ kar­ ka),­ Sla­ vi­Cve­ tek­(sli­ kar­ ka),­ Ire­ na­Ra­ dej­(sli­ kar­ ka,­ vo­ dja­iz­ de­ la­ ve­ke­ ra­ mi­ ke­ in­or­ ga­ ni­ za­ tor­ ka­ raz­ sta­ ve),­ Ol­ ga­Kirn­(sli­ kar­ ka),­ Franc­Zor­ (nek­ da­ nji­ di­ rek­ tor­TOZD­a­Svit),­Ma­ ri­ ja­Fti­ čar­(upo­ ko­ je­ na­ sli­ kar­ ka­in­vo­ dja­de­ ko­ ra­ tiv­ ne­ ga­ od­ del­ ka),­ Eri­ ka­Go­ renc­(sli­ kar­ ka),­ Je­ le­ na­Je­ rin­(biv­ ša­di­ rek­ to­ ri­ ca),­Jo­ že­Va­ htar­(biv­ ši­di­ rek­ tor­in­stro­ kov­ ni­so­ de­ la­ vec).Naj­ bo­ ljši­ke­ ra­ mič­ ni­ iz­ de­ lek­v­ak­ ci­ ji­iska­ nja­naj­ sta­ rej­ še­ ga­ ke­ ra­ mič­ ne­ ga­ iz­ del­ ka­ob­150­let­ ni­ ci­ kam­ ni­ ške­ ke­ ra­ mi­ ke.­ Av­ tor­ iz­ del­ ka­in­po­ sli­ ka­ ve­ Ru­ dolf­Schnabl.­ Mo­ tiv­v­okvi­ ru:­sv.­Mar­ je­ ta.­Za­ se­ bna­last.Ista­va­ za,­mo­ tiv­v­okvi­ ru:­sv.­Ju­ rij 126Razprave – gospodarska zgodovina 127 Razprave – gospodarska zgodovinaUpad na ro čil in uki ni tev od del ka de ko ra tiv ne ke ra mi ke V le tih 1995 in 1996 je od šla v po koj sko raj po lo- vi ca lju di iz od del ka, vo de nje sli kar ni ce pa sem pre- vze la jaz. Pod mo jim vod stvom in v glav nem z mo jim pro sto vo ljnim de lom se je od de lek za čel pred stav lja ti v jav no sti. Med de lov nim ča som ni bi lo mož no sti in po- slu ha za ra zi ska vo zgo do vi ne, or ga ni zi ra nje raz stav in vse ga po tre bne ga de la. Za ra di upo ko je va nja in bol ni- ške od sot no sti smo v tem le tu osta li tu di brez mo de- lar ja, šte vi lo sli kar jev pa je ni ha lo med šest in se dem. Ta ko sem po lo vi co de lov ne ga ča sa uči la no ve ga so- de lav ca Sta ne ta Pa vli ča uli va nja in obli ko va nja iz del- kov. Na sre čo ga je de lo ve se li lo in se je hi tro vklju čil, ka sne je pa smo z re or ga ni za ci jo pro iz vod nje do bi li še ne kaj lju di. V krat kem ob dob ju de set ih let smo do ži ve li še ne kaj re or ga ni za cij de la. Naj po mem bnej ša je bi la raz dro bi tev fir me na ma tič no in hče rin ske fir me, kar se je zgo di lo v le tu 1999. V tem ča su sem bi la za ra di bo lez ni 10 me se cev od sot na, po vr ni tvi na de lo pa je bi la hče rin ska fir ma ETI Svit že v ve li kih te ža vah. Stro- ški de la so bi li ve li ki, ime li smo te ža ve z no vo pe čjo, ki je bi la ne pri mer na za na še iz del ke. Mo ti va ci ja lju di je pa da la. Ma tič na fir ma nas je še ve dno fi nan čno pod- pi ra la, obe nem pa je bi lo pre ma lo sto rje ne ga na or ga- ni za ci ji. Gle de na to, da smo ime li vsa ko le to iz gu bo, smo de lav ci po gre ša li odloč nej še odlo či tve la stni ka – ma tič ne fir me. Dej stvo je, da ja ma tič na fir ma po- sku ša la re ši ti naš po lo žaj z za me nja va mi di rek tor jev, ven dar ne u spe šno. Vmes so zma njše va li šte vi lo za po- sle nih s pre za po sli tvi jo na dru gih de lih, in ta ko je bi la v le tu 2006 spre je ta odlo či tev, da osta ne v ETI Svi tu sa mo še 6 za po sle nih. V teh le tih smo po ča si iz gub lja li tu di pro iz vo dni pro gram, saj je imel ETI Svit, d. o. o., ob usta no vi tvi več pro gra mov: teh nič no ke ra mi ko, la bo ra-to rij sko ke ra mi ko in por ce lan ter iz de la vo upo ra bnih in okra snih iz del kov iz ke ra mi ke. Te hnič na ke ra mi ka z de lav ci vred je bi la pri po je na ma tič ni fir mi, la bo ra- to rij ska ke ra mi ka je bi la pro da na. Dve sli kar ki sta bi li raz po re je ni na dru ga de lov na me sta v ma tič ni fir mi. Ostal je le pro gram okra sne in upo ra bne ke ra mi ke. Po od sto pu zad nje di rek to ri ce je bi lo v Svi tu za po sle nih 6 de lav cev, od te ga dva za po lo vič ni de lov ni čas. Do bi li smo di rek tor ja s se de žem na Iz la kah, v Kam ni ku pa po o bla ščen ko di rek to ri ce. Na to me sto sem bi la ime- no va na po 6-me seč ni od sot no sti, kaj ti bo le zen iz pred osmih let se ni pu sti la od gna ti. S so de lav ci smo se zag- na li v de lo, de la li ve li ko in bo lje kot kdaj prej, pa ni smo uspe li po kri ti vseh stro škov in pred vsem dol gov. Ma tič- na fir ma ETI se je odlo či la, da nas po sku ša pro da ti. Nji- ho va odlo či tev je bi la pri ča ko va na in ra zum lji va, saj z na šim pro gra mom ni smo bi li kon ku ren čni med vi so ko spe ci a li zi ra no te hnič no ke ra mi ko. Ta ko smo po sku ša li do bi ti kup ca, vsi po sku si pa so bi li ne u spe šni. V fir mi so se odlo či li, da nas za ra di ve li kih stro škov pri po ji jo na zaj k ma tič ni fir mi. De lav ci smo bi li ob ve šče ni, da po te ka jo po stop ki pri po ji tve, po god ba je bi la pod pi sa- na 25. apri la 2008, 1. ju li ja smo do bi li ob ve sti lo, da je fir ma pri po je na, trem de lav kam so po nu di li od prav ni- no, dva naj bi bi la pre raz po re je na v ma tič no fir mo. Po iz te ku od po ve dne ga ro ka 19. decembra 2008 je bi lo po tre bno ure di ti vsa skla di šča in pos pra vi ti. Ta ko sva s so de lav cem Dar kom Su šni kom do mar ca 2009 za pa- ki ra la vse mo de le, iz del ke, vzor ce … Go to ve iz del ke je pre vze la ma tič na fir ma, za njo sem se sta vi la tu di spo- min sko zbir ko iz del kov. Prav ta ko je bi la se stav lje na spo min ska zbir ka iz del kov, opre me de lov ne ga me sta mo de lar ja in sli kar ja, vključ no z le se nim mo de lar skim ko lo vra tom, in pre da na v hram bo Me dob čin ske mu mu ze ju Kamnik na Za pri cah. Po do go vo ru z nji ho vo di- rek to ri co, ki je pri šla na ogled, je bi lo v mu zej po sla no vse gra di vo, ki je na sta ja lo v le tih de lo va nja od 1957 da lje in se je ohra ni lo. Zra ven so tu di ne pre cen lji vi li sti z ori gi nal ni mi Ra či če vi mi ris ba mi gr bov, ski ce sli kar jev in mno go iz del kov, ki so bi li raz stav lje ni na raz lič nih raz sta vah. Mu zej je do bil gra di vo, ki se na na ša na vse de lo va nje, po goj pa je bil, da je del iz del kov za stal no raz stav ljen. V Na ro dni mu zej Slo ve ni je v Ljub lja ni so bi li do ni ra ni no vej ši iz del ki. Za mo re bit ne ga no ve ga iz- de lo val ca smo pri pra vi li po se bne uč ne plo šče z na ši mi zna čil ni mi mo ti vi. Shra nje ni so vsi ma tič ni mo de li, raz- mno že val ni mo de li, del vzor cev, raz no gra di vo. Ča ka jo ko lo vra ti, del bis kvit nih po liz del kov, dro bni in ven tar … Vse je pri prav lje no za na da lje va nje de la, ki se je za klju- či lo po 153 le tih. Kra tek opis po te ka iz de la ve ke ra mič ne ga iz del ka Za iz de la vo ke ra mič ne ga iz del ka po tre bu je mo ma- so, mo del, pod gla zur ne pig men te, gla zu ro in dro bne pri po moč ke. Med te spa da jo raz lič no obli ko va ni nož ki, le se ni pri po moč ki za obli ko va nje in gla je nje, raz ne go- bi ce, čo pi či, sve dri, kon čki ži ce raz lič ne de be li ne itd. V Kam ni ku se je od nek daj iz de lo va lo po so dje iz be lo- pr ste ne ke ra mi ke. Za kam ni ško de lav ni co je zna čil na pod gla zur na po sli ka va, ki za hte va ve li ko va je sli kar jev. Ob sta ja več na či nov iz de la ve. Iz de lek lah ko uli je mo ali obli ku je mo. Pri tem se raz li ku je le sta nje gli ne: za uli- va nje po tre bu je mo go sto te ko čo gli ne no ma so, za obli- ko va nje pa kom pak tno ma so, po do bno te stu. Uliv na ma sa se vli je v mo del, iz de lan iz po se bne ga mav ca. Ma vec vpi je vla go in ko se ob ro bu na re di pri- mer no de be la plast gli ne, se od več na gli na odli je. Mo- del z ma so se su ši na zra ku, do kler uli tek ni pri mer no suh za na dalj nje de lo. To je na va dno ta krat, ko ma sa od sto pi od mav čne ga mo de la. Po do ben je po sto pek pri mo de li ra nju ali for ma nju. Na osnov no obli ko mo de-la s pri la go je nim obli ko val cem se »za for ma« gli na. To de lo se opra vi na ko lo vra tu, za uli va nje je po tre bna mi- za. Od tu da lje je po sto pek enak. Ko se do bi osnov na obli ka iz mo de la, se po po tre bi do de la. Če je to skle da, se sa mo zgla di in oči sti. Če je to ma jo li ka, je po tre bno na ko lo vra tu naj prej na re di ti liv ček. Ko se ma jo li ka spet pri mer no osu ši, se pri tr di ro čaj s sol zi ca mi in pi ki- ca mi. Ko je iz de lek že do do bra suh, se re tu ši ra – gro be ši ve z no žem, po tem pa še umi je – zbri še z go bo. Suh Ol­ ga­Kirn­pri­gla­ zi­ ra­ nju­iz­ del­ kov Ri­ sar­ ski­pre­ dlo­ gi:­gr­ ba­Kam­ ni­ ka­in­Kra­ nja,­sta­ rost­pri­ bliž­ no­45­let Na­ gra­ je­ ni­lon­ ček­z­mo­ ti­ vom­tr­ ni­ ča.­Av­ to­ ri­ ca­Ire­ na­Ra­ dej. 128Razprave – gospodarska zgodovina 129 Razprave – gospodarska zgodovinase da v peč in od žge na tem pe ra tu ri, pri mer ni za upo- rab lje no ma so. Obi čaj no se iz del ki žge jo od 6 do 8 ur pri 980 °C. Ta ke mu iz del ku po pr vem žga nju re če mo bis kvit. Bis kvit ni iz de lek do bi v ro ke sli kar, ki ga naj- prej obru si s fi nim bru snim pa pir jem. To je po tre bno za ra di la žje ga sli ka nja. Po sli ka ga z iz bra nim mo ti vom, na to gre v gla zi ra nje. Po sli ka ne ga iz del ka v tej fa zi se ne sme do tak ni ti, kjer je na ne se na bar va. Bar va se s ko vin ski mi ok si di v pra hu, ki se me ša jo z vo do. Ker je bis kvit ni iz de lek ze lo po ro zen, vpi je vo do, bar va v pra hu pa osta ne na po vr ši ni. Tak iz de lek se po gla zi ra z na ma ka njem v te ko či gla zu ri ali s pr še njem z gla- zir no piš to lo. Gla zu ra je se stav lje na iz vo de in zmle tih ste klo vin, pri mer nih za do lo če ne ma te ri a le. Ta ko kot bar va se tu di gla zu ra hi tro po su ši. Iz de lek se oči sti na dnu oz. pod nu, kjer sto ji. Na to se po nov no od žge na pred pi sa ni tem pe ra tu ri. Z žga njem se do se že, da se ste klo vi ne sta li jo in ve že jo na po roz no pod la go. S tem se fik si ra bar va in za pre čre pi nja. Če je po sto pek pra vi in ma te ri a li us kla je ni, se na iz del ku ne sme po ja vi ti ha ris – to so dro bne, ko maj vi dne raz po ke. Na okra- sno vlo go ha ris ni ma vpli va, za upo ra bno ke ra mi ko pa ni za že len. Ne gle de na iz de lo val ca se sko raj pri vsa ki ke ra mi ki ta koj ali pa sča so ma po ja vi jo te ne že le ne raz- po ke. Za go to vo se jih zne bi mo pri bo ljšem ma te ri a lu – por ce la nu, ki pa ima že dru ge zna čil no sti. Raz sta ve in de lav ni ce Po dat ki o raz sta vah pred le tom 1957 v Svi tu ni so ohra nje ni. Edi ni do ku ment je bi la čr no-be la fo to gra fi ja, ven dar na njej ni sta bi la raz vi dna le to in kraj raz sta- ve. Ta fo to gra fi ja pri ča, da so bi li iz del ki raz stav lje ni. V ča su ar hi vi ra nja je ni smo na šli, mož no je, da smo jo za lo ži li ali iz gu bi li. Svi to vi iz del ki so bi li raz stav lje ni na 1. slo ven ski raz sta vi do ma če in umet ne obr ti v Slo venj Grad cu le ta 1977. Tej raz sta vi je bi la po sve če na ce lot- na šte vil ka re vi je Obrt nik (1977), na zad nji stra ni pa je tu di skro men čla nek ne pod pi sa ne ga av tor ja o he ral- di ki na Svi to vih va zah. Iz te ga član ka je tu di raz vi dno, da je Svit le to po prej, tj. 1976, pre jel po se bno priz na- nje – Kom pa so ve ga Ja ne za – na sej mu spo min kov v Kranj ski Go ri. Po tem pa sko raj 20 let ni bi lo no be ne raz sta ve. Po tre bo po tem je bi lo ču ti ti v od zi vu lju di, ki so bi li na ši kup ci, pa so bi li do sti krat pre se ne če ni nad ve li kim iz bo rom na ših iz del kov in nji ho vo ne zna- nos tjo v šir šem pro sto ru. Po tre bo po raz stav lja nju pa smo ču ti li tu di us tvar jal ci, saj je bil vi den na pre dek po le tu 1979 – po zad nji po mla di tvi od del ka. Zdra va tek - mo val nost in mno ži ca no vih iz del kov sta kar kli ca li po pri ka zu v jav no sti, ven dar ni bi lo pra ve ga po slu ha. Nih- če se ni ho tel obre me nje va ti z do dat nim de lom. Z mo jim pri ho dom na me sto vo dje iz de la ve ke ra mi- ke le ta 1996 se je to spre me ni lo in moj pr vi ko rak je bil or ga ni za ci ja raz sta ve v ča su Dne vov na ro dnih noš v Kam ni ku. Raz sta va je bi la od pr ta 6. sep tem bra 1996 v Galeriji Ve ro ni ka v Kam ni ku. Pri pra vi li smo pre gled na ših iz del kov. Za to pri lož nost sem na pi sa la tu di pr - vi da ljši tekst Kam ni ška ma jo li ka sko zi čas, ki je bil iz dan na sa mo stoj nem li stu in nam je ob raz sta vi in ka sne je slu žil tu di kot ne ke vr ste sprem ni do ku ment. Na otvo ri tev je pri šel tu di ta krat ni mi ni ster za kul tu ro dr. Ja nez Du lar. Raz sta va je bi la ve lik uspeh. Nad re je ni so za do vo ljno zr li z vseh fo to gra fij. V le tu 1998 smo raz stav lja li v Kra nju. Otvo ri tev je bi la 18. av gu sta v pre nov lje ni Stre bri ščni dvo ra ni Kranj ske me stne hi še. Pri pra vi li smo pre gle dno raz sta vo iz del kov, več pa je bi lo zgo do vin ske ga gra di va, saj sem med tem vse sko zi ra zi sko va la pre te klost. Ma njša raz sta va je bi la na ogled le ta 1999 na Obrt- ni zbor ni ci Slo ve nje v Ljub lja ni. Vsa ki dve le ti pa smo so de lo va li z no vi mi iz del ki na raz sta vah do ma če in umet ne obr ti v Slo venj Grad cu. Po goj za so de lo va nje so bi li no vi iz del ki s pri dob lje nim po zi tiv nim mne njem po se bne ko mi si je za do ma čo in umet no obrt. To po- me ni, da smo ak tiv no de la li na raz vo ju no vih iz del kov in se po sku ša li pri la ga ja ti po tre bam tr ga z ve dno no vi- mi iz del ki. Prav vsi sli kar ji smo so de lo va li pri raz vo ju iz del kov. Le ta 2000 je bi la v to var ni otvo ri tev no vih pro sto rov. Za to pri li ko smo pri pra vi li raz sta vo kla sič nih iz del kov in pr vič pred stav lje ne ga iz del ka: por ce lan ske sko de li- ce iz se ri je Mor ček. To je bil pr vi slo ven ski por ce lan, ki je na stal v Kam ni- ku. Ma te ri al je bil plod do ma če ga zna nja, av tor iz del ka pa je bil obli ko va lec Pet er Ogrin, ki je zanj do bil tu di 1. na gra do na na te ča ju za naj bo ljši slo ven ski spo mi nek, ki ga je raz pi sa la Slo ven ska tu ri stič na or ga ni za ci ja. V tem le tu sem obu di la sta re sti ke s Klav di jem Tut- to, priz na nim sli kar jem. Bi la sva so šol ca in ta koj je bil za so de lo va nje. Pr vič je so de lo val že na ma njši otvo- ri tve ni raz sta vi pro sto rov, do go vo ri la pa sva se še za iz ved bo med na ro dne de lav ni ce. Z nje go vo po mo čjo so pri šli v na šo de lav ni co us tvar jat sli kar ji: Zvest Apol­ lo nio, Bog dan Čo bal, Klav dij Pal čič, Va len tin Oman, Kle men ti na Go li ja in Klav dij Tut ta. V eno te den ski de- lav ni ci so na sta la ime nit na de la, ki smo jih sku paj z na ši mi zna čil ni mi iz del ki raz sta vi li na Gra du Za pri ce. V Kam ni ku se je pr vič pred sta vi la ta ko elit na sku pi na še ži ve čih sli kar jev. V tem le tu smo so de lo va li tu di na lon čar skem fe sti va lu v Spa ru v or ga ni za ci ji Lon čar stva Ma gu šar. 2001 smo po do bno de lav ni co iz ve dli še s priz na ni mi kam ni ški mi sli kar ji in v čast ob čin ske mu praz ni ku v mar cu pri pra vi li raz sta vo v avli ob či ne Kam-nik. So de lo va li so Du šan Li po vec, Du šan Ster le, Alojz Ber lec in Loj ze Ka lin šek. V de cem bru iste ga le ta smo pri pra vi li raz sta vo tu di v Ga le ri ji Lo te ri ja v Ljub lja ni. Ma njše raz sta ve smo pri prav lja li tu di v so de lo va nju z na ši mi par tner ji, ta ko le ta 2003 v Du pljah pri Kra nju. Ome ni la sem že raz sta ve v Slo venj Grad cu, ki so bi le vsa ki dve le ti, pri pra vi li pa smo ma njše pri lož no stne raz sta ve za raz ne do god ke, na ka te rih smo so de lo va li mi kot hče rin ska fir ma ali ETI kot ma tič na fir ma. Le ta 2005 smo ime li še zad njo ve čjo raz sta vo ob 150-let- ni ci iz de la ve ke ra mi ke v Kam ni ku. Raz sta vo smo or - ga ni zi ra li sku paj z Ga le ri jo Pi ka in ob po mo či ob či ne Kam nik. Pred tem smo z me dij skem spon zor jem Ne- delj skim Dnev ni kom iz ve dli ak ci jo iska nja naj sta rej še ma jo li ke in iz del ka kam ni ške de lav ni ce. Od ziv je bil iz je men. Vse pri spe le iz del ke smo pre gle da li v so de- lo va nju z dr. Ma te jo Kos iz Na ro dne ga mu ze ja v Ljub- lja ni. Ob tej pri li ki je bi la iz da na tu di knji ži ca z opi som zgo do vi ne, spo mi ni ge. Ma ri ce Fti čar je ve in sli kov nim ma te ri a lom. Naj sta rej ši iz de lek je bil krož nik z mo ti- vom na ro dne no še v la sti Ma ri je Je re ti na. Na gra do za naj bo ljši iz de lek pa je do bi la va za s šti ri mi mo ti vi v la- sti Stan ke Grk man. Iz ve dli smo tu di ne kaj pro jek tov z zgo do vin sko no to. Ta ko smo po po god bi z Na ro dnim mu ze jem Slo ve ni je iz de la li ome je no se ri jo re plik de- ser tnih krož ni kov iz Kon ško ve de lav ni ce. V po ča sti tev 100-let ni ce roj stva ro ja ka Mi he Ma le ša smo iz de la li re- pli ke nje go vih krož ni kov, ki so v ori gi na lu na sta li v na ši pred ho dni de lav ni ci. Iz bra ni so bi li tri je mo ti vi, vsak je bil ze lo skr bno iz de lan. Iz re dno tež ko je na mreč 100- krat po no vi ti do lo čen mo tiv. Na gra de Za ke ra mič ne iz del ke smo v na šem po dje tju do bi li kar ne kaj na grad. Iz del ki, ki so pre je li na gra de, so bi li de lo do ma čih in tu di zu na njih av tor jev. Več priz na nih umet ni kov in obli ko val cev je de la lo v na ši de lav ni ci. Ne ka te ri so de la li sa mo po sa mez ne pro jek te za svo- jo upo ra bo in smo jim pri nas po nu di li na še te hnič no zna nje, z ne kaj av tor ji pa smo ime li tu di ve čje po ve- za ve.4 Ta ko smo v ETI Svi tu iz de la li por ce lan ske sko- de li ce za ka vo in čaj av tor ja Pet ra Ogri na. Ko lek ci ja je no si la na slov Mor ček, zna čil na je bi la obli ka roč ke sko de lic. Po sne ma la je uhan, ki so ga vča sih no si li tu di mo ški, de lo val naj bi pro ti gla vo bo lu. Av tor je le- ta 2000 za to ko lek ci jo do bil 1. na gra do na na te ča ju za naj bo ljši slo ven ski spo mi nek na raz pi su Slo ven ske tu ri stič ne or ga ni za ci je. Ta je od tlej vsa ko le to iz ve dla raz pis, na ši iz del ki pa so bi li ze lo uspe šni. Ta ko je le ta 2002 lon ček z mo ti vom tr ni ča, av to ri ce Ire ne Ra dej, do bil 3. na gra do. Le ta 2003 je Jo že Va htar za iz de- lek mi ni ma jo li ka z vi zit ko do bil 1. na gra do. Le ta 2004 je do bi la pi sno priz na nje ke ra mič na sko de li ca Do bra mi sel av to ri ce An dre je Aljan čič Po virk. Le to ka sne je je bi la na gra je na pi sa va za kruh ke iste av to ri ce. Do bi la je 1. me sto. Pi sa va je bi la por ce lan ska raz li či ca zna nih le se nih pi sav za sir čke. Av to ri ca je spre me ni la in raz- ši ri la na men upo ra be. Le ta 2007 so bi li na gra je ni mo- 4 Znani umetniki, ki so delali v kamniški keramični delavnici: Miha Maleš (okoli leta 1935 do 1938), Karel Zelenko (zaposlen za kratek čas), Karel Plemenitaš, Rok Souček, Alenka Viceljo, Alenka Sotler, Viktor Šest, Majda Gregorič, in že našteti umetniki – omenjeni v delavnicah. Ma­ jo­ li­ ka­št.­3­z­mo­ ti­ vom­ di­ vje­ ga­pet­ e­ li­ na,­ sta­ rost­pri­ bliž­ no­ 5–10­let.­Av­ to­ ri­ ca­po­ sli­ ka­ ve­Ol­ ga­Kirn.­Ma­ jo­ li­ ka­št.­6­z­mo­ ti­ vom­ Ma­ le­ ga­gra­ du­z­na­ pi­ som,­ sta­ rost­ 10–15­let.­Av­ to­ ri­ ca­po­ sli­ ka­ ve­Ire­ na­Ra­ dej.­Za­ se­ bna­last.Majolika­št.­10­z­motivom­Malega­gradu,­starost­približno­10­ let.­Avtorica­poslikave­Irena­Radej.­Zasebna­last. 130Razprave – gospodarska zgodovina 131 Razprave – gospodarska zgodovinadel čki za pe ko kru ha av to ri ce A. A. Po virk, ki je po nov- no do bi la 1. na gra do. Mo del čke smo iz de lo va li v treh raz lič nih obli kah: sr ce, lu na in son ce. Iz de la ni so bi li iz kor de ri ta – po se bne ga ma te ri a la, ki smo mu do da li snov pro ti tem pe ra tur nim šo kom. Te na gra de do ka zu- je jo na šo spo so bnost iz de la ti pr vo vr sten iz de lek. Tre ba je ome ni ti, da so bi li na gra je ni iz del ki na re je ni iz raz lič- nih ma te ri a lov: ke ra mi ke, por ce la na in kor de ri ta. Vse te ma te ri a le je po tre bno te hno lo ško ob vla da ti, za kar smo ime li do bre po go je. Me nim, da smo bi li tu di edi ni v Slo ve ni ji spo so bni iz de lo va ti kva li tet ne se rij ske iz del- ke iz več ma te ri a lov. Eno je na re di ti iz de lek v ome je ni ma loš te vil ni se ri ji ali pa se lo ti ti in dus trij ske ga na či na de la. Vse to zna nje se je iz gu bi lo z za pr tjem ETI Svi ta, če prav lju dje, ki to de lo ob vla da jo, še ži vi jo. Za do ber iz de lek pa to ni do volj, pred vsem je po tre bna vsa ko- dnev na ru ti na. Upaj mo, da bo uspe šno oživ lje na vsaj et no lo ška de di šči na – ke ra mi ka in z njo ma jo li ka. Sez nam iz del kov Ma jo li ke: Iz de lo va li smo 11 raz lič nih ve li ko sti ma jo- lik, oz na če va li smo jih z be se da mi in šte vil ka mi: mi ni 1, mi ni 2, št. 0, št. 0,5, št. 1, št. 2, št. 3, št. 4, št. 5, št. 6, št.10. Krož ni ki: Iz de lo va li smo 7 raz lič nih ve li ko sti okro gle obli ke: fi 12, fi 16, fi 18, fi 21, fi 26, fi 31, fi 42. Po leg teh krož ni kov smo ime li v pro gra mu tu di kva­ drat ne krož ni ke: 17 x 17; 24 x 24; 32 x 32 in oval ne krož ni ke: 27 cm in 31 cm, krož nik čip ka, ba bi čin ve­li ki in ma li krož nik, krož nik Svit, krož nik Slo ve ni ja, re pli ko Kon ško ve ga krož ni ka. Piv ski vr či: mi ni vr ček, št. 1, št. 2, št. 3, Švejk. Bo ka li: št. 1, št. 2, št. 3. De ko ra tiv ne plo šče smo de la li v na sled njih di men- zi jah: 4 x 4, 5 x 5, 10 x 10, 20 x 25, 30 x 15. Plo šče smo po že lji tu di uo kvi ri li, naj ma njše smo pro da ja li z mag ne tom. Ure: 20 x 20, 20 x 25, ura z ni ha lom. Skle de: fi 12, fi 16, fi 21, ser vir na skle da, skle da za sa dje fi 28, skle da čip ka, tri kot na skle da, skle da Zo ra ma la, skle da Zo ra ve li ka. Osta le iz del ke smo iz de lo va li sa mo v eni ve li ko sti: ke lih, ča ša, po so da za med, žli ca za med – za je mal- ka, va za am fo ra, hla dil na po so da, kom plet za sol in po per v obli ki ko ko ši, pla denj list, lon ček tr nič, pi sa- va za kruh ke, sko de li ca lu na (por ce lan), sko de li ca do- bra mi sel, sko de li ca ri ba, sko de li ca z ro ča jem, ka pa in osno va za piv sko pi po Uni on (por ce lan), ste kle ni ca za me di co, ko zar čki za me di co, ve li ka in ma la sko de li- ca Mor ček (por ce lan) s šest i mi raz lič ni mi mo ti vi, sveč- nik, sveč nik z ro ča jem, pe kač za kruh son ce, pe kač za kruh lu na, pe kač za kruh sr ce, po so da v obli ki ka plje, dr ža lo za pr tič ke, po so da za oli ve. Po leg teh stan dar dnih iz del kov smo iz de lo va li tu di mno ži co ar ti klov za po sa mez ne na roč ni ke. Ti ni so bi li v re dni pro da ji. Vmes smo ne kaj ve li ko sti raz lič nih iz- del kov tu di opu sti li, saj ni smo mo gli ob vla do va ti ta ko ve li ke ga šte vi la iz del kov. Mo ti vi na iz del kih so bi li gr bi slo ven skih mest, cve- tje, raz lič ne let ni ce, sli ke Ma le ga gra du, Bo hinj ske ga in Blej ske ga je ze ra, lov ski mo ti vi. Iz de lo va li pa smo tu- di po ka le za raz lič na tek mo va nja in ri sa li mo ti ve po že lji na roč ni kov. Sez nam iz del kov, ki smo jih iz de lo va li, je ze lo dolg. Že v re dni pro iz vod nji smo ime li ve li ko ar ti klov. Ob sta- ja li pa so tu di iz del ki, ki smo jih iz de lo va li za po sa mez- ne na roč ni ke. To so bi la raz lič na po dje tja in agen ci je, ki so de lo va le na za htev nem tr gu spo min kov in da ril. Tek ma je bi la vsa ko le to bolj za htev na, uvoz pa do ma- čim iz de lo val cem ni bil na klo njen. Ven dar smo zad nje le to opa ža li, da se na roč ni ki spet ozi ra jo po do ma čih iz de lo val cih, saj so se na ve li ča li ena kih uvo že nih oblik, ki so do se ga le niz ko ce no s šte vil čnos tjo. Spet so za- če li iska ti iz de lo val ce ome je nih se rij. Ven dar pa je ETI Svit in z njo kam ni ška ke ra mi ka že iz gu bi la bit ko. Po- so do bi tev in vla ganj v pro iz vod njo prak tič no ni bi lo in po opre mi nas je pre ka šal vsak po pol dan ski lju bi telj. Ko lo vra ti za obli ko va nje so bi li sta ri že ta krat, ko sem se sa ma za po sli la v de lav ni ci. Če se oz rem na zaj, je bi la mi sel nost od go vor nih ti sta, ki nam je na re di la naj- več ško de. Od kar sem pri šla v od de lek, so nas uki nja li, po stav lja li na stran ski tir, ni ko li ni smo so de lo va li na no be nem sej mu, ime li izo bra že va nja, »na gra je ni« smo bi li tu di z ma njši mi pla ča mi. Za to smo bi li za po sle ni sko raj ve se li, ko se je ta na ša zgod ba za klju či la. Utru di li smo se od ne ne hne ga bo ja za ob stoj, do- ka zo va nja. Zna nje še ob sta ja, do kler so ži vi lju dje. Že lim si, da se ta zgod ba ne bi za klju či la in da bi bil kdo drug bolj uspe šen. 153 let je ta ko dol ga do ba, da je ško da po- za bi ti na vse. De­ tajl­na­va­ zi­v­zna­ čil­ ni­pod­ gla­ zur­ ni­ po­ sli­ ka­ vi.­ Do­ bro­je­­ vi­ dna­po­ te­ za­čo­ pi­ ča.­Av­ to­ ri­ ca­Ma­ ri­ ja­Fti­ čar.Sli­ kov­ ni­ma­ te­ ri­ al­z­oz­ na­ ko­Bo­ ža­Ra­ či­ ča,­sta­ rost­pri­ bliž­ no­50­let,­od­ dan­v­Me­ dob­ čin­ ski­mu­ zej­Kam­ nikSli­ kov­ ni­ma­ te­ ri­ al,­ mo­ tiv­pav,­sta­ rost­pri­ bliž­ no­40–45­let,­ne­ znan­av­ tor­pre­ dlo­ ge.­Od­ da­ no­v­Me­ dob­ čin­ ski­mu­ zej­Kam­ nik. Kam­ ni­ ška­ke­ ra­ mi­ ka­ ­Pov­ ze­ tek Le ta 1855 je Flor jan Kon šek v Kam ni ku usta no vil po dje tje za iz de la vo be lo pr ste ne ke ra mi ke. Po dje tje je več krat me nja lo la stni ke in ta ko ga je le ta 1878 ku pil Blaž Schnabl. Za njim ga je le ta 1911 pre vzel nje gov sin Ru dolf Schnabl. Bil je ke ra mik, iz šo lan na Du na ju. Pr vi je pri nas za čel iz de lo va ti ma jo li ke. Že ta krat je že lel s tem ohra ni ti tra di ci jo teh po sod. Po dje tje je bi lo 1948. le ta na ci o na li zi ra no, iz dru žin- ske ga se je spre me ni lo v dru žbe no po dje tje. Še ve dno pa so se v njem za po slo va li lju dje, ki so z ve se ljem de- la li in ta ko kot Schnabl ohra nja li tra di ci jo. Po mem ben de lež pri pa da Ma ri ci Fti čar, ki je s svo jo zav ze tos tjo in po slu hom de lo pre da no oprav lja la. Pod nje nim men- tor stvom se je izu čil tu di zad nji val pod mlad ka sli kark, ki so de la le v ke ra mič ni de lav ni ci. Iz te ga va la iz ha ja jo sli kar ke, ki so v le tu 2008 mo- ra le za pu sti ti to de lo in po dje tje in so pri sta le na za vo- du za za po slo va nje ali v dru gi fir mi. Po 30 le tih de la sem bi la med nji mi tu di sa ma. Naj- več, kar sem lah ko po vsem sto ri la, je, da sem vso za pu šči no 153-let ne ga de la po sku ša la pri mer no ohra- ni ti. Vse po mem bno gra di vo je bi lo od da no v mu ze je, se stav lje na je tu di po se bna zbir ka za po dje tje ETI Iz la- ke, ki je bilo zad njih 26 let la stnik de lav ni ce. De lo v ke ra mič ni de lav ni ci je za mr lo, ker je bi lo vse- sko zi pre dra go. Ni so bi li sto rje ni pra vi ko ra ki in pra ve odlo či tve. V teh tež kih ma te ri a li stič nih ča sih bo pra vi ju nak ti sti, ki bo spe čo kam ni ško ke ra mi ko pre bu dil v pra vo živ lje nje. 132Razprave – gospodarska zgodovinaThe­Ce­ ra­ mics­of­Kam­ nik­­ ­Summary It was in 1855 when Flor jan Kon šek fo un ded a company for white wares pro duc ti on. The company had chan ged se ve ral owners thro ug ho ut the years un- til finally Blaž Schnabl bo ught it in 1878. In 1911 the bu si ness was ta ken over by his son Ru dolf Schnabl, who was an edu ca ted ce ra mist, tra i ned in Vi en na. He was the first craft sman to be ma king the ma jo li- ca mugs, wishing to pre ser ve the ir tra di ti on. The com- pany was na ti o na li zed in 1948 and tur ned from family to so ci al bu si ness. Ne ver the less, it would still employ pe o ple de di ca ted to the ir work and tra di ti on. We must not for get to men ti on Ma ri ca Fti čar, who was extreme- ly de vo ted to her work and is al so cre di ted for ha ving tra i ned the last ge ne ra ti on of pa in ters working at the ce ra mics workshop. This last ge ne ra ti on was un for tu na te eno ugh to see the ru in of the company in 2008. I myself am one of the employees who, af ter 30 years, en ded up on the stre et or were tran sfer red to ot her com pa ni es. The le- ast I co uld do was try to properly pre ser ve the legacy of 153 years of fancywork. All the im por tant ma te ri al was gi ven away to mu se ums and ETI Iz la ke, which was the company owner for the last 26 years. Wrong steps ac com pa ni ed with wrong de ci si ons are the re a son why the pro duc ti on at the workshop di ed away. In the se dif fi cult ma te ri a li stic ti mes it will ta ke a re al he ro to bring the ce ra mics of Kam nik back to li fe.Li te ra tu ra ZI KA, Ivan, 1960: Iz zgo do vi ne kam ni ške ke ra mi ke. Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik­ VI. 222–225. KOS, Ma te ja:­Gra­ do­ vi­mi­ ne­ va­ jo,­ fa­ bri­ ke­na­ sta­ ja­ jo:­ in­ dus­ trij­ sko­ obli­ ko­ va­ nje­ v­ 19.­sto­ le­ tju­na­Slo­ ven­ skem. Ljub lja na: Na ro dni mu zej. 1. slo ven ska raz sta va do ma če in umet ne obr ti, Umet no stni pa vi ljon Slo venj Gra dec junij 1977. Ljub lja na: Zve za obrt nih zdru ženj Slo ve ni je. Ustni vir Ma ri ca Fti čar, Kam nik Dro­ bni­pri­ po­ moč­ ki,­ki­jih­je­obli­ ko­ va­ lec­bis­ kvi­ ta­upo­ rab­ ljal­pri­svo­ jem­de­ lu. 133 Razprave – gospodarska zgodovinaIvan­No­ gra­ šek­ Tu­ nji­ ška­Mla­ ka­23­a,­Kam­ nik Na­ rav­ no­bo­ gas­ tvo­­Tu­ nji­ ške­ ga­gri­ če­ vja:­­pre­ mog­in­­kre­ men­ čev­pe­ sek­ Pri do bi va nje pre mo ga Ob de snih bre ži nah po to ka Tunj šči ca, ki si uti ra svo- jo pot od Si dra ža, kjer iz vi ra, pa pro ti ju gu, vse do va si Križ, na le ti mo mar si kje na sle do ve pre mo ga. Ti se na- va dno ka že jo kot stis nje ne pla sti med dru gi mi kam ni- na mi. V pre de lu goz da, ki ga ime nu je mo Dr ma ko vec, pod hri bom Ra kov nik z nad mor sko vi ši no 414 m, še da nes naj de mo ostan ke po grez nje nih ro vov, kjer so pred pri bliž no 300 le ti kar in ten ziv no ko pa li pre mog. Vsi vho di v po sa mez ne ro ve so po te ka li iz do li ni ce, ki jo je us tva ril ma njši po to ček. To pa za to, ker so stru go po to ka lah ko raz ši ri li in jo upo ra bi li kot edi no tr dno pot za od voz na ko pa ne ga pre mo ga. Vsi osta li do sto pi so na mreč na do kaj te žav nem te re nu. Pre mog so vo zi li z vo lov ski mi vpre ga mi po pro du po to ka do bliž nje po ti in na to sko zi Pod gor je v Kam nik. Na vzpe ti ni ci pred nek da nji mi ro vi, kjer naj bi bi la ne kak šna de po ni ja ja- lo vi ne, še da nes sto ji na bož no zna me nje, ki pri ka zu je kle če če ga mo ža, ki se pri po ro ča sv. Ani. V oza dju pa se vi di tu nji ška cer kev, ki je po sve če na prav sv. Ani. Po ljud skem iz ro či lu so zna me nje po sta vi li v spo min na ne- koč za su te ko pa če. V se da nji obli ki pa ga je le ta 1940 na sli kal kam ni ški sli kar An ton Rojc (1892–1968). To po tr ju je ta nje gov pod pis in let ni ca pod sli ko. Iz nam ne zna nih raz lo gov so na tem me stu pri do bi- va nje pre mo ga opu sti li. Mo go če za ra di ne sre če ali pa za ra di pre skrom nih za log in tež ko do sto pne ga te re na. V prej šnjem sto le tju je Tr bo velj ska pre mo go ko pna dru žba le ta 1922 po nov no pri če la si ste ma tič no iska ti mo re bit ne ve čje za lo ge pre mo ga v ne dr jih tu nji ških gri- čev, po se bno na pre de lu med Ko ši ša mi in Sto lni kom. Pred le ti mi je pri po ve do val do ma čin Ig na cij Vin šek (1900–1984), da si je kot fant v tej sku pi ni slu žil pr - vi de nar. Ce lo do pol dne je ko pal in pre bi ral pre mog, po pol dne pa ga je na lo žil na voz in ga s pa rom konj od pe ljal v Kam nik. O teh iz ko pa va njih da nes ve še ve li ko po ve da ti Slav ko Se du šak – Su ša kov oče iz Ko- šiš, ro jen 1920. le ta, go spo dar do ma či je, na ka te ri so iz va ja li po sku sne od ko pe. Ker pa po ne kaj le tih ni so na šli kak šnih bo ga tej ših na ha ja lišč, so ra zi sko va nje opu sti li. De lo vo dja pre mo go ko pne dru žbe Ja nez Pra- šni kar se je za lju bil v Su ša ko vo hčer Iva no Se du šak, si cer Slav ko vo ses tro. Od pe ljal jo je v Tr bov lje, kjer sta se po ro či la. Umr la je v do mu sta ro stni kov v La škem le ta 2004. V šest de set ih le tih prej šnje ga sto le tja so v Si dra žu gra di li vo dni zbi ral nik za va ški vo do vod. Na me stu, kjer so za če li ko pa ti, je bi la de be lej ša plast čr ne ga pre mo- ga, ta ko da so zbi ral nik do be se dno vkle sa li v pre mog. Pri šli so stro kov nja ki na ogled, a se za na dalj nji od kop ni so odlo či li za ra di ne rav no lah ke ga do sto pa. Pri do bi va nje kre men če ve ga pe ska Prav ta ko se v gri če vju okrog Tu njic na ha ja v de be- lih pla steh kre men čev ali si li kat ni pe sek. Na po vr šju je ne ko li ko po me šan z ilov na to zem ljo in fo sil ni mi ostan- ki mor skih školjk in dru gih or ga ni zmov. V glob ljih pla- steh pa je pe sek ze lo čist. Po pri po ve do va nju naj sta- rej ših kra ja nov so ga ne koč še pred grad njo že lez ni ške pro ge Ljub lja na–Trst vo zar ji vo zi li ce lo v Trst. Na zaj pa dru go bla go, kot sta sol in vi no. Upo rab lja li so ga za pri do bi va nje ste kla, v ke ra mič ni obr ti, za do dat ke v me ta lur gi ji in tu di za li var ske ka lu pe. Če so ga ko pa li v ro vih glo bo ko pod zem ljo, je bil čist in brez pri me si zem lje in dru gih ma te ri a lov. Eden ta kih ro vov je še da- V­no­ tra­ njo­ sti­je­rov­v­ce­ lo­ ti­ohra­ njen.­Fo­ to:­Iz­ tok­Grilc. 134Razprave – gospodarska zgodovina nes do bro ohra njen, le da je vhod vanj ne ko li ko za sut. Pe sek bo ljše kva li te te so voz ni ki na su li v ju ta ste vre če, ta ko da se jim na dol gi po ti ni stre sal. Iz teh od ko pov so kre men čev ali kot so mu tu di re kli li var ski pe sek fur ma ni vo zi li tu di v Špa le ko vo to var no v Kam nik ozi ro- ma v Ti tan, kot so to var no pre i me no va li. Na zad nje pa so Ti ta no vi li var ji še kak šnih 15 let po dru gi sve tov ni voj ni upo rab lja li dnev ni kop v Sto lni ku. Da nes so po- tre be dru gač ne. V do li ni po to ka Knež ob ce sti, ki vo di iz Tu njic v Ko men do, je ve lik dnev ni kop ne po se bno či ste ga ma te ri a la. Ta pe sek se ne upo rab lja več v pr - vot ne na me ne, tem več ga ob ča sno od va ža jo v ve čjih ko li či nah za meh ki za sip pli no vo dnih ce vi. Tu di ve li ke po vr ši ne na golf skih igri ščih iz rav na va jo z njim. Ze lo ko ri stno se ga da upo ra bi ti za iz de la vo mon taž nih trav - na tih ruš v obli ki pre pro ge.Naravno­bogastvo­Tunjiškega­gričevja:­­ premog­in­kremenčev­pesek­­Povzetek Prispevek predstavlja nahajališča premoga in kre- men čevega peska v Tunjiškem gričevju in kako so do- ma čini nekdaj to naravno bogastvo izkoriščali. Natural­Resources­of­the­Tunjice­Hills:­­Coal­and­Pebbly­Sand­­Summary The paragraph outlines the coal and pebbly sand deposits in Tunjice Hills and presents the way these natural resources were being exploited by the local in-habitants.Na­ bož­ no­zna­ me­ nje­ v­bli­ ži­ ni­vho­ dov­v­pre­ mo­ gov­ nik,­ obnov­ lje­ no­le­ ta­1940.­Fo­ to:­Iz­ tok­Grilc.Vhod­v­rov­kre­ men­ če­ ve­ ga­pe­ ska.­Fo­ to:­Iz­ tok­Grilc.Slav­ ko­Se­ du­ šak­ve­pri­svo­ jih­89­le­ tih­ve­ li­ ko­po­ ve­ da­ ti­o­pre­ mo­ go­ ko­ pih­v­Tu­ nji­ cah.­Fo­ to:­Zdrav­ ko­Za­ bav­ nik. 135 Razprave – gospodarska zgodovinaŠpe­ la­Hri­ bar,­ Sa­ bi­ na­Ko­ mar,­ Vil­ ma­Vr­ tač­ nik­Mer­ čun,­prof.­Osnov­ na­šo­ la­Ro­ di­ ca Kam­ ni­ ški­vlak­v­te­ žav­ nih­ča­ sih­(1968–1978)­ 1 Uvod V šest de set ih le tih 20. sto le tja je slo ven ski po li tič ni vrh uki nil šte vil ne lo kal ne že lez ni ške pro ge, ki jih da- nes ni več, npr. go renj sko že lez ni co do Kranj ske Go re, Pla ni ce in Tr bi ža, že lez ni co do Tr ži ča, že lez ni co do Vr - hni ke in ne ka te re lo kal ne pro ge na Šta jer skem. Uki ni- tev lo kal nih že lez ni ških prog, med nji mi tu di kam ni ške pro ge, je bi la po li tič na odlo či tev v ča su, ko je po li tič na oblast da ja la pre dnost grad nji ce stne ga omre žja in ra- zma hu av to bu sne ga pro me ta. Uki ni tvi kam ni ške pro ge sta se upi ra li ta ko ob či ni Kam nik in Dom ža le kot tu di že lez ni čar ji kam ni ške pro ge, a so bi li očit ki o ne ren- ta bil no sti pro ge vse gla snej ši. Ta ko je Iz vr šni svet SR Slo ve ni je 27. de cem bra 1967 spre jel sklep, da s 1. fe- bru ar jem 1968 uki ne jav ni pot ni ški in bla gov ni pro met na kam ni ški pro gi. Za ni ma lo nas je, ka ko je kam ni ška pro ga uspe šno pre sta la kriz no ob dob je in ob sta la do da nes. Ce lot na ra zi ska va te me lji na ob ja vah pri spev - kov o kam ni škem vla ku v ob čin skem ča so pi sju ob čin Kam nik in Dom ža le.1 2 Krat ka zgo do vi na kam ni ške pro ge (do le ta 1968) Naj na krat ko iz po sta vi mo po mem bne mej ni ke v zgo do vi ni kam ni ške že lez ni ce do le ta 1968, ko so kam ni ško pro go uki ni li. • Po gra di tvi že lez ni ce Du naj–Trst se je vla da odlo či la pri teg ni ti za se bne po bu de iz pri vat ne ga ka pi ta la za na čr to va nje že lez ni ških prog. Obli ko va la je­Za­ kon­o­ po­ de­ lje­ va­ nju­ kon­ ce­ sij­ za­gra­ di­ tev­ za­ se­ bnih­ že­ lez­ nic,­ki je bil ob jav ljen 14.­sep­ tem­ bra­ 1854. Ta za- kon je poz ne je omo go čil gra di tev kam ni ške pro ge. • Le­ ta­1868­ so Kam ni ča ni pr vič za pro si li za gra di tev kam ni ške pro ge. • Le­ ta­1879 so po djet ni ki kam ni ško-dom žal ske ga ob mo čja usta no vi li Kon­ zor­ cij­ za­ure­ sni­ či­ tev­ grad­ nje­ že­ lez­ ni­ ce­ Ljub­ lja­ na–Kam­ nik. Ve lja ki kam ni ške ga okra ja, ki jih je vo dil po djet nik Alojz­Pra­ šni­ kar, so za pro si li tr go vin ske ga mi nis tra za tra si ra nje kam ni- ške pro ge. • Po ve li ki bor zni ka tas tro fi le­ ta­1873­ se je dr ža va vra ča la na si stem dr žav nih že lez nic. Z­le­ tom­1880­ je bi la po dr žav lje na Ru­ dol­ fo­ va­ že­ lez­ ni­ ca, ka mor je spa da la tu di go renj ska pro ga Ljub lja na–Tr biž, s ko- lod vo rom v Ši ški. Juž na že lez ni ca, ki je ime la v la sti glav ni ljub ljan ski ko lod vor, je še na prej osta la v za- se bnih ro kah. 1 Prispevek je nastal na podlagi raziskovalne naloge Špele Hribar in Sabine Komar, učenk 9. razreda OŠ Rodica v šolskem letu 2008/2009, pod mentorstvom profesorice Vilme Vrtačnik Merčun, ki je raziskovalno nalogo priredila za Kamniški­zbornik.• Le­ ta­1880 je re sor no mi ni strs tvo iz da lo do vo lje nje za grad njo oz ko tir ne kam ni ške pro ge. Pri po nov nem pre gle du tra se de­ cem­ bra­ 1882 so skle ni li zgra di ti nor mal no tir no že lez ni co. Pri tej odlo či tvi je imel naj- po mem bnej šo vlo go Alojz­Pra­ šni­ kar.­ • 1.­ma­ ja­1885 je dr­ žav­ ni­za­ kon­št.­67 za grad njo kam ni ške že lez ni ce za go to vil dr žav no pod po ro 200.000 gol di nar jev z us trez no ude le žbo kranj ske de že le pri na ku pu glav nic. Kon­ zor­ cij­ za­grad­ njo­že­ lez­ ni­ ce­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­ naj bi pri skr bel pre o sta li ka pi tal. • Na sled njih šest let so or ga ni zi ra li zbo ro va nja in zbi ra li ka pi tal za gra di tev pro ge. Za ra di skrom ne ude le žbe pri pod pi so va nju del nic sta Pra šni kar in La za ri ni 6.­ok­ to­ bra­1886­ skli ca la zbo ro va nje v ve li- ki dvo ra ni ho te la Slon v Ljub lja ni, kjer sta raz lo ži la go spo dar ski po men pro ge in nav zo če nav du še va la za pod pi so va nje del nic. • Ko je bi la ve či na ka pi ta la zbra na in je gra di tev pod- pr la tu di voj ska, je­Grad­ be­ no­ po­ dje­ tje­La­ za­ ri­ ni­ sku- paj z­Aloj­ zem­Pra­ šni­ kar­ jem za pro si lo za kon ce si jo. Do bi la sta jo­ 14.­apri­ la­1889,­ ve lja la pa naj bi 90 let. • Za iz ho di šče kam ni ške pro ge je bil pred vi den ko lo- d vor v Ši ški, pred po dr žav lje njem ime no van Ko­ lod­ vor­pre­ sto­ lo­ na­ sle­ dni­ ka­ Ru­ dol­ fa,­ ker Dru­ žba­Juž­ ne­ že­ lez­ ni­ ce­ ni do vo li la pri klju či tve kam ni ške pro ge na njen glav ni ljub ljan ski ko lod vor. • 21.­no­ vem­ bra­ 1890­ je do Kam ni ka pri spel pr vi vlak z gra mo zom, 18.­de­ cem­ bra­ 1890 je bil te hnič no-po- Lokomotiva­ kamniškega­ vlaka,­ki­je­vozil­na­kamniški­ progi­ do­leta­1939­(Železniški­muzej­v­Ljubljani) 136Razprave – gospodarska zgodovina 137 Razprave – gospodarska zgodovinali cij ski pre gled, za jav ni pro met pa je bi la kam ni ška pro ga od pr ta 28.­ja­ nu­ ar­ ja­1891.­ • Kam ni čan je bil ze lo po ča sen, saj je iz Kam ni ka do ko lod vo ra v Ši ški po tre bo val kar 72 mi nut. • Na glav ni ljub ljan ski ko lod vor je kam ni ški vlak vo zil od le­ ta­1923­da lje. • Le­ ta­1932­ so uve dli no ve vla ke in nov voz ni red, vož nja pa se je skraj ša la na 45 mi nut. • Kam ni čan je med dru go sve tov no voj no za ra di me je vo zil le do Čr nuč. Le­ ta­1942­ so Nem ci zgra di li ob- voz no pro go Šen­ tvid–Čr­ nu­ če–Za­ sa­ vje. Med dru go sve tov no voj no so iz bo ljša li kam ni ško pro go ta ko, da so v Kam nik vo zi li di rek tni br zo vla ki z Du na ja. Ker je bi la kam ni ška pro ga v nem ških ro kah, so jo par ti za ni več krat ru ši li, pa tu di že lez ni ške po sta je ob njej. Nem ci po žga nih po slo pij ni so obnav lja li, tem več na teh po sta jah vla kov ni so več ustav lja li. Ob umi ku na kon cu voj ne so po ru ši li čr nu ški most. • Po dru gi sve tov ni voj ni (ok. le ta 1948) so kam ni ško pro go po glo bi li in obno vi li že lez ni ške po sta je. 3 Uki ni tev kam ni ške pro ge Pr va no vi ca o uki ni tvi kam ni ške pro ge se je v ob čin- skem ča so pi sju po ja vi la v de­ cem­ bru­ 1966, ko je bil v Kam­ ni­ ške­ mu­ ob­ ča­ nu ob jav ljen pri spe vek z na slo vom Se­kam­ ni­ čan­ po­75­ih­le­ tih­res­po­ slav­ lja?­ Zdi se, da av tor pri spev ka (pod pi sa ne ga s kra ti ca ma L. J.) dvo mi, da bi do uki ni tve res lah ko pri šlo, na kar ka že za klju- ček te ga pri spev ka. Se­kam­ ni­ čan­po­75-ih­le­ tih­res­po­ slav­ lja? Kam­ ni­ čan­ je­po­ stal­ne­ ren­ ta­ bi­ len,­ pra­ vi­ jo­že­ lez­ ni­ čar­ ji.­»Sa­ mo­v­to­ vor­ nem­ pro­ me­ tu­ nam­pov­ zro­ či­ let­ no­ 93­mi­ li­ jo­ nov­ S­din­iz­ gu­ be.«­V­teh­dneh­so­za­ če­ li­od­ go­ vor­ ni­or­ ga­ ni­v­kam­ ni­ ški­ in­dom­ žal­ ski­ ob­ či­ ni­sku­ pno­ z­že­ lez­ ni­ čar­ ji­ te­ me­ lji­ to­ pre­ tre­ sa­ ti­ po­ go­ je­za­na­ dalj­ nji­ ob­ stoj­pro­ ge­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik.­ Po­ tre­ be­te­pro­ ge­za­ go­ spo­ dar­ stvo­ na­kam­ ni­ ško­dom­ žal­ skem­ ob­ mo­ čju­ ne­ gre­za­ po­ stav­ lja­ ti.­ Dnev­ no­pre­ pe­ lje­ Kam­ ni­ čan­ okrog­ 5400­pot­ ni­ kov,­ od­teh­600­di­ ja­ kov,­in­1200­ton­bla­ ga.­ V­od­ stot­ kih­ od­vse­ ga­pro­ me­ ta­ no­ si­to­ rej­že­ lez­ ni­ ca­ 59­ %­pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta­ in­63­%­bla­ gov­ ne­ ga­ pro­ me­ ta.­ Ali­so­na­ še­ce­ ste­spo­ so­ bne­ pre­ ne­ sti­ to­ lik­ šno­do­ dat­ no­obre­ me­ ni­ tev?­ Ali­bo­ mo­do­ bro­pre­ mi­ sli­ li,­ pre­ den­se­ bo­ mo­odlo­ či­ li? (L. J.: Se kam ni čan po 75-ih le tih res po slav lja?, Kam­ ni­ ški­ob­ čan, de cem ber 1966) Vse do ja­ nu­ ar­ ja­1968­ v ob čin skih gla si lih ni pri spev - kov o uki ni tvi kam ni ške ga vla ka, če prav dom ne va mo, da se je v tem ča su mar si kaj do ga ja lo. Naj po mem- bnej ša do ga ja nja v tem ča su so za je ta v pri spev kih, ki so bi li v ob čin skih gla si lih ob jav lje ni ja­ nu­ ar­ ja­1968. Uki­ ni­ tev­že­ lez­ ni­ ške­ ga­pro­ me­ ta­na­kam­ ni­ ški­pro­ gi?­ Na­zad­ nji­se­ ji­re­ pu­ bli­ ške­ ga­ Iz­ vr­ šne­ ga­ sve­ ta­je­ta­ skle­ nil,­da­v­bo­ do­ če­ne­bo­več­pod­ pi­ ral­ sred­ stev­ za­ kri­ tje­iz­ gu­ be­na­že­ lez­ ni­ ški­ pro­ gi­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­ in­s­tem­dal­do­ vo­ lje­ nje­ Že­ lez­ ni­ ške­ mu­ tran­ spor­ tne­ mu­ po­ dje­ tju­Ljub­ lja­ na,­ da­lah­ ko­uki­ ne­jav­ ni­pro­ met­na­tej­ pro­ gi. Že­ lez­ ni­ ško­ tran­ spor­ tno­ po­ dje­ tje­je­skle­ ni­ lo,­da­s­1.­ 2.­1968­pre­ ne­ ha­ z­oprav­ lja­ njem­ jav­ ne­ ga­pro­ me­ ta,­ to­ je­ose­ bne­ ga­ in­to­ vor­ ne­ ga,­ na­tej­pro­ gi.­Skup­ šči­ ne­ ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ Kam­ nik­in­Be­ ži­ grad­ so­šle­v­in­ ten­ ziv­ no­de­ jav­ nost,­ da­bi­pre­ pre­ či­ le­ vsaj­fi­ zič­ no­uki­ ni­ tev­pro­ ge,­ to­je,­da­se­že­ lez­ ni­ ški­ ti­ ri­ne­od­ stra­ ni­ jo.­ V­ta­na­ men­je­ bi­ lo­do­ se­ že­ no­ so­ gla­ sje,­ da­po­ sta­ vi­ŽTP­Ljub­ lja­ na­ po­ go­ je,­pod­ka­ te­ ri­ mi­bi­pro­ ga­še­osta­ la.­Ti­po­ go­ ji­so:1.­Če­pre­ vza­ me­ jo­ ob­ či­ ne­in­ko­ ri­ stni­ ki­ pro­ go­kot­in­ dus­ trij­ ski­tir­in­jo­sa­ mi­vzdr­ žu­ je­ jo,­ za­po­ sa­ mez­ ne­ pre­ vo­ ze­pa­pla­ ča­ jo­stro­ ške­uslug­že­ lez­ ni­ ci. 2.­Če­pri­ sta­ ne­ jo­ ko­ ri­ stni­ ki­ pro­ ge,­da­se­uve­ de­po­ se­ ben­re­ žim,­to­je,­da­skle­ ne­ jo­ ko­ ri­ stni­ ki­ pro­ ge­z­že­ lez­ ni­ co­let­ ne­po­ god­ be­ o­pre­ vo­ zih,­ do­ čim­bo­ce­ na­za­ pre­ vo­ že­ ni­ ki­ lo­ gram­ iz­ ra­ ču­ na­ la­ že­ lez­ ni­ ca­ po­stvar­ nih­ stro­ ških. 3.­­Ko­ li­ kor­ob­ či­ ne­že­ le,­da­bi­ostal­ose­ bni­pro­ met,­po­ tem­bi­mo­ ra­ le­za­ go­ to­ vi­ ti­ us­ trez­ na­ kre­ dit­ na­sred­ stva­ za­mo­ der­ ni­ za­ ci­ jo­ pro­ ge­in­na­ ba­ vi­ ti­ši­ no­ bu­ se­ (en­ši­ no­ bus­sta­ ne­90­mi­ li­ jo­ nov­sta­ rih­di­ nar­ jev). 4.­­V­ko­ li­ kor­na­pro­ gi­ne­bo­s­po­ god­ ba­ mi­ skle­ njen­ mi­ ni­ mal­ ni­pro­ met,­ali­če­se­ne­bo­pro­ ga­pre­ vze­ la­ kot­ in­ dus­ trij­ ski­ tir,­bo­že­ lez­ ni­ ca­ pro­ go­fi­ zič­ no­od­ stra­ ni­ la.Do­vseh­teh­po­ go­ jev­je­pri­ šlo,­ker­je­že­ lez­ ni­ ca­ iz­ ra­ ču­ na­ la,­da­ima­na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi­let­ no­120­mi­ li­ jo­ nov­ iz­ gu­ be.­Del­kriv­ de­za­to­iz­ gu­ bo­za­ de­ ne­že­ lez­ ni­ co,­ ker­ je­bi­ la­dol­ go­ča­ sa­v­po­ slov­ ni­ po­ li­ ti­ ki­ne­ e­ la­ stič­ na­ in­je­ še­ le­v­zad­ njem­ ča­ su­za­ če­ la­uve­ ljav­ lja­ ti­ svo­ jo­ko­ mer­ ci­ al­ no­ak­ tiv­ nost­ za­pri­ do­ bi­ va­ nje­ strank.­Del­ na­kriv­ da­pa­ za­ da­ ne­tu­ di­go­ spo­ dar­ ske­ or­ ga­ ni­ za­ ci­ je,­ ki­se­iz­ta­ kih­ali­ dru­ gač­ nih­ raz­ lo­ gov­ ra­ je­po­ slu­ žu­ je­ jo­ av­ to­ mo­ bil­ ske­ ga­ pro­ me­ ta.­ Le­ta­je­se­ ve­ da­že­ lez­ ni­ ci­ kon­ ku­ ren­ čen,­ ker­ ce­ ste­vzdr­ žu­ je­ šir­ ša­dru­ žbe­ na­ sku­ pnost,­ medtem­ ko­ mo­ ra­že­ lez­ ni­ ško­pro­ go­vzdr­ že­ va­ ti­sa­ ma­že­ lez­ ni­ ca.­ V­so­ bo­ to,­13.­ja­ nu­ ar­ ja,­ je­bil­na­skup­ šči­ ni­ Ob­ či­ ne­ Dom­ ža­ le­ raz­ šir­ je­ ni­ se­ sta­ nek­ di­ rek­ tor­ jev­ de­ lov­ nih­ or­ ga­ ni­ za­ cij­s­po­ dro­ čja­ ob­ čin­Dom­ ža­ le,­ Kam­ nik­in­Be­ ži­ grad­ ter­pred­ stav­ ni­ kov­ ob­ čin­in­ŽTP.­Na­tem­se­ stan­ ku­ so­vsi­ od­ go­ vor­ ni­ pre­ te­ hta­ li­ naj­ u­ go­ dnej­ šo­ dol­ go­ roč­ no­ re­ ši­ tev­ na­ sta­ le­si­ tu­ a­ ci­ je.­ (S. M.: Uki ni tev že lez ni ške ga pro me- ta na kam ni ški pro gi?, Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, le to VII, Dom ža le, 15. ja nu ar 1968) Še­pred­le­ ti­smo­si­de­ ja­ li:­Kam­ ni­ ča­ nu­ je­po­ tre­ bna­ mo­ der­ ni­ za­ ci­ ja.­ Sta­ re­par­ ne­in­so­ pi­ ha­ jo­ če­ lo­ ko­ mo­ ti­ ve,­ v­glav­ nem­ ti­ ste,­ki­ni­ so­bi­ le­kos­za­ htev­ nej­ šim­ na­ lo­ gam­ in­ren­ ta­ bil­ nej­ šim­ pro­ gam,­ naj­tu­ di­na­tej­pro­ gi­na­ do­ me­ sti­ jo­mo­ tor­ ni­vla­ ki,­mo­ der­ no­ ime­ no­ va­ ni­ tu­ di­»ši­ no­ bu­ si«.­In­res­se­je­to­tu­ di­zgo­ di­ lo.­Ven­ dar­je­bil­to­le­ la­ bo­ dji­spev­umi­ ra­ jo­ če­ ga­ ve­ te­ ra­ na,­ ki­je­vse­svo­ je­si­ le­ žr­ tvo­ val­za­svo­ je­moč­ nej­ še­ bra­ te,­na­sta­ ra­le­ ta­pa­je­ ostal­sam­in­mu­nih­ če­ni­vo­ ljan­da­ ti­pod­ po­ re­ (do­ ta­ ci­ je)!­(S. M.: Uki ni tev že lez ni ške ga pro me ta na kam ni ški pro gi?, Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, št. 1, Dom ža le, 15. ja- nu ar 1968) O na dalj njem po te ku do god kov be re mo v ja nu ar­ skem Kam­ ni­ škem­ob­ ča­ nu iz le ta 1968. O­že­ lez­ ni­ ški­pro­ gi­in­po­ dra­ ži­ tvi­vo­ de Ob­ čin­ ska­ skup­ šči­ na­ Kam­ nik­je­na­se­ ji­30.­ja­ nu­ ar­ ja­ obrav­ na­ va­ la­ vr­ sto­za­ ni­ mi­ vih­ vpra­ šanj,­ ki­za­ ni­ ma­ jo­ tu­ di­ šir­ ši­krog­ob­ ča­ nov.­ /…/­Iz­ re­ dno­ži­ va­ hna­je­bi­ la­raz­ pra­ va­o­na­ dalj­ nji­ uso­ di­že­ lez­ ni­ ške­ pro­ ge­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­in­o­bo­ do­ čem­ pro­ me­ tu­ na­tej­pro­ gi.­Kot­je­zna­ no,­ je­Že­ lez­ ni­ ško­ tran­ spor­ tno­ po­ dje­ tje­Ljub­ lja­ na­ skle­ ni­ lo­z­ 31.­ja­ nu­ ar­ jem­ uki­ ni­ ti­jav­ ni­pro­ met­na­tej­pro­ gi.­Pred­ stav­ ni­ ki­skup­ ščin­ ob­ čin­Kam­ nik­in­Dom­ ža­ le­ ter­pred­stav­ ni­ ki­go­ spo­ dar­ skih­ or­ ga­ ni­ za­ cij­ teh­ob­ čin­so­sto­ pi­ li­v­ stik­z­Že­ lez­ ni­ škim­ tran­ spor­ tnim­ po­ dje­ tjem­ in­gle­ de­na­ iz­ re­ dno­po­ mem­ bnost­ lo­ kal­ ne­ ga­ pro­ me­ ta­ na­tej­pro­ gi,­ ta­ ko­za­go­ spo­ dar­ stvo­ obeh­ob­ čin­kot­za­pre­ voz­pot­ ni­ kov,­zla­ sti­di­ ja­ kov­in­štu­ den­ tov,­ sku­ ša­ li­pro­ u­ či­ ti­po­ go­ je,­ pod­ka­ te­ ri­ mi­bi­se­lah­ ko­pro­ met­na­tej­pro­ gi­tu­ di­v­pri­ hod­ nje­na­ da­ lje­ val.­ Ob­ čin­ ska­ skup­ šči­ na­ je­za­ to­pre­ dla­ ga­ la,­naj­bi­se­z­Že­ lez­ ni­ škim­ tran­ spor­ tnim­ po­ dje­ tjem­ Ljub­ lja­ na­ skle­ ni­ la­ po­ se­ bna­ po­ god­ ba­ za­do­ bo­šest­ me­ se­ cev,­ ki­bi­do­ lo­ ča­ la­ ob­ seg­pro­ me­ ta­ na­tej­pro­ gi.­ Ob­ čin­ ski­ skup­ šči­ ni­ bo­ sta­po­ do­ bne­ po­ god­ be­ skle­ ni­ li­z­ go­ spo­ dar­ ski­ mi­ or­ ga­ ni­ za­ ci­ ja­ mi,­ pri­če­ mer­bo­ do­sti­ mu­ li­ ra­ ne­zla­ sti­ti­ ste­de­ lov­ ne­or­ ga­ ni­ za­ ci­ je,­ ki­bo­ do­po­ ve­ ča­ le­ pre­ voz­bla­ ga­na­že­ lez­ ni­ ci,­ z­us­ trez­ ni­ mi­ ni­ žji­ mi­ce­ na­ mi­ pre­ vo­ za. Od­ bor­ ni­ ki­ so­se­tu­ di­odlo­ či­ li,­naj­bi­za­pot­ ni­ ški­pro­ met­ve­ lja­ la­enot­ na­me­ seč­ na­ voz­ na­kar­ ta,­t.­j.­6.000­ sta­ rih­di­ nar­ jev­za­vse­ko­ ri­ stni­ ke­ pre­ vo­ zov.­ To­po­ me­ ni­ si­ cer­za­di­ ja­ ke­in­štu­ den­ te­ za­1.900­di­ nar­ jev­ve­ čji­iz­ da­ tek­me­ seč­ no,­ ven­ dar­je­v­pri­ mer­ ja­ vi­ s­ce­ no­voz­ ne­kar­ te­ na­av­ to­ bu­ su,­ ki­sta­ ne­12.800­di­ nar­ jev,­ še­ve­ dno­mno­ go­ugo­ dne­ je.­ Pri­ la­ go­ di­ ti­ je­tu­ di­tre­ ba­voz­ ni­red­(dnev­ no­naj­bi­vo­ zi­ li­štir­ je­pa­ ri­vla­ kov)­po­ tre­ bam­ štu­ den­ tov,­ di­ ja­ kov­in­za­ po­ sle­ nih,­ ki­se­dnev­ no­pre­ va­ ža­ jo­ na­tej­ pro­ gi.­Dnev­ ne­voz­ ne­kar­ te­pa­naj­bi­ob­ dr­ ža­ le­ isto­ce­ no­kot­do­ slej,­to­je­210­S­di­ nar­ jev­v­eno­smer.­Raz­ li­ ko­ med­stro­ ški­pre­ vo­ za­pot­ ni­ kov­ in­iz­ ku­ pič­ kom­ pro­ da­ nih­ voz­ nih­kart­bo­ sta­po­ kri­ li­s­po­ lo­ vič­ no­ ude­ le­ žbo­ ob­ čin­ ski­skup­ šči­ ni­ Kam­ nik­in­Dom­ ža­ le.­ Ob­ čin­ ska­ skup­ šči­ na­ je­pri­ po­ ro­ či­ la­ ob­ ča­ nom,­ naj­se­v­čim­ve­ čjem­šte­ vi­ lu­ po­ slu­ žu­ je­ jo­ pre­ vo­ zov­ na­že­ lez­ ni­ ci,­ hkra­ ti­pa­je­poz­ va­ la­ tu­ di­de­ lov­ ne­go­ spo­ dar­ ske­ or­ ga­ ni­ za­ ci­ je,­ da­v­pri­ hod­ nje­ sku­ ša­ jo­po­ ve­ ča­ ti­ob­ seg­pre­ vo­ zov­z­že­ lez­ ni­ co. Po­ god­ ba­ z­ŽTP­bo­ve­ lja­ la­do­30.­ju­ ni­ ja­le­ tos,­v­tem­ ča­ su­pa­bo­po­ se­ bna­ ko­ mi­ si­ ja­pro­ u­ či­ la­vse­eko­ nom­ ske­ ka­ zal­ ce,­ ki­naj­ob­ jek­ tiv­ no­ pri­ ka­ že­ jo­ do­ hod­ ke­ in­stro­ ške­na­tej­pro­ gi.­Pri­tem­bo­ko­ mi­ si­ ja­ te­ sno­so­ de­ lo­ va­ la­ s­stro­ kov­ ni­ mi­ slu­ žba­ mi­ pri­Iz­ vr­ šnem­ sve­ tu­skup­ šči­ ne­ So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ re­ pu­ bli­ ke­ Slo­ ve­ ni­ je.­ Od­ bor­ ni­ ki­ so­Že­ lez­ ni­ ške­ mu­tran­ spor­ tne­ mu­ po­ dje­ tju­pri­ po­ ro­ či­ li,­ naj­po­ sve­ ti­ več­po­ zor­ no­ sti­ pra­ vo­ ča­ sne­ mu­ pri­ ha­ ja­ nju­ in­od­ ha­ ja­ nju­ vla­ kov­in­po­ skr­ bi­za­kva­ li­ tet­ nej­ še­ oprav­ lja­ nje­ vseh­sto­ ri­ tev.­Na­ta­na­ čin­se­bo­prav­go­ to­ vo­ta­ ko­pot­ ni­ ški­kot­ to­ vor­ ni­pro­ met­na­tej­pro­ gi­po­ ve­ čal.­ (F. S.: O že lez ni ški pro gi in po dra ži tvi vo de, Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Kam­ nik,­ ja nu ar–fe bru ar 1968, str. 2–3) V isti šte vil ki Kam­ ni­ ške­ ga­ ob­ ča­ na­ je bil ob jav ljen tu- di po go vor s po moč ni kom Že lez ni ške ga tran spor tne ga po dje tja Ljub lja na (ŽTP Ljub lja na), v ka te rem iz ve mo o oza dju do god kov, po ve za nih s kam ni ško pro go. Se­bo­ mo­še­vo­ zi­ li­s­kam­ ni­ ča­ nom? Pre­ te­ kle­ dni­je­bil­kam­ ni­ čan­ pred­ met­ ži­ va­ hnih­ raz­ prav­na­se­ jah­ta­ ko­re­ pu­ bli­ ške­ ga­ Iz­ vr­ šne­ ga­ sve­ ta­kot­ ob­ čin­ skih­ skup­ ščin­ na­tem­ob­ mo­ čju,­ de­ lov­ nih­ or­ ga­ ni­ za­ cij­in­ob­ ča­ nov.­ Iz­ vr­ šni­svet­skup­ šči­ ne­ So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ re­ pu­ bli­ ke­ Slo­ ve­ ni­ je­ je­na­ mreč­skle­ nil,­da­ne­bo­več­ po­ kri­ val­iz­ gu­ be,­ki­na­ sta­ ja­s­pre­ vo­ zi­na­tej­pro­ gi,­kar­ po­ me­ ni,­ ali­od­kod­dru­ god­do­ bi­ ti­us­ trez­ na­ sred­ stva­ ali­pa­pro­ go­uki­ ni­ ti.­Po­ glej­ mo,­ kaj­pra­ vi­o­tem­po­ moč- nik­di­ rek­ tor­ ja­ zdru­ že­ ne­ ga­ Že­ lez­ ni­ ško­ tran­ spor­ tne­ ga­ po­ dje­ tja­ Ljub­ lja­ na,­ tov.­Opre­ šnik:­ »So­ gla­ sje­ re­ pu­ bli­ ške­ ga­Iz­ vr­ šne­ ga­ sve­ ta,­da­že­ lez­ ni­ ška­ pro­ ga­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­iz­ gu­ bi­sta­ tus­jav­ ne­že­ lez­ ni­ ške­ pro­ ge,­v­bis­ tvu­ po­ me­ ni,­da­Iz­ vr­ šni­svet­ne­bo­več­kril­iz­ gu­ be,­ki­smo­jo­ ime­ li­z­njo­vsa­ ko­le­ to.­To­pa­prak­ tič­ no­ po­ me­ ni,­da­mo­ ra­po­ dje­ tje­ne­ kaj­sto­ ri­ ti.­Prez­ go­ daj­ bi­bi­ lo­za­to­bi­ ti­plat­ zvo­ na,­češ,­kam­ ni­ ško­ pro­ go­bo­ do­uki­ ni­ li.­Pri­ za­ de­ va­ mo­ si,­da­bi­na­njej­po­ ve­ ča­ li­ pro­ met,­da­bi­na­ šli­us­ trez­ no­ re­ ši­ tev­in­za­ če­ li­po­ slo­ va­ ti­ tu­ di­na­tej­pro­ gi­eko­ nom­ sko.­ Kar­za­ de­ va­pot­ ni­ ški­pro­ met,­smo­s­pri­ za­ de­ ti­ ma­ ob­ či­ na­ ma­Kam­ nik­in­Dom­ ža­ le­ do­ se­ gli­na­ čel­ no­ so­ gla­ sje.­ Gre­za­kri­ tje­ne­ ga­ tiv­ ne­raz­ li­ ke­pri­pot­ ni­ škem­pro­ me­ tu.­ S­to­ vor­ nim­ pro­ me­ tom­ pa­je­ta­ ko­ le:­to­ vor­ ni­pro­ met­je­ do­ stav­ na­ uslu­ ga.­Ker­je­kam­ ni­ ška­ pro­ ga­s­skle­ pom­ Iz­ vr­ šne­ ga­sve­ ta­prak­ tič­ no­ iz­ gu­ bi­ la­po­ lo­ žaj­jav­ ne­pro­ ge,­ smo­pri­ si­ lje­ ni­ tu­ di­na­njej­po­ slo­ va­ ti­ eko­ nom­ sko.­ To­pa­ do­ slej­ni­bi­ la­prak­ sa.­Na­njej­bo­ mo­sku­ ša­ li­po­ slo­ va­ ti­ po­ do­ bno­ kot­na­pro­ gi­Stra­ ža–No­ vo­ me­ sto,­ki­se­spla­ ča­ ta­ ko­stran­ kam­ kot­po­ dje­ tju.­ Ce­ na­pre­ vo­ zov­ bo­od­ vi­ sna­ od­let­ ne­ko­ li­ či­ ne­to­ vo­ ra,­ki­ga­bo­že­ le­ lo­po­njej­pre­ pe­ lja­ ti­do­ lo­ če­ no­ po­ dje­ tje.­ Čim­več­bo­to­ rej­to­ vo­ ra,­tem­ ce­ nej­ ši­bo­pre­ voz.­Če­se­bo­v­ce­ lo­ ti­po­ ve­ čal­to­ vor­ ni­ pro­ met,­po­ tem­ta­že­ lez­ ni­ ška­ pro­ ga­ne­bo­osta­ la­sa­ mo­in­ dus­ trij­ ski­ tir­ali­ce­ lo­mr­ tva­pro­ ga.­Zdaj­zbi­ ra­ mo­ po­ nud­ be­ po­ dje­ tij.­No­ vi­re­ žim­na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi­zač­ ne­ ve­ lja­ ti­1.­fe­ bru­ ar­ ja­ 1968.­Tri,­šti­ ri­me­ se­ ce­bo­ mo­iska­ li­ vi­ re­za­pre­ vo­ ze,­ po­ tem­bo­ mo­vi­ de­ li,­ka­ ko­in­kaj.­Če­bo­ to­ vo­ ra­za­vse­le­ to­do­ volj,­če­nam­bo­ra­ čun­po­ ka­ zal,­ da­bo­ mo­lah­ ko­po­ slo­ va­ li­ go­ spo­ dar­ no,­ po­ tem­bo­kam­ ni­ čan­še­vo­ zil.­To­ rej­je­osnov­ no­ vpra­ ša­ nje,­ ka­ ko­za­ go­ to­ vi­ ti­eko­ nom­ sko­ po­ slo­ va­ nje­ te­pro­ ge,­ka­ ko­za­ go­ to­ vi­ ti­ za­ do­ stno­ ko­ li­ či­ no­to­ vo­ ra­in­us­ trez­ no­ šte­ vi­ lo­pot­ ni­ kov.­ Prav­go­ to­ vo­bo­po­ tre­ bna­ tu­ di­ve­ čja­skrb­s­stra­ ni­že­ lez­ ni­ ce.­Osnov­ no­ vpra­ ša­ nje­ je­prav­go­ to­ vo­hi­ trost­in­toč­ nost­pre­ vo­ zov.­ Pot­ ni­ ki­prav­go­ to­ vo­ne­bo­ do­za­ do­ voljni,­ da­se­bo­ do­mo­ ra­ li­iz­Kam­ ni­ ka­ do­Ljub­ lja­ ne­ vo­ zi­ ti­eno­ uro­in­vča­ sih­ča­ ka­ ti­na­vlak­tu­ di­po­pol­ure­ali­še­več.­ Ša­ ljiv­ ci­pra­ vi­ jo,­da­je­bil­vča­ sih­na­kam­ ni­ ča­ nu­ na­ pis­ »Tr­ ga­ nje­cve­ tlic­med­vož­ njo­pre­ po­ ve­ da­ no«.­ Tre­ ba­je­re­ či,­da­se­od­ti­ stih­ča­ sov­do­da­ nes­stva­ ri­ni­ so­pre­ več­ po­ pra­ vi­ le.­ To­je­tu­ di­ra­ zum­ lji­ vo,­ saj­se­na­tej­pro­ gi­še­ ve­ dno­sre­ ču­ je­ mo­ s­sta­ ri­ mi,­iz­ rab­ lje­ ni­ mi­ lo­ ko­ mo­ ti­ va­ mi,­ ki­bi­jih­bi­ lo­tre­ ba­že­zdav­ naj­upo­ ko­ ji­ ti.­ V­poš­ tev­pri­ de­tu­ di­vpra­ ša­ nje­ stro­ škov,­ ki­bre­ me­ ni­ jo­ to­pro­ go.­V­ raz­ pra­ vah­ so­opo­ zar­ ja­ li­ pred­ vsem­ na­po­ se­ bno­ sti­ re­ žir­ ne­po­ sta­ je­v­Ši­ ški.­Mar­mo­ ra­stro­ ške­za­pri­ mi­ tiv­ no­ »for­ ši­ ba­ nje«­ to­ vor­ nih­va­ go­ nov­ res­no­ si­ ti­kam­ ni­ ška­ že­ lez­ ni­ ška­pro­ ga?­Gre­tu­ di­za­mo­ der­ ni­ za­ ci­ jo­ po­ slo­ va­ nja,­ ta­ ko­v­to­ vor­ nem­ kot­v­pot­ ni­ škem­ pro­ me­ tu.­ Ugo­ to­ vi­ tve­ po­sve­ tu­ka­ že­ jo,­da­se­v­in­ dus­ trij­ sko­ raz­ vi­ tih­de­ že­ lah­ to­ vor­vra­ ča­na­že­ lez­ ni­ co,­ pa­če­ prav­ima­ jo­mo­ der­ ne­ šti­ ri­ stez­ ne­ av­ to­ mo­ bil­ ske­ ce­ ste.­Pre­ pro­ sto­ za­ to,­ker­so­ iz­ ra­ ču­ na­ li,­ da­je­pre­ voz­to­ vo­ ra­po­že­ lez­ ni­ ci­ še­zme­ raj­ ce­ nej­ ši­kot­ob­ ča­ sno­ obnav­ lja­ nje­ dra­ gih­av­ to­ mo­ bil­ skih­ cest,­ki­mo­ ra­ jo­ob­vsa­ kem­ča­ su­pre­ ne­ sti­osne­pri­ ti­ ske­ tu­ di­pre­ ko­20­ton­tež­ kih­to­ vor­ nja­ kov.­ Pri­nas­pa­pra­ vih­ av­ to­ mo­ bil­ skih­ cest­sploh­ni­ ma­ mo,­ pač­pa­sa­ mo­na­ va­ dne­bolj­ali­manj­sla­ be­ce­ ste,­ki­nam­zbo­ li­ jo­vsa­ ko­ spo­ mlad­ ob­pr­ vi­odju­ gi.«­ (L. J.: Se bo mo še vo zi li s kam- ni ča nom? Kam­ ni­ ški­ob­ čan, ja nu ar–fe bru ar 1968) Za ni mi vo je, ka ko so se spre mi nja li po dat ki o let ni iz gu bi že lez ni ce na kam ni ški pro gi: od 93 mi li jo nov S din na le to (pri spe vek v Kam­ ni­ škem­ ob­ ča­ nu de cem bra 1966), pre ko 120 mi li jo nov S din (pri spe vek v Ob­ čin­ skem­po­ ro­ če­ val­ cu 15. 1. 1968) do naj več 343 mi li jo- nov S din iz gu be v le tu 1966 (Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec­ 138Razprave – gospodarska zgodovina 139 Razprave – gospodarska zgodovina15. 2. 1968). O re zul ta tih pri za de vanj ob čin Kam nik in Dom ža le za ohra ni tev kam ni ške pro ge v ja nu ar ju 1968 po dro bne je go vo ri ta dva pri spev ka v Ob­ čin­ skem­ po­ ro­ če­ val­ cu 15. fe bru ar ja 1968. Pro­ ble­ ma­ ti­ ka­ v­zve­ zi­z­uki­ ni­ tvi­ jo­ jav­ ne­ ga­pro­ me­ ta­ na­ že­ lez­ ni­ ški­pro­ gi­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­ …­je­bi­ la­na­ dalj­ nja­ po­ mem­ bna­ toč­ ka­dnev­ ne­ ga­ re­ da­ja­ nu­ ar­ ske­ se­ je­dom­ žal­ ske­ ob­ čin­ ske­ skup­ šči­ ne.­ Iz­ vr­ šni­svet­Slo­ ve­ ni­ je­ je­na­ mreč­skle­ nil,­da­v­bo­ do­ če­ne­ bo­več­re­ gre­ si­ ral­ mo­ re­ bit­ nih­ iz­ gub­na­ome­ nje­ ni­ pro­ gi.­ Po­ sle­ di­ ca­ te­ ga­je­bi­ la­odlo­ či­ tev­ CDS­ŽTP­Ljub­ lja­ na,­ da­ se­s­1.­fe­ bru­ ar­ jem­ t.­l.­uki­ ne­jav­ ni­pro­ met­na­tej­pro­ gi.­ Po­na­ ved­ bah­ ome­ nje­ ne­ ga­ po­ dje­ tja­ je­bi­ lo­na­ mreč­v­ le­ tu­1966­na­tej­pro­ gi­343­mi­ li­ jo­ nov­ S­di­ nar­ jev­iz­ gu­ be.­ Pri­ za­ de­ te­ ob­ či­ ne­so­po­ kre­ ni­ le­ v­zve­ zi­s­tem­skle­ pom­ po­ dje­ tja­us­ trez­ no­ ak­ ci­ jo.­Njen­re­ zul­ tat­je­bil,­da­se­je­ s­1.­fe­ bru­ ar­ jem­ za­ go­ to­ vil­ naj­ pri­ mer­ nej­ ši­ re­ žim­obra­ to­ va­ nja­na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi,­ki­naj­bi­ve­ ljal­vsaj­v­pr­ vem­ pol­ le­ tju,­med­ tem­ pa­bi­po­ sku­ ša­ li­ naj­ ti­naj­ us­ trez­ nej­ šo­ re­ ši­ tev­za­v­bo­ do­ če.­ Ven­ dar­bo­ do­mo­ ra­ le­pri­ stoj­ ne­ skup­ šči­ ne­ za­ta­čas­pre­ vze­ ti­pla­ či­ lo­raz­ li­ ke­za­pot­ ni­ ški­ pro­ met,­kar­ima­za­po­ sle­ di­ co­ vpra­ ša­ nje­ re­ gre­ si­ ra­ nja­ pre­ voz­ nih­ stro­ škov­ za­di­ ja­ ke­in­de­ lav­ ce­z­me­ seč­ ni­ mi­ vo­ zov­ ni­ ca­ mi,­ med­ tem­ ko­mo­ ra­ jo­go­ spo­ dar­ ske­ or­ ga­ ni­ za­ ci­ je­za­ go­ to­ vi­ ti­ pla­ ni­ ra­ no­ vi­ ši­ no­bla­ gov­ nih­ po­ šiljk.­ V­raz­ pra­ vi­je­bi­ lo­po­ ve­ da­ nih­ pre­ cej­pri­ pomb­ na­ra­ čun­ po­ slo­ va­ nja­ ŽTP,­ki­je­ime­ lo­vse­ ka­ kor­ za­po­ sle­ di­ co­ tu­ di­ugo­ tov­ lje­ no­ iz­ gu­ bo,­ki­pa­se­je­zde­ la­od­ bor­ ni­ kom­ v­ta­ ki­vi­ ši­ ni­ne­ ra­ zum­ lji­ va­ in­nes­ pre­ jem­ lji­ va.­ Od­ bor­ ni­ ki­ so­da­ li­ko­ ri­ stne­na­ pot­ ke­za­po­ slo­ va­ nje­ v­bo­ do­ čem­ re­ ži­ mu,­od­ka­ te­ rih­bo­mar­ si­ ka­ te­ re­ ga­ mo­ go­ če­upoš­ te­ va­ ti­ …­(Pro ble ma ti ka v zve zi z uki ni tvi jo jav ne ga pro me ta na že lez ni ški pro gi Ljub lja na–Kam nik, Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, 15. fe bru ar 1968) Že­ lez­ ni­ ca­v­bo­ do­ če­–­da­ali­ne? ­Na­se­ stan­ ku­ pred­ stav­ ni­ kov­ go­ spo­ dar­ skih­ or­ ga­ ni­ za­ cij­se­je­do­ kon­ čno­ raz­ či­ sti­ lo­ vpra­ ša­ nje,­ ali­je­pro­ga­po­ tre­ bna­ ali­ne.­Ne­ spor­ no­ je­bi­ lo­ugo­ tov­ lje­ no,­ da­ z­uki­ ni­ tvi­ jo­ pro­ ge­kam­ ni­ ško­dom­ žal­ ski­ pro­ stor­iz­ gu­ bi­ ene­ ga­izmed­bis­ tve­ nih­ lo­ ka­ cij­ skih­ po­ go­ jev.­ To­pa­tu­ di­po­ me­ ni,­da­bi­mo­ ra­ le­go­ spo­ dar­ ske­ or­ ga­ ni­ za­ ci­ je,­ če­ bi­bi­ la­pro­ ga­uki­ nje­ na,­ za­ ra­ di­te­spre­ mem­ be­ po­ nov­ no­ pre­ u­ či­ ti­per­ spek­ tiv­ ne­ raz­ voj­ ne­ pro­ gra­ me.­ Po­ leg­te­ ga­ so­na­se­ stan­ ku­ po­ u­ da­ ri­ li,­ da­tu­ di­ni­za­ ne­ ma­ ri­ ti­ pro­ ble­ ma­ose­ bne­ ga­ pro­ me­ ta,­ ki­je­iz­ re­ dno­po­ mem­ ben­ pred­ vsem­ za­šo­ lar­ je.­Vpra­ ša­ nje­ pa­je,­ali­naj­vo­ zi­po­ sta­ rem­voz­ nem­re­ du.­Pri­ sot­ ni­na­se­ stan­ ku­ so­iz­ re­ kli­ mar­ si­ ka­ te­ ro­ do­ ce­ la­re­ snič­ no­ pri­ pom­ bo­ na­ra­ čun­po­ slo­ va­ nja­že­ lez­ nic.­ Pred­ stav­ ni­ ki­ že­ lez­ nic­pa­so­na­ ni­ za­ li­ svo­ jo­pro­ ble­ ma­ ti­ ko­ in­pred­ vsem­ po­ u­ da­ ri­ li,­ da­je­ju­ go­ slo­ van­ sko­ go­ spo­ dar­ stvo­ poz­ na­ lo­že­ lez­ ni­ co­ v­do­ bi,­ko­ jo­je­čr­ pa­ lo­ne­sa­ mo­za­pre­ vo­ ze,­ pač­pa­tu­ di­nje­ no­ aku­ mu­ la­ ci­ jo­ za­iz­ grad­ njo,­ se­ daj­pa,­ko­je­iz­ čr­ pa­ na,­ za­ sta­ re­ la,­jo­je­spu­ sti­ lo­na­tež­ ka­po­ ta­ren­ ta­ bil­ no­ sti,­ ne­ da­bi­ji­vr­ ni­ li­vsaj­nuj­ no­po­ tre­ bna­ sred­ stva­ za­mo­ der­ ni­ za­ ci­ jo.­Nas­ prot­ no,­ dru­ žba­vsa­sred­ stva­ vla­ ga­v­ce­ ste­in­ s­tem­omo­ go­ ča­ ne­ e­ na­ ko­ kon­ ku­ ren­ co­ med­že­ lez­ ni­ škim­ in­ce­ stnim­tran­ spor­ tom.­ Mar­ si­ ka­ te­ ra­ upra­ vi­ če­ na­ pri­ pom­ ba­ je­pa­ dla­na­ra­ čun­Iz­ vr­ šne­ ga­ sve­ ta­Slo­ ve­ ni­ je,­ ki­na­ta­se­ sta­ nek­ kljub­ va­ bi­ lu­ni­po­ slal­pred­ stav­ ni­ ka.­ Po­ leg­te­ ga­pa­je­do­ pu­ stil,­da­ima­ce­ lot­ no­po­ dro­ čje­ za­re­ ši­ tev­te­ ga­pro­ ble­ ma­ le­slab­me­ sec­dni­ča­ sa.­V­tem­ča­ su­pa­je­ne­ mo­ go­ če­ pri­ pra­ vi­ ti­ naj­ bo­ ljši­ na­ čin­re­ ši­ tve,­opra­ vi­ ti­us­ trez­ ne­ pri­ mer­ jal­ ne­ ana­ li­ ze­in­do­ se­ či­za­ do­ vo­ lji­ ve­ ko­ mer­ ci­ al­ ne­ spo­ ra­ zu­ me. Na­pod­ la­ gi­opi­ sa­ nih­ ugo­ to­ vi­ tev­ so­vsi­pri­ sot­ ni­ugo­ to­ vi­ li,­da­je­ne­ mo­ go­ če­ v­ta­ ko­krat­ kem­ ča­ su­pri­ ti­do­ traj­ nih­odlo­ či­ tev.­ Za­ to­se­lah­ ko­skle­ ne­z­že­ lez­ ni­ co­ le­ za­ ča­ sen­ do­ go­ vor­z­ve­ ljav­ nos­ tjo­ do­30.­ju­ ni­ ja.­V­tem­ ča­ su­se­bo­pre­ u­ či­ la­vsa­na­ ka­ za­ na­ pro­ ble­ ma­ ti­ ka.­ Pred­ stav­ ni­ ki­go­ spo­ dar­ stva­ in­ob­ čin­ skih­ skup­ ščin­ so­na­tem­ se­ stan­ ku­ iz­ vo­ li­ li­po­ se­ bno­ ko­ mi­ si­ jo,­ ki­bo­v­nji­ ho­ vem­ ime­ nu­re­ še­ va­ la­ta­pro­ blem.­ Obe­skup­ šči­ ni­ sta­na­svo­ jih­se­ jah­obrav­ na­ va­ li­ pro­ble­ ma­ ti­ ko­ kam­ ni­ ške­ pro­ ge.­Če­ prav­sta­bi­ li­se­ ji­v­Kam­ ni­ ku­in­Dom­ ža­ lah,­ sta­skup­ šči­ ni­ spre­ je­ li­po­vse­ bi­ ni­ ena­ ke­skle­ pe:­Da­so­ li­ dar­ no­ stno­ skle­ ne­ ta­ po­ god­ bo­ z­ Že­ lez­ ni­ ško­ tran­ spor­ tnim­ po­ dje­ tjem­ Ljub­ lja­ na­ za­na­ dalj­ nje­oprav­ lja­ nje­ bla­ gov­ ne­ ga­ in­pot­ ni­ ške­ ga­ že­ lez­ ni­ ške­ ga­pro­ me­ ta.­ Za­pod­ pis­po­ god­ be­ sta­po­ o­ bla­ sti­ li­ oba­pred­ se­ dni­ ka­ skup­ ščin.­ Za­bla­ gov­ ni­ pro­ met­je­ skup­ šči­ na­ skle­ ni­ la­po­ god­ bo­ z­ŽTP­pod­po­ go­ jem,­ da­ji­ go­ spo­ dar­ stvo­ in­po­ sa­ mez­ ne­ go­ spo­ dar­ ske­ or­ ga­ ni­ za­ ci­ je­s­po­ god­ bo­ jam­ či­ jo,­da­bo­pre­ vo­ zi­ lo­ pri­ jav­ lje­ no­ šte­ vi­ lo­va­ go­ nov­ let­ no­oz.­pol­ let­ no­in­da­bo­ do­kri­ li­raz­ li­ ko­ med­do­ se­ da­ njo­ in­no­ vo­iz­ ra­ ču­ na­ no­ ta­ ri­ fo.­Pri­ pom­ ni­ ti­ mo­ ra­ mo,­ da­bo­po­ kri­ va­ nje­ raz­ li­ ke­ma­ njše,­ko­ li­ kor­bo­ pre­ voz­po­že­ lez­ ni­ ci­ ve­ čji­in­obrat­ no.­ Res­je,­da­ima­ jo­ go­ spo­ dar­ ske­ or­ ga­ ni­ za­ ci­ je­ za­te­mož­ no­ sti,­ kaj­ ti­do­ slej­ so­pre­ va­ ža­ le­ po­že­ lez­ ni­ ci­ le­niz­ ko­ta­ ri­ fi­ ra­ no­ bla­ go,­npr.­ pre­ mog,­ pe­ sek,­su­ ro­ vi­ ne,­ do­ čim­so­vi­ so­ ko­ta­ ri­ fi­ ra­ no­ bla­ go,­kot­so­npr.­iz­ del­ ki,­pre­ tež­ no­ pre­ va­ ža­ li­ po­ce­ sti.­ Prav­ta­raz­ li­ ka­v­na­ či­ nu­pre­ vo­ zov­ ka­ že,­da­je­pri­ pe­ lja­ la­ do­iz­ ra­ ču­ na­ iz­ gu­ be­na­tej­pro­ gi.­Kaj­ ti­že­ lez­ ni­ ške­ ta­ ri­ fe­so­pri­ prav­ lje­ ne­ ta­ ko,­da­je­ob­nor­ mal­ ni­ obre­ me­ ni­ tvi­ pro­ ge­(v­to­ na­ ži)­in­ob­pov­ preč­ nih­ ta­ ri­ fah­pro­ ga­nor­ mal­ no­ren­ ta­ bil­ na.­ Če­pa­vo­ zi­bla­ go,­ki­ima­niz­ ke­ta­ ri­ fe,­je­ pro­ ga­kljub­ve­ li­ ke­ mu­ to­ vo­ ru­ob­ta­ kem­na­ či­ nu­ta­ ri­ fi­ ra­ nja­v­iz­ gu­ bi.­Re­ ši­ tev­je­to­ rej­mož­ na: 1)­da­se­po­ ve­ ča­ jo­pre­ vo­ že­ ne­ko­ li­ či­ ne­po­že­ lez­ ni­ ci, 2)­da­se­spre­ me­ ni­struk­ tu­ ra­pre­ vo­ zov­in­ 3)­da­se­kom­ bi­ ni­ ra­ no­ po­ ve­ ču­ je­ ko­ li­ či­ na­in­struk­ tu­ ra­ pre­ vo­ zov. Gle­ de­re­ ši­ tve­pro­ ble­ ma­ ose­ bne­ ga­ pro­ me­ ta­ sta­bi­ li­ skup­ šči­ ni­ po­ stav­ lje­ ni­ še­pred­ve­ čji­pro­ blem.­ Iz­ ra­ ču­ ni­ so­na­ mreč­po­ ka­ za­ li,­ da­ima­le­ta­dva­do­tri­ krat­ve­ čjo­ iz­ gu­ bo­kot­bla­ gov­ ni­pro­ met.­Ana­ li­ ze­so­po­ ka­ za­ le,­ da­iz­ vi­ ra­iz­ gu­ ba­pri­ose­ bnem­pro­ me­ tu­iz­sle­ de­ čih­vzro­ kov:•­ve­ li­ ko­šte­ vi­ lo­vla­ kov­v­enem­dne­ vu, •­z­ne­ ka­ te­ ri­ mi­vla­ ki­se­pot­ ni­ ki­sko­ raj­ne­vo­ zi­ jo, •­voz­ ni­re­ di­vla­ kov­so­pri­ la­ go­ je­ ni­ pred­ vsem­ za­zve­ ze­ z­dru­ gi­ mi­vla­ ki,­ne­pa­na­pri­ hod­in­od­ hod­v­slu­ žbo­ ozi­ ro­ ma­šo­ lo, •­za­ mu­ de­vla­ kov­so­po­ go­ ste­in­pre­ cej­ šnje­ pred­ vsem­ za­ ra­ di­ča­ ka­ nja­ za­uvoz­v­Ljub­ lja­ no.­ Ta­ ko­pot­ ni­ ki­ kljub­zgod­ nje­ mu­od­ ho­ du­vla­ kov­za­ mu­ ja­ jo­v­slu­ žbo.­Za­ ra­ di­teh­vzro­ kov­je­bi­ lo­po­ tre­ bno,­ da­skup­ šči­ ni­ re­ žim­vož­ nje­pre­ vza­ me­ ta­ sa­ mi,­že­ lez­ ni­ ca­ pa­da­na­raz­ po­ la­ go­kom­ po­ zi­ ci­ je­ vla­ kov­po­toč­ no­do­ lo­ če­ ni­ nes­ pre­ men­ lji­ vi­ce­ ni.­Po­ nu­ je­ na­ ce­ na­je­bi­ la­za­vož­ njo­iz­Kam­ ni­ ka­v­Ljub­ lja­ no­ in­na­ zaj­62.000­S­din,­iz­Dom­ žal­v­ Ljub­ lja­ no­ in­na­ zaj­pa­31.000­S­din.­Iz­ ra­ čun­je­bil­se­ daj­ ve­ li­ ko­la­ žji.­V­eno­smer­iz­Dom­ žal­do­Ljub­ lja­ ne­ mo­ ra­ mo­do­ bi­ ti­15.500­S­din.­Če­se­pe­ lje­100­pot­ ni­ kov,­ po­ me­ ni,­da­bi­mo­ ral­pla­ ča­ ti­pot­ nik­155­S­din­za­to­raz­ da­ ljo,­če­se­jih­pe­ lje­200,­pa­le­še­78­S­din­na­pot­ ni­ ka.­V­ ko­ li­ kor­se­pe­ lje­več­pot­ ni­ kov,­ se­pre­ voz­ ni­ na­ na­ene­ ga­ pot­ ni­ ka­še­zni­ ža.­Ven­ dar­že­ob­pre­ vo­ zu­200­pot­ ni­ kov­ bi­me­ seč­ ne­ vo­ zov­ ni­ ce­ zna­ ša­ le­3900­S­din­(78­S­din­x­ 25­de­ lov­ nih­ dni­x­2­obe­sme­ ri­=­3900­S­din).­Re­ dne­ voz­ ne­ce­ ne­se­v­pri­ mer­ ja­ vi­ z­do­ se­ da­ nji­ mi­ ne­bo­ do­zvi­ ša­ le,­ker­vsak­ne­ pred­ vi­ de­ ni­ pot­ nik­zvi­ šu­ je­do­ ho­ dek­ in­ s­tem­omo­ go­ ča,­ da­bi­v­bo­ do­ če­lah­ ko­ce­ ne­me­ seč­ nim­ vo­ zov­ ni­ cam­mor­ da­ce­ lo­zni­ ža­ li.­ Vsi­ve­ mo,­da­se­dnev­ no­vo­ zi­s­po­ dro­ čja­ ob­ či­ ne­ Dom­ ža­ le­ v­Ljub­ lja­ no­ v­slu­ žbo­in­v­šo­ le­2500­pre­ bi­ val­ cev.­Uto­ pič­ no­ bi­bi­ lo­na­to­šte­ vi­ lo­de­ la­ ti­iz­ ra­ čun.­Pač­pa­ smo­me­ ni­ li,­da­se­je­pri­ prav­ lje­ nih­ vsaj­10­%­vseh­vo­ zi­ ti­z­vla­ kom,­za­ to­smo­po­iz­ ra­ ču­ nu­ za­re­ la­ ci­ jo­Dom­ ža­ le­ –­Ljub­ lja­ na­ in­na­ zaj­po­ sta­ vi­ li­ ce­ no­me­ seč­ ne­ vo­ zov­ ni­ ce­3500­S­din.­Us­ trez­ no­ raz­ da­ lji­pa­se­ce­ na­me­ seč­ ne­ vo­ zov­ ni­ ce­ve­ ča­ali­ma­ njša­… Skup­ šči­ ni­ sta­spre­ je­ li­tu­ di­spre­ me­ nje­ ni­ re­ žim­me­ seč­ nih­vo­ zov­ nic.­ Na­ ba­ vi­si­jo­lah­ ko­vsak­ do,­sa­ mo­da­ pre­ dlo­ ži­sli­ ko.­Pro­ da­ ja­kart­je­spre­ me­ nje­ na­ v­to­ li­ ko,­da­ se­te­lah­ ko­ku­ pi­ jo­ali­na­po­ sta­ ji­ali­pa­v­vla­ ku.­Brez­ plač­ nih­vo­ ženj­na­vla­ ku­ni­več,­ra­ zen­za­otro­ ke­do­4.­le­ ta­ sta­ ro­ sti,­za­otro­ ke­od­4.­do­12.­le­ ta­pa­je­po­ lo­ vič­ na­ voz­ ni­ na.­Po­ leg­te­ ga­je­bi­ lo­tu­ di­skle­ nje­ no,­ da­bo­že­ lez­ ni­ ca­ za­vsa­ ko­za­ mu­ je­ no­ mi­ nu­ to­pla­ ča­ la­ob­ či­ ni­600­S­din.­ Ta­ ko­je­že­mar­ si­ kaj­ ure­ je­ ne­ ga­ na­ra­ čun­prej­ugo­ tov­ lje­ nih­pri­ pomb,­ ra­ zen­voz­ ne­ ga­re­ da.­Pr­ vot­ no­pri­ prav­ lje­ ni­ voz­ ni­red,­ki­ga­je­pri­ pra­ vi­ la­ že­ lez­ ni­ ca,­ je­tra­ jal­sa­ mo­ 5­dni.­Na­pri­ pom­ be­ ob­ ča­ nov­ so­se­pred­ stav­ ni­ ki­ obeh­ skup­ ščin­ ze­ di­ ni­ li­za­nov­voz­ ni­red,­ki­ve­ lja­sa­ mo­za­de­ lav­ ni­ ke­/…/­ (S. M.: Že lez ni ca v bo do če – da ali ne?, Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­15. fe bru ar 1968) O raz bur lji vih do ga ja njih v ča su uki nja nja kam ni ške pro ge smo pov pra ša li go spo da Jo že ta Po gač ni ka, ki je bil pred se dnik Skup šči ne Ob či ne Dom ža le od 1963 do 1969, to rej tu di v ča su uki ni tve kam ni ške pro ge. Z g. Jo že tom Po gač ni kom smo se po go var ja li 26. 2. 2009. Kak­ šne­so­bi­ le­re­ ak­ ci­ je­kra­ ja­ nov­ po­uki­ ni­ tvi­pot­ ni­ ške­ ga­vla­ ka?­ Ne ka te rim go to vo to ni bi lo prav. Mo ra li so se na va- di ti na av to bu se, ki so ve li ko krat za mu ja li. Ka­ ko­ste­se­v­Ob­ či­ ni­Dom­ ža­ le­ upi­ ra­ li­uki­ ni­ tvi­kam­ ni­ ča­ na?­Kaj­ste­ukre­ ni­ li?­ Na ob čin ske se je smo va bi li pred stav ni ke po dje tij. Pro te sti ra li smo pro ti te mu, da se kam ni ški vlak uki ne. Do se gli smo, da je od 1. fe bru ar ja 1968 da lje za čel pot ni ški vlak na po bu do Ob či ne Dom ža le in Kam nik spet vo zi ti. Tu di Ob či na Ljub lja na Be ži grad se je zav - ze ma la za kam ni ški vlak. Ime li smo ze lo tr da po ga- ja nja, da ni pri šlo do uki ni tve pro ge. Z di rek tor ji Le ka in dru gih ve čjih po dje tij, ki so ime li ve li ko to vor ne ga pro me ta, smo pod pi sa li po god bo, s ka te ro so do pla če- va li že lez ni ci po god be no vso to de nar ja, da se je to vor- ni pro met lah ko na da lje val. To vor nih pre vo zov je bi lo ogrom no za Pa pir ni co Ko li če vo, He li os, To sa mo, In du- pla ti (pre mog), Mo rav ča ni pa so na dom žal ski po sta ji s ka mi o nov pre kla da li na va go ne mo rav ški pe sek. Vse se je kar do bro iz te klo. Ze lo pri za de ven za ohra ni tev to vor ne ga pro me ta je bil ta krat ni di rek tor Le ka. Kje­ste­v­ob­ či­ ni­čr­ pa­ li­de­ nar­za­kri­ tje­teh­stro­ škov?­ De nar za kri tje raz li ke smo čr pa li iz ob čin ske ga pro- ra ču na. Ka ko so do god ki po te ka li na prej, iz ve mo v ob čin- skih ča so pi sih še le tri me se ce ka sne je, v apri lu 1968. Očit no je, da so to vor ni in pot ni ški vla ki na kam ni ški pro gi v tem ča su vo zi li in da so ob čin ske skup šči ne ure sni či le skle pe iz ja nu ar ja 1968. Po leg te ga je zaz- na ti že ljo av tor jev pri spev kov in ne ko li ko nji ho ve pro pa- gan de za to, da bi ob ča ni še bolj mno žič no upo rab lja li kam ni ški vlak. Ob čin ski od bor ni ki so si ze lo pri za de- va li za ohra ni tev pot ni ške ga in to vor ne ga pro me ta na kam ni ški pro gi, za to so že le li us tre či pot ni kom tu di z no vim voz nim re dom, ki je bil ob jav ljen v april skem ob- čin skem gla si lu. Kamniški­vlak­danes 140Razprave – gospodarska zgodovina 141 Razprave – gospodarska zgodovinaSe­ ja­ob­ čin­ ske­skup­ šči­ ne­v­me­ se­ cu­mar­ cu Ena­pr­ vih­po­ stavk­iz­ dat­ kov,­ ki­ni­šla­mi­ mo­od­ bor­ ni­ kov­brez­raz­ pra­ ve,­ je­bil­zna­ ten­zne­ sek­za­po­ kri­ va­ nje­ iz­ gu­ be­ozi­ ro­ ma­re­ gre­ si­ ra­ nje­ pot­ ni­ ške­ ga­ pre­ vo­ za­na­že­ lez­ ni­ ški­pro­ gi­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik.­ Čr­ ta­ nje­te­po­ stav­ ke­ bi­po­ me­ ni­ lo­ uki­ ni­ tev­pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta­ na­ome­ nje­ ni­ pro­ gi­in­s­tem­ma­ njše­mož­ no­ sti­ pre­ vo­ za.­ Do­ slej­pred­ vi­ de­ ni­zne­ sek­bi­se­lah­ ko­bis­ tve­ no­ zma­ njšal,­ če­bi­se­ pot­ ni­ ki­v­ve­ čji­me­ ri­po­ slu­ že­ va­ li­ pre­ vo­ za­z­vla­ kom.­Nje­ gov­voz­ ni­red­je­po­zad­ nji­do­ pol­ ni­ tvi­ ze­ lo­pri­ me­ ren­ in­ za­ go­ tav­ lja­ pra­ vo­ ča­ sen­ pri­ hod­na­de­ lo­ali­v­šo­ lo­in­prav­ ta­ ko­naj­ bo­ ljšo­ zve­ zo­za­po­ vra­ tek.­ Mi­ mo­te­ ga­je­pre­ voz­udo­ bnej­ ši­ in­var­ nej­ ši­od­av­ to­ bu­ sne­ ga.­ Za­raz­ da­ ljo­ Dom­ ža­ le–Ljub­ lja­ na­ pa­ne­po­ tre­ bu­ je­ več­kot­19­mi­ nut.­ (Se ja ob čin ske skup šči ne v me se cu mar cu, Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, le to VII. Dom ža le, 15. april 1968) Dom­ žal­ ski­to­ vor­ ni­ko­ lod­ vor je­ve­ dno­poln­živ­ lje­ nja­in­pro­ me­ ta.­ Vse­to­do­ ka­ zu­ je,­ ka­ ko­ne­ smi­ sel­ na­ je­bi­ la­raz­ pra­ va­ o­uki­ ni­ tvi­kam­ ni­ ške­ pro­ ge.­ Ne­ ko­ li­ ko­ dru­ ga­ če­ pa­je­se­ ve­ da­z­ose­ bnim­ pro­ me­ tom.­Ne­ pri­ la­ go­ je­ nost­ voz­ ne­ ga­ re­ da­po­ tre­ bam­ lju­ di­in­ več­ ne­spre­ mem­ be­ so­pov­ zro­ či­ le,­ da­se­je­ve­ či­ na­pot­ ni­ kov­pre­ u­ sme­ ri­ la­ na­av­ to­ bu­ se.­ S­po­ ve­ ča­ njem­ šte­ vi­ la­ pot­ ni­ ških­ vla­ kov­in­z­od­ pra­ vo­za­ mud­pa­se­je­sta­ nje­v­ pot­ ni­ škem­ pro­ me­ tu­ spet­ure­ di­ lo­in­že­ lez­ ni­ ca­ za­ go­ tav­ lja­pot­ ni­ kom­ so­ li­ den,­re­ den­in­hi­ ter­pre­ voz.­ (Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, 15. april 1968) Do­ dat­ ni­vla­ ki­na­pro­ gi­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­ Od­1.­2.­1968­da­ lje­sta­ob­ či­ ni­Dom­ ža­ le­ in­Kam­ nik­ na­ roč­ nik­ in­plač­ nik­pre­ vo­ zov­ pot­ ni­ kov­ na­že­ lez­ ni­ ški­ pro­ gi­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik.­ Ko­je­ŽTP­Ljub­ lja­ na­ uki­ ni­ la­ jav­ ni­pot­ ni­ ški­pro­ met­na­tej­pro­ gi,­sta­ob­ či­ ni­skle­ ni­ li­ pre­ vze­ ti­od­ go­ vor­ nost,­ da­se­pre­ voz­pot­ ni­ kov­ ne­uki­ ne­ in­ob­ vez­ nost­ pla­ če­ va­ ti­ že­ lez­ ni­ ci­ ta­pre­ voz.­Ta­sklep­sta­ spre­ je­ li­na­pod­ la­ gi­ute­ me­ lje­ ne­ bo­ jaz­ ni,­da­bi­z­uki­ ni­ tvi­ jo­te­pro­ ge­še­bolj­obre­ me­ ni­ li­ ce­ ste,­da­bi­se­za­di­ ja­ ke­ in­de­ lav­ ce­me­ seč­ ni­ pro­ met­po­ dra­ žil­in­da­bi­ver­ jet­ no­ av­ to­ bu­ sna­ po­ dje­ tja­po­ dra­ ži­ la­ svo­ je­sto­ ri­ tve.­Vsak­par­ vla­ kov­zna­ ša­620­no­ vih­di­ nar­ jev.­ Raz­ li­ ko­med­iz­ trž­ kom­za­vsto­ pni­ ce­ in­to­ce­ no­mo­ ra­ ta­pla­ ča­ ti­ob­ či­ ni.­ Za­fe­ bru­ ar­bo­­po­obra­ ču­ nu­ vsa­ ka­ob­ či­ na­pla­ ča­ la­cca.­ 10.000­no­ vih­di­ nar­ jev.­ Opa­ zi­ ti­je,­da­no­ vi­voz­ ni­red­ni­ bil­naj­ u­ go­ dne­ je­se­ stav­ ljen.­Te­ mu­sta­kri­ va­dva­vzro­ ka:­ ma­ njše­šte­ vi­ lo­vla­ kov­ter­us­ kla­ je­ va­ nje­ pri­ ho­ dov­ in­od­ ho­ dov­vla­ kov­iz­Ljub­ lja­ ne­ z­zmo­ glji­ vos­ tjo­ vla­ kov­v­Ši­ ški.­ Za­ to­od­1.­apri­ la­da­ lje­vo­ zi­ jo­vla­ ki­ta­ ko,­da­pe­ lje­vlak­ iz­Dom­ žal­v­Ljub­ lja­ no­ ob­5.11,­6.08,­…­Ob­ čin­ ska­ skup­ šči­ na­upa,­da­bo­z­no­ vi­ mi­vla­ ki­us­ tre­ gla­ ve­ li­ ki­ve­ či­ ni­ ob­ ča­ nov,­ ki­vsak­dan­po­ tu­ je­ jo­v­Ljub­ lja­ no­ ali­Kam­ nik.­ Pri­tem­je­tre­ ba­opo­ zo­ ri­ ti­ na­to,­da­vla­ ki­se­ daj­ni­ ma­ jo­ za­ mud­in­da­vo­ zi­vlak­do­Ljub­ lja­ ne­ le­19­mi­ nut.­ (S. M.: Do dat ni vla ki na pro gi Ljub lja na–Kam nik, Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, 15. april 1968) Do ju ni ja 1968 v ob čin skih gla si lih ni bi lo več pri- spev kov o kam ni ški pro gi. Očit no so pot ni ški in to vor ni vla ki vo zi li, ka kor je bi lo skle nje no na raz šir je nih se- stan kih. Tik pred pre te kom šest me seč ne ga po god- be ne ga ob dob ja pa v Kam­ ni­ škem­ ob­ ča­ nu za sle di mo no ve ukre pe, ki so bi li odlo čil ni za ob stoj kam ni ške pro ge. Pr­ ve­ ga­ju­ li­ ja­uki­ njen­pot­ ni­ ški­ pro­ met­na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi Skup­ šči­ na­ ob­ či­ ne­Kam­ nik­je­na­svo­ ji­se­ ji­27.­ju­ ni­ ja­ obrav­ na­ va­ la­ več­po­ mem­ bnih­ za­ dev,­med­ka­ te­ ri­ mi­ve­ lja­ome­ ni­ ti­zla­ sti­po­ slo­ va­ nje­ na­že­ lez­ ni­ ški­ pro­ gi­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­v­ča­ su­od­fe­ bru­ ar­ ja­do­kon­ ca­ju­ ni­ ja­le­ tos.­ Od­ bor­ ni­ ki­ ob­ čin­ ske­ skup­ šči­ ne­ so­bi­ li­sez­ na­ nje­ ni­ z­re­ zul­ ta­ ti­ po­ slo­ va­ nja­ na­že­ lez­ ni­ ški­ pro­ gi­Ljub­ lja­ na– Kam­ nik,­ ki­jih­je­po­ sre­ do­ va­ la­ po­ se­ bna­ ko­ mi­ si­ ja,­ ime­ no­ va­ na­pri­ob­ čin­ skih­ skup­ šči­ nah­ Dom­ ža­ le­ in­Kam­ nik.­ Ugo­ to­ vi­ tve­ te­ko­ mi­ si­ je­ so­bi­ le,­da­to­ vor­ ni­pro­ met­pre- se­ ga­pred­ vi­ de­ ni­ pro­ met­na­Že­ lez­ ni­ ški­ po­ sta­ ji­Kam- nik,­na­po­ sta­ jah­Dom­ ža­ le­in­Jar­ še­pa­za­ o­ sta­ ja,­da­je­ pot­ ni­ ški­ pro­ met­ne­ ren­ ta­ bi­ len,­ saj­zna­ ša­pov­ preč­ na­ me­ seč­ na­ iz­ gu­ ba,­ki­jo­mo­ ra­pla­ če­ va­ ti­ kam­ ni­ ška­ ob­ či­ na,­1,5­mi­ li­ jo­ na­sta­ rih­di­ nar­ jev.­ Ko­ mi­ si­ ja­ je­pre­ dla­ ga­ la­ Že­ lez­ ni­ ške­ mu­ tran­ spor­ tne­ mu­ po­ dje­ tju­ Ljub­ lja­ na,­ naj­ pre­ vza­ me­ vso­od­ go­ vor­ nost­ za­to­ vor­ ni­pro­ met,­saj­so­ le­ toš­ nji­štir­ je­me­ se­ ci­po­ ka­ za­ li,­ da­je­ome­ nje­ ni­ pro­ met­ ren­ ta­ bi­ len.­ Ko­ mi­ si­ ja­ je­tu­ di­pre­ dla­ ga­ la­ obe­ ma­skup­ šči­ na­ ma,­naj­raz­ prav­ lja­ ta­ o­per­ spek­ ti­ vi­ pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta­na­tej­pro­ gi.­Od­ bor­ ni­ ki­ ob­ čin­ ske­ skup­ šči­ ne­ so­ po­te­ me­ lji­ ti­raz­ pra­ vi,­v­ka­ te­ ri­so­ugo­ to­ vi­ li,­da­se­šte­ vi­ lo­pot­ ni­ kov,­ kljub­ugo­ dno­ stim­ na­pot­ ni­ ških­ vla­ kih,­v­tem­ ob­ dob­ ju­ni­po­ ve­ ča­ lo­ in­se­je­za­ to­iz­ gu­ ba­iz­me­ se­ ca­v­ me­ sec­ve­ ča­ la.­Za­ to­so­skle­ ni­ li,­naj­bi­s­1.­ju­ li­ jem­le­ tos­ uki­ ni­ li­pot­ ni­ ški­pro­ met­na­tej­pro­ gi. Ob­ čin­ ski­ skup­ šči­ ni­ Dom­ ža­ le­ in­Kam­ nik­sta­v­za­ čet­ ku­le­ toš­ nje­ ga­ fe­ bru­ ar­ ja,­ ko­je­re­ pu­ bli­ ški­ Iz­ vr­ šni­svet­ odre­ kel­na­ dalj­ nje­ pla­ če­ va­ nje­ iz­ gu­ be­na­tej­pro­ gi,­skle­ ni­ li­z­ŽTP­Ljub­ lja­ na­ po­ god­ bo­ do­kon­ ca­ju­ ni­ ja,­po­ka­ te­ ri­ sta­obe­skup­ šči­ ni­ pla­ če­ va­ li­ iz­ gu­ bo­v­pot­ ni­ škem­ pro­ me­ tu.­Ta­je­zna­ ša­ la­v­pet­ ih­me­ se­ cih­ 7­mi­ li­ jo­ nov­ 600­ ti­ soč­S­di­ nar­ jev.­ Ker­se­kljub­vsem­pri­ za­ de­ va­ njem­ in­ ugo­ dno­ stim,­ ce­ na­me­ seč­ ne­ vo­ zov­ ni­ ce­ je­bi­ la­60­N­ di­ nar­ jev,­ med­ tem­ ko­je­na­av­ to­ bu­ sih­ 145­N­di­ nar­ jev,­ šte­ vi­ lo­pot­ ni­ kov­ na­vla­ kih­v­tem­ča­ su­ni­po­ ve­ ča­ lo,­ so­ se­od­ bor­ ni­ ki­ skup­ šči­ ne­ odlo­ či­ li­za­uki­ ni­ tev­pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta­ in­to­pre­ dla­ ga­ li­ tu­ di­dom­ žal­ ski­ ob­ čin­ ski­skup­ šči­ ni.­Se­ ve­ da­je­ime­ la­ob­ čin­ ska­ skup­ šči­ na­ pred­oč­ mi­ dej­ stvo,­da­šol­ ska­mla­ di­ na­za­ ra­ di­uki­ ni­ tve­vla­ kov­ne­bi­ sme­ la­bi­ ti­pri­ za­ de­ ta.­ Za­ to­so­se­do­ go­ vo­ ri­ li­ s­po­ dje­ tjem­ Ljub­ lja­ na­ tran­ sport,­ ki­bo­sku­ pno­z­re­ pu­ bli­ ško­ izo­ bra­ že­ val­ no­sku­ pnos­ tjo­ omo­ go­ čil­ di­ ja­ kom­in­štu­ den­ tom­ v­ je­ se­ ni­45­od­ stot­ ni­ po­ pust­na­re­ dne­ce­ ne­vo­ zov­ nic.­ To­ po­ me­ ni,­ da­bo­ce­ na­me­ seč­ ne­ vo­ zov­ ni­ ce­ za­štu­ den­ te­ in­di­ ja­ ke­le­za­19,5­di­ nar­ ja­vi­ šja­od­se­ da­ nje­ce­ ne­na­ že­ lez­ ni­ ci. Ker­je­to­ vor­ ni­pro­ met­ren­ ta­ bi­ len,­ se­je­ob­ čin­ ska­ skup­ šči­ na­ odlo­ či­ la­ po­ da­ ljša­ ti­ po­ god­ bo­ o­to­ vor­ nem­ pro­ me­ tu­ z­že­ lez­ ni­ škim­ tran­ spor­ tnim­ po­ dje­ tjem­ do­ kon­ ca­le­ ta,­s­tem,­da­bo­že­ lez­ ni­ ško­ tran­ spor­ tno­ podje­ tje­zma­ njša­ lo­ do­ stav­ ni­ no­ ti­ stim­po­ dje­ tjem,­ ki­so­v­ šti­ rih­me­ se­ cih­ pre­ se­ gli­plan­pre­ vo­ za­po­že­ lez­ ni­ ci.­ Za­ dru­ ga­po­ dje­ tja­bo­obra­ ču­ na­ lo­ ŽTP­ob­za­ ključ­ ku­ le­ ta.­ Pri­obra­ ču­ nu­ je­tre­ ba­upoš­ te­ va­ ti­ raz­ ne­te­ hno­ lo­ ške­ in­ ob­ jek­ tiv­ ne­ vzro­ ke,­za­ ra­ di­ka­ te­ rih­so­mo­ ra­ la­ne­ ka­ te­ ra­ po­ dje­ tja­zma­ njša­ ti­ pre­ voz­po­že­ lez­ ni­ ci.­ Za­ ni­ miv­je­po­ da­ tek,­da­so­se­kam­ ni­ ška­ po­ dje­ tja­v­za­ čet­ ku­fe­ bru­ ar­ ja­le­ tos­ob­ ve­ za­ la,­ da­bo­ do­v­ob­ dob­ ju­od­fe­ bru­ ar­ ja­ do­ ma­ ja­pre­ vo­ zi­ la­ 1332­va­ go­ nov­bla­ ga,­med­ tem­pa­so­to­ ob­ vez­ nost­ pre­ se­ gla­ sko­ raj­za­30­%,­v­tem­ča­ su­je­bi­ lo­na­ mreč­pre­ pe­ lja­ nih­ 1729­va­ go­ nov­bla­ ga.­Od­ bor­ ni­ ki­ skup­ šči­ ne­ so­odloč­ no­pod­ pr­ li­tu­ di­sta­ li­ šče­Iz­ vr­ šne­ ga­sve­ ta­re­ pu­ bli­ ške­ skup­ šči­ ne­ do­vpra­ ša­ nja­ uki­ nja­ nja­ lo­ kal­ nih­že­ lez­ ni­ ških­ prog.­Me­ ni­ jo­na­ mreč,­da­je­tre­ ba­to­ pro­ ble­ ma­ ti­ ko­ eno­ stav­ no­ obrav­ na­ va­ ti­ in­da­ni­mo­ go­ če­ po­ pu­ šča­ ti­ ni­ ka­ kr­ šne­ mu­ iz­ si­ lje­ va­ nju­ s­ka­ te­ re­ko­ li­stra­ ni.­(L. J.: Pr ve ga ju li ja uki njen pot ni ški pro met na kam- ni ški pro gi, Kam­ ni­ ški­ob­ čan, ju nij 1968) 4 Kam ni ška pro ga po sta ne in dus trij ski tir Pot ni ški vla ki na kam ni ški pro gi od 1. ju li ja 1968 da lje ni so več vo zi li. Da se kam ni ška pro ga fi zič no ni od stra ni la, je pre pre če val to vor ni že lez ni ški pro met, za ka te re ga so no si la stro ške po dje tja na kam ni ško-dom- žal skem ob mo čju. Kljub ta ke mu sta nju so bi li lju dje op ti mi stič ni gle de pri ho dno sti kam ni ške pro ge. Ta ko vsaj lah ko skle pa mo iz pri spev ka ne zna ne ga av tor ja, ki je bil 15. fe bru ar ja 1969 ob jav ljen v Ob čin skem po- ro če val cu. Že­ lez­ ni­ ška­ pro­ ga­od­Ljub­ lja­ ne­ do­Kam­ ni­ ka­ še­ni­za­ v­sta­ ro­ša­ ro ­­Za­ ra­ di­na­ ra­ šča­ jo­ če­ ga­ šte­ vi­ la­lju­ di,­ki­se­dnev­ no­ vo­ zi­ jo­v­Ljub­ lja­ no,­ bo­po­ sta­ la­kam­ ni­ ška­ pro­ ga­v­pri­ hod­ nje­zno­ va­po­ mem­ bna­ in­je­le­sre­ ča,­da­se­pri­uki­ ni­ tvi­ kam­ ni­ ča­ na­ (za­pot­ ni­ ški­pro­ met)­ni­ so­hkra­ ti­odlo­ či­ li­tu­ di­za­ru­ še­ nje­pro­ ge.­Na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi­ka­ ni­ jo­vpe­ lja­ ti­ ši­ no­ bus.­ S­tem­bi­se­pro­ ga­bo­ lje­iz­ ko­ ri­ sti­ la,­ obe­ nem­ pa­od­ pa­ de­ jo­ vse­va­ ri­ an­ te­in­vsi­pre­ dlo­ gi­za­vse­po­ ti­in­ ce­ ste,­ki­naj­bi­jih­na­no­ vo­spe­ lja­ li­v­ena­ ki­rav­ ni­ ni­pre­ ko­ že­ lez­ ni­ ške­ pro­ ge.­V­poš­ tev­bi­to­ rej­pri­ šli­le­so­ ra­ zmer­ no­dra­ gi­pod­ ho­ di­ ali­nad­ vo­ zi.­ /…/­Z­im­ pro­ vi­ zi­ ra­ ni­ mi­ pre­ ho­ di­pre­ ko­že­ lez­ ni­ ške­ pro­ ge­ne­bo­nič.­Vse,­kar­bo­ do­ukre­ ni­ li,­bo­spo­ do­ bno­ in­na­ črt­ no.­ Mor­ da­bo­ta­ krat,­ ko­bo­do­te­ ga­pri­ šlo,­že­Ljub­ lja­ na­ se­ ga­ la­do­Dom­ žal.­ Ta­ krat­bo­sre­ di­ šče­ me­ sta­mor­ da­na­Je­ ži­ ci.­Ali­pa­kje­ drug­ je.­Ta­ krat­nas­mor­ da­ne­bo­več­med­ži­ vi­ mi.­To­ da­ti­ sti,­ki­bo­ do­ži­ ve­ li,­bo­ do­ži­ ve­ li­so­ do­ bno­ in­var­ no.­Mi­pa­ se­po­ dre­ di­ mo­ ti­ stim,­ki­raz­ voj­na­ čr­ tu­ je­ jo­ in­ki­pri­tem­ mi­ sli­ jo­tu­ di­na­ju­ triš­ nji­dan,­ne­sa­ mo­na­to,­kje­bi­gra­ di­ li­ali­pri­ šli­bli­ žje­pre­ ho­ du­ že­ lez­ ni­ ške­ pro­ ge.­ (Že lez ni ška pro ga od Ljub lja ne do Kam ni ka še ni za v sta ro ša ro, Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec, 15. fe bru ar 1969) To­ vor­ ni­pro­ met­na­dom­ žal­ ski­ že­ lez­ ni­ ški­ po­ sta­ ji­je­ ve­ dno­ve­ čji.­Dol­ gi­to­ vor­ ni­vla­ ki­vsak­dan­do­ va­ ža­ jo­ in­ od­ va­ ža­ jo­ na­sto­ ti­ ne­ton­su­ ro­ vin­in­iz­ del­ kov.­ Pro­ ga­v­ve­ li­ ki­me­ ri­raz­ bre­ me­ nju­ je­ ce­ sto,­še­po­ se­ bno­ v­zim­ skem­ ča­ su.­ (Že lez ni ška pro ga od Ljub lja ne do Kam ni ka še ni za v sta ro ša ro, Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, 15. fe bru ar 1969) V na sled njih le tih v ob čin skih gla si lih ni za sle di ti pri- spev kov o kam ni ški pro gi. Kam ni ška pro ga je bi la v tem ča su do bro iz ko ri šče na za to vor ni pro met, ka kor go vo ri sli ka v Ob čin skem po ro če val cu s 15. fe bru ar- ja 1969, ves pot ni ški pro met pa se je pre u sme ril na ce ste. Pr vi na sled nji pri spe vek o kam ni ški pro gi je bil ob jav ljen 26. ja nu ar ja 1976 v dom žal skem Ob­ čin­ skem­po­ ro­ če­ val­ cu. Očit no je, da se je po god be ni to vor- ni pro met z no vi mi po god ba mi po da ljše val, da pa so bi la dom žal ska in kam ni ška po dje tja, ki so že lez ni ški to vor ni pro met upo rab lja la, obre me nje na z do dat ni mi stro ški. Po leg te ga se za če nja jo po jav lja ti za hte ve za po nov no uved bo pot ni ške ga pro me ta. Ta ko le po ro ča K. U.: Raz­ pra­ va­o­kam­ ni­ ški­pro­ gi­ Iz­ vr­ šni­svet­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le­ je­na­svo­ ji­66.­se­ ji­raz­ prav­ ljal­o­pro­ ble­ ma­ ti­ ki­ kam­ ni­ ške­ pro­ ge­in­zav­ zel­do­te­ ga­vpra­ ša­ nja­ do­ lo­ če­ na­ sta­ li­ šča.­Čla­ ni­Iz­ vr­ šne­ ga­ sve­ ta­ so­bi­ li­sez­ na­ nje­ ni­ s­sta­ li­ šči,­ki­jih­je­spre­ jel­Iz­ vr­ šni­svet­ Ob­ či­ ne­Kam­ nik­in­ki­jih­mi­ sli­po­ sre­ do­ va­ ti­ Iz­ vr­ šne­ mu­ sve­ tu­SRS­in­Sa­ mo­ u­ prav­ ni­ in­ te­ re­ sni­ sku­ pno­ sti­ za­že­ lez­ ni­ ški­in­lu­ ški­pro­ met.­ Pod­uro­na­kamniški­železniški­postaji 142Razprave – gospodarska zgodovina 143 Razprave – gospodarska zgodovinaZa­ ra­ di­te­ ga,­ker­gre­za­ne­ ka­ te­ re­ bis­ tve­ ne­ za­ de­ ve,­ ki­se­ daj­bre­ me­ ni­ jo­ go­ spo­ dar­ stvo­ in­pro­ met­na­se­ da­ njem­in­ dus­ trij­ skem­ ti­ ru­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik,­ je­tu­ di­Iz­ vr­ šni­svet­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le­ raz­ prav­ ljal­ o­tem­pro­ ble­ mu­ in­spre­ jel­sta­ li­ šča,­ki­jih­je­na­ ka­ zal­Iz­ vr­ šni­svet­Ob­ či­ ne­ Kam­ nik.­ V­bis­ tvu­gre­za­to,­da­se­ da­ nji­in­ dus­ trij­ ski­ tir­ ni­vri­ san­v­že­ lez­ ni­ ške­ zem­ lje­ vi­ de­ in­da­s­tem­na­ sta­ ja­ jo­te­ ža­ ve­pri­pre­ vo­ zu­bla­ ga,­da­po­ god­ ba­ iz­le­ ta­1970,­ ki­je­bi­ la­skle­ nje­ na­ s­skup­ šči­ na­ mi­ ob­ čin­Kam­ nik,­ Dom­ ža­ le­ in­Be­ ži­ grad,­ ni­več­v­so­ gla­ sju,­ kaj­ ti­med­tem­ ča­ som­je­bi­ la­usta­ nov­ lje­ na­ sa­ mo­ u­ prav­ na­ in­ te­ re­ sna­ sku­ pnost­ in­bi­mo­ ra­ la­ta­se­ daj­re­ še­ va­ ti­te­pro­ ble­ me.­ Naj­ bolj­spor­ no­vpra­ ša­ nje,­ ki­si­ cer­iz­ ha­ ja­iz­po­ god­ be­ in­ anek­ sov­ k­tej­po­ god­ bi,­ pa­je­vpra­ ša­ nje­ pre­ vo­ za­bla­ ga­ in­sto­ ri­ tev­po­tem­in­ dus­ trij­ skem­ ti­ ru.­Ta­ ko­mo­ ra­ jo­de­ lov­ ne­or­ ga­ ni­ za­ ci­ je­ za­ ra­ di­ma­ njše­ ga­ šte­ vi­ la­pre­ vo­ zov,­ kot­je­to­po­ stav­ lje­ no­ v­po­ god­ bi­–­12.000­že­ lez­ ni­ ških­ voz­–­pla­ če­ va­ ti­ pe­ na­ le,­ker­ne­do­ se­ ga­ jo­ te­šte­ vil­ ke,­ po­ leg­te­ ga­mo­ ra­ jo­po­ kri­ va­ ti­ iz­ gu­ bo,­ki­jo­iz­ ka­ zu­ je­ jo­ ju­ go­ slo­ van­ ske­ že­ lez­ ni­ ce­ in­še­raz­ li­ ko­v­ce­ ni,­ki­na­ sta­ ja­ med­in­ dus­ trij­ skim­ ti­ rom­in­pro­ gra­ mi­ za­splo­ šni­pro­ met.­Ta­ce­ na­pa­ni­ta­ ko­maj­ hna,­saj­zna­ ša­v­pov­ pre­ čju­ 250.000­din­na­ton/km.­ Iz­ana­ li­ ze,­ki­je­bi­ la­pri­ prav­ lje­ na­ za­se­ jo­Iz­ vr­ šne­ ga­ sve­ ta,­je­raz­ vi­ dno,­ da­je­bi­ lo­v­le­ tu­1974­na­ lo­ že­ nih­ ali­ raz­ lo­ že­ nih­ 8958­že­ lez­ ni­ ških­ voz­in­da­ta­šte­ vil­ ka­ne­bo­ do­ sti­ma­ njša­tu­ di­v­le­ tu­1975.­Na­pod­ la­ gi­raz­ pra­ ve­ je­ bil­spre­ jet­sklep,­da­se­ce­ lot­ na­pro­ ble­ ma­ ti­ ka­ po­ sre­ du­ je­v­raz­ pra­ vo­ de­ le­ gat­ ski­ skup­ šči­ ni­ in­da­se­ta­ koj­po­ kre­ ne­ak­ ci­ jo­za­ure­ di­ tev­teh­za­ dev­s­pri­ stoj­ ni­ mi­ or­ ga­ ni­in­ sku­ pnos­ tmi. Po leg te ga so bi li spre je ti na sled nji kon kret ni skle pi: • Rav­ no­ta­ ko,­kot­pred­ vi­ de­ va­ Iz­ vr­ šni­svet­Ob­ či­ ne­ Kam­ nik,­da­bo­o­tem­sez­ na­ nil­re­ pu­ bli­ ške­ or­ ga­ ne­in­ Sa­ mo­ u­ prav­ no­ in­ te­ re­ sno­ sku­ pnost­ za­že­ lez­ ni­ ški­ in­ lu­ ški­pro­ met,­bo­tu­ di­Iz­ vr­ šni­svet­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le­ po­ sre­ do­ val­ pro­ ble­ ma­ ti­ ko,­ ki­iz­ vi­ ra­z­ob­ mo­ čja­ na­ še­ ob­ či­ ne,­in­pod­ prl­pri­ za­ de­ va­ nja,­ da­se­se­ da­ nji­in- dus­ trij­ ski­tir­spre­ me­ ni­v­pro­ go­za­jav­ ni­pro­ met. •­Na­pod­ la­ gi­te­ ga,­ker­se­na­ob­ mo­ čju­ Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le­na­ čr­ tu­ je­ jo­ ve­ li­ ke­in­ ve­ sti­ ci­ je,­ kot­so­Pa­ pir­ ni­ ca­ Ko­ li­ če­ vo,­ Ke­ mič­ na­ in­ dus­ tri­ ja­ Dom­ ža­ le,­ Oljar­ na,­Lek­ Men­ geš­in­Fruc­ tal­Al­ ko­ter­še­dru­ ge­de­ lov­ ne­or­ ga­ ni­ za­ ci­ je,­pro­ met­na­pro­ gi­ne­bo­v­upa­ da­ nju,­ am­ pak­ se­bo­še­po­ ve­ če­ val.­ Po­pro­ gi­bo­na­ mreč­tre­ ba­v­pr­ vem­ob­ dob­ ju­pre­ pe­ lja­ ti­ ve­ li­ ko­opre­ me­in­grad­ be­ ne­ ga­ma­ te­ ri­ a­ la,­ poz­ ne­ je­pa­ve­ li­ ko­su­ ro­ vin­in­go­ to­ vih­ iz­ del­ kov.­ Za­ ra­ di­te­ ga­bi­bi­ lo­ne­ smi­ sel­ no,­ da­bi­že­ lez­ ni­ ca­ne­priz­ na­ la­kam­ ni­ ško­ pro­ go­kot­pro­ go­za­jav­ ni­ pro­ met,­jo­vne­ sla­v­svo­ je­kar­ te­in­s­tem­omo­ go­ či­ la­ toč­ nej­ šo­do­ sta­ vo­vseh­pre­ vo­ zov. •­Dnev­ na­mi­ gra­ ci­ ja­ de­ lov­ ne­si­ le,­ki­od­ ha­ ja­z­ob­ mo­ čja­ob­ či­ ne­na­de­ lo­pred­ vsem­ v­ljub­ ljan­ ske­ ob­ či­ ne,­ je­ze­ lo­ve­ li­ ka,­saj­ta­šte­ vil­ ka­pred­ stav­ lja­ že­4.500­ lju­ di,­ki­od­ ha­ ja­ jo­ na­de­ lo­iz­ ven­ob­ či­ ne­ali­v­šo­ le­in­ pri­ bliž­ no­ 1.500­lju­ di,­ki­dnev­ no­pri­ ha­ ja­ jo­ na­de­ lo­v­ ob­ či­ no.­Te­šte­ vil­ ke­pa­brez­dvo­ ma­po­ go­ ju­ je­ jo­ obre­ me­ nje­ va­ nje­ cest­in­vpli­ va­ jo­na­one­ sna­ že­ va­ nje­ zra­ ka­ter­na­šte­ vil­ ne­pro­ met­ ne­ ne­ sre­ če.­ Za­ ra­ di­te­ ga­je­ nuj­ no­po­ tre­ bno,­ da­se­pro­ ga­po­ nov­ no­ uspo­ so­ bi­ za­ pot­ ni­ ški­ pro­ met­in­da­se­s­tem­raz­ bre­ me­ ni­ jo­ ce­ ste­ in­vpa­ dni­ ce­v­Ljub­ lja­ no. •­Za­ ra­ di­te­ ga,­da­bi­ti­do­ go­ vo­ ri­ lah­ ko­po­ te­ ka­ li­v­smi­ slu­ stro­ kov­ ne­ ga­ do­ go­ var­ ja­ nja,­ je­Iz­ vr­ šni­svet­ime­ no­ val­ko­ mi­ si­ jo,­ ki­jo­se­ stav­ lja­ jo­ Ivan­ ka­Zajc,­In­ go­Paš­in­ Šte­ fan­Lon­ cnar,­ in­to­z­na­ dlo­ go,­ da­pri­ pra­ vi­vse­po­ tre­ bno­za­spre­ mem­ bo­ se­ da­ nje­ ga­ sta­ tu­ sa­kam­ ni­ ške­ pro­ ge­in­da­se­do­ kon­ čno­ re­ ši­tu­ di­vpra­ ša­ nje­ jav­ ne­ ga­(ose­ bne­ ga)­pro­ me­ ta­na­tej­pro­ gi. O­vseh­teh­vpra­ ša­ njih­ bo­Iz­ vr­ šni­svet­sez­ na­ nil­ tu­ di­vse­de­ lov­ ne­or­ ga­ ni­ za­ ci­ je,­ kaj­ ti­pro­ blem­ pre­ vo­ za­po­ že­ lez­ ni­ ci­ je­bil­že­ve­ li­ ko­ krat­ obrav­ na­ van­ na­se­ stan­ kih­ ak­ ti­ va­go­ spo­ dar­ stve­ ni­ kov­ in­tu­ di­kri­ tič­ no­oce­ njen­za­ ra­ di­te­ ga,­ker­mo­ ra­ jo­na­ še­de­ lov­ ne­or­ ga­ ni­ za­ ci­ je­ v­bis­ tvu­ tri­ krat­pla­ če­ va­ ti­ uslu­ ge,­ki­jih­oprav­ lja­ jo­ se­ daj­po­že­ lez­ ni­ ci.­Ker­pa­gre­za­več­ti­ soč­pre­ vo­ zov,­ stro­ ški­ni­ so­ maj­ hni,­v­če­ mer­lah­ ko­tu­ di­išče­ mo­vzro­ ke,­da­de­ lov­ ne­or­ ga­ ni­ za­ ci­ je­ sku­ ša­ jo­pre­ u­ sme­ ri­ ti­ pro­ met­na­ce­ stna­ tran­ spor­ tna­ po­ dje­ tja.­ To­pa­ob­se­ da­ nji­si­ tu­ a­ ci­ ji­in­go­ sto­ ti­pro­ me­ ta­ ni­smo­ tr­ no­in­v­bis­ tvu­ve­ dno­bolj­po­ stav­ lja­v­os­ pre­ dje­ vpra­ ša­ nje­ oko­ lja­in­či­ ste­ ga­oz­ ra­ čja.­ (K. U.: Raz pra va o kam ni ški pro gi, Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, 26. ja nu ar 1976, str. 4) 5 Za hte ve za po nov no uved bo pot ni ške ga pro me ta na kam ni ški pro gi Da so se za hte ve za uvr sti tev kam ni ške pro ge med jav ne pro ge po jav lja le že dalj ča sa, po ro ča pri spe vek o kam ni ški pro gi, ki je bil ob jav ljen fe bru ar ja 1976 v Ob­ čin­ skem­ po­ ro­ če­ val­ cu. Dom ne va mo ce lo, da so bi le te za hte ve pri sot ne ves čas od uki ni tve pot ni ške ga pro- me ta, ven dar so in te re si do zo re li in se mno žič no iz ra- zi li še le po le tu 1975. Iz je mo ma je pot ni ški vlak (brez- plač no) vo zil pot ni ke iz Kam ni ka in Dom žal v Ljub lja no ter na zaj 9. ma ja 1975 – ob 30. oblet ni ci osvo bo di tve, kar je med ljud mi še bolj spod bu di lo že ljo po po nov ni uved bi pot ni ške ga pro me ta na kam ni ški pro gi. Na­sve­ ča­ no­ pro­ sla­ vo­ ob­30–let­ ni­ ci­ osvo­ bo­ di­ tve­ smo­po­da­ ljšem­ob­ dob­ ju­v­Dom­ ža­ lah­ na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi­spet­vi­ de­ li­ose­ bni­vlak,­ki­je­vo­ zil­ob­ ča­ ne­in­de­ lov­ ne­ lju­ di­v­Ljub­ lja­ no.­ Po­ stav­ lja­ se­vpra­ ša­ nje,­ če­ne­bi­bi­ lo­ po­ tre­ bno­ tu­ di­v­bo­ do­ če­ra­ zmiš­ lja­ ti­ o­tem,­da­bi­na­pro­ gi­po­ nov­ no­ uve­ dli­pot­ ni­ ški­pro­ met.­ (Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec,­20. maj 1975) Še­o­kam­ ni­ ški­pro­ gi Po­ bu­ da,­ki­sta­jo­da­ la­iz­ vr­ šna­sve­ ta­ob­ čin­Kam­ ni­ ka­ in­Dom­ žal­je­do­ ži­ ve­ la­ne­ ka­ te­ re­ dru­ gač­ ne­ po­ gle­ de­na­ ta­pro­ blem­ ta­ ko­na­Sa­ mo­ u­ prav­ ni­ in­ te­ re­ sni­ sku­ pno­ sti­ za­že­ lez­ ni­ ški­ in­lu­ ški­pro­ met­kot­na­Ko­ mi­ te­ ju­ za­že­ lez­ ni­ ško­go­ spo­ dar­ stvo­Ljub­ lja­ na.­ Ob­ ča­ ni­in­de­ lov­ ni­lju­ dje­so­pre­ pri­ ča­ ni,­ da­bo­na­ kam­ ni­ ški­pro­ gi­po­ nov­ no­uve­ den­pot­ ni­ ški­vlak­in­da­ne­ bo­ mo­vi­ de­ li­ta­ kih­pri­ zo­ rov­sa­ mo­ob­ve­ li­ kih­slo­ ve­ sno­ stih,­am­ pak­vsak­dan.­ (Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, 25. fe- bru ar 1976, str. 4) Na­pod­ la­ gi­teh­ugo­ to­ vi­ tev­ je­bil­na­ak­ ti­ vu­go­ spo­ dar­ stve­ ni­ kov­ po­ nov­ no­ obrav­ na­ van­ pro­ blem­ kam­ ni­ ške­pro­ ge,­sku­ paj­s­pred­ stav­ ni­ ki­ TOZD­Že­ lez­ ni­ ške­ ga­ tran­ spor­ tne­ ga­ pro­ me­ ta­ Ljub­ lja­ na,­ ki­so­ga­za­ sto­ pa­ li­ to­ va­ riš­Čur­ čič,­Bran­ ko­Sok­in­to­ va­ riš­Le­ stan.­Osnov­ no­vpra­ ša­ nje­ je­si­ cer­bi­ lo­po­ kri­ va­ nje­ iz­ gub­ju­ go­ slo- van­ skih­že­ lez­ nic­ in­se­ ve­ da­tu­ di­vpra­ ša­ nje­ te­ ga,­za­ kaj­ mo­ ra­ jo­de­ lov­ ne­or­ ga­ ni­ za­ ci­ je­ kam­ ni­ ške­ in­dom­ žal­ ske­ ob­ či­ ne­po­ leg­stro­ škov­ vzdr­ že­ va­ nja­ in­ dus­ trij­ ske­ ga­ ti­ ra,­ pla­ če­ va­ nja­ na­ sta­ lih­raz­ lik­po­po­ god­ bi­iz­le­ ta­1970,­pla­če­ va­ ti­še­ce­ lot­ no­iz­ gu­ bo­v­že­ lez­ ni­ ške­ mu­pro­ me­ tu.­ V­raz­ pra­ vi­je­bi­ lo­po­ jas­ nje­ no,­ da­gre­za­šir­ ši­na­ čin­ re­ še­ va­ nja­ na­ sta­ le­si­ tu­ a­ ci­ je­ in­da­gre­za­od­ pra­ vo­ ne­ ka­ te­ rih­za­ dev,­ki­si­ stem­ sko­ ni­ so­re­ še­ ne.­Če­ prav­so­iz­ de­ la­ ni­pro­ gra­ mi­ in­pla­ ni­za­raz­ voj,­pa­že­ lez­ ni­ čar­ ji­ ne­ odlo­ ča­ jo­ sa­ mi­o­teh­vpra­ ša­ njih,­ kaj­ ti­vpra­ ša­ nja­ cen­ za­nji­ ho­ ve­uslu­ ge­in­sto­ ri­ tve­so­v­pri­ stoj­ no­ sti­ zvez­ nih­ or­ ga­ nov­za­ce­ ne.­Po­ leg­te­ ga­je­zna­ no­dej­ stvo,­da­so­ naj­ ve­ čji­ko­ ri­ stni­ ki­ že­ lez­ ni­ ce­ ti­ ste­de­ lov­ ne­or­ ga­ ni­ za­ ci­ je,­ ki­ni­ so­naj­ bolj­aku­ mu­ la­ tiv­ ne,­ ven­ dar­so­osnov­ ne­ ga­ po­ me­ na.­Med­te­spa­ da­ jo­ta­ ko­že­ le­ zar­ ne,­ ka­ kor­ru­ dni­ ki­in­ del­ba­ zič­ ne­in­ dus­ tri­ je.­ Po­ leg­te­ ga­že­vr­ sto­let­ugo­ tav­ lja­ mo,­da­ima­ jo­ne­ ka­ te­ re­ pro­ ge­ve­ čje­ugo­ dno­ sti­ gle­ de­ cen­in­to­z­raz­ lič­ ni­ mi­ fak­ tor­ ji,­kar­pa­ko­ maj­za­ do­ šča­za­ re­ dne­obra­ to­ val­ ne­ stro­ ške.­Ren­ ta­ bil­ no­ je­po­ slo­ va­ nje­ na­glav­ ni­pro­ gi­Ljub­ lja­ na–Zi­ da­ ni­ Most­in­še­na­ne­ ka­ te­ rih­med­ na­ ro­ dnih­pro­ gah.­ De­ lav­ ci,­ki­de­ la­ jo­na­že­ lez­ ni­ ci,­ se­za­ ve­ da­ jo­ tu­ di­te­ ga,­da­nji­ ho­ ve­sto­ ri­ tve­ni­ so­naj­ bo­ ljše­ /…/­Po­ se­ bno­ vpra­ ša­ nje­ pa­iz­ vi­ ra­tu­ di­iz­te­ ga,­da­ima­ mo­sa­ mo­v­Slo­ ve­ ni­ ji­usta­ nov­ lje­ no­ sa­ mo­ u­ prav­ no­ in­ te­ re­ sno­ sku­ pnost,­ ne­pa­tu­ di­v­osta­ lih­re­ pu­ bli­ kah.­ Si­ cer­bo­to­vpra­ ša­ nje­ re­ še­ no­na­pod­ la­ gi­skle­ pa­Zvez­ ne­ ga­ iz­ vr­ šne­ ga­ sve­ ta­in­ ne­ ka­ te­ rih­ dru­ gih,­ki­so­bi­ li­spre­ je­ ti­v­tej­zve­ zi.­Kam­ ni­ ška­pro­ ga­pa­za­ hte­ va­po­ se­ bno­ obrav­ na­ vo.­ Dej­ stvo­je,­ da­so­na­ re­ je­ ne­ ana­ li­ ze­po­ ka­ za­ le,­ da­je­pro­ ga­ren­ ta- bil­ na­in­da­ob­ sto­ je­vse­mož­ no­ sti,­ da­se­spre­ me­ ni­ v­ pro­ go­za­jav­ ni­pro­ met.­Pri­vsem­tem­še­ve­ dno­osta­ ja­ od­ pr­ to­vpra­ ša­ nje­ pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta.­ Pred­ stav­ ni­ ki­ že­ lez­ ni­ ce­ so­ute­ me­ lje­ va­ li,­ da­bi­po­ nov­ na­ uspo­ so­ bi­ tev­ pro­ ge­za­pot­ ni­ ški­pro­ met­za­ hte­ va­ la­ isto­ ča­ sno­ re­ ši­ tev­ vr­ ste­od­ pr­ tih­vpra­ šanj­ in­da­je­tu­ di­vpra­ ša­ nje­ sa­ me­ pro­ ge­od­ pr­ to,­ker­se­ da­ nji­ti­ ri­omo­ go­ ča­ jo­ naj­ ve­ čjo­ hi- trost­50­km/h.­ Raz­ prav­ ljav­ ci­ so­sma­ tra­ li,­ da­tak­ šni­po­ mi­ sle­ ki­ ni­ so­ pov­ sem­ute­ me­ lje­ ni­ in­da­ne­mo­ re­ mo­ že­se­ daj­go­ vo­ ri­ ti­ o­tem,­da­bi­bil­pot­ ni­ ški­pro­ met­ne­ ren­ ta­ bi­ len,­ saj­bi­ lah­ ko­na­ šli­kaj­hi­ tro­po­ dat­ ke,­ ko­ li­ ko­lju­ di­bi­se­dnev­ no­ pre­ va­ ža­ lo­ z­vla­ ki­na­de­ lo­ali­z­de­ la.­Ja­ sno­pa­je­pri­tem­ to,­da­bi­lju­ dje­lah­ ko­več­ krat­po­ to­ va­ li­po­že­ lez­ ni­ ci­ in­ne­ bi­bi­ li­več­od­ vi­ sni­od­ce­ stne­ ga­ jav­ ne­ ga­ali­ose­ bne­ ga­ pro­ me­ ta. /…/­Pred­ stav­ ni­ ki­ go­ spo­ dar­ stva­ so­sma­ tra­ li,­ da­je­ vsa­vpra­ ša­ nja,­ ki­iz­ vi­ ra­ jo­iz­na­ slo­ va­kam­ ni­ ške­ pro­ ge,­ po­ tre­ bno­ obrav­ na­ va­ ti­ sku­ paj­in­naj­ ti­us­ trez­ no­ re­ ši­ tev.­ Dru­ ga­ če­ si­je­tež­ ko­pred­ stav­ lja­ ti,­ da­bi­v­de­ lov­ nih­ ko- lek­ ti­ vih­do­ se­ gli­po­ poln­uspeh­pri­po­ kri­ va­ nju­ iz­ gu­ be­že­ lez­ ni­ ce,­kaj­ ti­de­ lov­ ni­lju­ dje­ve­ dno­po­ stav­ lja­ jo­ na­dnev­ ne­re­ de­ure­ di­ tev­vseh­pro­ ble­ mov­s­kam­ ni­ ško­pro­ go. Vsi­so­si­ cer­po­ u­ da­ ri­ li,­ da­ne­pri­ ča­ ku­ je­ jo­ ure­ di­ tev­te­ ga­pro­ ble­ ma­ ta­ koj,­ven­ dar­pa­so­opo­ zo­ ri­ li­ na­dej­ stvo,­ da­je­tak­ šna­raz­ pra­ va­ po­ te­ ka­ la­ že­pred­enim­le­ tom,­ ven­ dar­pa­ni­ro­ di­ la­no­ be­ nih­ sa­ dov.­Na­osno­ vi­te­ ga­je­ bil­spre­ jet­sklep,­da­naj­TOZD­ŽTP­Ljub­ lja­ na­ v­ro­ ku­ene­ ga­te­ dna­da­pi­ sme­ no­ obraz­ lo­ ži­ tev­ vpra­ ša­ nja­ kam­ ni­ ške­ pro­ ge,­iz­ka­ te­ re­ ga­ mo­ ra­ jo­iz­ ha­ ja­ ti­vse­re­ ši­ tve,­ki­so­bi­ le­ na­ ka­ za­ ne­ ne­sa­ mo­na­sa­ mo­ u­ prav­ ni­ in­ te­ re­ sni­ sku­ pno­ sti,­am­ pak­tu­ di­na­ak­ ti­ vu­go­ spo­ dar­ stve­ ni­ kov. Go­ spo­ dar­ ski­ raz­ voj­kam­ ni­ ško­dom­ žal­ ske­ ga­ po­ droč­ ja­za­ hte­ va­re­ ši­ tev­te­ ga­vpra­ ša­ nja­ in­tu­ di­var­ stvo­oko­ lja­ ne­sme­bi­ ti­eno­izmed­zad­ njih­vpra­ šanj,­ ker­je­te­ sno­ po­ ve­ za­ no­ z­vpra­ ša­ njem­ one­ sna­ že­ va­ nja­ zra­ ka­in­pro­ met­ ne­var­ no­ sti.­ O­bo­ do­ čih­raz­ pra­ vah­ in­za­ ključ­ kih­ bo­ raz­ prav­ lja­ la­ de­ le­ gat­ ska­ skup­ šči­ na­ in­sku­ ša­ la­do­ se­ či­to,­kar­je­bi­ lo­iz­ ra­ že­ no­ ne­sa­ mo­v­pred­ stav­ ni­ ških­ in­ po­ sve­ to­ val­ nih­ or­ ga­ nih,­ am­ pak­tu­ di­na­zbo­ rih­de­ lov- nih­lju­ di­in­ob­ ča­ nov.­ To­pa­po­ me­ ni­po­ nov­ no­ vklju­ či­ tev­ kam­ ni­ ške­ pro­ ge­med­osta­ le­že­ lez­ ni­ ce­ v­na­ šem­go­ spo­ dar­ stvu­in­po­ nov­ no­ uved­ bo­pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta.­ (A. R. Še o kam ni ški pro gi, Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, 25. fe bru- ar 1976, str. 2) Iz pri spev ka iz ve mo o vsej kom plek sno sti na sta le si tu a ci je, ki se je za ple tla še za ra di spre mem be or ga- ni zi ra nja po sa mez nih go spo dar skih (toz di, soz di), re- pu bli ških iz vr šil nih (SIS za že lez ni ški in lu ški pro met) in dr žav nih or ga nov. 6 Po nov na uved ba pot ni ške ga pro me ta na kam ni ški pro gi 29. ma ja 1978 je Že lez ni ško tran spor tno po dje tje po nov no uve dlo kam ni ški pot ni ški vlak. Ka ko je pri- šlo do te ne na dne, dol go pri ča ko va ne odlo či tve in s kak šni mi te ža va mi se je sre če val kam ni ški vlak ob po- nov ni uved bi, nam raz ja sni jo pri spev ki v ob čin skem ča so pi sju sre di le ta 1978. V be se di lu pri spev kov smo po u da ri li sub jek te, ki so iz ve dli po sa mez ne ak ci je za po nov no uved bo pot ni ške ga pro me ta na kam ni ški pro- gi. Gle de na po u dar ke lah ko ugo to vi mo, da po nov na uved ba ven dar le ni bi la ta ko ne na dna in ne pri ča ko va- na, saj so se za njo zav ze ma li mno gi lju dje pre ko or ga- nov te da nje dru žbe ne or ga ni zi ra no sti. Kam­ ni­ čan­bo­vo­ zil­le­ob­de­ lav­ ni­ kih Le­ tos­po­ te­ ka­10­let,­od­ kar­je­pre­ ne­ hal­ vo­ zi­ ti­pot­ ni­ ški­vlak­v­Kam­ nik­in­pre­ se­ ne­ ti­ la­ nas­je­odlo­ či­ tev­ Že­ lez­ ni­ ške­ ga­ go­ spo­ dar­ stva­ Ljub­ lja­ na,­ ki­se­je­odlo­ či­ lo­ po­ nov­ no­ uve­ sti­pot­ ni­ ški­pro­ met­na­pro­ gi­iz­Ljub­ lja­ ne­ v­ Kam­ nik.­ Na­to­od­ lo­ či­ tev­ so­ned­ vom­ no­ vpli­ va­ la­stal­ na­ pri­ za­ de­ va­ nja­dom­ žal­ ske­in­kam­ ni­ ške­ ob­ čin­ ske­ skup- šči­ ne­ter­ve­ dno­ve­ čji­pro­ met­na­ljub­ ljan­ skih­ vpa­ dni­ cah.­Vož­ nja­z­Vi­ a­ tor­ je­ vi­ mi­ av­ to­ bu­ si,­ ki­so­pred­de­ set­ i­ mi­ le­ ti­»iz­ ri­ ni­ li«­kam­ ni­ ške­ ga­ hla­ po­ na,­ je­zla­ sti­ob­ko­ ni­ cah­ po­ sta­ la­pra­ va­mu­ ka­za­šte­ vil­ ne­de­ lav­ ce­in­štu­ den­ te,­ ki­ se­dnev­ no­vo­ zi­ jo­v­Ljub­ lja­ no­in­v­Kam­ nik.­ V­za­ čet­ ku­bo­pot­ ni­ ški­vlak­vo­ zil­le­ob­de­ lav­ ni­ kih­ in­ 29.­ma­ ja­zju­ traj­bo­že­od­ pe­ ljal­z­že­ lez­ ni­ ške­ po­ sta­ je­ Kam­ nik­me­ sto.­Se­ ve­ da­pa­po­ no­ ven­ za­ če­ tek­pot­ ni­ ške­ ga­pro­ me­ ta­ na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi­ne­bo­po­ te­ kal­brez­te­ žav.­Pro­ ga­je­do­ tra­ ja­ na­ in­v­zad­ njih­le­ tih­ni­ so­va­ njo­ vlo­ ži­ li­mno­ go­de­ nar­ ja.­ Tu­ di­s­po­ sta­ ja­ li­ šči­ ni­vse­ta­ ko,­ kot­bi­mo­ ra­ lo­bi­ ti,­za­ to­bo­ do­mo­ ra­ li­ure­ di­ ti­us­ trez­ ne­ pe­ ro­ ne­in­zno­ va­uspo­ so­ bi­ ti­ ne­ ka­ te­ ra­ po­ staj­ na­ po­ slo­ pja.­Naj­ nuj­ nej­ še­ pa­bo­go­ to­ vo­do­dne,­ko­bo­kam­ ni­ čan­ spet­za­ pi­ skal­in­po­ pe­ ljal­pr­ ve­pot­ ni­ ke­v­Ljub­ lja­ no.­ Te­ ža­ ve­bo­ do­tu­ di­na­že­ lez­ ni­ ških­ pre­ ho­ dih,­ kjer­ce­ ste­preč­ ka­ jo­ kam­ ni­ ško­ pro­ go.­Za­ va­ ro­ va­ na­ sta­le­dva­ pre­ ho­ da,­ v­Dom­ ža­ lah­ in­Čr­ nu­ čah.­ Za­ to­bo­ka­ za­ lo­bi­ ti­ vsaj­v­za­ čet­ ku­ze­ lo­pre­ vi­ den­ pri­preč­ ka­ nju­ pro­ ge.­Že­ lez­ ni­ ške­za­ por­ ni­ ce­ v­Čr­ nu­ čah­ pa­bo­ do­pov­ zro­ ča­ le­ še­ do­ dat­ ne­ sit­ no­ sti,­saj­bo­ do­se­ daj­za­ pr­ te­dlje­ča­ sa,­kot­ ta­le­ ta,­ko­je­v­Kam­ nik­vo­ zil­le­to­ vor­ ni­vlak. Kar­ ko­ li­že,­po­ nov­ na­ uved­ ba­pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta­ na­ kam­ ni­ ški­ pro­ gi­bo­raz­ bre­ me­ ni­ la­ ce­ sti­pro­ ti­Ljub­ lja­ ni­ in­ hkra­ ti­skraj­ ša­ la­ čas­vož­ nje­zla­ sti­ob­ko­ ni­ cah.­ (A.­R.:­ Kam­ ni­ čan­ bo­vo­ zil­le­ob­de­ lav­ ni­ kih,­ Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­ maj­1978) 144Razprave – gospodarska zgodovina 145 Razprave – gospodarska zgodovinaVlak vo zi! To­ni­no­ be­ na­utva­ ra,­am­ pak­dej­ stvo,­ki­je­po­to­ li­ kem­ča­ su­le­po­ sta­ lo­re­ sni­ ca.­Mor­ da­te­ ga­ne­mo­ re­ mo­ pov­ sem­do­ je­ ti­za­ ra­ di­te­ ga,­ker­smo­si­pre­ več­let­pri­ za­ de­ va­ li,­ da­bi­in­ dus­ trij­ ski­ tir­po­ nov­ no­ oži­ vi­ li­tu­ di­za­ pot­ ni­ ški­pro­ met­in­se­kot­v­»do­ brih­sta­ rih­ča­ sih«­vo­ zi­ li­ s­kam­ ni­ ča­ nom.­ Če­ prav­so­no­ vi­ ce­o­uved­ bi­pot­ ni­ ške­ ga­pro­ me­ ta­ na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi­bolj­na­skri­ vaj­pri­ ha­ ja­ le­med­nas­–­v­obli­ ki­voz­ nih­re­ dov­v­ča­ so­ pi­ sju­ –­je­ le­ste­ kel­pro­ met,­ki­nam­omo­ go­ ča,­ da­se­umak­ ne­ mo­ s­cest­in­se­po­ slu­ ži­ mo­ te­po­ ve­ za­ ve­ med­Ljub­ lja­ no­ in­ Kam­ ni­ kom.­ Ne­mi­ sli­ mo­ raz­ prav­ lja­ ti­ o­vzro­ kih,­ki­so­pri­ pe­ lja­ li­do­te­ ga,­saj­je­do­ volj,­če­po­ ve­ mo,­ da­je­za­ tr­ pa­ nost­ na­na­ ših­ce­ stah­da­ la­»ze­ le­ no­luč«,­da­zo­ pet­vo­ zi­vlak.­ Ne­ pre­ tr­ ga­ ne­ ko­ lo­ ne­av­ to­ mo­ bi­ lov,­ av­ to­ bu­ sov­ in­to­ vor­ nja­ kov­ne­ovi­ ra­ jo­sa­ mo­hi­ tre­po­ ve­ za­ ve­ med­Ljub­ lja­ no­ in­dom­ žal­ sko­kam­ ni­ škim­ pre­ de­ lom,­ am­ pak­za­ hte­ va­ jo­ pred­ vsem­ v­ko­ ni­ cah­ve­ li­ ko­iz­ gu­ bo­ča­ sa­za­vse­ti­ ste,­ ki­se­dan­za­dnem­pre­ va­ ža­ jo­ na­de­ lo­ali­v­šo­ le.­Po­ leg­ te­ ga­je­pri­ sot­ na­ tu­ di­var­ nost­ude­ le­ žen­ cev­ v­ce­ stnem­ pro­ me­ tu,­ saj­se­v­pro­ met­ nem­ ka­ o­ su­do­ ga­ ja­ jo­ šte­ vil­ ne­ ne­ sre­ če,­ ki­ima­ jo­za­po­ sle­ di­ co­ ve­ li­ ko­ma­ te­ ri­ al­ no­ ško­ do­ in­ter­ ja­ jo­tu­ di­ve­ lik­krv­ ni­da­ vek. In­ka­ ko­bo­po­ te­ kal­pro­ met?­ Iz­voz­ ne­ ga­ re­ da­lah­ ko­ raz­ be­ re­ mo,­ da­bo­imel­vlak­tre­ nut­ ne­ po­ sta­ je­v­Kam­ ni­ ku,­Jar­ šah,­na­Ro­ di­ ci,­v­Dom­ ža­ lah,­ na­Čr­ nu­ čah­ in­ v­Ljub­ lja­ ni.­ To­so­se­ daj­ti­ sta­po­ sta­ ja­ li­ šča,­ ki­jih­je­Že­ lez­ ni­ ško­go­ spo­ dar­ stvo­ Ljub­ lja­ na­ pred­ vi­ de­ lo­ v­voz­ nem­ re­ du.­Gle­ de­na­to,­da­so­iz­ pa­ dla­ne­ ka­ te­ ra­ po­ sta­ ja­ li­ šča­ –­v­na­ ši­ob­ či­ ni­Tr­ zin­–­pri­ prav­ lja­ jo­ pri­Že­ lez­ ni­ škem­ go­ spo­ dar­ stvu­ Ljub­ lja­ na­ tu­ di­dru­ go­va­ ri­ an­ to,­ po­ka­ te­ ri­bi­ bi­ la­po­ sta­ ja­ li­ šča­ še­na­Ba­ kov­ ni­ ku,­ v­Tr­ zi­ nu­in­za­Be­ ži­ gra­ dom.­Od­ pr­ to­pa­osta­ ja­tu­ di­po­ sta­ ja­ li­ šče­ na­Hom­ cu.­ Ne­gle­ de­na­vse­to,­ka­ ko­bo­ta­za­ de­ va­kon­ čno­ure­ je­ na,­ pa­se­mo­ ra­ mo­za­ ve­ da­ ti­pred­ vsem­na­ sled­ nje: • Uved­ ba­in­ren­ ta­ bil­ nost­ pot­ ni­ ške­ ga­ vla­ ka­bo­od­ vi­ sna­od­nas­sa­ mih,­saj­smo­mi­ti­ sti,­ki­bo­ mo­raz­ bre­ me­ ni­ li­ pre­ na­ tr­ pa­ ne­ ce­ ste­in­hi­ tre­ je­pri­ ha­ ja­ li­na­ de­ lo,­v­šo­ le,­po­oprav­ kih­ v­Kam­ nik­ali­v­Ljub­ lja­ no­ in­se­vra­ ča­ li­do­ mov. •­Po­ skr­ be­ ti­ bo­ mo­mo­ ra­ li­tu­ di­za­var­ ne­pre­ ho­ de­ pre­ ko­že­ lez­ ni­ ških­ ti­ rov,­po­ se­ bno­ za­ ra­ di­te­ ga,­ker­smo­ se­že­mal­ ce­od­ va­ di­ li­po­ go­ stih­ vla­ kov­in­bi­vsa­ ka­ ne­ paz­ lji­ vost­ lah­ ko­ime­ la­ze­ lo­hu­ de­po­ sle­ di­ ce.­ Te­ mu­vpra­ ša­ nju­ bo­ mo­mo­ ra­ li­po­ sve­ ti­ ti­ vso­po­ zor­ nost,­saj­si­vsi­že­ li­ mo,­da­se­z­uved­ bo­vla­ ka­zma­ njša­ jo­šte­ vil­ ne­ne­ sre­ če. Vlak­ima­ mo­in­za­ ra­ di­te­ ga­pu­ sti­ mo­ na­ še­»je­ kle­ ne­ ko­ njič­ ke«­ do­ ma­ali­na­pri­ mer­ nih­ me­ stih­pri­po­ sta­ ja­ li­ ščih­ter­iz­ ko­ ri­ sti­ mo­ ti­ sto,­za­kar­smo­se­to­ li­ ko­ krat­ ne­ u­ spe­ šno­ po­ go­ var­ ja­ li,­ pa­smo­se­ daj­kon­ čno­le­do­ bi­ li.­ VLAK­VO­ ZI!­Vsi­pa­smo­pre­ pri­ ča­ ni,­ da­se­bo­ mo­ze­ lo­ kma­ lu­po­ go­ vo­ ri­ li­ o­vseh­od­ pr­ tih­vpra­ ša­ njih­ in­da­nam­ je­vlak­»pri­ pe­ ljal«­ tu­ di­do­ bro­vo­ ljo­in­več­pro­ ste­ ga­ ča­ sa,­ ki­ga­ne­bo­po­ tre­ bno­ za­ prav­ lja­ ti­ v­ne­ pre­ tr­ ga­ nih­ ko­ lo­ nah­na­ce­ stah.­Upa­ mo,­da­bo­ mo­zna­ li­ko­ ri­ sti­ ti­to,­po­ če­ mer­smo­to­ li­ ko­hre­ pe­ ne­ li­ in­da­bo­kam­ ni­ čan­ po­ stal­ del­na­ še­ ga­vsa­ ko­ dnev­ ne­ ga­ živ­ lje­ nja­na­po­ ti­na­de­ lo­in­ z­de­ la.­(Vlak­vo­ zi!,­Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec;­ Dom­ ža­ le,­ 30.­ maj­1978;­le­ to­XVI,­št.­8) Kam ni čan tu di v in te re su Ljub lja ne Ko­je­29.­ma­ ja­le­ tos­na­že­ lez­ ni­ ški­ pro­ gi­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­po­de­ set­ ih­le­ tih­po­ nov­ no­ za­ čel­vo­ zi­ ti­pot­ ni­ ški­ vlak,­smo­v­jav­ no­ sti­več­ krat­sli­ ša­ li­vpra­ ša­ nje,­ na­či­ ga­ vo­za­ hte­ vo­in­se­ ve­ da­na­či­ gav­ra­ čun­je­oži­ vel­pot­ ni­ ški­ pro­ met­na­tej­nek­ daj­»ne­ ren­ ta­ bil­ ni«­ pro­ gi.­Za­ja­ snej­ ši­ od­ go­ vor­na­to­vpra­ ša­ nje­ je­prav,­da­po­ se­ že­ mo­ ne­ kaj­ let­na­ zaj.­…­ Že­v­raz­ pra­ vah­ o­za­ go­ tov­ lje­ nih­ sred­ stvih­ za­po­ kri­ va­ nje­iz­ gub­na­že­ lez­ ni­ ci­ v­le­ tu­1974,­je­bi­ la­zdru­ že­ ne­ mu­de­ lu­po­ stav­ lje­ na­ za­ hte­ va,­ da­se­bla­ gov­ ni­ pro­ met­ vklju­ či­v­jav­ ni­pro­ met­in­da­se­uve­ de­pot­ ni­ ški­pro­ met­ na­tej­pro­ gi. Ob­ ča­ ni­in­de­ lav­ ci­v­zdru­ že­ nem­ de­ lu­v­ob­ či­ nah­ob­ tej­pro­ gi­so­na­mno­ gih­zbo­ rih­že­ne­ kaj­let­opo­ zar­ ja­ li­ na­po­ tre­ bo­po­po­ nov­ ni­uved­ bi­jav­ ne­ ga­pro­ me­ ta­ in­še­ zla­ sti­na­po­ tre­ bo­po­pot­ ni­ škem­ pro­ me­ tu.­ Iz­kam­ ni­ ške­ in­dom­ žal­ ske­ ob­ či­ ne­po­ tu­ je­dnev­ no­v­Ljub­ lja­ no­ pri­ bliž­ no­6.000­lju­ di,­kar­ob­ne­ ne­ hno­ na­ ra­ šča­ jo­ čem­ pro­ me­ tu­na­se­ ver­ ni­ljub­ ljan­ ski­ vpa­ dni­ ci­ do­ dat­ no­ pri­ spe­ va­ k­ ne­ mo­ go­ čim­ pro­ met­ nim­ ra­ zme­ ram­ ob­vsto­ pu­v­Ljub­ lja­ no­in­v­sa­ mi­Ljub­ lja­ ni. Skup­ šči­ ni­ ob­ čin­Kam­ nik­ in­Dom­ ža­ le­ sta­de­ cem­ bra­1975­pre­ dla­ ga­ li­ Iz­ vr­ šne­ mu­ sve­ tu­Skup­ šči­ ne­ SR­ Slo­ ve­ ni­ je,­ da­raz­ ve­ lja­ vi­ odlok­o­iz­ lo­ či­ tvi­že­ lez­ ni­ ške­ pro­ ge­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­ iz­jav­ ne­ ga­pro­ me­ ta,­ Sa­ mo­ u­ prav­ ni­in­ te­ re­ sni­ sku­ pno­ sti­ za­že­ lez­ ni­ ški­ in­lu­ ški­pro­ met­pa,­ da­se­upo­ ra­ bni­ ki­ te­pro­ ge­ena­ ko­ prav­ no­ vklju­ či­ jo­v­to­ sku­ pnost­in­pro­ ble­ me­na­tej­pro­ gi­sku­ pno­raz­ re­ šu­ je­ jo. V­od­ go­ vo­ ru­ na­de­ le­ gat­ sko­ vpra­ ša­ nje­ kam­ ni­ ške­ de­ le­ ga­ ci­ je­na­Zbo­ ru­ob­ čin­Skup­ šči­ ne­ SR­Slo­ ve­ ni­ je­ ma­ ja­ 1976­je­re­ pu­ bli­ ški­ Iz­ vr­ šni­svet­me­ nil,­naj­se­o­po­ nov­ ni­ uved­ bi­jav­ ne­ ga­pro­ me­ ta­ ko­ ri­ stni­ ki­ že­ lez­ ni­ ških­ sto­ ri­ tev­ in­iz­ va­ jal­ ci­teh­sto­ ri­ tev­do­ go­ vo­ ri­ jo­ v­okvi­ ru­SIS­za­že­ lez­ ni­ ški­in­lu­ ški­pro­ met­SR­Slo­ ve­ ni­ je.­ Iz­ vr­ šni­svet­je­tu­ di­ pre­ dla­ gal­ SIS,­da­o­za­ hte­ vi­ob­ čin­Kam­ nik­in­Dom­ ža­ le­raz­ prav­ lja­ na­svo­ ji­skup­ šči­ ni­ ter­zav­ za­ me­ do­ kon­ čno­ sta­ li­ šče. Na­se­ ji­Zbo­ ra­ob­ čin­Skup­ šči­ ne­ SR­Slo­ ve­ ni­ je­ ju­ li- ja­1976­so­kam­ ni­ ški­ de­ le­ ga­ ti­ ob­pod­ po­ ri­pre­ dla­ ga­ li­ aman­ dma­ k­pre­ dlo­ gu­ dru­ žbe­ ne­ ga­ pla­ na­SR­Slo­ ve­ ni­ je­za­ob­ dob­ je­ 1976–1980.­ Pre­ dla­ ga­ li­ so,­naj­se­v­ po­ gla­ vju­ o­pro­ me­ tu­ do­ da­be­ se­ di­ lo:­ V­tem­sred­ nje­ roč­ nem­ob­ dob­ ju­bo­sa­ mo­ u­ prav­ na­ in­ te­ re­ sna­ sku­ pnost­ za­ že­ lez­ ni­ ški­ in­lu­ ški­pro­ met­ure­ di­ la­vpra­ ša­ nje­ vklju­ či­ tve­ lo­ kal­ nih­ prog­(Ljub­ lja­ na–Kam­ nik,­ Ljub­ lja­ na–Ko­ če­ vje­ itd.)­v­jav­ ni­pro­ met.­V­obraz­ lo­ ži­ tvi­ aman­ dma­ ja­ je­bi­ lo­re­ če­ no,­da­je­po­ tre­ bno­ ce­ lo­ vi­ to­obrav­ na­ va­ ti­ pro­ met­ (že­ lez­ ni­ ški­ in­ce­ stni)­v­na­ ši­re­ pu­ bli­ ki,­ še­po­ se­ bej­pa­je­ nes­ pre­ jem­ lji­ vo,­ da­že­ lez­ ni­ ške­ pro­ ge­de­ li­ mo­na­re­ pu­ bli­ ške­in­ob­ čin­ ske.­ Pro­ ti­te­ mu­aman­ dma­ ju­ je­v­zbo­ ru­ ob­ čin­gla­ so­ va­ la­ le­ena­tre­ tji­ na­de­ le­ ga­ tov,­ ven­ dar­ni­bil­ spre­ jet,­ker­se­pre­ cej­de­ le­ ga­ tov­ ni­mo­ glo­odlo­ či­ ti­ne­za­ in­ne­za­pro­ ti. Ob­raz­ pra­ vi­o­pro­ ble­ ma­ ti­ ki­ raz­ vo­ ja­kom­ plek­ sne­ ga­ pro­ me­ ta­ v­SR­Slo­ ve­ ni­ ji,­ ki­je­bi­ la­v­Zbo­ ru­ob­ čin­Skup­ šči­ ne­SR­Slo­ ve­ ni­ je­ fe­ bru­ ar­ ja­ 1977,­je­skup­ šči­ na­ de­ le­ ga­ tov­zbo­ ra­ob­ čin­iz­Ob­ či­ ne­Kam­ nik­pre­ dla­ ga­ la­ do­ pol­ ni­ tev­pre­ dla­ ga­ nih­ ukre­ pov­s­tem,­da­se­pre­ u­ či­uved­ ba­ pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta­ tu­ di­na­po­ god­ be­ nih­ ob­ me­ stnih­ že­ lez­ ni­ ških­ pro­ gah­in­vklju­ či­ tev­ teh­prog­v­jav­ ni­pro­ met. K pre dlo gu sta lišč, skle pov in pri po ro čil o iz va ja nju pro gra mov ukre pov za ra ci o na li za ci jo pri do bi va nja, pre tvar ja nja, tran spor ta in po ra be ener gi je, ki jih je re- pu bli ška skup šči na spre je la ja nu ar ja le tos, so kam ni-ški de le ga ti pre dla ga li, naj se v skle pih po u da ri po men po nov ne vklju či tve pri me stnih že lez ni ških prog v pot- ni ški pro met, kar bi pri spe va lo k go spo dar nej ši po ra bi ener gi je in var stvu oko lja. Naj­ po­ mem­ bnej­ ši­ do­ ku­ ment,­ ki­iz­ ra­ ža­sku­ pne­in­ te­ re­ se­ob­ čin­ljub­ ljan­ ske­ re­ gi­ je,­in­ki­še­po­ se­ bno­ po­ u­ dar­ ja­sku­ pno­raz­ re­ še­ va­ nje­ pro­ met­ nih­ to­ kov­v­re­ gi­ ji,­ je­do­ go­ vor­ob­ čin­te­re­ gi­ je­o­sku­ pnih­vpra­ ša­ njih­ dru­ žbe­ ne­ ga­ raz­ vo­ ja­za­ob­ dob­ je­1976–1980.­ V­tem­do­ ku­ men­ tu­je­med­dru­ gi­ mi­re­ če­ no,­da­ure­ jen­pro­ met­v­pro­ stor­ skem­ smi­ slu­po­ me­ ni­tak­pro­ met,­ki­hi­ tro­po­ ve­ zu­ je­ po­ sa­ mez­ ne­ cen­ tre­v­re­ gi­ ji­in­raz­ bre­ me­ nju­ je­ me­ stna­ ob­ mo­ čja.­ V­dol­ go­ roč­ nem­ ob­ dob­ ju­ mo­ ra­ mo­ iz­ ko­ ri­ sti­ ti­ po­ tek­že­ lez­ ni­ ških­ prog­pro­ ti­Kam­ ni­ ku,­ Li­ ti­ ji,­Med­ vo­ dam,­Gro­ su­ pljem,­ Lo­ gat­ cu­ter­Ri­ bni­ ci­in­Ko­ če­ vju­tu­ di­ za­ose­ bni­pro­ met.­Ide­ al­ na­le­ ga­teh­prog­do­ vo­ lju­ je­ ra­ zmiš­ lja­ nje­ o­uved­ bi­hi­ tre­ ga­re­ gi­ o­ nal­ ne­ ga­ med­ me­ stne­ ga­pro­ me­ ta,­ ki­bi­po­ ve­ zo­ val­ ne­ ka­ te­ ra­ sre­ di­ šča­ v­re­ gi­ ji.­ Ta­do­ go­ vor­so­ko­ nec­le­ ta­1976­spre­ je­ le­vse­ob­ čin­ ske­ skup­ šči­ ne­ v­ljub­ ljan­ ski­ re­ gi­ ji,­vključ­ no­ z­Skup­ šči­ no­ me­ sta­Ljub­ lja­ ne­ in­po­ me­ ni­osno­ vo­za­na­ dalj­ nje­ sku­ pno­raz­ re­ še­ va­ nje­ pro­ met­ nih­ pro­ ble­ mov­ v­re­ gi­ ji­in­še­ po­ se­ bej­v­Ljub­ lja­ ni,­ kjer­se­ da­ nji­po­ lo­ žaj­nuj­ no­za­ hte­ va­ naj­ hi­ trej­ šo,­ ce­ lo­ vi­ tej­ šo,­ dol­ go­ roč­ nej­ šo­ re­ ši­ tev­me­ stne­ ga­in­pred­ me­ stne­ ga­pro­ me­ ta. Do­kon­ ca­ju­ ni­ ja­le­ tos­bo­ mo­v­Slo­ ve­ ni­ ji­usta­ no­ vi­ li­ te­ me­ ljne­sku­ pno­ sti­ za­že­ lez­ ni­ ški­ in­lu­ ški­pro­ met,­ki­bo­ do­ po­ kri­ va­ le­ pro­ met­ no­ za­ o­ kro­ že­ na­ ob­ mo­ čja­ in­v­okvi­ ru­ ka­ te­ rih­bo­mo­ go­ če­ učin­ ko­ vi­ te­ je­ kot­v­se­ da­ nji­ši­ ro­ ki­ re­ pu­ bli­ ški­ sku­ pno­ sti­ raz­ re­ še­ va­ ti­ te­pro­ ble­ me.­ V­jav­ ni­ raz­ pra­ vi­ o­do­ ku­ men­ tu­ za­usta­ no­ vi­ tev­ te­sku­ pno­ sti­ v­ ljub­ ljan­ ski­ re­ gi­ ji­je­še­po­ se­ bej­do­ ži­ vel­pod­ po­ ro­ ob­ ča­ nov­in­zdru­ že­ ne­ ga­ de­ la­pre­ dlog­no­ ve­ ga­do­ lo­ či­ la­sa­ mo­ u­ prav­ ne­ ga­ spo­ ra­ zu­ ma­ o­zdru­ že­ va­ nju­ v­Sa­ mo­ u­ prav­ no­ in­ te­ re­ sno­ sku­ pnost­ za­že­ lez­ ni­ ški­ in­lu­ ški­pro­ met­SR­ Slo­ ve­ ni­ je,­ na­osno­ vi­ka­ te­ re­ ga­ lah­ ko­po­skle­ pu­te­ melj­ ne­sa­ mo­ u­ prav­ ne­ in­ te­ re­ sne­ sku­ pno­ sti­ za­že­ lez­ ni­ ški­ in­ lu­ ški­pro­ met­SR­Slo­ ve­ ni­ je­ odlo­ či­o­uved­ bi­jav­ ne­ ga­pro­ me­ ta­na­po­ god­ be­ nih­ pro­ gah­in­o­za­ go­ to­ vi­ tvi­ po­ tre­ bnih­ po­ go­ jev­za­oprav­ lja­ nje­jav­ ne­ ga­pro­ me­ ta. Kam­ ni­ ška­ pro­ ga,­gle­ da­ na­z­vi­ di­ ka­pro­ met­ ne­ ga­ pro­ ble­ ma­Ljub­ lja­ ne­ in­šir­ ših­dru­ žbe­ nih­ vi­ di­ kov­go­ spo­ dar­ ske­ ga­rav­ na­ nja­ z­ener­ gi­ jo­in­še­po­ se­ bej­var­ stva­oko­ lja,­ go­ to­ vo­ne­mo­ re­bi­ ti­ne­ ren­ ta­ bil­ na.­ Če­bo­ mo­v­okvi­ ru­ te­ me­ ljne­ sku­ pno­ sti­ za­že­ lez­ ni­ ški­ in­lu­ ški­pro­ met­oce­ nje­ va­ li­ren­ ta­ bil­ nost­ s­teh­vi­ di­ kov,­po­ tem­se­go­ to­ vo­ne­ bo­tež­ ko­odlo­ či­ ti­za­po­ nov­ no­ uved­ bo­te­po­ mem­ bne­ pro­ met­ ne­ži­ le­v­jav­ ni­pro­ met. In­ te­ res,­ki­ga­že­ne­ kaj­let­iz­ ra­ ža­ jo­kam­ ni­ ški­ in­dom­ žal­ ski­ob­ ča­ ni­in­de­ lov­ ni­lju­ dje­to­ rej­ni­lo­ kal­ ni­in­ te­ res,­ pač­pa­do­ sti­šir­ ši,­dru­ žbe­ ni.­ To­je­lah­ ko­od­ go­ vor,­ za­ kaj­ kam­ ni­ čan­ po­ nov­ no­ vo­ zi,­če­ prav­za­ en­ krat­ sa­ mo­»po­ god­ be­ no«­ in­ne­»jav­ no«!­Za­ to­bo­v­okvi­ ru­sku­ pno­ sti­ za­ že­ lez­ ni­ ški­ in­lu­ ški­pro­ met­pri­obrav­ na­ va­ nju­ vpra­ šanj­ ren­ ta­ bil­ no­ sti­ in­za­ go­ tav­ lja­ nju­ po­ go­ jev,­zla­ sti­pro­ met­ ne­ var­ no­ sti,­ mo­ ra­ lo­so­ de­ lo­ va­ ti­ ne­le­kam­ ni­ ško­ in­dom­ žal­ sko­go­ spo­ dar­ stvo,­ pač­pa­tu­ di­zdru­ že­ no­ de­ lo­Ljub­ lja­ ne.­ (F. Sve telj: Kam ni čan tu di v in te re su Ljub lja ne, Kam­ ni­ ški­ob­ čan, ju nij 1978) Kam ni ška pro ga je pri do bi la sta tus jav ne pro ge dve le ti ka sne je, ma ja 1980. Da so se ne ka te ri lju dje od- va di li kam ni ške ga vla ka, ka že ta sli ki v april skem Ob­ čin­ skem­po­ ro­ če­ val­ cu le ta 1980. Po leg te ga, da av tor ji pri spev kov spod bu ja jo mno žič no upo ra bo kam ni ške ga vla ka in po u dar ja jo nje go ve pre dno sti, pi še jo kri tič no tu di o nje go vih po manj klji vo stih, kot npr. za pis o (ne) pri la go je nem voz nem re du kam ni ške ga vla ka in dru- gih ne smi slih pri or ga ni za ci ji kam ni ške ga vla ka (Kam- ni čan še kar po sta rem?). Iz pri spev kov iz ve mo tu di o raz lo gih, ki so vo di li k uki ni tvi kam ni ške ga vla ka pred de set i mi le ti, ter o raz lo gih, ki so pri ve dli do nje go ve po nov ne uved be. Kam­ ni­ čan­ni­več­ra­ ca Le­še­do­ ber­me­ sec­nas­lo­ či­od­po­ nov­ ne­ uved­ be­re­ dne­ ga­pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta­ na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi.­V­tem­ ča­ su­se­je­sta­ ri­in­pri­ ljub­ lje­ ni­ kam­ ni­ čan­ do­ do­ bra­ uve­ lja­ vil­in­vse­več­je­pot­ ni­ kov,­ ki­se­izo­ gi­ ba­ jo­ pre­ na­ tr­ pa­ nih­av­ to­ bu­ sov­ in­ra­ je­se­ de­ jo­na­vlak.­Med­pot­ ni­ ki­pa­ so­tu­ di­ta­ ki,­ki­sta­jih­ener­ get­ ska­ kri­ za­in­drag­ben­ cin­ pre­ pri­ ča­ la,­ da­je­mno­ go­ce­ ne­ je­in­udo­ bne­ je­ se­ sti­na­ vlak­in­se­od­ pe­ lja­ ti­pro­ ti­Ljub­ lja­ ni. Za­ kaj­so­pred­de­ set­ i­ mi­ le­ ti­av­ to­ bu­ si­ pre­ vze­ li­to­ lik­ šen­del­pot­ ni­ kov,­ da­se­že­ lez­ ni­ ci­ ni­več­zde­ lo­po­ tre­ bno­ ob­ dr­ ža­ ti­kam­ ni­ ške­ pro­ ge?­Med­vzro­ ki­hi­ tre­ ga­uve­ ljav­ lja­ nja­av­ to­ bu­ sne­ ga­ pro­ me­ ta­ mo­ ra­ mo­ naš­ te­ ti­zla­ sti­na­ sled­ nje:­av­ to­ bus­je­bil­mno­ go­udo­ bnej­ ši­ in­je­hi­ tre­ je­ pri­ pe­ ljal­ v­Ljub­ lja­ no.­ Ve­ lja­tu­ di­ome­ ni­ ti,­ da­so­z­av­ to­ bu­ sni­ mi­ pro­ ga­ mi­ da­ nes­po­ ve­ za­ ne­ že­vse­va­ si­in­da­ usta­ vi­sko­ raj­ob­»vsa­ ki­hru­ ški«.­Za­av­ to­ bus­tu­ di­ve­ lja,­ da­so­zve­ ze­z­Ljub­ lja­ no­ ze­ lo­po­ go­ ste,­ saj­kam­ ni­ ški­ av­ to­ bus­ko­ ke­ ti­ ra­z­me­ stnim­pro­ me­ tom­v­Ljub­ lja­ ni. To­ da­vse­ali­pa­vsaj­po­ mem­ bnej­ še­ pre­ dno­ sti­ je­av­ to­ bus­v­tek­ mi­z­vla­ kom­v­teh­le­ tih­iz­ gu­ bil.­Vož­ nja­je­ mno­ go­manj­udo­ bna­in­tu­ di­po­ to­ val­ na­ hi­ trost­vla­ ka­ se­je­po­ ve­ ča­ la.­ Obno­ va­spod­ nje­ ga­ us­ tro­ ja­pro­ ge­bo­ omo­ go­ či­ la,­ da­se­bo­ do­po­ to­ val­ ne­ hi­ tro­ sti­še­po­ ve­ ča­ le,­ kar­za­av­ to­ bus­ob­ve­ dno­ve­ čjem­ce­ stnem­ pro­ me­ tu,­ ne­ bi­mo­ gli­tr­ di­ ti.­ Ven­ dar­pa­osta­ ja­od­ pr­ to­vpra­ ša­ nje­ voz­ nih­re­ dov­in­ ve­ čje­ ga­šte­ vi­ la­po­ staj­ob­pro­ gi.­Voz­ ni­red­pot­ ni­ ških­ vla­ kov­bi­mo­ rali­še­bolj­pri­ la­ ga­ ja­ ti­ za­ hte­ vam­ pot­ ni­ kov.­ Zla­ sti­zju­ traj­bi­ka­ za­ lo­uve­ sti­še­en­vlak,­ki­bi­od­ pe­ ljal­ pro­ ti­Ljub­ lja­ ni­pri­ bliž­ no­če­ trt­ure­pred­šesto­zju­ traj,­da­ bi­bil­spre­ jem­ ljiv­ tu­ di­za­šo­ lar­ je.­Na­splo­ šno­pa­ka­ že­ sve­ to­ va­ ti­ ti­ stim,­ki­ima­ jo­na­skr­ bi­kam­ ni­ ško­ pro­ go,­da­ bi­čez­dan­uve­ dli­več­no­ vih­pa­ rov­vla­ kov,­ki­bo­ do­še­ bolj­pri­ bli­ ža­ li­svo­ je­uslu­ ge­pot­ ni­ kom.­ Ome­ ni­ li­smo­že,­da­bi­tu­ di­ve­ čje­šte­ vi­ lo­po­ stan­ kov­ pri­ bli­ ža­ lo­ vlak­ob­ ča­ nom.­ Za­ to­bi­ka­ za­ lo­ra­ zmi­ sli­ ti­ o­ po­ da­ ljša­ nju­ pro­ me­ ta­ do­to­ vo­ ri­ šča­ na­Tu­ nji­ ški­ce­ sti­v­ Kam­ ni­ ku,­ ra­ zmi­ sli­ ti­ o­po­ sta­ jah­ v­Šmar­ ci,­na­Bra­ tov­ že­ vi­ plo­ šča­ di­v­Ljub­ lja­ ni­in­mor­ da­še­kje­za­Be­ ži­ gra­ dom. Se­ ve­ da­so­vsi­pre­ dlo­ gi­trd­oreh­za­uprav­ ljav­ ce­ pot­ ni­ ške­ ga­pro­ me­ ta­ in­se­vsaj­ne­ ka­ te­ ri­zdi­ jo­ne­ u­ re­ sni­ člji­ vi.­ Mor­ da­je­to­tu­ di­res,­ven­ dar­pa­ve­ lja­ugo­ to­ vi­ ti,­ da­naj­ se­v­ra­ zmiš­ lja­ nje­ o­po­ ži­ vi­ tvi­ pot­ ni­ ške­ ga­ pro­ me­ ta­ na­ kam­ ni­ ški­ pro­ gi­vklju­ či­šir­ ši­krog­upo­ ra­ bni­ kov­ in­stro­ kov­ nja­ kov,­ kar­je­te­dni,­ko­se­spre­ mi­ nja­ voz­ ni­red,­še­ po­ mem­ bnej­ še.­ Po­ go­ stej­ še­ po­ bu­ de­ob­ ča­ nov­ pa­tu­ di­ pri­obli­ ko­ va­ nju­ voz­ ne­ ga­re­ da­za­av­ to­ bu­ se­ ne­bo­ do­od­ več. (T. Jan čar, Kam ni čan ni več ra ca, Kam­ ni­ čan, april 1980) Kam­ ni­ čan­še­kar­po­sta­ rem?­­­­­­ Ko­ nec­ma­ ja­je­pre­ te­ klo­dve­le­ ti,­od­ kar­je­po­de­ se­ tih­ le­ tih­pre­ ki­ ni­ tve­ na­pro­ gi­Ljub­ lja­ na–Kam­ nik­ po­ nov­ no­ 146Razprave – gospodarska zgodovina 147 Razprave – gospodarska zgodovinaza­ čel­vo­ zi­ ti­pot­ ni­ ški­vlak.­Res­da­še­ve­ dno­vo­ zi­»po­ god­ be­ no«­in­ne­pov­ sem­»jav­ no«­kot­osta­ li­vla­ ki,­to­ da­tre­ ba­ je­priz­ na­ ti,­da­so­se­lju­ dje­kar­na­ va­ di­ li­nanj.­Zla­ sti­de­ lav­ ci,­ki­mo­ ra­ jo­dnev­ no­po­ to­ va­ ti­iz­Kam­ ni­ ka­ in­Dom­ žal­ v­Ljub­ lja­ no­ in­na­ zaj,­na­ pol­ ni­ jo­ ju­ tra­ nja­dva­vla­ ka,­prav­ ta­ ko­pa­tu­ di­po­ pol­ dan­ ska,­ki­se­vra­ ča­ ta­iz­Ljub­ lja­ ne. Pri­ ča­ ko­ va­ li­ smo,­da­se­bo­ mo­iz­iz­ ku­ šenj­ teh­dveh­ let­na­ u­ či­ li­na­voz­ ne­re­ de,­pa­tu­ di­po­ slo­ va­ nje­ na­vla­ ku­ pri­ la­ go­ di­ li­ ta­ ko,­da­bo­pri­ teg­ nil­še­več­ob­ ča­ nov,­ zla­ sti­ di­ ja­ kov­in­štu­ den­ tov,­ ki­se­ob­ko­ ni­ cah­na­eni­no­ gi­pre­ va­ ža­ jo­z­av­ to­ bu­ si.­ Za­kaj­gre?­Gre­za­»nov«­voz­ ni­red,­ ki­je­bil­ob­ jav­ ljen­ v­Dnev­ ni­ ku­ 27.­ma­ ja.­V­bis­ tvu­ni­prav­ nič­spre­ me­ njen,­ če­ prav­so­bi­ le­med­ob­ ča­ ni­in­na­se­ ji­ ob­ čin­ ske­ skup­ šči­ ne­ po­ stav­ lje­ ne­ za­ hte­ ve,­ naj­se­spre­ me­ ni­od­ hod­ju­ tra­ nje­ ga­ vla­ ka­iz­Kam­ ni­ ka,­ ki­od­ pe­ lje­iz­ Kam­ ni­ ka­ ob­6.18­in­pri­ spe­v­Ljub­ lja­ no­ ob­6.58­uri,­ta­ ko,­da­bi­od­ pe­ ljal­iz­Kam­ ni­ ka­ vsaj­če­ trt­ure­prej­in­bi­bil­ 20­mi­ nut­pred­sed­ mo­v­Ljub­ lja­ ni.­ To­bi­bi­ lo­pri­ mer­ no­ za­vse­učen­ ce­in­de­ lav­ ce,­ki­mo­ ra­ jo­bi­ ti­v­šo­ lah­oz.­na­ de­ lov­ nih­me­ stih­do­sed­ me­ure.­ In­ka­ ko­je­ta­pre­ dlog­upoš­ te­ van­ v­»no­ vem«­ voz­ nem­ re­ du.­Ta­ ko,­da­se­ daj­ta­vlak­od­ pe­ lje­iz­Kam­ ni­ ka­ eno­ mi­ nu­ to­ka­ sne­ je,­ to­ rej­ob­6.19,­in­pri­ de­v­Ljub­ lja­ no­ ob­ 7.00­uri!­Prej­ šnji­pri­ hod­te­ ga­vla­ ka­v­Kam­ nik­(se­ daj­pri­ de­ob­6.­uri)­bi­lah­ ko­ko­ ri­ stil­tu­ di­de­ lav­ cem,­ ki­se­vo­ zi­ jo­ na­de­ lo­v­Kam­ nik.­ Po­ do­ bno­ je­»pri­ la­ go­ jen«­ de­ lav­ cem­ od­ hod­po­ pol­ dan­ ske­ ga­ vla­ ka­iz­Kam­ ni­ ka.­ Ta­na­ mreč­ od­ pe­ lje­ob­14.04.­Za­ mi­ sli­ te­ si­lah­ ko,­v­kak­ šen­dir­se­ mo­ ra­ jo­spu­ sti­ ti­de­ lav­ ci­in­de­ lav­ ke­Svi­ la­ ni­ ta­ ali­Ete,­da­ ob­naj­ ve­ čjem­ pro­ me­ tu­ na­ce­ stah­uja­ me­ jo­ta­vlak,­če­ ga!­Vpra­ šu­ jem,­ kaj­so­me­ ni­ li­o­ta­ kem­pre­ dlo­ gu­ no­ ve­ ga­ voz­ ne­ ga­re­ da­na­kam­ ni­ ški­ pro­ gi­de­ le­ ga­ ti­sku­ pno­ sti­ za­ že­ lez­ ni­ ški­ in­lu­ ški­pro­ met,­ki­so­ fi­ nan­ ci­ ra­ vož­ nje­po­po­ god­ be­ ni­pro­ gi,­če­so­ga­sploh­obrav­ na­ va­ li! Pa­še­ne­ kaj­dru­ gim­pri­ pomb.­ Še­ve­ dno­sli­ ši­ mo,­zla­ sti­med­že­ lez­ ni­ čar­ ji,­ mne­ nje­o­»ne­ ren­ ta­ bil­ no­ sti«­ te­ ga­ vla­ ka,­o­pre­ ve­ li­ kih­ stro­ ških­za­pre­ voz­in­po­ do­ bno.­ Ni­ smo­pa­pre­ več­pri­ za­ dev­ ni,­ da­bi­vlak­čim­bolj­ra­ ci­ o­ nal­ no­iz­ ko­ ri­ sti­ li­ in­zma­ njša­ li­ stro­ ške.­Sa­ mo­ne­ kaj­pri­ me­ rov.­Za­ kaj­ob­pol­osmih­zve­ čer­pe­ lje­iz­Kam­ ni­ ka­ v­ Ljub­ lja­ no­ pra­ zen­mo­ tor­ ni­vlak,­da­bi­se­ob­pol­pet­ ih­ zju­ traj­spet­pra­ zen­vr­ nil­v­Kam­ nik.­ Po­ leg­nje­ ga­pa­pri­ pe­ lje­zju­ traj­v­Kam­ nik­še­kla­ sič­ na­ kom­ po­ zi­ ci­ ja­ vla­ ka,­ tu­ di­praz­ na.­Ali­ne­bi­mo­ gel­vsaj­en­mo­ tor­ ni­vlak­pre­ no­ či­ ti­v­Kam­ ni­ ku?­ Ta­ ko­bi­zma­ njša­ li­ ne­ po­ tre­ bne­ stro­ ške­za­48­km­vož­ nje! Tu­ di­pro­ da­ ja­kart­za­vlak­bi­mo­ ra­ la­bi­ ti­bo­ lje­or­ ga­ ni­ zi­ ra­ na.­ Za­ kaj­ne­bi­omo­ go­ ča­ li­ pot­ ni­ kom,­ da­si­s­po­ pu­ stom­ku­ pi­ jo­pa­ ket­vo­ zov­ nic,­ ki­ne­bi­bi­ le­ome­ je­ ne­ sa­ mo­na­vož­ njo­v­enem­me­ se­ cu­in­brez­po­ pu­ sta­ kot­ se­ daj.­Si­ cer­pa­bi­bi­ la­tu­ di­ce­ na­vo­ zov­ ni­ ce­ v­pri­ mer­ ja­ vi­ z­av­ to­ bu­ sno­ vo­ zov­ ni­ co­ lah­ ko­ne­ ko­ li­ ko­ ni­ žja,­ne­pa­ize­ na­ če­ na,­kot­je.­Vsi­ve­ mo,­da­so­av­ to­ bu­ sne­ po­ sta­ je­še­ ve­ dno­bli­ že­pot­ ni­ kom­kot­že­ lez­ ni­ ške. Vse­ ka­ kor­ bi­se­da­ lo­z­ma­ lo­bolj­po­ so­ dob­ lje­ no­ or- ga­ ni­ za­ ci­ jo­ pro­ da­ ja­ nja­ in­kon­ tro­ le­ vo­ zov­ nic­ za­ go­ to­ vi­ ti­ ve­ čji­do­ ho­ dek,­ kot­pa­je­to­se­ daj,­ko­se­zla­ sti­v­ju­ tra­ njih­ vla­ kih­mar­ si­ ka­ te­ ri­ pot­ nik­pri­ pe­ lje­v­Ljub­ lja­ no­ brez­ plač­ no. Skrat­ ka,­ v­ča­ su,­ko­nas­skr­ bi,­ka­ ko­bo­ju­ tri­z­ener­ gi­ jo,­ki­je­vsak­dan­dra­ žja,­in­smo­ugo­ to­ vi­ li,­ da­je­za­ dru­ žbo­vse­ ka­ kor­ ren­ ta­ bil­ nej­ ši­ pre­ voz­po­že­ lez­ ni­ ci­ in­ po­ do­ bno,­ bi­se­mo­ ra­ li­bolj­po­ tru­ di­ ti­ in­več­sto­ ri­ ti,­da­bi­ sto­ ri­ tve­kam­ ni­ ča­ na­ bolj­pri­ bli­ ža­ li­po­ tre­ bam­ ob­ ča­ nov­ in­de­ lov­ nih­ lju­ di.­ (F. S.: Kam ni čan še kar po sta rem? Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec, 1980) Če prav že lez ni čar ji ni so od pra vi li vseh po manj klji- vo sti, pa je kam ni ški vlak od ju ni ja 1978 da lje vo zil, od ma ja 1980 pa po stal jav na že lez ni ška pro ga. Kot glav ne raz lo ge za po nov no uved bo jav ne ga pot ni ške ga pro me ta na kam ni ški pro gi lah ko pov za me mo na sled- nja dej stva in mož no sti že lez ni ce: - Za ra di ve li ke ga šte vi la dnev nih mi gran tov za Ljub- lja no so ce stne vpa dni ce ob dnev nih ko ni cah moč- no obre me nje ne in pri ha ja do za sto jev. Za ra di te ga se hi trost av to bu snih pre vo zov upo čas nju je. Lju dje iz gu bi jo ve li ko ča sa v pro met nih za sto jih. Za ra di pro met ne za tr pa no sti cest je bi lo po tre bno raz bre- me ni ti ce stne vpa dni ce v Ljub lja no. - Vlak je ener get sko bolj var čen in eko lo ško bolj spre jem ljiv, saj av to bu sni in ose bni av to mo bil ski pro met moč no one sna žu jeta zrak. - Vo zov ni ce za vlak so ob čut no ce nej še od av to bu- snih (če prav iz pri spev kov iz ve mo, da po po nov ni uved bi pot ni ške ga vla ka spr va ni bi lo ta ko). - Vlak po sta ja do sto pnej ši, saj je ob kam ni ški pro gi več po sta ja lišč. - Še da nes je ak tu al na za hte va, da bi mo ra la dr ža- va za kon sko do lo či ti, ka te ri to vo ri za ra di ve li ke ga one sna že va nja zra ka in obre me nje va nja cest so di- jo na že lez ni ške ti re. - Voz ni re di vla kov bi se mo ra li še bolj pri la go di po- tre bam pot ni kov. - Vlak je za pot ni ke udo bnej ši, ker je na av to bu sih ve li ka gne ča (da lju dje sto ji jo »na eni no gi«). - Z obno vi tvi jo že lez ni ške pro ge bi se po to val na hi- trost lah ko po ve ča la (za pre voz do Ljub lja ne bi po- tre bo va li le 19 mi nut). 7 Praz no va nje 100­let ni ce kam ni ške ga vla ka Ob ča ni kam ni ške in dom žal ske ob či ne so ze lo slav - no stno obe le ži li 100-let ni co kam ni ške ga vla ka, o če- mer so po ro ča li tu di pri spev ki v ob čin skem ča so pi sju ob čin Kam nik in Dom ža le. Po­ se­ bej­pri­ jet­ no­je­bi­ lo­28.­ja­ nu­ ar­ ja­ 1991,­ob­12.­ uri,­na­že­ lez­ ni­ ški­ po­ sta­ ji­v­Ljub­ lja­ ni.­ Že­ lez­ ni­ čar­ ska­ god­ ba­iz­Zi­ da­ ne­ ga­ Mo­ sta­je­pos­ pre­ mi­ la­ opol­ dan­ ski­ vlak,­ki­je­od­ pe­ ljal­pro­ ti­Kam­ ni­ ku.­ S­tem­so­se­že­ lez­ ni­ čar­ ji­in­dru­ gi­de­ lav­ ci­spom­ ni­ li­ da­ ljnih­dni,­pre­ ho­ je­ ne­ po­ ti,­pro­ ble­ mov­ in­te­ žav,­spom­ ni­ li­ pa­so­se­tu­ di­na­ log,­ ki­jih­ča­ ka­ jo­do­osred­ nje­ pri­ re­ di­ tve,­ ki­bo­15.­ju­ ni­ ja­le­ tos­–­op.­1991­ (S. S.: Sto let ni ca kam ni ča na, Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­11. fe bru ar 1991, str. 6) Na­dom­ žal­ ski­ že­ lez­ ni­ ški­ po­ sta­ ji­je­Tu­ ri­ stič­ no­ druš­ tvo­Dom­ ža­ le­ kot­glav­ ni­or­ ga­ ni­ za­ tor­ spre­ je­ ma­ ju­ bi­ lej­ ne­ ga­mu­ zej­ ske­ ga­ vla­ ka­pri­ pra­ vi­ lo­ bo­ gat­kul­ tur­ ni­spo­ red­ z­god­ bo,­pev­ ci­upo­ ko­ jen­ ske­ ga­ zbo­ ra­pod­vod­ stvom­ Sta­ ne­ ta­Ha­ be­ ta­ter­na­ ro­ dni­ mi­ no­ ša­ mi.­Uspe­ lo­pri­ re­ di­ tev­je­du­ ho­ vi­ to­ vo­ dil­Bo­ ris­Ko­ pi­ tar,­ki­je­pred­mi­ kro­ fon­po­ va­ bil­k­slav­ no­ stnim­ be­ se­ dam­ ob­ju­ bi­ le­ ju­naj­ prej­ žu­ pa­ na­Er­ vi­ na­A.­Schwarzbartla,­ na­ to­pa­še­čla­ na­ pred­ sed­ stva­ Re­ pu­ bli­ ke­ Slo­ ve­ ni­ je­ dr.­Du­ ša­ na­Plu­ ta.­ (V dru go sto le tje pe lješ, Kam ni čan, Slam­ nik, št. 11–12, Dom ža le, 12. 7. 1991, str. 4.)8 Da naš nje te ža ve kam ni ške pro ge so te ža ve slo ven skih že lez nic V Ob­ čin­ skem­ po­ ro­ če­ val­ cu fe bru ar ja 1991 lah ko be re mo pri spe vek o pro ble ma ti ki že lez ni ške ga bla gov- ne ga pro me ta. Po dje tja ve dno bolj upo rab lja jo ce stni pro met, ker ta ter ja manj ma ni pu la cij in je za to ce nej- ši. Te ža va je v ena ki, če ne v še ve čji me ri, ak tu al na da nes. Manj­pot­ ni­ kov­in­to­ vo­ ra V fe bru ar ski šte vil ki Ob­ čin­ ske­ ga­ po­ ro­ če­ val­ ca je bil ob jav ljen in ter vju z g. Mar ja nom Trav nom, vo djem dom- žal ske že lez ni ške po sta je. Med dru gim je po ve dal: »Kje­ so­vzro­ ki­za­vse­ma­ njši­to­ vor­ ni­pro­ met?­ V­to­ var­ nah,­ ki­ so­se­še­ne­ dav­ no­ odlo­ ča­ le,­ da­za­ u­ pa­ jo­svo­ je­to­ vo­ re­ že­ lez­ ni­ ci,­ so­pre­ več­la­ go­ dni,­saj­se­jim­zdi­pre­ pe­ lja­ ti­ to­ vor­na­po­ sta­ jo­in­ga­tam­pre­ lo­ ži­ ti­na­va­ go­ ne,­pre­ več­ na­ por­ no­ in­kom­ pli­ ci­ ra­ no.­ Re­ ši­ tev­je­v­za­ kon­ skih­ do- lo­ či­ lih,­ka­ te­ ri­to­ vo­ ri­ob­ vez­ no­ so­ di­ jo­ob­pre­ va­ ža­ nju­ na­ ti­ re!«­ (Ma tjaž Bro jan: Manj pot ni kov in to vo ra, Mar jan Tra ven, šef že lez ni ške po sta je Dom ža le, Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec, 13. fe bru ar 1991) Na pod la gi raz go vo rov z de lav ci na že lez ni ških po- sta jah Kam nik, Jar še in Dom ža le ugo tav lja mo, da se kam ni ški vlak še da nes sre ču je s šte vil ni mi pro ble mi. - Pot ni ški vla ki so sta ri, za to so va go ni ne u do bni in po tre bni mo der ni za ci je. - Gar ni tur pot ni ških vla kov je pre ma lo, te pa bi po- tre bo va le več va go nov. Ena gar ni tu ra pot ni ške ga vla ka sprej me 140 pot ni kov, za to se do ga ja, da so pot ni ški vla ki da nes ob ko ni cah ze lo na tr pa ni. - Ve či na že lez ni ških ti rov v Slo ve ni ji je za sta re lih. Ker se pro fi li tir nic obra bi jo (de be li bi mo ra li bi ti 50 mm), bi jih mo ra li me nja ti pri bliž no na 40 let. Ker pa je dr ža va le ta in le ta vla ga la de nar v grad njo so- do bne ga ce stne ga kri ža, so že lez ni ški ti ri po sta li za sta re li, nuj no po tre bni obno ve. - Na kam ni ški pro gi bi po tre bo va li dva ti ra, da bi po- ve ča li šte vi lo vla kov, ki se da nes lah ko sre ču je jo le na ve čjih že lez ni ških po sta jah. Tu di bla gov ni že lez ni ški pro met se sre ču je s šte vil- ni mi te ža va mi. - Ker ni kon ku ren čen ce stne mu pro me tu (ki pri pe lje to vor od vrat do vrat in je za to z njim manj ma ni pu- la cij), bi že lez ni ca lah ko pre vze la več to vo ra sa mo ob po sre do va nju dr ža ve. Ta bi mo ra la pred pi sa ti, ka te ri to vor za ra di va ro va nja oko lja in uni če va nja cest (za ra di pre ve li ke te že) so di na že lez ni co. - Po leg te ga že lez ni ci pri ma njku je po se bnih to vor- nih va go nov za spe ci al ne to vo re, na pri mer za pral- ne stro je, te le vi zor je in av to mo bi le. Tak šen to vor po tre bu je to vor ne va go ne s pre gra dni mi ste na mi, da ne pri de do pre mi ka nja in po škodb pred me tov. Ker teh že lez ni ca da nes ni ma, je »ob so je na« le na pre voz gro be ga to vo ra in naf te. 9 Za klju ček Kam ni ška pro ga je bi la v pre te klo sti ze lo po mem bna pro met na ži la, ki je pov zro či la zgo sti tev go spo dar skih de jav no sti in pre bi val stva na kam ni ško-dom žal skem ob mo čju. Nje na vlo ga je še da nes iz re dno po mem-bna, še po se bno za dnev no mi gra ci jo pre bi val cev med Kam ni kom in Ljub lja no. Šte vi lo pot ni kov se da nes na kam ni ča nu še ve dno po ve ču je, če prav se pot ni ški pro- met sre ču je s šte vil ni mi pro ble mi. Ce ste so po se bno ob pro met nih ko ni cah ve dno bolj za tr pa ne, za to pred- vi de va mo, da bo že lez ni ški pot ni ški pro met na kam- ni ški pro gi igral po mem bno vlo go tu di v pri ho dno sti. V me stnih sre di ščih je pre ma lo par kir nih mest, za to ima bo doč nost jav ni pro met. Že lez ni ški pre voz je za po lo vi co ce nej ši od ce stne ga, je bolj var čen in oko lju bolj pri ja zen. Nuj na obno va in mo der ni za ci ja že lez ni- ške ga pro me ta (elek tri fi ka ci ja, dva ti ra, obno va tir nic, udo bnej ši vla ki, to vor ni vla ki za spe ci al ni to vor itd.) pa sta od vi sni od la stni ce – dr ža ve. Skraj ni čas je, da bi se dr ža va za ve de la po me na ob sto je če že lez ni ške mre- že in jo za če la in ten ziv ne je po so dab lja ti. Da pa je kam- ni ška pro ga ob sta la, se mo ra mo za hva li ti vztraj no sti lju di, ki v kriz nem ob dob ju od 1968 do 1978, v ča su uki ni tve kam ni ške pro ge, ni so iz gu bi li upa nja, pač pa so vztra ja li v svo jih za hte vah, do kler kam ni ška pro ga ni bi la po nov no uve de na. Kam­ ni­ ški­vlak­v­te­ žav­ nih­ča­ sih­(1968–1978)­­ ­Pov­ ze­ tek V pri spev ku smo z upo ra bo pri spev kov iz sta rih ob- čin skih ča so pi sov ob čin Kam nik in Dom ža le po dro- bne je ra zi ska li ob dob je od de cem bra 1967, ko je Iz vr- šni svet SR Slo ve ni je skle nil uki ni ti kam ni ški vlak, do po nov ne uved be 29. ma ja 1978. Pred stav ni ki ob čin Kam nik, Dom ža le in Be ži grad so v po ve za vi s po djet ni- ki na tem ob mo čju do se gli, da kam ni ški vlak 1. fe bru- ar ja 1968 ni pre ne hal vo zi ti. Kam ni ška pro ga je te daj iz gu bi la sta tus jav ne pro ge in po sta la ob čin ska po god- be na pro ga, ka sne je, po uki ni tvi pot ni ške ga pro me ta, pa in dus trij ski tir. Ob či ne in pred stav ni ki po dje tij so z Že lez ni škim tran spor tnim po dje tjem (ŽTP) Ljub lja na skle ni li po god bo, da bo do pla če va li stro ške vzdr že va- nja pro ge in že lez ni čar jem kri li iz gu bo. Po se bna ko mi- si ja je do kon ca ma ja 1968 ugo tav lja la ren ta bil nost kam ni ške pro ge in na kon cu ugo to vi la, da je to vor ni pro met ren ta bi len, pot ni ški pa ne. Za ra di te ga je bil 1. ju li ja 1968 pot ni ški pro met na kam ni ški pro gi uki njen. Šte vil ni dnev ni mi gran ti, ki so se vsak dan vo zi li v šo lo ali na de lo v Ljub lja no ali Kam nik, so bi li od tlej pri si- lje ni upo rab lja ti av to bu se. Po god be ni to vor ni pro met pa je ostal in re šil kam ni ško pro go pred od stra ni tvi- jo. Za po nov no uved bo jav ne ga že lez ni ške ga pro me ta na kam ni ški pro gi se je zav ze la šir ša dru žbe na sku- pnost na ob mo čju pri za de tih ob čin, skli ce va li so zbo re kra ja nov, zbo re de lav cev, o tem so raz prav lja li tu di na ob čin skih skup šči nah. Z za hte va mi, po bu da mi in de le- gat ski mi vpra ša nji, na slov lje ni mi na naj vi šji re pu bli ki po li tič ni vrh, so po de set ih le tih vztra ja nja do se gli, da je bil na kam ni ški pro gi po nov no uve den pot ni ški pro- met. Dve le ti ka sne je, ma ja 1980, je bil kam ni ški pro gi vr njen sta tus jav ne pro ge. Če prav se šte vi lo pot ni kov na kam ni ški pro gi po ve ču je, se kam ni ški vlak še da- nes sre ču je s šte vil ni mi te ža va mi. 148Razprave – gospodarska zgodovinaThe­Kam­ nik­Tra­ in­in­its­Dif­ fi­ cult­Ti­ mes­­ (1968–1978)­­Summary The re se arch pro ject de scri bes the pe ri od between De cem ber 1967, when the Executive Co un cil of the So ci a list Re pu blic of Slo ve nia can cel led the Kam nik tra in, and May 29, 1978, when the Kam nik railway li- ne was re-esta blis hed. The ma jor so ur ces for our pro- ject were old newspapers of the Dom ža le and Kam- nik mu ni ci pa li ti es. The re pre sen ta ti ves of so me lar ger com pa ni es and the abo ve men ti o ned mu ni ci pa li ti es, in co o pe ra ti on with Ljub lja na Be ži grad municipality, ma na ged to pre vent the can cel la ti on of the Kam nik railway on February 1, 1968. At that ti me the Ljub lja- na–Kam nik railway li ne lost its sta tus of a pu blic li ne and be ca me the mu ni ci pal con trac tu al li ne. Following the abo li ti on of the pas sen ger railway it be ca me an in dus tri al railway. The re pre sen ta ti ves of the com pa- ni es and mu ni ci pa li ti es had ma de a con tract with the Ljub lja na Railway Tran sport Company, sta ting they would co ver the costs for the ma in te nan ce of the rail- way li ne. A spe ci al com mis si on au di ted the profitabil- ity of the Ljub lja na–Kam nik railway li ne at the end of May 1968. The fre ight tran sport was fo und pro fi ta ble whereas pas sen ger tran sport was not. Consequently, the pas sen ger railway tran sport was can cel led on July 1, 1968. Nu me ro us daily com mu ters were for ced to start using pu blic bu ses. The con trac tu al fre ight tran- sport per si sted, which consequently sa ved the railway li ne. The com mu ni ti es of the abo ve men ti o ned mu ni- ci pa li ti es were trying to pre ser ve the Ljub lja na–Kam- nik railway li ne. With de mands, ini ti a ti ves, de le ga tes’ questions ad dres sed to the hig hest go ver nment re pre- sen ta ti ves, they ma na ged to at ta in the ir go al. Af ter ten long years the Ljub lja na–Kam nik railway li ne was re-ope ned for pas sen ger ser vi ces in 1978. Two years la ter the li ne got back its sta tus of a pu blic li ne. Li te ra tu ra in vi ri BO GA TAJ, Ja nez, 1976: Pro­ met,­ko­ mu­ ni­ ka­ cij­ ska­ sred­ stva­in­ko­ mu­ ni­ ci­ ra­ nje.­ Et­ no­ lo­ ška­ to­ po­ gra­ fi­ ja­ slo­ ven­ ske­ ga­ et­ nič­ ne­ ga­ ozem­ lja.­Vpra­ šal­ ni­ ce­ IV. Ljub- lja na: Ra zi sko val na sku pnost Slo ve ni je. BOGIĆ, Mla den, 1989:­ Ti­ ri­in­čas.­Pre­ gled­raz­ vo­ ja­že­ lez­ ni­ ške­ ga­ omre­ žja­na­ šir­ šem­gra­ vi­ ta­ cij­ skem­ ob­ mo­ čju­Slo­ ve­ ni­ je­ in­Is­ tre. Ljub lja na: Že lez ni ško go- spo dar stvo Ljub lja na. BRA TE, Ta dej, 1991: Grad nja in pro met na kam ni ški pro gi. Kam­ ni­ čan­ pr­ vih­ sto­let,­1891–1991. Kam nik: Zve za kul tur nih or ga ni za cij. 65–77. BRI LEJ, Mar tin, 1999: 150­let­že­ lez­ ni­ ce,­ od­Ce­ lja­do­Ljub­ lja­ ne,­ 1849–1999.­ Li ti ja: Ti skar na Aco. KLOB ČAR, Mar jan ca, 1991: Sto let živ lje nja s kam ni ča nom. Kam­ ni­ čan­ pr­ vih­ sto­let,­1891–1991. Kam nik: Zve za kul tur nih or ga ni za cij. 3–64. MO HO RIČ, Ivan, 1968:­ Zgo­ do­ vi­ na­ že­ lez­ nic­na­Slo­ ven­ skem. Ljub lja na: Slo- ven ska ma ti ca. STRA ŽAR, Sta ne, 1988: Ob­bre­ go­ vih­Bis­ tri­ ce.­Od­Ro­ di­ ce­do­Du­ pli­ ce­in­Ra­ dom­ lje­z­oko­ li­ co.­Ra dom lje: Kra jev na sku pnost Ra dom lje. 599–603. ZOR MAN, Ivo, 1988: Rač­ ka­pu­ hač­ ka. Ljub lja na: Mla din ska knji ga. Ča so pi sni član ki (po ča sov nem za po re dju) L. J.: Se kam ni čan po 75-ih le tih res po slav lja?,­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­ de cem ber 1966. Se ja ob čin ske skup šči ne v me se cu mar cu,­Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­ So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ le to VII, št. 4, Dom- ža le, 15. ja nu ar 1968. S. M.: Uki ni tev že lez ni ške ga pro me ta na kam ni ški pro gi?,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­va­ lec,­gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ le to VII, št. 1, Dom ža le, 15. ja nu ar 1968. L. J.: Se bo mo še vo zi li s Kam ni ča nom?­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Kam­ nik,­ja nu ar–fe bru ar 1968, str. 8. F. S.: O že lez ni ški pro gi in po dra ži tvi vo de,­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Kam­ nik,­ ja nu ar–fe bru ar 1968, str. 2–3. Pro ble ma ti ka v zve zi z uki ni tvi jo jav ne ga pro me ta na že lez ni ški pro gi Ljub- lja na–Kam nik,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le, let nik VII/2, Dom ža le, 15. fe bru ar 1968. S. M.: Že lez ni ca v bo do če – da ali ne?,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­gla­ si­ lo­So­ cia­ li­ stič­ ne­zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ let nik VII/2, Dom ža le, 15. fe bru ar 1968. L. J.: 1. ju li ja uki njen pot ni ški pro met na kam ni ški pro gi: S se je ob čin ske skup šči ne Kam nik,­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Kam­ nik,­le to VII, št. 6, ju nij 1968. Že lez ni ška pro ga od Ljub lja ne do Kam ni ka še ni za v sta ro ša ro,­Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­15. fe bru ar 1969. Dom žal ski to vor ni ko lod vor,­Ob­ čin­ ski­pro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ le to VII, št. 4, Dom ža le, 15. april 1968. P. P.: Do dat ni vla ki na pro gi Ljub lja na–Kam nik,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ let nik VII, št. 4, Dom ža le, 15. april 1968. O. L.: Bo že lez ni ška pro ga še dol go de li la Dom ža le na dvo je?,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ le to VII, št. 11, 15. de cem ber 1968. Že lez ni ška pro ga od Ljub lja ne do Kam ni ka še ni za v sta ro ša ro,­Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­le to VI II, št. 2, 15. fe bru ar 1969. K. U.: Raz pra va o kam ni ški pro gi,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­Dom ža le, 26. ja nu ar 1976.­ A. R.: Še o kam ni ški pro gi,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­ de­ lov­ ne­ ga­ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­Dom ža le, 25. fe bru ar 1976.­ R.: Kam ni čan bo vo zil le ob de lav ni kih,­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Kam­ nik,­maj 1978. Var­ no­čez­pro­ go,­Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec,­ Gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ le­ to­XVI,­št.­8,­Dom­ ža­ le,­ 30.­maj­1978,­str.­ 1–2.­F. Sve telj: Kam ni čan tu di v in te re su Ljub lja ne, Ob uved bi pot ni ške ga pro me- ta na pro gi Ljub lja na–Kam nik,­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­ de­ lov­ ne­ ga­ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Kam­ nik,­ju nij 1978, str. 2. Vlak vo zi!,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­So­ ci­ a­ li­ stič­ ne­ zve­ ze­de­ lov­ ne­ ga­ ljud­ stva­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­le to XVI, št. 8, Dom ža le, 30. maj 1978, str. 1. Ne upoš te va jo STOP zna ka,­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Kam­ nik,­ sep- tem ber 1979. T. Jan čar: Kam ni čan ni več ra ca, Več vla kov, več po sta ja lišč, več pot ni kov, Kam­ ni­ čan,­gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Kam­ nik, april 1980. F. S.: Kam ni čan še kar po sta rem?,­Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­ Dom­ ža­ le,­le to XVIII, 1980. Mi loš Li kar: Sto let si star, lju bi naš Kam ni čan, Ju bi lej,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ let­ nik­XXVIII,­št.­17,­Dom ža le, 27. de cem ber 1990, str. 20. Ma tjaž Bro jan: Manj pot ni kov in to vo ra, Mar jan Tra ven, šef že lez ni ške po sta- je Dom ža le,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ let nik XXX, št. 2, Dom ža le, 13. fe bru ar 1991, str. 4. V dru go sto le tje pe lješ, Kam ni čan.­Slam­ nik,­gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ let nik XXIX, št. 11–12, Dom ža le, 12. 7. 1991, str. 4. Po tre bu je mo že lez ni co, so re kli pred 105 le ti, Ob ju bi le ju kam ni ške pro ge,­ Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ let nik XXIX, št. 1, Dom ža le, 24. ja nu ar ja 1991, str. 12. Sta ne Sim šič: Ob 100–let ni ci bo do vla ki okra še ni,­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­ Ob­ či­ ne­Kam­ nik,­let nik XXXI, Kam nik, 28. ja nu ar ja 1991, str. 1. Sta ne Sim šič: Sto let ni ca kam ni ča na,­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Kam­ nik, let nik XXXI, Kam nik, 11. fe bru ar ja 1991, str. 1 in 3. Sta ne Stra žar: Že lez na ce sta sko zi na šo vas, Sto let Kam ni ča na,­Ob­ čin­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ let nik XXX, št.3–4, Dom ža le, 28. fe- bru ar ja 1991, str. 15. Ko lek tiv že lez ni ške po sta je Dom ža le ob ča nom,­Ob­ čin­ ski­po­ ro­ če­ va­ lec,­ gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ let nik XXX, št. 3–4, Dom ža le, 28. fe bru ar ja 1991, str. 15. 100 let si star, naš vlak,­ Slam­ nik,­ gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­ let nik XXIX, št. 10, Dom ža le, 6. ju ni ja 1991, str. 1. Ob 100-let ni ci pro ge Ljub lja na–Kam nik, Ju bi lej kam ni ča na,­Slam­ nik,­gla­ si­ lo­ Ob­ či­ ne­Dom­ ža­ le,­let nik XXIX, št. 6–7, Dom ža le, 17. 4. 1991, str. 9. Sta ne Sim šič: Kma lu pot ni ški pe ron, Že lez ni ca,­Kam­ ni­ čan,­ gla­ si­ lo­Ob­ či­ ne­ Kam­ nik,­maj 1991. Sta ne Sim šič: Pr vih 100 let kam ni ške pro ge,­Kam­ ni­ ški­ ob­ čan,­gla­ si­ lo­ob­ či­ ne­Kam­ nik,­27. ju nij 1991. 149 Razprave – kulturna zgodovinaJa­ nez­Hu­ mar,­univ.­dipl.­inž.­ Ža­ le­4­a,­Kam­ nik Ame­ ri­ ška­Li­ ra­in­­njen­usta­ no­ vi­ telj­­Ma­ tej­L.­Hol­ mar Ko nec se dem de set ih let prej šnje ga sto le tja smo v pev skem druš tvu Li ra ob bli ža jo či se sto let ni ci pri če li s pr vi mi pri pra va mi na ju bi lej. Te daj je zbo ro vo dja Sa- mo Vrem šak mi mo gre de na vr gel, da je bi la v Ame ri ki v za čet ku dvaj set e ga sto le tja usta nov lje na ame ri ška Li ra, njen usta no vi telj pa je bil Ma tej Hol mar. Sa mo te daj ni znal po ja sni ti, ali je bil Hol mar, ki je bil ro jen le- ta 1869 v Sa mot nem mli nu (Hu mar, 2004: 126) in je le ta 1890 za klju čil šo la nje na Or glar ski šo li v Ljub lja ni, pre den je od šel v Ame ri ko, član kam ni ške Li re. Te daj sem bil taj nik druš tva in sem sku šal naj ti od go vor v druš tve nem ar hi vu, pa to ni bi lo mo go če, saj je bi la pr va knji ga druš tve ne kro ni ke uni če na, kar do ka zu je za pis v ju bi lej ni pu bli ka ci ji Li re ob nje ni sto let ni ci: »Kro­ ni­ ka­te­ ga­ob­ dob­ ja (do ba od usta no vi tve druš tva do pr - ve sve tov ne voj ne, op. pis.) je­bi­ la­ob­ de­ la­ na­ v­I.­knji­ gi­ kro­ ni­ ke­Li­ re.­Pr­ va­knji­ ga­se­ ga­do­7.­av­ gu­ sta­1913,­ko­ se­za­ če­ nja­dru­ ga­knji­ ga.­Med­dru­ go­sve­ tov­ no­ voj­ no­ je­bi­ la­I.­knji­ ga­skri­ ta­na­pod­ stre­ šju­ ob­ či­ ne­v­da­ naš­ nji­ knjiž­ ni­ ci,­ Ko­ lod­ vor­ ska­ uli­ ca­št.­2.­Ta­ koj­po­osvo­ bo­ di­ tvi­ so­šli­Li­ ra­ ši­na­ob­ či­ no­po­knji­ go,­jo­vi­ de­ li­in­tu­ di­ime­ li­v­ ro­ kah.­Re­ če­ no­jim­je­bi­ lo,­da­bo­ do­knji­ go­do­ bi­ li,­ko­bo­ za­to­čas.­Ta­ ki­od­ go­ vo­ ri­ so­se­po­ nav­ lja­ li­ iz­le­ ta­v­le­ to,­ do­ kler­jim­ni­ so­le­ ta­1950­od­ go­ vo­ ri­ li,­ da­so­‘ves­sta­ ri­ pa­ pir’­po­ sla­ li­v­pa­ pir­ ni­ co­ na­Ko­ li­ če­ vo.­ To­ da­ni­pro­ pa­ dla­sa­ mo­ta­knji­ ga,­pro­ pa­ dli­ so­tu­ di­šte­ vil­ ni­kam­ ni­ ški­ do­ ku­ men­ ti­ in­Kam­ nik­ni­bil­pri­ta­ kem­rav­ na­ nju­ ta­ krat­ no­ be­ na­iz­ je­ ma.« 1 Ka sne je sem se še ne kaj krat sre čal z in for ma ci ja mi o ame ri ški Li ri. Pra vo za ni ma nje za zgo do vi no de lo va- nja te ga druš tva in za živ ljenj sko pot nje ne ga usta no- vi te lja pa se je spro ži lo ob obi sku Ame ri ke le ta 2007, ko sva z že no obi ska la tu di Cle ve land in ugo to vi la, da druš tvo še ob sta ja in bo čez dve le ti sla vi lo sto let ni- co svo je ga de lo va nja. Od te daj zbi ram in for ma ci je in ra zi sku jem to te mo v vseh do se glji vih vi rih. De lo va nje druš tva je bi lo in je še ume šče no v ti pič no ame ri ško oko lje, ki se ven dar le ze lo raz li ku je od na še ga, po go- je no s ti pič no ame ri ški mi po li tič ni mi, go spo dar ski mi, kul tur ni mi in dru gi mi ra zme ra mi, za to se ta se sta vek, vsaj v gro bem, do tak ne tu di ne ka te rih od teh vpra šanj, po se bej se ve da iz se ljen ske pro ble ma ti ke. Ame ri ški Slo ven ci Pr vi Slo ven ci, ki so se stal no na se li li v Se ver ni Ame- ri ki, so bi li pro te stan ti, ki so v ča su pro ti re for ma ci- je zbe ža li v Nem či jo, od tam pa so ne ka te ri sku paj z nem ški mi pro te stan ti zbe ža li v ZDA. Iz se lje va nje se je na da lje va lo tu di v 17. in 18. sto le tju. Mno žič no iz se lje- va nje v Ame ri ko pa je po ve za no z mi si jon skim de lom F. I. Ba ra ge med In di jan ci po le tu 1830. Na nje go vo po bu do in po bu do ka snej ših so de lav cev je pri ha ja lo v 1 Katalog, Lira­1882–1982, Kamnik 1982, str. 3.Ame ri ko vse več slo ven skih mi si jo nar jev; do le ta 1912 jih je de lo va lo v ZDA že 127. Pri spe va li so k druš tve ne- mu in kul tur ne mu živ lje nju v pr vih na sel bi nah v ZDA. Med nji mi jih je pet za se dlo ce lo ško fov ska me sta. Iz- se lje va nje Slo ven cev po le tu 1850 do pr ve sve tov ne voj ne je po spe ši la zem lji ška od ve za leta 1848. Ve li ke od ško dni ne so vpli va le na pro pad mno gih kme tij, go- spo dar ski po lo žaj so slab ša le tu di mno ge sla be le ti ne in iz se lje va nje je po sta lo go spo dar ska nu ja. Se ve da so iz se lje va nje pov zro ča li še raz ni dru gi vzro ki. Mno gi so se za dol ži li za ra di vda ja nja pi ja či, zo pet dru gi so se iz se li li za ra di dru žin skih ne spo ra zu mov itd. Naj šte vil- nej še je bi lo iz se lje va nje v Be li kra ji ni, kjer je za ra di trt ne uši in pe ro no spo re upa del pri de lek groz dja. Ne- po sre dno po pr vi sve tov ni voj ni so se iz se li la mno ga de kle ta, ki so za ra di fan tov, umr lih na bo ji ščih, po i- ska la par tner je v Ame ri ki, tam je bi lo več mož no sti za mo ži tev. K te mu pa je tre ba do da ti, da se je v Evro pi te daj pri če la vse bolj utr je va ti mi sel nost o Ame ri ki kot ob ljub lje ni de že li, kar je bo tro va lo iz se lje va nju mno gih, tu di avan tu ri stov. O šte vi lu Slo ven cev v ZDA se oce- ne gle de na raz ne vi re raz ha ja jo. Pred dru go sve tov no voj no naj bi jih bi lo oko li 300.000, po ura dnem šte tju le ta 1980 se jih je 126.643 opre de li lo za Slo ven ce. Po le tu 1924 se je za ra di za ko na o imi gra cij skih kvo tah, ki je dal pre dnost ger man skim pri se ljen cem, na se lje- va nje Slo ven cev sko raj pre ne ha lo. Po le tu 1945 se je na se li la pred vsem po li tič na emi gra ci ja na pod la gi po- se bnih za ko nov o raz se lje nih ose bah, ki jih je v ob dob- ju 1948–52 spre jel ame ri ški kon gres. Gle de na čas na se lje va nja in živ ljenj ske ra zme re lah ko ce lot no ob dob je od za čet kov raz de li mo na šti-Ma­ tej­L.­Hol­ mar­le­ ta­1923 150Razprave – kulturna zgodovina 151 Razprave – kulturna zgodovinari ob dob ja po pre vla du jo čih so ci al nih, go spo dar skih, kul tur nih in dru gih zna čil no stih in po se bej po sto pnji vklju če no sti v ce lot no ame ri ško živ lje nje. Pr vo ob dob- je, čas pr vih na se li tev, se za klju či sre di dru ge po lo vi ce 19. sto le tja, ko pri de do naj bolj mno žič ne ga na se lje va- nja. Dru go ob dob je se kon ča po pr vi sve tov ni voj ni, ko na se lje va nje za ra di imi gra cij skih za ko nov za mre. Sle di ob dob je, ko se ra zme re usta li jo in ne ka te ri go vo ri jo o slo ven ski kul tur ni re ne san si. Ob dob je se kon ča oko li le ta 1960, ko na sto pi do ba po pol ne ga in ena ko vre- dne ga vklju če va nja vseh ge ne ra cij v vse sfe re ame ri- ške ga živ lje nja. Ra zme re ob usta no vi tvi in pri čet ku de lo va nja Li re Ob dob je, v ka te rem je za ži ve la ame ri ška Li ra (v na- da lje va nju Li ra), je zaz na mo va no s tež ki mi so ci al ni mi in živ ljenj ski mi ra zme ra mi. Slo ven ski iz se ljen ci so bi- li ve či no ma kmeč ke ga po re kla, za po slo va li so se pri naj te žjih de lih v to var nah, ru dni kih, pre mo gov ni kih, že le zar nah, je klar nah itd., le red ki so se odlo či li za po- lje del stvo. Go spo dar sko so se za ra di spe ci fič nih ame- ri ških ra zmer naj prej osa mo svo ji li go stil ni čar ji, tr gov ci, ho te lir ji pa tu di po gre bni ki. Iz se ljen ci so bi li po se bej ran lji vi ob raz nih ne sre čah in bo lez nih, te daj so osta li brez sle her ne ga do hod ka, saj so ci al no var stvo ni bi- lo or ga ni zi ra no. Še le ko nec 19. sto le tja so po zgle du Če hov pri če li usta nav lja ti pod por ne or ga ni za ci je (je- dno te). Naj sta rej ša je Ame ri ška slo ven ska ka to li ška je- dno ta (1894). S po bu da mi za grad njo slo ven skih cer - kva, usta nav lja nje slo ven skih žu pnij skih šol, pev skih zbo rov in kul tur nih druš tev je po mem bno pri spe va la k obli ko va nju in ohra nja nju slo ven ske na ro dne za ve- sti. Svo bo do mi sel nej ši Slo ven ci pa so usta no vi li Slo- ven sko na ro dno pod por no je dno to (1904). Ker so bi li slo ven ski iz se ljen ci, gle de na dru ge na ro de v ma njši- ni, so bi li ve li ko krat za sme ho va ni, ka kor pi še dr. Edi Go bec le ta 1975 v Iz­ se­ ljen­ skem­ ko­ le­ dar­ ju. Na va ja, da je pi sa telj Ro bert St. John ime no val Slo ven ce »mol če- či na rod«. Ome nja tu di J. Trun ka, ki je ko nec 19. stol. štu di ral te o lo gi jo v Cle ve lan du in so ga za sme ho va li z »ne um nim« Po lja kom. Ne gle de na naš te te te ža ve in ovi re pa so iz se ljen- ci or ga ni zi ra li ži va hno lju bi telj sko kul tur no de jav nost. De lo va li so pev ski zbo ri, dram ske sku pi ne, li kov ne sku pi ne in te lo va dna druš tva. Pri re di tve so ime li spr - va v go stil ni ških pro sto rih, med pr vo sve tov no voj no pa so pri če li gra di ti la stne do mo ve. Gle de za ni ma nja za po li ti ko pa je za ame ri ške Slo ven ce zna čil na ne ka dvoj nost: svo bo do mi sel ni, li be ral no usmer je ni so med pr vi mi so de lo va li in bi li ude le že ni v so ci a li stič nem gi- ba nju, ka to li ško usmer je ni Slo ven ci pa se po li tič no ni- so or ga ni zi ra li, saj so jih po ve zo va le žu pnij ske cer kve in šo le. Eni in dru gi pa so ime li svo ja druš tva. Se ve da pa je tre ba po u da ri ti, da se je v ame ri škem go spo dar- stvu in po li ti ki uve lja vi la dru ga in na sled nja ge ne ra ci ja. V po li ti ki so po se gli ce lo po naj vi šjih po lo ža jih, in to ne gle de na na zor sko pri pa dnost. Po sta li so žu pa ni, po slan ci, čla ni kon gre sa in se na tor ji. Iz po sta vi ti pa je tre ba še eno bis tve no zna čil nost te ga ob dob ja: ame ri- ški iz se ljen ci so v tem ob dob ju pri če li iz da ja ti šte vil ne slo ven ske ča so pi se, ko le dar je in dru ge pu bli ka ci je, ne- ka te ri ča so pi si in pu bli ka ci je iz ha ja jo še da nes, se ve- da pa ne več sa mo v slo ven skem je zi ku, tem več tu di v an gle škem, ki vse bolj pre vla du je. Sa mo u mev no je, da so bi li vsi ti me di ji bo di si le vo bo di si de sno usmer je ni. Po gled na ra zme re ti ste ga ča sa je v svo ji knji gi opi- sal Va tro slav Grill (Grill, 1979), ki se je 1913 kot šti ri- najst le ten de ček s star ši pre se lil v Cle ve land. Zanj je bi lo me sto ena sa ma ve li ka vas, to da bil je pre se ne- čen, ker so bi le hi še zno traj udo bne, lič ne, s plin sko kur ja vo in raz svet lja vo. Pre se ne ti lo ga je tu di, da je bi la hra na ze lo po ce ni. Cle ve land naj bi bil v ti stem ča su iz ra zi to pro te stant ski, pri se lje va nje Evro pej cev v pr vih dveh de set le tjih dvaj set e ga sto le tja pa naj bi mu bi lo vti sni lo ka to li ški pe čat. Svoj de lež naj bi bi li pri spe va li tu di Slo ven ci, saj je Cle ve land, kjer je ži ve lo naj več Slo- ven cev, pred 2. sve tov no voj no jih je bi lo oko li 40.000, po stal nji ho va me tro po la v Ame ri ki. Po u da ril je še, da je ame ri ška dru žba okrut na, a di na mič na in da se ni nih če ni ko mur kla njal. Ma tej L. Hol mar V uvo du za pi sa ne dom ne ve o vzroč no sti med kam- ni ško in ame ri ško Li ro ni mo go če za nes lji vo ugo to vi ti in s tem po tr di ti Hol mar je ve ga član stva v kam ni škem zbo ru. Mo go če pa je skle pa ti, da je bil zbor po i me no- van po kam ni škem za ra di vpli va in po me na, ki ga je ime la kam ni ška Li ra pri spod bu ja nju in na sta ja nju ne- ke no ve vi zi je o na ro du in nje go vem sa mo za ve da nju. Li ra, ki je s svo jim kul tur nim vpli vom pri če la Kam ni- ča nom vzbu ja ti za vest o ena ko vre dno sti slo ven stva z dru gi mi na ro di, ki je osla bi la pro ti slo ven ske ten den ce v ta ki me ri, da je npr. kam ni ško nem ško druš tvo Le se- ve re in pri če lo hi ra ti in kma lu za tem pre ne ha lo de lo va- ti, je prav go to vo vpli va la na mla de ga štu den ta or glar- stva. V njem sta v ta kem oko lju na sta ja la nov du hov ni svet na ro dne ga sa mo za ve da nja in pri prav lje nost za ak tiv no so de lo va nje v pro ce su na ro do ve afir ma ci je. Dru gih ali dru gač nih po ve zav za en krat ni bi lo mo go- če ugo to vi ti. Lah ko pa po gle da mo ne ka te re vzro ke za na sta nek zbo ra v Cle ve lan du. Po tre bno pa je pred tem spoz na ti ne kaj več dej stev o Hol mar ju. Ma tej, v kr stni knji gi je vpi san kot Ma tevž Hu mar, je bil sin Fran ce ta in Ane Hu mar, ro je ne Rak. Ro jen je bil 14. sep tem bra 1869 (Kr stna knji ga Me ki nje) v Sa mot nem mli nu v Vo- di cah nad Kam ni kom št. 6. Po klic si je iz bral po vzo ru sta rej še ga bra ta To ma ža in se vpi sal na or glar sko šo lo v Ljub lja ni, ki jo je kon čal le ta 1890. Tu di spre mem bo pri im ka v Hol mar je pov zel po njem. Slu žbo or ga ni sta je oprav ljal v Me ki njah, Ra de čah, Šen tru per tu in Ribni- ci, od tam se je le ta 1905 iz se lil v Cle ve land. V ča su štu di ja na or glar ski šo li se je mla di Ma tej sez na nil s ce ci li jan skim gi ba njem. V 19. sto le tju je ka- to li ška cer kve na glas ba za šla v kri zo. Or ga ni sti so va- njo vna ša li vse več po svet nih pr vin, vse bolj so pri če le pre vla do va ti in stru men tal ne sklad be, pri pet ju pa so se vse bolj zgle do va li po ita li jan skem bel kan tu. Gi ba- nje, ki je vpli va lo tu di na so do bno umet no glas bo in se je po ja vi lo v nem ških de že lah, je do bi lo ime po sv. Ce ci li ji, za vet ni ci cer kve ne glas be. Kma lu se je raz ši- ri lo tu di pri nas. Naj bolj vne ti pri pa dni ki ce ci li jan stva so bi li: A. Fo er ster, A. Hri bar in H. Sat tner, usta no vi te lji or glar ske šo le v Ljub lja ni. Hol mar, uče nec te šo le, se je ze lo tru dil za pre no vo ka to li ške cer kve ne glas be, kar iz pri ču je jo nje go va ob šir na po ro či la v Cer­ kve­ nem­ glas­ be­ ni­ ku. Ta ra zo de va jo, da je bil do sle den pri uve ljav lja-nju ce ci li jan skih smer nic. Nje go vi zbo ri so za to iz va ja li za hte ven pro gram do ma čih skla da te ljev: A. Foer ster- ja, A. Hri bar ja, H. Sat tner ja, G. Ri har ja, I. Zu pa na in še mno gih dru gih. Iz va ja li so tu di pro gram evrop skih ka pa ci tet: J. Haydna, M. Hal ler ja, C. Et ta, J. Ga lu sa itd. Ra zen o pev skih pro gra mih, ki ka že jo kar vi so ke aspi ra ci je in am bi ci oz nost, je po ro čal o pro ble mih pri obli ko va nju cer kve nih zbo rov, saj je mno go krat oral le- di no, in o mno gih dru gih te ža vah, pred vsem gmot nih, ter odno sih s pred stoj ni ki. Po se bej pa je spod bu jal k uve ljav lja nju ce ci li jan ske ide je. Ze lo ob šir no je po ro čal iz Ri bni ce, kjer iz ve mo, da je imel kar dva zbo ra, po leg te ga pa je bil še zbo ro vo dja či tal ni ške ga zbo ra. Pi sal je o iz le tih, ki so jih or ga ni zi ra li, in o na ro dnih pe smih, ki so jih pre pe va li, tu di »kon cer tnih«, po hva lil de ka na in nje gov pri spe vek za na ba vo mu zi ka lij ter do dal, da ni pov sod ta ko, saj mo ra jo mno go kje or ga ni sti po kri va ti te stro ške iz svo je skrom ne pla če. (Cer­ kve­ ni­ glas­ be­ nik 1905: 70–71, 78–80) V po klic nem živ lje nju je bil Ma tej uspe šen, ose bno pa je za šel v kar pre cej šnje te ža ve. V ča su, ko je bil or - ga nist v Št. Ru per tu, se je za lju bil v Er ne sti no Re kar, ki je bi la uči te lji ca na tam kaj šnji osnov ni šo li. Er ne sti na ali Ne sta, ka kor so jo kli ca li, je bi la Ljub ljan čan ka, re- sna in odloč na, ka kor jo je opi sa la nje na pra ne ča ki nja Lep ša Šturm. Za ra di te žav z vi dom pa je bi la pred ča- sno upo ko je na. Dru ži na Re kar se je šte la h gor nje mu slo ju me ščan stva, saj je bil Ne stin brat Fran pred se- dnik de žel ne ga so di šča v Ljub lja ni. Kak šno je bi lo nju no ra zmer je, ko je bil Hol mar or ga nist v Ri bni ci, ni mo go če dog na ti. Zgo di lo pa se je, da je Ma tej ta krat po stal ne za kon ski oče. O ma te ri in otro ku do slej ni bi-lo mo go če ni če sar ugo to vi ti ne v ma tič nih knji gah ne v dru gih vi rih. Ra zum lji va pa je bi la Ne sti na re ak ci ja, saj je Ma te ja za če la od kla nja ti, na kar se da skle pa ti iz pi sma, ki ji ga je pi sal le ta 1910 iz Cle ve lan da. V njem opra vi ču je svo je de ja nje: »Po­ ve­ dal­ sem­Ti­že,­da­sem­ bil­do­one­ne­ sreč­ ne­ no­ či­po­ pol­ no­ ma­ ne­ dol­ žen­ gle­ de­ sti­ ka­ nja­žensk,­da­tu­ di­ni­bi­ la­mo­ ja­kriv­ da,­da­je­ta­ ko­ pri­ šlo­…« Iz se li tev v Ame ri ko Re ak ci ja na nje go vo de ja nje ni na sta la sa mo pri Ne- sti, tem več tu di v te da njem pro vin ci al nem oko lju, kar je pov zro či lo iz se li tev v Ame ri ko. Ne sta ga ni le od kla- nja la, tem več je za da ljši čas pre tr ga la vse sti ke z njim. V Ame ri ko je šel bolj ali manj na sle po sre čo, saj je imel le ne ko po goj no za go to vi lo ti skar ja Sak ser ja, ki je le to pred nje go vim od ho dom obi skal z že no in ne ko Fa ni iz Ri bni ce, da bo do bil de lo v ti skar ni. V kak šni si tu a ci ji se je zna šel v pr vih me se cih svo je ga bi va nja v Ame ri ki, ilus tri ra že ome nje no pi smo Ne sti, ki je od go vor na Ne- sti no po bu do, ko je po nov no vzpo sta vi la stik z njim. V pi smu po dro bno raz lo ži vse svo je ek si sten čne in lju be- zen ske te ža ve v pr vih me se cih bi va nja v Ame ri ki. Po pri ho du v New York 20. ju ni ja 1905 je naj prej iskal de lo pri Sak ser ju. V ti skar ni se je ogla sil pri Fa ni, saj mu je njen fant iz Ri bni ce na ro čil, naj mu o njej čim prej po ro ča. Fa ni ga je spre je la z ve li ko za dre go in ga pe lja la k Sak ser ju. Ugo to vil je, da je Fa ni vpliv na ose ba pri njem, za to jo je, da bi si čim bolj za nes lji vo za go to- vil de lo, na sled nji dan obi skal na nje nem sta no va nju in te daj od kril, da ima Fa ni ra zmer je s Sak ser jem, saj ga je, ob pri pr tih vra tih, opa zil v so sed nji so bi. Ta obisk mu je one mo go čil de lo v ti skar ni, ker je Fa ni pre pre či la nje gov spre jem. Po tej iz kuš nji je hi tro do jel ame ri ško kru tost in se na pr vi raz pis za po slil kot na ta kar. De- lo je po treh te dnih iz gu bil za ra di za me nja ve la stni ka go stil ne. No ve ga de la ne kaj ča sa ni do bil, tu di za ra di ne zna nja an gle šči ne. V tej si tu a ci ji je pi sal Vi du Hri- bar ju, ki ga je ver jet no poz nal, če po tre bu je or ga ni sta ali pe vo vo djo. Hri bar je bil do ma iz Cir kuš v Tu hinj ski do li ni in se je le ta 1890 iz se lil v Ame ri ko, te daj pa je bil žu pnik pri Sv. Vi du v Cle ve lan du. Od go vor je bil ne ga ti- ven in Hol mar je bil še ne kaj ča sa brez po seln. Za tem je do bil de lo ugla še val ca kla vir jev. Med tem pa se je v Cle ve lan du zgo di lo, da je žu pnik Hri bar ho tel se zi da ti no vo cer kev, ker je bi la sta ra le se na. Del fa ra nov se je te mu uprl. Pri šlo je do raz do ra. Nas prot ni ki so ho te li usta no vi ti svo jo fa ro. Med žu pni ko vi mi nas prot ni ki je bil ver jet no tu di or ga nist. Žu pnik je prav go to vo ho tel po ve ča ti svoj vpliv z no vi mi pri sta ši in je za pro sil Hol- mar ja, da pre vza me me sto or ga ni sta. Ta je po nud bo spre jel.­ O za čet kih svo je ga de lo va nja v Cle ve lan du je le ta 1923, pre den se je vr nil iz Ame ri ke, po ro čal v Cer­ kve­ nem­glas­ be­ ni­ ku: »L.­1905,­1.­ok­ to­ bra,­ sem­pre­ vzel­ slu­ žbo­or­ ga­ ni­ sta­ in­pe­ vo­ vo­ dja­ v­žu­ pni­cer­ kvi­sv.­Vi­ da,­ Cle­ ve­ land­ Ohio.­–­Te­ da­ nji­pev­ ski­zbor­je­ob­mo­ jem­na­ sto­ pu­po­ pol­ no­ ma­ za­ stav­ kal;­ kljub­te­ mu,­da­sem­se­z­ nji­ mi­po­ ga­ jal,­so­bi­ li­stav­ kar­ ji­ vztraj­ ni.­Za­ to­sem­za­ čel­ z­mla­ di­ no,­ ki­je­še­šo­ lo­po­ ha­ ja­ la;­ za­ če­ tek­ni­bil­la­ hak,­ ven­ dar­smo­po­ la­ go­ ma­ po­ sta­ ja­ li­ ve­ dno­krep­ kej­ ši­ in­ ve­ dno­več­pri­ ra­ stka­ je­bi­ lo­v­zbor.­Ker­je­ljud­ stvo­ču­ lo­otro­ ke­le­ po­eno­­in­dvo­ gla­ sno­ pre­ pe­ va­ ti,­ so­se­za­Er­ ne­ sti­ na­Re­ kar­in­ne­ ča­ ki­ nja­le­ ta­1913 152Razprave – kulturna zgodovina 153 Razprave – kulturna zgodovinače­ li­tu­ di­odra­ sli­ogla­ ša­ ti­za­zbo­ ro­ vo­cer­ kve­ no­ pet­ je.« V si tu a ci ji raz dvo je ne fa re je Hol mar rav nal mo dro in pro fe si o nal no in si s tem za go to vil kon ti nu i te to in per - spek tiv nost de la. Raz cep je tra jal do le ta 1907, ko ga je raz re šil no vi žu pnik Jer nej Po ni kvar ob po mo či p. Ka- zi mir ja Za kraj ška. 2 Hol mar se je kljub naš te tim in dru- gim te ža vam z vsem og njem po sve til svo je mu ob sež- ne mu de lu. Vo dil je me ša ni in mo ški zbor – vsak zbor je na mreč pel pri svo ji ma ši. Po u če val je pet je v far ni šo li, vo dil tu di pet je vsak dru gi dan pri šol skih ma šah, kjer je so de lo va lo na va dno po 500 do 800 otrok. Skr - bel za no te, ki jih je pre pi so val sam, bo di si roč no ali na stro ju. Pre pi so val je pev ske par ti tu re itd. Stro ške je, ka kor je za pi sal: »po­ rav­ na­ val­ naj­ več­sam,­ne­ ko­ li­ ko­ tu­ di­druš­ tvo (po usta no vi tvi Li re, op. pis.). Cer­ kev­in­šo­ la­nič.« (Cer­ kve­ ni­ glas­ be­ nik 1923, 46: 112–114) Bil je tu di zbo ro vo dja druš tev So kol in Pro sve ta. So de lo val pa je tu di v dru gih druš tvih, o tem je po ro ča la Ame­ ri­ ška­do­ mo­ vi­ na: »Druš­ tvo­ Tri­ glav­pri­ re­ di­31.­10.­1915­ igro­‘Žen­ ska­bor­ ba’.­V­sre­ do­si­je­druš­ tvo­iz­ vo­ li­ lo­tu­ di­ nov­od­ bor,­ki­je­sle­ deč:­A.­M.­Ko­ lar­pred­ se­ dnik­ /…/­in­ M.­Hol­ mar­vo­ dja­glas­ be­in­pet­ ja.« Raz lo ge za usta no vi tev sa mo stoj ne ga pev ske ga druš tva pa je po ja snil v že ome nje nem po ro či lu iz le ta 1923: »Pev­ ski­zbor­je­na­ ra­ ščal­ in­zo­ pet­raz­ pa­ dal,­ to­ vsled­ra­ zmer­po­ naj­ več­ de­ lav­ skih,­ ker­so­se­de­ lav­ ci­in­ de­ lav­ ke­ve­ dno­se­ li­ li­za­bo­ ljšim­za­ služ­ kom.­ /…/­Lju­ dje­ so­pr­ ve­ča­ se­va­ lo­ va­ li­iz­kra­ ja­v­kraj;­nič­stal­ no­ sti­ ni­bi­ lo.­Po­ la­ go­ ma­ pa­so­pri­ če­ li­za­stal­ no­se­na­ se­ lje­ va­ ti,­ ku­ po­ va­ li­so­si­svo­ je­do­ mo­ ve,­ žu­ pni­ ja­je­po­ sta­ ja­ la­ ve­ dno­ ve­ čja.­V­šo­ lo­je­po­ ha­ ja­ lo­ ve­ dno­več­mla­ di­ ne,­ pri­pev­ skem­zbo­ ru­je­bi­ lo­iz­me­ se­ ca­do­me­ se­ ca­oja­ ča­ nje.­ Da­ bi­zbor­po­ stal­bolj­sta­ len,­je­bi­ lo­po­ tre­ bno­ po­ skr­ be­ ti­ za­ 2 Vir: dr. Bogdan Kolar.ne­ ka­ ko­zve­ zo­med­pev­ skim­ zbo­ rom.­V­ta­na­ men­smo­ pri­ re­ ja­ li­kon­ cer­ te­ in­dra­ ma­ tič­ ne­ igre;­a­to­je­bil­sa­ mo­ trud­in­de­ lo­za­žu­ pni­ jo­in­šo­ lo,­pev­ cem­ni­nič­osta­ lo.­ L.­1912­pa­smo­usta­ no­ vi­ li­ Slo­ ven­ sko­ Ka­ to­ li­ ško­ pev­ sko­druš­ tvo­‘Li­ ra’­s­se­ de­ žem­ v­žu­ pni­ ji­sv.­Vi­ da.­Druš­ tvo­mo­ ra­skr­ be­ ti­za­le­ po­in­pra­ vil­ no­cer­ kve­ no­ pet­ je,­ob­ pro­ stem­ ča­ su­sme­pa­tu­ di­pri­ re­ ja­ ti­kon­ cer­ te,­ igre­in­ za­ bav­ ne­ve­ če­ re.­Či­ sti­pre­ bi­ tek­osta­ ne­v­pev­ ski­bla­ gaj­ ni­ za­na­ gra­ do­ pev­ ske­ mu­ zbo­ ru­in­za­na­ ba­ vo­po­ tre­ bne­ ga­bla­ ga,­mu­ zi­ ka­ lij­ itd.« (Cer­ kve­ ni­ glas­ be­ nik 1923, 46: 112–114) Hol mar je v skr bi za le po in kva li tet no pet je se sta vil in v sa mo za lo žbi iz dal cer kve no pe sma ri co, v ka te ro je vklju čil tu di 12 svo jih skladb. Pe sma ri ca, ki vklju ču- je sku paj 251 pe smi in ima na slov Sla­ va­Bo­ gu, je še da nes, ka kor na va ja dr. Ven de lin Špen dov, ak tu al na in do bro do šla cer kve nim zbo rom »ši rom po Ame ri ki«. Špen dov ome nja, da je bil Hol mar med or ga ni sti v slo- ven skih cer kvah v Ame ri ki ver jet no edi ni z glas be no in cer kve no glas be no izo braz bo. (Cer­ kve­ ni­ glas­ be­ nik­ 1990, 83: 15) Pe sma ri co so upo rab lja li tu di pri nas, po ne kod jo še se daj. 3 Po leg pe sma ri ce Sla­ va­Bo­ gu je le ta 1923 iz dal še pe smi za mo ške in me ša ne zbo re z na slo vom Ame­ ri­ ška­Slo­ ven­ ska­ Li­ ra. O tej zbir ki pi še Špen dov: »Zbir­ ka­ vse­ bu­ je­enajst­iz­ vir­ nih­skladb,­dve­sta­ver­ ske­ ga,­ de­ vet­ pa­svet­ ne­ ga­ zna­ ča­ ja,­s­po­ se­ bnim­ po­ u­ dar­ kom­ na­na­ ro­ dni­za­ ve­ dno­ sti­ in­dru­ ža­ bno­ sti­ /…/­Teh­enajst­skladb,­ pri­ ob­ če­ nih­ na­46­stra­ neh­ve­ li­ ke­ ga­ (fo­ lio)­for­ ma­ ta,­ je­ iz­ bor­skladb,­ki­jih­je­Hol­ mar­zlo­ žil­v­raz­ lič­ nih­ do­ bah­ svo­ je­ ga­živ­ lje­ nja.­ Upo­ rab­ ljal­ je­dvo­ del­ ne­ in­tri­ del­ ne­ obli­ ke,­vča­ sih­s­pre­ ho­ di,­ ki­se­raz­ te­ za­ jo­ do­8­tak­ tov,­ ka­ kr­ šno­je­pač­be­ se­ di­ lo.­ Dve­sta­pet­ del­ ni­obli­ ki.­V­dalj­ ših­sklad­ bah­ ima­rad­imi­ ta­ ci­ jo.­ So­pa­v­glav­ nem­ ho­ mo­ fon­ ske­ sklad­ be,­ kon­ tra­ pun­ kta­ je­ma­ lo.­Opaz­ no­je,­ da­je­ze­ lo­ce­ nil­na­ čin­skla­ da­ nja­ Ig­ na­ ci­ ja­Hla­ dni­ ka­ in­se­ mu­sku­ šal­pri­ bli­ ža­ ti­ /…/­Pre­ cej­nje­ go­ vih­ skladb­je­še­ v­ro­ ko­ pi­ sih.« (Cer­ kve­ ni­ glas­ be­ nik 1990, 46: 16–17) To po tr ju je jo tu di ra zi ska ve nje go ve ga de la, ki ka že jo, da je kom po ni ral ob naj raz lič nej ših pri li kah, kar bo pri ka- za no v na da lje va nju. Ker je Špen dov le ta 2008 umrl, žal za en krat ni bi lo mo go če ugo to vi ti, kje so ro ko pi si. Pe sma ri co Ame­ ri­ ška­ Slo­ ven­ ska­ Li­ ra­so med dru go sve- tov no voj no v Cle ve lan du po na ti sni li, ka kor iz ve mo iz pi sma, ki ga je Ne sta pi sa la Ma te je vi ses tri Pep ci (Jo- si pi ni) 25. no vem bra 1945 v New York. Z do bič kom po na ti sa naj bi, ka kor pi še Ne sta, po ma ga li ju go slo- van skim par ti za nom. V ča su usta no vi tve Li re je bil ka plan pri Sv. Vi du slo- ven ski du hov nik John J. Oman, ki je v svo jih spo mi nih, ob jav lje nih le ta 1939 v knji gi Za­bo­ žjim­kli­ cem, za pi- sal: »Ne­prej­ne­poz­ ne­ je­ni­imel­slo­ ven­ ski­ Cle­ ve­ land­ zbo­ ra,­ki­bi­pre­ ka­ šal­ Li­ ro!­Ime­ li­smo­in­ima­ mo­še­se­ daj­ pev­ ske­zbo­ re,­na­ka­ te­ re­smo­lah­ ko­po­ no­ sni,­ ven­ dar­ dvo­ mim,­ če­ka­ te­ ri­teh­do­ se­ ga­nek­ da­ njo­ Li­ ro,­pre­ ka­ ša­ je­pa­go­ to­ vo­ne!« (Tr dan, 1939: 78) Le ta 1923 se je Hol mar vr nil za stal no v do mo vi no. Z Ne sto je bil po le tu 1910 vse sko zi v pi snem kon tak- tu. Odlo či la sta se, da je sen živ lje nja pre ži vi ta sku paj. Po Ma te je vi vr ni tvi sta se le ta 1924 po ro či la pri Sv. Pet ru v Ljub lja ni, v Viš nji Go ri sta ku pi la hi šo. Ma tej je ži vel tam do svo je smr ti 9. de cem bra 1945, Er ne sti na 3 Vir: Francka Krt, Mekinje.pa je po nje go vi smr ti hi šo za pu sti la svo ji ne ča ki nji in se pre se li la v Be gu nje na Go renj skem k svo jim so ro- dni kom. Umr la je 24. apri la 1956 in je v Be gu njah tu di po ko pa na. Ma tej se je kot upo ko je nec ukvar jal med dru gim tu di s če be la mi, ob ča sno pa je po ma gal pri vo- de nju mla din ske ga pev ske ga zbo ra v Viš nji Go ri.4 Ti skrom ni po dat ki po ve do, da je bil Ma tej Hol mar ze lo uspe šen or ga nist, zbo ro vo dja, pev ski uči telj in or - ga ni za tor, iz jem no de la ven, po se bej v Ame ri ki, ki je s svo jim de lom vpli val na kul tur ni ni vo in utr je va nje na- ro dne za ve sti svo jih ro ja kov. Znal je do u me ti po tre be ča sa in na nje us trez no re a gi ra ti s svo jo iz jem no ak tiv- nos tjo. De lo val je na mno gih po dro čjih, tu di kot skla da- telj. O kva li te ti te ga de la pa zaen krat ob sta ja le ome- nje na oce na Špen do va in se o njej ni mo go če pov sem za nes lji vo iz re či. Ži va hno ob dob je de lo va nja Li re od usta no vi tve do le ta 1923 Zna čil no sti de lo va nja Slo ven ske ga ka to li ške ga pev - ske ga druš tva Li ra (v pr vih do ku men tih ob sta ja nja druš tva ni na zi va »ka to li ško«) naj la žje do ja me mo, če po sa mez na ob dob ja ra zme ji mo gle de na pe vo vo dje, ki so ga v ti stem ča su vo di li. Li ra je bi la usta nov lje na 21. sep tem bra 1912 na po bu do Ma te ja L. Hol mar ja in te- daj je ime la 15 pev cev. Po leg re dnih čla nov so v druš- tvu so de lo va li tu di pod por ni čla ni. Pr vo ob dob je je prav go to vo zaz na mo va no z iz jem no ak tiv nos tjo Hol mar ja. Neš te to in for ma cij o tem nu di slo ven ski ča so pis Cle­ ve­ land­ ska­Ame­ ri­ ka, ki se je ka sne je pre i me no val v Ame­ ri­ ško­do­ mo­ vi­ no. Pr vo ob ve sti lo za sle di mo v ru bri ki Me- stne no vi ce že 26. novembra 1912, kjer iz ve mo, da je druš tvo Li ra v ne de ljo pri re di lo »le­ po­ve­ se­ li­ co­in­igro­v­ 4 Vir: Milan Jevnikar, Višnja Gora.ko­ rist­bal­ kan­ skih­ ra­ njen­ cev­ in­krep­ ko­za­ pe­ lo­pe­ smi:­V­ boj,­Slo­ ve­ nec­ in­Hr­ vat­ter­Zrinj­ ski­Fran­ ko­ pan.­ Vr­ ši­ la­se­ je­po­ tem­igra:­Na­le­ to­ vi­ šče,­ ki­je­pov­ zro­ či­ la­ obi­ lo­sme­ ha­in­za­ ba­ ve.« Na sled nje ob ve sti lo sle di v ča so pi su 28. 2. 1913 in po ve, da ima druš tvo »na­pu­ stni­to­ rek­v­Kna­ u­ so­ vi­ dvo­ ra­ ni­do­ ma­ čo­ za­ ba­ vo,­pet­ je­in­dru­ ge­za­ ni­ mi­ vo­ sti.« Kma lu sle di ob ve sti lo o pr vem jav nem na sto pu Li re, »ki­bo­6.­4.­1913« v šol ski dvo ra ni. Po ve, da so pri- pra ve »fi­ no­na­ pe­ lja­ ne,­ iz­ bra­ ne­so­fi­ ne­toč­ ke,­ka­ te­ re­ bo­ de­ jo­iz­ va­ ja­ li­raz­ ni­mla­ di­slo­ ven­ ski­ umet­ ni­ ki,­ za­ pe­ li­ ne­ kaj­pe­ smic,­za­ka­ te­ ra­be­ se­ di­ la­ je­zlo­ žil­žu­ pnik­Smre­ kar­iz­Collinwooda,­ uglas­ bil­pa­slov.­or­ ga­ nist­ Ma­ tej­ Hol­ mar.« Iz ob ve sti la iz ve mo še za »na­ da­ ljne­ iz­ va­ ja­ nje­ na­man­ do­ li­ no­ in­ki­ ta­ ro.­Kra­ sen­odlo­ mek­ iz­Ca­ val­ le­ ria­ ru­ sti­ ca­ na,­ ra­ zen­te­ ga­sta­na­pro­ gra­ mu­ dve­igri­in­si­ cer:­Naj­ de­ na­ hči­in­Krč­ mar­pri­zvi­ tem­ro­ gu.« (Ame­ ri­ ška­ do­ mo­ vi­ na 6. 4. 1913) V ča so pi su je za sle di ti še mno ga ob ve sti la, tu di o iz- le tih, naj bolj vpad ljiv pa je oglas z dne 30. ma ja 1913, ki va bi na igro Gar cia Mo re no, ki jo je druš tvo pri re di lo 1. ju ni ja 1913. (Ame­ ri­ ška­ do­ mo­ vi­ na 30. 5. 1913) V na sled njih le tih je teh ob ve stil ne kaj manj, vsa pa ka- že jo na raz gi ba no de lo va nje druš tva. O de lo va nju in nje go vem ob se gu v tem ča su iz ve mo naj več iz po ro- či la v Cer­ kve­ nem­ glas­ be­ ni­ ku, ki ga je Hol mar ob ja vil, pre den je za pu stil Ame ri ko: »V­žu­ pni­ ji­je­bi­ lo­splo­ šno­ nav­ du­ še­ nje­ za­to­no­ vo­in­po­ tre­ bno­ druš­ tvo,­/…/­Med­ pev­ skim­zbo­ rom­je­za­ vla­ da­ lo­ no­ vo­nav­ du­ še­ nje­ in­ne­ ka­ ne­ raz­ druž­ na­ med­ se­ boj­ na­ brat­ ska­vez­in­ve­ li­ ko­do­ brih­ no­ vih­mo­ či­je­pri­ sto­ pi­ lo. Ko­ li­ ko­jav­ nih­na­ sto­ pov­ je­ime­ la­‘Li­ ra’­vsa­ ko­le­ to­z­ na­ šo­kra­ sno­slo­ ven­ sko­ in­na­ ro­ dno­ pe­ smi­ jo,­ ne­bom­ naš­ te­ val.­ Do­ sti­ krat­ smo­bi­ li­vab­ lje­ ni­od­dru­ ge­na­ ro­ dno­ sti­in­me­ stne­obla­ sti,­da­jim­pri­ re­ di­ mo­ kon­ cert­Hol­ mar­ je­ vo­pi­ smo­Ne­ sti­Re­ kar­iz­le­ ta­1910Ame­ ri­ ška­Li­ ra­ob­usta­ no­ vi­ tvi­le­ ta­1912 154Razprave – kulturna zgodovina 155 Razprave – kulturna zgodovina/…/­Lan­ sko­le­ to­smo­ime­ li­kon­ cert­ob­pri­ li­ ki­10­let­ ni­ ce­ druš­ tve­ ne­ ga­ ob­ stan­ ka­ v­ve­ li­ ki­dvo­ ra­ ni­Ko­ lum­ bo­ vih­ Vi­ te­ zev,­Ir­ cev­in­An­ gle­ žev,­ pe­ la­se­je­ve­ li­ ča­ stna­ P.­Hug.­ Sat­ tner­ ja­ kan­ ta­ ta­‘V­pe­ pel­ nič­ ni­ no­ či’­s­kla­ vir­ jem­ in­or­ kes­ trom.­ Zbor­je­bil­zdru­ žen­s­pev­ skim­ zbo­ rom­‘Slo­ ve­ ni­ ja’,­Newburg.­ Sku­ pni­zbor­je­štel­pre­ cej­nad­sto­ pev­ cev­in­pevk.­V­zad­ nji­zi­ mi­ime­ lo­je­druš­ tvo­par­‘brez­ žič­ nih’­kon­ cer­ tov,­ ki­so­se­prav­do­ bro­obne­ sli.« Za klju či pa z oz na ko sta nja v Ame ri ki: »Splo­ šno­ pra­ vi­ lo­gle­ de­ pra­ vil­ ne­ ga­ pet­ ja­in­or­ gla­ nja­ je­tu­ di­v­Ame­ ri­ ki­z­prav­ ma­ li­ mi­iz­ je­ ma­ mi:­ ‘Ma­ la­pla­ ča,­ma­ lo­mu­ zi­ ke!’« (Cer­ kve­ ni­glas­ be­ nik 1923, 46: 112–114) Ob pet de set let ni ci druš tva so v Cle ve lan du iz da li Spo­ min­ sko­ knji­ go, kjer je Ja nez Se ver zap isal: »Ko­ li­ ko­kon­ cer­ tov­ –­sa­ mo­ stoj­ nih­ ali­pa­z­dru­ gi­ mi­zbo­ ri­–­je­ uteg­ nil­Hol­ mar­v­ča­ su­svo­ je­ ga­18­let­ ne­ ga­ pev­ ske­ ga­ udej­ stvo­ va­ nja­ v­Cle­ ve­ lan­ du­ naš­ tu­ di­ ra­ ti,­ bo­naj­ brž­tež­ ko­na­ tan­ čno­ ugo­ to­ vi­ ti.­ Mo­ ra­ lo­pa­jih­je­bi­ ti­ze­ lo­ve­ li­ ko,­ saj­je­bil­pev­ sko­in­sploh­glas­ be­ no­ do­ slej­ena­izmed­ naj­ bolj­ak­ tiv­ nih­slo­ ven­ skih­ ose­ bno­ sti,­ ki­so­kdaj­de­ lo­ va­ le­v­Cle­ ve­ lan­ du.­ Go­ to­ vo­je,­da­je­sa­ mo­z­zbo­ rom­ ‘Li­ re’­pri­ re­ dil­vsa­ ko­le­ to­po­dva­kon­ cer­ ta,­ ene­ ga­na­ je­ sen,­dru­ ge­ ga­ na­spo­ mlad­ ter­s­tem­za­ čel­s­tra­ di­ ci­ jo,­ka­ te­ re­se­dr­ ži­še­da­ nes­ve­ či­ na­na­ ših­pev­ skih­zbo­ rov­v­Cle­ ve­ lan­ du.« Se ver je še do dal: »V­Hol­ mar­ je­ vem­ ob­ dob­ ju­je­‘Li­ ra’­re­ dno­vsa­ ko­le­ to­po­ da­ la­vsaj­po­eno­ dra­ ma­ tič­ no­ pri­ re­ di­ tev.­ Ven­ dar­so­te­pri­ prav­ lja­ li­ dru­ gi,­ ne­Hol­ mar,« in za klju čil: »Ma­ tej­ L.­Hol­ mar­je­bil­iz­ re­ dno­do­ ber­pev­ ski­uči­ telj.­Za­ta­po­ klic­je­imel­po­ leg­le­ pe­ stro­ kov­ ne­ uspo­ sob­ lje­ no­ sti­ in­na­ rav­ ne­ zav­ ze­ to­ sti­ tu­ di­ še­dru­ ge­po­ tre­ bne­ la­ stno­ sti.­ Bil­je­strog,­kar­v­Ame­ ri­ ki­ni­brez­po­ me­ na,­ ni­ ko­ li­se­ni­raz­ bu­ ril;­vsa­ ke­ ga­pev­ ca­je­ znal­prav­po­ u­ či­ ti.­Eden­nek­ da­ njih­ pev­ cev­ga­je­oka­ rak­ te­ ri­ zi­ ral:­‘Bil­je­ka­ kor­princ!’« Hol mar je vo de lo sta na da lje va la Pet er Sr no vr šnik do 1949, za njim pa Mar tin Ko šnik Pet er Sr no vr šnik je bil ro jen v Mo zir ju 17. fe bru ar ja 1883. V Ce lju je kon čal or glar sko šo lo in na to oprav ljal slu žbo or ga ni sta v Mo zir ju in v Lu čah. Le ta 1905 se je iz se lil v Ame ri ko in bil pe vo vo dja in or ga nist v raz nih kra jih v ZDA. Med dru gim je bil ob usta no vi tvi Ju go slo- van ske pev ske zve ze le ta 1916 v Johnstownu ime no- van za glav ne ga taj ni ka. Od le ta 1923 do svo je smr ti le ta 1954 je ži vel v Cle ve lan du, kjer je na sle dil Hol- mar ja. Bil pa je bo le hen in ga je že le ta 1943 na do me- ščal mla di, na dar je ni in per spek tiv ni Ed vard Kuž nik, ven dar je ta še isto le to pa del kot ame ri ški vo jak pri Aac hnu v Bel gi ji. Sr no vr šnik je pri pra vil kar ne kaj sa- mo stoj nih na sto pov Li re. Go spo dar ska kri za in za tem dru ga sve tov na voj na pa sta vpli va li tu di na kul tur no živ lje nje in po sre dno na de lo va nje Li re. Za ra di bo lez ni je Sr no vr šnik le ta 1949 pre ne hal s svo jim de lom in na sle dil ga je Ko šnik. No vi or ga nist pri Sv. Vi du in pe vo vo dja Li re Mar tin Ko šnik je kot po li tič ni emi grant pri šel iz Cer kni ce, kjer je od le ta 1929 po kon ča ni ljub ljan ski or glar ski šo li vse do svo je iz se li tve le ta 1945 oprav ljal or ga ni stov- sko slu žbo. Mar tin Ko šnik je bil ro jen 14. no vem bra 1908 v Tr ste ni ku nad Kra njem, umrl pa je le ta 1979 v Cle ve lan du. Kot or ga nist je imel v Cer kni ci ze lo do-ber pev ski zbor in ze lo sla be or gle. S svo jim zbo rom je vsa ko le to pri pra vil kon cert na ro dnih pe smi. Vo dil pa je v tem ča su tu di pev ski zbor na Ra ke ku, s ka te rim je pri pra vil več uspe šnih kon cer tov. Ko šnik je z Li ro pri pra vil kar le po šte vi lo kon cer tov, bo di si sa mo stoj no bo di si z dru gi mi zbo ri. Pri pra vil je dva stil na kon cer ta: le ta 1953 stil ni kon cert Ma ri ji nih pe smi in le ta 1957 stil ni kon cert slo ven skih bo žič nih pe smi. Le ta 1953 je Li ra na sto pi la s Slo ven skim ok - te tom iz Ljub lja ne v Slo ven skem na ro dnem do mu v Cle ve lan du. Le ta 1956 pa je ime la kon cert sku paj s Slo ven skim ame ri škim ok te tom. Pred svo jim zla tim ju- bi le jem pa je Li ra le ta 1958 na sto pi la s kon cer tom slo- ven skih cer kve nih, na ro dnih in umet nih pe smi. Slo ve snost ob pet de set let ni ci zbo ra je druš tvo 28. ok to bra 1962 za če lo s slo ve sno do pol dan sko ma šo, po pol dne pa pri pra vi lo kon cert glas be so do bnih slo- ven skih skla da te ljev. De lo va nje Li re od kon ca prej šnje ga sto le tja do da nes Za to ob dob je je zna čil na pre u sme ri tev de lo va nja Li re sko raj iz ključ no na cer kve no po dro čje. Vzro kov za to je več, prav go to vo je naj važ nej ša spre me nje na kul tur na kli ma, ki po go ju je pov sem no va ra zmer ja do lju bi telj skih de jav no sti in ak tu al ni odnos do kul tu re nas ploh. Pri tem sko raj ni raz li ke med ra zme ra mi v Ame ri ki in pri nas. De lo va nje Li re v tem zad njem ob dob ju lah ko pov - za me mo po elek tron skem spo ro či lu Ko šni ko ve hče re Mar ti ne Ko šnik - Ja ko min iz Cle ve lan da z dne 7. ju ni- ja 2009, v ka te rem pra vi: »Da­ nes­ je­Li­ ra­le­skro­ men­ zbor­ ček.­ Po­ je­ mo­vsa­ ko­ne­ de­ ljo­pri­sv.­ma­ ši­ob­10.30.­ Za­praz­ ni­ ke­ po­ je­ mo­sku­ paj­z­dru­ gim­zbo­ rom­pri­Sv.­Vi­ du­pod­vod­ stvom­ Ja­ ne­ za­Sr­ še­ na.« V spo ro či lu po ve, da so ob pet de set let ni ci druš tva pa tu di ka sne je na- sta li mno gi po snet ki kon cer tov, raz ni za pi ski in dru gi ma te ri a li, ki so jih pri pra vi li ne ka te ri pre mi nu li čla ni druš tve ne ga od bo ra, ven dar se je ta ar hiv ski ma te ri al po raz gu bil. Spo ro či pa še: »Za­ mo­ jim­oče­ tom­so­sle­ di­ li­ še­or­ ga­ ni­ sti:­ Ru­ di­Knez,­Pet­ er­Jo­ hnson,­ Da­ vid­Kri­ žan­ in­se­ da­ nji­Fran­ ci­Cof­ felt.« Ame ri ška Li ra da nes Ob za ključ ku lah ko ugo to vi mo ena ko pro ble ma ti ko lju bi telj skih zbo rov, pa naj bo to ame ri ška ali kam ni ška Li ra ali zbor pri ja telj ske ga druš tva He i ter ke it iz Gi es- sna (Nem či ja): za ra di spre me nje nih kul tur nih raz mer so se vsi zna šli v ek si sten čni kri zi. Obe Li ri, kam ni ška in ame ri ška, pa sta opra vi li svo jo zgo do vin sko vlo go. Re­ klam­ ni­oglas­v­ča­ so­ pi­ su­Ame­ ri­ ška­do­ mo­ vi­ na­le­ ta­1913 Pe­ vo­ vo­ dja­Mar­ tin­Ko­ šnik­Ame­ ri­ ška­Li­ ra­danes 156Razprave – kulturna zgodovinaAmeriška­­Lira­in­njen­­ ustanovitelj­Matej­L.­Holmar­­Povzetek Matej L. Holmar, ki je bil rojen 1869 v Samotnem mlinu v Vodicah nad Kamnikom, je po končani orglar - ski šoli v Ljubljani služboval kot organist v Mekinjah, Radečah, Št. Rupertu in Ribnici. Leta 1905 se je izselil v Ameriko, kjer je bil v župniji sv. Vida v Clevelandu organist in pevovodja. Leta 1912 je ustanovil Sloven-sko katoliško pevsko društvo Lira, s katerim je prire-dil mnogo koncertov. Uredil in v samozaložbi je izdal cerkveno pesmarico Slava­Bogu. Leta 1923 je izdal, tudi v samozaložbi, pesmarico za moške in mešane zbore z naslovom Ameriška Slovenska Lira. Leta 1923 se je vrnil v domovino, se poročil z učiteljico Ernestino Rekar in živel do svoje smrti 1945 v Višnji Gori. Lira je po Holmarjevem odhodu nadaljevala s tradici- jo prirejanja koncertov, posebej v času, ko je vodil zbor Martin Košnik. Društvo Lira obstaja še danes in goji skoraj izključno cerkveno glasbo. American­Choral­Society­Lira­­ and­its­Founder­Matej­L.­Holmar­­­Summary Born in Vodice above Kamnik in 1869, Matej L. Holmar finished organ school in Ljubljana and later worked as an organist in Mekinje, Radeče, Št. Rupert and Ribnica. He moved to America in 1905 where he became a choirmaster and an organist in St. Vid par - ish in Cleveland. In 1912 he founded a Slovene choral society Lira, which performed in many concerts. He edited and published by himself a hymnbook Slava­ Bogu (Praise to God). In 1923 he published, also by himself, a song book for male and mixed choirs titled American Slovene Lira. Later that year he returned to Slovenia, married a teacher Ernestina Rekar and lived in Višnja Gora to his dying day in 1945. Choral society Lira continued its tradition after Hol- mar left, especially at times of Martin Košnik as the choirmaster. Lira choral society has always been fo-cused on hymns and is still active today. Li te ra tu ra Ame­ ri­ ška­do­ mo­ vi­ na, 1912, 1913.Cer­ kve­ ni­glas­ be­ nik, 1905, 1923, 1990.En­ ci­ klo­ pe­ di­ ja­Slo­ ve­ ni­ je, 1. zve zek. GRILL, Va tro slav, 1979: Med­dve­ ma­sve­ to­ vo­ ma. Ljub lja na: Mla din ska knji- ga.HU MAR, Ja nez, 2004: Pu škar in go slar Ja nez Hu mar iz Go di ča. Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik XVII. 126–127.Ka­ ta­ log,­Li­ ra­1882–1982. Kam nik 1982. Kr stna knji ga Me ki nje, NŠALJ. Slo­ ven­ ski­iz­ se­ ljen­ ski­ko­ le­ dar. Ljub lja na 1975. Spo­ min­ ska­ knji­ ga,­Pet­ de­ set­ let­ ni­ ca­ Slo­ ven­ ske­ ga­ ka­ to­ li­ ške­ ga­ pev­ ske­ ga­ druš­ tva­Li­ ra. Cle ve land, 1962. OHIO, Z.D.A. TR DAN, Franc, 1939: Za­bo­ žjim­kli­ cem. Kranj. Vi ri Pi smo M. Hol mar ja Er ne sti ni Re kar, 5. sep tem ber 1910. Pi smo Ne ste Hol mar Pep ci (Jo si pi ni) Hol mar, 25. no vem ber 1945. Elek tron sko pi smo Mar ti ne Ko šnik - Ja ko min, 7. ju nij 2009. Ustni vir: Lep ša Šturm, Ljub lja na. Ustni vir: dr. Bog dan Ko lar, Ljub lja na. Ustni vir: Fran cka Krt, Me ki nje. Ustni vir: Mi lan Jev ni kar, Viš nja Go ra. 157 Razprave – kulturna zgodovinaJa­ nez­Moč­ nik,­prof.­ Uli­ ca­Iva­ na­Hri­ bar­ ja­25,­Cer­ klje­na­Go­ renj­ skem O,­hi­ ši­ ca­oče­ to­ va­Glas­ be­ ni­ ki­iz­rod­ bi­ ne­­Hri­ bar­iz­Zgor­ nje­ ga­­Tu­ hi­ nja Tež ko bi na šli pi sa nju o bra tih Hri bar iz Zgor nje ga Tu hi nja št. 8 pri mer nej ši na slov, ka kor je za če tek pe- smi, ki jo je zlo žil naj mlaj ši med nji mi. Vsi so bi li ro je ni v skrom ni kmeč ki hi ši in uspe ha v živ lje nju jim ni za- go to vi lo pre mo že nje star šev, am pak le nji ho va la stna pri dnost in za vest, da ho če jo. Kaj žar Pet er Hri bar, po do ma če Ko kle, se je le ta 1828 po ro čil z Ma ri jo Ko šir iz Hru šev ke. Pri bliž no v istem ča su je po stal mež nar v Zgor njem Tu hi nju. V pr - vih dva in dvaj set ih le tih za ko na sta ime la osem otrok. O živ ljenj skih po teh naj sta rej še, Eli za be te (*11. no- vem bra 1828), in nje nih mlaj ših se ster, Ne že (*13. ja- nu ar ja 1846) in Ma ri je (*23. mar ca 1850), ni ma mo po dat kov, za to bo mo go vo ri li le o mo ških po tom cih iz Hri bar je ve rod bi ne, ki so bi li kar po vr sti ze lo na dar je ni za glas bo. Naj sta rej ši sin Jo a him je bil ro jen 8. ju li ja 1830. O nje go vem splo šnem šo la nju ni nič zna ne ga. Ve mo pa, da ga je or gla nja in dru gih glas be nih spret no sti na u čil or ga nist pri No vi Štif ti, kjer je bi la že od za čet ka 17. stol. zna me ni ta bo žja pot. Tu je bi lo za cer kve no pet je in glas bo do bro po skrb lje no. Spom ni mo se sa mo po- ro či la ljub ljan ske ga ško fa To ma ža Hre na, ki je za pi sal, da je vso noč mo lil in pel z ro mar ji. Ali do brih sto let ka sne je na pe sma ri čar ja Aha ca Ster ži nar ja in nje go ve Katoliſh­kerſhanskega­ vu­ ka­pejſme. Ver ja me mo lah- ko, da so bi li or ga ni sti pri ta ko zna me ni ti ro mar ski cer - kvi pri mer no kva li fi ci ra ni in je mla di Hri bar do bil do bro pod la go za na dalj nje de lo. Ko je skle nil šo la nje pri No- vi Štif ti, je de lo val kot or ga nist naj prej v Špi ta li ču, na to na Češ nji cah nad Bla go vi co in na zad nje v Kraš nji, kjer je umrl 1899. Dru gi Pet rov sin Ši men, ro jen 21. ok to bra 1832, za ra di bo lez ni ni do se gel ci lja, saj ga je sla bo zdra vje pri si li lo, da je šo la nje opu stil in se vr nil do mov. Ven- dar je prav nje gov rod dal do ma če mu kra ju naj več. Ker se sam ni mo gel glas be no te me lji to izo bra zi ti, je šti ri najst let ne ga si na Fran ca, ro je ne ga 1868, po slal v ljub ljan sko or glar sko šo lo. Od le ta 1884, ko je šo la nje uspe šno skle nil, je bil or ga nist v roj stnem kra ju ce lih 54 let, sko raj do dru ge sve tov ne voj ne. Slu žbo je na- sto pil toč no ob 50-let ni ci Rum plo vih or gel, ki še da nes po jo v far ni cer kvi v Zgor njem Tu hi nju, in jo za pu stil, ko so že pre se gle svo jo sto let ni co. Umrl je med dru go sve tov no voj no. Tre tji sin Jer nej, ro jen 10. av gu sta 1835, je bil de- le žen pr ve splo šne izo braz be v glav ni šo li v Kam ni ku. Kje je do bil pr ve glas be ne na u ke, ni zna no. Naj brž pri sta rej šem bra tu Jo a hi mu, ki je bil ta krat že or ga nist v bliž njem Špi ta li ču. Ko je tri le ta oprav ljal or ga ni stov sko slu žbo v do ma čem kra ju, je od šel v idrij sko uči telj sko pri prav ni co in jo kon čal 1857. Rav no v tem le tu je do bil Zgor nji Tu hinj pr vo šol sko stav bo. Za uči telj sko in or ga- ni stov sko me sto je med dru gi mi za pro sil no vo pe če ni uči telj do ma čin Jer nej. Po vne tih pri po ro či lih žu pni ka Bo no ni ja je ljub ljan ski kon zi sto rij 10. ok to bra 1857 iz- dal de kret in po sta vil Jer ne ja Hri bar ja za pr ve ga uči- te lja v Zgor njem Tu hi nju. Eden od raz lo gov, za kaj se je žu pnik Bo no ni ta ko zav ze mal za to, da bi do bil pro- sto uči telj sko me sto rav no Jer nej Hri bar, je bil ta, da je že lel ob dr ža ti v slu žbi pri ljub lje ne ga cer kov ni ka Pet ra, Jer ne je ve ga oče ta. Če bi pri šel v fa ro nek tuj uči telj, bi te mu pri pa dla tu di cer kov ni ška be ra, saj so ta krat na po de že lju obi čaj no zdru že va li tri sla bo pla ča ne slu žbe: uči telj sko, or ga ni stov sko in cer kov ni ško v eno, da je mo gla dru ži na vsaj za si lo sha ja ti. Sta ri Hri bar bi bil ta ko ob ve či no sred stev za pre živ lja nje in mlaj ša dva fan ta, ki sta bi la še di ja ka v Ljub lja ni, An ton na uči telj- ski pri prav ni ci, Jo žef na gim na zi ji, bi mo ra la mo go če ce lo pre ki ni ti šo la nje. Z Jer ne je vo na sta vi tvi jo 1. no- vem bra 1857 so be ra in dru gi do hod ki osta li dru ži ni Hri bar, žal sa mo za dve le ti. Je ti ka ga je po bra la že 7. no vem bra 1859. O nje go vem de lo va nju v tem ča su ni ve li ko zna ne ga, ve mo pa, da je imel po leg glas be ne ga tu di li kov ni ta lent, kar po tr ju je nje go va ze lo le pa, kar ka li graf ska pi sa va. Če tr ti sin je bil An ton, ro jen 4. ju ni ja 1839. Po treh raz re dih glav ne šo le v Kam ni ku je obi sko val ni žjo gim- na zi jo kot go je nec Aloj zi je vi šča v Ljub lja ni in jo kon čal kot odlič njak. Ker je bil ze lo vnet za glas bo in je v njej vi del svo jo živ ljenj sko po kli ca nost, je kljub iz vr stne mu uspe hu skle nil za pu sti ti gim na zi jo in na da lje va ti šo- la nje na šo li, kjer je bi lo naj več pri lož no sti za uče nje glas be, na uči telj ski pri prav ni ci. Spet jo je skle nil z iz- vr stnim uspe hom v dveh le tih in 1858 do bil spri če va lo za po uk na glav nih šo lah. V ča su šo la nja je bil ze lo za po slen z glas bo. Nje- gov pri ja telj in so šo lec skla da telj Fran Ger bič, ka te re ga je po go sto sprem ljal na or glah, je pri po ve do val Fra nu Fer jan či ču, »da­se­mu­zdi,­ka­ kor­bi­še­da­ nes­vi­ del­Hri­ bar­ je­ vo­pre­ cej­za­ teg­ nje­ no­ po­ sta­ vo,­ s­po­ dol­ ga­ stim­ su­ him­obra­ zom,­ ka­ ko­v­sta­ ri­ze­ len­ ka­ sti­ suk­ nji­in­ve­ dno­s­ ka­ ki­ mi­no­ ta­ mi­pod­paz­ du­ ho­ na­ glo­hi­ ti­po­ljub­ ljan­ skih­ uli­ cah«. 1 V tem ča su je bil An ton že spre ten in po Ljub- lja ni tu di znan or ga nist. Med obi sko va njem pri prav ni ce je ne kaj ča sa su pli- ral na ljub ljan ski nor mal ki in na šo li pri Sv. Ja ko bu v Ljub lja ni. V tem ča su je tu di na do me ščal šen tja kob- ske ga or ga ni sta in skla da te lja Ka mi la Ma ška, ko je bil ta na bo le zen skem do pu stu. Z de kre tom kon zi sto ri ja je 22. sep tem bra 1858 po- stal uči telj na glav ni šo li v Kra nju. 2 Krat ko le to slu žbo- va nja v Kra nju je bi lo zanj ze lo po mem bno, ker se je tu spo pri ja te ljil z izo bra že nim Ja ne zom Glo boč ni kom, rav - na te ljem glav ne šo le, ki si je rav no v tem ča su naj bolj vne to pri za de val za usta no vi tev kranj ske gim na zi je. Ta je bi la res usta nov lje na že čez tri le ta. Tu di Ja nez Glo- boč nik je iz šel, ta ko kot Hri bar ji, iz zna me ni te in na dar- 1 Fran Ferjančič: Ob smrtni dvajsetletnici pevovodja in skla- datelja Antona Hribarja. CG 1907. 2 Pisec nekrologa v Ljubljanskem­zvonu 1887, str. 441, je napačno zapisal, da je bil Anton Hribar v prvi službi »…­v­Loki,­kjer­je­prišel­v­dotiko­z­ondotnim­duhovnikom­Ant.­Globočnikom­…«, kar ni res. Niti Anton Globočnik niti Anton Hribar nista bila nikoli zaposlena v Škofji Loki. 158Razprave – kulturna zgodovina 159 Razprave – kulturna zgodovinaje ne Va htar je ve dru ži ne iz Po že ni ka pri Cer kljah, ki je v dveh ro do vih da la kar šest du hov ni kov. 3 5. ok to bra 1859 je An ton po stal uči telj na glav ni šo- li v Vi pa vi, obe nem or ga nist in zbo ro vo dja cer kve ne ga ter po svet ne ga pet ja. Tu se mu je od pr lo ši ro ko po lje de lo va nja. Svo je ga de la se je lo til s ta ko vne mo, da je že v dveh le tih izu ril zbor, »ki­ je­bil­ta­ ko­slo­ več,­da­–­iz­ vzem­ ši­Ljub­ lja­ no­ –­ga­ni­bi­ lo­zbo­ ra­na­Kranj­ skem,­ ki­ bi­­ga­pre­ ko­ sil«, je v spo min skem član ku za pi sal Fran Fer jan čič, ki je bil na go ri ški gim na zi ji vsa le ta An to nov uče nec. 4 S svo ji mi pev ci je na sto pal po vsem Vi pav- skem, mno go krat na ro mar skih sho dih v Lo gu pri Vi pa- vi, kjer se je »med­ šte­ vil­ ni­ mi­ pev­ ski­ mi­ zbo­ ri­odli­ ko­ val­ prav­vi­ pav­ ski­pod­vod­ stvom­ uči­ te­ lja­An­ to­ na­Hri­ bar­ ja«. Ta ko je shod na ma li šma ren le ta 1862 dal po vod za usta no vi tev či tal ni ce v Go ri ci. Na pr vi bé se di te či tal- ni ce, pr vo ne de ljo v de cem bru iste ga le ta, je na sto pil Hri bar jev vi pav ski zbor, ker do ma če ga še ni so ime li. In na sled nje le to spet, »kjer­ je­po­ žr­ tvo­ val­ ne­ mu­ zbo­ ro­ vo­ dju­in­pev­ cem­od­vseh­stra­ ni­do­ ne­ la­za­ slu­ že­ na­ hva­ la«. An ton Hri bar je bil tu di iz re den pe vec. Nje gov II. bas je bil te melj iz vr stne mu vi pav ske mu kvar te tu (Ju li a ni, Pod boj, Di trih, Hri bar), ki ga, ka kor je okrog le ta 1907 po ro čal pe snik Ra do slav Sil ve ster, »sta­ rej­ ši­ Vi­ pav­ ci­še­ zdaj­ne­mo­ re­ jo­po­ za­ bi­ ti«. V Vi pa vi se je An ton Hri bar 15. ja nu ar ja 1863 ože nil z Av guš ti no Ju li a ni, hčer jo ura dni ka An to na in nje go ve že ne Ma ri je, ro je ne Šmuc. V Vi pa vi sta bi li ro je ni hče ri Ema Ju li ja na (27. no vem bra 1863) in An to ni ja Av guš ti- na (21. ok to bra 1865). Ker se je An ton v Vi pa vi iz ka zal kot iz vr sten zbo ro vo- dja, so si v Go ri ci za če li pri za de va ti, da bi ga zva bi li na Go ri ško. Tej za mi sli je bil po se bno na klo njen ka snej ši de žel ni pred se dnik Kranj ske ba ron Winkler. Uspe lo jim je. Kma lu po roj stvu dru ge hče re je za pu stil Kranj sko in z de kre tom pri mor ske ga na me stniš tva 3. no vem bra 1865 po stal uči telj na vzor ni glav ni šo li v Go ri ci. Poz- ne je je po stal vo dja va dni ce in uči telj pet ja na va dni ci in na gim na zi ji. V Go ri ci se je po nov no sre čal z Ja ne zom Glo boč ni- kom, s ka te rim je pri ja te lje val v Kra nju, ki je le le to prej po stal taj nik svo je ga bir man ske ga bo tra go ri ške- ga nad ško fa An dre ja Gollmayerja. Skrom ni, a iz re dno de lav ni Glo boč nik, ki je tu di pi sa te lje val, je do se gel za- ra di svo je pri dno sti kar pre cej svet nih in cer kve nih po- ča sti tev: ča stni me ščan me sta Kra nja, pa pe žev taj ni ko mor nik, odli ko va nec ce sar ja Fran ca Jo že fa, ško fij ski kon zi sto ri al ni svet nik ljub ljan ske ško fi je, a umrl so ra- zmer no mlad, de set let pred pri ja te ljem An to nom. Ob pri ho du v Go ri co je Hri bar ta koj pre vzel vod stvo zbo ra v či tal ni ci, za vzgo jo pod mlad ka pa usta no vil zbor slo ven skih sred nje šol cev. Ta mla din ski mo ški zbor je bil ne pre cen ljiv de jav nik za dvig slo ven ske za- ve sti na Go ri škem. Še po mem bnej ša je Hri bar je va vlo ga pri usta no vi- tvi zna me ni te ga go ri ške ga zbo ra Sla vec, ka te re ga pr vi di ri gent je bil. Že na pr vem Slav če vem kon cer tu v go ri- škem gle da li šču 30. de cem bra 1875 je na sto pi lo 134 pev cev pred ok. 600 po slu šal ci. Ta zbor ima prav po se- bno me sto v zbo rov stvu na Go ri škem in Pri mor skem, saj je da leč pre se gel ra ven či tal ni ške ga pet ja in po stal zgled vsem osta lim. Nje go vo kul tur no po slan stvo je pred vsem v tem, da je pev stvo pred sta vil v po pol no ma 3 Stric Jožef, brat starega Vahtarja, profesor na ljubljanski gimnaziji, je izšolal pet svojih nečakov: dva sinova sestre Helene, poročene Lombergar na Šenturški Gori – Jožefa (nazadnje je bil beneficiat Glavarjeve ustanove v Komendi) in Miha z redovnim imenom p. Gaudioz; dva sinova brata Primoža na domu v Poženiku – Janeza in dr. dr. Antona (znamenitega po Slodnjakovih pristranskih obsodbah) ter najmlajšega, sina sestre Uršule, poročene na Virju – Janeza Čebulja, poliglota in »tausentkinstlerja«, Baragove ga misijo- narja ob Velikih jezerih. 4 Znano je, da je Vipava takrat sodila v Vojvodino Kranjsko. 5 Zanimiva in aktualna je primerjava med pevskim generalom Hribarjem in pravim generalom Rudolfom Maistrom. Oba sta branila slovenske meje: Maister na severu, Hribar na zahodu. no vih, do slej ne zna nih di men zi jah. In to do brih 15 let pred zbo rom ljub ljan ske Glas be ne ma ti ce. An ton Hri bar je za slo ve sne pri lož no sti rad or ga ni zi- ral mo goč ne zbo re. Zbral je pev ce več zbo rov in z nji mi na sto pal kot z enim zbo rom. Za ta ko de lo je imel prav po se ben ta lent in psi hič no moč nad pev ci, za to se ga je pri je lo ime pev ski ge ne ral. 5 Na ko ru Sv. Ig na ci ja, kjer je bil or ga nist, je po go sto na sto pal zbor z več kot sto pev ci. Ob ce sar je vem obi sku Go ri ce 1882 je zbral im po zan ten zbor 200 pev cev in z nji mi na sto pil pred ce sar jem in ogrom no mno ži co po slu šal cev. Kma lu po tem je bil odli ko van z zla tim križ cem za za slu ge, saj ima jo ce sar ji ra di pomp. Ena ko ve li ča sten zbor je vo dil na sled nje le to, ko je ce sar sta no val v gra du Mi ra ma re pri Tr stu. Pev ci so ga poz dra vi li z la djic in čol nov pred oba lo. S tem na sto pom je zdru že na za ni mi va pri go da. Ce sar je di ri gen ta po na sto pu po kli cal k se bi, da bi se mu ose bno za hva lil za le po pet je. Ker se je Hri bar ma- lo dalj ča sa mu dil pri ce sar ju, se je stem ni lo in pev ci so se od pe lja li na zaj v Trst. Ubo gi Hri bar je ho tel peš v Trst, pa ga je v par ku pred gra dom za sa či lo ve dno bu dno oko po sta ve in ga pro gla si lo za anar hi sta, ki pri- prav lja aten tat na nje go vo ve li čan stvo. Ker se je Hri bar ob pri je tju skli ce val na ce sar ja, so ga od vle kli v grad in ce sar je hi tro spoz nal di ri gen ta, s ka te rim se je ma lo prej po go var jal, in v sme hu uka zal, da ga s ce sar sko ko či jo od pe lje jo v Trst. Res so ga in ta ko se je tu di pev - ski ge ne ral vo zil s ce sar sko ko či jo. Zna me ni ti so tu di Hri bar je vi na sto pi na ta bo rih. Iz- pri ča na sta vsaj dva. Na pr vem – v Šem pa su 18. ok - to bra 1868 – je vo dil zbor, v ka te rem so pe li zdru že ni zbo ri od Tol mi na do Raz dr te ga. Po do bno je bi lo tu di na Vi pav skem 14. av gu sta 1870. An ton Hri bar ni bil sa mo naj bo ljši zbo rov ski di ri gent svo je ga ča sa na Go ri škem, ka te re ga vpliv se je ču til še da leč v dvaj seto sto le tje in ga je v po pol no ma dru gač- nih ra zme rah na sle dil še le Loj ze Bra tuž, am pak tu di plo do vit skla da telj. Že kot sred nje šo lec je zlo žil svo jo pr vo la tin sko ma šo. Teh je men da ne kaj us tva ril tu di ka sne je, ven dar se ni so ohra ni le. Od ohra nje nih sta za ni mi vi Ma­ ša­slo­ ven­ ska s pro sto po slo ve nje nim be- se di lom la tin ske ma še, ki se je ohra ni la v Koc jan či če- vem pre pi su, in Čer­ na­ma­ ša­ne­ u­ mer­ lji­ ve­ mu­ Slom­ še­ ku­ v­spo­ min. Po leg mno gih pe smi za cer kve no ra bo je pi sal tu di ve li ko po svet ne ga. Fran Fer jan čič pi še, da vse ga sku paj več sto skladb. Vr sta nje go vih pe smi je na Go ri škem po na ro de la. Nje go vo pri dnost na tem po- dro čju po tr ju je po ro či lo, da je imel pri 40 le tih že 62 opu sov. Pi sal je tu di ve čje sklad be: več kan tat in ope- re to Pre­ pir­o­že­ ni­ tvi (Op. 192) na li bre to vi pav ske ga de ka na Ju ri ja Gra bri ja na. Za njo mu je de žel ni od bor v Ljub lja ni na pod la gi raz sod be ko mi si je v Pra gi pri so dil kar ve li ko na gra do – 80 gol di nar jev. 6 Ohra nje na je glas ba k igri s pet jem na be se di lo An- to na Klo di ča7 Ma­ te­ rin­bla­ go­ slov s pre pro sti ma pev ski- ma vlo ga ma zdrav ni ka (ba ri ton) in uči te lja (te nor), žen- skim ter ce tom, ne kaj me ša ni mi zbo ri in za ra di vi šin pre cej na por nim mo škim zbo rom. Par ti tu ra k dru gi igri iste ga av tor ja No­ vi­svet pa je žal iz gub lje na. Ne ka te re nje go ve sklad be je pre gle dal tu di du naj- ski kri tik Edu ard Han slick, ki je bil znan po svo ji os tri- ni, in se o njih po hval no iz ra zil, kar nam po ve, kak šna ško da je, da ima mo od nje go ve ga skla da telj ske ga de la ohra nje ne prav za prav sa mo frag men te. Saj je v svo ji skrom no sti in pred vsem rev šči ni dal na ti sni ti le eno sklad bo: Slo­ ven­ ka. V Stri tar je vem Zvo­ nu je 1. apri la 1879 na zad nji stra ni na sled nji oglas: »Slo ven ka« za dvo spev in mo ški zbor ali pa gla so vir po sta vil To ne Hri- bar, Op. 62. Ure dnik Jo sip Stri tar je pri pi sal, da je bil naj no vej ši glas be ni pro iz vod po slan ure dniš tvu brez na ved be, kje in po kak šni ce ni se do bi. Vse dru ge nje- go ve sklad be so se po Go ri škem in Pri mor skem ši ri- le le s pre pi so va njem in za to je ostal skla da telj An ton Hri bar na Kranj skem ne poz nan. Ro ko pi sno glas be no za pu šči no je men da pre vzel mlaj ši brat pa ter An ge lik. Pri za de va nje, da bi v An ge li ko vi za pu šči ni na šli tu di ostan ke An to no ve ga skla da telj ske ga de la, je bi lo do- slej ne u spe šno. O nje go vem gmot nem sta nju nas po u či proš nja, ki jo je pred smr tjo 8. ma ja 1887 na slo vil na pri ja te lje, naj mu za po greb ne ku pu je jo ven cev, am pak naj za nje na me nje ni de nar ra je iz ro če nje go vi že ni in šest im ne- pre skrb lje nim otro kom. Ta po sled nja že lja ka že, v kak - šnih živ ljenj skih ra zme rah je ži ve la dru ži na naj ve čje ga zbo ro vo dje na Go ri škem v 19. sto le tju. Vse ob sež no in iz re dno kva li tet no zbo ro vod sko de lo je oprav ljal za- stonj, za to »je­umrl­po­na­ va­ di­na­ ro­ dnih­ de­ lav­ cev­ –­re­ vež«, ka kor je za pi sal ne zna ni go ri ški pi sec v ne kro lo gu v Ljub­ ljan­ skem­ zvo­ nu. Tu di s svo ji mi sklad ba mi naj brž ni za slu žil do sti več kot ti stih 80 gol di nar jev za Pre­ pir­ o­že­ ni­ tvi. Še en za ni miv po da tek iz zad njih me se cev nje go ve- ga živ lje nja. Zad nji, ki mu je vo dil pet je na po gre bu, je bil pet let sta rej ši so de la vec na gim na zi ji zna ni pi sa telj in pri ro do pi sec Fran Er ja vec. Naj mlaj ši sin Pet ra Hri bar ja je bil Jo žef, ki ga v glas- be nem sve tu poz na mo pod ime nom p. An ge lik. Ro jen je bil 3. mar ca 1843. Glav no šo lo je obi sko val v Kam- ni ku, saj je Zg. Tu hinj do bil pr vo pra vo šo lo še le v le tu, ko je Jo žef rav no od ha jal na gim na zi jo v Ljub lja no. Po šest em raz re du gim na zi je je sto pil v fran či škan ski red in 28. av gu sta 1843 do bil re dov no oble ko in ime brat An ge lik. Za ni mi vo pi še zna me ni ti je zi ko slo vec p. Sta- ni slav Škra bec, ka ko sta pred vsto pom v sa mo stan z Jo že fom Hri bar jem sta no va la v isti hi ši na Po lja nah. Na vr tu sta se več krat po go var ja la in Tu hi njec je Rib- ni ča nu raz kril, da je že odlo čen in s tem tu di nje ga vzpod bu dil in mu ta ko ne ho te do lo čil živ ljenj sko pot. Ka kor je ka sne je p. Sta ni slav sam za pi sal: »Me­ ni­ pa­ je­prav­nje­ ga­po­ sla­ la­pre­ vi­ dnost­ bo­ žja,­da­me­je­pe­ ljal­ tja,­ka­ mor­me­je­kli­ ca­ la.«­in­na­dru­ gem­me­ stu:­»Ta­ ko­ je­to­ rej­p.­An­ ge­ lik­pre­ sker­ bel­ Cve­ tju­vre­ je­ vav­ ca.« 8 To rej mu pri pi su je tu di vsaj ne kaj za slug pri nje go vi odlo či tvi za pot je zi ko slov ca.Za ni mi vo je, da je bil tu di dru gi mož, ki je Škrab ca usme ril v je zi ko slo vje in mu bil no vin cu, ko sta sku paj po u če va la na no vo me ški gim na zi ji, tu di zgled, prav ta- ko iz Zgor nje ga Tu hi nja – p. La di slav Hro vat. Zad nja dva raz re da gim na zi je je Jo žef kon čal kot sa mo stan ski no vi nec. Po slo ve snih za ob lju bah v le tu 1866 in po sve ti tvi na sled nje le to je pel no vo ma šo in po stal pa ter An ge lik. O tem, kje si je pri do bi val glas be no zna nje, ima mo ma lo za nes lji vih po dat kov. Ve li ko se je go to vo na u čil pri sta rej šem bra tu An to nu, ki je kot pre pa ran dist su- plent na šo li pri Sv. Ja ko bu v le tu Jo že fo ve ga pri ho da v Ljub lja no na do me ščal tu di šen tja kob ske ga or ga ni sta Ka mi la Ma ška. V tem le tu je na mreč Ma šek vzel bol ni- ški do pust in bil kar ne kaj ča sa od so ten za ra di zdrav - lje nja v Sta in zu na Gor njem Šta jer skem. Mo go če je, da je bil tu di Jo žef Hri bar v ča su med pr vim in dru gim Ma ško vim zdrav lje njem ne kaj ča sa nje gov uče nec. Žal je ta le ta 1859 umrl, brat An ton pa je bil že prej šnjo je- sen na stav ljen na glav ni šo li v Kra nju in pr va do ba Jo- že fo ve ga glas be ne ga izo bra že va nja se je pre hi tro kon- ča la. Mar si kaj se je ve do že ljni gim na zi jec lah ko na u čil od An to na Nedvěda, ki je pred le tom pri šel s Če ške ga v Ljub lja no k Fil har mo nič ni dru žbi in kma lu po stal tu di Jo že fov pro fe sor na gim na zi ji. S svo jo so li dno glas be- no izo braz bo je lah ko mla de mu di ja ku od sti ral ob zor ja har mo ni je in dru gih glas be nih ve ščin. Kot Jo že fo ve ga uči te lja na va ja jo tu di pi a ni sta pri Fil har mo nič ni dru žbi Jo se fa Zöhrerja, ven dar za to ni ma mo za nes lji ve ga vi- ra. Res pa bi rav no pri njem lah ko pri do bil pre cej svo je iz va jal ske spret no sti. Mar si kaj se je lah ko na u čil od An to na Fo er ster ja, ki ni mo gel bi ti nje gov for mal ni uči- telj, lah ko pa mu je bil za nes ljiv men tor. Pr vo de lov no me sto je do bil pa ter An ge lik na glav ni šo li v Kam ni ku, ki jo je pred de set i mi le ti kot uče nec za pu stil. V Kam ni ku, kjer je ostal šest let, je po u če val glas bo tu di pri vat no. 5. de cem bra 1873 je umrl or ga nist v cer kvi Ma ri ji- ne ga oz na nje nja v Ljub lja ni Wolfgang Kle men. Pred- stoj ni ki so ta koj po kli ca li iz Kam ni ka 30-let ne ga pa tra An ge li ka, ki je ta krat že mo ral ime ti so li dno glas be no zna nje, da so ga po sa di li za ko maj tri le ta sta re Gor ši- če ve or gle z 32 re gis tri9 in mu za u pa li fran či škan ski pev ski zbor. 17 let je uspe šno oprav ljal na lo ge or ga- ni sta in zbo ro vo dje. Ko pa je 1890 pri šel iz No ve ga me sta v Ljub lja no 8 let mlaj ši pa ter Hu go lin Sat tner, je ta pre vzel ve či no na log zbo ro vo dje in di ri gen ta, pa ter An ge lik pa se je prav do smr ti 6. apri la 1907 z naj ve čjo vne mo po sve čal or glam. Ko so leta 1877 v Ljubljani ustanovili cecilijansko društvo, je bil med prvimi člani in ves čas odbornik. Po ustanovitvi orglarske šole je 27 let učil klavir, koralno in figuralno petje. Naslednje leto je začelo izhajati glasilo Cecilijinega društva Cerkveni­ glasbenik. Pater Angelik je v njem objavljal članke, predvsem pa je sodeloval 6 Slovenski­narod 1872, št 30. 7 Anton Klodič, klasični filolog, zaslužen za slovensko šolstvo na Goriškem in Tržaškem. 8 Cvetje­iz­vrtov­sv.­Frančiška z znamenitimi jezikovnimi raz-pravami na zadnji strani. 9 Največji Goršičev instrument je trideset let kasneje strokov - njak za vprašanja orglarstva France Kimovec označil takole: »Na­Kranjsko­še­nihče­–­tudi­izmed­najbolj­slavljenih­tujih­mojstrov­–­ni­postavil­boljših­orgel,­kot­jih­je­postavil­Goršič.« 160Razprave – kulturna zgodovina 161 Razprave – kulturna zgodovinakot skladatelj. V Cerkvenem­ glasbeniku je izšlo kar 26 njegovih del, od kratkih pesmi do latinskih maš. Svoje skladbe pa je pridno izdajal tudi v samostoj- nih zvezkih, v čemer se močno razlikuje od svojega starejšega brata Antona, ki svojih skladb ni tiskal. Prvi dve njegovi samostojni zbirki Venec­Mariji­ in Zdihljeji­ k­Devici­Mariji sta izšli kmalu po prihodu v Ljubljano, kar pomeni, da je veliko komponiral že v Kamniku. V naslednjih letih so izšle: Postni­in­velikonočni­ napevi,­ 26­Tantum­ergo,­Slovenske­ mašne­pesmi in Deset­ Tantum­ergo.­ S patrom Hugolinom sta začela izdajati zbirko Slava­ Bogu, vendar je ta sodeloval samo pri prvih dveh zvez-kih: I.­20­mašnih­pesmi­za­mešani­zbor (1893) in II.­23­ Marijinih­ pesmi (1894). Naslednje zvezke je izdajal pa- ter Angelik sam: III.­Obhajilne­ pesmi­za­mešani­zbor, IV.­Postne­in­velikonočne­ pesmi (1896), V.­Adventne­ in­ božične­pesmi­(1898). Pater Angelik je napisal tudi pet latinskih maš. Prva je bila Missa­pro­defunctis za mešani zbor (1880). Sledile so Missa­Tota­pulchra­es­Maria (1888) z ob- veznimi orglami, Missa­in­honorem­ s.­Joseph (1892) in Missa­in­honorem­ s.­Antoni­Paduani (1902). Kdaj je izšla Missa­panis­angelorum, nisem mogel ugotoviti. Cerkveni glasbenik je ni izdal, samostojne izdaje ni zaslediti. Ali je bila mogoče samo v rokopisu? Zadnja njegova zbirka Slava­Brezmadežni, ki je izšla ob petdesetletnici dogme o brezmadežnem spočetju leta 1904, je doživela kasneje še dve izdaji v Premrlovi preureditvi. Mnoge pesmi iz teh zbirk so bile tako zani-mive in dobrodošle, da je že nekaj let po skladateljevi smrti (1910–1912) Katoliška bukvarna založila tri zvezke Angelikovih izbranih skladb. Ti zvezki so izšli v veliki nakladi in se močno razširili po slovenskih ko-rih. Na kako žejna tla so padle Hribarjeve adventne, spoznamo šele, ko pregledamo, katere za advent primerne umetne pesmi smo imeli Slovenci pred njim: Janeza Travna Vi­oblaki­ga­rosite (prevod Blaž Potočnik), Gregorja Riharja Izpolni­se­obljube­čas­ človeški­rod­rešiti (Blaž Potočnik) in Leopolda Cveka Glej­svitel­glas­močno­svari. Leopold Belar ni napisal nobene, tudi Andrej Vavken ne. Vsi našteti so ustvarili množico božičnih, advent pa precej zanemarili. V repertoarju postnih je bilo samo za malenkost bolje: ena Travnova, dve Riharjevi, Cvekova Tam­na­ vrtu­Oljske­gore in Vavknova Kraljevo­ znamnje­ križ­ stoji. Hribar jih je ponudil kar pol zvezka, od katerih nekatere prav dobro zadenejo vzdušje spokornega časa. Problematična pa so besedila, saj smo imeli v tistem času razen Potočnikovih prav malo bogoslužju primernih pesemskih besedil. Zato prav izstopa pe-sem, ki je komponirana na besedilo ene najbolj pre-tresljivih meditacij o bolečini Matere pod križem iz 13. stol.: Stabat mater dolorosa – Mati­žalostna­ je­stala ... in predstavlja krono njegovih postnih. Čeprav se je pater Angelik že od začetka priključil gibanju za reformo cerkvene glasbe, v večini njegovih skladb ni čutiti strogega cecilijanskega duha. Le v naj-bolj liturgičnih oblikah – v latinskih mašah – ga je pre-mamil reformatorski zagon. V večini del pa je njegov glasbeni jezik preprost, vendar daleč od banalnosti, razumljiv vsakemu izvajalcu in poslušalcu ne glede na stopnjo njegove glasbene in splošne razgledanosti. Napevi so pogosto podobni napevom iz slovenske ljud- ske tvornosti, zato smo jih kar precej sprejeli v svoj re-per toar ljudskega petja: Pridi­skoraj­Jezus­moj ... , Srce­ jaz­ljubim­presladko ... , Ponižno­tukaj­pokleknimo­ ... in celo V­zakramentu. Tudi litanijski napev, ki se poje pri ljudskem petju, je Hribarjev. Med pesmimi za ljud- sko petje je pristala tudi priljubljena Ti,­o­Marija,­naša­ kraljica, ki ji ljudje pritegnejo še marsikje, kjer župniki s pomočjo »organistov« pristnega ljudskega petja še niso povsem izgnali iz cerkve. Angelik Hribar je predvsem cerkveni skladatelj, ven dar ne moremo kar tako mimo njegovih posvetnih skladb. Večina je namenjena mešanim zborom. V njih čutimo dobršno mero domotožja po kmečkem ognjišču in razgibani naravi domačega okolja. V Mlatičih je obu- dil spomin na ritem cepcev, ki jih je poslušal v otroških letih, Večerni­zvonovi opevajo pesem zvonov nad domačo dolino, O,­hišica­očetova pa iskreno izraža tesno bo slovesa. Kot menih se najbrž ni pogosto vra- čal v rodni kraj, saj mu vsakodnevne obveznosti na koru niso dovoljevale počitnic, rodni krov pa je nosil v srcu prav do konca. Glasbeniki­iz­družine­Hribar­ ­Povzetek Hribarji iz Zgornjega Tuhinja so lep primer glasbeno nadpovprečno nadarjene rodbine. Vseh pet sinov mež narja Petra Hribarja je poskušalo pridobiti poleg splošne tudi primerno stopnjo glasbene izobrazbe. To se jim zaradi različnih okoliščin ni posrečilo v enaki meri. Zadnja sta zaradi pridnosti in zagnanosti prese-gla raven ozke lokalne pomembnosti. Najstarejši, Joahim, je vse življenje služboval kot organist v širši okolici rodnega kraja. Drugi, Šimen, zavoljo bolehnosti ni dokončal šolanja, je pa svojega sina Franca usmeril v orglarsko šolo in tako dal domači fari organista za več kot pol stoletja. Tretji, Jernej, je šolanje dokončal, postal učitelj in organist v domačem kraju, a prehitro podlegel sušici. Predzadnji, Anton, je po uspešnih začetkih v Ljubljani in Kranju razdal svoje velike zborovodske sposobnosti in moči na Goriškem, od njegovega skladateljskega dela pa so se žal ohrani-li samo fragmenti. Najmlajši, Jožef, z redovnim imenom pater Ange- lik, je prebil večino ustvarjalnih let kot organist in zborovodja na frančiškanskem koru v Ljubljani, v slov - ensko glasbo pa se je zapisal kot pomemben avtor cerkvenih pesmi od adventnih in postnih do latinskih maš. Musicians­of­the­Hribar­Family­­ ­Summary The Hribar family from Zgornji Tuhinj is a perfect example of an extremely talented kin. All five sons of sexton Peter Hribar were well on the road to achieve a certain level of musical education although not all suc-ceeded. The most successful were the youngest two sons who became well established musicians. Joahim, the oldest son, spent his life playing organ in local churches. Šimen, the second son, did not ma-nage to finish his studies due to a serious illness, yet he succeeded in directing his son into becoming a suc-cessful organist. Jernej, the third son, finished school, became an organist and an organ teacher at his home village. Unfortunately enough, he passed away of tu-berculosis at a very young age. Anton, the next to last son, had a good career as a choir leader. Starting in Ljubljana and Kranj, he moved to Goriško where he continued passing on his know - ledge to younger generations. In addition, he was a very talented composer, yet only fragments of his mu-sic sheets have been preserved. The youngest son Jožef, whose monastic name was Angelik, spent most of his creative years as an orga-nist and choir leader of the Franciscan Order church choir in Ljubljana. His greatest merit, however, was in music composition since he is the author of numerous Slovene church hymns and advent and fasting mas-ses, some of them even in Latin. 162Razprave – kulturna zgodovina Cehovski­vrči­(18.­stoletje),­diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik 163 Razprave – kulturna zgodovinaMag.­Mar­ ko­Mu­ ger­ li,­prof.­zgod.­ Ce­ sta­re­ vo­ lu­ ci­ je­8,­­Je­ se­ ni­ ce­ Kam­ ni­ ški­štu­ den­ tje­­na­ba­ sel­ ski­uni­ ver­ zi V 16. sto le tju je po stal Ba sel pri ljub lje no uni ver- zi tet no me sto za štu den te iz slo ven skih de žel. Nad pet de set vpi sov slo ven skih štu den tov na uni ver zo na po droč ju švi car ske re for ma ci je do ka zu je, da so se štu- den tje za ni ma li za te ide je. Po dro bnej ša ana li za kra- jev ne ga iz vo ra štu den tov na ka zu je, kje je bil ta in te res moč nej ši ozi ro ma šib kej ši. Na uni ver zo so ho di li tu di ne ka te ri iz Kam ni ka in nje go ve oko li ce. Ba sel ska uni ver za je bi la usta nov lje na 12. no vem- bra 1459 z bu lo pa pe ža Pi ja II. Na sled nje le to je že spre je la pr ve štu den te. V tem naj zgo dnej šem ob dob- ju je bil med vpi sa ni mi tu di štu dent iz slo ven skih de- žel. Le ta 1461 se je vpi sal »Ga bri el Krantz de Ste in«. Ma tri ke ba sel ske uni ver ze, ki jih je ure di la in v pet ih zvez kih ob ja vi la uni ver zi tet na za lo žba, pri na ša jo po- dat ke o le tu vpi sa, ime nu, kra ju in de že li štu den ta. Pri ome nje nem štu den tu pa ma njka po da tek o nje go vem de žel nem iz vo ru. Oz nač ba kra ja bi lah ko po me ni la Kam nik ali Ka men na Ko ro škem. Pri i mek štu den ta je la sten šte vil nim pre bi val cem Kranj ske in bi lah ko ka- zal na nje go vo do ma čo de že lo. Po no ven vpis štu den ta iz slo ven skih de žel je bil še le le ta 1513. Ta krat se je na uni ver zo vpi sal »Mi cha el Resch de Ste in«. 1 Čez šest let je na uni ver zo za čel ho di ti Kam ni čan (»Li to po li ta nus«) Kon ra dus Hen se ler.2 V tem ča su se je Ba sel raz vil v sre di šče evrop ske- ga hu ma ni zma. Tu kaj je ži vel in de lo val eden izmed naj po mem bnej ših pri ro do slov cev 16. sto le tja Theo- p hra stus von Ho hen he im, bolj znan kot Pa ra cel sus (1493–1541). Ob pre vze mu uč ne ga me sta je v Ba slu jav no za žgal de la Gal le na, ki je ve ljal na me di cin skem po dro čju za tak šno av to ri te to kot Pto lo mej na po dro- čju as tro no mi je ali pa kot sve ti Av guš tin in sve ti To maž Akvin ski na cer kve nem po dro čju. Pa ra cel sus je bil do- ma na Ko ro škem. Svo ji do mo vi ni je po sve til zgo do vin- sko de lo Chro­ ni­ ca­ und­Ur­ sprung­ des­landts­Kärnten. 3 Tu kaj je ži vel He in rich Lo ri ti-Gla re an, ki je bil iz vr sten glas be ni te o re tik in pre va ja lec gr ških kla si kov. Znan je bil po pre vo du Ho mer je ve Ili­ a­ de. Pre da val je po e ti ko na ba sel ski uni ver zi in ka sne je v Fre i bur gu. Naj ve čji evrop ski hu ma nist Era zem Rot ter dam ski je v Ba slu usta no vil šo lo, kjer so se uči li kri tič ne ga pre u če va nja an tič nih pi scev, cer kve nih oče tov in Sve­ te­ ga­ pi­ sma. Era zem je svo ja de la ti skal v ba sel ski ti skar ni Jo han- na Fro be ni u sa, ki so mu so do bni ki na de li na ziv kralj ti skar jev. Tu je bi la na tis nje na Era zmo va gr ška No­ va­ za­ ve­ za z opom ba mi in la tin skim pre vo dom. V mla do sti se je na ba sel ski uni ver zi šo lal Ul rik Zwingli. Uvi del je raz ko rak med vse bi no Sve­ te­ ga­pi­ sma­ 1 Hans Georg Wackernagel, Die­Matrikel­der­Universität­ Basel, I. Band 1460–1529, Basel 1951, str. 19. 2 Prav tam. 3 Walter Rüegg, Geschichte­der­Universität­in­Europa,­von­der­Reformation­zur­Französischen­Revolution­(1500–1800), Band II, München 1996, str. 425.in ra zme ra mi v Cer kvi. Že lel je, da se iz cer kve ne ga živ lje nja umak ne jo vsi ti sti obi ča ji, ki jih ne pred pi su je Sve­ to­pi­ smo. Šir je nje nje go vih idej je upo ča sni la cen- zu ra, ven dar jih ni mo gla pov sem za vre ti. Nje go vi pri vr- žen ci ni so po sta li le oz ki te o lo ški kro gi, am pak tu di ne- ka te ri pred stav ni ki me stnih obla sti in ljud ske mno ži ce. Novi red so naj prej uve dli v Zürichu. Od pra vi li so od pu- stke, ro ma nja, cer kve no pet je, ča šče nje svet ni kov in re li kvij. Iz cer kva so od stra ni li po do be, sli ke in sve če. Po do bno se je zgo di lo v Ba slu. Zwinglijevi pri vr žen ci so na sil no pre vze li oblast le ta 1529, od pra vi li ma šo in uni či li po do be svet ni kov. 4 S tem si je re for ma cij ska stran ka pri do bi la ve li ko sa mo za ve sti in kljub svo ji šib- ko sti ni pri sta la na po ve za vo z Lu trom, pa če prav so se mne nja kre sa la pri či sto te o lo škem vpra ša nju, to je o Kri stu so vi nav zoč no sti v ev ha ri sti ji. Na kri lih zmag iz Züricha in Ba sla so Zwinglijevi pri vr žen ci ho te li vpe lja ti spre mem be še v dru gih švi car skih me stih. Na le te li so na mo čan od por ka to li ške stra ni in do ži ve li le ta 1531 po raz v bit ki pri Kap plu, v ka te ri je Zwingli iz gu bil živ - lje nje. Vo dil no vlo go med nje go vi mi pri vr žen ci je pre vzel Hen rik Bul lin ger, ki je imel sti ke s Pri mo žen Tru bar jem. Jo že Raj hman na va ja pet Tru bar je vih pi sem, na slov lje- nih na švi car ske ga re for ma tor ja.5 V teh pi smih se spoz na ši ro ka di men zi ja Tru bar je ve in Bul lin ger je ve ose bno sti. V ča su hu dih ver skih bo jev, ko je bi lo to, v kar ve ru ješ, po mem bnej še od živ lje nja, je bil po go vor z dru ga če mi sle či mi in ve ru jo či mi odraz ve li ke ga po gu ma in hu ma ni zma. Po go vor, v ka te rem so go vor ni ki drug dru ge ga spoš tu je jo, po slu ša jo in po mož no sti tu di upoš te va jo pri pom be, so zmož ni pe lja ti le naj ve čji hu ma ni sti. Ti so spo so bni skle pa ti do go vo- re. Hen rik Bul lin ger je do se gel kom pro mis z dru gim švi car skim re for ma tor jem Je a nom Kal vi nom. Kal vin je bil mne nja, da člo vek ne mo re pro sto vo ljno iz bi ra ti med do brim in zlom, on sploh nič ne iz bi ra, on je že odre šen ali pre klet. Kdor ni pre klet, se za to sre čo ne mo re skli ce va ti na svo ja la stna de ja nja, am pak zgolj na Zve li čar je ve za slu ge. Gle de vpra ša nja ev ha ri sti je je Kal vin za go var jal sta li šče, da Kri stu so vo te lo in kri v po sve če nem kru hu ni sta nav zo ča, ven dar je ev ha ri sti- ja kljub te mu mi lo stni dar Bo ga.6 Le ta 1549 sta švi- car ska re for ma tor ja skle ni la »Con sen sus Ti gu ri nus«, ki gle de ev ha ri sti je in pre de sti na ci je spre je ma omi lje ne kal vi ni stič ne for mu la ci je. Ta ko sta us tva ri la te me lje za ze di nje nje švi car ske re for mi ra ne Cer kve, ki se je zgo di lo le ta 1562 z na stan kom sku pne ve ro iz po ve di cvin gli jan cev in švi car skih kal vi ni stov, ta ko ime no va ne »Con fes sio hel ve ti ca po ste ri or«. 7 Tu di Pri mož Tru bar je ka zal pri prav lje nost za so de lo- va nje med re for mi ra ni mi cer kva mi ne gle de na nji ho ve raz li ke. To je bi lo očit no v pi smih, na slov lje nih na Hen- ri ka Bul lin ger ja, in v odlo ča nju slo ven skih štu den tov za štu dij v Ba slu. Vpliv Pri mo ža Tru bar ja na nji ho vo iz- 4 Zgodovina­cerkve­3, Reformacija­in­protireformacija­ (1500–1715), Družina, Ljubljana 1994, str. 72. 5 Jože Rajhman, Pisma­Primoža­Trubarja, Ljubljana 1986, str. 24–37. 6 2000­let­krščanstva, Ljubljana 1991, str. 845. 7 Zgodovina­Cerkve­3,­Reformacija,­protireformacija­in­katoliška­prenova­(1500–1715), Družina, Ljubljana 1994, str. 195. 164Razprave – kulturna zgodovina 165 Razprave – kulturna zgodovina bi ro ni bil za ne mar ljiv, saj je ve li ko šte vi lo slo ven skih štu den tov ho di lo naj prej na štu dij v Tübingen, po tem pa v Ba sel ali obrat no. V Tübingenu jim je stal ob stra- ni prav Pri mož Tru bar. Po mem ben vpliv pri iz bi ri štu dij ske ga me sta je ime la tu di de žel na sta nov ska šo la v Ljub lja ni, ki jo je usta no vil Le nart Bu di na. Le nart je ne kaj ča sa de lal kot ko rek tor v ba sel ski ti skar ni Jo han na Fro be ni u sa. Le ta 1529 se je mo ral za ra di ne mi rov umak ni ti v Fre i- burg, kjer je do se gel ba ka la vre at. Ka sne je se je vr nil v Ljub lja no, kjer je oko li le ta 1535 od prl la tin sko šo lo.8 Iz le ta 1584 je ohra njen sez nam učen cev ome nje ne šo le. Med učen ci sta bi la tu di Le nart Fa šank in Ja kob Wabecius iz Kranj ske, 9 ki sta se le ta 1591/92 vpi sa la na uni ver zo v Ba slu. Po le tu 1529, ko so švi car ski re for ma tor ji pre vze li oblast v Ba slu, na tam kaj šnji uni ver zi ni po dat kov o kam ni ških štu den tih, kar go vo ri, da v Kam ni ku ni bi lo tak šne ga in te re sa za ide je švi car ske re for ma ci je kot v osta lih kra jih, na pri mer v Kra nju, Ljub lja ni, Ko pru in na Ko ro škem, od ko der so pri ha ja li šte vil ni ba sel- ski štu den tje. V Kam ni ku je bil ve čji in te res za ide je nem ške re for ma ci je. Med štu den ti na nem ških uni- ver zah so bi li tu di Kam ni ča ni. Šti pen di jo so kranj ski sta no vi po de lje va li od le ta 1582 ti stim, ki so štu di ra li na nem ških uni ver zah. Ve či na pre jem ni kov je štu di ra- la v Tübingenu. Ta ko je bi la le ta 1582 pr va šti pen di ja po de lje na Mar ku Kum bre htu, si nu vo ja ka Mel hi or ja Kum bre hta iz Kam ni ka. Kot šti pen dist šta jer skih de- žel nih sta nov se je v le tih od 1577 do 1582 šo lal na gra ški gim na zi ji, po tem pa se je kot šti pen dist kranj- skih sta nov vpi sal na uni ver zo v Tübingenu, čez dve le ti pa še na uni ver zo v Stras sbur gu. Le ta 1587 se je po ro čil s ka to li čan ko na ka to li ški na čin, za to je iz gu bil šti pen di jo. Že čez tri le ta je po stal vdo vec. Le ta 1592 se je po nov no po ro čil, in si cer z Ju di to, hčer ko Ada ma Bo ho ri ča. Kruh si je slu žil kot pre di kant v ro dnem me- stu. 10 8 Primož Simoniti, Humanizem­na­Slovenskem, Ljubljana 1979, str. 114–118. 9 ARS, Stan. I, fasc. 54, šk. 98, sn. 4, str. 15. Ba­ sel.­Fo­ to:­­Mar­ ko­Mu­ ger­ li. 10 Marko Mugerli,­Pomen­in­vloga­izobrazbe­v­plemiškem­ stanu­od­16.­do­18.­stoletja, Ljubljana 2003, str. 200–202.Kamniški­študentje­na­baselski­univerzi­ ­Povzetek Basel je bil v 16. stoletju v samem središču evrop- skega humanizma. Tu so delovali in živeli Paracelsus, Heinrich Loriti-Glarean in največji evropski huma nist Erazem Rotterdamski, ki je svoja dela objavljal v ba-selski tiskarni Johanna Frobeniusa. V mladosti se je na baselski univerzi šolal Ulrik Zwingli, ki je začel gibanje, ki je zahtevalo, da se iz cerkvenega življenja umaknejo vsi običaji, ki jih ne predpisuje Sveto pismo. Njegovi privrženci so strogi red leta 1529 nasilno uved li v Baslu. V času pred uvedbo reformacije so na baselsko univerzo hodili tudi trije Kamničani, in sicer Gabrijel Kranjc, Mihael Reš in Konrad Henseler. Po letu 1529 pa baselska univerza ni bila več priljubljena za študente iz Kamnika, kar priča, da pri njih ni bilo dovolj zanimanja za švicarsko reformacijo. Students­from­Kamnik­at­the­University­of­ Basel­­Summary The centre of European humanism in the 16 th cen- tury was Basel. European greatest humanists, such as Paracelsus, Heinrich Loriti-Glarean and Erasmus von Rotterdam lived and worked there. Most of them published their works in Johann Frobenius’ printing house. One of the students at the University of Basel was Ulrik Zwingli, who started a new movement with the main idea to ban all the religious customs and traditions that would not be described in the Bible. This new order was violently implemented in Basel in 1529. There had been three students from Kamnik studying at the University of Basel before the reforma-tion: Gabrijel Kranjc, Mihael Reš and Konrad Henseler. There were no other students from Kamnik studying in Basel after 1529, which could indicate that the Swiss Reformation was of no interest to students from this region. 166Razprave – kulturna zgodovina Konjska­oprema­(13.–15.­stoletje)­z­Malega­gradu,­diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik 167 Razprave – arhitekturaJa­ nez­Tre­ pel,­univ.­dipl.­te­ ol.­­ Ljub­ lja­ na Cer­ kev­v­Stra­ njah Zgo do vi na cer kve v Stra njah Naj sta rej ša omem ba te cer kve je iz le ta 1405 v Za- pi sni ku o po sve če va nju v sve če ni ške re do ve pod na- ved kom »fi­ li­ a­ lis­ec­ cle­ sia­san­ cti­be­ ne­ dic­ ti­ in­Stra­ nach«­ (Mi scel la nea 5, f.5'). Vno vič se ome nja v li sti ni iz le ta 1415 z ime nom Stra­ nach (1 DAS) ter kot­ »Stranyach«­ v li sti ni iz le ta 1445 (1 DAD). 1 Na sled nja omem ba cer kve v Stra njah (ec­ cle­ sia­ san­ cti­Be­ ne­ dic­ ti­ ab­ ba­ tis­in­Stra­ nach) je v li sti ni žu pnij- ske ga ar hi va v Kam ni ku z dne 31. 5. 1499, iz ka te re ga iz ve mo, da so bi li te ga dne po sve če ni prez bi te rij cer - kve (cho rus), ve li ki ol tar sv. Mo hor ja in For tu na ta in sv. Ro ka (1 NškALj). 2 Že ta koj na sled nje le to (1500) je stranj ska cer kev po nov no ome nje na: ec­ cle­ sia­ san­ cti­ Be­ ne­ dic­ ti­ vil­ le­Strag­ ne (1 NškALj). 3 Poz ne je naj de mo cer kev »zw­Stra­ i­ nach« ome nje no v Za pi sni ku cer kve- nih dra go ce no sti iz le ta 1526. 4 Val va sor po ro ča o njej, da ima tri ol tar je: sv. Be ne- dik ta, sv. Mo hor ja in For tu na ta, za tre tje ga pa ne ve, ko mu je po sve čen. Ome nja pa tu di ol tar, ki ga je ime la cer kev za obram bo pred Tur ki.5 Ro ko pi sni opis vi ka ri a tov Nev lje, Šmar tno in Zgor nji Tu hinj iz le ta 1703 6 pra vi, da so jo usta no vi li brž ko ne be ne dik tin ci iz Gor nje ga Gra da, 7 da ima zvo nik z dve- ma zvo no vo ma in tri ol tar je: sv. Be ne dik ta (ve li ki), sv. Mo hor ja in For tu na ta (le vi stran ski) in sv. Mar ka (de sni stran ski). Zu naj cer kve je stal še le sen ol tar, ki so ga upo rab lja li za bo go slu žje na praz nik sv. Mar ka. Le o pold Pod lo gar ome nja cer kev v Stra njah v opi su ta bo rov v tur ških ča sih: pr vot no cer kve no stav bo so le- ta 1834 pre zi da li in obno vi li. Sto lp ta bor ske utrd be so pre zi da li v zvo nik, in ta ko je ta ostal lo čen od cer kve. 8 Po leg pi snih vi rov, ki po ro ča jo o zgo do vi ni cer kve v Stra njah, se je kot kon kret ni do ka z, ki nam od sti- ra po gled v pre te klost, ohranil kip sv. Mihaela (?) iz »zlatega oltarja« iz zgodnjega 17. stoletja (ok. 1630), ki je shranjen pri Vo dní ko vih v Zagorici. Kip dokazuje, da je cerkev dobila v tem času novo oltarno opremo, ki so jo najbrž zamenjali šele v 19. stoletju. Ti zgo do vin ski vi ri nam po ma ga jo obli ko va ti vsaj pri- bliž no pred sta vo o nek da nji cer kvi v Stra njah in o nje- nem na stan ku. 1 Milko Kos, Gradivo­za­historično­topografijo­Slovenije­(za­ Kranjsko­do­leta­1500), II. zvezek, Ljubljana 1975, str. 577. 2 Anton Koblar, Regesti listin farnega arhiva v Kamniku, IMK 6, str. 138. 3 Prav tam, str. 139. 4 Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti leta 1526, IMK­5, Ljubljana 1895, str. 145. 5 Glej J. W. Valvasor, Die­Ehre­…­VIII., str. 779. 6 To je popis, ki je (ali je bil ?) v kamniškem farnem arhivu; torej ni identičen s Podlogarjevim tekstom. 7 Iz registra iz leta 1426 izvemo, da je Gornji Grad imel na tem območju dve posestvi, in sicer v Zagorici (»za Gorizo«) in »Nabystrizi« (Bistrica pri Kamniku), ki sta spadali pod urad Pureber (prim. Ignacij Oražen, Das­Benediktiner ­Stift­ oberburg­II., Marburg 1876, 107 in 305–306). 8 Leopold Podlogar, Tabori v turških časih na Kranjskem (roko-pis), NškALj.Opis cer kve iz ča sa pred II. sve tov no voj no (po dr. Fran ce tu Ste le tu) Cer kev sto ji na 455 m vi so kem gri ču za ho dno od ce ste Kam nik–Bis tri ška do li na. Zvo nik sto ji osam ljen ne kaj ko ra kov od glav ne ga vho da pro ti za ho du. V tlo ri su pra vo kot na la dja je dol ga 10,06 m, ši ro ka 7,45 m in vi so ka 6,50 m. Prez bi te rij je pri bli žen kva- drat, 6 m dolg, 5,40 m ši rok in 5,30 m vi sok, s po re- za ni mi vho dni mi vo ga li, ta ko da je za klju ček tri stran. Sla vo lok je ši rok 4,02 m. Zu­ nanj­ šči­ na: Ste ne so ne raz čle nje ne. Glav ni por - tal je kam nit, s tri kot nim sle me nom, nad njim pa sta pol krož no ok no in še vi šje okro gla li na. Prez bi te rij ima ven se ga joč pod zi dek. Vsa cer kev je zu naj ze len ka sto bar va na in ima enot no stre ho iz skri lav ca. Za kri sti ja je pri zi da na na juž ni stra ni prez bi te ri ja. Zvo­ nik je brez pod zid ka; v pri tli čje vo di got ski, zgo- raj za o kro žen kam nit por tal, ki je pri re zan v obli ki aj do- ve ga zr na. Nav zgor so ste ne ne raz čle nje ne, ob zvo no- vih so ve li ke pol krož no za klju če ne li ne. Stre ha zvo ni ka je ba roč na. No­ tranj­ šči­ na: La dja je pre kri ta z ba njo s so svo dni- ca mi, slo ne čo na pi las trih ob ste nah. Vsa ka ste na ima po tri pra vo kot na ok na. Tlak je kam nit (v prez bi te ri ju so be le in čr ne plo šče). Kor je obo kan in spre daj slo ni na dveh kam ni tih ste brih. Nad prez bi te ri jem se bo či pli tva ku po la, ki iz ha ja iz osme ro kot ne osno ve (pod la- ge). Ste ne la dje so ze len ka ste, pi las tri pa be li. V prez- bi te ri ju je tro je pra vo kot nih oken. Opre ma: Ve­ li­ ki­ol­ tar­ iz ča sa na stan ka cer kve je le sen, v kom- po zi ci ji vi dne ba roč ne tra di ci je: je de lo Ale ša Ja ne ži ča, po do bar ja iz Za lo ga pri Ko men di.9 Ta ber na kelj je iz le- ta 1893, de lo Fran ca Ton či ča, po do bar ja iz Kam ni ka. Sli ka sv. Be ne dik ta, o. pl., pa je de lo sli kar ja M. Ko že lja iz le ta 1909. Se­ ver­ ni­stran­ ski­ ol­ tar s ki pom Ža lo stne Ma te re bo- žje je de lo iste ga moj stra kot ve li ki ol tar, prav ta ko tu di stran ski ol tar na juž ni stra ni s ki pom sv. Mar ti na. Kri­ žev­pot po Führichu ima pod pis: M. Ko želj pinxit 1867. Or­ gel­ ska­ oma­ ra je le se na, z za poz ne li mi ro ko koj- ski mi mo ti vi. Or gle so de lo Rum pla iz Kam ni ka. Na 9 Tako piše L. Podlogar v svojem rokopisu (in po njem navaja Stelè). Cerkev­v­Stranjah­–­pogled­z­južne­strani.­ Foto:­Janez­Trepel. 168Razprave – arhitektura 169 Razprave – arhitektura ba lus tra di spre daj je ta bla z na pi som: SUB REC TO RE DO MI NO BLA SIO LIP PO VITZ ZE LUS PA RO CHI A NO RUM EXTRUXIT 1838. Kr­ stni­ka­ men sto ji pod ko rom in je pri bliž no iz sre di- ne 19. sto le tja; na vr hu je po stav lje na le se na skul ptu- ra »Krst­v­Jor­ da­ nu«. Vi­ se­ ča­sve­ til­ ka pred ve li kim ol tar jem z vbo klo or na- men ti ko je ver jet no iz ča sa na stan ka cer kve. Kam­ nit­ ni­ kro­ pil­ nik ob glav nem vho du ima let ni co 1623. Sli­ ka­Brez­ ma­ dež­ ne, o. pl., ki je za ve li kim ol tar jem, ima pod pis: M. Ko želj pinxit 1864. Priž­ ni­ ca­ je pre pro sta, ven dar le pa; na vr hu sto ji kip Do bre ga Pa stir ja. Ne­ bo s sli ko dveh an ge lov, ki mo li ta sv. Reš nje Te lo, ima pod pis: M. K(oželj) 1878. Za­ kri­ sti­ ja: V zgor njem pro sto ru je dvo del na oma ra iz pr ve po lo vi ce 18. sto le tja, na re je na iz na rav ne ga le- sa s čr ni mi vlož ki. Re­ li­ kva­ rij v obli ki monš tran ce z vbo klo or na men- ti ko poz ne ga ro ko ko ja je pri bliž no z za čet ka 19. sto- le tja. Pa­ ci­ fi­ kal v obli ki kri ža: no ga je šest del na in z gra- vi ra no or na men ti ko. No dus ima re ne san čne ka rak te- ri sti ke; pod njim je na pis v go ti ci MA RIA AVE. Na no gi spo daj je Ra spov mo no gram in 1732 STA IN. Zdi se, da je no ga z no du som sta rej ša, in si cer ne ka ko z za čet ka 17. sto le tja, ter da se na pis na na ša na čas po nov ne upo ra be. L. Pod lo gar je na šel v no tra njo sti kri ža na pis: PRO MA TRI CE B. M. V. CI VI TAS STE IN EI US FI LI A LI BUS. MAX LE OP. RASP PLEB. STE IN. Po do bne kri že so ta krat (v ča su grad nje kam ni ške žu pnij ske cer kve) do bi le tu di dru ge po druž ni ce, na kar se na na ša ta na pis. 10 10 France Stelè, Politični­okraj­Kamnik:­Topografski­opis, Cer kev v Stra njah je svoj čas ve lja la za eno od li kov- no naj rev nej ših cer kva v ško fi ji, bi la pa je tu di pre majh- na za stranj sko žu pnij sko ob čes tvo. Stra nje v ča su II. sve tov ne voj ne Dru ga sve tov na voj na je žu pni jo Stra nje hu do pri- za de la. 9. ju ni ja 1941 so Nem ci od pe lja li žu pni ka Ja- ne za Lan ger hol ca in ga iz se li li v Sr bi jo. Žu pni šče, ki je sta lo nad glav no ce sto, je le ta 1942 za se dla nem ška žan dar me ri ja. Ok to bra le ta 1944 pa je po sto jan ko na- pa dla Šlan dro va bri ga da. Zgrad ba je po go re la, Nem ci pa so v bun ker jih na pad pre ži ve li. Po uni če nju žu pni- šča je žan dar me ri ja za se dla cer kev in jo spre me ni la v vo ja ško utrd bo. S 40 cm de be lo be ton sko plo ščo so no tranj šči no raz de li li v dve eta ži ter spo daj in zgo raj na re di li sta no va nja. Pod cer kvi jo so sko pa li pod zem- ske ro ve, ki so vo di li do po sa mez nih bun ker jev, od ka- te rih sta dva še da nes vi dna. Pre cej cer kve ne ga in ven tar ja so Nem ci po žga li: klo- pi, ol tar je in priž ni co. Ne kaj pa so ga lju dje ven dar le re ši li: ta ber na kelj ve li ke ga ol tar ja, v ka te rem da nes v za kri sti ji shra nju je jo sve te po so de; kip Do bre ga Pa- stir ja kot edi ni osta nek priž ni ce, ki ga je Pleč nik ob pre no vi vklju čil v ok no nad za kri sti jo; ol tar ni bal da hin in le sen kip Bo ga Oče ta, ki da nes kra si ta kr stil ni co. Ohra ni li pa so se tu di ki pi: sv. Pet ra, sv. Pa vla, sv. Ja ne- za Evan ge li sta in sv. Mar ka (ti so se daj na me šče ni na ste ni prez bi te ri ja – na vsa ki stra ni ol tar ja po dva) ter ki pi se da njih stran skih ol tar jev (Ža lo stna Ma ti bo žja, sv. Ne ža, sv. Ana (?), sv. Mar tin, sv. An ton Pu ščav nik in sv. Kle ment). Te ki pe je poz ne je moj ster Pleč nik vkom- po ni ral v obnov lje no sve ti šče. Ohra ni la pa se je tu di Stranje, Ljubljana 1929, str. 206–208.mar mor na ob ha jil na mi za – te Nem ci ni so uni či li, pač pa so jo vr gli iz cer kve. Do ma či ni so jo shra ni li, po voj ni pa jo je Pleč nik spet vklju čil v bo go služ ni pro stor. 11 Po voj na obno va cer kve Po voj ni je bil za žu pnij ske ga upra vi te lja ime no van p. Mar tin Perc, fran či škan iz Kam ni ka. Pa ter Mar tin, ki je v Kam ni ku tu di ži vel, je pre vzel ve li ko bre me obno- ve – ve del je na mreč, kaj vse ga ča ka, če ho če vr ni ti cer kvi nje no pra vo po do bo in do sto jan stvo, ki sta ji bi li med voj no na sil no in sra mot no od vze ti. Po leg vse ga pa so bi le po voj ne ra zme re ze lo za ple te ne in tu di gra- di ti je bi lo v ti stem ča su za ra di splo šne ga po ma njka- nja sred stev tež ko. Osnov na mo ti va ci ja za obno vi tev opu sto še ne cer - kve je bi la že lja in odloč na vo lja fa ra nov, da cer kev kar naj hi tre je obno vi jo. Pa ter Mar tin se je po po moč obr nil na ar hi tek ta Jo že ta Pleč ni ka in ga pro sil, če bi ho tel pre vze ti na lo ge pro jek tan ta pri obno vi cer kve. To da moj ster spr va ni bil prav nič nav du šen in je proš njo za- vr nil. Za kaj se je ta ko od zval, nam po sta ne bolj ra zum- lji vo, če ne ko li ko poz na mo oko li šči ne, ki so po go je va le nje go vo an ga ži ra nje na po dro čju ar hi tek tur ne ga us- tvar ja nja. Na ro čil na mreč ni imel, pa tu di si cer je ču til, da nje go vo de lo ni do volj ce nje no – pri svo jem umet ni- škem sno va nju se je ču til ome je ne ga, po tis nje ne ga na stran ski tir. Po več krat nih proš njah in po po sre do va nju dr. Emi li ja na Cev ca je ven dar le ob lju bil, da bo pri šel cer kev po gle dat. In res je pri šel. Že ob pr vem obi sku je bil kar za do vo ljen: všeč mu je bil hrib, na ka te rem sto ji cer kev, pa tu di cer kev sa ma – nje na zu nanj šči na – je 11 Glej p. Pavel Krajnik, Zapisnik ob prevzemu župnije sv. Bene- dikta v Stranjah, 1956, NškALj.nanj na re di la lep vtis. Ob lju bil je, da bo po sku šal kaj na re di ti. Pred vsem pa ga je nav du ši la in do dat no spod bu di la zav ze tost žu plja nov, ki so si ze lo pri za de va li, da bi bi la cer kev kma lu obnov lje na, in so za to pro sto vo ljno in v ve li kem šte vi lu pri ha ja li po ma gat. Pre den so lah ko pri če li z obno vo no tranj šči ne cer - kve, so mo ra li opra vi ti de lo, ki je bi lo ned vom no eno izmed naj za htev nej ših. Tre ba je bi lo na mreč iz cer kve od stra ni ti be ton sko plo ščo, ki je pro stor de li la v dve eta ži. Nad zor stvo pri od stra nje va nju so za u pa li zi dar- ske mu moj stru Is kri iz Go di ča. Ker je bi lo tre ba upo ra- bi ti raz stre li vo, je bi la po tre bna ze lo ve li ka pre vi dnost, kaj ti bi la je ne var nost, da se po ško du je ali ce lo zru ši še ti sto, kar je bi lo do bre ga in upo ra bne ga. Ven dar so kljub vsej za htev no sti de lo uspe šno opra vi li. Pri obno vi cer kve je kot pro jek tan tka naj prej so de lo- va la Pleč ni ko va učen ka inž. Maj da Neřima iz Kam ni ka, ki je iz de la la na čr te za po ve ča vo cer kve do zvo ni ka in za plo ščo na juž ni stra ni ter po skr be la za grad be no do ku men ta ci jo. Cer kev je se daj dol ga 22 m. Na juž ni stra ni je bil prej le ozek pas rav ne ga pro sto ra. Za to so ta del ne ko li ko po da ljša li ter na re di li te ra so, opr to na ar ka de. S tem so pri do bi li 80 m 2 rav ne ga in ure je ne ga pro sto ra. S tem je bil na re jen pr vi ko rak, ki je Pleč ni ku omo- go čal, da je lah ko pri čel s svo jim de lom. Naj prej je bi lo tre ba re ši ti pro blem, ka ko bo moj ster Pleč nik pri ha jal v Stra nje. Do go vo ri li so se, da se bo do Kam ni ka pri- pe ljal z vla kom, od tam – v Stra nje in na zaj v Kam nik – pa ga bo tre ba pre pe lja ti z vo zom (av to bus ta krat v Stra nje še ni vo zil). Pro si li so to rej klju čar ja To ne ta Ba- lan ti ča, če je pri prav ljen spre je ti to skrb; proš nji je ta- koj us tre gel in ta ko je vo zil »pro fe sor ja« v glav nem on. Notranjščina­cerkve.­Foto:­Janez­Trepel. Lestenec­ v­prezbiteriju­ (Elija­na­ognjenem­ vozu).­Foto:­Janez­ Trepel.Lestenec­ v­prezbiteriju­ (kanaanska­ oglednika).­ Foto:­Janez­ Trepel. 170Razprave – arhitektura 171 Razprave – arhitektura Ka dar je pri šel Pleč nik v Stra nje po gle dat, ka ko de- lo na pre du je, je na va dno ve dno naj prej po teg nil iz že- pa ski cir ko in svin čnik ter ski ci ral ide jo, ki se mu je po ro di la. Z moj stri, ki so so de lo va li pri re a li za ci ji Pleč ni ko vih za mi sli, so ime li v Stra njah kar sreč no ro ko – ime li so na mreč sko raj vse v do ma čem kra ju ali v nje go vi ne po- sre dni bli ži ni. Fa ra ni so obno vo cer kve vze li ze lo re sno in od go vor no, pa tu di obrt ni ški moj stri so bi li pri svo- jem de lu na tan čni in do sle dni. Ko jim je Pleč nik po slal na čr te, so do nje go ve ga na sled nje ga obi ska stvar že iz go to vi li. Ta ko je bil moj ster ve dno bolj ve sel in nav du- šen, ko je vi del, da gre res vse po nje go vih za mi slih in na čr tih. Ve dno zno va je imel kak šno no vo ide jo, ki jo je pre dlo žil obrt ni škim moj strom. Tu di p. Mar tin je že lel, da bi bi la obnov lje na cer kev res le pa, za to je z ve se- ljem spre jel vsa ko Pleč ni ko vo za mi sel. Po tek obno vi tve nih del je Pleč nik vse sko zi nad zo ro- val: ko so moj stri do lo če no de lo opra vi li, ga je na tan- čno pre gle dal. V za hval nem go vo ru ob po gre bu Jo že ta Pleč ni ka je škof Vovk med dru gim po ve dal na sled nje: »Nje go- va lju be zen je po hi te la tu di k cer kvam na de že li. Ta koj po zad nji voj ni se je usta vi la za dol go pot v Stra njah pri Kam ni ku, kjer je di vjost tuj ca be lo cer kev na gri ču spre me ni la v ža lo sten bun ker. Tu je Bo gu in pre pro- stim lju dem po klo nil v oči šče ni in po ve ča ni cer kvi le po-te, ka kr šnih tu di zna me ni te ka te dra le ni ma jo ...« 12 Cer kev v Stra njah, ki jo je po voj ni obno vil in opre mil moj ster Pleč nik, F. Ste lè ime nu je kar »mu zej Pleč ni ko- ve umet ne obr ti«. Skr bno so oprem lje ni ol tar ji, nje go- va buj na do miš lji ja se je igra la ob obli kah sve tilk in le sten cev; do po tan ko sti je iz ri sal ce lo klju ke in obô je na vra tih ... 13 Umet ni ne, s ka te ri mi je Pleč nik obo ga til cer kev v Stra njah in jo pov zdig nil med bi se re na po dro čju sa- kral ne umet no sti, so iz raz nje go ve lju bez ni ter pre da- no sti Bo gu in lju dem, s ka te ro je bi lo pre po je no vse nje go vo bi tje. V svo ji umet ni ški in du hov ni di men zi ji je bil Pleč nik ve li ka za kla dni ca, iz ka te re bo gas tva je čr - pal in ne se bič no da jal tu di dru gim. Opis Pleč ni ko vih umet nin in nji ho va sim bo li ka Stranj sko cer kev, ki so jo Nem ci med voj no pre zi da li v bun ker, je Pleč nik po osvo bo di tvi pov zdig nil v pra- vi mu zej svo je umet no sti. No ben kos nje ne opre me ni ne iz jem no ve lik ne iz po se bno dra go ce ne ga gra di va, za to pa je do kon ca pre žet z ne i zmer nim zna njem in lju bez ni jo do ple me ni te nja člo ve ko ve ga oko lja. Ker so va šča ni med grad njo spre je li vsa ko nje go vo za mi sel z nav du še njem, je Pleč nik spoz nal, da je pre pro ste mu člo ve ku nje go va umet nost vča sih ce lo bli žja kot pa še ta ko uče ne mu me šča nu. Lep še ga priz na nja za svoj živ ljenj ski trud si prav go to vo ni mo gel za mi sli ti. »Kmet, to je na še plem stvo,« je te daj de jal.14 Ve­ li­ ki­ol­ tar­sv.­Be­ ne­ dik­ ta si je Pleč nik za mi slil v 12 Silvester Čuk, Plečnikove cerkve na Slovenskem, Ognjišče­5­ (1986), str. 36. 13 Prav tam, str. 36. 14 Glej Damjan Prelovšek, Do konca predan umetnosti, Ognjišče­5 (1986), str. 36.obli ki monš tran ce. Ol tar ni na sta vek pa je po ve čal in obo ga til z le se ni mi poz la če ni mi ko ni ca mi v obli ki žar - kov. V poz la če ni okvir, ki je na re jen iz le sa, je vkom po- ni ral le se ne gla ve an ge lov in svet ni kov (sv. Te re zi ja De- te ta Je zu sa, sv. Kla ra, sv. An ton in sv. Fran či šek). Okvir monš tran ce, ki ga na vr hu raz ple ta Sve ti duh – go lob, se spo daj na obeh stra neh do ti ka ta ber na klja, ki je iz ore ho vi ne, ven dar brez okra skov ali sim bo lov. V sre di- no je po sta vil kip žu pnij ske ga za vet ni ka sv. Be ne dik ta, ki je bil le ta 1944 re šen pred uni če njem in po voj ni re- sta vri ran. Vse skul ptu re so de lo Mak sa Ber gan ta. Ol­ tar­ na­men­ za­ je mar mor na, mo goč na in tu di obli- kov no za ni mi va. Na spred nji stra ni je z zla ti mi čr ka mi vkle san na pis: 19 PRI BE ŽA LI ŠČE SI NAM GO SPOD IZ RO DA V ROD 48. Škof Vovk je ol tar bla go slo vil 8. av gu sta 1948. Križ na ta ber na klju, de lo pa sar ja Aloj za Pir na ta iz Ljub lja ne, je iz bro na. Za kaj pov sod lah ko ta le sa, tu pa bron? Pleč nik je to lju dem ta ko le raz lo žil: »No si ti Je zu sa je tež ko; živ lje nje po nje go vem na u ku na mreč ni lah ko.« Sveč­ ni­ ki: za nje je Pleč nik upo ra bil šti ri raz lič ne ma- te ri a le: les, ka men, že le zo in zla to. Ob ol tar ju sto ji na vsa ki stra ni po en ve lik sveč nik iz ko va ne ga že le za; okra še na sta z vin sko tr to in groz di, kar je sim bol Je- zu so vih be sed: »Jaz sem tr ta, vi mla di ke« (Jn 15,5). Na le vi, evan gelj ski stra ni ol tar ja sto ji ve li ko noč ni sveč nik, iz de lan iz ko va ne ga že le za, okra šen z enajst i mi mar - mor ni mi plo šči ca mi raz lič nih ve li ko sti. Prez­ bi­ te­ rij: na zad njo ste no je Pleč nik na me stil šti ri le se ne ki pe, ki so v prej šnji cer kvi sta li v ve li kem ol tar- ju (sv. Pet er, sv. Pa vel, sv. Ja nez Evan ge list in sv. Mar - ko). Če prav so mu mno gi sve to va li, naj vse sta ro po žge in na re di vse no vo, je svo jo ve li či no do ka zal tu di s tem, Križ­na­tabernaklju.­Foto:­Janez­Trepel. Lučka­za­previdevanje.­Foto:­Janez­Trepel.Niša­in­zvonec­–­gong.­Foto:­Janez­Trepel. Okno­v­prezbiteriju.­Foto:­Janez­Trepel. 172Razprave – arhitektura 173 Razprave – arhitektura da je ohra njal sta ro, pa ven dar de lal no vo. To svo je rav - na nje je lju dem tu di raz lo žil. Že lel je na mreč, da bi pri- hod nji ro do vi vsaj del no vi de li, kak šna je bi la cer kve na opre ma, pre den jo je do le te la kru ta uso da. Ok­ no­v­prez­ bi­ te­ ri­ ju (na le vi stra ni) je okra še no z bo- ga to iz rez lja no le se no mre žo, ki de lu je kot za ve sa. Nad ok nom vi si lep le sen le ste nec, kot spo min na dru ži no Po ga čar je vih. Pod ok nom je še oma ri ca za shra nje va- nje sve tih olj. Ok­ no­nad­za­ kri­ sti­ jo je Pleč nik re šil na za ni miv na- čin. Vanj je vklju čil kip Do bre ga Pa stir ja, ki je ta ko do bil no vo me sto v cer kvi in po stal vez ni člen med sta rim in no vim. Ni­ ša pri glav nem ol tar ju: v sta ri cer kvi je bil to pro- stor, ka mor so mi nis tran ti pri ma ši po stav lja li vrč ke z vi nom in vo do. Pleč nik jo je okra sil, na re dil le pa vra ta in na sta la je ljub ka umet ni na. Po do bni ni ši pri stran- skih ol tar jih je ohra nil nes pre me nje ni. Ko so ga lju dje spra še va li, za kaj ni še tam kaj le pe ga na re dil, je de jal: »To sem pu stil za mo je na sle dni ke, ki bo do obnav lja li sve ti šče, da bo do vi de li, da se tu di iz pre pro ste stva ri, kot je npr. ni ša, da na re di ti le pa umet ni na.« Zvo­ nec­–­gong pri za kri sti ji: ko mi nis trant poz vo ni, za po je ta dva zvon čka, ko pa spu sti ro čaj, ta uda ri še ob ve lik bro nast gong. – V sta rih ča sih so gong upo- rab lja li, ko so naz na nja li pri hod kra lja. Po do bno fun kci- jo ima tu di ta gong: naz na nja na mreč pri hod vé li ke ga kra lja – Kri stu sa, ki pri ha ja na ol tar. Na gon gu je na pis: LAQVEVS CON TRITVS EST ET NOS LI BE RA TI SVMVS QVI VI VIMVS BE NE DI CIMVS DO- MI NO15. 15 Besedilo, ki je napisano na gongu, je vzeto iz Psalma 124 (123 Vra­ ta­v­za­ kri­ sti­ jo so ze lo niz ka. Nad ta vra ta je Pleč- nik raz pel le sen okras in jih s tem op tič no dvig nil. Tu di klju­ ka pri teh vra tih je ze lo le po in do mi sel no obli ko va- na, ce lo ključ je iz de lan po nje go vem na čr tu. Pri klju ki so vra ta okra še na s plo šči co, ki ima obli ko pet e li na, v ka te re ga per ja ni ci se le ske ta dro ben ka men ček. – Pe- te lin zju traj pr vi za po je; prav ta ko naj bi člo vek, ko se zju traj pre bu di, naj prej po ča stil Stvar ni ka. Le­ ste­ nec­ v­za­ kri­ sti­ ji je le sen. Iz de lal in poz la til ga je Maks Ber gant. Po leg te ga so v za kri sti ji po Pleč ni ko- vi za mi sli tu di oma ra, sto pni ce, pod, ki je tak šen kot v cer kve ni la dji (z le sni mi vlož ki), ter dve ka dil ni ci. Luč­ ka­za­pre­ vi­ de­ va­ nje:­ na ro ča ju je pri tr jen zvon- ček, ki naz na nja lju dem, da du hov nik ne se Je zu sa bol- ni ku. Pa ter Mar tin jo je v ne kro lo gu IN PI AM ME MO RI- AM, ob smr ti ar hi tek ta Jo že ta Pleč ni ka, ta ko le opi sal: Z­isto­skrb­ jo,­na­ tan­ čnos­ tjo­ in­lju­ bez­ ni­ jo,­ ka­ kor­je­ znal­us­ tvar­ ja­ ti­ ka­ te­ dra­ le,­ se­je­zav­ zel­tu­ di­za­prav­maj­ hne­in­ne­ znat­ ne­ stva­ r­ ce.­Tre­ ba­je­bi­ lo­npr.­na­ pra­ vi­ ti­ sve­ til­ ko,­ki­naj­sprem­ lja­ Sv.­Reš­ nje­Te­ lo­na­po­ ti­k­bol­ ni­ kom.­Paz­ lji­ vo­je­po­ slu­ šal­vr­ sto­po­ go­ jev,­ki­jih­naj­ta­sve­ til­ ka­ima:­ker­sprem­ lja­ du­ hov­ ni­ ka­ maj­ hen­mož­(ne­več­ mež­ nar,­am­ pak­mi­ nis­ trant),­ mo­ ra­sve­ til­ ka­bi­ ti­maj­ hna,­ da­mu­ne­bo­tol­ kla­po­pet­ ah;­ne­sme­pa­bi­ ti­igra­ ča,­ki­ bi­mi­ ka­ la­otro­ ka,­da­bi­se­z­njo­igral;­na­ re­ je­ na­ mo­ ra­ bi­ ti­ta­ ko,­da­ne­ ro­ dni­ma­ li­mož­ni­ ka­ kor­ne­bo­mo­ gel­ raz­ bi­ ti­ste­ kla;­iz­ ve­ de­naj­se­ta­ ko,­da­bo­sve­ ča­ve­ dno­ v­po­ kon­ čnem­ po­ lo­ ža­ ju­ in­se­ne­bo­ce­ di­ la,­tu­ di­če­jo­ mi­ nis­ trant­ še­ta­ ko­ne­ re­ dno­ dr­ ži;­izmiš­ lje­ na­ mo­ ra­bi­ ti­ po Vulgati, vrstica 7b; celotna 7. vrstica navedenega psalma se glasi: Naša duša je kakor ptica, ki se je rešila iz zanke lovcev; zanka se je pretrgala in mi smo se rešili.ta­ ko,­da­no­ ben­ne­ ro­ dnež­ ne­bo­mo­ gel­va­ njo­vtak­ ni­ ti­ pre­ dol­ ge­ sve­ če,­ki­bi­sve­ til­ ko­oka­ di­ la;­ker­ima­mi­ nis­ trant­ob­de­ žju­v­eni­ro­ ki­dež­ nik,­v­dru­ gi­pa­sve­ til­ ko,­tre­ tje­ro­ ke­pa­ni­ ma,­mo­ ra­ ta­bi­ ti­sve­ til­ ka­in­zvon­ ček­ta­ ko­ zdru­ že­ na,­ da­bo­zvon­ ček­tja­gre­ de­zvo­ nil,­na­ zaj­gre­ de­ pa­mol­ čal.­Ko­se­je­usta­ vil­val­teh­po­ go­ jev,­ se­je­pro­ fe­ sor­na­ sme­ hnil­ in­de­ jal:­»No,­le­ po,­skrom­ ni­ste.­Ali­je­ mor­ da­še­kak­po­ goj?«­»Še!«­»Kak­ šen?«­ »In­le­ pa­naj­bo!­ »­Sklo­ nil­je­gla­ vo,­sva­ ljkal­svo­ jo­bra­ di­ co­in­re­ kel:­»To­pa­ –­če­bo­Bog­dal.­Bo­ mo­po­ sku­ si­ li.« Ko­je­pred­to­sve­ til­ ko­stal­mlad­grad­ be­ ni­ in­ že­ nir­in­ vi­ del,­ka­ ko­so­vsi­ti­po­ go­ ji­ge­ ni­ al­ no­ iz­ pol­ nje­ ni,­ je­pre­ tre­ sen­pri­ pom­ nil:­ »Go­ spod­ pa­ ter,­imam­ob­ čutek,­ ka­ kor­ da­sto­ jim­pred­ka­ te­ dra­ lo.«­ Ko­je­ne­ ki­si­ vo­ la­ si­in­ že­ nir­ stal­pred­vra­ ti,­ki­vo­ di­ jo­v­Stra­ njah­ od­ve­ li­ ke­ ga­ol­ tar­ ja­v­ za­ kri­ sti­ jo,­ je­po­ bo­ žal­klju­ ko­in­vzdi­ hnil:­»Že­sa­ mo­za­ ra­ di­te­klju­ ke­ni­ smo­Slo­ ven­ ci­vre­ dni,­da­Pleč­ ni­ ku­ pod­ plat­ po­ lju­ bi­ mo.« Le­ sten­ ca­ pred­glav­ nim­ol­ tar­ jem sta le se na in po- zla če na. Pr vi pred stav lja Eli ja, ki se na og nje nem vo- zu pe lje v ne be sa (Eli ja na og nje nem vo zu sim bo li zi ra cer kev, ki vo di v več no živ lje nje). Dru gi le ste nec pred- stav lja ka na an ska ogle dni ka, ki se vra ča ta z ogle da ob ljub lje ne de že le in ne se ta grozd (tu di mi, ko pri de mo v cer kev, mo ra mo pri ne sti svoj dar Bo gu). Z iste stra ni, kjer vi si ta le ste nec, mi nis tran ti pri na ša jo da ro ve na ol tar. Nad mar mor no ob­ ha­ jil­ no­ mi­ zo vi si le po obli ko va- na več­ na­luč, na re je na iz ko vi ne in pre bar va na z zla to bar vo. Priž­ ni­ ca, ki sto ji na mar mor nem pod stav ku v ko tu na le vi stra ni vrat iz za kri sti je v prez bi te rij, je po svo- ji fun kci ji ze lo po do bna am bo nu. Os, na ka te ri sto ji, omo go ča, da se ta krat, ko se ne ra bi, lah ko po ti sne vstran, da ne za sti ra po gle da na ol tar. Prej šnja priž ni ca je bi la ve li ka, pri pe ta pod strop in za to pre cej ne funkci- o nal na. Pleč nik pa je že lel, da du hov nik, ko oz na nja bo žjo be se do, sto ji bli zu lju dem, ki jim je ta be se da na me nje na. Za to je iz bral tá ko obli ko priž ni ce in jo po- sta vil sko raj med ljud stvo. Nad priž ni co vi si pre pro sta sve til ka, priž ni ca sa ma pa je okra še na s sim bo li: križ, vin ska tr ta in ri bi ce. Stran­ ski­ ol­ tar­Ža­ lo­ stne­ Ma­ te­ re­bo­ žje: pred uni če- njem so uspe li re ši ti le ki pe, ki se daj sto ji jo v ol tar ju, vse osta lo je zgo re lo. Ki pu Ža lo stne Ma te re bo žje je Pleč nik do dal ve li ko glo ri o lo. Po leg sto ji ta ki pa sv. Ne- že in sv. Ane (?). Ol tar je v ce lo ti iz de lan iz mar mor ja, le ta ber na kelj, ki je vanj vgra jen, je le sen. Pred ta ber na kljem sto ji na ol tar ni men zi ma njši križ, ki je ne ko li ko sti li zi ran (ima deteljičasto obli ko), kor pus pa je bro nast. Ol tar na men za sto ji na mar mor na tem pod stav ku, ki ima obli ko va ze. Za ni mi va pa sta tu di sveč ni ka, ki sto ji ta na ol tar- ju: spod nji in zgor nji del po ve zu je poz la če na plo šči ca, v ka te ro je vgra vi ra na pe sem STA BAT MA TER (na vsa ki plo šči ci je ena ki ti ca: na pr vi MA TI ŽA LO STNA JE STA LA …, na dru gi pa SVE TA MA TI, TO TE PRO SIM …). Ob stra- neh ol tar ja sto ji ta dva ve li ka sveč ni ka, ki sta za ni mi va tu di za ra di svo je ne na va dne obli ke. Stran­ ski­ol­ tar­sv.­Mar­ ti­ na: ol tar sam je po obli ki in iz ved bi enak ol tar ju na le vi stra ni. Po leg ki pa sv. Mar ti- na sto ji ta še ki pa sv. An to na Pu ščav ni ka in sv. Kle men- ta. Sveč ni ki – na ol tar ju in ve li ka dva ob ol tar ju – se po obli ki ne ko li ko raz li ku je jo od onih pri Ma ri ji nem ol tar ju. Tu di križ, ki sto ji na ol tar ni men zi pred ta ber na kljem, je ne ko li ko dru ga čen: okra šen je z vin sko tr to in groz di. Oba stran ska ol tar ja sta bi la bla go slov lje na 17. sep- tem bra 1950; bla go slo vil ju je škof Vovk. Sedmerokraki­svečnik.­Foto:­Janez­Trepel. Kljuka­na­vratih­v­zakristijo.­Foto:­Janez­Trepel. Klopi­v­cerkvi.­Foto:­Janez­Trepel. 174Razprave – arhitektura 175 Razprave – arhitektura Tu di cer­ kve­ ni­ pod je ne kaj po se bne ga. Se stav ljen je iz le se nih klad raz lič nih di men zij in oblik (ve či no ma so to ko si, ki so na ža ga ni iz dro bnih dre ve snih de bel), za li tih z be to nom. Moj ster je re kel, da mo ra bi ti cer - kve ni pod tak, da bo to pel po zi mi in po le ti, pred vsem pa, da bo lep. Sed­ me­ ro­ kra­ ki­ sveč­ nik­za­raj­ ne,­ ki ga je iz de lal Alojz Pir nat, je v ce lo ti pre krit z me de ni no. Na pod stav ku ima šti ri ko le sa, da ga je mo go če pre pe lja ti. V sre di ni je križ s kor pu som, iz kri ža pa ra ste se dem sveč ni kov – se dem za kra men tov. Na tem sveč ni ku so tu di štir je na pi si z iz ra zi to es ha to lo ško vse bi no: - V KRI STU SU V MI RU (na pis na spred nji stra ni) - Jaz sem vsta je nje in živ lje nje - Ži vi ali mr tvi, Kri stu so vi smo - Kdor ve ru je v me, bo ži vel Kri­ žev­pot: Sli ke kri že ve ga po ta, ki kra si jo ste ne stranj ske cer kve, so de lo sli kar ja Le o pol da Layerja in so bi le pred voj no v ma ri ja ni ški ka pe li v Ljub lja ni. Od tam so jih pre ne sli v Stra nje; Pleč nik jim je na re dil le pe okro gle okvir je in jih okra sil s šti ri mi sti li zi ra ni mi cve to- vi, ki so raz vr šče ni v obli ki kri ža. Sve­ til­ ke­ kri­ že­ ve­ ga­ po­ ta: vsa ka je po obli ki dru gač- na. Lju dje so si cer ho te li, da bi bi le vse sve til ke pov sem ena ke, ven dar je Pleč nik to od klo nil: »Vsa ka sli ka kri že- ve ga po ta iz ra ža dru go tr plje nje, za to mo ra bi ti vsa ka sve til ka dru ga če obli ko va na.« Stil no so si cer enot ne, ven dar pa je vsa ka za se umet ni na in le po ta. Sve til ke so pla ča li žu plja ni za umr le dru žin ske čla- ne, eno od teh pa mi nis tran ti za svo je ga po koj ne ga vr stni ka. Ok­ na­z­za­ ve­ sa­ mi: ok na cer kve ne la dje so no va in so v ce lo ti uli ta iz be to na. Za ves v ča su Pleč ni ka ni bi lo, jih je pa očit no pred vi del, ker je na re dil kar ni se, ven dar so bi le za ve se na me šče ne v ka snej šem ob dob ju. Ste­ ne­cer­ kve­ ne­ la­ dje so del no oblo že ne z le se no oblo go, prav ta ko tu di vo ga li sten skih slo pov. Klo­ pi so iz de la ne iz hra sto vi ne in ima jo ra hlo upog- nje ne stra ni ce, to da za kle ča nje ni so naj bolj udo bne. Le­ sten­ ci­ na­stro­ pu­cer­ kve­ ne­ la­ dje:­ pr va dva spre- daj sta kot ko ša ri ci s cve tjem, sred nja dva sta iz de la na v obli ki kro gle in sim bo li zi ra ta zem ljo – stvar stvo, zad- nja dva pa ima ta obli ko kro ne. Pr va dva sta iz de la na iz me de ni ne, osta li štir je so ko vin ski, po bar va ni z zla to bar vo. Pro­ stor­pod­ko­ rom so pri do bi li, ko so cer kev po- daljša li in jo po ve za li z zvo ni kom. Strop je le sen in ka se ti ran, po do bno kot na ko ru. Nanj so pri tr je ne tri le se ne sve til ke: pr va, ki je po leg glav ne ga vho da, ima obli ko svit ka, dru ga sve til ka je se stav lje na iz treh kro- gel (sim bol sv. Tro ji ce), tre tja, ki vi si pri spo ve dni ci, pa ima obli ko dveh pre kri ža nih klju čev, ob da nih z lo vo ro- vim ven cem: za kra ment spra ve je na mreč ti sti ključ, ki nam spet od pre vra ta k Bo gu. Ste­ bra, ki no si ta kor, sta oblo že na z le se no oblo go. Spo­ ve­ dni­ ca je pre cej ve li ka in na re je na iz hra sto- ve ga le sa. Po Pleč ni ko vem na čr tu jo je iz de lal mi zar Franc Kon ci li ja iz Me kinj. Vho­ dna­vra­ ta­v­cer­ kev­ so na obeh stra neh ena ka in na re je na iz treh raz lič nih ma te ri a lov: le sa, ko vi ne in ste kla. V sre di ni vrat so pro soj na ste kla, ki jih va ru je ko vin ska mre ža v obli ki li po vih li stov. Tu di klju ki vho- dnih vrat sta obli kov no za ni mi vi. Obe ima ta na vr hu ne kak na sta vek z na pi som IHS, nad njim pa kro ni co, ki je prav ta ko iz ko va ne ga že le za. – Cer kev na mreč ni na va dna hi ša, tem več bo žja, kra ljev ska hi ša. To je ho tel Pleč nik po u da ri ti tu di z obli ko kljuk na vra tih. Ob vsa kih vho dnih vra tih sta na no tra nji stra ni po dva kro- pil ni ka, pri tr je na na ste no. Kr­ stil­ ni­ ca:­ Ko so cer kev v za čet ni fa zi obno ve po- da ljša li in jo zdru ži li z zvo ni kom, je pr vot ni vho dni del zvo ni ka iz gu bil svoj po men. Vstop v zvo nik je moj ster Pleč nik spe ljal z zu na nje stra ni, z za vi ti mi be ton ski mi sto pni ca mi, ki vo di jo v eno eta žo vi šje, v pr vot ni vho dni del zvo ni ka pa je ume stil kr stil ni co, ki je svo je vr stna moj stro vi na, ena izmed naj lep ših v Slo ve ni ji. V njej je upo dob ljen Bog Oče, ki bla go slav lja no vo roj stvo bo žjih otrok. Nad le se nim ki pom Bo ga Oče ta se bo či ka se ti- ran bal da hin, ki je bil ne koč nad sta rim ta ber na kljem. Zi da ne ste ne je Pleč nik ople me ni til s fu gi ra ni mi sti ki med lom lje ni mi kam ni, spod nji del ste ne je oblo žil z le se no oblo go, pro stor pa pre kril z le se nim stro pom, ki ga no si jo tri je or na men tal no rez lja ni in del no poz la- če ni tra mo vi. Vrh le se ne ga opa ža na obeh da ljših ste- nah kr stil ni ce je osem cve to vom po do bnih sve tilk, ki raz svet lju je jo pro stor kr stil ni ce. Sve til ke so iz de la ne iz ko va ne ga že le za. Na eno izmed sve tilk je dal moj ster Pleč nik na pi sa ti: »Bog je luč, ti imaš sa mo ključ.« Luč, ki si je sko zi me lo dič no va lo va nje že lez ne vrat ne mre že v got skem por ta lu kr stil ni ce, oz na nja, da se tu ro je va jo otro ci Lu či. Pogled­v­krstilnico.­Foto:­Janez­Trepel.Kr­ stni­ka­ men, ki vi si na šti rih poz la če nih ve ri gah, je iz kle san iz pol žla htne ga kam na v obli ki kro gle. Pleč nik je naj prej na re dil ko vin sko po so do za kr stno vo do; na že ljo ško fa Vov ka pa je to za me njal s kam nom, ki se daj vi si v kr stil ni ci. Po leg kr stne ga kam na sto ji lep in vi sok ko van sveč- nik s kr stno sve čo. Ob ob ču do va nju te Pleč ni ko ve umet ni ne, po ro je ne iz glo bo ke ve re, do živ lja mo le po to in iz po ved ve re vé- li ke ga moj stra, ki je znal vsa ke mu pred me tu vdi hni ti glo bo ko sim bo li ko gle de na nje go vo na mem bnost. Lo­ pe­pred­cer­ kvi­ jo: Lo­ pa­pred­glav­ nim­vho­ dom je na slo nje na na ste no cer kve, na dru gi stra ni pa je opr ta z dve ma kam ni ti ma ste bro ma na be ton skih pod stav- kih. Stre ha je po kri ta z ba kre no plo če vi no. Lo­ pa­na­juž­ ni­stra­ ni­cer­ kve je pre cej ve čja od one na se ver ni stra ni (pred glav nim vho dom). Pleč nik jo je se sta vil iz ne u po rab lje nih de lov zu nanj šči ne ljub ljan- ske Glas be ne ma ti ce, ki je bi la tu di nje go vo de lo. Za ni- miv je na čin po ve za ve okra snih ele men tov s po mo čjo pre pro stih be ton skih klad. 16 Lo­ pa­pred­za­ kri­ sti­ jo­ je naj ma njša, pod pr ta s ste- brom, ki je enak onim pri juž ni lo pi. Tu di ti dve lo pi sta po kri ti z ba kre no plo če vi no. Kor: Vhod nanj je s te ra se na juž ni stra ni. Zla sti za- ni mi va je zu na nja stran vho dnih vrat in za to ta koj pri- teg ne po zor nost opa zo val ca: klju ka je iz de la na iz ko- va ne ga že le za in ima obli ko ka če; vra ta so okra še na z raz lič ni mi mo ti vi (vsi iz ko va ne ga že le za): go lo bi, cve- tli ce, spo daj pa je po do ba ka če. Vse to ima sim bo lič ni po men, ki se na na ša na cer kve ne pev ce: ka dar na- 16 Glej Damjan Prelovšek, Do konca predan umetnosti, Ognjišče­5­(1986), str. 45.mreč ti po jo res s sr cem, je nji ho vo pet je v bo žjo čast. To da ra do se zgo di, da med nji mi na sta ne jo nas pro tja in pre pi ri, ki so lah ko stru pe ni kot ka čji pik. Ven dar pa naj se med nji mi to ne bi do ga ja lo, zla sti ko vsto pa jo v sve ti šče ži ve ga Bo ga. To ho če jo po ve da ti tu di po do be go lo bov na vra tih. Strop na ko ru je le sen in ka se ti ran. Kor se za klju ču- je z le se no ba lus tra do. Or­ gle so dvo ma nu al ne in ima jo 17 re gis trov. Po sta- vil jih je moj ster Jen ko le ta 1950. Za nje je da ro val pre- cej šnjo vso to Jo že Po toč nik iz Ame ri ke. Po pr vot nem Pleč ni ko vem na čr tu naj bi bi le pi šča li na me šče ne po šev no (ne pa pov sem ver ti kal no, kot je to pri vseh or glah); ker to ni bi lo iz ved lji vo, so jih po sta vi li ver ti kal- no. Or gel ske pi šča li so na me šče ne v oma ri, ki je na spred nji stra ni za pr ta z ža lu zi ja mi. Te se s pri ti skom na za to na me njen pe dal lah ko del no ali po pol no ma od pro in omo go ča jo bolj ali manj za strt ali po pol no ma od prt zvok. Ke­ li­ hi:­ Za žu pnij sko cer kev v Stra njah si je Pleč nik za mi slil kar tri ke li he. Ve­ li­ ki­ke­ lih, ki se upo rab lja ob praz ni kih, te hta 2,5 kg. No go ke li ha kra si jo po do be sv. Be ne dik ta, sv. Mar ti na in sv. Pa vla. Me da ljo ni z re li e fni mi po do ba mi Kri stu so ve gla ve, ob da ne s tr nje vo kro no, sim bo lom ev ha ri sti je, in Ma ri je pa kra si jo ku po. De blo ke li ha je okra še no z ne kaj kam ni raz lič nih barv. Ke­ lih­za­ne­ delj­ sko­ bo­ go­ slu­ žje­ je ma njši in ni ta ko ma si ven kot ve li ki. No ga ke li ha je okra še na s kam ni. De­ lav­ ni­ ški­ ke­ lih je si cer ze lo pre prost, ven dar lep in dra go cen spo min na moj stra Pleč ni ka. Po leg ke li hov ima cer kev še dva ci bo ri ja, ki sta iz de- la na po nje go vem na čr tu, ter ke lih, ki naj bi se upo rab- Lopa­na­južni­strani.­Foto:­Janez­Trepel. 176Razprave – arhitektura 177 Razprave – arhitektura ljal pri bo go slu žju na Ve li ki pla ni ni. Pleč nik je pri prav- ljal tu di na čr te za obno vi tev ka pe le na Ve li ki pla ni ni – pr vot na ka pe la, ki je bi la po stav lje na le ta 1938, je na mreč med II. sve tov no voj no po go re la (v fe bru ar ju 1945 so jo po žga li Nem ci). Žal do re a li za ci je na čr ta ni pri šlo, saj do vo lje nja za grad njo no ve ka pe le v ta krat- nem ča su ni bi lo mo go če do bi ti. In ta ko je kot spo min ostal sa mo ke lih. Da nes na Ve li ki pla ni ni sto ji ka pe la, za ka te ro je iz- de lal na črt ar hi tekt Emil Fijavž po predlogi arhitekta Vla sta Ko pača. Ka pe la je bi la po stav lje na le ta 1988 in po sve če na 7. av gu sta iste ga le ta – po sve til jo je ta krat- ni ljub ljan ski nad škof in me tro po lit dr. Aloj zij Šuš tar. Moj stri, ki so so de lo va li pri obno vi cer kve Pleč nik je ho tel obno vi ti stranj sko cer kev s po moč- jo do ma čih lju di. Le če je bi la si la, so iska li de lav ce dru god. Ra zen Aloj za Pir na ta, pa sar ske ga moj stra iz Ljub lja ne, bra tov Žmuc iz Ljub lja ne ter Fran ca Jen- ka, or gel ske ga moj stra iz Šen tvi da pri Ljub lja ni, so pri obno vi tve nih de lih so de lo va li moj stri iz Stranj in ne po- sre dne bli ži ne. Maks­Ber­ gant, ki par, rez bar in poz la tar iz Kam ni- ka, je iz de lal vse skul ptu re za glav ni ol tar, obe sve til ki v prez bi te ri ju (Eli ja na og nje nem vo zu in ka na an ska ogle dni ka), 14 an ge lov ter sve til ko v za kri sti ji. No sil ni dro go vi bal da hi na nad Naj sve tej šim, ki sto ji ob pr vih klo peh, pa so de lo Ber gan ta in Kon ci li je. Ber gant je opra vil tu di vsa re sta vra tor ska de la skul ptur, ki so jih do ma či ni re ši li pred uni če njem Nem cev (v ča su II. sve- tov ne voj ne).Franc­Ve­ to­ rac­(Vet­ to­ raz­ zi), kam no sek iz Spod njih Stranj, je iz kle sal vse pred me te, ki so na re je ni iz mar - mor ja (ol tar ji, kro pil ni ki, kr stni ka men, …). Franc­Kon­ čan, ko va ški moj ster iz Dom žal. Nje go vo de lo so ko va ni de li sveč ni kov, šti ri sve til ke (le sten ci) v la dji, ko va na vra ta kr stil ni ce, ko va ni de li priž ni ce in vse ko va no že lez je na vra tih, vključ no s klju ka mi. Franc­Kon­ ci­ li­ ja, mi zar ski moj ster iz Me kinj, je ve li- ko pri spe val k da naš nji po do bi stranj ske cer kve. O svo- jem de lu mi je ta ko le pri po ve do val: »Ne­ ke­ ga­ dne­so­mi­iz­Stranj­pri­ pe­ lja­ li­ tri­smre­ ko­ ve­ hlo­ de­za­stro­ pni­ ke­ v­kr­ stil­ ni­ ci.­ Na­na­ šem­vr­ tu­sem­si­ na­ pra­ vil­nad­ stre­ šje,­ da­sem­tam­ob­ de­ lo­ val­ les­in­ga­ iz­ re­ zo­ val.­ Po­ let­ ne­ ga­ dne,­za­ to­ pljen­ v­to­te­ žav­ no­de­ lo,­ ne­ na­ do­ ma­ za­ sli­ šim­za­hrb­ tom­glas:­‘Moj­ ster,­ vi­ste­pa­ od­vra­ ga.’­Za­ ču­ den­ se­oz­ rem­in­za­ gle­ dam­ sme­ jo­ če­ ga­ se­pro­ fe­ sor­ ja­ Pleč­ ni­ ka­ v­dru­ žbi­s­pro­ fe­ sor­ jem­ Bi­ ten­ cem­in­p.­Mar­ ti­ nom.­ V­ve­ se­ lem­ po­ go­ vo­ ru­ smo­od­ šli­v­ hi­ šo,­kjer­mi­je­Pleč­ nik­dal­na­ vo­ di­ la­ za­mo­ je­de­ lo.­Pri­ pom­ nil­je­še:­‘Pri­stro­ pu­v­kr­ stil­ ni­ ci­in­dru­ gih­stva­ reh,­ki­ bo­ do­iz­na­ rav­ ne­ ga­ smre­ ko­ ve­ ga­ le­ sa,­ne­sme­ te­ma­ lih­ grč­ali­raz­ pok­ki­ ta­ ti,­ker­smre­ kov­ les­sča­ so­ ma­ ma­ lo­ po­ tem­ ni,­kit­pa­osta­ ne­enak,­kot­je­bil.’ Pri­na­ čr­ tih­ve­ čjih­del,­zla­ sti­sten­ skih­ oblog,­je­moj­ ster­Pleč­ nik­ve­ dno­pri­ pi­ sal­me­ re­z­na­ ro­ či­ lom:­ ‘Še­en­ krat­na­me­ stu­kon­ tro­ li­ ra­ ti.’ Ta­ ko­je­po­ te­ ka­ lo­ mo­ je­pr­ vo­de­ lo­po­na­ čr­ tu­pro­ fe­ sor­ ja­Pleč­ ni­ ka.­ Za­ tem­so­sle­ di­ la­še­dru­ ga:­oblo­ ga­in­klo­ pi­ v­kr­ stil­ ni­ ci­ iz­na­ rav­ ne­ ga­ ma­ ce­ sno­ ve­ ga­ le­ sa,­le­ se­ ni­de­ li­ glav­ ne­ ga­ ol­ tar­ ja,­vra­ ta­iz­za­ kri­ sti­ je­ v­prez­ bi­ te­ rij,­ priž­ ni­ ca,­ok­ no­v­prez­ bi­ te­ ri­ ju,­ dva­stran­ ska­ ol­ tar­ ja,­šti­ ri­ najst­ okro­ glih­okvir­ jev­kri­ že­ ve­ ga­ po­ ta,­le­ pe­stro­ pne­sve­ til­ ke­(vse­iz­ore­ ho­ ve­ ga­ le­ sa).­Sle­ di­ la­je­še­iz­ de­ la­ va­ ve­ li­ ke­ spo­ ve­ dni­ ce­ iz­hra­ sto­ ve­ ga­ le­ sa.­Pri­mo­ jem­de­ lu,­ki­je­ za­ hte­ va­ lo­ ve­ li­ ko­tru­ da­in­na­ tan­ čno­ sti,­ sem­po­ go­ sto­ imel­sti­ ke­s­pro­ fe­ sor­ jem­ Pleč­ ni­ kom.­ Mo­ ram­re­ či,­da­ je­bil­ve­ dno­ze­ lo­pri­ ja­ zen,­ ven­ dar­odlo­ čen­mož.­Ko­mi­ je­iz­ ro­ čil­na­ čr­ te­za­pr­ ve­šti­ ri­stro­ pne­sve­ til­ ke,­sem­mu­ ome­ nil,­da­bi­na­ re­ dil­po­dve­ena­ ki.­On­pa:­‘Moj­ ster,­ le­pu­ sti­ te,­naj­bo­po­mo­ jem!­Poz­ ne­ je­bo­ ste­vi­ de­ li,­da­ imam­prav,­ko­bo­vsa­ ka­sve­ til­ ka­dru­ gač­ na.’« Naj do dam še ne kaj za ni mi vo sti iz po go vo ra z mi- zar skim moj strom Fran cem Kon ci li jo: »Pro­ fe­ sor­ Pleč­ nik­ni­imel­na­ va­ de,­da­bi­oprav­ lje­ no­ de­ lo­di­ rek­ tno­po­ hva­ lil­(z­be­ se­ da­ mi).­ Iz­ de­ la­ ni­pred­ met,­ ki­mu­je­uga­ jal,­je­za­ do­ vo­ ljno­ po­ gla­ dil­z­ro­ ko,­in­to­je­ ve­ lja­ lo­kot­priz­ na­ nje­ in­po­ hva­ la­moj­ stru,­ki­ga­je­iz­ de­ lal.­Ve­ dno­je­pri­ šel­po­ gle­ dat,­ če­se­de­ la­pra­ vil­ no­iz­ vr­ šu­ je­ jo­po­na­ čr­ tu.­Po­ogle­ du­le­teh­je­spet­pri­ pra­ vil­na­ črt­ za­no­ vo­de­ lo.­V­po­ go­ vo­ ru­ je­bil­Pleč­ nik­si­ cer­red­ ko­ be­ se­ den,­a­kar­je­re­ kel,­je­ve­ dno­dr­ ža­ lo.« Franc­Kla­ dnik, mi zar ski moj ster iz Stranj, je le ta 1947 iz de lal klo pi po Pleč ni ko vem na čr tu, kar je ne- dvom no pred stav lja lo za htev no de lo. Alojz­Pir­ nat, pa sar ski moj ster iz Ljub lja ne, je opra- vil ve či no pa sar skih del – naj po nov no ome nim križ na ta ber na klju in sed me ro kra ki sveč nik za raj ne. Ne ka te- ra pa sar ska de la pa sta opra vi la bra ta Žmuc iz Ljub- lja ne. Franc­Jen­ ko, or gel ski moj ster iz Šen tvi da pri Ljub- lja ni, je le ta 1950 po sta vil no ve dvo ma nu al ne or gle s 17 re gis tri. Po leg naš te tih moj strov so pri obno vi cer kve so de lo- va li tu di An drej Ma lež, vo dja zi dar skih del, te sar Ja nez Ko čar (Po ga čar jev) ter mi zar ja Jo že Gra di šek in Ci ril Ur - šič, ki so prav ta ko ve li ko pri spe va li k da naš nji po do bi in le po ti cer kve. Ne na zad nje pa je po tre bno po nov no po u da ri ti vlo- go žu plja nov, ki so s svo jo zav ze tos tjo, pro sto vo ljnim de lom ter raz nim grad be nim ma te ri a lom pri spe va li po- mem ben de lež k obno vi cer kve v Stra njah. Cerkev­v­Stranjah­ ­Povzetek Najstarejša omemba cerkve v Stranjah je iz leta 1405. Naslednja omemba je v listini župnijskega arhi-va v Kamniku z dne 31. 5. 1499. Valvasor poroča o njej, da ima tri oltarje, omenja pa tudi oltar, ki ga je imela cerkev za obrambo pred Turki. Rokopisni opis vikariatov Nevlje, Šmartno in Zgornji Tuhinj iz leta 1703 pravi, da so jo ustanovili bržkone benediktinci iz Gornjega Grada. Leopold Podlogar omenja cerkev v Stranjah v opisu taborov v turških časih, kjer navaja, da so prvotno cerkveno stavbo leta 1834 prezidali in obnovili, stolp taborske utrdbe pa prezidali v zvonik, in tako je ta ostal ločen od cerkve. Ohranjen kip iz »zlatega oltarja« iz zgodnjega 17. stoletja (ok. 1630) dokazuje, da je cerkev v tem času dobila novo oltarno opremo, ki so jo najbrž zamenjali šele v 19. stoletju. V času II. svetovne vojne je nemška žandarmerija zasedla cerkev in jo spremenila v vojaško utrdbo. S 40 cm debelo betonsko ploščo so notranjščino razde-lili v dve etaži ter spodaj in zgoraj naredili stanovanja. Pod cerkvijo so skopali podzemske rove, ki so vodili do posameznih bunkerjev, od katerih sta dva še danes vidna. Precej cerkvenega inventarja so Nemci požgali, kipe, ki so se ohranili, pa je pozneje mojster Plečnik vkomponiral v obnovljeno svetišče. Pri povojni obnovi cerkve je kot projektantka naj- prej sodelovala Plečnikova učenka Majda Neřima iz Kamnika, ki je izdelala načrte za povečavo cerkve do zvonika. Vstop v zvonik je mojster Plečnik speljal z zu-nanje strani, v prvotni vhodni del zvonika pa je umes-til krstilnico, ki je svojevrstna mojstrovina, ena izmed najlepših v Sloveniji. Stranjsko cerkev, ki so jo Nemci med vojno prezi- dali v bunker, je Plečnik povzdignil v pravi muzej svo-je umetnosti. F. Stel è to cerkev imenuje kar »muzej Plečnikove umetne obrti«. Skrbno je opremil oltarje, njegova bujna domišljija se je igrala ob oblikah svetilk in lestencev – zelo zanimive so svetilke križevega pota, ki so si po obliki različne –, do potankosti je izrisal celo kljuke na vratih. Umetnine, s katerimi je Plečnik obogatil cerkev v Stranjah in jo povzdignil med bisere na področju sakralne umetnosti, so izraz njegove ljubezni ter predanosti Bogu in ljudem, s katero je bilo prepojeno vse njegovo bitje. The­Church­of­St­Benedict­in­Stranje­­ ­Summary The church was first mentioned in 1405. Years later its name appeared in Kamnik parochial archives on 31 May 1499. According to Valvasor it had three al-tars and an additional one, used for protection against the Turksish invaders. In the manuscripts of Nevlje, Šmartno and Zgornji Tuhinj vicarages, from 1703, it is stated that the church might have been built by the Benedictines from Gornji Grad. In his descriptions of Turkish invasions Leopold Podlogar wrote that the church was rebuilt in 1834 and that the fort tower was reconstructed into bell tower and thus remained separated from the nave. A well preserved sculpture from the so called ‘Golden Altar’, from the beginning of the 17 th century, proves that the church had new altar equipment at that time which remained unchanged till the 19 th century. During the World War II German invaders occupied the church and turned it into a fort, reorganizing it into two floors where they built several apartments. Under - neath the church they built tunnels leading to bunkers, two of which are still visible today. Most of the church inventory was burnt by the Germans; however, some sculptures were preserved and later integrated into the church restored by architect Jože Plečnik. The project leader of the post war restoration was Jože Plečnik’s student Majda Neřima from Kamnik, who put together a building plan for connecting the nave and the bell tower. It was Jože Plečnik’s idea to move the entrance to the bell tower to the outer side and build a baptistery in the location of the original entrance. It turned out to be a real architectural mas-terpiece and is one of the most beautiful baptisteries in Slovenia. Križev­pot­s­svetilkama.­Foto:­Janez­Trepel. 178Razprave – arhitekturaThe architectural contribution of Jože Plečnik made the Church of St Benedict in Stranje the jewel of Slo- ve ne sacral art, therefore it is no surprise that France Stelè named the above mentioned church »The mu-seum of Plečnik’s architectural craft«. Plečnik elabo-rately furnished the altars, designed the Stations of the Cross, numerous lamps, chandeliers and, what is more, even the door handles. Kra ti ce DADDr žav ni ar hiv na Du na ju, od de lek Ha us-Hof-und Sta at sar chiv, li sti ne v splo šni se ri ji li stin (Al lge me i le Ur kun den re i he) DAS Dr žav ni ar hiv Slo ve ni je, se daj Ar hiv Republike Slo ve ni je FA Fran či škan ski pro vin ci al ni ar hiv v Ljub lja ni IMK Iz ves tja Mu zej ske ga druš tva za Kranj sko 1, 1891—19, 1909 Mi scel la nea 5Za pi snik o po sve če va nju v sve če ni ške re do ve (or di na ti o nes cle ri ca- les) iz 1391—1405 v Ms. 892/V, Me stna bi bli o te ka v Vid mu NškALj Nad ško fij ski ar hiv v Ljub lja ni Li te ra tu ra ČUK, Sil ve ster, 1986: Pleč ni ko ve cer kve na Slo ven skem, Og­ nji­ šče­ 5. 29– 36. KOS, Mil ko, 1975: Gra­ di­ vo­za­hi­ sto­ rič­ no­ to­ po­ gra­ fi­ jo­ Slo­ ve­ ni­ je­ (za­Kranj­ sko­ do­le­ ta­1500), II. zve zek. Ljub lja na. KRAJ NIK, Pa vel, 1956: Za pi snik ob pre vze mu žu pni je sv. Be ne dik ta v Stra- njah, NškALj. ORA ŽEN, Ig na cij, 1876, Das­Be­ ne­ dik­ ti­ ner ­Stift­Ober­ burg­II. Mar burg. PERC , Mar tin, 1957: In Pi am Me mo ri am (ne kro log ob smr ti ar hi tek ta Jo že ta Pleč ni ka, tip ko pis), FA. POD LO GAR, Le o pold: Ta bo ri v tur ških ča sih na Kranj skem (ro ko pis), NškALj. PRE LOV ŠEK, Dam jan, 1987: Do kon ca pre dan umet no sti, Pi­ o­ nir 10. 44– 46. STE LÈ, Fran ce, 1929: Po­ li­ tič­ ni­okraj­Kam­ nik:­To­ po­ graf­ ski­opis. Ljub lja na. VAL VA SOR, Jo hann Weichard, 1689: Die­Ehre­des­Her­ tzog­ thu­ me­ Cra­ in­VI­ II.­ Buch­(Zweiter­Te­ il).­Nürnberg. 179 Razprave – etnologijaBre­ da­Pod­ brež­ nik­Vuk­ mir,­prof.­ Ire­ na­Kot­ nik,­prof.­Ma­ tič­ na­knjiž­ ni­ ca­Kam­ nik­Ljub­ ljan­ ska­ce­ sta­1,­Kam­ nik­ Oris­zbi­ ra­ nja­in­vse­ bine­slov­ stve­ ne­fol­ klo­ re­v­­kam­ ni­ ški­ob­ či­ ni­za­knji­ go­Ču­ den­pre­ ču­ dež:­po­ do­ ba­člo­ ve­ ka­sko­ zi­fol­ klor­ ne­pri­ po­ ve­ di 1 Uvod Čla nek pri ka zu je ne ka te re vi di ke slov stve ne fol klo- re, ki sta jo av to ri ci, ki si cer ni sta et no lo gi nji, spoz na li ob zbi ra nju, ure ja nju in ob ja vi pri po ve di za knji go Ču­ den­pre­ ču­ dež, ki je iz šla le ta 2009 v zbir ki Gla so vi (Celj ska Mo hor je va dru žba) kot 37. po vr sti. Gla so vi ob jav lja jo fol klor ne pri po ve di s slo ven ske ga go vor ne ga ob mo čja. Po bu dni ca in dol go let na ure dni ca te zbir ke je dr. Ma ri ja Sta no nik. V knji gi je zbra no gra di vo, ki so ga po ustnem pri če va nju za pi sa li raz lič ni za pi so val ci v zad njih 30-ih le tih, naj več gra di va pa sva za pi sa li av- to ri ci Bre da Pod brež nik Vuk mir in Ire na Kot nik, ki sva gra di vo tu di ure di li in pri pra vi li za ob ja vo. Kot je v uvo- du za pi sa la dr. Sta no ni ko va, je pre ple te nost pr vo bit ne- ga in kul ti vi ra ne ga ena od iz jem nih la stno sti te knji ge. Pri po ve di, ki se pre na ša jo iz ro da v rod, nam ve li ko po ve do o tem, ka ko so lju dje v pre te klo sti ži ve li, kaj so de la li in ka ko so si svet pred stav lja li; pri po ve di, vča sih srh lji ve, ve dno pa za ni mi ve, so vse bo va le tu di po uč ne ele men te, saj so bi le sred stvo, da so otro ke po du če va- li, kaj je do bro in prav, kaj sla bo in ne var no in ka ko naj bi se obna ša li v na ra vi in med ljud mi. (Da pit, Kro pej, 1999: 5) Pri po ve di, ki so zbra ne v knji gi­Ču­ den­pre­ ču­ dež, ohra nja jo kul tur no de di šči no Kam ni ka in oko li- ških va si, pri ka zu je jo ma te ri al no, so ci al no in du hov no kul tu ro ne sa mo da ljnih, pač pa tu di bliž njih pre dni kov. Iz ra ža jo zgo do vin sko za vest lju di, ki so ži ve li na kam- ni škem ob mo čju. Zgo do vin ska za vest se obli ku je s po- mo čjo ose bnih in ko lek tiv nih ali sku pnih spo mi nov, ki se ši ri jo z na rav no ko mu ni ka ci jo, to pa lah ko raz de li- mo na tri ča sov no za me je na ob dob ja: ose bni spo mi ni, za ka te re so zna čil ne ose bne in ter pre ta ci je kon kret nih do god kov in stanj; ose bni spo mi ni pri po ve do val cev, z na rav no ko mu ni ka ci jo spo ro če ni lju dem, ki so jih še poz na li – gre za spo mi ne na pri po ve di, ven dar so ti spo mi ni že tri krat ge ne ra cij sko in ose bno in ter pre ti ra- ni; ča sov no ne do lo če na pre te klost, za ka te ro je zna čil- na mi tič nost, tu di kon kret ni do god ki so kom bi ni ra ni z raz lič ni mi pred sta va mi, vre dno te nji in so pred stav lje ni kot me ta fo rič na ali ob čna do ga ja nja. (Sta no nik, 2008: 86) Vse te ča sov ne in spo min ske rav ni za je ma knji ga Ču­ den­pre­ ču­ dež, prav ta ko pa jih sku ša pri ka za ti ta čla nek.Čla nek pred stav lja ne ka te re vi di ke zbi ra nja ter vse- bin sko in mo tiv no ana li zo zbra ne ga gra di va z vi di ka oz- na če va nja po do be člo ve ka, ka kor se iz ri su je v fol klor- nih pri po ve dih. Pri tej ana li zi so naju za ni ma li lju dje, nji ho vo živ lje nje in do živ lja nje, saj je gra di vo mo tiv no pre ob sež no za ana li tič ni pri kaz v enem član ku. Av to ri ci pred stav lja va na ji na spoz na nja in re flek si je o po do bi člo ve ka v na šem oko lju. Za ta pri kaz ni bi lo mo go če raz vi ti ob jek tiv ne me to de, če prav je v et no lo gi ji tu di me to da ne po sre dne ga opa zo va nja z ude le žbo, kar za- go to vo je sne ma nje fol klor ne ga do god ka pri in for ma- tor jih, us trez na za znan stve no ra zi sko va nje. Ven dar pa se to krat na ana li za ne mo re izog ni ti vre dno stnim sod bam – s ka te ri mi pa ni nič na ro be, če so te ja sno do lo če ne v smi slu iz rec no po da nih vre dno stnih sodb, ki jih ne mo re mo pre so ja ti po kri te ri jih re snič no sti in do kon čno sti, saj je to sub jek tiv na ka te go ri ja. (Myrdal, G., pov ze to po Sta no nik, 1991: 180) Av to ri ci že li va opo zo ri ti, da kljub na tan čne mu poz na va nju fol klor ne- ga pri po ve dniš tva že sam iz bor obrav na va nih vse bin in mo ti vov te me lji na sub jek tiv nih me ri lih. Ker ni sva et no lo gi nji, se ne mo re va stro kov no po sve ti ti ge ne zi po sa mez nih mo ti vov. Čla nek po tr ju je dve spoz na nji: da je bil kam ni ški pro stor ves čas od prt v svet in pre ho den, na kar ka- že jo raz li či ce med na ro dnih mo ti vov in pri sot nost ar he- tip skih ele men tov v pri po ve dih; da je kam ni ško oko lje vpli va lo na živ ljenj ske oko li šči ne, te pa na vse bi no in raz li či ce pri po ve di, ki so se ustno ši ri le ter pre o bli ko va- le med ljud mi. Na to nas opo zar ja jo mo ti vi do vjih mož in be lih de klic, do god ki ra ub ši cev, pa stir jev, fur ma nov, fu raj tar jev, ro kov nja čev, hol car jev … Spomini­na­Jurija­Humarja­ so­še­zelo­živi.­Ilustracija­ Mojca­ Fo­Sekulič. 180Razprave – etnologija 181 Razprave – etnologija 2 So do bnost in fol klor no pri po ve dniš tvo »Ve­ li­ ka­ško­ da­je,­ker­ljud­ ska­pri­ po­ ved­ vse­hi­ tre­ je­iz­ gi­ nja­iz­na­ še­ ga­živ­ lje­ nja,­ tu­ di­po­za­ slu­ gi­ra­ dia­in­te­ le­ vi­ zi­ je.­Mno­ gi­se­še­spo­ mi­ nja­ mo­ pri­ po­ ve­ di­ sta­ rej­ ših­ lju­ di­v­dol­ gih­zim­ skih­ve­ če­ rih­ob­to­ pli­kmeč­ ki­pe­ či­in­ sve­ tlo­ bi­pet­ ro­ lej­ ke!«­ je v knji ži ci Na­Se­ la­gre­ mo 1 za pi- sal Fran ce Hva le iz Ro žič ne ga. Pred vsem sta rej ši lju dje so mne nja, da pri po ve do- va nje po ča si uga ša in da za to tu di ni več do brih pri- po ve do val cev. Fran ce Hva le se npr. spo mi nja svo je mla do sti in sta re ga Ko ren če ve ga oče ta iz Ro žič ne ga, ki je otro ke z va si, že ljne zgodb, po slal na Se la v go- stil no pri Šta jer cu po žga nje, na to pa jim pri po ve do val o svo jih voj nih do go div šči nah, o sel ski cer kvi, ki se je sa ma pre sta vi la, in mno ge dru ge, ki so jih otro ci ve dno po slu ša li z od pr ti mi oč mi. Kot »moj stra« za zgod be o co pr ni cah se spo mi nja sta re ga Jur ko ve ga oče ta, prav ta ko iz Ro žič ne ga, men da mu v tem ni bi lo pa ra. Z ob- ža lo va njem ugo tav lja, da ta kih lju di ni več, in pri da, da smo se zbi ra nja zgodb v teh kra jih pač lo ti li pre poz no.2 Da se zbi ra nja ve dno ne ka ko lo ti mo pre poz no, sva v ča su na sta ja nja knji ge Ču­ den­pre­ ču­ dež (Pod brež nik, Kot nik, 2009) spoz na li tu di av to ri ci sa mi. Ven dar kljub splo šne mu pre pri ča nju, da se je fol klor no pri po ve do- va nje umak ni lo no vim na či nom pre živ lja nja pro ste ga ča sa, opa ža va, da je pri po ve do va nje zgodb ta ko v vaš- kem kot v me stnem oko lju med vse mi ge ne ra ci ja mi ži vo,3 hkra ti z na či nom živ lje nja se spre mi nja ta le kon- tekst fol klor ne ga do god ka in po pu lar nost do lo če ne ga pri po ve dne ga žan ra.4 Ti sti, ki so me ni li, da so do bri pri po ve do val ci v za to nu oz. jih ni več, so naj ver jet ne je mi sli li na ti ste, ka te rih pri po ve di so po slu ša li v svo ji mla do sti. Nji ho ve pri po ve di so se od da naš njih naj ver- jet ne je raz li ko va le po sno vi, ak tu al ni te ma ti ki5 in so, če ni so bi le za pi sa ne oz. se ni so ustno pre ne sle na na- sled njo ge ne ra ci jo, po zab lje ne. Pri po ve do val ci iz ra ža jo ve li ko me ro sa mo kri ti ke in ob ža lu je jo, da si pri po ve di, ki so jih sli ša li kot otro ci oz. mla do stni ki, ni so za pom- ni li, ker kdo­to­sploh­še­ve. Med te spa da jo pred vsem prav lji ce, zgo do vin ske po ved ke, ki se na na ša jo na do- ma če kra je, le gen de in baj čne po ved ke o co pr ni cah, di vji ja gi … 6 3 Med te re nom in ka bi ne tom Na sa mem za čet ku zbi ra nja fol klor nih pri po ve di sva se obe zna šli pred iz zi vom iska nja do brih pri po- ve do val cev. Iska li sva jih pre ko na ji nih poz nan stev in sti kov ter ves čas po iz ve do va li za ti sti mi, ki s pri po ved- mi za ba va jo, stra ši jo svo je po slu šal ce oz. osvet lju je jo že po zab lje ne do god ke iz na ših kra jev. Ni se zgo di lo, da bi na ma kdo od klo nil so de lo va nje. Ne ka te ri so bi li spr va za dr ža ni in pre pri ča ni, da na ma ti sto, kar bo do po ve da li, naj ver jet ne je ne bo pri šlo prav. Ne kaj jih je bi lo pre pri ča nih, da je fol klor no pri po ve do va nje stvar pre te klo sti in je svo je mu pri spev ku pri pi so va lo le maj- hno vre dnost. Bolj po mem bne so se jim zde le sta rej še po ved ke in ne ka te ri so ob ža lo va li, da poz na jo sa mo nji ho ve drob ce oz. ostan ke. Po sto po ma sva pri do bi va li spret no sti, ki jih ter ja fol klor ni do go dek, in s spod bu ja njem pri po ve do val ce pri pra vi li do te ga, da so na ste žaj od pr li vra ta spo mi- nov in da so zgod be oži ve le. Pri sten stik med pri po ve- do val cem in po slu šal ci je moč no pri po mo gel k te mu, da so se iz na ših sre čanj raz vi li pra vi fol klor ni do god ki. Ta krat sta po na va di po pu sti la tre ma in ne za u pa nje ne- ka te rih, pred vsem sta rej ših pri po ve do val cev do dik ta- fo na. Dlje ča sa sva bi li na te re nu, bolj sva ve de li, ka ko in kaj vpra ša ti. Naj več krat sva sa mi ome ni li do lo čen mo tiv, npr. co pr ni ce, do vje mo že, ko pa nje za kla dov, ali zgo do vin sko ob dob je, jih pov pra ša li, če je kje v bli ži ni kdaj stra ši lo ali se zgo di lo kaj ne na va dne ga. Vča sih so naju pri po ve do val ci pri ča ka li z zgod ba mi, za ka te re so mi sli li, da ne sme jo uto ni ti v po za bo. Po slu ša li sva jih in bi li del bo ga tih in ne po za bnih fol klor nih do god kov. S svo ji mi pri po ved mi so sli ka li tre nut ke pre te klo sti. Na kon cu so se do po ve da ne ga tu di opre de li li in s tem od- kri li del ček du ha kam ni ške ga kon ca in ob dob ja, v ka- te rem ži vi mo. V tre nut ku, ko so po ved ke in spo min ske pri po ve di s tra kov že pre ne se ne na pa pir, se spo mi nja- va mno gih pri jet nih do ži ve tij. Fol klor ni do god ki so po- te ka li ta ko za u pno »na šti ri oči« kot ra zi gra no v ve čjih dru žbah, po na va di pa v ve čer nih urah. Ko nas je bi lo zbra nih več, so pri po ve do val ci še hi tre je po za bi li na sit no nav zoč nost sne mal ne na pra ve, dru gi po slu šal ci, naj več krat nji ho vi do ma či ali pri ja te lji, pa so jih spod- bu ja li, naj po ve jo še to in ono. Ta krat je šte vi lo zgodb (tu na me no ma upo rab lja va iz raz zgod ba, saj so svo je pri po ve di ta ko po i me no va li pri po ve do val ci sa mi) moč- no pre se glo spr va na po ve da nih. Ta ko sva se kdaj na te ren od pra vi li po eno sa mo ob ljub lje no po ved ko, vr ni li pa s pol nim tra kom. Prav ta ko se je do sti krat iz ka za lo, da ve čer na dru šči na pre mo re več kot ene ga sa me ga do bre ga pri po ve do val ca. Te ren ske mu de lu je sle di lo ka bi net no. Za pi so va nje slov stve ne fol klo re mo ra, kot po ve Ma ri ja Sta no nik (2001: 369), re dna pro fe so ri ca za slo ven sko knji žev nost na Fi lo zof ski fa kul te ti v Ljub- lja ni, pre sta ti ope ra ci jo pre no sa iz ene ga ko da (tip na- rav ne, kon tak tne ko mu ni ka ci je) v dru ge ga (te hnič ni tip ko mu ni ka ci je), kar pri ne se s se boj ma njše oz. ve čje po škod be slov stve ne fol klo re. Ka te ro pot ubra ti, da bo teh po škodb čim manj? Go vor in pi sa va sta ven dar le dva raz lič na pre no sni ka. Ena ka vpra ša nja, kot sva si jih pred tran skri bi ra njem mid ve, si je za stav lja la tu di Jel ka Ha da lin, ena od zbi ra te ljic slov stve ne fol klo re in so de lav ka zbir ke Gla so vi: »Ka­ ko­za­ pi­ sa­ ti,­da­se­bo­ do­v­ be­ se­ de­uje­ li­mi­ mi­ ka,­ge­ sti­ ku­ la­ ci­ ja,­ raz­ po­ lo­ že­ nje,­ dra­ ma­ tič­ na­na­ pe­ tost,­ od­ ten­ ki­gla­ su,­odnos­pri­ po­ ve­ do­ val­ ca­do­pri­ po­ ve­ do­ va­ ne­ ga?­ Ka­ ko­po­ sre­ do­ va­ ti­ ves­ta­tok­ sko­ zi­ozek­eno­ di­ men­ zi­ o­ nal­ ni­ ka­ nal­in­hkra­ ti­zgod­ bo­ uje­ ti­ta­ ko,­da­bo­do­ volj­pr­ vo­ bit­ na,­ do­ ku­ men­ tar­ na­ in­še­ všeč­ na­in­bli­ zu­pov­ preč­ ne­ mu­ bral­ cu.« (Ha da lin, 1994) Kot ugo tav lja Ma ri ja Sta no nik (prav tam: 380), vsa ko za pi so va nje fol klor ne ga gra di va de lu je na sa mo gra di- vo in ga s tem, ko ga pre na ša iz pr vot ne ga kon tek sta, tu di na po se ben na čin spre mi nja. Iz re če no je bi lo tre ba s tra ku pre ne sti na pa pir in za pi se ure di ti v kar se da krat kem ča su po fol klor nem do god ku. Ne ka te ri pri po ve do val ci so se na mreč med sne ma njem od da lji li od dik ta fo na, dru gi so go vo ri li po- ti ho, a iz re dno hi tro, pri po ve do va nje tre tjih je bi lo npr. zaz na mo va no z go vor ni mi po se bnos tmi; če bi od fol- klor ne ga sre ča nja pa do po slu ša nja po snet ka pre te klo dalj ča sa, bi se uteg nil del sli ša ne ga in vi de ne ga po- raz gu bi ti. Sli ša no sva sku ša li čim bolj pri stno pre pi sa ti in v be se di lo za to ni sva po se ga li, ni sva ga spre mi nja li, ni ka kor ne če sa vse bin sko do da ja li. Po se ben iz ziv pa je bil za pis na re čja. Tu mo ra va po- se bej po u da ri ti, da so ne ka te ri pri po ve do val ci v svo- jih pri po ve dih pre ha ja li iz ene so ci al ne zvr sti je zi ka v dru go. Spo mi nja va se pri po ve do val ke, ki naju je na za čet ku opo zo ri la, da ver jet no ne bo vse ga po ve da la »pra vil no«, am pak bolj »po do ma če«. Pred vsem ne ka- te rim sta rej šim pri po ve do val cem iz va si se je zde lo, da mo ra jo za ra di bo ljše ra zum lji vo sti go vo ri ti čim bolj knjiž no. Ta ko jih je ne kaj za če lo pri po ve do va ti v knjiž- nem je zi ku, ven dar so kma lu spon ta no pre šli v na reč ni go vor, kar je vi dno tu di v za pi sih. Pri za pi su sva se odlo či li za na sled nji si stem zna- kov. Re du ci ra ni sa mo gla sni ki so oz na če ni s pol gla sni- kom ( ) (dkleta 'de kle ta') oz. us trez ni mi sa mo gla sni ki. Gla sov na zve za + r je za pi sa na po iz go vo ru, in si cer v dveh pri me rih. Pr vič, če se na ha ja v ko re nu in hkra ti pred so gla sni kom (p ru 'pr vi', um ru 'umrl', za to raz- li ka v pi sa nju be sed iste be se dne dru ži ne (smrt)), in dru gič, če je ta zve za zu naj ko re na (npr. pred po na p r- 'pri-', pre dlog p r 'pri'). Dvo u stnič ni v je oz na čen z v. So gla sni ki so za pi sa ni po iz go vo ru, brez upoš te va nja pri li ko va nja po zve neč no sti. Pri por ni ški g (γ) je za pi san ta ko kot v knjiž nem je zi ku, to rej g. Me sto na gla sa je oz na če no pri be se dah, ki se na gla šu je jo dru ga če kot v knjiž nem je zi ku. To nem ski na glas ni oz na čen. Za pi si so se med se boj raz li ko va li, za ra di pre gle dno- sti in la žje ga bra nja sva si stem po e no ti li. Ven dar pa je bo gas tvo na re čja ohra nje no ta ko gla so slov no kot be- se do slov no. Prav za to je na kon cu do dan slo var na reč- nih in manj zna nih iz ra zov. Tre ba je priz na ti, da smo se za po ja sni tev ne ka te rih be sed mo ra li poš te no po tru- di ti, saj so od da naš nje ga na či na živ lje nja od da lje ne. Pod vsa ko pri po ve djo je še do da ten slo var, ki za je ma ta ko be se de iz do da ne ga slo var ja kot ne ka te re be se- dne zve ze iz pri po ve di, ki so za ra di na reč nih gla sov nih po se bno sti v med se boj ni po ve za no sti ali za ra di spre- ga nja ter skla nja nja te že ra zum lji ve – tak šen pri mer je na pri mer ni kal na obli ka gla go la v pri hod njem ča su (de­ la­še­nav­ ma – zdaj le še ne bo va). 4 Fol klo ri za ci ja Pri po ve do val ci po go sto po vedo, ka ko so se po ved ke pre na ša le – kje so jo sli ša li, kdo jim jo je po ve dal. Iz nji- ho vih be sed lah ko raz be re mo, ka ko je po te kal po sto- pek fol klo ri za ci je, to rej »raz mno že va nje« slov stve ne fol- klo re. »K­smo­bli­mi­utroc,­okol­dset­let­strí,­smo­se­ ob­zimskh­včerh­zbrali­na­pe­ či­in­sta­ ro­ma­ mo­smo­ ve­ dno­spra­ šval,­ če­kj­nov­ ga­ve.­In­ona­nam­je­pr­­ pov­ dvala­zgod­ be,­k­so­jih­že­né­prpovdvali­sta­ ri­ star­ ši,­k­je­bla­utrok.« (5) 7; ali: »De­ la­lih­ne­b­ved­ va,­ke­ smo­bli,­am­ pak­ena­j­prpudvála,­ kko­je­bo,­k­so­lič­ kal.« (168); drug je, npr. v po ved ki Tolk­caj­ ta­ga­mor­ mo­ ku­ hat,­de­bo­mhk­gra­ tov (221) se je iz ro či lo pre na- ša lo splo šno, ne da bi bil pre na ša lec še znan: »Jest­ to­vem,­kr­so­pravl.« Re zul tat fol klo ri za ci je so šte vil- ne va ri an te po vedk. V knji gi so ta ko med dru gim šti ri va ri an te prav lji ce o Ve ro ni ki in šest va ri ant po ved ke o ko pa nju za kla da. Tu di ostan ki po vedk, to rej pri po ve- di, v ka te rih je zgod ba zgolj na ka za na z mo ti vi, ni pa do ce la iz pe lja na, so re zul tat fol klo ri za ci je. Po ved ke se pre na ša jo sko zi da ljše ča sov no ob dob je in ta ko po sta- ne jo del slov stve ne fol klo re. Vsak pri po ve do va lec pri- po ve du je dru ga če, zgod bi bo di si ne kaj do da, vza me ali spre me ni. Va ri an te po ved ke o ko pa nju za kla da ta ko dru ži ista iz ho di ščna zgod ba: Mo žje po no či na me stu, kjer naj bi bil za ko pan za klad, v ti ho ti ko plje jo ja mo. V tre nut- ku, ko pri de jo do za ko pa ne ga za kla da, jih zmo ti pri šlek z ne pri jet no no vi co. V ti stem ko pa či pre kr ši jo pra vi lo in spre go vo ri jo, za klad iz gi ne in mo žje osta ne jo praz- 7 Vsaka pripoved ima v knjigi svojo zaporedno številke. Da bi bralec lahko našel pripovedi v knjigi, v oklepaj dodajava zaporedno številko pripovedi. Lisica­in­zajec.­Ilustracija­Mojca­Fo­Sekulič. 1 Knjiga Na­Sela­gremo­avtorja Franceta Hvaleta zaenkrat obstaja v tipkopisu in še ni izdana. 2 Podobno navaja Anton Gričnik (1995: 13): »Kolikokrat­sem­slišal­očitek,­češ:­Kje­ste­hodili­do­sedaj?­Zamujate­za­petdeset­let!­Koliko­tega­bi­znal­povedati­ta­in­ta,­pa­je­žal­že­pokojni!­Skoraj­stoletna­Potočnikova­Roza­iz­Ribnice­na­Pohorju­je­zavzdihnila:­‘Ko­bi­vedeli,­koliko­so­vedele­povedati­naše­babice!’ [...]« 3 Enako tudi Jelka Hadalin (1994: 162) na podlagi izkušenj s terena: »Splošno­mnenje­je,­da­jih­[pripovedovalcev]­skoraj­ni­več,­sama­pa­sem­se­prepričala,­da­jih­niti­ni­tako­malo.« 4 O neusahljivem, vendar spremenljivem ljudskem ustvarjanju Milko Matičetov (2000: 233) pove: »Če­trdimo­o­ljudskem­ustvarjanju,­da­je­neusahljivo,­ker­ima­svoje­korenike­globoko­v­potrebi­najpreprostejšega­človeka­tudi­po­takem­ posebnem­izživljanju,­to­še­ne­pomeni,­da­je­nespre­ menljivo.­Nasprotno,­kakor­se­spreminja­ljudsko­življenje­in­mišljenje,­tako­se­nujno­spreminjajo­tudi­oblike,­ki­to­življenje­in­mišljenje­umetniško­odražajo.­Vendar­pa­so­te­spremembe,­zlasti­pri­ljudskem­pripovedništvu,­težko­opri­jemljive­in­jih­zdaj­le­bolj­slutimo,­kot­da­bi­jih­mogli­pokazati­in­dokazati.« 5 Povzeto po pogovoru s Francetom Hvaletom – Blekovskim (1939) iz Rožičnega, dne 13. 7. 2007. 6 Povzeto po pogovoru s Francetom Hvaletom – Blekovskim. 182Razprave – etnologija 183 Razprave – etnologijanih rok. V va ri an tah po ved ke pa pri de do spre mem be ose be, ki ko pa čem pre pre či pri ti do za kla da. V eni od va ri ant (97) ta ko ko pa če zmo ti ne znan mo ški: »Bi­ li­so­ že­pre­ pri­ ča­ ni,­ da­so­na­ šli­za­ klad.­Rav­ no­ta­ krat­je­pri­ šel­mi­ mo­po­po­ ti­ne­ poz­ nan­ mo­ ški,­ki­jih­je­ogo­ vo­ ril.­ /.../­Ko­ pa­ či­so­bi­ li­pre­ pri­ ča­ ni,­ da­je­bil­mo­ ški,­ki­jih­je­ ogo­ vo­ ril,­ go­ to­ vo­sam­hu­ dič­in­jim­je­s­tem­pre­ pre­ čil­ dvig­za­ kla­ da.« V dru gi va ri an ti (99) ko pa čem pre kri ža na čr te že na: »/.../­so­v­iz­ ko­ pa­ ni­ ja­ mi­že­vi­ de­ li­sve­ tleč­ za­ klad,­ko­je­mi­ mo­pri­ šla­že­ na­od­ene­ ga­izmed­so­ de­ lu­ jo­ čih­ko­ pa­ čev­ ter­mo­ žu­re­ kla:­‘Kaj­le­de­ laš­tu­ kaj,­ko­ ti­je­do­ ma­vsa­ži­ vi­ na­crk­ ni­ la­v­hle­ vu!’« V tre tji (95) ne- zna ne ga mo ške ga oz. že no ene ga od ko pa čev za me- nja fa rov ška ku ha ri ca: »To­ da­glej­‘sa­ tan­ sko­ pre­ va­ ro’.­ V­ti­ stem­hi­ pu­pa­pri­ dir­ ja­do­njih­fa­ rov­ ška­ ku­ ha­ ri­ ca,­ vpi­ jo­ ča:­‘Glej­ te,­vi­na­gra­ du­ko­ plje­ te­‘šac’,­v­Šmar­ ti­ nu­ pa­go­ ri­fa­ rovž­in­cer­ kev.’« Pri po ve do val čev do ber oz. slab spo min je ključ ne ga po me na za pro ces fol klo ri- za ci je. Ti ste pri po ve do val ce in no sil ce slov stve ne fol- klo re, po za slu gi ka te rih ži vi jo po ved ke v vseh nji ho vih va ri an tah, vse ka kor odli ku je do ber spo min. Da pa v pro ce su fol klo ri za ci je na sta ja jo ta ko ži va hne va ri an te, ima vča sih za slu ge tu di ne ko li ko ope šan spo min pri- po ve do val ca. Pri po ve do va lec, ki se, vča sih sa mo za ča- sno, ne spom ni več do bro po te ka zgod be, v pri po ved vna ša kon struk te svo je do miš lji je ali ele men te iz dru- gih zgodb, vča sih pa de lov zgod be, ki jih je po za bil, ne na do me sti z no vi mi in pu sti praz ni no. V pr vem pri me- ru je re zul tat del ne ga po zab lje nja no va va ri an ta, drug pri mer pa po ved ko vo di v po za bo, saj se zgod be ni del kr či in v na sled njem ko ra ku fol klo ri za ci je mo re bit ni pri- po ve do va lec ni ma na raz po la go ni ti osnov ne zgod be. Vse to ka že na raz gi ba no živ lje nje po vedk, na nji ho vo mno že nje, spre mi nja nje in nav se zad nje tu di uga ša nje. Pro ces fol klo ri za ci je na mreč sko zi čas us tvar ja mno ge va ri an te prav ljic in po vedk, spre mi nja nji ho ve za ple te, ju na ke zgodb ter raz ple te pri la ga ja tre nut ne mu vi de- nju do god kov ali po an ti, ki jo že li pri po ve do va lec iz po- sta vi ti. 5 Vse bin ska in mo tiv na ana li za Za po re dje obrav na va nih pri ka zov vse bin ske in mo- tiv ne ana li ze zbra nih fol klor nih pri po ve di iz knji ge Ču­ den­pre­ ču­ dež sva ute me lji li na za po re dju pri po ve di iz knji ge, za ka te ro smo mo ra li vso zbra no in za pi sa no gra di vo ure di ti v vse bin ske sklo pe. Kon cept za po re dja po sa mez nih vse bin skih sklo pov in tu di vse bin ski sklo- pi so bi li plod po go ste ga stro kov ne ga pre te hta va nja med av to ri ca ma in ure dni co zbir ke dr. Ma ri jo Sta no- nik. Odlo či tev za raz po re di tev te ali one zgod be je bi- la ve li ko krat te žav na, saj se v enem sa mem be se di lu pre ple ta več vse bin ali ce lo žan rov. Na kon cu smo vsa be se di la raz po re di li v de vet sklo pov: prav lji ce, baj čne, straš lji ve, le gen dne, zgo do vin ske, so ci al ne pri po ve di, anek do te ter et no lo ške in ša lji ve pri po ve di. Prav lji ce Pre gled dru gih knjig iz zbir ke Gla so vi, ka mor spa da tu di knji ga Ču­ den­pre­ ču­ dež, nas na va ja k mi sli, da je naj manj ohra nje na in naj te že naj dlji va prav prav lji ca. To lah ko po ve zu je mo z da ljšo in bolj za ple te no pri po- ve dno struk tu ro, ki je za spo min te žja pre iz kuš nja kot krat ka pri po ved. Na kon cu smo na šli kar 30 prav ljic. Med nji mi so že zna ni in tu di med na ro dni mo ti vi, kar pri ča o tem, da so se fol klor ne pri po ve di ves čas ši ri- le med ljud mi in da so ne ka te ri prav ljič ni mo ti vi sta ri. Šmi tek me ni, da je mi to lo ško iz ro či lo do ži ve lo naj več- je spre mem be ob pre ho du iz »sve te ga« v »po svet no« be se di lo (to rej iz mi to sa v epos), kar se je zgo di lo v ob dob ju po kris tja nje va nja – te daj so se spre me ni- le mi to lo ške lo ka li za ci je, kro no lo gi je in ge ne a lo gi je, ohra ni la pa se je osnov na struk tu ra do ga ja nja. Za pi še tu di, da so spo ro či la mi tov lah ko ra zum lje na do be sed- no ali sim bo lič no, prav ta ko tu di prav lji ca, ki vse bu je ar he tip sko plast do živ lja nja, kar zna ni psi ho log Jung po ve zu je ce lo s ko lek tiv nim ne za ve dnim, to rej naj bi bi li ne ka te ri prav ljič ni mo ti vi ne sa mo ze lo sta ri, pač pa del na še ga no tra nje ga sve ta, ki ga z ra zu mom ne ob vla da mo (1988: 7). Tu di v na ših prav lji cah je moč slu ti ti mi to lo ške osno ve in spre mem be, ki so se zgo di- le že v na šem oko lju. A raz la go mi tov pre pu šča va za to po kli ca nim. Za naš na men naj bo do volj spoz na nje, da je bi lo na še oko lje ve dno od pr to v svet, kar do ka zu je jo tu di pra sta ri prav ljič ni mo ti vi. Za če nja jo se se ve da s kam ni ško Ve ro ni ko, ki je naj- bolj pre poz na ven prav ljič ni lik v na šem oko lju. Več va ri- ant Ve ro ni ke go vo ri o nje ni sko po sti in hu do bi ji, za kar jo za de ne več no pre klet stvo. Emi li jan Cevc je za pi sal, da nam v mo ti vu pol že ne pol ro be (ka če) in v ime nu Ve ro ni ka raz kri va kot eno pr vot nih je der mo tiv ri be Fa- ro ni ke – Fe ro ni ke (1958: 129). Gre za ri bo Fa ro ni ko, ki no si svet in se vklju ču je v sve tov ni ko zmo go nič ni kom- pleks (prav tam: 133). Kro pe je va in Da pit (2004: 7) jo po ve zu je ta z mit sko ka čo, ki no si svet, kot so ger man- ska ka ča Mid gard, gr ška Hydra. Za naš ko nec je po- seb nost mo tiv di vjih koz z zla ti mi par klji, ki ga je pred več kot tre mi de set le tji za pi sal To ne Cevc, ki na va ja iz ro či lo o gam sih z zla ti mi par klji in iz vi ru zla te ga stu- den ca, ki ga tu di ana li zi ra (1973: 79). Več prav ljic poz na mo že iz dru gih zbirk Gla so vi ali raz lič nih zbirk slo ven skih prav ljic, na pri mer mo tiv de- kli ce, ki hra ni ka čo; ša lji ve ži val ske prav lji ce o vol ku, li si ci in zaj cu; prav lji ce o Je zu su in sve tem Pet ru ter nju ni ho ji po sve tu; va ri an te o treh bra tih, od ka te rih jo naj bo lje odne se naj mlaj ši in naj bolj ne u men oz. ti sti, ki so ga za tak šne ga ime li. Po se bnost je prav lji ca Prav lca­od­un­ ga­sve­ ta­ (19), ki je va ri an ta Tr nu lj či ce:8 nek mla de nič pa de v ja mo, na spod nji svet, kjer naj de vse kra ljes tvo spe če, kra ljič na pa ima v sr cu za bo den nož. Ko ji ga po teg ne ven, kra ljes tvo oži vi. Prav lji ca, po ka- te ri je knji ga do bi la ime, pri po ve du je o pa stir ju, ki po na klju čju re ši kra lja pred mi šjo na dlo go in je za to bo- ga to na gra jen. Si cer pa v prav lji cah na pr vi po gled ni opaz nih to li ko po se bno sti na še ga oko lja, ra zen v Ve ro- ni ki, ki je do mo va la na Ma lem gra du, in naj bolj zna čil- no zaz na mu je ve du to na še ga me sta, po leg te ga pa je ta pol že na pol ka ča na šla svo je ča stno me sto v mest- nem gr bu. Tež ko pa je do lo ča ti do ma či kraj prav lji ce, vzrok je nje na splo šnost, saj se ve dno za če nja z ne koč in ne kje. Pri do lo ča nju kra ja je tre ba ve dno po gle da ti li te rar ne va ri an te, ven dar to ni so za nes lji va do ka zi la (Sta no nik, 2008: 49). Za prav ljič nos tjo se lah ko skri va tu di stvar nost, saj je mar si kaj, kar se nam zdi prav -ljič no, brž ko ne spo min na dav no opu šče ne na va de in obre de (Ma ti če tov, 1956: 135). Baj čne pri po ve di V dru gem raz del ku so baj čne po ved ke. Nji ho va zna- čil nost so baj čna bi tja. To so ve li ko pla nin ski do vji mo- žje in be le de kli ce, ki so ži ve li na Ve li ki pla ni ni in so pa- stir jem tu di po ma ga li, vča sih pa jih sprav lja li v gro zo. Gre za od mev iz ča sov pre se lje va nja na ro dov, naj brž iz pred slo van ske ga ob dob ja, ko so se pr vot ni na se ljen ci pred pro di ra jo či mi ple me ni umi ka li v vi šin ske pre de le. Po pa stir skem iz ro či lu so ves čas ži ve li na pla ni ni. Svo- je mr li če so po ko pa va li v Do vjih gro beh, izu mr li pa so, ker ni so ime li več žensk. Na nje spo mi nja jo kra jev na ime na Do vja ra ven, Do vja gri ča in Do vji po tok. To ne Cevc je za pi sal, da je ta mo tiv po gost zla sti pri alp skih na ro dih, v iz ro či lu pa so opi sa ni kot lju dje, po ra šče ni z dla ko po vsem te le su (Cevc, 2009: 83, Cevc, 1993: 66). Lju dem so po ma ga li in sve to va li pri polj skem de lu (32, 33), mo tiv ka že na to, da so se slo van ski pri šle ki uči li kme to va ti v gor skem sve tu od sta ro sel cev (Cevc, 2009: 83). Prav ta ko pa je bi lo z be li mi že na mi, ki so pa stir je uči le o ra bi zdra vil nih ras tlin (40, 41). To je po ma lo graj ski Ve ro ni ki naj brž dru ga po se bnost kam ni- ške ga oko lja, če prav naj de mo di vje mo že tu di v dru gih alp skih pre de lih slo ven ske ga ozem lja, kjer se ukvar ja- jo s pa stir stvom na pla nin skih ob mo čjih. Tem baj čnim bi tjem, ki ima jo za go to vo zgo do vin- sko oza dje, sle di jo aj dov ske de kli ce, tor ka, peh tra ba- ba, raz lič ne po jav ne obli ke hu di ča, škra tje, ki so zah- te va li du šo v za me no za de nar, sle di ve li ko po vedk o co pr ni cah. Po se bnost v na šem oko lju, ki je po ve za na s pa šniš tvom, so co pr ni ce ali co pr ni ki, ki so zna li po- mol sti štri ke ali ro čaj se ki re. Sle di jo mo ti vi mô re, ko- pa nja za kla dov, ma še »od ta mr tvih« in di vja ja ga. Vsi ti mo ti vi so ne po sre dno ve za ni na po sa mez ne kra je. V Zgor njem Tu hi nju ve do po ve da ti, kje je aj dov ska ska la, kjer so ži ve li aj di, »ve­ li­ kan­ ski­ lu­ dje«, tor ka je na pri mer stra ši la pre di ce p r Špin u Za kal. Tor ka je ba je slov no bi tje, ki je ime lo za vet niš tvo nad pre di ca mi in pre jo, v kr ščan stvu pa je to bi tje skr be lo, da so pre di ce praz- no va le kva tr ne ve če re, ko je bi lo pre po ve da no pre sti, še po se bej na ve čer pred kva tr no sre do – od tod ime Tor ka (Cevc, 2009: 84). Če na da lju je mo z žen ski mi baj čni mi bi tji, smo že pri ba bah ali Peh tri ba bi. Te mo ti ve je na šel To ne Cevc (1993), saj so mu pa stir ji po ve da li, da so pa stir ji pred Bab jim tre bu hom mo ra li tej ba bi da ro va ti hle bec kru- ha, da jim ne bi ško do va la: »Učash­smo­gnal­u­Pva­ ni­ no­nad­Babjm­tre­ bu­ ham.­ Je­bvo­tko,­de­je­vsak,­k­ je­prvkat­šu,­mo­ rov­hlebc­is­sa­ bo­nest.­Tm­je­bla­ pod­eno­ska­ lo­ba­ ba.­In­kdor­ni­ne­ su,­je­ti­ stga,­k­je­ naj­ pr­ vi­šu,­ga­je­prec­ba­ ba­za­ gra­ bi­ va,­ pa­ga­vr­ gva­pod­ pvaz.­Po­so­jh­se­pa­otroc­bal.­Še­est,­k­sm­šu­t­ prvkat,­sm­hlebc­kru­ ha­ne­ su.« (47) Šmi tek ome- nja po do bnost med tem slo ven skim mi tič nim bi tjem in Gor go no, an tič nim žen skim bi tjem: kdor jo je po gle- dal v oči, je oka me nel, pre ma gal pa jo je ju nak Per zej (Šmi tek, 1998: 85). Sta ro žit nost in sta ri mo ti vi ni so mr tvi, saj ob sta ja jo pri če va nja o ose bnih sre ča njih s te mi bi tji: z be li mi že na mi, be li mi mož mi in pred vsem s hu di čem. Hu dič naj bi asi mi li ral sta ra boš tva spod nje- ga sve ta in je pro ti pol do bre mu, ute le še nju zla (Ov sec, 1991: 436). Hu dič je se dal fur ma nom na voz, da so ko nji ko maj vle kli (51, 52), ogla šal se je z žvi žgi v oko- li ci Laz, z vr ha Vo var ja in Ga ber ja (55, 56, 57). Hu dič skle pa po god be – za du šo da je bo gas tva, ven dar ga pre bri sa ni lju dje lah ko uka ni jo. Za to skle pa mo, da so v na ših zgod bah škra tje nje mu po do bna hu do bna bi- tja, ki me nja jo člo ve ške du še za de nar (60), na Ve li ki pla ni ni so stra ši li z žvi žga njem pa stir je, a se ne ka te- ri tem ba je slov nim bi tjem ni so pu sti li pre stra ši ti (61): »Če­si­ti­žvi­ žgov,­so­un­tud­žvi­ žgal.­Pa­so­pršl,­ka­ ne,­ pa­ska­ kal­ke­pa­sm.­Faj­ moš­ ter­ je­re­ ku,­enkt,­ko­sm­ mu­po­ ve­ du,­to­je­biv­še­Cé­ ner,­žu­ pnik.­Prav:­‘Ker­loh­ ká­ pri­ de­do­tga,­da­ti­bo­ jo­rekl:­‘Du­ šo­pre­ dej­pa­me­ ne­ kup!’­Sm­re­ ku:­‘Kaj­bi­du­ šo­prdaju,­se­ne­bo­ jim!’­Sm­ ré­ ku:­‘Jest­nism­nč­druj­ ga­na­ re­ du,­kokr,­ke­pa­sm­ je­ska­ kav­pa­žvi­ žgav.­Jest­sm­šu­naprj.’« (Prim. Cevc, 1993: 67, 84) Naj ve čjo po zor nost fol klor ne pri po ve di na me nja jo co pr ni cam. Naj po go ste je pri ča jo o nji ho vem de lo va nju mo ški, ki se po no či vra ča jo do mov bo di si iz mli na bo- di si z va so va nja, pa jih co pr ni ce do bi jo in jih vo di jo na- o krog ce lo noč, ce lo po tr nju in gr mo vju, mo ški pa ne ve do, kje so in kod ho di jo (76, 77, 78, 79, 80). Svojo ma gič no moč so upo rab lja le tu di ta ko, da so mol zle »štri ke« in po tem so se do ve kra ve ni so ime le mle ka (83, 84), ne ki hol car, očit no ča rov nik, je mle ko po mol- zel iz to po ri šča se ki re (85, 86, 87). Po go ste je so ča rov- ni ce žen ske, pri po ve do val ci ome nja jo ce lo, da so bi le na nek na čin iz klju če ne iz so ci al ne ga va ške ga živ lje nja ali pa ka ko dru ga če zaz na mo va ne (90): »So­djal,­d­so­ ble­to­ta­ ke­žleht­žen­ ske,­k­so­jh­iz­ klu­ čil,­d­ni­ so­sme­ le­nur­ maln ­žvet.­In­ti­ ste­so­pu­gmaj­ nah­ hu­ di­ le.­In­to­ so­rekl,­d­so­ble­coprnce.­Saj­ko­ le,­č­j­ke­ ra­prv­ žleht­pa­ta­ ka,­se­re­ če,­d­j­k­coprnca.­Tu­ di­za­ to,­č­ so­k­ šne­utro­ ke­me­ le,­ne­ za­ kon­ ske.­ To­j­bo­včash­ greh,­še­pa­še!« Men da so bi le do ma tu di v Češ nji cah, od ko der so se na me tlah vo zi le pro ti No vi Štif ti (89). Ov sec me ni, da so ša ma ni, vra či, ča rov ni ki in ča- rov ni ce po sle di ca pra sta re že lje po sti ku s sve tim, po gra di tvi mo stu med na rav nim in nad na rav nim, ve čja šte vil čnost ča rov nic pa je po sle di ca te ga, da so v ma- tri ar hal ni dru žbi tu di ver ske za de ve oprav lja le žen ske. (Ov sec, 1991: 423) Po lo žaj in po do ba ča rov nic sta se po slab ša la v do bi kr ščan stva, ko po sta ne jo sim bol zla in de la jo lju dem le sla bo: v na ših pri me rih po no či vo di- jo lju di po ne zna nih po teh, ča ro bno pre ko vr vi ali ro ča ja se ki re po mol ze jo so se do vo kra vo, de la jo to čo. Ne ka te- re ho di jo po no či med spa njem tla čit lju di, otro kom pa se sa jo kri, za to so ma te re za za šči to na zib ke na ri sa le pen ta gra me (91, 92, 93). Ta ko člo ve ka pol pre te kle do- be spoz na mo v pri me žu stra hu pred nad na rav nim in pred vpli vi zla pa tu di v stra hu pred na rav ni mi po ja vi, kot je to ča, za kar so kriv do lah ko no si le ne dol žne žen- ske, ki so »sto ri le brid ko smrt« na gr ma dah. Svo je pr ste ima hu dič tu di pri ko pa njih zla ta in pre- iz ku ša ko pa če za kla da. Nad na rav ne raz sež no sti ima jo tu di t. i. čr ne ma še, ki so se jih ne ka te ri ude le žen ci po- mo to ma ude le ži li – to so na mreč ma še »ta mr tvih«, ki raz tr ga jo ži ve, če po na klju čju za i de jo med nje. V to so ne ka te ri pov sem ali vsaj de lo ma pre pri ča ni. Na ro be to- va ma ma iz Pod gor ja je svo je mu si nu pri po ve do va la, da je ena Jo han ca mi sli la, da je pri šla k pr vi ju tra nji ma ši: »Pa­pri­ de­u­cer­ ku,­je­bla­pa­čist­pov­ hna­cer­ ku­ tisth,­k­so­že­po­ mrl,­ta­mrtvh.­Je­pa­ena­po­ koj­ na­ 8 Povzeto po pogovoru z dr. Marijo Stanonik. 184Razprave – etnologija 185 Razprave – etnologijases­ trič­ na­ h­njej­stu­ pi­ va­pa­re­ kva:­‘Kr­hi­ tr­pa­potihm­ pejt­vn,­dr­ gač­te­bo­ jo­čist­istr­ gal.­Pa­če­bo­ker­umru,­ ga­kr­u­če­ vle­ubuj­ te­al­pa­u­šol­ ne.­Mi­mor­ mo­tle­na­ drug­ mo­svet­sam­pu­trn­hodt.’­Mo­ ja­ma­ ma­je­zme­ ri­ re­ kva,­predn­je­umr­ va:­‘K­bom­pa­jest­umr­ va,­me­u­ šol­ ne­ubuj­ te.’­Je­me­ la­bl­tak­ ma­ šne­ šol­ ne.­In­res,­k­ je­umr­ va,­smo­jo­mi­ublekl­u­šol­ ne,­k­so­mel­de­ be­ le­ pod­ pla­ te.« (111) Nad na rav na je tu di di vja ja ga, kjer gre za pre ple- ta nje pred kr ščan skih in kr ščan skih pr vin. Di vja ja ga je bur ka la do miš lji jo zla sti v od mak nje nih alp skih do- li nah. Pri po ve di o di vji ja gi skri va jo v svo jem iz ro či lu pred kr ščan sko ve ro va nje o vra ča nju ra jnkih in dru gih du hov na zem ljo, zla sti v zim skem ča su dva najst e- rih no či, ko sta ro son ce od mre in se ro di no vo (Cevc, 2009: 85, Ku ret, 1989: 358). Di vjo ja go so sre ča li, ko so šli zju traj v slu žbo v to var no, ko je šel fant va so vat v Sto lnik, ko so po no či ma li ca li pred ru dni kom v Čr ni, v Tu nji cah … Sli ša li so se ču dni pa sji ali ži val ski gla so vi, vi de lo pa se ni nič. Ta raz de lek je po šte vi lu po vedk naj bolj bo gat. Iz te- ga bi bi lo moč skle pa ti, da je člo ve ka da naš nje do be obli ko va la sta ro žit nost ba je slov nih bi tij, ki s svo jo sta- ro po do bo na sto pa jo v pri če va njih in v kon kret nih oko- li šči nah do ma čih kra jev. Pre se net lji vo je, da se je ve ra v ta bi tja ali po ja ve ob dr ža la. Pri po ve do val ci so vča sih iz ra ža li ce lo za dre go, ker se ni so mo gli odlo či ti, ali naj ver ja me jo v to ali ne, ali pa so se skli ce va li na bliž nje so ro dni ke ter ta ko skri li svo jo ne go to vost. Straš lji ve Straš lji ve po ved ke raz kri va jo skriv no stna do ga ja- nja, ki so stra ši la lju di: mr tva ška tru ga na ste zi, skriv - no stni gla so vi ali ro pot sre di no či, luč ke, ki se pre mi ka- jo. Stra ši lo je na križ po tjih, če je kdo kri vo pri se gel ali pri čal. Stra ši na va dno na do lo če nih kra jih: na Koz ja ku, na Goj nah, na Gr ma dah v bli ži ni Goz da, Pod go ro (ob vzno žju Sta re ga gra du, kjer je zdaj ob voz ni ca), v Kre vli v Šmar ci. Vča sih straš lji vi po ja vi na po ve du je jo bli ža jo- čo se smrt: če se de re ta so va ali čuk, če pes za vi ja, če se ves čas od pi ra jo vra ta. Ve li ko po vedk je o spo mi nu. Ta ko so pri po ve do val ci oz na či li skriv no sten do go dek, zvok ali zna me nje, ki se je po ja vi lo v tre nut ku, ko je nek do od bliž njih umrl: za gr me lo je, ko je pa dla ska la v po tok, ne kaj je štor klja lo, skla dov ni ca desk se je po- dr la z ve li kim hru pom, vra ta so se od pi ra la, sli ša lo se je, kot da bi nek do pa re sku paj zbi jal. Naj na ve de mo pri mer spo mi na, to rej do god ka, ki na po ve du je smrt: »Po­pa­jes­nzaj­gor­grem­iz­Vók­iz­mal­ na,­pa­mlek­ne­ ­­ sm,­pa­kô­ la­tm­čz­Dubvškv­ukol­ti­ sta­stzà ena­pa­ na­ rav­ nast,­ kist­na­ prot.­Tm­u­rob­pustavm­pa­mjh­­ ne­pučijm.­Enkt­pa­zčne­u­grabn­not­ne­ ki­zbi­ jat,­k­ db­edn­ene­kiš­ te­prmtavv,­a­veš!­To­j­bo­pa­tik­pu­ vojsk.­Jes­sm­mi­ slu:­‘Tla­pa­edn­ne­ ki­skri­ va!’­Sm­ šu­pa­u­grabn­gle­ dat,­pa­čist­nben­ ga­ nker­ni­bó.­ Po­pa,­ku­ gá­češ,­nč,­mlek­na­ra­ mo,­pa­sm­šv.­Dam­ pridm,­mam­pu­ vem,­ku­ gá­sm­sli­ šu,­ma­ ma­zčeva­ jo­ kat,­je­re­ kva:­‘Dj­u­pa­utrok­umru!’­Pa­res,­čz­dva­ dni­j­pa­umr­ va­pun­ čka,­Ton­ čka­j­bva.«­(157) Po do bo člo ve ka v na šem oko lju pred sto ti mi ali manj le ti ne na va dno do pol nju je jo zgod be o tem, ka ko so vča sih umi ra li – svo jo smrt so umi ra jo či pri ča ko va li za ve stno, brez stra hu in pri prav lje ni. Bol na ma ma na-ro či ze tu, naj ne gre v mlin, ker nje po tem ne bo več, po tem na ro či hče ri, naj pri žge sve če in gre po so se de, da ne bo sa ma: »No,­in­je­bó­tko,­da­je­re­ kva­ma­ ma­ so­ ji­hčerk,­ngov­mam:­‘Pjt,­dj­sve­ čo­pržg,­pa­pu­ su­ se­ de­p jt,­da­nvš­sa­ ma.’ Po­pa­prav­ma­ ma,­Tu­ má­ žu­ ču­ va,­ hče­ ra­ne­ na,­prav:­ ‘Ja­kko,­sj­nvte­umrl,­pa­ne­to­guvrit!’­Po­pa­…­ ‘No,­ubogj,­pržg­sve­ čo­pa­pu­ker­ ga­pjt.’­Po­j­šva­pa­ pu­mo­ jo­sta­ ro­ma­ mo­pa­pu­Mí­ hu­ čo­ vo­ ma­ mo,­prej­ šno,­ k­j­pu­ koj­ na­že.­Pa­so­žen­ ske,­su­ se­ de­skp­pršle­pa­ so­zčel­mu­ lit­in­ne­ ki­ča­ sa­je­ona­še­sa­ ma­mu­ li­ va,­kr­ en­ kat­je­utihnva­in­jo­j­zman­ ku.­ Kko­j­to­znimiv!­Don s­ldje­ne­ume­ ra­ jo­ tko!­Mislm,­kko­je­to­ne­ ki­nevr­­ jetnga!«­(163) Lju di so pre stra ši li tu di ti sti, ki so pri šli na zaj po smr ti bo di si za ra di ne pre miš lje ne ob lju be, da se vi di jo po smr ti, bo di si za to, ker ni so na šli mi ru. Vča sih pa so lju dje sa mi ugo to vi li, da jih je pre stra šil kak šen na rav ni po jav, še zla sti na sa mot nih ste zah v noč nem ča su. Le gen dne V ko lek tiv ni spo min so glo bo ko vtis nje ne po ved ke, ki se na na ša jo na sve to pi sem sko snov in kr ščan sko tra di ci jo. Sta no ni ko va me ni, da no be no ko rek tno znan- stve no de lo o slo ven ski du hov ni kul tu ri ne mo re mi mo nje nih kr ščan skih ko re nin in se sta vin; v svo jem de lu obrav na va slo ven ske mo ti ve, ki se snov no na ve zu je jo na Sve to pi smo ali pa so z nji mi so ro dni po struk tu- ri svo je ga obli ko va nja (2008: 326). Na pod la gi nje nih obrav nav smo tu di sa mi pre poz na li ne kaj teh mo ti vov, kot so pri po ve di o Je zu su in sve tem Pet ru, ki ho di ta po sve tu, na ve zu je jo pa se na Je zu so vo jav no de lo va nje, ki smo jih si cer uvr sti li med prav lji ce. Po šte vi lu so di- jo med po go stej še mo ti ve tu di pri po ve di o Ma ri ji, kar nam prav ta ko ne kaj po ve o po do bi člo ve ka v kam ni- ški slov stve ni fol klo ri, ki pa po vti su so deč ne od sto pa- jo od slo ven ske slov stve ne fol klo re. Sle di jo svet ni ški mo ti vi, med ka te ri mi je za ni mi va pri po ved o sve tem An to nu Pu ščav ni ku, ki je bil za vet nik ži va li, a so mu pe klen ščki na ga ja li, ven dar jih je svet nik ug nal in jim vzel ogenj. Pri po ved je na šel, za pi sal in ob ja vil To ne Cevc (1993: 85). Pri po ved je raz lo žil kot v kr ščan sko pre o ble ko ovit an tič ni mit o Pro me te ju, ki je bo go vom ukra del ogenj in ga dal lju dem (Cevc, 2009: 84). Iz sto- pa tu di pri po ved o sve tem Vi du, ki je pre sta vil cer kev z Za tre pa nad Zgor njim Tu hi njem vi šje na hrib, cer kev pa je bi la ta ko tež ka, da je v ska li ostal od tis svet ni ko ve sto pi nje (204, 205). Šmi tek pi še o zna čil ni slo ven ski tra di ci ji po stav lja nja cer kva na vr ho vih, po go sto vi so ko nad na se lji, ne ka te re naj bi bi le še iz pre dro man ske do be, na kar opo zar ja jo tu di ime na svet ni ških za ščit- ni kov; vi šin ske cer kve naj bi bi le na sle dek sta ro sel ske me di te ran ske tra di ci je in mor da tu di ča šče nja pred kr- ščan skih bo žan stev (Šmi tek 1998: 58). Na to na ka zu- je tu di na ša pri po ved: »Svet­Vid­je­pa­tle­gor­nad­va­ sjo­ en­hribčk,­k­so­pred­dav­ ni­ mi­le­ ti­pršli­men­ de­sta­ ri­ Slo­ va­ ni,­so­se­tle­na­ se­ lil.­In­so­gor­žr­ tve­ nik­postavl­pa­ ho­ dil­bo­ go­ ve­molt­al­ča­ stit­na­ti­ smo­žr­ tve­ ni­ ku.­ Pol­so­ pa­vi­ del,­so­pa­rekl,­de­bi­blo­lepš,­če­bi­cer­ kvi­ ca­ gor­ sta­ la,­de­bi­cer­ kvi­ co­ postavl,­de­bi­blo­lepš­ča­ stit­bo­ go­ ve­pr­ti­ smo­žr­ tve­ nik.­ No,­in­so­se­pol­ldje­odlo­ čil,­ de­bi­cer­ ku­ co­nar­ dil,­so­ti­ sto­cer­ ku­ co­za­ čel­de­ lat.­In­po­ žr­ tve­ ni­ ku­ se­je­ta­hrib­po­ i­ me­ no­ val­ Za­ trep.­In­pol­so­že­po­ stavl­cer­ ku­ co.­ So­de­ lat­ho­ dil­ke,­sam­pol­so­se­pa­ premisll,­de­bi­blo­bol,­de­bi­gor­po­ stavl,­k­so­tle­ho­ dil­de­ lat.­So­ldje­pri­ šli,­se­bi­de­ lal,­se­je­svet­Vid­zmer­ vi­ ši­gor­umak­ nu.­Se­jim­je­umak­ nu,­a­ne.« (204) Kra jev no so obar va ne le gen de pri po ve di o lov cih, ki sta na kva tre lo vi la in se nor če va la iz sv. Pri mo ža, za to sta za ka zen oka me ne la. Pri po ved lah ko uvr sti- mo tu di k raz la gal nim ali ai to lo škim, saj raz la ga na- sta nek ne na va dne ska le, ki je po obli ki spo mi nja la na lov ca. To ne Cevc je zbral in ana li zi ral raz lič ne pri po ve di o okam ne lih, pri mer ja jih tu di s tu ji mi vi ri in ugo to vi, da ta mo tiv ni le na ša po se bnost, ka te rih sku pni mo tiv je pre kli nja nje son ca, kar je ar ha ič na osno va tu di za mo tiv lov cev, ki so lo vi li na dan, ko ne bi sme li, za to so kaz no va ni s po gub lje njem. (Cevc, 1974) Sta re ko re ni ne uteg ne ime ti le gen da o sve tem Lu- ke žu, za ka te re ga je bi lo pre ro ko va no, da bo ubil svo ja star ša, kar se v na ši le gen di po sple tu oko li ščin tu di res zgo di. Pre rok ba o oče to mo ru in ne ho ten umor ter po ko ra so po do bni Oj di po vi uso di iz an tič nih ča sov. Po do bo člo ve ka pa za o kro žu je jo tu di bo ga bo ječ nost in pri po ve di o kaz nih za ra di bo gos krun stva. Pri po ved o tem, ka ko so ku ha li bo ga (z raz pe la so sne li kor pus in ga ku ha li, češ le kak šna je ju ha iz bo ga), je ena od ti- stih, ki se je v ko lek tiv ni spo min naj moč ne je vti sni la, saj sva av to ri ci na le te li na ve li ko raz li čic, ki jih se ve da ni sva vseh vklju či li v knji go – sko raj ni bi lo in for ma tor- ja, ki ne bi poz nal te zgod be. »Jest­to­vem,­kr­so­pravl.­De­so­na­Pva­ nin­bo­ ga­ ku­ hal,­je­pa­en­re­ ku­tko­ la,­k­je­pro­ bov:­ ‘Dej­še­ni,­tolk­cajt­ga­mor­ mo­ku­ hat,­de­bo­mhk­ gra­ tov.­Dej­je­še­kr­trd.’­In­pol­ga­j­pa­res­Bog­kaz­ no­ vov,­de­mu­je­je­ zik­otr­ pnu,­de­ni­mo­ gu­go­ vort.­Je­re­ ku,­ de­če­bo­mhk­gra­ tov,­bo­vér­ vov.­Če­pa­ne,­pa­ne.­In­ se­ ve­ de,­les­ni­mhk­gra­ tov,­kje­pa!­In­še­po­Gôjzd­je­ včash­ho­ du,­sam­go­ vort­pa­ni­mo­ gu.« (221) O skru ni tvi raz pel je še ne kaj pri po ve di, vsem pa je sku pno to, da sto ril ce do le ti ne na va dna, a smrt na ka zen. Zgo do vin ske pri po ve di V zgo do vin skem raz del ku knji ge se po do be člo ve ka na Kam ni škem ja sne je od kri va jo so ra zmer no s pri bli- že va njem se da njo sti. V po ved kah o tur ških vpa dih sre ču je mo po gum ne, ne us tra šne in iz naj dlji ve do ma či ne. Iz naj dlji vi mež nar pre li si či tur ške ga pa šo, či gar konj naj bi opol dne je del iz pred cer kve ne ga ol tar ja: »No,­in­je­pa­mež­ nar­to­slišv,­ je­bv­pa­pet­ najst­mi­ nut­du­pvneta,­slbo­j­kzav,­un­ je­pa­zčev­pov­ ne­zvu­ nit.­In­kr­je­pov­ ne­zvu­ niv,­je­pa­ ša­mi­ slu,­d­je­ura­pov­ ne,­so­udne­ hal­pa­so­šli.« (242) Po gum ni v bo ju s Tur ki ni so bi li le mo ški, kot ta ke se v več pri me rih iz ka že jo tu di žen ske. Ta ko se je zgo di- lo ob pri ho du Tur ka na Jer ši če vo do ma či jo na Goz du: »Ur­ no­je­po­ gra­ bi­ la (do ma ča go spo di nja)­bur­ kle­in­ga­ pri­ ča­ ka­ la­ na­pra­ gu­hi­ še.­Ko­se­je­Tu­ rek­pri­ bli­ žal­hi­ ši,­ je­zag­ na­ la­tak­ šen­vik­in­krik­in­se­po­ gum­ no­ pog­ na­ la­ v­pre­ se­ ne­ če­ ne­ ga­ Tur­ ka,­da­obra­ ni­dom.­Tu­ rek­se­je­ za­ čel­umi­ ka­ ti,­pre­ stra­ šen­ nad­ta­ ko­di­ vjos­ tjo­že­ ne,­ki­je­ ne­ u­ smi­ lje­ no­ udri­ ha­ la­z­bur­ kla­ mi­ po­njem.« (243) Ju na- ki nje v bo jih s Tur ki so bi le tu di v Zgor njem Tu hi nju: »So­ pršli­Tur­ ki.­So­se­žen­ ske­u­cer­ ku­skri­ le­in­so­z­loparjm­ pa­bur­ klam­in­tistm­Tur­ ke­nag­ na­ le.« (246) Sta no ni ko-va me ni, da so od zgo do vin skih naj po go stej še in naj- bolj ek spre siv ne pri po ve di o Tur kih (2008: 397). Po leg po dob po gum ne ga člo ve ka z moč nim na go- nom po pre ži ve tju ter ohra ni tvi do ma se v več de lih sre ča mo s člo ve ko vo vda nos tjo in hva lež nos tjo Bo gu. Ta ko jo je Mot nik v ča su ku ge v pri mer ja vi z dru gi mi tr gi do bro odne sel in lju dje so v za hva lo po sta vi li križ. (254) Ro kov nja či kot lju dje z ro ba dru žbe v ljud skem spo- mi nu osta ja jo tu di kot po zi tiv ni li ki, ki so lju dem ra di pri sko či li na po moč, še po se bej rev nim. Slav ni ro kov- njač Nan de je ta ko be ra ča re šil smr ti: »Un­je­pa­eno­ dru­ go­reč­re­ ku,­de­so­se­ldje­drgam­uzrl­in­u­ti­ smo­ cajt­je­pa­un­be­ ra­ ča­od­ ve­ zov,­ ldje­pa­so­gle­ dal,­a­se­j­ kšna­ne­ sre­ ča­nar­ di­ va.­K­so­ldje­po­ gle­ dal,­ pa­be­ ra­ ča­ ne­blo­več.«­(268) Bli žje kot smo se da njo sti, več krat se člo vek po ka že tu di kot ve lik ša lji vec. Za pu sta so ti ta ko na Gra bnu na hr bet lah ko obe si li kur ji krem peljc: »Če­s­pa­ti­dovg­biv­ pr­Vindšnur r,­pa­pr­Šlegln,­al­pa­pr­Bun­ dr,­al­pa­ pr­Ri­ hterj,­če­so­le­mogl,­so­t­pa­kur­ ji­krempl,­če­s­ ga­dost­mu,­jest­ne,­k­sm­biv­še­mulc,­obesl­na­hrbt.­ In­ti­si­s­tis­ tmo­kur­ je­ mo­krem­ plam­ho­ du.«­(296) V spo min skih pri po ve dih, ki go vo ri jo o voj nem ča su pa vse sko zi sre ču je mo člo ve ka, ki se bo ji, ki ne zau- pa, ki se za ve da ne var no sti: »Zdj­j­bo­nvarn,­če­s­z­ Nemcm­un­ ga­ vu,­so­te­par­ ti­ zan ,­če­s­pa­s­partizan m,­ so­te­pa­t,­a­ne.« (305) Lju dje ži vi jo v ve li ki sti ski in do živ lja jo ve li ke ose bne tra ge di je: »Smo­vse­po­ ba­ sal­u­ koš:­mo­ ko­pa­cukr.­Ma­ ma­je­me­ la­štér­dni­star­ ga­otro­ ka.­Vom­ ski­so­ sed­je­mel­ve­ li­ ko­kme­ ti­ jo.­To­vse­so­Nem­ ci­že­za­ žgal.­Je­vse­po­ kal.­K­smo­pršli­čez­Osovn­­­ kove­ni­ ve­dol­prot­Črn,­je­pa­tud­na­ ša­hi­ ša­za­ go­ re­ va.­ K­de­b­sveč­ ke­go­ re­ le,­vse­so­za­ žgal.« (308) »A­veš,­k­­ ko­j­bo­včas,­kok­je­blo­md­voj­ sko­t­bolh­let­unič­­ nh!­A­veš,­ni­bo­nben­ ga­prjatlstva,­ne­ldi,­d­b­se­ kj­pu­ gu­ var­ jal.­ Vsak­sam­je­biv,­kj­k­pa­ugi­ bu­se­edn­ druz­ ga,­k ­ne­veš,­kaj­j­ker­biv.«­(310) Med ure ja njem zgo do vin skih pri po ve di se na ma je več krat po ja vi lo vpra ša nje, kaj od bliž nje pre te klo sti je ta ko moč no zaz na mo va lo člo ve ko vo živ lje nje, da bo to pre šlo iz ose bne ga v ko lek tiv ni spo min. Za to smo na ko nec uvr sti li tu di ne kaj pri po ve di iz so do bnej še ga ča- sa in me stne ga oko lja – bo to po voj ni čas, na ci o na li za- ci je, po go sta in udo ma če na ra ba ne slo ven skih iz ra zov v slo ven skem be se di lu (Kar smo vze li, ne vra ti mo i ne pla ti mo, 312), bo to po i me no va nje na se lja med Šmar - co in Du pli co kot Si bi ri ja (313), bo to od pi ra nje me- ščan stva za ho dnim vpli vom, na kar ka že pr va mo dna re vi ja v Kam ni ku (314)? Prav v tej pri po ve di naj de mo o na čr to va nih tu hinj skih to pli cah za bav lji vo pe smi co: »So­v­Tu­ hi­ nju­to­ plo­vo­ do­naš’l,­zdaj­adi­ jo­rev­ ma,­kaš’l;­ zdaj­adi­ jo­kranc’l,­kam­ ni­ ške­ de­ vi­ ce,­če­bo­ do­iz­te­ ga­ kdaj­to­ pli­ ce!« So ci al ne pri po ve di S so ci al ni mi pri po ved mi smo sto pi li iz ri sa nad stvar - no sti v re snič ni svet. Kdo bi se uteg nil vpra ša ti, za kaj so te pri po ve di za je te med fol klor ni mi, ko pa gre za re- snič nost in in di vi du al ne uso de. Na va ja mo jih za to, ker se po go sto pri po ve du je jo, mor da po go ste je kot prav lji- ce, za to je tu di tem zgo dbam od pr ta pot k fol klo ri za ci ji. 186Razprave – etnologija 187 Razprave – etnologijaZgod be o be ra čih in ra zo ča ra nih lju bim cih, ki umre jo, že ka že jo na to. Raz de lek s so ci al ni mi fol klor ni mi pri po ved mi se za- če nja z otroš tvom. Naj prej se sre ča mo s po do bo otro- ka ozi ro ma mla do stni ka, ki mu star ši raz lič no raz la ga- jo ali pri kri va jo, ka ko pri de na svet otrok: »Včas h­so­ otro­ kom­ za­ kri­ val,­ ne­pa­prpovdval,­ tko­k­dons­vse­ prpovdujejo.­ Jest­sm­bla­sedmnajst­let­sta­ ra,­k­je­ biv­moj­brat­ro­ jen,­pa­nism­ved­ va,­de­je­bla­ma­ ma­ no­ se­ ča.« (315) »V­po­ tok,­so­nam­go­ vo­ ril,­de­tm­not­so­ do­ jen­ čki.­ V­tisth­mehurčk h­notr.­Pol­smo­pa­ho­ dil­s­ pal­ čkam­ be­ zat,­če­bi­biv­tam­kakšn.­De­otro­ ka­vo­ da­ prnese!« (316) Na sled nji dve po do bi sta sre čen in ne sre čen otrok. Pr vi je za sme ho van in ži vi v na sil nem do mu, pol nem gor ja:­»K­smo­že­bliz­do­ ma­bli,­tm­k­se­kri­ ža­ jo,­k­se­ gre­na­So­ vi­ njo­Peč,­sta­pa­dva­bra­ ta­pršla:­‘Le­čak,­ Ko­ le­ ša,­dons­jih­boš­pa­do­ biv!’­Do­ ma­se­glih­preobleč ­­ mo,­pa­pri­ de­naj­ sta­ rejš­ brat­Ja­ nez,­je­pa­pas­od­ pel,­ me­j­pa­tolk­na­ bu­ tu,­de­sm­bla­čist­čr­ na.«­ (322) Dru gi ži vi svo je otroš tvo v lju be čem do mu ob pre bi ra nju knjig in igri z vr stni ki. Ne kaj krat sre ča mo tu di pre va ran ta in pre va ra ne ga. Pre bi val ce No ve ga tr ga so z ob lju bo, da bo do do bi li de nar, pre va ra li ci ga ni: »In­oče­je­šu­ke­pa­jim­je­dal­ dva­jur­ ja,­cgan­so­mu­pa­dnar­dal.­Un­je­šu­dam­in­ vs­ve­ sel,­de­bo­vi­ du,­kolk­je­te­ ga­dnar­ ja­not,­al­je­res­ mi­ ljon.­Je­tist­od­ pru,­not­so­bli­pa­sam­tak­jurj,­sam­ po­en­stran­nar­ jen.« (330) Da na pa rah člo ve ko va pot ni nuj no kon ča na, se iz- ka že v pri me rih, ko se po koj ni ne na do ma pre bu di iz smr ti: »Ko­je­bi­ la­hi­ ša­či­ sto­pol­ na­lju­ di,­se­je­ta­žen­ ska­na­pa­ rah­kar­na­ en­ krat­ dvig­ ni­ la.­Ma­ lo­je­po­ gle­ da­ la­ oko­ li­se­ be,­lju­ dje­pa­so­za­ če­ li­be­ ža­ ti­sko­ zi­ok­ na,­sko­ zi­ vra­ ta,­strah­jih­je­bi­ lo!« (336) Sre ča mo tu di po do bo za pu šče ne ga lju bim ca, ki od ža lo sti umre: »On­pri­ de­d­né,­ona­ga­je­mislva­ub­ jet­ pa­puz­ dravt,­ jo­je­pa­stran­pu­ ri­ nu!­‘Na­ ji­ na­ve­ za­je­se­ daj­kon­ ča­ na!’­ Uma­ hni­ va­ je­in­pad­ va­mr­ tva­čz­prh,­ je­til­ nik­zlu­ mi­ va.«­ V lju bez ni ra nje ni mla de nič pa na re- di sa mo mor in na po ve smrt svo ji nek da nji iz vo ljen ki: »Eden­od­ti­ stih­hu­ do­ bnih­ fan­ tov­mu­je­pre­ vzel­de­ kle.­ Ko­je­on­to­iz­ ve­ del­in­ko­jo­je­sre­ čal,­ji­je­re­ kel:­‘Za­ pom­ ni­si.­Jaz­se­bom­us­ tre­ lil,­te­ be­bo­pa­stre­ la­ubi­ la,­ker­si­ me­za­ pu­ sti­ la.’« (338) V spo min skih pri po ve dih naj de mo tu di po do bo mo- ril ca. V do li ni Čr ne so se mo žje do go vo ri li, da se bo do re ši li svo jih že na ta ko, da jih bo do ubi li: »So­bli­tri­ je­ bra­ tje­kme­ tje,­en­pa­ni­biv­glih­kmet.­So­se­u­gostiln­ do­ bil­in­so­se­med­se­ boj­zgo­ vorl.­So­se­zgo­ vorl,­de­ bo­ jo­u­šest h­tednh­vsi­že­ ne­uničl .« (344) Po do be lju di z dru žbe ne ga dna so raz no li ke. Od upo ko je ne pri ljub lje ne uči te lji ce, ki je svo ja poz na le- ta pre živ lja la v hi ral ni ci, do be ra čev, ki so na svo ji po ti pri sta li iz raz lič nih raz lo gov: »Bil­naj­bi­iz­bo­ ga­ te­hi­ še­in­ se­je­šel­v­mla­ dih­le­ tih­učit­za­žu­ pni­ ka.­ V­zad­ njem­ let­ ni­ ku­je­še­z­ne­ kom­dru­ gim­pre­ te­ pel­pro­ fe­ sor­ ja­ in­so­ju­ iz­ klju­ či­ li­iz­se­ me­ ni­ šča.­ Od­ta­ krat­na­ prej­pa­je­be­ ra­ čil.­ Ho­ dil­je­tu­ di­po­ zi­ mi­bos,­da­je­imel­ko­ žo­na­no­ gah­či­ sto­ spo­ ka­ no.«­(347)Anek do te V spo min so se naj bolj vti sni li po se bni lju dje s po- se bni mi da ro vi na eni stra ni, na dru gi pa kam ni ški ori- gi na li ali po se bne ži in be ra či. Prav o be ra čih sva ime li av to ri ci zbra nih ze lo ve li ko spo mi nov, ven dar jih vseh ni sva mo gli uvr sti ti v knji go. To ka že na dej stvo, da so lju dje ob njih do živ lja li bo di si em pa ti jo bo di si ne la go- dje, saj so bi li ne sa mo rev ni, dru gač ni in za ne mar je ni, pač pa ne ka te ri tu di v ve de nju in rav na njih ču da ški. S po se bnim spoš to va njem se spo mi nja jo du hov ni- ka Ju ri ja Hu mar ja, ki je imel po se bno moč zdrav lje nja, prav ta ko ne ka te ri iz nje go ve rod bi ne. Glo bo ko v ko lek- tiv no za vest pa je za si dran Sva ten škov Jo han ali Ma- li Bog, ki je imel men da dar na po ve do va nja. Nje go ve pre rok be so po sta le ze lo zna ne in lju dje še da nes pri- tr ju je jo nje go vim na po ve dim, češ res je ta ko, ali pa do- da jo raz la ge nje go vim pi tij sko obar va nim be se dam. Et no lo ške pri po ve di V et no lo škem raz del ku so po do be člo ve ka po ve za- ne pred vsem z nje go vim odno som do de la in z ve ro- va njem. Otro ci ver ja me jo, da na Mi klav žev ve čer da ri la za res pri ne se sam Mi klavž: »Mi­smo­vedl,­de­ma­ ma­pe­ če­pi­ ško­ te,­sam­smo­tolk­ver­ jel­v­Mi­ klav­ ža,­ de­smo­ver­ jel,­de­ tud­pi­ ško­ te­Mi­ klavž­prnese,­de­j­to­svet­ nik­in­de­pr­­­ nese­to­in­fer­ tik.« (386) Sta rej ši se oble če jo v par ke ljne in se od pra vi jo od hi še do hi še ter pre iz ku ša jo otro ke v mo li tvi: »Ro­ ščov­Pet­ er­se­j­na­ pra­ vu­ v­parkl­ na.­Je­na­ ro­ be­oble­ ku­ko­ žuh­pa­j­ho­ du­po­hi­ šah­s­ket­ no.­On­je­ biv­kot­parkl.­Pol­en­drug­se­j­pa­na­ pra­ vu­v­Mi­ klav­ ža.­ Po­so­pa­ta­ krat­ho­ dil­kr­ene­par­dni­pred­Mi­ klav­ žam,­ naj­ več­pa­na­pred­ ve­ čer.« (387) Sko zi vse le to je člo vek te sno po ve zan z ver ski mi obi ča ji. Tre ba pa je do da- ti, da so po Ku re to vem mne nju par ke ljni ali hu di či še osta nek ani mi stič ne sto pnje člo ve ko ve ga raz vo ja, ko je zim ski čas do ba du hov, saj se na zem ljo vra ča jo du- ho vi raj nih. Raz ni na šem ljen ci so svoj čas pred stav lja li du ho ve pre dni kov in de mo ne ra sti, ki so do bi li v ob ho- dih sv. Mi klav ža kr ščan ski obraz in so po sta li par ke ljni, ki so kaz no va li po re dne otro ke (Ku ret, 1989a: 223). Člo vek pa je tu di vra že ve ren: »Pra­ vjo:­če­češ­sli­ šat,­ ku­ gá­žvi­ na­gu­ va­ ri,­de­morš­na­svet­ve­ čer­ob­pov­ noč­od­ pra­ pro­ ta­ sme­dat­v­var­ žet.­Pa­vse­slišš,­ku­ gá­se­kra­ ve­pu­ go­ var­ ja­ jo,­ kva­se­žvi­ na­pu­ go­ var­ ja.« (397) »Včash­ so­pravl,­de­tist,­k­hi­ šo­va­ hta,­k­gre­ jo­drug­k­polno­­­ čnc,­da­če­gre­ukrog­hi­ še,­de­vse­vid,­ku­ gá­bo­druh­ let.­Edn­je­pa­se­ be­vi­ du­na­pa­ rah.« (398) Ku ret na va- ja, da je po vsej Evro pi raz šir je na ve ra, da v sve ti no či ži va li go vo ri jo in da se po go var ja jo, kaj se bo zgo di lo v na sled njem le tu (Ku ret, 1989a: 331). Vse sko zi je pri sot na po do ba de lov ne ga člo ve ka, te- sno po ve za ne ga z do mom in zem ljo. Kon ča ne mu opra- vi lu sle dita spro sti tev in dru že nje: »Vse­sor­ te­je­bvó.­ Smo­gnoj­nu­ sil,­prst­nu­ sil,­kist,­nket­pr­en­ mu­nket­p r­en­ mu.­Po­zvčer,­zvčer­so­pa­na­večh­mesth­pl­­ sal.­Préh­so­prst­nu­ sil­pa­gnoj­nu­ sil,­po­so­pa­plsal.­ Kó­ la­j­bvó.« (411) Pri lož nost za dru že nje je bi la na va si tu di smrt. Po koj nik je le žal na svo jem do mu in so ro dni- ki ter va šča ni so ob njem be de li tu di dve no či: »Smo­ kru­ pil­včash,­ni­blo­vežc,­vse­sor­ te­vi­ ce­smo­pravl­pa­ …­Zdej,­če­j­bl­tak,­če­j­biv­sta­ rej­ ši,­so­pel­pa­vi­ ce­gu­vórl­pa­vse­što­ ri­ je,­ku­ ko­j­blo­md­voj­ no­pa­ta­ ke­stva­ ri.­ Če­j­pa­kér­bl­tak,­da­j­mav­mlaj­ ši,­tist­so­pa­pol­mav­­ bl­mu­ lil­pa­bl­kul­ turn­se­ubna­ šal.­ Če­j­pa­en­sam­ biv,­pa­da­j­str­biv­tmla­ke­čez­osmst­let,­to­j­blo­pa­ bl­ži­ vahn.­Tu­ ki­ubi­ čaj­ no­ ni­ smo,­mel­so­pa­vse­sor­ te,­ v­Pud­ górj ­so­ri­ htar­ ja­t vkl.« (426) Ša lji ve pri po ve di Po do be ša lji ve ga, hu do mu šne ga člo ve ka sre ča mo v raz del ku ša lji vih fol klor nih pri po ve di. »Spra­ vu­se­j­ tud­enkt­u­hru­ ško,­po­j­pa­sku­ vi­ ku­k­so­ va.­Poj­pa­­ ldem­ni­blo­všeč,­ker­sko­ vik­so­ ve­po­ na­ zar­ ja,­ de­bo­ker­ v­žlaht­al­pa­v­vas­umru.­Poj­so­pa­en­ mo­Vov­ kov­ mo­ rekl:­‘Jo­ že,­pejt­dol,­v­hrušk­sku­ vi­ ka.’­ Bla­j­pa­me­ seč­ na­noč,­on­je­ke­pršu.­Je­pa­Dulinšk­vi­ du,­je­pa­djav:­ ‘Jo­ ža,­sej­ni­so­ va,­to­sm­jest,­de­novš­stre­ lu!’­On­je­biv­ za­što­ se.­En­Du­ lin­ škov.­ Boh­ve,­kdaj­je­že­umru.­To­mi­ je­Šte­ fan­pra­ vu.« (477) Pri sot ne so tu di po do be lo kal- nih ju na kov in nji ho vih do go div ščin. Eden izmed njih je Grk man: »Enkt­sm­biv­na­straž,­bó­je­po­ zim.­Bliz­ me­ ne­so­tlil­vov­ kov,­pa­me­j­gra­ tov­strah­pa­sm­zle­ zu­ na­dre­ vu.­Na­dre­ ves­sm­se­spom­ nu,­ d­sm­po­ za­ bu­ pu­ šo,­prsvonno­pr­dre­ ves.­Kva­nj­pa­zdej?­Ja,­nč,­ uscav­sm­se­na­ko­ pit­pu­ še,­k­j­curk­zmrz­ nu,­sm­pa­ oh­ ka­pu­ šo­po­led ­k­seb­po­ teg­ nu.« (479) Ve li ko ša lji vih do god kov je pos prem lje nih z al ko ho- lom, po se bno v mo ških dru žbah, kot je lov ska: »Več­ kat­ smo­lum­ pal,­ nkt­smo­šl­pa­tud,­k­smo­gor­ja­ gal,­ smo­šl­du­ mu,­smo­pa­na­Kučévm,­tle­k­sta­dve­hi­ še,­ ta­zgorn­pa­ta­spodn­Ku­ čé­ var,­ smo­pa­tm­lum­ pal,­ smo­se­pa­tud­mal­na­ pil­šnop­ sa­pa­tko­naprj.­In­je­biv­ …­smo­mel­pa­en­ ga­modrga­ja­ gra,­kér­je­zme­ ri­ns­upu­ zar­ ju,­ d­je­tre­ ba­pr­pjač­mer­ co­met,­de­se­pre­ več­ ne­napijš.­On­se­je­pa­takt­pa­na­ piv­tle­per­ta­zgorn­­ mu­Ku­ čé­ var­ ju,­ k­je­šu­dam,­je­šu­ud­Ku­ čé­ var­ ja,­ ke­prot­ Se­ lom­je­pa­ena­oz­ ka­ste­ za­pa­ta­ ka,­str­ ma,­sj­veš,­pr­ ke­na­du­ li­ no­pa­to.­Ti,­in­je­tm­šv­pu­stez­ke­in­je­pud­ pót­pa­ du,­ne.­In­je­kó­ mi­vn­pršu!­In­pol­so,­so­ga­ob­ dolžl,­da­je­mer­ co­zgu­ bu!« 6 Za klju ček Po se bno vre dnost do da jo zgod bi še ose bno stne raz sež no sti pri po ve do val cev. Ne ka te ri so do da li svo je raz la ge. Ta ko si pri po ve do va lec raz la ga dej stvo, da je bi lo še pred dru go sve tov no voj no ve li ko po ja vov v zve- zi s ča rov ni ca mi, ki so po voj ni iz gi ni li: »Te­ ga­je­blo­še­ prd­dru­ go­svtvno­voj­ no­ugromn,­d­so­bli­lju­ dje­pol­ pre­ pri­ čan,­ da­s­tem,­k­je­blo­tok­teh­de­ to­ na­ cij,­ ud­th­ bomb,­ud­te­ ga­gro­ ma­v­zra­ ku­in­vsga,­s­tem­so­črovn­­­ ­ ce­eno­ stav­ no­ iz­ gin­ le­…« (76) Dru ga pri po ve do val ka si nji ho vo iz gi no tje raz la ga dru ga če: »Da­ nes­je­to­dru­ ga­ če,­se­ deš­v­av­ to,­pa­co­ pr­ ni­ ce­ ne­pri­ de­ jo­zra­ ven.« (77) Ena od pri po ve do valk ča rov ni ce raz la ga z dej stvom, da so bi le to izob če ne žen ske ali pa ti ste, ki so ime le ne- za kon ske otro ke, saj je bil to »včash­greh,­še­pa­še!« (90). Za ni miv je pre blisk spret ne pri po ve do val ke prav - lji ce Li si ca je šva v Gor jan ce (16): »Na­ ve­ li­ ča­ va­ se­je,­ men­se­zdi,­po­Thin,­je­vze­ va­pot,­de­bi­šla­v­Gor­ jan­ ce.« Sub jek tiv nost do da jo pri po ve do val ci s svo ji mi re flek si- ja mi, s ka te ri mi po u dar ja jo svo je do živ lja nje:­»Jest­tle­ zme­ ri­zjokam,­ma­ ma­mi­je­prpuvdvala­to­zgod­ bo.«­ (184) Ali ob za ključ ku so ci al ne po ved ke, ki pred na mi raz gri nja pre tres lji vo zgod bo o odra šča nju in ne ra zu- me va nju: »Pol­sm­se­pa­po­ ro­ či­ la,­ sm­bla­pa­spet­de­ kla.­Zdej,­kje­mož­umrl,­s m­pa­go­ spa.« (322) Tu di v zgo do vin ske do god ke se vple ta pri po ve do- val če va re flek si ja ali nje go vo sta li šče: »Kamnk­je­biv­ včas­drgačn.­Zdej­pa­ne­vem,­za­ ku­ ga­je­tko­pu­ sto.« (296) Na le ti mo tu di na tra di ci o nal ne za ključ ke: »No,­poj­ pa­konc.­Po­sm­šva­pa­jest­dam!«­(16)­ Ali: »Sam­po­pa­ jest­ne­vem,­po­s m­šla­pa­spat!« (29) So do bnost se z be se da mi ali re flek si ja mi pre ple ta z iz ro či lom tu di v na ših po ved kah. Pri po ve do va lec pra vi, da ni re če no, da so lju dje »na kla da li«, to rej si izmiš lje- va li (132), k ma lo graj ski Ve ro ni ki je šla kar de le ga ci ja, ki se je­»skp­zbra­ la« (1), po voj ni pa so bi li mla din- ci »um­ va­ dínc «, kar po go renj sko po me ni omla din ci (306). Da pa so do bni čas ne pri ne se sa mo do bre ga, kar so lah ko tu di zmr zo val ne skri nje, pač pa tu di raz- rah lja ne ve zi, nam po ve pri po ve do va lec ta ko le: »Zdej­ je­pa­vse­mal­čudn,­kukr­de­je­vse­skp­pr­Mer­ ka­ torj.« Cerkev­svete­Ane­med­gradnjo.­Ilustracija­Mojca­Fo­Sekulič. 188Razprave – etnologija 189 Razprave – etnologijaOris­zbiranja­in­vsebine­slovstvene­folklore­ v­kamniški­občini­za­knjigo­Čuden­prečudež:­podoba­človeka­skozi­folklorne­pripovedi­­Povzetek­ Članek prikazuje podobo človeka v kamniški slovstveni folklori, ki sta jo avtorici spoznali ob zbi-ranju, urejanju in objavi pripovedi za knjigo Čuden­ prečudež, ki je leta 2009 izšla v zbirki Glasovi (Celj-ska Mohorjeva družba) kot 37. po vrsti. Z besedo kamniško mislimo na celotno področje kamniške občine in ne zgolj na območje mesta Kamnik. Glasovi objavljajo folklorne pripovedi s slovenskega govornega področja. Pobudnica in dolgoletna urednica te zbirke je dr. Marija Stanonik. V knjigi je zbrano gradivo, ki so ga po ustnem pričevanju zapisali različni zapisovalci v zadnjih 30-ih letih, največ gradiva pa sta zapisali av - torici Breda Podbrežnik Vukmir in Irena Kotnik, ki sta gradivo tudi uredili in pripravili za objavo. Pripovedi, ki so zbrane v knjigi Čuden­prečudež, ohranjajo kul- turno dediščino Kamnika in okoliških vasi, prikazujejo materialno, socialno in duhovno kulturo daljnih in tudi bližnjih prednikov. Izražajo zgodovinsko zavest ljudi, tako osebno kot kolektivno. V članku avtorici skušata prikazati predvsem mo- tiv človeka, njegovega doživljanja in reflektiranja na okoliščine, kakor se to izraža v folklornem gradivu. Folkorizacija je prinesla mnoge predelave prvotnih mit-skih elementov in motivov folklornega pripovedništva, v čemer se odraža posebnost lokalnega okolja. Pomembni pa sta dve spoznanji. Prvo je, da arhetipski elementi kot različice mednarodnih elementov kažejo na to, da je bil naš geografski prostor ves čas odprt in prehoden. Drugo pa je, da je tipično okolje vplivalo na življenjske okoliščine, te pa na vsebino in različice pripovedi, ki so se ustno širile med ljudmi. V članku se avtorici dotakneta prikaza njunega dela, ki je bilo razpeto med terenom in kabinetom in pri ka-terem sta naleteli na vprašanje folklorizacije – kako nastajajo in se širijo ter »oprijemajo« različice motivov. V vsebinski in motivni analizi pa prikazujeta podobo človeka. Sledita razporeditvi gradiva iz knjige, kjer so pripovedi razdeljene v naslednje razdelke: pravljice, bajčne pripovedi, strašljive, legendne, zgodovinske, socialne, anekdote, etnološke in šaljive pripovedi. V pravljicah se dotaknemo mitskih elementov, v bajčnih so sledi subjektivnega že močnejše, na kar kažejo na primer podobe coprnic, zanimivi so tudi odzivi na nadnaravne dogodke, kar naj bi bila tudi divja jaga. V strašljivih pripovedih se človek sooča s silovitostjo narave v prvinskem elementu in se zaveda svoje ran-ljivosti, tudi tukaj priznava nadnaravno, čeprav pa se nekateri znajo soočiti tudi s prihajajočo smrtjo kot ses-tavnim delom življenja. Legendne pripovedi kažejo na močne krščanske korenine in strah pred presežnim, kar najbolj nazorno kažejo razširjene pripovedi o skrunitvi razpel ali križev ter kazni, ki so doletele skrunitelje. Zgodovinske pripovedi kažejo naše pred-nike v različnih zgodovinskih obdobjih, tokrat pa se podobi človeka pripišejo še nekatere druge osebne lastnosti: pogum, iznajdljivost, nagon po preživetju, šaljivost in strašne preizkušnje v vojnem času. V so-cialnih pripovedih slikamo človeka skozi njegova življenjska obdobja in v različnih položajih, skušali pa smo zajeti tako podeželske kot mestne motive. Anekdote kažejo ljudi, ki so se vtisnili v spomin: pre-rok Svatenškov Johan, duhovnik in zdravilec Jurij Hu-mar, berači, posebneži. Etnološke prikazujejo navade prednikov od miklavževanja dalje, njihovo vraževerje pa tudi navezanost na dom in druženje. Šaljive so na koncu in kažejo človeka v njegovi svetli podobi, kot hu-domušnega človeka, ki bodisi pripoveduje nenava dne zgodbe iz prve svetovne vojne ali pa svoje lovske do-go divščine. Vse to podkrepita s tipičnimi pripovedmi iz knjige, zapisanimi v narečnem jeziku. Collecting­the­Information­and­Other­Materials­ about­the­Kamnik­Municipality­Literary­Folklore­for­the­Literary­Work­Čuden­prečudež:­the­Image­of­a­Man­through­Traditional­Folk­Tales­­­Summary The article presents the image of a man in Kamnik literary folklore based on the folk tales the two authors collected while gathering material for the literary work Čuden­prečudež. It was published in 2009 in the col- lection of Glasovi (Celjska Mohorjeva družba), which specializes in publishing Slovene folk tales. Dr Marija Stanonik is the initiator and has been an editor for many years. This literary work is a collection of folk tales written over the past 30 years based on oral tra-dition. The materials were organized and revised by the two authors, Breda Podbrežnik Vukmir and Irena Kotnik, who put down most of the tales themselves. Folk tales, gathered in the book Čuden­prečudež pre- serve the cultural heritage of Kamnik and the sur - rounding villages since they depict the material, social and spiritual culture of our forefathers. They express the personal and collective consciousness of the peo-ple living in these areas. The authors’ main goal is to present the motive of the people, their experience and reflections on the conditions they lived in, as expressed in the folk tales. The oral tradition brought many alterations to original mythological elements and motives of folk tales, which reflect in the peculiarity of the local environment. The detailed comparison of many stories brought the au-thors to the recognition that the archetypical elements as varieties of international elements point to the fact that our geo graphical position was highly transitional. The typical surroundings and environment influenced the locals and thus the contents of the oral tradition. The authors also came across an important ques- tion of folklorisation – the way certain motives are spread and grasped. The folk tales in the book are organized as follows: fairy tales, myths, horror tales, legends, historical tales, social tales, anecdotes, ethnological and humor - ous tales. Fairy tales have several mythical elements. Myths carry traces of subjectivity where images of witches and supernatural beings are present. Hor - ror stories mostly present the fierce power of nature compared to the vulnerability of human beings and transience of life. Elements of Christianity are present in legends since they most commonly picture people desecrating the crucifixes and the terrible inexplicable punishments coming upon them. Historical tales de-scribe lives of our ancestors where additional charac-teristics are attributed to the image of a man; bravery, ingenuity, instinct of self-preservation, humorousness and horror ordeals of the two Wars. Social tales depict towns and country people throughout all periods of life and in various situations. Anecdotes present the most memorable people, such as Prophet Svatenškov Johan, priest and healer Jurij Humar, beggars and old codgers. Ethnological tales describe customs and tra-ditions of our forefathers, their superstition and attach-ment to home and social life. Humorous tales present the man from its bright side as a waggish character telling either hunting adventures or stories from WWI. In addition to all the above, several narratives written in local dialect are included in the book. Li te ra tu ra CEVC, Emi li jan, 1958: Ve ro ni ka z Ma le ga gra du. V: Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik, 4. 111–145. CEVC, To ne, 1973: Pri po ve dno iz ro či lo o gam sih z zla ti mi par klji iz Kam ni- ških Alp. Tra­ di­ ti­ o­ nes, 2. 79–86. CEVC, Tone, 1974: Okam ne la ži va bi tja v slo ven skem ljud skem iz ro či lu. Tra­ di­ ti­ o­ nes, 3. 81–112. CEVC, Tone, 1993: Ve­ li­ ka­pla­ ni­ na­:­živ­ lje­ nje,­ de­ lo­in­iz­ ro­ či­ lo­pa­ stir­ jev. 3., do pol nje na izd. Ljub lja na: sa mo zal. T. Cevc, In šti tut za slo ven sko na ro do- pi sje Znan stve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. CEVC, To ne, 2009: Opom be in ko men tar ji. V: Ve­ ro­ ni­ ka­ z­Ma­ le­ ga­gra­ du­:­ kam­ ni­ ške­po­ ved­ ke­in­prav­ lji­ ce. Kam nik: Ma tič na knjiž ni ca Kam nik. DA PIT, Ro bert, KRO PEJ, Mo ni ka, 1999: Baj na bi tja na ra ve v slo ven skem ljud skem pri po ve dniš tvu. V: Vi­ so­ ko­v­go­ rah,­glo­ bo­ ko­v­vo­ dah­:­ve­ li­ ka­ ni,­vi­ le­ in­po­ vo­ dni­mo­ žje. Ra dov lji ca: Di dak ta. GRIČ NIK, An ton, 1995: Noč­ima­svo­ jo­moč,­Bog­pa­še­ve­ čjo­:­Po­ hor­ je­pri­ po­ ve­ du­ je. Ljub lja na: Kmeč ki glas. Zbir ka Gla so vi, 8. HA DA LIN, Jel ka, 1994: Fol klor na pri po ved – od pri po ve do val cev k bral cem, Tra­ di­ ti­ o­ nes, 23. 161–176. KURET, Niko, 1989: Praz­ nič­ no­ le­ to­Slo­ ven­ cev­ :­sta­ ro­ svet­ ne­ še­ ge­in­na­ va­ de­ od­po­ mla­ di­do­zi­ me. Ljub lja na: Dru ži na. 1. zve zek. KURET, Niko, 1989a: Praz­ nič­ no­ le­ to­Slo­ ven­ cev­ :­sta­ ro­ svet­ ne­ še­ ge­in­na­ va­ de­ od­po­ mla­ di­do­zi­ me. Ljub lja na: Dru ži na. 2. zve zek. MA TI ČE TOV, Mil ko, 2000: K no vi iz da ji slo ven skih prav ljic. V: Slo­ ven­ ske­ na­ ro­ dne­prav­ lji­ ce. Ljub lja na: Mla din ska knji ga. MA TI ČE TOV, Mil ko, 1956: Ljud ska pro za. V: Zgo­ do­ vi­ na­ slo­ ven­ ske­ ga­ slov­ stva. Ljub lja na: Slo ven ska ma ti ca. POD BREŽ NIK VUK MIR, Bre da, KOT NIK, Ire na, 2009: Ču­ den­pre­ ču­ dež­ :­fol­ klor­ ne­in­dru­ ge­pri­ po­ ve­ di­ iz­Kam­ ni­ ka­ in­oko­ li­ ce. Ce lje: Druš tvo Mo hor je va dru žba, Celj ska Mo hor je va dru žba. Zbir ka Gla so vi, 37. STA NO NIK, Ma ri ja, 1991: Et no log in do ma či kraj. Lo­ ški­raz­ gle­ di. 171–184. STA NO NIK, Ma ri ja, 2001: Te­ o­ re­ tič­ ni­ oris­slov­ stve­ ne­ fol­ klo­ re. Ljub lja na: Za- lo žba ZRC, ZRC SA ZU. STA NO NIK Ma ri ja, 2008: In­ ter­ di­ sci­ pli­ nar­ nost­ slov­ stve­ ne­ fol­ klo­ re. Ljub lja na: Za lo žba ZRC, ZRC SA ZU. ŠMI TEK, Zma go, 1998: Kri­ stal­ na­ go­ ra­:­mi­ to­ lo­ ško­ iz­ ro­ či­ lo­Slo­ ven­ cev. Ljub- lja na: For ma 7. VE­ RO­ NI­ KA­ z­Ma­ le­ ga­gra­ du­:­kam­ ni­ ške­ po­ ved­ ke­in­prav­ lji­ ce. Iz bra le in ure- di le Bre da Pod brež nik Vuk mir, Ma ja Šin ko vec Rajh, An dre ja Štor man Vreg; ilus tri ral Kos tja Gat nik; opom be in ko men tar ji To ne Cevc. Pre nov lje na in do pol nje na izd. Kam nik: Ma tič na knjiž ni ca, 2009. Ro ko pi si HVA LE, Fran ce: Na­Se­ la­gre­ mo. Tip ko pis. 190Razprave – etnologija Knjige­Janeza­V.­Valvasorja­Slava­vojvodine­Kranjske­(1689),­diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik­ 191 Razprave – etnologijaIvan­ ka­Uča­ kar,­prof.­ Šol­ ska­ulica­5,­Kam­ nik Ne­ koč­je­bi­ lo­je­ ze­ ro Kam ni ški ko lek tiv ni spo min in iden ti te ta me sta Čas­ne­te­ če,­tem­ več­tra­ ja­in­se­ohra­ nja;to­spo­ mi­ nu­omo­ go­ ča,da­po­ tu­ je­v­nas­ prot­ ni­sme­ ri­ilu­ zor­ ne­ ga­to­ ka­ča­ sa.Spo­ mi­ ni­se­ohra­ nja­ jo­prav­za­ ra­ di­ma­ te­ ri­ al­ ne­ ga­oko­lja,­ki­nas­ob­ da­ ja.Ma u ri ce Halbwachs,­Ko­ lek­ tiv­ ni­spo­ min,­2002 V le tu 2009 smo praz no va li 780-let ni co, od kar je bil Kam nik ome njen kot me sto. Vse le to so te kle pri re- di tve. Ta ko je tu di Druš tvo sv. Ja ko ba po va bi lo me ne, knjiž ni čar ko, da no vem bra pri pra vim li te rar ni ve čer z na slo vom Kam­ nik­v­li­ te­ rar­ nih­ de­ lih­(Kam­ ni­ ča­ nov). Iz obil ne be re spo min ske pro ze in le pe knji žev no sti sem iz bra la pre cej odlom kov in jih sku paj z bral ci To ne- tom Fti čar jem, An že tom Sla no in Ano Nu šo Gre go rič po ve za la v mo za ik. Kje sem iska la? Pre gle da la sem do moz nan sko zbir ko v Ma tič ni knjiž ni ci Kam nik, upoš- te va la bi bli o gra fi jo, ob jav lje no v Kam­ ni­ škem­ zbor­ ni­ ku­ XIII (1996), se po go var ja la, kli ka la po sple tu, pi sa- la znan cem. Hva la vsem, ki ste mi po ma ga li. Ka te ri mo ti vi opre de li jo me sto Kam nik? Po jav lja se jih več (Ve ro ni ka, Ma li grad, je ze ro, me stne uli ce, pre bi val ci, ori gi na li, voj ni čas, oko li ca me sta, go re). Za pred sta vi- tev na li te rar nem ve če ru smo iz bra li vsa ke ga ne kaj, z odlom ki smo pred sta vi li pah lja čo ču stev, odno sov, po- gle dov, spo mi nov. Ko sem se lo ti la pi sa nja član ka, sem ime la na iz bi ro dve po ti. Ali na da lje va ti, kjer je kon čal Emil Ce sar, ki je v pre gle dnem član ku Kam­ nik­in­oko­ li­ ca­v­slo­ ven­ Fo­ to­ mon­ ta­ ža­Ma­ lo­ graj­ sko­je­ ze­ ro.­Av­ tor­Pri­ mož­Zu­ pan.ski­knji­ žev­ no­ sti­ (Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik, 1958) že pred sta vil sta rej še av tor je, ali sle di ti vzo ru Emi li ja na Cev ca, ki je isto le to ob ja vil vse va ri an te pri po ved ke­Ve­ ro­ ni­ ka­ z­Ma­ le­ ga­gra­ du­(Kam­ ni­ ški­zbor­ nik, 1958). Odlo či la sem se, da ve čjo po zor nost po sve tim ene- mu mo ti vu – mo ti vu (Kam ni ške ga/Ma lo graj ske ga) je ze ra. Pre gle da la sem do sto pne ina či ce pri po ved ke, pre bra la, kaj o ge o lo ški pre te klo sti kam ni ške po kra ji- ne pra vi zna nost in se spra še va la o sim bol nih po me nih mo ti vov. Kot ge o log raz bi ra da ljno pre te klost iz kam nin in nji ho ve obli ke, kot ar he o log iz dro bnih pred me tov skle pa o na či nu živ lje nja, ta ko po zor ni bral ci, oprem lje- ni z ve de nji iz li te rar ne zgo do vi ne in te o ri je, so ci o lo gi je, et no lo gi je, an tro po lo gi je, po sku ša mo raz bra ti, kaj nam pri po ve do va no in za pi sa no iz ro či lo spo ro ča o pre te klo- sti pre bi val cev Kam ni ške ga, pa tu di kaj spo ro ča nam tu in se daj. Do mi nan tna fi gu ra kam ni ške ga gr ba je sko pu šna gro fi ca Ve ro ni ka, ne sreč na, za kle ta pol ka ča pol žen- ska, to da v spod njem de lu sta kar dva zma ja. Se kdaj spra šu je mo, kaj za me sto in nje go vo iden ti te to po me- ni jo zma ji? Og nje na bi tja, ži ve ča v je ze rih in ob iz vi rih. Kaj sim bo li zi ra je ze ro? Kdo je vi tez Vr to mir, vi tez, bo- rec, ki mu po ma ga star čkov svet in ču dež ni pr stan, da pre ma ga zma ja in re ši pri ho dnost dru ži ne? Moj za pis je ese ji sti čen, ni in ter pre ta ci ja ali po glob- lje na ana li za. V ča su sve tov ne ga sple ta in mno ži ce raz- drob lje nih in for ma cij po nu jam v bra nje odlom ke raz lič- nih ina čic po ved ke o je ze ru, ci ta te iz ge o lo ških raz prav in »de fi ni ci je« sim bo lov. Od go vo re po i šči te sa mi. Od go- vo ri so va ši. Do vo lje no di a go nal no bra nje, pre ska ko- va nje, vra ča nje k odlom kom, ra zi sko va nje na ve de nih vi rov. Pr vi pred sta vi Kam nik Val va sor v Sla­ vi­voj­ vo­ di­ ne­ Kranj­ ske pred tri sto le ti. Že v dru gem, tre tjem od stav- ku za pi še pri po ved ko, ki se v slo ven skem pre vo du M. Ru pla sli ši ta ko le: 192Razprave – etnologija 193 Razprave – etnologija Kjer­sto­ ji­da­ nes­me­ sto,­je­ba­ je­bi­ lo­ne­ koč­je­ ze­ ro.­ Še­pred­ne­ kaj­le­ ti­so­na­ob­ zi­ dju,­na­ta­ ko­ime­ no­ va­ nem­ Ma­ lem­gra­ du,­vi­ de­ li­že­ lez­ ne­obro­ če,­ki­so­jih­ra­ bi­ li­za­ pri­ ve­ zo­ va­ nje­ la­ dij.­Je­ ze­ ro­se­je­ba­ je­od­ te­ ka­ lo­ tam,­kjer­ gre­pot­iz­me­ sta­v­pred­ mes­ tje,­ Šut­ na­ime­ no­ va­ no,­ k­ far­ ni­cer­ kvi.­Kjer­pa­te­ če­da­ nes­re­ ka­Bis­ tri­ ca,­je­bi­ lo,­ pra­ vi­ jo,­je­ ze­ ro­ta­ ko­vi­ so­ ko,­da­je­Ma­ li­grad­le­ žal­spo­ daj­ ob­vzno­ žju­go­ re;­ta­go­ ra­da­je­bi­ la­ta­ krat­eno,­poz­ ne­ je­ pa­da­se­je­raz­ ce­ pi­ la­ na­dvo­ je,­ker­se­je­utr­ gal­stra­ ho­ vit­oblak.­Na­ta­na­ čin­sta­se­lo­ či­ la­brat­ ska­gra­ do­ va­ Ma­ li­in­Sta­ ri­grad.­Po­sta­ rem­pri­ po­ ve­ do­ va­ nju­ je­te­ daj­ je­ ze­ ro­pre­ pla­ vi­ lo­ men­ ge­ ško­ po­ lje,­odne­ slo­sa­ mo­ stan­ med­Men­ gšem­ in­Hol­ mcem­ ter­po­ se­ ja­ lo­ po­ lje­s­to­ li­ ko­ ku­ pi­ka­ me­ nja.­ Me­ je­je­ ze­ ra­po­ stav­ lja­ sta­ ro­iz­ ro­ či­ lo­k­ cer­ kvi­v­Nev­ ljah,­ ki­je­po­ sve­ če­ na­ sv.­Ju­ ri­ ju,­pa­jo­še­ da­ nes­mno­ gi­ime­ nu­ je­ jo­ Sv.­Ju­ rij­ob­je­ ze­ ru;­tu­je­bi­ la­ ne­ koč,­pra­ vi­ jo,­tu­ di­pra­ fa­ ra.­(Val­ va­ sor,­1994:­250) Do dru ge sve tov ne voj ne so v ar hi vu fran či škan ske- ga sa mo sta na hra ni li ne kaj let sta rej ši ro ko pis, pi san v ita li jan šči ni. Be se di lo je raz bral in pre ve del Fran ce Ste lè. Kam­ ni­ ško­ me­ sto­je­ze­ lo­sta­ ro,­v­po­ gan­ skih­ ča­ sih­so­ bi­ li­(tod)­tri­ je­gra­ do­ vi,­me­ sta­pa­ni­bi­ lo;­na­kra­ ju,­kjer­ je­da­ nes­me­ sto,­je­bi­ lo­ve­ li­ ko­je­ ze­ ro,­ki­se­je­raz­ te- za­ lo­od­Kam­ ni­ ka­ do­oko­ li­ ških­ hri­ bov.­Od­ome­ nje­ nih­ gra­ dov­pa­je­bil­eden­na­ve­ čjem,­dru­ gi­na­ma­ njšem­ hri­ bu­nad­me­ stom,­ tre­ tji­pa­na­men­ ge­ škem­ hri­ bu.­V­ njih­so­pre­ bi­ va­ li­ tri­ je­ma­ li­ ko­ val­ ski­ bra­ tje,­ki­ni­ so­bi­ li­ni­ ko­ li­slož­ ni;­ve­ dno­so­se­kla­ li­in­spo­ pa­ da­ li­ med­se­ boj.­ Kon­ čno­se­je­v­tem­kra­ ju­za­ ko­ til­zmaj,­ki­se­je­ta­ ko­ moč­ no­pre­ mi­ kal,­ da­je­raz­ bil­raz­ vot­ lje­ no­ go­ ro,­ki­je­za­ dr­ že­ va­ la­ je­ ze­ ro,­in­to­se­je­raz­ li­ lo­pa­po­ lju­oko­ li­ hri­ ba,­zmaj­pa,­ki­mu­je­zma­ njka­ lo­ vo­ de,­je­na­po­ lju­ po­ gi­ nil.­Na­ to­je­na­me­ stu,­kjer­je­bi­ lo­je­ ze­ ro,­na­ stal­ lep­in­pri­ ja­ zen­ kraj,­kjer­so­zgra­ di­ li­me­ sto,­in­ko­so­ pri­ šli­učen­ ci­sv.­Mo­ hor­ ja­ in­For­ tu­ na­ ta,­ so­spre­ o­ br­ ni­ li­ ta­ moš­ nje­ pre­ bi­ val­ ce­ h­kr­ ščan­ ski­ ve­ ri.­Ko­so­ti­vi­ de­ li­le­ pi­ču­ dež,­so­po­vzo­ ru­me­ sta­Be­ ri­ ta­iz­ bra­ li­za­za­ vet­ ni­ co­ sv.­Mar­ je­ to,­da­bi­bi­ li­re­ še­ ni­zma­ ja­....­V­ča­ su­pa,­ko­se­ je­raz­ li­ lo­je­ ze­ ro,­je­osta­ lo­v­tem­gra­ du­le­eno­de­ kle­z­ ime­ nom­Ve­ ro­ ni­ ka. Re­ la­ tio­no­ ta­ bi­ li­ um­ Con­ ven­ tus­ Cam­ ni­ cen­ sis­ da­ ta­ Il­ lu­ str.­Do­ mi­ no­Ba­ ro­ ni­Io­ an­ ni­Waikiardo­ Val­ va­ sor­ Die­ 27.­Au­ gu­ sti­1684­ (Cevc, 1958: 141, Hro va tin, 2007: 108) Oba pri me ra ka že ta, da je iz ro či lo, spo mi nja nje in pri po ve do va nje, kro ži lo v več ina či cah. Val va sor v ti ska ni ver zi ji pre vi dno za pi še, da je ba je bi lo ne koč je ze ro, ne ur ju pri pi še iz li tje, pa tu di čas opre de li – v Men gšu naj bi že bil sa mo stan. Ro ko pis po mak ne je- ze ro v pred kr ščan ski čas, iz li tje je ze ra pa pov zro či mi- tič no bi tje – zmaj. Ka ko bra ti, ka ko ra zu me ti po me ne ene in dru ge po ved ke? Ra zi šči mo še, kaj o mo re bit nem je ze ru pra vi zna- nost. Pa daj mo pre dnost pre u če val cem kam nin. Geo- lo gi ja ugo tav lja na pod la gi vr ste kam nin, da je ob spod- nji Nev lji ci je ze ro bi lo. Mar­ sik­ do­ si­je­že­za­ sta­ vil­vpra­ ša­ nje,­ ka­ ko­je­mo­ gla­ na­ sta­ ti­krat­ ka­pre­ dor­ na­ do­ li­ na­med­Ma­ lim­in­Sta­ rim­ gra­ dom,­ ko­je­ven­ dar­v­ne­ po­ sre­ dni­ bli­ ži­ ni­bi­ lo­do­ volj­ pro­ sto­ ra­ za­reč­ no­stru­ go­po­znat­ no­manj­od­ por­ nem­gre­ be­ nu.­ Vse­ka­ že,­da­je­mo­ gla­to­do­ li­ no­us­ tva­ ri­ ti­edi­ no­ le­Nev­ lji­ ca,­ ki­ji­je­na­ ko­ pi­ če­ ni­ prod­one­ mo­ go­ čil­ ne­ po­ sre­ den­ do­ stop­do­Kam­ ni­ ške­ Bis­ tri­ ce­in­je­bil­za­ to­ njen­tek­od­ mak­ njen­ pro­ ti­ju­ gu.­Za­ ra­ di­te­ ga­je­bi­ la­pri­ si­ lje­ na­vre­ za­ ti­si­svo­ jo­stru­ go­in­je­ta­ ko­po­ la­ go­ ma­ us­ tva­ ri­ la­bis­ tri­ ški­vzpo­ re­ dno­ do­ li­ no.­V­te­ ku­na­ dalj­ nje­ ga­ raz­ vo­ ja­pa­sta­se­Nev­ lji­ ca­in­Kam­ ni­ ška­ Bis­ tri­ ca­ta­ ko­ pri­ bli­ ža­ li,­ da­sta­se­na­ po­ sled­ zdru­ ži­ li.­Prav­ za­ prav­ je­ Nev­ lji­ ca­Kam­ ni­ ško­Bis­ tri­ co­pre­ to­ či­ la­va­ se­… Ko­so­spo­ mla­ di­ 1938­ko­ pa­ li­pri­re­ gu­ la­ ci­ ji­ Nev­ lji­ ce­pre­ cej­glo­ bo­ ke­ja­ me­za­opor­ ni­ ke­ no­ ve­ ga­mo­ stu,­ so­na­ le­ te­ li­tam­na­de­ be­ lo­plast­si­ vi­ ce.­Ta­ned­ vom­ no­ do­ ka­ zu­ je,­ da­se­je­v­Lo­ gu­raz­ vi­ lo­v­ti­ sti­do­ bi­je­ ze­ ro,­ ki­je­ob­ se­ ga­ lo­ ves­ni­ žin­ ski­pro­ stor­in­se­po­ tem­ ta­ kem­ raz­ te­ za­ lo­ ob­spod­ nji­Nev­ lji­ ci­med­Vrh­ po­ ljem­ in­Kam­ ni­ kom.­Po­ gre­ za­ nje­ in­s­tem­oje­ ze­ ri­ tev­ Lo­ ga­se­je­iz­ vr­ ši­ la­ v­würmski­ do­ bi.­/…/­Ko­ li­ ko­ča­ sa­se­je­vzdr­ ža­ lo­je­ ze­ ro­ v­Lo­ gu,­ne­ve­ mo.­Vse­ ka­ kor­ pa­mo­ re­ mo­tr­ di­ ti,­da­je­bi­ lo­ v­post­ gla­ ci­ al­ ni­ do­ bi­tam­še­pli­ tvo­je­ ze­ ro­in­da­se­je­na­ nje­ go­ vem­ dnu­te­ daj­iz­ lo­ čal­bar­ ski­ali­je­ zer­ ski­že­ le­ zo­ vec.­/…/­V­zgo­ do­ vin­ ski­ do­ bi­je­bil­Log­sa­ mo­za­ moč­ vir­ jen,­edi­ no­ le­ob­ve­ čjem­de­ že­ vju­ga­je­za­ li­ la­vo­ da,­ki­je­ vča­ sih­kma­ lu­od­ te­ kla,­vča­ sih­pa­ob­ sta­ la­tu­ di­za­dalj­ ča­ sa.­Mor­ da­mi­ sli­Val­ va­ sor­ prav­na­to­je­ ze­ ro,­ko­pra­ vi,­ da­je­bi­ lo­na­kra­ ju­zdaj­ šnje­ ga­ Kam­ ni­ ka­ ba­ je­je­ ze­ ro,­ki­ se­je­od­ te­ ka­ lo­ po­šu­ ten­ skem­ klan­ cu.­ (Ra ko vec, 1958: 5–32) Tu di ar he o lo gi so ra zi sko va li in ugo to vi li: Pa­ le­ o­ li­ tik.­ Pri­re­ gu­ la­ ci­ ji­ Nev­ lji­ ce­in­grad­ nji­mo­ stu­je­ bi­ la­od­ kri­ ta­le­ ta­1938­pla­ na­pa­ le­ o­ lit­ ska­ po­ sta­ ja.­Po­ leg­zna­ ne­ ga­ ma­ mu­ ta,­ ki­je­po­ sre­ če­ no­ re­ kon­ stru­ i­ ran­ v­Na­ ra­ vo­ slov­ nem­ mu­ ze­ ju­v­Ljub­ lja­ ni,­ poz­ na­ mo­ od­tu­ tu­ di­mi­ kro­ lit­ sko­ re­ zil­ ce,­ki­se­ga­obi­ čaj­ no­ do­ bi­v­raz­ vi­ tem­au­ rig­ na­ ci­ e­ nu.­ Ka­ sno­da­ ta­ ci­ jo­v­okvi­ ru­mlaj­ še­ ga­ pa­ le­ o­ li­ ti­ ka­ na­ ka­ zu­ je­ tu­ di­pri­ sot­ nost­ se­ ver­ ne­ ga­ je­ le­ na.­ Ta­ ko­je­pa­ le­ o­ lit­ ska­ po­ sta­ ja­v­Nev­ ljah­očit­ no­mlaj­ ša­kot­ vi­ so­ ko­ gor­ ska­ Mo­ kri­ ška­ ja­ ma­in­so­ di­naj­ ver­ jet­ ne­ je­ v­ dru­ gi­in­ ter­ sta­ di­ al­ (to­ plot­ ni­pre­ sle­ dek)­ zad­ nje­würmske­ po­ le­ de­ ni­ tve­ (Würm­II/III)­ab­ so­ lut­ no­ v­čas­pred­okoli­ 50000 le­ ti.­(Ga bro vec, 1965: 90) Po­ sto­ jan­ ka­ je­to­ rej­ži­ ve­ la­po­kon­ cu­pr­ ve­ ga­in­ ter­ sta­ di­ a­ la.­Tu­ di­kul­ tur­ no­ go­ vo­ ri­za­mlaj­ ši­čas.­Maj­ hno­mi­ kro­ lit­ sko­ re­ zil­ ce,­ki­je­edi­ ni­kul­ tur­ ni­in­ ven­ tar­ne­ velj­ ske­ po­ sta­ je,­so­vča­ sih­raz­ la­ ga­ li­ kot­au­ rig­ na­ ško.­ Da­ nes,­ po­od­ kri­ tju­šte­ vil­ nih­ no­ vih­kra­ ških­po­ staj,­ga­tol­ ma- či­ mo­bo­ lje­v­okvi­ ru­tar­ di­ gra­ vet­ ti­ e­ na,­ kul­ tu­ re,­ki­je­v­ na­ šem­pro­ sto­ ru­ zna­ čil­ na­ za­čas­fran­ co­ ske­ ga­ so­ lu­ tré­ e­ na­in­mag­ da­ lé­ ni­ e­ na.­ Na­kon­ cu­je­mor­ da­tre­ ba­še­ po­ ve­ da­ ti­ da­ naš­ nja­ na­ zi­ ra­ nja­ gle­ de­ab­ so­ lut­ ne­ sta­ ro­ sti.­Če­smo­pred­15­le­ ti­za­ pi­ sa­ li­mne­ nje­stro­ kov­ nja­ kov:­80000­let­za­Po­ toč­ ko­zi­ jal­ ko­in­Mo­ kri­ ško­ ja­ mo­in­ 50000­za­Nev­ lje,­so­da­ nes­mne­ nja­pred­ vsem­na­pod­ la­ gi­C­14­me­ ri­ tev­ni­ žja.­Ra­ zi­ sko­ val­ ci­ mi­ sli­ jo­pri­pr­ vih­ dveh­po­ sta­ jah­ na­sta­ rost­30000­in­pri­zad­ nji­20000­ let.­(Ga bro vec, 1985: 6) Ti sti, ki pri se ga te na splet, pa si oglej te http:// www.youtube.com/watch?v=JZgsTcx3auo Ve re ne Vi drih Per ko. Ar he o lo gi mi sli jo, so di jo, skle pa jo in ob dob je za- mi ka jo če da lje bli žje na še mu ča su, se pa uja me jo v sod bi z ge o lo gi – je ze ro je bi lo, ob je ze ru je bi val ho- mo sa pi ens, mi sle či člo vek. Spra šu jem se le, ali se je in for ma ci ja o je ze ru pre ne sla iz go vo ri ce v go vo ri co, iz je zi ka v je zik vse do da naš njih dni? Smo po tom ci člo- ve ka z re zil cem, ki je lo vil ma mu te – tu di v iz ro či lu, pri po ve dih, je ve ri ga od ust do ust skle nje na? Ka ko pa se je ple tla li te ra tu ra, za pi sa na be se da? Kam ni ški av tor ji so za pi so va li po ved ke, po us tvar ja li na zna ne mo ti ve in po ve li če va li svoj kraj po se bej v 2. po- lo vi ci 19. sto le tja, v ča su iska nja iden ti te te Slo ven cev in se ve da po sle dič no v ča su iska nja iden ti te te Kam- ni ča nov. Ja kob Ale šo vec je pr vič iz dal proz no de lo Vr­ to­ mi­ rov­ pr­ stan­ali­Zmaj­v­bis­ tri­ ški­do­ li­ ni­ le ta 1867, na to je z ma len ko stni mi spre mem ba mi iz šlo še pet po na ti sov (1881, 1893, 1899, 1906, 1937). Kar se dem de set let po na ti sov, neš te te pri red be za gle da li šče. Ge ne ra ci je so na pa ja le svoj spo min in svo je ču te nje. Be se di lo na- va jam iz šeste iz da je, ki jo je le ta 1937 obno vil An drej Po ga čar in v uvo du za pi sal: To­ le­prav­ lji­ co­ je­v­svo­ jih­ mla­ dih­le­ tih­v­oko­ li­ ci­Kam­ ni­ ka­ sli­ šal­in­poz­ ne­ je­tu­ di­ za­ pi­ sal­pi­ sa­ telj­Ja­ kob­Ale­ šo­ vec.­ ­ Pre­ le­ po­je­me­ sto­Kam­ nik­…­Nek­ daj­je­bi­ lo­tam,­ kjer­zdaj­sto­ ji­me­ sto­Kam­ nik,­ ve­ li­ ko­je­ ze­ ro,­ki­je­poz- ne­ je­pre­ dr­ lo­breg­med­Ma­ lim­in­Sta­ rim­gra­ dom­ter­ se­raz­ li­ lo­po­šir­ nem­po­ lju.­Nad­je­ ze­ rom­vrh­str­ me­ ga­ hri­ ba­je­stal­mo­ go­ čen­ grad,­či­ gar­raz­ va­ li­ ne­ še­se­ daj­ klju­ bu­ je­ jo­ vre­ me­ nu­ in­ve­ tru.­Tu­je­ne­ koč­go­ spo­ do­ val­ si­ lo­ vit­in­ne­ u­ smi­ ljen­ gra­ ščak­ Hin­ ko.­---­Pod­gra­ dom­ tik­je­ ze­ ra­je­sta­ la­ko­ či­ ca­sta­ re­ ga­Bo­ go­ mi­ la,­ ki­je­že­ ve­ li­ ko­let­v­svo­ jem­čol­ nič­ ku­ pre­ va­ žal­ po­ pot­ ni­ ke­ čez­ šir­ no­je­ ze­ ro.­Ni­se­bal­ne­sla­ be­ ga­vre­ me­ na­ in­ne­vi- har­ jev­/…/­Ne­ ke­ ga­ve­ če­ ra,­poz­ no­je­že­bi­ lo,­je­di­ vja­ la­Zem­ lje­ vid­–­me­ je­(dom­ nev­ ne­ ga)­je­ ze­ ra.­Av­ tor­Pri­ mož­Zu­ pan.Na­ slov­ ni­ ca­Vr­ to­ mi­ rov­pr­ stan,­1937 194Razprave – etnologija 195 Razprave – etnologija sil­ na­ne­ vi­ hta.­ Je­ zer­ ski­ va­ lo­ vi­so­s­ta­ ko­si­ lo­plju­ ska­ li­ ob­ska­ lo­ vje,­da­je­za­ glu­ ši­ lo­sle­ her­ ni­glas.­ V tej ne vi htni no či se sre ča ta mla di ju nak, tež ko ra nje ni Vr to mir in sta ri Bo go mil. Vr to mir po ja sni svo- jo uso do: po tu je po sve tu, da bi na šel oče ta, ma ter in ses tro. Prav ljič ni ele men ti se pre ple ta jo z zgo do vin- ski mi. Ko naj de ko sti mr tve ga oče ta prav na Sta rem gra du, prej me v dar ču dež ni pr stan. Iz bit ke v bit ko, od ugra bi tve do ugra bi tve, po bo jih s Tur ki kon čno pri iz vi- ru Bis tri ce ubi je stra šne ga zma ja. Ko nec je sre čen, vse bit ke so kon ča ne, oče po či va v gro bu, na sled nji rod pa ži vi na obnov lje nem gra du ne kje na Do lenj skem. Manj zna na, a po pre de la vi mo ti va za ni mi va je pe- sem stal ne ga so de lav ca re vi je Dom­in­svet, Kam ni- ča na An to na Med ve da: Za­ kle­ to­je­ ze­ ro;­Po­ka­ me­ ni­ ški­ baj­ ki. An ton Med ved se je po svo ji na va di odlo čil tu di v tej pe sni tvi za ze lo svo bo dno pre de la vo mo ti va. Do god ke ume sti v kon kret ni zgo do vin ski čas, v bo je če ške ga voj- sko vo dje Ja na Vi tov ca (umrl 1648). Je ze ro je krat ke ga ve ka. Na sta ne kot pre klet stvo za zlo čin si na, ki ubi je la stno ma ter, od te če pa, ko oče tov po gum in lju be zen odre ši ta vso dru ži no. Od kle tje opa zu je sa mo tar, ki je ži vel na bre gu je ze ra in po ma gal oče tu s pri po ve djo o do god kih in na vo di li za odre ši tev. Sled­ njič­mu­sr­ ce­se­vna­ me,­/Sto­ pi­k­nje­ mu,­ga­ob­ ja­ me.­/Pri­ me­ga:­kot­oko­tre­ ne,/­stre­ se­zid­se­brež­ ne­ ste­ ne,­/Za­ gr­ gra­ na­dnu­glo­ bin/­in­čez­slap­gr­ me­ či­va­ li­ /vo­ do­odne­ so­z­oba­ li­/na­brez­ mej­ no­ plan­rav­ nin.­/Sa- mo­ tar­ ja­di­ vji­tek­/pre­ bu­ di­ di­ ro­ čih­rek­/iz­mo­ li­ tve­ ne­ ga­ vzle­ ta.­/S­stra­ hom­ se­oz­ re­na­breg­/in­v­ra­ do­ sti­vi­ di­ hkra­ ti­/da­po­ ljub­ lja­ jo­oče­ ta­/za­ ro­ čen­ ka,­sin­in­ma­ ti.Vlo go pre na šal ca iz ro či la če da lje bolj pre vze ma šol- stvo. Po raz lič nih vi rih pov za me uči telj Lju de vit Stiasny ta ko le: Do­ bro­je­oz­ na­ čil­kra­ so­ to­te­ ga­kra­ ja­prof.­Ric­ hter­ že­le­ ta­1818­/…/­»Z­Ma­ le­ ga­gra­ du­vi­ di­ mo­v­tem­zem­ skem­ko­ tu­maj­ hen­svet,­kjer­do­ bi­ mo­v­ma­ li­me­ ri­vse,­ kar­svet­si­ cer­ka­ že­na­ve­ li­ kem­pro­ sto­ ru,­ in­kjer­um­ne­ ho­ te­opa­ ža­ve­ li­ ka­po­ gla­ vja­ člo­ ve­ ške­ ga­ de­ ja­ nja­in­ne­ ha­ nja­v­sto­ le­ tjih.­ Ko­ tel,­ka­ te­ re­ ga­ je­iz­ dol­ bla­Bis­ tri­ ca,­ pre­ dno­si­je­pro­ dr­ la­pot­v­do­ li­ no,­krog­in­krog­ob­ dan­ z­div­ ni­ mi,­ze­ le­ ni­ mi­ hol­ mi,­iz­ nad­ka­ te­ rih­pri­ jaz­ ne­hi­ še­ bo­ žje­po­ leg­graj­ skih­raz­ va­ lin­gle­ da­ jo­na­de­ lo­ va­ nje­ v­ me­ ste­ cu­ …­V­mi­ slih­ima­ mo­pr­ ve­sta­ no­ val­ ce­ te­ ga­kra­ ja, ka­ ko­se­na­ se­ lju­ je­ njo­ po­ko­ pnih­vi­ ša­ vah­okrog­ je­ ze­ ra; vi­ di­ mo,­ka­ ko­mo­ got­ ci­zi­ da­ jo­ne­ do­ sto­ pne­ gra­ do­ ve,­…­Po­ tr­ te­ ga­ du­ ha­raz­ ve­ dru­ je­ ne­ iz­ čr­ pni­ za­ klad­ kam­ ni­ ške­ ga­ ba­ je­ slo­ vja:­ Baj­ ke­o­je­ ze­ ru,­o­aj­ dov­ skem­ tem­ plju­na­Ma­ lem­gra­ du­…­o­zma­ ju­v­bis­ tri­ ški­ do­ li­ ni,­ o­ju­ na­ ku­Vr­ to­ mi­ ru,­ …­še­se­ daj­ži­ ve­med­sta­ ri­ mi­ljud- mi,­a­žal,­s­se­ da­ njim­ ro­ dom­iz­ gi­ ne­ jo­men­ da­za­vse­ lej­ v­mor­ je­po­ zab­ lji­ vo­ sti.­ …­Ako­je­ke­ daj­sta­ lo­tu­je­ ze- ro,­od­ te­ klo­je­go­ to­ vo­ve­ li­ ko­pred­l.­1200.«­ (Stiasny, 1894: 10–11) Na kon cu knji ge ob ja vi tu di pe sni tev An to na Med ve- da Za­ kle­ to­je­ ze­ ro, iz šlo šti ri le ta pred tem v DiS. Vr­ to­ mi­ rov­ pr­ stan­ kar iz ha ja, be re ga sta ro in mla do vse do dru ge voj ne, iz ra zi te pre lom ni ce. Po voj ni iz ro či- lo pre na ša pred vsem šo la, ki po u dar ja baj čnost pri po- ve do va ne ga, ki po u dar ja, da so to le raz la ge ne u ke ga ljud stva. Dru ži na in so se ska sta svoj svet. Tam iz ro či lo ži vi in na sled nja ge ne ra ci ja ga za pi še in ob ja vi. Ne­ koč­je­bi­ lo­je­ ze­ ro Na­ še­me­ sto­je­sta­ ro.­Ze­ lo­sta­ ro.­Ne­ koč­…­Vse­to­so­ nam­pri­ po­ ve­ do­ va­ li­ v­šo­ li,­mi­pa­smo­po­ slu­ ša­ li,­ pre­ vze­ ti­ od­skriv­ no­ stne­ dav­ ni­ ne,­ in­nič­nas­ni­bi­ lo­tre­ ba­opo­ mi­ nja­ ti­ka­ kor­pri­va­ jah­s­poš­ te­ van­ ko­ ali­pri­le­ po­ pi­ sju. To­ da­iz­ ro­ či­ lo­o­pre­ te­ klo­ sti­ je­se­ glo­dlje.­Ne­ koč­je­bi­ lo­tu­ je­ ze­ ro­…­Ne­ka­ kr­ šno­ ko­ li­ je­ ze­ ro,­ne­kar­ne­ kak­ šna­ mla­ ka.­Le­ ža­ lo­je­sre­ di­goz­ dov,­bi­ lo­je­glo­ bo­ ko,­ da­mu­ni­ bi­ lo­vi­ de­ ti­dna,­bi­ lo­je­tem­ no­ mo dro, gla di na pa je bi la svil na ta, če si po to pil va njo ve slo, so se za ri sa li na njej kro gi.­…­Bi­ li­smo­za­ ljub­ lje­ ni­ v­svo­ je­je­ ze­ ro­in­žal­nam­ ga­je­bi­ lo,­ker­je­od­ te­ klo.­V­šo­ li­so­nam­pri­ po­ ve­ do­ va­ li,­ da­je­bi­ lo­ne­ koč­sil­ no­ne­ ur­ je,­da­se­je­utr­ gal­oblak­in­ je­je­ ze­ ro­hu­ do­na­ ra­ slo.­Ta­ krat­so­si­di­ vje­vo­ de­iz­ ko­ pa­ le­ pre­ hod­med­Ma­ lim­in­Sta­ rim­gra­ dom,­ pre­ pla­ vi­ le­ men­ ge­ ško­rav­ ni­ no,­odne­ sle­sa­ mo­ stan,­ ki­je­stal­tam­ne­ kje,­ po­ lja­pa­na­de­ be­ lo­pre­ kri­ le­z­gra­ mo­ zom.­ Ta­ ko­mi­ ne­ jo­vse­le­ pe­re­ či,­to­ da­kaj­smo­mo­ gli?­Sve­ ta­je­ za­pa­nas­ je­nav­ da­ la,­ ko­smo­pri­na­ sled­ nji­ uri­zgo­ do­ vi­ ne­ sli­ ša­ li,­ da­je­ne­ ki­pro­ fesor­ pred­več­kot­sto­le­ ti­po­ sku­ šal­ je­ ze­ ro­za­ ni­ ka­ ti.­ Da­je­do­ ka­ zo­ val,­ ka­ ko­ga­ni­ ko­ li­ni­bi­ lo.­Da­ ni­ome­ nje­ no­ v­no­ be­ nih­ za­ pi­ skih­iz­ti­ stih­ča­ sov.­…­Ne,­ svo­ je­ ga­je­ ze­ ra­ni­ smo­da­ li.­Smo­pa­že­ra­ je­ver­ je­ li­Val­ va­ sor­ ju,­ki­je­bil­učen­mož.­…­Ta­ ko­nam­je­ve­ ra­v­je­ ze­ ro­ osta­ la. (Zor man, 1989: 31–34) Raz­ la­ gal­ na­ ali­ai­ ti­ o­ lo­ ška­ pri­ po­ ved­ ka­ (gr­ ško­ai­ tia­–­­ vzrok)­sku­ ša­ču­ dež­ no­raz­ lo­ ži­ ti­ne­ na­ va­ den­ po­ jav­v­na­ ra­ vi­(na­ sta­ nek­ je­ ze­ ra,­ze­ melj­ ski­ udor)­ali­ka­ ko­zgo­ do­ vin­ sko­dej­ stvo­(usta­ no­ vi­ tev­ sa­ mo­ sta­ na,­ raz­ ru­ ši­ tev­ gra­ du).­ Ne­ ka­ te­ re­ raz­ la­ gal­ ne­ pri­ po­ ved­ ke­ so­zgo­ do­ vin­ sko­ ute­ me­ lje­ ne,­ dru­ ge­ne.­Sko­ raj­vsak­kraj­ima­svo­ jo­ai­ ti­ o­ lo­ ško­pri­ po­ ved­ ko.­ (Pri­ po­ ved­ ka­ o­Šmar­ ni­go­ ri,­Ra­ belj­ sko­ je­ ze­ ro.)­http://wapedia.mobi/sl/Pripovedka Ta­ ko­ le­pi­ še­o­Vr­ to­ mir­ ju­list­Kam­ ni­ čan­iz­le­ ta­1939. Anton­Medved:­Za­ kle­ to­je­ ze­ ro.­Dom­in­svet,­1890. ­ 196Razprave – etnologija 197 Razprave – etnologija Kam­ ni­ ško­je­ ze­ ro Tu,­kjer­je­zdaj­Kam­ nik,­je­bi­ lo­vča­ sih­je­ ze­ ro.­V­Nev­ ljah­so­se­še­pred­le­ ti­vi­ de­ li­ko­ li:­To­je­bi­ lo­ob­ne­ velj­ ski­ cer­ kvi,­ka­ mor­so­pri­ ve­ zo­ va­ li­ čol­ ne,­ker­je­bi­ lo­tam­je­ ze­ ro.­In­še­da­ nes­pra­ vi­ jo­tej­cer­ kvi­sve­ ti­Ju­ rij­na­je­ ze­ ru,­ ker­je­to­cer­ kev­sve­ te­ ga­Ju­ ri­ ja.­Med­Sta­ rim­gra­ dom­in­ Ma­ lim­gra­ dom­je­bil­hrib,­ki­je­za­ pi­ ral­to­je­ ze­ ro.­In­ne­ koč,­ko­je­dol­ go­de­ že­ va­ lo,­ je­bi­ la­ve­ li­ ka­po­ vo­ denj­ in­je­ ta­vo­ da­spo­ dje­ dla­ hrib­in­ga­pre­ dr­ la.­Raz­ li­ la­se­je­po­ po­ lju­in­hrib­odne­ sla­tja­do­Hom­ ca,­in­to­je­zdaj­Hom­ ški­hrib.­ (Pri po ve do va la Ana Si tar, roj. 1914, ob jav lje no v Pod brež nik, 1999 in Pod brež nik, 2009: 34) Za pi se po na ti sku je jo v slo ven skih iz bo rih po vedk, pri po vedk – Du ši ca Ku na ver: Slo­ ven­ ske­ baj­ ke­in­pri­ po­ ved­ ke, Po lo na Škri njar:­Slo­ ven­ ski­ mi­ ti­in­le­ gen­ de,­ Ro ber to Da pit: Vi­ so­ ko­v­go­ rah,­glo­ bo­ ko­v­vo­ dah; va ri- an te in pov zet ke v 21. sto le tju pri na ša splet. Žej ni smo zgodb, išče mo po me ne. Ob 780-let ni ci me sta smo me šča ni do bi li v uži tek Ču­ den­pre­ ču­ dež za pi so valk in ure dnic Ire ne Kot nik in Bre de Pod brež nik, ki sta pod na slo vom Zgo­ do­ vin­ ske:­ Boh­ve,­kolk­let­na­ zaj­je­biv­ tle­je­ zer ob ja vi li 8 pri po ve di, po ve da nih od 1995 do 2004, pri po ve do val ci pa so bi li ro je ni med le ti 1914 in 1934. Na slo vi: Učas­je­blo­u­Kamnk­je­ ze­ ro;­Boh­ve,­ kolk­let­na­ zaj­je­biv­tle­je­ zer;­Je­ zer­je­strašn­na­ ra­ su;­ Ob­treh­je­zvo­ nil;­Sve­ ti­Ju­ rij­na­je­ ze­ ru;­Je­ ze­ ro­je­blo­do­ Hom­ ca;­Hom­ ški­hrib. Po le ti so­ čla ni kam ni ške sku pi ne Štajn v okvi ru Kam fe sta pri pra vi li pro jekt Pre­ zr­ ti­pro­ sto­ ri­Ma­ lo­ graj­ ske­ ga­je­ ze­ ra.­ Upo do bi li so le gen do o Kam ni škem je- ze ru, za to ker »Kam­ nik­ ni­ ma­le­le­ gen­ de­o­Ve­ ro­ ni­ ki,­ am­ pak­tu­ di­to­ o­je­ ze­ ru,­ki­je­med­do­ ma­ či­ ni­ si­ cer­manj­zna­ na,­a­o­ dom­ nev­ nem­ ob­ sto­ ju­je­ ze­ ra­pri­ ča­kar­ne­ kaj­vi­ rov.­Naj­ bolj­znan­pri­ če­ va­ lec­ te­ ga­je­Val­ va­ sor,­ ki­ome­ nja­že­ lez­ ne­obro­ če­za­pri­ ve­ zo­ va­ nje­ čol­ nov­na­ob­ zi­ dju­Ma­ le­ ga­ gra­ du.­Zgo­ vor­ na­ pa­je­tu­ di­cer­ kev­v­Nev­ ljah,­ ki­so­ji­ ne­ koč­re­ kli­sv.­Ju­ rij­ob­je­ ze­ ru.­Po­ne­ ka­ te­ rih­ po­ dat­ kih­ naj­bi­bil­nek­ daj­pod­vo­ do­ves­se­ ver­ ni­del­Kam­ ni­ ka,«­ pra­ vi­ ta­mla­ da­ar­ hi­ tek­ ta­ Si­ nan­Mi­ hel­ čič­ in­Jer­ nej­Mar­ kelj­in­iz­ po­ sta­ vi­ ta­ svo­ je­ko­ le­ ge,­ki­so­po­ ma­ ga­ li­ pri­pro­ jek­ tu­–­Na­ dja­Hri­ bar,­Pet­ ra­Kre­ gar,­Ana­Kreč,­Pri­ mož­ Zu­ pan,­Aj­ da­Rems,­Bar­ ba­ ra­Lo­ gar,­Ni­ na­Hu­ mar,­Gre­ ga­ Ča­ dež­in­ne­ ka­ te­ ri­dru­ gi.­S­svo­ jim­pro­ jek­ tom­ smo­že­ le­ li­ spom­ ni­ ti­ na­le­ gen­ do­in­oži­ vi­ ti­ne­ ka­ te­ re­ za­ po­ stav­ lje­ ne,­ a­za­ ni­ mi­ ve­ de­ le­me­ sta.« (http://www.kotv.si/kamnik/ kamfest-2009/prispevek/kamfest-ddv-stajn/174) Na Sred nje ve ških dne vih in Kam fe stu pa je mla da ge ne ra ci ja Pri den mo žic oži ve la vi te za Vr to mi ra. Tek - mo va nje s sred nje ve ški mi ka ta pul ti za Vr to mir jev pr - stan po te ka že več let za po red, o tem so za pi sa li: Vr­ to­ mir­ jev­ pr­ stan­je­bolj­ali­manj­pre­ zr­ ta­sred­ nje­ ve­ ška­zgod­ ba­o­ju­ na­ ku­Vr­ to­ mir­ ju,­ ki­pri­ de­v­Kam­ nik,­ da­bi­na­ šel­iz­ gub­ lje­ no­ ses­ tro,­po­ mi­ ril­ne­ mi­ rnega­ duha­ umor­ je­ ne­ ga­ oče­ ta­in­pre­ ma­ gal­ stra­ šne­ ga­ se­ dem­ gla­ve­ ga­zma­ ja­iz­Kam­ ni­ ške­ Bis­ tri­ ce,­kar­se­mu­na­kon­ cu,­ po­šte­ vil­ nih­pri­ go­ dah,­tu­ di­po­ sre­ či. (www.kam nik-to u rism.si/index.php?op ti on...6...) Zno­ va­ugo­ tav­ lja­ mo,­ da­te­ me­ ljni­sim­ bo­ li­…­vztraj­ no­ ži­ vi­ jo­v­člo­ ve­ škem­ sr­ cu­in­do­ miš­ lji­ ji,­ v­ko­ lek­ tiv­ ni­ mi­ sel­ no­ sti.­Je­ ze­ ro­sim­ bo­ li­ zi­ ra­ ze­ melj­ sko­ oko,­s­ka­ te­ rim­pre­ bi­ val­ ci­pod­ ze­ melj­ ske­ ga­ sve­ ta­lah­ ko­gle­ da­ jo­lju­ di,­ži­ va­ li,­ ras­ tli­ ne.­Za­Gal­ ce­so­bi­ la­je­ ze­ ra­ali­bo­ žan­ stva­ ali­pre­ bi­ va­ li­ šče­bo­ gov.­V­nji­ ho­ ve­vo­ de­so­me­ ta­ li­da­ ri­ tve­v­zla­ tu­ in­sre­ bru,­pa­tu­ di­tro­ fe­ je,­ki­so­jih­do­ bi­ li­z­zma­ ga­ mi.­ Vo­ da.­Sim­ bo­ lič­ ne­ po­ me­ ne­ vo­ de­je­mo­ go­ če­skr­ či­ ti­na­ tri­pre­ vla­ du­ jo­ če­ te­ me:­vir­živ­ lje­ nja,­ sred­ stvo­ oči­ šče­ va­ nja,­sre­ di­ šče­ pre­ po­ ro­ da­ ali­obnav­ lja­ nja.­ V­ju­ dov­ skem­ in­kr­ ščan­ skem­ iz­ ro­ či­ lu­je­vo­ da­sim­ bol­stvar­ je­ nja.­ Vo­ da­ je­vir­živ­ lje­ nja­in­vir­smr­ ti,­us­ tvar­ jal­ ka­ in­uni­ če­ val­ ka.­ Vo­ da­ima­oči­ šče­ val­ no­ la­ stnost,­ za­ to­ima­tu­ di­so­ te­ ri­ o­ lo­ ško­moč.­Po­ to­ pi­ tev­ pri­ na­ ša­pre­ po­ rod,­ ker­je­hkra­ ti­ živ­ lje­ nje­in­smrt.­Vo­ da­bri­ še­zgo­ do­ vi­ no,­ ker­vzpo­ sta­ vi­ bi­ tje­v­no­ vem­sta­ nju.­Zmaj­je­za­nas­pred­ vsem­ strog­ ču­ var­ali­sim­ bol­zla­in­de­ mon­ skih­ nag­ njenj.­ V­re­ sni­ ci­ je­ču­ var­skri­ tih­za­ kla­ dov­ in­kot­tak­ šen­nas­ prot­ nik,­ ki­ ga­je­tre­ ba­pre­ ma­ ga­ ti,­ če­ho­ če­ mo­pri­ ti­do­njih.­Zmaj­ je­kot­ne­ be­ ška,­ us­ tvar­ jal­ na­ in­ure­ je­ val­ na­ moč­se­ ve­ da­ sim­ bol­ce­ sar­ ja.­Po­ ve­ zan­ je­s­stre­ lo­(bru­ ha­ogenj)­in­ ro­ do­ vit­ nos­ tjo­ (pri­ na­ ša­ dež).­Sve­ ti­Ju­ rij­ali­sve­ ti­Mi­ ha­ el,­ka­ te­ rih­boj­z­zma­ jem­so­umet­ ni­ ki­ ta­ ko­po­ go­ sto­pri­ ka­ za­ li,­ilus­ tri­ ra­ ta­ več­ ni­boj­do­ bre­ ga­ z­zlom.­ (Che va li er, 1995, raz lič ne stra ni) Gr­ bi­in­zmaj:­V­me­ stnem­ gr­ bu­Ljub­ lja­ ne­ je­sim­ bol­ zma­ ja­po­ mem­ ben­ del­gr­ ba.­Zmaj­se­ di­na­gra­ du.­/…/­ Dru­ ga­tak­ šna­me­ sta­ali­ob­ či­ ne­v­bli­ ži­ ni­Ljub­ lja­ ne­ s­ sim­ bo­ li­ ko­ zma­ ja­so­še­Kam­ nik,­Ptuj,­Koz­ je­in­Ce­ lo­ vec.­ /…/­Lož,­Šen­ čur,­Šen­ tjur,­Ju­ rij­pri­Ščav­ ni­ ci­ima­ jo­v­svo­ jem­gr­ bu­kla­ sič­ no­ po­ do­ bo­sve­ te­ ga­Ju­ ri­ ja,­ki­za­ ba­ da­ v­zma­ ja­svo­ jo­ko­ pje.­Le­da­so­raz­ li­ ke­v­bar­ vah­gr­ ba,­ obi­ čaj­ no­ ze­ le­ ni­zmaj­z­be­ lim­ko­ njem,­za­ pol­ ni­ tev­ gr­ ba­ pri­Šen­ tjur­ ju­ rde­ če­bar­ ve,­a­pri­Šen­ čur­ ju­ mo­ dre­bar­ ve.­Koz­ je­ima­v­gr­ bu­po­ do­ ben­ sim­ bol­ka­ kor­pre­ stol­ ni­ ca­ Ljub­ lja­ na.­ Zmaj­se­ di­na­gra­ du,­ven­ dar­tu­ kaj­ovi­ ja­svoj­ rep­oko­ li­gra­ du.­Po­ do­ ben­ grb­ka­ kor­Ljub­ lja­ na­ ima­tu­ di­ glav­ no­me­ sto­Ko­ ro­ ške­Ce­ lo­ vec.­ Sko­ či­ mo­ še­k­Ru­ som.­ Mos­ kva­ima­zna­ čil­ ni­grb­sve­ te­ ga­Ju­ ri­ ja.­Ru­ ska­fe­ de­ ra­ ci­ ja­pa­si­je­vsta­ vi­ la­sve­ te­ ga­Ju­ ri­ ja­v­sr­ ce­dvo­ gla­ ve­ ga­ or­ la.­Spe­ ci­ fi­ čen­ grb­je­grb­ob­ či­ ne­Kam­ nik­s­šte­ vil­ ni­ mi­ezo­ te­ rič­ ni­ mi­ sim­ bo­ li.­Zma­ je­ ma,­ »mor­ sko­ de­ kli­ co«,­ gra­ dom­in­lu­ no­s­šest­ kra­ ko­ zvez­ do.­Iz­ pod­gra­ du­le­ ži­ ta­ dva­zma­ ja.­Opo­ zar­ ja­ ta­ nas,­da­čez­Kam­ nik­te­ če­ ta­dve­ zma­ je­ vi­čr­ ti,­ena­čez­fran­ či­ škan­ ski­ sa­ mo­ stan,­ dru­ ga­ pre­ ko­Šut­ ne­in­Sta­ re­ ga­gra­ du.­ (http://www.pozitivke. net/article.php/20070329135420102/print)V­Ko­ lek­ tiv­ nem­ spo­ mi­ nu,­ te­ me­ ljnem­ de­ lu­so­ ci­ o­ lo­ ških­štu­ dij­spo­ mi­ na,­ av­ tor­pra­ vi,­da­se­in­ di­ vi­ du­ al­ ni­ spo­ min­po­ sa­ mez­ ni­ ka­ ve­ dno­opi­ ra­na­ko­ lek­ tiv­ ni­ spo­ min.­Sled­ nje­ ga­ us­ tvar­ ja­ mo,­ obnav­ lja­ mo­ in­pre­ o­ bli­ ku­ je­ mo­sku­ paj­s­čla­ ni­sku­ pin,­ki­jim­pri­ pa­ da­ mo.­ Pom­ nje­ ni­do­ god­ ki­čla­ ne­zdru­ žu­ je­ jo,­ obli­ ku­ je­ jo­ nji­ hov­po­ se­ bni­ zna­ čaj,­in­jih­lo­ či­ jo­od­dru­ gih­sku­ pin,­ki­ima­ jo­dru­ gač­ ne­spo­ mi­ ne.­ Ta­ ko­sku­ pi­ na­ v­sku­ pnem­ spo­ min­ skem­ skla­ di­ šču­ shra­ ni­nič­manj­kot­po­ do­ bo­sa­ me­se­ be.­Ko­ pa­pri­ če­do­ lo­ če­ ne­ ga­ ča­ sa­iz­ gi­ ne­ jo,­za­ mre­tu­ di­ži­ vo­iz­ ro­ či­ lo.­Ko­ lek­ tiv­ ni­ spo­ min­je­po­ do­ ba­ne­ pre­ ki­ nje­ no­ sti,­ stal­ no­ sti,­ ta­ ko­kot­je­ne­ pre­ tr­ ga­ no­ na­ še­živ­ lje­ nje.­ /…/­ Ob­ ču­ tek,­ da­zgub­ lja­ mo­ opo­ re­la­ stne­ mu­ spo­ mi­ nu,­ je­ pa­vse­prej­kot­ugo­ den.­ Spo­ min­obli­ ku­ je­naš­zna­ čaj,­ hra­ ni­po­ tr­ di­ lo­o­na­ šem­prej­ šnjem­ ob­ sto­ ju,­o­pri­ ja­ te­ ljih,­ so­ ro­ dni­ kih­ in­znan­ cih,­ ki­so­v­mre­ ži­odno­ sov­ obli­ ko­ va­ li­ naš­svet­in­mu­s­sku­ pni­ mi­ na­ zo­ ri­in­živ­ ljenj­ ski­ mi­ usme­ ri­ tva­ mi­do­ lo­ ča­ li­po­ men.­Strah­za­la­ sten­spo­ min,­strah­ pred­po­ za­ bo,­nas­od­ pe­ lje­ko­ rak­na­ prej­–­do­stra­ hu­za­ la­ sten­ob­ stoj.­Če­se­iz­ gu­ bi­po­ do­ ba­na­ še­pre­ te­ klo­ sti,­ se­ moč­ no­za­ ma­ je­tu­ di­po­ do­ ba­na­ še­se­ da­ njo­ sti.­ /…/­Ven­ dar,­ko­ lek­ tiv­ ni­ spo­ min­je­atem­ po­ ra­ len,­ ahi­ sto­ ri­ čen,­ se­ ne­ ne­ hno­ obnav­ lja­ v­se­ da­ njo­ sti­ ti­ ste­sku­ pi­ ne,­ ki­ga­je­ us­ tva­ ri­ la.­ Ka­ ko­po­ tem­ohra­ ni­ ti­spo­ min­in­pre­ pre­ či­ ti­ po­ za­ bo?­ Po­be­ se­ dah­ Ma­ u­ ri­ cea­ Halbwachsa­ po­ za­ be­ sploh­ni.­Ko­eno­ob­ dob­ je­ pre­ ne­ ha­ za­ ni­ ma­ ti­ prej­ šnje­ ob­ dob­ je,­ ne­gre­za­po­ za­ bo,­tem­ več­za­pri­ hod­dru­ ge­ sku­ pi­ ne,­ ki­od­pre­ te­ klo­ sti­ ob­ dr­ ži­le­ti­ sto,­kar­je­mož­ no­ ži­ ve­ ti­v­za­ ve­ sti­se­ da­ nje­ sku­ pi­ ne. (www.ra di o stu dent. si/ar ti cle.php?sid=11460) Smo kaj bli že od go vo ru, za kaj pri po ve du je mo, pi- še mo, upri zar ja mo? Za kaj je spet oži vel mo tiv je ze ra? Sto pa Ve ro ni ka v oza dje? Bo Vr to mir pre ma gal zma ja? Bo oče ob jel si na in se bo je ze ro iz li lo? Bo v ko tli ni pod gra dom in na po lju ob to ku Bis tri ce za pla lo no vo živ lje nje? Kam­ nik­(Pri­ ro­ do­ pi­ sno­zgo­ do­ vin­ ski­obraz).­Dom­in­svet,­1892. 198Razprave – etnologijaNekoč­je­bilo­jezero­­ ­Povzetek Spodbuda za nastanek esejističnega zapisa je liter - arni večer Kamnik v literarnih delih. Ugotavljam, da so motivi, ki označujejo mesto Kamnik tako v ljudskem kot v umetnem slovstvu, grofica Veronika, Mali grad, jezero, mestne ulice, prebivalci, originali, vojni čas, okolica mesta, gore. Raziskala sem motiv Kamniškega (Malograjskega) jezera: pregledala sem dostopne inačice pripovedke, prebrala, kaj o geološki preteklosti kamniške pokrajine pravi znanost in se spraševala o simbolnih pomenih motivov. Kjer stoji danes mesto, je baje bilo nekoč jeze- ro, prvi zapiše J. V. Valvasor 1689. Nadaljuje Jakob Ale šovec (1867, 1881, 1893, 1899, 1906, 1937) z zgodovinsko pravljico Vrtomirov prstan ali Zmaj v bistriški dolini. Anton Medved se v pesnitvi odloči za zelo svobodno predelavo motiva. O jezeru piše Josip Benkovič v reviji Dom in svet 1892. Oba zapisa pov - zame učitelj Ljudevit Stiasny: Potrtega duha razve-druje neizčrpni zaklad kamniškega bajeslovja: Bajke o jezeru, o ajdovskem templju na Malem gradu…o zmaju v bistriški dolini, o junaku Vrtomiru. Ivo Zorman v Lectovem srcu, 1989: Nekoč je bilo tu jezero … Bili smo zaljubljeni v svoje jezero in žal nam ga je bilo, ker je odteklo. V 21. stoletju oživljajo spomin instalacija Prezrti prostori Malograjskega jezera, tekmovanje s srednjeveškimi katapulti za Vrtomirjev prstan in knjigi Veronika z Malega gradu ter Čuden prečudež. Maurice Halbwachs pravi, da temeljni simboli … vztrajno živijo v človeškem srcu in domišljiji, v kolektivni miselnosti, da se individualni spomin posameznika vedno opira na kolektivni spomin. Če se izgubi podoba naše pretek - losti, se močno zamaje tudi podoba naše sedanjosti. In­Times­Past­There­Was­a­Lake Summary The incentive for this essay was a literary evening Kamnik­v­literarnih­ delih (Kamnik in literary works). The most frequently occurring motives connected to Kamnik are countess Veronika, Mali Grad caste, the lake, town streets, townsmen, warfare, the surround-ings of the town and the mountains. The author re-searched the motives of Kamnik (Mali grad castle the lake), reviewed available stories, made a scientific re-search on geological structure of the area and ques-tioned the symbolic meaning of motives. ‘In times past there was a lake in the very place the town is today’ was the first official note about the lake, written by J.V. Valvasor in 1689. Notes about the lake were continued by Jakob Alešovec (1867, 1881, 1893, 1899, 1906, 1937) who wrote a historical tale Vrtomi­ rov­prstan­ali­Zmaj­v­bistriški­dolini­ (Vrtomir’s Ring or The Dragon of the Bistrica Valley). Anton Medved’s Zakleto­jezero­ was a free remake of the motive. Josip Benkovič mentions the lake in Dom magazine in 1892. Ljudevit Stiasny was the author of Potrtega­ duha­raz­ vedruje­neizčrpni­ zaklad­kamniškega­ bajeslovja:­ Baj­ ke­o­jezeru,­o­ajdovskem­ templju­na­Malem­gradu…o­zmaju­v­bistriški­dolini,­o­junaku­Vrtomiru (a collection of tales about the lake, Mali grad, the Bistrica valley and the hero Vrtomir). Ivo Zorman in his work Lectovo­ srce (1989) states as follows: ‘In times past there was a lake in this area… We loved it with all our hearts and were very sorry it flowed away.’ The 21 st century revival of the motive is the installation Prezrti­prostori­ Malograjskega­ jezera, Vrtomir’s ring catapult shoot- ing tournament and literary works Kamniška­ Veronika­ and Čuden­prečudež. According to Maurice Halbwachs ‘the­fundamental­ symbols­always­dwell­in­ones­heart­ and­imagination;­ in­the­manner­of­thinking­ that­the­ memory­of­the­individual­ is­always­based­on­collective­ memory.­ Should­we­lose­our­image­of­the­past,­our­im­ age­of­the­present­might­be­in­jeopardy.’ Li te ra tu ra ALE ŠO VEC, Ja kob, 1937: Vr­ to­ mi­ rov­ pr­ stan­ali­Zmaj­v­bis­ tri­ ški­do­ li­ ni. Kam- nik: Ti skar na Slat nar. BEN KO VIČ, Jo sip, 1892: Kam nik (Pri ro do pi sno-zgo do vin ski obraz). Dom­in­svet­ 5/11. CE SAR, Emil, 1958: Kam nik in oko li ca v slo ven ski knji žev no sti. Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik. 146–168. CEVC, Emi li jan, 1958: Ve ro ni ka z Ma le ga gra du. Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik. 111– 145. CHE VA LI ER, Je an, 1995: ­Slo­ var­sim­ bo­ lov. Ljub lja na: Mla din ska knji- ga. GA BRO VEC, Sta ne, 1965: Kam ni ško ozem lje v praz go do vi ni.­Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik. 89–134. HALBWACHS, Ma u ri ce, 2002: Ko­ lek­ tiv­ ni­ spo­ min. Ljub lja na: Stu dia Hu ma- ni ta tis. Kam­ nik­:­1229–1979­ :­zbor­ nik­raz­ prav­s­sim­ po­ zi­ ja­ ob­750­let­ ni­ ci­ me­ sta.­ 1985. Kam nik [Ljub lja na]: Kul tur na sku pnost, [Sek ci ja za kra jev no zgo do- vi no Zgo do vin ske ga druš tva za Slo ve ni jo]. Sta ne GA BRO VEC: Kam ni ško ozem lje v praz go do vi ni. 6–12. MED VED, An ton, 1890: Za kle to je ze ro. Po ka me ni ški baj ki. Dom­in­ svet 3/6. 192. PODBREŽNIK VUKMIR, Bre da, KOTNIK, Irena, 2009:­­ Ču­ den­pre­ ču­ dež.­ Fol­ klor­ ne­in­dru­ ge­pri­ po­ ve­ di­ iz­Kam­ ni­ ka­ in­oko­ li­ ce.­ Ce lje: Celj ska Mo hor je va dru žba. POD BREŽ NIK VUK MIR, Bre da, ŠIN KO VEC RAJH, Ma ja, ŠTOR MAN, An dre ja, 1999:­Ve­ ro­ ni­ ka­z­Ma­ le­ ga­gra­ du.­Ljud­ sko­pri­ po­ ve­ dno­ iz­ ro­ či­ lo­s­Kam­ ni­ ške­ ga.­ Kam nik: Ma tič na knjiž ni ca Kam nik. POD BREŽ NIK VUK MIR, Bre da, ŠIN KO VEC RAJH, Ma ja, ŠTOR MAN VREG, An dre ja, 2009: Ve­ ro­ ni­ ka­ z­Ma­ le­ ga­gra­ du.­Kam­ ni­ ške­ po­ ved­ ke­in­prav­ lji­ ce.­ Kam nik: Ma tič na knjiž ni ca Kam nik. RA KO VEC, Ivan, 1958: Ge o lo ški raz voj kam ni ške po kra ji ne. Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik. 5–32. STIASNY, Lju de vit, 1894: Kam­ nik.­Zem­ lje­ pi­ sno­zgo­ do­ vin­ ski­ opis. Ljub lja na: L. Stiasny. Ja nez Vaj kard VAL VA SOR, Ja nez Vaj kard, 1994: Sla­ va­voj­ vo­ di­ ne­ Kranj­ ske:­ iz­ bra­ na­po­ gla­ vja. Ljub lja na: Mla din ska knji ga. ZOR MAN, Ivo, 1989: Lec­ to­ vo­sr­ ce. Ljub lja na: Mla din ska knji ga. Vi ri HRO VA TIN, Ivan M., 2007: Iz ro či lo o je ze ru in zma ju kot ko zmo gon- ski mit.­Stu­ dia­mythologica­ Sla­ vi­ ca­ 10. 105–115.­ http://sms.zrc­sa­ zu.si/ pdf/10/SMS_10_Hro­ va­ tin.pdf­[naj de no 15. 01. 2010]. KO SMOS, Iva, 2007: Pi­ sa­ nje­spo­ mi­ nov­ in­že­ lja­po­za­ si­ dra­ nju­ v­se­ da­ njo­ sti. 26. 3. 2007. www.radiostudent.si/article.php?sid=11460 [naj de no 20. 12. 2009]. Dr.­Ve­ re­ na­Per­ ko­o­ma­ mu­ tu­ in­pra­ člo­ ve­ ku. http://www.youtube.com/ watch?v=JZgsTcx3auo [naj de no 20. 12. 2009]. http://wapedia.mobi/sl/Pripovedka [naj de no 15. 01. 2010]. http://www.kotv.si/kamnik/kamfest-2009/prispevek/kamfest-ddv-stajn/174 [naj de no 20. 12. 2009]. http://www.pozitivke.net/article.php/20070329135420102/print [naj de no 15. 01. 2010]. 199 Razprave – etnologijaVil­ ko­Ri­ fel­ Ža­ ga­11­a,­Sta­ ho­ vi­ ca Po­ jav­ro­ kov­ njaš­ tva­v­­Kam­ ni­ ku­in­nje­ go­ vi­oko­ li­ ci Fe der man v glaj su je špo rov, v za u tra gah mi lo grand blin kov. 1 Uvod Za čet ki or ga ni zi ra nih tolp v na ših kra jih se ga jo v čas, ko so se Tur ki do kon čno umak ni li iz na še bli ži ne in so se s tem pre ne ha li na sil ni ro par ski vpa di. S pre- ne ha njem tur ških vpa dov na slo ven sko ozem lje pa so Vla hi, Usko ki, Či či in mno gi dru gi be gun ci, ki so jih Tur - ki preg na li z nji ho vih do mov na Bal ka nu, po kon ča nih bo jih z nji mi iz gu bi li svo jo vlo go bra nil cev pred tur ško ne var nos tjo in so mno gi med nji mi po sta li ne var ni ro- par ji in mo ril ci, ki so us tra ho va li pred vsem pre bi val ce kra jev ob hr va ški me ji – po dro čje Do lenj ske, No tranj- ske in Pri mor ske, vključ no z Is tro. Če prav se je oblast po sku ša la spo pa sti z nji mi, ji zlo čin skih tolp ni uspe- lo iz ko re ni ni ti.2 »Ce­ sar­Mak­ si­ mi­ li­ jan­ je­7.­mar­ ca­1513­ po­ ro­ čal,­da­je­v­de­ že­ li­ve­ li­ ko­ro­ par­ jev,­ ki­na­ pa­ da­ jo­ in­ mo­ re­zla­ sti­tr­ gov­ ce.« 3 Med ome nje ne tol pe so pri nas uvr šča li tu di ro kov nja če v za čet ku 17. sto le tja. Nji hov po jav na slo ven skem ozem lju je mo go če raz de li ti ne- ka ko v tri ob dob ja. Pr vi val ra zma ha ro kov njaš tva se ga v ob dob je tri de set let ne voj ne (1618–1648), še po se- bej pa se je po vsej Evro pi raz ši ri lo po kon ča ni voj ni.4 Ce sar Fer di nand je le ta 1652 po ro čal: »Na­ sil­ stvo­ (na­ si­ lje)­in­umo­ ri­so­pri­vas­po­ sta­ li­ta­ ko­po­ go­ sti,­da­mir­ ni­ lju­ dje­ne­naj­ de­ jo­za­ ve­ tja­ni­ ti­v­svo­ ji­hi­ ši­in­ce­ lo­v­cer­ kvi­ ne.« 5 Dru gi val ra zma ha ro kov njaš tva se ga v ob dob- je fran co ske oku pa ci je na ših kra jev 1805–1813. Med le ti 1820–1825 je ro go vi lje nje ro kov nja čev pri nas ne- ko li ko po je nja lo.6 Tre tji val ra zma ha in hkra ti vr hu nec ro kov njaš tva na na ših tleh pa se ga v le ta 1825–1853. Po le tu 1853 pa o ro kov nja ški na dlo gi na Slo ven skem ni bi lo več sli ša ti. Na ob mo čju Go renj ske in oko li ce Kam ni ka se ga na sta nek pr vih ro kov nja ških združb v za če tek 18. sto le tja. 7 Spr va so be ža li med ro kov nja če zla sti poš te ni mla di kmeč ki fan tje, ki so se z be gom izog ni li re kru ti ra nju v vo ja ško slu žbo, in pa voj ni ubež- ni ki, ki so poz ne je po beg ni li s slu že nja vo ja ške slu žbe, 1 Prevod: Gospod v gradu je bogat, v skrinjah ima mnogo cekinov. 2 Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, raziskovalna naloga Rokovnjači­na­Slovenskem, Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 3. 3 Stane Stražar, Črni­graben, Lukovica 1985, str. 164. 4 Tridesetletna vojna je ime za spopade v Evropi, ki so potekali na področju Svetega rimskega cesarstva, razlogi zanje naj bi bili v verskih sporih med protestanti in katoliki. 5 Stane Stražar, Črni­graben, Lukovica 1985, str. 164. 6 Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, 1890, letnik 3, številka 5, str. 148. 7 Andrej Kranjc, Konglomeratni­kras­v­Sloveniji:­zgodovina­raziskovanja­in­poznavanja­jam­v­Udin­borštu­na­Gorenj­skem­=­Conglomerate­karst­in­Slovenia:­history­of­cave­knowledge­and­research­of­Udin­boršt­(Gorenjsko,­Slo­ ve­­ ­ nia),­Ljubljana 2005, str. 523.ki je do re for me le ta 1802 tra ja la dol gih tri de set let. Ro kov nja či so se po tem pri bliž no dve sto let upi ra li raz- lič nim obla stem, izo gi ba li vo ja ški slu žbi in ži ve li skriv - no stno živ lje nje, raz pe to med skri va njem na odroč nih kra jih v za ve tju te mač nih goz dov in noč ni mi po ho di. Pre bi val stvo je pred to vr stno ro par sko na dlo go ze lo tr- pe lo, še po se bej pre mož nej ši sloj. Vo di ški ka plan Ig- nac Va len čič, ki je do bro poz nal te da nje ra zme re in je bil za gri zen nas prot nik ro kov njaš tva, je le ta 1841 ce- sar ju na tan čno po ro čal o ro kov nja ških gro zo dej stvih. 8 Sa mo na Go renj skem je bi lo v ti stem ob dob ju okrog šti ri sto ro kov nja čev. Ho di li so na o krog, us tra ho va li pre- bi val stvo zla sti po va seh, pri tem be ra či li, kra dli, ro pa li in po če li raz na dru ga gro zo dej stva. Pred vsem v le tih 1808–1813 je bil kri mi nal v na ših kra jih moč no v po- ra stu, če prav je fran co ska vla da uve dla stro go po li ci jo, ki je bi la v vo ja ških ro kah. Po Na po le o no vem uka zu z dne 12. fe bru ar ja 1810 se je usta no vi la po li cij ska (žan dar me rij ska) le gi ja za Ili ri jo. Ime la je šti ri sto tni je. Ta ko so na pre ho du v po sa mez ne okra je sta le po li cij- ske straž ni ce, v ka te rih je bi lo na sta nje nih do lo če no šte vi lo po li cij skih pe šcev. Te straž ni ce pa je ljud stvo po i me no va lo »ra u ber ko man de«. Med fran co sko oku- pa ci jo na ših kra jev je Av stri ja spr va s po mo čjo svo jih agen tov tu di sa ma po spe še va la raz voj ro kov njaš tva. Ko pa je Av stri ja po nov no oku pi ra la na še kra je, se ji je to ze lo ote pa lo, saj je ime la z ro kov nja či ve li ke te- ža ve.9 Vzro ki za na sta nek ro kov njaš tva pri nas Ko je Ma ri ja Te re zi ja uki ni la na jem ni ško voj sko in 10. mar ca 1770 uza ko ni la splo šno vo ja ško ob vez nost, to rej s pri sil no re kru ta ci jo na te me lju vo ja ških kon- skrip cij, ki so bi le vpe lja ne po pru skem zgle du, sta že v pr vem de set le tju po spre je tju za ko na izo gi ba nje vo- ja ški slu žbi in ubež niš tvo do bi la tak šen ob seg, da je bi lo tre ba po sre do va ti. Le kdo od mla dih fan tov si je že lel iti v voj sko, v ka te ri je rok slu že nja tra jal 30 let, tj. prak tič no vse živ lje nje. Ma li kmet, po ve či ni do sre de 19. sto le tja še tla čan, se je ubi jal in da jal krv ni da vek, ko je slu žil voj skam, saj so mo ra li vsi od več ni si no vi in po sli za dol ga le ta med vo ja ke. Dr ža va je za po tre- be voj ske ter ja la od ob čin do lo če no šte vi lo re kru tov (vo ja ški ob vez ni ki) in kdor ni imel svo je ga po ses tva, ni bil obrt nik ali po moč nik, je mo ral med vo ja ke. Vo ja- ško slu žbo so bi li za ve za ni slu ži ti kmeč ki si no vi, hlap ci, sla bi di ja ki, po te pu hi in pa tu di po tu jo či tu ji ro ko del ci (sled nji si zla sti ni so upa li na Pru sko, kjer jih je kralj Fre de rik Vi ljem I. eno stav no po lo vil in vtak nil v vo ja- šni co). Vo ja ške slu žbe pa je bi lo opro šče no izo bra že no pre bi val stvo, du hov šči na, me ščan stvo ter ti sti kme tje, ki so ime li naj manj pol grun ta zem lje. Po leg te ga se je vsak do z od ku pom lah ko izog nil vo ja ški slu žbi, če je pla čal po se bno tak so, ki je zna ša la 500 do 800 gld. To za ta krat ne ča se ni bi la maj hna vso ta in jo je bil spo so- ben pla ča ti le ma lok do iz slo ja rev ne ga pre bi val stva. Ured ba, da je bil vo jak za ve zan slu ži ti sko raj vse živ lje nje, je bi la v Av stri ji od prav lje na še le z odlo kom z dne 4. ma ja 1802, ko so do lo či li dol ži no tra ja nja vo ja- 8 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 5, l. 1924, 264, in letnik 4, l. 1923, str. 182; Stane Stražar,­Črni­graben, Lukovica 1985, str. 164–165. 9 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 4, l. 1923, str. 383–384. 200Razprave – etnologija 201 Razprave – etnologijaške slu žbe, in si cer: na 10 let pe ho ta, 12 let ko nje ni ca in 14 let to pniš tvo. 10 Ker je o opro sti tvi vo ja ške slu žbe odlo ča lo gra ščin sko plem stvo, ki je pač za šči ti lo svo je in te re se, je ime lo na va do pri ti sni ti na ti ste, s ka te ri mi je bil ple mič v spo ru. Dru gi vzrok za na sta nek ro kov- njaš tva je do ne ke me re prav go to vo pov zro čil odlok Jo že fa II. o pro da ji kmeč kih zem ljišč. Pri šlo je do raz- la šča nja kme tov, iz ga nja nja z zem lje in vsa ko vr stne ga iz ko ri šča nja, kar je mno go ne sreč nih kme tov po ti sni lo na rob be de in po sle dič no tu di med ro kov nja če.11 Mo- žje ni so šli ra di v vo ja ško slu žbo bo di si pod Av stri jo ali pod Fran co zi. Fan tje, ki bi mo ra li slu ži ti dol go let no vo- ja ško slu žbo, po se bno iz ob mej nih go renj skih kra jev, so raj ši čez go re po beg ni li na Ko ro ško ali Šta jer sko ali pa so se vo ja ški slu žbi sku ša li izog ni ti ta ko, da so se skri va li po goz do vih in odroč nih kra jih. Za to so ob no- va če nju uha ja li v go re in tam osta ja li, do kler ni mi ni la ne var nost. Ne ka te ri pa so se za ve dno na se li li v kra- jih, kjer te da nja po sta va (oblast) za nje ni ve lja la. Ta ko so bi li v ti stih ča sih pa stir ji in dr var ji po ve či ni sa mi skri va či in tu di med ro kov nja či jih je bi lo pre cej. Kar jih ni ušlo pred na bo rom, so mno gi poz ne je po beg ni li iz voj ske. Ker so se mla de ni či, go dni za voj sko, ta ko ra di z be gom od te go va li vo ja šči ni, je bi lo zla sti med fran co sko oku pa ci jo uka za no, da se mo ra jo po tr di ti vsi fan tje, ki ne pri de jo k na bo ru. Go spo ska je mo ra- la se sta vi ti spi sek teh ubež ni kov, za pi sa ti vse nji ho ve pra vi ce do de do vanj. Kaz no va ni so bi li z glo bo od 500 do 1500 fran kov. Za glo bo pa so mo ra li star ši ubež nih re kru tov jam či ti z vsem svo jim pre mo že njem. 12 O ro kov nja čih sa mih in nji ho vi or ga ni za ci ji Ro kov nja či so bi li do bro or ga ni zi ra ni. Nji ho va or ga- ni za ci ja je te me lji la na stro gi di sci pli ni in vra že ver ju. Da bi se la žje in var ne je spo ra zu me va li, so si izmi sli li la stno go vo ri co. Na pri mer zmer ljiv ka iz ro kov nja ške ga be sed nja ka: »Ti lo bov kumer’č, d’tej pre fak upe tov!« (Ti sla bi člo vek, da ti je du hov nik ube žal!) 13 Ta go vo ri ca je bi la zmes raz nih evrop skih je zi kov – nem ške ga, ita li- jan ske ga, mad žar ske ga, hr va ške ga in slo ven ske ga. Ime no va li so jo »plin tov ska špra ha«. 14 Go vo ri co so poz- na li le red ki čla ni ro kov nja ške dru žbe, po na va di le vo- dje. Svo je pre dni ke naj bi ro kov nja či ime li v nem škem ro par skem zdru že nju, ime no va nem »red mo dre cev«. Zdru že nje je de lo va lo v Av stri ji in juž ni Nem či ji. Ime ro- kov nja či (tu di ro kov ni ki, ro ko mav hi) je po ve za no s sta- ro vra žo, ki pa se ni ohra ni la le med na ši mi ljud mi, pač pa tu di v sred nji Evro pi, da se na mreč z ro ko ne ro je ne- ga otro ka da ča ra ti (slav ni uče njak Ja kob Grimm v svo- ji knji gi De­ ut­ sche­ Mit­ ho­ lo­ gie­ na stra ni 606 pi še: »S­ pr­ sti­ne­ ro­ je­ nih­ otrok­se­mo­ re­ jo­ča­ ro­ bno­ sti­ uga­ nja­ ti;­ če­ se­za­ pa­ li­ jo­ali­za­ žgo,­na­ re­ ja­ jo­ pla­ men,­ ki­lju­ di­v­hi­ ši­ 10 Boris Režek, Stene­in­grebeni, l. 1959, str. 10–30, 320– 321. 11 Josip Jurčič, Rokovnjači, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, sedma knjiga, l. 1956, str. 282. 12 Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, raziskovalna naloga Rokovnjači­na­Slovenskem, Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 13–15; Josip Mal, Zgodovina­slovenskega­naroda,­Najnovejša­doba, l. 1928, str. 61–150. 13 Miran Hladnik, Luteranci, rokovnjači in pesniki, Kranjski­zbornik, Kranj 2005, str. 169–180. 14 Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, 1890, letnik 3, številka 4, str. 115.uza­ spa­ ni,­ da­se­no­ ben­ne­pre­ bu­ di.« 15 Ljud ska pri po- ved pri po ve du je, da so ro kov nja či no se čim ma te ram iz te le sa iz re za li ne ro je ne ga otro ka, mu odre za li ro ke in jih po su ši li nad og njem, kur je nim z bri no vi mi drv mi. Ro kov njač je no sil otro ško ro ko v mal hi, ki ga je na re di- la ne vi dne ga, ka dar mu je tr da pre dla. Na ko nec pr - stov otro ške ro ke naj bi na ka pljal vo sek in ga v te mi pri žgal, sve tlo bo pa naj bi v te mi vi del le ro kov njač. 16 Ta ko v ti stih ča sih no se ča žen ska ni sme la odi ti na sa- mot no pot brez sprem stva, ker so se ba li, da bi jo ugra- bi li ro kov nja či. Ta vra ža do ka zu je, da ljud ska do miš lji ja v ti stih ča sih ni ime la me ja in da so ime li lju dje ro kov- nja če za ra di nji ho ve pret ka no sti za ne kak šne nad lju di. Ro kov nja či so ime li svo je za u pni ke po na va di med be- ra či, kme ti, go stil ni čar ji, ura dni ki in ce lo med bi ri či, ki so po iz ve do va li, kaj lju dje o njih go vo re, od kod jim pre- ti ne var nost in kje bi mo gli kaj ukra sti. Za to se jih lju dje ni so upa li to ža ri ti na so di šču, ker so se ba li nji ho ve ga ma šče va nja. Obla sti so bi le brez mo či, kme tje so ro- kov nja če ce lo pod pi ra li in jim da ja li, kar so ho te li, da so se ubra ni li huj še ško de, po ži gov in kr va vih ma šče- vanj. Na dru gi stra ni pa so jih ro kov nja či bra ni li pred ru be ži, graj sko sa mo pa šnos tjo in iz ko ri šča njem s stra- ni cer kve, po go sto pa so z oro žjem v ro ki pre pre če va li vo ja ška no va če nja (mo bi li za ci ja). Za ra di ta ke in for mi- ra no sti so bi li tež ko ulov lji vi. Na nji ho vih ro kov nja ških po ho dih so za var nost skr be le nji ho ve ro kov nja ške lju- bi ce, ogle dni ki pa so bi li pred vsem mal har ji17 in ro ka- var ji, ki so se ob ro par skih na pa dih in vlo mih pri dru že- va li šte klja čar jem 18 in so sme li po bra ti ostan ke ple na. Ro kov nja ške lju bi ce so kot be ra či ce ob ho di le va si in v njih iz ve de le vse no vi ce in o mo re bit ni ne var no sti s po- se bni mi zna me nji (pi sa na ru ta na smre ki – ne var nost, be la ru ta na plo tu – var no) ali pa na kak šen drug na čin opo zar ja le na ne var nost. 19 Ro kov nja ška dru žba je ži- ve la v dru ži ni, v ka te ri je bi lo šti ri do osem lju di, po po tre bi pa so se zdru že va li v tol pe. Svo ja skri va li šča so ime li v tem nih goz do vih in sa mot nih go rah. Če prav so ve lja li za izmeč ke dru žbe, so bi li or ga ni zi ra ni kot druž- ba zno traj dru žbe. Ime li so na mreč zbo ro va nja, ki so jih ime no va li »kur jav šče«. 20 Do ga ja la so se na sa mot- nih kra jih glo bo ko v goz du. Na ta kih zbo ro va njih so raz- lič ni čla ni po ro ča li o tem, kje bi bi lo naj la žje na pa sti in kaj ukra sti ali od kod jim pre ti ne var nost, ure ja li pa so tu di za de ve, kot so iz da jal ci in no vi čla ni (ko je bil no vi- nec spre jet med ro kov nja če, prak tič no ni imel več mož- no sti, da bi iz sto pil, iz bi ral je lah ko le med ro par skim na či nom živ lje nja ali pa smr tjo). 21 Po kon ča nem po- sve tu je sle di la ve se li ca, ime no va na »fin fra nje«. Vsi, ki 15 Jakob Grimm, Deutsche­Mithologie, Göttingen 1835, str. 606. 16 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 4, l. 1923, str. 343. 17 Malharji ali špehmavharji, ime so dobili, ker so nosili malhe (torbe) za shranjevanje naprošenega. 18 Štekljčarji ali plaščarji (plašurji, plajšarji), ime so dobili po osti na koncu pohodne palice, ki jim je obenem služila za gorjačo, oblečeni pa so bili v dolge vojaške plašče, ki so jim segali skoraj do gležnjev. 19 Gorazd Stariha, Dimež in njegovi, Zgodovinski­časopis­51, Ljubljana 1997, str. 483–516. 20 Josip Jurčič, Rokovnjači, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, sedma knjiga, l. 1956, str. 283; Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, 1890, letnik 3, številka 1, str. 19. 21 Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet,­1890, letnik 3, številka 1, str. 19–20.so sto pi li med ro kov nja če, so pre je li »list svo bo de«. Ljud ske ga na pa da se ni so ba li. Po svet na oblast jim zle pa ni pri šla do ži ve ga, saj so ime li za var nost pred voj sko in žan dar ji v svo jih ta bo rih po stav lje ne stra že. Ka dar se je bli ža la ne var nost nji ho ve mu zbi ra li šču, se ni so ne vem ka ko us tra ši li, kaj ti nji ho va skri va li šča so bi la obi čaj no na tež ko do sto pnih kra jih na me ji dveh so dnih okra jev. Ob ne var no sti so se pre mak ni li na ozem lje so sed nje ga so dne ga okra ja in že so bi li var ni. Saj so do bro ve de li, da so dna oblast ni tr pe la, če so var no stni or ga ni pre sto pi li me jo svo je ga okro žja. Ro- kov nja či so bi li spr va po ve či ni vo ja ški ubež ni ki. Vmes so bi li ta ki, ki so be ža li pred vo ja ško suk njo, bo di si da so jo že no si li in ji ušli ali pa jim je ta ne var nost še pre- ti la. Ti ubež ni ki so ime li mor da dru ga če či sto vest, bi li poš te ni lju dje in so ime li že ljo, da se vr ne jo do mov, ko bo po zab ljen nji hov po beg. Ker pa ni so sme li pre bi va ti med ljud mi in si ta ko ni so mo gli na poš ten na čin slu ži- ti kru ha, so v goz do vih in sa mo tah ter sla bi dru žbi po- di vja li in tu di sa mi za šli na kri va po ta. Poz ne je pa so za če li med ro kov nja če pri ha ja ti tu di brez del ne ži, ki ni- so ma ra li za poš te no de lo, po te pu hi, ta to vi, mo ril ci in biv ši za por ni ki, zla sti za ra di sled njih je ro kov njaš tvo pri šlo na slab glas. Ta ko je pri ha ja lo do ro pov, ce lo do kr va vih spo pa dov, umo rov, su ro vih ma šče vanj in po ži- gov, ki so po sta li v na ših kra jih ta ko po go sti, da je de- žel ni gla var o njih uve del me seč na po ro či la. Sa mo je- dro ro kov nja ške dru žbe so se stav lja li nje ni vo di te lji. Naj vi šje na hi e rar hič ni les tvi ci je bil »pa pež«, glav ni ro- kov njač, ki je imel ne o me je no oblast nad vse mi osta li- mi ro kov nja či in je vo dil po mem bnej še ro par ske po ho- de in ce lot no or ga ni za ci jo, obe nem pa je bil pri sto jen tu di za po ro ke22 med čla ni ro kov nja ških tolp. Pa pe žu je bi lo ne po sre dno po dre je nih dva najst ro kov nja čev, ime no va nih »ka pi ta ni«, ki so sme li no si ti mal he kri žem ra me. Tem so sle di li v tri sto pnje raz de lje ni ro kov nja či. Na naj vi šji sto pnji so bi li šte klja či (šte kelj – že lez na ost na kon cu po ho dne pa li ce), ki so do bi li ime po sta ri be- se di šte klja ti (ro po ta ti). Ti so bi li naj huj ši hu do del ci. Pra vi li so jim tudi »šte klja čar ji«, bi li so naj bolj drz ni in na sil ni, pa tu di naj bolj zvi ti. To so bi li vo ja ški be gun ci, po be gli zlo čin ci in skri va či, po pla ščih, ki so jih no si li, so jih ime no va li tu di »pla ščar ji« (pla šur ji, plaj šar ji). Šte- klja čar ji so bi li hu do bni in so že za naj ma njše za me re po ži ga li do ma či je. V Tr zi nu je ro kov njač za žgal me sar- je vo hi šo sa mo za to, ker ga je me sar jev pes po ma gal uje ti. Ko so fe bru ar ja 1834 vo di li sko zi Pre vo je ukle- nje ne ro kov nja če, so šli ti prav po no sno. Lju dem, ki so jih gle da li, so za pre ti li: »Se­ daj­ne­po­ kle­ ku­ je­ te­ pred­na­ mi.­To­ da­če­se­po­ vr­ ne­ mo,­ bo­ ste­kle­ ča­ li;­kaj­ ti­te­ daj­bo­ vzšlo­son­ ce­nad­va­ ši­ mi­stre­ ha­ mi.« 23 V dru go sto pnjo so spa da li t. i. mal har ji, tu di »špeh mav har ji«, ki so no- si li mal he (tor be) za shra nje va nje na pro še ne ga. Ti so ži ve li od ma njših ta tvin in so od kme tov raj ši na pro si li sla ni ne, kru ha in zr nja kot kra dli. Teh se lju dje še zda- leč ni so ta ko ba li kot šte klja čar jev. Po zi mi so se raz de- li li in pre zi mo va li pri po sa mez nih kme tih. Za nje so bi li zna čil ni uha ni v obli ki pol me se ca, ki so jih sa mi iz de- lova li iz svin ca. Naj manj ne var ni pa so bi li ro kov nja či 22 Rokovnjaška poroka je potekala nekako takole: Ženin in nevesta sta stopila pred ogenj, se poljubila, prijela za roke in skupaj preskočila ogenj, se spet poljubila – tako je bil obred zaključen. 23 Stane Stražar, Črni­graben, Lukovica 1985, str. 164–165.tret je, naj ni žje sto pnje, to so bi li naj bolj be tež ni lju dje, ki so se iz lo či li iz že prej ome nje nih sku pin in ni so ime- li po se bne ga po me na. Ve či no ma so pro sja či li, kra dli pa le ob iz re dni pri lož no sti. Ni so ho di li v tol pah in so se le ob ča sno pri dru ži li ob og nji ščih osta li ma dve ma stop- nja ma ro kov nja čev. Pre zi mo va li so v hi šah in ži ve li od hra ne, na pro sja če ne čez le to, ali pa go sto va li pri kme- tih. Ob ro pih je ve lja lo ne na pi sa no pra vi lo, da ob na pa- du pr vi uda ri jo šte klja čar ji, na to špeh mav har ji in še le na to so pri šli na vr sto osta li. Ro kov nja čem pa so se pri dru že va li tu di od pu šče ni vo ja ki, ki ni so ime li svo je- ga ime tja. Va je ni so bi li vo ja ške ga živ lje nja, po od pu- stu iz voj ske pa se ni so dru ga če zna šli, kot da so na si lo je ma li, kar so po tre bo va li.24 Pra vi ro kov njač na če lo ma ni rad pre li val kr vi, če pa jo je mo ral, jo je le v skraj ni si li, če mu je šlo za la stno živ lje nje. Obo ro žen s tež ko gor ja čo je na va dno sto pil v hi šo. Za lo put nil je z vra ti in se na slo nil na nje, po tr kal z gor ja čo tr do ob tla in mol čal. Go spo dar je ta koj ve del, kaj to po me ni, ur no ga je vpra šal, kaj že li. Za hte va no je pre jel brez pre re ka nja in obo tav lja nja. Če pa so do ma- či pre dol go ča ka li, se je po na va di za drl: »De­ dec­ daj!« 24 Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, raziskovalna naloga Rokovnjači­na­Slovenskem, Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 10–13; Josip Mal, Najnovejša doba, Zgodovina­slovenskega­naroda, l. 1928, str. 61–150; Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 4, l. 1923, str. 342; Slovenska­kro­nika­XIX.­stoletja­1800–1860, str. 250; Stane Stražar, Ob­bregovih­Kamniške­Bistrice, Radomlje 1988, str. 148; Stane Stražar, Črni­graben, Lukovica 1985, str. 164–165; Boris Režek, Stene­in­grebeni, l. 1959, str. 10–321; Josip Jurčič, Rokovnjači, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, sedma knjiga, l. 1956, str. 282. Tr­ do­je­uda­ ril­z­gor­ ja­ čo­ob­tla­in­vzklik­ nil:­»Ba­ ba­daj!«­Na­ ri­ sal:­ Ro­ bert­Ura­ nič.­ 202Razprave – etnologija 203 Razprave – etnologijaali »Ba­ ba­ daj!« 25 Če se je kdo od pri sot nih za čel opra vi- če va ti, da ni ma ni če sar, je ro kov njač za gro zil: »Vem,­da­ imaš,­si­ cer­ne­bi­pre­ sto­ pil­ tvo­ je­ ga­pra­ ga!­Ker­pa­imaš,­ mo­ raš­da­ ti­me­ ni,­ki­ni­ mam.­Jaz­imam­isto­pra­ vi­ co­ži­ ve­ ti­ka­ kor­ti!«26 Če opo zo ri lo ni za le glo, je za pe la gor ja ča po ple čih. Da bi se kdo do ma čih upi ral ro kov nja ču, ni pri šlo no be ne mu na mi sel, saj so do bro ve de li, da so nje go vi to va ri ši v bli ži ni. Kar je pre jel, je spra vil v svo- jo mal ho in ka kor je pri šel, je tu di od šel. Po na va di so ter ja li ži vi la, na pri mer mo ko, sla ni no, klo ba se, me so, ma slo, itn. Kra del je bo ga tim. V hi še si ro ma kov in rev - nih kme tov je za ha jal le, če je po tre bo val pre no či šče. Bil je ne ke vr ste ko mu nist, ki ni mo gel tr pe ti, da bi se kdo ma stil ob obil nem pre mo že nju, si ro mak pa naj bi stra dal. 27 Na nek na čin jih lah ko pri mer ja mo z dru gi mi ljud ski mi ju na ki, kot so: ti rol ski An drej Ho fer, an gle ški Ro bin Ho od, slo va ški in polj ski Ja no šik, srb ski haj du ki itn. Ni gle dal na to, da bi obo ga tel, am pak mu je šlo le za la go dno in lah ko živ lje nje. 28 Ro kov nja či v na ših kra jih Ro kov nja či so se v na ših kra jih za dr že va li zla sti na Go renj skem, kjer so po njih zna ni kra ji: Na klo, Te ne ti- še, Ta ti nec, Po ženk, Du plje, Udin boršt, Jošt, Stra hinj, Na sov če itn. V kam ni škem kon cu sta bi li nji ho vo pri- ljub lje no sha ja li šče in skri va li šče Ko kr ska do li na in do li na Kam ni ške Bis tri ce, prav ta ko pa tu di go re nad te ma do li na ma. 29 V tem nih goz do vih Kam ni ške Bis tri- ce je imel ro kov nja ški pa pež glav no skri va li šče in od tu je vo dil or ga ni za ci jo, ki je ime la tu di svo je po druž ni ce, naj bli žja je bi la v Udin bor štu v bli ži ni Kra nja. De lo va li so na ob mo čju ce lot ne ga slo ven ske ga ozem lja, zla sti pa je bi lo nji ho vo pri sot nost ču ti ti v oko li ci Ljub lja ne, Kra nja, Ra dov lji ce, Tr ži ča, Lo ke, Men gša, Lu ko vi ce in Kam ni ka. Ob pre te či ne var no sti so se obi čaj no na glo umak ni li na Ko ro ško ali Šta jer sko, kjer se jim ni bi lo tre ba ba ti kranj skih po svet nih obla sti. Ko pa so jim tam po sta la tla pre vro ča, so se za ča sno spet vr ni li na Kranj sko. Poz ne je so ne ka te ri mo žje, ki so vo di li ro kov- nja ške zdru žbe, pri šli ta ko da leč navz križ z oblas tjo, da ni so pri ča ko va li no be ne mi lo sti, za to pa je tu di sa- mi ni so poz na li. Mar si ka te ro ime, kot npr. Di mež, 30 ki 25 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 4, l. 1923, str. 342. 26 Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, letnik 3, številka 1, l. 1890, str. 19–20. 27 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 4, l. 1923, str. 342. 28 Miran Hladnik, Luteranci, rokovnjači in pesniki, Kranjski­zbornik, Kranj 2005, str. 169–180. 29 Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, raziskovalna naloga Rokovnjači­na­Slovenskem, Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 12–13; Boris Režek, Stene­in­grebeni, l. 1959, str. 10–321; Miran Hlad-nik, Luteranci, rokovnjači in pesniki, Kranjski­zbornik, Kranj 2005, str. 169–180; Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 4, l. 1923, str. 342–343, letnik 5, l. 1924, str. 27–348. 30 Franc Ziherl, Dimež, se je rodil leta 1827 na Gorenji Savi pri Kranju kot nezakonski otrok Jeri Ziherl, ki je tudi imela stike z rokovnjači. Oblast ga je leta 1852 prijela in zaprla, a jim je leta 1857 pobegnil iz zapora. Umrl je leta 1862. Ohranjene pripovedi ga opisujejo kot sposobnega, drznega in lepega mladeniča, ki so ga imela dekleta rada. Tudi on ni zdržal pri vojakih in je raje pobegnil med rokovnjače ter postal njihov poglavar. Revnih ni ropal, ampak samo bogate. Pred očetovimi očitki pa se je navadno takole branil: »Oče, jaz nisem razbojnik in ubijalec! Kmeta in reveža ščitim, jemljem se je po ti kal med Ljub lja no in Go renj sko, po Bit njah in Šmar jet ni go ri vse do le ta 1862, 31 Ve li ki Gro ga,32 ki je de lo val zla sti v oko li ci Kra nja, Čr ni Ju rij,33 Si vi Jur, 34 Nan de, ki je de lo val zla sti v kam ni ški oko li ci,35 Hu di Klju kec, 36 je po ve za no z ne člo ve ški mi gro zo dej stvi. 37 To ni so bi li več ro kov nja ški ta to vi in na sil ne ži, am- pak po ži vi nje ni iz vrž ki člo ve ške dru žbe, stra šna ši ba za vsak kraj, ka mor so se pri kla ti li s svo ji mi to va ri ši. Ome nje ni ro kov nja či so ze lo so vra ži li lju di, ki so se jih drz ni li naz na ni ti obla stem, jih po ma ga li lo vi ti, ta kim so se po tem ma šče va li na naj bolj okru ten in ne člo ve ški na čin. Ena ko so po sto pa li tu di pri vlo mih, ro pih in po- bo jih. Ro kov nja či so s stal nim pre mi ka njem ob vla do va li na Go renj skem vse pro met ne zve ze čez Lju belj, Je zer- sko, Čr ni vec in Tro ja ne, po ro pih pa so se umi ka li v var - no za ve tje tem nih goz dov in go ra. Nji ho vo de lo va nje je bi lo usmer je no pred vsem na po de že lje. Pri šlo je ta ko da leč, da so se to vor ni ki in voz ni ki, ki so po to va li po ce- stah, spe lja nih čez te mač ne goz do ve in odroč ne kra je, za ra di bo jaz ni pred ro kov nja škim na pa dom zdru že va li v sku pi ne in z obo ro že nim sprem stvom po to va li po teh po teh. V ko či jah vo ze či se ime nit ni ki so prav ta ko po- to va li z obo ro že nim sprem stvom ali so bi li tu di sa mi obo ro že ni. Ljud stvo je to rej ime lo upra vi če ne raz lo ge, da je vsa ke ga tuj ca gle da lo z ne za u pa njem. 38 pa tam, kjer je na škodo drugih preveč dobrot!« 31 Miran Hladnik, Luteranci, rokovnjači in pesniki, Kranjski­ zbornik, Kranj 2005, str. 169–180; Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 4, l. 1923, str. 342–343, letnik 5, l. 1924, str. 27–348. 32 Veliki Groga, pravo ime Gregor Hrastnar, je bil mož visoke postave in dolgih snežno belih las, ki je bil vedno po vojaško oblečen. Bil je nezakonski sin matere iz okolice Kamnika, rojen leta 1761. Zelo mlad je odšel med vojake in je služil cesarju celih 29 let. Umrl je slep leta 1855 v 94. letu starosti. Na stara leta se je spravil z oblastjo in začel živeti pošteno, delal je kot cesarsko-kraljevi cestar. 33 Jurij Bobek, Črni Jurij, se je rodil v neveljski fari blizu Kam-nika okoli leta 1790. Že zelo mlad je odšel med rokovnjače. Med drugim je bil premeten tihotapec in tat. Oblast ga je ujela in ga obsodila na vislice, a je bil pomiloščen in je odsedel enaindvajset let ječe. Ko pa je prišel iz zapora, se je nastanil v rodni vasi in se udinjal za gozdnega čuvaja nekaterim posestnikom, poleg tega pa je prosjačil po hišah. Umrl je leta 1869. 34 Jurij Preželj, Sivi Jur, se je rodil leta 1815 v Kamniku na Grabnu. Tudi on se je izognil vojaški službi tako, da se je skrival po gozdovih v dolini Kamniške Bistrice. Ko so mu minila leta vojaške obveznosti, se je prenehal skrivati in se je zaposlil v kamniški Meščanski korporaciji. Postal je njen gozdni čuvaj in je bival na Kopiščih, poleg tega je stranjskim kmetom pasel živino. Leta 1880 ga je zadela kap in od takrat se je preživljal s prosjačenjem. Umrl je leta 1890. 35 O rokovnjaču Nandetu sicer ni veliko znanega in se je spomin nanj ohranil le v ljudskem izročilu. Njegov pravi priimek naj bi bil Jerman. Znano je, da je deloval zlasti na kamniškem koncu v obdobju francoske okupacije naših krajev in seveda tudi po njej. 36 Janez Košir, Hudi Kljukec, se je rodil v vasi Jama v župniji Šmartin pri Kranju. Bil je premeten tat in žepar, drugače pa je bil odličen ranocelnik. Čez leta je zapustil rokovnjaške vrste in se ustalil v domači vasi kot gostilničar in ranocelnik. Temu je sledila poroka, a se je srečno družinsko življenje kaj kmalu končalo, ko je spet zašel na kriva pota, bil ujet pri kraji, obsojen in zaprt. V zaporu se je leta 1897 obesil. 37 Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, raziskovalna naloga Rokovnjači­na­Slovenskem, Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 20–25. 38 Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, raziskovalna naloga Rokovnjači­na­Slovenskem, Šolski cen-ter Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 10–13; Josip Mal, Najnovejša doba, Zgodovina­slovenskega­naroda, l. 1928, Po jav ro kov njaš tva v Kam ni ku in nje go vi oko li ci Že v ča su vla da vi ne Ma ri je Te re zi je so ro kov nja či po go sto ro go vi li li v oko li ci Kam ni ka. Ohra nje ni pi sni vi- ri iz ti ste ga ča sa ome nja jo pi sma s pri to žba mi, ki sta jih obla sti po ši lja li opa ti nji iz me kinj ske ga sa mo sta na. Mak si mi li ja na Le o pol di na Gal len berg (1729–1758) in Ber nar di na gro fi nja Batthyanni (1759–1771) se pri to- žu je ta o lju deh, ki vzne mir ja jo sa mo stan ske pod lož ni- ke in de la jo ško do sa mo stan skim zem lji ščem. Pro si li sta vla do za po moč zo per ro kov nja ško na dlo go. Vla da je na nju no proš njo po sla la vo ja ke, ro kov nja ške lov - ce.39 Ro kov nja či so se na kam ni škem kon cu naj bolj raz ši ri li na za čet ku 19. sto le tja in ome nje ne kra je us- tra ho va li vse do sre de 19. sto le tja. Po leg zla sti dveh zna nih ro kov nja čev, Čr ne ga Ju ri ja in Nan de ta, so bi li po Kam ni ku in nje go vi oko li ci zna ni še An ton Klo bu čar »Kla va ra«, An ton No gra šek »Ku šmi ha«, Jo sip Mi he vec »Ne men gar«, To ma že in Ja nez Pri sto pnik, Jo sip Ču den, Jo sip Ku šar, Ma tej Ca pu der, Fran ce »Če gr tav«, Jer - str. 61–150; Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 4, l. 1923, str. 342–343, in letnik 5, l. 1924, str. 27–348; Slovenska­kronika­XIX.­stoletja­1800–1860, str. 250; Stane Stražar, Ob­bregovih­Kamniške­Bistrice, Ra-domlje 1988, str. 148; Stane Stražar, Črni­graben, Lukovica 1985, str. 164–165; Boris Režek, Stene­in­grebeni, l. 1959, str. 10–321. 39 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 5, l. 1924, str. 182–183; Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, 1890, letnik 3, številka 3, str. 82. V­ti­ stih­ča­ sih­je­bi­ lo­v­ra­ bi­strel­ no­oro­ žje,­ki­se­je­pol­ ni­ lo­od­spre­ daj.­(iz­zbirke­Ro­ berta­Ura­ niča) Ro­ kov­ nja­ či­ so­se­v­odroč­ nih­ goz­ do­ vih­ v­do­ li­ ni­Kam­ ni­ ške­ Bis­ tri­ ce­po­ ču­ ti­ li­pov­ sem­var­ no.­Na­ ri­ sal:­Ro­ bert­Ura­ nič. 204Razprave – etnologija 205 Razprave – etnologija nej »Kro fnaž« in Boš tjan Koch »Go fel šte har«. 40 Oblast ni poz na la usmi lje nja pri pre ga nja nju ro kov nja čev in vsak, ki je pri šel v ro ke lov cem, je kma lu vi sel na vi sli- cah. V tem ob dob ju so sta le vi sli ce na mno gih kra jih. Pri Kam ni ku so bi le na dveh kra jih: pri »kr va vem zna- me nju« ob okraj ni ce sti pro ti Kra nju in na Du pli ci (nad nek danjo Pla njav ško vo hi šo). Tam je le ta 1816 vi se lo kar pet ro kov nja čev hkra ti.41 Še le ta 1850 pi še ne ki do pi snik v Ljub­ ljan­ skem­ ča­ sni­ ku:­Da­so­se­ro­ kov­ nja­ či­ v­le­ tih­1848­in­1849­pod­ Grin­ tav­ ci­ še­po­ se­ bej­za­ plo­ di­ li.­ V­Men­ geš­ si­si­ cer­ne­ upa­ jo,­pač­pa­v­Cer­ kljah­ali­Ko­ men­ di­ vsak­te­ den­ka­ ke­ ga­kme­ ta­ubi­ je­ jo­in­ka­ kih­pet­do­šest­lju­ di­po­ tol­ če­ jo­ in­ po­ lo­ mi­ jo.­ Po­ žar­za­po­ ža­ rom­ se­po­ nav­ lja­ tod­oko­ li.­Lju­ dje­so­ta­ ko­pre­ stra­ še­ ni,­ da­so­vsi­pre­ pa­ de­ ni,­ ne­ ka­ te­ ri­ sko­ ro­nič­ne­spe.­Ta­ tin­ stvo­ in­ro­ par­ stvo­ je­v­buj­ nem­ cve­ tju,­od­ kar­so­se­po­ ja­ vi­ li­med­ro­ kov­ nja­ či­ šte­ vil­ ni­vo­ ja­ ški­be­ gu­ ni.­Ti­na­ pa­ da­ jo­ kme­ te,­ki­se­vo­ zi­ jo­ali­po­ tu­ je­ jo­na­sem­ nje.­Kra­ de­ jo­pra­ ši­ če,­ka­ te­ rim­re­ že­ jo­gla­ ve­ in­jih­po­ stav­ lja­ jo­ na­go­ spo­ dar­ je­ vo­ ok­ no,­pra­ ši­ ča­pa­s­ se­ boj­po­ ba­ še­ jo. 42 Kot sre di šče in se dež ro kov nja ške ga po gla var ja obe- nem naj bi bi lo ob mo čje ob šta jer sko-ko ro ško-kranj ski me ji, nad iz vi rom Sa vi nje in Kam ni ške Bis tri ce (Jer ma- no va vra ta) med Pla nja vo in Bra no. Vr ho vi oko li ških go- ra so pred stav lja li na rav no trd nja vo. Prav go to vo je, da so prav do bro poz na li vse pre ho de od tam v Ko kro, na Je zer sko in v Lo gar sko do li no. Ro kov nja či, ki so se skri- 40 Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, 1890, letnik 3, številka 9, str. 278. 41 Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, 1890, letnik 3, številka 5, str. 147. 42 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 5, l. 1924, str. 183.va li v Kam ni ški Bis tri ci in v go rah nad njo, so po če nja li raz na hu do del stva, ogro ža li pre bi val ce oko li ških va si in sko raj vsak dan se je zgo di lo, da so kje kaj ukra dli, pre stav lja li pod ku plje ni mej ni ke, pov zro ča li med pre- bi val ci spo re, to žbe. Zgo di lo se je ce lo, da so v oko li ci ko ga ubi li. Ni bi lo trž ne ga dne v Kam ni ku, v Kra nju ali dru god v bli ži ni, da bi ro kov nja čev ne bi lo zra ven, saj so tam kaj ra di pro da li kaj ukra de ne ga. Po jav lja li so se tu di na bo žjih po teh in bo žjih sho dih. V kam ni ški oko li ci sta bi la to Sv. Pri mož nad Kam ni kom in pa No- va Štif ta pri Gor njem Gra du. Ker je na ome nje ne bo žje po ti pri ha ja lo ve li ko lju di, je bi lo v ve li ki gne či lah ko kra sti de nar iz že pov. Na ta kih kra jih je za to kar mr go- le lo ro kov nja čev. 43 43 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 5, l. 1924, str. 183.V tak šnih oko li šči nah, ko je na eni stra ni tr la pre bi- val stvo oblast, na dru gi pa so ter ja li svoj da vek tu di ro- kov nja či, živ lje nje ni bi lo lah ko. S stra ni pre mož nej ših po se stni kov in cer kve so se ne pre sta no vr sti le pri tož- be, na slov lje ne na te da njo oblast. Ko mend ski žu pan Alek sej Kern je 12. mar ca 1843 po slal proš njo ce sar-ju, v ka te ri je ob či na Ko men da pro si la, naj kaj ukre ne v zve zi z ro kov nja ško na dlo go, ki pu sto ši v nji ho vem kra ju in so sed njih okra jih. Na kam ni škem kon cu so ime li ro kov nja či svo ja sha ja li šča v Bi der ši ci (na šir nem in go sto za ra slem gri če vju pri Ko men di) in v Si do lah (dol gem jar ku od Vo dic do Vo glja), v Pod gor ju, kjer so Kr­ va­ vo­zna­ me­ nje­ob­ce­ sti­Kam­ nik–Kranj.­Fo­ to:­Vil­ ko­Ri­ fel. Do­Spod­ njih­ ro­ kov­ nja­ ških­ lu­ kenj­je­te­ ža­ ven­do­ stop.­Le­ po­pa­se­vi­ di­ jo­s­po­ ti­na­Kam­ ni­ ško­ se­ dlo­pod­Ga­ le­ ri­ ja­ mi.­ Fo­ to:­Iz­ tok­ Grilc.Za­ ni­ miv­pre­ hod­v­Spod­ njih­ ro­ kov­ nja­ ških­ luk­ njah.­Fo­ to:­Vil­ ko­ Ri­ fel.Nan­ de­ to­ va­ ja­ ma,­ime­ no­ va­ na­ po­ro­ kov­ nja­ ču­ Nan­ de­ tu,­ je­ne­ da­ leč­od­stru­ ge­Se­ del­ ščka.­Fo­ to:­Vil­ ko­Ri­ fel. 206Razprave – etnologija 207 Razprave – etnologijase zbi ra li pri dveh kme tih, pri enem se je re klo pri Vih- cu, pri dru gem pa pri Ov scu. Po ohra nje nih so dnih spi- sih iz ti ste ga ča sa in ustnem iz ro či lu so ro kov nja či, ki so za ha ja li v kam ni ško oko li co in v so sed nje okra je, obi čaj no pri ha ja li iz glav nih skri va lišč v prej ome nje nih kra jih. Ta ko so se še do da nes ohra ni la ne ka te ra le- din ska ime na v Kam ni ški Bis tri ci, kot so: Ro kov nja ške luk nje, v Jer man skem ro bu vo tli na, ime no va na Nan de- to va ja ma. Prav v goz do vih Kam ni ških pla nin so ime li ro kov nja či naj bolj skri ta me sta za svo je »kur jav šča« in »fin fra nje« in prav od tod naj bi bi la vo de na ce lot na or - ga ni za ci ja.44 O ro kov nja škem pa pe žu Nan de tu, pi sal naj bi se Jer man, si cer ni ve li ko zna ne ga, spo min nanj se je ohra nil le v ljud skem iz ro či lu. Ze lo mlad naj bi bil za šel med ro kov nja če, men da za to, ker ga je nek gra ščak po kri vem ob to žil de ja nja, ki ga ni sto ril. Zna- no je, da je de lo val zla sti na kam ni škem kon cu v ob- dob ju fran co ske oku pa ci je na ših kra jev in se ve da tu di po njej. Imel je dva zve sta po moč ni ka, od ka te rih se je eden ime no val Raj tguzn, dru gi pa je bil To maž Ve- li ko nja. Skri val se je v Kam ni ški Bis tri ci v vo tli ni pod Jer man skim ro bom, ki še da nes no si nje go vo ime. Bil naj bi pri jet ne ga vi de za in ve dno le po oble čen. Kra del je pred vsem pre mož nim, na kra de ni de nar pa je ne ma- lo krat raz de lil med si ro ma ke.45 Po ustnem iz ro či lu so ime li ro kov nja či svoj ta bor tu- di v bli ži ni pre va la Čr niv ca nad Kam ni kom, v zi jal ki pod Pod bev ško vo pe čjo, in v Tu nji cah v Žer ja vo vem gra bnu, pod cer kvi jo. Tam so ime li v zem lji iz ko pa no skri va li- šče. Kot nji hov vo dja se ome nja »Čr ni Ju rij«. Ro kov njač »Čr ni Ju rij«, tu di »Čr ni Jur ka«, se je ro dil v ne velj ski fa ri, v va si Vrh po lje, oko li le ta 1790. Nje go vo pra vo ime je bi lo Ju rij Ša mer, po do ma če Bo bek. 46 Že ze lo mlad je de zer ti ral iz voj ske in za bre del med ro kov nja če. Bil je ze lo pa me ten in pre me ten ti ho ta pec. Po ti kal se je v glav nem po kam ni ški oko li ci, še po se- bno v Kam ni ški Bis tri ci in nje nih goz do vih. Ve ljal je za su ro ve ža, pred ka te rim je tre pe tal vsak pre mo žen člo- vek, med tem ko rev ne mu člo ve ku ni sto ril ža le ga. Ni se pa skri val sa mo v Tu nji cah in te mač nih bis tri ških goz do vih, am pak je imel do bro skri to skri va li šče v ja- mi v bli ži ni Vrh polj pri Kam ni ku, ime no va no »Bob ko va ja ma«. Čr ni Ju rij je bil maj hne, tr ša te ra sti, za čr ne le ga in ko šče ne ga obra za. Oble čen pa je bil v tem nor deč plašč, ki mu je se gal do peta, na gla vi je no sil ni zek klo- buk s ši ro ki mi kraj ci, ki ga je imel moč no po tis nje ne ga na prej. V ro ki pa je ve dno no sil de be lo gor ja čo. Ime si je pri slu žil, ker je bil po ra ščen z go sto čr no bra do, ki je ni ni ko li bril, po leg te ga se je po obra zu ma zal še s sa ja mi, da je bil vi de ti sta rej ši. Bil je tat ve li ke ga slo ga, saj je kra del pre mož nej šim in manj pre mož nim. Kar je na kra del, je s svo ji mi paj da ši brat sko raz de lil. Ne ma lo- krat pa je del ple na od sto pil tu di rev nim lju dem. S svo- ji ma ro ja ko ma To ma žem Ra kom in Ma te jem Pir cem je no sil to bak s Hr va ške ga. »Ne­ koč­so­pe­ lja­ li­po­ leg­to­ ba­ ka­na­vo­ zu­tu­ di­ukra­ de­ no­ me­ so­čez­me­ jo.­Ro­ kov­ nja­ ški­ lov­ ci­so­jih­za­ sle­ di­ li.­ Ker­Ju­ rij­ni­imel­pri­se­ bi­no­ be­ ne­ ga­ pa­ met­ ne­ ga­ oro­ žja,­je­po­ gra­ bil­na­vo­ zu­de­ be­ lo­svinj­ sko­ 44 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, let- nik 5, l. 1924, str. 182; Josip Jurčič, Rokovnjači, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, sedma knjiga, Ljubljana 1956, str. 283. 45 Breda Podbrežnik Vukmir, Irena Kotnik, Čuden­prečudež, Celje 2009, str. 171–173. 46 Tone Palčič, Tunjice, Tunjice 1995, str. 62–63.ple­ če­in­za­ čel­udri­ ha­ ti­po­ro­ kov­ nja­ ških­ lov­ cih.­Udri­ hal­ je­s­ta­ ko­mo­ čjo,­da­je­po­ bil­dva­lov­ ca­na­tla,­dru­ ge­pa­ pre­ po­ dil.­ Ta­ to­ vom­ je­uspe­ lo­po­ beg­ ni­ ti,­ a­kljub­uspe­ le­ mu­po­ be­ gu­jih­je­nek­ do­pre­ poz­ nal­ in­ova­ dil.­Ro­ kov­ nja­ ški­lov­ ci­so­pri­ šli­na­nji­ ho­ ve­do­ mo­ ve.­ Ma­ te­ ja­Pir­ ca­ so­pri­ je­ li­pr­ ve­ ga,­Ju­ rij­pa­je­še­pra­ vo­ ča­ sno­ po­ beg­ nil­ v­ gozd.­To­ ma­ žev­ dom­pa­je­bil­v­so­ sed­ nji­va­ si.­Tu­ di­on­se­ je­spu­ stil­v­beg­čez­nji­ vo,­po­ se­ ja­ no­ z­ržjo.­Za­ ple­ tel­se­ je­v­vi­ so­ kem­ži­ tu­in­pa­ del.­Lov­ ci­so­ga­us­ tre­ li­ li.«­ Ma tej Pirc je po od slu že ni kaz ni dal slo vo ro kov nja čem in se mar lji vo opri jel zi dar stva. Umrl je na gle smr ti 15. av gu- sta 1855. 47 Čr ni Ju rij je iz gi nil za ne kaj ča sa iz kam ni ške oko li- ce. Kma lu pa se je po ja vil s svo jim no vim po moč ni kom, ne kim Ma tja nom s Šen tur ške Go re pod Kr vav cem. Z njim je po tlej opra vil ve li ko gro zo dej stev in ne člo ve ških zlo či nov, ne kaj ce lo huj ših od ti ste ga, ki se je zgo dil s ko mend skim pa stir jem. Dol go ča sa so ga za man lo vi li, saj sta ime la s paj da šem pov sod skri va li šča in svo je skriv ne pri ja te lje, h ka te rim sta se za te kla, če ji ma je pre ti la ne var nost. Ne koč so ga po sku ša li ce sar ski lov ci uje ti v krč mi v eni od va si v fa ri Gozd nad Kam ni kom. »Ko­so­lov­ ci­pre­ sto­ pi­ li­ hi­ šni­prag­v­krč­ mi,­je­Jur­ ka­ pla­ nil­kvi­ šku­iz­ za­mi­ ze,­za­ka­ te­ ro­je­se­ del,­in­po­ teg­ nil­ iz­ za­pa­ su­ve­ lik­nož­in­se­po­ sta­ vil­v­bran.­Ko­ li­ kor­ko­ ra­ kov­je­na­ re­ dil­pro­ ti­lov­ cem,­so­se­ti­za­to­ li­ ko­ko­ ra­ kov­ umak­ ni­ li­ na­ zaj.­Ko­pa­se­je­Jur­ ka­umi­ kal,­so­se­mu­na­ isto­raz­ da­ ljo­pri­ bli­ ža­ li­ lov­ ci.­Ne­ na­ do­ ma­ pa­Jur­ ka­za­ ce­ pe­ ta­in­za­ kri­ či,­za­ vi­ hti­nož­in­so­po­ že­ ne­pro­ ti­vra­ tom­ med­lov­ ce.­Med­vra­ ti­spu­ sti­nož­na­tla,­da­zaz­ ve­ ni­ob­ pad­ cu­na­pod.­Pre­ se­ ne­ če­ ni­ in­pre­ stra­ še­ ni­ lov­ ci­se­spo­ gle­ da­ jo,­ko­ ga­je­ra­ nil,­med­ tem­ pa­se­je­Jur­ ka­pog­ nal­ v­klet.­Pre­ se­ ne­ če­ ni­ lov­ ci­so­se­pog­ na­ li­za­njim­na­pod­ stre­ šje­in­vse­pre­ tak­ ne­ jo,­ a­o­Jur­ ku­ni­bi­ lo­ne­du­ ha­in­ ne­slu­ ha.­Ni­ so­še­vse­ ga­pre­ tak­ ni­ li,­ ko­se­jim­ogla­ si­Jur­ ka,­ki­jim­je­po­ beg­ nil­ sko­ zi­klet­ no­ok­ no,­vi­ so­ ko­s­hri­ ba.­ Pog­ na­ li­so­se­za­njim,­a­jim­je­po­ beg­ nil.« 48 V ro ke jim je pri šel Ma tjan, ki je bil poz ne je obe šen. Tu di Jur ka je pri šel čez čas v ro ke pra vi ce. Ob so jen je bil na vi sli ce, a po mi lo ščen in je od se del v za po ru ena- in dvaj set let. Ko se je vr nil iz za po ra, se je na sta nil v roj stni va si. Bil je goz dni ču vaj ne ka te rim po se stni kom, po leg te ga pa je pro sja čil in pri po ve do val ver jet ne in ne ver jet ne ro kov nja ške zgod be. O svo jem bi va nju v za po ru je rad pri po ve do val: »Bi­ lo­ nas­je­več­pod­zem­ ljo­za­ pr­ tih.­Le­ ža­ li­smo­na­že­ lez­ nih­mre­ žah,­pod­ka­ te­ ri­ mi­je­te­ kla­vo­ da.­ Sve­ tlo­ ba­ je­v­tem­ ni­ co­pro­ di­ ra­ la­ le­sko­ zi­od­ pr­ ti­ no­ v­stro­ pu;­sko­ zi­to­so­nam­spu­ šča­ li­tu­ di­hra­ no.­Za­ ra­ di­sla­ be­ in­pi­ čle­hra­ ne­so­vsi­kma­ lu­po­ mr­ li,­le­jaz­in­moj­drug­ sva­osta­ la.­Pa­je­tu­ di­ta­kma­ lu­šel­za­to­ va­ ri­ ši.­Je­ čar­ ji­ ni­ so­ve­ de­ li,­da­sem­le­jaz­ostal­še­živ;­za­ to­so­da­ ja­ li­ ve­ dno­hra­ ne­za­več­mož.­Prav­to­me­je­ote­ lo­go­ to­ ve­ smr­ ti.­Sa­ me­ mu­ pa­mi­je­bi­ lo­sil­ no­dol­ go­ ča­ sno.­ Za­ čel­ sem­ča­ ra­ ti,­da­bi­pri­ šel­vrag­po­ me­in­me­od­ pe­ ljal­na­ sve­ tlo­ bo.­ To­ da­ne­ kaj­zme­ šan­sem­bil,­da­ni­ sem­vse­ ga­ prav­go­ vo­ ril.­Za­ to­ni­ sem­pre­ jel­te­ ga,­če­ sar­sem­že­ lel,­ pač­pa­ne­ kaj­dru­ ge­ ga,­ če­ sar­se­tu­ di­ni­ sem­bra­ nil­–­ do­ bil­sem­ve­ li­ ko,­čr­ no,­čo­ pa­ sto­ko­ koš!­Uvi­ del­sem,­da­ 47 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 5, l. 1924, str. 265. 48 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 5, l. 1924, str. 265.je­ne­bi­mo­ gel­re­ di­ ti,­za­ to­sem­ji­za­ vil­vrat­in­jo­su­ ro­ vo­ po­ je­ del.­Prav­do­ bro­mi­je­tek­ ni­ la!« 49 Ne ka te ri so se Čr ne ga Ju ri ja še ve dno ba li, če prav se je na sta ra le ta spo ko ril in ob ža lo val svo ja de ja nja, pred vsem umo re. Ne koč naj bi bil za gre šil še po se bno okru ten zlo čin, ubil naj bi bil no se čo žen sko sku paj s še ne ro je nim otro kom. Umrl je le ta 1869 in je po ko pan na ne velj- skem po ko pa li šču. 50 49 Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, 1890, letnik 3, številka 8, str. 276–277. 50 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, Ro kov nja ška dru žba je ne ma lo krat ime la po bo ga- tih hi šah po se stni kov pod ku plje ne ne zve ste po sle, ki so jim pri skr be li klju če od go spo dar je vih za log ali pa so sa mi po do go vo ru na stav lja li ro kov nja čem bla go na do me njen kraj. »V­Kam­ ni­ ku­ je­ne­ ki­hla­ pec­go­ spo­ dar­ ju­ po­ da­ vil­po­ no­ či­vso­ku­ re­ ti­ no,­ da­bi­jo­po­ slal­v­‘go­ re’.­A­pr­ hu­ ta­ nje­ letnik 5, l. 1924, str. 265; Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, raziskovalna naloga Rokovnjači na­Slovenskem, Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 22. Zgor­ nje­ro­ kov­ nja­ ške­luk­ nje­so­nad­spod­ njo­po­ sta­ jo­to­ vor­ ne­žič­ ni­ ce­za­Kam­ ni­ ško­se­ dlo­ob­mar­ ki­ ra­ ni­po­ ti.­Fo­ to:­Iz­ tok­Grilc. 208Razprave – etnologija 209 Razprave – etnologija in­ko­ ko­ da­ ka­ nje­ ubo­ gih­ži­ va­ li­je­iz­ da­ lo­ne­ u­ smi­ lje­ ne­ ga­ me­ sar­ ja.­ Pri­ šel­je­pod­ključ.­Pri­ hod­ njo­ ne­ de­ ljo­si­je­ mo­ ral­na­ ve­ za­ ti­na­hr­ bet­vso­po­ dav­ lje­ no­ ku­ re­ ti­ no­ter­jo­ v­sprem­ stvu­ dveh­straž­ ni­ kov­ ne­ sti­pred­cer­ kev,­da­ga­ je­vi­ de­ lo­vse­ljud­ stvo,­ ki­je­šlo­od­slu­ žbe­bo­ žje.­Ko­so­ ga­iz­ pu­ sti­ li,­je­po­ beg­ nil­ v­‘go­ re’­med­svo­ je­ro­ kov­ nja­ ške­ bra­ te.« 51 51 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 5, l. 1924, str. 183.Skri va či – vo ja ški be gun ci v do li ni Kam ni ške Bis tri ce Vsi vo ja ški be gun ci in de zer ter ji pa le ni so po sta li ro- kov nja či in jih kljub hu de mu po ma njka nju in živ lje nju v sa mo ti poš te nje ni za pu sti lo. Sku ša li so pri ti do poš- te ne ga ko sa kru ha ta ko, da so se udi nja li za pa stir je na sa mot nih kme ti jah in de la li kot dr var ji v odroč nih goz do vih, v ka te re je po svet na oblast le ma lo krat za- Tu­so­bi­ li­ro­ kov­ nja­ či­do­ bro­skri­ ti­pred­žan­ dar­ ji.­Fo­ to:­Iz­ tok­Grilc.šla. Prav v goz do vih Kam ni ške Bis tri ce se je skri va lo pre cej ta kih de zer ter jev in vo ja ških ubež ni kov, ki so si vsak da nji kruh slu ži li s tem, da so po ma ga li dr var jem pri seč nji. Tak šen pri mer je rod bi na Ur ši čev, ki so ži ve li v Kon cu. Po rod bin skem iz ro či lu so pri šli s Tol min ske- ga in so bi li dr var ji in oglar ji, pa tu di kaj dru ge ga. Sta ri Ma ti ja Ur šič, ki je kme to val v Kon cu, je rad po ve dal lov cem in goz dar jem, če so ga kaj tr do pri je ma li: »Mi smo ro kov nja či in se ni ko gar ne bo ji mo!« Po po dat kih Ja ne za Maj ce no vi ča je bi lo še med obe ma voj na ma za pi sa no o Ur ši čih sle de če: »To­so­ro­ kov­ nja­ ški­ otro­ ci,­če­ga­uda­ riš,­nič­ne­jo­ ka,­sa­ mo­gr­ do­iz­ pod­če­ la­te­ gle­ da­…«52 Tu di med dr var ji, ki so dr va ri li v goz do vih 52 France Malešič, Zgodovina­reševanja­v­gorah­nad­Kam­ nikom, Kamnik 2002, str. 46.do li ne Kam ni ške Bis tri ce, so bi li »re zen ter ji« (de zer ter- ji), vo ja ški be gun ci, do bro zna ni in ni ti na mi sel jim ni pri šlo, da bi jih iz da li bi ri čem (orož ni kom). Saj so jim ne ma lo krat le za obrok hra ne ne ka te ri skri va či po ma- ga li pri goz dnih de lih, med tem ko so se dru gi pre živ lja li ka ko dru ga če. Le v red kih pri me rih so se, ko jih je ne i- zmer na la ko ta pri si li la v to, lo te va li ma njših ta tvin, po- go ste je pa so skri vo ma od ha ja li v člo ve ška bi va li šča in pro sja či li za hra no. Vsak je imel po se bno do bro skri to bi va li šče (ime no va no fe stun ga – iz nem. trd nja va) na tež ko do sto pnem kra ju. Dol go ča sa je bil znan tak skri vač »Si vi Jur«. Ime se ga je pri je lo na sta ra le ta, ker je za ra di bo lez ni pov sem osi vel. Nje go vo pra vo ime je bi lo Ju rij Pre želj. Ro dil se je 7. apri la 1815 v Kam ni ku na Gra bnu. Kot ne ka te ri Zgor­ nje­ro­ kov­ nja­ ške­luk­ nje­ima­ jo­več­raz­ lič­ nih­vho­ dov.­Fo­ to:­Iz­ tok­Grilc. 210Razprave – etnologija 211 Razprave – etnologija nje go vi vr stni ki se je tu di on izog nil vo ja ški slu žbi. Naj- več se je za dr že val v goz do vih Kam ni ške Bis tri ce. Kjer da nes ob ce sti v Kam ni ško Bis tri co te če bi ster stu den- ček v ko ri to (de set mi nut za nek da nji mi Ga le ri ja mi), je nad stu den cem ze lo str mo po bo čje. Tam si je skri- vač ure dil svo jo fe stun go, ka kor so mi mo i do či dr var ji ime no va li nje go vo ma lo trd nja vo. Pod skri va li ščem je na gr ma dil ve lik kup ska lo vja, ki je ča ka lo le na ra hel su nek, da bi zgr me lo v glo bi no. »Ko­je­oblast­ne­ koč­ po­ sla­ la­orož­ ni­ ke­ z­na­ lo­ go,­da­po­ lo­ ve­v­bis­ tri­ ški­do­ li­ ni­ tam­skri­ va­ jo­ če­ se­‘fle­ htar­ je’,­ jih­je­pre­ me­ te­ ni­ mo­ žak­ nič­hu­ de­ ga­slu­ te­ če­spu­ stil­v­do­ li­ no.­Ko­pa­so­se­vra­ ča­ li­ s­ko­ lo­ no­ujet­ ni­ kov­ orož­ ni­ ki­iz­do­ li­ ne­v­sme­ ri­Sta­ ho­ vi­ ce­in­so­bi­ li­rav­ no­pod­nje­ go­ vo­trd­ nja­ vo,­ se­je­na­njih­ vsu­ lo­na­ gr­ ma­ de­ no­ ka­ me­ nje,­ ki­ga­je­spro­ žil­skri­ vač.­ Va­ le­ če­se­ka­ me­ nje­ po­str­ mi­ ni­je­stra­ šno­bo­ bne­ lo­ in­ pre­ stra­ ši­ lo­ pre­ se­ ne­ če­ ne­ orož­ ni­ ke,­ da­so­se­raz­ be­ ža­ li,­ ujet­ ni­ ki­pa­so­jim­po­ beg­ ni­ li­ v­str­ mi­ no­in­zo­ pet­v­svo­ bo­ do.« 53 Si vi Jur se je le ta 1860, ko so mu mi ni la le ta, ki so bi la do lo če na za vo ja ško slu žbo, ne hal skri va ti in se je za po slil pri Me ščan ski kor po ra ci ji iz Kam ni ka. Po- stal je njen goz dni ču vaj in je bi val na Ko pi ščih. Po leg te ga pa je kme tom iz stranj ske žu pni je pa sel ži vi no. Živ lje nje, ki ga je pre ži vel v sa mo ti, mu je pu sti lo po sle- di ce. V le tih osa me je po stal krut do lju di in ži vi ne, še po se bno pa je so vra žil kme te, za to so se ga ti ze lo ba li. Le ta 1880 ga je za de la del na kap. Od ta krat je imel hu de te ža ve s pre mi ka njem ene ro ke in ene no ge, pa tu di gla vo je imel ve dno obr nje no v eno stran, za to je gle dal sa mo v eno stran. Ker za Me ščan sko kor po ra ci- jo v Kam ni ku ni bil več ko ri sten, mu je ta od po ve da la slu žbo. Od ti ste ga ča sa se je pre živ ljal s pro sja če njem in s tre mi gol di nar ji, ki mu jih je me seč no iz pla če va la 53 Pavel Kunaver, V Kamniški Bistrici nekdaj, Kamniški­zbornik­ V, Kamnik 1959, str. 194–199.ob či na Žu pa nje Nji ve. 30. ja nu ar ja 1890 je umrl in je po ko pan v Me ki njah. 54 54 Pavel Kunaver, V Kamniški Bistrici nekdaj, Kamniški­zbornik­ V, Kamnik 1959, str. 194–199; Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, raziskovalna naloga Rokovnjači­na­Slovenskem, Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 24.Ti ne Ba lan tič, po do ma če Re ber ni kov iz Kre gar je- ve ga, je Ce ne tu Gri ljcu pri po ve do val, da nje gov ded ni ho tel v ce sar sko voj sko, kjer bi bil mo ral slu ži ti dva- najst let. Pred vo ja ki in žan dar ji se je skri val in dr va ril v Kam ni ški Bis tri ci. »Re­ ber­ nik­ in­nje­ gov­to­ va­ riš­sta­se­ skri­ va­ la­v­baj­ ti­ ci­na­De­ be­ lem­ hri­ bu­v­Mo­ kri­ ci.­Ne­ ke­ ga­ dne­sta­dva­orož­ ni­ ka­ ti­ ho­pri­ lez­ la­do­skri­ va­ li­ šča­ in­z­na­ Piš­ to­ la,­ki­se­pol­ ni­od­spre­ daj,­moš­ nji­ ček­s­svin­ če­ ni­ mi­kro­ gla­ mi­in­rog,­na­ pol­ njen­s­smo­ dni­ kom.­(Iz­zbir­ ke­Ro­ ber­ ta­Ura­ ni­ ča) Ber­ tu­ co­ va­gri­ ča­ob­po­ ti­v­Kam­ ni­ ško­Be­ lo,­kjer­je­na­ va­ dno­obe­ do­ val­skri­ vač­Ber­ tuc. Ker­Čr­ ni­Jur­ni­imel­pri­se­ bi­no­ be­ ne­ ga­ pa­ met­ ne­ ga­ oro­ žja,­je­ po­ gra­ bil­z­vo­ za­ukra­ de­ no­ svinj­ sko­ple­ če­in­kar­z­njim­za­ čel­ udri­ ha­ ti­po­ro­ kov­ nja­ ških­lov­ cih.­Na­ ri­ sal:­Ro­ bert­Ura­ nič. V­str­ mem­po­ bo­ čju­nad­stu­ den­ cem­ob­ce­ sti­Sta­ ho­ vi­ ca–Kam­ ni­ ška­Bis­ tri­ ca­je­imel­Si­ vi­Jur­svo­ je­do­ bro­skri­ to­skri­ va­ li­ šče. 212Razprave – etnologija 213 Razprave – etnologija per­ je­ ni­ ma­ pu­ ška­ ma­ pre­ se­ ne­ ti­ la­ po­ či­ va­ jo­ ča­ be­ gun­ ca.­ Tad­ va­pa­se­ni­ sta­prav­pre­ več­pre­ stra­ ši­ la,­ kaj­ ti­pred­ od­ ho­ dom­ sta­sku­ ha­ la­za­ se­in­za­orož­ ni­ ka­ žgan­ ce,­da­ ne­bi­šli­lač­ ni­na­pot.­Orož­ ni­ ka­ sta­ju­zve­ za­ la,­ne­da­bi­ se­ujet­ ni­ ka­upi­ ra­ la.­Za­ do­ vo­ ljna­sta­obo­ ro­ žen­ ca­hva­ li­ la­ drug­dru­ ge­ ga­ in­se­po­ go­ var­ ja­ la,­ ka­ ko­do­ bro­je,­da­‘ju­ ima­ ta’.­Ko­ maj­pa­so­sto­ pi­ li­iz­baj­ ti­ ce,­je­že­eden­od­ uje­ tih­hi­ tro­ka­ kor­blisk­iz­ gi­ nil­po­str­ mi­ ni.­Orož­ ni­ ka­ sta­ upa­ la,­da­bo­ sta­v­do­ li­ no­pri­ ve­ dla­vsaj­Re­ ber­ ni­ ka.­ Ta­ju­ je,­ko­so­že­ne­ kaj­ča­ sa­ho­ di­ li,­pro­ sil,­naj­ga­pu­ sti­ ta,­da­ sto­ pi­za­gr­ mo­ vje­z­na­ me­ nom,­ da­opra­ vi­ve­ li­ ko­po­ tre­ bo.­ Kdo­mu­te­ ga­ne­bi­do­ vo­ lil?­Sto­ pil­je­zve­ zan­za­bliž­ nje­ gr­ mo­ vje­in­tam­ kaj­ne­ kaj­ro­ po­ tal.­Čez­ne­ kaj­ča­ sa­sta­ orož­ ni­ ka­za­ kli­ ca­ la:­‘Ali­je­že?’­‘Še­ne!’­je­dva­ krat­od­ go­vo­ ril­Re­ ber­ nik.­ Ko­pa­sta­orož­ ni­ ka­ ne­ str­ pno­ vpra­ ša­ la­ tre­ tjič,­se­je­Re­ ber­ nik­ krep­ ko­odre­ zal:­‘Že!’­in­jo­ucvrl­ v­tem­ ni­gozd.« 55 Po do ben skri vač je bil tu di Ber tuc. Do ma je bil iz Kro pe in je po gr ko val. Si cer pa je bil re je nec iz kam ni- ške ga špi ta la, za to so mu do ma či ni pra vi li tu di »špi ta- var«. Bil je di vji lo vec, dr var in skri vač (fle htar, fli htin gar – nem. der flüchting), ki se je skri val v Kam ni ški Be li in Me še ni ku in se ta ko izmi kal vo ja ški ob vez no sti. Na naj o žjem de lu do li ne Kam ni ške Be le je ob po ti skal na- ta vzpe ti na, Ber tu co va gri ča, kjer je po go sto obe do val, v str mi ni nad Be lo pa je imel do bro skri to skri va li šče, svo jo »fe stun go«. Ko so dr var ji se ka li tam bli zu, se je z nji mi do go vo ril, da mu bo do da ja li ma ha je s klo bu kom zna me nje, če bi se bli ža li orož ni ki. Za ba val jih je s svo- jim ču daš tvom in so ra di opo na ša li nje go vo ne ne hno vpra ša nje: »Al bo tr re ba al ne bo tr re ba?« – po beg ni ti na mreč, če bi se bli ža li orož ni ki. In ta ko so mu ne kaj- 55 Pavel Kunaver, V Kamniški Bistrici nekdaj, Kamniški­zbornik­ V, Kamnik 1959, str. 194–199; France Malešič, Zgodovina­ reševanja­v­gorah­nad­Kamnikom, Kamnik 2002, str. 51.krat po ma ha li s klo bu kom in mož jo je ja dr no ubral v ne do sto pne str mi ne, če tu di o orož ni kih ni bi lo ne du ha ne slu ha. Ne koč pa so se orož ni ki le pri bli ža li po se ki in dr var ji so mu brž da li zna me nje s klo bu kom. Ber tuc se je spom nil nji ho vih po te gav ščin in pre pla šen se je za čel – ka kor je sam poz ne je pri po ve do val – spra še va- ti »Al bo tr re ba al ne bo tr re ba?«, do kler se ne na do ma ni zna šel ob ko ljen od orož ni kov. Te daj je pre se ne čen spoz nal, da »bo tr re ba« in ka kor bi tre šči lo vanj, se je pog nal v go šča vo in jo ucvrl med dre vjem. Ko so za če li orož ni ki stre lja ti za njim, je bil že na var nem. Orož ni ki pa so ob sme hu dr var jev od šli z dol gi mi no so vi. Dr var ji pa so od te daj na prej po ma ha li Ber tu cu sa mo, če »je blo tr re ba«. 56 Za ton ro kov njaš tva V le tih 1848–1853 je na sto pi la tre tja, zad nja »pli- ma« ro kov nja ške mo či. Oko li le ta 1850 je bi lo ogrom- no ro kov nja čev zla sti na tro me ji med Kranj sko, Šta jer- sko in Ko ro ško. Ta ko so že le ta 1849 na Kranj skem po sta ja le vse gla snej še za hte ve, naj oblast ne kaj na- pra vi v zve zi z ro kov nja ško na dlo go, saj se je moč no po ve ča lo šte vi lo ro pov in dru gih hu do del stev. S po seb- nim odlo kom so 18. ja nu ar ja 1850 usta no vi li žan dar- me ri jo, ta je bi la za miš lje na kot vo ja ško or ga ni zi ra no te lo, pro stor nje ne ga de lo va nja pa se je raz te zal čez ce lot no av strij sko ce sar stvo. V pra vem smi slu pa je bi la del obo ro že nih sil hab sbur ške mo nar hi je. Sre di le ta 1850 so na Kranj sko le pri šli tež ko pri ča ko va ni žan dar ji. Za če li so se pre go ni ro kov nja čev. Žan dar jem je ob po mo či vo jaš tva uspe lo oči sti ti de že lo te na dlo- 56 Pavel Kunaver, V Kamniški Bistrici nekdaj, Kamniški­zbornik­ V, Kamnik 1959, str. 194–199; France Malešič,­Zgodovina­reševanja­v­gorah­nad­Kamnikom, Kamnik 2002, str. 62. Skrivač­Bertuc­se­je­preživljal­tako,­da­je­za­obrok­hrane­pomagal­drvarjem­pri­sečnji­v­gozdovih­doline­Kamniške­Bistrice.ge. K hi tre mu kon cu ro kov njaš tva je pri po mo gel tu di ce sar jev odlok, ko je s pa ten tom z dne 14. fe bru ar ja 1845 skraj šal slu že nje vo ja ške ga ro ka na 8 let. Po le- tu 1850 pa je bil vo ja ški rok skraj šan na 6 let. Ta ko je bi lo ko nec zla tih ro kov nja ških ča sov. Od le ta 1850 do 1852 so bi le ro kov nja ške dru žbe po pla ni nah raz- pr še ne. Krep ke mo ške so po sla li med vo ja ke, dru ge so po tak ni li po je čah, sla bot no sta ri no pa so po sla li na nji ho ve do mo ve. Zlo gla sne ro kov nja če so po be si li, ne po bolj šlji vim pa pri so di li do smrt ni za por. Ka ko moč- ne so bi le ro kov nja ške zdru žbe, do ka zu je, da so bi le še le ta 1850 bli zu Kam ni ka tri ro kov nja ške dru ži ne, ki so bi le raz de lje ne na: Dur gel ce s kam ni ško-brd ske ga, Sra kar je s kam ni ško-kranj ske ga in Pin tar je s kam ni- ško-men ge ške ga ob mo čja. 57 To da tu di med nji mi se je za čel raz dor. Nji ho vi med se boj ni spo ri so osla bi li že ta ko raz rah lja no ro kov nja ško dru žbo. Ta ko so ime le obla sti la žje de lo in ve li ke uspe he pri lo vu na ro kov- nja če. Vr sti li so se pra vi pre go ni in krog ro kov nja ške ga de lo va nja se je ve dno bolj kr čil. Ko nec le ta 1851 so jih obla sti po lo vi le na ob mo čju Že lez ne Ka ple, le to ka sne- je v Zgor nje sa vinj ski do li ni in na Kranj skem. Ča so pi sje je se ve da o tem ra do na dol go in ši ro ko pi sa lo, še zla- sti o spo pa du med skri va či in žan dar ji bli zu Sol ča ve le ta 1851. Ta krat so de cem bra pri šli tri je žan dar ji, ki si cer po zi mi ni so ime li na va de la zi ti na o krog in se jih skri va či v vi so kem sne gu ni so na de ja li, iz Že lez ne Ka- ple čez Šen tja kob sko pla ni no in so pri pr vem kme tu pod njo med ju ži no po gra bi li hlap ca, ki ni imel pot ne ga li sta ter ga gna li s se boj v Sol ča vo. Tam so se v krč mi ta ko dol go krep ča li, da so prav poz no od šli k Sv. Du hu in pri kme tu Ro gar ju pri je li dva sta rej ša mo ška, ki sta bi la prav ta ko brez pa pir jev. Ker pa se je že mra či lo, so žan dar ji pri ome nje nem kme tu pre no či li. O tem se je raz ne sel glas po vseh kme ti jah in čez noč se je zbra lo 25 skri va čev, med nji mi jih je bi lo šest iz Sol ča ve, dru gi pa so bi li Kra njci in Ko ro šci. Na Šen tle nart skem se dlu so v za se di pri ča ka li žan dar je, ki so se še pred dnem z ujet ni ki vra ča li v Že lez no Ka plo, in jih na pa dli. Žan dar ji so se si cer bra ni li, a so pod le gli pre mo či in tež ko ra nje- ni oble ža li na bo ji šču. Skri va či so se raz kro pi li, ujet ni ki pa ušli na zaj v Sol ča vo. Ta na pad je pov zro čil vo ja ško za sed bo Sol ča ve z oko li co in raz gla si tev ob se dne ga sta nja, ki je tra ja lo le de set dni. Vse mo ške so vkle nje ne vo di li v Že lez no Ka- plo, da bi na pa de ni žan dar ji med nji mi spoz na li kriv ce. Na pa dal ca ni so do bi li no be ne ga. Še le le to poz ne je je ne ki skri vač, ki je so de lo val v na pa du in je bil pri tem la žje ra njen v ro ko, pri šel pred so di šče in iz dal svo je so kriv ce. Vsi so bi li po tem ob so je ni na dol go let no je- čo in so v raz nih jet ni šni cah v krat kem po mr li. Ta ko je ro kov njaš tvo pov sem raz pa dlo. Nek daj moč no or ga ni- za ci jo je na sle di lo le ne kaj zlo gla snih po sa mez ni kov, ki so med ljud mi vzbu ja li strah, ven dar so kma lu pre ra sli bolj v le gen de ljud ske ga slov stva kot pa v ne var nost, ki je sko raj da dve sto let ogro ža la slo ven ske de že le. Po no vem le tu 1854 se o ka ki ro kov nja ški na dlo gi ni več po ro ča lo.58 57 Josip Jurčič, Rokovnjači, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, sedma knjiga, 1956, str. 283. 58 Slovenska­kronika­XIX.­stoletja­1800–1860, str. 402–403; Boris Režek, Stene­in­grebeni, l. 1959, str. 10–321; Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, razisko-valna naloga Rokovnjači­na­Slovenskem, Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 28.Ro kov nja ške zgod be Ka ko so Ko men dča ni preg na li Čr ne ga Jur ja in nje go­ ve ro ko mav he iz Ko men de V va si Ko men da je cer kev, ki je v ti stih ča sih slo ve la kot ena naj bo ga tej ših na Go renj skem. Vsa ko tre tje ali peto le to je obi skal žu pni jo ve li ki moj ster mal te ške ga re da. Pri ha jal je z ve li kim si ja jem in vse cer kve, po se- bno žu pnij sko, prav kne žje ob da ro val. Cer kvi sv. Pet ra je ob ne kem obi sku po da ril dra go cen kip far ne ga pa- tro na. Bil je ulit iz či ste ga sre bra. Ta je ob ne ki pri lož no- sti iz gi nil iz cer kve. Ukra dli naj bi ga bi li ro kov nja či. Cer - kve na za kla dni ca je bi la v zvo ni ku, ta koj za vho dom s ko ra v zvo nik. Tam je bi la zi da na ka mra z že lez ni mi vra ti, ki so ime la tro je klju čav nic. Zde lo se je ne ver jet- no, da bi kdo mo gel va njo vlo mi ti; pa je bi la kljub te mu po go sto okra de na. Lju dje so ce lo ob dol ži li mež nar je (cer kov ni ke), da so bi li po ve za ni z ro kov nja či in da so pri skr be li ro kov nja čem vo šče ne od ti se klju čev. Med le ti 1825 in 1843, ko je ro kov njaš tvo do se glo svoj vr hu nec, se ko mend ska du hov šči na ni več mo gla za ne sti na klju čav ni ce in tr dna že lez na vra ta cer kve ne za kla dni ce, za to je cer kve ni de nar in dra go ce no sti skri- la v cer kve nem se ni ku med se no in v šu po (shram ba za na stilj) med sla mo. Du hov ni ki sa mi pa so bi li ve dno v smrt ni ne var no sti, za to so ime li ta čas ko mend ski, vo di ški in cer kljan ski žu pni ki na ro če ne stra že, ki so jih v si li po kli ca li na po moč. V Ko men di je bil v tej do bi žup nik Fran či šek Do li celj (1841–1863). Nje gov du- hov ni po moč nik pa je bil Ka je tan Hu ber (1841–1842). Znan je bil kot pe snik ne ka te rih slo ven skih po pevk (npr. Otok ble ški). Ko je Hu ber za pu stil vo ja ško slu žbo in pri šel za ka pla na v Ko men do, je s se boj pri ne sel tu di raz lič no oro žje – sab lje, pu ške, sa mo kre se itn. Ta dva sta se v zve zi z vo di škim žu pni kom Jer ne jem Ar - kom in ka pla nom Ig na ci jem Va len či čem za ro ti la zo per ro kov nja ško na si lje in se mu s sku pni mi moč mi odloč- no po sta vi la po ro bu pri bra nje nju cer kve ne ga ime tja. Va len čič je o vse huj šem ro kov nja škem na si lju po ro čal kranj skim obla stem, a pri tem ni na le tel na ve čji od ziv. Vsi štir je so s pri di ga mi nav du še va li kme te, naj si sa mi po ma ga jo, ko li kor mo re jo, ker vla da ni bi la pri prav lje- na ni če sar sto ri ti zo per ro kov nja ško na dlo go. Ka plan Hu ber je kme te ose bno sam vo dil ter s pu ško na ra mi sku paj z nji mi pre ga njal ro kov nja če po oko li ških goz- do vih. Ko je pri šel v go stil no, je imel na va do se sti med kme te. Ob ne ki pri lož no sti je na ne sel po go vor tu di na ro kov nja če. Kme tje so vse vprek tr di li, da ro kov nja čev nih če ne uže ne, saj so se vsi ba li nji ho ve ga ma šče va- nja, če bi jih kdo iz dal. Te daj sto pi Hu ber (mož je bil iz re dno ve lik in mo čan) sre di so be in spre go vo ri: »Ste­ li­vi­mo­ žje?­Ne­ni­ ste­mo­ žje,­vi­ste­‘fi­ gar­ ji’.­Vi­se­ro­ kov­ nja­ čev­bo­ ji­ te,­jaz­pa­se­jih­ne­bo­ jim.­Če­jih­kje­iz­ sle­ di­ te,­ pri­ di­ te­mi­po­ ve­ dat.­ Kdor­izmed­vas­ima­še­kaj­go­ renj­ ske­ ga­po­ gu­ ma­ v­se­ bi,­poj­ de­z­me­ noj.­Po­ lo­ vi­ mo­ jih­in­ od­ ve­ de­ mo­ v­Ljub­ lja­ no.« Te odloč ne Hu ber je ve be se de so ma lo du šne kme te opo gu mi le. Pri hod njo ne de ljo je Hu ber spet go re če nav du še val fa ra ne s priž ni ce, naj se zbe re jo v moč no sku pi no in pre že ne jo na sil no ro- kov nja ško na dlo go. Kme te je go vor ta ko raz vnel, da so skle ni li po i ska ti ro kov nja ško gnez do in na dlo gi na re di ti ko nec. Ne ki pa stir jim je spo ro čil, da za ha ja jo ro kov- 214Razprave – etnologija 215 Razprave – etnologijanja či po no či in pod ne vi v krč mo »Pri Žvir cu« 59 na Spod- njem Br ni ku v cer kljan ski fa ri. To pa je pri šlo na uše sa tu di ro kov nja čem, ki so skle ni li Hu bru po pla ča ti nje go- vo huj ska nje. Ni pre te klo ve li ko ča sa, ko so ro kov nja či pri prav lja li ma šče va nje po gum ne mu du hov ni ku. Ne ko de žev no je sen sko noč le ta 1841 po tr ka ne znan člo vek na vra ta ko mend ske ga žu pni šča. Žu pnik vpra ša mo ža, kaj že li. Ta ga mi lo po pro si, naj gre pre vi det (ob ha jat) nje go vo ma ter v pol ure od da lje no vas Mla ka. Go spo- du se je stvar zde la sum lji va, ker je bil pod ne vi tam in ni bi lo no be ne ga bol ni ka. Ve doč, ka ko gor ki so mu ro kov nja či, od go vo ri, naj pri pe lje dve zna ni in ve ro do- stoj ni pri či. Z nji ma poj de ta koj k bol ni ci. Mož pre kli nja- joč odi de. Dru go ju tro se na po ti žu pnik v ti sto hi šo in naj de že no, ki o vsem tem ni nič ve de la, po pol no ma zdra vo. Kma lu za tem se je raz ve de lo, da je pet moč nih ro kov nja čev pri ča ko va lo žu pni ka na Gmaj ni ci – na pol po ti med cer kvi jo in Mla ko, da bi ga usmr ti li. Ker se ro kov nja čem ta na me ra ni po sre či la, so ob ne ki pri lož- no sti spet po sku ša li ka pla na ubi ti. Hu ber je ho dil vsak dan ve čer jat v bliž njo hi šo Gla var je ve ga be ne fi ci a ta. Bi lo je v ad ven tu le ta 1841. Že se je zmra či lo, ko se je ka plan od pra vil k svo je mu to va ri šu Mi ha e lu Av guš ti nu (1820–1848). Nič hu de ga slu teč v žu pni šču ni za kle- nil vho dnih vrat. V tem ča su pa so se ti ho ka kor du ho vi v vas pri te pli ro kov nja či. Eden se je skril za dre vo, da bi od tam us tre lil do mov se vra ča jo če ga du hov ni ka, ne ka te ri so se spla zi li v žu pni šče, osta li pa so po sta vi li stra žo. Hu ber se je ne na va dno dol go za dr žal v be ne fi ci a to- vi hi ši. Pri jet no kram lja nje po ve čer ji pa je ne na do ma zmo ti lo zvo nje nje far ne ga zvo na, kaj ti va ška stra ža je za sli ša la ro po ta nje v žu pni šču in je za če la z zvo no vi kli- ca ti na po moč. Še pre den so va šča ni pri šli do cer kve, je ro kov nja ški za se di uspe lo po beg ni ti. Ka plan Hu ber je v bo jaz ni za svo je živ lje nje po va bil k se bi v žu pni šče ko re nja ka Jur jev ca s Klan ca, ki ga je stra žil čez noč. Ro kov nja či pa ni so odne ha li in so po nov no po sla li svo je ga paj da ša, ki je na me ra val ka- pla na umo ri ti. Po ti ho se je pri pla zil po no či po les tvi na ok no ka pla no ve spal ni ce. Jur je vec je nje go vo po če tje opa zil, ta koj na me ril pu ško in us tre lil, pri tem je ne pri- di pra va za del v peto. Brez gla su je ro kov njač še pa joč iz gi nil v noč. Kma lu za tem je ro kov nja ška tol pa po nov- no na pa dla ka pla ni jo. Hu ber in ču vaj sta stre lja la in kli ca la na po moč, v zvo ni ku se je ogla sil zvon. Ogrom- na mno ži ca va šča nov je pri hi te la nad ro kov nja če in jih preg na la. Dru ge ga dne (22. de cem bra 1841) ra no zju traj se je od pra vi la ve li ka če ta kmeč kih mož pro ti Br ni ku. Bi li so že v bli ži ni zlo gla sne krč me, ko so jih opa zi li ro kov nja- či in se spu sti li v beg na vse stra ni. Kme tje so pla ni li za nji mi, jih po lo vi li in zve za li. Še zve za ni so se upi ra li. 59 Po pripovedi Jožeta Lampeta, Fištjovega s Spodnjega Brnika: V 19. stoletju je bila na Spodnjem Brniku (danes križišče Kamnik–Kranj in Vodice–Cerklje) gostilna »pri Tišlarju«, v kateri so se sestajali rokovnjači s kamniškega in tuhinjskega konca. Pri tem so v gostilni domače zaprli in zaklenili v kamro, da so med sabo razdelili nakradeni denar in plen, pri čemer so se včasih tudi pošteno sporekli. Zanimivi pa sta bili tudi hišni imeni sosednjih hiš ob gostilni, pri eni hiši se je reklo Pri Fondežu (fond), pri drugi pa Pri Torbežu (torba). Ob istem križišču pa je bila na nasprotni strani ceste še ena gostilna Pri Žvircu, v kateri so se v kletnih prostorih podnevi skrivali rokovnjači, ki so bili na poti s kamniške strani v Udin boršt.Jet ni ke so po tem od pe lja li na vo zo vih v Me ki nje, kjer je bi lo v ti stih ča sih okraj no so di šče. Vso pot jih je sprem- lja la mno ži ca lju di in jih ob kla da la s psov ka mi in udar - ci. Ta ko so tri je od vkle nje nih ro kov nja čev do pri ho da v Me ki nje umr li. So di šče je uje te ro kov nja če ob so di lo, pa tu di ne kaj mož iz mno ži ce je mo ra lo za ne kaj ča sa v za por, in to ne za kra tek čas, am pak so bi li za pr ti tu di dve le ti, ker so vze li pra vi co v svo je ro ke. Od te daj Ko men da ba je ni več vi de la ro kov nja čev. Ro kov nja ški pa pež Čr ni Ju rij, ki je or ga ni zi ral ne u spe- šen na pad na ka pla na Hu ber ja in žu pni šče v Ko men di, se je poz ne je pa stir ju, ki je ova dil nji ho vo ro kov nja ško sha ja li šče, stra šno ma šče val. Ujel ga je in ga v sa mot- nem goz du raz pel za ro ke in no ge med dve smre ki nad ve li kim mrav lji ščem. Še le čez ne kaj dni so ga na šli po- pol no ma raz je de ne ga, a še ži ve ga. Ko pa so ga od- ve za li in po lo ži li na tla, je ta koj iz di hnil. Dru ga ver zi ja pri po ve di pa pra vi, »da­je­se­ dem­ let­ ni­ pa­ stir­iz­oko­ li­ ce­ Ko­ men­ de­ orož­ ni­ kom­ iz­ dal­ro­ kov­ nja­ ško­ sha­ ja­ li­ šče­ in­se­ mu­je­Čr­ ni­Ju­ rij­ma­ šče­ val­ ta­ ko,­da­ga­je­za­no­ ge­pri­ ve­ zal­na­ro­ go­ vi­ lo,­ da­je­z­gla­ vo­vi­ sel­tik­nad­mrav­ lji­ ščem,­ saj­je­fan­ ti­ ča­ho­ tel­le­pre­ stra­ ši­ ti.­ A­je­kma­ lu­po­ za­ bil­ na­pri­ ve­ za­ ne­ ga­ fan­ ti­ ča­in­ga­pri­ šel­od­ ve­ zat­še­ le­čez­ ne­ kaj­dni,­a­so­mrav­ lje­že­do­ko­ sti­ob­ je­ dle­ubo­ ge­ ga­ fan­ ti­ ča.« 60 Zgod ba po se stni ka iz Pod gor ja »Po­ lje­ de­ lec­ iz­Pod­ gor­ ja­ pri­Kam­ ni­ ku­ je­to­ žil­nek­ daj­ pre­ drz­ ne­ ga­ lo­ po­ va.­Ne­ ko­ li­ ko­ dnij­in­no­ čij­po­ tem­so­ orož­ ni­ ki­stra­ ži­ li­hi­ šo.­Ker­dol­ go­ni­bi­ lo­slu­ ti­ ti­no­ be­ ne­ ne­ var­ no­ sti,­ sta­ la­je­stra­ ža­le­še­po­no­ či.­A­kaj­se­zgo­ di?­Ne­ ke­ ga­dne­pri­ pe­ lje­ne­ znan­člo­ vek­s­ko­ njem­voz­ sko­ zi­vas.­Pred­do­ tič­ no­hi­ šo­se­usta­ vi,­in­v­istem­hi­ pu­ pla­ ne­ jo­to­ va­ ri­ ši­mol­ če­iz­bliž­ nje­ ga­ goz­ da.­Ne­ ka­ te­ ri­ ob­ ko­ li­ jo­po­ slo­ pje,­ dru­ gi­vde­ ro­no­ ter­in­v­krat­ kem­ zno­ si­ jo­ vso­hra­ no­na­voz;­ker­pa­voz­ni­še­poln,­na­ lo­ že­še­ne­ kaj­sto­ lov­in­klo­ pij.­Do­ kon­ čav­ ši­ svoj­po­ sel­iz­ gi­ ne­ jo­vsi­ ka­ kor­sen­ ca.­Vse­to­se­je­vr­ ši­ lo­pred­oč­ mi­go­ spo­ dar­ ja­ in­go­ spo­ di­ nje.­ Mol­ če­sta­mo­ ra­ la­zre­ ti,­ka­ ko­so­ji­ ma­iz­ na­ ša­ li­imo­ vi­ no.­ Nih­ če­se­ni­smel­ga­ ni­ ti­z­me­ sta,­ni­ ti­ za­ kri­ ča­ ti,­ si­ cer­bi­bi­ lo­po­njem.­Pre­ dno­so­se­so­ se­ dje­ za­ ve­ de­ li,­ ni­bi­ lo­po­ta­ to­ vih­ni­du­ ha,­ni­slu­ ha.­In­ko­ li­ ko­ bi­po­ ma­ ga­ lo,­ ako­bi­se­jim­kme­ tje­usta­ vi­ li?­Vnel­bi­se­ boj,­ne­ kaj­lju­ dij­bi­oble­ ža­ lo­na­me­ stu;­prej­ali­slej­pa­bi­ se­po­ ka­ za­ li­še­ru­ de­ či­pet­ e­ li­ ni­nad­njih­stre­ ha­ mi.« 61 Sre ča nje v goz du Žen ska pri po ve du je:­»Šla­sem­ne­ koč­v­gozd­po­drv.­ Poln­koš­sem­na­ lo­ ži­ la­in­še­prav­le­ pih­gob­po­vr­ hu.­Ko­ maj­za­ de­ nem­ bre­ me­na­ra­ me­ na­in­sto­ rim­par­ko­ ra­ kov,­ sto­ pi­pred­ me­ve­ li­ kansk­ mož­ta­ ko­nev­ te­ go­ ma,­ ka­ kor­bi­ z­ne­ ba­pa­ del.­Črn­je­bil,­ka­ kor­za­ mo­ rec,­ in­bra­ do­je­ imel­vso­zmr­ še­ no,­ ka­ kor­di­ vjak.­Gle­ dal­me­je­pa­ta­ ko­ gr­ do,­da­sem­mi­ sli­ la­kar­kes­obu­ di­ ti­čez­svo­ je­gre­ he.­ Nič­ni­zi­ nil;­le­de­ be­ lo­pa­ li­ co­je­za­ sa­ dil­sr­ di­ to­pred­me­ noj­v­zem­ ljo­in­me­še­gr­ še­po­ gle­ da­ val.­ Pre­ cej­sem­zve­ de­ la,­ko­ ga­sem­ime­ la­pred­se­ boj.­Prav­po­ hlev­ no­ sem­ iz­ pre­ go­ vo­ ri­ la:­ ‘Mož,­da­ nes­pa­ni­ sem­nič­se­ boj­v­gozd­ 60 Leopold Podlogar, Roparji na slovenski zemlji, Mladika, letnik 5, l. 1924, str. 181–182; Slovenska­kronika­XIX.­stoletja­1800–1860, str. 249–250; Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet,­1890, letnik 3, številka 5, str. 149–151. 61 Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, 1890, letnik 3, številka 1, str. 20.vze­ la­raz­ ven­kos­kru­ ha,­pa­sem­ga­že­sne­ dla,’­‘Kaj,­ba­ ba?’­za­ de­ re­se­nad­me­ noj­ta­ ko­sil­ no,­da­sem­sko­ ro­iz­ ko­ že­sko­ či­ la,­‘Ti,­co­ per­ ni­ ca;­ ali­ti­se­mi­bo­ deš­la­ ga­ la?­ Daj­sem,­kar­imaš;­ako­ne­dru­ ge­ ga,­ pa­du­ šo!’­Me­ ni­je­ od­stra­ hu­kar­be­ se­ da­za­ sta­ la­v­gr­ lu.­Hva­ la­Bo­ gu:­Ta­ ro­ kov­ njač­ je­bil­še­do­ volj­usmi­ ljen,­ ker­me­ni­na­ kle­ stil.­ Le­su­ nil­me­je­ta­ ko­sil­ no,­da­sem­s­ko­ šem­vred­prav­ moč­ no­te­ le­ bni­ la­na­tla­in­stre­ sla­vsa­dr­ va.« 62 Zvi ti kmet Na po pot ni ke so ob sa mot nih po teh pre ža le mno ge ne var no sti, med nji mi tu di ro kov nja či. Zgod ba iz Ra- do melj je ena izmed red kih ša lji vih zgodb s ta ke po ti, ki pa bi se lah ko kon ča la tu di dru ga če. Ne ke ga dne je kmet iz Ra do melj z vo zom pe ljal po sa mot ni goz dni po- ti. Kar na en krat se mu je na vo zu pri dru žil ro kov njač. Kmet ga je pre poz nal in mu za čel pri po ve do va ti o ne- var no sti po ti, po ka te ri sta se pe lja la. Med raz go vo rom je zvi to pri pom nil, da je svoj de nar spra vil na var no, in si cer v vre čo se na, ki je bi la sprav lje na na vo zu. Ro- kov njač je hi tro zgra bil vre čo in jo ja dr no ucvrl v gozd. Kmet pa je za do vo ljno pe ljal na prej, saj je v re sni ci svoj de nar spra vil v žep svo je suk nje. 63 62 Josip Benkovič, Črtice o rokovnjačih, Dom­in­svet, 1890, letnik 3, številka 1, str. 20. 63 Špela Podlipnik, Helena Spruk, mentor prof. Ožbej Vresnik, raziskovalna naloga­Rokovnjači­na­Slovenskem,­Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik 1998, str. 26–27.Lju be zen med ro kov nja čem Ma tev žem in le po Ur ško V ča su fran co ske oku pa ci je so fran co ski vo ja ki na kranj skem sej mu uje li po stav ne ga in iz naj dlji ve ga ro- kov nja ča Ma tev ža, ki jim ga je iz dal tek mec za sr ce le pe Ur ške. Ma tevž že na sled nje ju tro vkle njen sto- ji pred vo ja škim so di ščem z za ves tjo, da so mu šte ti dne vi in mu vi sli ce ne ui de jo, saj so ime li Fran co zi ze lo hu de kaz ni za ro kov nja če. Ko so ga vo ja ki že na me ra- va li od pe lja ti na mo ri šče, jih pre se ne ti ne na den obisk sa me ga Na po le o na, ki mu je bil drz ni Kra njec všeč in ga je pri pri či po mi lo stil. V za me no za po dar je no živ - lje nje pa je mo ral oble či vo ja ško suk njo. Med tem je živ lje nje v ro kov nja škem ta bo ru te klo na prej. V pre le po Ur ško se je za lju bil tu di ro kov njač Ma hne. Kljub pri go- var ja nju pa je Ur ška osta la zve sta Ma tev žu. Iz da jal ski to va riš tu di Ma hne ta zva bi v fran co sko za se do, kjer ga Fran co zi poz ne je umo ri jo. To iz daj stvo pa je pri šlo na uše sa po gla var ja Don de ža, ki mu je za ka zen pri pra vil muč no smrt na mrav lji šču. Poz ne je se je Ma tevž kot fran co ski vo jak vr nil iz Ru si je. Iska je svo jo iz vo ljen ko, je Ur ško na šel na sa mot ni kme ti ji, kjer je po ma ga la pri go spo dinj skih opra vi lih in vsak da njem de lu pri oče to- vem pri ja te lju, ki je za njo skr bel kot za la stno hčer. Ob sni de nju se je Ur ška vsa sreč na sti sni la v ob jem svo- je mu iz vo ljen cu in sreč ne mu do god ku je kma lu sle di la po ro ka.64 64 Miran Hladnik, Luteranci, rokovnjači in pesniki, Kranjski­ zbornik, Kranj 2005, str. 169–180.Ro kov nja ške pe smi iz ti ste ga ča sa V kam ni ški oko li ci je nje ga dni kro ži la ce lo ro kov nja ška pe sem: Moj­kim∂rč­póh­fen­ sto­ am­ste­ na,­­ Moj­fan­ tič­pod­ok­ nom­sto­ ji, se­hran­ do­ u­ ha­kól­ ta­ke­ na­–­­ se­hu­ de­ ga­mra­ za­bo­ ji­– se­dir­ no­ u­ ca­knájsowa­zajn,­­ je­de­ kli­ ca­zba­ la­se­zanj je­virfnowa­váj­ sroč­ ko­najn.­­ in­vr­ gla­sraj­ čko­nanj.­ Osta le ohra nje ne pe smi: Ha­ lo­na­fin­ fra­ nje!­­ Gre­ mo­na­kre­ so­ va­ nje! Šra­ ci,­gol­ cov­ no­pri­ tra­ gaj­ te!­­ Otro­ ci,­dr­ va­pri­ ne­ si­ te! Ma­ ka­ ro­ ne­bo­ mo­pa­ hal’,­­ Žgan­ ce­bo­ mo­ku­ hal’, z­ju­ dov­ no­za­ ma­ hne­ ne,­­ s­sla­ ni­ no­za­ be­ lje­ ne.­ Če­v­ko­ čar­ sko­pri­ vol­ ha­ mo,­­ Če­v­vas­pri­ de­ mo, luf­ te­pre­ fa­ la­ ka­ mo,­ lju­ di­pre­ te­ pe­ mo, kum­ še­jim­za­ fin­ fra­ mo,­­ hi­ še­jim­za­ žge­ mo, blin­ ke­jim­po­ ku­ ma­ mo.­­ de nar jim po kra de mo. Če­šti­ ci­ jo­pri­ še­ ba,­­ Če pa tro lja pri krev lja, ni­ hto­se­ne­kej­ na­ mo,­­ nič se ne us tra ši mo, šer­ kel­ ne­po­ pi­ ha­ mo,­­ kme te pos tre li mo, ber­ lin­ kov­ te­od­ fa­ ra­ mo.­­ pra ši če od pe lje mo. Naj­bo­grilc­al­fe­ der­ man,­­ Naj bo be rič ali go spod, vin­ cgar­al­šma­ lar,­­ vo jak ali pes, k­er­ bež­ ni­ ku­po­ vol­ ha­ jo,­­ h ko nje der cu poj de jo, škro­ bi­jih­bo­vne­ mal.­­ vrag jih bo je mal. 216Razprave – etnologijaPojav­rokovnjaštva­v­Kamniku­in­­ njegovi­okolici­­Povzetek Začetki rokovnjaških tolp v naših krajih segajo v čas, ko so se Turki dokončno umaknili iz naše bližine in so s tem prenehali nasilni roparski vpadi. Prvi val razmaha rokovnjaštva sega v obdobje tridesetletne vojne (1618–1648), še posebej pa se je po vsej Ev - ropi razširilo po končani vojni. Drugi val sega v obdobje francoske okupacije naših krajev (1805–1813). Med leti 1820–1825 je delovanje rokovnjačev pri nas neko-liko pojenjalo. Tretji val in hkrati vrhunec rokovnjaštva na naših tleh pa sega v leta 1825–1853. Sprva so se priključevali rokovnjačem pošteni mladi kmečki fantje, da so se izognili rekrutiranju v vojaško službo, in pa ubežniki iz vojaške službe, ki je do reforme leta 1802 trajala trideset let. Rokovnjači so se potem celih sto petdeset let upirali oblasti, tako francoski kot avstrij-ski, se izogibali vojaški službi in živeli skrivnost no življenje, razpeto med skrivanjem na odročnih krajih v zavetju temačnih gozdov in nočnimi pohodi. Ustra-hovali so prebivalstvo zlasti po vaseh, beračili, kradli, ropali in počeli druga grozodejstva. Bili so dobro or - ga nizirani. Njihova organizacija je temeljila na strogi disciplini in vraževerju. Da bi se lažje in varneje spora-zumevali, so si izmislili lastno govorico, ki je bila zmes več jezikov in narečij. Organizirani so bili kot družba znotraj družbe. Vse do danes so se v Kamniški Bis-trici ohranila nekatera ledinska imena, ki pričajo o rokovnjačih: Rokovnjaške luknje, Nandetova jama. Vsi vojaški begunci in dezerterji pa niso postali rokovnjači. Udinjali so se za pastirje na samotnih kmetijah in de-lali kot drvarji v odročnih gozdovih. Sredi leta 1850 so na Kranjsko prišli težko pričakovani žandarji. Začeli so se pregoni rokovnjačev. Po novem letu 1854 se o rokovnjačih ni več poročalo.Bandits­(Rokovnjači)­in­Kamnik­and­its­ Surroundings Summary The time of first arrival of bandits to Kamnik was af- ter the Turkish invasions, after Turks had left our coun-try and their violent raids had been terminated. The first wave of brigandage was the time of the 30 Years’ War (1618–1648). The second wave dates back to when our country was occupied by the French (1805–1813). The third wave, which also presents the climax of brigandage in our area, were years between 1825 and 1853. At first, bandits were mostly deserters or young boys who would join the bandits to avoid being recruited. Bandits managed to resist the French and Austrian government for more than 150 years; they would not join the army and live secret lives hiding in forests and going on plundering expeditions. They would terrorize the villagers, beg, plunder and perpe-trate other atrocities. Their organization was based on strict discipline and superstitions, thus they were very well organized as a society within society. They even invented they own language, which was a mixture of languages and dialects. Up to this day several names have remained in use, bearing witness to the existen-ce of the bandits: Rokovnjaške luknje, Nandetova jama. However, not all deserters became bandits. Some would go work as herdsmen in the mountains or loggers in secluded forests. 1850 was the year of the arrival of the gendarmery who started the persecution the bandits. After 1854 there were no more written reports about the existence of the bandits. Vi ri Vla sto Ko pač iz Ljub lja ne Fran ce Ma le šič iz Kam ni ka Ce ne Griljc iz Kam ni ka Jo žef Lam pe, Fiš tjov s Spod nje ga Br ni kaRu­ fa­nas­der­ ni­ ca:­­ Kli­ če­nas­de­ kli­ ca: Kar­ no­ vo­veš­ tro­sem­spa­ la­ la!­­ Me­ sno­ju­ ho­sem­sku­ ha­ la! Kar­ no­ va­veš­ tra­je­bo­ no­ va,­oj­bo­ no­ va!­­ Ju­ ha­je­do­ bra,­oj­do­ bra!­ Kjer­je­glajs,­taj­smo­mi!­­ Kjer­je­grad,­tam­smo­mi! Kjer­je­ko­ riz­ na,­taj­smo­mi!­­ Kjer­je­cer­ kev,­tam­smo­mi! Kjer­je­mer­ kat,­taj­smo­mi!­­ Kjer­je­se­ menj,­tam­smo­mi! Kjer­je­šron­ ca,­taj­smo­mi!­­ Kjer­je­že­ ni­ tev,­tam­smo­mi! Sre­ čen­ ca­pa­za­nas­ni!­­ Je­ ča­pa­za­nas­ni!­ 217 Razprave – geologijaProf.­dr.­Raj­ ko­Pa­ vlo­ vec­ Tru­ bar­ je­ va­14,­Ljub­ lja­ na P.­Ja­ nez­Žur­ ga­kot­ge­ o­ log Za za če tek bom po se gel da leč na zaj. V vi šjih raz- re dih gim na zi je sem za čel zbi ra ti kam ni ne, mi ne ra le in fo si le. Prav ve li ko o tem ni sem ve del. Med dru gim me je ze lo nav du ši la knji ga Iz­živ­ lje­ nja­kam­ nov ru ske- ga geo lo ga Fer sma na Za­ ni­ ma­ telj­ na­ ja­ mi­ ne­ ra­ lo­ gi­ ja. Pre ve del jo je p. Ja nez Žur ga. Knji ga sko raj pe sni ško pri po ve du je o kam ni nah, mi ne ra lih in dru gih ge o lo ških za ni mi vo stih. Na pi sa na je ta ko, da nav du ši zla sti mla- de ga bral ca, go to vo tu di za ra di odlič ne ga pre vo da p. Ja ne za Žur ge, ki pra vi, da jo je pri re dil za na še ra zme- re. Pri maj hni zbir ki kam nin, mi ne ra lov in fo si lov sem bil s svo jim zna njem kaj hi tro pri kon cu. K sre či sem imel na po dro čju ge o lo gi je do bre sti ke z je zu i tom p. Mra kom, ki je ne kaj ča sa štu di ral na ra vo slo vje in se je vse živ lje nje za ni mal za te ve de. Po ve zal me je z Ja- ne zom Žur go. Pri jaz ne mu mo žu sem no sil pri mer ke in dal jim je pra vil na ime na. P. Žur ge se spo mi njam kot pri jet ne ga mo ža, pri prav lje ne ga po ma ga ti ubo ge mu ne ve šče mu di ja ku. Za zbir ko kam nin, mi ne ra lov in fo si lov mi je ob ne- kem raz pi su le ta 1950 Pri ro do slov no druš tvo Slo ve ni- je da lo priz na nje v obli ki ude le žbe na eni od ek skur zij. Žal mi je ta krat na Tri gla vu gla vo po ško do val ka men in ka že, da sem se za ra di te ga te sne ga sti ka s kam nom do kon čno odlo čil za štu dij ge o lo gi je. Ker se ek skur zi je ni sem mo gel ude le ži ti, sem do bil v dar knji go. To priz- na nje Pri ro do slov ne ga druš tva je v naj ve čji me ri za slu- ga p. Ja ne za Žur ge, saj bi bil brez nje go ve po mo či ve lik re vež. Ja nez Žur ga se je ro dil 22. 9. 1885 v Do le njem Gra- di šču pri Do lenj skih To pli cah. Naj brž je na ve za nost na do ma či kraj vpli va la, da se je za ni mal za to pli ce in za Do lenj sko sploh. No vo me ška gim na zi ja ga je uvr sti la med po mem bnej še di ja ke te šo le (Do dič, 1971). Le ta 1910 je bil po sve čen v du hov ni ka. Na že ljo pred stoj ni- kov je za čel štu di ra ti še na ra vo slo vje in di plo mi ral le ta 1925. Za »uspo sob lje no stni iz pit« je ob kon cu štu di ja iz de lal »do ma če na lo ge« iz pri ro do pi sa: Skri la vi plašč ob po hor skem gra ni tu, ge o lo ško-pet ro graf ska štu di ja (oce na prav do bro) in iz ge o gra fi je: Do li na Sa ve med Ljub lja no in Za gre bom (oce na odlič no). Ni pa do bro poz nal sa mo ge o lo ških do ga janj, am pak tu di ži val stvo in ras tlin stvo (Du hov nik, 1969; Ra ko vec, 1991; Ple ni- čar, 2001). Kot du hov nik je de lo val tu di v Kam ni ku in tu tu di le ta 1969 umrl. Že le ta 1926 je ob ja vil svo je naj po mem bnej še stro- kov no de lo o sta ro sti gra ni ta na Po hor ju (Žur ga, 1926). Za to raz pra vo je pre jel sve to sav sko na gra do. De lo je si cer krat ko, ven dar vse bin sko bo ga to. Žal Žur ga ni do dal slik, skic ali pro fi lov. Ra zum lji vo je, da je Žur - gov ta lent, zna nje in zag na nost kma lu opa zil ta krat ni vo dil ni ge o log prof. dr. Ka rel Hin ter lec hner in ga va bil za asi sten ta na uni ver zo. Men da se je za to de lo tež- ko odlo čil. Prof. Jo že Du hov nik (1969), ki je Žur go do- bro poz nal, pra vi ta ko le: »Ve­ del­ je,­za­ kaj­so­ga­nje­ go­ vi­ pred­ stoj­ ni­ ki­ po­ sla­ li­štu­ di­ rat­na­ ra­ vo­ slo­ vje,­ za­ ve­ dal­se­je­ tu­ di,­da­se­s­tem­prav­ za­ prav­ od­ te­ gu­ je­ svo­ je­ mu­ osnov­ne­ mu­po­ kli­ cu,­za­ka­ te­ re­ ga­ se­je­odlo­ čil­v­mla­ dih­le­ tih.­ Še­ le­po­dol­ go­ traj­ nem­ pri­ go­ var­ ja­ nju­ se­je­vdal­in­ta­ ko­ sku­ šal­poz­ ne­ je­iz­ pol­ nje­ va­ ti­dol­ žno­ sti­obeh­po­ kli­ cev.« V svo jem živ lje nje pi su (Žur ga, 1972) pra vi ta ko le: »Po­ hor­ je­ pri­Ma­ ri­ bo­ ru­ je­ta­ ko­ime­ nit­ no,­ da­so­o­njem­ pi­ sa­ li­že­mno­ gi­lju­ dje­–­uče­ ne­gla­ ve­–­po­ ra­ bi­ li­mno­ go­ pa­ pir­ ja­in­čr­ ni­ la.­Moj­pred­ stoj­ nik­ na­mi­ ne­ ra­ lo­ škem­ za­ vo­ du­ljub­ ljan­ ske­ uni­ ver­ ze­ me­je­do­ lo­ čil,­da­naj­tu­ di­jaz­ pre­ i­ ščem­ Po­ hor­ je­in­pre­ dlo­ žim­ spis.« Čla nek o po hor- skih mag mat skih in me ta mor fnih kam ni nah ni sa mo Žur go va naj po mem bnej ša raz pra va, am pak nje go vo edi no ob jav lje no stro go stro kov no de lo. Bis tve ni za- ključ ki so, da »po hor ske mag mat ske kam ni ne ni so 'ar - haj ske', am pak vsaj de lo ma ter ci ar ne.« (Žur ga, 1926) Ne iz klju ču je mož no sti, da je del me ta mor fnih kam nin na Po hor ju na stal v sta rej ših ob dob jih. Pov sem pra vil no skle pa, da je Po hor je mla do go ro vje in ne »ar haj sko«, kot so ve či no ma do ta krat mi sli li. V po hor ski zgrad bi so si cer tu di sta rej še kam ni ne, ven dar ima Žur ga za sam na sta nek po hor ske ga ma si va pov sem prav. Nje- go ve ugo to vi tve ome nja v svo ji raz pra vi tu di ugle den du naj ski ge o log Ar tur Winkler-Her ma den (1928) in se z nji mi stri nja. Le pet ro graf ska ime na kam nin so se ob ka snej ših po dro bnih pet ro lo ških ra zi ska vah in raz vo ju ve de spre mi nja la. Ta ko med dru gim da nes na Po hor ju ne go vo ri mo več o gra ni tu, am pak o gra no di or tu, in še kaj. Ven dar to bis tva Žur go vih ra zmiš ljanj ne spre me- ni. V zad njem ča su so z mo der ni mi me to da mi po tr di li Žur go ve osnov ne in bis tve ne po dat ke. (Fo dor in sod., 2008) P.­Janez­Žurga­na­samostanskem­vrtu 218Razprave – geologija 219 Razprave – geologijaSvo je tr di tve je Žur ga na sla njal na šte vil na opa zo va- nja v na ra vi in je na va jal vr sto do ka zov za to. Kot pra vi Du hov nik (1969), so ga »vo di li dar bis tre ga opa zo va nja v na ra vi, ja snost pri skle pih ter skraj na odloč nost, da se nik dar ni po da jal na spol zka tla.« Le ta 1926 se je kon čno odlo čil in po stal asi stent na Mi ne ra lo ško-pet ro graf skem in šti tu tu ozi ro ma In šti tu tu za na uk o slo ji ščih na Te hni ški fa kul te ti v Ljub lja ni. V ar hi vih je po da tek, da je na re dil dr žav ni stro kov ni iz- pit za asi sten ta na uni ver zi z odli ko. Asi stent je ostal do le ta 1945. Za ni mi vo je, za kaj ni na pre do val od asi- stent ske ga me sta. O tem pra vi J. Du hov nik (1969) ta- ko le: »Ugo­ to­ vi­ tvam,­ ki­jih­je­Žur­ ga­z­do­ ka­ zi­pod­ kre­ pil­ v­ Ge­ o­ graf­ skem­ ve­ stni­ ku­ le­ ta­1926,­so­mno­ gi­nas­ pro­ to­ va­ li.­To­je­za­ vr­ lo­nje­ gov­po­ let­v­znan­ stve­ nem­ udej­ stvo­ va­ nju.­Mo­ go­ če­je­bi­ la­pri­tem­naj­ bolj­odlo­ čil­ na­ nje­ go­ va­la­ stnost,­ da­se­ni­nik­ dar­po­ te­ go­ val­ za­ka­ kr­ šno­ ko­ li­ čast,­ča­ sti­ hle­ pno­ sti­ sploh­ni­poz­ nal.­Za­ to­se­tu­ di­ni­več­ tru­ dil,­da­bi­do­ se­ gel­dok­ tor­ sko­ čast,­ki­bi­bi­ la­za­na­ dalj­ njo­ka­ ri­ e­ ro­na­uni­ ver­ zi­po­ tre­ bna.­ Ta­na­ slov­si­je­si­ cer­ na­ me­ ra­ val­ pri­ do­ bi­ ti­prav­z­ra­ zi­ ska­ va­ mi,­ ki­so­mu­na­ ko­ pa­ le­nas­ pro­ tja.« P. Žur ga je bil upo ko jen le ta 1945. V ar hi vih ob- sta ja po da tek, da so ga upo ko ji li iz zdrav stve nih raz- lo gov. De jan sko je Ko mi si ja za po de lje va nje pre živ nin pri okraj nem če trt nem na ro dnem od bo ru v Ljub lja ni v toč ki 3 do pi sa z 19. de cem bra 1945 na pi sa la, »da­je­ ne­ spo­ so­ ben­ za­pri­ do­ bi­ va­ nje,­ kar­je­do­ ka­ zal­s­spri­ če­ va­ li­dveh­zdrav­ ni­ kov­ v­jav­ ni­slu­ žbi«. Če po mi sli mo, da je bil ob upo ko ji tvi star 60 let, bi zgor nji po da tek mor da dr žal, vsaj kar se ti če osnov ne ute me lji tve za upo ko ji- tev. Prof. Du hov nik pa iz rec no pra vi, da ga je pri de lu pod pi ra lo nje go vo kle no zdra vje, ki je le dva krat ne ko li- ko po pu sti lo za ra di rev ma tič ne ga obo le nja. Ven dar se je sta nje iz bo ljša lo in je bil zo pet lah ko na te re nu. Ker je bil upo ko jen le ta 1945, je mor da vzrok za to tre ba iska ti še dru god. Brez dvo ma je v ti stih ča sih mo ti lo, če je bil pe da gog du hov nik. Ja nez Žur ga pa je v proš nji rek tor ju 7. de cem bra 1944 za bo le zen ski do pust za ra-di rev ma tič nih obo lenj na pi sal, da je kljub bol ni ške mu do pu stu pri prav ljen en krat do dva krat te den sko v nuj- nih pri me rih pri ha ja ti na in šti tut. Po tem ta kem bo le zen le ni bi la ta ko hu da, da ne bi mo gel več de la ti. In še to: po upo ko ji tvi je iz de lal več stro kov nih ge o lo ških po ro čil za raz ne usta no ve. Kot re sne ga in ta krat ene ga red kih na ših stro kov- nja kov za mi ne ra lo gi jo in pet ro lo gi jo so Žur go na pro si li za opis mi ne ra lo ško-pet ro graf ske zbir ke v Na ro dnem mu ze ju v Ljub lja ni. (Žur ga, 1933) V uvo du po u dar ja mi- sel, ki jo je po no vil še v ne ka te rih svo jih član kih: »Bolj­ ka­ kor­ras­ tlin­ stvo­ in­ži­ val­ stvo­ vti­ sne­zla­ sti­ru­ dnin­ ska­ pod­ la­ ga­ po­ sa­ mez­ nim­ de­ že­ lam­ svoj­zna­ čaj.­Kaj­ ti­od­ ka­ me­ ni­ te­ pod­ la­ ge­je­od­ vi­ sno­ras­ tlin­ stvo,­ od­ras­ tlin­ stva­ ve­ či­ no­ ma­ ži­ val­ stvo,­ od­vseh­sku­ paj­pa­člo­ vek.­Pr­ vi­po­ čet­ ki­člo­ ve­ ške­ kul­ tu­ re­so­bi­ li­v­te­ sni­zve­ zi­s­kam­ nom,­ iz­ka­ te­ re­ ga­ je­iz­ de­ lo­ val­ člo­ vek­oro­ dje­in­oro­ žje;­iz­rud­ je­pri­ do­ bi­ val­ poz­ ne­ je­ko­ vi­ ne­in­ru­ de,­ki­so­kon­ čno­ti­ sta­ dra­ go­ ce­ na­ stvar,­po­ka­ te­ ri­na­ ro­ di­hre­ pe­ ne,­ da­se­mo­ re­ jo­ne­ o­ vi­ ra­ no­ raz­ vi­ ja­ ti.« V član ku naš te va mi ne ra le in kam ni ne iz ome nje ne zbir ke. Pri mno gih na va ja ka ko za ni mi vost in na ha ja li šče. V ča su okrog le ta 1935 in ne kaj po tem je bil Žur - ga naj bolj pri den pri pi sa nju. Iz ru šči ne je pre ve del in do pol nil z do ma či mi po dat ki knji go A. Fer sma na Iz­ živ­ lje­ nja­kam­ nov (Fer sman & Žur ga, 1935). V uvo du pra vi, da smo pri nas po gre ša li mi ne ra lo ške knji ge, pred vsem tak šne, »ki­bi­brav­ ca­pre­ vi­ dno­ vo­ di­ le­v­ču­ da­ mr­ tve­na­ ra­ ve­mi­ mo­to­ li­ ko­kam­ nov,­ ne­da­bi­se­spo­ tak­ nil«. Žur go vo pra vil no gle da nje na ge o lo ške po ja ve je ču ti ti tu di iz uvo da, kjer pra vi, da »je­ vse,­kar­vi­ di­ mo­ –­tu­ di­kam­ ni­–­le­be­ že­ ča­tre­ not­ na­ sli­ ka­iz­zgo­ do­ vi­ ne­ dro­ bne­ka­ plji­ ce­v­vse­ mi­ ru­–­na­ še­zem­ lje«. Za to tu di da je v na re ko vaj »mr tvi svet kam nov«. Svoj po gled na ne ne hno spre mi nja nje v na ra vi, to rej na ro je va nje in pro pa da nje, po u dar ja Žur ga še na ne ka te rih me stih. Le ta 1935 je v Pla­ nin­ skem­ ve­ stni­ ku ob ja vil pri je ten in za ni miv pri spe vek o ge o lo gi ji Po hor ja (Žur ga, 1935). Pri tem in dru gih član kih žal ni do dal slik ali pa so te ze lo red ke. Na krat ko opi su je do ga ja nja na ozem lju Po hor ja, pred vsem gle de mag mat ske ga de lo va nja. Po dat ke si cer na va ja na sto pnji ta krat ne ga ča sa. Ta- ko pra vi, da je pod Zem lji no skor jo vro ča mag ma, kar da nes ne dr ži. Ma lo ne ro dno se vča sih iz ra zi, re ci mo, ko pra vi, da je ter ci ar no mor je pro di ra lo po do li nah še glo bo ko v Al pe. Teh do lin ta krat še ni bi lo, kar je go to vo ve del tu di Žur ga. O sta ro sti mag mat skih kam nin po- nav lja svo je ugo to vi tve, ki jih je ob ja vil v raz pra vi le ta 1926. Ne ge o lo gu pre pro sto po ve, da je vsaj del mag- mat skih kam nin mlaj še sta ro sti, ker pre di ra jo ter ci ar- ne kam ni ne. Za po hor ski mar mor je Žur ga ve del, da so ga pri do bi va li že Rim lja ni in ga ra bi li za stav be na Po hor ju in na Ptu ju. Za je ze ra in moč vir ja na Po hor ju pra vi, da so brez dna in je v njih mu ha sti po vo dni mož. Oči vi dno je poz nal ljud ske zgod be. Raz lo ži tu di, da so v pod la gi je zer ne pre pu stne kam ni ne in za to vo da na njih za sta ja. Ne kaj ima ljud skih iz ra zov. Ser pen ti nu (pra vil no ser pen ti ni tu) pra vi jo ka čji ka men, poz ne je se je uve lja vi lo ime kač nik. Po pot ni ka opo zo ri na »sre bra- ste lu ske ti njca v ble stni ku in fi li tu«, pri če mer mi sli na slju do mu sko vit. Ne ho te ti njec po ve zu je mo s kra- je ma Ma lo in Ve li ko Ti nje na Po hor ju, kjer je v oko li ci do volj kam nin s slju do. Pre cej bolj ver jet no pa je, da sta ti ime ni po ve za ni s sta ro slo van sko be se do tin, kar po me ni utr jen pro stor. (Sav nik, 1980) Ven dar ime na mi ne ra la ti njec s tem ne mo re mo raz lo ži ti. Za ni mi vo je, da da je Žur ga v knji gi Iz­živ­ lje­ nja­kam­ nov pr vo me- sto ti njcu in je be se da slju da v okle pa ju. Na stra ni 137 pra vi, da pri de be se da ti njec od te ga, ker se da le po kla ti v tan ke plo šči ce. Fer sma no vo knji go je Žur ga do pol nil z vr sto do ma- čih slik, ne kaj iz raz nih vi rov, ne kaj jih je bi lo na re je nih prav za to knji go. Vse sli ke o ka pni kih, kra ških ja mah in ne ka te rih dru gih kra ških po ja vih so iz na ših kra jev. Tu di ne kaj mi ne ra lov in kam nin je iz ljub ljan skih zbirk, med dru gim ka me na stre la, ka čji ka men (ser pen ti nit), do ma ča je sli ka so lin iz Dal ma ci je, tri glav ske ga po gor ja in še kaj. S pre vo dom knji ge je Žur ga vzbu dil ali po ži vil za ni ma nje za mi ne ra lo gi jo in ge o lo gi jo. Nav du še va nje in sez na nja nje lju di za te na rav ne za ni mi vo sti je bi lo eno od pri za de vanj Ja ne za Žur ge. To se je po ka za lo tu di na štu dent skih ek skur zi jah, ki jih je ze lo rad vo dil, mla de tam bo lje spoz na val in ve čal nji ho vo zna nje. Ta- ko je o tem za pi sal Jo že Du hov nik (1969). Na sled nja za ni mi va pu bli ka ci ja je Žur gov čla nek Ne­ ko­ li­ ko­ iz­zgo­ do­ vi­ ne­ Do­ lenj­ ske iz le ta 1938. V njem pre pro sto in ra zum lji vo opi su je vr sto ge o lo ških za ni mi- vo sti – od kra ških po ja vov (tu se usta vi pri Lu kenj skem gra du ne da leč od Preč ne pri No vem me stu), tek to ni- ke (ve, da je ve lik del Do lenj ske raz ko san na »plo šče«) raz nih kam nin in do nji ho ve sta ro sti. Imel je ob ču tek za var stvo na ra ve, saj pra vi: »Goz­ do­ vi­ ne­sa­ mo­lep­ ša­ jo­ nje­ no­li­ ce,­am­ pak­va­ ru­ je­ jo­obe­ nem­ ro­ do­ vit­ no­ zem­ ljo.­ Kjer­lju­ dje­brez­ smi­ sel­ no­ tre­ bi­ jo­goz­ do­ ve,­ iz­ gi­ nja­z­goz­ do­ vi­vred­tu­ di­zem­ lja.­Le­ to­za­le­ tom­od­ plav­ lja­ vo­ da­ro­ do­ vit­ no­prst,­zla­ sti­s­str­ mih­ob­ de­ la­ nih­ po­ bo­ čij­in­vi­ no­ gra­ dov­in­mar­ si­ kak­ po­ se­ stnik­ s­skrb­ jo­opa­ zu­ je,­ ka­ ko­ se­vsa­ ko­le­ to­pri­ ka­ zu­ je­več­ka­ me­ nja­iz­nji­ ve.«Za ni mi vo je tu di to, da po ve zu je po kra ji no z ge o lo- ško zgrad bo. Prav za to ima se ve rov zho dni del Do lenj- ske raz lič no po kra jin sko li ce. V član ku na va ja dro bne za ni mi vo sti. Za kar bon ske kam ni ne pra vi, da so na sta- le ve či no ma v pli tvem mor ju, ne kaj pe šče nja kov ce lo na obre žju su he zem lje. V teh so na šli pri Li ti ji ostan- ke že dav no izu mr lih ras tlin. Žur ga ome nja te in po do- bne pri Sav skih ja mah v Ka ra van kah tu di v član ku le ta 1939. Iz te ga je vi de ti, da je Žur ga do bro poz nal sta- rej šo li te ra tu ro, saj so o kar bon skih ras tlin skih ostan- kih po ro ča li že sre di 19. sto le tja (pri mer jaj Ko lar-Jur - kov šek & Jur kov šek, 1985). Za del jur skih pla sti pra vi, da so ena ke kot pri Pod pe či. Ome nja jih pri Do lenj skih To pli cah. Tam je v oko li ci mli na de jan sko pol no ena kih spod nje jur skih školjk, ka kr šne kra si jo pod pe ški apne- nec. Pri raz lič nih kam ni nah se ni za do vo ljil z go lim opi- som, am pak na va ja vr sto dru gih po dat kov. Za ve li ko- trn ske pla sti (ime nu je jih trn ske), ime so do bi le po Ve li kem Tr nu pri Kr škem, pra vi, da ima jo ve lik po men kot do ber vo dni ho ri zont pa tu di za po lje del stvo in vi- no gra dniš tvo. Zna ten del član ka o Do lenj ski je na me njen ilo vi ci in po jas nju je raz lo ge za njen na sta nek. Za ve dal se je, da so na ve čje pre lom ni ce ve za ni po tre si in ter mal ne vo de. Naš te va pre mo gov ni ke na Do lenj skem pa tu di svin če vo, cin ko vo, ži vo sre bro vo in ba kro vo ru do. Pri Kr me lju so to pi li cink v 11 pe čeh. Po u dar ja, da je ta cink slo vel po svo ji či sto sti in je na du naj ski raz sta vi do bil pr vo na gra do. Naj več so se ukvar ja li s pri do bi va- njem že le za. Au er sper go ve to pil ni ce so bi le na Dvo ru pri Žu žem ber ku, vi te za pl. Fri dau v Gra da cu pri Čr nom- lju, gro fa La risch-Mönicha v Po ni kvah v Do bre po lju. Pri vsa kih Žur ga na va ja, ka te ro ru do so to pi li. Žur ga je me- Ser­ pen­ ti­ nit­ iz­oko­ li­ ce­Slo­ ven­ ske­ Bis­ tri­ ce.­Pri­ me­ rek­ je­iz­mi­ ne­ ra­ lo­ ške­ zbir­ ke­ljub­ ljan­ ske­ uni­ ver­ ze.­ (Iz­knji­ ge­Iz­živ­ lje­ nja­ kam­ nov) Že­ le­ zo­ va­ru­ da­bo­ bo­ vec­z­Ru­ dne­ ga­po­ lja,­fo­ to­ gra­ fi­ ran­v­Pri­ ro­ do­ slov­ nem­mu­ ze­ ju­v­Ljub­ lja­ ni­(Iz­knji­ ge­Iz­živ­ lje­ nja­kam­ nov) 220Razprave – geologija 221 Razprave – geologijanil, da so to pil ni ce pro pa dle za ra di ru de, ki je bi la ze lo raz lič na in so jo pri do bi va li na raz nih kon cih, pre voz je bil drag, pla če va ti so mo ra li ko pa če in da ja ti od ško dni- ne kme tom. Žur ga se je pre cej za ni mal za na rav ni in te hnič ni ka men. Ko je poz ne je pi sal o tem več ela bo ra tov, se je usmer jal pred vsem v tol če nec za ce ste in apne nec za ke mič no in dus tri jo. V član ku o Do lenj ski je na rav ne mu kam nu po sve til zna ten od sta vek. Do lenj ski ka men je po ka ko vo sti več krat po sta vil pred dru ge, bolj zna ne. Po nje go vem mne nju se sta ri jur ski apnen ci iz Pod pe či »z­do­ lenj­ ski­ mi­ ne­mo­ re­ jo­pri­ mer­ ja­ ti,­ ker­pod­ pe­ ški­ je­ ves­poln­raz­ pok­in­je­nje­ go­ va­traj­ nost­na­pro­ stem­ze­ lo­ ome­ je­ na«. Žur ga je vse lej mi slil na člo ve ka. Pri to pil ni cah pra vi, da je bi la za po sle na »ve li ka mno ži ca de lav stva«. Za Do- lenj sko na splo šno sko raj s trp kos tjo ugo tav lja: »Sme­ mo­tr­ di­ ti,­da­je­ma­ lo­ kje­v­Slo­ ve­ ni­ ji­ zem­ lja­do­člo­ ve­ ka­ ta­ ko­sko­ pa­ka­ kor­v­kra­ škem­ de­ lu­Do­ lenj­ ske.­ Na­ sto­ pi­ jo­ ce­ lo­me­ se­ ci­su­ še,­ko­je­v­ne­ ka­ te­ rih­ kra­ jih­la­ že­do­ bi­ ti­ ko­ za­ rec­vi­ na­ka­ kor­ča­ šo­vo­ de.­Na­ sled­ njim­ ro­ do­ vom­ se­ obe­ ta­ jo­še­te­ žji­ča­ si,­ako­se­ da­ nji­rod­ne­bo­znal­ob­ va­ ro­ va­ ti­dra­ go­ ce­ ne­ pr­ sti,­ki­jo­le­ to­za­le­ tom­od­ plav­ lja­ vo­ da.« V Pla­ nin­ skem­ve­ stni­ ku je ob ja vil še en čla nek, v ka- te rem na pre prost na čin opi su je ge o lo gi jo Alp (Žur ga, 1939). Sta rost ne ka te rih kam nin se je ob poz nej ših ra zi ska vah spre me ni la, kar ce lot ne sli ke ne mo ti. Žur - go va lju be zen do na še de že le se ču ti iz uvo dne ga od- stav ka, kjer pra vi: »Na­ še­ kra­ je­šte­ je­ jo­med­naj­ lep­ še­ v­ Evro­ pi.­Po­ se­ ben­ slo­ ves­uži­ va­ jo­na­ še­go­ re,­ki­jih­poz­ na­ jo­v­ino­ zem­ stvu­ ne­sa­ mo­za­ ra­ di­nji­ ho­ ve­le­ po­ te,­am­ pak­ tu­ di­za­ ra­ di­nji­ ho­ ve­ge­ o­ lo­ ške­zgrad­ be.« Po leg kam nin na va ja Žur ga po dat ke o glo bi ni nek - da nje ga mor ja, o ko ral nih gre be nih, vul ka nih, za li- vih, ko pnem in še o čem. Ve del je, da se je pro stor da naš njih Ju lij skih Alp dvig nil iz mor ja v kre dni do bi, kar smo z dru gač ni mi ute me lji tva mi do ka za li tu di poz- ne je. (Pa vlo vec, 1977) Ju lij ci in Kam ni ške pla ni ne so bi le po Žur go vih na ved bah ta krat zdru že ne, juž ne je od Ju lij skih Alp je bi lo še mor je. To pov sem us tre za da naš- njim po gle dom. Ome nja tu di tek ton ska do ga ja nja, kot so pre lo mi, na ri vi in dvi ga nja ozem lja. Žur ga je za raz lič ne na roč ni ke iz de lal nad 100 ela- bo ra tov (Du hov nik, 1969; Ra ko vec, 1991; Ple ni čar, 2001). V njih je obrav na val na čr te za grad nje hi dro- elek trarn (za je zi tev Preč ne pri Lu kenj skem gra du, Mo ste pri Ži rov ni ci, elek trar ne na Dra vi in na ma njših re kah, kot so Kam ni ška Bis tri ca, Bis tri ca v Vra tih, Bel- ca pri Baš lju), za sa na ci jo elek trar ne Hu belj pri Aj dov- šči ni, za mo sto ve, ce ste (Ljub lja na–Kranj, na Gol nik), vo do vo de in kam no lo me. Da jal je mne nja za ure di tev pla zo vi tih ob mo čij. Ra zi sko val je to pli ce (La ške, Šmar - je ške, Ča te ške) in sla ti ne zla sti na Go rič kem (Nu sko va, Ser di ca, So ti na). Manj se je ukvar jal z ru dni mi le ži šči, na sto pil pa je kot stro kov njak za ru dar sko ško do pri po se da nju po vr šja nad ja mo Or lek v Za gor ju in uspel pro ti pre mo go ko pni dru žbi. Prav o zad njem za ni mi vo pi še v živ lje nje pi su (Žur ga, 1972). Tr bo velj ska pre mo go ko pna dru žba je na vsak na čin ho te la kriv do za po se da nje od vr ni ti od ru dar skih del. Žur ga pra vi, da je »tr­ di­ la,­ da­je­na­ rav­ ni­plaz­na­ stal­brez­nje­ ne­kriv­ de,­da­ si­je­bi­ lo­oči­ vi­ dno,­ da­so­ga­ spro­ ži­ la­ru­ dar­ ska­ de­ la«. Za ple tel se je z ru dar skim in-že nir jem, ki je tr dil nas prot no. Žur ga pa pra vi: »Do­ bil­ sem­to­ li­ ko­ge­ o­ lo­ ških­ do­ ka­ zov,­ da­je­pov­ zro­ či­ lo­ plaz­le­ ru­ dar­ sko­ de­ lo,­da­ni­bi­ lo­o­tem­več­dvo­ ma.« Zma gal je Žur ga. Ja nez Žur ga opi su je v svo jem živ lje nje pi su mar si- ka te ro za ni mi vost. Po glej mo nje go ve po gle de na ba- ja ni co. Priz na va si cer, da je vča sih uspe šna, ve dno pa ne. Za ni miv je pri mer ba ro na Co de li ja, ki je sve to val ko pa nje vod nja ka v Pir ni čah. Po 12 m še ni so na šli vo de. Žur ga je ta koj po ve dal, da ko plje jo v pro du, »kjer­ je­vsa­ ko­upa­ nje­na­vo­ do­iz­ klju­ če­ no«. Po več pri me rih ugo tav lja, da je iska nje vo de z ba ja ni co skraj no ne za- nes lji vo. Žur ga na va ja tu di hu do mu šne do go div šči ne s svo- je ga te ren ske ga de la. Ko se je usta vil na kme ti ji na Po- hor ju in pro sil za ko za rec vo de in kruh, je imel s se boj poln na hrb tnik vzor cev kam nin. Že ni ca ga je vpra ša la, kaj pre na ša. Bi la je pre pri ča na, da kot fran či škan pro si za jaj ca, mo ko in dru ga ži vi la. Ko je po ve dal, da na bi ra kam ne, je bi la pre pri ča na, da se je me ni hu zme ša lo in je v jo ku od šla. Po Po hor ju so men da še dol go go vo ri li o zme ša nem me ni hu, ki po bi ra ka me nje. Žur ga je bil pri svo jih sta li ščih vztra jen. Ne koč je pro sil za pre no či šče žu pni ka v No vi Štif ti. V de ba ti, ko- li ko je svet star, je Žur ga po ve dal, da mi li jo ne in ce lo mi li jar de let. Žu pnik ga je odloč no za vr nil z be se da- mi: »Svet je star šest ti soč let in nič več in nič manj. Vse dru go je kri va ve ra.« Kma lu za tem so se v Ljub lja ni sre ča li du hov ni ki, med nji mi tu di žu pnik iz No ve Štif te. Slo ve sno je iz ja vil, da ima jo med se boj člo ve ka, ki tr di, da je svet sta rej ši od šest ti soč let. Več lju di je pri tr di lo, da je to res, in ubo gi žu pnik iz No ve Štif te je bil pre pri- čan, da je za šel med sa me kri vo ver ce. P. Ja nez Žur ga je za pu stil za se boj bo ga to de di šči- no. Pre se net lji vo je pred vsem to, da je po se gal na ta ko raz lič na po dro čja, za ka kr šna ima mo da nes spe ci a li- zi ra ne ge o lo ge. Če k te mu do da mo po leg osnov ne ga du hov ni ške ga po kli ca še rez lja nje raz pel in ki pov, nas Žur go va ši ro ka de jav nost še bolj pre se ne ti. Ko ri stno bi bi lo te me lji to pre gle da ti Žur go vo za pu šči no, ki jo hra ni jo v Fran či škan skem sa mo sta nu v Kam ni ku. Ugo to vi mo pa na sled nje: Žur ga je bil iz vr sten ge o log, opa zo va lec na ra ve, naj več krat je skle pal pra vil no in sko raj vi zi o nar sko. Ob tem je za ni mi vo vpra ša nje, za- kaj ni pi sal več stro go stro kov nih ozi ro ma znan stve nih pri spev kov. Osta jal je pred vsem pri ela bo ra tih in po- lju dnoz nan stve nih član kih. Pri tem ga go to vo ni za dr- že va lo kak šno po li tič no nas pro to va nje, vsaj do kon ca dru ge sve tov ne voj ne ne. Res je tu di, da v Žur go vih asi stent skih ča sih ob jav lja nje ni bi lo ta ko po mem bno, ka kor je da naš nje ne smi sel no lov lje nje točk na uni ver- zi ali so ro dnih usta no vah. Mor da ga k te mu tu di ni so spod bu ja li pred po stav lje ni stro kov nja ki, lah ko ce lo iz kon ku ren čnih stra hov. Naj brž ni pov sem spre jem lji va Du hov ni ko va mi sel, da ga je za vr lo ne u pra vi če no nas- pro to va nje ne ka te rih Žur go vi raz pra vi o Po hor ju. Kot odli čen stro kov njak je bil go to vo tr dno pre pri čan o svo- jih sta li ščih. Pri ča ko va li bi, da jih bo sku šal z no vi mi ra zi ska va mi še bo lje do ka za ti. Vse ka kor nam bo pri- jet ni p. Ja nez Žur ga v mar si čem ostal ne po jas nje na skriv nost.P.­Janez­Žurga­kot­geolog­ ­Povzetek Poleg teologije je J. Žurga študiral naravoslovje. Od leta 1926 do upokojitve 1945 je bil asistent na ljubljan-ski univerzi. Njegovo najpomembnejše strokovno delo je razprava o magmatskih in metamorfnih kamninah na Pohorju (1926). Pravilno je sklepal o njihovi staros-ti. Leta 1933 je opisal mineraloško-petrografsko zbirko v Narodnem muzeju v Ljubljani. Leta 1935 je izšel njegov prevod Fersmanove knjige Iz­življenja­kamnov, v kateri je marsikaj dopolnil in dodal domače slike. Isto leto je v Planinskem­ vestniku objavil članek o ge- ologiji Pohorja. Leta 1938 je na zanimiv način opisal geologijo Dolenjske, pokrajine v jugovzhodni Sloveniji, leta 1939 pa geologijo Alp. Poleg publiciranja je Žurga izdelal vrsto elaboratov za hidroelektrarne, vodovode, kamnolome, plazove in mineralne vode. S svojim de-lom je posegal na zelo različna področja. Vedno je vzpodbujal pri študentih in ljudeh sploh zanimanje za geologijo. P.­Janez­Žurga­as­Geologist­ ­Summary Besides studying theology Mr. J. Žurga also studied natural science. Between 1926 and 1945 he worked as an assistant at the University of Ljubljana. His most important work is a discussion on the origins of mag-matic and metamorphic rocks of the Pohorje area (1926). His other works are a detailed description of mineralogical-petrographical collection of the Natural Museum of Slovenia in Ljubljana (1933), the transla-tion of Fersman’s Iz­življenja­kamnov ( From­the­Life­of­ Rocks, 1935), an article about the history of Pohorje and a 1938 description of the geology of the Dolenjska region. Also impressive is his report on the geology of the Alps (1939). Furthermore, he prepared numerous expert’s detailed reports for hydroelectric power sta-tions, waterworks, stone-pits, avalanches and mineral waters. His reports highly influenced various fields of work and he would always be stimulating students’ and people’s interest in geology. Li te ra tu ra in vi ri Ar hiv Uni ver ze v Ljub lja ni, per so nal ne ma pe. DO DIČ, Met ka, 1971: Po mem bnej ši učen ci no vo me ške gim na zi je. 225­let­ no­ vo­ me­ ške­gim­ na­ zi­ je. No vo me sto. 341–396. DU HOV NIK, Jo že, 1969: P. Ja nez (Franc) Žur ga. Ge­ o­ lo­ gi­ ja­ 12. Ljub lja na. 237–241. FER SMAN, Alek san der & ŽUR GA, Ja nez, 1935: Iz­živ­ lje­ nja­kam­ nov. Ljub lja- na: Ju go slo van ska knji gar na, Ko smos. 1–232. FO DOR, Lás zló, GER DES, Axel, DUNKL, Is tván, KO ROK NAI, Ba lázs, PÉC- SKAY, Zol tan, TRA JA NO VA, Mir ka, HOR VÁTH, Pet er, VRA BEC, Mar ko, JE LEN, Bo go mir, BA LOGH, Ka do sa, FRISCH, Wolfgang, 2008: Mi o ce ne em pla ce- ment and ra pid co o ling of the Po hor je plu ton at the Al pi ne-Pan no ni an-Di na- ri dic jun cti on, Slo ve nia. Swiss­J.­Ge­ o­ sci., 101, Suppl. 1, Ba sel. 255–271. KO LAR-JUR KOV ŠEK, Tea & JUR KOV ŠEK, Bog dan, 1985: No va naj di šča pa- le o zoj ske flo re v Po sav skih gu bah med Ljub lja no in Li ti jo. Raz­ pra­ ve­ 4.­ra­ zr.­ SA­ ZU, 26, Ljub lja na. 199–218. PA VLO VEC, Raj ko, 1977: Po ve za va pa le o gen skih za ho dno di nar skih in alp- skih mor skih ba ze nov. Ru­ dar­ sko­me­ ta­ lur­ ški­zbor­ nik, 1977/2–3. 241–246. PLE NI ČAR, Ma ri o, 2001: Žur ga Ja nez. En­ ci­ klo­ pe­ di­ ja­Slo­ ve­ ni­ je, 15. 388. RA KO VEC, Ivan, 1991: Žur ga Ja nez. Slo­ ven­ ski­bi­ o­ graf­ ski­lek­ si­ kon. 1043. SAV NIK, Ro man, 1980: Kra­ jev­ ni­lek­ si­ kon­Slo­ ve­ ni­ je,­ 4,­Po­ dra­ vje­in­Po­ mur­ je. 1–643. WINKLER-HER MA DEN, Ar thur 1928: Über das Al ter der Erup tiv ge ste i ne im Dra u dur chbru che. Ver­ han­ dlun­ gen­ge­ ol.­Bun­ de­ san­ stalt. Wien. 243–244. ŽUR GA, Ja nez 1926: Sta rost gra ni ta na Po hor ju. Ge­ o­ graf­ ski­ ve­ stnik. 35– 37. ŽUR GA, Ja nez, 1933: Mi ne ra lo ško-pet ro graf ski od de lek. Vo­ dnik­po­zbir­ kah­ Na­ ro­ dne­ ga­mu­ ze­ ja­v­Ljub­ lja­ ni, Pri­ ro­ do­ pi­ sni­del. 186–213. ŽUR GA, Ja nez, 1935: Ne kaj ma le ga iz ge o lo gi je Po hor ja. Pla­ nin­ ski­ ve­ stnik, 35. 207–210. ŽUR GA, J. (= P. Ja nez), 1938: Ne ko li ko iz zgo do vi ne Do lenj ske. Tr­ gov­ ski­list, Do lenj ska šte vil ka, 42. 4–7. ŽUR GA, Ja nez, 1939: Iz ge o lo gi je na ših Alp. Pla­ nin­ ski­ve­ stnik, 39. 1–7. ŽUR GA, Ja nez, 1972: Mo za ik mo je ga živ lje nja. Ave­Ma­ ri­ ja­ko­ le­ dar­1973, Le mont. 65–129. 222Razprave – geologija Nagrobnik­Jošta­Gallenberga­v­mekinjski­cerkvi­(16.­stol.,­ok.­1560),­diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik 223 Razprave – paleontologijaDr.­Ju­ re­Ža­ lo­ har­ Ko­ ro­ ška­ce­ sta­12,­Kranj To­ maž­Hi­ tij,­dr.­dent.­med.­ Go­ dič­39­b,­Sta­ ho­ vi­ ca Mag.­Ma­ ti­ ja­Križ­ nar­ Prirodoslovni­muzej­Slovenije,­Ljubljana Mu­ hi­dla­ ka­ ri­ ci­­(Dip­ te­ ra:­Bi­ bi­ o­ ni­ dae)­iz­ter­ ci­ ar­ nih­pla­ sti­Za­ sa­ vja­in­Tu­ nji­ ške­ ga­gri­ če­ vja Uvod Naj dbe fo sil nih žu želk so v Slo ve ni ji red ke. Ne kaj slab še ohra nje nih ostan kov so na šli v eo cen skih pla- steh pri Soc ki (Paj tler, 2003), v oli go cen skih pla steh pri Hra stni ku v Za sa vju (Jur kov šek, ustno spo ro či lo) ter v oli go cen skih pla steh pri Pod nar tu (Križ nar et al., 2009). Med naj bolj zna ni mi fo sil ni mi žu žel ka mi iz na ših kra jev je dla ka ri ca (Bi bi o ni dae), opi sa na v tem član ku, ki jo je na šel Ma ti ja Križ nar le ta 1996 (Pav šič et al., 1997) v zgor nje o li go cen skih pla steh pri Tr bov- ljah in je bi la ce lo pri ka za na na eni izmed znamk Poš te Slo ve ni je (Križ nar, 2002). Le ta 1997 smo v Tu nji škem gri če vju od kri li pla sti ko pro lit ne ga ho ri zon ta (Ža lo har, 2004; Ža lo har et al., 2006a, b, 2007; Hi tij in Ža lo har, 2007; Križ nar, 2006; Zes sin et al., 2008; Ža lo har et al., 2009), kjer smo na šli do slej naj bo ga tej še na ha ja li- šče fo sil nih žu želk v Slo ve ni ji. Na ha ja li šče je v zad njih le tih po sta lo sve tov no zna no po naj sta rej ših fo si lih mor skih ko njič kov na sve tu (Ža lo har et al., 2009), o če mer je po ro čal ce lo Na­ ti­ o­ nal­ Ge­ o­ grap­ hic (glej Na ti o- nal Ge o grap hic News, ru bri ko »fos sil se a hor ses«). Po- leg dveh no vih vrst mor skih ko njič kov smo iz teh pla sti opi sa li tu di nov rod in no vo vr sto ka čje ga pa stir ja Slo­ ve­ ni­ a­ trum­ ro­ bi­ ci (Zes sin et al., 2008), ime no va no po za služ nem slo ven skem na ra vo slov cu Si mo nu Ro bi ču. Fo sil ne žu žel ke ko pro lit ne ga ho ri zon ta pri pa da jo raz lič- nim sku pi nam. Naj po go stej ši so ko že kril ci (Hymenop- tera), pred vsem mrav lje (For mi ci dae) ter po sa mez ne ose in če be le. Ne ko li ko red kej ši so dvo kril ci (Dip te ra) z naj po go stej ši mi pred stav ni ki, ki pri pa da jo spre vo dnim mu ši cam (Sci a ri dae) in gli va ri cam (Mycetophilidae). Po leg te ga smo na šli tu di hro šče (Co le op te ra), ter mi te (Isop te ra) in ko bi li ce (Or thop te ra). V tem član ku opi su je mo dve fo sil ni žu žel ki iz dru- ži ne Bi bi o ni dae. Pr vi pri me rek je ome nje na dla ka ri ca (Bi bi o ni dae), ki jo je na šel Ma ti ja Križ nar v zgor nje o li- go cen skih pla steh pri Tr bov ljah (sli ka 1), dru gi pri me- rek pa je bil naj den v sred nje mi o cen skih (sar ma tij skih) pla steh v Tu nji škem gri če vju (sli ka 2). Oba pri mer ka smo se odlo či li po dro bne je ra zi ska ti pred vsem za ra di nju ne do bre ohra nje no sti ter za ra di upo ra bno sti pred- stav ni kov dru ži ne Bi bi o ni dae pri pa le o kli mat skih re- kon struk ci jah (npr. Col lomb et al., 2008). Sli­ ka­1:­Ge­ o­ graf­ ska­le­ ga­na­ ha­ ja­ li­ šča­fo­ sil­ nih­žu­ želk­pri­Tr­ bov­ ljah 224Razprave – paleontologija 225 Razprave – paleontologijaTr bov lje Oli go cen ske in mi o cen ske pla sti v Za sa vju so ra z- me ro ma do bro ra zi ska ne pred vsem za ra di bo ga tih na ha ja lišč pre mo ga, ki ga iz ko ri šča jo v in dus trij ske na me ne že od za čet ka 19. sto le tja. Pr ve ra zi ska ve so opra vi li ge o lo gi Dr žav ne ga ge o lo ške ga za vo da na Du- na ju, med ka te ri mi ome ni mo de lo Bit tner ja (1884) in Tel ler ja (1907). Bit tner je po sta vil osno ve de li tve mi- o cen skih for ma cij v Za sa vju, nje go vo de lo pa je še da nes te melj za vse na dalj nje ra zi ska ve. Te me ljit pre- gled in re cen zi jo vse ga zna nja o ter ci ar ju Za sa vja ter re zul ta te no vih ra zi skav je le ta 1967 po dal Ku ščer. Na pod la gi nje go ve ga de la je ka sne je Pla cer (1999) po dal pre dlog za for ma cij sko po i me no va nje ter ci ar nih pla sti La ške sin kli na le (sli ka 3). V zad njem ča su je oli go cen- ske pla sti po dro bno ra zi sko val Ha fner (2001). V na da- lje va nju se bo mo ome ji li le na oli go cen ske pla sti, od ko der je tu di opi sa na dla ka ri ca. Naj sta rej še pla sti ter ci ar ne sta ro sti v Za sa vju pri- pa da jo tr bo velj ski for ma ci ji, ki je oli go cen ske sta ro sti. Raz čle ni mo jo na tri čle ne, in si cer na spod nje tr bo velj- ski, pre mo gov in zgor nje tr bo velj ski člen. Spod nje tr bo- velj ski člen je se stav ljen pred vsem iz kon ti nen tal nih pro dna tih pla sti, ki se me nja va jo s plas tmi pe ska, me- lja in gli ne. Nad te mi plas tmi sle di pre mo gov člen, ki pred stav- lja pre hod iz tel man tič ne ga pre ko se mi te re stič ne ga do lim nič ne ga moč vir ske ga po do ko lja (Uhan, 1993). Med ni ha njem dna in tra mon ta ne ko tli ne se je use dal rast- lin ski ma te ri al, iz ka te re ga je na sta jal pre mog. Med plas tmi pre mo ga so po go sti tu di la po ra sti, tuf ski, gli- na sti in kar bo nat ni, pi rit ni in mar ka zit ni vlož ki. V pla- steh la po rov ca so na šli šte vil ne pol že, ško ljke, ri be, žel- ve in ko pen ske se sal ce (za pre gled glej Ha fner, 2001, in Križ nar, 2009). Odin s so de lav ci (1994) je do lo čil ab so lut no sta rost tuf skih vlož kov v pre mo gu na 25 ± 0,1 mi li jo nov let, to rej so pla sti zgor nje o li go cen ske sta- ro sti. Zgor nje tr bo velj ski člen tvo ri ta la po ro vec in skri la vi gli na vec, ki sta se pre tež no use da la v je zer skem oko- lju z le lo kal nim in ob ča snim mor skim vpli vom (Bit tner, 1884). Na osno vi pla stna to sti in la mi na ci je je Ha fner (2001) lo čil ri tmit ni in var vni tip, ki sta na sta ja la kot po sle di ca ter mič ne ga se zon ske ga me ša nja je zer ske vo de. Zgor njo me jo zgor nje tr bo velj ske ga čle na oz na- ču je pre hod iz skri la ve ga gli nav ca v ne pla stna to mor - sko gli no – si vi co (ki scell ska for ma ci ja). V pla steh zgor - nje tr bo velj ske ga čle na je bi la naj de na ve li ka mno ži ca fo sil nih ostan kov (za pre gled glej Ha fner, 2001, in Križ- nar, 2009). Naj po go stej ši so ras tlin ski ostan ki, meh- kuž ci, žel ve in ri be. Fo sil na dla ka ri ca, ki jo opi su je mo v tem član ku, je bi la naj de na v la mi ni ra nem la po rov cu tik nad pre mo go vo plas tjo na nek da njem dnev nem ko- pu Do br na nad Tr bov lja mi. Tu iz da nja tan ko pla stna ti do skri la vi la pro vec s šte vil ni mi ras tlin ski mi ostan ki, slad ko vo dni mi pol ži in ri ba mi. Nad oli go cen ski mi plas tmi sle di jo mi o cen ske, ki jih po Pla cer ju (1999) raz čle ni mo na gov ško, la ško in dol- sko for ma ci jo in zav ze ma jo ob dob je od spod nje ga do sred nje ga mi o ce na.Tu nji ce Tu nji ško gri če vje nu di naj po pol nej šo sli ko sta ti graf- ske ga raz vo ja pa le o gen skih in ne o gen skih pla sti v tem de lu Pa non ske ga ba ze na, saj tu naj de mo pla sti od spod nje ga oli go ce na do zgor nje ga de la sred nje ga mi o ce na v sku pni de be li ni do oko li 1200 me trov. Pr ve ra zi ska ve ter ci ar nih pla sti v Tu nji škem gri če vju se ga jo v 19. sto le tje, ko so na tem ozem lju ra zi sko va li ge o lo gi Dr žav ne ga ge o lo ške ga za vo da na Du na ju. Ozem lje so ka sne je kar ti ra li še Kühnel (1933) ter Pre mru s so de- lav ci (1983a, b) v okvi ru iz de la ve ge o lo ške kar te SFRJ (1 : 100.000), list Ljub lja na. Re zul ta te no vej ših stra ti- graf skih ra zi skav so ob ja vi li Vra bec (2000) ter Ža lo har in Zev nik (2006). Naj sta rej še pla sti pri pa da jo spod nje- mu oli go ce nu (gor nje graj ske pla sti s šte vil ni mi ko ra la- mi, hi dro zo ji in rde či mi al ga mi) in iz da nja jo pri Pod gor- ju. Ti pič no so v Tu nji škem gri če vju oli go cen ske pla sti raz vi te kot ba zal ni kon glo me rat in mor ska do bra kič na gli na, ki ji Pav šič na pod la gi na no plan kton ske zdru žbe (ta je zna čil na za na no plan kton sko bi o co no NP 25) do- lo ča zgor nje o li go cen sko sta rost (Vra bec, 2000). Mi o- cen ske pla sti so raz vi te po do bno kot v Za sa vju in so raz de lje ne v gov ško, la ško in dol sko for ma ci jo (Ža lo har in Zev nik, 2006), ki zav ze ma jo spod nji in sred nji mi o- cen (sli ka 4). No vo na ha ja li šče fo sil nih žu želk je bi lo od kri to v ko pro lit nem ho ri zon tu v spod njem de lu dol ske for ma- ci je. Dol ska for ma ci ja je v Tu nji škem gri če vju raz vi ta kot me nja va nje ta njših in de be lej ših pla sti ter do ne- kaj me trov de be lih ho ri zon tov si ve gli ne, gli nav ca, la- po rov ca, sred nje- do de be lo zr na te ga pe ska, pro da in kon glo me ra ta. Po ne kod naj de mo bo ga to fo sil no ma- kro fav no, pred vsem pol že ro dov Ce­ rit­ hi­ um, Pi­ re­ nel­ la in­Mo­ hren­ ster­ nia ter ško ljke ro dov Ce­ ra­ sto­ der­ ma, Irus in Mu­ scu­ lus. Ko pro lit ni ho ri zont pred stav lja me nja va nje si vih gli- nav cev s ško ljka sto kro ji tvi jo in ho ri zon tal no la mi ni ra- nih di a to mej skih la po rov cev in kar bo nat nih me ljev cev v sku pni de be li ni oko li 10 m. Iz dan ke ko pro lit ne ga ho- ri zon ta lah ko opa zu je mo ob ce stnih use kih in ob po to- kih v oko li ci Tu njic in cer kve sv. Ane. Sta rost pla sti je bi la do lo če na na pod la gi di a to mej ske zdru žbe (Hor vat, 2003), ki je zna čil na za spod nji sar ma tij. Ko pro lit ni ho- ri zont vse bu je iz jem no bo ga to in raz no li ko zdru žbo ma- kro fo si lov, med ka te ri mi naj de mo mor ske ma kro al ge, ostan ke ko pen skih ras tlin, me du ze, ško ljke, pol že, in- sek te in ri be. Na pod la gi di a to mej ske zdru žbe (Hor vat, 2003) ter na pod la gi fo sil ne ma kro fav ne in ma kro flo re (Zes sin et al., 2008; Ža lo har et al., 2009) skle pa mo, da so se pla sti ko pro lit ne ga ho ri zon ta odla ga le v res- trik tiv nem mor skem oko lju s sla bo »prez ra če no« vo do. Pri sot nost mor skih or ga ni zmov kljub te mu ka že, da je bi lo oko lje ves čas po ve za no z od pr tim mor jem. Si ste ma ti ka Or der DIP TE RA Lin na e us, 1758 Family BI BI O NI DAE Macquart, 1838 Ge nus Ple­ cia Wiedmann, 1828 Ple­ cia sp.MA TE RI AL – Primerek je bil najden leta 1996 (najdba M. Križnar) in je del fosilnega gradiva Prirodoslovnega muzeja Slovenije (slika 5).LO KA CI JA NAJ DBE – Plo šči ca z opi sa no dla ka ri co je bi la naj de na na nek da njem od pr tem ko pu Do br na nad Tr bov lja mi. Po leg dla ka ri ce so bi li v teh pla steh naj de ni tu di dru gi fo si li, pred vsem ras tlin ski ostan ki ter slad ko- vo dni pol ži in ri be. HO RI ZONT – Pri me rek je bil naj den v zgor nje o li go cen- skih (spod nje e ge rij skih) pla steh zgor nje tr bo velj ske ga čle na tr bo velj ske for ma ci je. Ter ci ar Za sa vja pri pa da v šir šem ge o tek ton skem in pa le o ge o graf skem smi slu k si ste mu Pa non ske ga ba ze na. Opis Pri me rek je do bro ohra njen. Dol ži na te le sa zna ša 5,5 mm. Vi dni so ve čji mor fo lo ški de li žu žel ke, in si- cer gla va, opr sje, za dek in kri la. No ge ni so ohra nje ne, ra zen ene ga sa me ga frag men ta (fe mur, F), ki ver jet no pri pa da de sni spred nji no gi. Seg ment no ge je ta nek in tul čast, kar je zna čil no za dla ka ri ce pod dru ži ne Ple ci i- nae. Pod ve li ko po ve ča vo se na njem vi di jo ze lo dro bne dla či ce. Gla va je do bro vi dna in je bi la med fo si li za ci jo di slo ci ra na nad opr sje. Po sa mez ni seg men ti oz. mor - fo lo ški de li gla ve ni so vi dni. Mož no pa je re kon stru i ra ti po lo žaj se stav lje nih oči (E), ki so iz ra zi to di sop tič ne. Opr sje (thorax, Th) in za dek (ab do men, Ab) sta do bro ohra nje na. Na zad ku je vi den po lo žaj sed mih ter gi tov. Ge ni ta li je ni so ohra nje ne ozi ro ma ni so vi dne. Kri la so prav ta ko re la tiv no do bro ohra nje na z ja- sno vi dni mi ži la mi C (co sta), Sc (sub co sta), R1, R2+3, R3+5 (ra di al ne ži le), M1, M2 (me di al ni ži li), CuA1, CuA2 (ku bi tal ni ži li), 1A (anal na ži la) ter r-m (preč na ži la med ra di al ni mi in me di al ni mi ži la mi). R2+3 je vi- dna le na de snem kri lu, je krat ka in ukriv lje na ter le ži po šev no gle de na R4+5 in R1. Prav ta ko sta le na de- snem kri lu vi dni ži la M2 ter pte ro stig ma (Pt). Co sta C po te ka od ba ze do api kal ne ga de la kril. Ba zal ni del kril ni ohra njen ozi ro ma ni do bro vi den. Di sku si ja Pri me rek smo do lo či li kot Ple­ cia sp. na pod la gi ohra nje ne ga seg men ta de sne spred nje no ge (F; pri pod dru ži ni Ple ci i nae so seg men ti nog dol gi, tan ki in tul ča sti), obli ke in po lo ža ja ra di al ne ži le R2+3 (krat ka in po šev na gle de na R4+5 in R1) ter obli ke in po lo ža ja preč ne ži le r-m (pri pod dru ži nah Ple ci i nae in Pan the ri i- nae sko raj pod pra vim ko tom gle de na me di al ne ži le). Gle de na obli ko zad ka, ki je čo kat in de bel, ter gle de na di sop tič ne se stav lje ne oči skle pa mo, da pri me rek pri pa da sa mi ci. Ge nus Bi­ bio Geoffroy, 1762 Bi­ bio sp. MA TE RI AL – Pri me rek ima evi den čno šte vil ko T-43, naj den pa je bil le ta 2005. Shra njen je v zbir ki Hi tij & Ža lo har, ki je re gis tri ra na zbir ka Pri ro do slov ne ga mu- ze ja Slo ve ni je. Pri me rek je ohra njen na plo šči ci siv ka- sto-rja ve ga la mi ni ra ne ga di a to mej ske ga kar bo nat ne- ga me ljev ca (sli ka 6). LO KA CI JA NAJ DBE – Plo šči ca z opi sa no dla ka ri co je Sli­ ka­2:­Ge­ o­ graf­ ska­le­ ga­iz­ dan­ kov­ko­ pro­ lit­ ne­ ga­ho­ ri­ zon­ ta­s­fo­ sil­ ni­ mi­žu­ žel­ ka­ mi­v­Tu­ nji­ škem­gri­ če­ vju 226Razprave – paleontologija 227 Razprave – paleontologija bi la naj de na ob pri to ku Kne žje ga po to ka ob ce sti Tu- nji ce–Ko men da. Po leg dla ka ri ce so bi li v teh pla steh naj de ni tu di dru gi fo si li, pred vsem ras tlin ski ostan ki, ško ljke, pol ži, ostan ki me duz, ri be, paj ki, pa šči pal ci in šte vil ni dru gi in sek ti. HO RI ZONT – Pri me rek je bil naj den v ko pro lit nem ho- ri zon tu dol ske for ma ci je, ki je sar ma tij ske sta ro sti. Di a to mej ska zdru žba ka že, da je ko pro lit ni ho ri zont spod nje sar ma tij ske sta ro sti. Ter ci ar Tu nji ške ga gri če- vja pri pa da v šir šem ge o tek ton skem in pa le o ge o graf- skem smi slu k si ste mu Pa non ske ga ba ze na. Opis Te lo pri mer ka ra zen ene no ge in de sne ga kri la je sla bo ohra nje no in je raz pa dlo še pred fo si li za ci jo. Po- sa mez ni mor fo lo ški de li ni so raz poz nav ni (sli ka 6A). Re la tiv no do bro je ohra nje na ena izmed nog z ja sno vi- dni mi seg men ti (coxa, tro chan ter, fe mur, ti bia in tar sus) in dro bni mi kle šča mi (sli ka 6B). Tar sus je se stav ljen iz pet ih tar so mer. Em po di um in pul vi li (lat. pul­ vil­ lus) ni so vi dni. Seg men ti nog so v pri mer ja vi s pri mer kom iz Za- sa vja »ma siv ni« in ima jo »tro ben ta ste« raz ši ri tve, ki so zna čil ni za pod dru ži no Bi bi o ni nae (sli ka 6B). No ge so iz ra zi to po ra šče ne s šte vil ni mi dla ka mi in tr ni. Ti bi al ni trn ni vi den. De sno kri lo (sli ki 6C in 6D) je re la tiv no do bro ohra- nje no z ja sno vi dni mi ži la mi C (co sta), Sc (sub co sta), R1, R4+5 (ra di al ne ži le), M1, M2 (me di al ni ži li), m-cu (preč na ži la med me di al no ži lo M2 in ku bi tal no ži lo CuA1), CuA1, CuA2 (ku bi tal ni ži li) ter 1A (anal na ži la). Co sta po te ka od ba ze do api kal ne ga de la kri la. Vi dna je tu di preč na ži la r-m med ra di al ni mi in me di al ni mi ži la mi. Pte ro stig ma (Pt) je ra zme ro ma ve li ka in tem no obar va na. Ce lot no kri lo je rjav ka ste bar ve in je pred- vsem med ži la ma M1 in Sc ze lo tem no obar va no. Kri lo (pred vsem co sta C) je me sto ma po ra šče no z dro bni mi dla či ca mi. Ba za kri la ni do bro ohra nje na in je ni mo- go če za nes lji vo re kon stru i ra ti. Dol ži na kri la zna ša 11 mm. Dol ži na iz se ka no ge na sli ki 6B zna ša 3 mm. Di sku si ja Pri me rek smo do lo či li kot Bi­ bio sp. na pod la gi ohra- nje ne ga frag men ta no ge (pri pod dru ži ni Bi bi o ni nae so seg men ti nog čo ka ti, tro ben ta sto obli ko va ni in po ra- šče ni z dro bni mi dla či ca mi in tr ni), od sot no sti ra di al ne ži le R2+3 (pri pod dru ži ni Bi bi o ni nae je ta ži la od sot na) ter obli ke in po lo ža ja preč ne ži le r-m (pri pod dru ži nah Ple ci i nae in Pan the ri i nae je ta ži la sko raj pod pra vim ko tom gle de na me di al ne ži le, pri pod dru ži ni Bi bi o ni- nae pa je po šev na gle de na M1 in R4+5). Pa le o kli mat ske re kon struk ci je in di sku si ja Dla ka ri ce (Bi bi o ni dae) so med naj po go stej ši mi fo- sil ni mi dvo kril ci na ve či ni evrop skih ke no zoj skih na ha- ja lišč. Da nes ži vi jo po ce lem sve tu in vklju ču je jo več kot 1000 ži ve čih in fo sil nih vrst. Hkra ti pred stav lja jo tu di naj ve čjo dru ži no fo sil nih dvo kril cev z več kot 340 opi sa ni mi vr sta mi (Even hu is, 1994). Naj sta rej še pred- stav ni ke bi bi o nid so na šli že v zgor nje tri a snih pla steh for ma ci je Dan Ri ver v Se ver ni Ame ri ki (za pre gled glej Even hu is, 1994). V zad njem ča su so Col lom bo va in so de lav ci (2008) dla ka ri ce upo ra bi li pri pa le o kli mat skih re kon struk ci- jah, pri če mer so ra zi ska li nji ho vo fo sil no zdru žbo na ve či ni naj po mem bnej ših evrop skih ke no zoj skih na ha- ja lišč fo sil nih in sek tov. Po do bne ra zi ska ve sta iz ve dla tu di Moe in Smith (2005) za osta le dru ži ne dvo kril cev, ki so bi li naj de ni v for ma ci ji flo ris sant v Se ver ni Ame- ri ki. Zna no je, da ima jo žu žel ke po ča sno hi trost spe- ci a ci je. Za ra di svo je ve li ke mo bil no sti zlah ka sle di jo spre mi nja nju ge o graf ske ga po lo ža ja kli mat skih pa sov na Zem lji, za to osta ja v ge o lo ški zgo do vi ni zdru žba žu- želk v do lo če nem kli mat skem pa su ze lo po do bna. Fo- sil ne zdru žbe dvo kril cev lah ko po tem ta kem upo ra bi- mo pri pa le o kli mat ski re kon struk ci ji na osno vi ana li ze da naš njih združb, za ka te re poz na mo tu di ko re la ci jo s pov preč no let no tem pe ra tu ro. Med še da nes ži ve- či mi ro do vi dla ka ric naj de mo v evrop skem ke no zo i ku fo sil ne pred stav ni ke ro dov Bi­ bio, Di­ lop­ hus, Bi­ bi­ o­ des, Pan­ the­ ria in Ple­ cia. Pred stav ni ki pr vih šti rih ro dov so zna čil ni za zmer na do to pla pod neb ja, v nas pro tju pa se rod Ple­ cia po jav lja pre tež no v to plem, sub trop skem in trop skem pod neb ju. Col lom bo va s so de lav ci (2008) je ana li zi ra la pro cen tu al na ra zmer ja oseb kov ro du Ple­ cia in ugo to vi la ve li ko ko re la ci jo s pa le o kli mat ski mi re- kon struk ci ja mi na osno vi dru gih me tod (se sal cev, ve- ge ta ci je). V to plej ši kli mi je pro cen tu al ni de lež oseb kov ro du Ple­ cia ve čji od pro cen tu al ne ga de le ža oseb kov ro du Bi­ bio. Fo sil nih dla ka ric, ki jih opi su je mo v tem član ku, ne mo re mo ne po sre dno upo ra bi ti pri pa le o kli mat skih re- kon struk ci jah, ker bi po tre bo va li ve čje šte vi lo oseb kov. Ven dar pa lah ko naj dbo ro du Ple­ cia v zgor nje o li go- cen skih pla steh pri Tr bov ljah in ro du Bi­ bio v sred nje- mi o cen skih (sar ma tij skih) pla steh Tu nji ške ga gri če vja do bro ko le ri ra mo z glo bal nim spre mi nja njem kli me v ke no zo i ku. Sli ka 7 pri ka zu je evo lu ci jo ke no zoj ske glo- bal ne kri vu lje de le ža izo to pa 18O (‰) v mor skem oko lju (pri la go je no po Za chos et al., 2001), ki ka že ten den co tem pe ra tur nih va ri a cij. V zgor njem oli go ce nu je na sto- pi la oto pli tev, za to je naj dba ro du Ple­ cia v zgor nje o li- go cen skih pla steh pri Tr bov ljah bolj ver jet na od naj dbe Sli­ ka­3:­Kro­ nos­ tra­ ti­ graf­ ski­ po­ zi­ cij­ ski­ odno­ si­po­ sa­ mez­ nih­ li­ to­ lo­ ških­ enot­na­ob­ mo­ čju­Za­ sa­ vja.­Pov­ ze­ to­po­Je­ len­in­Ri­ felj­(2002),­ Ku­ ščer­(1967),­Odin­et­al.­(1994),­Pla­ cer­(1999)­ter­Ha­ fner­(2001).Sli­ ka­4:­Kro­ nos­ tra­ ti­ graf­ ski­ po­ zi­ cij­ ski­ odno­ si­po­ sa­ mez­ nih­ li­ to­ lo­ ških­ enot­na­ob­ mo­ čju­ Tu­ nji­ ške­ ga­ gri­ če­ vja.­Pov­ ze­ to­po­Je­ len­in­ Ri­ felj­(2002)­ter­Ža­ lo­ har­in­Zev­ nik­(2006). 228Razprave – paleontologija 229 Razprave – paleontologija ro du Bi­ bio. To plo (trop sko) pod neb je v ča su odla ga nja pla sti zgor nje tr bo velj ske ga čle na na ka zu je jo tu di osta- le ra zi ska ve. Mihajlović in Jungwirth (1988) ugo tav lja- ta, da je fo sil na flo ra z na ha ja li šča Dol pri Hra stni ku trop ska. Po do bno Je len s so de lav ci (1988/89) ome nja to pli od sek zgor nje tr bo velj ske ga čle na na osno vi pa li- no lo ških ana liz. V istih pla steh kot opi sa no dla ka ri co smo na šli plo do ve trop ske ras tli ne ro du Tetrapterys (Križ nar, 2009), ki prav ta ko do ka zu je iz ra zi to to plo kli mo. Rod Tetrapterys da nes uspe va v ne o trop skih pre de lih Sred nje in Juž ne Ame ri ke, kjer je pov preč na let na tem pe ra tu ra med 25 0C in 28 0C (Lo vren čak, 2003), ozi ro ma po ne ka te rih av tor jih ce lo med 24 0C in 30 0C (Mägdefrau in Ehren dor fer, 1988). V nas pro tju z iz ra zi to to plim pod neb jem, v ka te rem so se odla ga le pla sti zgor nje tr bo velj ske ga čle na, je v sar ma ti ju pri šlo do po sto pne ga ohla ja nja. Fo sil na zdru žba pla sti ko pro lit ne ga ho ri zon ta vklju ču je ze lo raz no li ko ma kro flo ro ko pen skih ras tlin, ki pri pa da jo dru ži nam Pi na ce ae (Pi­ nus in Pi­ cea), Ace ra ce ae, Be tu- la ce ae, Fa ga ce ae (Fa­ gus in Ca­ sta­ nea), Sa li ca ce ae, Ju- glan da ce ae (Ju­ glans), Ro sa ce ae in Buxaceae (Zes sin Sli­ ka­5:­Fo­ sil­ na­dla­ ka­ ri­ ca­ (Dip­ te­ ra:­ Bi­ bi­ o­ ni­ dae:­ Ple­ cia)­iz­zgor­ nje­ o­ li­ go­ cen­ skih­ pla­ sti­pri­Tr­ bov­ ljah.­ Dol­ ži­ na­de­ sne­ ga­ kri­ la­je­6­ mm.­Glej­tekst­za­po­ dro­ bnej­ šo­raz­ la­ go. Sli­ ka­7:­Evo­ lu­ ci­ ja­ ke­ no­ zoj­ ske­ glo­ bal­ ne­kri­ vu­ lje­de­ le­ ža­izo­ to­ pa­18O­(‰)­v­mor­ skem­ oko­ lju­(pri­ la­ go­ je­ no­ po­Za­ chos­et­al.,­2001),­ ki­ka­ že­ten­ den­ co­tem­ pe­ ra­ tur­ nih­va­ ri­ a­ cij. Sli­ ka­6:­Fo­ sil­ na­dla­ ka­ ri­ ca­ (Dip­ te­ ra:­ Bi­ bi­ o­ ni­ dae:­ Bi­ bio)­iz­sred­ nje­ mi­ o­ cen­ skih­ (sar­ ma­ tij­ skih)­ pla­ sti­Tu­ nji­ ške­ ga­ gri­ če­ vja.­Dol­ ži­ na­ kri­ la­zna­ ša­11­mm.­Glej­tekst­za­po­ dro­ bnej­ šo­raz­ la­ go.et al., 2008; Ža lo har et al., 2009). Tak šna ma kro flo ra ka že na zmer no spod nje sar ma tij sko kli mo, saj v njej pre vla du je jo me zo ter mič ni in li sto pa dni ele men ti. Ob kon cu ba de ni ja in v sar ma ti ju je de žev ni in zim ze le ni me ša ni gozd, zna či len za sred nje mi o cen ski kli mat ski mak si mum, do ži vel po sto pno tran sfor ma ci jo in je bil na do me ščen z me zo ter mič nim in li sto pa dnim ras tli- njem (Ji mé nez-Mo re no, 2006). Tak šno pod neb je ka že, da je naj dba pred stav ni kov ro du Bi­ bio v sar ma tij skih pla steh bolj ver jet na, saj oseb ki te ga ro du v zmer nem pod neb ju pre vla du je jo nad oseb ki ro du Ple­ cia. Tu di osta li fo sil ni dvo kril ci ko pro lit ne ga ho ri zon ta vo di jo do po do bne ga skle pa. Med nji mi so naj po go stej ši pred- stav ni ki dru žin Mycetophilidae in Sci a ri de, ki ka že jo na bolj zmer no do to plo pod neb je (Moe in Smith, 2005).Muhi­dlakarici­ (Diptera:­ Bibionidae)­ iz­terciarnih­ plasti­Zasavja­in­Tunjiškega­gričevja­ ­Povzetek V zadnjih letih smo v Tunjiškem gričevju v plasteh koprolitnega horizonta, ki je sredjemiocenske (sarma-tij ske) starosti, odkopali večje število fosilnih žuželk, med katerimi smo našli tudi ostanke dlakarice. Doslej je bil na ozemlju Slovenije fosil dlakarice znan že iz zgornjeoligocenskih plasti pri Trbovljah (Pavšič et al., 1997). Ker sta oba najdena primerka dlakaric relativno dobro ohranjena, je bila možna nekoliko podrobnejša določitev, ki je pokazala, da trboveljski primerek pri- 230Razprave – paleontologijapada rodu Plecia, tunjiški primerek pa rodu Bibio. Oba primerka smo se odločili podrobneje raziskati tudi zaradi uporabnosti predstavnikov družine Bibionidae pri paleoklimatskih rekonstrukcijah (naprimer Col-lomb et al., 2008). Fosilnih dlakaric, ki jih opisujemo v tem članku sicer ne moremo neposredno uporabiti pri paleo klimatskih rekonstrukcijah, ker bi potrebovali večje število osebkov. Vendar pa lahko najdbo rodu Plecia v zgornjeoligocenskih plasteh pri Trbovljah in rodu Bibio v srednjemiocenskih (sarmatijskih) plas- teh Tunjiškega gričevja dobro koleriramo z global-nim spreminjanjem klime v kenozoiku. V zgornjem oligocenu je nastopila otoplitev, zato je najdba rodu Plecia v zgornjeoligocenskih plasteh pri Trbovljah bolj verjetna od najdbe rodu Bibio. V nasprotju z izrazito toplim podnebjem, v katerem so se odlagale plasti zgornjetrboveljskega člena, je v sarmatiju prišlo do postopnega ohlajanja, zato je najdba predstavnikov rodu Bibio v sarmatijskih plasteh Tunjiškega gričevja bolj verjetna od predstavnikov rodu Plecia. Two­bibionid­Fies­(Diptera:­Bibionidae)­from­ the­Tertiary­Beds­of­the­Zasavje­Region­and­the­Tunjice­Hills­­Summary Recently systematic excavations in the Middle Mi- ocene (Sarmatian) beds in the Tunjice hills have lead to recovery of numerous fossil insects. Among them remains of the fly of the Bibionidae family were also found. Bibionidae had already been known in Slove-nia. Since one specimen, from the Upper Oligocene beds near Trbovlje was described by Pavšič et al. (1997). Because both specimens have been relatively well preserved, they have allowed a more detailed examination, which showed that the specimen from the Trbovlje region belongs to the Plecia sp., while the specimen from the Tunjice hills belong to the Bibio sp. Both specimens are also interesting from the paleo-climatic point of view (Collomb et al., 2008). However, for a reliable paleoclimatic reconstruction two speci-mens are certainly not enough. Thus the occurrence of the genus Plecia in the Upper Oligocene beds near Trbovlje is much more pro bable than the occurrence of the genus Bibio, since the Upper Oligocene beds near Trbovlje were deposi ted during a relatively warm period. In contrast, the occurrence of the Bibio in the Sarmatian beds in the Tunjice hills is probably related to more temperate climate in the Sarmatian substage of the Middle Miocene. Li te ra tu ra BITTNER, Alexander, 1884: Die Tertiar-Ablagerungen von Trifail un Sagor. Jahrbuch­geol. R. A. 34, 433–600, Wien.COLLOMB, François-Marie, NEL, André, FLECH, Günther, WALLER, Alain, 2008: March flies and European Cenozoic paleoclimates (Diptera: Bibioni- dae). Ann.­soc.­entomol. Fr. 44 (2). 161–179. EVENHUIS, Neal, 1994: Catalogue­ of­the­fossil­flies­of­the­world­(Insecta:­ Diptera). – Backhuys Publishers, Leiden.HAFNER, Gorazd, 2001: Sedimentološke­ značilnosti­ Trboveljskih­ plasti.­ Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani. 103 str. HITIJ, Tomaž, ŽALOHAR, Jure, 2007: Fosilne meduze odkrite v Sloveniji. GEA­ 17. 74, Ljubljana. HORVAT, Aleksander, 2003: Paleontologija,­ biostratigrafija­ in­paleoekolo­ gi­ja­miocenskih­ diatomej­ (Bacillariophyta)­ Slovenije. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani. 246 str. JELEN, Bogomir, RIFELJ, Helena, HORVAT, Aleksander, PAVŠIČ, Jernej, 1988/89: Spremembe mikrofosilnih združb v oligocenu Zasavja. Geologija­ 31/32. 329–345.JELEN, Bogomir, RIFELJ, Helena, 2002: Stratigraphic structure of the B1 Tertiary tectonostratigraphic unit in eastern Slovenia. Geologija 45/1. 115–138.JIMÉNEZ-MORENO, Gonzalo, 2006: Progressive substitution of a subtropi-cal forest for a temperate one during the Middle Miocene climate cooling in Central Europe according to palynological data from cores Tengelic-2 and Hidas-53 (Pannonian Basin, Hungary). Review­of­Palaeobotany­ and­Palyno­ logy 142. 1–14.KRIŽNAR, Matija, 2002: Oligocenska žuželka na znamki. – Društvene­ no­ vi­ ce 27. 33. Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič, Tržič.KRIŽNAR, Matija, 2006: Poškodbe fosilnih listov (ihnofosili) iz miocenskih plasti pri Kamniku. Kamniški­zbornik­18. 303–307.KRIŽNAR, Matija, 2009: Taksonomske raziskave oligocenskih in miocen-skih lesov v Sloveniji. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani. 161 str.KRIŽNAR, Matija, ŽALOHAR, Jure, HITIJ, Tomaž, 2009: Ribi rodu Proantigo­ nia (Caproidae, Acanthomorpha) iz oligocenskih in miocenskih plasti Slo ve- nije. Geološki­ zbornik 20, 19. posvetovanje slovenskih geologov. 91–96. Ljubljana. KÜHNEL, Wolfgang, 1933: Zur Stratigraphie und Tektonik der Tertiär - mulden bei Kamnik (Stein) in Krain. – Prirodoslovne­ razprave 2. 61–124. Ljubljana.KUŠČER, Dušan, 1967: Zagorski terciar. Geologija 10. 5–85. LOVRENČAK, Franc, 2003: Osnove­biogeografije. Univerza v Ljubljani, Filo- zofska fakulteta, Oddelek za geografijo (učbenik). 410 str.MÄGDEFRAU, Karl, EHRENDORFER, Friedrich, 1988: Botanika­ –­sistema­ tika,­evolucija­i­geobotanika. Zagreb: Školska knjiga. 441 str.MIHAJLOVIĆ, Đorđe, JUNGWIRTH, Enio, 1988: Oligocene aged flora from Novi Dol (Slovenia, Yugoslavia). Revue­de­Paleobiologie 7/2. 435–447.MOE, Amy, SMITH, Dena, 2005. Using pre-Quaternary Diptera as indicators of paleoclimate. Palaeogeography,­ Palaeoclimatology,­ Palaeoecology 221. 203–214.ODIN, Gilles Serge, JELEN, Bogomir, DROBNE, Katica, UHAN, Jože, SKA BER- NE, Dragomir, PAVŠIČ, Jernej, CIMERMAN, Franc, COSCA, Michael, HUNZI-KER, Cristophe, 1994: Premiers âge géochronologiques de niveaux volca-niclastiques oligocénes de la Région de Zasavje, Slovénie. Giorn.­Geol., ser 3 a, vol 56/1, 1999–212, Bologna. PAJTLER, Franc, 2003. Dr. Franc Unger in soteški skladi. – Društvene­ no­ vice­28, str. 19–20, Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič, Tržič.PAVŠIČ, Jernej, KRIŽNAR, Matija, MIKUŽ, Vasja, 1997: 25 milijonov let stara žuželka. – Gea 7, št. 2, str. 65. Ljubljana: Mladinska knjiga.PLACER, Ladislav, 1999: Strukturni pomen posavskih gub. Geologija 41. 191–221.PREMRU, Uroš, 1983a: Osnovna­geološka­ karta­SFRJ, 1 : 100000, list Lju- bljana (Basic geological map of Yugoslavia, 1 : 100000, sheet Ljubljana). – Zvezni geološki zavod, Beograd.PREMRU, Uroš, 1983b: Osnovna­geološka­karta­SFRJ, 1 : 100000 – Tolmač lista Ljubljana (Basic geological map of Yugoslavia, 1 : 100000 – Guide-book of sheet Ljubljana). – Zvezni geološki zavod, Beograd.TELLER, Friedrich, 1907: Geologische­ Karte­der­ősterr.­ung.­ Monarchie.­ – SW Grupe 93, Cilli-Ratschach, Wien.UHAN, Jože, 1993: Geokemična tipomorfnost zasavskega premoga. Rudarsko­metalurški­zbornik 40. 45–58.VRABEC, Marko, 2000: Govški­peščenjak­ v­profilu­Doblič. – Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, 100 str. ZACHOS, James, PAGANI, Mark, SLOAN, Lisa, THOMAS, Ellen, BIL - LUPS, Katharina, 2001: Trends, rythms and aberrations in global climate 65 Ma to present. Science 292. 686–693. ZESSIN, Wolfgang, ŽALOHAR, Jure, HITIJ, Tomaž, 2008: A new fossil dragon- fly (Insecta, Odonata, Libellulidae) of the Miocene (Lower-Sarmatian) of the Tunjice Hills, Slovenia. Virgo, Mitteilungsblatt­ des­Entomologischen­ Vereins­ Mecklenburg­11. 86–96. ŽALOHAR, Jure, 2004: Najdbe fosilnih žuželk v Tunjiškem gričevju. Kamniški­zbornik 17. 265–268. ŽALOHAR, Jure, HITIJ, Tomaž, KRIŽNAR, Matija, 2006a: Preteklost,­ odtisnjena­v­kamnu. Ljubljana: Naravoslovni muzej Slovenije. 32 str. ŽALOHAR, Jure, HITIJ, Tomaž, KRIŽNAR, Matija, 2006b: Najstarejši fosili morskih konjičkov odkriti v Sloveniji. GEA 16. 52–55. ŽALOHAR, Jure, HITIJ, Tomaž, KRIŽNAR, Matija, 2007: Prva najdba fosilnega kačjega pastirja v Sloveniji. Erjavecia 22. 11–13. ŽALOHAR, Jure, HITIJ, Tomaž, KRIŽNAR, Matija, 2009: Two new spe- cies of seahorses (Syngnathidae, Hippocampus) from the Middle Miocene (Sarmatian) Coprolitic Horizon in Tunjice Hills, Slovenia: The oldest fossil record of seahorses. Annales­de­Paléontologie 95. 71–96. ŽALOHAR, Jure, ZEVNIK, Jaka, 2006. Miocenske plasti v Tunjiškem gri- čevju. Kamniški­zbornik 18. 289–301. 231 Razprave – paleontologijaMag.­Ma­ ti­ ja­Križ­ nar,­­ Pri­ ro­ do­ slov­ ni­mu­ zej­Slo­ ve­ ni­ je,­Ljub­ lja­ na­­Da­ vo­Pre­ i­ sin­ ger,­inž.­­Ka­ ju­ ho­ va­uli­ ca­34,­Kranj­ Nav­ ti­ li­ da­iz­mi­ o­ cen­ skih­pla­ sti­Tu­ nji­ ške­ ga­gri­ če­ vja­ Uvod Fo sil ni ostan ki ter ci ar nih gla vo nož cev so ze lo red- ki. Če prav se pr vi nav ti li di po ja vi jo že v kam bri ju in so čez ce lot no ge o lo ško zgo do vi no po go sti sprem lje val ci mor skih združb, jih je do da nes pre ži ve lo le ne kaj vrst. Najd be po sa mez nih ostan kov nji ho vih hi šic po me ni jo za slo ven sko pa le on to lo gi jo po mem ben pri spe vek. Tu- nji ška pri mer ka iz te ga pri spev ka sta bi la že ome nje- na, a so bi le na ved be brez sli kov ne ga gra di va in tu di na pač no in ter pre ti ra ne, za to bo mo to po pra vi li in pred- sta vi li mi o cen ske ostan ke te za ni mi ve sku pi ne. Naj dbe ter ci ar nih nav ti li dov v Slo ve ni ji Do se daj so bi li opi sa ni sa mo skrom ni ostan ki mi- o cen skih nav ti li dov (Mi kuž, 2008). Vsi iz ha ja jo iz mi- o cen skih pla sti, ki so jih od kri li bli zu Šen ti lja v Slo- ven skih go ri cah in iz na ha ja li šča Okrog pri Po ni kvah. Mi kuž (2008) pi še tu di o naj dbah sred nje e o cen skih nav ti li dov, od kri tih pri grad nji av to ce ste med Ko zi no in Čr nim Ka lom, ki pa še ni so ob de la ni. Iz Tu njic sta Ža lo har in Zev nik (1998) ome ni la gla- vo nož ca ro du Na­ u­ ti­ lus, ki je bil naj den pod cer kvi jo sv. Ane. Ena ko na va ja tu di Mi kuž (2008), ki pi še: »Le­ ta­ 1997­je­go­ spod­Da­ vo­ rin­Pre­ i­ sin­ ger­ na­ šel­v­oko­ li­ ci­Tu­ njic­dva­ostan­ ka­mi­ o­ cen­ skih­ gla­ vo­ nož­ cev.­ Le­ ta­2000­ je­raz­ stav­ ljal­ fo­ sil­ ne­ostan­ ke­...« Mi kuž (2008) je na kon cu do dal za pis, da ta dva fo sil na ostan ka pri pa da- ta Atu­ ria­atu­ ri. Pri na ši ra zi ska vi ostan kov smo pre ve- ri li za pi se in ugo to vi li, da gre v teh dveh na ved bah za iste naj dbe, le da so jih av tor ji raz lič no do lo či li. Oba ome nje na ostan ka bo mo v na da lje va nju tu di pred sta- vi li. Kot vi di mo, je ostan kov ter ci ar nih nav ti li dov v Slo- ve ni ji ze lo ma lo. Če po gle da mo nji ho vo ohra nje nost, nas to ne pre se ne ča, saj so ve čji del le ko ščki ali maj- hni de li nji ho vih hi šic. Ge o lo ška zgrad ba na ha ja li šča in sta rost ostan kov Fo sil na ostan ka nav ti li dov sta bi la od kri ta v enem izmed le vih pri to kov po to ka Tunj šči ca. Na ha ja li šči le- ži ta na ob mo čju, ime no va nem Ra kov nik, juž no od Vin ske ga vr ha. Ge o lo ško sta mi o cen ske pla sti Tu nji- ške ga gri če vja ra zi ska la Ža lo har in Zev nik (2006), ki sta jih tu di raz čle ni la na gov ško (spod nji mi o cen), la- ško (spod nji del sred nje ga mi o ce na) in dol sko (zgor nji del sred nje ga mi o ce na) for ma ci jo. Ostan ki nav ti li dov so bili naj de ni v pla steh gov ške for ma ci je, kar us tre- za spod nje mu mi o ce nu. Na tan čno sta rost ostan kov je tež ko do lo či ti, saj sta bi la od kri ta v stru gi po to ka, to rej na se kun dar nem me stu. Pa le on to lo ški del Fo sil ni nav ti li di (po draz red Na u ti lo i dea) se po ja vi- jo že v kam bri ju. V pa le o zo i ku in me zo zo i ku je nji ho va pes trost naj ve čja, med tem ko se v ter ci ar ju po jav lja- jo sa mo ne ka te ri ro do vi. Da nes sre ča mo v sve tov nih mor jih le ne kaj vrst nav ti li dov, med ka te ri mi je naj bolj poz nan rod Na­ u­ ti­ lus. Glav ni zna ki za raz li ko va nje po- sa mez nih ro dov in vrst fo sil nih nav ti li dov so obli ka su- tur ne li ni je, po lo žaj si fa, di men zi je hi ši ce in pri mer ja va ozi ro ma nji ho va ra zmer ja (Wilmsen & Es ser, 2004). Si ste ma ti ko smo pov ze li po Schultz, 1976, in Lu ke- ne der & Har zha u ser, 2002: Raz red: Cep ha lo po da Cu vi er, 1795 Po draz red: Na u ti lo i dea Agas siz, 1847 Red: Na u ti li da Agas siz, 1847 Su per dru ži na: Na u ti la ce ae Bla in vil le, 1825 Dru ži na: Na u ti li dae Bla in vil le, 1825 Eu­ cip­ ho­ ce­ ras sp. (Ta bla 1 in Ta bla 2) Schultz (1976) je v svo jem de lu lo čil rod Eu­ trep­ ho­ ce­ ras na še dva po dro da Sim­ pli­ ci­ o­ ce­ ras in Eu­ cip­ ho­ ce­ ras. Ne ka te ri ra zi sko val ci (Dzik & Gaździcki, 2001) oz na ču je jo po drod Eu­ cip­ ho­ ce­ ras kot sa mo sto jen rod, kar smo sto ri li tu di mi. Oba ostan ka sta shra nje na v za se bni zbir ki Da va Pre i sin ger ja iz Kra nja. Od kri ta sta bi la v po to ku juž no od Sv. Ane v Tu nji cah in iz ha ja ta iz spod nje mi o cen skih pla sti. Opis najdb: Pri me rek 1 (evid. št. 3): Ohra nje no je ka me no je dro hi ši ce s šti ri mi ka mri ca- mi (ta bla 1, sli ka a). Su tur na li ni ja je eno stav na. Vi ši na naj ve čje ga za vo ja je 57 mm, nje go va ši ri na pa oko li 51 mm. Ra zmik ka mric na zu na nji (ven tral ni) stra ni Ge­ o­ lo­ ška­ kar­ ta­z­vri­ sa­ ni­ ma­ na­ ha­ ja­ li­ šče­ ma­ mi­ o­ cen­ skih­ nav­ ti­ li­ dov­v­osred­ njem­de­ lu­Tu­ nji­ ške­ ga­gri­ če­ vja­ Le gen da: LF – la ška for ma ci ja, ZGG – zgor nje gov ški člen, SRG – sred nje gov ški člen, SPG – spod nje gov ški člen, Ol – oli go cen, T – tri as (pri re je no po Ža lo har & Zev nik, 2006) 232Razprave – paleontologija 233 Razprave – paleontologijaohra nje ne ga ka me ne ga je dra je oko li 19 mm. Pre mer pop ka je pri bliž no 15 mm. Po lo žaj si fa je tež ko do lo či ti, ver jet no pa le ži bolj na dor zal ni stra ni (ta bla 1, sli ka b). Na pri mer ku je še del no ohra nje na lu pi na hi ši ce, pred- vsem pri pop ku ozi ro ma sta rej ših za vo jih hi ši ce. Pri me rek 2 (evid. št. 215): Osta nek ka me ne ga je dra, ki je ve li ko ve čji od pr ve- ga pri mer ka. Ver jet no gre za bi val no ka mri co, kjer se je ohra ni la še ena ka mri ca (ta bla 2, sli ka a). Na ostan- ku so ohra nje ni de li hi ši ce (bi ser na ma ti ca). Vi ši na naj- ve čje ga ohra nje ne ga za vo ja je 111 mm, nje go va ši ri na pa je 92 mm. Di men zi je naj ma njše ga ohra nje ne ga za- vo ja pa so 70 mm vi ši ne in 66 mm ši ri ne. Pre mer pop- ka je oko li 19 mm. Po lo ža ja si fa ni mo go če do lo či ti. Pri mer ja va: Oba opi sa na pri mer ka ima ta ze lo po- do bno su tu ro ozi ro ma obli ko pre ka tov med ka mri ca- mi. Su tur na li ni ja se naj bo lje uje ma z ris bo Schul tza (1976, str. 50, sli ka D), ki je eno stav na in ra hlo ukriv - lje na pro ti sme ri pop ka. Tu di Dzik in Gaździcki (2001, str. 304, sli ka 6) pred stav lja ta ne ka te re ter ci ar ne obli- ke ro du Eu­ cip­ ho­ ce­ ras, med ka te ri mi na ša pri mer ka naj bolj po obli ki sov pa da ta s pri mer kom Eu­ cip­ ho­ ce­ ras sp. iz eo cen skih pla sti na ha ja li šča Fayum v Egip tu. Rod Eu­ cip­ ho­ ce­ ras je mor fo lo ško (obli ka hi ši ce in su tu- re) ze lo po do ben da naš nje mu ro du Na­ u­ ti­ lus, še po se- bej pri pri mer kih, ka te rih hi ši ce so ne ko li ko stis nje ne (Dzik & Gaździcki, 2001). Ga lácz (2004, str. 3) na va ja pri vr sti Eu­ cip­ ho­ ce­ ras­ re­ ga­ le ne ka te re me ri tve hi šic, ki se do bro uje ma jo tu di z na ši mi izme ra mi, pred vsem v vi ši ni in ši ri ni hi ši ce. Stra ti graf ska in ge o graf ska raz šir je nost ro du Eu­ cip- ho­ ce­ ras Rod Eu­ cip­ ho­ ce­ ras se po jav lja od spod nje kre de in vse do mi o ce na, če prav ne ka te ri vi ri (Schultz, 1976) ome nja jo tu di pr ve pri mer ke iz sred nje ju re. Naj bolj ra zi ska ni so ostan ki ro du Eu­ cip­ ho­ ce­ ras iz eo cen skih pla sti, med ka te ri mi je po go sta vr sta Eu­ cip­ ho­ ce­ ras­ re­ ga­ le, naj de na sko raj pov sod po Evro pi (Schultz, 1976; Ga lácz, 2004). Rod Eu­ cip­ ho­ ce­ ras so od kri li tu di v An gli ji (for ma ci- ja Lon don Clay, eo cen), Egip tu (Fayum, eo cen), Mad- žar ski (eo cen, zgor nji lu te cij), Av stri ji (sred nji eo cen), Ita li ji (mi o cen), Fran ci ji (spod nja kre da), ZDA (eo cen), Av stra li ji (mi o cen) in An tar kti ki (for ma ci ja La Me se ta, eo cen). Mno gi ra zi sko val ci (Chi rat, 2000; Lu ke ne der & Har - zha u ser, 2002; Reyment, 2008) po sve ča jo pri fo sil nih ostan kih nav ti li dov po se bno po zor nost nji ho vi ta fo no- mi ji ozi ro ma pro ble mu, kaj se do ga ja s hi ši ca mi nav ti- li dov po od mr tju (pos tmor tal no). Da naš nji nav ti li di so pre bi val ci od pr tih in glo bo kih mo rij, kar ver jet no ve lja tu di za nji ho ve ter ci ar ne pre dni ke. Nji ho ve hi ši ce so lah ko pri šle v pri o bal na ob mo čja z vo dni mi to ko vi, saj je poz na no, da ne ka te re hi ši ce lah ko pla va jo tu di več me se cev ali ce lo let (Lu ke ne der & Har zha u ser, 2002, str. 463). Obli ka hi ši ce prav ta ko vpli va na dol ži no post mor tal ne ga pre no sa nji ho vih ostan kov. Ta ko na pri mer bolj splo šče ne hi ši ce ro du Atu­ ria hi tre je po to- ne jo kot oval ne hi ši ce ro dov Na­ u­ ti­ lus, Eu­ trep­ ho­ ce­ ras in Eu­ cip­ ho­ ce­ ras (Reyment, 2008, str. 5). Ver jet no so vo dni to ko vi tu di tu nji ška pri mer ka za ne sli bli zu oba le, kjer sta se ohra ni la. Za ra di dol ge ga tran spor ta pa se je ver jet no po ško do va la tu di hi ši ca. Za klju ček Fo sil ni ostan ki ter ci ar nih nav ti li dov so v Slo ve ni ji iz re dno red ki, do se daj smo poz na li le ne kaj ostan- kov ro du Atu­ ria iz mi o cen skih pla sti in še ne ka te rih ne do lo če nih gla vo nož cev iz eo ce na Pri mor ske. V Tu- nji škem gri če vju sta bi la pred le ti od kri ta ostan ka ver - jet no spod nje mi o cen skih nav ti li dov, ki so jih ne ka te ri pred ho dni ra zi sko val ci le ome nja li. Z ana li zo ome nje- nih ostan kov smo ugo to vi li, da oba pri mer ka pri pa da- ta ro du Eu­ cip­ ho­ ce­ ras, na kar na ka zu je jo di men zi je in obli ka hi ši ce ter obli ko va nost su tur ne li ni je. Naj de na ostan ka sta kljub slab ši ohra nje no sti pr va pri mer ka te- ga ro du v Slo ve ni ji. Li te ra tu ra CHI RAT, Raymond, 2000: The so-cal led »co smo po li tan pa la e o bi o ge o grap- hic dis tri bu tio« of Tertiary Na u ti li da of the ge nus Atu ria Bronn 1838: the re sult of post-mor tem tran sport by oce a nic pa la e o cur rents. Palaeogeogra­ phy,­Palaeoclimatology,­Palaeoecology, 157. 59–77. DZIK, Jerzy & GAŹDZICKI, An dr zej, 2001: The Eo ce ne expansion of na u ti- lids to high la ti tu des. Palaeogeography,­ Palaeoclimatology,­ Palaeoecology, 172. 297–312. GA LÁCZ, An drás, 2004: Na u ti lo id cep ha lo pods from the mid dle Eo ce ne of Iszkaszentgyörgy, Tran sda nu bi an Hungary. An­ na­ les­Uni­ ver­ si­ ta­ tis­ Sci­ en­ ti­ a­ rum­Bu­ da­ pe­ sti­ nen­ sis,­Sec­ tio­ge­ o­ lo­ gi­ ca, 34, Bu da pest. 1–7. LU KE NE DER, Alexander & HAR ZHA U SER, Mat hi as, 2002: Shell Ac cu mu la- ti ons of the Na u ti li dae Atu­ ria­(Atu­ ria)­atu­ ri (BAST.) in the lower Mi o ce ne Paratethys (Lower Aus tria). Ab­ han­ dlun­ gen­ der­Ge­ ol.­Bun­ de­ san­ stalt, 57, Wien. 459–466. MI KUŽ, Va sja, 2008: Mi o cen ski nav ti li di Slo ve ni je. Raz­ pra­ ve­ IV.­raz­ re­ da­SA­ ZU, XLIX-2, Ljub lja na. 5–19. REYMENT, Ri chard, 2008: A Review of the Post-mor tem di sper sal of cep ha- lo pod shells. Pa­ la­ e­ on­ to­ lo­ gia­Elec­ tro­ ni­ ca, 11/3, 12A. 1–13. SCHULTZ, Oskar, 1976: Zur Systematik der Na u ti li dae. An­ ze­ i­ ger­ Österr.­ Akad.­Wiss.,­Mat­ hem.­–­Naturwiss.­Klas., 6, Wien. 43–51. WILMSEN, Markus & ES SER, Klaus J. K. 2004: La test Cam pa ni an to Early Ma as tric hti an Kron smo or, nor thern Germany. Ac­ ta­Ge­ o­ lo­ gi­ ca­ Po­ lo­ ni­ ca, 54/4, Warszawa. 489–498. ŽA LO HAR, Ju re & ZEV NIK, Ja ka, 1998: Ter ci ar ne pla sti v oko li ci Kam ni ka. Kam­ ni­ ški­zbor­ nik, 14, Kam nik. 96–101. ŽA LO HAR, Ju re & ZEV NIK, Ja ka, 2006: Mi o cen ske pla sti v Tu nji škem gri če- vju. Kam­ ni­ ški­zbor­ nik, 18 Kam nik. 298–301. Navtilida­iz­miocenskih­plasti­Tunjiškega­ gričevja­­Povzetek V nižjih miocenskih plasteh Tunjiškega gričevja sta bila najdena dva fosilna ostanka rodu Euciphoceras. Fosili navtilidov iz terciarja so v Sloveniji prava redkost, saj je bilo pri nas iz obdobja miocena najdenih le še nekaj fosilov iz rodu Aturia in nekaj neznanih fosilov iz eocena. Tunjiški primerki so morfološko zelo podobni primerkom iz rodu Euciphoceras, najdenim v eocen- skih plasteh Evrope. Tunjiška navtilida predstavljata prvo odkritje primerkov iz rodu Euciphoceras v Slo ve- niji, upamo pa, da ne tudi zadnje. Tertiary­Nautilids­from­the­Tunjice­Hills­­ ­Summary Two remains of the genus Euciphoceras have been discovered in the Lower Miocene beds in Tunjice Hills near Kamnik. Fossils of Tertiary nautilids are very rare in Slovenia, whereas only a few remains of the genus Aturia are known from Miocene and some yet unidentified material from Eocene. The Tunjice Hills specimens are morphologically similar to specimens found in Eocene beds of Europe. These two nautilids represent the first find of genus Euciphoceras in Slo- ve nia, yet we are hoping to find many more. 234Razprave – paleontologija 235 Razprave – paleontologija Ta­ bla­2:­Pri­ me­ rek­ 2,­zbir­ ka­Da­ vo­Pre­ i­ sin­ ger,­ evi­ den­ čna­ šte­ vil­ ka­215.­a)­Bi­ val­ na­ka­ mri­ ca­z­del­ no­ohra­ nje­ no­ bi­ ser­ no­ma­ ti­ co­ (lu­ pi­ no).­Na­le­ vi­stra­ ni­se­je­ohra­ nil­še­en­pre­ kat.­b)­Del­ no­ohra­ nje­ na­ sep­ ta­ka­ mri­ ce.­Hi­ ši­ ca­je­pri­no­ tra­ njih­ za­ vo­ jih­moč­ no­po­ ško­ do­ va­ na­ (spo­ daj).­c)­Po­ gled­na­ohra­ nje­ ne­ pre­ ka­ te­od­zgo­ raj.­Pu­ šči­ ca­pri­ ka­ zu­ je­ me­ jo­med­ka­ mri­ ca­ ma.­ d)­Stran­ ski­po­ gled­na­ sep­ to­naj­ ma­ njše­ka­ mri­ ce.­Fo­ to­ gra­ fi­ je:­Ma­ ti­ ja­Križ­ nar.­Ta­ bla­1:­Pri­ me­ rek­ 1,­zbir­ ka­Da­ vo­Pre­ i­ sin­ ger,­ evi­ den­ čna­ šte­ vil­ ka­3.­­a)­Ka­ me­ no­je­ dro­z­ohra­ nje­ ni­ mi­ šti­ ri­ mi­ka­ mri­ ca­ mi.­ b)­Ohra­ njena­ste­ na­pre­ ka­ ta­(sep­ ta)­naj­ ma­ njše­ ka­ mri­ ce.­Pu­ šči­ ca­oz­ na­ ču­ je­ po­ lo­ žaj­si­ fa.­Spo­ daj­je­le­ po­vi­ dna­do­ bro­ohra­ nje­ na­ lu­ pi­ na­ hi­ ši­ ce.­c)­Po­ gled­na­naj­ ve­ čjo­ohra­ nje­ no­ka­ mri­ co.­ 236Razprave – paleontologija Vojaška­oprema:­železna­ostroga,­puščične­ osti,­ost­kopja,­topovska­ krogla,­pasne­spone­(13.–15.­ stoletje)­z­Malega­gradu,­ diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik 237 Razprave – paleontologijaMag.­Ma­ ti­ ja­Križ­ nar­­­ Pri­ ro­ do­ slov­ ni­mu­ zej­Slo­ ve­ ni­ je,­Ljub­ lja­ na­­­Dr.­Ju­ re­Ža­ lo­ har­­Ko­ ro­ ška­ce­ sta­12,­Kranj­­­To­ maž­Hi­ tij,­dr.­dent.­med.­­Me­ di­ cin­ ska­fa­ kul­ te­ ta,­Uni­ ver­ za­v­Ljub­ lja­ ni­ Sar­ ma­ tij­ ske­ri­ be­ko­ stni­ ce­iz­oko­ li­ ce­Tu­ njic­ Uvod Fo sil ni ostan ki ter ci ar nih rib so v Slo ve ni ji po go sti, ven dar ve či no ma ni so pa le on to lo ško ob de la ni. Pri ra zi- ska vah v sar ma tij skih pla steh Tu nji ške ga gri če vja smo od kri li pes tro zdru žbo fo sil nih ostan kov z ve li kim šte- vi lom do bro ohra nje nih rib ko stnic. V pri spev ku pred- stav lja mo to zdru žbo in oko lje, v ka te rem je ži ve la. Na ha ja lišč s sar ma tij sko ihti o fav no je ze lo ma lo. Naj bolj ra zi ska no je na ha ja li šče pri Be li Cer kvi na Do- lenj skem, kjer so od kri li ri be iz ro du Clu­ pea (Ra movš s sod., 1985) in pri grad nji do lenj ske av to ce ste tu di pri mer ke mor skih se sal cev, toč ne je del fi nov (Mi kuž, 2003). Sar ma tij ske kam ni ne z ze lo po do bno zdru žbo fo sil nih rib so zna ne iz oko li ce va si Do lje, Pod su sed in Vrap če pri Za gre bu na Hr va škem (Kram ber ger- Gorjanović, 1884a, 1884b; Anđelkovič, 1989). Ome- nje na na ha ja li šča so za ra di po jav lja nja pov sem ena kih sku pin rib v mno gih po gle dih pri mer lji va s tu nji škim. Na ha ja li šče sar ma tij skih rib Tu nji ško gri če vje spa da med naj bolj za ho dne de le Cen tral ne Pa ra te ti de in nu di naj po pol nej šo sli ko stra ti- graf ske ga raz vo ja pa le o gen skih (oli go cen skih) in neo- gen skih pla sti v tem de lu ozem lja. Sku pna de be li na oli- go cen skih in mi o cen skih pla sti je oko li 1200 me trov. Pr ve ra zi ska ve ter ci ar nih pla sti v Tu nji škem gri če vju se ga jo v dru go po lo vi co 19. sto le tja, ko so tu ra zi sko- va li ge o lo gi Dr žav ne ga ge o lo ške ga za vo da na Du na ju. Ka sne je so ge o lo ško kar ti ra nje pre vze li slo ven ski ge o- lo gi in iz de la li ge o lo ško kar to SFRJ (Pre mru, 1983a, b). Re zul ta te no vej ših stra ti graf skih ra zi skav pa so ob ja vi li Ža lo har in Zev nik (1998, 2006) ter Vra bec (2000). Na ha ja li šče fo sil nih rib je bi lo od kri to le ta 1997 (Ža lo har, 2004; Ža lo har & Zev nik, 1998, 2006). Pla- sti z ri ba mi, žu žel ka mi in meh kuž ci pri pa da jo dol ski for ma ci ji in so spod nje sar ma tij ske sta ro sti (pri bliž no 12,5 mi li jo nov let), kar je s pro u če va njem zdru žbe di- a to mej ugo to vil Hor vat (2003). Ri be se po jav lja jo v pla steh ko pro lit ne ga ho ri zon ta, ki do se ga de be li no do pri bliž no 10 me trov. Ko pro lit ni ho ri zont pred stav- lja me nja va nje si vih gli nav cev s ško ljka sto kro ji tvi jo in ho ri zon tal no la mi ni ra nih di a to mej skih la po rov cev in kar bo nat nih me ljev cev. Po leg rib ko stnic se v pla steh ko pro lit ne ga ho ri zon ta po jav lja jo tu di dru ge za ni mi ve sku pi ne, kot so ostan ki ko pen skih ras tlin, mor ske al- ge, me du ze, ško ljke, pol ži, mno go šče tin ci in žu žel ke (Ža lo har s sod., 2006, 2010 – ta zbor nik). Pre gled fo sil nih najdb – pa le on to lo ški del Po da ja mo splo šni pre gled najdb fo sil nih rib ko stnic iz na ha ja li šča v Tu nji škem gri če vju, v ka te rem na va ja- mo ne ka te re do lo či tve rib vsaj na rav ni dru ži ne in jih pri mer ja mo s po do bni mi na ha ja li šči po Evro pi. Ka ta- lo gi zi ra nih je pre ko 150 pri mer kov, med ka te ri mi so bi li ne ka te ri že de lež ni te me lji tej še pa le on to lo ške ob- de la ve (Ža lo har s sod., 2009; Križ nar s sod., 2009). Vsi pred stav lje ni pri mer ki so shra nje ni v zbir ki Hi tij & Ža lo har, ki je re gis tri ra na zbir ka Pri ro do slov ne ga mu- ze ja Slo ve ni je. Dru ži na Clu pe i dae (sle di) Dru ži na sle dov pred stav lja po mem ben de lež mi o- cen ske rib je fav ne. Po sa mez ni ro do vi se po jav lja jo že zgo daj v ter ci ar ju. Šte vil ni pri mer ki iz ko pro lit ne ga ho ri- zon ta pri pa da jo tej dru ži ni. Med nji mi lah ko na pod la gi Sli­ ka­1:­Po­ e­ no­ stav­ ljen­ li­ tos­ tra­ ti­ graf­ ski­ sto­ lpec­ko­ pro­ lit­ ne­ ga­ ho­ ri­ zon­ ta­ iz­Tu­ nji­ ške­ ga­ gri­ če­ vja­(pri­ re­ je­ no­ po­Ža­ lo­ har,­Hi­ tij­&­Križ­ nar,­2009) 238Razprave – paleontologija 239 Razprave – paleontologijaobli ke te le sa, po lo ža ja pla vut nic in te le snih di men zij do lo či mo vr sto Sar­ di­ nel­ la­ sar­ di­ ni­ tes (sli ka 1A, 2A in 3A). Med nji mi pa se ver jet no po jav lja tu di rod Clu­ pea. Vr sta Sar­ di­ nel­ la­ sar­ di­ ni­ tes se v Evro pi po jav lja od oli- go ce na do sred nje ga mi o ce na. Ta vr sta je ze lo po go- sta in na ne ka te rih na ha ja li ščih pred stav lja čez 40 % ce lot ne rib je fav ne (Car ne va le in sod., 2006). Ce lot no dru ži no Clu pe i dae bi bi lo po tre bno re vi di ra- ti (Gran de, 1985), saj je med opi sa ni mi ro do vi in vr sta- mi ve lik ne red. Po do bne zdru žbe z ve čjo pri sot nos tjo pred stav ni kov dru ži ne Clu pe i dae so na šli tu di dru god po Evro pi. Med bolj za ni mi vi mi so na ha ja li šča v oko li ci Be o gra da (Anđelković, 1989), v Tur či ji (Rückert-Ülkü- men, 1965, 1994) in na Hr va škem (Anđelković, 1989; Kram ber ger-Gorjanović, 1884a, 1884b). Dru ži na Ca pro i dae (svi njke in klju na ti ko vač ki) Dru ži na da nes zdru žu je le dva ro do va Ca­ pros in An­ ti­ go­ nia. V ge o lo ški zgo do vi ni se pred stav ni ki dru ži ne Ca pro i dae po ja vi jo v za čet ku oli go ce na (Ba ciu s sod., 2005). Od kri li smo en pri me rek fo sil ne ri be, ki smo ga opi sa li kot Pro­ an­ ti­ go­ nia cf. ra­ do­ bo­ ja­ na (Križ nar s sod., 2009). Pri me rek ima do bro ohra njen pred nji del te le- sa z gla vo (sli ka 2A). Na spod nji stra ni so le po opaz ne zna čil ne ve li ke pla vut ni ce (sli ka 2B), ki se le po uje ma jo z do se daj opi sa ni mi pri mer ki iste vr ste in nji ho vi mi re- kon struk ci ja mi (sli ka 2C). Naj de ni pri me rek pred stav- lja pr vo naj dbo te ze lo za ni mi ve vr ste rib pri nas. Vr sta Pro­ an­ ti­ go­ nia­ ra­ do­ bo­ ja­ na je bi la od kri ta v ena ko sta rih (sar ma tij skih) pla steh so sed nje Hr va ške in v Ro mu ni ji (Ba ciu s sod., 2005). Po do ben pri me rek Pro­ an­ ti­ go­ nia cf. co­ smo­ vi­ cii smo na šli tu di v oli go cen skih pla steh pri Pod nar tu (Križ nar s sod., 2009). Dru ži na Bot hi dae (rom bi) Po go sti so ze lo maj hni ostan ki fo sil nih rib iz dru ži ne Bot hi dae. Pr vi osta nek na sli ki je ve lik le oko li 10 mm (sli ka 2D) in obli ka te le sa le po na ka zu je na pri pa dnost tej dru ži ni. Ne ko li ko ve čji je dru gi osta nek (sli ka 2E) z do bro vi dno oval no obli ko te le sa in re pom, po lo žaj ust prav ta ko na ka zu je, da pri pa da dru ži ni Bot hi dae. Ostan ki ome nje ne dru ži ne so po go sti na na ha ja li ščih na Hr va škem, v Sr bi ji (Anđelković, 1989) in Ru si ji (Car - ne va le s sod., 2006). Dru ži na Syngnathidae (mor ska ši la in mor ski ko njič ki) Dru ži no mor skih šil in mor skih ko njič kov pred stav- lja ta vsaj dva ro do va, ki smo ju na šli na na ha ja li šču. Le ta 2009 (Ža lo har s sod.) sta bi li opi sa ni no vi vr sti mor skih ko njič kov Hip­ po­ cam­ pus­ sar­ ma­ ti­ cus­ (sli ka 5A, 5B, 5C, 5F in 5I) in­ Hip­ po­ cam­ pus­ slo­ ve­ ni­ cus (sli ka 5G), ki so po sta li tu di sve tov no zna ni kot naj sta rej ši ohra nje ni mor ski ko njič ki na sve tu. Na pod la gi ohra- nje nih ostan kov smo iz de la li tu di re kon struk ci je obeh vrst­Hip­ po­ cam­ pus­ sar­ ma­ ti­ cus (sli ka 5D) in­ Hip­ po­ cam­ pus­slo­ ve­ ni­ cus (sli ka 5H). Po se bno za ni mi vost pred stav lja jo tu di dru gi ostan- ki dru ži ne Syngnathidae, ki pri pa da jo fo sil nim pri mer- kom kaj čih šil. Pri pre gle du ostan kov smo opa zi li, da sko raj vsi ostan ki, ki smo jih pred ho dno pri pi so va li ro-du Syngnathus, ni ma jo re pnih pla vu ti. Gle de na iz re- dno do bro ohra nje nost pri mer kov bi se v pri me ru ro du Syngnathus re pne pla vut ni ce sko raj za nes lji vo ohra ni- le. Naj de na ka čja ši la za nes lji vo pri pa da jo vsaj dve ma raz lič ni ma vr sta ma. S pri mer ja vo ne ka te rih re cen tnih ro dov dru ži ne mor skih šil smo ne kaj naj de nih fo si lov pri pi sa li ro du Ne­ rop­ his (sli ka 4A, 4B, 4C in 4D), kar po tr ju je tu di od sot nost re pnih pla vut nic in di men zi je te les. Da je rod Ne­ rop­ his ob sta jal že v sred njem mi- o ce nu (ba de ni ju), ka že jo tu di naj dbe iz Av stri je, kjer je Bachmayer (1980) opi sal vr sto Ne­ rop­ his­ zap­ fei.­ Po do bne naj dbe iz sar ma tij skih pla sti pri Do lju bli zu Za gre ba opi su je tu di Gorjanović-Kram ber ger (1891, tab. III, sli ka 4) kot Syngnathus­ af­ fi­ nis, ki pa, so deč po sli kah, ver jet no pri pa da jo ro du Ne­ rop­ his. Ostan ke dru- ži ne Syngnathidae ome nja tu di Car ne va le s so de lav ci (2006, str. 689) iz spod nje sar ma tij skih pla sti Ru si je. Osta le dru ži ne (ma njše ri bi ce) Med ma njši mi pri mer ki smo od kri li tu di dru ge sku- pi ne, ki pa jim je ob po ma njka nju li te ra tu re tež ko do- lo či ti na tan čno pri pa dnost. Po obli ki te le sa, ve li ko sti gla ve in po lo ža ju ust smo dru ži ni Sternoptychidae in ro du Ma­ u­ ro­ li­ cus pri pi sa li osta nek maj hne ri bi ce, ki ima ohra nje ne tu di oto li te (sli ka 3A). Dru gi osta nek smo pri pi sa li dru ži ni At he ri ni dae z maj hno gla vo in ve- li ko oče sno od pr ti no, te lo pa je sla bo ohra nje no in na- tan čnej ša do lo či tev ni mo go ča (sli ka 3B). Prav ta ko je ostal ne do lo čen osta nek, od ka te re ga se je ohra ni la sa mo gla va z ve li ko oče sno od pr ti no in le po vi dni mi ostan ki oto li tov (sli ka 3C). Ne ko li ko bo lje je ohra njen pri me rek iz dru ži ne Ga di dae (sli ka 3D), ki ima prav ta- ko ohra nje ne oto li te. Pri me rek ima gla vo ne ko li ko po- ško do va no, si cer pa obli ka te le sa in pla vut ni ce ka že po do bnost ro du Mic­ ro­ me­ si­ sti­ us, ne ko li ko manj ro du Pa le o ga dus. Med opi sa ni mi pri mer ki rib ni vseh naj de nih ostan- kov, ki jih za ra di ne za do stne li te ra tu re še ni smo uspe li iden ti fi ci ra ti ali pa so v fa zi pre pa ra ci je. Upa mo, da bo- mo v pri ho dno sti lah ko še po ro ča li o ome nje nih najd- bah. Pa le o e ko lo gi ja in ta fo no mi ja Re kon struk ci ja oko lja pri odla ga nju sar ma tij skih se- di men tov v Tu nji škem gri če vju je še ve dno do kaj za ple- te na, saj ohra nje na fav na in flo ra iz ha ja ta iz raz lič nih oko lij. Če se osre do to či mo na rib je ostan ke, ka že ta na mor sko oko lje, med ka te ri mi naj de mo tu di vr ste, ki so ome je ne zgolj na do lo če no sla nost vo de, kot je rod Bot­ hus (ste no ha li na vr sta – oz ka to le ran ca sla no sti). Oko lje bli zu mor ske gla di ne je bi lo ver jet no pri mer no za živ lje nje, na dnu pa so bi li ob ča sno ne pri mer ni živ - ljenj ski po go ji, npr. po ma njka nje ki si ka bli zu dna in v se di men tu. Na tak šne po go je na ka zu je od sot nost bi o- tur ba cij skih struk tur in meh kuž cev. Do bra ohra nje nost ko pro li tov in ras tlin skih ostan kov ka že na od sot nost raz kro je val cev (bak te rij), do bro ohra nje ni ske le ti rib pa na od sot nost mr ho vi nar jev, kot so pol ži. Ve lik vpliv na na sta nek ana e ro bnih po go jev pri dnu je do bro stra ti- fi ci ran vo dni sto lpec, maj hna glo bi na in meh ko dno v za pr tem ali pol za pr tem za li vu (Schmid s sod., 2001). Od sot nost ne ka te rih ti pič nih mor skih pre bi val cev, kot so mor ski jež ki, ko ra le in ne ka te ri meh kuž ci, na ka zu je na po se bne po go je in ke mi jo mor ske vo de, kar bi bi lo po tre bno še ra zi ska ti tu di z na dalj njo ana li zo se di men- tov. Ta fo no mi ja rib jih ostan kov je in ter pre ti ra na raz lič- no. Mi se bo mo opre de li li na čas od po gi na ri be do nje- ne ga za su tja s se di men tom. Ta del ta fo no mi je – bi os- tra ti o mi ja z ne kro li zo – je čas med smr tjo or ga ni zma in raz pa dom (Tin to ri, 1992). Pri ra zi ska vi smo od kri li raz lič no ohra nje ne ske le te rib. Mno gi so se odlič no ohra ni li, dru gi pa so raz pa dli do ne pre poz nav no sti (sli- ka 6D). Vsi ti pri mer ki so bi li iz po stav lje ni raz pa du bo- di si na mor ski gla di ni ali pa so ne do tak nje ni pri spe li na mor sko dno. Odlič no ohra nje ni pri mer ki so na mor - sko dno pri spe li do kaj hi tro, ko se v nji ho vih te le sih še ni so na bra li pli ni, in so po go sto ohra nje ni z vse mi lu ska mi, kot je to pri ne ka te rih pri mer kih dru ži ne Clu- pe i dae (sli ka 1A in 2A). Ne ka te ra rib ja te le sa so bi la že na pol nje na s pli ni, ki so se spro sti li sko zi škrž ne od pr ti ne (sli ka 3A), kjer so v te lo pri šle tu di bak te ri je (El der & Smith, 1988). Pri ne ka te rih pri mer kih (sli ka 6A in 6B) smo za sle di li sko raj po poln raz pad gla ve, kar je ver jet no po sle di ca šib kih vo dnih to kov na dnu, ki so raz tre sli ostan ke ri be. Ostan ki del no ohra nje nih ske le- tov (sli ka 6C) ka že jo, da so bi le ri be žr tve ple nil cev nad mor skim dnom. Za ni mi vi pa so tu di pri mer ki, ka te rih te le sa so moč no ukriv lje na ali ima jo obli ko čr ke S (sli- ka 6F in 6 E). Za klju ček Pred stav lje no je edin stve no na ha ja li šče fo sil nih rib iz Tu nji ške ga gri če vja in eno naj bolj pes trih na ha ja lišč rib v Slo ve ni ji. Do se daj so bi li od kri ti in za nes lji vo do- lo če ni pred stav ni ki dru žin Clu pe i dae, Ca pro i dae, Bot- hi dae, Syngnathidae, Ga di dae, Sternoptychidae in At- he ri ni dae. Pri spe vek je do bro iz ho di šče za na dalj nje ra zi ska ve fo sil nih rib Tu nji ške ga gri če vja. Za ra di ne- za do stne li te ra tu re in pri mer jal ne ga ma te ri a la ni smo uspe li za nes lji vo do lo či ti vrst ozi ro ma tak so nom sko uvr sti ti vseh ostan kov. Po se bej bi bi lo po tre bno ob de- la ti tu di pri mer ke z ohra nje ni mi oto li ti, ki bi ver jet no bolj za nes lji vo opre de li li tak so nom sko pri pa dnost. Sarmatijske­ribe­kostnice­iz­okolice­Tunjic Povzetek V okolici Tunjic je bila nedavno odkrita vrsta sarma- tij skih rib kostnic iz obdobja srednjega miocena. Vse na tem območju najdene vrste pripadajo družinam Clu-peidaa, Caproidae, Bothidae, Syngnathidae, Gadidae (Maurolicus) in Atherinidae. Prednjačijo značilnosti vrst Sardinella sardin in vrst Syngnathidae, predvsem rodov Hippocampus in Nerophis. Paleoekološke ra-zi skave fosilnih ostankov kažejo, da so bile v tistem času na tem območju morske plitvine, obdane s kop-nim, kar je tvorilo idealne pogoje za življenje teh vrst rib. Na tem območju najdeni fosilni ostanki so zelo podobni tistim, najdenim na Hrvaškem, v Srbiji, na Madžarskem in v Rusiji. Tunjiško gričevje je tako eno najbogatejših in najbolje raziskanih najdišč fosilnih os-tankov v Sloveniji. Sarmatian­Bony­Fish­Assemblages­ from­the­Tunjice­Hills­ Summary Early Sarmatian bony fish assemblages of the Tun- jice Hills from the Middle Miocene (early) Coprilitic ho-rizon have been represented on the genus level. So far described specimens belong to the fish families Clupeidaa, Caproidae, Bothidae, Syngnathidae, Gadi-dae (Maurolicus) and Atherinidae. The predominant faunal elements are Sardinella Sardinites and spe-cies of Syngnathidae with genus Hippocampus and Nerophis. The paleoecological study of fossil material has revealed that soft bottom basins in a semi closed marine environment existed at that time. The fossil fish fauna from this area shares many features with Sarmatian fish faunas of Croatia, Serbia, Hungary and Russia. The Tunjice Hills is thus one of the richest and best studied fossil sites in Slovenia. 240Razprave – paleontologija 241 Razprave – paleontologija Oo V Oo Oo P V DI 1A 1B 1C Oo V Oo Oo P V DI 1A 1B 1C Oo V Oo Oo P V DI 1A 1B 1C Oo OPDI-1 OoOo 2A 2B 2C 2D 2E Ta­ bla­1:­Dru­ ži­ na­Clu­ pe­ i­ dae.­ 1A:­Sar di nel la sar di ni tes,­dol­ ži­ na­63­mm,­evid.­št.­T­108.­1B:­Sar di nel la sar di ni tes,­dol­ ži­ na­54­mm,­ evid.­št.­T­114.­1C:­Sar di nel la­sp.,­dol­ ži­ na­28­mm,­evid.­št.­T ­102.Ta­ bla­2:­Dru­ ži­ na­ Ca­ pro­ i­ dae.­ 2A:­ Pro an ti go nia­cf.­ra do bo ja na,­dol­ ži­ na­23­mm,­evid.­št.­T­543.­2B:­ Proanti- go nia­cf.­ra do bo ja na,­iz­ sek­iz­sli­ ke­2A.­2C:­ Pro an ti go nia ra do bo ja na,­re­ kon­ struc­ ija­ vr­ ste­po­Ba­ ciu,­2005,­ dru­ žina­Bot­ hi­ dae.­ 2D:­Bot­ hi­ dae­ gen­et.­sp.­in­ det.,­dol­ ži­ na­pri­ mer­ ka­ 9,5­mm,­evid.­št.­T­107.­2E:­Bot­ hi­ dae­ gen­et.­sp.­in­ det.,­ dol­ ži­ na­pri­ mer­ ka­12­mm,­evid.­št.­T ­104. 242Razprave – paleontologija 243 Razprave – paleontologija verjetno Paleogadus – glej tudi Turčijo Oo Oo OTO OTO DT OTO OTO Oo Ps DI P Oo 3A 3B 3C 3D Oo Oo Oo Oo OP 4A 4B 4C 4D Ta­ bla­­3:­­3A:­Cf.­Ma u ro li cus,­dol­ ži­ na­oko­ li­10­mm.­3B:­Dru­ ži­ na­At­ he­ ri­ ni­ dae,­ dol­ ži­ na­pri­ mer­ ka­ 11­mm,­evid.­št.­T­111.­3C:­Ne­ do­ lo­ če­ na­ri­ ba­ko­ stni­ ca,­ve­ li­ kost­gla­ ve­4­mm.­3D:­Dru­ ži­ na­Ga­ di­ dae,­dol­ ži­ na­pri­ mer­ ka­97­mm,­evid.­št.­T ­109.Ta­ bla­4:­Dru­ ži­ ne­­Syngnathidae.­ 4A:­Ne rop his­sp.,­dol­ ži­ na­94­mm,­evid.­št.­T­219.­4B:­Ne rop his­sp.,­dol­ ži­ na­63­mm,­evid.­št.­ T­218.­4C:­Ne rop his­sp.,­dol­ ži­ na­83­mm,­evid.­št.­T ­232.­4D:­Ne rop his­sp.,­dol­ ži­ na­gla­ ve­7­mm,­evid.­št.­T ­225. 244Razprave – paleontologija 245 Razprave – paleontologija Oo Oo Oo Oo 5A 5B 5C 5D 5F 5G 5H 5I 6A 6B 6C 6D 6E 6F Ta­ bla­5:­Dru­ ži­ ne­Syngnathidae.­ 5A:­Hip po cam pus sar ma ti cus,­ho­ lo­ tip,­do­ lži­ na­50­mm,­evid.­št.­T­245.­5B:­Hip po cam pus sar - ma ti cus,­dol­ ži­ na­22­mm,­evid.­št.­T­206.­5C:­Hip po cam pus sar ma ti cus,­dol­ ži­ na­50­mm,­evid.­št.­T­215.­5D:­Re­ kon­ struk­ ci­ ja­ mor­ ske­ ga­ ko­ njič­ ka­ Hip po cam pus sar ma ti cus.­5F:­Hip po cam pus sar ma ti cus,­dol­ ži­ na­gla­ ve­je­4,5­mm,­evid.­št.­T­238a.­5G:­ Hip po cam pus slo ve ni cus,­dol­ ži­ na­8­mm,­evid.­št.­T­248a.­5H:­Re­ kon­ struk­ ci­ ja­ mor­ ske­ ga­ ko­ njič­ ka­ Hip po cam pus slo ve ni cus.­5I:­ Hip po cam pus sar ma ti cus,­dol­ ži­ na­gla­ ve­4­mm,­evid.­št.­T ­204.Ta­ bla­6:­6A:­Pre­ lom­ lje­ no­ te­ lo­ka­ čje­ ga­ši­ la­Ne rop his­sp.,­dol­ ži­ na­60­mm,­evid.­št.­T­195.­6B:­Te­ lo­ri­ be­brez­gla­ ve­in­z­do­ bro­ohra­ nje­ nim­te­ le­ som,­Clu­ pe­ i­ dae,­ dol­ ži­ na­30­mm,­evid.­št.­T­142.­6C:­Te­ lo­ri­ be­brez­re­ pne­pla­ vu­ ti­in­gla­ ve,­Clu­ pe­ i­ dae,­ dol­ ži­ na­oko­ li­ 20­mm,­evid.­št.­T­136.­6D:­Sko­ raj­po­ pol­ no­ ma­ raz­ pa­ dlo­te­ lo­ri­ be,­dol­ ži­ na­62­mm,­evid.­št.­T­123.­6E:­Ukriv­ lje­ no­ te­ lo­(v­obli­ ki­S),­ Clu­ pe­ i­ dae,­dol­ ži­ na­52­mm,­evid.­št.­T ­100.­6F:­Ukriv­ lje­ no­te­ lo­ri­ be,­Clu­ pe­ i­ dae,­dol­ ži­ na­28­mm,­evid.­št.­T ­111. 246Razprave – paleontologijaOkraj ša ve k sli kam ta bel: A1 – pr va bo di ca po dre pne pla vu ti A2 – dru ga bo di ca po dre pne pla vu ti A3 – tre tja bo di ca po dre pne pla vu ti Asf1 – pr va meh ka pla vut ni ca po dre pne pla vu ti Aptg – pod po ra po dre pne pla vut ni ce, pte ri gi o fo re DI – pr va hrb tna pla vut DI-1 – pr va bo di ca hrb tne pla vu ti DT – spod nja če lju stni ca Oo – oče sna od pr ti na (oko) OTO – oto li ti OP – škrž ni po klo pec Plb – okol čje, okol čna kost Pl1 – pr va bo di ca tre bu šne pla vu ti P – pr sna pla vut Ps – pa ra sfe no id V – tre bu šna pla vutLi te ra tu ra ANĐELKOVIĆ, Je le na S., 1989: Tertiary fis hes of Yugoslavia. A stra ti grap- hic-pa le on to lo gic-pa le o e co lo gi cal study. Pa­ la­ e­ on­ to­ lo­ gia­ Ju­ go­ sla­ vi­ ca, 38. 1–121. BACHMAYER, Fri e drich, 1980: Ei ne fos si le Schlan gen na del (Syngnythidae) aus dem Le it ha kalk (Ba de ni en) von St. Mar ga ret hen, Bur gen land (Öster - reich).­Ann.­Na­ tur­ hi­ stor.­Mu­ se­ um­Wien, 83. 29–33. BA CIU, Do rin-So rin, BAN NI KOV, Alexandre & TYLER, Ja mes C., 2005: Re vi- si on of the fos sil fis hes of family Ca pro i dae (Acan tho mor pha). Stu­ die­Ri­ cer­ che­sui­Gi­ a­ ci­ men­ ti­Ter­ zi­ a­ ri­di­Bol­ ca,­Mi­ scel­ la­ nea­Pa­ le­ on­ to­ lo­ gi­ ca, 8. 7–74. CAR NE VA LE, Gi or gio, BAN NI KOV, Alexandre, LAN DI NI, Walter & SOR BI NI, Chi a ra, 2006: Volhynian (early Sar ma ti an sen su la to) fis hes from Tsurevsky, North Ca u ca su su, Rus sia. Jo­ ur­ nal­of­Paleontology, 80/4. 684–699. EL DER, Ruth L. & SMITH, Ge rald R., 1988: Fish taphonomy and en vi ro men- tal in fe ren ce in paleolimnology. Palaeogeography,­ Palaeoclimatology,­ Pa­ leoecology, 62. 577–592. FRIC KHIN GER, Karl Al bert, 1991: Fos­ si­ li­ en­atlas­Fis­ che. Mer gus, Ver lag für Na tur- und He im ti er kun de. 1088 str. GORJANOVIĆ-KRAM BER GER, Dra gu tin, 1891: Palaeoichthyološki­ pri­ lo­ zi. 2. dio. Rad­JA­ ZU,­106. 59–129. GRAN DE, Lan ce, 1985: Re cent and fos sil clu pe o morph fis hes with ma te- ri als for re vi si on of the sub gro ups of clu pe o ids. Bul­ le­ tin­of­the­Ame­ ri­ can­ mu­ se­ um­of­Na­ tu­ ral­History,­181. 231–372. HOR VAT, Alek san der, 2003: Pa­ le­ on­ to­ lo­ gi­ ja,­ bi­ os­ tra­ ti­ gra­ fi­ ja­ in­pa­ le­ o­ e­ ko­ lo­ gi­ ja­mi­ o­ cen­ skih­ di­ a­ to­ mej­ (Bacillariophyta)­ Slo­ ve­ ni­ je.­ Dok tor ska di ser ta ci ja, Uni ver za v Ljub lja ni. 246 str. KRAM BER GER-GORJANOVIĆ, Dra gu tin, 1884a: Die jungtertiäre Fis chfa u na Kro a ti ens. 1. Te il. Be­ i­ tr.­Paläont.­Österr.­Un­ garns., 2. 86–135. KRAM BER GER-GORJANOVIĆ, Dra gu tin, 1884b: Die jungtertiäre Fis chfa u na Kro a ti ens. 2. Te il. Be­ i­ tr.­Paläont.­Österr.­Un­ garns., 3. 65–86. KRIŽ NAR, Ma ti ja, ŽA LO HAR, Ju re, HI TIJ, To maž, 2009: Ri bi ro du Pro­ an­ ti­ go­ nia (Ca pro i dae, Acan tho mor pha) iz oli go cen skih in mi o cen skih pla sti Slo ve- ni je. Ge­ o­ lo­ ški­zbor­ nik, 20, 19. Po sve to va nje slo ven skih ge o lo gov. 91–96. MI KUŽ, Va sja, 2003: No vi naj dbi del fi na v Slo ve ni ji iz sred nje mi o cen skih pla sti pri Be li Cer kvi na Do lenj skem. Raz­ pra­ ve­ IV.­raz­ re­ da­SA­ ZU, 44. 163– 173. PRE MRU, Uroš, 1983a:­ Osnov­ na­ge­ o­ lo­ ška­ kar­ ta­SFRJ,­1­:­100000,­list­Ljub­ lja­ na, Zvez ni ge o lo ški za vod, Be o grad. PRE MRU, Uroš, 1983b: Osnov­ na­ ge­ o­ lo­ ška­ kar­ ta­SFRJ,­1­:­100000­–­Tol­ mač­li­ sta­Ljub­ lja­ na,­Zvez ni ge o lo ški za vod, Be o grad. RA MOVŠ, An ton, PAUNOVIĆ, Ma ja & ANIČIĆ, Bo go ljub, 1985: No vi naj dbi okam ne lih rib v Slo ve ni ji. Pro­ te­ us, 48. 268–269. RÜCKERT-ÜLKÜMEN, Ne ri man, 1965: Fos si le Fis che aus dem Sar mat von Pi nar hi sar (Türkish Thra ki en). Sen­ cken­ ber­ gi­ a­ na­Let­ ha­ ea,­46. 315–361. RÜCKERT-ÜLKÜMEN, Ne ri man, 1994: Zur systematischen Stel lung ei ni ger Clu pe i dae aus Thra ki en, Türkei. Mitt.­Bäyer.­Sta­ atsslg.­ Paläont.­hist.­Ge­ ol.,­ 34. 169–186. SCHMID, Hans Pet er, HAR ZHA U SER, Mat hi as & KROH, An dre as, 2001: Hy - poxic Events on a Mid dle Mi o ce ne Car bo na te Plat form of the Cen tral Para- tethys (Aus tria, Ba de ni an, 14 Ma). Ann.­Na­ tur­ hi­ stor.­ Mu­ se­ um­ Wien, 102 A. 1–50. TIN TO RI, An drea, 1992: Fish taphonomy and Tri as sic anoxicbasins from the Alps: A ca se history. Riv.­Ital.­Pa­ le­ on­ tol.­Strat., 97/3–4. 393–408. VRA BEC, Mar ko, 2000:­ Gov­ ški­pe­ šče­ njak­ v­pro­ fi­ lu­Do­ blič. Di plom sko de lo, Uni ver za v Ljub lja ni. 100 str. ŽA LO HAR, Ju re, 2004: Naj dbe fo sil nih žu želk v Tu nji škem gri če vju. Kam­ ni­ ški­zbor­ nik,­17. 265–268. ŽA LO HAR, Ju re, HI TIJ, To maž & KRIŽ NAR, Ma ti ja, 2006:­ Pre­ te­ klost,­ od­ tis­ nje­ na­v­kam­ nu. Pri ro do slov ni mu zej Slo ve ni je, 32 str. ŽA LO HAR, Ju re, HI TIJ, To maž & KRIŽ NAR, Ma ti ja, 2009: Two new spe ci es of se a hor ses (Syngnathidae, Hip­ po­ cam­ pus) from the Mid dle Mi o ce ne (Sar ma- ti an) Co pro li tic Ho ri zon in Tu nji ce Hills, Slo ve nia: The ol dest fos sil re cord of se a hor ses.­An­ na­ les­de­Pa­ lé­ on­ to­ lo­ gie, 95. 71–96. ŽA LO HAR, Ju re, HI TIJ, To maž & KRIŽ NAR, Ma ti ja, 2010: Mu hi dla ka ri ci (Dip- te ra: Bi bi o ni dae) iz ter ci ar nih pla sti Za sa vja in Tu nji ške ga gri če vja.­Kam­ ni­ ški­ zbor­ nik, 19 (ta zbor nik). ŽA LO HAR, Ju re & ZEV NIK, Ja ka, 1998: Ter ci ar ne pla sti v oko li ci Kam ni ka. Kam­ ni­ ški­zbor­ nik,­14. 96–101. ŽA LO HAR, Ju re & ZEV NIK, Ja ka, 2006: Mi o cen ske pla sti v Tu nji škem gri če- vju. Kam­ ni­ ški­zbor­ nik, 18. 289–301. Fo to gra fi je: Ju re Ža lo har, re kon struk ci je mor skih ko njič kov Ju re Ža lo har in To maž Hi tij. Vsi pri mer ki so iz zbir ke Hi tij in Ža lo har (re gis tri ra na zbir ka pri Pri ro do slov nem mu ze ju Slo ve ni je). 247 Razprave – umetnostna zgodovinaDr.­Fer­ di­ nand­Šer­ belj­ Na­ ro­ dna­ga­ le­ ri­ ja,­Ljub­ lja­ na Bam­ bi­ ni­ je­ ve­ol­ tar­ ne­sli­ ke­v­Ko­ men­ di­in­o­dru­ gih­­nje­ go­ vih­de­ lih­pri­nas O Bam bi ni je vih sli kah v Ko men di sta pi sa la že Vik - tor Ste ska in Fran ce Ste lè. Atri bu ci ja te mu be ne ške mu moj stru bi naj brž bi la ne go to va, če o tem ne bi pri ča- la na pi sa na sli kah ter omem be v žu pnij skem ar hi vu.1 Ni co lò Bam bi ni je bil že za živ lje nja ce njen sli kar in nje gov umet no stni ugled ni ni ko li za mrl, to da nje go vo sli kar stvo še ni do volj pre u če no in tu di ka ta lo gi za ci ja nje go vih del, na sta lih v dol gem sli kar je vem živ lje nju, še zda leč ni za klju če na. Če prav je nje go vo sli kar stvo ne lo člji vo po ve za no z be ne škim zre lim ba ro kom, je še le le ta 1998 iz šel pr vi mo no graf ski pre gled Bam- bi ni je ve ga živ lje nja in de la, ki ga je kri tič no ob de lal Ro ber to Ra das sao.2 V tem pre gle du so v uvo dni štu- di ji ko mend ske sli ke le ome nje ne, v ka ta lo škem de lu (kat. 168–171) pa raz po re je ne po kro no lo škem re du z osnov ni mi po dat ki, a brez na ved be mer. K tak šni obrav na vi slik iz Ko men de je po svo je pri spe va la nji ho- va uso da, saj so v svo jem živ lje nju pre vi ha ri le vsaj šti ri obno vi tve no-re sta vra tor ske po se ge. Pri dveh sli kah št. 1. in 2 Ste lè v to po graf skem opi su te ga ob mo čja le ta 1929 ome nja sli kar jev pod pis na hrb tu sli ke. Bam bi- ni je vi sig na tu ri na sli kah št. 3 in 4 pa ni sta ori gi nal ni, am pak ju je, so deč po na či nu pi sa ve, ver jet no s hrb tne stra ni pre pi sal Mi ha el Stroj le ta 1860. Vse šti ri po do be so na sli ka ne v oljni te hni ki na plat- no, ena ke ga iz re za in ena kih mer, 230 x 132 cm.3 Vstav - lje ne so v ol tar ne na stav ke, ki jih je v le tih 1903–06 iz de lal An drej Rov šek ml. 1. Smrt­sv.­Jo­ že­ fa, sp. le vo: Stro¨ y. re no vat: 1860. Pr vi le vi ol tar, ob stra neh sta ki pa sv. Jo a hi ma in Ane. Na hrb tu sli ke na pis: FE CIT VENETYS / NI CO LAVS BAM BI NI / AN NO DNI 1727.4 2. Kri­ ža­ nje­sv.­An­ dre­ ja, sp. de sno: Stro¨ y. re nov: 1860. Pr vi de sni ol tar, ob stra neh sta ki pa sv. Ja ko ba in Ju de. Na hrb tu sli ke na pis: FE CIT VENETYS / NI CO- LAVS BAM BI NI / AN NO DNI 1727.5 3. Sv.­An­ ton­Pa­ do­ van­ ski­ in­Fran­ či­ šek­ Sé­ raf­ ski, spo daj v sre di ni: FE CIT VENETYS / NI CO LAVS BAM BI NI / AN NO DNI 1727. Dru gi le vi ol tar, ob stra neh sta ki pa sv. Ci ri la in Me to da. 1 Viktor Steska, Slovenska­umetnost.­I.­del­Slikarstvo, 1927, str. 133–134; France Stelè, Politični­okraj­Kamnik.­Topografski­opis, Ljubljana 1929, str. 371–372. 2 Roberto Radassao, Nicol ò­Bambini­»Pittore­pronto­spedito­ ed­universale«, Saggi e Memorie di Storia dell'arte, 22, 1998 (Instituto di Storia dell'arte, Fondazione Giorgio Cini, Venezia), str. 131–287. 3 Bambinijeve mere slik so bile drugačne, saj je bil prvotni, verjetno polkrožni zaključek slik kasneje predelan v današnjega. Prim. Darja Srebnik, Restavriranje­že­restavri­rane­slike­Nicolaja­Bambinija­»Smrt­svetega­Jožefa«, 1727, Ljubljana 1994 (tipkopis diplomske naloge na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani). 4 Prim. Srebnik 1994 (op. 3), str. 19. 5 Podatek posredoval mag. Rado Zoubek, ki je v letih 1997/98 restavriral sliki št. 3 in 4.4. Sv.­Va­ len­ tin­ in­Flo­ ri­ jan, spo daj v sre di ni: FE CIT VENETYS / NI CO LAVS BAM BI NI / AN NO D. N. I. 1727 / Stro¨ y. re no vat: 1860. Re nov 1904 L. Grilc. Dru gi de sni ol tar, ob stra neh sta ki pa sv. Ko zme in Da mi ja na. Ko je Bam bi ni iz vr šil na ro či lo za Ko men do, je imel za sa bo že dol go in uspe šno sli kar sko ob dob je in se je kot ce njen sli kar do ta krat sa mo v Be net kah uve lja vil v vsaj tri de set ih cer kvah. Ro dil se je 12. ja nu ar ja 1652 in bil me sec za tem kr ščen v do ma či žu pnij ski cer kvi S. Cas si a no, ki sto ji v sred nje ve škem je dru Be netk. Bil je sin tr gov ca Mat ti je di Fran ce sca in La u re di Ni co lò. Z dva najst i mi le ti je za čel uk pri sli kar ju Sa ba sti a nu Maz zo ni ju, a je sta no val pri star ših vse do od ho da v Rim le ta 1672. Ta ko je že na sa mem za čet ku za ži vel v spod bu dnem umet ni škem oko lju, saj je bil ce nje- ni sli kar Maz zo ni, ki je va jen ca vses tran sko spod bu- jal in ga lju bez ni vo pri prav ljal za na da lje va nje štu di ja v Ri mu, tu di po et in ar hi tekt. V Več nem me stu je bil Bam bi ni v šo li Car la Ma rat te, zo pet ene od osred njih oseb no sti rim ske ga ba ro ka, kjer je do bil odlič no vzgo- jo v ri sa nju in po glob lje no zna nje o sli kar stvu. Ko se je vr nil do mov, je bil svet be ne ške umet no sti pre vzet od sli kar stva ca va li e ra Pi e tra Li be ri ja, in tu di Bam bi ni je sle dil tej umet no stni iz kuš nji ter po Li be ri ju pre vzel le- pot ne fi zi og no mi je žensk in nji ho vo ljub kost. Pr vo zna- no Bam bi ni je vo de lo je ve li ka oljna sli ka Moj­ zes­iz­ bi­ je­ vo­ do­iz­ska­ le na stro pu la dje cer kve S. Mo i sè, na sta la po le tu 1670. Po mem bno je, da je to de lo iz vr šil mlad sli kar v kon ku ren čnem oko lju Be netk, in to še pred svo jim od ho dom v Rim. To da med to sli ko in na sled- nji mi Bam bi ni je vi mi de li je da nes pre cej šnja praz ni na vse do pre stiž ne ga na ro či la ale go ri je Zma­ go­ sla­ vje­ Be­ netk v be ne ški pa la či Ca’Pesaro iz le ta 1682. To de lo ga uvr šča že v pov sem umet no stno oko lje be ne ške la- gu ne. Let ni ca z de lom v Ca’Pesaro pa je po ve za na s pri ho dom ne a pelj ske ga sli kar ja Lu ce Gi or da na, ki je v to oko lje vne sel nov umet no stni duh in vpli val tu di na zo re če ga, a v umet no sti že utr je ne ga Bam bi ni ja. Tu di v na da lje va nju je nanj kot že for mi ra ne ga sli kar ja opaz- no vpli va lo sli kar stvo ome nje ne ga Gi or da na in Se ba- sti a na Ric ci ja, pr ve ga vé li ke ga moj stra v be ne škem sli kar stvu na pre ho du v 18. sto le tje. Kljub tem po dat kom pa je o Bam bi ni je vi de jav no sti zad njih dvaj set ih let 17. sto le tja ma lo zna ne ga. Si cer je ar hiv sko po tr je nih ne kaj ve čjih del, a so že zdav naj iz gub lje na. Ve li ko je bi lo na ro čil za se bne ga zna ča ja. V iz te ka jo čem se 17. sto le tju se pri njem zaz na va ve čja sto pnja aka de mi zma, kar se skla da tu di z rim ski mi vpli vi, zla sti Car la Ma rat te, na so ča sno be ne ško sli kar- stvo. Za Bam bi ni ja je v tem ča su zna čil na skla dnost ton skih pre ho dov in bar ve se na la hno raz li va jo v ši- ro ke plos kve s pre ta nje ni mi sve tlo tem ni mi pre ho di, s či mer so lah kot ne fi gu re po da ne v ljub kih pej sa žih »al la ve ne ta«. V tem ob dob ju se mu le ta 1697 ro di hči Gi o van na Ro sa, ki ji je bil kr stni bo ter ple mič Ales san- dro Sa vor gnan. Ka sne je se ji pri dru ži ta še bra ta, bo- do ča sli kar ja. Pr vo po mem bno na ro či lo po Ca’Pesaro je pred 1698 pri šlo od Al vi se Bar ba ra, čla na ene izmed naj - ugle dnej ših pa tri cij skih dru žin v Be net kah. Za avlo pa- la če, ki sto ji ob Ca nal Gran de, je na sli kal šti ri ve li ka olja: Lot­s­hče­ ra­ ma,­ Ha­ gar­in­an­ gel,­Naj­ de­ nje­ Moj­ ze­ sa ter Ju­ da­in­Ta­ mar. 248Razprave – umetnostna zgodovina 249 Razprave – umetnostna zgodovinaTo da Bam bi ni ju je še le no vo sto le tje pri ne slo splo- šno priz na nje in ugle dna na ro či la, tu di v sa mih Be net- kah. Ne na zad nje mu je slo ves utr je val umet no stni trg in med tr gov ci je bil znan Do me ni co Fon ta na. Za to je med lju bi te lji umet no sti vla da lo kar zbi ra telj sko tek mo- va nje za Bam bi ni je va de la mi to lo ške ali bi blij ske vse bi- ne. Ta ko je bil priš tet med ugle dne sli kar je, ka mor so ta krat (in še da nes) so di li Gre go rio Laz za ri ni, An to nio Ba les tra in Se ba sti a no Ric ci. Sled nji pa je s svo jim di- na mi zmom in pla stič nos tjo, ki jo je na pre ho du v 18. sto le tje vne sel v be ne ško sli kar stvo in kot že re če no, pri teg nil tu di po zor nost Bam bi ni ja. V tem sreč nem ob dob ju je za cer kev S. Za ca ria na- sli kal Po­ klon­Sve­ tih­treh­kra­ ljev (1704–08). To je pet me trov dol ga po do ba, ki ne so di le med nje go va zna- na de la, am pak ce lo med slav lje ne po do be be ne ške- ga set te cen ta. Sli ka je pen dant so ča sni in prav ta ko si jaj ni sli ki Po­ klon­pa­ stir­ jev, de lu An to nia Ba les tre. Ze- nit pri ljub lje no sti pa je do se gel z ve li ko ol tar no sli ko Ma­ ri­ ji­ ne­ ga­ roj­ stva (1712), ki je še da nes na de snem ol tar ju be ne ške cer kve S. Ste fa no. V teh zre lih le tih je kot ugle den Be ne čan do bi val še na ro či la za Pa laz zo Du ca le in raz ne jav ne na lo ge, tu di kot umet no stni iz- ve de nec in ce ni lec umet nin. Za naš pro stor naj brž ni bi lo brez od me va Bam bi ni- je vo po va bi lo v Vi dem, ka mor je ta krat cer kve no uprav - no so dil do br šen del Slo ve ni je. Ko je Bam bi ni za klju čil fre sko Po­ ve­ li­ ča­ nje­ Be­ netk­in­dru­ ži­ ne­Dol­ fin, je bil to po- vod za na ro či lo po sli ka ve pa tri ar ho ve pa la če v Vid mu, saj je na ro či lo pri šlo ne po sre dno po de lu v Ca’Dolfin le ta 1711. Kaj ti ta krat je bil oglej ski pa tri arh Di o ni sio Dol fin (pa tri arh 1699–1734) in Bam bi ni je po sli kal pre u re je no knjiž ni co v pa tri ar ho vi pa la či v Vid mu. Na strop knjiž ni ce je v oljni te hni ki na plat no na sli kal Zma­ go­ sla­ vje­Bo­ žje­mo­ dro­ sti in šti ri so pra por te: Zma­ go­ sla­ vja­Ve­ re­nad­Ma­ li­ ko­ val­ stvom,­ Ne­ ve­ dnos­ tjo,­ Kri­ vo­ ver­ stvom­in­La­ žjo. Hkra ti je za knjiž ni co na sli kal še ova le šti rih evan ge li stov in por tre ti ral pa tri ar ha Dol fi na. V Vi dem se je Bam bi ni po nov no vr nil ob za ključ ku del na pre no vi pa tri ar ho ve pa la če le ta 1718. Za strop ka pe le Bar ba ro je v te hni ki olje na plat nu upo do bil Ma­ ri­ ji­ no­vne­ bov­ ze­ tje­ z oglej ski ma za vet ni ko ma in pa- tro no ma te ka pe le sv. Mo hor jem in For tu na tom. Kot sprem lje val ce Vne bov ze te je po se bej na sli kal še pra- vo kot ni po do bi put tov in an ge lov. Le ta, ki sle di jo de lom v Vid mu, pa so čas, ko moj- ster po sto po ma že zaz na va le ta. Utr jen slo ves do ma in zu naj Se re nis si me mu je ne pre ki nje no za go tav ljal še na dalj nja na ro či la. Za ra di te po pu lar no sti se je tu di na roč nik ko mend- skih slik obr nil na Bam bi ni ja. Naj brž je bi lo za za htev- ne ga na roč ni ka do ma če oko lje ne za do vo lji vo. Edi na do ma ča sli kar ja, ki bi v tem ča su lah ko pri šla v poš tev, sta bi la Va len tin Met zin ger in Men gšan Franc Je lov- šek. A pr vi se je na se lil v Ljub lja ni v le tu na stan ka ko- mend skih slik, Je lov šek pa zač ne sa mo stoj no de lo va ti ne kaj pred le tom 1730 in v ra ču nih žu pni je Ko men de se kot »Mal ler von Mon spurg [Men geš]« po ja vi še le ju- ni ja 1729.6 Upra vi telj ugle dne žu pni je sv. Pet ra v Ko men di in ko men da tor mal te ške ga po ses tva Ko men da je bil Pe- t er Ja kob ba ron de Te sta fer ra ta (1673–1763), ple mič 6 Stelè 1929 (op. 1), str. 360.iz La Val le te na Mal ti.7 V Ko men di je ži vel v le tih od 1715 do 1734 in je tu di, ko je bil po kli can v Ita li jo, še na prej pre ko oskr bni kov ve stno skr bel za ko mend sko fa ro in po sest. Te sta fer ra ta je do hod ke žu pni je v ve li ki me ri upo rab ljal za grad njo in obno vo do ma čih cer kva in za njih opre mo. Tu di v Ko men di se je odlo čil za no- vo grad njo. Ko nec apri la 1726 je bi la, ra zen zvo ni ka in mor da še za ho dne ste ne la dje, po dr ta sta ra cer kev in no vo grad nja je bi la po sve če na že 25. ju li ja 1729. Iz vr stne ga re da pla čil za cer kve no opre mo lah ko raz be- re mo, da se pri ru še nju sta re cer kve ni ra ču na lo na ob sto je čo opre mo, iz je ma je bil mor da le glav ni ol tar, ki so ga za me nja li še le 1758. Bam bi ni je ve sli ke so bi le pla ča ne 9. ok to bra 1727. Iste ga me se ca sta bi la ljub- ljan ske mu ki par ju Ma te ju Vr bni ku iz pla ča na stran ska ol tar ja in mar ca 1729 je bil iz pla čan še za dva ol tar ja.8 Uso da pa Vr bni ko vim ol tar jem in Bam bi ni je vim sli kam ni bi la na klo nje na. Le ta 1742 je stre la po ško do va la stre ho na zvo ni ku in stran ske ol tar je in čez šti ri le ta so bi li štir je ol tar ji po prav lje ni ter poz la če ni, o po pra vi lu Bam bi ni je vih slik pa so za pi si iz pet de set ih let 18. sto- le tja.9 Čez do brih sto let so Vr bni ko ve ol tar je za me nja li z no vi mi, te pa v le tih 1903–06 z da naš nji mi. Te spre- mem be so vpli va le tu di na sli ke, saj jih je 1860 obno vil Mi ha el Stroj, 1904 pa Lud vik Grilc. Zad nji re sta vra tor- ski po seg na sli kah pa je bil oprav ljen v le tih 1994–97, za ra di sla be ga sta nja slik pa ti po se gi naj brž ni so bi li za do vo lji vo oprav lje ni.10 Umet no stni po men teh slik mo ra mo pre so ja ti iz dveh zor nih ko tov. Naj prej se po jav lja vpra ša nje, v kak - šni me ri so obno vi tve no-re sta vra tor ski pri sto pi po se gli v iz vir no po do bo. Ka kor ka že, so bi li des truk tiv ni, s či- mer so se iz gu bi le pr vot ne za ključ ne po te ze in fi nal- ni la ki, s ka te ri mi je sli kar to ni ral in »nav da hnil« svo je de lo. Dru ga plat vre dno te nja pa je čas na stan ka, tj. v le tih, ko je bi la us tvar jal na moč Bam bi ni ja že v upa du. Za to Ra das sao o ko mend skih sli kah pra vi, da v sli kar- je vem de lu ni so pre se ne če nje in v bo ljše poz na va nje sli kar je ve ga opu sa ne pri na ša jo no vo sti.11 Prav za prav lah ko v sli kah iz Ko men de na pra vi mo pov ze tek poz ne- ga Bam bi ni ja, ko v tej poz ni fa zi v ve li ki me ri pre vla du- je jo cer kve na na ro či la. Tre tje de set le tje 18. sto le tja je zaz na mo va no s spre mem ba mi v od da lje va nje od ute- če ne ga sli kar stva Bam bi ni ja. Na tan čnost in brez hi bna li kov na go vo ri ca, ta ko zna čil na za prej šnja de la, sta v po sto pnem upa da nju. Za mi ra bar vna ži va hnost in sen ce pri do bi jo na ve čji iz raz no sti. Čr ta oz. po te za čo- pi ča se ode be li, kar ne na zad nje tu di na po ve du je upad umet ni ko ve po ten ce. Fi gu re so obli ko va ne po na či nu re sa stih po tez in bli že ne ki trp ko sti ter ve čji tež no sti. Zdi se, kot da se je sli kar ogra dil od so ča sne ga la gun- 7 Prim. Stelè 1929 (op. 1) str. 360; S.[ilvo] K.[ranjec] geslo Testaferrata Peter Jakob, v: Slovenski­biografski­leksikon­4, 1981, str. 67–68 (z letnico smrti 1764); Ana Lavrič, Portret komendatorja Testaferrate, delo malteškega slikarja Francesca Zahre, Acta­historiae­artis­Slovenica­3, 1998, str. 137–142; Matjaž Ambrožič, Glavarjev prednik Pietro Giacomo de Testaferrata, v: Glavarjev­simpozij­v­Rimu, Mohorjeva družba, Celje 1999, str. 55–60. 8 Stelè 1929 (op. 1), str. 360; Blaž Resman, Kiparstvo­poznega­baroka­na­Gorenjskem, Ljubljana 2006, str. 49. 9 Stelè 1929 (op. 1), str. 360, 363. 10 Okrog zadnje restavracije štirih slik mi do zaključka prispev - ka ni uspelo pridobiti popolnih podatkov o času in načinu zadnjih restavratorskih posegov. 11 Radassao 1998 (op. 2), str. 143.ske ga sli kar stva, ki mu je naj brž po sta lo ne do um lji vo ob ne u stav lji vi us tvar jal no sti mla dih, tu di za ge ne ra ci- jo mlaj ših so do bni kov, ko lah ko že go vo ri mo o be ne- škem ro ko ko ju. To je bi la pač na rav na uso da umet ni- ka, ki je »mo ral« do ča ka ti vi so ka le ta. Zre mo na mreč v de la moj stra, ki je že pre se gel sed mo de set le tje živ - lje nja, pri ko mend skih sli kah pa je štel tu di za na še ča se ča stit lji vih 75 let. Do dat ni ele ment pri pre so ja nju ko mend skih slik je, da je osta re li sli kar na ro či lo za Ko- men do lah ko v krat kem ro ku zmo gel le ob po mo či de- lav ni ce oz. svo jih dveh si nov. Le ta 1725 se ome nja jo tri je nje go vi otro ci, od teh sli kar ja Gi o van ni in Ste fa no, ki sta po oče to vi smr ti na da lje va la s sli ka njem.12 Ni co- lò Bam bi ni je umrl v pet in o sem de set em le tu 13. ju ni ja 1736 in bil po ko pan v cer kvi S. Si me o ne gran de,13 ki sto ji v sta ro dav nem de lu Be netk, le ne kaj ulic vstran od cer kve, kjer je bil kr ščen. Gle de po me na ol tar nih slik v Ko men di lah ko do da- mo, da so šti ri so ča sne sli ke v eni cer kvi edi ni pri mer v opu su Be ne ča na Bam bi ni ja, tu di zad nje pod pi sa ne in da ti ra ne, ni so pa edi ne pri nas. Pred dru go sve tov no voj no se v li te ra tu ri naš te va več Bam bi ni je vih slik.14 Na pod la gi ar hiv ske ga vi ra se je naj po go ste je ome nja la da naš nja sli ka sv. Ig na ci ja Loyolskega na stran skem ol tar ju v cer kvi sv. Ja ko ba v Ljub lja ni kot de lo Ni co lo ja Bam bi ni ja iz le ta 1714. Ven dar je za se da njo sli ko že Al ber to Riz zi za vr nil atri bu ci jo Be ne ča nu in jo z vpra- ša jem opre de lil kot de lo av strij ske ga sli kar ja.15 Ma tej Kle men čič pa jo je na pod la gi ini ci alk pre poz nal za de- lo gra ške ga sli kar ja Ha uc kha. Na se da nje me sto pa je bi la po stav lje na le ta 1732.16 Kaj več od zgolj naš te va nja ime nit nih umet ni kov, ki so na za čet ku 18. sto le tja iz pol ni li zbir ko ljub ljan ske ga zdrav ni ka Ja ne za An dre ja Cop pi ni ja, med ka te ri mi se ome nja tu di Bam bi ni je va sli ka sv. Mag da le ne, žal, ni zna ne ga ni če sar.17 Naj več Bam bi ni je vih slik naj bi bi lo pri ljub ljan skih fran či ška nih, ko so bi li še na svo ji pr vot ni lo ka ci ji. V glav nem ol tar ju se ome nja ta dve nje go vi sli ki, ki sta se izme nje va li: Ma­ ri­ ji­ no­vne­ bov­ ze­ tje in Ma­ ri­ ji­ no­kro­ na­ nje. Bam bi ni je vih naj bi bi lo še tri najst dru gih slik, pa tu di pet najst slik skriv no sti rož ne ga ven ca. Tu di pri ur šu lin- kah v Ljub lja ni sta rej ša li te ra tu ra dom ne va o Bam bi ni- je vih de lih.18 Pri ur šu lin skih sli kah, ki jih je le ta 1944 Ve i der pri- so dil Bam bi ni ju, je že Riz zi opo zo ril, da gre za de la z »av strij skim na gla som«,19 Bar ba ra Mu ro vec pa jih je pri pi sa la Si mo ne ju Gi o ni mu (umrl po 1730).20 Ni co lo ju Bam bi ni ju pa ka že pri so di ti sli ko Sv.­Mar­ ti­ 12 Radassao 1998 (op. 2), str. 193, 198. 13 Radassao 1998 (op. 2), str. 153. 14 Steska 1927 (op. 1), str. 133–134; prim. Janez Veider, Slike v uršulinskem samostanu v Ljubljani, Zbornik­za­umetnost­ no­zgodovino­20, 1944, str. 98–136. 15 Alberto 1Rizzi, O nekaterih italijanskih slikah v Sloveniji, Zbornik­za­umetnostno­zgodovino,­n.­v.­­9, 1972, str. 134. 16 Matej Klemenčič, Nicolò Bambini, Johann Veit Hauckh in slika sv. Ignacija Loyolskega v ljubljanski šentjakobski cerkvi, Zbornik­za­umetnostno­zgodovino, n.­v.­42, 2006, 182–191. 17 Prim. Anica Cevc, Stari­tuji­slikarji­XV.–XIX.­stoletja,­I, Na- rodna galerija, Ljubljana 1960, str. 5–6. 18 Prim. Steska 1927 (op. 1), str. 19 Prim. 2Rizzi 1972 (op. 1), str. 27. 20 Barbara Murovec, Galerija slik v ljubljanskem uršulinskem samostanu, v: Tristo­let­ljubljanskih­uršulink, Ljubljana 2002, str. 271.na (olje, plat no, 325 x 190 cm) z glav ne ga ol tar ja žup- nij ske cer kve v Šmar ti nu pri Kra nju (Stra ži šče). Sli ka je v re sta vra tor skem po stop ku in ren tgen ski po sne tek raz kri va pre cej pre sli ka no pr vot no sta nje. Na pr vot ni po do bi se mla de ni ški svet nik s ši ro ko raz pr ti mi ro ka- mi s ko nja skla nja k če pe če mu ubož cu in mu po nu ja del že odre za ne ga pla šča. Ne na va dna pa je sku pi na treh sto je čih an ge lov v oza dju oz. nad bra da tim si ro- ma kom. Ren tgen raz kri va tu di pov sem pre kri te ga put- ta na le vi zgo raj, ki je bil v rav no te žju z oni ma na de sni. Ker je na de sni pre cej gne če, bi ka za lo, da je bi la sli ka na tej stra ni ne ko li ko obre za na in hkra ti v zgor njem de lu pre de la na v pol krog. Kaj je na re ko va lo pre sli ka vo na si cer do bro ohra nje nem plat nu in pr vot ni po sli ka vi, ni zna no. Očit no se je pri pre sli ka vi že le lo pri bli ža ti pri nas stan dar dni upo do bi tvi svet ni ka na ko nju, ki de li svoj plašč z re ve žem. Sli ka je že do brih sto let uvr šče- na v opus ljub ljan ske ga sli kar ja Va len ti na Met zin ger ja (1699–1759).21 Tra di ci o nal no atri bu ci jo Met zin ger ju je za vr nil Blaž Re sman in kot mož ne ga av tor ja pre dla- gal v Kra nju na se lje ne ga švab ske ga sli kar ja Fran za Jo sep ha Pin tzer ja.22 Šmar tin sko sli ko je na mreč pri- mer jal s po do bno sli ko iz Šmar tna pri Cer kljah, ki jo je le ta 1738 sig ni ral Pin tzer. To da obe sli ki sta bi li žr tvi te me lji te pre sli ka ve v 19. sto le tju. Glav ni ol tar s sli ko vred iz Šen čur ja pri Kra nju je le ta 1859 obno vil in pre- u re dil Šte fan Šu bic.23 Po obnov lje ni šmar tin ski se je mo ral zgle do va ti sli kar, ki je »obno vil« Pin tzer je vo sli ko v Šmar tnem pri Cer kljah. Če se po vr ne mo k vpra ša nju av tor stva šmar tin ske sli ke, nam ren tgen ski po sne tek raz kri va pov sem dru- go sta nje od vi dne ga. V tem no si vih obri sih se raz kri va ka ko vo sten sli kar, ki mu ta krat pri nas ne bi mo gli naj ti pri mer ne ga ime na. Ne pre sli kan je ostal le zgor nji del s put to ma in an gel ski ma gla vi ca ma in sa mo ta de tajl lah ko po ma ga pri pri mer ja vah, ki nas v tem pri me ru pri pe lje jo do Bam bi ni je vih put tov na sli kah v pa tri ar ho- vi ka pe li v Vid mu (1718).24 To je se ve da na mig. Po ča- ka ti bo mo mo ra li do obno ve obeh Sve­ tih­Mar­ ti­ nov in se ve da ob upoš te va nju zgo do vin skih dej stev, ki se na- na ša jo na grad njo no ve Mar ti no ve cer kve v Stra ži šču pri Kra nju, ki je tra ja la od 1728 do 1734. Še le po tem bo na mreč moč z ve čjo go to vos tjo go vo ri ti o do lo če- nem sli kar ju. V ča su grad nje no ve cer kve pa je žu pnik Ur ban Ca va li er (1716–1734) go to vo ure jal tu di za de ve okrog na ro ča nja no ve opre me, če prav je do po sve ti tve cer kve pri šlo že po nje go vi smr ti 13. ok to bra 1737.25 Po kra jin ski mu zej v Mur ski So bo ti hra ni dve sli ki, pri pi sa ni Bam bi ni ju. Bi blij ski po do bi An­ gel­in­To­ bi­ ja (olje, plat no, 221 x 135 cm) ter Ju­ da­in­Ta­ ma­ ra (olje, 21 Viktor Steska, Valentin Metzinger, ljubljanski slikar (1702–1759), v: Izvestja­Muzejskega­društva­za­Kranjsko­15, 1905, str. 61; Anica Cevc, Valentin Metzinger 1699– 1759, Narodna galerija, Ljubljana 2000, str. 367–368; David Krašovec, Valentin Metzinger (1699–1759):­Lorenec­na­Kranjskem:­Un­Lorrain­ à­la­lisi ère­de­l’Empire, Ljubljana 2000, str. 280, kat. 186. 22 Blaž Resman, Dva Sveta Martina, Pogovori­o­baročni­umet­nosti­2001, Narodna galerija, Ljubljana 2002, str. 43–46. 23 Prim. Resman 2002 (op. 16), str. 43. 24 Prim. barvne repr. v: Ananlia Delneri, Note sulla diffusione del gusto barocco nel Friuli-Venezia Giulia, Trionfo­ba­rocco, Mariano del Friuli, 1990 (Edizioni della Laguna), str. 212–213. 25 Josip Lavtižar, Cerkve­in­zvonovi­v­dekaniji­Kranj, Ljubljana 1901, str. 226–229. 250Razprave – umetnostna zgodovina 251 Razprave – umetnostna zgodovinaplat no, 222 x 136,5 cm) se uvr šča ta med umet ni ko va zre la de la pr ve ga de set le tja 18. sto le tja.26 Pr vi ju je Bam bi ni ju kot de lo z za čet ka 18. stol. pri pi sal Al ber to Riz zi le ta 197227 in tu di Ra das sao ju je ka ta lo gi zi ral (kat. 133, 134). Sli ki še ni sta bi li po dro bno pre u če ni in ob nji ju se po nu ja ver jet nost, da sta re pli ki, lah ko tu di Bam bi ni je ve de lav ni ce, po do bno kot Bam bi ni ju pri pi- sa ni ve li ki plat ni Naj­ de­ nje­ Moj­ ze­ sa in Lot­s­hče­ ra­ ma na Go ri škem gra du v Go ri ci, za ka te ri se je iz ka za lo, da sta de lav ni ški re pli ki.28 Med »no va« Bam bi ni je va de la pri nas lah ko priš te- je mo dva sta ro za vez na mo ti va Naj­ de­ nje­ Moj­ ze­ sa (olje, plat no, 39,5 x 51 cm) in Ja­ ko­ bo­ ve­ sa­ nje (olje, plat no, o. pl., 39,5 x 50,5 cm). Pr vo sli ko je le ta 1993 od ku pi- la Na ro dna ga le ri ja (inv. št. NG S 3039), dru ga pa je v za se bni la sti v Ljub lja ni. Sli kar sko sta si sli ki do kaj so ro dni in gle de na nju ne me re ce lo po mi sli mo na nju no sku pno pro ve ni en co. Obe sta bi li v osem de set ih le tih 20. sto le tja stro kov- no re sta vri ra ni, v pri pra vah raz stav evrop skih sli kar jev v Na ro dni ga le ri ji (1983, 1993) pa naj brž spre gle da- ni. For mat in bi blij ska hi sto ri ja ka že ta na to, da sli ki so di ta na ob mo čje umet no stne ga tr ga, na me nje ne ga za se bnim zbir kam. Gle de na na čin sli ka nja dro bnih in po teg nje nih fi gur so di ta v Bam bi ni je vo poz no ob dob je, ki ga pre poz na mo po upa da nju bar vne ži va hno sti in v iz ra zi tej ših tre pe ta vih in zaz nav nih po te zah čo pi ča. Kot je že le ta 1972 za pi sal Al ber to Riz zi, da je Bam- bi ni pri nas naj bo lje do ku men ti ran be ne ški sli kar, kar ka že na šte vil na nje go va de la, lah ko pri ča ku je mo še kak šno de lo te ga moj stra. 26 Na dražbi premičnin v gradu Szaparyjev v Murski Soboti 1930 je sliki kupilo Prekmursko muzejsko društvo in 1939. sta prešli v posest Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, inv. št. 3-sl, 2-sl; prim. Umetnine­iz­Prekmurja.­Od­romanike­ do­modernizma, razstavni katalog Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (ur. Janez Balažic), Murska Sobota 2009, str. 109–111, kat. 41, 42. 27 Rizzi 1972 (op 12), str. 136–137. 28 Prim. 1990 (op. 19), B.[ernard] A. [ikema], kat. št. 58, 59, str. 241.Bambinijeve­oltarne­slike­v­Komendi­in­o­drugih­ njegovih­delih­pri­nas­­Povzetek Med pregledi tujih umetnikov na Slovenskem se vse- lej omenja tudi beneški slikar Nicolò Bambini (1652–1736). Največ slik je bilo v ljubljanskih zasebnih in cerkvenih zbirkah. Toda nekatera platna so danes izgubljena, za druga pa se je izkazalo, da niso delo njegovega čopiča. Najbolj znane so štiri oltarne slike v župnijski cerkvi v Komendi pri Ljubljani iz leta 1727 (Smrt­sv.­Jožefa;­Mučeništvo­ sv.­Andreja;­ Sv.­Valentin in Florijan; Sv.­Anton­Padovanski in Frančišek­ Seraf­ ski). Slike veljajo za zadnje Bambinijevo podpisano in datirano delo, a so preživele tri, če ne štiri “obnove”, in s tem izgubile na izvirnosti mojstrovega slikarstva. Celo slikarjeva podpisa s hrbtne strani platna sta bila v 19. stoletju svobodno prepisana na lice slike. Slike je naročil komendator malteškega reda v Komendi Pe-ter Jakob baron de Testaferrata, doma iz La Valete na Malti. V Komendi je bil župnik v letih od 1715 do 1734 in v tem času je na lokaciji podrte poznogotske cerkve postavil prostrano cerkev in jo tudi bogato opremil. V monografskem delu o Bambiniju (1998) je Roberto Radassao te slike vključil v pregled kot tudi dve sliki Angel­in­Tobija in Juda­in­Tamar iz Pokrajinskega mu- zeja v Murski Soboti. Kot predlog za atribucijo Bam-biniju pa je v tem prispevku predlagana velika oltar - na slika Sv.­Martin­deli­plašč­z­beračem iz Šmartina pri Kranju. Slika je sicer močno preslikana, toda na nepreslikanem zgornjem delu in tudi rentgenski pos-netki dovoljujejo predlagano atribucijo. Zanesljivo pa lahko med Bambinijeva pozna dela uvrstimo manjši sliki Naj denje Mojzesa iz Narodne galerije v Ljubljani (inv. št. NG 3039) in Jakobove sanje v zasebni lasti v Ljubljani, ki sta, sodeč po načinu slikanja in enakem formatu, iste provenience.I­di­ pin­ ti­di­Ni­ co­ l` o­Bam­ bi­ ni­in­Slo­ ve­ nia­ ­Sintesi Ne gli stu di su gli ar ti sti stra ni e ri pre sen ti in Slo ve­ nia so no sem pre men zi o ni a te le ope re del ve ne zi a­ no Ni co lò Bam bi ni (1652–1736) che si con ser va no per la mag gi or par te in col le zi o ni pri va te ed ec cle­ si a sti che di Lu bi a na. Al cu ne di queste ope re non so no pe ro piu rin trac ci a bi li, al tre in ve ce so no sta te espun te dal ca ta lo go dell’artista. Le ope re piu fa mo­ se so no comunque le quattro pa le d'altare con ser­ va te nel la chi e sa par roc chi a le di Ko men da pre sso Lu bi a na ri sa len ti al 1727 (Tran­ si­ to­ di­San­Giu­ sep­ pe; Mar­ ti­ rio­di­Sant'Andrea; San­Va­ len­ ti­ no­ e­San­Flo­ ri­ a­ no; Sant'Antonio­ da­Pa­ do­ va­e­San­Fran­ ce­ sco). Le pa le so no con si de ra te l'ultima ope ra da ta ta e fir ma ta dal Bam bi ni, ma pur trop po so no sta te og get to di al me­ no tre o quattro in ter ven ti che han no com pro mes so la pi e na ori gi na li ta del la fat tu ra pit to ri ca. Ad di rit tu ra le fir me so no sta te li be ra men te ri por ta te dal re tro del la te la sul la sua fron te. I di pin ti so no sta ti com­ mis si o na ti dal com men da to re dell'Ordine di Mal ta, il ba ro ne Pi e tro Gi a co mo de Te sta fer ra ta ori gi na rio di La Val let ta dell'isola di Mal ta, che res se la par­ roc chia di Ko men da dal 1715 al 1734, pe ri o do nel quale ri cos trui e ar re do la nu o va chi e sa par roc chi­ a le sul le fon da men ta del la vec chia chi e sa tar do go­ ti ca ra sa al su o lo. Nel la su mo no gra fia sul Bam bi ni (1998) Ro ber to Ra das sao ha in se ri to an che i di pin ti men zi o na ti as si e me ad al tre due te le, raf fi gu ran ti ri spet ti va men te L'angelo­ e­To­ bia­ e Gi­ u­ da­e­Ta­ mar­ con ser va ti al Po kra jin ski mu zej di Mur ska So bo ta. In quest'occasione si pro po ne di at tri bu i re al Bam­ bi ni an che la pa la di no te vo li di men si o ni di Šmar­ tno pre sso Kranj raf fi gu ran te san Mar ti no nell'atto di do na re il man tel lo al po ve ro. An che quest'opera e sta ta ri di pin ta ma la par te su pe ri o re, ri ma sta al lo sta to ori gi na le, e le in da gi ni ai rag gi X con sen to no comunque di avan za re una ta le at tri bu zi o ne. Si cu­ ra men te pos si a mo as seg na re al la tar da at ti vi ta del Bam bi ni al tre due te le di piu pic co le di men si o ne che per il for ma to pre sso ché iden ti co e la ste su ra pit to­ ri ca de vo no ave re una pro ve ni en za co mu ne: si trat ta del Ri­ tro­ va­ men­ to­ di­Mo­ se og gi al la Na ro dna ga le ri ja di Lu bi a na (inv. nr. NG 3039) e del Sog­ no­di­Gi­ a­ cob­ be­in col le zi o ne pri va ta lu bi a ne se. 252 253 ­N.­Bam­ bi­ ni:­Smrt­sv.­Jo­ že­ fa.­Ko­ men­ da,­žu­ pnij­ ska­cer­ kev. Foto:­Marjan­Smerke. ­N.­Bam­ bi­ ni:­Kri­ ža­ nje­sv.­An­ dre­ ja.­Ko­ men­ da,­žu­ pnij­ ska­cer­ kev. Foto:­Marjan­Smerke. 254 255 N.­Bam­ bi­ ni:­Sv.­Va­ len­ tin­in­Flo­ ri­ jan.­Ko­ men­ da,­žu­ pnij­ ska­cer­ kev. Foto:­Marjan­Smerke. N.­Bam­ bi­ ni:­Sv.­An­ ton­Pa­ do­ van­ ski­in­Fran­ či­ šek­Sé­ raf­ ski.­Ko­ men­ da,­žu­ pnij­ ska­cer­ kev. Foto:­Marjan­Smerke. 256 257 N.­Bam­ bi­ ni:­Sv.­Mar­ tin­de­ li­plašč­z­ubož­ cem.­Šmar­ tin­pri­Kra­ nju,­žu­ pnij­ ska­cer­ kev. Foto:­Janko­Dermastja. N.­Bam­ bi­ ni:­An­ gel­in­To­ bi­ ja.­Pokrajinski­muzej,­Murska­Sobota. Fototeka­Pokrajinskega­muzeja­Mur­ ska­So­ bo­ ta. 258 259 N.­Bam­ bi­ ni:­Ju­ da­in­Ta­ mar.­Pokrajinski­muzej,­Murska­Sobota.­ Fototeka­Pokrajinskega­muzeja­Mur­ ska­So­ bo­ ta.N.­Bam­ bi­ ni:­Najdenje­Mojzesa.­Ljubljana,­Narodna­galerija.­ Foto:­Janko­Dermastja. 260 N.­Bam­ bi­ ni:­Jakobove­sanje.­Ljubljana,­zasebna­last.­ Foto:­Janko­Dermastja. 261 Pesniki in slikarjiHe­ le­ na­Pla­ hu­ ta Ro di la se je v Kam ni ku le ta 1947. Osnov no šo lo je obi sko va la v do ma čem kra ju, v Ljub lja ni pa ad mi- nistra tiv no šo lo in se za po sli la. Kam nik, svo je ro dno me sto, ima ze lo ra da in ce lo živ lje nje bi va tu kaj. Pe smi je pri če la pi sa ti že v osnov ni šo li. Ka sne je pri- lož no stno tu in tam. Ko pa se je upo ko ji la, se je v le tu 1998 včla ni la v li te rar ne de lav ni ce druš tva Li pa v Dom- ža lah in ob jav lja la svo je pe smi v nji ho vih zbor ni kih. Z Vi li jem Vo do piv cem je ime la pred sta vi tve no od da jo na Ra diu Slo ve ni ja. Svo je pe smi je bra la na Ra diu Kranj, jih ob jav lja la ob pri li ki svo jih fo to graf skih raz stav in ob pi sa nju raz nih član kov v ča so pi sih. »Živ lje nje nas pre me ta va, vsa ke ga po svo je. Le na- ra va je ti sta, ki nas ne ra zo ča ra in nas sprej me ta ke, kot smo. Na ra va je na ša zdra vi te lji ca!« pra vi He le na. Svoj pro sti čas na mreč ze lo ra da pre ži vi v na ra vi, v go rah, kjer so na sta ja le ne ka te re pe smi. Dol ga le ta je bi la čla ni ca PD Kam nik, zad njih 17 let pa de lu je v PD Baj tar Ve li ka pla ni na. Že le la bi si iz da ti svo jo zbir ko pe smi, ki bi jo opre mi- la s svo ji mi fo to gra fi ja mi, a za to žal ni ma sred stev. Do li na Be le Mr­ zel­po­ mla­ dni­ve­ ter je­sko­ zi­do­ li­ no­za­ vel,a­kljub­te­ muv­kra­ ljes­ tvu­go­ račlo­ vek­je­ve­ dno­ve­ sel! V­bis­ tri­stu­ den­ čni­ ci od­ se­ va­pre­ le­ pa­na­ ra­ va,go­ ra­v­za­ ha­ ja­ jo­ čem­son­ cuv­zla­ tih­žar­ kih­ble­ šči.­ Tu­du­ ša­po­ či­ je, te­ lo­se­kre­ pi,le­ pot­go­ ra­se­na­ u­ ži­ je,v­do­ li­ no­oz­ drav­ ljen­hi­ ti. Iz­da­ lja­ ve­še­en­ krat z­oč­ mi­po­ bo­ žaš­po­ niž­ noto­le­ po­ to­en­ krat­ no,v­spo­ min­si­jo­spra­ viš. Se­po­ti­ hem­spra­ šu­ ješ, kdaj­naj­ dem­spet­čas,da­grem­na­go­ ro,da­spi­ jem­či­ sto­stu­ den­ čni­ co? Le po te stvar stva Zad­ nji­žar­ ki­son­ ca po­ ljub­ lja­ jo­skal­ ne­ro­ be,s­sne­ gom­po­ kri­ ti­vr­ ša­ cise­ka­ kor­za­ kla­ di­ble­ ste. Na­teh­le­ po­ tah­stvar­ stva po­ či­ va­na­ še­oko,­čr­ pa­mo­ či,da­te­ go­ be­vsak­ da­ nala­ žje­pre­ bro­ di. *Tra­ ve­sre­ di­po­ le­ tja pi­ sa­ na­ma­ vri­ ca. Otro­ ški­smeh oči­pol­ ne­is­ kric. Skle­ nje­ ne­ro­ ke ma­ ti­tke­spo­ mi­ ne. Raz­ pe­ lo­v­ko­ tu hi­ ša­praz­ na­od­ me­ va. MajBil­je­maj, ko­sku­ paj­z­ro­ ko­v­ro­ kisva­ho­ di­ la­pre­ ko­trat. Bil­je­maj, ko­iz­ gu­ bi­ la­sem­dru­ ži­ no,za­ pu­ sti­ ti­mo­ ra­ la­sem­dom,ču­ ti­ la­bo­ le­ či­ no. Spet­je­maj, med­cve­ to­ vi­sa­ ma­sem,le­dro­ ben­cvet,­maj­je­spet.­ 262Pesniki in slikarjiPol žek Pol­ žek,­pol­ žek, kam­pa­kam,ne­ seš­svo­ jo­hi­ ško? Fan­ tek, saj­po­ ve­ dal­sem,da­be­ žim­pred­mi­ ško. Mi­ ška­ta­ ve­ li­ ka­je,pa­be­ žim­pred­njo. V­hi­ ško­ hi­ tro­se­bom­skril,pa­me­več­ne­bo.­ Slo vo Ne­jo­ či­ te­za­me­ noj, saj­sem­ži­ vel! Živ­ lje­ nja­te­ go­ be in­nek­ tar­sem­pil. V­go­ rah­se­moj ko­ rak­je­ka­ lil. Še­zad­ nji­za­ stal­je v­snež­ nem­kra­ ljes­ tvu. Ne­jo­ či­ te­za­me­ noj, pri­ slu­ hni­ te­pi­ šu­ve­ tra.­ V­njem­spoz­ na­ te moj­glas. Kot­zvez­ da­v­no­ či zrem­dol­na­vas.­Daj to lar Daj­to­ lar,­člo­ vek­ci­ vi­ li­ za­ ci­ je!Daj­to­ lar,­za­lač­ ne­in­bol­ ne! Daj­to­ lar,­za­ži­ vež,­oble­ ko, Daj­to­ lar,­da­ma­ ti­ku­ pi­mle­ ko! Daj­to­ lar,­za­zdra­ vi­ la,­injek­ ci­ je! Daj­to­ lar­…­te­ bi­ne­bo­se­poz­ na­ lo.­ Daj­to­ lar,­da­za­ ža­ re­oči, Daj­to­ lar,­za­ubo­ ge­lju­ di! Daj­to­ lar,­daj­to­ lar,­ člo­ vek­ci­ vi­ li­ za­ ci­ je,­daj­to­ lar! Zlat nik z go re List­je­ sen­ ski,­list­zla­ ti, zlat­ nik,no­ si­ve­ ter­v­vi­ ša­ ve.­ Naj­ga­po­ ne­ se­ v­da­ lja­ ve,kjer­sa­ mot­ na­ko­ ča­sto­ ji. Pred­njo­sta­ ra­ma­ ti mo­ li­za­vse,ki­dav­ no­so­od­ šli.­ Od­ šli­v­šir­ ni­svet, že­dav­ no,da­le­vr­ ni­ li­bi­se. List­je­ sen­ ski,­list­zla­ ti, zlat­ nik,no­ si­ve­ ter­v­vi­ ša­ ve.­ Ha i ku Son­ ce­za­ ha­ ja,­­ Mar­ je­ ti­ ce­cvet, kot­ogenj­ža­ ri­­ če­ be­ le­pre­ let, pred­ dver­ je­no­ či.­­ no­ va­se­ tev. ­ Og­ nje­ ni­zub­ lji, ­ za­ pu­ šče­ no­og­ nji­ šče, ­ ma­ me­ni­več. ­Cve­ to­ či­trav­ nik,­­ Lju­ be­ zen­go­ ri, be­ li­cve­ to­ vi­na­njem,­­ živ­ lje­ nja­po­ ti­ni­ so de­ kli­ ca­sa­ nja.­­ be­ li­cve­ to­ vi. ­­ Mla­ do­ stna­igra ­ v­sve­ tu­oma­ me­si, ­ pri­ ho­ dnost­be­ ži. 263 Pesniki in slikarjiMa­ ri­ ja­Ko­ želj­o­se­ bi Ho dim po ku hi nji in se po sve čam vsa ko dnev nim oprav kom, ho dim po vr tu in ga ure jam, grem na spre- hod in ob ču du jem na ra vo. Po gla vi pa se mi kar na prej mo ta jo mi sli in ver zi, ki jih ta koj za pi šem, si cer bi vse po za bi la. Sko raj je ni stva ri, ki se me ne bi do tak ni la. Na svet sem po ku ka la v rev ni de lav ski dru ži ni kot če tr ti otrok 9. 9. 1939 v Sta ho vi ci. Oče je bil goz dni de- la vec, ma ti go spo di nja. Naj sta rej ša ses tra je umr la v sed mem me se cu sta ro sti. Osta li smo dva bra ta in jaz. Ži ve li smo iz rok v usta. Še huj še zlo se je zgr ni lo nad nas z za čet kom dru ge sve tov ne voj ne. Oče je ho dil de lat in je ile gal no po ma gal par ti za nom. Že le ta 1942 so ga Nem ci za pr li v Be gu nje, na to pa us tre li li v Čr ni nad Kam ni kom. Vso osta lo dru ži no so od pe lja li v in ter- na ci jo v Nem či jo. Tam sem hu do zbo le la, ta ko da sem sho di la še le tik pred kon cem voj ne. Kon čno je pri šla ta ko tež ko pri ča ko va na svo bo da. Do mov smo pri šli na nič, za to smo se z ma mo pre se li li v nje no roj stno hi šo v Bis tri či ci. Ena so ba nam je slu- ži la za vse. Ma ma je za če la ho di ti na dni no, da nas je skrom no pre hra ni la, oble ko smo do bi li pri Rde čem kri žu. Po tem se je za če la šo la. S kak šnim ve se ljem sem jo obi sko va la. To da po ka za le so se po sle di ce ta bo ri šča. Ni če sar si kljub uče nju ni sem mo gla za pom ni ti. Ta ko sem osta la brez izo braz be, de lo pa mi je šlo do bro od rok. Pri šti ri najst ih le tih sem se za po sli la in ta ko po- ma ga la ma mi, da ji ni bi lo tre ba vsak dan na dni no. Z mo žem sva se po ro či la le ta 1960, ime la šti ri otro ke in si zgra di la la sten dom, v ka te rem smo pr vič sreč no za ži ve li. Pa te go be ne po či va jo. Le ta 1991 mi je umrl sta rej ši sin, kar je za pu sti lo v me ni ne skon čno ža lost in praz ni no. Le ta 1996 je umr la še mo ja naj ve čja za- u pni ca, pri ja te lji ca in to laž ni ca, ma ma. Hu do je bi lo, to da tre ba je bi lo ži ve ti na prej, saj so me po tre bo va li mož in še tri je otro ci. Le ta 2001 sem se pri klju či la med ge ne ra cij ski sku- pi ni Ja smin v Ko men di. Tu sem se po dol gem ča su spet spro sti la, tu sem na šla lju di, ki zna jo pri slu hni ti drug dru ge mu. Za če li so se po ra ja ti pr vi ver zi ob raz- lič nih praz no va njih, oblet ni cah, pr ve pe smi. Na bra lo se jih je to li ko, da sem lani ob svo jem se dem de set em roj stnem dne vu iz da la pr vo pe sni ško zbir ko Sko­ zi­živ­ lje­ nje. 0 svo jem de lu tež ko go vo rim, za to bom do da la ne kaj odlom kov iz sprem ne be se de h knji gi, ki jo je na pi sa la Iva Ogo revc:­»Le­ ta­zo­ ri­ jo­v­člo­ ve­ ku­ne­ za­ ve­ dne­ pla­ sti­ose­ bno­ sti,­ ki­ne­ na­ do­ ma­ ob­po­ se­ bnih­ vzgi­ bih­ oži­ vi­ jo­in­se­raz­ ra­ ste­ jo­ v­en­ kra­ ten,­ sa­ mo­ svoj­ iz­ raz­in­ odnos­do­sve­ ta­in­do­la­ stne­ ga­ živ­ lje­ nja­v­zre­ lih­le­ tih.­ Le­ ta­zo­ ri­ jo­za­po­ to­ va­ nje­ k­se­ bi,­kar­je­ve­ dno­in­ tim­ no­ do­ ži­ ve­ tje.­ Ma­ ri­ ja­je­pre­ pro­ sta,­ ven­ dar­du­ hov­ no­ bo­ ga­ ta­ in­ra­ hlo­ čut­ na­ du­ ša,­do­ jem­ lji­ va­ za­le­ po­ to,­za­sve­ tlo­ bo­ in­sen­ ce­vsak­ da­ nji­ ka.­ Po­pri­ stnem­ nav­ di­ hu,­ sa­ mo­ dej­ no,­li­ te­ rar­ no­ in­te­ o­ re­ tič­ no­ ne­ o­ bre­ me­ nje­ no,­ za­ to­pa­to­ li­ ko­bolj­pri­ srč­ no,­ z­la­ stnim­pe­ sni­ škim­ iz­ ra­ zom,­ se­na­ rav­ no­uja­ me­v­pri­ me­ ren­ ri­ tem­in­obli­ ko,­v­ljud­ skem­ ali­ svo­ bo­ dnem­ ver­ zu.­Nje­ ne­mi­ sli­so­vča­ sih­igri­ ve,­dru­ gič­ vzhi­ če­ ne­ im­ pre­ si­ je,­ po­ glob­ lje­ no­ spra­ šu­ jo­ če­ o­skriv­ no­ stih­bi­ va­ nja,­to­ pla­spo­ ro­ či­ la­ nje­ nim­dra­ gim,­na­ ga­ ji­ ve­ pri­ go­ dni­ ce,­ pri­ ta­ je­ ni­vzdi­ hi­mi­ ne­ va­ nja­ in­uje­ to­ sti­v­več­ ni­krog­hre­ pe­ ne­ nja­ in­hva­ lež­ no­ sti­ za­vse,­kar­ji­živ­ lje­ nje­ da­ je.«Ta ko, in zdaj na sta ja jo no ve pe smi. Če bo Bog dal, jih bo mor da še za eno knji go. Upa nje je ve li ko in idej mi ne ma njka. 264Pesniki in slikarjiTa ti ca sre če Ža­ lost,­ti­ta­ ti­ ca­sre­ če,­ nih­ če­te­k­se­ bi­va­ bil­ni,­vse­bolj­si­tr­ ma­ sto­vsi­ lji­ va,za­dru­ žbo­tvo­ jo­nič­mi­ni.­­Kaj­naj­s­ta­ bo­bi­po­ če­ la,ob­svi­ tu­zbu­ di­me­pet­ je­ptic,ob­po­ gle­ du­po­ze­ le­ ni­tra­ tile­ ske­ če­se­neš­ te­ to­bi­ ser­ nih­sol­ zic. Ti­ne­sli­ šiš­še­ le­ ste­ nja­goz­ da, ne­veš,­ka­ ko­po­ mir­ ja­me­ta­šum,­v­njem­kre­ po­ sti­si­na­ bi­ ra­pti­ ca,­v­njem­si­na­ šla­je­svoj­dom. Ne­poz­ naš­pri­ ja­ te­ ljev­is­ kre­ nih in­pri­ jaz­ nih­ne­lju­ di,­ki­so­sr­ cu,­du­ ši­po­ ži­ vi­ lo,­kar­le­ po­ to­dne­ vov­bo­ ga­ ti. Da­v­ne­ mo­ či­bi­zgo­ re­ la, ta­ ti­ ca­sre­ če,­pri­ ja­ te­ lji­ ca­zla.­Ža­ lost,­ne­ po­ vab­ ljen­ ka­vsi­ lji­ va,­v­vsak­se­dom­pri­ kra­ sti­zna. Rada imam usodo Spoznala­sem­usodo­zapleteno vseh­onih,­ki­živeli­so­nekoč,in­njih,­ki­še­nekoč­živeli­bodo,­spoznala­svoje­sem­usode­moč. Rada­imam,­ko­dež­na­okna­trka,­ ko­žarek­sonca­da­mi­svoj­lesket,da­črka­s­pravo­črko­se­oklepa­v­lepo­miselnost­besed. Rada­imam­ljubezni­bežne­hipe, praznino,­ki­se­porodi­iz­njih,­drevesa­list,­ki­veter­ga­zanese­v­okno,­da­škrta­kot­pero,­ko­pišem­stih. Pomembne­rada­imam­opravke,­ ki­jih­nalaga­moj­vsakdan,­še­rajši­vse­naključne­stavke,­pa­vem­vnaprej,­da­so­zaman. Rada­sem­v­nemirnih­časih­smet­usode,­ čeprav­priznam,­vrtincev­me­je­strah­in­vem,­da­bom­odšla­brez­vsake­škode,kot­bog­dejal­je:­iz­prahu­v­prah.Je sen se po slav lja Ba­ kren­za­rde­ čim,­rjav,­ru­ men­gre­z­ve­ je,­za­li­ stom­list­z­dre­ ves­dr­ si­na­tla.­Pot­oz­ ka,­pol­ na­pi­ sa­ ne­je­pre­ je,­se­v­mra­ ku­pe­ na­ stem­kon­ ča. Kot­dež­ na­ka­ plja­na­la­ se­mi­ka­ ne z­ve­ je­obar­ van­list­in­v­kro­ gu­se­vr­ tina­utr­ to­lis­ tje,­ki­osta­ nekot­žig­sto­ pi­ nje­sred’­po­ ti.­ Sa­ nje­mr­ tvi­so­me­ tu­ lji,­ na­pa­ le­ ti­bal­ ko­ nov­bar­ ve­mro.­Kjer­po­ le­ ti­sta­ho­ di­ la­dva,­en­sam­zdaj­ta­ va­sem­ter­tja. In­zdi­se­mi,­ sa­ mo­ne­ lju­ ba­gos­ tja­semna­sve­ tu­ja­ lo­ vih­te­ snob.­Za­ man­po­ sku­ ša­ la­raz­ pe­ ti­most­semiz­le­ pih­be­ se­ dí­več­de­ set­ let­ nih­dob. Go­ le­ve­ je,­vla­ žen­vonj. Do­ ma­ ča­vas­za­ spa­ no­v­si­ nji­mrak­dr­ si.Vrh­klan­ ca­jav­ na­luč­je­za­ ža­ re­ lain­pr­ va­zvez­ da­v­lu­ ži­se­ga­ si. Sko­ mig­ nem­z­ra­ mo. Siv­ kast­mrak­na­ sti­ lja­sre­ br­ ne­ni­ tičez­po­ za­ bo­dne.Obris­tre­ pe­ če­kar­brez­ci­ lja,v­noč­pod­dre­ vjem­oble­ te­ lim­star­ ka­gre.­ Osta­ ne­le­na­ smeh­gre­ nak,­ sr­ ce­pri­ be­ ža­ li­ šča­ni­ ma.­Od­ mev­ne­sprem­ lja­mo­ je­ ga­ko­ ra­ kain­lis­ tja­šum­mi­pra­ vi,­kma­ lu­bo­spet­zi­ ma. Stu de nec Pri­ te­ če­iz­zem­ lje­kot­iz­gr­ la­vr­ ča,­ šum­ lja,­ska­ klja­ra­ do­ stno­brez­kr­ ča. Ka­ ko­igriv,­še­bolj­pro­ zo­ ren,­ ni­ ko­ mur­nad­ re­ jen­in­ne­po­ ko­ ren. Šuš­ ti­med­lis­ tjem,­se­vi­ je­sko­ zi­tra­ vo,­ po­ tem­zgu­ bi­se­v­pra­ prot­ no­go­ šča­ vo. Čez­čas­uho­spet­sli­ ši­žu­ bo­ re­ ti, sre­ br­ ni­tok­med­lo­ čjem­se­po­ sve­ ti. Ne­de­ la­mlak,­med­tra­ vo­to­ ka­ne­po­ spe­ ši,­ li­ ša­ je­mo­ či,­mi­ mo­ i­ do­ čim­že­ jo­te­ ši. O­bis­ tri­vre­ lec!­Ti­ ho­žu­ bo­ re­ nje kot­smrt­skriv­ no­ stno,­več­ no­kot­živ­ lje­ nje. 265 Pesniki in slikarjiBar­ ba­ ra­Sa­ venc,­univ.­dipl.­um.­zgod.­ Me­ dob­ čin­ ski­mu­ zej­Kam­ nik­­Ga­ le­ ri­ ja­Mi­ ha­Ma­ leš So­ nja­Ra­ u­ ter­Ze­ len­ ko­(1918)­ Pr va aka dem ska ki par ka ljub ljan ske li kov ne aka de mi je So nja Ra u ter Ze len ko se je v spo min slo ven ske ga li kov ne ga ob čin stva vti sni la kot moj stri ca ke ra mi ke. Nje ne »fi gu ri ne«, žen ske po do be v raz lič nih no šah, in šte vil ni dro bni de ko ra tiv ni iz del ki, kot so bro ške, so bi li ne koč iz jem no pri ljub lje ni. Sko raj po za bi li, spre gle da- li pa smo, da se je za pi sa la v slo ven sko umet no stno zgo do vi no kot pr va na ljub ljan ski aka de mi ji di plo mi ra- na ki par ka. S štu di jem na Aka de mi ji za upo dab lja jo čo umet nost, da nes ALUO, je kot štu den tka pr ve ge ne- ra ci je nad gra di la svo je ob vla do va nje ke ra mi ke in pod vod stvom Bo ri sa Ka li na osvo ji la kla sič no ki par sko zna- nje. Svoj li kov ni pe čat je da la tu di Kam ni ku. So nja Ra u ter Ze len ko se je ro di la 11. ju ni ja 1918 v No vem me stu. Pr ve šol ske ko ra ke je na re di la v Ku ma- no vem, v Ma ke do ni ji, ka mor se je dru ži na pre se li la, po- tem ko je oče pre vzel me sto okraj ne ga ve te ri nar ske ga re fe ren ta. Po se li tvi v Kam nik, ko je So nja na da lje va la šo la nje na Dr žav ni te hni ški sred nji šo li v Ljub lja ni, je sreč no na klju čje pri po mo glo, da je s svo jim pri ro je nim estet skim ču tom sto pi la na us tvar jal no pot. Ne koč je na mreč na šo li, kjer je po na sve tu star šev štu di ra la na ar hi tek ton sko-grad be nem od del ku, v klet nih pro sto rih od kri la ke ra mič ni od de lek. Le ta 1935, ko je dru ži na ku pi la v Kam ni ku dol go sa me va joč gra dič Na klan cu (Trut­ zberg,­ Ra­ u­ ter­ jev­ gra­ dič), pa ji je uspe lo pre pri ča ti star še in pro fe sor je, da se je iz dru ge ga let ni ka, kjer je si cer ve stno in na tan čno po us tvar ja la zi do ve, ome te in ope ke, pre pi sa la na umet ni ški od de lek in v šol skih le tih 1935–1938 pod okri ljem Fran ce ta Kra lja za če la us tvar ja ti pr ve li kov ne stva ri tve. Usme ril in oča ral ter pre poz na ven pe čat pa je nje ne mu opu su dal Fran ti šek Be ran, uči telj če ške ga ro du, ki je bil moj ster obli ko va- nja ke ra mi ke in ji je po sre do val po mem bna zna nja o te hno lo gi ji in prak tič ni ke­ ra­ mi­ ški ke mi ji. S po se bno na klo nje nos tjo se So nja Ra u ter Ze len ko spo mi nja še aka dem ske ga sli kar ja Goj mir ja An to na Ko sa, te daj na šo li pro fe sor ja pro sto roč ne ga in de ko ra tiv ne ga ri sa- nja. Šo la nje je za klju či la le ta 1938 kot edi na v let ni- ku. Na to jo je pot vo di la v Pra go, kjer je štu di ra la na eni od vo dil nih šol za ke ra mi ko, Vi so ki umet no o brt ni šo li (Vysoká ško la uměleckoprůmyslová U.M.P.R.U.M. ali Uměleckoprůmyslová ško la UPŠ). Sreč ni štu dent ski dne vi v ve le me stu pa so se iz te kli v ne mi ren za če tek dru ge sve tov ne voj ne. Po tem ko so vko ra ka li su det ski Nem ci, se je vr ni la do mov; voj na le ta je z dru ži no pre ži- ve la v Hru ši ci na Do lenj skem. Prav v teh ne mir nih le tih je za čel na sta ja ti njen opus, ki ga je na za čet ku zaz na- mo va lo iska nje kla sič ne li ni je zno traj for me re a li stič- ne ga por tre ta. Na sta la je ce la vr sta po dob v mav cu, med ka te ri mi iz sto pa por­ tret­oče­ ta. Por tret odli ku je jo do sto jan stven in po no sen po gled v da lja vo, di na mič no vzva lo va na po vr ši na in ele gan tna pa ti na ci ja. S por tre ti si je za čr ta la na dalj njo pot in po kon cu voj ne se je v iska nju po pol ne obli ke pri dru ži la štu den tom pr ve ge- ne ra ci je na no vi, kon čno slo ven ski li kov ni aka de mi ji v Ljub lja ni. Za hte ven štu dij so ople me ni ti li iz jem ni pro- fe sor ji in so šol ci, od ka te rih so ne ka te ri po sta li nje ni dol go let ni pri ja te lji, npr. Ja kob Sa vin šek in Le on Ho- mar. S Kar lom Ze len kom se je po di plo mi le ta 1949 po ro či la in po sta la sta ne lo člji va živ ljenj ska so pot ni ka. Us tvar ja nje je po sta lo vez in rde ča nit nju ne ga so bi va- nja. Kar lu Ze len ku je ele gan tna, vit ka po do ba ki par ke s tem ni mi la smi in oč mi po sta la ne u sah ljiv nav dih, o če mer v nju nem to plem do mu v Ljub lja ni pri ča jo ve li ki por tre ti iz raz lič nih let. V pi sa nem živ ljenj skem mo za i ku So nje Ra u ter Ze- len ko je ohra nil Kam nik po se bno me sto. K spo mi nom na mla dost in pr ve sa mo stoj ne ko ra ke, ki so se ne lo- člji vo po ve za li s sta ro dav nim me stom, se da nes ra da in po go sto vra ča; na nje nem obra zu se te daj za ri še ra hel na smeh. Če se ji v nje ni pri po ve di pri dru ži mo, se z lah ko to vzpne mo po klan cu pro ti Ža lam in od pre- mo vra ta spo mi nu, ko sta ime la za kon ca Ze len ko svoj pr vi ate lje v osem kot nem gra di ču s pet e li nom na stre- hi. Ta ko kot trut­ ztur­ nu pa sta za kon ca v pet de set ih in šest de set ih le tih 20. sto le tja vti sni la svoj pe čat še ke- ra mič ni to var ni Ke­ ra­ mi­ ka, zna me ni ti Šna blo vi (Schna- bel) to var ni, ki ji je sre di 19. sto le tja po sta vil te me lje Flor jan Kon šek. V ča su po sve tov ni go spo dar ski kri zi in dru gi sve tov ni voj ni, ki ji je sle di lo pre struk tu ri ra nje, sta po sku ša la to var ni vr ni ti ugled in z ne ka te ri mi dru- gi mi umet ni ki sno va la no ve mo ti ve in iska la ide je za ke ra mič ne iz del ke. Na to nas spo mi nja tu di pr vi za pis, ki ga za sle di mo o So nji Ra u ter Ze len ko, kjer je Vla di- mir Bar tol v član ku v ča so pi su Slo­ ven­ ski­ po­ ro­ če­ va­ lec­ (le to XV, št. 212, 10. sep tem ber 1954, str. 4) med dru gim za pi sal, da se Ze len ko va »udej­ stvu­ je­ ta­ v­umet­ no­obrt­ ni­stro­ ki« v »kam­ ni­ ški­ to­ var­ ni­Ke­ ra­ mi­ ka«. Pre- poz nal je nju no us tvar jal nost, ki je bi la »in­ ven­ ci­ oz­ na­ in­na­umet­ ni­ ški­ rav­ ni«. Čla nek je na stal ob raz sta vi v da naš njem raz sta vi šču Ve ro ni ka, ko so vzbu ja li po zor- nost šte vil ni estet sko iz de la ni pred me ti, zla sti bro ške iz po sli ka ne ke ra mi ke. In prav v okvi ru go spo dar ske raz sta ve le ta 1954 se je v pro sto rih »biv še Či tal ni ce« sku paj z aka dem ski ma ki par je ma Kar lom Ze len kom in Le vom (Le on) Ho mar jem pr vič pred sta vi la mla da aka- dem ska ki par ka. Vla di mir Bar tol je o nje nih raz stav- lje nih de lih za pi sal: »/.../­raz­ stav­ lja­ ra­ zen­oku­ sno­in­ iz­ naj­ dlji­ vo­ iz­ de­ la­ ne­ va­ ze­iz­ ključ­ no­ por­ tre­ te­ v­pla­ sti­ ki.­ In­to­po­ ve­ či­ ni­por­ tre­ te­otrok.­Obraz­in­iz­ raz­otro­ ka­sta­ še­moč­ no­ne­ do­ loč­ na,­ ka­ rak­ ter­ je­ko­ maj­ da­ na­ ka­ zan,­ /.../.­So­ nja­Ra­ u­ ter­Ze­ len­ ko­re­ šu­ je­te­te­ hnič­ no­ umet­ ni­ ške­te­ ža­ ve­s­tem,­da­se­dr­ ži­čim­bolj­ver­ ne­upo­ do­ bi­ tve­ ob­ jek­ ta.­Ta­ve­ za­ nost­ na­kon­ kret­ ni­ ob­ jekt­ji­kaj­ pa­ da­ne­ do­ vo­ lju­ je­ svo­ bo­ dne­ ga­ iska­ nja­in­re­ še­ va­ nja­ či­ sto­ki­ par­ skih­pro­ ble­ mov.­ To­ da­njen­žen­ ski­ma­ te­ rin­ ski­ in­ stinkt­ji­ omo­ go­ ča­ vživ­ lja­ nje­ v­otro­ ško­du­ šev­ nost­ in­ta­ ko­di­ ha­ jo­ te­nje­ ne­otro­ ške­gla­ vi­ ce­pri­ stno­otro­ ško­živ­ lje­ nje,­ kar­ do­ se­ ga­s­svo­ jim­le­ pim­ki­ par­ sko­ te­ hnič­ nim­ zna­ njem.«­ (Vla di mir Bar tol: Tri­ je­umet­ ni­ ki­ raz­ stav­ lja­ jo­ v­Kam­ ni­ ku) Iz za pi sa ne ga od se va, da je bi la mla da umet ni ca te- daj tik pred pol nim raz cve tom svoj ske ga iz ra za. Opa- zen je bil še vpliv pro fe sor ja, ne le v ide a lu pla stič ne ga slo ga, am pak tu di v ob ču te nju le pot ne ga ide a li zma, ki je ta ko iz ra zi to za i gral na por tre tih otrok. To da tre- 266Pesniki in slikarji 267 Por­ tret­oče­ ta­(1944),­pa­ ti­ ni­ ra­ ni­ma­ vec,­za­ se­ bna­last. ­Fo­ to:­To­ maž­La­ u­ ko.nu tek je bil nad vse po mem ben, saj je s svo ji mi de li pre pri ča la kot ki par ka, žen ska na mo škem po dro čju. Pri tem po se bej opo zo ri mo na­Por­ tret­de­ kli­ ce, ki nam pred stav lja si jaj no po do bo, iz ve de no v za htev nem ki- par skem po stop ku, pri ka te rem je »ma­ te­ ri­ al­ (ka­ rar­ ski­ mar­ mor)­ od­ vze­ ma­ la« z na tan čnim in pre miš lje nim kle- sa njem. Z do zo re va njem pla stič ne ob čut lji vo sti je hi tro sto pi la v ko rak z ve čjo ose bno ki par sko iz raz nos tjo in se spro sti la v ose bni in ter pre ta ci ji vi dne re al no sti, ki je naj bolj zaz ve ne la prav v ke ra mi ki. Od po e ti zi ra ne- ga re a li zma, ki ga je zaz na mo val le pot ni ka non, se je vse bolj usmer ja la v sti li za ci jo in po vr šin sko obrav na vo us tvar je ne po do be, zla sti fi gur in peč nic ter re li e fov. Su ve re no je ure sni če va la opus plo ske ke ra mi ke, re li- e fa in t. i. sta tu a rič ne, pro sto sto je če ke ra mi ke, ime- no va ne tu di fi gu ri ni, in si cer v svoj ski pre či šče ni li kov- ni go vo ri ci, ki se je opr la na ak tu al ne to ko ve, zgle de, pov ze te iz pred­ kul­ tur in ar ha ič ne ga ki par stva. Na stal je ob se žen in raz no lik ci kel fol klor no oz na če nih mo- ti vov, ka te rih glav ni no se stav lja jo ke ra mič ne fi gu ri ne, si jo če, sve tle če in pi sa ne, z na sme hi ele gan tnih in vit kih po stav, sti li zi ra ne v osnov nih fi zič nih čr tah, ka- kor so us tre za le še ve dno ži ve mu, a na Slo ven skem ne po se bno ce nje ne mu fran co ske mu slo gu. Po se bno po zor nost si za slu ži jo kva li tet ne, ne le moj str ske fi gu- re, ki v je dru pred stav lja jo ano nim ne, a hkra ti vsa ko v svo ji av to nom no sti in in di vi du al no sti za je te žen ske, mla den ke, za to plje ne v mi sli, od vr nje nih po gle dov, re- sno bne, v ne u lov lji vo za zr tih oči, sre di oprav kov, no- še nje cu le s pri del kom za trg, ma li ce za mo ške čla ne dru ži ne na po lju. Iz de la ne so v te hni ki en­ go­ be, har mo- nič no to ni ra ne, kar je omo go ča la ne po tvor je na ilov - na ta bar vna ska la, ki se ga od pe šče nih to plih to nov do ele gan tnih si vin; te so na to pre pre dli zna čil ni vre zi, než ni in va lu jo či, spro šče ni v lah kot nem te ku, ki po- us tva ri jo bo gas tvo in da nes po zab lje no le po to no še, ki jo je ple me ni ti la ru ta. Nje ne fi gu re, ki so se ro di le v pro stor, so po se li le tu di njen svet, ki ni ušel dvo di men- zi o nal no sti, na ne koč iz jem no po pu lar nih, na vsa kem ko ra ku pri sot nih žen skih bro škah, sli ka nih krož ni kih in plo šči cah, v re li e fu, ki se je tr gal v pro stor, so zno va do bi le si jaj dra go ce nih pred me tov, ki so se s po slov no spret nos tjo raz ši ri le in raz ve se li le tu di ame ri ški in ne le ne koč ve lik ju go slo van ski trg. Us tvar jal ni ne mir je So njo Ra u ter Ze len ko vzpod bu jal k sa mo stoj ne mu us- tvar ja nju, zla sti po tem, ko je po aka de mi ji pre ne ha la za če to pro fe sor sko pot na Sred nji šo li za obli ko va nje v Ljub lja ni. Že te daj je naj ra je de la la v te ra ko ti, saj je spoz na la, da ji prav ta sta ro dav ni to pel in gnet ljiv ma- te ri al, ki za si je v svo ji očar lji vi pr vin sko sti po žga nju, omo go či, da se je svo bo dno in spro šče no pre pu sti la obli ko va nju la stne ga estet sko do vr še ne ga sve ta fi gur. Za ži vel je svet mla denk in že na, ki jim je žga nje pri žga- lo luč živ lje nja, bar vo in vča sih tu di lesk, tak šne pa so se mno žič no po da le v svet. So nja Ra u ter Ze len ko ži vi od le ta 1960 sku paj s svo- jo dru ži no v Ljub lja ni – le ta 1951 je ro di la si na Ro ka in 1957 hčer ko Ni no. Do bi la je sta tus svo bo dne umet ni- ce in več krat raz stav lja la, naj ra je s Kar lom Ze len kom. Med pred sta vi tva mi nje ne ga opu sa iz sto pa raz sta va, ki jo je le ta 1991 pri pra vi la Be ba Jen čič v Go renj skem mu ze ju Kranj. Sku paj s hčer ko Ni no je umet ni ca te daj po ka za la pre gle den iz bor svo jih del, kar je omo go či lo ja sen vpo gled v nje no umet ni ško mi sel (v ka ta lo gu je njen li kov ni cre do pov zel Fran ce Me se snel). Ob nje nem de vet de set em roj stnem dne vu le ta 2008 pa smo jo v Kam ni ku pred sta vi li na raz sta vi Se­ dem­slo­ ven­ skih­ ki­ park­v­ob­ dob­ ju­1918–1945, in si cer kot pr vo aka dem- sko ki par ko slo ven ske li kov ne aka de mi je. S svo jim štu- di jem in vne to us tvar jal nos tjo je oz na ni la nov čas, čas šte vil nih slo ven skih umet nic. So nja Ra u ter Ze len ko je na če lu ti ste žen ske ge ne ra ci je, ki se je otre sla pred- sod kov in svo bo dno sto pi la na umet ni ško pot. 268 269 Por­ tret­de­ kli­ ce­(1948),­mar­ mor,­za­ se­ bna­last.­ Fo­ to:­To­ maž­La­ u­ ko. Že­ na­s­cu­ lo­na­gla­ vi­(1980)­in­Že­ na­s­ša­ lom­pre­ ko­ro­ ke­(1984),­en­ go­ ba,­za­ se­ bna­last.­ Fo­ to:­To­ maž­La­ u­ ko. 270Fi­ gu­ ra­s­krož­ ni­ kom­na­gla­ vi­(1982),­en­ go­ ba,­za­ se­ bna­last.­ Fo­ to:­To­ maž­La­ u­ ko. 271 Naš pogovorFranc­Sve­ telj,­pu­ bli­ cist­ Gro­ har­ je­ va­11,­Kam­ nik De­ set­ le­ tje­tvor­ ne­ ga­­so­ de­ lo­ va­ nja­med­­Kam­ ni­ kom­in­Tro­ fa­ i­ a­ chom Po go vor z žu pa no ma pri ja telj skih mest To ne tom Smol ni kar jem in Au gu stom Wagnerjem Av gu sta 2009 je mi ni lo de set let, od kar je bi la v Tro- fa i a chu, maj hnem me stu na av strij skem Šta jer skem, pod pi sa na li sti na o par tner stvu med Kam ni kom in Tro- fa i a chom. Obe me sti je po ve za la sku pna uso da ta krat- ne kam ni ške smo dni šni ce, ki so jo med pr vo sve tov no voj no, le ta 1914, sku paj z de lav ci pre se li li v Tro fa i ach. V de set ih le tih po bra te nja je so de lo va nje med me- sto ma pre ra slo osnov ne okvi re in za je ma šte vil ne rav ni – od so de lo va nja ob čin skih uprav do pri ja telj skih sre- čanj ob ča nov, mla di ne in osnov no šol cev. V teh le tih so se raz vi la šte vil na pri ja telj stva, ki pred stav lja jo do bro pod la go za na dalj nje so de lo va nje, raz vi lo se je so de lo- va nje med raz lič ni mi druš tvi: kul tur ni mi, špor tni mi, ga- sil ski mi, med izo bra že val ni mi in osta li mi usta no va mi, kot so šo le, mu ze ji, na tu ri stič nem po dro čju, itd. Uspe šno in plo dno so de lo va nje med Kam ni kom in Tro fa i a chom, ki že od le ta 1998 so de lu je tu di z ir skim me stom Clon mel, je bi lo eno od te me ljnih raz lo gov, da sta obe me sti od Sve ta Evro pe pre je li evrop sko di plo- mo in evrop sko za sta vo. K uspe šne mu raz vo ju so de lo va nja sta ve li ko pri- spe va la žu pa na Tro fa i a cha Au gust Wagner in Kam ni- ka An ton To ne Smol ni kar. Za to je ob či na Kam nik ob ob čin skem praz ni ku mar ca 2009 po de li la Au gu stu Wagnerju spo min sko priz na nje, žu pa nu Kam ni ka Smol ni kar ju pa so ok to bra 2009 na slo ve sno sti ob de- set let ni ci so de lo va nja v Tro fa i a chu po de li li ča stni pr - stan me sta Tro fa i ach. Ob tej pri lož no sti smo obe ma žu pa no ma, Wagnerju, ki je no vem bra 2009 za klju čil šest najsto le to ne po- klic ne ga žu pa no va nja in od šel v po koj kot di rek tor ko- mu nal ne ga po dje tja, in An to nu To ne tu Smol ni kar ju, ki bo ok to bra 2010 za klju čil svoj če tr ti šti ri let ni man dat, po sta vi li ne kaj vpra šanj kot po skus pri mer ja ve nju nih bo ga tih iz ku šenj na po dro čju de lo va nja lo kal ne sa mo- u pra ve v obeh dr ža vah. Na­krat­ ko,­pro­ si­ mo,­ pred­ sta­ vi­ te­ svo­ jo­ob­ či­ no­in­njen­ po­ lo­ žaj­v­dr­ ža­ vi. Wagner: Me sto Tro fa i ach le ži v sre di šču de že le Šta jer ske. Je na se lje s po vr ši no 5,3 km 2 in 8000 pre bi val ci. Smol ni kar: ­Ob či na Kam nik so di med ve čje, saj med 210 slo ven- ski mi ob či na mi po po vr ši ni zav ze ma dva najsto me sto, s sko raj 29.000 pre bi val ci pa se po zad njih po dat kih uvr šča na 16. me sto. Nje na pro stor ska ume šče nost ima šte vil ne pre dno sti, pa tu di sla bo sti. Bli ži na glav - ne ga me sta Ljub lja ne in go spo dar sko raz vi tih so sed- njih ob čin, do bra med se boj na pro met na po ve za va za- go to vo pri na ša jo pre dno sti, pred vsem kar za de va »trg de lov ne si le« in med se boj no po ve zo va nje pri grad nji in fras truk tu re. Nje na raz šir je nost v ob mo čju pod Kam- ni ški mi pla ni na mi, v Tu hinj sko do li no, pro ti Men ge ške- mu po lju pa za hte va ob sež ne na lo ge, pred vsem ko gre za grad njo in vzdr že va nje cest, za go tav lja nje zdra ve pit ne vo de, grad njo ka na li za cij skih si ste mov. Vsa le ta žu pa no va nja sem si pri za de val vsem ob ča nom ob či- ne za go to vi ti ena ko mer nej ši raz voj, po go je živ lje nja in bi va nja pa čim bolj ize na či ti. Mno go krat sem na slo ve- sno stih ob od pr tjih cest in vo do vo dov de jal, da ima jo pre bi val ci v me stu tr go vi ne, oči šče ne ploč ni ke, šo le in vrt ce, ta ko re koč vse na pra gu, ni ma jo pa son ca, ptič- je ga pet ja, či stej še ga zra ka, ta ko kot ti sti v hri bo vi tih, kmeč kih pre de lih. Ne­ kaj­be­ sed­o­man­ da­ tu­ in­pri­ stoj­ no­ stih­ žu­ pa­ na­–­ali­ se­je­vlo­ ga­žu­ pa­ na­v­ob­ dob­ ju­va­ še­ ga­žu­ pa­ no­ va­ nja,­ ki­ ga­oprav­ lja­ te­ pet­ najst­ (Smol­ ni­ kar)­ ozi­ ro­ ma­ šest­ najst­ let­(Wagner),­ kaj­spre­ mi­ nja­ la?­ Kdo­vo­ li­ozi­ ro­ ma­ime­ nu­ je­žu­ pa­ na?­ Wagner: Slu žba žu pa na je ča stna fun kci ja in žu pan pred- stav lja me sto in ob čin ski svet nav zven. Pre bi val ci vo li- jo na vo li tvah v ob čin ski svet eno izmed kan di di ra jo čih strank in s tem tu di čla ne ob čin ske ga sve ta. Ob čin ski svet po tem vo li, na pre dlog stran ke, ki je do bi la naj več gla sov, žu pa na. Smol ni kar: Po osa mo svo ji tvi Slo ve ni je v le tu 1991 sta vla da in dr žav ni zbor pri prav lja la za ko no da jo za spre mem bo odno sov na po dro čju ob čin oz. lo kal ne sa mo u pra ve. Ta ko so bi le je se ni 1994. le ta pr ve več stran kar ske vo li tve v ob čin ske sve te in ne po sre dne vo li tve žu pa- na. Ob či na Kam nik je iz vo li la 31 svet ni kov ob čin ske ga sve ta, ob čin ski svet je izmed se be iz vo lil pred se dni ka. Ta je šti ri le ta vo dil se je ob čin ske ga sve ta, žu pan pa je bil sa mo v vlo gi iz vr šil ne obla sti. S spre mem bo za- ko no da je se je spre me ni la vlo ga žu pa na, ki je do bil tu di na lo go vo de nja ob čin ske ga sve ta. Le ta 1999 se je šte vi lo ob čin skih svet ni kov zma njša lo za 2, saj se je od ob či ne Kam nik od ce pil del in na sta la je no va ob či- na Ko men da. Sam sem bil že le ta 1994 za žu pa na iz vo ljen ne- stran kar sko, to je z za kon sko do lo če nim šte vi lom pod- pi sov ob ča nov. S pod pi si ob ča nov sem šel na vo li tve tu di v na sled njih treh man da tih. Ali­je­mo­ go­ če­ in­pod­kak­ šni­ mi­ po­ go­ ji­oprav­ lja­ ti­ dol­ žnost­žu­ pa­ na­tu­ di­ne­ po­ klic­ no.­ Kak­ šno­vlo­ go­ima­ jo­ pod­ žu­ pa­ ni­ pri­vo­ de­ nju­ob­ či­ ne?­Ali­so­kak­ šne­za­ kon­ ske­ovi­ re­gle­ de­zdru­ žlji­ vo­ sti­ fun­ kci­ je­žu­ pa­ na,­de­ ni­ mo­z­ vo­ de­ njem­po­ dje­ tja­in­po­ do­ bno? Wagner: Fun kci ja žu pa na je ča stna in za to iz ključ no ne pro fe- si o nal na. Dru gi žu pan ali pod žu pan za sto pa žu pa na pri raz lič nih re pre zen ta tiv nih ak tiv no stih. Kot na me stnik se po jav lja sa mo pri da ljši od sot no sti žu pa na (bo le zen, 272Naš pogovor 273 Naš pogovor do pust). O na do me šča nju mo ra ob ve sti ti nad re je ne, to je vod stvo okro žja. Žu pan je lah ko isto ča sno po sla nec v par la men tu. Pri svo ji slu žbe ni fun kci ji je lah ko ne o me je no de ja ven. Smol ni kar: Za ko no da ja je pre pu sti la žu pa nu oz. ob čin ske mu sve tu, da oprav lja žu pan sko vlo go tu di ne po klic no. To je opre de lje no tu di v sta tu tu ob či ne in sam sem iz ko- ri stil to mož nost, saj sem pr va šti ri le ta ob či no vo dil ne po klic no. Še ve dno sem bil za po slen na TV Slo ve- ni ja kot no vi nar go spo dar skih od daj, ure dnik in av tor še da nes od mev ne od da je 10.000 obra tov. Ko sem bil pr vič iz vo ljen, prav za prav nih če ni ve del, kaj po me- ni žu pa no va nje, kaj po me ni lo kal na sa mo u pra va, z ne pro fe si o nal nim žu pa no va njem pa sem si prav za to za dr žal de lov no me sto na TV Slo ve ni ja. Ob dru gi iz vo- li tvi za žu pa na sem oce nil, da dvoj ne vlo ge, pred vsem za ra di ve li ke ob či ne, ob sež nih na log, ne mo rem več pre vze ti, za to sem se odlo čil za po klic no oprav lja nje fun kci je žu pa na. Kar za de va zdru žlji vost fun kci je, npr. z vo de njem po dje tja, je v Slo ve ni ji za ko no da ja pre cej stro ga. Ob ču- do val sem ko le ga Av gu sta Wagnerja, ki je bil ob žu pa- no va nju vsa le ta tu di di rek tor Ko mu nal ne ga po dje tja. Obe vlo gi je do bro oprav ljal, bil je pri ljub ljen. Ko mi je go vo ril o svo jem ose bnem do hod ku, sem bil več krat pre se ne čen, saj sta mu dve fun kci ji pri ne sli ne kaj krat ve čjo pla čo od mo je. Ka­ ko­se­ sta­ va­in­ak­ tiv­ nost­ ob­ čin­ ske­ ga­ sve­ ta­vpli­ va­ ta­ na­učin­ ko­ vi­ tost­ obli­ ko­ va­ nja­ in­re­ še­ va­ nja­ raz­ voj­ ne­ pro­ ble­ ma­ ti­ ke­ v­ob­ či­ ni?­(Ob­ čin­ ski­ svet­ob­ či­ ne­Kam­ nik­z­ 28.000­pre­ bi­ val­ ci­ šte­ je­29­čla­ nov,­ob­ čin­ ski­ svet­Tro­ fai­ a­ cha­pa­pri­do­ brih­8.000­pre­ bi­ val­ cih­24­čla­ nov!)Wagner: Šte vi lo čla nov ob čin ske ga sve ta je do lo če no s šta- jer skim ob čin skim za ko nom in zna ša za ob či ne z do 10.000 pre bi val ci 25 čla nov. Čla ni ob čin ske ga sve ta se vo li jo po d’Hon to vem si ste mu, skla dno z vo lil nim re zul ta tom se svet ni ška me sta raz de li jo med stran ke. Pri 25 čla nih ob čin ske ga sve ta je za ob čin sko pred- stav niš tvo re zer vi ra nih pet man da tov, in si cer žu pan, dva pod žu pa na in dva svet ni ka. Na pod la gi vo lil ne ga re zul ta ta iz le ta 2005 je teh pet mest do de lje nih So- cial no de mo krat ski stran ki. Raz voj ob či ne vo di jo po li ti ki, vo dil ni ura dni ki in zu- na nji stro kov ni so de lav ci. Ti odlo ča jo tu di o fi nan čnem na čr tu in o krat ko roč nih in dol go roč nih pro jek tih. Smol ni kar: Pr ve tri man da te ni sem pri pra vil ko a li cij ske po god- be, tem več sem že lel pred vsem pri naj po mem bnej- ših raz voj nih usme ri tvah do se či kar naj ve čje so gla sje vseh po li tič nih strank v ob čin skem sve tu. Z ar gu men ti sem jih sku šal pre pri ča ti, da so pred vsem stro kov ne usme ri tve ti ste, ki za go tav lja jo raz voj, da so po li tič ne odlo či tve si cer všeč ne, a mno go krat ne od te hta jo dru- gih ar gu men tov. V ve či ni pri me rov mi je to tu di uspe va- lo, ta ko da sem po no sen, kar smo sku paj za Kam nik in Kam ni ča ne po sto ri li. Ob či na Kam nik je tu di po tej stra ni v slo ven skem pro sto ru po sta la pre poz nav na kot hi tro raz vi ja jo ča se ob či na. V če tr tem man da tu, ki se iz te ka, sem pr vič obli ko val kan di dat no li sto za svet ni- ke ob čin ske ga sve ta: Li sta To ne ta Smol ni kar ja – Za Kam nik. Iz vo lje nih je bi lo 6 svet ni kov, prav to li ko kot LDS in SDS. S ko a li cij sko po god bo, ki smo jo pod pi sa li Li sta To- ne ta Smol ni kar ja, LDS in svet ni ki SMS, sa mo stoj ni svet nik To ne Šuš tar, Obrt no-po djet ni ška li sta in Ze le na stran ka, sku ša mo obli ko va ti usme ri tve, ki smo jih za- pi sa li v pred vo lil nih do ku men tih in ko a li cij ski po god bi. Več krat po u dar jam, da to ni so sa mo usme ri tve ko a li ci- je, am pak že li mo kar naj bolj pri slu hni ti »te re nu« in raz- voj nim za hte vam. Žal opo zi cij ski svet ni ki mno go krat ne ra zu me jo vlo ge ko a li ci je v so do bni de mo kra ci ji, vse pre več krat so pro ti po sa mez nim vse bi nam sa mo za to, da so pro ti. Kaj­lah­ ko­re­ če­ te­o­pri­ stoj­ no­ stih­ ob­ či­ ne­kot­obli­ ke­lo­ kal­ ne­sa­ mo­ u­ pra­ ve?­ Ali­so­te­us­ trez­ no­ raz­ po­ re­ je­ ne­ med­ dr­ ža­ vo­in­ob­ či­ no?­Na­ka­ te­ rih­po­ dro­ čjih­ bi­bi­ lo­po­va­ šem­mne­ nju­ob­ či­ nam­ tre­ ba­da­ ti­več­pri­ stoj­ no­ sti­ in­se­ ve­ da­za­ go­ to­ vi­ ti­tu­ di­več­de­ nar­ ja? Wagner: V osno vi ve lja, da je ob či na te melj vse ga raz vo ja, po ve za va med de že lo, zvez no oblas tjo in lo kal no rav - ni jo. Za ko ni, ured be in pra vi la so za pi sa ni v dr žav nih, de žel nih za ko nih in ured bah. S stra ni t. i. vi šjih obla sti je ve dno več na log pre ne se nih na lo kal no oblast, pred- vsem na so ci al nem po dro čju. Na ža lost pa se fi nan čna sred stva za ta na men v ob čin skem pro ra ču nu ve dno bolj ma njša jo. Po tre bno bi bi lo ra zmiš lja ti o no vih vi rih fi nan ci ra nja za če da lje ve čji ob seg de lo va nja. Smol ni kar: V mi nu lih pet najst ih le tih od uve lja vi tve lo kal ne sa- mo u pra ve se je mno go krat spre me ni la za ko no da ja, še po se bej na po dro čju fi nan ci ra nja in pre no sa na log. Naj več krat nam je dr ža va na lo ži la no ve ob vez no sti, ni pa za go to vi la do dat nih fi nan čnih sred stev. Ne koč smo go vo ri li o pri mer ni po ra bi, za go tov lje ni po ra bi, da nes go vo ri mo o gla va ri ni, ki do lo ča pri spe vek dr ža ve na po sa mez ne ga ob ča na. V pro ra ču nu za le to 2010 to po me ni 550 evrov let no za vsa ke ga Kam ni ča na, ki je stal no pri jav ljen v ob či ni. Raz li ko do 24 mi li jo nov evrov vi so ke ga pro ra ču na pa mo ra mo po kri ti z iz vir ni mi pri- hod ki, kjer naj ve čji de lež pred stav lja ta na do me sti lo za upo ra bo stav bne ga zem lji šča in ko mu nal ni pri spe vek ob grad nji ob jek tov. Zla sti v raz pra vah o obli ko va nju po kra jin v mi nu lih le tih smo žu pa ni iz po stav lja li vpra ša nje fi nan ci ra nja ob čin in pre no sa pri stoj no sti na ob čin ski oz. po kra- jin ski ni vo. Mi slim, da bi po kra ji ne mo ra le od pra vi ti dvoj nost, pred vsem na po dro čju ure ja nja pro sto ra. Kot pri mer več krat ome njam pri pra vo in spre je ma nje ob čin skih pro stor skih na čr tov oz. iz ved be nih ak tov (OPPN oz. nek daj za zi dal nih na čr tov), ki sta v do me ni ob čin, dr ža va (mi ni strs tva in uprav ne eno te) pa mno- go krat pre ma lo ra zu me raz voj ne na čr te, nuj nost re še- va nja po sa mez nih pro ble mov, pre ma lo je vpe ta v lo- kal na do ga ja nja. Naj ve čja sla bost je za go to vo po dro čje go spo dar- stva, saj Za kon o fi nan ci ra nju ob čin ne za go tav lja sred- stev za po spe še va nje go spo dar ske ga raz vo ja oz. usta- nav lja nje no vih de lov nih mest. Kljub te mu smo sku ša li vsaj pri obli ko va nju pro sto ra in za go tav lja nju dru gih pro stor skih po go jev (še po se bej na po dro čju tu ri zma) za go to vi ti kar naj več de lov nih mest. Ka­ te­ rim­raz­ voj­ nim­ vpra­ ša­ njem­ je­vaš­ob­ čin­ ski­ svet­v­ ča­ su­va­ še­ ga­žu­ pa­ no­ va­ nja­po­ sve­ til­naj­ več­po­ zor­ no­ sti? Wagner: Raz lič ne re gi o nal ne in nad re gi o nal ne kot tu di med- na ro dne štu di je ka že jo na še ve dno mo čen trend pre- se lje va nja v re gi je oko li glav nih de žel nih mest. Uspe lo nam je de lo va ti v skla du s te mi to ko vi in ta ko smo ob in ten ziv ni sta no vanj ski grad nji za go to vi li us trez no kva- Pod­ pis­li­ sti­ ne­o­par­ tner­ stvu­30.­av­ gu­ sta­1999­v­Tro­ fa­ i­ a­ chu.­Fo­ to:­Franc­Sve­ telj. Ude­ le­ žen­ ci­ ju­ bi­ lej­ ne­slo­ ve­ sno­ sti­ iz­Kam­ ni­ ka,­ Clon­ me­ la­ in­Tro­ fa­ i­ cha­ so­si­la­ ni­ogle­ da­ li­zna­ me­ ni­ ti­ ru­ dnik­že­ le­ zo­ ve­ru­ de­v­Erz­ ber­ gu,­iz­ka­ te­ re­so­iz­ de­ la­ ne­tu­ di­trač­ ni­ ce­na­kam­ ni­ ški­pro­ gi.­Fo­ to:­Franc­Sve­ telj. 274Naš pogovor 275 Naš pogovor li tet no in fras truk tu ro in z njo po ve za no kva li te to živ lje- nja. Tu di v pri hod nje na me ra va mo po sve ča ti ve li ko po- zor nost na po ve da ne mu raz vo ju pre se lje va nja, pred- vsem z ino va tiv ni mi, do bro pre miš lje ni mi po se gi na po dro čju bi va nja, kul tu re, var stva otrok in izo bra že va- nja. Smol ni kar: Za kon o lo kal ni sa mo u pra vi na me nja ob či nam ob- sež ne na lo ge, pred vsem na po dro čju za go tav lja nja zdra ve pit ne vo de, va ro va nja oko lja, za go tav lja nja mest in so fi nan ci ra nja v otro škem var stvu, na po dro čju in ve- sti cij in po kri va nja ma te ri al nih stro škov v osnov nih šo- lah. To so bi la tu di iz ho di šča pri vsa ko let nih pri pra vah ob čin ske ga pro ra ču na. Ob mo jem pri ho du le ta 1995 je bi la že pod pi sa na po god ba za grad njo osnov ne šo le Šmar tno, na da lje va li smo z obno vo in do zi da vo OŠ Ma- ri je Ve re na Du pli ci, pred le ti kon ča li obno vo in pri zi dek ter zgra di li no vo te lo va dni co OŠ Stra nje. Pri ča ku jem, da bo mo še v le toš njem le tu pri če li z grad njo no ve OŠ Fra na Al bre hta. Tu di po god ba za grad njo vrt ca v No- vem tr gu je že bi la pod pi sa na, ka sne je smo zgra di li vr tec na Pe ro vem, v Šmar tnem v Tu hi nju, v Mot ni ku in obno vi li šte vil ne od del ke. Ob tem ni smo po za bi li tu di na otro ška igri šča, špor - tne po vr ši ne, ke glja či in strel ci so do bi li no ve pro sto re, ogrom no de nar ja smo vlo ži li v obno vo pla val ne ga ba- ze na. Kam ni ška Bis tri ca je tu di po za slu gi grad nje ki lo me- trov ka na li za cij skih si ste mov po sta la ena naj či stej ših rek pri nas, prek 19.000 pre bi val cev oskr bu je mo z zdra vo pit no vo do iz za je tja Iver je. Sku paj z dr ža vo smo uspe li obno vi ti re gi o nal no ce- sto sko zi Tu hinj sko do li no, raz ši ri ti ob voz ni co, ure di ti Ljub ljan sko ce sto, zad nja le ta na me nja mo ve li ko de- nar ja za grad njo var nih šol skih po ti. Ni mi ni lo le to, da ne bi slav no stno od pr li ki lo me tre in ki lo me tre obnov - lje nih cest. Obnov lje ni Dom kul tu re je po mem bno oži vel kul tur- no do ga ja nje, tu so na šli svo je pro sto re mla di, me sto sku ša mo oži vi ti s šte vil ni mi vse bi na mi. Še bi lah ko naš te val pro jek te, ki smo jih do kon ča li ali pa so še v te ku, saj več krat po u dar jam, da se vse- ga ne da po sto ri ti na en krat, da je po tre ben čas, da so po tre bna tu di le ta, da od idej pri pe lje mo in ve sti ci jo do otvo ri tve. Ob tem pa mo ram po u da ri ti, da kljub ve li kim vla ga- njem v ko mu nal no in fras truk tu ro in raz voj dru žbe nih de jav no sti ob či na da nes ni za dol že na in v tem po gle du bo do čim ro do vom se da nja ob čin ska upra va ne pu šča no be nih ob vez no sti. Ka­ ko­je­or­ ga­ ni­ zi­ ra­ na­ va­ ša­ob­ čin­ ska­ upra­ va,­ste­za­ do­ vo­ ljni­z­nje­ no­ka­ drov­ sko­ za­ sed­ bo­ in­učin­ ko­ vi­ tos­ tjo­ de­ la? Wagner: Ob čin ska upra va sa me se be ne vi di v vlo gi za ko no- da jal ca, am pak ve dno bolj kot uslu žben ca za pre bi val- ce in pre bi val ke me sta Tro fa i ach. Za raz lič ne na lo ge za dol že ni za po sle ni oprav lja jo svo je de lo pre ko svo jih ob vez no sti, z ve li kim ve se ljem ter v za do volj stvo ob ča- nov in tu di po li tič nih fun kci o nar jev. Lah ko bi se iz ra zi li z be se da mi ene ga od me šča nov: »V na šo me stno hi šo rad pri ha jam.«Smol ni kar: Ko sem pre vzel pr vi man dat, sem bil pre cej ne bo- gljen, saj je le ne kaj za po sle nih osta lo na nek da nji ob či ni Kam nik, ve čji del se je od se lil na no vo na sta lo uprav no eno to. Za čel sem z ne kaj več kot 20 za po sle- ni mi, brez prav ni ka, pov preč na izo braz ba ni do se ga la šeste sto pnje. Z le ti so se na lo ge po ve če va le, spre me- nje na za ko no da ja je za hte va la do dat ne za po sle ne, za to se je kre pi la tu di ob čin ska upra va. Da nes nas je sku paj s pod žu pa no ma, Ru di jem Pfaj far jem in Bra ne- tom Go lu bo vi čem, 52. Pri iz bo ru za no ve so de lav ce smo upoš te va li za- ko no da jo in s tem krep ko dvig ni li izo braz be no ra ven, če prav vem, da ti sti, ki so naj bolj na uda ru in no si jo naj ve čje bre me ure sni če va nja na log, v pri mer ja vi z za- po sle ni mi na dru gih po dro čjih ni so do volj pla ča ni. Za to je tež ko naj ti lju di, ki bi ob še bolj zag na nem de lu de- la li več, bo lje, za bo ljše pla či lo. Mno go krat re čem, da mi vča sih tu di po lo vi ca za po sle nih ne sle di pri mo jih za hte vah, že ljah in na lo gah, saj moj de lov nik ni ve zan na evi den ti ra nje pri ho dov in od ho dov ob vsto pu v ob- čin sko hi šo. Ka­ ko­se­va­ ša­ob­ či­ na­po­ ve­ zu­ je­ z­osta­ li­ mi­ob­ či­ na­ mi­ v­ re­ gi­ ji­in­na­ka­ te­ rih­po­ dro­ čjih­ se­ta­po­ ve­ za­ nost­ naj­ bolj­ odra­ ža? Wagner: So de lo va nje s so sed nji mi ob či na mi v ve či ni pri me- rov do bro fun kci o ni ra. Raz li ko va ti mo ra mo med za kon- sko do lo če nim so de lo va njem, kot je rav na nje z od pad- ki, na po dro čju so ci al ne var no sti in ura dni ških za dev. Ob tem ob sta ja tu di ve li ko šte vi lo do dat nih do go vo rov, kot so na pri mer po let no var stvo za naj mlaj še, či šče- nje sne ga, vza jem na po moč pri de lov nih stro jih in izme nja va stro kov ne ga ka dra. V zad njem ča su je bi- la na pre dlog de že le usta nov lje na za kon sko do lo če na sku pnost ob čin v obli ki re gi o nal ne zve ze, s po u dar kom na lo kal ni raz voj ni stra te gi ji. Smol ni kar: Vsa le ta žu pa no va nja si pri za de vam, da mo ra mo pred vsem žu pa ni se ver no ljub ljan skih ob čin pri naj po- mem bnej ših pro jek tih na sto pa ti enot no. Za to smo se do go vo ri li za so de lo va nje v t. i. »po djet ni re gi ji«, kjer išče mo sku pne od go vo re v okvi ru ljub ljan ske ur ba ne re gi je in v po go vo rih z vla do. Po re čje Kam ni ške Bis- tri ce nam je okvir so de lo va nja, ki so ga za sta vi li že mo ji pred ho dni ki (Cen tral na či stil na na pra va Dom ža le - Kam nik, ce stne po ve za ve, že lez ni ca, oko lje var stve ni pro ble mi). Za ve da mo se, da ljub ljan sko sta ti stič no re- gi jo v ve li ki me ri po o seb lja Ljub lja na, za to mo ra mo bi ti enot ni in moč ni, še zla sti ko gre za mož nost pri do bi- va nja evrop skih sred stev. Od go vor tej »ne mo či« je tu di vklju či tev Kam ni ka v raz voj no par tner stvo Sr ce Slo- ve ni je s se de žem v Li ti ji, v okvi ru ka te re ga že tri le ta uspe šno so de lu je mo. Tu di za to smo bi li ob raz pra vah o obli ko va nju slo- ven skih po kra jin enot ni, da ne so di mo v osred njo slo- ven sko po kra ji no sku paj z Ljub lja no, saj tu di se da nji iz ra ču ni za to sta ti stič no re gi jo ka že jo, da smo de set- krat manj ogro že na re gi ja kot Prek mur je. To pa po me- ni, da smo ze lo pri kraj ša ni pri pri do bi va nju evrop skih sred stev. O teh pro ble mih se več krat po go var jam na de lov- nih sre ča njih v Brus lju, kjer sem že več kot 5 let član Po­ de­ žel­ ske­ že­ ne­iz­Tu­ hinj­ ske­ do­ li­ ne­so­ob­pod­ pi­ su­li­ sti­ ne­le­ ta­1999­s­svo­ ji­ mi­kmeč­ ki­ mi­ do­ bro­ ta­ mi­ raz­ ve­ se­ li­ le­ tu­ di­žu­ pana­ Wagnerja.­Fo­ to:­Franc­Sve­ telj.Pri­ ja­ telj­ ska­li­ sti­ na,­pod­ pi­ sa­ na­v­Tro­ fa­ i­ a­ chu­le­ ta­1999.­Fo­ to:­Franc­Sve­ telj.­ 276Naš pogovor 277 Naš pogovor slo ven ske de le ga ci je v Od bo ru re gij. Ko le gi šte vil nih evrop skih dr žav ne ra zu me jo, za kaj je Slo ve ni ja še ved- no ena po kra ji na, saj bi z raz de li tvi jo hi tre je do se gli bo ljše re zul ta te. Ka­ ko­ob­de­ set­ let­ ni­ ci­ med­ se­ boj­ ne­ ga­ so­ de­ lo­ va­ nja­ oce­ nju­ je­ ta­re­ zul­ ta­ te­ na­tem­po­ dro­ čju,­ in­še­po­ se­ bej,­ ka­ ko­ so­v­to­so­ de­ lo­ va­ nje­vklju­ če­ ni­ob­ ča­ ni­obeh­ob­ čin? Wagner: Po bra te nja mest ne sme jo bi ti sa mo slav no stna li- sti na med dve ma ob či na ma, pač pa se mo ra jo v ve li ko ve čji me ri odra ža ti v vsak da njem živ lje nju druš tev, šol in ce lot ne sku pno sti. Lah ko za tr di mo, da je do se da nje de set let no so de lo va nje med Tro fa i a chom in Kam ni- kom ze lo plo dno. Kot lah ko raz be re mo iz raz go vo rov s pre bi val ci, šo lar ji, mla di mi iz Tro fa i a cha in Kam ni ka, je to so de lo va nje ze lo raz no vr stno in pre pri čan sem, da bo to po bra te nje še dol go uspe šno ži ve lo. Smol ni kar: Za do vo ljen sem, da sem pred več kot de set i mi le ti pod pi sal li sti no o po bra te nju z ob či no Tro fa i ach v Av - stri ji. So de lo va nje z ob či no Gen drin gen na Ni zo zem- skem je uga sni lo, no ve po ve za ve z Av stri jo so nas spod bu di le pred vsem k so de lo va nju pre bi val cev obeh ob čin. Z žu pa nom Au gu stom Wagnerjem sva na vseh sre ča njih ob obli ko va nju pro gra mov so de lo va nja po- u dar ja la, da ob či ni us tvar ja ta po go je za med se boj no so de lo va nje in spoz na va nje na ših ob ča nov. Ti po go ji so bi li us tvar je ni že pred le ti, ta ko da da nes lah ko go- vo ri mo o te snem pri ja telj stvu in vzpo stav lje nih sti kih sko raj na vseh po dro čjih živ lje nja in us tvar ja nja: kul tu- ra, šport, mla di, ga sil ci, še naj manj pa je po ve zav na Folklorna­skupina­iz­Trofaiacha­na­Dnevih­narodnih­noš­v­Kamniku­septembra­2006.­Fo­ to:­Franc­Sve­ telj.­ po dro čju go spo dar stva. To so de lo va nje se kre pi in še po se bej sem nav du šen nad mla di mi, ki tu di s so do bni- mi te hno lo ški mi sred stvi spoz na va jo drug dru ge ga in se po tem sre ču je jo pri nas ali v Tro fa i a chu. So de lo va nje pa nam je v okvi ru Evrop ske uni je pri- ne slo tu di evrop ski priz na nji. Ča stna evrop ska za sta va je do kaz, da je tu di Kam nik od prt v Evro po, k te mu je pri spe va lo ne kaj let no so de lo va nje z ob či no An dechs na Ba var skem. Sim bol no smo to po ve zo va nje ure sni či li tu di s po- sa di tvi jo spo min skih dre ves na ših par tner skih ob čin v par ku Evro pa ob ob čin skem praz ni ku le ta 2004. Ta- krat sem de jal, da je ob či na Kam nik kot pr va v Slo ve- ni ji ura dno vsto pi la v Evrop sko uni jo – ne kaj te dnov pred Slo ve ni jo. In ko smo že v Evro pi, je prav, da v okvir so de lo- va nja ume stim tu di sre br no na gra do En ten te flo ra le, ki smo jo le ta 2009 pre je li v okvi ru te ga evrop ske ga tek mo va nja. Že le ta 2001 smo pre je li zla to priz na nje. Že lim, da to gi ba nje ži vi še na prej, saj bo mo le ta ko tu di Kam ni ča ni do ka za li, da smo del ve li ke dru ži ne – Evrop ske uni je. Ka­ te­ rim­po­ dro­ čjem­ med­ se­ boj­ ne­ ga­ so­ de­ lo­ va­ nja­ bi­bi­ lo­ po­ tre­ bno­ v­pri­ hod­ nje­ po­va­ šem­mne­ nju­po­ sve­ ti­ ti­ še­ več­po­ zor­ no­ sti­ in­kaj­bi­lah­ ko­še­po­ ve­ da­ li­ za­za­ klju­ ček? Wagner: Z re snim de lom se lo te va mo ve dno več raz lič nih kon struk tiv nih pro jek tov. Če nam uspe na šo po zor nost ve dno usme ri ti na na čr to va ne pro jek te, po tem nam bo za go to vo uspe lo.Smol ni kar: Žu pan Au gust Wagner po šest najst ih le tih ni več žu- pan. V mo jem spo mi nu pa bo ostal kot člo vek, s ka te- rim sva na šla šte vil ne stič ne toč ke. Če prav je nje go va an gle šči na ne ko li ko slab ša od mo je in mo ja nem šči na pre cej slab ša od nje go ve, sva ve dno s po mo čjo rok, pa tu di s po mo čjo nji ho ve ga me šča na Ja ne za Ivan ca, na šla pra ve be se de, mi sli, ki so naju po ve zo va le. Ve sel sem, da sem lah ko so de lo val z njim, obli ko val sku pne po ti me dob čin ske ga so de lo va nja, še na prej se bom ve se lil vsa ke ga sre ča nja z njim. Tu di za to sem la ni ob ob čin skem praz ni ku pre dla gal, da mu ob či na Kam nik po de li spo min sko priz na nje. La ni, ob 10-let ni ci so de lo va nja, pa mi je g. Wagner v ime nu ob čin ske ga sve ta ob či ne Tro fa i ach po de lil zlat pr stan s sim bo lom nji ho ve ga me sta. Tu di ta le za pis je pri lož nost, da se mu še en krat za hva lim.Desetletje­tvornega­sodelovanja­med­ Kamnikom­in­Trofaiachom­­Pogovor­z­županoma­prijateljskih­mest­Tonetom­Smolnikarjem­in­Augustom­Wagnerjem­­Povzetek Avgusta 2009 je poteklo deset let, odkar je bila v Tro- faiachu, majhnem mestu na avstrijskem Štajerskem, podpisana listina o partnerstvu med Kamnikom in Trofaiachom. Obe mesti je povezala skupna usoda takratne kamniške smodnišnice, ki so jo med prvo svetovno vojno, leta 1914, skupaj z delavci preselili v Trofaiach. V desetih letih pobratenja je sodelovanje med mestoma preraslo osnovne okvire in zajema številne ravni – od sodelovanja občinskih uprav do prijateljskih srečanj občanov, mladine in osnovnošolcev. V teh letih so se razvila številna prijateljstva, ki predstav - ljajo dobro podlago za nadaljnje sodelovanje, razvilo se je sodelovanje med različnimi društvi: kulturnimi, športnimi, gasilskimi, med izobraževalnimi in ostali-mi ustanovami, kot so šole, muzeji, na turističnem področju, itd. Uspešno in plodno sodelovanje med Kamnikom in Trofaiachom, ki že od leta 1998 sodeluje tudi z irskim mestom Clonmel, je bilo eden od temeljnih razlogov, da sta obe mesti od Sveta Evrope prejeli Evropsko diplomo in Evropsko zastavo. K uspešnemu razvoju sodelovanja sta veliko pris- pevala župana Trofaiacha August Wagner in Kam-nika Anton Tone Smolnikar. Zato je občina Kamnik ob občinskem prazniku marca 2009 podelila Augus-tu Wagnerju spominsko priznanje občine Kamnik, županu Kamnika Smolnikarju pa so oktobra 2009 na slovesnosti ob desetletnici sodelovanja v Trofaiachu podelili častni prstan mesta Trofaiach. Ob tej priložnosti smo obema županoma, Wagner - ju, ki je novembra 2009 zaključil šestnajsto leto ne-poklicnega županovanja in odšel v pokoj kot direktor komunalnega podjetja, in Antonu Tonetu Smolnikarju, ki bo oktobra 2010 zaključil svoj četrti štiriletni man-dat, postavili nekaj vprašanj kot poskus primerjave njunih bogatih izkušenj na področju delovanja lokalne samouprave v obeh državah. 278Naš pogovorA­Decade­of­Successful­Cooperation­between­ Kamnik­and­Trofaiach­­A­Discussion­with­Tone­Smolnikar­and­August­Wagner,­Mayors­of­the­Twin­Towns­­­Summary It was ten years in August 2009 since the two towns had signed the document of a partnership in a lovely Styria town of Trofaiach. The towns were brought to-gether by sharing the same fate of Kamnik powder magazine, which was moved to Trofaiach in 1914. In ten years of being twin towns the cooperation was successful on many levels, such as cooperation between municipal administration boards and friendly meetings of the townspeople, the youth and elementa-ry school children. Several friendly relations have been established which present a good grounding for fur - ther cooperation among societies and clubs of the two towns. Healthy and productive cooperation between Kamnik and Trofaiach, which has also been connec-ted to Clonmel since 1998, were one of the basic rea-sons The Council of Europe awarded the two towns the European diplomas and flags. Major contributors to such thriving relationships are undoubtedly the two mayors of the towns. Therefore, the Kamnik munici-pality awarded August Wagner, the mayor of Trofaiach, a commemorative recognition award in March 2009. Anton Tone Smolnikar, the mayor of Kamnik, received an honorary ring at the twin towns’ 10 th anniversary in Trofaiach. On this occasion we asked August Wagner, who af- ter 16 years of successful mayoralty retired in Novem-ber 2009, and Anton Tone Smolnikar, whose fourth four-year mandate will end in October 2010, some questions about the rich experience in the field of lo-cal government they had gained during the years of their mayoralty. 279 Naš pogovorTone­Ftičar­ Javni­sklad­RS­za­kulturne­dejavnosti­Območna­izpostava­Kamnik Z­na­ vi­ ga­ ci­ jo,­­kjer­je­ra­ zen­me­ di­ ci­ ne­­še­mar­ si­ kaj­ Po go vor z aka de mi kom prof. dr. Mar ja nom Kor da šem Aka de mik prof. dr. Mar jan Kor daš je eden ti stih ra- zum ni kov, na ka te re je Kam nik lah ko upra vi če no po- no sen. Do ma in v sve tu ugle den znan stve nik in ra zi- sko va lec je bil le ta 1931 si cer ro jen v Ćupriji v Sr bi ji, a se je dru ži na pri nje go vih pet ih le tih pre se li la v Kam- nik, kjer je pre ži vel otroš tvo in mla dost. V Ljub lja ni je štu di ral me di ci no, se po di plo mi le ta 1959 kot zdrav - nik za po slil na In šti tu tu za pa to fi zi o lo gi jo pri ljub ljan ski Me di cin ski fa kul te ti in bil v 60. in 70. le tih na po di- plom skem iz po pol nje va nju v tu ji ni. Le ta 1971 je do se- gel dok to rat zna no sti, dve le ti za tem po stal do cent in bil od le ta 1979 re dni pro fe sor za pa to lo ško fi zi o lo gi jo na Me di cin ski fa kul te ti v Ljub lja ni. Tu je ves čas tu di ak tiv no de lo val v raz lič nih pe da go ških in ha bi li ta cij- skih or ga nih Uni ver ze. Po upo ko ji tvi le ta 1999 je bil iz vo ljen v na ziv za služ ni pro fe sor Uni ver ze v Ljub lja ni. V ek spe ri men tal nem de lu je z elek tro fi zi o lo ško me- to do »vpe te na pe to sti« (vol ta ge-clamp) pro u če val ki- ne ti ko re ak cij med živ čno-mi šič nim pre no som. Ta ko v do ma či kot tu ji stro kov ni li te ra tu ri ima ugle dno šte vi lo ob jav, bi bli o gra fi ja ob se ga več kot sto enot. Nje go vi znan stve ni pri spev ki ima jo vi sok in deks ci ti ra no sti. Po upo ko ji tvi le ta 1999 Kor daš ek spe ri men tal no ne de la več; na me sto sled nje ga se ukvar ja s si mu la ci jo fi zi o- lo ških si ste mov (urav na va nje krv nih ob to čil, di ha nja oz. in tra kra ni al ne ga tla ka v nor mal nih in pa to lo ških ra zme rah) z ana log ni mi elek tron ski mi vez ji. Re zul ta- te teh ra zi skav s so de lav ci ob jav lja v in dek si ra nih re- vi jah. S svo ji mi pri spev ki je ži va hno nav zoč tu di v pu bli ci- sti ki (npr. Isis, No va re vi ja, Pla nin ski ve stnik), pri če mer po sve ča po zor nost ta ko stro kov nim zdrav stve nim kot šir šim dru žbe nim vpra ša njem. Če prav že dol ga le ta ži- vi v Ljub lja ni, s Kam ni kom vse sko zi osta ja po ve zan: s so ro dni ki, pri ja te lji, s pre bi val ci in do god ki v me stu pod Grin tov ci, do ko der se iz pre stol ni ce še ve dno ne- red ko pri pe lje s ko le som. Spoš­ to­ va­ ni­ dr.­Kor­ daš,­ ob­zav­ ze­ tem­ po­ sve­ ča­ nju­ stro­ ki­naj­ brž­ne­mo­ re­ te­mi­ mo­ak­ tu­ al­ nih­ žgo­ čih­tem­ ozi­ ro­ ma­vpra­ šanj,­ ki­za­ de­ va­ jo­ zdrav­ stvo­ v­da­ naš­ njem­ ča­ su.­Znan­ stve­ no­ ra­ zi­ sko­ val­ no­ po­ dro­ čje­ me­ di­ ci­ ne­ je­ po­eni­stra­ ni­res­ da­aka­ dem­ sko,­ ven­ dar­naj­ brž­ne­sme­ po­ me­ ni­ ti­ od­ mak­ nje­ no­ sti­ od­prak­ se.­Vključ­ no­ z­dej­ stvi,­ da­zdrav­ stve­ ni­ sfe­ ri­da­ nes­bo­ tru­ je­še­ce­ la­vr­ sta­dru­ gih­ de­ jav­ ni­ kov­ in­oko­ li­ ščin,­ od­raz­ lič­ nih­ zdrav­ stve­ nih­ po­ li­ tik­do­raz­ no­ vr­ stnih­ dru­ gih­oblik­vpe­ to­ sti­zdrav­ stva­ v­ šir­ ši­dru­ žbe­ ni­si­ stem.­ Ob­si­ cer­odlič­ nih­re­ zul­ ta­ tih­ stro­ ke­se­to­ rej­zdrav­ stvo­ho­ češ­no­ češ­ sre­ ču­ je­tu­ di­z­vr­ sto­manj­»zdra­ vih«­ po­ ja­ vov,­ki­so­se­ ve­ da­me­ dij­ sko­ za­ ni­ mi­ vi­ in­od­ mev­ ni,­ ve­ či­ del­stro­ kov­ no­ pre­ ma­ lo­ osvet­ lje­ ni­ in­za­ to­po­ pu­ li­ stič­ no­ za­ va­ ja­ jo­ či.­ Vse­več­bolj­ali­manj­raz­ vpi­ tih­ pri­ me­ rov­ v­ jav­ no­ sti­(do)pu­ šča­ za­zdrav­ stvo­ ne­ spod­ bu­ dne­ za­ ključ­ ke,­češ­da­stro­ ka­šči­ ti­ne­ ke­dru­ ge­in­ te­ re­ se,­ ki­ni­ so­rav­ no­v­prid­pa­ ci­ en­ tom­ ozi­ ro­ ma­bol­ ni­ kom.­ Ali­je­po­va­ še­ v­ta­ kih­pri­ me­ rih­ stro­ ka­do­ volj­de­ jav­ na,­ bi­lah­ ko­sto­ ri­ la­več­ali­bi­eno­ stav­ no­ mo­ ra­ la­bi­ ti­le­bolj­in­dru­ ga­ če­ upoš­ te­ va­ na? O zdrav stvu prav za prav tež ko go vo rim, ker na tem po dro čju sko raj ni sem de lal. Ra zen ko sem bil pri vo ja- kih, to rej vo ja ški zdrav nik, am pak ta krat je bi la me di ci- na še bolj »umet nost« kot pa zna nost. Ker je me ne bolj za ni ma la zna nost, sem ta koj po di plo mi šel v ra zi sko- va nje, kot ra zi sko va lec in pro fe sor na Me di cin ski fa kul- te ti pa sem se tu di pre cej ukvar jal z vzgo jo. Za to lah ko po vem, kaj je tu, pri vzgo ji, po mo je na ro be. In kar je še ka ko po ve za no s tem, kar ome nja te in je se ve da ak tu al no. Mi slim, da je da nes ve li ko pre več po u dar ka na prav nih vi di kih, pre ma lo pa na me di cin skih, hu ma- ni stič nih. Me di ci na je po sta la zbir na ra vo slov nih ved, kjer pa je člo vek kot ce lo ta ve dno bolj v oza dju. Člo vek kot bi tje tu di s svo ji mi bo le či na mi, ve se ljem, ža los tjo. Do ga ja se, da ima pa ci ent en kup pa pir jev, pa sploh ne ve, za kaj gre. To je, ka ko bi re kel, stran ski pro dukt sci en ti fi ka ci je me di ci ne. Zdrav nik je ta ko za sut z vsem dru gim, pred vsem z ad mi nis tra ci jo, da mu zma njku je ča sa za pa ci en ta. Da bi ga vi del kot člo ve ka, ga pri jel za ro ko in mu re kel: saj sva ven dar par tner ja, ki mo ra va de la ti sku paj. Sa mo sku paj lah ko pre ma ga va bo le zen! To rej ne sa mo zdrav nik, ki se mo ra ce lo živ lje nje uči ti bi ti zdrav nik; tu di pa ci ent bi se mo ral na u či ti, ka ko bi ti pa ci ent. Če bol nik ne so de lu je, ne mo re bi ti uspe šne- ga zdrav lje nja, in ni za do sti sa mo je sti ta ble te: tre ba je Akademik­prof.­dr.­Marjan­Kordaš 280Naš pogovor 281 Naš pogovorspre me ni ti na čin živ lje nja! To pa je za mno ge ze lo tež- ko. In ima mo na ro be svet, da pri de npr. pa ci ent v or di- na ci jo in pro sto du šno za gro zi zdrav ni ku: če me ne boš poz dra vil, te bom to žil! Iz tak šne ga odno sa, ki ni do ber ne za zdrav ni ka ne za pa ci en ta, po tem lah ko iz ha ja da naš nje sta li šče ne ta ko maj hne ga de la jav no sti, da je zdrav nik pri do bit na le no ba, ki ga je tre ba k učin ko- vi te mu de lu pri ga nja ti; če svo je ga po sla ne opra vi in je ne u spe šen, pa je kriv in ga je tre ba pre ga nja ti! De jan sko se to rej sre ču je mo s kar ne kaj pe re či mi pro ble mi; pa ne le pri nas. Ker sem pri Zdrav ni ški zbor - ni ci Slo ve ni je za dol žen za pov zet ke in pre vo de član kov iz gla sil zdrav ni ških zbor nic nem ško go vo re čih de žel, vi dim, da so tu di mar si kje dru god po do bne ra zme re. Mor da ni ta ko za os tre no kot pri nas, je pa po do bno. Kar ka že na to, da bo tre ba ome nje no pro ble ma ti ko ce lo vi te je obrav na va ti in re še va ti kar na glo bal ni rav ni, saj pred stav lja ene ga od ne var nih sin dro mov in bo le- čih sim pto mov mo der ne dru žbe. Naj­se­do­ tak­ nem­ še­ene­glo­ bal­ ne­ te­ me:­ak­ tu­ al­ na­ pan­ de­ mi­ ja­ »no­ ve­gri­ pe«,­ki­nam­je­za­ gro­ zi­ la­ vštric­z­go­ spo­ dar­ sko­ re­ ce­ si­ jo,­ je,­vsaj­kar­za­ de­ va­naj­ huj­ še,­ svet­ (in­tu­ di­nas)­na­sre­ čo­sko­ raj­ob­ šla.­Ob­zas­ tra­ šu­ jo­ čih­ na­ po­ ve­ dih­ so­stro­ ški­za­pre­ ven­ tiv­ na­ ce­ pi­ va­iz­dr­ žav­ nih­ pro­ ra­ ču­ nov­ po­ sr­ ka­ la­ na­de­ set­ ine­ mi­ li­ jard­do­ lar­ jev,­ far­ ma­ cevt­ ska­in­ dus­ tri­ ja­si­boj­ da­ma­ ne­ro­ ke. Pa­ to­ fi­ zi­ o­ log­ va­ še­ ga­ko­ va­in­ugle­ da­ima­pred­lah­ kot­ nos­ tjo­di­ ag­ no­ ze­ o­na­ pač­ ni­prog­ no­ zi­ ali­ce­ lo­špe­ ku­ la­ ci­ ji­ naj­ brž­vr­ sto­po­ mi­ sle­ kov­in­za­ drž­ kov? Mo go če bo ste pre se ne če ni, am pak pri tem ne mo- rem mi mo spo mi nov na ča se, ko smo poz na li le ce plje- nje pro ti čr nim ko zam, in ta krat ni nih če po stav ljal no- be nih vpra šanj. Ce plje nje je bi lo sa mo po se bi umev no in re zul tat je, da so čr ne ko ze ura dno iz ko re ni nje ne. Epi de mi je da vi ce, škr la tin ke in oslov ske ga kaš lja so bi- le stra šne stva ri, ce piv pro ti njim še ni bi lo. Spo mi njam se, da je bi la med voj no v Kam ni ku epi de mi ja da vi ce. Moj oče, bil je ži vi noz drav nik, je po se bej za nas otro ke do bil ce pi vo; da vi ca je bi la na mreč te daj še smrt no ne- var na. Da ne go vo rim o ste kli ni: bi lo je prav ta ko med voj no, ko je ne ki kmet k oče tu pri pe ljal psa s ste kli no. Mo ja ses tra He len ca, še otrok, je pri te kla v ti sti pro- stor, se ne ro dno spo tak ni la in pa dla. Ker je ste kli na stra hot no in fek ci oz na, sta oče in me stni zdrav nik dr. Pu celj He len co ne mu do ma ce pi la – ne gle de na to, da je bi lo pri tem ve li ko tve ga nje za hu de kom pli ka ci je. Da se ne od da ljim pre več: dej stvo je, da no ben to- vr stni po seg v člo ve ško te lo ni brez ne var no sti. So pa do se da nje iz kuš nje do ka za le, če gle da mo »cost : be- ne fit«, to rej ra zmer je stro šek : do bro bit – ne go vo rim o po sa mez ni kih –, da je re zul tat ze lo do ber. Ko ra zmiš- ljam o tem, se mi zdi, da je eden od naj ve čjih na pred- kov v me di ci ni do se žen prav pri za ti ra nju in fek cij skih bo lez ni. Da nes so tu di na tem po dro čju izde la ne raz ne pro jek ci je, ki so se ve da lah ko pra vil ne ali pa na pač ne. Jav nost bo se ve da ve dno »kri tič na«: če bo pre ma lo ce- plje nja in ve li ko bo lez ni, bo do lju dje ta koj oči ta li: »Za- kaj pa nas ni ste ce pi li?« – Zdaj, ko je pri šla pra ši čja ozi ro ma no va gri pa, in se je za če lo ra ču na ti, ko lik šna bo obo lev nost, sem se sam ta koj ce pil. Ne gle de na to, da sem imel ne koč, ob ce plje nju pri vo ja kih (pro ti ti fu su, pa ra ti fu su in te ta nu su), ta ko hu do aler gič no re- ak ci jo, da sem se sko raj za du šil. Ali je bi lo to, da je dr ža va ku pi la to li ko ce pi va, prav ali na ro be, ali če je bi la mor da pro jek ci ja na pač na, te- ga ne vem. Če je bi la na po ved na pač na in je bi lo to li ko in to li ko ce pi va ku plje ne ga za man, si re čem: ško da za ta stro šek, če prav je res, da se drug je, na naj raz lič nej- ših po dro čjih, ve li ko ve li ko več de nar ja zme če stran, ne da bi mi za to sploh ve de li! To­na­ža­ lost­dr­ ži.­Am­ pak­vr­ ni­ va­se­k­da­ ne­ mu­ pri­ me­ ru­ter­pro­ jek­ ci­ jam­ in­na­ po­ ve­ dim,­ ki­ven­ dar­ le­ ni­ so­ zgolj­dom­ ne­ ve­ in­pred­ vi­ de­ va­ nja,­ saj­iz­ ha­ ja­ jo­iz­te­ me­ lji­ tih­znan­ stve­ nih­ štu­ dij­in­ra­ zi­ skav,­ re­ sne­ ga­ in­od­ go­ vor­ ne­ ga­an­ ga­ ži­ ra­ nja­ raz­ lič­ nih­ znan­ stve­ no­ me­ di­ cin­ skih­ strok.­Kje­so­to­ rej­ne­ znan­ ke,­od­kod­pre­ se­ ne­ če­ nja? Naj se žem k pri spo do bi: vre men ske na po ve di, re ci- mo, so da nes že ze lo za nes lji ve. Am pak ni so pa sto od- stot ne. Pa gre za ra zme ro ma pre prost si stem, kjer se s so do bni mi me to da mi, zla sti ra ču nal ni ški mi si mu la ci ja- mi, lah ko ogrom no pred vi di. Tu di v me di ci ni so uspe hi, se ve da na osno vi znan stve nih dog nanj, ve dno ve čji, če prav ne mo re jo bi ti sto od stot ni. Če se je v tem smi- slu vča sih da lo na re di ti še ze lo ma lo, je da nes mo go- če ne pri mer no več. Ven dar jav nost pri ča ku je, da se da še več, in to se mi zdi zme raj bolj ne var no: vsa ko krat, ko me di ci na ne uspe, se ta koj išče in »naj de« kri vec v zdrav stve nih vr stah. Na pač ni odnos jav no sti ned vom- no iz ha ja iz zmot ne pred po stav ke, da je mo go če vse pred vi de ti in v vsem us trez no ukre pa ti. Pa na ža lost ni ta ko, za to se po pol no ma stri njam z oz na ko ene ga od sta nov skih ko le gov: da je na mreč me di ci na v bis- tvu še ve dno sa mo na vi ga ci ja v ne zna nem! In če prav ima mo do bra oro dja in do bre »vre men ske na po ve di«, kljub te mu pri ha ja do bro do lo mov. Tu di v me di ci ni. Kot sem že re kel, pa jav nost, ne red ko tu di s spod bu da mi ru me ne ga ti ska, ho če naj ti kriv ca in ga spra vi ti na ve- ša la. V so do bni me di ci ni za tak šne pri me re ve lja: tre ba je naj ti na pa ko v si ste mu in sam si stem ta ko po pra vi ti, da bo čim ma njša ver jet nost na pak. Po­ slan­ stvo­ zdrav­ ni­ ka­ nas­ ploh­je,­da­od­ prav­ lja,­ pre­ pre­ ču­ je,­zdra­ vi­»okva­ re«,­ bo­ lez­ ni;­ta­ ko­te­ le­ sne­kot­du­ šev­ ne.­Vi­ste­se­spe­ ci­ al­ no­ usme­ ri­ li­v­ra­ zi­ ska­ ve,­ to­ rej­ znan­ stve­ no­ de­ lo­na­po­ dro­ čju­ pa­ to­ fi­ zi­ o­ lo­ gi­ je,­ pre­ u­ ču­ je­ te­de­ lo­ va­ nje­ or­ ga­ nov­in­or­ gan­ skih­ si­ ste­ mov­ v­pa­ to­ lo­ ških,­bo­ le­ zen­ skih­ ra­ zme­ rah.­ Kak­ šni­so­bi­ li­raz­ lo­ gi,­ kak­ šne­oko­ li­ šči­ ne­za­tak­ šno­odlo­ či­ tev?­ Ko sem bil štu dent in sem de lal na kli ni ki, se je da lo pri člo ve ku še ze lo ma lo »izme ri ti«; ta krat je ve lja lo, da je v me di ci ni naj bolj po mem bna iz ku še nost, da zna nje te me lji na iz kuš nji. In se je ta ko tu di zdra vi lo. Če gle- da mo, ka ko je po te ka la te ra pi ja ta krat v pri mer ja vi z da nes, se lah ko kve čje mu pri me mo za gla vo. – Ta krat sem vi del, da ni mam kak šne po se bne že lje, da bi gra- dil iz ku še nost v kli nič ni me di ci ni, am pak bi šel raj ši v ra zi sko va nje. Pri ra zi sko va nju na mreč vsaj veš, če sa ne veš! V me di ci ni je to sil no tež ko re či, po se bej ko sto- jiš pri pa ci en tu in mo raš ne kaj ukre ni ti. Spom nim se, kak šne mu ke sem pre živ ljal, ko so me pri vo ja kih po- kli ca li k ne ki dve let ni de kli ci, ime la je vi so ko vro či no. Vsi so si od da hni li, češ, zdrav nik je pri šel, me ne pa je za čel obli va ti znoj … Skrat ka, ni sem že lel iti v to smer, za to sem se ta koj po di plo mi odlo čil za ra zi sko va nje. Ka sne je pa so za če le v me di ci no in zdrav stvo pro di ra ti na ra vo slov ne ve de. Po sto po ma, pa ven dar. Še le ko so zgra di li Kli nič ni cen ter v Ljub lja ni, so na sta li po go ji, da so stva ri, ki smo jih poz na li iz te o ri je, v ve čjem ob se gu pre ha ja le tu di v prak so. Kar me je pri ra zi sko val nem de lu naj bolj oča ra lo, je ne kaj, kar mi je v An gli ji re kel moj šef, ka sne je No be lov na gra je nec za ne vro fi zi o lo- gi jo, in si cer: vsak po skus je tre ba na čr to va ti čim bolj pre pro sto. Če pre pro sto na čr tu ješ, boš ve dno do bil re- zul tat. Po tem je pa tvo ja na lo ga, ka ko to in ter pre ti ra ti. To­je­bi­ lo­to­ rej­že­po­ dro­ čje­ va­ še­spe­ ci­ a­ li­ za­ ci­ je.­ Am­ pak­še­pred­tem­je­bi­ la­po­ mem­ bna­ živ­ ljenj­ ska­ odlo­ či­ tev,­da­se­sploh­usme­ ri­ te­ v­me­ di­ ci­ no,­ da­iz­ be­ re­ te­po­ klic­zdrav­ ni­ ka. Vaš­oče­je­bil­ži­ vi­ noz­ drav­ nik­ in­skrb­za­zdra­ vje­–­naj­ brž­ne­sa­ mo­ži­ va­ li­–­je­bi­ la­v­dru­ ži­ ni­ne­le­pri­ sot­ na,­ am­ pak­po­ u­ dar­ je­ na.­ Je­bi­ la­va­ ša­po­ klic­ na­ odlo­ či­ tev­ to­ rej­ sa­ ma­po­se­ bi­umev­ na? Ne, sploh ne. Sko zi vso gim na zi jo me je zme raj bolj ve se li lo stroj niš tvo. Ker sem roč no do sti spre ten, imam smi sel za to; tu di ve se li lo me je. Za to sem bil pre pri- čan, da bom štu di ral stroj niš tvo. Za no be no ce no pa ne ve te ri ne, ker je bi la za me oče to va iz kuš nja od bi ja- jo ča: vsi kam ni ški lo kal ni ve lja ki in fun kci o nar ji so se na mreč »pri dno« vti ka li v nje gov po sel. Če prav je bil na svo jem po dro čju ve lik stro kov njak, je bil za ra di nji ho- ve ga po če tja ze lo hen di ke pi ran. Ta krat sem si re kel: v tak šno stro ko, kjer se mi v de lo lah ko vple ta kdor ko li, za nič na sve tu ne grem. To rej: stroj niš tvo. A stva ri so se za su ka le: tik pred vpi som sem se, ne da bi sploh ve del za pra vi raz log, odlo čil za me di ci no, in pri tem je osta lo. Mo ram po u da ri ti, da te ga ni sem ni ko li, am pak res ni ko li ob ža lo val. No, smi sel za stroj niš tvo pa mi je vse e no pri šel ze lo prav, saj sem k ra zi sko va nju pri šel še v ti stem ča su, ko je vsak ra zi sko va lec mo ral po treb- ne te hnič ne pri po moč ke iz de la ti ta ko re koč sam. Za- to je k sko raj vsa ki ra zi sko val ni in sti tu ci ji spa da la tu di me ha nič na de lav ni ca; osred nji na pra vi sta bi li struž- ni ca in rez kal ni stroj. Ta ko je bi la tu di na In šti tu tu za pa to lo ško fi zi o lo gi jo v Ljub lja ni osred nja »usta no va« me ha nič na de lav ni ca, kjer sem pre ži vel ogrom no ča- sa. Do bro sem se pri u čil te ga de la in bi lo mi je v ve li ko ve se lje. Sča so ma sem ve či no te hnič nih na prav ozi ro- ma pri po moč kov za svo je ra zi ska ve (npr. živ čno mi šič ni pre nos) lah ko iz de lal sam; če pa že ne v ce lo ti iz de lal, pa sem bil nji hov kon struk tor. Ve se lje in za do šče nje ob uspe hih sta bi la za me ze lo na gra ju jo ča. Naj­ brž­je­bi­ lo­v­tu­ ji­ ni,­zla­ sti­na­Za­ ho­ du,­ gle­ de­te­ ga­pre­ cej­dru­ ga­ če,­ vsaj­kar­za­ de­ va­po­ tre­ bno­ te­ hnič­ no­opre­ mo,­ apa­ ra­ tu­ re,­ la­ bo­ ra­ to­ rij­ ske­ pri­ po­ moč­ ke?­ To­ lah­ ko­po­ ve­ ste­iz­svo­ jih­ra­ zi­ sko­ val­ nih­ iz­ ku­ šenj­v­Nem­ či­ ji,­An­ gli­ ji­in­Zdru­ že­ nih­dr­ ža­ vah­Ame­ ri­ ke. Ne bi re kel, da je bi lo te daj tam ka ko bis tve no dru- ga če. V An gli ji, npr., smo ime li ra zi sko val ci po leg me- ha nič ne tu di elek tron sko de lav ni co. Za me je bil kar pro blem, ker sem bil po te me ljni izo braz bi zdrav nik in o elek tri ki ozi ro ma elek tro fi zi o lo gi ji ta ko re koč ni sem imel poj ma. Kar ve li ko stva ri sem se mo ral na u či ti, da mi je uspel pr vi iz de lek, son da za mi kro e lek tro fi zi o lo- gi jo. O svo ji pr vi po klic ni iz kuš nji v tu ji ni še kot štu dent le ta 1957, na kli ni ki v Kölnu v Nem či ji, pa bi mor da po ve dal ne kaj dru ge ga. Na mreč to, da je bi la za me res pre iz kuš nja, pre ver ja nje zna nja in uspo sob lje no sti, ka-ko se z vsem tem, kar sem in kar pre mo rem, pr vič v živ lje nju lah ko sa mo stoj no znaj dem v pov sem dru gem oko lju, v tu jem sve tu. Ko sem pred tem ne koč se del na Kam ni škem se dlu in gle dal čez Mrz lo go ro v Bel sko Koč no in mi je po gled se gal čez mej ni pas na ono stran dr žav ne me je, sem se vpra šal: kaj bi se zgo di lo, če bi zdaj le pri šel k me ni an gel, me pri jel za »kra va teljc« in me odne sel čez, na tu je? Ka ko bi se zna šel s tem, kar znam; od je zi ka na- prej? – Čez čas se je to zgo di lo, če prav ni bil an gel ti sti, ki me je pre sta vil. V Nem či ji sem do ži vel pr vi tak šen pre iz kus; ka sne je tu di v An gli ji in Ame ri ki, pri če mer se je se ve da sto pnje va la tu di stro kov na ra ven in so bi li pre iz ku si vse za htev nej ši. Za­ ni­ mi­ vo;­ tu­ di­to­s­kri­ lat­ cem,­ ki­se­z­naš­ te­ ti­ mi­ pri­ me­ ri­od­vas­očit­ no­ni­po­ slo­ vil,­saj­ste­mu­da­ li­po­ memb­ no­me­ sto­ce­ lo­v­na­ slo­ vu­va­ še­ese­ ji­ stič­ no­ obar­ va­ ne­ mla­ do­ stne­ kro­ ni­ ke:­Kri­ lo­an­ ge­ la.­Gre­za­spo­ min­ sko­re­ flek­ siv­ ne­ pri­ po­ ve­ di­ od­otroš­ tva­ do­štu­ dent­ skih­ let;­v­ knjiž­ ni­obli­ ki­so­iz­ šle­pred­pet­ najst­ i­ mi­ le­ ti­v­zbir­ ki­Sle­ di­ pri­Mla­ din­ ski­knji­ gi.­ Mo ram po ve da ti, da sem to spo min sko pri po ved naj prej na pi sal v nem šči ni. Za to, ker je od ze lo ve li ke »kor da šev ske« po pu la ci je na av strij skem Ko ro škem, od ko der iz ha ja moj oče, edi no on ostal Slo ve nec. Od osta lih nih če več ne go vo ri ni ti be se di ce slo ven sko. In kar je bi lo za me po se bno brid ko: ko sem ho dil tja na obisk in že do sti do bro go vo ril nem ško, so av to ma tič- no mi sli li, da sem ko mu nist. Ugo to vil sem, da ti mo ji so ro dni ki, ki so v re du lju dje in s ka te ri mi imam do bre odno se, nič ne ve do o tem, ka ko smo mi v Slo ve ni ji ži ve li med voj no, ka ko po voj ni, ka ko je sploh pri nas bi lo. In sem to »kro ni ko« na pi sal za nje, v njim ra zum- lji vem je zi ku. Po pol no ma »ne kas tri ra no«, is kre no, od- kri to, brez av to cen zu re, ker se mi je to zde lo edi no po- šte no in smi sel no. Tu di ko je šlo za mo je ze lo ose bne, in tim ne stva ri, ta ko do ži ve tja kot ra zmiš lja nja. To je ve lja lo tu di za ka snej šo slo ven sko ver zi jo, iz da no le ta 1995 v knji gi Kri­ lo­an­ ge­ la. An­ gel­pri­va­ šem­pr­ vem,­dru­ žin­ skem­ za­ ve­ tju,­naj­ brž­ ni­iz­ bi­ ral­kra­ ja,­am­ pak­lju­ di,­star­ še,­in­iz­ bral­… … oče ta, kot re če no, ko ro ške ga Slo ven ca, in ma mo Če hi njo. Oče je zdaj že dvaj set let po koj ni, ma ma pa je v sto dru gem le tu živ lje nja. Ka ko sta se spoz na la, je po se bna zgod ba. Oče je kot ži vi noz drav nik slu žbo val v raz nih kra jih sta re Ju go sla vi je, sam sem ro jen v Sr bi- ji le ta 1931. Od otrok so bi li v dru ži ni še sta rej ši brat Ivo in mlaj ši ses tri He len ca in Ani ka. V Kam nik smo pri šli le ta 1936. Naj prej smo sta no va li na Glav nem tr - gu v hi ši po leg Pet ko ve, le ta '39 pa smo se pre se li li v Ska le to vo ob vzno žju ma lo graj ske ga hri ba. To so bi la naj lep ša le ta mo je ga živ lje nja, če prav je kma lu pri šla voj na. Ma li grad je bil mo je »to ri šče«, zle zel sem sko zi ogra jo in za ra di maj hne ra sti tu di sko zi ok no v ma lo- graj sko ka pe lo, pa v zvo nik … in bil sem kralj, kot se te mu re če. V­tem­kra­ ljes­ tvu­ver­ jet­ no­ne­sam­ali­osam­ ljen? Kje pa, na ma lo graj skem hri bu nas je bi lo do sti krat ce le »hor de«, de la li smo vse, kar pač otro ci poč no. Jaz sem bil naj bolj zag nan za lok in pu šči ce; ze lo sem bil 282Naš pogovor 283 Naš pogovorsre čen, ko mi je sta rej ši vr stnik na re dil lok iz je se no ve- ga le sa, ure zan ta ko, da je bil pro žen kot av to mo bil ska vzmet! Ka sne je sem ze lo rad iz de lo val le tal ske mo de- le, uspel sem si pri do bi ti ne kaj na čr tov, am pak kaj, ko smo bi li ze lo ome je ni z oro djem. Naj važ nej ša je bi la se ve da ža ga za »šni cla nje«, ven dar je bil pro blem re zil ozi ro ma ža gic, ki se jih je tež ko do bi lo. Upo rab lja ti je bi- lo tre ba raz ne tri ke, z mi lom in po do bno, da se ža gi ca ni pre več se gre la in po či la. V­brez­ skr­ bnost­ pa­je­po­ či­ lo,­se­ ve­ da­či­ sto­dru­ ga­ če­in­ bolj­uso­ dno,­le­ ta­1941,­ko­ste­ime­ li­de­ set­let.­Tež­ ko­da­ otro­ ci­ne­bi­bili­ob­ ču­ ti­ li,­da­je­pri­ šla­voj­ na? Naj bolj brid ka iz kuš nja je bi la ta, da so le ta 1941 Nem ci vse na še uči te lje za pr li, od da nes na ju tri smo do bi li nem ške. Po uk je bil se ve da v nam do tlej či sto tu- jem je zi ku; sča so ma smo se na u či li vsaj osnov ne nem- šči ne. Me ni je to li ko osta la v uše sih, da sem pred vsem z bra njem knjig zna nje je zi ka iz po pol nje val, in to mi je pri šlo prav ka sne je pri štu di ju me di ci ne, saj je bi la ve- či na uč be ni kov v nem šči ni. Ko sem že pri tem: že med oku pa ci jo smo se eno le to uči li tu di an gle ško, in si cer te daj, ko je šlo Nem cem ze lo »do bro« v se ver ni Afri ki. Voj ni čas je bil za me ti sti čas, ko sem naj bo lje vi- del in spre vi del, kaj je na si lje. Ta krat sem tu di za čel raz vi ja ti odnos do slo ven šči ne, odnos do par ti za nov in »be lih«, kot se re če, pa do vla sov cev … Otro ci smo to ta krat kar do bro lo či li. In za se vem, da sem za to po voj ni, ko je pri šlo dru ge vr ste na si lje in sem gle dal ko- lo ne za je tih, ki so se sko zi Kam nik vi le pro ti Kam ni ški Bis tri ci, znal vse to da ti na svo je me sto. Pri­če­ mer­ni­bi­ la­iz­ vze­ ta­iz­ kuš­ nja­ ozi­ ro­ ma­ uso­ da­ star­ šev­med­voj­ no? Se ve da ne. Oče ta so Nem ci na mreč ta koj za pr li. Hra nim li sti no, ki so jo na šli po voj ni na ob či ni, in ki na- va ja raz lo ge za nje go vo are ta ci jo: pan sla vist in so vraž- nik Nem cev. Bil je ko ro ški Slo ve nec, ki je po ple bi sci tu pri šel v Ju go sla vi jo. Oba z že no, to rej mo jo ma mo, sta so de lo va la z Osvo bo dil no fron to in po ma ga la par ti za- nom. Tu di ma ma je bi la za ra di te ga za pr ta v Be gu njah. Ka ko da se je odlo či la za ta ko tve ga no po če tje? »Ko sem vi de la, kak šne svi nja ri je Nem ci poč ne jo, ni sem mo gla bi ti ne de jav na! Mo ra la sem ne kaj na re di ti!« je po voj ni je dr na to po ja sni la mo ji zve da vo sti. Na raz lič ne na či ne je od po ru pro ti Nem cem po ma- ga lo kar ve li ko Kam ni ča nov, po sa mez ni kov in ce lih dru žin. Sam sem bil pri nas »za dol žen« za to, da sem ku hal mi lo, »žaj fo«; pri svo jih le tih se ve da ni sem ve del, da gre med par ti za ne. Po moč pre bi val cev je bi la ra- zum lji va, kljub tve ga nju: v me stu so se ve dno bolj po- go sto po jav lja li rde či pla ka ti z ime ni us tre lje nih tal cev. Pred Poš to so bi le vi sli ce, kjer so obe si li ti stih osem … De cem bra 1943 in ja nu ar ja '44 sta bi li v Kam ni ku dve ve li ki ra ci ji; pri zad nji so za pr li tu di na šo ma mo. Nič ni smo ve de li, ka ko je z njo. Ži vo imam v spo mi nu, s kak šnim stra hom sem šel 31. ja nu ar ja brat pla ka te po me stu, ali je ma ma us tre lje na ali ne. To pu sti stra- šen pe čat! A­na­sre­ čo­je­na­tra­ gič­ nem­sez­ na­ mu­ni­bi­ lo.­ Ne, od pe lja li so jo v za po re v Be gu nje, ve de li pa ni smo dol go o njej ni če sar in na ša ne go to vost je bi- la stra šna. Ka sne je so jo iz pu sti li, tak raz plet pa naj-brž osvet lju je na sled nje: pri pr vi sku pi ni so za pr li tu di ob čin ske ga ura dni ka, pi sal se je Brandstätter. In tu di nje go vo že no. Nju ne ga otro ka Stan ka, ki je ostal sam, je ge sta- po ho tel da ti v po svo ji tev ne ki nem ški dru ži ni. Na ša ma ma se je za deč ka zav ze la, šla je k še fu ge sta pa in do se gla, da je bil Stan ko pri nas. Ko so po tem za pr li še na šo ma mo, smo osta li do ma: oče, brat Ivo, jaz, He len- ca in Stan ko; Ani ke ta krat še ni bi lo. Za kaj so ma mo iz be gunj skih za po rov po tem iz pu sti li, se ne ve. En krat mi je ma ma zgolj na mig ni la, da se je za vse, ki so bi li mar ca 1944 iz pu šče ni, zav zel žu pan Re chbach. Her­ man­ Re­ chbach­ je­bil­med­oku­ pa­ ci­ jo­ kam­ ni­ ški­ žu­ pan,­po­voj­ ni­ob­ to­ žen­ko­ la­ bo­ ra­ ci­ je­ z­Nem­ ci;­ob­ so­ jen,­za­ prt­in­raz­ la­ ščen­ svo­ je­gra­ šči­ ne­ na­Za­ pri­ cah.­ V­ bis­ tvu­pa­nje­ go­ va­med­ voj­ na­ vlo­ ga­vse­do­da­ nes­ni­ve­ ro­ do­ stoj­ no­ ra­ zi­ ska­ na,­ to­ rej­tu­ di­po­ jas­ nje­ na­ ne.­Mno­ ga­ še­pre­ ver­ lji­ va­ dej­ stva­ga­na­ mreč­ka­ že­ jo­tu­ di­v­nas­ prot­ ni­lu­ či:­da­je­na­raz­ lič­ ne­na­ či­ ne­po­ ma­ gal­ par­ ti­ za­ nom,­ pred­ vsem­ pa­re­ šil­naj­ huj­ še­ ga­ pre­ cej­ šnje­ šte­ vi­ lo­Kam­ ni­ ča­ nov. To je res, in lah ko da je bi la med nji mi tu di na ša ma- ma, saj je na šo dru ži no do bro poz nal. Pri Nem cih je on kot žu pan že za ra di po re kla ned vom no mo gel do se či več kot kdo drug. Ze lo na glas po vem, da sem na la- stne oči vi del, ka ko je žu pan Re chbach 8. ma ja 1945 zve čer s svo jim av tom pri pe ljal na Glav ni trg v Kam nik pr ve par ti za ne! Lah ko pa, da je bil prej »po slu žbe ni dol žno sti« ka ko vple ten v iz se lje va nja? Kdo ve. Mož- no je, da je na za čet ku si cer bil pro nem ški, po tem pa zme raj bolj spre vi del, ka ko se stva ri obra ča jo. Saj po tem Re chbach ne bi bil edi ni. Tu di tu ve lja, da re sni ca ni sa mo be la ali sa mo čr na! In­po­si­ vi­ ni­voj­ nih­dni­je­spet­pri­ šel­čas,­ki­je­v­va­ ša­ de­ ška­le­ ta­pri­ ne­ sel­bolj­op­ ti­ mi­ stič­ ne­ bar­ ve­in­od­ ten­ ke.­ Ka­ ko­se­ga­spo­ mi­ nja­ te? Tu di po voj ni smo bi li do sti na Ma lem gra du, ta zgod ba se je od prej kar na da lje va la. Zme raj bolj po- go sto pa sem bil pri Ste le to vih, Lec tar je vih, kjer je bi lo do ma ve li ko otrok. Ver jet no sem bil ta ko rad pri njih tu- di za to, ker je bi lo tam ve li ko manj nad zo ra kot pri nas. Ka dar je bi lo le mož no, sem jo to rej ubral k Ste le to vim. Po leg te ga, da sem se ze lo do bro ra zu mel z nji ho vim si nom Ja ne zom, mo jim vr stni kom, so me k njim vle kle tu di knji ge, ime li so na mreč si jaj no knjiž ni co. Da nes vem: če ne bi bi lo Ste le to vih, jaz ne bi bil to li ko bral, ne bi bil raz vil bral nih na vad. No, v nji ho vo hi šo so pri ha ja li tu di dru gi vr stni ki in sča so ma smo po sta li ze lo po ve za na sku pi na de set ih fan tov, ki smo se sku paj ukvar ja li s špor tom, ho di li v hri be, smu ča li, igra li od boj ko, pla va li in ta ko na prej. Bi li smo res pri ja te lji, si za u pa li, izme nja va li špor tno opre mo, skrat ka, so de lo va li, kjer se je le da lo. Kljub tež kim po go jem v po voj nih le tih lah ko re čem, da smo se ime li le po; te vre dno te so osta le ... Bi­ li­ste­to­vr­ stni­ ki,­Kam­ ni­ ča­ ni,­ ka­ sne­ je­se­ ve­ da­raz­ lič­ nih­po­ kli­ cev,­ am­ pak­men­ da­prav­vsi­vi­ so­ ko­izo­ bra­ že­ ni­in­uspe­ šni.­Za­ ni­ mi­ vo­bi­bi­ lo­zve­ de­ ti:­kdo­ste­bi­ li? Lah ko po vem, za kaj pa ne. To rej je dro sku pi ne, ki se je za če lo že med voj no, smo bi li Ja nez in Ne je (Jer nej) Ste le, Mi lan Windschnurer, Bo ro Kle men čič, moj brat Ivo in jaz. Po kon cu voj ne pa še Ja nez Žvo kelj, Du šan Sla tin šek, Bo jan Schlegl in Ni no (Mi lan) Kra mar. De set nas je bi lo. V te mle ča su, po zi mi, ne mo rem mi mo te- ga, ka ko smo smu ča li na Ma li pla ni ni. Na za čet ku je go spod Ste le ko čo za nas naj el, ko pa je bi la na re je na nji ho va, smo bi li v njej sploh kot do ma, ven dar še bolj svo bo dni … Ome­ ni­ li­ste­že­vre­ dno­ te,­ ki­so­vas­v­ti­ stem­ča­ su­obli­ ko­ va­ le­in­ki­so­pred­ stav­ lja­ le­ osno­ vo­ta­ ko­za­po­ klic­ no­ de­ lo­kot­za­odnos­do­živ­ lje­ nja­in­sve­ ta,­do­so­ člo­ ve­ ka­ in­ ta­ ko­na­ prej.­Iz­po­ ve­ da­ ne­ ga­ se­da­raz­ bra­ ti­va­ šo­nu­ jo­po­ svo­ bo­ di,­svo­ bo­ dno­ sti­kot­pred­ po­ go­ ju­za­vse­osta­ lo.­ Dr ži, prav o svo bo di sem ve li ko pre miš lje val. O nje- nih raz lič nih obli kah in sto pnjah iz raz no sti, po se bej v ra zmer ju do raz nih za po ve di in pre po ve di. Ta vpra ša- nja so bi la po go sto nav zo ča, po jem svo bo de je na mreč hi tro tr čil ob naj raz lič nej še če ri, ome ji tve, po mi sle ke, di le me. Tu di gle de odno sa med mo škim in žen sko: ali je odnos po ve ča nje ali zma njša nje svo bo de, ali pa gre za ne kaj či sto dru ge ga? Pri de lu z bol ni ki sem po jem svo bo de za čel po ve zo va ti z od go vor nos tjo. Ve dno bolj sem spoz na val, da je člo vek po svo ji na ra vi svo bo dno bi tje, da pa mo ra svo jo svo bo do ži ve ti v po ve za vi z od- go vor nos tjo. Pr vič sem na ta po jem na le tel, ko smo ime li v šol skem le tu 1945/46 na be ži graj ski gim na zi- ji še ve ro uk, si cer ne ob ve zen pred met. Iz ka te he to vih ust sem ta krat pr vič raz loč no sli šal po men lji ve be se de: »Bog je člo ve ka us tva ril kot svo bo dno bi tje.« To sem si vzel k sr cu, in še ve dno je te melj mo je te o ri je, ki pra vi: člo vek mo ra ži ve ti ta ko, da je lah ko ju tri bolj svo bo den kot da nes! Se pra vi, da svo bo da ni sta nje, tem več pot. Ve dno ve čje osvo ba ja nje. Ta ko kot tu di raz voj člo ve- ških odno sov: je pot, ne sta nje. To­ da­ta­pot­naj­bi­ven­ dar­ le­ ne­ kam­vo­ di­ la;­k­ne­ ke­ mu­ smi­ slu,­če­že­ne­ci­ lju? Že ko sem bil star pet najst let, sem se vpra šal: kaj je smi sel živ lje nja? To, da se po ro čiš, se zi daš hi šo in imaš otro ke? Ka sne je, z le ti, je bi lo po do bnih spra še- vanj vse več in več; pri pe lja la so me do na sled nje ga spoz na nja: smi sel člo ve ko ve svo bo de je, da v svo jem živ lje nju po sta ja to, kar je. Ko se ro di, člo vek na mreč še ni to, kar je. Pač pa še le ta krat, če in ko naj de svo jo pot: po tem je ve dno bolj svo bo den, ve dno bolj za do vo- ljen sam s sa bo, ve dno bolj iz pol njen. Ta­ ko­svo­ bo­ da­ kot­smi­ sel­živ­ lje­ nja­ se­da­ nes­na­ splo­ šno­poj­ mu­ je­ ta­ dru­ ga­ če,­ mno­ go­bolj­pro­ fa­ no­ in­ prag­ ma­ tič­ no,­ da­ne­re­ čem­ba­ nal­ no.­ Po­ tro­ šni­ ško,­ kon­ zu­ ment­ sko.­ Zla­ sti­pa­vse­manj­v­po­ ve­ za­ vi­ z­od­ go­ vor­ nos­ tjo.­Da­ nes­si­svo­ bo­ den­ in­osmiš­ ljen­ tu­ di­v­tem,­da­ si­za­čim­manj­stva­ ri­od­ go­ vo­ ren. Kar pa ni no be na svo bo da. Saj smi sel je rav no v tem, da če se za ne kaj svo bo dno odlo čiš, mo raš na te me lju te svo bo de, pre pri ča nja, za sta vi ti tu di svo jo od go vor nost. Tu­ di­za­kr­ še­ nja,­ali­pri­ mer­ ne­ je­ re­ če­ no,­ne­ priz­ na­ va­ nja­in­ne­ u­ poš­ te­ va­ nja­ do­ lo­ če­ nih­ norm,­pra­ vil,­za­ po­ ve­ di­ in­pre­ po­ ve­ di?­ Tu di. Jaz se kot hu dič kri ža izo gi bam vseh »le pih« si- ste mov, ki te me lji jo na za po ve dih in pre po ve dih.Pa­de­ set­bo­ žjih­za­ po­ ve­ di? To so za po ve di in pre po ve di. Na nji ho vo me sto sem po sta vil eti ko, pra vič nost, raz lo če va nje med do brim in zlom, ne da bi se pri tem opi ral na re li gi jo, ide o lo gi jo, po li ti ko, fi lo zof ske si ste me, kon ven ci je in po do bno. Vzgo­ ja­v­va­ ši­dru­ ži­ ni­je­bi­ la­kr­ ščan­ ska;­ po­ tem­ste­ mo­ ra­ li­pri­ ti­navz­ križ­tu­ di­s­svo­ jim­do­ tlej­gra­ je­ nim­ na­ zo­ rom. Saj tu di sem. Pr vič sem pri šel v kon flikt, ozi ro ma za- čel dru ga če ra zmiš lja ti, ko je pa pež Pij XII. v pet de set ih le tih po sta vil te zo gle de sve to sti živ lje nja: če je živ lje- nje ma te re, ki že ima otro ke, ogro že no za ra di nje ne no seč no sti, ni do vo lje no žr tvo va ti ne ro je ne ga otro ka, s či mer bi vsaj njo re ši li, ohra ni li ma ter otro kom, ki si cer lah ko osta ne jo si ro te. To je bi lo to rej ura dno pre po ve- da no in mi je se ve da da lo mi sli ti, ugo tav lja ti, te hta ti ve čje in ma njše zlo. Za me je bi lo po pol no ma ja sno: za šči til bi ma ter in s tem otro ke, ki jo ra bi jo! Ta krat se je za če la mo ja pot stran od te ga kon cep ta, od ver skih za po ve di in pre po ve di; po stal sem ate ist ali ka kor ko li že te mu re če te. V­mla­ dih­le­ tih­ste­bi­ li­ze­ lo­po­ ve­ za­ ni­ s­kam­ ni­ ški­ mi­ fran­ či­ ška­ ni. V sa mo stan ski cer kvi sem bil mi nis trant. O, in bi le so tu di prav sme šne zgod be. Re ci mo, ko sem ne koč mo ral pre ne sti ma šno knji go z ene na dru go stran ol- tar ja, sem, maj hen kot sem bil, sto pil na svo jo pre ve li- ko »ki klo« in pa del. Pa ter Mar tin me je se ve da sklo fu- tal, am pak te ga mu ni sem za me ril ... Me to de so bi le ta krat tak šne. Ka­ ko­pa­je­bi­ lo­gle­ de­te­ ga­do­ ma? To, da je bi la ši ba za oma ro, je bi lo tu di do ma sa mo po se bi umev no. Tak šen je bil ta krat čas, ve ljal je kon- cept, da kdor otro ka lju bi, ga te pe. Me ne so te pli kar pre cej, am pak mi ni nič ško do va lo. Ve či no ma sem si naj brž to za slu žil, ker sem bil ze lo upor ni ški. Da­ nes­se­šte­ je­kot­pa­ to­ lo­ ški­ že­do­ ma­ la­vsak­ne­ ko­ li­ ko­tr­ ši­vzgoj­ ni­ukrep,­sploh­ni­tre­ ba,­da­gre­za­udar­ ce. Če prav so me ne te pli, sem bil ve dno tr do pre pri čan, da me ima jo star ši ra di. Kaj je ti sto, kar je me ni ta ome ju jo či odnos dal ve de ti? Kar mi je re kel moj uči telj, pro fe sor An drej Žu pan čič, pe sni kov sin: »Vsa ka me ja je ne um nost, mo ra pa bi ti!« Jaz sem se na u čil, da pov - sod ob sta ja jo me je, ki jih bom se ve da pre kr šil, am pak po sle di ce gre do na mo jo du šo, od go var jam to rej sam. Ti sto, kar je ta ko tra gič no pri da naš nji mla di ni, je zmot- no pre pri ča nje, da je či sto vse do vo lje no. Tr dim: tra ge- di ja da naš nje ga člo ve ka je, da ne poz na več »stra hu bo žje ga«! Ne v sve to pi sem skem po me nu, am pak pre- ne se no. Re ci mo, če po gle da mo ge net ski in že ni ring ali pa ma tič ne ce li ce: lju dje mi sli jo, da se vse, kar je mo- go če, tu di sme in da je etič no. To pa ni res! Še ka ko ve lja sta ra mo drost v pre go vo ru, ki sem si ga za pom nil od oče ta: Quidquid agis, pru den ter agas et re spi ce fi- nem! Se pra vi: kar ko li poč neš, de laj s pre u dar kom in za ve daj se, kak šen bo ko nec! Ko­iz­ po­ stav­ lja­ te­ in­po­ u­ dar­ ja­ te­ etič­ ni­vi­ dik:­sku­ paj­z­ mo­ ral­ nim­ sta­dan­ da­ nes­ v­de­ mo­ kra­ tič­ nih­ pos­ tmo­ der­ nih­dru­ žbah­ si­ la­»raz­ te­ glji­ va«­ poj­ ma.­Vse­pre­ več­ krat­ 284Naš pogovor 285 Naš pogovorsta­na­hu­ di­pre­ iz­ kuš­ nji­ tu­ di­me­ di­ cin­ ska­ eti­ ka­in­de­ on­ to­ lo­ gi­ ja. Jaz se s tem ni ko li ni sem mo gel igrač ka ti. Za ve dal sem se, npr., da že z vsa ko ža bo, ki jo žr tvu jem za po- skus, ubi jem ži vo bi tje. Moj pro fe sor Žu pan čič me je en krat za lo til, da sem ža bo usmr til brez ana ste zi je. Po gle dal me je in re kel: »Ka ko pa bo ste vi pred go spo- dom Bo gom za go var ja li sta li šče, da ste ubi li (tj. ‘žr tvo- va li’) ža bo brez nar ko ze?« Iz etič ne ga sta li šča to rej, saj je bil si cer hud ate ist. Mi slim, da bi bi lo pri etič nih vi di kih v me di ci ni tre ba bolj na tan čno opre de li ti, kaj je ti sto, kar je stvar od go- vor no sti člo ve ka. Za pri mer, kon kret no: splav, re ci mo, ni ša la. Jaz se stri njam, da je splav uboj. Pa tu di če gre le za sku pek ce lic. Am pak: kdo je ti sti, ki lah ko o tem odlo ča? Sa mo žen ska! In na nje no du šo gre to. To bo no si la v se bi ce lo živ lje nje; ta ko kot bom jaz do kon ca no sil za sa bo raz ne dru ge stva ri, svo je na pa ke. In mo- ram ve de ti: to sem na re dil, to je moj greh in nih če mi ga ne sna me. Nih če! To je križ, ki ga mo raš no si ti. In če na da lju jem sta vek z be se da mi po koj ne ga nad ško fa Šuš tar ja: od člo ve ko ve dig ni te te pa je od vi sno, ka ko ta križ no si. Od go vo ri na etič na vpra ša nja, ki so v te sni po ve za vi ta ko s svo bo do kot z od go vor nos tjo, za me to rej ni ma jo al ter na ti ve. Ka­ ko­pa­kot­zdrav­ nik­ in­znan­ stve­ nik­ gle­ da­ te­na­ta­ ko­ime­ no­ va­ ne­ »al­ ter­ na­ tiv­ ne«­ obli­ ke­zdrav­ lje­ nja,­ ali­jih­ spre­ je­ ma­ te­ali­za­ vra­ ča­ te? Tu imam či sto ja sne poj me, in to sem že ve li ko krat po ve dal, na mreč: med ne bom in zem ljo je po leg me di- ci ne še mar si kaj. Kaj vse to je, ve či no ma ne ve mo. Ko sem pred le ti sre čal ne ko svo jo nek da njo štu den tko, zdrav ni co, mi je po ve da la, da zdra vi vne tje žre la, an- gi no, s ho me o pat ski mi me to da mi. Re čem ji: ka ko pa ti veš, da je ta me to da uspe šna? Ona pa na zaj: ka ko pa veš, da je uspe šno zdrav lje nje z an ti bi o ti ki? Ne hal sem se po go var ja ti, ker sem vi del, da na pri stop gle da ta ko kot ho me o pa ti. Pra vim to rej ta ko le: v ho me o pa ti ji ni do ka zov, da je zdrav lje nje uspe šno. Ne ka te re stva ri so ko in ci den ca, slu čaj. Za znan stve no ute me lje no me- di ci no pa se ve, da je v to li kem in to li kem šte vi lu pri me- rov uspe šna ali ne u spe šna; za to ob sta ja jo do ka zi. Kar pri mer: v lan skem ma ju je bil pri me ni di ag no sti ci ran rak pro sta te; pri mo ji sta ro sti to ni kak šna po se bnost. Tu htal sem, kaj na re di ti, ker sem imel raz ne mož no sti, tu di »al ter na tiv ne«. Pa se ni sem odlo čil za nje, am pak za zdrav lje nje ta ko kot se spo do bi, se pra vi po se da- njih kri te ri jih »me di cin ske umet no sti«. In imam do ka- ze o iz bo ljša nju! Pri ta ko ime no va nem »zdra vil stvu« pa do ka zov ni. Ne go vo rim na pa met, na no be nem od šte- vil nih pre da vanj ho me o pa tov ni sem do bil do ka za o nji- ho vi uspe šno sti zdrav lje nja. Sem pa ve dno vi del, da je v pa ci en to vem oza dju sa mo ve ra. In to, ozi ro ma ta je, ka dar gre za psi ho so mat ske stva ri, lah ko ze lo učin ko- vi ta me to da. Za to je v da nih pri me rih učin ko vi to, re ci- mo, ce lo »zdrav lje nje na da lja vo«, če vanj ver ja me mo. So pa se ve da tak šne stva ri lah ko ne sa mo za va ja jo če, pač pa tu di uso dne. Ta ko je bi lo tu di z mo jim mla do- stnim kam ni škim pri ja te ljem Bo rom Kle men či čem, ki je imel vse zna ke srč ne ga in far kta, am pak »zdra vil« ga je s po mo čjo bi o e ner ge ti čar ke in kma lu po tem umrl; po ko pa li smo ga pred več kot de set i mi le ti. Ver ja mem, da so raz ni zdra vil ci, bi o e ner ge ti k i in ta- ko na prej, lah ko uspe šni pri psi ho so mat skih bo lez nih. Hva la bo gu, da je ta ko, in jaz te ga ne bi pre ga njal. Ne bi se pa vple tal v vso to po li ti ko okrog »al ter na tiv nih« oblik zdrav lje nja, zla sti ker ne mo rem ve de ti, ko li ko je tu zra ven pre ra čun lji vo sti raz nih šar la ta nov. V­po­ li­ ti­ ko,­nas­ ploh,­ vas­ni­ni­ ko­ li­mi­ ka­ lo?­V­svo­ ji­knji­ gi­ste­npr.­za­ pi­ sa­ li,­ da­je­»strast­po­obla­ sti­/…/­naj­ stra­ šnej­ ša­ bo­ le­ zen­člo­ ve­ ške­ ga­ du­ ha.«­Se­vas­ni­ni­ ko­ li­ do­ tak­ ni­ la­ali­ste­se­je­zna­ li­uspe­ šno­ubra­ ni­ ti? Naj prej: no ben člo vek ni imun pred la stno na du- tos tjo. Mi slim, da je sla po obla sti in he ren tna la stnost člo ve ške ga bi tja; to sa mo po se bi še ni nič sla be ga, kot tu di nar ci zem ne. Te me ljno vpra ša nje je, ko li ko se člo vek za ve da, da to za če nja nanj kvar no de lo va ti. Poz- nam ce lo vr sto lju di, ki so bi li iz vr stni v stro ki, v me- di ci ni, am pak so se po tem iz »raz lo ga X« odlo či li iti v po li ti ko. Me ni je to ne ra zum lji vo, ra zen če si raz la gam: zdrav nik ima ne ke vr ste »moč«, nad zor nad bo lez ni jo. Ni dva krat re či, da je ko mu to pre ma lo. Tu di za to mo- ja ugo to vi tev, da je naj huj ša člo ve ko va strast: nad zor nad so člo ve kom. S tem se sre ču je mo sko raj pov sod. Re ci mo v par tner skih odno sih, kjer je »par tner stvo« le ob vla do va nje so člo ve ka. Vsak odnos, če je res pra vi, do ber odnos, je – ozi ro ma mo ra bi ti – ena ko pra ven. Nih če ni ma pra vi ce nad zo ro va ti dru ge ga ali ga ka kor- ko li ob vla do va ti. Am pak očit no so na de lu ze lo moč ne nas prot ne si le in skuš nja ve so za to hu de. Ne kaj ta ke ga ali vsaj po do bne ga sem en krat na po klic ni po ti do ži vel tu di sam. Če prav sem šel za ze lo ve lik de nar sta vit, da ni ko li v živ lje nju ne bom šef, je na ne slo, da sem za se del ne ko pre cej vi so ko fun kci jo. En krat sem opa zil, da mi je všeč, če lju dje »po ska ku- je jo« oko li me ne. V tre nut ku spoz na nja sem si re kel: Ta ko?! Te ga mo ra bi ti ta koj ko nec, do kler me ne sko- rum pi ra! Če te ga na mreč ta koj ne na re diš, se na va diš obe ša ti se na oblast; bi ti »kralj«. In sem se res ne mu- do ma fun kci ji od po ve dal. Po ve da ti mo ram še, da se – od za čet ka svo je po klic ne po ti sem – ni ko li ni sem iz- ne ve ril la bo ra to ri ju; tu di v ča su ome nje ne fun kci je ne. Vztra jal sem med svo ji mi ko le gi: ho čem osta ti, ho čem de la ti v oko lju, kjer do bim tu di po vrat no in for ma ci jo, kak šen sem! Če­bi­tak­ šne­dr­ že,­tak­ šnih­pre­ pri­ čanj­ bi­ lo­več,­bi­bi­ lo­na­sve­ tu­naj­ brž­mar­ si­ kaj­bis­ tve­ no­dru­ ga­ če,­bo­ lje. Ti sto, kar je za lju di, za člo veš tvo, naj bolj po memb- no, je va ri a bil nost. In od si ste ma je od vi sno, ali to va- ri a bil nost »uo kvir ja« v pro gre siv no obli ko ali ne. De mo- kra ci ja, re ci mo, to omo go ča. Ne re čem, da tu di iz va ja, am pak omo go ča. So ci a li zem, za pri mer ja vo, kljub na- pre dni de kla ri ra no sti te ga ni ni ti omo go čal. Se pra vi: s člo ve ko vi mi strem lje nji, z am bi ci oz no stjo kot tak šno še ni nič na ro be. Tu di sam sem v bis tvu »groz no« am bi ci o zen; am pak osta jam v stro ki. Za ve da- joč se, da ob sta ja ta dva ti pa znan stve ni kov: tak, ki ga za ni ma re sni ca, in tak, ki ga za ni ma sla va. Ti ste mu, ki ga za ni ma sla va, je pre kle to vse e no, kak šna je re- sni ca, sa mo da do bi va do bre re zul ta te! Od si ste ma je zdaj od vi sno, ka ko je to dvo je v »rav no te žju«: tu di ti sti, ki ga za ni ma sa mo re sni ca, je na mreč ne bo mo gel »pro da ti«, pa če gre za ne vem kak šno od kri tje. Te me ljno vpra ša nje je to rej: ali je in te lek tu al na di- ver zi te ta, če jo po sta vi mo kot pro ti u tež bi o lo ški, ta ke vr ste, da dru žbi omo go ča raz voj ne sa mo v eko nom- skem, am pak v urav no te že nem smi slu. Na kon cu kon- cev: kul tu ra v naj šir šem po me nu je od vi sna od eko- no mi je in le sku paj, v rav no te žju, lah ko omo go ča ta raz voj: kar-ko li-pač-že-to-je. Če­ mu­tu­za­ go­ net­ na­ oz­ na­ ka?­ Kaj­ni­op­ ti­ mi­ stič­ na,­ obe­ tav­ na,­spod­ bu­ dna?­ Ker ni či sto ja sno, kaj je raz voj. In ne vem, če se mi do bro raz vi ja mo ali ne. Po glej mo: de kla ra tiv no je zdaj člo veš tvo na tak šni sto pnji, da npr. spoš tu je sve- tost živ lje nja. De kla ra tiv no. Vča sih se je de kla ra tiv no to za ni ka lo: na ci zem je de kla ra tiv no za ni kal ena ko- prav nost. Ko mu ni zem je ena ko prav nost de kla ra tiv no pod pi ral, prak tič no pa je ni omo go čal. No be den od teh si ste mov ni »pa del z ne ba«; do nji ju je pri pe ljal »raz voj« dru žbe v dvaj set em sto le tju! In v »na pre dni« raz člo ve- če no sti pu stil za sa bo sto mi li jon ske žr tve! Sam sem ta ko po klic ne za dol ži tve kot vsa dru ga svo ja po če tja zme raj oprav ljal s to za ves tjo in to rej s po zi tiv no na rav na nos tjo. Ni ko li mi ni bi lo žal za usme- ri tev na po dro čje znan stve nih ra zi skav v me di ci ni, prav ta ko ne za de lež, ki sem ga po svo jih mo čeh pri spe- val k izo bra že va nju in vzgo ji zdrav ni kov. Bolj ali manj pa sem se mo ral za ve da ti tu di te ga, da ne mo rem bi ti zme raj ena ko nav du šen nad svo jo »pri smuk nje nos tjo«; bo di si ra zi sko val ca bo di si pro fe sor ja. Ki­se­ta­ ko­re­ koč­na­pra­ gu­svo­ je­ ga­osem­ de­ set­ e­ ga­ le­ ta­še­ve­ dno­rad­kar­s­ko­ le­ som­pri­ pe­ lje­v­Kam­ nik!Za kaj pa ne, če se da! Rad ko le sa rim in do bro mi dé. Ker je člo vek se stav ljen iz du še in te le sa, mo ra pa- zi ti ta ko na du šo kot na te lo. Za ra di te ga že lim de la ti na obeh »fron tah« in mo ram re či, da mi kar gre. Če se pe ljem npr. iz Tu nji ške Mla ke na Si draž in pri- dem do raz gle da s Šen tur ške go re, se usta vim, use- dem ob pot in si re čem: ka ko sem lah ko vse ga te ga ve sel! Saj, re če no pro sto po From mu: do kler se člo vek ne bo za ve dal, da je tra va ze le na in da si je son ce, mu ne bo nič po ma ga lo. Člo vek mo ra zna ti ce ni ti ta dar. Živ lje nje nas ploh! Ve de ti, da nam je bi lo po dar je no! Hva­ la­vam,­go­ spod­pro­ fe­ sor.­ V­ve­ se­ lje­in­čast­mi­je­ bi­ lo­go­ vo­ ri­ ti­z­va­ mi;­prav­ za­ prav­ pr­ vič­o­mno­ gih­te­ mah,­ ki­vas­pred­ stav­ lja­ jo­ ne­le­kot­vr­ hun­ ske­ ga­ stro­ kov­ nja­ ka,­ am­ pak­tu­ di­kot­kri­ tič­ ne­ ga­ ra­ zum­ ni­ ka,­ ose­ bnost­ ži­ ve­ ga,­ra­ do­ ve­ dne­ ga,­sa­ mo­ stoj­ ne­ ga­du­ ha. Tu di vam hva la. Za po va bi lo in pri jet ne be se de o me ni. A brez za me re: ker kot vsi lju dje ni sem imun pred na pu hom, se bom kot ve dno po tru dil, da jih bom po za bil. Za to, da … sem vam po ve dal, ka ko smo vča- sih Kam ni ča ni te mu re kli? Ne­ ma­ ra­ne­pre­ več­za­ ple­ te­ no? Ne: da ohra nim svoj »ksiht«! Pavličevo­sedlo­23.­septembra­2009,­38­km,­1280­m­vzponov­in­spustov 286Naš pogovorPogovor­z­akademikom­­ prof.­dr.­Marjanom­Kordašem­Z­navigacijo,­kjer­je­razen­medicine­še­marsikaj­ ­ ­Povzetek Pogovor predstavlja akademika prof. dr. Marjan Kordaša, ki je eden tistih razumnikov, na katere je Kamnik lahko upravičeno ponosen. Doma in v svetu ugleden znanstvenik in raziskovalec je bil leta 1931 sicer rojen v Ćupriji v Srbiji, a se je družina pri njegovih petih letih preselila v Kamnik, kjer je preživel otroštvo in mladost. V Ljubljani je študiral medicino, se po diplomi leta 1959 kot zdravnik zaposlil na Inštitutu za patofiziologijo pri ljubljanski Medicinski fakulteti in bil v 60. in 70. letih na podiplomskem izpopolnjevanju v tujini. Leta 1971 je dosegel doktorat znanosti, dve leti zatem postal docent in bil od leta 1979 redni profe-sor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Tu je ves čas tudi aktivno deloval v različnih pedagoških in habilitacijskih organih univerze. Po up-okojitvi leta 1999 je bil izvoljen v naziv zaslužni profe-sor Univerze v Ljubljani.A­Discussion­with­Professor­Marjan­Kordaš,­­ a­Fellow­of­an­Academy­A­navigation­which­is­much­more­than­plain­medical­science­­Summary The discussion is a presentation of Professor Mar - jan Kordaš, who is one of the members of the intel-ligentsia Kamnik should really be proud of. Born in Ćuprija in Serbia, he moved to Kamnik where he spent his childhood and youth. On his road to becom-ing a scientist of World repute he studied medicine in Ljubljana, where he got his first job at the Institute for Patofiziology in 1959. In 1960s and 70s he lived abroad where he completed his postgraduate studies. In 1971 he became a Doctor of science, two years lat-er a senior university teacher and in 1979 a professor of patofiziology at the Faculty of Medicine in Ljubljana. Moreover, he was an active member of numerous ped-agogical and higher doctoral boards at the University. After retiring in 1999, he was elected honorary profes-sor of the University of Ljubljana. 287 Ljudje in časCi­ ca­Ste­ le­ Voj­ ko­ va­c.­73,­Ljub­ lja­ na­­To­ ne­Ste­ le­Glav­ ni­trg­16,­Kam­ nik Me­ ščan­Jan­ ko­Ste­ le­(1899–1976) Čas ne u smi lje no te če, lju dje se po slav lja jo in z nji mi od te ka jo spo mi ni. Mi ni lo je 110 let od roj stva in več kot tri de set od smr ti na še ga oče ta. Tež ko bi na šli pre- bi val ca Kam ni ka in oko li ce, ki ga v ča su živ lje nja ne bi bil poz nal ali vsaj sli šal zanj. Me ščan v naj žla htnej šem po me nu be se de je prav do zad nje ga vztra jal pri tra di ci- ji zdru že va nja kme ti je in obr ti v naj o žjem sre di šču me- sta. Ve stno je ob de lo val in skr bel za po de do va no zem- ljo, se de jav no vklju če val v jav ne, kul tur ne in dru žbe ne de jav no sti, osno val ve li ko dru ži no, raz vi jal po djet ni ško de jav nost in bil kot pred stav nik ci vil ne dru žbe v vseh ozi rih po ve zan z me stom. Po si li ra zmer je po stal ce lo »zvest­va­ ruh­kam­ ni­ ških­ zgo­ do­ vin­ skih­ in­umet­ no­ stnih­ vre­ dnot«,1 kot ga je ime no val bra tra nec, umet no stni zgo do vi nar akad. dr. Fran ce Ste lè. Prav za to ču ti mo nje go vi po tom ci dol žnost, da pred sta vi mo nje go ve na- po re tu di šir ši jav no sti. Dru ži na, živ lje nje in de lo V sre di šču me sta Kam nik do mu je v ča stit lji vi sta ri hi ši že več kot tri sto let sve čar ska in me di čar ska obrt, ki da je sta no val cem in hi ši tra di ci o nal no do ma če ime: pri Lec tar ju. Pri i mek rod bin, ki so dol ga le ta oprav lja le to de jav nost, je za ra di po ma njka nja mo ških po tom cev od Bi ten cev le ta 1747 pre šel na Ci gler je in na to 1843 na Go len ver je, le ta 1882 pa sta obrt in po sest pre- vze la Ivan in Ma ri ja Ste le. Zdaj skr bi za na da lje va nje tra di ci je že tre tji rod nju nih po tom cev. Ivan Ste le je po od slu že nem ve člet nem vo ja škem ro ku v av stro-ogr ski voj ski pri šel v Kam nik iz ro dnih Tu njic in se izu čil za tr gov ske ga po moč ni ka pri tr gov- cu Ke cler ju. S pri dnos tjo in spo so bnos tjo je nav du šil bliž nje ga so se da Ju ri ja Go len ver ja, ki ni imel ži vih po- tom cev in je iskal pri mer ne ga na sle dni ka svo je hi šne obr ti; na Go len ver je vo že ljo je, že pre cej v zre lih le tih, po ro čil nje go vo po svo jen ko Ma ri jo Cu der man in sku- paj sta osno va la no vo rod bi no Lec tar jev – Ste le te. Ime la sta šest otrok, ven dar so pre ži ve li sa mo tri je, ker so pr vi tri je še kot otro ci pod le gli bo lez ni. Otroš tvo, šo la nje in po klic Jan ko, edi ni pre ži ve li sin in de dič, se je kot naj mlaj ši otrok ro dil 29. apri la 1899 in odra ščal v dru žbi sta- rej ših se ster in bra tran ca Sta ne ta Cu der ma na. Že pri šest ih le tih je iz gu bil oče ta in od tlej je za dru ži no in obrt kot tu di za pre cej ob sež no kme ti jo, ki je bi la del tra di ci o nal ne pur gar ske po se sti v Kam ni ku in oko li ci, skr be la ma ma. Šti ri let no osnov no šo lo v Kam ni ku je opra vil z naj- bo ljši mi oce na mi in se 1910 vpi sal na ško fij sko pri vat- 1 Citat iz pisma z dne 12. 1. 1963.no gim na zi jo v Za vo du sv. Sta ni sla va v Šen tvi du nad Ljub lja no, kjer je opra vil dva let ni ka, na to pa še dva na Pr vi dr žav ni (kla sič ni) gim na zi ji v Ljub lja ni ter 1914 uspe šno za klju čil ni žjo gim na zi jo. Še pred kon cem pr ve sve tov ne voj ne je po stal vo ja- ški ob vez nik in vpo kli ca li so ga v ce sar sko-kra lje vi 5. dra gon ski re gi ment v Ma ri bo ru. Bo le zen ga je re ši la pred od ho dom na fron to. V ča su Ma is tro vih ak cij za se ver no me jo ob kon cu le ta 1918 je bil v za le dju v Ma- ri bo ru kot in ten dant in je po sre dno so de lo val pri osvo- ba ja nju slo ven ske Šta jer ske. Pod ma te ri nim vod stvom se je izu čil za sve čar ske ga po moč ni ka in pri do bil le ta 1927 obrt ni list. Dru ži na in usta no vi tev fir me Pax Le ta 1927 se je po ro čil s Til ko Ben ko vič, hčer ko kme ta s To ma no ve do ma či je v No vem tr gu in pri dom- žal skem ve le tr gov cu Se ni ci za po sle no izu če no tr gov ko. V njej je do bil spo so bno po moč ni co in po si li ra zmer tu di zve sto za vez ni co pro ti obla stni in go spo do val ni ma te ri, ki je ho te la vse ob dr ža ti v svo jih ro kah in je s sta li šča ro je ne pur ga ri ce zvi ška gle da la na vsi ljiv ko iz kmeč ke ga pred mes tja. Še le roj stvo pr vih dveh si nov je ob ta šči nem spoz na nju, da je po skrb lje no za na da lje- va nje ro du in da ni od mla dih prav nič ogro že na, po ča si oto pli lo odno se med nji mi, in na to je zmo gla mla di ma za kon ce ma po sto pno pre pu šča ti va je ti. Kljub te mu je Jan ko ču til, da ni ma do volj vzvo dov v ro kah, za to je le ta 1929 iz ko ri stil po nud bo že ni ne- ga stri ca dr. Iva Ben ko vi ča, ugle dne ga ljub ljan ske ga Por­ tret­Jan­ ka­Ste­ le­ ta­le­ ta­1938 288Ljudje in čas 289 Ljudje in časod vet ni ka in nek da nje ga de žel ne ga po slan ca v par la- men tu na Du na ju, da kot dru ža bnik so de lu je pri usta- no vi tvi fir me PAX, Ko pač & Ste le v Ljub lja ni, ki je po- stala naj ve čja pred voj na sve čar ska fir ma v Slo ve ni ji. Pre vzel je tu di slu žbo spr va po slo vo dje in ka sne je pro- ku ri sta ter skr bel za pro iz vod njo in ko mer ci al no plat po slo va nja. Vo dil ga je tu di, ko je iz bru hni la voj na, in se ne kaj ča sa s po se bno do vo lil ni co še pod ita li jan sko oku pa ci jo Ljub lja ne z vla kom vo zil v slu žbo čez me jo iz nem ške ga Kam ni ka. Po voj ni so pod no vim re ži mom na sto pi le po pol no ma dru ge ra zme re in je bil pri si ljen fir mo li kvi di ra ti. Sve čar stva se je lo til z nav du še njem in v tem ča su raz vil dve iz vir ni ino va ci ji, ki ju s pri dom upo rab lja jo tu di so do bni sve čar ji: stenj s svin če no nit- ko, ki omo go ča po ča sno iz go re va nje (kar je tu di pa ten- ti ral), in več no luč ko z dvoj nim ohi šjem iz ste kla, ki pa ga je v da naš njem ča su mno žič ne po ra be žal sko raj po pol no ma na do me sti la ce nej ša pla sti ka. V za ko nu se je ro di lo de vet otrok – tri je si no vi in šest hče ra (vmes dva pa ra dvoj čkov). Za ra di slu žbe v Ljub lja ni je vzgo jo v glav nem pre pu stil že ni, ves čas pa je bil nav zoč z ned vo um no av to ri te to dru žin ske- ga oče ta in go spo dar ja. Brez kom pro mi sno je tu di po voj ni vztra jal pri ver ski vzgo ji in spoš to va nju obi ča jev in praz ni kov. Vseh de vet otrok je pod pi ral pri po klic ni odlo či tvi in jim ta ko ma te ri al no kot mo ral no po ma gal do se či za stav lje ne ci lje. Pre prost iz ra čun po ka že, da je od za čet ka šo la nja pr ve ga otro ka do kon ca štu di ja zad nje ga tra ja lo sko raj 40 let! Pred vsem med voj no in ta koj po njej je le z naj ve čjo iz naj dlji vos tjo zmo gel pre hra ni ti in oble či šte vilno dru- ži no. Ta krat ga je re še va la kme ti ja, ki mu je bi la prej – v ob dob ju po djet niš tva in raz vi ja nja pro iz vod nje – bolj v bre me kot ko rist. Zla sti v le tih one mo go ča nja vsa ke pri vat ne ini ci a ti ve in tu di naj u bor nej še obr ti pa bi bi la dru ži na brez do ma pri de la ne hra ne ve li ko krat lač na. V Jan ku je vse bolj zo re la že lja, da bi si po nov no pri do bil pa šno pra vi co na Ma li pla ni ni, ki je v pre te- klo sti že bi la pri hi ši, a je nje go va ma ma po pro pa du av stro-ogr ske mo nar hi je ni obno vi la. Oba z že no sta ra da ho di la v go re in sta s pri ja te lji več krat pre ho di la Kam ni ške pla ni ne. Ko so odra šča li nju ni otro ci, je dru- ži na za ha ja la na iz le te na Ve li ko pla ni no in tam pre- no če va la v pa stir skih ko čah. Le ta 1940 je na to ku pil tri de le že na Ma li pla ni ni in v na sled njem le tu za čel gra di ti ko čo, ki je bi la do kon ča na še le med voj no; uso- je ni sta ji bi li sa mo dve le ti ob sto ja, saj so v zad nji zi- mi voj ne Nem ci sku paj z raz­ tr­ gan­ ci 2 po žga li pa stir ske ko če na vseh treh pla ni nah, ka pe li co in pla nin ski dom na Ve li ki pla ni ni. Dru ga sve tov na voj na Od sa me ga za čet ka vojne ne zanj ne za že no ni bi lo no be ne ga dvo ma – tre ba je bi lo pod pre ti od por pro ti nem ške mu oku pa tor ju. Za to sta vse sko zi po ši lja la »v gmaj no« hra no in ma te ri al, v hi ši pa sta pro ti kon cu voj- ne skri va la mla de fan te iz oko li ških va si, ki so se sku- ša li izmak ni ti mo bi li za ci ji v nem ško voj sko ali pa so se ba li, da jih od pe lje jo s se boj par ti za ni ali do mo bran ci; to do ka zu je, da sta ra zmiš lja la s svo jo gla vo in do sle- 2 Izraz za domače sodelavce okupatorja. Izhaja iz njihove navade, da so se oblačili v razcapana oblačila, kar naj bi jih naredilo podobne partizanom oz. gmajnarjem.dno rav na la po ve sti. V svo ji hi ši sta ves čas voj ne skri- va la tu di knji ge iz fran či škan ske knjiž ni ce, ki so jih po nju nih na vo di lih re ši li sta rej ša si no va in nju ni so šol ci, ko so mo ra li na ukaz nem ških obla sti »či sti ti« knjiž ni co in knji ge me ta ti v ogenj na sa mo stan skem dvo ri šču. 3 To je bi lo še po se bej ne var no, ker je bil v so sed nji hi ši ge­ sta­ po. 4 Po raz nih zna kih se je da lo skle pa ti, da so ge­ sta­ pov­ ci v noč nem ča su več krat skri vo ma pre i ska li hi šo, v ka te ro ni bi lo tež ko pri ti. Ne koč so Jan ka od pe- lja li na za sli ša nje, ven dar ga je re ši la že na z ne ver jet no po gum no do mi sli co: od šla je za nji mi in tr di la, da gro zi do ma ne var nost po ža ra, ker je pred tem ku hal vo sek, ki je ze lo vnet ljiv, in bi mo re bit ni po žar lah ko za jel tu di po li cij sko po slo pje … Na se dli so in ne var nost je bi la od vr nje na. Ni pa bi lo re ši tve za že no Til ko, ko jo je ja- nu ar ja 1944 ge­ sta­ po­ are ti ral in za prl v zlo gla sne za po- re v Be gu njah. Ta krat je šel Jan ko na glav ni štab taj ne po li ci je na Bled in brez uspe ha po nu dil se be v za me- no za njo, saj je osta lo do ma brez ma te re osem otrok. Spu sti li so jo še le po pet ih te dnih sku paj s so za por ni ki iz Kam ni ka – ra zen šti ri najst ih, ki so jih v Šen tvi du nad Ljub lja no us tre li li kot tal ce. Če prav so jo po voj ni za ra di te ga več krat va bi li, naj se pri dru ži Zve zi bor cev, je član- stvo, ki je pri na ša lo po mem bne pri vi le gi je, za vr ni la z ute me lji tvi jo, da so do nje ga upra vi če ni sa mo ti sti, ki so se bo ri li v goz do vih ali ce lo da li za to živ lje nje. Za ra di svo jih de jav no sti sta bi la mar si ko mu sum lji- va in zna šla sta se na raz lič nih spi skih »za od strel«. Pro ti kon cu voj ne in tu di še po njej je Jan ko od hva lež- nih so miš lje ni kov še pra vo ča sno do bil več sva ril, da mu pre ti li kvi da ci ja tu di s stra ni par ti za nov, ki jih je si cer ves čas pod pi ral, ni so pa odo bra va li nje go ve ga ne od vi sne ga ra zmiš lja nja in rav na nja. Ta ko se je ra je izo gi bal za ha ja nju na svo je trav ni ke in po lja v oko li ci Kam ni ka; tu di na Ve li ko pla ni no, kjer so osta li la stni ki ho te li čim prej na no vo po sta vi ti v zad nji zi mi po žga ne pa stir ske ko če, ne kaj ča sa iz pre vi dno sti ni ho dil. Naj bolj kon kret no grož njo pa je do ži vel v svo ji hi ši v zad njih dneh voj ne: zve čer, ko je dru ži na se de la pri ve- čer ji, je v dnev no so bo vdrl do mo bra nec na be gu pred zma go vi to par ti zan sko voj sko in z na per je no pu ško za- hte val, da za pre že voz in nje ga in to va ri še od pe lje na var no. Kljub re sni grož nji s smr tjo se je uprl in jo še en krat sreč no odne sel. Kot človeka brez strahu je Janka Steleta opisal tudi Marjan Kordaš v knjigi Krilo­angela­(str.­79–80). »Ja­ ne­ za­ni­do­ ma­in­ča­ kam­ga­v­ve­ li­ ki­dnev­ ni­so­ bi.­ Ker­sem­sam,­se­dol­ go­ ča­ sim. Ne­ na­ do­ ma­ se­od­ pre­ jo­vra­ ta­in­v­so­ bi­se­pri­ ka­ že­ge­ sta­ po­ vec­ Gor­ šek.­Je­v­uni­ for­ mi­ in­v­škor­ njih.­ Ne­za­ gle­ da­me­ta­ koj,­saj­se­ dim­na­ pol­skrit­v­ko­ tu­za­mi­ zo.­ Ko­me­za­ gle­ da,­ me­poz­ dra­ vi­ slo­ ven­ sko­ in­jaz­mu­tu­ di­ odz­ dra­ vim­ slo­ ven­ sko.­ Po­ tem­se­use­ de­na­pr­ ve­ ga­od­ obeh­sto­ lov­na­de­ sni­stra­ ni­ob­vra­ tih. Oba­mol­ či­ va­in­me­ ni­je­skraj­ no­ne­ pri­ jet­ no.­ Naj­ ra­ je­ bi­iz­ gi­ nil,­to­ da­ne­mo­ rem,­saj­se­ di­tik­ob­vra­ tih. Na­ pe­ tost­ v­me­ ni­ra­ ste.­Po­ tem­se­spet­od­ pre­ jo­vra­ ta­ in­po­ ja­ vi­se­go­ spod­Ste­ le.­Gor­ šek­po­ gle­ da­nav­ zgor­in­ ho­ če­ne­ kaj­po­ ve­ da­ ti,­ a­go­ spod­Ste­ le­ga­pre­ hi­ ti.­Zač­ ne­za­ bav­ lja­ ti­ čez­Nem­ ce.­Po­ ča­ si,­me­ to­ dič­ no,­ v­svo­ jem­ ne­ o­ pis­ lji­ vem­ slo­ gu­zač­ ne­oči­ ta­ ti­Gor­ šku­iz­ se­ lje­ va­ nja,­ 3 Gl. tudi knjigo Marjana Kordaša Krilo­angela, Mladinska knjiga, Ljubljana 1995. 4 Nemška tajna policija.pre­ ga­ nja­ nja,­ na­ si­ lja,­mu­ če­ nja­ in­stre­ lja­ nja.­ Vse,­kar­ Nem­ ci­poč­ ne­ jo­s­Slo­ ven­ ci.­ In­Gor­ šek­da­je­hla­ pec­v­ nem­ škem­hlap­ čev­ stvu,­pro­ da­ na­du­ ša. Go­ spod­Ste­ le­je­go­ vo­ ril­dol­ go,­ma­ hal­z­ro­ ka­ mi­in­ne­ ka­ te­ re­stav­ ke­po­ nav­ ljal.­ Med­ tem­ je­Gor­ šek­ne­ pre­ mič­ no­se­ del­na­svo­ jem­sto­ lu­in­otr­ plo­str­ mel­v­tla.­In­jaz­ ...­od­stra­ hu­sem­bil­po­ pol­ no­ ma­ trd­in­edi­ no,­kar­sem­ zmo­ gel,­je­bil­ne­ u­ spe­ šen­ po­ skus,­da­bi­se­na­ re­ dil­kar­ se­da­ne­ vi­ dne­ ga. Kon­ čno­je­go­ spod­Ste­ le­svoj­go­ vor­kon­ čal­in­mol­ če­ stro­ go­mo­ tril­Gor­ ška.­Ta­je­še­ve­ dno­ne­ pre­ mič­ no­ se­ del­ na­sto­ lu,­na­ to­pa­vstal,­ti­ ho­od­ prl­vra­ ta­in­iz­ gi­ nil. A­go­ spo­ da­ Ste­ le­ ta­to­ni­zmo­ ti­ lo.­Še­ve­ dno­je­stal­ tam,­še­ve­ dno­s­stro­ gim­iz­ ra­ zom­na­obra­ zu. Po­ tem­me­je­na­krat­ ko­po­ gle­ dal,­ od­ prl­vra­ ta­in­od­ šel­ven. Sle­ dil­sem­mu­in­kar­se­da­hi­ tro­zbe­ žal­do­ mov.­Še­ le­ ko­sem­si­tu­opo­ mo­ gel,­ sem­si­za­ še­ pe­ tal:­ ‘Moj­Bog,­ go­ spod­Ste­ le,­ta­pa­je­po­ gu­ men!’« Nav du še no sta star ša v na ro dni no ši pri ča ka la pri- hod par ti za nov v Kam nik in osvo bo di tev iz pod nem ške- ga oku pa tor ja. Pra vi šok in zgro že nost nad rav na njem osvo bo di te ljev pa je pov zro či lo opa zo va nje spre vo dov izmu če nih star cev, žensk in otrok v sprem stvu bra da- te ga pra vo slav ne ga du hov ni ka, ki so jih obo ro že ni par - ti za ni vo di li peš in na vo zo vih sko zi me sto v sme ri pro ti Kam ni ški Bis tri ci, od ko der ni bi lo vr ni tve. Jan ko je vse svo je otro ke po kli cal na prag hi še in jih za dol žil, da si mo ra jo za pom ni ti, ka ko te re ve že go ni jo v smrt; ka sne- je je z nji mi obi sko val go mi le na Ko pi šču, se ob njih vse lej po kri žal, po mo lil in pri žgal sve čo. Te ža ve v po voj nem ča su in ši ka ni ra nja Že pr ve vo li tve v no vo u sta nov lje ni Fe de ra tiv ni ljud- ski re pu bli ki Ju go sla vi ji so po ka za le sto pnjo de mo kra- tič no sti, ki je ča ka la od voj ne izmu če ne lju di: na vo li- ščih so skr bno iz bra ni za u pni ki ko mu ni stič ne par ti je po zor no opa zo va li, v ka te ro izmed dveh skri njic je vo li- vec vr gel kro gli co. Strah pred san kci ja mi je vo dil ve li ko ve či no lju di, da ra je ni so pre kr ši li ned vo um nih vna prej »pri po ro če nih« na vo dil. Jan ko pa je z užit kom de mon- stra tiv no spu stil kro gli co v ne pra vo »čr no« skri nji co. Kma lu po zma gi na vo li tvah je no va oblast za če la z na ci o na li za ci jo pre mo že nja in zem ljišč, ki je ne u smi- lje no za re za la v obe de jav no sti, ki sta da ja li kruh Ste- le to vi dru ži ni in za po sle nim – ki pa sta po ne sreč nem na klju čju šli tu di naj bolj v nos no vim obla stni kom: ne po sre dno po voj ni je bi la ustav lje na sve čar ska pro- iz vod nja in tu di za ra di hu de ga po ma njka nja su ro vin sko raj pov sem one mo go če na obrt, kma lu na to pa je oblast po se gla tu di po kmeč ki zem lji. Med pr vi mi žr tva mi na ci o na li za ci je sta bi li po sest Me ščan ske kor po ra ci je, v ka te ri so bi li z de le ži za sto- pa ni vsi me šča ni, ter agrar na sku pnost Ve li ka ozi ro ma Ma la pla ni na, na to pa so sle di li kar po vr sti: gozd in trav ni ki v Spod njih Stra njah za po tre be smo dni šni ce (zgra je na skla di šča za čr ni smo dnik – po nu je na od- ško dni na v vre dno sti ene ga otro ške ga če velj čka); vsa grad be na zem lji šča na ob mo čju me sta Kam nik – par - ce le v cen tru me sta, na ka te rih sto ji jo do ma ča hi ša in go spo dar ska po slo pja (pri sta va), ze le njav ni vrt za ob- čin sko stav bo; nji ve na Za pri cah (na njih je bi lo ka sne je zgra je nih oko li 20 eno dru žin skih in vr stnih hiš); grad- be na par ce la v Ljub lja ni za po tre be Li tos tro ja (zgra jen sta no vanj ski blok – proš nja za do de li tev sta no va nja v za me no za od vze to par ce lo je bi la za vr nje na). Od šte- vil nih vlo že nih pri tožb na raz lič nih sto pnjah sta bi la del no ugo dno re še na sa mo ugo vo ra na raz la sti tev sta- no vanj ske hi še in go spo dar ske ga po slo pja. Do le ta 1952 so ve lja le ob vez ne od da je hra ne, ki so do se gle vr hu nec v le tih 1949–51. Do lo či li so mu ta ko vi so ke da ja tve v raz lič nih vr stah ži ta, dru gih polj- šči nah in me su, da jih pri naj bo ljši vo lji ni mo gel do se- či, saj so mu hkra ti po sto pno po dr žav lja li ve dno več ob de lo val ne zem lje in trav ni kov, na ka te rih naj bi pri- de lal kr mo za ži va li za od da jo me sa. Kljub sprot nim do bro ute me lje nim pri to žbam in do ka zo va nju, da na pre o stan ku zem lje ko maj da še pri de la do volj hra ne za pre ži ve tje dru ži ne, je bi lo tre ba za hte va no ko li či no vsa- ko le to brez odlo ga pre da ti, pa če prav je to po me ni lo, da je mo ral ma njka jo če ko li či ne do ku pi ti! Prav nič ni po ma gal npr. tu di ar gu ment v pri to žbi, da je »to­ sta­ nje­ upoš­ te­ val­ med­oku­ pa­ ci­ jo­ ce­ lo­naš­so­ vraž­ nik­ in­me­je­ ra­ di­obil­ ne­dru­ ži­ ne­in­ne­pre­ ve­ li­ ko­ or­ ne­zem­ lje­priz­ nal­ za­sa­ mo­ pre­ hra­ nje­ val­ ca­ le­za­6­me­ se­ cev,­ za­dru­ go­pol­ le­ tje­pa­mi­je­dal­vse­ži­ vil­ ske­na­ kaz­ ni­ ce«. 5 Že v pr vih le tih se je pri če lo mno žič no pre se lje va- nje s po de že lja v me sta in za po slo va nje v to var nah, pri če mer je na stal ve lik pro blem, ker no vo pe če ni de lav ci ni so ime li kje sta no va ti. Oblast je to re še va la s pri sil- ni mi na sta ni tva mi po sa mez ni kov in dru žin v za se bnih hi šah. Ta ko so se v Ste le to vi hi ši, ki je si cer ve li ka, a po pol no ma ne pri mer na za več kot eno dru ži no hkra ti, v ne kaj le tih izme nja le tri dru ži ne z več otro ki, ob tem pa še več po de kre tu vse lje nih po sa mez ni kov (dve uči- te lji ci, skla di ščnik, šo fer …). Po se bno po gla vje po me ni jo naj raz lič nej ša po li tič na ši ka ni ra nja v le tih po voj ni, od so dnih odločb o pre kr- ških (ka lje nje noč ne ga mi ru za ra di hče ri ne za ba ve s ple sno glas bo6) do man dat nih kaz ni (že ni no zbi ra nje de nar ja za na ba vo no vih ma šnih pla ščev; 7 ne do vo lje- no zbi ra nje lju di ob pri re ja nju mi klav že va nja za otro ke v dru žin ski hi ši; z oblas tjo ne us kla je na od da ja sta no- va nja v na jem; ne do vo lje no gi ba nje v ob mej nem pa su ob obi sku med voj nih za po rov v Be gu njah; 8 dom nev na iz ja va, da »ko­ mu­ ni­ sti­ po­ di­ ra­ jo­kri­ že­po­Tu­ hinj­ ski­ do­ li­ ni­ in­da­to­ve­ce­ la­Tu­ hinj­ ska­ do­ li­ na« 9). Vi šek je bi la re sna ob to žba »kaz­ ni­ ve­ ga­ de­ ja­ nja­huj­ ska­ nja­ k­upi­ ra­ nju« 10 in pri por v sa mi ci (13 dni) z ri go roz nim za sli še va njem pod ne vi in po no či, ce lo sa me ga še fa pre i sko val cev Mi- tje Ri bi či ča, za ra di dom nev ne ga na go var ja nja ene ga od pa stir jev, naj stre lja na gra di te lje sin di kal ne ga do- ma In du pla ti Jar še na Ma li pla ni ni. 5 Navedek iz pritožbe na odločbo z dne 21. 7. 1950. 6 Upravno-kazenska odločba Ljudskega odbora mestne občine Kamnik z 29. 7. 1953 o izreku ukora. 7 Odločba o prekršku sodnika za prekrške Okrajnega ljud-skega odbora (OLO) Kamnik z dne 5. 2. 1952 o denarni kazni 5000 din (po pritožbi 1000 din) in odvzemu zbranega zneska 4500 din. 8 Mandatna odločba o prekršku Občinskega ljudskega odbora Radovljica z dne 25. 11. 1952 in denarni kazni 200 din. 9 Odločba o prekršku sodnika za prekrške OLO Kamnik z dne 9. 1. 1952 in denarni kazni 2000 din. 10 Sklepa Okrožnega javnega tožilstva v Ljubljani z dne 31. 8. 1953 o priporu do 3 mesecev in z 8. 9. 1953 o ugodni rešitvi pritožbe. 290Ljudje in čas 291 Ljudje in čas Po le ti 1951, ko je bil star že 52 let, je Jan ko do bil po ziv na 90-dnev ne orož ne va je na Kor ču li. Kljub pri- tož bi se je mo ral zgla si ti in osta ti tam 13 dni, ko li kor je tra ja lo, da so tam kaj šnje vo ja ške obla sti, ki so se ta koj iz ka za le za ve li ko raz so dnej še od kam ni ških, lah ko iz- pe lja le po sto pek za tra jen od pust iz vo ja ške slu žbe. V ča su bi va nja na Kor ču li je šel kar v vo ja ški uni for mi brez po sle dic ce lo k ma ši, če prav je bi lo to v voj ski se- ve da pre po ve da no. Sez na nil se je z lo kal nim cer kve- nim do sto jan stve ni kom, do nom Ivom Ma ti ja cem, opa- tom s pra vi co no še nja ško fov skih in sig nij, in skle nil z njim do smrt no pri ja telj stvo ter po slov no so de lo va nje. To je bi lo nje go vo ma lo ma šče va nje kam ni škim obla- stem – na me sto da bi ga ne sram no ši ka ni ra nje zlo- mi lo, je iz iz kuš nje zma go slav no iz šel z no vo živ ljenj- sko kva li te to in za kor ču lan sko ka te dra lo od tlej ce lo do bav ljal sve če. Sre di pet de set ih let je po sta lo ja sno, da so kme ti ji v stro gem cen tru me sta za ra di na ra šča jo če ga pro me ta in so do bne ga na či na živ lje nja šte ti dne vi. Tu di po li tič- ne ra zme re so se za če le umir ja ti in Jan ko je po nov no za čel z obr tjo, če prav je imel ne ne hne te ža ve z na ba vo su ro vin in na ga ja njem obla sti, pri ka te ri je vse do smr - ti ve ljal za ne po prav lji ve ga kon ser va tiv ne ga kle ri kal ca in – za ra di od kri te ga iz ra ža nja mnenj in kri ti zi ra nja si- stem skih na pak – nas prot ni ka re ži ma. Kljub te mu mu je uspe lo pre ži ve ti, raz vi ti, ko li kor se je le da lo, sve čar- sko de jav nost in jo na to pre da ti na sle dni kom. Ven dar je bi la nje go va po djet nost do do bra za tr ta in je sla bot no vzplam te la sa mo še en krat: ko je v zgod njih šest de se- tih le tih pri ne ki du naj ski fir mi na ro čil iz de la vo po do bic z brez jan sko Ma ri jo Po ma gaj in z nje no po moč jo raz vil mo čan trg s sve ča mi s po do bo te Ma ri je kot edi nim na bož nim spo min kom (pr vim v SR Slo ve ni ji), ki ga je pro da ja lo Tu ri stič no druš tvo na Brez jah; če prav je po- do bi ce lah ko uva žal le na pol le gal no, naj več krat jih je bi lo tre ba čez me jo ti ho ta pi ti. Vse mo go ča za ti ra nja in šte vil ne te ža ve, pred vsem pa dol go roč na brez iz ho dnost po lo ža ja, so ter ja li svoj da vek – v ob dob jih, ko je po tre bo val ute ho in vsaj za- ča sno po za bo, ju je iskal tu di v al ko ho lu. Jav no de lo va nje in za slu ge za šir šo sku pnost Že v mla dih le tih se je vklju čil v raz lič ne dru žbe ne in dru ža bne de jav no sti in jim po ve či ni ostal zvest vse živ lje nje ozi ro ma do kler so mu to do pu šča le ra zme re. Bil je dol go let ni pod por nik in ne kaj ča sa pe vec Li re in do poz ne sta ro sti cer kve ni pe vec v žu pnij ski in sa mo- stan ski cer kvi; član kam ni ške ga pro svet ne ga druš tva do raz pu sta pod nem ško oku pa ci jo in je po voj ni ce lo po dal po ro či lo Pro svet ni zve zi v Ljub lja ni o gmot nem sta nju in pre ne ha nju de lo va nja druš tva; 11 ak ti ven član Me ščan ske kor po ra ci je; taj nik kam ni ških Or lov – kot za sto pnik ob čin ske ga od se ka se je ok to bra le ta 1923 ude le žil pro te stne ga sho da pro ti na si lju ita li jan skih fa- ši stov, ki ga je or ga ni zi ra la Ju go slo van ska ma ti ca, le ta 1935 pa sta z že no so de lo va la na Ev ha ri stič nem kon- gre su na Pleč ni ko vem sta di o nu; pred se dnik ob čin ske- ga od bo ra Ra di kal ne stran ke (ki se ji je po pre po ve di re pu bli ških strank pri dru ži la Ljud ska stran ka Slo ve ni- je) in le ta 1938 njen kan di dat za žu pa na, ven dar je kan di da tu ro za ra di vo de nja dru žbe Pax za vr nil; po pri- do bi tvi pa šne pra vi ce na Ma li pla ni ni je vse do smr ti an ga ži ra no de lo val v agrar ni sku pno sti. Klju čar stvo v kam ni ških cer kvah Pred vsem pa je bil od le ta 1932 do 1963 klju čar far ne cer kve na Šut ni in nje nih po druž nic (Ža le, Kal- va ri ja, Ma li grad, Sv. Pri mož). Klju čar stvo je po me ni- lo skrb za eko nom sko plat uprav lja nja s cer kve nim pre mo že njem, se ve da vse lej v do go vo ru z žu pni kom. Te mu de lu se je pre dal z du šo in te le som, do kon ca za- ve zan slu že nju »Bog cu«, kot je rad po u da ril. Ve stno in zav ze to ga je oprav ljal več kot tri de set le tja, tu di med voj no, kar je za hte va lo po se bno zag na nost in tu di po- gum. Nem ci so ta koj po za sed bi svo je ga de la slo ven ske- ga ozem lja iz gna li vse do ma če du hov ni ke. Ta ko v Kam- ni ku od sre de ju ni ja 1941 ni ti v žu pni cer kvi in vseh nje nih po druž ni cah ni ti sa mo stan ski kar ne kaj me se- cev ni bi lo maš; po bož no sti in mo li tve so lah ko ver ni ki oprav lja li sa mi, ka kor so ve de li in zna li, sa mo v šu ten- ski cer kvi, ki je bi la čez dan od pr ta. Po vseh sve tih 1941 je kon čno pri šel v Kam nik »du­ šni­pa­ stir­Kon­ stan­ tin­ Ha­ us­ chel,­ trd­Ne­ mec­/…/­in­smo­ ta­ koj­na­ pra­ vi­ li­ na­ črt­za­de­ lo:­vsled­pre­ ob­ šir­ ne­ ga­ de­ lo­ kro­ ga­od­Šmar­ tna­ v­Tu­ hi­ nju­pa­do­Šmar­ tna­ pri­Li­ ti­ ji­ pre­ vza­ me­ on­le­du­ šno­pa­ stir­ stvo,­ mi­klju­ čar­ ji­pa­go­ spo­ dar­ stvo.­ Ta­spo­ ra­ zum­ je­bil­ze­ lo­pa­ me­ ten­ in­ume­ sten­ter­se­je­med­vso­do­ bo­oku­ pa­ ci­ je­ prav­le­ po­in­z­ ve­ se­ ljem­de­ la­ lo.« 12 11 Pismo dr. Antonu Vodniku, skrbniku Prosvetne zveze v Ljubljani, z dne 3. 11. 1945. 12 Tipkopis na 8 straneh z datumom 8. 12. 1947 in lastnoročnim podpisom.Prav ne ver jet no je, da je v voj nem ča su ve li ke ga po- ma njka nja vseh ma te ri a lov in »ko­ je­bi­ lo­vsa­ ko­de­ lo,­ki­ ni­bi­ lo­voj­ no­važ­ no,­stro­ go­pre­ po­ ve­ da­ no,« 13 kot klju čar opra vil med dru gim po pra vi lo streh na cer kvi in mež- na ri ji pri Sv. Pri mo žu in na no vo po sta vil ve li ki križ na Ža lah (1942); na ba vil opre mo za pi sar no, mež na ri jo in za kri sti jo, elek tro mo tor, vr vi za zvo no ve v več cer kvah (1943); po pla čal dolg za po pra vi lo fran či škan skih or - gel, v Pra gi ku pil dva ste kle na le sten ca za Ža le, dal iz de la ti no ve hra sto ve klo pi za žu pno cer kev, obno vil or gle na Ža lah, te me lji to pre u re dil ka pe lo na Kal va ri ji in na ba vil za njo dve sli ki v rja vem ste klu ter har mo- nij (1944); in spo mla di 1945 po Ža lah do kon čal še elek tri fi ka ci jo Kal va ri je, ko se mu je z iz dat no po mo čjo te da nje ga kam ni ške ga žu pa na ba ro na Re chba cha po- sre či lo na ba vi ti ma njka jo če ka ble. Nje go va za mi sel je tu di zna me ni ta plo šča »V le tu gro zot 1944« v pred dver- ju ka pe le na Kal va ri ji. Po voj ni je bi lo de lo za ra di no vih ra zmer ze lo ote že- no, kljub te mu pa mu je z ve li ki mi na po ri uspe lo vsaj pri bliž no vzdr že va ti za u pa no mu pre mo že nje. S po- seb no lju bez ni jo je skr bel za Sv. Pri moža in vsa ko le to pri prav ljal po go sti tev cer kve nih pev cev kot skrom no od dol ži tev za zve sto bo cer kvi. Kot sve čar si je na lo žil še do dat no dol žnost: vsa ko le to pred ve li ko no čjo je s svo jim za prav ljiv čkom ob vo zil vse oko li ške cer kve in na ve li kih ve li ko noč nih sve čah po pra vil let ni co v ak - tu al no. To opra vi lo si je za dr žal še po tem, ko ni bil več klju čar in je mo ral tu di konj sko vpre go za me nja ti z av - to mo bi lom. 13 Prav tam.Re še va nje kam ni ških kul tur nih in umet ni ških vre dnot med voj no in po njej Za var stvo »zgo­ do­ vin­ sko­ važ­ nih­umet­ ni­ ških­ pred­ me­ tov­za­ce­ lo­Go­ renj­ sko­ je­bil­po­ stav­ ljen­ ba­ ron­Zo­ is, 14­ ki­je­stal­ no­sta­ no­ val­ v­Kam­ ni­ ku­ in­se­je­lo­ til­pred­ vsem­ sa­ mo­ stan­ ske­ knjiž­ ni­ ce­ ter­jo­je­te­ kom­me­ se­ cev­ za­ res­ te­ me­ lji­ to­ iz­ ro­ pal.­Iz­le­ pih,­v­us­ nje­ve­ za­ nih­knjig­je­iz­ tr­ go­ val­le­ pe­ba­ kro­ re­ ze­ in­jih­/…/­od­ pe­ ljal­na­Ko­ ro­ ško.« 15 Tu di nje gov na sle dnik z ura dnim na zi vom »okrož ni skr - bnik za spo me ni ke in mu ze je na Kranj skem« je ho tel vse vre dne pred me te – sli ke, ki pe, knji ge, li tur gič na obla či la in pe ri lo – od pe lja ti v Ce lo vec, »kar­ smo­mu­mi­ tri­ je:­dr.­F.­Vi­ dic,­gdč.­(Fa­ ni­ ka)­Krat­ nar­ je­ va­ in­jaz­le­pre­ pre­ či­ li.­Dal­nam­je­ce­ lo­po­ o­ bla­ sti­ lo­ /…/,­da­lah­ ko­pre­ ne­ se­ mo­vse,­kar­se­nam­zdi­važ­ no,­na­dru­ ga­važ­ nej­ ša­ me­ sta.­Ta­ ko­sva­z­dr.­Sa­ dni­ kar­ jem­ iz­me­ kinj­ ske­ ga­ sa­ mo­ sta­ na­ od­ pe­ lja­ la­ so­ ho­Pi­ e­ ta­z­osta­ li­ mi­zgo­ do­ vin­ sko­ važ­ ni­ mi­pred­ me­ ti­ v­nje­ gov­mu­ zej,­iz­fran­ či­ škan­ ske­ ga­ sa­ mo­ sta­ na­ sem­pa­ob­nav­ zoč­ no­ sti­ gdč.­Krat­ nar­ je­ ve­ od­ pe­ ljal­/…/­vsa­li­ tur­ gič­ na­ obla­ či­ la,­ pe­ ri­ lo­in­pr­ te­v­za­ kri­ sti­ jo­na­Ža­ lah,­ti­ skar­Vo­ dnik­je­pa­med­ tem­ skril­do­ br­ šen­del­knjiž­ ni­ ce­med­za­ lo­ go­svo­ je­ ga­pa­ pir­ ja.« 16 Na po do ben na čin je s po mo čjo cer kov ni ka Pe pe- ta Šte fu le in žu pnij ske ga hlap ca re šil pred uni če njem ce lo ten nad žu pnij ski in de ka nij ski ar hiv, ga za pa ki ral v le se ne za bo je in skril na ko ru šu ten ske cer kve, med- tem ko se de ka nij ske knjiž ni ce ni so upa li do tak ni ti, do- 14 Po spominu dr. Nika Sadnikarja je to baron Angelo Zois, med vojno nemški referent za kulturo v Celovcu. 15 Prav tam. 16 Prav tam. Jan­ ko,­nje­ go­ va­že­ na­in­otro­ ci­v­na­ ro­ dni­no­ ši­na­Ev­ ha­ ri­ stič­ nem­kon­ gre­ su­le­ ta­1935Ste­ le­ to­ va­dru­ ži­ na­ko­ nec­50.­let­prej­ šnje­ ga­sto­ le­ tja 292Ljudje in čas 293 Ljudje in časkler so ime li v žu pni šču ura de Nem ci. To so opra vi li po nji ho vi pre se li tvi v či tal nič ne pro sto re. Dr. Fran ce Ste lè mu v že ome nje nem pi smu priz na- va, da je nje go va »ve­ li­ ka­ za­ slu­ ga,­da­ar­ hiv­in­knjiž­ ni­ ca­ ni­ sta­do­ ži­ ve­ la­iste­uso­ de­kot­to­ li­ ko­dru­ gih­v­zad­ nji­sve­ tov­ ni­voj­ ni,­ki­so­jih­Nem­ ci­s­ta­ ko­vne­ mo­od­ pe­ lja­ va­ li­ v­Av­ stri­ jo,­kjer­se­je­mar­ si­ kaj­ brez­sle­ du­zgu­ bi­ lo­in­je­ na­ ša­zgo­ do­ vi­ na­ utr­ pe­ la­ne­ po­ prav­ lji­ vo­ ško­ do.­Ker­se­je­ kam­ ni­ ški­ me­ stni­ar­ hiv­že­v­na­ šem­ča­ su­po­ raz­ gu­ bil,­ je­ vre­ dnost­far­ ne­ ga­ar­ hi­ va­tem­ve­ čja.« 17 Te žav z ohra nja njem kul tur ne de di šči ne pa se ve da z od ho dom Nem cev ni bi lo ko nec, saj tu di so ci a li stič na oblast ni ime la ra zu me va nja za va ro va nje stva ri, ki so di ša le po cer kvi. Na kam ni ške in re pu bli ške or ga ne je na slav ljal pi sma, naj ven dar ra zu me jo, da cer kve za ra- di ma lo mar ne ga odno sa pro pa da jo. »Bo­ ji­ mo­ se,­da­bo­ cer­ kev­sv.­Pri­ mo­ ža­do­ ži­ ve­ la­ena­ ko­uso­ do­kot­cer­ kvi­ ca­ na­Ma­ lem­gra­ du­v­Kam­ ni­ ku.­ Ta­sto­ ji­si­ cer­sre­ di­me­ sta,­kjer­je­jav­ na­var­ nost­do­ bro­or­ ga­ ni­ zi­ ra­ na,­ a­je­pred­ van­ da­ li­ zmom­ ni­ ka­ kor­ni­mo­ go­ če­za­ šči­ ti­ ti.« 18 Opo zar- jal je, da za ra di na ci o na li za ci je pri pa da jo čih zem lji ških par cel cer kve na upra va ne bo več mo gla za po sli ti stal- ne ga cer kov ni ka, ki je do slej ži vel od ob de lo va nja te zem lje in skr bel za nad zor. Ne u spe šno je tu di po zi val ob či no, naj ven dar vr ne žu pnij ske pro sto re, ki jih za se da z de kre tom vse lje na stran ka, da ne bo do med voj no s te ža vo re še ni ar hi vi še na prej pro pa da li. Za stvar je pri do bil pri ja te lja Sta- ne ta Peč ka st., ob čin ske ga od bor ni ka, Ma is tro ve ga bor ca, ofi cir ja JLA in di rek tor ja smo dni šni ce, ki je pi- smo pre bral na se ji. Sku paj sta v svo jih po go sto og nje- vi tih raz pra vah – pred vsem na te mo sve tov ne ga na zo- ra, v če mer sta sta la na nas prot nih bre go vih, a sta se v mar si čem stri nja la – tu di pri šla na za mi sel za po sta vi- tev spo me ni ka ge ne ra lu Ma is tru in jo je na to Pe ček še v ča su, ki te mu ni bil na klo njen, tu di iz pe ljal. V ja nu ar ju 1946 je pre vzel na lo go, da med voj no za- se že ni cer kve ni ar hiv in knji ge pre vza me od Ko mi si je za ugo to vi tev ško de na kul tur no-zgo do vin skih pred me- tih za Slo ve ni jo in jih vr ne žu pni ščem v bliž nji in od da- lje nej ši oko li ci Kam ni ka. Pre vzel je 35 za bo jev ar hi va in 510 knjig in jih raz po slal žu pni ščem Zgor nji Tu hinj, Kam nik, Men geš, sa mo stan Me ki nje, Ro va, Se la, Stra- nje, Gozd, Kraš nja in Br do. Te daj je tej ko mi si ji tu di pri- ja vil voj no ško do, pri za de ja no kul tur no-zgo do vin skim pred me tom, v vre dno sti 1.500 din. Re še va nje oken iz ka pe le v Za vo du sv. Sta ni sla va »Pi­ šem,­da­ne­pri­ de­v­po­ za­ bo.­Ne­mor­ da­iz­sa­ mo­ hva­ le,­za­kar­v­teh­stva­ reh­ni­ sem­imel­nik­ dar­naj­ manj­ še­ ga­ču­ ta,­pač­pa­da­so­po­ leg­mo­ jih­otrok­(ki­jih­ni­ ma­ lo)­ob­ ve­ šče­ ni­tu­ di­dru­ gi.« 19 Ta ko je za čel svoj opis do ga ja nja v Za vo du sv. Sta- ni sla va v Šen tvi du nad Ljub lja no, ko so že po za čet ku oku pa ci je za ra di ma len ko stne spre mem be mej ne čr - te v Ljub lja ni v ško do Ita li je za vod nak na dno za se dli Nem ci. Stvar ga je mu či la vse živ lje nje, pri za de val si jo je raz re ši ti, še zla sti, ker se je ču til od go vor ne ga, saj je on v do bri ve ri vse sku paj spro žil. 17 Gl. op. 1. 18 Dopis Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov Ljubljana z dne 8. 12. 1957. 19 Tipkopis na dveh straneh z datumom 29. 12. 1967 in lastnoročnim podpisom.Po na klju čju je iz ve del, da se pri prav lja pre mik me- je med ita li jan sko in nem ško za sed be no oblas tjo. Tr - do nem ško pest je poz nal, ker so ve li ko Kam ni ča nov s ce li mi dru ži na mi že iz gna li ozi ro ma iz se li li, za to je pred vi de val, da bi bi lo pa met no ukre pa ti, pre den vza- me jo stva ri v ro ke Nem ci. Do Za vo da je imel po se ben odnos, saj se je tam šo lal in rav no kar je vanj vklju čil tu di naj sta rej še ga si na. Eko no ma za vo da je po te le- fo nu opo zo ril, naj za bo žjo vo ljo pra vo ča sno od pe lje jo vsaj vse ne na do mes tlji ve stva ri in jih pre pe lje jo v Ljub- lja no ter re ši jo pred uni če njem, ven dar ga ta ni vzel re sno, bil je mne nja, da se ne bo nič spre me ni lo, ter je na krat ko pre tr gal po go vor. Nem ci so že pr vi dan po sla li vse di ja ke do mov, ne da bi jim pu sti li odne sti kaj več kot ose bne stva ri. Ta koj so mo ra li odi ti tu di vsi za po sle ni in iz šo le je na sta la vo ja šni ca. Čez dve le ti so Nem ci iz ka pe le na re di li ple sno dvo ra no, od stra ni li ol tar je in dru go opre mo in jo od pe lja li ne zna no kam. Med dru gim so sne li tu di šest ve li kih oken z ze lo le- po po sli ka vo svet ni kov na ste klih (sv. Mo hor in For tu- nat, sv. Fran či šek Sa le ški, sv. Bo na ven tu ra, sv. To maž Akvin ski, sv. Ja nez Evan ge list, sv. Pet er in Pa vel) in jih spra vi li v kle ti. Jan ko je iz ve del, da jih na me ra va jo uni- či ti. V do go vo ru s ta krat nim kam ni škim žu pni kom mu jih je uspe lo s po mo čjo cer kve ne ga de nar ja od ku pi ti, z la stno konj sko vpre go jih je pri pe ljal v Kam nik in spra- vil pod ko rom žal ske cer kve. Po osvo bo di tvi je o tem po ro čal iste mu eko no mu. Pri ča ko val je, da bo do ok na upo ra bi li pri obno vi lju- bljan ske sto lni ce, ki jo je med voj no po ško do va la ek - splo zi ja bom be na že lez ni ški po sta ji, ven dar jih ni so za ni ma la in so osta la us kla di šče na v Kam ni ku. Čez ne kaj let pa je vo dja se me ni šča kam ni ške mu žu pni- ku Ja ne zu Klju nu v pi smu po nu dil od kup oken, ki so jih že le li vde la ti v se me ni ško ka pe lo. De nar bi žu pni ku pri šel ze lo prav, saj je rav no ta krat pod Pleč ni ko vim vod stvom pre u re jal kr stil ni co. Jan ko je to rej spet z do- ma čo vpre go od pe ljal ok na v Ljub lja no. Ker pa pla či la ni in ni bi lo, je kot klju čar ho tel stvar ure di ti, saj kam ni- ška žu pni ja ni mo gla kar zlah ka utr pe ti do kaj vi so ke ga zne ska. Do se gel je spre jem pri nad ško fu Vov ku, ki mu je ob lju bil po rav na vo, ven dar ni do nje nik dar pri šlo, očit no za ra di do go vo ra med ka snej šim kam ni škim žu- pni kom in de ka nom Mar kom Mi he li čem in nad ško fij- skim or di na ri a tom. Kot dol go le ten ve sten klju čar se je po ču til pri tem izi gra ne ga, saj se je po te go val za do ma- čo cer kev in sred stva, ki so jih zbra li fa ra ni, ne pa za se in la sten pre stiž. Ta koj je na pi sal od sto pno pi smo. »Iz­za­ vo­ da­se­to­ rej­ni­prav­nič­re­ ši­ lo.­Iz­ je­ ma­je­le­onih­ šest­ve­ li­ kih­oken,­ki­pred­ stav­ lja­ jo­ edi­ ni­spo­ min­na­le­ pi­ šen­ tvi­ ški­ za­ vod.­/.../­Ker­sem­ok­ na­pla­ čal­iz­cer­ kve­ ne­ bla­ gaj­ ne,­ je­cer­ kev­bi­ la­na­vsak­na­ čin­dol­ žna­za­ hte­ va­ ti­po­pa­ met­ nem­ in­za­ do­ vo­ lji­ vem­ do­ go­ vo­ ru­ od­ ško­ dni­ no.­Če­je­kdo­pri­tem­do­ go­ vo­ ru­ mo­ ral­bi­ ti­nav­ zoč,­sem­ upra­ vi­ če­ no­ mne­ nja,­ da­sem­bil­to­jaz.­Od­go­ spo­ dov­ žu­ pni­ kov,­ ki­so­po­voj­ ni­žu­ pni­ jo­vo­ di­ li,­ni­imel­no­ be­ den­ za­ohra­ ni­ tev­ naj­ ma­ njše­ za­ slu­ ge,­ tem­manj­pa­je­bil­ upra­ vi­ čen,­da­sam­opra­ vi­in­kon­ ča­za­ de­ vo.« 20 20 Prav tam.Po skus ohra ni tve sa mo stan ske priž ni ce in ob ha jil ne mi ze Dru gi va ti kan ski kon cil je pri ne sel s svo ji mi skle pi glo bo ke spre mem be v cer kve no bo go slu žje. Ma še so po no vem po te ka le v slo ven skem je zi ku in ver ni ki so bi li ve li ko bolj vklju če ni v obre de. Jan ku je bi lo za ra- di so li dne ga zna nja la tin šči ne žal za njo, še bolj pa je po gre šal pete la tin ske ma še, pri ka te rih je kot pe vec ob vla dal ba sov ske par te. Na to so se v le tu 1972 tu di kam ni ški fran či ška ni v svo ji cer kvi na me ni li po sta vi ti nov ol tar in ga obr ni ti pro ti ver ni kom, za to pa naj bi bi lo po tre bno od stra ni ti ob ha jil no mi zo in roč no iz rez lja no priž ni co. Kot tr den in pre pri čan tra di ci o na list in za ščit nik le pe ga se je te- mu uprl z vse mi moč mi. Na svo jo stran je pri do bil več ena ko mi sle čih iz Kam ni ka in Ljub lja ne (p. Ro man To- mi nec, dr. Emi li jan Cevc, ka no nik dr. Vil ko Faj di ga …), ki so mu za tr je va li, da je priž ni ca po skle pu ško fij ske ko mi si je var na; spro žil je do pi so va nje o ne smi sel nem uni če va nju de di šči ne, ki smo jo do bi li v uprav lja nje od pre dni kov, in ci ti ral v pi smu kam ni ške mu pro vin ci a lu ce lo po koj ne ga nad ško fa Vov ka, »ki­je­v­ne­ ki­svo­ ji­pri­ di­ gi­to­ le­po­ ve­ dal:­ ‘Ka­ kor­ima­vsa­ ka­dru­ ži­ na­svo­ jo­dru­ žin­ sko­mi­ zo,­ta­ ko­ima­tu­ di­cer­ kev­svo­ jo.­Za­ to­jo­ver­ ni­ ki­ spoš­ tuj­ te­ in­ra­ di­za­ ha­ jaj­ te­ k­njej­in­ob­njej­po­ klek­ ni­ te.’­ Ver­ ni­ ki­v­Kam­ ni­ ku­ so­to­spoš­ to­ va­ nje­ ohra­ ni­ li,­ni­ so­ga­ pa­žal­po­ kli­ cani,« 21 ter po zi val k ra ci o nal ne mu tro še- nju de nar ja, ki ga da ru je jo ver ni ki. Se ve da so šle stva- ri svo jo pot in obo je ži vi sa mo še v spo mi nu sta rej ših Kam ni ča nov. Jan ko je mo ral še en krat ugo to vi ti, da obla sti, naj bo ci vil na ali cer kve na, kljub ar gu men tom in iz re če ni pod po ri ni lah ko pre mak ni ti iz za čr ta ne sme ri. Ka pe la na Kr vav cu V le tu 1929 so se na Kr vav cu na me ni li zgra di ti ka- pe li co. Ta ko pri po sta vi tvi kot tu di poz ne je pri oprem- lja nju je imel Jan ko ve li ke za slu ge, ko je sku paj s pri ja- te ljem prof. Jo že tom Kra kar jem, ki je bil ta krat žu pnik v Cer kljah, po od da lje nih fa rah v Sa vinj ski do li ni na bi- ral kip ce svet ni kov in dru ge pred me te za opre mo. Do bro del nost Opi sa no de lo po ve ve li ko, a pred stav lja le ma njši del raz lo gov, za kaj je Jan ka Ste le ta poz nal ves Kam nik s šir šo oko li co. Glav ni raz log je bi la nje go va pri prav lje- nost po ma ga ti vsa ko mur, in to na naj raz no vr stnej še na či ne. Nje go va vra ta so bi la sko raj da noč in dan na ste žaj od pr ta ne le za pro da jo sveč, ki se jih je da lo do bi ti tu di poz no zve čer ali v ča su ne delj ske ga ko si la – k nje mu so pri ha ja li manj izo bra že ni so me šča ni ali oko li ški kme tje, da jim je na pi sal pri to žbo na kri vič no ura dno odloč bo; dal na svet gle de ura dne za de ve ali oprav ka; pri čal za nje na so di šču ali šel za po ro ka; po- stal kr stni ali bir man ski bo ter in v ne kaj pri me rih ce lo skr bnik otrok po smr ti oče ta; pri spe val mla dim za kon- cem les za os tre šje pri grad nji hi še; med voj no in v ča su hu de ga po ma njka nja po njej po ši ljal do ma pri de- la no hra no vdo vam z maj hni mi otro ki; po ši ljal ko li ne in god ljo rev nej šim dru ži nam v so se šči ni, vse do kler 21 Pismo z dne 27. 12. 1972.je re dil pra ši če; tu di sa mo bež nim znan cem brez za- drž kov po so jal svo jo pla nin sko ko čo … 22 Ra zu me se, da je ra zen pro da je sveč vse dru go de lal po pol no ma brez plač no in brez ka kr šne ga ko li po vra či la. Oba star ša sta bi la ta koj po voj ni po bu dni ka zbi ra- nja pod pi sov za po mi lo sti tev za kon cev Re chbach, ko je bil Her mann kot žu pan 23 pod nem ško oku pa ci jo in dom nev ni ko la bo rant ob so jen na smrt. Zbra nih je bi lo več sto pod pi sov, kar je pri spe va lo k omi li tvi ob sod be. Ohra nje nih je ve li ko za hval nih pi sem in ter ni ra nih v ita li jan skih in nem ških ta bo ri ščih in za po rih, ki sta jim po ši lja la pa ke te s hra no. Med dru gim sta s tak šni mi pa ke ti po ma ga la pre ži ve ti dr. Fran ce tu Ki dri ču, li te rar- ne mu zgo do vi nar ju in uni ver zi tet ne mu pro fe sor ju, in nje go vi že ni,24 s ka te ri ma je bi la že na Til ka za pr ta v Be gu njah, zad nje le to voj ne pa sta bi la iz gna na na Du- naj, kjer sta ži ve la v hu di rev šči ni. So rod stvo, pri ja te lji Ob sež no de lo je bi lo plod pri ro je nih vr lin in priv - zgo je nih spo so bno sti, ve li ko vlo go pri odlo či tvah pred ukre pa njem pa je imel ned vom no tu di vpliv bliž njih in pri ja te ljev, s ka te ri mi je bil po ve zan v živ lje nju. Moč no sta vpli va la nanj oba sta rej ša bra tran ca iz sve ta umet no sti, sli kar Sta ne Cu der man in umet no stni zgo do vi nar Fran ce Ste lè. Obe ma je iz dat no po ma ga la nje go va ma ma: Sta ne ta je kot te ta po smr ti svo je ses- tre vzgo ji la sku paj s svo ji mi otro ki in iz šo la la, Fran ce tu pa je nu di la za ve tje in de nar no po moč v ča su štu di ja. Te sne pri ja telj ske sti ke so ne go va li vse živ lje nje. Kru to je v le tu 1947 za re za la prez god nja Sta ne to va smrt, ki je bil očit no žr tev ne smi sel nih po voj nih li kvi da cij. Pre ko Fran ce ta je med dru gim na ve zal ve člet no so- de lo va nje z ar hi tek tom Jo že tom Pleč ni kom, ki pri na- ša sa do ve še da nes, saj so pri lju deh še ve dno do bro spre je te po moj stro vih ori gi nal nih za mi slih okra še ne sve če. Po leg stal ne dru žbe kam ni ških pri ja te ljev – za kon- cev Pu celj, Kna flič, Birk in Žvo kelj – je pri ja te lje val s skla da te ljem in pe vo vo djem Ci ri lom Vrem ša kom in kla- sič nim fi lo lo gom prof. Mi la nom Groš ljem. Vse živ lje nje je imel sti ke tu di z oper ni ma pev ce ma Va le ri jo Heybal in Jo že tom Go sti čem, žu pni kom in skla da te ljem Ma ti- jo Tom cem ter šte vil ni mi dru gi mi za ni mi vi mi ljud mi iz Kam ni ka in šir še. V iz re dno ma lo še ohra nje nih (ne uni če nih) do ku- men tih iz pr vih let po 2. sve tov ni voj ni je bil le ta 2009 naj den ob ši ren, na treh stra neh na pi san za pi snik, ki zgo vor no iz pri ču je raz log, za kaj je bil Jan ko ves po voj ni čas, bolj ali manj vse do smr ti, ši ka ni ran. V za pi sni- ku re dne ga or ga ni za cij ske ga se stan ka okraj ne ga ko- mi te ja KPS Kam nik z dne 25. 1. 1946 je v po ro či lu o no tra njem po li tič nem po lo ža ju te da nje ga okra ja, ki je ob se gal po dro čje Mo ravč, Čr ne ga gra bna, Dom žal, Dra gom lja, Tr zi na, Men gša, Vo dic, Ko men de in ce lot ne se da nje ob či ne Kam nik, tu di pri po ro či lo tov. Re gin ca: »Vse­ka­ že,­da­je­naj­ ve­ čje­ gnez­ do­re­ ak­ ci­ je­v­Kam­ ni­ ku,­ 22 Gl. več v knjigi Mije Majcenovič Odsevi­minulega­časa, Lit- tera picta, Ljubljana 2006. 23 Hermann Rechbach je 8. maja 1945 pozno popoldne s svojim avtom v Kamnik pripeljal partizane. Menda je on tudi preprečil Nemcem, da bi ob umiku razstrelili smodnišnico. 24 Starša povojnega politika in predsednika prve slovenske vlade Borisa Kidriča. 294Ljudje in čas po­ se­ bno­ v­cen­ tru.­Tre­ ba­je­po­ la­ ga­ ti­ve­ li­ ko­paž­ nje­na­ zdrav­ ni­ ka­ Puc­ lja,­ad­ vo­ ka­ ta­ Žvo­ klja,­biv­ še­ ga­vo­ di­ te­ lja­ kle­ ri­ kal­ ne­ stran­ ke­in­sve­ čar­ ja­ Jan­ ka­Ste­ le­ ta.­In­spre­ je­ ti­Sklep:­Vze­ ti­je­tre­ ba­pod­kon­ tro­ lo­zdrav­ ni­ ka­ Puc­ lja­ in­Ste­ le­ ta.­Na­Mi­ li­ co­je­tre­ ba­ape­ li­ ra­ ti,­ da­bo­de­ la­ la­ re­ snej­ še­in­bolj­na­ tan­ čne­ra­ zi­ ska­ ve.« Jan ko Ste le, naš oče, res ni imel sre če s ča som, v ka te rem je ži vel. Ko naj bi v zre lih le tih uži val sa do ve mla do stne us tvar jal no sti in de lav no sti, se je zgo di la dru ga sve tov na voj na s svo ji mi gro zo ta mi in pre iz kuš- nja mi. In ko je na po sled »iz bru hni la svo bo da« (nje gov pri ljub ljeni iz rek), ga je osvo bo di la ve či ne us tvar je ne ga pre mo že nja, so ci a li stič ni re žim pa ga je ne u smi lje no iz vr gel za ra di vse ga, kar je bil: kmet s pre cej zem lje (ku lak), sa mo stoj ni obrt nik (iz ko ri šče va lec de lav ske ga raz re da), ve ren ka to li čan (re ak ci o nar), me ščan (bur žuj, pred stav nik sred nje ga raz re da). Meščan­Janko­Stele­(1899–1976)­ ­Povzetek Janko Stele (1899–1976) je bil meščan Kamnika v najžlahtnejšem pomenu besede. Prav do zadnjega je vztrajal pri purgarski tradiciji združevanja kmetije in obrti v najožjem središču mesta. Vestno je obdeloval in skrbel za podedovano zemljo, se dejavno vključeval v javne, kulturne in družbene dejavnosti, osnoval veliko družino, razvijal podjetniško dejavnost in bil kot pred-stavnik civilne družbe v vseh ozirih povezan z mestom. Po sili razmer je postal celo vnet varuh kamniških zgo-dovinskih in umetnostnih vrednot, ko je reševal nena-domestljive arhive in cerkveno premoženje – najprej pred nemškim okupatorjem in nato pred v mnogih po-gledih še bolj uničevalnim komunističnim režimom. Janko­Stele­–­Burgher­of­Kamnik­(1899–1976)­ ­Summary Janko Stele (1899–1976) was a burgher of Kamnik in the noblest sense of the word. For as long as history allowed, he tried to live the way of traditional »purgar - ji«, combining the craft of candle-making and farming in the very centre of the town. He conscientiously tilled and cared for the land he had inherited, was actively engaged in public, cultural and social activities, start-ed and brought up a large family, developed entrepre-neurial skills, set up a successful business, and was in every way involved in the life of his town. The chal-lenging war and post-war years made him a fervent custodian of historical valuables and works of art in Kamnik where he managed to rescue, often at great risk, irreplaceable archives and church property – first from the German occupier and then from even more ruthless communist regime. Jan­ ko­Ste­ le­in­nje­ go­ va­že­ na­s­pri­ ja­ te­ lji­le­ ta­1962;­sto­ ji­ jo:­dr.­Fran­ ce­Pu­ celj,­Fran­ cka­Kna­ flič,­Klav­ di­ ja­Žvo­ kelj,­Mi­ ma­Birk,­ad­ vo­ kat­ Do­ mi­ nik­Žvo­ kelj;­se­ di­ jo:­inž.­Fran­ ce­Birk,­Til­ ka­Ste­ le,­Jan­ ko­Ste­ le­in­Ma­ ra­Pu­ celj. 295 Ljudje in časJo­ ži­ ca­Snoj­Se­ ne­ gač­ nik­ Ažbe­ to­ va­8,­Ljub­ lja­ na O­Križ­ ni­ ko­ vih­po­ tom­ cih­­in­sta­ rem­Mot­ ni­ ku­ Mo no gra fi jo Gaš­ per­Križ­ nik­in­nje­ gov­čas mi je po- sre do va la nje na ure dni ca dr. Ma ri ja Sta no nik. Za po- mem ben zbor nik mo je če stit ke njej in vsem so av tor- jem. Mi slim, da si je ta mot ni ški ro jak res za slu žil, da je nje go vo živ ljenj sko de lo ta ko znan stve no ob de la no, in mu je s tem, po leg do pr sne ga ki pa v Mot ni ku, po stav- ljen tu di »za pi san« spo me nik. Ob pre bi ra nju te mo no gra fi je, zla sti o Križ ni ko vi rod- bi ni in ča su pro ti kon cu 19. sto le tja in za čet ku 20. sto- le tja, so se mi obu di li le pi mla do stni spo mi ni na moj roj stni kraj Mot nik in dru že nje s Križ ni ko vi mi otro ki. Po br ska la sem po svo jih al bu mih in od kri la še ne kaj ne ob jav lje nih fo to gra fij. Dr. Sta no ni ko va me je spod bu- di la, naj ob ja vim fo to gra fi je in na pi šem svo je spo mi ne, ki se ga jo v čas med obe ma sve tov ni ma voj na ma. V mo no gra fi ji pi še, da se je le ta 1885 Gaš per Križ- nik po ro čil s 14 let mlaj šo He le no Hri bar, po do ma če Jer gov če vo. Skrom na Jer gov če va hi ša (ta krat Mot nik št. 47) sto ji za nek da njim žu pni ščem (te ga so med dru- go sve tov no voj no po žga li) ob po to ku Mot ni šni ca in le maj hno dvo ri šče jo lo či od Re gu lo ve hi še, ki le ži tik ob glav ni ce sti, tja se je po ro či la He le ni na ses tra Fran či- ška (ro je na 1866). Mot ni šni ca je ob su šnem vre me nu ne dol žen po to- ček. Ko pa ob na li vih str ne vse vo de s Smol ni ka ter z Me ni ne pla ni ne in nje ne ga po gor ja, na ra ste v gro zeč hu do ur nik. Ob eni tak šnih po plav (ver jet no le ta 1894) je za li la to hi šo to lik šna vo da, da se je mo ja sta ra ma- ma, ki se je prav ta ko ro di la v tej hi ši, no se ča z mo jo ma mo, mo ra la umak ni ti na kru šno peč. Ta krat je vo da odne sla tu di svi nja ke s pra ši či vred. Mot ni šni ca je de li la Kranj sko od Šta jer ske. Jer gov- če va hi ša, kjer sem se le ta 1925 ro di la tu di jaz, le ži na de snem bre gu te ga po to ka. Ta del Mot ni ka je pr vot no pri pa dal Šta jer ski, Na po le on pa ga je pri klju čil svo jim Ilir skim pro vin cam. Če me kdo vpra ša, če sem Kra nji- ca ali Šta jer ka, mu od vr nem, da sem po Na po le o no vi za slu gi Kra nji ca. Pri Jer gov cu se je ro di la tu di He le ni na ses tra Jo ha- na (le ta 1870), ki se je po ro či la z uči te ljem Ul ri kom Ko njar jem. K Jer gov cu se je pri že nil tu di moj sta ri oče Ja nez Av belj z Gol ča ja nad Bla go vi co. Po ro čil se je z mo jo sta ro ma mo Ma ri jo (ro je na 1860). Bil je edi ni klju čav ni čar v vsej do li ni. Po prav ljal je ure na cer kve- nih zvoni kih. Bil je tu di pred se dnik ga sil ske ga druš tva. V hri bu nad va sjo so ime li maj hno nji vi co, ki so jo s te ža vo ob de lo va li, saj so mo ra li tja gor no si ti gnoj kar v ko ših. Za ra di stal ne ne var no sti po plav je mo ja ma ma Jo- že fa Av belj, po ro če na Snoj, Jer gov če vo hi šo pro da la in v Ma ri bo ru, kjer je bil pri že lez ni ci za po slen moj oče Franc, z njim zgra di la no vo hi šo. Ma mo je še ve dno vlek lo v njen roj stni kraj in za to sva se v po čit ni cah vra ča li tja. Ta krat sva se ve li ko dru ži li s Križ ni ko vi mi otro ki: z An to ni jo – Ton čko, po ro če no Ka ro (ro je na le-ta 1888), s Te re zi jo – Rez ko, po ro če no Er ja vec (ro je- na 1893), in z naj mlaj šo od Križ ni ko vih otrok Ma ri jo – Mic ko (ro je no 1899). Sta no va li sva pri Ka ro vi Ton čki, ki je pre ne sla tr go- vi ni co svo je ga oče ta Gaš per ja Križ ni ka v nek daj »Se ni- co vo« go stil no (sli ka št. 1). Tja so že prej ho di li na po čit ni ce, v glav nem na lov, gos tje iz Hr va ške in ce lo z Du na ja. Iz Av stri je so do bi li »la jer ko sten« – av to mat, v ka te re ga se je vr glo ko va- nec, da se je spro žil. Na vr te čih se va ljih je bi lo pol no ko vin skih igel, ki so ob drg nje nju da ja le ta ko mo čan zvok, da se je tre sla hi ša. Se ve da se je na te vi že tu di ple sa lo. Na dvo ri šču, tik ob bre gu Mot ni šni ce, je bi lo po stav lje no ke glji šče in ob ne de ljah se je zbra lo ve li ko ke glja čev. Za vi so ke go ste je bil »ek stra ci mer« z lov ski- mi tro fe ja mi. Prav za to sem go spo di njo ime no va la »ta ro ga ta te ta Ton čka«. Tr go vi na je ime la sa mo spre daj »pult«, za daj pa po li- ce, na ka te rih so bi la osnov na ži vi la, kot mo ka, slad kor, sol, knaj po va ka va in še kaj. Nam otro kom so de la li sko mi ne »ži da ni« bon bo ni v ve li kih ste kle nih ko zar cih. Tu di ne kaj bal bla ga, kjer je pre vla do val »cajg«, je bi lo tam. Tr go vi na je bi la ob ne de ljah pol na lju di z oko li ških hri bov, ki so pri šli tja po ma ši. Za de nar je bi lo hu do in lju dje so ku po va li le naj nuj nej še. Če ni bi lo kup cev, so vča sih tu di nam otro kom do vo li li, da smo se igra li pra vo »šta cu no«. Go to vo je An to ni ja – Ka ro va Ton čka po svo jem oče- tu Gaš per ju po de do va la ve li ko ge nov: in te li gen tnost, spo so bnost tr go va nja, iz naj dlji vost, ži va hnost. To se je ma ni fe sti ra lo tu di pri nje nih otro cih. Naj sta rej ša hči Pa vla, po ro če na s po tom cem pr ve- ga la stni ka mot ni ške ga ru dni ka gro fa Grut schre i ber ja, je bi la uči te lji ca po raz nih šo lah, na zad nje tu di v Mot- ni ku. Le po je igra la na ci tre. Sin Franc Ka ro je bil di rek tor De la ma ri sa v Izo li. Slav ko pa je bil v ča su Ju go sla vi je tr gov ski ata še na Šved skem, ka sne je pa di rek tor Con ta la. Sli­ ka­1:­Ka­ ro­ va­Ton­ čka­s­si­ nom­Fra­ njem­in­bra­ tran­ cem­ Gre­ gor­ jem­Hri­ bar­ jem 296Ljudje in čas 297 Ljudje in čas Gaš per je va hči Te re zi ja (Rez ka), po ro če na Er ja vec, je ka sne je ži ve la v Ljub lja ni. Na mot ni škem ljud skem odru je ve li ko krat igra la za bav ne vlo ge. Go to vo je njen igral ski ta lent po de do va la tu di nje na hčer ka He le na, po ro če na Me dič, dram ska igral ka. Naj mlaj ša Ma ri ja (Križ ni ko va Mic ka – sli ka št. 2) je bi la v slu žbi pri pi sa te lju Iva nu Tav čar ju. Za ra di svo je spo so bno sti in za nes lji vo sti je bi la pri ljub lje na tu di pri pi sa te lje vi že ni Fra nji, ki ji je za u pa la ce lo iz bi ro nji ho- vih no vih služ kinj. Tu di pi sa telj Tav čar ji je za u pal in jo na svo ja sta ra le ta po ši ljal k mo je mu stri cu, pro fe sor ju bi bli je na Te o lo ški fa kul te ti, dr. An dre ju Sno ju, po te o- lo ško li te ra tu ro. Več let je tu di go spo di nji la pri pi sa te- lje vem bra tu na Ce ti nju. Zdi se mi, da je na fo to gra fi ji ze lo po do bna svo je mu oče tu Gaš per ju. Gaš per je ve si no ve pa je moč no pri za de la pr va sve- tov na voj na. Gaš per in Ja nez sta pa dla na fron tah v Ga li ci ji in na so ški fron ti. Sin Pet er je voj no pre ži vel, a kot raz be rem s kar ti ce, ki jo je pi sal mo ji ma mi le- ta 1915 iz Ce lov ca, kjer se je po »hu di bo lez ni« zdra- vil, je bil ver jet no ra njen na so ški fron ti. Iz na pi sa ne ga se ču ti do mo to žje in upa nje, da bo pri šel do mov, če ga ne bo do ubi li Ru si. V mo no gra fi ji je na stra ni 22 ob jav lje na nje go va fo to gra fi ja s ses tro Rez ko in bra ti. Zad nja stran te kar ti ce pa je v mo no gra fi ji o Križ ni ku (str. 110), ob jav lje na naj bi bi la kot pri mer Gaš per je ve- ga ro ko pi sa, na pač no ko men ti ra na, saj je na njej do- bro vi den Pet rov pod pis. Go to vo pa bi kak šen gra fo log na šel ve li ko sku pnih po tez z oče to vo pi sa vo. Pet er je po de do val po ses tvo na Na dli sni ku in imel tam šte vil- no dru ži no. Na sli ki 3 sta on in nje go va že na s pr vi mi šti ri mi otro ki.Križ ni ko vi otro ci so ra di ho di li z mo jo ma mo na Gol- čaj ob žeg na njih. Na sli ki št. 4 so sli ka ni pred mež- na ri jo, ki je bi la dom mo je ga pra de da Ja ne za Av blja. Ve čja je Križ ni ko va Rez ka, ma njša Mic ka, za daj nju na bra ta. Če prav je Mot nik maj hen kraj, so ime li v le tih pred pr vo sve tov no voj no in po njej do bro raz vi to kul tur no živ lje nje. Te ga je vo dil in pod pi ral žu pnik Pla hut nik. Ved no je go vo ril, da je tre ba mla di ni da ti tu di kul tu ro. Ohra nje nih imam več fo to gra fij ljud skih iger, ki so jih igra li v okvi ru Izo bra že val ne ga druš tva. Tu sta so- de lo va li tu di Križ ni ko va Rez ka in Mic ka. Igra li so na pre pro stem odru v maj hni dvo ra ni ci. Vča sih se je za- ra di maj hne ga pro sto ra pri pe til kak šen sme šen pri- zor. Križ ni ko va Rez ka je ime la za bav no vlo go. Ko se je pla zi la pod mi zo, ji je ušel ne pri je ten glas (pri ta jen pr dec). Gle dal ci so ga se ve da sli ša li in se za če li gla sno sme ja ti. Igral ka se je zna šla, se obr ni la pro ti pu bli ki in re kla: »No ben do htar ga ne spra vi na zaj.« Se ve da je to pov zro či lo še ve čji kro hot. Moj oče pa je v ne ki igri igral fran či ška na. Vr vi ca rož ne ga ven ca, ki ga je no sil na ha bi tu, pa se mu je str ga la in ja go de so se sko ta li le med pu bli ko. Fo to gra fi ja št. 5 pri ka zu je igro, ki so jo igra li le ta 1912. V dru gi vr sti je Rez ka, ki ka že na svoj s čip ka mi okra šen pred pa snik, ta ko da sta se mo ra li mo ja ma- ma (s klo bu kom in son čni kom) in nje na so se da v pr vi vr sti ra zmak ni ti. Ime li so tu di go spo dinj ske te ča je (sli ka 8). Ši va nja in ve ze nja pa so se mot ni ška de kle ta in že ne uči le na Sin ger je vih brez plač nih te ča jih (sli ka št. 9). Sli­ ka­2:­Križ­ ni­ ko­ va­Mic­ ka Sli­ ka­3:­Križ­ ni­ kov­sin­Pet­ er­z­že­ no­in­pr­ vi­ mi­šti­ ri­ mi­otro­ kiSli­ ka­4:­Otro­ ci­Križ­ ni­ ko­ ve­ ga­si­ na­Pet­ ra Sli­ ka­5:­Mot­ ni­ ške­igral­ ke.­V­dru­ gi­vr­ sti­Križ­ ni­ ko­ va­hči­Rez­ ka,­ki­raz­ ka­ zu­ je­svoj­čip­ ka­ sti­pred­ pa­ snik. Naj na pi šem še ne kaj spo mi nov na Mot nik v ča su mo jih po čit nic pred dru go sve tov no voj no. Z ve li ki mi uše si sem pri slu hni la pri po ve do va njem o Gaš per ju Križ ni ku in o mot ni škem pri kle nje nem pol žu. O Gaš per ju Križ ni ku pa sem si za pom ni la le to, da so bi li rev ni in da si je na hla dnih je sen skih pa šah grel no ge v kra vje kih. Ver jet no se mu je že ta krat pre bu di- la že lja po čev ljih. O pri kle nje nem pol žu sem ra do ve- dno spra še va la, kje ga ima jo. Na po ti li so me k sta re- mu Kra mar ju, naj ga pov pra šam o tem. Znan je bil kot ve lik sa mo tar in pu stež. Zbra la sem po gum in ga šla vpra šat. Kar iz gub lje no sem se po ču ti la v ve li ki tem ni ve ži, kjer sem na le te la nanj. Su ro vo me je nag nal, ker je mi slil, da sem se pri šla nor če vat iz nje ga. Va šča ni pa so se mi sme ja li, ker so ve de li, ka ko me bo od pra vil. Po pri po ve do va nju sta rej ših Mot ni ča nov sem iz ve- de la, da se je so ro dnik mo je sta re ma me, z de kli škim pri im kom Pre še ren, in si cer »Klob čar jev stric« z istim pri im kom, po dal v Kranj obi skat pe sni ka Pre šer na, kot svo je ga so ro dni ka. Ves ra zo ča ran se je vr nil in go vo ril: »Kaj ne ki bo ta re vež, saj mi še za polč vi na ni mo gel da ti.« Mo ji naj lep ši spo mi ni so z »gra du«. Od sta re ga graj- ske ga po slo pja so osta le sa mo raz va li ne in le pa lo ka ci- ja. Tu kaj sem se v otro ški fan ta zi ji spre ha ja la po ve li kih so ba nah in se dru ži la z graj ski mi go spo dič na mi. Od tu je prav lep raz gled na gor nji del tr ga in živ lje nje na dvo- ri ščih mi je bi lo kot na dla ni. Prav po se bno do bro sem vi de la na Re gu lo vo dvo ri šče, kjer je te ka la s kak šnim ška fom mo ja dro bna sta ra te ta Re gul ka in kar sli ša la sem njen »ar ti ga ta«, ko se je kaj uje zi la. 298Ljudje in čas 299 Ljudje in čas Sli­ ka­6:­Igral­ ci­v­igri­Ju­ na­ ške­Blej­ ke.­V­pr­ vi­vr­ sti­s­klo­ bu­ kom­ in­pah­ lja­ čo­av­ to­ ri­ či­ na­ ma­ ma,­v­zad­ nji,­če­ tr­ ta­z­de­ sne­Križ­ ni­ ko­ va­ Mic­ ka,­dru­ ga­z­le­ ve­v­zad­ nji­vr­ sti­pa­bo­ do­ ča­Pet­ ro­ va­že­ na­z­Na­ dli­ sni­ ka.Sli­ ka­8:­Go­ spo­ dinj­ ski­te­ čaj:­pr­ vi­z­le­ ve­je­v­mo­ no­ gra­ fi­ ji­več­ krat­ome­ nje­ ni­uči­ telj­Ul­ rik­Ko­ njar,­po­ leg­nje­ ga­pa­žu­ pnik­Pla­ hut­ nik. Sli­ ka­7:­Igro­Di­ vji­lo­ vec­je­re­ ži­ ra­ la­uči­ te­ lji­ ca­Kan­ du­ če­ va,­ses­ tra­Ma­ rol­ to­ ve­Ton­ čke­(na­sli­ ki­tre­ tja­z­le­ ve).Otro ci smo pre ži ve li ve li ko le pih uric, ko smo v Mot- ni šni ci pac ka li, de la li je zo ve in pre gra de. Fant iz ne- ke si ro ma šne hi še je kar z ro ka mi lo vil maj hne ri bi ce »kap če«, ki so se skri va li pod ve čji mi kam ni. Iz teh je na re dil ne kak šno og nji šče in jih kar na pol ži ve pe kel in je del. Me ni se je nje go vo po če tje ta ko ga bi lo, da ga ni sem ma ra la in se ni sem ho te la igra ti z njim. Od glav ne ga po to ka vstran je bi la spe lja na stru ga, ki je vo di la vo do na ža go, kjer so se re za li tež ki hlo di v bolj ali manj de be le plo he in de ske. Ta ko ra da sem ime la to hi tro te ko čo vo do, ki je kar po ska ko va la pro ti svo je mu ci lju – ža gi. V tej bis tri vo di so žen ske v vseh let nih ča sih pra le pe ri lo. Ste pa le so ga na plo hih in spi- ra le v vo di. Tu di mo je ple ni ce so se pra le tam. Ko pa li smo se v »tom fu« pod Mli nar je vim je zom. Joj, ka ko so nas pi ka li oba di. Po bo rov ni ce smo ho di li vsak s svo jim »pi skrč kom«. Gla sno smo uka li in pe li: »Ma la Rovn, Vel ka Rovn, ba- ra nic je pa vse poln.« Da je bi lo še bolj za bav no, smo v »Rovn« do da li še –ri-: »Ma la-ri-Rovn, Vel ka-ri-Rovn«. Gor je pa, če je kdo na po ti pro ti do mu pa del in stre sel po lo vi co bo rov nic. Mo ral se je znaj ti in spo daj v »pi skr- ček« na tla či ti lis tje, na vrh pa bo rov ni ce. Pred vsa ko hi šo ob ce sti je bi la klop ca. Pro ti ve če ru so se zbra li lju dje na teh klop cah, opa zo va li in oprav - lja li mi mo i do če, v glav nem pa pe li le pe ljud ske pe smi. Vsi so uži va li v le pem in zve ne čem ba ri to nu Re gu lo ve- ga Fran ce ljna. Pe lo se je tu di na gra du, da se je raz le- Sli­ ka­9:­Sin­ ger­ jev­brez­ plač­ ni­te­ čaj­ši­ va­ nja­in­ve­ ze­ nja 300Ljudje in čas ga lo po va si. Ime li so tu di ze lo do ber cer kve ni zbor, ki ga je vo dil or ga nist Drolc. Ker je bil spo so ben za vsa opra vi la do ma in v cer kvi, so mu re kli »Kun de«. Nje- go va že na, te ta Fran cka, pa je zna la ši va ti ta ko le pe oble ke. Pod nje nim ši val nim stro jem sem po bra la to li- ko le pih kr pic za oble ki ce svo jih lutk. Z ma mo sva ho di- li obi sko vat še Fran cki no ses tro, te to Mi mo, na poš to, kjer je bi la poš ta ri ca. V tej stav bi, kjer je bi la poš ta, je bi la tu di žan dar me ri ja. Ču di la sem se sta rin ske mu te- le gra fu. Zde la se mi je ze lo »kun štna«, ker je zna la iz ne kak šnih pik in čr tic raz bra ti spo ro či lo. Ob ču do va la sem tu di nje ne ve ze ni ne. Na splo šno so že ne ve li ko vez le, saj v sa mem tr gu ni bi lo ve li kih kme tij. Skr bno pa so bi li ob de la ni vr to vi in maj hne nji vi ce, na ka te rih je bi lo ve li ko pre kla ste ga fi žo la. Spo mi njam se tu di ve se li ce ob otvo ri tvi no ve mo- der ne šo le pred se dem de set i mi le ti. Sli ša la sem ta- krat pri pom bo te te Fran cke: »Pa ta ke ukró gle v kne ma.« Pač ne kaj no ve ga za Mot nik. V ča su mo je ma me so pri re ja li tu di ve se li ce, kjer so de kle ta pro da ja la šop- ke cve tja (sli ka 10). Mot ni ška do li na se pro ti vzho du od pi ra pro ti Sa vinj- ski do li ni. Od tod je v ma njšem ob se gu se glo va njo tu di hme ljar stvo. Od pov sod so pri ha ja li obi ral ci hme lja na loj tr skih vo zo vih in pe li med po tjo. Vi so ke hme ljev ke so po dr li na tla. Žen ske so se za po di le med vr ste, da bi si iz bra le za obi ra nje naj pri mer nej še in pol ne pre kle, ovi te s hme lje vo ras tli no. Ze lo so hi te le z obi ra njem, da bi bi le me ril ne po so de čim prej pol ne, saj so bi le skrom no pla ča ne po šte vi lu na bra nih po sod. Tu di jaz sem šla po ma gat obi rat, a ni sem bi la ze lo uspe šna. Ne ko li ko ma stni sto ržki so se mi le pi li na dla ni, ki so bi le či sto gren ke. Mot ni ška hra na je bi la ze lo skrom na. Kot po se bno- sti se spo mi njam to plih ku mar. Pre žga nju se do da stla- čen krom pir, za li je s krom pir jev ko in na zad nje do da su- ro ve ože te ku ma re ter dro bno na re za no su ro vo če bu lo in če sen. Na kon cu se še oki sa in po po pra. S to je djo so pos tre gli tu di obi ral cem hme lja. Sko raj vsak dan, ra zen ob ne de ljah, so bi li na mi zi »ten stan« krom pir in du še na ja bol ka. Res, živ lje nje v ta krat nem Mot ni ku je bi lo pre pro sto, skrom no, var čno, ven dar pa ne ver jet no po lep ša no s pe smi jo in igra njem ljud skih iger. O­Križnikovih­potomcih­in­starem­Motniku­ ­Povzetek V prispevku predstavljam Križnikove potomce, ki so sicer že omenjeni v monografiji Gašper­Križnik­in­nje­ gov­čas. Omenjam Jugovčevo hišo, kjer smo se rodile Gašperjeva žena Helena, pa tudi moja stara mama, moja mama in jaz. Navajam življenje in značaj najstarejše Gašperjeve hčerke Antonije (Tončke), poročene Karo, ki je pode-do vala prvotno Križnikovo trgovino in jo premestila v gostilno in trgovino pri Senicu. Omenjam tudi njene ze- lo uspešne otroke. Z mojo mamo sta se veliko družili tudi Križnikova Rezka in Micka. Skupaj z njo sta igrali v številnih ljud-skih igrah motniškega Izobraževalnega društva. Te da- nje kulturno življenje je bilo popestreno z ljudskim pet-jem in gospodinjskimi ter šivalnimi tečaji, kar kažejo stare fotografije. V počitniških spominih prikazujem način življenja pred 2. svetovno vojno. Gašper­Križnik’s­Descendants­and­­ the­Old­Village­of­Motnik­­­Summary In this article Križnik’s descendants, aforemen- tioned in the monograph Gašper­Križnik­and­his­Time, are presented in more detail. Also described is the Jugovč house, where Gašper’s wife Helena, my grand-mother, my mother and I were born. The story presents the oldest Križnik’s daughter Antonija (Tončka), who married into Karo family, later inherited the original Križnik’s shop and moved its lo-cation to the Shop-tavern at Senic’s. Few words are also written about the lives of her very successful chil-dren. My mother would also keep company with the other two Križnik’s daughters, Rezka and Micka. They all used to act in a lot of performances by Motnik ama-teur theatre. According to some original photos, the cultural life of that time was variegated with public singing and public courses of contemporary sewing and housework practice. In my memories of the holidays spent there, I de- scribe the way of life before the WWII. Sli­ ka­10:­De­ kle­ ta­pro­ da­ ja­ jo­ šop­ ke­na­ve­ se­ li­ ci.­Pr­ va­z­le­ ve­je­ av­ to­ ri­ či­ na­ tet­ ka­Ma­ ri­ ja­Av­ belj,­dru­ ga­z­le­ ve­mot­ ni­ ška­ ba­ bi­ ca­ Je­ ra­Drolc,­tre­ tja­z­le­ ve­pa­av­ to­ ri­ či­ na­ma­ ma­Pep­ ca. 301 Ljudje in časMi­ lan­No­ gra­ šek­ Pot­na­Po­ lja­ ne­6­a,­Kam­ nik Iz­nem­ ške­voj­ ske­­v­ru­ sko­ta­ bo­ ri­ šče 30. 7. 1943, ko sem bil star se dem najst let, sem šel k vo ja kom v La in de ta ju (bli zu Br na) na Če škem. Tam smo va di li sa mo z lo pa ta mi. Ne zno sno so nas gna li. Fan tje so od na po ra in izmu če no sti jo ka li. Ni ko li ni smo ko ra ka li, zme raj smo mo ra li te či. Tam sem bil tri me- se ce. Na to sem šel v Du naj sko No vo me sto, kjer je bi la pro ti le tal ska eno ta, ki so jo se stav lja li mla di fan tje – sta ri 15 let. Tam sem ostal tri me se ce. Zi da li smo je- dil ni co. Po tem so nas po sla li v Mi stel bak, kjer smo bi li vo ja ki, saj smo do bi li pu ške. Bi lo pa je kar do bro. 30. 7. 1944 smo šli na fron to na Polj sko v bli ži ni Kra ko va in Tar no va. S Polj ske smo se umi ka li na zaj pro ti Slo va ški. Ta krat se je voj na kon ča la. 7. ma ja 1945 sem zad njič je del konj ski go laž. Vzel sem ga dva krat, da sem bil sit. Od ta krat na prej sem bil la čen, do kler ni sem 24. 11. 1945 pri šel do mov. Na- to sem šel v gozd. Bi lo je po pol dne. Po sta vil sem mi- no met in tam pre spal. Poš te no me je ze blo. 8. ma ja sem bil še tam. 9. ma ja ob 11. uri je pri šel gor po gra pi ko man dant če te in za čel vpi ti, da je vse ga ko nec, da gre mo na prej. Ču dno se mi je zde lo, da bo sre di dne va pre mik, do zdaj smo se zme raj pre mi ka li po no či. Ko sem pri šel v vas, je bi lo tam že kak šnih 20 vo ja kov. Ti so pri ha ja li z vseh stra ni. Zme raj več nas je bi lo. Na to pa je pri šel ko man dant in pre bral, da je voj ne ko nec in da se bo mo bo ri li sku paj z Ame ri ča ni pro ti Ru som. Ni sem ra zu mel, kaj to po me ni. Ko se je zno či lo, smo šli na prej. Pre spa li smo v ne ki šo li. Zju traj 10. ma ja je pri- šel ko man dant in nam po ve dal, da je ko nec voj ne, da gre vsak, ka mor ho če. Ka ko je bi lo to groz no! Kam naj grem? Vsi smo ta va li sem in tja. Na to sva se sre ča la z ne kim Slo ven cem in sva šla sku paj v ne ko vas. Tam sva lju dem po ve da la, da sva iz Ju go sla vi je, da ne bi šla ra da v ru sko ujet niš tvo, da bi tu kaj de la la pri kak - šnem kme tu. Vze la naju je ne ka žen ska. Šla sva k njej v hi šo. Re kla je, da na ma bo pri ne sla kruh. Mid va sva ča ka la, žen ske pa ni bi lo od ni ko der. Pa sva po mi sli la, če ko ga pri pe lje, naju bo do po bi li. Ta ko sva šla na zaj v vo ja ško ko lo no. Sa mo dva dni sem ta val sem in tja kot ov ca brez pa- stir ja. 12. ma ja 1945 so me Ru si uje li na Slo va škem v bli ži ni Tr na ve. Re kli so, naj pri dem gor na trav nik. Tam je že bi lo ka kih 200 vo ja kov. Po pol dne ob pet ih sem se ule gel na tla in za spal. Ko sem se zju traj zbu dil, nas je bi lo oko li 5000. Na to smo šli na ce sto in smo za če li mar ši ra ti. En ru ski vo jak je jez dil na če lu ko lo ne, dru gi je bil na kon cu. Mar ši ra li smo do no či pet dni. Hra ni li so nas ta ko, da je mi mo pe ljal to vor njak, s ka te re ga so me ta li ko ščke kru ha. Vsi ga ni so do bi li. Pod ne vi so nam Slo va ki pri na ša li vo do, pa Ru si ni so do vo li li, da bi jo pi li. Ko se je stem ni lo, so do vo li li, da so nam da li vo do. To so bi li sa mo mo ški, žen ske so se Ru sov ba le. Ve li ko ujet ni kov je po mr lo. 17. ma ja sem pri šel v ta bo ri šče Tr na va na Slo va- škem. Tam sem po 10 dneh do bil eno za je mal ko ku ha-ne ko ru ze. En me sec sem ostal tam in vsak dan sem do bil sa mo eno za je mal ko ku ha ne ko ru ze in ko šček kru ha. Vsak dan je šlo 2000 ujet ni kov na vlak za Ru- si jo. Vsak dan jih je to li ko pri šlo v ta bo ri šče. Pri vho du je bi la nem ška god ba na pi ha la. Ves dan je igra la. To so bi li prav ta ko ujet ni ki. Ta bo ri šče je bi lo v ve li kem sa- mo sta nu. Pa tre so nag na li ven. Nam so re kli, da smo in ter na ci o nal ci, da bo mo šli do mov. Pa se to ni zgo di lo. Rav no ta ko smo šli v Ru si jo. Vi del sem vlak z ži vin ski- mi va go ni. V njem so bi li otro ci in žen ske. Šli so do mov v Nem či jo. Na to smo šli v Bra ti sla vo. Tam smo do bi li eno za je- mal ko de be lo mle te ko ru ze na dan. Po 14 dneh smo šli na tran sport za Ru si jo. To je bi lo 5. 7. 1945. Nih če ni ve del, kam nas pe lje jo. Vlak je dr vel. Vsak tre tji dan se je usta vil, da je lo ko mo ti va do bi la vo do in pre mog. Ta krat smo do bi li eno ve dro ješ pre nja in eno ve dro vo- de za 45 lju di. Bi li smo za pr ti v va go nih, pre pre že nih z bo de čo ži co. V tleh va go na smo ime li luk njo, da smo šli lah ko na stran. Ko smo pri šli v Bu dim peš to na Mad- žar skem, so na po sta ji ča ka le žen ske in kli ca le svo je mo že. Ru si ni so do vo li li, da bi se pri bli ža le va go nom, od da leč so vpi le, ven dar so se spoz na li. Ko smo se pe lja li na prej, so Mad ža ri ušli iz va go nov. Na to se je vlak usta vil. Ru ski vo ja ki so šli v vas in pri pe lja li to li ko ci vi li stov, ko li kor ujet ni kov je ušlo. V vsa kem va go nu je bil eden od ujet ni kov po ve ljnik. Vse ti ste, ki so jim ušli Mad ža ri, so ta koj us tre li li. Ti sti, ki smo ime li od voj ske kak šen ko šček kru ha in kak šno kon zer vo, smo pre ži- ve li, dru gi so ve či no ma po mr li. Ko smo se pri pe lja li do re ke Vol ge, je vlak usta vil. Tam je bil še en vlak vla sov cev. (Ge ne ral Vla sov se Milan­Nograšek­2008 302Ljudje in čas 303 Ljudje in čas je uprl Sta li nu.) Vsi ti sti vo ja ki so šli v tež ke ru dni ke v Si bi ri jo. Oni so ime li sa mo 400 g ju he na dan, dru gi ujet ni ki pa 600 g. No ben vlak ni šel pod ne vi čez re ko Vol go, vsi so šli po no či. Kak šen je bil most, ne vem, saj ni sem nič vi del. Ko smo se pe lja li čez go ro vje Ural, sem vi del maj- hno je ze ro. Na njem sta se v čol nu pe lja la dva mo ža. Eden je igral har mo ni ko. Me lo di ja je bi la ta ka, kot da bi igral Slo ve nec. Ko smo se pri pe lja li v Omsk, to je glav no me sto Si- bi ri je, je vlak usta vil. Gle dal sem sko zi špra njo. Bi le so sa me trač ni ce, dru ga pri dru gi v ne skon čnost. Ne vem, ka ko ve li ka je bi la že lez ni ška po sta ja. Ko smo se pri- pe lja li do me sta Če lja binsk, so nas od tam pe lja li v pu šča vo kak šnih 8 do 10.000 ki lo me trov proč. 3. 8 1945 sem sto pil na si bir ska tla. Nih če ni mo gel ho di ti. Vsi smo po pa da li na tla, ker smo bi li en me sec za pr ti v va go nih. Ko man dir nas je pu stil pri mi ru. Ko smo pri- šli k se bi, smo šli v ta bo ri šče. Ho di li smo kak šno uro. Ta bo ri šče je bi lo ta ko kot v Nem či ji – vse je bi lo pre pre- že no z bo de čo ži co, sto lpi z luč mi. Vse to je bi lo brez po me na, kam pa naj bi ušel v to pu šča vo. Mad ža ri so ušli, pa so čez tri dni pri šli na zaj. Ta koj so jih pos tre li li. V tem ta bo ri šču ni bi lo no be ne vo de ni ti stra ni šča. Zu- naj je bil sko pan ja rek za stra ni šče. Na stran sem šel ta ko sa mo en krat na te den. To bla to je bi lo kot konj ska fi ga. Nič ni smr de lo. Konj ska fi ga se dr ži sku paj, to pa je raz pa dlo, ta ko sla bo hra no smo ime li. Ba ra ka je bi la ve li ka, brez oken. Ni bi lo no be ne ga po da. Na tleh je bil sa mo gra moz (šo der). Na njem smo ime li de ske, na ti stih smo spa li, brez vsa ke ode je, sa mo čev lje sem se-zul. Zju traj ob pet ih smo vsta ja li in smo do bi li eno za je- mal ko čr ne ame ri ške ka še in en ko šček kru ha. Kruh je bil tak šen kot go ba, ki jo ima jo otro ci v šo lah za bri sa- nje ta ble. Če si ga sti snil, je pri šla iz nje ga vo da. Do bil sem ga en krat na dan. To je bi lo do bro, da sem ga do- bil ta ko ma lo. To ni bi la pše ni ca. V tem kra ju ni bi lo pit- ne vo de, bi la je naf ta, po me ša na z vo do. Po kra ji na je bi la ve li ka kot Evro pa. To vo do so pre ku ha va li. Zme raj smo pi li vro čo vo do. Bi la je vsa cin ka sta. Na po vr ši ni je pla va la naf ta. Do bi li smo jo sa mo dva krat na dan po eno sko de li co. V ru dni ku, kjer smo de la li, smo bi li dva- najst ali tri najst ur. Bi li smo brez hra ne. Vsak dan sta eden ali dva umr la. Pa so pri šli štir je de lav ci, ga pri je li in odne sli ka kih 300 do 500 me trov stran in ga vr gli v gr mo vje. Ni ko li ni so ni ko gar po ko pa li. No be ne lo pa te ni so ime li pri se bi. Po je dla ga je kak šna ži val. Če bi kdo pri šel in mu dal ko šček kru ha in eno sko de li co mle ka, bi ostal. Pa te ga ni bi lo. Ko smo zve čer pri šli v ta bo ri- šče, smo spet do bi li eno za je mal ko čr ne ame ri ške ka- še. Vsa hra na je bi la iz Ame ri ke. To je bi lo dva krat na dan. Ni ko li nič dru ge ga, zme raj ena ka hra na. Tu ni ra sla no be na smre ka in no be na bu kev, sa mo jel še vo gr mo vje. Ni bi lo no be ne ce ste, no be ne ži va li. Bi li so lju dje, sta ri od 20 do 40 let, mo ški in žen ske. Vi del sem žen sko, ki ni ime la ne kri la ne hlač. Ime la je sa mo vre čo ame ri ške ga Unr ri ne ga pa ke ta, ovi to okrog pa su. Bi la je še mla da. Vse žen ske v ta bo ri šču so bi le brez mo drč kov in brez spod njih hlač. Vse so bi le oble- če ne kot mo ški. Če bi ka te ra ro di la, bi otro ka uni či li. Tu so znan stve ni ki le ta 1937 od kri li na ha ja li šče pre mo ga, na to so na re di li že lez ni co in po sta vi li ba ra ke in na se li li lju di. V tem ru dni ku so bi li sa mo ame ri ški stro ji. Ba ger je bil ta ko ve lik, da je na en krat dvig nil 6 ku bič nih me trov zem lje. Tu je bil dnev ni kop. Vso zem- ljo so vo zi li proč. Kak šnih 100 me trov glo bo ko na dru gi stra ni je stal vlak, na katerega je bil na pe ljan te ko či trak. Nanj so na me ta va li pre mog. Ko se je na pol nil, so od pe lja li. Mi smo pre stav lja li pro go. V Ru si ji so bi li za vo ja ke in ujet ni ke sa mo ži vin ski va go ni, pot ni ške ga vla ka ni bi lo, ga ni sem vi del. Eden od vo ja kov me je vpra šal, od kod sem do ma. Re kel sem, da iz Ju go sla- vi je, pa ni nič ve del. Re kel sem, da sem iz Evro pe, pa tu di ni nič ve del. Vpra šal me je, če je pri nas son ce. Pa sem mu re kel, da bolj sve ti kot tu, pa ni tu di nič ve del. Po tem sem ga vpra šal, od kod je do ma. Re kel je, da iz Le nin gra da. Ve del je sa mo to, da je tam, kjer on ži vi, zem lja in son ce, dru god je ve so lje. Bil je mlad fant, star kak šnih 20 let. Tu so bi le maj hne nji ve krom pir ja in ze lja, ki so jih stra ži li. Na kon cu nji ve je sta la žen ska z br zos trel ko. En krat smo šli plet ze lje. Po ve lje va la je žen ska. Mi smo v sre di ni vse ze lje po tr ga li in po je dli. To so bi le sa me ve he. Ni bi lo no be ne gla ve. Žen ska nas je po tem ze lo zmer ja la. Ko nec sep tem bra je pa del sneg. Pa smo šli ko pat krom pir brez mo tik, sa mo ste blo sem po teg nil, ki je gle da lo iz sne ga. Tri če trt krom pir ja je osta lo v zem lji. Pro si li smo stra žar ja, da bi do vo lil, da bi ga sku- ha li in po je dli. Ko smo šli do mov, smo ga po bra li in da ja li v že pe. Ko smo se pe lja li mi mo vo ja šni ce, smo krom pir mo ra li zme ta ti iz že pov. Po je dli so ga vo ja ki, saj so bi li ena ko lač ni kot mi. Go vo ri li so nam, da bo pri šla mrz la zi ma, 50 do 60 sto pinj pod ni člo. Mi pa ni smo ime li ne oble ke ne odej. Če bi pri šel mraz do 30 sto pinj, bi vsi zmrz ni li. De lav ci so re kli ko man dir ju ru dni ka, kaj je z na mi, da ta ko umi- ra mo. Pri šel nas je po gle dat. Re kel je, da smo lač ni, da mo ra mo do bi ti hra no. In se je zgo di lo. Vsak dan smo do bi li en ko šček kru ha in za en ocvirk sla ni ne od dva- najst ih do dveh. Ta koj sem re kel, naj mu Bog da ne be- sa, saj je priz nal, da smo tu di mi lju dje. Ko smo do bi li to hra no, sem šel jaz čez pet dni do mov. Si cer smo bi li sa mo ne kak šen od pa dek, ki se ne po prav lja, se sa mo od stra ni. V na šem ta bo ru sem vi del ene ga, ki ni imel no be ne sko de li ce ne žli ce, sa mo pest je na sta vil, pa mu je na ro ke vlil ka šo. Ker je ste kla na tla, ga čez en te den ni bi lo več. Mo ral je umre ti. Brez hra ne ni mo gel ži ve ti. V nem ških ta bo ri ščih si do bil žli co in sko de li co, tu pa nič. Tu v Si bi ri ji so bi le vse lo ko mo ti ve na elek tri ko, za- ra di mra za je bi lo vse pre pre že no z elek tri ko. Ste bri pa so bi li sa mo le se ni. 6. ok to bra 1945 smo šli do mov sa mo »in ter na ci o- nal«, to smo bi li iz vseh evrop skih dr žav. Sa mo Nem ci so osta li tam. Cel dan smo bi li brez hra ne. Ko smo se dli na vlak, smo do bi li ene ga sla ni ka, vo de pa nič. Ni ko li prej in ne po tem. To je bi la sa ma sol. Za pr li so nas v va go ne in vlak je dr vel pet dni. Tu di za mi nu to se ni smo usta vi li. V va go nu je bi la po pol na ti ši na, brez go vor je nja. Re kli so, da gre mo do mov. Ni so pa po ve- da li, v kak šen dom. Vsi smo ime li v se bi, da gre mo v več ni dom. Ko smo se pri pe lja li do Če lja bin ska in smo šli iz va go nov, smo vsi po pa da li po tleh. Če bi se pe lja li še kak šna dva dni, bi bi lo vse kon ča no. Ve li ko jih je osta lo v va go nih. Te so zme ta li ven, ne vem kje. Da li so nam ma lo kru ha in vo do. Na to smo šli na drug vlak za Evro po. Pet dni smo bi li brez hra ne in vo de. Ko- man dan ta sta se pre pi ra la. Eden je re kel, da mo ra mo bi ti svo bo dni, dru gi da ne. Pa je zma gal pr vi. Na vsa ki po sta ji smo šli ven iz va go nov. Ko smo se pri pe lja li do Evro pe, so na vseh po sta jah ča ka li ci vi li sti in so nam da ja li hra no. Ko sem pri šel z Mad žar ske v Su bo ti co, so nas vse za sli ša li, od kod smo do ma. Do bi li so vse po dat ke, kaj so na ši oče tje. Ti ste, ki so bi li pro ti par ti za nom, so v Su bo ti ci pos tre li li. Vpra ša li smo, kje so. Re kli so, da so šli v dru go ta bo ri šče. Ta ko se je kon ča lo. 24. no vem bra 1945 sem pri šel do mov. V ta bo ri šču je bi lo sa mo šest Slo ven cev. Ko smo šli do mov, je bil eden bo lan in nam je 1. 11. 1945 umrl v Ro mu ni ji. Bi li so Šta jer ci. Vsi sta rej ši od me ne. O ni- ko mer ni sem nič ve del. Če si la čen, te nič ne za ni ma. Naj brž ni nih če več živ. Smo pa Slo ven ci med naj bolj tr dni mi na sve tu. Re če no je bi lo, da se mo ram, ko pri dem do mov, ta- koj ja vi ti na ob či no. Dru gi dan sem se ja vil. Tam me je mo ža kar za čel spra še va ti, kdaj sem šel k vo ja kom in kje sem bil. Jaz sem mu vse po ve dal. Vpra šal me je, kdaj sem se dal uje ti Ru som. Re kel sem, da ne, če se je dal kdo uje ti, so ga ubi li. Kdo se bo ukvar jal z ujet ni kom! Ko je to sli šal, je vstal in bi me naj ra je us- tre lil kar v pi sar ni. Na to sem šel do mov. Ta koj sem bil pod nad zo rom Ud be. Če bi bil pri šel do mov dva me se- ca prej, bi šel ta koj v ko čev ske ja me. Po tem je bi lo to že vse pre po ve da no. Ni sem imel no be ne pra vi ce. Kar sem pro sil, so mi od klo ni li. Ni sem do bil no be ne ga po- so ji la. Ve li ko krat sem bil po kli can na po li ci jo. V Kam- ni ku, Ljub lja ni in Kra nju so me za sli še va li. Po 20 le tih sem bil po kli can v Ljub lja no na no tra njo upra vo. Ne ka žen ska mi je po ve da la, da sem bil 20 let pod kon tro lo Ud be. Ta krat se je to kon ča lo. Na mi li jo ne lju di je po mr lo v si bir skih ta bo ri ščih za- ra di la ko te. Vsa ta bo ri šča so bi la brez zdrav ni kov. Nih- če ni bil bo lan več kot dva dni. Pri šli so, ga odne sli in vr gli v gr mo vje. Sta lin je bil naj ve čji stra teg za uni če va- nje lju di v zgo do vi ni člo veš tva. 1000 let se ne bo ro dil tak šen, kot je bil Sta lin. Iz­nemške­vojske­v­rusko­taborišče­ ­Povzetek Avtor, ki je s sedemnajstimi leti moral v nemško vojsko, obuja spomine na konec vojne maja 1945. Nemška vojska je bila razpuščena. Zajeli so jih Rusi, ki so jih odpeljali v taborišče v Sibirijo, kjer je vladala neizprosna lakota. Novembra se je vrnil domov, kjer so ga čakala mučna zasliševanja in zastraševanja. From­the­German­Army­to­Russian­P.O.W.­Camp­ ­Summary­ The author, who was pressed into the German mili- tary service, reminisces about the end of WWII in May 1945. The German army was disbanded, later cap-tured by the Russians and taken to a P.O.W. camp in Siberia, where the majority of them were starved to death. He returned home in November to face painful interrogations and intimidations. Milan­Nograšek­nemški­vojak 304Ljudje in čas Romanski­portal­kapele­na­Malem­gradu,­diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik 305 Ljudje in časJa­ nez­Maj­ ce­ no­ vič,­prof.­ Ko­ vi­ nar­ ska­ce­ sta­23­a,­Kam­ nik Li­ sti­iz­pe­ rov­ ske­kro­ ni­ ke Vol čje no či in »ta le sen špor get« V dol gih no čeh med bo ži čem in sve ti mi tre mi kra lji, ki so jih dav ni pre dni ki po i me no va li dva najst e ro vol- čjih no či, so se sko zi sto le tja obli ko va le, spre mi nja le in iz gi nja le skriv no stne še ge in na va de. Mraz, me glo in tu ro bnost, ki so vla da li v ča su od mi ra jo če ga le ta in son ca, so lju dje pre ga nja li z og njem in lu čjo, ki sta se v dveh ti soč le tjih zli la s sve tlo bo bo žič ne skriv no sti in tri kra ljev skih spo ro čil. Sta ri Pe rov lja ni so pri po ve do va li, da so se v ča su »pred elek tri ko« vol čje no či »kar sku paj dr ža le in tu di sne ž na ode ja je dr ža la od za čet ka zi me do po mla di«. Po ve da li so tu di, da so pri pol ni lu ni v ja snih no čeh gle da li pros tra no za sne že no po lje in cer kvi co sv. Mi- klav ža v Pod gor ju … vse to se je lah ko vi de lo tu di sko zi go stil ni ško ok no pri Vov ku. Ta ke po gle de si lah ko tu di da nes pri vo šči jo sta no val ci gor njih nad stro pij pe rov- skih stolp nic ta krat, ko ob pol ni lu ni zma njka elek tri ke in jim po gle da ne za pi ra jo dru ge sto lpni ce. V vol čjih no čeh na pre ho du iz le ta 2009 v 2010 se je ob Ko vi nar ski ce sti zgo di lo ne kaj ne o bi čaj ne ga: tri- krat so za go re li svo je vr stni obre dni og nji in pri va bi li mno ge kra ja ne kra jev ne sku pno sti Pe ro vo. Pri teg ni lo jih je moč no ža re nje in pra ske ta nje og nja v ne o bi čaj- ni, a pre pro sti pri pra vi, ki je ni ti Ni ko Ku ret, slo ven ski et no log in ra zi sko va lec ljud skih šeg, iger in mask, ni opi sal. Za to bo tre ba knji go Praz­ nič­ no­ le­ to­Slo­ ven­ cev,­ v ka te ri Ni ko Ku ret go vo ri o sta ro svet nih še gah in na- va dah od po mla di do zi me, do pol ni ti s po gla vjem o »ta le se nih špor ge tih«. Te ču dne le se ne šte dil ni ke so »po- grun ta li« in upo ra bi li goz dni de lav ci za gre tje in ku ha- nje. Zna li so jih na pra vi ti in za ku ri ti ta ko, da no ben dež in ne ur je ni sta pri šla og nju do ži ve ga, pa če bi le te le sa me »uš pi če ne« pre kle. »Ta le sen špor get« je ču dna za de va, ki pa ni ni ti go- reč panj – ni ti go reč čok – ni ti go re če tna lo …, am pak je po kon ci po stav ljen spod nji, naj de be lej ši del smre ko- ve ga de bla (stro kov no ga ime nu je jo ko ren čnik, odri tek ali odrit nik), ki mu iz sre di ne sko zi stran ske re že in na vr hu ne u gas lji vo ža ri in ža ri, od zo re do mra ka, ka dar goz dni de lav ci de la jo, in od mra ka do zo re, če praz nu- je jo. Iz ža ga nje sre di ce de bla in pri pra va og nja pa sta od nek daj stro go va ro va ni goz dar ski skriv no sti. Bo žič 2009 Bo žič ni »ta le sen špor get« je, kljub oto pli tvi in zo- pr ne mu de že vju, ki sta po bra la de cem br sko snež no ode jo, uspe šno pre stal svoj de žev no-og nje ni krst. S svo jim ža rom je us tvar jal vzdu šje sve te ga ve če ra. Red- ki spre ha jal ci in ti sti, ki so od ha ja li k raz lič nim pol noč- ni cam, so se ustav lja li ob og nju, po gle di so jim po sta li pri jaz nej ši in sti ski rok to plej ši. Tu di pod dež ni ki ste če po go vor in obu di jo se spo mi ni na ča se, ko je bi la pol- noč ni ca le en krat, in to sa mo opol no či. Voj ni čas in po li cij ska ura sta po leg vseh gro zot pri ne sla tu di pre-po ved zvo nje nja in pol noč ni ce. Ne kaj let za tem pa je no va oblast, ki naj bi bi la ljud ska, ute sni la pol noč ni co med dva de lav ni ka; to je bil le del na čr ta, da bi iz bri sa- li bo žič no iz ro či lo s pol noč ni co vred iz za ve sti na še ga na ro da. Ta krat so Ti ta no vi de lav ci nav sez go daj od ha- ja li na bo žič ni šiht od šest ih do dveh, mno gi so mo ra li de la ti še na du re. Vse za pet let ko! Pla me ni og nja pa pra ske ta jo v de žev no noč, pre ga nja jo trp ke spo mi ne in po ča si po je ma jo. V bli ži ni, pred hle vom sta re pe rov ske do ma či je, na la tah ma le ga ko zol ca so na šle svo je me sto Gro ša no ve ja sli ce, ki so na sve ti ve čer in ves bo žič ni čas pri vab- lja le mi mo i do če in mi mo vo ze če. Te ja sli ce so na po- se ben na čin iz ža re va le »mir in sre čo, ki si jo pa stir jem dal«. Le po je spo ro či lo bo žič ne pe smi in le pa je tu di zvoč na ku li sa iz tem ne ga hle va: tam so pe jo kra ve in te lič ki, se ogla ša jo ko ko ši in dru gi skriv no stni gla so vi. Na zad nje pa še pre šer no pet e li nje pet je, ki oz na ni bo- žič no ju tro. Sil ve str ski »ta le sen špor get« Sil ve str ski ta »le sen špor get« je pri va bil Pe rov lja ne s Ko vi nar ske ce ste, da sku paj sto pi jo v no vo le to 2010; v mrz li no či je ne u tru dno go rel in sve til kra ja nom vseh ge ne ra cij (tu di pra de dek je bil zra ven!). Ra ket no-pe- tar dna opra vi la so pol no za po sli la mla de in ne ko li ko manj mla de us tvar jal ce pi ro te hnič ne apo ka lip se, ki je opol no či do se gla svoj vi šek. Vča sih se je ne ko li ko umi- ri lo in po ja vi le so se do bro te iz pe rov skih ku hinj, kjer so to noč spe kli ce lo kruh. So ko vom in to plim na pit kom se je pri dru ži lo še mar si kaj, ven dar s tem kro ni ke ne sme mo obre me nje va ti. Pra vi jo, da vse mi ne in tu di »so dni dan« v za čet ku no ve ga le ta se je po ča si umir jal, po ob vez ni pe ni ni in vses plo šnem vo šče va nju so otro ci, ne kaj žensk in zdrav stve no ogro že ni kra ja ni od šli v kra ljes tvo sanj. Pre o sta la dru žba se je str ni la ob »ta le se nem špor ge- tu« in se pre pu sti la pri ja telj ske mu raz go vo ru ob pri griz- ku in pi ja či. Vča sih bi se te mu re klo sim po zij, če prav za pi sni ka, skle pov in re fe ra tov ni bi lo. Ne kaj kri tič nih be sed je pa dlo na ra čun pe rov skih kro ni stov sta ro sel cev, ki bi mo ra li opo zar ja ti na po- mem bne da tu me v zve zi s sta rej šo pe rov sko zgo do- vi no. Pri teh stva reh Pe ro vo za o sta ja za dru gi mi kra- jev ni mi sku pnos tmi in va smi, ki ve dno iz br ska jo kaj po mem bne ga v svo jih (pra)zgo do vi nah. Kri ti ki so ime li prav! 22. ok to bra 2009 se nam je izmuz ni la 170-let ni ca od ta krat, ko je 22. ok to bra 1839 ku pil go spo stvo Pe ro vo Kon rad Ja ne žič za 3600 gol di nar jev. Do da li bi lah ko, da sta bi la Kon ra do va si- no va Jo sip in Kon rad za slu žna čla na Na ro dne či tal ni- ce v Kam ni ku, pri za de va la sta si zla sti za na kup druš- tve ne ga do ma in pre o bli ko va nje druš tve ne knjiž ni ce v jav no! Pa še to: Kon rad mlaj ši je bil ugle den od vet nik in svak An to na Med ve da (1869–1910), kam ni ške ga pe sni ka. Na sled nja za res okro gla oblet ni ca, ki bo kro- ni sta do le te la že na Ža lah: ta krat bo mi ni lo 800 let od pr ve omem be na še va si in s tem tu di kra jev ne skupno- sti. Do ta krat bo do zgo do vi nar ji na tan čno ugo to vi li, na ka te rem bre gu je bil ti sti Pe rau (Pe ro vo), kjer so 8. ma- ja 1241 pod pi sa li li sti no Kon ra da iz Žov ne ka za Her - ber ta Tur ja ške ga. 306Ljudje in časPri po dro bnih pro u če va njih se lah ko mi mo gre de od- kri je, da so vr li Kam ni ča ni spre gle da li za pis v knji gi o pa pe žih od Pet ra do Ja ne za Pa vla II. (p. Me tod Be ne- dik). Tam pi še, da sta Kranj in Kam nik le ta 1204 po- sta la de žel nok ne žji me sti. Tu di le to 1207 je za ni mi vo, ta krat je bil ome njen kam ni ški žu pnik Ul rik. – Le za kaj bi se raz bur ja li Pe rov lja ni, če lah ko Kam ni ča ni spre gle- da jo dve 800-let ni ci? Upaj mo, da bo do le ta 2032 v Kam ni ku slo ve sno pra zno va li 800-let ni co pre no sa se de ža kam ni ške (pra) žu pni je iz cer kve sve te ga Ju ri ja ob je ze ru (Nev lje) v špi tal sko Ma ri ji no cer kev na Šut ni. 20 * G + M + B * 10 »V­ne­ de­ ljo,­3.­dne­v­no­ vem­le­ tu­a.­D.­2010,­bo­ do­ na­Spod­ njem­ Pe­ ro­ vem,­ pri­Gro­ ša­ no­ vih­ ja­ sli­ cah­ob­20.­ uri­(+­ne­ kaj­mi­ nut)­Tri­ je­mo­ dri­po­ ča­ sti­ li­ no­ vo­ ro­ je­ ne­ ga,­ vsem­pri­ sot­ nim­ za­ že­ le­ li­zdra­ vja­in­bla­ go­ slo­ va­ pri­vsak­ da­ njem­de­ lu­v­za­ če­ tem­le­ tu.« Ta ko je bi lo za pi sa no na per ga men tnem raz gla su z ura dnim pe ča tom. Pod ka pom Gro ša no ve hi še in pred ja sli ca mi na dru gi stra ni ce ste se je pred na po ve da no uro zbra la mno ži ca zna nih in ne zna nih obra zov. To krat ni bi lo sil ve str ske ga hru pa, le tri kra ljev ski »ta le se n špor get« je osvet lje val ja sli ce in grel vse ti ste, ki so ob go sto ljub ju in do bro tah pe rov skih mam in tet zbra no pri ča ko va li pri hod Sve tih treh kra ljev. Kje so? Za kaj jih še ni? V spo mi nih po nov no oži vi sta ra pe rov ska ce sta, ki je vo di la do Ko va če ve ga zna- me nja ob stru gi Žaj spo ha – Mlin šči ce – do mli na in ža ge, po tem si je utr la pot med Ja ne ži če vo gra šči no in dol gim go spo dar skim po slo pjem, kjer so pod mo goč- no slam na to stre ho do mo va li hlev, pod in vr ste skriv - no stnih ko tič kov. Dolg slam nat nad stre šek je nu dil pe- rov ski mla de ži ob ča sno za ve tje pred de žjem. Od tam pa se je že vi de lo do va ške ga kri ža pred go stil no in na dru gi stra ni star Hab ja nov pod … …ki še ve dno sto ji, gle da mo ga z dru ge stra ni, in iz te me se iz vi je jo Sve ti tri je kra lji s svo jo zvez do. Po ča si in sve ča no so ga zi li po no vo za pa dlem sne gu in se s pe smi jo pri bli ža li zbra ni mno ži ci, ki je bi la nav du še na nad za res le pi mi kra lji in sprem lje val ci. Pred ja sli ca mi so se usta vi li, se po klo ni li in po mo li li no vo ro je ne mu de te tu in ubra no za pe li sta re ko le dni- ške pe smi. Pre den so se po slo vi li, so po tri kra ljev sko za že le li sre čo, zdra vje, mir in vse do bro! Za hva li li so se še za pri ja zen spre jem in zbra ne da ro ve ter s pe smi jo od šli za svo jo zvez do v za sne že no noč. Sve ti tri je kra lji so od šli, »ta le se ni špor ge ti« so do- go re li in vol čje no či iz zve ne le. Vsaj kro nist naj za pi še be se de za hva le ti stim, ki so med sta re pe rov ske do- mo ve pri ne sli ne kaj le pe ga, sve tle ga, sta ro svet ne ga … Na še zgod be brez uvo že ne ga Pe rov lja na Mi he Za bre ta ne bi bi lo, »štan go« mu je dr žal Jo že Lom ber gar in mno- gi dru gi. Prav je, da jih za pi še mo v Pe rov sko kro ni ko, brez njih »ta le se ne ga špor ge ta« ne bi poz na li, mi sli li bi, da je to le »ljud ska igra«, ki jo igra jo na po de žel skih odrih.Listi­iz­perovske­kronike­ Volčje­noči­in­»ta­lesen­šporget«­­Povzetek Avtor opisuje lansko praznovanje božiča, novega leta in svetih treh kraljev, ki je ob starih običajih in novih navadah družilo prebivalce Perovega. Opozarja tudi na novo odkrito zgodovinsko omembo, po kateri je Kamnik kot mesto starejši od 780 let. Pages­from­the­Chronicles­of­Perovo­ Wolf’s­nights­and­»the­wooden­kitchen­range«­­Summary The author describes the celebration of Christ- mas, New Year’s Eve and the feast of the Epiphany, which, together with customs and traditions, used to unite the dwellers of Perovo. In this article a new first mentio ning of Kamnik is also noted, dating back more than 780 years. 307 Ljudje in časVi­ do­Kre­ gar­ Vol­ čji­Po­ tok­8,­Ra­ dom­ lje Ro­ ma­ nje­v­Rim­ob­­800­­let­ ni­ ci­Vo­ di­ la­­ sve­ te­ ga­Fran­ či­ ška Pe ša če nje na splo šno, še po se bej pa ro ma nja, od teh je naj bolj zna na smer Ca mi no di Cam po stel lo, po- sta ja jo ve dno bolj del na še ga živ lje nja. V ta okvir spa- da tu di na ji na pot v Rim. Opis pa ob jav ljam za to, da bi mor da lah ko slu žil kot na vo di lo mo re bit nim po nav ljav- cem in jim ne ma ra ne ko li ko olaj šal pot. Sreč no ro ma- nje ter mir in do bro že lim vsem po sne mo val cem. Uvod: Za kaj in ka ko je pri šlo do odlo či tve? Na ro ma nje v Rim sva šla Mi ha Hri bov šek (M’hc) z Goz da nad Kam ni kom in Vi do Kre gar iz Vol čje ga Po- to ka. Oba sva pre cej nav du še na in de jav na hod ca in sva v živ lje nju pre ho di la že ve li ko pla nin skih in ja mar skih po ti. Tu di ro manj in dru gih po ho dov je bi lo ve li ko. Mno- go te ga sva pre ho di la sku paj, še več pa vsak s svo- jo dru žbo. V zad njem de set le tju so naju bolj po ve za la nekatera daljša ro ma nja pod vod stvom pa tra fran či- ška na Ro ber ta Bah či ča.Ko so me v Kam ni ku pred pre da va njem o ro ma nju v Rim vpra ša li, za kaj sploh sva šla tja, se mi je utr ni- la mi sel, ki je prav za prav naj moč nej ši od go vor. In ta od go vor je: za to, ker ra da ro ma va in na ma je ho ja v ve se lje. Se ve da so po leg te ga še dru gi prav ta ko te htni raz lo gi. Na jin pri ja telj pa ter Ro bert Bah čič je že dol go v slu žbi na ge ne ral ni ku ri ji ma lih bra tov v Ri mu in se ga je spo do bi lo obi ska ti. Tej že lji sva pri dru ži la še praz no- va nje 800-let ni ce po tr di tve Fran či ško vega Vo dila in ro- di la se je ide ja, da ob tem ju bi le ju pre ho di va za vsa ko le to en ki lo me ter, kar pa je bi lo ma lo pre da leč za od- hod iz Kam ni ka, ta ko sva za če tek ro ma nja pre sta vi la v Ko per, kjer je sa mo stan sv. Ane, ki je edi ni še v ča su živ lje nja sv. Fran či ška Asi ške ga usta nov lje ni in zo pet de lu jo či sa mo stan na ozem lju Re pu bli ke Slo ve ni je. Tam ima jo te ža ve z umet ni na mi, ki jih od kon ca dru ge sve tov ne voj ne za dr žu je dr ža va Ita li ja, pa se je ro di la mi sel, da ro ma nje po ve že va še s tem mo ti vom. Če sem ze lo poš ten, po tem priz nam, da sem raz da- ljo do Ri ma še vse e no ne ko li ko skraj šal. Ko sva se odlo či la za ro ma nje, je bi lo se ve da tre ba pri pra vi ti tra so in pri tem upoš te va ti ce lo vr sto za htev. Kra ji, ki naj bi jih obi ska la, mo ra jo bi ti čim bolj po ve- za ni s Fran či ško vo ali slo ven sko zgo do vi no. Raz da lja med pre no či šči naj bi bi la okrog 40 ki lo me trov. To je raz da lja, ki jo je po na ji nih iz kuš njah, pa tu di iz kuš njah dru gih peš ro mar jev, mo go če pre ho di ti vsak dan brez na po rov, ki bi vpli va li na spo so bnost ho je na sled nji dan. Obi ska ti bi mo ra la čim več ali vse Fran či ško ve kra je, kot jih je obe le žil pa ter Ro bert v Asi­ škem­ ro­ mar­ Sa­ te­ lit­ ski­po­ sne­ tek­tra­ se 308Ljudje in čas 309 Ljudje in čas ju. Ce la pot naj bi bi la dol ga okrog 800 ki lo me trov. Pot naj bi naju vo di la pre tež no mi mo glav nih ce stnih po- ve zav. Na osno vi teh do lo čil je že sa mo po gled na zem lje- vid v gro bem do lo čil op ti mal no tra so. Pri la go di tev bolj lo kal nim ce stam je za hte va la ne ko- li ko bliž nji po gled na iz bi ro po ti. Po be ne ški in pad ski ni ži ni je bi lo tre ba spe lja ti pot pre ko raz po lo žlji vih mo- stov čez re ke in ka na le. Preč ka nje be ne ške la gu ne je za hte va lo tu di upo ra bo tra jek tov. Juž no od Ra ven ne je bi lo tre ba pot spe lja ti mi mo pre ve li kih klan cev. Pot po kra jih sve te ga Fran či ška pa je bi la bolj vi ju ga va, saj je bi lo tre ba obi ska ti vse glav ne sa mo sta ne, ki pa ni so bi- li po stav lje ni rav no v rav ni čr ti od sa mo sta na La Ver ne do Ri ma. Za kaj je to ta ko, ni sva mo gla ugo to vi ti, ta ko da da je va to v ra zmi slek bral cem in spoš to val cem sve- te ga Fran či ška Asi ške ga. Se ve da sva s ho jo po Ita li ji že ime la ne kaj iz ku šenj, saj smo la ni tri je en tu zi a sti po sku si li pri ti iz As si si ja do La Ver ne v treh dneh. Upo ra bi li smo tra so Fran či ško ve po ti mi ru in ugo to vi li, da je za nas po le ti ne mo go če pre ho di ti to raz da ljo v ta kem ča su. Po leg te ga pa smo spoz na li še mar si kaj dru ge ga, kar na ma je pri na ji nem ro ma nju pri šlo ze lo prav. Na kon cu se je po ka za lo, da je v so do bnem sve tu mo go če pot pla ni ra ti in tra si ra ti sko raj do me tra na tan- čno. Se ve da ve lja to le za dr ža ve, ki da jo na splet pra- ve in do kaj na tan čne po dat ke o na se ljih in ce stnem omre žju. Ita li ja je na tem po dro čju go to vo ne kaj či sto dru ge ga kot npr. Bo sna. V go ro vju, kjer ni ka te go ri zi- ra nih cest, se je tre ba za na ša ti na pla nin ske po ti, kar za hte va ne ko li ko dru ga čen pri stop kot k ce stni kar ti. Za ni mi vo je spoz na nje, da slog iz de la ve kar te ze lo vpli va na mož nost upo ra be. Do kler se ne na u čiš slo- ga iz let ni ških ali pla nin skih kart ne ke or ga ni za ci je ali za lo žbe, ni so kar te nič kaj zgo vor ne, ko pa se jih na- va diš, iz njih lah ko po be reš prav vse, kar po tre bu ješ. Pri hi trem do je ma nju kar te je na va dno ovi ra še je zik, če prav bi člo vek lah ko so dil dru ga če. Za ni mi vo je bi lo, ko sva vča sih zgre ši la ce sto ali od cep, ven dar sva na- pa ko do je la ali opa zi la že čez ne kaj sto me trov. Za to sva se le iz je mo ma vra ča la, na va dno sva na šla na da- lje va nje v pra vi sme ri. Sa te lit ska na vi ga ci ja je ver jet no na ce stah ze lo upo ra bna, ven dar člo ve ku ne pu šča nič ino va tiv no sti, saj je uje ta le v za je ti si stem cest, sve ta in po ti pa je po leg te ga še ze lo ve li ko. Raz li ka je že pri ce stni in sa te lit ski kar ti iste ga iz da ja te lja. Za pe šca na dol gi po ti ni ne po mem bno, ko li ko pre- ho je ne po ti je asfal ti ra ne, ko li ko pa je ma ka da ma in goz dnih ste za. Ven dar, po zor, na na ji ni tra si je bi lo do- sti peš po ti tra si ra nih ta ko, da bi nu di le po pot ni ku čim da ljši uži tek, in to ne gle de na raz da ljo ali pro stor, ki ga v tem ča su pre ma ga. Re zul tat, da po šti rih urah ho je po goz du pri deš za šti ri ki lo me tre ce stne raz da lje na- prej, je za hod ca, ki mu je cilj pre ho di ti raz da ljo med kra ji, ne pa sa mo ho ja, le ma lo pre več navz križ z na- me nom. No, ta ka hod ca ozi ro ma ro mar ja sva bi la mi- dva, za to sva ve dno skr bno pre u či la raz ne peš po ti, ki so se po nu ja le, in iz bra la za upo ra bo le red ke, več pa sva se dr ža la za miš lje ne tra se. Sem spa da tu di po da tek, da so ob 800-let ni ci Fran- či ško vega Vo dila na pra vi li kar pre cej no vih Fran či ško- vih po ti. Vse so na no vo opre mi li (pre tež no s ta bla mi), ne kaj pa so jih po ri sa li tu di po asfal tu. Na ža lost ni so oz na če ne ta ko, kot smo mi na va je ni pla nin skih po ti v na ših hri bih, am pak so bi le le ta ble, in to tam, kjer je po mne nju na čr to val cev po mem bno raz po tje. Ker se je več or ga ni za cij ak tiv no vklju či lo v pri pra vo Fran či- ško vih po ti, je okrog ne ka te rih Fran či ško vih kra jev na- sta la kar gne ča te po nud be in je bi lo mo go če vi de ti raz po tja s tre mi ta bla mi, ki so po nu ja le isti po da tek; ta pa ni bil ve dno enak. Lah ko pa je bi la na vsa ki stra ni hri ba oz na če na vi šin ska toč ka sa mo za en vrh, ki za po vr hu le ži ne kje bli zu, vsaj na ma se je ta ko vi de lo, pa me nim, da sva si ne kaj iz ku šenj o tem, kaj je vrh hri ba, do te ga ro ma nja v živ lje nju že na bra la. Tu di raz da lje se lah ko oz na ču je jo v urah ozi ro ma mi nu tah ali ki lo me- trih. Za to so bi le pri mer ja ve ve dno za ni mi ve. Za ni mi vo je bi lo tu di pre no če va nje. Pri na čr to va nju ro ma nja sva gle de na raz da ljo do lo či la kra je, kjer naj bi bi lo po na ji nih me ri lih in po do sto pnih po dat kih mo- go če pre no či ti. Ra zen ene iz je me so v teh kra jih ve dno bi la pre no či šča. V re sni ci pa to ni bi lo ta ko eno stav- no, saj je bi lo za ra di mr tve se zo ne mno go pre no čišč za pr tih, in ta ko sva se lo ti la po se bne ga po stop ka. Po pri ho du v ob mo čje, kjer sva že le la pre no či ti, sva obi-ska la pr vi od pr ti lo kal in tam pov pra ša la o mož no sti pre no či šča. Ve dno so na ma po sku ša li po ma ga ti in so na ma opi sa li pot do pre no či šča. Se ve da vča sih pre- no či šča tu di tam ni bi lo in sva mo ra la iska ti na prej. Na va dno sva pre no či šče ne ka ko na šla, na to pa sva se do sti krat po ga ja la za ce no, vča sih pa tu di za to, da so naju sploh vze li pod stre ho. En krat sva celo spre me- ni la smer ro ma nja, da sva se izog ni la pre no če va nju v ob mo čju brez pre no čišč. Iz po pot ne ga dnev ni ka 1. dan – so bo ta, 14. 2. 2009 Ka ko smo pri šli v Ses ljan Bil je lep dan, kot se za za če tek ta ke ga ro ma nja prav za prav kar spo do bi. V Kam ni ku pred sa mo sta nom sv. Ja ko ba, ki je za vet nik ro mar jev, smo se zbra li; mi- dva ro mar ja in še na ji ni že ni, pri ja te lji ca ter pa ter Bo ris in naš Am brož, ki sta nas od pe lja la do Ko pra. Od mo li li smo za sreč no pot, se dli v av to mo bi le in ob pol de vet ih smo bi li vsi v Ko pru, v sa mo sta nu sv. Ane. Ma lo smo si ogle da li obnov lje ni sa mo stan in cer kev, ki ča ka ta odne se ne umet ni ne, na to pa smo v ka pe li ime li ma- šo z bla go slo vom. Po za ku ski in pre vze mu do ku men- tov smo vzdig ni li in na sa di li tež ka sa mo stan ska vra ta, ki so že pov zro či la eno huj šo ne sre čo. Na pot sva v sprem stvu že na od šla ob 10.45 in na me jo v Ško fi je smo pri šli okrog 13. ure. Že pred me jo sem imel slut- njo in sem iz pre vi dno sti v le kar ni ku pil obli že. Na me ji je Mi ha v opu šče nem to vor nem ter mi na lu, na ram pi, ki na ma je k sre či bi la na vo ljo, za me njal čev lje, na me sto no vih je obul sta re. Pot sko zi Trst se je vle kla, se ma-for ji in še po se bej tu ne li so nas ovi ra li v po ho dnem ri tmu, ta ko da smo v Bar kov lje pri šli ob 16.30. Tu smo ma li ca li in po pi li ko za rec vi na, na to pa od hi te li gle dat son čni za hod. V Mi ra mar smo pri šli ob 18.30, a je bi lo že tem no, ta ko da na prej ni smo šli sko zi park, pač pa na zaj na co sti e ro, kar nam je še ce lo le po uspe lo. Po co sti e ri smo ho di li ce lo več nost in že ni sta že pos tre gli z lo- gič nim skle pom, da mo ji ki lo me tri ni so pra vi. Raz lo gi so bi li utru je nost za ra di mno žič ne ga pro me ta in dol ge po ti sko zi se ma for je v me stu, kar je hi trost po ho da bis- tve no zma njša lo. Ta ko smo z enim po stan kom pri spe li v Ses ljan ob 21. uri. To je bi lo pre cej pred Ogle jem, kjer sem pla ni ral pr vo pre no če va nje. Tam nas je že tež ko ča kal pa ter Bo ris. Po slo vi la sva se od že na in od pe ljal ju je do mov. Mid va pa sva pre bra la in for ma ci je o raz- po lo žlji vih pre no či ščih v ho te lih in go stil nah. Na to sva ho di la od ene ga do dru ge ga in iska la naj ce nej še ga. To je bil ho tel Do li na. Po umi va nju nog sva za pi sa la svo je vti se te ga dne in brez te žav za spa la. Utru je nost je bi la so li dna, ra me so ču ti le na hrb tnik, mo ja le va no ga pa pre vi so ko opet ni co. Za pi sal sem: »Ju tri si mo ram izmi- sli ti zdra vi lo.« Že ni sta ime li prav. Da lja vo do Ogle ja sem imel iz ra- ču na no v ame ri ških mi ljah in je v re sni ci 66 ki lo me trov. Mi smo ta dan pre ho di li so li dnih 38 ki lo me trov. Na pa- ko sem od kril po pri mer ja nju z dru gi mi raz da lja mi, do- kon čno pa do ma s po nov nim pre ra ču nom. Med sa mo ho jo pa si je tre ba za u pa ti. Ena av to ri te ta je do volj, če- prav ni ma pov sem prav, si cer bi ne pri šli ni ka mor. Ta lo gi ka je, ali pa bi mo ra la bi ti, še na ne ka te rih dru gih po dro čjih dru žbe ne ga in dru žin ske ga živ lje nja. Tu se na zor no vi di, kak šne te ža ve pri na ša glo ba li za ci ja. Oz­ nak­po­ ti­ni­ma­ njka­ lo. Od­ hod­iz­Kam­ ni­ ka 310Ljudje in čas 311 Ljudje in čas2. dan – ne de lja, 15. 2. 2009 Iz Ses lja na v San Gi or gio di No ga ro Po pre bu ja nju ob 5. uri sva vsta la ob 6.40 in se ob sed mi uri od pra vi la. Son čni vzhod sva do ča ka la na Ril- ke je vi po ti. Vse je le po po te ka lo in v Šti va nu sva šla do iz vi rov in do spod nje (sta re) cer kve. Mi mo pa pir ni ce sva bi la hi tro v Tr ži ču. Zaj trk sva ime la v par ku iz pri ne- se nih za log, saj je bi lo tre ba zma njša ti bre me, na to pa sva v go stil ni ci po te šil a že jo. V njej sva sre ča la ne ke ga Nem ca iz Ham bur ga. S sa bo je imel mla de ga An gle- ža, ki na ma je ob sprem lja vi ki ta re le po za pel. Mi mo glav ne ga ka na la sva na to po i ska la manj pro met no va- ri an to, ki pa naju je za ra di jav nih del (raz ko pa na ce sta) po pe lja la pre cej na o krog in sva v Šta ran can pri šla od ju gov zho da na me sto od vzho da. Spo to ma sva vi de la še po ita li jan sko or ga ni zi ran mla din ski ko le sar ski iz let: spre daj in za daj po ena po li ci stka na ko le su, vmes pa pol mla de ži in pol inš truk tor jev. Mor da tu di Ita li ja nom ma njka mor ja, saj sva ob ce sti na su hem vi de la čoln obal ne stra že, ki ga ver jet no upo rab lja jo za vzdr že va- nje re da in di sci pli ne v par ku. Gi ba nje po me stnih uli- cah je ve dno po ča sno, ta ko da sva pre ho di la le okrog 2 km na uro, ne gle de na na por, ki sva ga vla ga la v na ji no hi tro ho jo. Po tem ko sva sreč no na šla pra vo tra so, sva šla v Škoc jan in mi mo nje ga čez So čo v Fi u mi cel lo, kjer so ime li Va len ti nov se menj. Ta je bil do kaj za ni miv, sko raj tak kot bol šjak v Ljub lja ni. Na tem de lu po ti na ma je ja- sno vre me nu di lo lep po gled na na še do ma če go re, od Tri gla va do Ka ni na. Tam sva si pri vo šči la lah ko ko sil ce – to ast v bis tro ju na uli ci, spo do bne go stil ne pač ni sva na šla. Iz va si se je že vi del im po zan tni zvo nik oglej ske ba zi li ke, ki na ma je bil po tem ka ži pot za na prej. Ubra la sva jo pro ti nje mu in pri šla do ba zi li ke sko zi rim sko pri- sta ni šče (reč no), ki je do kaj za ni mi vo, pa še sko zenj je ne kaj bli žje. V ba zi li ki sva za hte va la in do bi la pod pis, na to pa sva se lo ti la tu di ze lo po mem bne ga de la obi- ska, to je ko si la. Ker ni bi lo ju he, sva je dla vsak svo jo pi co in spi la pol li tra vi na. Okrep ča na sva se za po di la pro ti Čer vi nja nu, ka mor sva pri šla s te mo. To že lez ni ško kri ži šče je ze lo za ni mi- vo. Opre mi la sva se za te mo in od šla pro ti Tor vi sco zi. Na po ti pro ti njej sva ho di la čez 1000 m dolg most, ki po ve zu je dva na si pa, ven dar ni sva mo gla ugo to vi ti, če- mu je na me njen. Mi mo Tor vi sko ze se je vi la fan ta stič- na raz su ta lo kal na ce sta, ki pa je bi la brez pro me ta. Na zad nje naju je pri pe lja la na SS (stra da sta ta le) in po njej sva za ra di te me ne ko li ko za šla ter pri šla v San Gi or gio di No ga ro od se ver ne stra ni (mor da pa dru ga- če sploh ni mo go če). Na tr gu pred cer kvi jo sva sre ča la mla de ni ča z iz vo ljen ko, ki sta na ma po sku si la po i ska ti pre no či šče, a sta dva (pa met na) bra ta za vr ni la, da bi v sta no va nje spre je la ne zna na tuj ca. Ta ko sva mo ra la v ho tel, kar je bi lo s po ga ja nji vred še ve dno vre dno 80 evrov. Če se bo ta ko na da lje va lo, bo pot do Ri ma dra- ga in bo va brez de nar ja že pre cej pred ci ljem. Tu sem imel pro ble mov z no ga ma do volj in sem po pra vil čev - lje. Ope ra tiv no sem na čev lju od stra nil pre vi so ki del opet ni ka in na sta lo ra no za le pil z obli žem pro ti žu ljem. Slab še, kot je bi lo, ne mo re bi ti. Obli že sem po tem hra- nil za le plje nje čev ljev, kar se je iz ka za lo za la žje od le plje nja nog.3. dan – po ne de ljek, 16. 2. 2009 Iz San Gi or gia di No ga ro v San Gi or gio di Li ven za Dan sva za če la ob 6.15, ko na ma je šef ho te la vr- nil pot ne li sti ne. Po i ska la sva bliž nji co pro ti va si Gal li pre ko že lez ni ce, ven dar ni bi la kaj pri da, ta ko da sva na to šla po di vji ni ob že lez ni ci do pod vo za in da lje na glav no ce sto in na prej pro ti Muz za ni. Tu sva v pe kar ni do bi la kruh ke in mle ko, kar sva na kon cu va si po je- dla. Sme ti sem no sil v Pa laz zo lo, kjer sem jih vr gel v smet njak. Prav ta ko sem tu »re for mi ral« le vi če velj in od stra nil pod lo že no no ga vi co. Zdaj po či va tam v smet- nja ku, na to pa jo bo do ver jet no od pe lja li v Ne a pelj v ob ljub lje no no vo se ži gal ni co sme ti. Na da lje va la sva v Preč nik, kjer sva za če la dol go pot čez po lje. Lo kal na ce sta ni bi la ze lo pro met na. Pre ko va si Pa lu do sva pri- spe la v La ti sa no, kjer sva si ku pi la ja bol ka in jih na to po je dla pod no vo ro jen čko vo hi šo, ki je bi la v ta na men le po okra še na. Čez Til ment sva šla v Be ne či jo (Ve ne to) in iska la ko- si lo. Po sla li so naju na zaj v La ti sa no, v go stil no, kjer na ma rib ji iz bor ni bil všeč že ob pr vem mi mo ho du. Ker na ma tu di vra ča nje ni pri ra slo k sr cu, sva v San Mi che lu v go stil ni z le pim svin če nim ka mi nom je dla to ast, po tem pa po lo kal ni ce sti šla na glav no, ki je en sam dre vo red, dolg 10 ali 15 ki lo me trov. V Lu gug na ni je bil žu pnik rav no za po slen s po gre bom. Ker ga ni sva ho te la mo ti ti, sva spi la za nič vi no v sla šči čar ni in od- šla v Sin da ca le. Tu sva nas pro ti za pr te go stil ne je dla čo ko la do in do ča ka la son čni za hod. Pot sva bolj v te mi na da lje va la do kra ja La Sa lu te di Li ven za. Tam so naju v go stil ni po sla li čez Li venzo v San Gi or gio di Li ven za, kjer sva do bi la pre no či šče v »lo kan di«. Lo kal sva ta koj na šla, ven dar sva iska la lo kan do, o ka te ri pa na ta kar, mlad fant, ni nič ve del. Bil je ma njši ne spo ra zum in ko sem po ja snil, da ra bi va pre no či šče, je de jal, da naju lah ko pre no či tu di on. In sva spre je la, pa še po ce ni je bi lo. Ta do go dek pre cej do bro po jas nju je vi so ko ob vla- do va nje ita li jan šči ne. 4. dan – to rek, 17. 2. 2009 Iz San Gi or gia di Li ven za v Pun to Sab bi o ni Zju traj sva po po slu ša nju vo de v ra di a tor jih, kar na- ma je pri jet no po da ljša lo noč, le po vsta la in v te mi na- da lje va la pro ti Pon te Ca ri tel lo. Dre vo re di so se na da lje- va li. V Cre pal du sva zaj tr ko va la kruh ke z mle kom, na to pa pre cej hi tro šla do Era cle je. Tu sva preč ka la re či co po ze lo za ni mi vem be ton skem mo stu, ki so ga za po- tre be pe šcev in ko le sar jev in mor da tu di ko nje ni kov na vsa ki stra ni raz ši ri li z mo goč no ko vin sko kon struk ci jo, ki nu di res udo ben pre hod. Na da lje va la sva v Je so lo, kjer sva pre šla fron tno čr to na Pi a vi še iz pr ve sve tov ne voj ne in si pri vo šči la vi no na ita li jan ski stra ni fron te. V tem le pem me stu se je na ji na pot usme ri la na jug in na to na ve li kem kro ži šču na za hod. Ve li ko tu ri stič no na se lje sva pu sti la na le vi in šla sko zi ne ko ogrom no grad bi šče, kjer pa je bi lo manj asfal ta. Ta ko sva pri šla v Ca va llin no, kjer naju v go stil ni ni so ho te li pos tre či, češ da sva prez god nja. Po je dla sva to ast in ob la gu ni od šla pro ti Ca val li nno Tre Por ti. Pr va re sta vra ci ja na ma ni bi la všeč, dru gih pa ni sva na šla. Se zo na se bo še- le za če la, za ra di fi nan čne kri ze pa je tu ri zem odne sel vrag. Če se bo kri za na da lje va la, bo ta ko ali ta ko tre ba vse za pre ti. O tem so naju ob ve sti li tu di v ča so pi su. No, kljub tej to la žbi sva šla lač na pro ti Pun ta Sab bi- o ni. Obe tav na ta bla naju je spe lja la z glav ne ce ste, ven dar pi ce ri je ni sva na šla, pri šla pa sva do usta no ve Lo can da da Scar pa, kjer sva pre spa la. Za mu de gle de na plan se na ma je na bra lo 23 ki lo me trov, kar je bi la »le pa per spek ti va«.5. dan – sre da, 18. 2. 2009 Iz Pun te Sab bi o ni čez la gu no do Por to Vi ro Vsta la sva le ma lo čez peto uro in od šla v pri sta ni- šče, ker sva na se dla pro pa gan di. Ho tel ski moj ster je po ve dal voz ni red za ne ki drug let ni čas ali pa mor - da za kak šno dru go pri sta ni šče in mid va sva do bi la bar ko ob pol sed mih na me sto de set do šest ih. Bi lo je do kaj mraz in pi ha lo je pre cej gla sno. Po naju je pri šla la dja Oglej, ta ko da sva se s tem, za Slo ven ce ta ko po mem bnim me stom, še en krat sre ča la. Z njo sva se pre pe lja la čez pre liv in si po iz kr ca nju ogle da la Be net- ke, ki so bi le do kaj bli zu, sa mo čez la gu no. Na to sva od šla sko zi Li do di Ve ne zia na juž no oba lo ter na šla zna me ni te ka bi ne in zra ven za pr to re sta vra ci jo. Pot sva na da lje va la ob juž ni oba li po za ni mi vih na si pih in va lo lo mih, ki bi bi li v čast vsa ki sred nje ve ški trd nja vi, mi mo va si Ma la moc co z mar kan tnim zvo ni kom. Pred Al be ro ni jem sva kre ni la po ste zi, ki pa je bi la za ra di moč ne ga ve tra za su ta s sve žim pe skom in ta ko re koč ne pre ho dna, tu di za naju. Ta ko sva mo ra la iska ti pot na se ver no oba lo, kjer je bi la upo ra bna ce sta, sko zi ta ko ve lik dom upo ko jen cev, da sva za iz hod mo ra la spra še va ti. Za Al be ro ni jem sva pri spe la v pri sta ni šče, kjer je do kaj hi tro pri plul tra jekt, pa še brez pla čen je bil, kar ni rav no obi čaj v Ita li ji. Odlo žil naju je v kra ju San ta Ma ria del Ma re, na to pa sva zo pet pe ša či la mi mo kra jev San Pi e tro in Vol ta ter Por to Sec co, kjer ima jo po pri če va nju go stil no v ve- li ki ze le ni hi ši, ki pa je bi la za pr ta kot mno go dru gih. Mi mo cer kve sv. An to na sva po ob zi dju pro ti va lo vom pri šla v Pel les tri no, kjer na ma je uspe lo naj ti od pr to in de jav no go stil no, in pr vič na po ti sva bi la de lež na pra- ve ga ko si la ob pra vi uri. Ta koj po njem sva uje la bar ko in se pre pe lja la na ko pno. Tlak­v­oglej­ ski­ka­ te­ dra­ li Ne­ skon­ čni­dre­ vo­ re­ di­Be­ ne­ či­ je Ve­ čer­v­­Be­ ne­ ški­la­ gu­ ni 312Ljudje in čas 313 Ljudje in čas Ven dar so naju na me sto v Sot to ma ri no pe lja li v Chio g gio. Res le po me sto. Bi la sva nav du še na in ni sva vse ga ra zu me la, kar sva vi de la, vse ka kor pa je po tre- bno obno ve, ki jo tu di že iz va ja jo. Po raz ri tih in raz ko- pa nih ce stah sva se čez ka nal pre bi la v Bron do lo, to pa so bi li že bolj zna ni kra ji, vsaj na zem lje vi du sem imel na ri sa ne. Na prej čez Bren to sva šla na jug naj prej po sta ri rim ski ce sti, ki ima od te ga le ime, po tem pa po bolj pri jaz ni ce sti ob ka na lu v Ca va nel la d’Adi ge. Tu so na ma ne ke da me, po obna ša nju in od go vo ru so- deč do ma čin ke, sve to va le, naj kar v go stil ni vpra ša va, kje je pre no či šče in če je od pr to. Ne ki dru g moj ster je bil še bo ljši, saj na ma je po ka zal av to bu sno po sta jo in de jal, naj se od pe lje va pre no če vat v Sot to ma ri no, od ko der sva rav no pri pe ša či la. Na na ji nem in ter nem se- stan ku je bil pre dlog za vr žen in ta ko sva šla, ko se je že tem ni lo, pre ko Adi že na ce sto ob ka na lu, ime no va no Via del la Se re nis si ma. Vsa čast ji, saj ni asfal ti ra na in omo go ča do bro ho jo. Po njej sva ze lo le po do spe la v Do na do, kjer sva pri Ki taj cih zve de la za ho tel, pri do ma čih go stin cih pa za oš ta ri jo La u ra. Ker na ma je bi la La u ra bolj pri sr cu, sva se na me ni la va njo. Žal pa sva bi la na po te na de sno na- me sto le vo, kar sva še isti ve čer ugo to vi la. Ko sva na- pa ko od pra vi la in pri šla do oš ta ri je, pa je bi la za pr ta. Obr ni la sva se pro ti ho te lu, ker je bil v sme ri pro ti Ri- mu. Med po tjo na ma je ne ki mo ža kar na ka zal, da naju lah ko pe lje v lo kan do po leg oš ta ri je La u ra. Ven dar se na ma ni ho di lo na zaj. Usta vi la sva se v ba ru in vpra ša- la za pre no či šče. Še en krat so na ma to plo pri po ro či li isto lo kan do, ki pa je bi la zdaj še bolj od da lje na, za to sva pot na da lje va la v sme ri pro ti Ri mu, pro ti ho te lu. To pa je bi lo uso dno. Usta vi li so naju ka ra bi njer ji, ki so naju že ne kaj krat sre ča li in pre hi te li. Ho te li so ve de ti, kaj poč ne va. Ne kaj sva jim po ve da la, ko pa so tu di oni vpra ša li za ho tel, sem jim re kel, da ne vem za go to vo, kje je, in jim ne mo re va po ma ga ti, saj sva tu tuj ca, obe- nem pa je to že tre tji ho tel, za ka te re ga so na ma na uli ci po ve da li, da je bli zu, pa ni sva na šla še no be ne ga. Po tem po go vo ru in evi den ti ra nju sva ho tel na šla in so ba je bi la v re du, vo da pa ne naj bo ljša, am pak umi- ti se je z njo da lo. Ta dan sva pre ho di la re kor dnih 53 ki lo me trov. Ta ko je bi lo raz li ke le še 10 ki lo me trov in per spek ti ve so bi le sve tle. 6. dan – če tr tek, 19. 2. 2009 Iz Por to Vi ro v Li do del le Na zi o ni Zju traj sva ob šest ih do bi la zaj trk in se od pra vi la na pad ski most. Ko se je zda ni lo, sva bi la že tam. Ta most ni ma pri ključ ka za pe šce in sva lez la po str mi, z gr mov- jem za ra šče ni bre ži ni. Šlo je brez po se bne opre me, le gr mo vje naju je ovi ra lo. Tu di ste ze za pe šce ta most ni- ma, pač pa le oži no med dve ma ogra ja ma, in ta ko sva za ra di na hrb tni kov ime la ne kaj te žav. Re ši la sva jih in sko zi Ta glio di Po od šla v Pi a no, kjer sva spra vi la iz pod nog pr vih 200 ki lo me trov po ti (po sta rem mer je nju). Pot sva na da lje va la v Ri vo. Tu sva spet uži la ve se lje ho je na most sko zi tr nje, na se lje no z zaj ci, in po tem po oži ni med ogra ja ma na dru go stran, kjer naju je ča ka la bo ga ta Me so la. V tr go vi ni sva ku pi la spo do bno ma li co (še alp sko mle ko so ime li) in ne kaj da lje sva si ob lo kal ni ma ka- dam ski po ti pri vo šči la po či tek pod ve li kim bo rom in jo po je dla. Ra zme re so se nor ma li zi ra le do te me re, da je bi lo že vi de ti kot po te pa nje kje do ma. Na pi sa la sva 200-ki lo me tr sko če stit ko Da ne tu. Po spo do bnem po- čit ku sva na da lje va la na jug v Bo sco Me so la. Ime la sva ne kaj za ple ta s ce sto in za to ni sva šla po pla ni ra ni tra- si. Vse e no pa sva ji bi la bli zu in sva čez Gi gli o lo po dol-gem po lju pri šla v kraj Vo la no, ki pa je tak, da go stil ne ne pre mo re. Za to sva na da lje va la v Li do di Vo la no, kjer pa je bi lo za spre mem bo vse za pr to. Sa mo v ne pre mič- nin ski agen ci ji so naju le po spre je li in na ma da li mož- nost na je tja ali na ku pa ce le vr ste vil in sta no vanj, za po vrh pa še zem lje vid in sez nam vseh ho te lov v vseh Li dih na tej oba li. Po leg te ga so na ma po ve da li, da je ho tel Bu so la v Li do del le Na zi o ne za »gvi šno« od prt. To se na ma je zde lo v re du, saj je bil ta Li do naj bli žji v na- ji ni sme ri, od da ljen pa le okrog 12 ki lo me trov. Po leg te ga sva ime la še mož nost bliž nji ce, ki ni bi la nič kraj ša, a sva jo vse e no do do bra iz ko ri sti la in se po da la po za ni mi vi po ti naj prej sko zi gozd ter po tem po ča si ob oba li, saj so obal ni na sip ure ja li. Vse je bi lo raz ko pa no, še tež ki ka mi o ni so bi li za ko pa ni v pe sek in so jih iz vla či li z bul do žer ji. Vse ka kor bo to na sip, kot je tre ba. Ta ko naju je uje la noč, ven dar sva za ori en ta ci jo v te mi na ne zna nem te re nu v goz du, saj Mi ha sta nu- je na Goz du nad Kam ni kom, do kaj do bra, in ta ko sva na šla Bu so lo in ko za rec vi na naju je pe ljal do ve čer je, ve čer ja pa do pre no či šča. Spa la sva prav tam, kjer sta na ma obe ta li ne pre mič ni na ri ci v Li du di Vo la no. 7. dan – pet ek, 20. 2. 2009 Iz Li da del le Na zi o ni v Ra ven no Zju traj se je za če lo z vsta ja njem pred zo ro. Ob šestih sva že bi la zu naj in ta koj za tem sem ugo to vil, da sem te le fon po za bil v so bi. Naj vsaj on še ma lo po- či va, če že jaz ne mo rem. Vr ni la sva se v ho tel, jaz sko- zi vhod, Mi ha pa sko zi ok no; te ga pa za po sle ni ni so nič kaj odo bra va li. Mar si kaj so ve de li po ve da ti o tem za vr že nem de ja nju. Ven dar se je za de va re ši la in sva lah ko od šla brez po li cij ske ga sprem stva, ki so na ma ga po nu ja li in tu di re sno na me ra va li or ga ni zi ra ti. Zaj trk je bil iz bo ga tih ostan kov prej šnjih dni bli zu kra ja Por to Ga ri bal di, ko sva ugo to vi la, da še ni nič od pr to in da na glav ni ce sti ne bo va nič do bi la. Na da lje va la sva pot sko zi Bel loc chio, ki je bil po pr vot nem pla nu na me njen za pre no če va nje. Ugo to vi la sva, da je prav re ven in za ka kr šno ko li pre no če va nje po pol no ma ne pri me ren kraj z dve ma hi ša ma, od ka te rih je ena praz na in na pro daj, dru ga pa na va dna kme ti ja. Za ko si lo sva mi mo za šči te ne ga ob mo čja v ka sar ni ali na vo ja škem po li go nu do ene po pol dne pri šla v Ca- sal Bor set ti. Kljub pri za de va njem ne ke ga do ma či na, ki na ma je po ve dal, da je go stil na od pr ta le do pol dveh in da naj po hi ti va, je ni sva na šla (vsaj od pr te ne), in ta- ko sva se zo pet usta vi la v ba ru, kjer so na ma pos tre gli s sen dvi čem, vi nom in do bro vo do. Od šla sva na prej po ce sti, okra še ni z ole an dri, sko zi Ma ri no Ro meo v in dus trij sko co no Ra ven ne, po tem pa skoz njo na prej. Na to je sle di lo jav lja nje za ra dio Og nji šče in spo to ma se je zno či lo. Odlo či la sva se, da gre va na rav nost v Clas se, da pre spi va pri uni če val cu Ri ma Te o do ri ku Ve- li kem. Ko pa sva se spo to ma ogla si la v od pr ti go stil ni na ve čer ji, so na ma pot v Clas se od sve to va li, obe nem pa iz ja vi li, da tam ni no be nih pre no čišč. V za me no so na ma po ve da li za pri je ten ho stel v Ra ven ni, ki je bil obe nem še bli zu. Za to sva se obr ni la pro ti nje mu, ker pa ga ni sva na šla, sva po tem iska la raz lič ne mož no sti pre no če va nja. Ta ko sva po noč nem ogle du cen tra Ra- ven ne, vključ no s slav ni mi Ghi ar di ni pu blic ci, pri sta la v ho te lu Mi ner va po leg že lez ni ške po sta je. Ho tel je bil v re du in spa la sva do bro, pla ča la pa sva 55 EUR, kar je bi lo še vse e no ra ci o nal no. 8. dan – so bo ta, 21. 2. 2009 Iz Ra ven ne mi mo Ce se ne do Gu al da Vsta ja nje je bi lo ob pol šest ih in ob 6. uri sva za pu- sti la ho tel. Ma lo sva se ču di la vče raj šnje mu do sto pu, saj sva iz ko ri sti la sko raj vse mož no sti za po da ljša nje po ti. Za vi la sva v bo te go in ku pi la ki fe ljce za zaj trk, na- to sva še obra la ban ko mat in od šla pro ti ju gu. Clas- se se na ma je za me ril že prej šnji ve čer, za to ni sva šla vanj, pač pa sva ga le sli ka la z var ne raz da lje čez po lje. Iz bra la sva va ri an to po rav ni pro vin ci al ni ce sti, kar je bi la odlo či tev za ze lo dol go ča sno tu ro. Na kon cu Ra ven ne sva se usta vi la in ku pi la ma li co; na to sva jo ne sla v San Za cha ria, kjer sva jo pred ar hi tek tur nim bi ro jem po je dla. Si ta sva šla sko zi Ca se Mu ra te in se do dat no okrep ča la s ko zar cem vi na, ma lo ka sne je pa po či la na po lju, kjer so na ma de la le dru šči no sko raj do ma če vo dne pod ga ne. Tu so se na ma na ob zor ju zo pet pri ka za li hri bi, ki sva jih bi la ze lo ve se la. Pot sva na da lje va la sko zi Bor go Pre ves tri na do od ce pa za Ce- se no, ven dar v me sto za ra di že bo ga tih pri dob lje nih iz ku šenj ni sva ho te la iti, za to sva šla mi mo me sta po stran ski ce sti. Ob ce sti sva ku pi la dve de be li ja bol ki in ju po je dla v sa dov nja ku pred San Vit to re. Tu sva se tu di ja vi la do mov. Po tej bo ga ti si e sti sva pot na da lje va la v San Car lo, kjer pa na ma no be na oš ta ri ja ni bi la všeč. Za to sva šla na prej v Bo rel lo, kjer sva se v tr go vi ni za lo ži la z ži vi li, v ba ru pa z in for ma ci ja mi o pre no či šču. Naj prej so naju po sla li v ho tel ob av to ce sti, ki pa je bil drag in za naju, ki sva bi la brez av to mo bi la, tu di ne do sto pen. Na to smo se do go vo ri li za sta ro ce sto v Gu al do, kjer je ba je na ovin ku pred mo stom oš ta ri ja s pre no či šči. Ko sva pri šla v bli ži no na ka za ne lo ka ci je, so na ma v ba ru po ve da li, da v oko li ci ni no be nih pre no čišč, ven- dar sva pre no či šče do bi la le ma lo na prej, v ho te lu ob ce sti. Ce na je bi la tu di pri mer na in ta ko sva bi la var no sprav lje na za čez noč. 9. dan – ne de lja, 22. 2. 2009 Iz Gu al da do Bag na di Ro mag na Za če lo se je zju traj ob pol šest ih z vsta ja njem in pri pra vo na pot. Ob šest in če trt sva bi la zu naj in sva po tem šla mi mo dveh, mor da še bo ljših, mož no sti pre no če va nja; no, žal na ma ni bi lo da no. Sko zi Bi vio Mon teg ne li in da lje v Ta i bo je šla na ji na pot vse sko zi po sta ri dr žav ni ce sti vzpo re dno z no vo brez ce stnin- sko av to ce sto. Mor da za to, mor da pa za ra di ne de lje ni bi lo do sti pro me ta, kar na ma je bi lo ze lo prav. Do li na je bi la pod ne vi vi de ti prav le pa, za po vr hu pa sva na vr ho vih ob stra neh opa zi la že tu di sneg, ki na ma je vlil do sti op ti mi zma, saj do za sne že nih pre la zov čez go ro- vje Se ra ni mo glo bi ti več da leč. Pri šla sva v Mer ca to Sa ra ce no rav no k ma ši ob 8.30 in sva se je ude le ži la. Bi la je ne ko li ko svoj ska, še naj bolj pa sva si za pom ni la vra ta, ki so oz ka kot pre ho di na pad skih mo sto vih. Z na hrb tni kom na ra me nih ne mo reš sko zi. Do San Ma ri na sva ime la le še 30 ki lo me trov, ven- dar sva raj ši na kon cu me sta ma li ca la ali zaj tr ko va la, ta ko da sva pri šla v Sar si no še le ob 12. uri. Tu ima jo Po­la­ gun­ skih­oto­ kih La­ gu­ na­pred­Ra­ ven­ no 314Ljudje in čas 315 Ljudje in čas le po 1000 let sta ro ba zi li ko in še več dru gih si jaj nih zna me ni to sti, ki pa ni so bi le rav no na ce sti, ta ko da jih ni sva obi ska la, pač pa sva šla pro ti Quartu in si pri vo- šči la po či tek. Na to sva po po žir ku vi na od šla na prej in se po mno gih vzpo nih in spu stih ce ste pri bli ža la kra ju San Pi e ro in Bag no. Ker se je že tem ni lo, sva pot brez pre mo ra na da lje va la v Bag no di Ro mag na. V pr vi pi- ce ri ji so na ma ome ni li ne ko lo kan do. Ime la sva ne kaj te žav, da sva pri šla va njo. Po tem sva na odlo či tev, ali naju bo do sploh pre no či li, ča ka la v ko tu če trt ure, po po zi tiv ni odlo či tvi pa še en krat to li ko ča sa na na me sti- tev, no, po tem so na ma do bro pos tre gli z ve čer jo in s po ste lja ma. Poz ne je sva šla sko zi ve čer ne ob vez no sti in za spa la. Za mu do sva na do me sti la in od te ga ča sa sva na da- lje va la ro ma nje po na čr to va nem voz nem re du. 10. dan – po ne de ljek, 23. 2. 2009 Iz Bag na di Ro mag na do La Ver na Poz no vsta ja nje ob pol sed mih sploh ni nič ško do va- lo vzdu šju. Zaj trk je bil tu di do bro do šel, mle ko in pi ško- ti. Ku har na ma je ob lju bil še sen dvič za na pot, po tem pa je dal za vsa ke ga dva in dva sa de ža za po vrh. Ker sva ime la vse po tre bno za tu ro, se v va si ni sva več mu- di la, če prav je bi la le pa in za ni mi va, za ko pa nje pa ta- ko ni bi lo ča sa. Ta ko sva šla po ce sti in po i ska la od cep peš po ti. To na ma ni pov zro ča lo te žav, sa mo Ita li ja ni so spe lja li pot za za če tek, jaz mi slim, da za ogre va nje, naj prej v na pač ni hrib, po tem pa se spu sti v gra ben na zaj na ko lo voz, od ka te re ga se prej od ce pi in še le na to se vzpne na pra vi hrib. Ven dar se je spla ča lo, saj sem sli kal go se ni čar ja s trač no ža go. Ka ko in za kaj ta stroj upo rab lja jo, ni sva mo gla ugo to vi ti. Za mo stom se pot vzpne na špi co, ki se iz ka že za opu šče no kme ti jo s kar ne kaj sko raj rav ni ce. Kot bi bil do ma v na ših hri bih pri Po kraj ni ku. Pot se je po tem dvi go va la, pa ma lo tu di spu šča la in kma lu sva pri šla na sneg. Za me ne, ki sem imel sa mo niz ke čev lje brez ga maš, ni bi lo po se bno pri jet no. Mi ha je čev lje za me njal z ne pre mo člji vi mi, jaz pa sem se spri jaz nil s stre sa njem sne ga iz čev ljev in ho jo v mo krih no ga vi cah. Le po sva se vzpe la na Pas so di Se ra, kjer pa ni bi lo pri ča ko va ne ga kri ži šča po ti, pač pa sva se mi mo ve li ke ga spo min ske ga kam na spu sti la na dru go stran se dla. Ni žje pod bre gom sva po i ska la raz po tje in tam na šla tu di sle di te ka ških smu či v na ji no smer. To naju ni kaj do sti mo ti lo, le udi ra lo se je v sneg in pot se je vle kla. Pot gre po gre be nu, kjer so za met ki ne ka ke ga kra sa. Tra sa je po teg nje na ze lo za ni mi vo in sva si Konj sko se- dlo (Pas so del ka va le) za pi sa la dva krat, pre den sva ga pr vič za res vi de la. Od tam sva šla na Tre Ve sco vi še ve- dno po ne kak šnem kra su (ne kaj po do bne ga kot brez- no). Od tod je bi la do kaj le pa pot gor in dol do se dla Gu a lan chi oa, pre tež no pa nav zdol in ven iz bu ko ve ga goz da. Na se dlu sva sre ča la ma ka dam sko ce sto in po njej sva šla na se dlo Pra tel le. Tam sva se odlo či la za do stop na La Ver no čez Mon te Cal va no. To je bil naj vi šji vrh dne va, z le pim raz gle dom na vrh La Pen na. Z nje ga sva šla v se dlo in na to po na no vo oči šče ni in za to ze lo blat ni po ti na rav nost v sa mo stan. Na zu naj je bil či sto pra zen, brez obi sko val cev. Pri spe la sva rav no po peti uri in ven dar so na ma križ ce in spo min ke le še pro da li. Po tem sva se pri ja vi la za pre no če va nje in pri jaz no so naju spre je li. Lep vtis je na re di lo sprem no pi smo mi- nis tra fran či ška nov go spo da Car bal la. Ker so re kli, da lah ko pla ča va, ko li kor ho če va, sva vse e no pu sti la 50 evrov. To li ko so sta li tu di pre no či šče, ve čer ja, zaj trk in hra na za čez dan v Bag no di Ro mag na v lo kan di Pr’Jo- han. S tem ve če rom sva na pra vi la pol po ti in za čel se je po bož ni in bolj di na mič ni del po po to va nja.11. dan – to rek, 24. 2. 2009 Iz La Ver ne do Mon te Ca sa le Vsta la sva, kot je bi lo že v na va di, v tr di te mi, ta ko sva bi la še pred sve tlo bo na dvo ri šču za zad nji ogled sa mo sta na. Od šla sva čez stran ski vhod pod obo kom pro ti Chi us si ju. Spu sti la sva se vanj in obu ja la spo mi- ne na prej šnje ro ma nje. Sko zi vas sva šla po bliž nji ci in na šla nek da nje po či va li šče pred mo stom. Pe ša če nje sva na da lje va la po ce sti pro ti Pi a no ri in prav ubra la sko raj vse bliž nji ce pro ti La mi, ra zen zad nje, ven dar na pa ka ni bi la kar di nal na. Na Ca pre se ju, ki sva ga hi tro do se gla, so go stil no po prav lja li, na grad pa naju za ra di obno vi tve nih del na škar pi ni so spu sti li. No, de lav ca sta se po tem omeh ča la in grad, roj stni kraj slo vi te ga Mi che lan ge la, sva vse e no obi ska la in fo to gra fi ra la. Bil je lep dan in v še ve dno ne do gra je ni tr go vi ni sva si na- bra la hra ne in po tem pri vo šči la ma li co pri Fran či ško vi ka pe li pod špor tnim cen trom, kjer so na ma ma li co po- pes tri li ne ki šo lar ji, ki so se med od mo rom zbi ra li na bal ko nu pred učil ni ca mi. Sko zi Man zio sva šla na prej in v dnev ni sve tlo bi vi- de la lan sko pre no či šče pod gno jem (mi mo gre de: gno- ja ni več) in se oko ri sti la s po gle dom na ve li ki jez, ki ga prej šnje le to za ra di no či ni bi lo. Spu sti la sva se v rav ni- no in po pro du ob Ti be ri iska la lo kal ne ste zi ce do San- se pol cra. Pre hod čez Ti be ro je bil čez po ru še ni most ne mo goč in ta ko sva šla po ve li ki ce sti. V San se pol cru ni bi lo tu ri stič ne se zo ne in ta ko ni sva do bi la do bre ga zem lje vi da za pot pro ti Pi e tra lun gi. Ta ko sva si v mra- Pro­ met­ no­do­ bro­oprem­ lje­ na­do­ li­ na Pod­pre­ la­ zom­Pas­ so­di­Se­ raLa­Ver­ na,­kot­jo­vi­ di­ma­ lok­ do. 316Ljudje in čas 317 Ljudje in čas ku ogle da la ostan ke me stne trd nja ve in od šla v hri be pro ti Con ven tu Mon te Ca sa le. Ho di la sva v te mi in pla- ši la di vje ži va li, na to pa okrog 9. ure zve čer pri šla pred sa mo stan, ki ga za pre jo že ob pol šest ih. Zdra mi la sva bra ta oskr bni ka in na sta nil naju je v naj ve čji so ba ni, ki jo pre mo re sa mo stan. Le po na ma je ži go sal li sti no, do go vo ri li smo se za pro ce du ro ob ju tra njem od ho du, na to pa na ma je pri ne sel še vi no in na ma vo ščil lah ko noč in mir in do bro na po ti. Spa la sva na klo peh v spal- nih vre čah pri tem pe ra tu ri 5 sto pinj, kot smo va je ni v Kam ni ški ja mi. 12. dan – sre da, 25. 2, 2009 Iz Con ven ta Mon te Ca sa le do Um ber ti de Zju traj sva se zbu di la v sne gu in po tem se na ma ni več to li ko mu di lo. Po ča ka la sva dnev no sve tlo bo, na to fo to gra fi ra la kraj in sa mo stan ter se spu sti la v do li no. Izog ni la sva se dru ge mu obi sku San se pol cra in se po glav ni ce sti od pra vi la v Cit ta di Ca stel lo. Na tej po ti sem bil sko raj ob če velj, ki mi je ob sko ku z bre ga na ce sto ostal v bla tu na ban ki ni. Ko sva pri šla v me sto, naju je ča ka lo obi čaj no pre se ne če nje – ko- si la ni. Do pol enih ni bi lo od pr te no be ne go stil ne, in ta ko sva šla brez ustav lja nja sko zi me sto, le na in for- ma ci jah sem vzel sez nam ho te lov, kmeč kih tu ri zmov in dru gih pre no čišč na Pi e tra lun gi. Ko sva ob pol enih pri šla do re sta vra ci je na kon cu me sta, so na ma po- ja sni li, da ku hi nja ne de la, so pa na ma pri pra vi li sen- dvi če in sva se kar na je dla, pa tu di ki felj čke so ime li. Do bi la sva tu di vi no in vo do. Po je dla sva dva sen dvi ča, pre u da ri la zbra ne in for ma ci je in spre me ni la na črt po ti. Ča sov ni raz po red in tu ri stič na li te ra tu ra sta po ka za la, da pre no či šča v Ron chi ni, da je pot v Pi e tra lun go da- leč in pre cej v breg in da ni zna no, ka te re pre no či tve ne ka pa ci te te so ak tiv ne. Za to sva se odlo či la, da gre va v Um ber ti de. S se boj sem imel ita li jan sko re gi o nal no kar to in ni bi lo pro ble mov. V le po me sto Um ber ti de sva do spe la ob 18. uri z mra kom in se na sta ni la v ho te lu, ki je bil na glav no uli co za prt, zad nji vhod pa na ma je po ka zal za mo rec (v vsa kem kra ju sva na šla znan ca ne gle de na ra so, ve ro in spol). Tu so na ma pos tre gli z dra go ve čer jo, ki pa je vse e no ne ka ko na do me sti la ko si lo, ki ga ni bi lo. Od sto pa nja od voz ne ga re da so se na da lje va la, ven dar le ni sva bi la več v za o stan ku. 13. dan – če tr tek, 26. 2. 2009 Iz Um ber ti de do Val le Chi a sci co Zju traj se je za če lo do ga ja nje že v te mi, ko sva iska- la pra vo uli co za iz hod iz sta re ga me sta. Po tem sva za me ša la od cep za av to ce sto in sva ra bi la ne kaj ča sa, da sva se prav obr ni la in na šla pra vo ce sto. No, vse je šlo po sre či in čez av to ce sto sva se vzpe la na lep hrib z gra dom, na to pa sva se spu sti la v na sled njo do li no do glav ne ce ste. Ho ja po glav ni ce sti je bi la za ra di pro me- ta bolj muč na, v glav nem pa le pa. Po do kaj oz ki so te- ski sva šla pro ti Gu bij ski ko tli ni. Ko sva ob ce sti na šla lep pro stor, sva si pri vo šči la po či tek in ma li co. Gost pro met po do kaj oz ki ce sti naju je kar ma lo utru jal in še le okrog 12. ure sva pri šla do obram bnih sto lpov in gra dov na za čet ku ko tli ne. Z glav ne ce ste sva pre sto- pi la na peš pot in na le te la na Lo can do Vec chio, kjer so ob na ji nem obi sku stre gli ko si lo. To je bi lo dru gič na na ji ni po ti, da so na ma ob pra vem ča su pos tre gli s pra- vim ko si lom. Ker ni sva ho te la kaj ek so tič ne ga, sa mo ra gu s špa ge ti, te ga pa ni so ime li, sva je dla špa ge te s pa ra diž ni kom in so la to. Pos tre gli so na ma to li ko, da ni- sva mo gla ver je ti. Ko sva po je dla vsak dve por ci ji, sva ne ha la, na kar pa so na ma da li še so la to. Po tem sva bi la pre si ta in sva šla v Gu bio kot v sa njah. Me sto sva že poz na la, za to ni sva po ra bi la pre več ča sa za ogled, sva pa za ra di tra di ci je skr bno ste hta la Mi hov na hrb tnik in na in for ma ci jah sva do bi la kar to Fran či ško ve po ti mi ru. Sli ka la sva se pri sv. Fran či šku na dveh kon cih me sta. Na šla sva cer kev Vik to ri no in bra ta Fran či ška ter bra ta vol ka, na to pa še ce sto za Pon te d’As si. Na da lje va la sva pot tam, kjer smo prej- šnjič pri šli dol in se vzpe la v go ro vje. Na vr hu sva ime la ho je za ta dan do sti, za to sva si s po ga ja nji pri bo ri la so bo na kmeč kem tu ri zmu, ki naj bi ga ba je že na sled- nji dan od pr li. Ve čer je ni bi lo, hra ne tu di ni sva ime la, kar pa je bi lo rav no prav, saj sva bi la še kar si ta od ko si la. No be ne stva ri pre več ni do bro, pa tu di v so bi, v ka te ri je bil le ra di a tor to pel, ni bi lo pre vro če in sva lah ko spa la v spal kah. 14. dan – pet ek, 27. 2. 2009 Iz Val le di Chi a scio do Spel la Po do brem spa nju v spal kah v hla dni so bi in brez tu- ši ra nja v mrz li vo di je na stal de že ven dan, prav za prav le obla čen. Iz hi še sta naju pos pre mi la pes in mač ka, ki sta že vso noč stra ža ri la pred so bo. Na to sva se po ma ka da mu spu sti la po bre gu in za vi la v sa mo stan San Pi e tro. To je ere mi ti šče po sta rem na či nu, ta ko da obi- skov ne spre je ma jo in je vsa in for ma ci ja pred za pr ti mi vra ti. Spre daj je mi za s klop mi, vo da pa ni pit na. Po je- dla sva zaj trk, vsak šest pi ško tov z mar me la do in sla- ni mi rib ji mi fi le ti, pi la sva pa pri ne se no vo do, ko li kor sva je ime la. Po po ti sv. Fran či ška sva se spu sti la pro ti do li ni, ko pa se mar ka ci je zač no dvi ga ti pro ti Pi sci ni, sva jo za pu sti la in po i ska la ko lo voz ter se mi mo Oste- rie spu sti la na pot ob re ki. To je bi la ne kak šna na pa ka, saj je bi la ta pot za res blat na, ta ko da sva kar tež ko ča- ka la vzpo na na vi šje po teg nje no no vo asfal tno ce sto. Ta asfalt je res lep in ma lo upo rab ljan, je pa do je zu iz re dno cik ca kast. Do Val fa bri ce sva pri šla opol dne. Tu sva si ogle da la se jem, na ku pi la v tr go vi ni in na to za va sjo je dla in na- bi ra la sa po do dveh po pol dne. V tem ča su se je zja sni- lo, za to sva se še bolj ve se lo za po di la v ti ste rov te pro ti Mi klav žu. Je pa tam so li dno str mo in te mu pri mer no naju je po gre lo. Pot sva na to na da lje va la po no vo po- stav lje ni (a ena ko sta ri) ro mar ski po ti Via Ro ma. Po njej sva pod asi škim po ko pa li ščem pri šla na rav nost k vra tom nad ba zi li ko. Spu sti la sva se k ba zi li ki sv. Fran- či ška in na za čet ku kar ma lo iska la žig. Naj prej sva obi ska la spod njo ka te dra lo in grob sv. Fran či ška, na to pa sva po gle da la še gor njo ka te dra lo in se ude le ži la obre da. Od šla sva nav zgor v cer kev, ki sto ji na me stu svet ni ko ve roj stne hi še. Na da lje va la sva pro ti cer kvi sv. Kla re, Por ci jun ku lo pa sva sa mo fo to gra fi ra la iz da- lja ve. Tu di pri Sv. Kla ri sva do bi la žig, po ob ču do va nju son čne ga za ho da (in po čit ku) na te ra si nad par ki ri- ščem sva se spu sti la k Sv. Dam ja nu. Tu sem o sta nju in do god kih krat ko po ro čal za ra dio Og nji šče. Ho jo sva po ne ki po ti na da lje va la v Ri vo tor to, ven- dar se na ma je ob sed mih zve čer zde lo še prez go daj za spa nje. V na da lje va nju po ti pa na ma sre ča ni bi la na klo nje na, saj so bi la vsa pre no či šča za pr ta ali pa na pač no de kla ri ra na. Ta ko sva šla v Spel lo, kjer sva na uli ci pre je to na vo di lo na ro be ra zu me la, vse e no pa sva na šla ho tel, kjer sva pre spa la. Do nje ga sva pri spe- la še le ob pol enajst ih, ta ko da je bil dan dolg, mid va utru je na, še naj več pa so od vse ga te ga ime le no ge. 15. dan – so bo ta, 28. 2. 2009 Iz Spel la do Stret tu ra Za če lo se je zju traj z le pim dne vom v le pem me stu. Spa la sva do sed mih, ven dar »ata« ni imel zaj tr ka, o ka te rem sva ra zmiš lja la. Za to pa sva fo to gra fi ra la sta- re grad nje in ru še vi ne in kar je dru ge ga osta lo ter od- Ju­ tra­ nja­idi­ la­na­Mon­ te­Ca­ sa­ le Mi­ che­ lan­ ge­ lov­ro­ dni­kraj So­ do­ bni­gu­ bij­ ski­volk­naju­je­pos­ pre­ mil.­ V­roj­ stnem­kra­ ju­sv.­Fran­ či­ ška 318Ljudje in čas 319 Ljudje in čas šla pro ti še ve čje mu me stu Fo lig nu. Ime la sva sre čo, da pre ho da čez av to ce sto ni bi lo tam, kjer sem imel za ri sa ne ga. Za to sva lah ko šla na prej in na pra vi la do- kaj lep krog oko li me sta. Ven dar se hra bri ne pre da jo in tu di mid va sva na šla pot v cen ter. Odlo či la sva se, da bo va šla na prej pro ti Spo le tu po glav ni ce sti, kar se je obre sto va lo z na ku pom v Li dlu. Ma li ca la sva bolj na kon cu me sta med av to mo bil ski mi ve te ra ni, ki so ime li enak na men kot mid va: pri ti v Ri et sko do li no. Tam sva štar ta la z mo dre pre pro ge, kar na ma je bi lo v ve li ko čast. Na po ti sva vi de la le po me sto sve te ga He ra kle ja, ki mu Ita li ja ni pra vi jo San Era clio. Na to sva na glav ni ce sti vztra ja la do Tre vi ja. Tam pa sva za vi la pod že lez- ni co in nad av to ce sto na po lje in šla po polj skih in njim po do bnih ce stah na jug pro ti Spo le tu. Pri Fon te del Cli- tu no sem imel te ža ve s tol ma če njem kar te. Pra vo pot sva po tem na šla še le nad San Lo ren zom. Tu na ma je pri šel prav tu di po či tek, na to pa sva po pra vi po ti šla pro ti ju gu med mno gi mi mo to ri sti, ki so va di li za hi tro- stne dir ke, in na ve čer pri spe la pred Spo le to. Ma li ca in po či tek pri mo stu na za čet ku me sta sta na ma do bro de la. Po tem sva iska la pot pro ti Va li cu di Som ma. V me- stu, kjer sva lah ko spra še va la, je bi lo lah ko, po tem pa sva za bre dla na stran sko pot, ki je si cer obe ta la ne ke pre la ze, ki pa ni so bi li pri mer ni za na ji no tra so. Po vra- tek na ce sto na ma je vzel več kot pol ure. Po njej sva na to ko ra či la v breg z noč no opre mo in vse mu nav - kljub po glav ni ce sti do se gla tu nel na vr hu pre la za. Tra- ja lo je si cer dlje, kot sem si mi slil, pa tu di ob ljub lje nih sil nih pre no čišč ni bi lo ni kjer. Ko sva do spe la, je bil bar na pre la zu že za prt. Da leč na prej in ni žje so naju v re sta vra ci ji si cer pos tre gli s pi ja čo, še ce lo za stonj, pre no či šča pa na ma ni so da li, ker ga ni so ime li. Ob lju- bi li so ga na ma še ni žje, za to sva se spu sti la po ce sti na prej v do li no. Ko sva ime la vse ga do volj, sva na od- ce pu za Stret tu ro za vi la v kraj in si pri vo šči la raz ko šen »ho tel Park«. Bi lo je v re du, so li dno, po ce ni, opre me sva ime la do volj, ne ko li ko je bi lo hla dno, ven dar se je pro ti ju tru ogre lo, Mi ha je po ro čal, da je sla bo spal, jaz pa sem se tu di tri krat pre bu dil pred ju trom. 16. dan – ne de lja, 1. 3. 2009 Od Stret tu ra do Pog gio Bu sto ne Ob pol sed mih sva ugo to vi la, da si cer ni mra za, ker se je po o bla či lo, vse e no pa je bi lo tre ba in vre dno vsta- ti. Vsta ja nje iz spal ke v ho sti je še la žje kot iz po ste lje v so bi. Ta koj na za čet ku ho je sva ugo to vi la, da sva spa la le ka kih 300 m od usta no ve Agri tu ri smo, ki so ga prej- šnji ve čer ome nja li v za stonj re sta vra ci ji. No, po pra vi ti se ni več da lo prav ve li ko, pa še pes je spal. Za to sva z glav ne ce ste za vi la pro ti Le az za nu in se v na da lje va nju po ti vzpe la na Ca so Can to ni e ro. Ko člo vek gle da te kra- je, kar ra zu me, za kaj ima jo Ita li ja ni in Evro pa z nji mi vred pro ble me z olj čnim oljem. Čez gre ben sva se spu- sti la v Mon te fran co, na to pa še na prej v do li no, v kraj Aron ne, naj lep ši grad v Ita li ji, kot sa mi se bi pra vi jo. Po dol gem vzpo nu sva pri šla na pre laz brez ime na in pred na ma se je od pr la Ri et ska do li na. Naj prej se je spo daj vi de lo je ze ro, ven dar sva se mid va usme ri la bolj pro ti cen tru do li ne. Le pa odlo či tev, da se ne bo- va vzpe nja la čez La bro, ki je bil vi de ti za res vi so ko na hri bu, na Col le del Mez zo naju je ce sta v kon čni fa zi pri pe lja la do vr ste vzpo nov in spu stov, ki pa so bi li pre- tež no ne po tre bni, saj bi v Ri vo du tri lah ko pri šla tu di sko zi San ta Ma rio. No, spo to ma sva sre ča la fi nan car ja z na še me je, ki je po tem v zgod bi igral še po mem bno vlo go. Vrh vse ga sem v Ri vo du tri ju ob oprem lja nju z noč no opre mo na oken ski po li ci pu stil na vi ga cij sko do ku men ta ci jo. Naj prej sem jo šel iskat peš, ker pa sem gle dal po tleh, je ni sem na šel. Ob so de lo va nju za- in te re si ra nih do ma či nov iz Pog gio Bu sto ne ja sem šel po tem še en krat po gle dat z av tom in sem jo se ve da na šel. Pre no če va la sva v Fran či ško vem hos tlu, ki pa je ze lo po slo ven in tu di drag. Po lo vi co dne va je de že va lo, zad nji dve uri pa za res. 17. dan – po ne de ljek, 2. 3. 2009 Iz Pog gia Bu sto ne v Pi a no Pog gio Fi do ni V de žev nem ju tru sva vsta la ma lo ka sne je kot po na va di, še le ob pol sed mih, in od šla v sa mo stan. Ma lo sva ča ka la, ker ga ura dno od pre jo še le ob pol osmih. Še ta krat so se sa mo od pr la vra ta in sva lah ko vsto pi la in si ogle da la vse, kar sva že le la in zna la po i ska ti brez vsa ke ome ji tve, saj sva bi la či sto sa ma. Po dru gem po zi vu sva pri kli ca la me ni ha, da sva lah ko pla ča la za ma šo in da se na ma je vpi sal na li sti no. V de žju sva se vr ni la v pre no či šče, po bra la prt lja go in šla na zaj trk. Za si lo sva se na je dla in po tem od šla v dež in v do li- no. Sča so ma se je dež une sel, po tem pa še po ne hal, midva pa sva šla sko zi Bor go san Pi e tro pro ti Ri e ti ju. Ma lo sva zgre ši la peš pot za La Fo re sto, ven dar sva še pra vi čas vpra ša la in pri ja zen do mo ro dec naju je pos pre mil kos po ti na zaj in na ma na dro bno raz lo žil pot, ta ko da bi lah ko brez ve li kih te žav na šla slav ni sa mo stan. Kljub te mu sva ne ko li ko zgre ši la, ven dar na zad nje pri šla na cilj. Pri ja zen mlad mož na ma je na tan čno raz ka zal ves sa mo stan in skri te Fran či ško- ve ko tič ke, tu di Fran či ško vo ja mo. Pla ča la sva ma šo, on pa na ma je po da ril knji go, pa tu di vpi sal se je na na ji no li sti no. Med ogle dom je de že va lo, na to pa se je ne ko li ko zve dri lo. Od šla sva v Ri e ti in na za čet ku me sta pri to vor nja kar ju ku pi la ze lo do bra sen dvi ča s hla dno pe čen ko. Ri et sko ob zi dje sva si ogle da la od zu- naj in od zno traj, na to pa sva pot na da lje va la na Fon-te Co lom bo. Pri šla sva pra vo ča sno in sa mo stan je bil še od prt in sva si ga brez te žav ogle da la. Za ma šo in po tr di lo sva zbe za la ven bra ta, ki je bil ze lo za ni mi vo uni for mi ran s ka pi co in bos v opan kah. Z njim sva se zme ni la vse po tre bno. Med po tjo v do li no je zo pet za če lo de že va ti. Z od pr- ti ma dež ni ko ma in sve tlo bno opre mo sva ko ra ka la po ce sti, av to mo bi li so naju »špri ca li«, kot so rav no mo gli, po li ca ji pa so vse to sa mo gle da li. Za to sva v pr vi pi- ce ri ji vpra ša la za pre no či šče in mla di pi co pek na ma je po ve dal, kje se da pre spa ti. Ko sva pri šla tja, ni sva tam vi de la nič po se bne ga, no be ne ga na slo va, ven dar sva brez ve li ko upa nja poz vo ni la na ogra ji in bi lo je prav. Pri jaz no so naju po va bi li no ter, še pes se je umi ril in vsa ke mu so da li eno sta rin sko oprem lje no so bo. Ker je Mi ha v pi ce ri ji ku pil kruh, sva si pri vo šči la so li dno ve- čer jo. Vsak je imel na raz po la go svoj te le vi zor, ven dar je bi la vre men ska na po ved vse e no sla ba. 18. dan – to rek, 3. 3. 2009 Iz Pi an na Pog gio Fi do ni v Cot ta nel lo Po v raz ko šju pre spa ni no či sva ob 6 in če trt kre ni la v Con ti gli a no. Tja sva pri šla ob sed mih, kar je bi lo rav - no prav, da sva v ba ru Kur ha al od da la na hrb tni ka in se do go vo ri la, da se po nju vr ne va. Po ce sti sva šla pro ti Grec ciu in vi šje v bre gu sva na šla upo ra bno bliž nji co Via Ro ma. V go sti me gli sva pri šla v Grec cio in na da lje- va la pot v San tu a rio di Grec cio. Ob 9. uri sva bi la tam, do sti zgo daj, da v sa mo sta nu ra zen de lav cev, ki so kot na za čet ku v Ko pru po stav lja li vra ta, še ni bi lo ni ko- gar. Za to sva la žje na šla ses tro, kjer sva do bi la pod pis in žig ter na ro či la ma šo. Spod nji del sa mo sta na sva obi ska la in fo to gra fi ra la sa ma. V gor nji cer kvi sva sre- ča la av to bus av strij skih de klet, ki so na ma za pe le ne- kaj šta jer skih. Ogle da la sva si no vo cer kev in raz sta vo Ro­ vo­ du­ tri­in­Pog­ gio­Bu­ sto­ ne Sa­ mo­ stan­La­Fo­ re­ sta 320Ljudje in čas 321 Ljudje in čas ja slic, na to pa sva po no vo od kri ti po ti mi mo opa ti je Ma don na del Pi a no po bla tu od šla v do li no in na prej mi mo pi ce ri je San Izi dor do na ji ne ga ba ra. Spo to ma sva zra ven ka ra bi njer jev v tra fi ki ku pi la raz gle dni ce, ba te ri je in dež nik, saj je moj sta ri ve te ran iz Bo sne v teh kra jih za klju čil svo jo živ ljenj sko pot. V ba ru sva se na je dla in od že ja la, vsak je do bil ve lik to pel sen dvič s pr šu tom in so la to. Ob 13. uri sva se od pra vi la na pre laz, ki sva ga kljub hu dim klan cem le po sho di la. Za pre la zom se na ma je od pr la baj na sa bin ska de že la. Pri šla sva v Pi a ne ter za gle da la le po me sto Cot ta nel lo. Ker sva ugo to vi la, da ima va en dan re zer ve ozi ro ma vi ška, sva se odlo či la, da ga obi šče va. Spo to ma sva vi de la star ere mi to rij, maj hno cer kvi co pod pre vi som, za res v sta rin skem du- hu. V ba ru, v ka te rem ne to či jo vi na, sva pov pra ša la za pre no či šče. Po sla li so naju v ho stel z na vo di lom, naj se vr ne va, če kaj ne bo prav. Ker res ni bi lo nič prav, saj na ma je od prl eden od go stov, dru ge ga oseb ja pa ni bi lo, sva se vr ni la v bar. Go spo dar naju je spre mil v so- sed nji lo kal, ki se je iz ka zal za tr go vi no, kjer sem po leg že le nih in for ma cij do bil tu di do ber zem lje vid Sa bin skih go ra. Tam je na ro čil pro da jal ki, naj po kli če uprav ni ka hos tla. Prav v krat kem se je pri pe lja la de kli ca, ki je re- kla, da bo vse pri pra vi la in da se do bi mo čez eno uro. Ogle da la sva si sta ro me sto – utrd bo na vr hu hri ba, na to pa sva se vr ni la pred ho stel. Tam sta naju ča ka li dve da mi, ki sta na ma od ka za li pro stor v šest ih po ste- ljah, od ka te rih ena ni bi la za naju. Ure di li smo tu di pri ja ve in fi nan čne for mal no sti. Po ve da li sta na ma, da bo ve čer ja v re sta vra ci ji ob osmi uri. Res sva šla tja. Pos tre gli so na ma z ne ko tra di ci o nal no je djo: s špa ge- ti s pa ra diž ni kom in ta ko na tan ko na re za no svinj sko pe čen ko, da se je vi de lo skoz njo, ter s so la to. Po vrh so na ma da li še 10-od stot ni po pust. Spa nje je bi lo v re du, sa ni ta ri je pa sku pne.19. dan – sre da, 4. 3. 2009 Iz Cot ta nel la v Sta zi o ne Mon te Ro ton do Zju traj sva ime la zo pet zgod nje vsta ja nje ob pol šest ih in ob 6.15 sva od šla v oblač nem vre me nu in v tr di te mi. Pri jet no je de že va lo, ta ko da sva ho di la po- ča si. Obi ska la sva ere mi to rij, na to pa sva jo ma hni la v do li no. Pri For cel li mi je pa del na tla zem lje vid, ki sem ga po tre bo val za do dat no in for ma ci jo o po ti, in se do- do bra zmo čil. No, za ra bo že še bo. Mi mo Mon ta so le in San ta Ma rie sva v de žju na da lje va la v Ca spe rio. Tu je bil si len ve ter, ki je mal ce na čel dež ni ka, in sva se za te kla v bar. Po iz ho du me ni fo to a pa rat ni več de lal in sem bil do Can ta lu pa brez mož no sti do ku men ti ra nja. Tu sva zo pet sre ča la fi nan car ja z me je, ki sva ga vi de la pred ne kaj dne vi. Ob po nov nem sni de nju je od ve se lja naj prej dal za pi ja čo, ob ka te ri smo de ba ti ra li o sku- pnih ko re ni nah in pri šli do Stra bo na in Ja zo na, po tem ko pa sem mu raz lo žil pro blem, je or ga ni zi ral na ba vo no ve ga apa ra ta za zmer no ce no, ki sem ga na zad nje ku pil v že lez ni ni. Ta ko sem zo pet lah ko fo to gra fi ral pa tu di zve dri lo se je in vse bi bi lo v re du, če ne bi bi lo ta ko poz no, ura je bi la že 13. Ma lo hi tre je sva sto pi la pro ti Pog gio Mir te to Sca lo, kjer sva zo pet sre ča la Ti be ro, in da lje na Pon te Sfon da to. Tu sva v olj čnih na sa dih vi de la ve li ko čre do ovac, ki sta jo ču va la dva kot ov ca ve li ka in prav ta ko v be lo oble če na ov čar ska psa. Na da lje va la sva v Pas so Co re se. Z no čjo sva bi la tam, na to pa sva brez večje- ga po stan ka na da lje va la po Via Sa la ria pro ti Ri mu. V Oste ria del Gril lo je bi lo vse za pr to, za to sva po hod pro ti Ri mu na da lje va la in na šla pre no či šče v Sta zi o ne Mon te Ro ton do. Pa ter Ro bert naju je kli cal, da smo se us kla di li za na sled nji dan, go vo ril pa sem tu di z že no He le no, naj na sled nji dan pri de jo na rav nost v Rim.20. dan – če tr tek, 5. 3. 2009 Iz Sta zi o ne Mon te Ro ton do v Rim Zju traj sva se zbu di la ob sed mih in de set mi nut. Sle di lo je vsta ja nje in z ve se ljem sva šla na zaj trk (ker sva bi la brez ve čer je), ven dar sva do bi la vsak en ki felj- ček in sko de li co pi ja če. Ne ko li ko ra zo ča ra na sva od šla v dež in v pr vi tr go vi ni ku pi la pa ni ne, šun ko, mle ko in pa ra diž nik. Na av to bu sni po sta ji sva to le po po je dla in sva bi la pri prav lje na na zad nji del ro ma nja. Po da la sva se po Sa la ri ji pro ti Fon te di Pa pa, na to pa da lje pro ti Set te Bag ni. Go vo ri la sva s pa trom, ki naju je pri šel ča- kat na pr vi se ma for po za čet ku šti ri pa sov ni ce. Po pri srč nem poz dra vu smo sko zi dež na da lje va li pot pro ti cen tru. Do bro nas je pra lo, pro ti Vil li Adi se je vre me že iz bo ljša lo in smo jo po Ro ber to vih na vo- di lih ure za li mi mo Vil le Ade in pre ko Vil le Bor ge se in ži val ske ga vr ta v cen ter na naj bolj zna ne rim ske zna- me ni to sti, kot so Trg ljud stva, Špan ski trg, Pan te on in dru go ta ko. Na to smo šli na An gel ski most, od ko der smo že vi de li ku po lo Sv. Pet ra, in da lje mi mo An gel- ske ga gra du v Va ti kan. Spo to ma smo se ogla si li na Ra diu Va ti kan, na to pa po gle da li slo ven sko ve le po sla- niš tvo in kar di na lo vo pa la čo, kjer nas je ča kal obisk v na sled njih dneh. Čez trg sv. Pet ra smo od šli pro ti Ro- ber to ve mu sa mo sta nu. Spo to ma smo od da li prt lja go v pre no či šču, na to pa smo pri šli v sa mo stan in se do bro na je dli. S tem je bi lo ro ma nja v Rim ko nec. Cilj je bil do se žen. Po tem sta pri šli dru ži ni, na sta ni li smo se, sle- di la je ve čer ja, ki se je ma lo za vle kla. Utru je ni smo šli spat, in s tem se je kon čal še zad nji dan ho je. Na sled nje tri dni sva po ra bi la za to, da sva, sku paj z dru ži na ma in Pa trom Ro ber tom Bah či čem OFM, obi- ska la po mem bne pred stav ni ke ka to li ške cer kve in Re- pu bli ke Slo ve ni je v Ri mu. Spre je li so nas go spod kar - di nal Franc Ro de, ge ne ral ni mi ni ster OFM pa ter Jo se Ro dri gu ez Car bal lo, ve le po sla nik Re pu bli ke Slo ve ni je pri Sve tem se de žu go spod Re ber nik, ure dnik na Ra diu Va ti kan pa ter Sra ka. Žal je bil slo ven ski ve le po sla nik v Ita li ji go spod Ca pu der od so ten, ta ko da prav kon kret- nih ko ra kov za vr ni tev umet nin v Ko per ni sva spro ži la. Po leg te ga smo si ogle da li rim ske in va ti kan ske zna- me ni to sti ter ime li ma šo na gro bu apo sto la Pet ra, pr - ve ga pa pe ža. Sa­ mo­ stan­Grec­ cio Baj­ na­sa­ bin­ ska­de­ že­ la Sre­ ča­ nje­s­pa­ trom­Ro­ ber­ tom­Bah­ či­ čem­OFM 322Ljudje in čas 323 Ljudje in čas Ne kaj za ključ kov V ce lem sva na po ti do Ri ma pre ho di la 852 ki lo me- trov v 20 dneh, kar da pov preč no dnev no da lja vo 42,5 ki lo me tra. Dnev na pov preč na ho ja je tra ja la 12 ur in tri če trt. To po me ni, da je bi la pov preč na po to val na hi- trost 3,3 ki lo me tra na uro od za čet ka ho je zju traj do lo ka ci je, kjer sva pre no či la. Dnev ni po stan ki in po čit ki so všte ti v čas ho je, saj je vsa ko ustav lja nje, še po se- bej v me stih, ne mo go če za be le ži ti. Naj več sva v enem dne vu pre ho di la 53 ki lo me trov, naj manj pa zad nji dan, 29 ki lo me trov. Po skle nje nem ro ma nju se člo vek sam vpra ša, kaj se je zgo di lo in spre me ni lo v tem ča su. Če se pa ne vpra ša sam, mu ena ko vpra ša nje po sta vi jo znan ci in pri ja te lji ali pa po slu šal ci. Ker sva ho di la sa ma, sva bi- la v sti kih pred vsem z lo kal nim pre bi val stvom, ne pa tu di z dru gi mi ro mar ji na isti tra si. Do ma či ni so se še naj več ču di li na ji ni po ti. Še naj bo lje je to ar ti ku li ral ko- le sar ne kje pred Ogle jem, ki je znal hr va ško in je med po go vo rom o ho ji vpra šal, kam prav za prav gre va. In ko sva od go vo ri la, da v Rim, je sa mo po tr dil: »Aja, v Rim!« in hi tro brez slo ve sa od pe ljal, saj s ta ki mi zme den ci tu di v Ita li ji ni pri mer no ime ti oprav ka, naj manj pa to pri sto ji spoš to va ne mu dr žav lja nu in ne delj ske mu ko- le sar ju. Za se lah ko re čem, da dol ga pot člo ve ka utru di in utr di pa tu di no tra nje umi ri. Pot in ra zmiš lja nje ob njej sta ti sta, ki pri na ša ta no va spoz na nja in umi ri tev. Vr - ti nec živ lje nja, v ka te rem ži vi mo vsak dan, se pre cej umi ri ali ce lo usta vi. Na lo ge so ja sne in pro ble mi so vsi reš lji vi le z vztra ja njem. No be nih hu dih spre memb Stisk­rok­na­ci­ lju Spre­ jem­pri­na­ šem­ro­ ja­ ku­kar­ di­ na­ lu­dr.­Fran­ cu­Ro­ de­ tuSpre­ jel­nas­je­ge­ ne­ ral­ ni­mi­ ni­ ster­OFM­pa­ ter­Jo­ se­Ro­ dri­ gu­ ez­Car­ bal­ lo. ni sva do živ lja la, hva la Bo gu, saj bi lah ko bi le le sla be. Tu di mir, ki sva ga bi la de lež na med obi ski sve tih Fran- či ško vih kra jev iz ven glav ne se zo ne, po zor nost uprav - ljav cev teh sve tišč in po či tek ter spa nje v njih ali bli zu njih, po no vi tev iska nja Fran či ško ve ga sti ka z Bo gom v vo tli nah in na sa mo tah, spre me ni jo člo ve kov po gled na vsa ko dnev ne skr bi ozi ro ma jih vsaj od mak ne jo. Za- ni mi vo je, da sva bi la, kljub za ple tu z da lja vo pr vi dan ho je in te ža vam z obu tvi jo in žu lji na za čet ku, vse sko- zi po pol no ma pre pri ča na, da bo va ro ma nje kon ča la v okvi ru pred vi de vanj.Ne kaj sta ti stič nih dej stev Za če tek je bil, kot je že zna no, v Ko pru. Dan Do ho je ni kraj Me tri Ure (dec) Hi trost v m/h 1. Ses ljan 39.045 10,25 3.809 2. San Gi or gio di No ga ro 46.023 13,50 3.409 3. San Gi or gio di Li ven za 43.486 14,25 3.051 4 . Pun ta Sab bi o ni 42.450 13,25 3.203 5. Por to Vi ro 53.396 14,25 3.747 6. Li do Del le Na zi o ni 40.483 12,90 3.138 7. Ra ven na 47.464 14,75 3.218 8. Gu al do 47.810 14,35 3.331 9. Bag no di Ro mag na 39.655 13,25 2.992 10. La Ver na 33.000 9,25 3.567 11. Mon te ca sa le 43.292 12,66 3.419 12. Um ber ti de 41.654 11,00 3.786 13. Va le di Chi a sci co 43.144 13,50 3.196 14. Spel lo 48.913 15,00 3.260 15. Stret tu ra 51.498 15,00 3.433 16. Pog gio Bu sto ne 43.881 13,25 3.311 17. Pi a no Pog gio Fi do ni 32.965 12,00 2.747 18. Cot ta nel lo 38.151 10,00 3.815 19. Sta zi o ne Mon te Ro ton do 50.075 15,17 3.301 20. Va ti kan 29.840 7,00 4.263 Sku paj 852.225 254,58 3.347 324Ljudje in časRomanje­v­Rim­ob­800­letnici­Vodila­svetega­ Frančiška­­Povzetek V Sloveniji so težnje po romanju v evropska sveta središča prisotne že več kot stoletje. Naš veliki pes-nik dr. France Prešeren je kot najznamenitejšo opisal pot v Rim. Ostale priljubljene romarske poti vodijo v Compostello in Köln. Vsekakor ne smemo pozabiti na pomembnejše romarske poti v Sloveniji, med katere sodijo Ptujska Gora, Brezje, Višarje itd. Dandanes romanje vstopa v novo obdobje. Dva ro- marja iz Kamnika sta se, navdahnjena z novim duhom, odpravila na romanje v Rim. Namen romanja je bil obiskati prijatelja, patra Roberta Bahčiča, ki deluje v Rimu in obenem počastiti 800-letnico Vodila svetega Frančiška. Pot čez kulturno bogato antično pokrajino da našnje Italije je trajala 20 dni. Oba romarja bi rada delila svojo izkušnjo z vsemi somišljeniki, hkrati pa k sodelovanju vabita vse, ki bi jih takšno romanje zanimalo. Pilgrimage­to­Rome­as­a­celebration­of­the­8th­ centenary­of­Order­of­St.­Francis­­ ­Summary In Slovenia, there has always been a strong tradi- tion of pilgrimages to European holy centres. Accor - ding to our great poet France Prešeren, the most im-portant way leads to Rome. Other popular traditional pilgrimages are to Compostello and Köln. There are also places in Slovenia which must not be ignored: Ptujska Gora, Brezje, Višarje etc. Nowadays pilgrimages are entering a new era. Gui- ded by this new approach, two pilgrims from Kamnik decided to set on a journey to Rome. The purpose of their pilgrimage was to visit their friend, father Ro bert Bahčič OFM, who works in Rome. Their intention was also to honour the 8 th centenary of Order of Friars Mi- nor, also known as the Order of St. Francis. It took them 20 days to walk through the ancient cultural landscape of today’s Italy. The two pilgrims would like to share their experience with those who have the same point of view and those, who wish to set off on such a journey. 325 Ob jubilejuTa­ tja­ na­Dro­ ve­ nik­Ča­ lič,­prof.­ Šut­ na­5,­1240­Kam­ nik Se­ dem­de­ set­ le­ tij­­dr.­Bo­ ži­ dar­ ja­Dro­ ve­ ni­ ka Za vsa ko bo le zen ra ste ro ža, za vsa ko za ni ma nje »ra- ste« člo vek. Obi čaj no lju dje tež ko ra zu me mo, da nek do po sve ti svo je živ lje nje dro bnim šest e ro no gim ži va li cam, žu žel kam v tro del nih »vi te ških« okle pih – hro ščem. Dr. Bo ži dar Dro ve nik - Bo žo pa se je z vsem ra zi sko val nim ža rom po sve til prav tej ži val ski sku pi ni in jo pro u čil do obi sti. S svo jim ra zi sko val nim de lom se je vpi sal med znan stve ni ke evrop ske ga for ma ta in po stal vo dil ni stro kov njak na tem po dro čju. Wikipedija ga pred stav- lja ta ko le: »Dr.­Dro­ ve­ nik­ je­eden­iz­ med­vo­ dil­ nih­evrop­ skih­ko­ le­ op­ te­ ro­ lo­ gov­ –­ra­ zi­ sko­ val­ cev­ hro­ ščev.­ Da­ nes­ upo­ ko­ je­ ni­ dol­ go­ let­ ni­ so­ de­ la­ vec­ Biološkega­ inštituta­ Jovana­Hadžija­pri­Znanstvenora­ ziskovalnem­ centru­ SAZU­je­us­ tva­ ril­zbir­ ko­oko­ li­400.000­ pri­ mer­ kov­ hro­ ščev.­De­ set­vrst­in­ce­ lo­en­rod­hro­ ščev­je­do­ bi­ lo­ime­ po­kam­ ni­ škem­ stro­ kov­ nja­ ku,­ saj­se­ime­ nju­ je­ jo­ ‘dro­ ve­ ni­ ki’.­Dro­ ve­ nik­ se­je­kot­ra­ zi­ sko­ va­ lec­ še­po­ se­ bej­ukvar­ jal­z­alpskim­kozličkom­ (Ro­ sa­ lia­al­ pi­ na),­ki­je­ogro­ že­ na­ (ran­ lji­ va)­vr­ sta­zna­ čil­ na­za­ob­ mo­ čje­Menine­planine.« Bo ži dar Dro ve nik – v ge ne ra ci jah dru ži ne Dro ve nik tre tji s tem ime nom – se je ro dil na pra gu dru ge sve- tov ne voj ne 16. fe bru ar ja 1940 v Ce lju. Nje go vi star ši, uči telj ski par Vi da in Do re (Bo ži dar) Dro ve nik, so ta krat slu žbo va li na Lju bnem ob Sa vi nji, kjer jih je za te kla nem ška oku pa ci ja. Oče in ma ti sta za vr ni la nem ško uči telj sko slu žbo, ki ji ma je bi la po nu je na tu di za to, ker sta po leg pred pi sa ne izo braz be odlič no ob vla da- la nem šči no. Dru ži ne z dve ma maj hni ma otro ko ma se je voj na do tak ni la že po le ti 1942. Ker je bi la ma- te ri na ses tra us tre lje na kot par ti zan ka, je bi la dru ži na pred vi de na za in ter na ci jo. Po nje so pri šli ne ke no či v poz nem po le tju 1942 in jih od pe lja li v Ce lje, od ko der je po te ka lo iz se lje va nje v nem ška kon cen tra cij ska ta- bo ri šča. V za po ru je bi la dru ži na lo če na, oče po se bej z mo ški mi, ma ti s šti ri let no hčer ko in dve let nim Bo žom pa sku paj z žen ska mi in otro ki. Re ši la sta jih sreč no na klju čje in ma te ri no zna nje nem ške ga je zi ka, za to so se po ne kaj dneh gro ze, ki jih ma ti do kon ca živ lje nja ni mo gla po za bi ti, vr ni li na Lju bno. Kaj bi se zgo di lo, če bi bi la in ter na ci ja dru ži ne iz ve de na, ni tež ko pred- vi de va ti. Prav v tej in na sled nji sku pi ni in ter ni ran cev je bi lo slo ven skim ma te ram od vze tih ve li ko maj hnih otrok, ki so jih da li v po svo ji tev nem škim dru ži nam, da bi jih asi mi li ra le in vzgo ji le v nem škem du hu. Ta ka uso- da bi ned vom no do le te la tu di ma le ga Bo ža in nje go vo ses tri co, po se bno še, ker je bi la dru ži na ob nem škem po pi su za ve de na kot »do bri ra sni ele men ti«,1 saj sta bi li v dru žin skem de blu kar dve pra ba bi ci av strij ske- 1 Na Spodnjem Štajerskem, ki je bilo priključeno nemškemu rajhu, so Nemci glede na nürenberški rasni zakon takoj po okupaciji z največjo natančnostjo izvedli posebno rasno in politično oceno prebivalstva. Rasna ocena je imela štiri stopnje, politična pa pet stopenj. Vsaki družini so popisali tudi prednike dva rodova nazaj, torej tudi stare in prastare starše, s čimer so raziskali in opredelili stopnjo »rasne« čistosti. (www.zrss.si/ZGO_Holokavst% 20 na Spodnjem Štajerskem.doc)ga po re kla. Ta ko je Bo žo že v naj než nej ših le tih za las ušel uso di »ukra de nih otrok«, 2 ki so jih stra ši po voj ni mu ko ma iska li s po mo čjo Rde če ga kri ža, in ne ka te rih ni ko li ni so na šli. Na dalj nje otroš tvo sre di voj ne vi hre je po te ka lo gle- de na ra zme re pre cej mir no, če od mi sli mo po ma njka- nje hra ne, to, da je mo ra la ma ti vse e no od slu ži ti ka- zen s pri sil nim de lom v Ce lov cu in da je oče od šel v par ti za ne, ker mu je za ra di te ren ske ga de la že go re lo pod no ga mi. Ta ko sta bi la otro ka pre pu šče na var stvu go spo dinj ske po moč ni ce, ki je edi na osta la do ma in z vso lju bez ni jo skr be la za nju. Pred kon cem voj ne se je ma ti vr ni la in po sta la par ti zan ska uči te lji ca. Pet let ne- mu deč ku je od voj nih spo mi nov osta la tu di po do ba usmi lje nja vre dnih nem ških voj nih ujet ni kov, ki jim je sku paj z dru gi mi otro ki no sil vo do. Lah ko bi de ja li, da je dru ži na sreč no pre ži ve la voj no. Oče je bil že le ta 1947 pre me ščen v Špi ta lič v Tu hinj- 2 Na Zgornjem Štajerskem je bilo avgusta 1942 v dveh ope ra- cijah 2. in 3. avgusta in 14. in 15. avgusta 1941 po nalogu Heinricha Himmlerja interniranim staršem nasilno odvzetih 645 otrok v najnežnejši otroški dobi. Šlo je predvsem za družine partizanov, podpornikov osvobodilnega gibanja in svojce ustreljenih talcev. Zaprti so bili v prostorih 1. osnovne šole v Celju. Malčke so posvojile nemške družine in jih vzgajale v arijskem duhu. Po vojni je bila sprožena velika mednarodna iskalna akcija Rdečega križa, vrnilo se je okrog 450 otrok, za drugimi se je izgubila vsaka sled. Dogajanje je znano kot iskanje »ukradenih otrok«. (www.dnevnik.si/novi-ce/slovenija 1042302494) Resnične zgodbe ukradenih in po vojni vrnjenih otrok so bile tudi literarno in dokumentarno predstavljene, npr. Anton Ingolič Deček­z­dvema­imenoma, 1955, in Stane Terečak, Ukradeni­otroci, 1973, kjer so predstavljene tudi travme otrok z dvema identitetama, ki so jih našli in vrnili njihovim pravim staršem. 326Ob jubileju 327 Ob jubileju ski do li ni in ta ko se je z njim se li la vsa dru ži na. Star ša sta tri le ta po u če va la tu di v Mot ni ku. Spr va so sta no- va li v špi ta li škem žu pni šču, na to pa v obnov lje ni šo li, kjer v po voj nih ča sih še ni bi lo elek tri ke. Le ta 1950 so bi li spet pre me šče ni, to krat v Zg. Tu hinj, kjer so osta- li. Kljub voj ni in stal nim se li tvam je bi lo Bo žu že v zi- bel ko po lo že no lju be če oko lje z obi li co in te lek tu al nih spod bud, ki mu je omo go ča lo, da je po čel ti sto, kar je imel naj ra je. To je bi lo gi ba nje v na ra vi, pa naj si je šlo za no go met ali ra zi sko va nje ras tlin ske ga in ži val ske ga sve ta. Slu žbe ni de kre ti, ki so brez mož no sti ugo vo ra pre me šča li nje go ve star še, so se iz ka za li kot sreč na oko li šči na za vso dru ži no, po se bno pa zanj, saj so mu omo go či li ne po sre den stik z na ra vo, ki ga je že od mla- dih nog ne u stav lji vo pri vla či la. Opa zo val je ras tli ne, lo- vil me tu lje in z uje ti mi slep ci pla šil svo jo sta rej šo in obe mlaj ši ses tri. Še naj manj za ni ma nja je ka zal za šo lo, se de nje v šol skih klo peh, pi sa nje in bra nje, za to v šol skem uspe hu ni rav no ble stel. Po se bno rad se je dru žil z va ški mi pa stir čki. Sku paj z nji mi je vi so ko pod Me ni no »usta no vil« svo je vr sten ži val ski vrt. Star ši so kma lu opa zi li nje go va nag nje nja in so mu že v zgod- njem otroš tvu ku pi li knji ge o ži va lih. Iz teh knjig mu je sta rej ša ses tra na kar ton pre ri so va la ži va li, ki sta jih na to iz re za la. Va ški deč ki so iz de la li klet ke in va nje za- pr li kar to na ste ži va li. Klet ke so po sta vi li pod pre vi sno ska lo, kjer so bi le za šči te ne pred sla bim vre me nom. Ta ko se je pa ša spre me ni la v us tvar jal no igro, v ka- te ro so bi li vklju če ni va ški otro ci, Bo žo pa je že ka zal svoj men tor ski duh, ki ga je sprem ljal vse živ lje nje in žla htnil nje gov ra zi sko val ni opus. Naj bolj ga je pri vla čil svet dro bnih ži va li, ti stih, skri tih v luk nji cah, med tra va- mi in pod kam ni, za skor jo dre ve snih što rov.No va živ ljenj ska pre lom ni ca je bi la lo či tev od sreč- ne ga otroš tva sre di na ra ve in vpis v ni žjo gim na zi jo v Ljub lja ni. Po kon ča nem če tr tem raz re du je bil pri si ljen de li ti uso do šte vil nih uči telj skih otrok, ka te rih star ši so slu žbo va li na po de že lju, kjer v bli ži ni ni bi lo kva li tet nih šol, za to so mo ra li v me stne šo le in ži ve ti v in ter na tih. Lo či tev od dru ži ne je bi la bo le ča, ven dar se je v in ter- na tu vklju čil v pri ro do slov ni kro žek, kjer se je v zgod nji pu ber te ti sez na nil z na je mi nen tnej ši ma ra zi sko val- ce ma na po dro čju ži val stva. To sta bi la Sa vo Bre lih, stro kov njak na po dro čju hro ščev, in »me tu ljar« dr. Jan Car ne lut ti. Nje go va ta krat na men tor ja in se daj do- bra pri ja te lja ter znan stve na so de lav ca sta ga zgo daj usme ri la na pot znan stve ne ga ra zi sko va nja in ima ta odlo čil ne za slu ge za to, da je po stal znan stve nik. Sa vo Bre lih je bil ta krat nje gov vzgo ji telj, ki je hi tro opa zil za ni ma nje svo je ga di ja ka in ga po va bil v pri ro do slov- ni kro žek, ven dar s po go jem, da pred ho dno preš tu di ra ob sež no li te ra tu ro z obi li co la tin skih imen. Bo žo se je štu di ja lo til zav ze to, po lo žil ne for mal ni iz pit in bil spre- jet v kro žek. Po kon ča ni ni žji gim na zi ji se je vpi sal v vi šjo, ven- dar mu je že v pr vem let ni ku spo dr sni lo. Pre pi sal se je na Sred njo te hni ško tek stil no šo lo v Kra nju, ki jo je uspe šno za klju čil in na sto pil de lo tek stil ne ga te hni ka v to var ni Ra ši ca. Šo la nje v Kra nju je pre ki ni lo ne po- sre den stik s en to mo lo gi jo, ven dar se je tod spoz nal s ta bor niš tvom, ki je vsaj del no po te ši lo nje go vo po tre bo po sti ku z na ra vo. Se ve da je ves čas sa mo stoj no ra- zi sko val ži val ski in ras tlin ski svet ter zanj nav du še val svo je so šol ce. Za nje je or ga ni zi ral po ho de po tu hinj- skih pla ni nah, kjer so po leg pri jet ne ga dru že nja, spa- nja na se ni kih po lju dno spoz na va li ži val ski in ras tlin ski svet. V sred nji šo li je spoz nal tu di svo jo zve sto živ ljenj-sko so pot ni co že no Ne ži ko, ki mu je vse živ lje nje tr dna opo ra in spod bu da na nje go vi znan stve ni po ti. Ta ko se je ta živ ljenj ska stran pot na te hni ški šo li iz ka za la kot te me ljni ka men nje go ve znan stve ne ka ri e re in osre ču- jo če ga za se bne ga živ lje nja. Po po ro ki le ta 1961 in od slu že ni vo ja šči ni le ta 1963 se je odlo čil za štu dij na Bi o te hni ški fa kul te ti v Ljub lja- ni, ka mor pa vpis s kon ča no sred njo te hni ško šo lo ni bil mo goč. Ven dar je bil Bo žo tr dno odlo čen pre sko či- ti tu di to ovi ro, za to je za pro sil za po go vor s pred stoj- ni kom od del ka za bi o lo gi jo, bo ta ni kom dr. Mayerjem. Ugle dni pro fe sor je za ču til, da ima pred se boj ta len ti- ra ne ga na ra vo slov ca, za to mu je omo go čil oprav lja nje di fe ren ci al ne ga iz pi ta iz bi o lo gi je, ker te ga pred me ta na te hni ških šo lah ni bi lo. Na tem sre ča nju je dr. Mayer s svo jim zna čil nim smi slom za hu mor mo ral no pod prl bo do če ga štu den ta z iz ja vo: »’Thin ci’ pa že mo ra mo sku paj dr ža ti.« (Dr. Mayer je bil le ta 1920 ro jen v šo li v Zg. Tu hi nju ta krat ne mu tu hinj ske mu uči te lju Er ne- stu Mayerju, zna ne mu če be lar ju in sa djar ju.) Bo žo je v enem me se cu na štu di ral vso gim na zij sko bi o lo gi jo, uspe šno opra vil iz pit in se vpi sal na fa kul te to. V ča su štu di ja je več kot upra vi čil za u pa nje svo je- ga pred stoj ni ka. Ta koj po vpi su je za sta vil svo jo ra zi- sko val no pot z oži vi tvi jo Slo ven ske ga en to mo lo ške ga druš tva, ki je sko raj da za mr lo. Or ga ni zi ral je re dne te- den ske ra zi sko val ne ek skur zi je in me seč na pre da va- nja. Na dar je ne ga štu den ta je hi tro opa zil tu di pro fe sor zo o lo gi je dr. Ja nez Ma tja šič iz Kam ni ka, ki je po stal nje gov men tor, na to stro kov ni so de la vec in kljub raz- li ki v le tih do ber pri ja telj vse živ lje nje. Kot štu dent je v so de lo va nju z Goz dar skim in šti tu tom vsa ke po čit ni- ce vo dil te ren ske ra zi ska ve goz dnih združb ras tlin na Ko čev skem in Go renj skem (Bo hinj, Zgor nje sav ska do-li na). Za sta vil je tu di ob sež no ra zi ska vo hro ščev v Slo- ve ni ji, še po se bno na Tu hinj skem, na Me ni ni pla ni ni. Re zul ta te teh ra zi skav je ob ja vil le ta 1969 v svo jem di plom skem de lu Kre ši či Me ni ne pla ni ne, Ca ra bi de ae Me ni ne pla ni ne pod men tor stvom dr. Ja ne za Ma tja ši- ča. Že kot ab sol vent bi o lo gi je se je za po slil na In šti tu tu za ra zi sko va nje kra sa v Po stoj ni. Tu je pri čel z in ten ziv- nim ra zi sko va njem slo ven skih jam in jam skih hro ščev. Ne kaj ča sa je po u če val pred met Var stvo goz dov na Sred nji goz dar ski šo li v Po stoj ni. Kma lu se je slu žbe no pre se lil v Ljub lja no na Bi o lo ški in šti tut ZRC SA ZU, kjer je na da lje val z ra zi ska va mi jam skih in dru gih hro ščev Slo ve ni je in Ju go sla vi je. Le ta 1979 je dok to ri ral pod men tor stvom aka de mi ka dr. Ma tja ši ča s te mo Ce not- ske, eko lo ške in fe no lo ške ra zi ska ve ka ra bi dov (Ca­ ra­ bi­ dae­–­co­ le­ op­ te­ ra) v ne ka te rih mra zi ščih Tr nov ske ga goz da. Na Bi o lo škem in šti tu tu ZRC SA ZU v Ljub lja ni je le ta 1980 do bil na ziv znan stve ni so de la vec, le ta 1986 vi šji znan stve ni so de la vec in le ta 1991 znan stve ni svet nik SA ZU. Nek da nji men tor ji in pro fe sor ji na fa kul- te ti so po sta li nje go vi so de lav ci in do bri pri ja te lji. Bo žo je rad in po go sto or ga ni zi ral te ren sko de lo na ob mo čju Zg. Tu hi nja in Me ni ne pla ni ne. Tu hi njci se do bro spo- mi nja jo spek ta ku lar ne ga lo va na noč ne me tu lje in hro- šče na šol skem igri šču s sve tlo bni mi pas tmi. Re zul ta ti in ten ziv nih ra zi skav hro ščev Slo ve ni je, Ju- go sla vi je, Av stri je, Gr či je, Tur či je, Ki taj ske so bi li ze lo za ni mi vi. Vzpo re dno, če prav manj in ten ziv no, je ra zi- sko val tu di flo ro Slo ve ni je. Ve lik del nje go ve ga ra zi- sko val ne ga opu sa je bil na me njen jam skim hro ščem. Uspe lo mu je naj ti ve li ko no vih, še ne o pi sa nih vrst teh red kih in tež ko do sto pnih ži va li, kar pred stav lja svo- je vr sten pri spe vek sve tov ni zna no sti. Ne ka te re no ve Z­men­ tor­ jem­in­pri­ ja­ te­ ljem­aka­ de­ mi­ kom­dr.­Ma­ tja­ ši­ čem­na­Ki­ taj­ skem De­ lo­na­in­ šti­ tu­ tu 328Ob jubileju 329 Ob jubileju vr ste so nje mu v čast opi sa li tu di nje go vi ko le gi in so- de lav ci iz Av stri je in Ita li je in so po i me no va ne po naj- di te lju, kot npr. Anop­ htal­ mus­ dro­ ve­ ni­ ki,­ Anop­ htal­ mus­ ere­ bus­bo­ zoi in ce lo po njem opi sa ni no vi rod hro ščev jam skih mr har jev Dro­ ve­ ni­ kia. Sam je opi sal tu di več vrst hro ščev, kot so Oro­ tre­ chus­ sla­ pni­ ki,­ Ap­ ha­ e­ no­ pi­ di­ us­kam­ ni­ ken­ sis­ in­Ap­ ha­ e­ no­ pi­ di­ us­ kam­ ni­ ken­ sis­ ton­ klii.­ Rod hro ščev Ap­ ha­ e­ no­ pi­ di­ us­ je bil prej znan le v hri bo- vju Do brov lje nad Vran skim. Prav od kri tje te ga ro du v Kam ni ško-Sa vinj skih Al pah je bi lo v znan stve nih kro- gih ze lo od mev no. Vr sta Ap­ ha­ e­ no­ pi­ di­ us­ kam­ ni­ ken­ sis­ – kam ni ški jam ski sle pi br zec – je bi la po i me no va na v čast me sta Kam nik, kjer Bo žo Dro ve nik pre bi va že od le ta 1973. Po leg teh je in ten ziv no ra zi sko val raz šir je nost kre- ši čev ro da Ca ra bus v Slo ve ni ji in Ju go sla vi ji. Tu di tu kaj re zul ta ti ni so izo sta li. Po njem je po i me no va na no va vr sta kre ši čev Ca­ ra­ bus­ cro­ a­ ti­ us­ dro­ ve­ ni­ ki. Sku paj z nem škim ra zi sko val cem Ot tom Krätschmerjem sta opi sa la še pod vr ste Ca­ ra­ bus­ cro­ a­ ti­ us­bo­ si­ ljči­ či,­ Ca­ ra­ bus­cro­ a­ ti­ us­kra­ et­ chme­ ri­ in­Ca­ ra­ bus­cro­ a­ ti­ us­pret­ ne­ ri.­ Vr sta Otiorhynchus­ dro­ ve­ ni­ ki, ki jo je na šel v Gr či ji, je po i me no va na po njem, opi sal pa jo je nje gov nem ški ko le ga dr. Bra un in je zna na po edi nem naj de nem pri- mer ku. Pri ra zi ska vah, pri ka te rih je so de lo val z ra zi- sko val ci iz nek da nje Ju go sla vi je, Av stri je, Fran ci je, Ita- li je in Nem či je, je na šel naj manj 100 vrst hro ščev, ki jih v Slo ve ni ji še ni so poz na li. Ve li ko svo je ener gi je in stro kov ne ga zna nja je po- sve til Slo ven ske mu en to mo lo ške mu druš tvu. Kot pred- se dnik je ime Slo ve ni je po ne sel v svet in se ak tiv no po- ve zal s so ro dni mi druš tvi v Ita li ji, Av stri ji in Nem či ji. Na nje go vo po bu do se je ro di lo maj sko sre ča nje en to mo-lo gov so sed njih de žel Av stri je, Ita li je in Slo ve ni je vsa ko le to v eni od teh dr žav. Na nje go vo po bu do so pri če li iz da ja ti tu di druš tve no gla si lo Ac­ ta­en­ to­ mo­ lo­ gi­ ca­ Slo­ ve­ ni­ ca, ki se je do bro pri je lo in iz ha ja en krat let no pod okri ljem Pri ro do slov ne ga mu ze ja Slo ve ni je. Za svo je dol go let no plo dno de lo je po stal ča stni član Slo ven ske ga en to mo lo ške ga druš tva in Ko ro ške ga en- to mo lo ške ga druš tva v Av stri ji. Po stal je tu di slo ven ski pred stav nik v Med na ro dni or ga ni za ci ji za pro u če va nje fav ne žu želk Sred nje Evro pe – SI E EC (So­ ci­ e­ ta­In­ ter­ na­ ti­ o­ na­ lis­En­ to­ mo­ fa­ u­ ni­ sti­ ca­Eu­ ro­ pae­Cen­ tra­ lis), za ka te- ro je le ta 2001 ze lo uspe šno or ga ni zi ral 17. med na ro- dni sim po zij v Ra den cih. V ča su Ju go sla vi je je bil član pred sed stva En to mo lo ške ga druš tva Ju go sla vi je. Ak tiv no je de lo val tu di v Ja mar skem, Bi o lo škem, Pri ro do slov nem in Bo ta nič nem druš tvu Slo ve ni je, prav ta ko tu di v ne ka te rih lo kal nih druš tvih, kot npr. v Ja- mar skem druš tvu Kam nik, kjer je bil usta nov ni član in po bu dnik pr vih spe le o lo ških ra zi skav v Kam ni ški ja mi, kjer sta bi li naj de ni že ome nje ni en dem ni vr sti kam ni- ški jam ski sle pi br zec Ap­ ha­ e­ no­ pi­ di­ us­ kam­ ni­ ken­ sis in Oro­ tre­ chus­sla­ pni­ ki. 3 Men tor stvo mla dim ra zi sko val cem mu je bi lo pi sa- no na ko žo. Ak tiv no je de lo val kot men tor pri šte vil nih dok to ra tih in di plo mah na uni ver zah v Ljub lja ni, Za gre- bu, Sa ra je vu in Sko pju. Svo je stro kov no zna nje pa je ši ro ko srč no nu dil tu di ama ter skim lju bi te ljem žu želk in ras tlin ske ga sve ta. Svet ras tlin in drob ce nih ži va li je znal po lju dno pri bli ža ti tu di mla dim, zla sti otro kom v šo li v na ra vi in na ta bo rih. 3 Kamniški­zbornik­XVII, 2004, str. 286, 287. Alp­ ski­koz­ li­ ček,­Ro­ sa­ i­ lia­al­ pi­ na,­ve­ li­ kost­4­cmTe­ ren­ sko­de­ lo­na­Me­ ni­ ni­pla­ ni­ ni Ob ja vil je šte vil na znan stve na de la v raz lič nih stro- kov nih re vi jah in knji gah do ma in po sve tu. Med dru- gim naj ome ni mo 44 iz vir nih znan stve nih član kov, 18 po lju dnoz nan stve nih pri spev kov, 8 sa mo stoj nih pri- spev kov v mo no gra fi jah, 10 dru gih pri spev kov in 1 se- kun dar no av tor sko de lo. Za mo no graf sko de lo Ca­ ta­ lo­ gus­fa­ u­ nae:­Ca­ ra­ bi­ den­ der­Balkanländer:­ Ca­ le­ op­ te­ ra­ Ca­ ra­ bi­ dea­ 1999 je pre- jel zla ti znak Znan stve no ra zi sko val ne ga cen tra SA ZU. To de lo je tu di v evrop skem pro sto ru ze lo od mev no in ci ti ra no. Po mem ben je nje gov pri spe vek Hro šči v knji- gi Ži­ val­ stvo­ Slo­ ve­ ni­ je. V re vi ji Pri ro do slov ne ga mu ze ja Sco­ po­ lia je kot so av tor ob ja vil de li Bol ha či Slo ve ni je in Koz lič ki Slo ve ni je. Po leg na ve de nih pu bli ka cij je v okvi ru Bi o lo ške ga in šti tu ta ZRC SA ZU so de lo val pri pi sa nju šte vil nih na ra- vo var stve nih mnenj o po se gih v oko lje in pro stor. Prav te ra zi ska ve in štu di je so za do lo če ne pre de le Slo ve- ni je, ki do te daj še ni so bi li ra zi ska ni, da le pre se net- lji ve re zul ta te. V zad njem de set le tju je so de lo val tu di pri ra zi ska vah v okvi ru evrop ske ga pro jek ta NA TU RA 2000, 4 zla sti alp ske ga koz lič ka in moč vir ske ga kre ši- ča v Slo ve ni ji. Da so ta de la in nje go ve ra zi ska ve od mev ne tu di po sve tu, nam po ve tu di naj no vej ša ob sež na mo no gra fi ja En­ de­ mi­ ten, ki je iz šla le ta 2009 v Av stri ji, kjer so upo- rab lje ni nje go vi iz sled ki in ga so do bni evrop ski ra zi sko- val ci v po gla vju Hro šči po go sto ci ti ra jo.5 4 Evropski projekt Natura 2000 proučuje razširjenost ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter ekološko problema-tiko v Evropi. 5 V tem monumentalnem delu se avtorji sklicujejo tudi na objave v Kamniškem­zborniku, kar dokazuje, da prispevki Kamniškega­zbornika segajo tudi preko slovenskih meja. Kot men tor in ra zi sko va lec se ni ko li ni bra nil se sto- pa z znan stve nih vi šin, za to se je ve dno od zval po va bi- lu za ob ja vo po lju dnih pri spev kov. Ta ko je ob 50-let ni ci LD Tu hinj v nji ho vem Lov­ skem­ zbor­ ni­ ku­ ob ja vil ob ši ren opis Pri ro do slov ne za ni mi vo sti Tu hi nja in Me ni ne pla- ni ne. Ta ko je iz ra zil tu di pri pa dnost oko lju, ki je v njem vne lo znan stve no is kri co in je bi lo nje gov pr vi ra zi sko- val ni po li gon. Se ve da ne mo re mo mi mo nje go ve bo ga te zbir ke hro ščev, ki šte je okrog 400.000 pri mer kov, med ka te- ri mi so mno ge atrak tiv ne in red ke ži va li z vse ga sve ta, od naj dro bnej ših mi li me tr skih hro ščev do ne ka te rih re- snič no mo nu men tal nih pri mer kov. Le ta 2008 se je upo ko jil, ven dar nje gov ra zi sko val ni duh ni ka kor ne mi ru je. Slo ven ska fav na hro ščev mu še ve dno pred stav lja ne u stav ljiv iz ziv, za to pri prav lja dva no va pri spev ka o hro ščih Slo ve ni je. Prav ta ko en krat te den sko od ha ja na svo je nek da nje de lov no me sto na Bi o lo škem in šti tutu, kjer ima kot za slu žen znan stve nik še ve dno svo jo ra zi sko val no so bo. Po go sto ob jav lja v Kam­ ni­ škem­ zbor­ ni­ ku, kjer je član ure dni ške ga od bo ra. Tu di po upo ko ji tvi osta ja znan stve nik evrop ske ga for - ma ta z ne spor ni mi ra zi sko val ni mi za slu ga mi, ki mu jih priz na va ta slo ven ska in evrop ska jav nost. Kljub te mu je pre prost in skro men. Ohra nja šte vil ne pri ja telj ske ve- zi do ma in po sve tu, ki so se sple tle ob stro kov nem so- de lo va nju. Bil je med pr vi mi, ki je opo zar jal na po men dro bne ga ži val ske ga sve ta v eko lo škem smi slu, za to bo nje go vo de lo po mem bno tu di v pri ho dno sti. Nje go- va živ ljenj ska pot do ka zu je, da je sa nje mo go če do se či in pre se či kljub for mal nim ovi ram in stran po tem. 330Ob jubilejuSedem­desetletij­dr.­Božidarja­Drovenika­ ­Povzetek­ Dr. Drovenik je eden izmed vodilnih evropskih ko- leopterologov – raziskovalcev hroščev. Rodil se je v učiteljski družini 16. februarja 1940 na Ljubnem ob Savinji. Po vojni so bili starši z dekretom prestavljeni na šolo Špitalič v Tuhinjski dolini. Nižjo gimnazijo je končal v Ljubljani, srednjo tekstilno šolo pa v Kranju. Po odsluženi vojaščini se je vpisal na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Že pred diplomo se je zaposlil na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Znanstvenora-zi skovalnem centru SAZU. Leta 1979 je doktoriral pod mentorstvom akademika dr. Matjašiča iz Kamnika s temo Cenotske, ekološke in fenološke raziskave kara-bidov (Carabidae­ –­coleoptera) v nekaterih mraziščih Trnovskega gozda. Na Biološkem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani je leta 1980 dobil naziv znanstvenega sode-lavca, leta 1986 višjega znanstvenega sodelavca, leta 1986 in leta 1991 naziv znanstveni svetnik SAZU. Za monografsko delo Catalogus­ faunae:­Carabiden­ der­ Balkanländer:­ Caleoptera­ Carabidea 1999 je prejel zlati znak Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Aktivno deluje v Slovenskem entomološkem druš- tvu in v evropskih entomoloških društvih. Bil je us-tanovni član in pobudnik prvih speleoloških raziskav v Kamniški jami, kjer sta bili najdeni dve endemni vrsti hroščev: Aphaenopidius­ kamnikensis – kamniški jam- ski slepi brzec in Orotrechus­slapniki. Od leta 1973 živi v Kamniku. Danes upokojeni dolgoletni sodelavec Znanstvenoraziskovalnega cen-tra SAZU je ustvaril zbirko okoli 400.000 primerkov hroščev. Deset vrst in celo en rod hroščev je dobilo ime po kamniškem strokovnjaku, saj se imenjujejo »droveniki«. Kot raziskovalec se je še posebej ukvarjal z alpskim kozličkom (Rosalia­ alpina), ki je ogrožena vr - sta, značilna za območje Menine planine. Deluje tudi kot član uredniškega odbora Kamniškega­zbornika. Seven­Decades­of­Dr­Božidar­Drovenik­ ­Summary Dr Drovenik was one of the most eminent Europe- an coleopterologists (bug researchers). He was born in a teachers’ family on February 16 1940, in Ljubno ob Savinji. After WWII his parents were transferred to Špitalič in the Tuhinjska valley. He finished lower gram-mar school in Ljubljana and continued his studies at Vocational Textile School in Kranj. After completing military service he registered to Biotechnical Faculty. During his studies he worked at the Jovan Hadži In-stitute of biology at Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. In 1979 he obtained a PhD under the supervision of Dr Matjašič from Kamnik, a renowned fellow of an Academy. The subject of his PhD was cenotic, ecological and pheno-logical research of the carabids (Carabidae­ –­coleop­ tera) in certain frost hollows of the Trnovski forest. In 1980 The Biological institute SRC SASA in Ljubljana awarded him a title of Research Scientist, in 1986 he became a Higher Research Scientist and in 1991 a Scientist Councillor. The Golden Emblem of the SASA was conferred to him for his monograph Catalogus­ Faunae:­Carabiden­ der­Balkanländer:­ Caleoptera­ Ca­ rabidea in 1991. He is an active member of Slovenian and many Eu- ropean Entomological Societies. He was the initiator of first speleological research in the Kamniška cave, where two endemic species of bugs were discovered: Aphaenopidius­ kamnikensis (named after Kamnik) and Orotrechus­muellerianus. He has lived in Kamnik since 1973 and is a member of the editorial office of Kamniški­ zbornik. Working at a Scientific Research Centre of the SASA he has creat-ed a collection of 400,000 bug specimens, thus more than 10 species and even one genus (droveniki) have been named after him. In his work as a researcher he put additional attention to the longhorn beetle Rosalia alpine, indigenous to the area of Menina planina. 331 V spomin Dr.­Mil­ ček­Ko­ melj­ Ci­ ril­Me­ to­ dov­trg­13,­­Ljub­ lja­ na Sli­ kar­ ski­bard­­no­ tranj­ ske­de­ že­ le Ob 100­let ni ci roj stva Loj ze ta Per ka Loj ze Per ko (1909–1980) je us tvar jal no kar naj te- sne je po ve zan z no tranj skim kra jin skim am bi en tom ter z ve li ko lju bez ni jo do nje go vih lju di in še po se bej do svo jih otrok. V nje go vem sli kar stvu se to ka že kot na dla ni, ne le iz mo tiv ne na ve za no sti na ta svet, mar več iz umet ni ko ve ga po no tra nje ne ga do živ lja nja, ki da je nje go vi us tvar jal no sti te me ljni čus tve no raz gi ban pe- čat. V tem po gle du po me ni ne kak šno ini ci a ci jo že nje go- vo zgod nje de lo, med ka te rim iz sto pa li kov na sprem- lja va Mar ti na Kr pa na, ki ga je umet nik ume stil v svoj in nje gov do ma či kra jin ski oko liš. (Da nes že zna me- ni ta knji ga je iz šla med dru go sve tov no voj no kot re- pre zen ta tiv na da ril na pu bli ka ci ja Slo ven če vih iz daj, ki so po me ni le v ti stem ča su in ra zme rah ve li ko kul tur no de ja nje.) S tem ča som in oko ljem pa je med dru gim po ve za na tu di Per ko va Ma ri ji na sli ka iz cer kni ške cer - kve z mo ti vom člo ve ške ne mo či in upa nja, raz vi dne ga iz di na mič ne ga za te ka nja vzne mir je no obu pa nih lju di k Ma ri ji Po moč ni ci. Umet nik je vses tran sko iz ha jal iz iz ro či la, ki je pred dru go sve tov no voj no v li te ra tu ri in sli kar stvu v du hu so ča sne ga re gi o na li zma v umet no sti od kri va lo spe- ci fič nost slo ven skih po kra jin. Li kov no pa je bil uko- re ni njen v sli ko vi to in raz po lo ženj sko poj mo va nem po stim pre si o ni stič nem re a li zmu, zna čil nem za čas, ko je štu di ral, po po sku su v Za gre bu (kjer so ga, že tri de set let ne ga, za vr ni li kot pre sta re ga), v So fi ji in po voj ni v Be o gra du. Za to je bil od slo ven skih vr stni kov, čla nov sku pi ne Ne od vi snih, ki so iz ha ja li v glav nem iz za greb ške šo le, v bis tvu od mak njen, in ta ko je ostal to li ko bolj pre pu ščen po ve za no sti s svo jim do ma čim oko ljem, ki se mu je vse živ lje nje pre da jal, in je po stal sa mo tar ski osa me lec, no tranj sko vi pot ni kov sko dre vo na sa mem. Lju be zen sko zbli ža nje Loj ze ta Per ka in no tranj ske po kra ji ne je bi lo pri obeh vza jem no, saj so ta ko za njo kot za sli kar ja zna čil ni opaz na trp kost, sa mo ta in če že ne ja sno raz vi den, vsaj pri ta jen no tra nji ne mir. V nje- go vem do je ma nju na ra ve pa se, ta ko v pa no ram skih po gle dih na gri če s cer kvi ca mi kot v osa me lem dre vju in še zla sti v mo ti vih oko li ce Cer kni ške ga je ze ra, skri- va tu di pre dan odnos do svo je vr stne le po te, za je te v po ne kod že ma lo ne ro man tič no ob ču te nem, že prav mi stič nem do živ lja nju nje ne ga no tra nje ga og nja, zar je, obla kov in vo da. Per ko va kra ji na v svo jih atmo sfer skih raz po lo že njih vse sko zi di ha, v nje ni sko po sti se raz kri- va jo oa ze ži vih barv in po gle di, ki se ve no mer do ti ka jo sli kar je ve ga oče sa, tem pe ra men ta in pred vsem sr ca. Per ko vo ri sar sko čr to, naj bo ši ro ko po tez no ri sar sko sli ko vi ta ali po teg nje na s čo pi čem, do be se dno sli kar- ska, vse lej oživ lja stra sten im pulz, ki se sun ko vi to, a na tr ga no, sto pnje va no ni za in svo jo sli ko vi to ski coz- nost ce fra v ri sar ska šib ja, v ka te rih gnez di pr vin ski utrip na rav ne ga živ lje nja. Ta je ne ka ko pri ta jen, a tu di vzne mir jen, saj po ne kod, v raz žar je nem ne bu nad je- ze rom z og nje ni mi pre li vi spom ni ce lo na Ja ko pi če vo vzne se nost; si cer pa je ve zan pred vsem na zem ljo, kar ve lja tu di za umet ni kov zna či len, zla sti spr va po go sto še v du hu t. i. ga le rij ske rja vi ne rjav ka sto za mol kel, a tu di mi stič no pre žar jen ko lo rit, pa tu di na z zem ljo po ve za no vo do vje in ze melj ski zrak ne ba. Rdeč ka sta bar vi tost pa se po ne kod vžge tu di iz nje go ve pr sti na nji vah ali iz za plat je sen skih goz dov, ki se po ve zu je jo v zna čil no kra jin sko fi zi og no mi jo, oz na če no z obron ki, vr ho vi in gre be ni po bo čij, ku li sa mi po sa mič nih dre ves v os pre dju ali je zer ski mi obre žji in skri ti mi to ko vi po- ni kal nic. Iz no tranj ske de že le je med sli kar ji pred Per kom iz šel že Mak sim Ga spa ri, ki je spe ci fič nost svo je Me- ni ši je izo bli ko val z bolj se ce sij sko skle nje no po te zo in us tva ril po do bo idi lič ne, po ne kod že prav prav ljič no obar va ne do ma čij sko sti, med tem ko Loj ze Per ko pre ši- nja svo jo no tranj sko do ma či jo z dru gač no, ne fol klo ri- stič no ide a li zi ra no do mač nos tjo. Ta pa pri njem iz ha ja ne le iz dru gač ne ga sli kar ske ga pri je ma, mar več tu di iz ob ču te nja, s ka te rim na ra vo oživ lja v bolj po no tra nje- nih in tem pe ra men tno sun ko vi tih vzgi bih, prav ta ko pa z ri tmič no di na mi ko svo je ga iz ra za oživ lja z njo po ve za- na ve ga sta va ška, tu di go spo dar ska po slo pja in ru še- vi ne, s či mer po u dar ja nji ho vo ar ha ič nost na drug, bolj pr vin ski na čin, kot bi jo v di hu nji ho ve ga in la stne ga Lojze­Perko 332V spomin 333 V spominno tra nje ga ne mi ra že lel pred vsem or gan sko po člo ve- či ti in jo po člo ve ško ra zu me ti tu di v nje ni po tr pe žlji vi kmeč ki živ ljenj ski be di. V ta ke kra jin ske pri zo re umet nik pov sem or gan sko vklju ču je tu di z zem ljo in na ra vo spri je te lju di in nji ho vo ži vi no. Naj več krat jih vi di mo vpre že ne v kmeč ko de lo, v de lov nem na po nu in sil nem na pre za nju, zla sti mo že pa po go sto tu di v me gli ča sto za ka je nih go stil nah, kjer jih prav ta ko v nji ho vi ski coz no na tr ga ni sli ko vi to sti po- ve zu je ži va hen ne mir, po se bej raz ži vet v mo ti vih kr če- vi te ga ple sa. V tej, po ne kod ce lo prav buj ni di na mi ki je mo go če za slu ti ti ce lo ka nec sli ko vi te ga ba roč ne ga iz- ro či la, saj sli kar je va us tvar jal na na pe tost oživ lja na ra- vo in lju di v nji ho vih po zah in ge stah iz ra zi to hi pno, kot bi se v umet ni ku spro ti spro šča la za di ha na na pe tost ne vi dne ener gi je. Iz ba roč ne ga iz ro či la pa iz ha ja tu di sli kar jev prin cip pro stor ske ga po glab lja nja kra ji ne, ki vna ša s svo ji mi di a go nal ni mi smer mi v sli ke iz ra zit ne- mir, raz lit tu di po cer kni ški rav ni ni. V tej lu či je zanj moč no zna čil na tu di glo bin ska usme ri tev pri po ve dnih do ga janj, pot čez pre vis nav kre ber, v zna ni ali ne zna ni cilj, ka mor gre do ži va li s čre dni kom, šen tjer nej ski sej- mar ji s svo jim na bre klim go ve dom in raz di vja ni mi ko nji ali umet ni kov ro mar ali po pot nik. Ob ču te nje ta ke po ti, ra sti, ro je va nja in iz gi nja nja, pa umet nik očit no hra ni že v svo ji sli ko vi to raz tr ga ni, sun ko vi ti per kov ski ge sti in ga z njo iz po ve du je zna čil no spro šče no in spon ta no, ne z iska njem, ne z vpra še va njem, ni ti ne z na tan ko vna prej šnjo za mi sli jo, mar več v že kar hla stno pr vin- skem us tvar jal nem vzgi bu. (Prav ta ka ski coz nost je do- mi ni ra la že pri Per ko vih ce los tran skih, ne le vi njet nih ilus tra ci jah Mar ti na Kr pa na, in ce lo Sta ne tu Mi ku žu, ki je sli kar ju poz ne je po sve til mo no gra fi jo, se ris be za ra di ne do de la no sti ni so zde le rav no prav šnje za ta ko re pre- zen ta tiv no iz da jo, še po se bej ne gle de na Lev sti ko vo pla stič nost in pre te hta nost. Per ko va frag men tar nost pa ni bi la po sle di ca sli kar je ve vne mar no sti, pa tu di ne mla do stne ne zre lo sti, kot je pred po stav ljal, am pak je bi la očit no pred vsem iz raz nje go ve nad vse im pul ziv ne us tvar jal ne na ra ve.) Živ ljenj ski ne mir kot ko maj pre bu ja jo ča se na rav- na buj nost po se bno pre pri člji vo oživ lja tu di Per ko ve por tre te otrok, ki so vi de ti kot obu je ni an gel ci iz do- ma če ga, v tra di ci ji dru žin ske lju bez ni za si dra ne ga slo- ven ske ga do ma. Ta ki so že s sa mo pol nos tjo okro glih oblik in ne be ško ne dol žnim str me njem v svet ali za- mak nje nos tjo v snu, prav an gel sko ži vi ali za ču de ni in za sa nja ni, po ne kod pa tu di so čut no vpra šu jo či in od- mak nje ni, kot bi jih sli kar, vsaj že kot do ra šča jo če, ne več do jen čke, mor da po gle dal tu di sko zi svo ja lastna živ ljenj ska spoz na nja. V tem do živ lja nju otro ške pri srč- no sti je Per ko prav po se ben moj ster in v svo ji spe ci- fič ni usmer je no sti v obli čja otroš tva pri nas sko raj da iz je men. Vso nji ho vo ne po sre dnost pa je zmo gel iz ra- zi ti tu di v nji ho vih kret njah, ne le po gle dih, v zbra no sti med opra vi li, po se bno ljub ko na pri mer med zav ze tim bra njem ali pri pi sa nju ob sve til ki. Med za zr tos tjo v lju- be mu obra ze z oži ve li mi ko dri je oži vil nji hov in kar nat s sli ko vi to bar vno to na li te to in jih upo dab ljal v di hu nji- ho ve no tra nje ubra no sti, ne da bi jih de for mi ral; s tem pa se je pri bli žal pre pri člji vo sti in to pli ni ti stih im pre- sio ni stič nih moj strov, ki so por tre te mo de li ra li z bar - vni mi pre li vi in ob vsej sli ko vi to sti ohra nja li tu di uči nek te le sno sti, in mor da še bolj sli kar sko žla htnih ba roč-nih sli kar jev in re a li stov, od ka te rih pa ni bil pri nas z otro ški mi bi tji nih če ta ko traj no zbli žan ka kor Per ko. V po do bni otro ški ne dol žno sti in mi li ni pa je do je mal tu di obli čja odra slih in zla sti star cev. Per kov smi sel za do je ma nje živ ljenj ske pr vin sko sti da je umet ni ko vim sli kam pe čat ze lo pri stne ga in po- no tra nje ne ga živ lje nja, ki oživ lja vsak da njo živ ljenj sko pre pro stost z vse sko zi in tim no člo ve ško no to; ta pa da je tak pe čat tu di nav zven ža nr skim mo ti vom. In tim- no, če tu di ne in ti mi stič no ob ču te nje s svo ji mi čus tve- ni mi iz vi ri in po bli ski pri ha ja pri Per ku vse pov sod na dan prav kot po ni kal ni ca, v sun ko vi tih ri tmih, v to pli ni do živ lja nja, v usta lje ni, a raz kra ja jo či se in od mi ka jo- či sta ro dav no sti, ki jo je umet nik do je mal v do ma čem sve tu in živ lje nju. Sli kal jo je, od mak nje nec, od da lje no od ve li kih in ma njših sre dišč, a ži vo na Kr pa no vih in sli kar je vih sa mot nih umet ni ških po teh. Trp kost umet- ni ko ve ga do živ lja nja, ki jo po ne kod dvig ne v smer či- ste, a še ve dno trp ke idi lič no sti le le po ta sa me na ra ve (prav ta ke, kot jo je v dnev ni ških za pi skih do živ ljal sli- kar jev no tranj ski pe sni ški ro jak Jo že Udo vič), pa je tu di še poz ne je iz ha ja la iz do živ lja nja v le tih nje go ve mla- do sti, saj se mu ra da pre nav lja v po do be z gro bo iz te- sa no kr sto tal ca, ki jo vo li mu ko ma vle če jo nav kre ber in s tem sim bo li zi ra jo več ni živ ljenj ski na por, pe ha nje, ka kr šno je v ek spre si o ni stič ni mla do sti na drug na čin prav ta ko sim bo lič no ute le šal že Per kov sred nje šol ski uči telj Fran ce Kralj. (Le da je kmeč ki Kralj v svo je de lo vna šal tu di ve čjo, ce lo ero tič no ra do ži vost, med tem ko je Per ko, ki bolj opo zar ja tu di na člo ve ški smrt ni »cilj«, vse lej trp kej še re sno ben.) V tej lu či pa je ra zum lji vej ša tu di nje go va pri prav lje nost za upo dab lja nje Kri stu so- ve ga tr plje nja ozi ro ma kri že ve ga po ta. V ta kem vse sko zi sim bo lič nem, z bo le či no živ lje- nja pre že tem du hu po leg po gre bov nad vse zna čil no zaz ve ni tu di sli kar jev iz ra zi ti Po­ sled­ nji­ vrt­ nar, gro bar, di na mič no raz pet med ko pa njem no ve ga gro ba in po- ve še nim na gro bnim raz pe lom na va škem po ko pa li šču. Pri dih trp ko sti, ni ka kor ne ša lji vo sti, si je tu di iz pri zo rov po ko pa pu sta v za sne že nem sve tu, iz ka te rih di ha spo- min na mi tič no do živ lja nje živ lje nja, na pr vin sko ar ha- ič nost, ka kr šna v dru gih obli kah pre bu ja mi sel tu di na na šo sta rej šo, tu di Jur či če vo, ne le Lev sti ko vo li te ra tu- ro, in nas ploh na iz ro či la sta rih ča sov. Ta ko do je ma nje so ži tja lju di in na ra ve je umet ni ku že med voj no po ro di- lo tu di ide al no sli ko vi te ris be k do ma čij ski pro zi Jo že ta Du lar ja o kmeč kih lju deh ob Kr ki, da nes pa iz pri ču je afi ni te to do čus tve ne ne po sre dno sti nav dih nje ne ga sli kar ja med dru gi mi pi sci tu di za kmeč ko ve ga vost in ze le no bar vi tost do jem lji vi To ne Pav ček. V svo jih pri ka zih živ lje nja Per ko po ve zu je ep skost in trp ko li rič nost s pri di hom dra ma tič ne ga. Te ža živ lje nja, če tu di ožar je na v sko raj da mi stič no uso dni po ve za vi z zem ljo, se mu po se bej raz kri va tu di v po do bah že na na po lju, med tem ko se mu mo ti vi ka ma te rin ske sre če in otrok pri je di ter ana tom ska kon fi gu ra ci ja po sa mez nih »ža nr skih« po stav spre mi nja v sli ko vi te po do be, pol ne to pli ne, ki pri te gu je jo z no tra njo pri stnos tjo in ob čut- lji vos tjo za vre dno te živ lje nja in člo več no sti. Manj pa iz sto pa jo s sá mo li kov no bra vu ro, saj se je Per ko tu di pri »re še va nju« sli kar sko za htev nej ših mno go fi gu ral nih kom po zi cij ski coz no pre pu ščal pred vsem ne pre ra čun- lji vo sti svo je ga hla stne ga tem pe ra men ta. *** Sli kar Loj ze Per ko je ta ko vi de ti kot ne kak šen pr - vo bi ten po jav no tranj ske ga živ ljenj ske ga iz ro či la, kot bi stal sko raj do ce la zu naj mo der ne ga ča sa li kov nih iskanj in ne ne hnih dvo mov o pra vil no sti la stne ori en- ta ci je, in kot bi bil, po dru gi stra ni, zla sti pri sli ko vi to na me ta nih za ri sih svo jih fi gur, sko raj da do ce la brez- bri žen do pri za de vanj za sli kar sko do de la nost, kaj še le za po tr pe žlji vo pa tu di in stin ktiv no do se že no for mal no pre fi nje nost ozi ro ma pe dan tnost. Nje gov in tu i tiv no im pul ziv ni us tvar jal ni pri stop je pred po stav ljal sli ka nje v hi pnem za no su, to rej tre nu- tek us trez ne kon cen tra ci je ozi ro ma nav di ha, ki mu ni do pu ščal, da bi po do be do de lo val ali po nav ljal, za to so v re sni ci po go sto vi de ti pred vsem kot ski ce, ki pa jim nič ne ma njka, saj jih »do de la mo« s svo jim oživ lja jo čim po gle dom, po do bno kot Ja ko pi če ve ris be. (Kot na va ja Mi kuž, je v ne kem pi smu na pi sal: »Ven dar pa je v mo- ji na ra vi ta ko: če mi ta koj ne uspe, za man po nav ljam …«) Pri tem je vi de ti umet nik, če tu di, kot je iz pri ča no, s sa bo ni ka kor ni bil ve dno za do vo ljen, do ce la pro sto- du šen, vča sih že kar bo hem sko pre pu ščen us tvar jal- ne mu im pul zu, in v svo jem spro šče nem raz po lo ženj- skem re a li zmu usmer jen zla sti v no tra nji iz raz, ki je zanj pred po stav ljal pred vsem bolj spon ta no, po ne kod že kar dra ma ti zi ra no ek spre siv nost. Prav pri to vr stnih us tvar jal cih – med nje bi lah ko priš te li tu di prav ta ko hla stne ga do lenj ske ga kra ji nar ja Vla di mir ja La mu ta – pa kva li ta tiv ni raz pon po go sto ni ha, po do bno kot na pri mer pri sli kar je vem vr stni ku Fran ce tu Pa vlov cu, če- tu di je bil ta lah ko tu di v ski coz no sti bolj ari sto krat- sko ro ko koj ski, med tem ko je vi de ti Per ko bolj kmeč ko ra skav ali »raz dra pan«, a hkra ti v zna čil no pre tr ga nih di na mi zi ra nih ri tmih tu di lah kot no zra čen in ves čas pre pri člji vo no tra nje raz gi ban, a tu di la bil no kr hek. V li kov noz go do vin skem po gle du Per ko iz sto pa kot eden na ših iz ra zi tih po se bne žev, ki so, od mak nje ni od so do bnih struj, pa tu di ob ču tij, v ka te rih je člo vek raz klan, brez ta len in ra zo seb ljen, vi de ti kot svo jo po- kra ji no zaz na mu jo či osa mel ci. Ti pa – za mak nje ni v ne do tak nje no na ra vo – v bis tvu pre ra ja jo pre te klost in jih že za to tren dov sko usmer je ni opa zo val ci in ra zi sko- val ci pra vi lo ma prez re jo. To li ko bli že kot pi scem, zav - ze tim za mo der no umet nost, pa osta ja Per ko li kov nim sprem lje val cem, dov zet nim za ohra nja nje slo ven ske sta ro žit no sti in na ra ve ter še po se bej do jem lji vim za na še du hov no iz ro či lo in nje go vo trp kost, da ne re čem slo ven sko ža lost, ka kr šna se raz kri va v pa si jon ski me- lo di ji ljud skih pe smi; z nji mi je pos pre mil svo je oz na ke Per ko ve ga sli kar stva že Sta ne Mi kuž, po le toš nji otvo- ri tvi umet ni ko ve raz sta ve na Snež ni ku pa mi je lo ga ški mi zar Pet er Grom, ki je sli kar ju iz de lo val okvi re ter se pre da jal zbo rov ske mu pet ju, po ka zal Per ko vo pi smo z zna čil nim za ključ nim na ro či lom: »Vas imam rad, ker lju bi te na šo pe sem. Osta ni mo Slo ven ci.« Že Mi kuž pa je opa zil tu di nje go vo za si dra nost v do mač no sti slo- ven ske ga re a li stič ne ga iz ro či la, ki ga že na nje go vem za čet ku po na zar ja sli kar je va po ve za nost z Lev sti kom, po stav lje nim v do ma čo no tranj sko na ra vo, si cer pa je s svo jo ar ha ič no dik ci jo spre go vo ril o Per ku kot sa mo- sev ni ose bno sti, to rej pred vsem o umet ni ko vi sa mo- ni klo sti. Ob le toš nji sto let ni ci Per ko ve ga roj stva je mo go če po tr di ti, da je bil Per ko za res sa mo se ven, a za se jan do be se dno v svo jo do ma čo zem ljo. Gle de na to je več kot ra zum lji vo, da je umet nik ta ko iz jem no pri ljub ljen zla sti v do ma čem no tranj skem oko lju; s svo jo ne po- sre dnos tjo pa je sča so ma do ži vel iz jem no po pu lar nost tu di pri naj šir ših kro gih lju bi te ljev umet no sti, go to vo 334V spomintu di za ra di nji ho ve na klo nje no sti do sli kar stva, iz ha ja- jo če ga iz re a li zma, ki ga sli kar jev čus tve ni ra zmah pre- ra ja in po no tra nja, ter do sa me na ra ve, sko zi ka te re iden ti te to in spre men lji vost raz kri va umet nik tu di se be in s tem po svo je na da lju je tu di iz ro či lo na ših moč no pri ljub lje nih im pre si o ni stov. Per ko je ta ko po stal in ostal po jem čus tve no pre žar- je ne ga umet ni ka in bo hem ske ga sa mot ne ža, ki se je očit no naj bolj pri stno po ču til v no tranj ski de že li med svo ji mi po tmi, ob ču dež nem je ze ru in med Žu pan či če- vi mi ostr ni ca mi, med ljud mi, ki ne ne hno ga ra jo, se je jo, ple ve jo, na la ga jo sno pe (v tej mo ti vi ki je s svo jo kre- dno in pa stel no di na mi ko naj bli že so ča sne mu Jak cu), ko plje jo krom pir, pre va ža jo hlo de in se otož no pi jan- sko ve se li jo, za to bi mu no stal gi ki na Do lenj skem, kjer je tu di ze lo rad sli kal, naj brž po re kli kar no tranj ski ali cer kni ški bard. Bi ti sli kar ski ali pe sni ški bard svo je de- že le, in Per ka so tu di v re sni ci po go sto oz na če va li za sli kar ske ga po e ta No tranj ske, pa je po se bne vr ste na- ro dno priz na nje, ker je bis tvo ta ke ga umet ni ka rav no v zve sto bi nje go vi do mo vin ski pri pa dno sti, ki ji je do ce la za ve zan tu di us tvar jal no. Loj ze Per ko osta ja naj vi dnej ši pred vsem kot člo vek med svo jim ljud stvom, ro mar med gri či in vo da mi, ki kro ži po vzpe ti nah na do ma čih po teh, ob kro že nih s pre si ha jo čo vo do, goz do vi in vi ju ga vi mi po tmi, usmer - je ni mi nav kre ber in v ko ta nje, ob lju de ne z raz po teg- nje ni mi gru ča mi prav ta ko sa mot no od mak nje nih va si. Po teh po teh, ugle da nih sko zi le gen dar no iz ro či lo, se lah ko iz Lev sti ko ve po ve sti pri pe lje sam pre sve tli ce- sar Ja nez, si cer pa se po njih in pod ne vi htnim ne bom naj ra je in naj bolj pri stno raz le ga jo trp ke po gre bne ža- lo stin ke. Od tam pa se mu po gled ši ri tu di v da lja ve in se za te ka med lju di v na ra vi in po go stil nah, kjer mu na mi zah škr lat no za ža ri omam na vin ska rde či ca. Na teh us tvar jal nih po teh se je umet nik nič ko li ko- krat za mi slil tu di ob brid kih zna me njih na na por ni tr- pljenj ski člo ve ški po ti in je v vsem, kar je kjer ko li vi del, do je mal tu di zna me nja slo ven ske ga ži tja in bi tja, pa tu di la stne ga ro mar ske ga živ lje nja, le da je vse to kot ne kak vzne mir jen pre vo dnik pre stav ljal tu di na plat na; v sa mem umet ni ku pa je ugle dal, kot je de jal, ro ko, ki na da lju je stvar je nje Bo žje le po te, in za to naj brž tu di svo je vsak da nje de lo raz poz nal kot od Bo ga da no po- slan stvo. Vse upo dob lje no je pre ši njal z raz gre tos tjo svo je ga sr ca, s ka te rim se je sku šal zaz re ti, kot je po Mi ku že vih be se dah že sam oz na čil, v sr ce na ra ve. V se bi pa je že v ubož ni mla do sti ob ču til tu di vso te žo brid ko sti, ki jo je za se ja la v lju di zgo do vi na, zla sti naj- bolj tra gič na, ki jo je bil do ži vel med dru go sve tov no voj no; a je v svo jih sli kah ohra njal tu di vse upa nje, ki se mu naj lep še in ve dno na no vo pre bu ja v osre ču jo- čih na sme hih nje go vih otrok. Za to ni na klju čje, da se mu tu di iz za mra če ne med voj ne sli ke v spe čem za ti šju dru žin ske iz be pod bo žjim var stvom naj o paz ne je za- sve ti prav ple te na ko ša ri ca z do jen čkom. Per ko je ostal vse živ lje nje pri kle njen na no tranj ske kra je, ker ni mo gel ni ti naj brž ni že lel ži ve ti dru ga če, kot da je na se spre jel svo jo uso do, po sta ti po glob ljen gla snik le pot in te gob tam kaj šnje ga »pre ču dno le pe- ga«, skriv no stne ga in sa mot ne ga, a že od Val va sor je- vih ča sov tu di zna me ni te ga sve ta. Na ra me pa si je za del tu di križ živ ljenj ske ga tr plje nja in bu ta ro ne le živ ljenj ske te že, am pak tu di pi sa no bu ta ri co nje ne ma-vrič no spre men lji ve bar vi to sti, da je vi de ti ma lo ne tu di kot kak ju nak lju be ga mu No tra njča na Iva na Can kar ja, ne le sta rej ših re a li stov in do ma čij sko re a li stič nih vr - stni kov, ki bi lah ko s sli kar je vim mno go bolj ra ska vim, a do ce la ne i zu met ni če nim je zi kom de jal: »Glej, do mo- vi na, tvoj otrok sem in tvoj tu di osta nem, pa bo di bo ga- ta ali ubo ga, pa naj bom bo gat ali ubog, ker vi dim tu di v tvo ji ubož no sti eno sa mo srč no bo gas tvo in ne u sah- lji vo bo žjo le po to.« Del bo ga to sti, po se bej ti ste, tu di naj bolj dra go ce ne, ki se je ohra ni la v de di šči ni nje go vih po tom cev, je pri- ka za la spo min ska raz sta va na gra du Snež nik, pol na po ni kal ni ških po kra jin, otrok in lju di, ki jim je umet nik pri pa dal in se jim je z naj ve čjo lju bez ni jo raz da jal. Nje- go vo naj ve čje in naj bolj pri stno bo gas tvo pa je v mo či iz ra že ne ga ob ču tja, sa mot no, a sun ko vi to ra sto če ga iz te lju bez ni. Slikarski­bard­notranjske­dežele­ Ob­100­letnici­rojstva­Lojzeta­Perka­­Povzetek Prispevek je posvečen 100-letnici rojstva slikarja Lojzeta Perka, ki je kot umetnik tesno povezan z notranjskim krajinskim ambientom, od koder izhaja, in z notranjskimi ljudmi. Likovno je bil zasidran v domačnost slovenskega realističnega izročila. Glede na to je več kot razumljivo, da je umetnik tako izjemno priljubljen zlasti v domačem notranjskem okolju; s svo-jo neposrednostjo pa je sčasoma doživel izjemno pop-ularnost tudi pri najširših krogih ljubiteljev umetnosti, gotovo tudi zaradi njihove naklonjenosti do slikarstva, izhajajočega iz realizma, ki ga slikarjev čustveni raz-mah preraja in ponotranja, ter do same narave, skozi katere identiteto in spremenljivost razkriva umetnik tudi sebe in s tem po svoje nadaljuje tudi izročilo naših močno priljubljenih impresionistov. 100 th­Anniversary­of­the­Birth­of­Lojze­Perko­ ­ Summary The article is dedicated to Lojze Perko, who was, as an artist, closely connected with the Inner Carniola re-gional ambient, which is where he originates from. As a painter he was embedded in realistic Slovene tradi-tion, thus it is understandable that he gained extreme popularity especially in the local Inner Carniola region. Being very straightforward he eventually became po-pular within wider artistic spheres, who thought highly of his emotional yet realistic paintings presenting art-ist’s internalized love of nature, which served him to unveil and express his feelings and continue the tradi-tion of our greatly appreciated impressionists. 335 V spominMar­ je­ ta­Hu­ mar,­prof.­ Ža­ le­4­a,­Kam­ nik 90­let­ ni­ ca­roj­ stva­­Iva­ na­De­ bev­ ca­­(1919–2003)­–­­slo­ ven­ ske­ ga­Di­ or­ ja Le ta 1970 je re vi ja To va riš za pi sa la:­»Ni­ ka­ kr­ šne­ ga­ dvo­ ma­ni,­da­si­evrop­ ska­ mo­ da­brez­ve­ čjih­pred­ sod­ kov­uti­ ra­pot­na­Slo­ ven­ sko.­ Kak­ šna?­ Iz­ zi­ va­ jo­ ča,­ drz­ na,­ pred­ vsem­ pa­po­ gum­ na.­ Tak­ šna­pri­ ha­ ja­pred­ vsem­ iz­ Men­ gša.«­ Za mlaj šo ge ne ra ci jo, za ka te ro je v glav - nem us tvar jal moj ster Ivan De bevec, so ti stav ki go- to vo ne ra zum lji vi, saj da nes pro da ja jo mo dna obla či la za mla de vse tr go vi ne. Sta rej ši, ki so do ži ve li po voj no obla čil no si vi no, uni for mi ra nost in po ma njka nje, sla- be ma te ri a le, pa se go to vo spo mi nja jo moj stra Iva na De bev ca, pr ve ga po voj ne ga us tvar jal ca jugoslovan ske vi so ke mo de – slo ven ske ga Di or ja. Ivan De bevec se je ro dil le ta 1919 v Pla ni ni v dru ži ni s tre mi otro ki. Oče je bil hla pec in pri lož no stni de la vec, ma ma pa je bi la go spo di nja. Ko je bil star osem let, se je dru ži na »z vso rev šči no, ki je ob se ga la dve sta ri po ste lji in dve cu li sta rih cunj,« 1 kot pra vi Ivan De bevec sam, pre se li la za oče tom v Kam nik. Oče je de lal pri ure ja nju hu do ur ni kov. Za ra di sla be za šči te in oble ke je mo ral go lih nog ho di ti po vo di, za to je osle pel. Otro- ci in star ša so po sta li ob čin ski re ve ži. Ob či na jim je da la pet de set di nar jev ob čin ske pod po re na me sec in knji ži co, ki je po tr je va la, da sme jo be ra či ti po vsej Ju- go sla vi ji. Ko je oče po sed mih le tih umrl, so iz gu bi li tu di to. Ma ti je pra la in či sti la pri bo ga tej ših Kam ni- ča nih. Ob či na je ma te ri vze la naj prej sta rej še ga si na Franca, na to pa še Iva na. Ne kaj ča sa sta do bi va la hra- no v kam ni škem sa mo sta nu, na to pa pri go stil ni čar ju Ša fer ju (pred Že lez nim mo stom, zdaj šnjim Ma is tro vim mo stom). 2 Ta je Iva na dal v uk h kro ja ške mu moj stru Kos tji v Ljub lja no, ki je imel svo jo de lav ni co nas pro ti ho te la Lev. Sta rej ši brat Franc pa se je v Ti ta nu izu čil za klju čav ni čar ja. Ivan De bevec je imel med voj no v Kam ni ku kro ja- ško de lav ni co, do kler ga ni so mo bi li zi ra li v nem ško voj- sko. Po voj ni je le ta 1948 v Kam ni ku pre vzel pro pa dlo kro ja ško de lav ni co in jo hi tro po sta vil na no ge. Ob či na pa ga je po sla la na eno let ni te čaj v Ma ri bor. Tam je pri do bil ve li ko zna nja, hkra ti se mu je od prl po gled v svet. Le ta 1952 je v Kam ni ku z ve li kim uspe hom pri re- dil pr vo mo dno re vi jo, ver jet no pr vo po voj no v takratni Jugoslaviji. Ta uspeh pa obla sti ni bil všeč, saj je bi la mo da ne kaj ka pi ta li stič ne ga, bur žo az ne ga. Moj ster je za to mo ral odi ti iz Kam ni ka – v ser vi sno de lav ni co kra jev ne sku pno sti v Men gšu. Ker je de lav ni ca kma lu pro pa dla, je Ivan De bevec le ta 1966 od prl svo jo de- lav ni co, ka sne je pre i me no va no v bu tik. Že pr vo le to je spet pri pra vil mo dno re vi jo. Tu di ta je uspe la. Sle di le 1 Revija Tovariš, 3. 3. 1970, str. 56. Po članku, ki ga je napisal Niko Lapajne, so povzeti osnovni podatki o Ivanu Debevcu. 2 Stavbo so leta 1941 porušili Nemci (Janko Polec: Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v 200 letih, Kamniški­ zbornik 1955, str. 93).so re vi je v Kam ni ku, Dom ža lah, Tr bov ljah, na Ble du, v Ljub lja ni, Za gre bu, pa tu di v tu ji ni, npr. v Tu ni su. Pri de- lu sta mu po ma ga la tu di sin in hči. Le ta 1970 so od pr li bu ti ka v Dom ža lah in Kam ni ku. Ka ko so na sta ja le De bev če ve kre a ci je? Iz ho di šče so bi le stran ke, ki so si že le le bi ti mo dno oble če ne, ki so že le le kaj pri stne ga, ta ke ga, kar ni ma nih če. Moj- ster je, kot je sam re kel, pre li stal kak šno mo dno re vi- jo, po tem je obli ko val kroj po svo je – kaj do dal ali kaj spre me nil. Ni ko li ni ko pi ral. Dr žal se je mo dnih za po ve- di in jih ople me ni til s svo jo us tvar jal nos tjo. Do kon čno pa je bil mo del obli ko van po po sve tu s hčer ko Met ko in si nom Ja ne zom. Da je bil kon čni iz de lek res po se ben in mo den, so pri po mo gli tu di vr hun ski ma te ri a li, ki jih je na ro čal iz tu ji ne. Mo dne re vi je Iva na De bev ca so po sta le zbi ra li šče slo ven skih es tra dni kov – za ra di mo de, ker je bil moj- ster za ba ven go sti telj in za ra di la stne re kla me. Po go sti gos tje mo dnih re vij so ta ko bi li: Dit ka Ha berl, Bra co Ko ren, Met ka Ši šer nik, Maj da Se pe, El da Vi ler, Eva Sr šen, An drej Ši frer, New Swing Quartet in dru gi. Ve li- ko krat sta jih povezovali Metka Šišernik in Na ta ša Do- lenc, pe li pa so naj bolj zna ni pev ci slo ven ske za bav ne glas be. Ivan De bevec je obla čil šte vil ne zna ne pev ce in glas be ni ke: Te re zo Ke so vi ja, Ljup ko Di mi trov sko, Ivi co Šer fe zi ja in dru ge. Ivan De bevec ni bil sa mo mo dni kre a tor, am pak tu- di odli čen or ga ni za tor. Za svo je mo dne re vi je je iz šo- lal sku pi no manekenov: 2 mo ška in 10 de klet. Ti so pred stav lja li nje go vo mo do po vsej takratni Jugoslaviji. Naj bolj zna na sta bi la Rok La san in Zo ri ca Pe sek. Za ve čjo po pu lar nost De bev če vih mo de lov pa je po skr bel fo to graf Sta ne Jer ko. Ivan­Debevec­v­Domžalah­2001 336V spomin 337 V spomin Uve ljav lje nost slo ven ske ga Di or ja ka že tu di so de lo- va nje v fil mu Ma ška ra da, za ka te re ga je us tva ril ko stu- me. Moj ster De bevec ver jet no ni ko li ni po za bil, ka ko tež ko je pre ži vel svo je otroš tvo, za to je iz ku pi ček od mo dnih re vij po go sto dal za raz lič ne hu ma ni tar ne na- me ne: za On ko lo ški in šti tut Ljubljana, po moč žr tvam voj ne na Hr va škem ... Moj stra Iva na De bev ca se nje go vi so de lav ci in ob- ču do val ci ra di spo mi nja jo kot iz jem ne ga člo ve ka in us- tvar jal ca. Jo ži ca Bro da rič: »Ko­sem­se­pred­kak­ šni­ mi­ tri­ najst­ i­ mi­ le­ ti­s­te­ le­ vi­ zij­ sko­eki­ po­od­ pra­ vi­ la­ na­sne­ ma­ nje­ pri­ spev­ ka­ o­mo­ dnem­kre­ a­ tor­ ju­ g.­Iva­ nu­De­ bev­ cu­ za­od­ da­ jo­Trend,­ni­ sem­na­ tan­ čno­ ve­ de­ la,­kaj­naj­pri­ ča­ ku­ jem.­ Pre­ pri­ ča­ na­ sem­bi­ la,­da­bo­go­ spod­De­ be­ vec­ pred­ vsem­ no­ stal­ gič­ no­obu­ jal­spo­ mi­ ne.­ To­ da­kljub­svo­ jim­poz­ nim­le­ tom­je­ bil­še­v­pol­ nem­de­ lov­ nem­ za­ no­ su.­V­nje­ go­ vem­ ate­ lje­ ju­je­bi­ lo­še­ve­ li­ ko­na­pol­iz­ de­ la­ nih­ obla­ čil­za­nje­ go­ ve­ stran­ ke,­ pri­ prav­ lje­ nih­ za­po­ mer­ ja­ nje.­ Tu­ di­si­ cer­je­bil­ pro­ stor­pre­ poln­obla­ čil­iz­nje­ go­ ve­ ga­ zla­ te­ ga­ob­ dob­ ja,­ ki­jih­je­si­ ste­ ma­ tič­ no­ hra­ nil.­Obe­ še­ ne­ so­bi­ le­vse­ pov­ sod,­na­obe­ šal­ ni­ kih,­ na­ste­ nah­in­na­lut­ kah.­Go­ spod­ De­ be­ vec­ se­je­sko­ raj­o­vsa­ ki­od­njih­ži­ va­ hno­raz­ go­ vo­ ril.­ Vsa­ ka­oble­ ka­je­ime­ la­svo­ jo­zgod­ bo,­za­vsa­ ko­je­ve­ del,­ kdo­jo­je­no­ sil,­ob­kak­ šni­pri­ lož­ no­ sti­ jo­je­no­ sil­in­ka­ te­ re­ anek­ do­ te­ sto­ ji­ jo­za­njo.­Ta­ koj­mi­je­po­ sta­ lo­ja­ sno,­da­ imam­opra­ vi­ ti­z­ve­ li­ ko­ose­ bnos­ tjo.­ Ivan­De­ be­ vec­ je­pr­ vi­ pra­ vi­slo­ ven­ ski­ po­ voj­ ni­mo­ dni­obli­ ko­ va­ lec­ z­ime­ nom,­ ki­je­bi­ lo­bla­ gov­ na­ znam­ ka,­ in­to­v­ča­ su,­ko­dru­ žbe­ no­oko­ lje­to­ vr­ stne­ mu­ iz­ po­ stav­ lja­ nju­ in­ di­ vi­ du­ al­ no­ sti­ ni­bi­ lo­ na­ klo­ nje­ no.­ G.­De­ be­ vec­ je­bil­v­ti­ stih­ča­ sih­edi­ ni­na­ slov,­ka­ mor­so­se­lah­ ko­za­ te­ kle­žen­ ske,­če­so­že­ le­ le­ iz­ gle­ da­ ti­za­ res­gla­ mu­ roz­ no.­ In­to­je­ve­ lja­ lo­ne­sa­ mo­za­ Slo­ ve­ ni­ jo,­ am­ pak­za­ce­ lot­ no­Ju­ go­ sla­ vi­ jo.­ Z­vi­ di­ ka­zgo­ do­ vi­ ne­slo­ ven­ ske­ mo­ de­je­De­ be­ vec­ vse­ ka­ kor­ iz­ jem­ no­ po­ mem­ bna­ epi­ zo­ da.­ In­kot­us­ tvar­ ja­ lec­ bi­si­ab­ so­ lut­ no­ za­ slu­ žil­stro­ kov­ no­ obrav­ na­ vo­ in­pre­ zen­ ta­ ci­ jo­ v­kak­ šni­ us­ trez­ ni­mu­ zej­ ski­usta­ no­ vi.«­ El da Vi ler: »Spo­ mi­ ni­ nanj­so­mi­ze­ lo­pri­ jet­ ni.­Kot­člo­ vek­je­bil­ ve­ dno­do­ bre­vo­ lje,­na­ sme­ jan­ in­ze­ lo­du­ ho­ vit.­Spo­ mi­ njal­me­je­na­ve­ li­ ke­ ga­ko­ mi­ ka­Char­ li­ ja­Cha­ pli­ na.­ Ko­sem­ga­ne­ koč­vpra­ ša­ la,­ ali­bi­mi­ukro­ jil­ko­ stim,­ ki­sem­ga­na­ to­sa­ ma­se­ ši­ la,­je­to­ra­ de­vo­ lje­sto­ ril,­ta­ koj,­brez­ po­ goj­ no.­ Se­ šil­mi­je­tu­ di­kak­ šen­do­ ber­'gvant',­ in­to­brez­ plač­ no.­ Na­ to­sva­se­zme­ ni­ la­za­kom­ pen­ za­ ci­ jo­ –­za­na­ stop­na­mo­ dni­re­ vi­ ji,­ki­jih­je­pri­ re­ jal­v­Kam­ ni­ ku­ ali­Men­ gšu. Rad­je­ši­ val­za­žen­ ske,­ki­so­oble­ ke­zna­ le­no­ si­ ti.­Ta­ ko­je­svoj­iz­ de­ lek­tu­ di­ze­ lo­rad­opa­ zo­ val.­ S­po­ koj­ nim­ so­ pro­ gom­ An­ to­ nom­ Dež­ ma­ nom­ sva­ga­ več­ krat­ra­ da­obi­ ska­ la­ in­se­v­nje­ go­ vi­dru­ žbi­do­solz­ ve­ li­ ko­ krat­ na­ sme­ ja­ la­ nje­ go­ vim­ ša­ lam.­Ko­sva­pri­ šla­na­ obisk,­je­hi­ tro­opu­ stil­svo­ je­de­ lo­in­naju­po­ va­ bil­na­ka­ vi­ co­v­so­ sed­ nji­bar­ ček.­Na­nje­ go­ vi­mo­ dni­re­ vi­ ji,­ko­sem­ bi­ la­za­na­ stop­v­ča­ su­kar­ ne­ va­ la­ oble­ če­ na­ v­in­ di­ jan­ ko,­ mi­je­ne­ na­ do­ ma­ pre­ ne­ hal­ de­ lo­ va­ ti­mi­ kro­ fon.­ Pe­ la­sem­ na­ prej,­kot­da­se­ni­nič­zgo­ di­ lo,­pu­ bli­ ka­pa­mi­je­na­ me­ ni­ la­mo­ čan­aplavz.­Po­kon­ ča­ ni­pe­ smi­Val­na­va­ lu­spi,­ki­je­za­ do­ ne­ la­ po­dvo­ ra­ ni­brez­oz­ vo­ če­ nja,­ je­bil­moj­ ster­ De­ bevec­ ze­ lo­nav­ du­ šen.­ Še­da­ nes­se­ga­ži­ vo­spo­ mi­ njam,­ka­ ko­je­bil­po­ no­ sen­na­ me.­ Rad­je­imel­glas­ bo,­pet­ je,­mo­ dne­re­ vi­ je,­šov­in­nas­ ploh­vse­le­ po,­sta­ ro­in­mla­ do.­Nje­ go­ vo­ nav­ du­ še­ nje­ nad­vsem­tem­naj­ lep­ še­ opi­ šem­z­nje­ go­ vi­ mi­ be­ se­ da­ mi:­ ‘To­bo­pa­za­ žga­ lo.’­ Vsi­smo­ga­ime­ li­re­ snič­ no­ra­ di.«­ Sta ne Jer ko: »V­poz­ nih­60.­le­ tih­sem­že­so­ de­ lo­ val­ kot­mo­ dni­fo­ to­ graf­na­mo­ dnih­re­ vi­ jah,­ki­jih­je­pri­ re­ jal­zna­ ni­mo­ dni­ kro­ jač­iz­Men­ gša­g.­Ivan­De­ bevec.­ Te­fo­ to­ gra­ fi­ je­ so­na­ sta­ ja­ le­še­v­le­ tih­1970–1980.­ Mo­ dne­re­ vi­ je­g.­De­ bev­ ca­ in­nje­ go­ vi­uni­ kat­ ni­mo­ dni­ iz­ del­ ki­oz.­obla­ či­ la­so­nav­ du­ še­ va­ li­ pu­ bli­ ko­s­svo­ jo­iz­ vir­ nos­ tjo.« Zo ri ca Pe sek: »Mo­ dne­ ga­ kre­ a­ tor­ ja­ g.­Iva­ na­De­ bev­ ca­ sem­spoz­ na­ la­v­Men­ gšu,­ ka­ mor­me­je­po­ va­ bil,­da­bi­kot­ma­ ne­ ken­ ka­na­ sto­ pa­ la­na­nje­ go­ vih­mo­ dnih­re­ vi­ jah. Nje­ go­ vo­ rast­v­mo­ di­in­nje­ go­ vih­ kre­ a­ ci­ jah­ sem­ sprem­ lja­ la­ več­kot­dvaj­ set­let.­Kjer­ ko­ li­smo­ime­ li­mo­ dne­re­ vi­ je­s­pri­ ka­ zom­ nje­ go­ vih­kre­ a­ cij,­pa­naj­je­bi­ lo­to­ ve­ li­ ko­me­ sto­z­ve­ li­ ko­dvo­ ra­ no­ ali­pa­ma­ njše­me­ ste­ ce­ z­ne­ ko­ li­ ko­ ma­ njšo­dvo­ ra­ no,­ so­nas­po­vsa­ kem­iz­ ho­ du­ na­mo­ dno­pi­ sto­sprem­ lja­ li­ z­buč­ nim­aplav­ zom.­ Nje­ go­ vi­ mo­ de­ li­so­bi­ li­uni­ kat­ ni,­ kot­je­bil­Ivan­sam­kot­člo­ vek.­ Ivan­Debevec­po­modni­reviji­1973­v­Malograjskem­ dvoru­v­Kamniku.­ Ob­njem­stojita­Elda­Viler­in­Marjana­Deržaj,­zadaj­Braco­ Koren.­Za­mizo­sedi­arhitekt­Bojan­Schlegel.Manekena­ Zorica­Pesek­in­Rok­Lasan­na­modni­reviji­na­ Bledu­leta­1976Metka,­hči­mojstra­Debevca,­ in­manekenka­ v­butiku­v­Kam­ niku­pri­pomerjanju­obleke­leta­1971 Mojster­Ivan­Debevec­ in­Tereza­Kesovija­leta­1976.­Pevka­ nosi­mojstrovo­kreacijo. 338V spomin Bil­je­ne­ kaj­po­ se­ bne­ ga.­ Bil­je­iz­ re­ dno­to­ pel­in­pri­ ja­ zen­ člo­ vek­in­vse­to­se­je­tu­ di­iz­ ra­ ža­ lo­na­nje­ go­ vih­ mo­ dnih­ iz­ del­ kih.­Kot­ma­ ne­ ken­ ka­ sem­ve­ dno­z­ve­ se­ ljem­ pred­ stav­ lja­ la­ nje­ go­ vo­mo­ dno­in­iz­ re­ dno­do­ mi­ sel­ no­ kre­ a­ ci­ jo,­pre­ se­ ne­ čal­ je­s­svo­ jo­iz­ vir­ nos­ tjo­ –­ta­ ko­me­ ne­kot­ pu­ bli­ ko­in­tu­ di­vse­mo­ dne­kri­ ti­ ke.­ Poz­ na­ val­ ci­ mo­ de­so­ga­več­ krat­ime­ no­ va­ li­ slo­ ven­ ski­ Di­ or­in­me­ nim,­da­si­je­to­pri­ mer­ ja­ vo­tu­ di­za­ slu­ žil.« Ivan De bevec je vso svo jo za pu šči no od dal v hram- bo mu ze ju v Men gšu. Upaj mo, da bo raz sta va o pr vem slo ven skem mo dnem us tvar jal cu kma lu od pr ta za jav - nost. 90­let­ ni­ ca­roj­ stva­Iva­ na­De­ bev­ ca­(1919–2003)­–­ slo­ ven­ ske­ ga­Di­ or­ ja­­Pov­ ze­ tek Pri spe vek pred stav lja Iva na De bev ca, kro ja ča in mo dne ga kre a tor ja, ki je v si vi ni po voj ne ga obla če nja uspel uve lja vi ti mo dno obli ko va nje obla čil. Pri kre i ra- nju mu je bi la vzor evrop ska vi so ka mo da. Pri re jal je mo dne re vi je v Slo ve ni ji in Ju go sla vi ji. Obla čil je na va- dne lju di in naj bolj zna ne ju go slo van ske es tra dni ke: El do Vi ler, Ljup ko Di mi trov sko, Ivi co Šer fe zi ja, Te re zo Ke so vi jo in dru ge.90th­Birth­Anniversary­of­Ivan­De­ bevec­­ (1919­2003)­–­the­Slo­ ve­ ni­ an­Di­ or Summary The pa per is a pre sen ta ti on of Ivan De bevec, a ta i- lor and fas hi on de sig ner, who, de spi te the greyness of post war clot hing, ma na ged to put the fas hi on de sign in to ef fect. His cre a ti ons were in spi red by Eu ro pe an high fas hi on. He sta ged nu me ro us fas hi on shows in Slo ve nia and for mer Yugoslavia and dres sed com mon pe o ple as well as fa mo us Yugoslavian en ter ta i ners such as El da Vi ler, Ljup ka Di mi trov ska, Ivi ca Šer fe zi, Te re za Ke so vi ja and many ot hers. Vi ri ŠKER LEP, Ja nez, 2003: In me mo ri am mo dne mu kre a tor ju Iva nu De bev cu, ča stne mu ku sto su Mu ze ja Men geš. Men­ gšan. 31. JER KO, Sta ne, 2008: Ivan De bevec. Lady.­33. LA PAJ NE, Ni ko, 1970: Vi so ka mo da iz Men gša. To­ va­ riš.­56–62. Pri spe vek Jo ži ce Bro da rič v od da ji Trend.­RTV Slo ve ni ja 2003.Fotograf­Stane­Jerko­z­manekenkami­ po­reviji­v­Mengšu­leta­ 1969Pevec­Ivica­Šerfezi­in­mojster­Debevec­ pri­pomerjanju­ ob­ leke­leta­1980 339 V spominMa­ rin­ ka­Mo­ šnik­ Go­ li­ ce­14­e,­La­ ze­v­Tu­ hi­ nju To­ maž­Hu­ mar­­(1969–2009) 40-let ni To maž Hu mar, kam ni ški al pi nist sve tov ne- ga slo ve sa, al pi ni stič ni inš truk tor in gor ski re še va lec, oče 13-let ne ga To mi ja in 17-let ne Ur ške, je svoj dru gi dom na šel v Hi ma la ji, med be li mi vr ša ci naj vi šjih vr hov sve ta. Rad jo je imel in Hi ma la ja nje ga; spre je la ga je v svo je be lo na ro čje. Za ve dno. Nje go vo po slan stvo na zem lji se je kon ča lo na se dem ti soč a ku Lan gtang Li- run gu (7227 m). Tež ko po ško do van se je 10. no vem bra 2009 do pol- dan s sla bot nim gla som še zad njič ja vil šer pi v baz ni ta bor: »Ja­ gat,­ to­je­mo­ je­zad­ nje­…« Ne pal cem so na po- moč pri hi te li švi car ski re še val ci, ki so To ma ža v so bo- to, 14. no vem bra 2009, s po mo čjo he li kop ter ja na šli na vi ši ni 5600 m. Žal, pre poz no ... Kdo je bil To maž Hu mar? To maž se je ro dil 18. fe bru ar ja 1969. S star ši in mlaj ši ma bra to ma Ma te jem in Mar ja nom je odra ščal v Kam ni ku, v na ro čju pla nin. V svo ji knji gi Ni­ne­ mo­ go­ čih­po­ ti je za pi sal: »Ne­vem­na­ tan­ čno,­ kdaj­sem­pr­ vič­ za­ sli­ šal­klic­go­ ra.­Mi­ slim­pa,­da­že­v­ra­ ni­mla­ do­ sti,­ le­ da­ta­ krat­še­ni­ sem­bil­pri­ prav­ ljen­ nanj.­Ko­se­je­v­me­ ni­ na­ bra­ lo­za­ do­ sti­ne­ mi­ ra,­sem­se­kar­na­ en­ krat­ zna­ šel­z­ bi­ ci­ klom­ ob­vzno­ žju­do­ ma­ čih­ go­ ra.­Kam­ ni­ ška­ Bis­ tri­ ca­ je­bi­ la­ta­ krat­moj­dru­ gi­dom­…­In­po­ tem­so­se­ogla­ si­ le­ tu­ di­ste­ ne.­Spr­ va­si­ cer­ti­ ho,­pa­ven­ dar­…­Ste­ ne­po­ ve­ do­več­…« Z al pi ni zmom se je za čel ukvar ja ti pri 18 le tih, kar sam. Pr ve al pi ni stič ne ko ra ke je na re dil s pri ja te ljem Bo ja nom Pol la kom - Boj čem. Ta ga je ne koč pre vi dno opo zo ril: »Pa­ zi,­ da­ti­stva­ ri­ne­po­ sta­ ne­ jo­ pre­ lah­ ke!« Za- čel se je za ve da ti, da je tre ba v živ lje nju vse na tan čno pre mi sli ti. Na vr sto je pri šla dru ži na, pa bra nje knjig o bi o e ner gi ji, ki taj ski me di ci ni, pre hra ni, fi lo zo fi ji živ lje- nja, po slan stvu … Le ta 1994 ga je pri ja telj nav du šil za vo de nje al pi ni- stič ne šo le in al pi ni zem ga je »zas tru pil«, od ta krat je šla nje go va al pi ni stič na pot str mo nav zgor. Če prav je sam »pre sko čil« Ju lij ske Al pe in je prav za prav iz kam- ni ških hri bov po le tel na rav nost v Hi ma la jo, je po go sto po u dar jal, da je pri tem imel ve li ko sre če, da no sti in iz re dne uči te lje al pi ni zma, si cer pa je me nil, da se je vsa ke stva ri tre ba lo ti ti po pi ra mi dal nem si ste mu. Vr hun ski al pi nist V svo jem živ lje nju je opra vil prek 1500 vzpo nov v do ma čih in tu jih go rah, med nji mi je več kot 70 pr - ven stve nih, vsak med nji mi pa ne kaj ne po nov lji ve ga, edin stve ne ga, na me ji mo go če ga. Je se ni 1994 se je s Sta ne tom Be la kom - Šra u fom pov zpel na 6986 m vi so ki Ga neš V. To je bi lo za »muc­ ka­z­do­ bro­na­ bru­ še­ ni­ mi­ krem­ plji«, ka kor ga je ta krat ime no val Šra uf, pr vo sre ča nje s Hi ma la jo. Spo mla di 1995 je osvo jil 8091 m vi so ko A na pur no I; spo mla di 1996 je z Va njo Fur la nom v alp skem sti lu pre ple zal sve to go ro šerp – Ama Da blam (6828 m), je se ni iste ga le ta je opra vil so lo vzpon na Bobaje (6808 m). Je sen le ta 1997 zaz na mu je jo vzpo ni na Lo bu če East (6119 m), Pu mo ri (7165 m) in, eden naj te žjih, vzpon na Nup- tse (7742 m) z Ja ne zom Je gli čem - Jo ha nom, ki ga je z vr ha od pi hnil ve ter in To maž je sam, brez pri ja te lja se- sto pil v ba zo. Iz gu ba do bre ga pri ja te lja ga je zaz na mo- va la za vse živ lje nje – upal je, da ga bo ne koč na šel:­ »Kam­ nov­ v­Hi­ ma­ la­ ji­ je­ve­ li­ ko.­Ostal­pa­je­ne­ po­ pi­ san­ list­pa­ pir­ ja­v­mo­ ji­gla­ vi,­ostal­je­ka­ men,­na­ka­ te­ re­ ga­ še­ni­za­ pi­ sa­ no­ ime.­Ta­ ko­bo,­do­ kler­ga­ne­naj­ dem­in­ po­ ko­ pljem­…« »Nor, ven dar ne ne u men!« Ok to bra 1998 sle di so lo vzpon po ko pni ska li 1300 m vi so ke ga gra nit ne ga zi du El Ca pi tan v Ame ri ki. Od 25. ok to bra do 4. no vem bra 1999 je pre ple zal osred- nji del juž ne ste ne 8167 m vi so ke ga Da u la gi ri ja. Ko je Eli za beth Hawley, kro ni stka in odlič na poz na val ka al pi ni zma iz Ka tman du ja, pred od ho dom na go ro sli- ša la nje gov po dro bni na črt vzpo na, je re kla: »On­je­nor,­ ven­ dar­ni­ne­ u­ men­...«­Stro kov nja ki so na mreč na po ve- do va li, da te str me, po ne kod ce lo pre vi sne ste ne, ki jo ime nu je jo tu di ob mo čje smr ti, v 20. sto le tju ne mo re nih če pre ma ga ti. To ma žu Hu mar ju je po de vet dnev ni kal va ri ji vzpo na in po dveh dneh se sto pa nja uspel ple- zal ni vr hu nec ti soč le tja. O svo ji tež ki, a pa met ni odlo či tvi za se stop tik pod vr hom mi je To maž v in ter vju ju za re vi jo Na­ ša­luč de- cem bra 1999 po ve dal: »Bi­ vak­na­8000­me­ trih­je­bil­ no­ va­pre­ lom­ ni­ ca.­ Pre­ bi­ ta­noč­v­snež­ ni­luk­ nji­brez­šo­ to­ ra­je­po­ me­ ni­ la­ tu­ di­kon­ čno­odlo­ či­ tev,­ grem­na­vrh­ Tomaž­Humar.­Foto:­arhiv­Aleksander­Sarnavsky. 340V spomin 341 V spomin ali­ne.­Ra­ ču­ nal­sem­na­vrh­in­sem­na­Ja­ pon­ skem­ gre­ be­ nu­pu­ stil­vso­od­ več­ no­ opre­ mo.­ Ves­čas­sem­bil­na­ zve­ zi­z­ba­ zo,­od­ko­ der­sta­mi­Go­ razd­in­Sti­ pe­bra­ la­ elek­ tron­ sko­ poš­ to,­mi­vr­ te­ la­glas­ bo­Adi­ ja­Smo­ lar­ ja­ in­ Vla­ da­Kre­ sli­ na­ in­me­ta­ ko­ohra­ nja­ la­ pri­živ­ lje­ nju.­ Po­ sa­ te­ lit­ skem­ te­ le­ fo­ nu­ sem­se­po­ ve­ zal­z­dru­ ži­ no.­Že­ na­ Ser­ ge­ ja­mi­je­re­ kla:­‘Ste­ na­je­pre­ ple­ za­ na,­ cilj­je­do­ se­ žen.’­Tri­ let­ ni­To­ mi­mi­re­ če,­da­bo­šel­na­avi­ on­in­me­bo­ snel­z­go­ re,­da­me­ne­bo­več­gle­ dal­na­ra­ ču­ nal­ ni­ ku.­ Vre­ me­je­vse­slab­ še.­To­ mi­ jev­če­ ve­ ljček­ na­na­ hrb­ tni­ ku­…­Še­sem­ra­ zmiš­ ljal,­ ko­mi­je­On­po­ slal­ned­ vom­ no­ spo­ ro­ či­ lo,­ da­se­z­vr­ ha­ne­bom­vr­ nil.­Da­ u­ la­mi­spo­ ro­ ča,­da­me­bo­spu­ sti­ la­na­vrh,­z­nje­ ga­ne­več.­Po­ da­ ri­ la­ mi­je­slad­ kost­ ste­ ne,­ne­pa­tu­ di­zma­ go­ sla­ vja­ vr­ ha.­Do­ se­ gel­sem­rob­ste­ ne,­se­odlo­ čal­kam:­gor,­dol,­gle­ dal­ sli­ ko­dru­ ži­ ne.­Na­sli­ ki­sem­ne­ ka­ ko­ne­ ja­ sno­opa­ zil,­da­ moj­sin­To­ mi­s­pr­ stom­ka­ že:­pri­ di­dol­...­Ko­ nec­ugi­ banj.­ Odlo­ čil­sem­se­za­živ­ lje­ nje­in­za­ čel­se­ sto­ pa­ ti­ na­se­ ver­ no­stran­go­ re.«­ Ta vzpon za pi še To ma ža Hu mar ja med naj ve čja al- pi ni stič na ime na na sve tu. Ob vr ni tvi na br ni ško le ta- li šče ga pri ča ka ve li ka mno ži ca lju di. Ti ro lec Re in hold Mes sner, ki je pr vi na sve tu osvo jil vseh 14 osem ti so- ča kov in ve lja za al fo in ome go al pi ni zma, je ta krat de- jal: »Pri­ šel­ sem­če­ sti­ tat­To­ ma­ žu­za­ve­ li­ ki­vzpon.­Smer,­ ki­jo­je­pre­ ple­ zal,­ je­ču­ do­ vi­ ta,­ tež­ ka­in­ne­ var­ na,­ pred­ vsem­pa­je­po­ mem­ bno,­ da­se­je­To­ maž­vr­ nil­z­go­ re­živ.­ Pr­ ven­ stve­ ni­ vzpon­To­ ma­ ža­Hu­ mar­ ja­ v­alp­ skem­ slo­ gu,­ brez­upo­ ra­ be­ do­ dat­ ne­ ga­ ki­ si­ ka,­fik­ snih­vr­ vi,­po­ stav­ lja­ nja­ta­ bo­ rov,­v­enem­za­ ma­ hu­od­dna­do­vr­ ha­po­osred­ njem­de­ lu­juž­ ne­ste­ ne­Da­ u­ la­ gi­ ri­ ja,­ je­naj­ ve­ čje­ de­ ja­ nje­ so­ do­ bne­ ga­ al­ pi­ ni­ zma.­ Če­bi­bil­dvaj­ set­let­mlaj­ ši,­bi­ To­ ma­ žu­za­ vi­ dal,­ker­sem­prav­to­ li­ ko­sta­ rej­ ši,­ga­spre­ je­ mam­z­nav­ du­ še­ njem­in­odo­ bra­ va­ njem.« tve no več, če je sam. S tež ki mi so lo vzpo ni, s svo jim na či nom ra zmiš lja nja je pre mi kal me je v ste nah in gla- vah. Al pi ni zem je pri bli žal lju dem na kav ču v dnev ni so bi, saj smo nje go ve od pra ve lah ko sprem lja li pre ko ra ču nal ni ka ali TV-za slo nov. S tem si je na ko pal ve li ko so vraž ni kov, češ da išče le me dij sko po zor nost. Že le ta 2002 sle di vzpon na Ši ša Pan gmo (8046 m), ma ja 2003 se ne u spe šno spo pa de z mo goč no ste- no Nan ga Par bat (8125 m), de cem bra 2003 pre ple za Aconca guo (6960 m), sle di po skus na 7464 m vi sok Jan nu, apri la 2005 osvo ji Cho lat se (6440 m), ju li ja 2005 ga zno va po kli če Nan ga Par bat (8125), naj za- ho dnej ši hi ma laj ski vrh, lo čen od osta le ga go ro vja, de- veta naj vi šja go ra na sve tu. Hu mar je iz bral še ne pre ple za no osred njo smer, ki je ena naj ve čjih te žav so do bne ga al pi ni zma. S svo ji mi 4700 me tri vi ši ne ve lja za naj vi šjo ste no na pla ne tu, ob dej stvu, da gre za te hnič no iz re dno za htev no, lo gi- stič no in ori en ta cij sko za ple te no ter ne na zad nje ze lo ne var no ste no. Za ra di ne u spe šne akli ma ti za ci je le ta 2003 se 1. av gu sta 2005 spet po da v Ru pal sko ste no. Po dveh dneh se za ra di moč ne ga sne že nja znaj de v »le de ni ški mi še lov ki«. Po šest ih dneh, ki jih je ne mo- čen pre bil v Ru pal ski ste ni hi ma laj ske ga osem ti soč a- ka, ga je re šil he li kop ter pa ki stan ske voj ske. Od ta krat da lje se je v ste no ve dno po da jal sam. Le- ta 2007 je po nov no stal na Ana pur ni, zad nja od pra va no vem bra 2009 se je za ve dno kon ča la na go ri Lang- tang Li rung. Pre iz kuš nje so ga pre ka li le Bil je zvest svo ji za čr ta ni po ti. Vča sih kon tro ver zen, a poš ten, po kon čen, od prt in op ti mi sti čen člo vek. Bil je člo vek is kri ve ga du ha, pa met nih mi sli, ki jih je sam ime no val »bri hto li«. Po gre ša li bo mo nje gov smeh, nje- gov stisk ro ke. Spo mi nja li pa se bo mo nje go ve vztraj- no sti in zgle da, ka ko se pre na ša jo živ ljenj ske pre iz kuš- nje. Iz vsa ke je vstal še moč nej ši. In teh ni bi lo ma lo. »Po­Nup­ tse­ ju,­ ko­sem­iz­ gu­ bil­pri­ ja­ te­ lja­ Ja­ ne­ za­Je­ gli­ ča,­ko­sem­bil­se­ dem­me­ se­ cev­ v­bol­ ni­ ci,­me­je­ze­ lo­ pre­ ga­ nja­ la­ Ja­ ne­ zo­ va­ smrt.­Ne­ ka­ te­ ri­ so­že­mi­ sli­ li,­da­ je­z­me­ noj­ko­ nec.­To­ da­z­moč­ no­vo­ ljo­sem­se­po­ bral­ in­pre­ hod­iz­nič,­iz­mi­ nu­ sa,­na­ zaj­v­al­ pi­ ni­ zem­ je­uspel.­ Fi­ zič­ no­sem­zmo­ žen­na­ re­ di­ ti­mar­ si­ kaj.­ Ve­ li­ ko­ krat­ sam­ ne­ra­ zu­ mem,­ ka­ ko­zmo­ rem.­ Ne­ ka­ te­ ri­ pra­ vi­ jo,­da­imam­ več­živ­ ljenj,­da­že­vsa­ ka­ži­ val­crk­ ne,­Hu­ mar­pa­še­kar­ vle­ če­...« je pri po ve do val. Za ve dal se je, da mo ra ne kaj na re di ti za dru ži no. Z ve li kim ve se ljem se je lo til grad nje hi še. A zgo di la se je ne sre ča … Le ta 2001 je v ne do gra je ni hi ši sko zi od pr ti- no za sto pni ce vzvrat no pa del v klet, si po lo mil obe no- gi. Zdrav ni ki so mu re kli, naj na ple za nje kar po za bi, da bo do kon ca živ lje nja na in va lid skem vo zič ku. To maž se ni vdal. Po de set ih ope ra ci jah, po me se cih bi va nja v bol ni šni cah in zdra vi li ščih se je iz ka za lo, da bo še ho- dil, pa če prav je de sna no ga ne kaj centimetrov kraj ša in le vi gle ženj del no ne gib ljiv. Spo mi njam se na ji ne ga sre ča nja v zdra vi li šču La ško. Se de li smo v ka var ni, ko je za gle dal znan ca. Ne vem ka ko, ven dar ga je z ro ka- mi, se deč na vo zič ku, dvig nil kvi šku in ga v zra ku pre- sta vil v dru go smer … Sme je mi je de jal, naj te ga sa ma ni kar ne po sku šam! Ta krat si je že lel, da bi bil kon čno do ma … Če prav na ro bu pre ži ve tja. Z ne člo ve ško moč- jo je po ga njal svoj vo zi ček pro ti hri bom. Ve del je, da zmo re. Ve del je, da bo pri šel dan, ko bo spet ple zal … Iz gu bil je ve li ko so ple zal cev. V svo ji knji gi se spra- šu je: »Kdaj­ bo­prst­uso­ de­po­ ka­ zal­na­ me?« Ob smr ti Množica­na­slovesnosti­v­Kamniški­Bistrici.­Foto:­Nina­Klisarič. Slovesnosti­ v­Kamniški­ Bistrici­sta­se­udeležila­ tudi­častni­konzul­Nepala­Aswin­K.­Shresta­in­Tomažev­dolgoletni­ soplezalec­ in­ prijatelj­hrvaški­alpinist­Stipe­Božić.­Tudi­njemu­je­bil­ob­izgubi­sina­Tomaž­v­veliko­oporo­...­Foto:­Nina­Klisarič. Spre jem v ro dnem Kam ni ku Ta krat, pred do bri mi de set i mi le ti, 11. no vem bra 1999, so To ma žu Hu mar ju v Kam ni ku pri pra vi li ve li- ča sten spre jem. »Goz­ dni­ Jo­ ža,­do­ bro­ do­ šel­ do­ ma!« ga je ob pri ho du poz dra vi la zbra na mno ži ca, on pa je s si nom To mi jem v na ro čju in s ši ro kim na sme hom na obra zu odz drav ljal lju dem. Nje gov stisk ro ke, poln živ - lje nja, me je kar pre sta vil … Ta ko le mi je o spre je mu pri po ve do val ka sne je: »Spre­ jem­v­Kam­ ni­ ku­ –­ne­vem,­če­je­v­Kam­ ni­ ku­ že­kdaj­kak­ šne­ ga­člo­ ve­ ka­pri­ ča­ ka­ la­ tak­ šna­mno­ ži­ ca.­ Sre­ čen­sem,­ da­sem­lah­ ko­pri­ po­ mo­ gel­ k­te­ mu,­da­se­je­slo­ ven­ ski­ al­ pi­ ni­ zem­ pri­ bli­ žal­sve­ tu.­Kar­pa­se­ti­ če­pri­ ho­ da­Re­ in­ hol­ da­Mes­ sner­ ja,­ sem­ga­bil­is­ kre­ no­ve­ sel.­Slo­ ven­ ci­ smo­pač­ta­ ki,­da­ze­ lo­ne­ ra­ di­priz­ na­ mo­ la­ stne­do­ sež­ ke,­ do­ kler­jih­ne­priz­ na­tu­ di­tu­ ji­ na.­Pri­ hod­Mes­ sner­ ja­ je­bil­ po­ tr­ di­ tev­ mo­ je­ ga­vzpo­ na.­Ne­ voš­ člji­ vost­ pa­je­sploh­slo­ ven­ ski­na­ ro­ dni­šport,­če­ prav­je­bi­ lo­te­ ga­to­ krat­manj­in­ so­moj­vzpon­z­re­ snič­ no­ skrb­ jo­in­za­ ni­ ma­ njem­ sprem­ lja­ le­tu­ di­mam­ ce,­ki­si­ cer­le­pre­ bi­ ra­ jo­ fi­ žol­in­ho­ di­ jo­v­ cer­ kev.­Ve­ li­ ko­pod­ po­ re­ sem­do­ bil­po­elek­ tron­ ski­ poš­ ti­ in­za­ to­re­ snič­ no­ is­ kre­ na­hva­ la­vsem,­ki­ste­bi­ li­z­ma­ no,­ dr­ ža­ li­pe­ sti,­mi­ sli­ li­na­ me­in­mo­ li­ li­za­ me.« Kam na prej? Po tem ve li kem uspe hu se je To maž spra še val:­ »Kam­na­ prej?« Sku pni ime no va lec vseh nje go vih od- prav, ve li kih zgodb in strem ljenj je bil klic ste ne. V živ - lje nju je ve li ko bral in že kma lu spoz nal, da ne po tre- bu je no be nih pra vil igre, ki bi ga ome je va la. Pred vsem za ho dna ste na Nup tse ja in juž na ste na Da u la gi ri ja sta mu pri ne sli spoz na nje, da lah ko po teg ne iz se be bis- 342V spomin 343 V spomin pri ja te lja Ma te ja Mo šni ka (An di, Pe ru 2004) je za pi sal: »Jo­ kal­sem­za­ve­ li­ ko­al­ pi­ ni­ sti­in­so­ ple­ zal­ ci.­ Za­Ma­ te­ jem­ sem­tu­ lil­…­Bil­je­pre­ do­ ber­ za­ta­svet,­za­ to­ga­je­On­vzel­ k­se­ bi­…« Za pr vi no vem ber, praz nik vseh sve tih, sta s si nom To mi jem obi ska la nje gov grob: »Da­ boš­ve­ del,­ kje­po­ či­ va­na­ jin­pri­ ja­ telj­…« Za re vi jo Ja­ na­ je To maž ju li ja 2009 po ve dal, da sta mu pred ča som bo re li o za in er li hi ja, hu di bo lez ni, ki ju pre na ša jo klo pi, do te me ljev za ma ja li in moč no spre- me ni li živ lje nje. Ko je že ver jel, da ju je pre ma gal, se je op ti mi stič no po dal v Hi ma la jo. Tam pa ugo to vil, da je z nje go vim zdra vjem ne kaj hu do na ro be. Za ra di na pač- nih re zul ta tov pre i ska ve kr vi, ki ni ja sno po tr di la za sta- ra ne bo re li o ze, je bil v Slo ve ni ji de le žen po manj klji ve- ga zdrav lje nja. In to ta ko dol go, da so mu bo le zen ski zna ki uni či li sko raj da vse, pri če mer ni ti ni bi lo naj hu je to, da je iz gub ljal za vest. Sve tla luč na kon cu tem ne ga pre do ra so bi le zanj nem ške in luk sem bur ške pre i ska- ve, te so po tr di le že alar man tni sta dij obeh bo lez ni, in na to več me seč no zdrav lje nje na nem ških kli ni kah s so do bni mi te ra pi ja mi. Po njem je, pra vi, kon čno zle zel na ze le no ve jo. Ple me ni to sr ce To maž je imel je kle ne ro ke in ple me ni to sr ce. Z ve li- ko vne mo je zbi ral po moč za dru ži no po koj ne ga so ple- zal ca Ja ne za Je gli ča. Kot gor ski re še va lec je ve li ko krat po ma gal pri re še va nju živ ljenj, brez po mi sle ka je od- po to val v Hi ma la jo re še vat De ja na Mi ško vi ča, pred le ti je bil pri prav ljen iti na po moč v Pe ru; ko pa je bil s po- mo čjo pa ki stan ske voj ske re šen iz Ru pal ske ste ne, je me nil, da so mu nje go vi re še val ci s svo jim tru dom po- da ri li še en roj stni dan. V spo min na po gum vseh, ki so mu po ma ga li, da je sreč no pre stal tež ko pre iz kuš njo, se je odlo čil po ma ga ti pre bi val cem tam kaj šnjih kra jev z usta no vi tvi jo fun da ci je za grad njo bol ni šni ce v do li ni pod juž no ste no Nan ga Par ba ta v va si Tas he ring, ki bi olaj ša la živ lje nje tam kaj šnjim 3500 pre bi val cem. »Smr­ ti­se­ne­bo­ jim­…« To maž je od šel. Osta la pa so nje go va de ja nja, za- pi sa na v zgo do vi no. Ver jel je, da se vsaj osem de set od stot kov al pi ni zma skri va v gla vi. Zanj al pi ni zem ni bil le na čin živ lje nja, zanj je bil pred vsem umet nost živ - lje nja v ver ti ka li­…­»Sle­ di­ ti­mo­ raš­‘tre­ tje­ mu­oče­ su’,­kot­ pra­ vim­jaz.­S­smr­ tjo­se­ne­igram­in­se­je­ne­bo­ jim.­ Smrt­je­le­del­živ­ lje­ nja,­ važ­ no­pa­je,­­kaj­med­roj­ stvom­ in­smr­ tjo­na­ re­ diš.­Do­ do­ bra­ se­za­ ve­ dam,­ kaj­bom­pu­ stil­za­sa­ bo.­Pred­le­ ti­le­gren­ ke­spo­ mi­ ne,­ da­ nes­dru­ ži­ no.­Že­ na­lah­ ko­do­ bi­dru­ ge­ ga­mo­ ža,­otro­ ka­oče­ ta­ni­ ko­ li­ več­…«­­je za pi sal pa tu di: ­»Živ­ lje­ nje­ še­ le­s­smr­ tjo­do­ bi­ po­ men­…«­ Slo vo pod Kam ni ški mi pla ni na mi No vem bra 1999 so To ma žu v Kam ni ku pri pra vi li bu- čen spre jem; de set let ka sne je, no vem bra 2009, so se lju dje za vi ti v ža lost ti ho in spoš tlji vo vpi so va li v žal no knji go v sej ni so bi ob či ne Kam nik in v e-žal no knji go na splet ni stra ni Ob či ne Kam nik. Pr vi se je spo mi nu po koj ne ga kam ni ške ga al pi ni sta To ma ža Hu mar ja z vpi som v žal no knji go po klo nil žu pan An ton To ne Smol- ni kar – vse žal ne knji ge je ka sne je iz ro čil To ma že vim star šem. V so žal ni br zo jav ki dru ži ni Hu mar pa je za pi sal: »Ta­ ko­kot­Vi,­naj­ bli­ žji­va­ še­ ga­To­ ma­ ža,­smo­tu­ di­mi­upa­ li­in­pri­ ča­ ko­ va­ li­ do­ bro­no­ vi­ co­z­go­ re.­Žal­nje­ go­ ve­ ga­ ve­ se­ le­ ga­obra­ za­in­tr­ dne­ ga­sti­ ska­rok­ne­bo­več.­So­ čus­ tvu­ je­ mo­z­va­ mi­in­iz­ ra­ ža­ mo­ is­ kre­ no­so­ ža­ lje­v­ime­ nu­vseh­ Kam­ ni­ ča­ nov.« V Kam nik je pri šel tu di pred se dnik vla de Bo rut Pa- hor, ki je v žal no knji go za pi sal: Dra­ gi­To­ maž!­ Ka­ ko­si­že­re­ kel­ob­na­ ji­ nem­zad­ njem­sre­ ča­ nju?»Ko­bo­pri­ šel­moj­čas,­naj­me­po­ kli­ če­ jo­go­ re!«No,­ta­že­ lja­se­ti­je­iz­ pol­ ni­ la.Pre­ hi­ tro.Ostal­boš­v­mo­ jem­spo­ mi­ nu­kot­na­ sme­ jan­člo­ vek.Bo­ rut­Pa­ hor Ob či na Kam nik je na po bu do žu pa na An to na To ne ta Smol ni kar ja sku paj s To ma že vi mi pri ja te lji 21. no vem- bra 2009 pod s son cem ob si ja ni mi go ra mi v Kam ni ški Bis tri ci pri pra vi la slo ve snost v spo min To ma žu Hu mar- ju. Fi zič no je za ve dno ostal v Hi ma la ji, to da nje gov duh bo vel pod Rze ni kom, po Kam ni ških pla ni nah, ki jih je imel ta ko rad, v spo min skem par ku, kjer so pri ja- te lji To ma žu na ska lo, ki si jo je ne koč »za­vsak­slu­ čaj«, kot je re kel, sam iz bral, po sta vi li spo min sko plo ščo s pre pro stim na pi som: To­ maž­Hu­ mar,­1969–2009,­ Lan­ gtang­ Li­ rung­ in z nje go vi mi be se da mi: »Osta­ ni­ to,­ kar­si.« Hu mar jev pr vi al pi ni stič ni men tor Bo jan Pol lak je na slo ve sno sti iz ra zil po nos, da je uče nec po stal bis tve no bo ljši od uči te ljev in do ka zal, da smo Slo ven ci med naj- bo ljši mi al pi ni sti na sve tu: »Nje­ go­ va­ de­ la,­ne­sa­ mo­v­ al­ pi­ ni­ zmu,­ga­bo­ do­ohra­ nja­ la­še­ge­ ne­ ra­ ci­ je­dol­ go.« Kam ni ški žu pan An ton To ne Smol ni kar je na slo ve- sno sti, ki so se je ude le ži li tu di Hu mar je vi star ši, bra ta z dru ži na ma, pred se dnik vla de Bo rut Pa hor, nek da nji Gostje­na­pogovornem­ večeru­»Stene­povedo­več«­v­Matični­knjižnici­Kamnik­so­bili­vsak­na­svoj­način­povezani­ s­Tomažem­ Humarjem:­Mirjam­Jeglič,­Viki­Grošelj,­Aleš­Koželj­in­voditeljica­večera­Marinka­Mošnik.­Foto:­Damjan­Hančič. Tomaž­Humar­s­prijateljem­ Matejem­ ...­Oba­sta­že­pokojna.­ (www.humar.com) Sloviti­mehiški­alpinist­Carlos­Carsolio­je­z­ženo­in­prijateljema­ Tičem­Zupančičem­ in­Markom­Gradiškom­ v­začetku­januarja­ 2010­obiskal­Spominski­ park­v­Kamniški­ Bistrici,­kjer­se­je­poklonil­spominu­pokojnega­ prijatelja­Tomaža­Humarja.­ V­Malograj­ skem­dvoru­v­Kamniku­ga­je­sprejel­tudi­kamniški­župan­Tone­Smolnikar.­Foto:­Marinka­Mošnik. 344V spomin 345 V spomin slo ven ski pred se dnik Mi lan Ku čan in oko li 2000 lju di, ome nil, da je ob či na Hu mar ju že le ta 1997 za do te- da nje uspe he po de li la zla to priz na nje. Ob tem pa je na po ve dal, da mu bo do po smrt no po de li li na ziv ča- stne ga ob ča na. To ma žu Hu mar ju v spo min so spre go- vo ri li tu di Ce ne Griljc (GRS Kam nik), so ple za lec Aleš Ko želj, igral ka Mi le na Zu pan čič, To ma že vi pri ja telj: Sti- pe Božić, Ti čo Zu pan čič in An ton Maj zelj. Ča stni kon zul Ne pa la Aswin K. Shre sta se je od To ma ža po slo vil z be se da mi: »Om­ma­ ni­pad­ me­hum« – z dru gi mi be se- da mi: »Skrivnost­je­v­lotosu.« Z iz bra ni mi be se da mi hva lež no sti, da sta si de li la del živ lje nja, se je z nju no pe smi jo s pred va ja ne ga po- snet ka od To ma ža po slo vi la nek da nja že na Ser ge ja, ma ti nju nih dveh otrok, vsem pa je v sr ce se glo pi smo To ma že ve ga bra ta Ma te ja, ki je ome nil, da je bi lo za nje go ve ga bra ta ple za nje »ena­ sa­ ma­mo­ li­ tev« in z mo- li tvi jo se je tu di za klju či lo nje go vo živ lje nje. V nje go vem ime nu je pi smo ob sprem lja vi ci ter pre bral Mar ko Per - na u er. Na spo min ski slo ve sno sti sta so de lo va la glas be ni- ka Vla do Kre slin in An drej Ši frer, ki je za pel sklad bo Ko­ zvo­ no­ vi­za­ po­ jo, ki je bi la To ma žu še po se bej lju ba. To sklad bo so mu na mreč naj po go ste je pred va ja li po ra- dij skih zve zah iz baz ne ga ta bo ra, ko je bil v ste ni. V sli kah in vi de o po snet kih smo se To ma ža spo mi- nja li ta ke ga, kot je bil: pol ne ga mo či in ener gi je pri ple- za nju, na sme ja ne ga na vr hu se dem ti soč a ka, ko je ra- zi gra no pre pe val: »Ve­ se­ lo­ v­Kam­ nik­in­ur­ no­na­ prej­...«, za do vo ljne ga v kro gu dru ži ne, pa tu di s po mrz nje ni mi pr sti, z moč mi či sto na kon cu, ko je po re ši tvi iz Ru pal- ske ste ne po lju bil pa ki stan ska tla in na zad nje – le že-če ga v tra vi, z ro ka mi pod gla vo, nad njim pa ne skon- čno ne bo … Slo ve snost se je za klju či la s To ma že vi mi be se da mi: »Pej­ mo­na­ prej!« Priz na nja in na gra de: • zla ti ce pin za vzpon na Ama Da blam (1996; sku paj z Va njo Fur la nom) • slo ven ski al pi nist le ta (1996) • zla to priz na nje ob či ne Kam nik (1997) • no mi na ci ja za zla ti ce pin (2000, Fran ci ja) za pr ven- stve ni vzpon na Da u la gi ri (1999) preko južne stene • Blo ud ko va na gra da (1999) • ča stni znak Re pu bli ke Slo ve ni je (1999) • en ci jan za živ ljenj sko de lo (2000, Tren to, Ita li ja), ki ga je pre jel po leg dveh le gend Re in hol da Mes sner ja in Ed mon da Hillaryja • no mi na ci ja za zla ti ce pin za Acon ca guo (Fran ci ja, 2003; sku paj z Ale šem Ko že ljem) • ča stni ob čan Ob či ne Kam nik (2010, po smrt no) Na me sto za ključ ka – »Ste­ ne­po­ ve­ do­več­…« Že je se ni 2009 so v Ma tič ni knjiž ni ci Kam nik na- čr to va li ve čer s To ma žem Hu mar jem, na me njen po- go vo ru o knji gah z na slo vom:­To­ maž­Hu­ mar,­ av to ri ce Ber na det te McDo nald in o To ma že vi av tor ski knji gi­Ni­ ne­ mo­ go­ čih­ po­ ti.­ A uso da je ho te la dru ga če … V nje gov spo min je 12. ja nu ar ja 2010 v dvo ra ni MKK po te ka lo po go vor no sre ča nje z na slo vom­Ste­ ne­po­ ve­ do­več, po- go var ja li smo se o ple za nju, knji gah in go rah, pa tu di o To ma žu.Va bi lu so se pri jaz no od zva li: • Vi ki Gro šelj, vr hun ski al pi nist, hi ma la jec, gor ski re- še va lec in gor ski vo dnik. So de lo val je pri šte vil nih vzpo nih in od pra vah v tu ja gor stva. Stal je na vr hu de set ih od šti ri najst ih osem ti soč a kov sve ta. Je pr vi Slo ve nec, ki se je pov zpel na naj vi šje vr ho ve vseh kon ti nen tov, av tor 11 knjig in šte vil nih član kov, so- de lu je pri fil mih in re por ta žah; • Aleš Ko želj, al pi nist in gor ski re še va lec iz Zgor njih Stranj pri Kam ni ku. Ple za 11 let, za njim je ve li ko od mev nih vzpo nov in sme ri, zad nja le ta je ve li ko ple zal s To ma žem Hu mar jem. Za vzpon na Acon ca- guo sta bi la s To ma žem le ta 2003 no mi ni ra na za zla ti ce pin. Šir ša jav nost ga je po bli žje spoz na la le ta 2005, ko je bil ena ključ nih oseb, hkra ti pa ju nak v sen ci he li kop ter ske ga re še va nja To ma ža Hu mar ja iz Ru pal ske ste ne; • Mir jam Je glič, 17-let na di ja ki nja kam ni ške gim na zi- je, hči po koj ne ga al pi ni sta Ja ne za Je gli ča - Jo ha na. V pro stem ča su se ukvar ja s pa dal stvom in špor - tnim ple za njem. Ima še mlaj šo ses tro in bra ta, ki je bil ro jen ne kaj me se cev po oče to vi smr ti. Te ma ti ka je v dvo ra no Ma tič ne knjiž ni ce Kam nik pri va bi la ve li ko po slu šal cev, med nji mi tu di ne kaj zna- nih al pi ni stov, kot so Bo jan Pol lak, Fran ce Ma le šič, Ce- ne Griljc in Mi ro Šte be. V­žalno­knjigo­se­je­vpisal­tudi­premier­Borut­Pahor.­Foto:­Nina­Klisarič. Tomaževe­ besede­»Ostani­to­kar­si«­je­v­kamen­vklesal­alpi­ nist­Metod­Humar.­Foto:­Nina­Klisarič.Ob­pripravah­ na­težje­odprave­je­Tomaž­s­kolesom­rad­obi­ skal­tudi­Veliko­planino.­(www.humar.com)Spominska­plošča­v­Spominskem­parku­na­skali,­ki­si­jo­je­Tomaž­sam­izbral­...­Foto:­Nina­Klisarič. 346V spomin 347 V spomin Po go vor sem za če la z vpra ša njem: »Kaj­ je­prav­ za­ prav­al­ pi­ ni­ zem?­ Tu­ di­vas­po­ kli­ če­ste­ na,­ka­ kor­se­je­ več­ krat­iz­ ra­ žal­To­ maž­v­svo­ jih­knji­ gah,­in­ ter­ vju­ jih­ in­ vsak­ da­ njem­ živ­ lje­ nju­in­več­ nim­vpra­ ša­ njem­ za­ti­ ste,­ki­ ne­obi­ sku­ je­ jo­go­ ra­–­kaj­vas­vle­ če­tja­gor?« Vi ki Gro šelj je od go vo ril: »Od­ go­ vor­ je­od­ vi­ sen­od­po­ sa­ mez­ ni­ ka,­ ver­ jet­ no­pa­je­vsem­sku­ pno­ob­ ču­ te­ nje,­ da­ so­go­ re­kraj,­kjer­pri­ de­na­plan­moj­pra­ vi­jaz,­saj­ko­si­ v­ste­ ni,­ko­si­od­ vi­ sen­od­sa­ me­ ga­se­ be­in­te­ob­ da­ ja­na­ ra­ va,­spoz­ naš­sa­ me­ ga­se­ be­in­svo­ je­zmož­ no­ sti.­ Me­ ne­ ste­ na­ne­po­ kli­ če,­to­pa­ne­po­ me­ ni,­ da­To­ maž­ste­ ne­ de­ jan­ sko­ ni­ta­ ko­ču­ til,­saj­je­vse­do­ je­ mal­ze­ lo­glo­ bo­ ko,­ du­ hov­ no.­ Ko­sem­ga­po­re­ ši­ tvi­iz­Ru­ pal­ ske­ ste­ ne­vpra­ šal,­kje­je­bi­ lo­to­ krat­nje­ go­ vo­‘tre­ tje­oko’,­mi­je­od­ go­ vo­ ril,­da­mu­je­naj­ brž­pa­ dlo­na­tla­…« Ta ko Gro šelj kot Ko želj se stri nja ta, da je pri ple za- nju in vzpo nih važ na ce lot na pot, ne le cilj. Pri pra ve, od hod, po to va nje, vse to so del čki, ki vo di jo do ci lja, do ne ke toč ke, ki pa jo lah ko do se žeš ali pa ne. Ko si en krat v al pi ni zmu, te go re pre vza me jo, še po se bej Hi- ma la ja je mam lji va, ima po se ben čar in tež ko se ji je odre či, ko te za svo ji. »Če­ne­bi­imel­dru­ ge­ ga­de­ la,­dru­ gih­ob­ vez­ no­ sti,­ bi­bil­v­Hi­ ma­ la­ ji­vsak­dan,­ne­le­en­ krat­ na­le­ to,«­pra vi Vi ki Gro šelj. »Al­ pi­ ni­ sti­ smo­po­ se­ bni­lju­ dje,­nas­na­ va­ dni­smrt­ ni­ ki­ne­bo­ do­ni­ ko­ li­ra­ zu­ me­ li,« mi je ne koč re kel kam ni- ški gor ski re še va lec Ja ne Vol kar. To pa ne po me ni, da so ego i sti, ne od go vor ni do dru ži ne, ka kor vča sih mi sli jav nost. Iz la stnih iz ku šenj vem, da jim dru ži na ve li ko po me ni, le da so go re nji hov na čin živ lje nja in ra zmiš- lja nja. Vi ki je po ve dal, da je po roj stvu si na pre cej ome- jil tve ga ne od pra ve, Aleš pra vi, da bo roj stvo hčer ke za go to vo vpli va lo na nje go ve odlo či tve. Tu di To maž Hu mar je v obeh knji gah is kre no opi sal, ko li ko mu po- me ni dru ži na. To da To maž je bil v vseh ozi rih po se ben člo vek. Vr - hun ski ple za lec, ek stre mist na vseh po dro čjih, člo vek, ki bi se raz tr gal za to, da bi po ma gal člo ve ku v sti ski. Ti stim, ki so ga kri ti zi ra li za ra di iz zi va nja ne sre če, je ne koč od go vo ril: »Če­bi­vsi­ča­ ka­ li­na­dru­ ge,­bi­še­da­ nes­ tol­ kli­s­ka­ me­ njem,­ da­bi­pri­ šli­do­og­ nja.« Ob nje go vem slo ve su se je nek da nja vr hun ska smu čar ka Ma te ja Svet v ko lum ni v Po le tu vpra ša la, kdo da je lju dem pra- vi co ob so ja ti de ja nja lju di, ki jih ose bno ne poz na jo, ki se na al pi ni zem ali vr hun ski šport ne ra zu me jo? Naj- več krat so to lju dje, ki vse živ lje nje se di jo na kav ču, gle da jo te le vi zi jo, br ska jo po in ter ne tu in pi še jo ža lji ve ko men tar je in se bo do še le na sta rost vpra ša li – če se sploh bo do: »Ali­sem­jaz­v­živ­ lje­ nju­sploh­kaj­na­ re­ dil??«­ Po go vor se je na ve zal tu di na vlo go me di jev pri od- pra vah, vpliv To ma ža Hu mar ja na al pi ni zem, odno s med al pi ni sti in se ve da o smr ti, ki je se stav ni del živ lje- nja in s tem tu di al pi ni zma. O tem je ve li ko na pi sa ne ga v knji gi z na slo vom To­ maž­Hu­ mar. Ko pa se zgo di kak šna ne sre ča, se Vi ki Gro šelj po- go sto po ja vi v me di jih, po do bno, kot je to ne koč po čel To maž Ter ček. Ob tej mo ji mi sli in o tem, da so me di- ji že ljni sen za cij z ma stni mi na slo vi, se na sme hne in pra vi: »Tu­ di­sam­sem­že­to­sli­ šal.­Ne­vem,­mo­ go­ če­me­ po­ kli­ če­ jo,­ ker­mi­je­dol­ go­ let­ no­ pe­ da­ go­ ško­ de­ lo­pu­ sti­ lo­ iz­ kuš­ nje,­ da­zmo­ rem­ me­ di­ jem­ spo­ ro­ či­ ti­ bis­ tvo­stva­ ri.­ Res­je,­da­so­me­ di­ ji­vča­ sih­vsi­ lji­ vi,­pre­ ti­ ra­ va­ jo,­ to­ da­ če­jim­po­ veš­re­ sni­ co,­dej­ stva,­ti­lah­ ko­po­ ma­ ga­ jo.­ Tak­je­bil­pri­ mer­zad­ nje­ ga­ re­ še­ va­ nja­ To­ ma­ ža­Hu­ mar­ ja­ z­ go­ re­Lan­ gtang­ Li­ rung.­Švi­ car­ ski­ re­ še­ val­ ci­ so­bi­ li­že­iz­ me­ di­ jev­ob­ ve­ šče­ ni­ o­To­ ma­ že­ vi­ ne­ sre­ či­na­go­ ri,­nič­jim­ ni­bi­ lo­po­ tre­ bno­ raz­ la­ ga­ ti,­ ta­ koj­so­bi­ li­pri­ prav­ lje­ ni­ iti­ na­pot.­Ima­ jo­pa­me­ di­ ji­še­dru­ go­po­ zi­ tiv­ no­ plat­–­po­ sreč­ ni­re­ ši­ tvi­To­ ma­ ža­iz­Ru­ pal­ ske­ ste­ ne­so­v­Pa­ ki­ sta­ nu­ za­ če­ li­ra­ zmiš­ lja­ ti­ o­tem,­da­bo­ do­mo­ ra­ li­več­ener­ gi­ je­ usme­ ri­ ti­ tu­ di­v­or­ ga­ ni­ za­ ci­ jo­ in­uspo­ sab­ lja­ nje­ gor­ skih­ in­dru­ gih­re­ še­ val­ cev.« Aleš Ko želj je po ve dal, da se je To maž v so ju re flek- tor jev po ču til ze lo do ma če, ni so mu bi li v na po to ali ovi ra. To je bil zanj še do dat ni adre na lin. V nas pro tju z njim pa on me di jev prav za prav ne ma ra, a ve, da brez njih tu di ne gre. Zanj naj te žje je bi lo za go to vo ob To ma- že vi uje to sti na Nan ga Par ba tu, ko je bil pod ve li kim pri ti skom, kaj sto ri ti. To maž je iz ste ne že lel kon kret ne od go vo re, Aleš pa mu jih ni mo gel da ti, saj je bi la ste- na v obla kih, pa ven dar ga je mo ral opo gum lja ti. Ko je s pa ki stan ski ma pi lo to ma v he li kop ter ju po le tel pro ti ste ni, se je za ve dal svo je od go vor no sti, pa tu di svo je maj hno sti in ne mo či – vsi so si od da hni li, ko je bil To- maž kon čno re šen. Do zad nje ga je ver jel, da se bo To- maž vr nil živ tu di z zad nje od pra ve. Mir jam Je glič je spre go vo ri la o ob čut kih ob oče to vi smr ti, če prav je bi la ta krat ko maj 5-let na de kli ca. Kot je de ja la, še le se daj spoz na va oče ta in nje go ve al pi ni- stič ne do sež ke. To maž je ta krat zbi ral sred stva za po- moč dru ži ni, ki je osta la brez oče ta. Mir jam pra vi, da je ve li ko krat po kli cal, se ogla sil, pov pra šal, če kaj ra bi jo. »Mi­ slim,­da­je­ves­čas­mi­ slil,­da­nam­je­ne­ kaj­dol­ žan,­ ker­se­je­do­ mov­vr­ nil­sam.« Vi ki Gro šelj je ob tem po- ve dal, da je bil njen oče Ja nez v ti stem ča su za go to vo Odprava­na­Nanga­Parbat­2003.­Od­desne:­Tomaž­Humar,­Tomo­Drolec,­Lado­Ogrin,­Matej­Mošnik­in­Joško­Bojič.­Foto:­arhiv­ Tomo­Drolec.Pogled­na­mogočno­ steno­Nanga­Parbata­že­iz­baze­vzbuja­spoštovanje.­ V­odpravi­leta­2003­sta­bila­poleg­Tomaža­Humarja­ (na­sredini)­še­dva­kamniška­alpinista:­zadaj­stoji­Tomo­Drolec,­levo­od­Tomaža­sedi­Matej­Mošnik.­Foto:­arhiv­Tomo­Drolec. »Morje­ali­stena?­Stena!«­Foto:­Marijana­Prezelj. 348V spominnaj bolj vses tran ski slo ven ski al pi nist in če bi bil To maž da nes še živ, bi tu di nje mu po ve dal, da ni ka kor ni bil kriv za Ja ne zo vo ne sre čo; Ja nez je ple zal pr vi, bil je ze- lo iz ku šen ple za lec, res pa je, da se ne sre če do ga ja jo tu di naj bo ljšim, da je To ma ža Ja ne zo va smrt obre me- nje va la vse živ lje nje in da je nav se zad nje tu di sam za ve dno ostal v Hi ma la ji. Ob smrt nih ne sre čah se po stav lja vpra ša nje, ka ko rav na ti. Ve či na al pi ni stov bi si že le la osta ti na go ri, ki jih je vze la v svo je na ro čje, svoj ci pa jih ne ma lo krat že li mo do mov. Gro šelj pra vi ta ko le: »Pre­ voz­ do­ mov­je­ v­ne­ ka­ te­ rih­ pri­ me­ rih­ ne­ mo­ goč­ ali­pa­bi­tra­ jal­pre­ dol­ go­ …­De­ že­ le­pod­Hi­ ma­ la­ jo­ ni­ so­Evro­ pa­in­svo­ je­ ga­si­ na,­ oče­ ta,­bra­ ta­je­naj­ bo­ lje­ohra­ ni­ ti­v­ta­ kem­spo­ mi­ nu,­ kot­ je­bil,­ko­je­od­ ha­ jal.« Vi ri in li te ra tu ra HU MAR, To maž, 1991: Ni­ne­ mo­ go­ čih­po­ ti. Ljub lja na: Mo bi tel. MC DO NALD, Ber nar det te, 2009: To­ maž­Hu­ mar. Ljub lja na: Za lo žba Mla din- ska knji ga. www.humar.com Tomaž­Humar­(1969–2009)­ ­Povzetek Tomaž Humar (1969–2009) je bil vrhunski alpi- nist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec, član Alpinističnega odseka Kamnik. Leta 1994 je prevzel vodenje kamniške alpinistične šole, od takrat je šla njegova alpinistična pot strmo navzgor. »Preskočil« je Julijske Alpe in iz kamniških hribov poletel naravnost v Himalajo. Sledijo številni uspešni vzponi. Leta 1997 se je z uspešne odprave na Nuptse vrnil brez soplezalca Janeza Jegliča, ki ga je veter odpihnil z vrha; dogodek je Humarja zaznamoval za vse življenje. Od takrat je najraje plezal sam. Na-jbolj odmeven je bil vzpon na Daulagiri (1999). Pri padcu v klet nedograjene hiše si je leta 2000 hudo poškodoval obe nogi, a je po nekaj mesecih zdravljenja spet plezal … Leta 2005 se je odpravil na Nanga Parbat. Po šestih dneh ujetosti v Rupalski steni so ga iz ledene luknje na višini 6.300 metrov rešili s pomočjo pakistanskega helikopterja. V življenju je opravil prek 1500 vzponov v domačih in tujih gorah, med njimi več kot 70 prvenstvenih. Dobil je veliko nagrad, med njimi najvišji alpinistični priznanji zlati cepin in encijan za življenjsko delo Po izgubi mnogih soplezalcev se je spraševal: »Kdaj bo prst usode pokazal name?« 40-letni Tomaž Humar, oče 13-letnega Tomija in 17-letne Urške, je svoj dru-gi dom našel v Himalaji, ki ga je za vedno sprejela v svoje belo naročje. Njegovo poslanstvo na zemlji se je končalo 10. novembra 2009 na gori Langtang Lirung. V rodnem Kamniku so se množice ljudi vpisovale v knjigo žalosti, se poklonile spominu Tomaža Humarja na slovesnosti v Kamniški Bistrici. Tam nanj spomin-jajo njegove, v kamen vklesane besede: »Ostani to, kar si.« Na pobudo župana Smolnikarja je bil leta 2010 posmrtno imenovan za častnega občana Občine Kam-nik. Tomaž­Humar­(1969–2009)­ ­Summary Tomaž Humar (1969–2009) was an elite moun tai- neer, a mountaineering instructor, a mountain rescuer and a member of Kamnik Alpine club. After taking over the management of Kamnik moun- taineering school in 1994 his career was in a sharp ascent. He simply ‘jumped’ over the Julian Alps and flew straight to the Himalayas, where he completed a number of successful ascents. In 1997 he returned from mountain Nuptse, unfortunately without his clim-bing partner Janez Jeglič, who was blown off the top of a peak by a strong wind. This event changed Tomaž once and for all and since than he preferred to climb alone. His most prominent ascent was Daulagiri in 1999. In 2000 he fell into the basement of his house that he was building and badly hurt both his legs. Af-ter a quick recovery he was climbing again only a few months after the accident. In 2005 he went to scale the Nanga Parbat. After being trapped for six days in a snow cave in Rupal Face he was rescued by a Paki-stani helicopter crew at the altitude of 6300 meters. Throughout his lifetime he completed more than 1500 ascents in Slovenia and abroad. More than sev - enty of them were new routes. He received numerous awards including a Golden Ice-Ax and Genziana for life achievement. After the loss of many colleague mountaineers he wondered: »When will the fate stop playing into my hands?« A 40-year-old father of two children, 13 year old Tomi and 17 year old Urška, found his second home in the Himalayas that for ever embraced him with their white arms. His mission on Earth ended on November 10 th 2009 on Langtang Lirung. In his hometown Kamnik, many people signed the condolence book and paid tribute to Tomaž Humar in a ceremony in Kamniška Bistrica, where a stone with the words »Stay as you are« engraved in it was put up. The Kamnik mayor, Tone Smolnikar proposed that Tomaž Humar be declared an honorary citizen of Kamnik. 349 V spominDr.­Mil­ ček­Ko­ melj­ Ci­ ril­Me­ to­ dov­trg­13,­Ljub­ lja­ na Slo­ vo­pro­ fe­ so­ ri­ ce­­Zo­ re­Ber­ gant V Kam ni ku se je od nas po slo vi la pro fe so ri ca Zo ra Ber gant (11. de cem ber 1912 – 7. de cem ber 2007), ro je na Zo ra Al bi na Pro hi nar, ve li ka lju bi te lji ca umet no- sti in vdo va po kam ni škem ki par ju in rez bar ju Mak su Ber gan tu. Zo ra Ber gant je vse svo je živ lje nje po sve ti la lju bez ni in skr bi do bliž njih. Na živ lje nje je gle da la sko zi per - spek ti vo več no stne ga zre nja in v vsem, kar jo je ob- kro ža lo, iska la ple me ni tost in le po to. Tu di sa ma je že v šo li iz ka za la iz ra zit ri sar ski ta lent in sli ka la, z ve li ko pre ciz nos tjo in bar vno ob čut lji vos tjo, zla sti kra ji ne, ki jih je pre o bli ko va la po na re ku čus tve ne ga ri tma, s po- se bno do miš lji jo pa se je po sve ča la or na men tal nim ab strak tnim za mi slim. Z za ni ma njem za člo ve ško du- šo se je v Ljub lja ni po sve ti la štu di ju psi ho lo gi je, a je na Fi lo zof ski fa kul te ti po slu ša la tu di umet no stnoz go do- vin ska pre da va nja Izi dor ja Can kar ja, ka ri zma tič ne ga pro fe sor ja, ki je pri te go val po slu šal ce od vse pov sod, ta ko kot po prej le še Ivan Pri ja telj, in ta so v njej za- pu sti la moč no sled za vse živ lje nje. (Kot je raz vi dno iz ohra nje ne ga in dek sa, je v štu dij skem le tu 1933/34 pri slu hni la pre da va njem o ho land skem in bel gij skem sli kar stvu 17. sto le tja ter špan skem sli kar stvu 17. in 18. sto le tja, le to poz ne je o sta ro kr ščan ski umet no- sti, nem škem sli kar stvu 15. in 16. sto le tja ter umet- no sti zgod nje ga sred nje ga ve ka v za ho dni Evro pi in v štu dij skem le tu 1935/36 o ro man ski in sred nje ve ški umet no sti ter si ste ma ti ki sti la.) Ker je bi la glo bo ko re- li gi oz na, po voj ni v šo li ni sme la uči ti psi ho lo gi je, mar - več le ide o lo ško ne pro ble ma tič no ma te ma ti ko, ce lo ta pred met pa je zna la pri lju bi ti tu di ti stim, ki so bi li si cer brez za ni ma nja zanj. Kot psi ho lo gi nja in so čut no ra zu- me va jo ča ose bnost pa je bi la vse lej na vo ljo šte vil nim lju dem, ki so k njej ne ne hno pri ha ja li po na sve te in to la žbo; po upo ko ji tvi pa je po sve ča la so lju dem ve či- no svo je ga ča sa ter jim s svo jo glo bo ko ve ro v le po to in smi sel živ lje nja, te me lje čo na nje nem po pol nem za- u pa nju v več no živ lje nje, pri na ša la upa nje in ve dri no ce lo še po tem, ko se je lah ko po go var ja la le le že. Do- ži ve la pa je tu di mi stič ne iz kuš nje, o ka te rih je za u pno spre go vo ri la le z red ki mi bliž nji mi. Sam sem jo spoz nal med obi ski s svo jo že no Na do, ki ji je kot pro fe so ri ca vse od šol skih let do zad nje ga na do me šča la ma ter, nad njo in na šo dru ži no, po se- bej nad na šim Mi klav žem, pa je bde la tu di še ves čas poz ne je s prav ma te rin sko lju bez ni jo in po zor nos tjo. Ko sem pr vič sto pil v nje no hi šo ob bre gu Kam ni ške Bis tri ce, sem do bil med sta ri na mi, be li mi pr ti, poz la če- ni mi sveč ni ki na skri njah ter ki pi in sli ka mi v ba roč nih okvi rih ja sen ob ču tek, da sem se zna šel v sve ti šču, v ka te rem je pu sti la pe čat po leg nje ne svet ni ške nav - zoč no sti us tvar jal na ro ka prav ta ko Bo gu pre da ne ga ki par ja in rez bar ja Mak sa Ber gan ta ter ar hi tek ta prof. Jo že ta Pleč ni ka. Nje go va pri ču joč nost je bi la še na po- se ben na čin zaz na mo va na v Ber gan to vem ki pu sle pe Mar jan ce, ki no si Pleč ni ko ve obraz ne po te ze in ji je Pleč nik, ko je sta la še v de lav ni ci, kjer moj stra ni na šel pri de lu, v ro ko za tak nil svi tek s spo ro či lom: »To va riš Maks Ber gant, če sti tam. 10. 11. 1949, J. Pleč nik.« To priz na nje dru ži na si na pro fe so ri ce Ber gan to ve, dr. Da- mi ja na Ber gan ta, kot vse dru ge Pleč ni ko ve ro ko pi se in dro bne umet ni ne, še da nes hra ni kot sve ti njo in ga spoš tlji vo po ka že le iz bra nim očem. Dru žin sko hi šo, v ka te ri sta Zo ra in Maks Ber gant sta no va la, je bra tra nec sta re ga oče ta pro fe so ri ce Ber - gan to ve Franc Pro hi nar ku pil od to var nar ja Da vi da W. Mo li ne ja, nek da nje ga la stni ka ljub ljan ske Cu krar ne. Pro hi nar je bil po ro čen z Min co Mi klav čič, ime no va no Bo hinj ska ro ža, po prej go stin sko strež ni co v Kra nju; tam ji je dvo ril in ji po sve čal pri go dni ške ver ze Fran ce Pre še ren, ki jih je po pri po ve do va nju nje ne vnu ki nje Mi li ce Ko prin ski, po ro če ne Glu šič, v Ob zor ni ku le ta 1976 ob ja vil Čr to mir Zo rec. Mo li ne pa je bil po ro čen z Je ri co Pod bo je vo, prav ta ko zna no za ra di po ve za ve s Pre šer nom, ki ga je »is kre no in vro če lju bi la«. Ker je bil Pro hi nar pri Mo li ne ju v slu žbi, je bi lo nje go vo dru žin- sko iz ro či lo (Emi lu Ce sar ju ga je po sre do va la ome nje- na vnu ki nja) tu di po mem ben vir o živ lje nju Je ri ce Pod- bo je ve, ki je ži ve la v hi ši z mi sli jo na Pre šer na. Zgod bi o že nah iz te hi še, po ve za nih s Pre šer nom, vti sku je ta skriv no sten pe sni ški pe čat tej ime nit ni hi ši vse do da- nes. Zo ra in Maks Ber gant sta si v njej ure di la dom in ga po sve ti la z umet ni na mi in živ lje njem za umet nost. Sta rej ši brat pro fe so ri ce Ber gan to ve Lud vik, po nje nih be se dah ču do vit člo vek, ki je pa del med pr vo sve tov no voj no, pa je bil tu di sam na dar jen pe snik. Zo ra Ber gant je bi la že po svo jem vi de zu in ve de- nju iz ra zi to ari sto krat ska, kot da bi bi la v da naš nji svet pre stav lje na iz ne kih dru gih kra jev in ča sov; v nje ni raz loč ni iz ri sa ni pi sa vi je ti čal spo min na pleč ni kov sko kul tu ro, nje no po du hov lje no obli čje in slo ve sne kret nje pa so spo mi nja li na ba let no umet ni co Pio Mla kar. Bi la je iz ra zi to stro go stna, a hkra ti tu di an gel ska, za to se ni sem za ču dil, ko sem iz ve del, da je po zi ra la za an ge la kam ni ške mu sli kar ju Sta ne tu Cu der ma nu, ko je po sli- ka val kam ni ško cer kev, si cer pa je bi la vse živ lje nje kot ari sto krat ski la bod v me se či ni s Cu der ma no ve sli ke, ki je vi se la v nje ni so bi. Nje ni du hov ni le po ti pa je bi la po sve če na tu di ka ka pe sem. Kot pra vi an gel je sta la ob stra ni tu di svo je mu mo- žu, umet ni ku, ki se je, so ro dnik ba roč ne ga For tu na ta Ber gan ta, zmo gel kot nih če drug vži ve ti v nek da nje rez bar stvo (v iz de lo va nje ol tar nih na stav kov in okvir - jev, a tu di an gel cev in red ke je po svet nih ki pov) z ži vo ba roč no in ten ziv nos tjo. Svo je mu de lu se je po sve čal z vso ne se bič no pre da nos tjo, ne me neč se za za slu- žek, ker mu je bi la v za do šče nje že za vest, da je lah ko ple me ni til sve ti šča, po sve če na Bo gu, ter so de lo va nje z ve li kim Pleč ni kom, ki je Ber gan tu pov sem za u pal. O ta ki pre da no sti pre sun lji vo go vo ri nje gov za pis, ki se obra ča na Bo ga: »Bla go slo vi mi ro ke, naj bo do moč- ne v Tvo ji slu žbi či sto sti in pa v kra še nju Tvo jih ol tar- jev«, ter proš nja Go spo du, naj vza me »to po Tvo ji vo lji ustvar je no rev šči no«. Zo ra Ber gant pa je to nje go vo de lo ves čas sprem lja la, ga spoz na la do de taj lov ter ki- pom po sli ka va la obra ze in mu jih po ma ga la zla ti ti; po mo že vi smr ti pa je po ma ga la skr be ti za nje gov ate lje v »Baj ti ci« pod Ma lim gra dom, ki ga da nes sin s spoš tlji- vim spo mi nom, gle de na mož no sti, po sto po ma obnav - lja kot zgo do vin sko pri če va len pro stor umet no sti. Si na 350V spomin 351 V spomin je tu di pri štu di ju in od go vor nem po kli cu v du hu ves čas sprem lja la z mo li tvi jo, sku paj z njim pa je po skr- be la tu di za po smrt no pred sta vi tev mo že vih do sež kov v raz sta vi šču v Do lu pri Ljub lja ni ter te dni ku Dru ži na. Ob sprem lja nju umet no sti pre da ne ga moj stra je skr be- la za dom in dru ži no, ki je bi la vse živ lje nje na nje nih ra me nih, ter poz ne je bde la tu di nad vnu ki, ob ka te rih je ne koč v dnev nik za pi sa la: »Ba bi ca mo li in si umir ja skr bi ter kre pi za u pa nje v lju be zen ter do bro to ne ba.« Vnu ki so v njej ču ti li dru žin sko av to ri te to, ki je po ve zo- va la lju be zen s pra vič nos tjo in stro gos tjo, ka kr šna naj bi kre pi la zna čaj, vse pa je po dre ja la vi šje mu zre nju v Bo ga, ka te re ga od sev je bi la za njo tu di umet nost, ki jo je ena či la z le po to. Spo mi njam se, ka ko je bi la pre pri ča na, da je vse, kar je iz de la no z odno som do le po te, vse, kar je le po, tu di umet ni ško, pa če tu di le kot upo ra bna umet nost, na pri mer del ime nit no iz rez lja ne ga po hiš tva ali okvir zr ca la, ka kr šna je moj stril Maks Ber gant; sa ma le po ta pa je bi la za njo har mo nič na, z og njem čus tva pri žga- na ema na ci ja Bo žje ga du ha, ta ko ba roč na čus tve na za zr tost in strast kot li rič na Ma le še va po no tra nje nost in hkrat na gra cil nost. Ko sem jo še zad njič do ži vel na nje nem do mu, je, spu šča joč se po sto pni cah ob ste ni, pol ni umet nin, raz lo ži la vse sli ke na njej in po ja sni la tu- di nji ho vo ge ne zo, od dro bnih umet ni ških spo min kov, risb in gra fik, od ka te rih je za njo sle her ni no sil v se bi pri če va nje o le po ti in ple me ni tih živ ljenj skih sre ča njih in do ži ve tjih, do ve čjih del, po se bno ba roč nih ki pov, ki jih je v nju nem do mu zbral Maks Ber gant. Ob tem pa je bi lo več kot očit no, da lah ko ta ko go vo ri sa mo že- na, ki je ži ve la vse živ lje nje v do be se dno po sve če ni in in tim ni po ve za vi z umet nos tjo, in da je bil njen dom v re sni ci, kot je sa ma de ja la, utrip nje ne ga sr ca. Dom Zo re in Mak sa Ber gan ta in mo že va de lav ni ca sta bi la v pre te klo sti tu di sre di šče sre če vanj lju bi te ljev umet no sti, saj so tja kaj pri ha ja li po leg Pleč ni ka in nje- go ve ne ča ki nje Ma ce Mat ko vič med dru gi mi umet no- stna zgo do vi nar ja aka de mi ka Fran ce Ste lè in Emi li jan Cevc, umet ni ki in lju bi te lji umet no sti Mi ha Ma leš, Loj- ze Per ko, Sta ne Cu der man, Le on Ho mar, Ni ko laj Sa- dni kar, Vi da Šturm, Av guš tin Lah, re dov ni ca prof. Ber - hma na Na zor, Mar jan ca Kra ig her, Et bin Bojc, ka no nik Jo sip Ši menc, dr. Ivo Kor daš, ar hi tekt Bo jan Schle gel, Du šan Li po vec in skla da telj Ci ril Vrem šak; ta je »Ge Zo- ri in Mak su« ob nju ni po ro ki po sve til sklad bo Zdra­ va­ Ma­ ri­ ja­za­so­ pran­–­so­ lo,­me­ ša­ ni­zbor­in­or­ gle.­ Pro fe so- ri ca je kot kul tur no raz gle da na ose bnost do zad nje ga z za ni ma njem sprem lja la tu di vse no ve izi de knjig, po- se bno na po ve da nih umet no stnoz go do vin skih, ki jih je že ljno pri ča ko va la, in je še v kam ni škem do mu za sta- rej še, kjer je pre živ lja la, raz pe ta med njim in do ma čim do mom, zad nje me se ce živ lje nja, spod bu ja la so se de k de lo va nju, po ma ga la sli kar ju in pe sni ku Be nja mi nu Žni der ši ču pri na sta ja nju pe sni ške zbir ke ter do kon- ca ohra ni la svoj zna me ni ti pe da go ški zna čaj, lju be če strog in pre ka ljen v od go vor no sti do se be in dru gih; pri tem pa se je vse sko zi ve se li la tu di naj dro bnej ših le pot, vse lej slo ve sno ure je na in po zor no so čut na do so sta no val cev in oseb ja v kam ni škem do mu. Bi la je kot živ spo min na nek da nje ge ne ra ci je in lju di, ki jih je dvi ga la nad vsak da njost du hov na ve li či na in ka te-rih živ lje nje je bi lo po sve če no sti ku z du hov no umet- nos tjo; te nja te po no tra nje no sti ji je ple me ni ti la obli čje tu di v poz nih le tih, za ra di če sar se no tra nje ni mo gla po sta ra ti. Pre mo gla je ču dež no du hov no moč, ki jo je v ča su bo lez ni v nas pro tju s pri ča ko va nji zdrav ni kov za še ce lo de set le tje po pol ne du hov ne ži vo sti pre bu di la iz več me seč ne ko me. S slo ve som pro fe so ri ce Zo re Ber gant je kam ni ški dom dru ži ne Ber gant iz gu bil ve stal ko, kul tur ni Kam nik pri če val ko o svo jem kul tur nem živ lje nju, zla sti o ča su, ko so se tam kaj šnji umet ni ki sre če va li na nje nem iz- bra nem, z umet ni na mi na pol nje nem do mu, nje ni nek - da nji učen ci pa z lju be čo pro fe so ri co, ki je bi la, ta ko kot Ma do na na re ne san čnih in Ma le še vih sli kah, hkra- ti do brot na Ma ti in ple me ni ta Go spa.Slovo­profesorice­Zore­Bergant­ ­Povzetek Članek je posvečen spominu na Zoro Bergant. Zora Bergant, ena od pomembnih osebnosti polpreteklega Kamnika, žena rezbarja Maksa Berganta, njegova pomočnica pri delu, poznavalka Plečnikovega dela, globoko verna in kulturno razgledana gospa, je bila tudi sama slikarka. Študirala je psihologijo in poslušala predavanja iz umetnostne zgodovine, službovala pa je kot profesorica matematike. Kot psihologinja in sočutno razumevajoča osebnost je bila vselej na voljo številnim ljudem, ki so k njej nenehno prihajali po nas-vete in tolažbo; po upokojitvi pa je posvečala soljudem večino svojega časa ter jim s svojo globoko vero v lepo-to in smisel življenja, temelječo na njenem popolnem zaupanju v večno življenje, prinašala upanje in vedrino celo še potem, ko se je lahko pogovarjala le leže. V njeni hiši, urejeni z velikim umetniškim čutom, so se zbirali najpomembnejši slovenski ljubitelji in pozna-valci umetnosti. Zora­in­Maks­Bergant­v­ateljeju­–­Bajtici Zora­Bergant,­akvarel 352V spominProfessor­Zora­Bergant’s­Faithful­Departure­ ­Summary The article is dedicated to the memory of Professor Zora Bergant, one of the most important personalities of the recent history of Kamnik. She was married to a car ver Maks Bergant. Helping his husband in his workshop she was a deeply religious and a well versed woman. Being a painter herself she was a great author - ity on Jože Plečnik’s work. She studied psychology and attended lectures in History of art, even though she was employed as a Maths teacher. As a psychologist and a deeply understanding person she was always there to help other people in need of sound advice or consolation. Once retired she would be giving herself away to people, inspiring them with hope and serenity based on faith in perpetuity of life even when confined to her bed. Her artistically well-regulated home wel-comed most of the Slovene connoisseurs and lovers of art. 353 V spomin Fran­ ce­Vur­ nik,­prof.­ Uli­ ca­bra­ tov­Uča­ kar­66,­Ljub­ lja­ na Stan­ ko­Ši­ menc­­(11.­5.­1934–14.­7.­2008) V šte vil ni dru šči ni ma tu ran tov, ki smo se v je se ni le ta 1953 zbra li in po tem zbi ra li v sla vi stič nem se mi- nar ju, ki je bil ta krat sku paj s knjiž ni co v le vem kri lu spo daj v NUK-u, je bil bolj za dr žan tu di Stan ko Ši menc, ki pa se je te daj pod pi so val Sta ne, tu di v poz nej ših kri- ti kah fil mov in juž no slo van skih pre vo dov. Pa to gle de ime na sa mo mi mo gre de, ker sem se še le ob nje go vi smr ti za ve del, da sem ga vse živ lje nje ime no val Sta ne, če prav na ma je z že no Vi do Vybihalovo, ki je bi la nje- go va gim na zij ska so šol ka v Kam ni ku, zve sto po dar jal svo je knji ge, pod pi sa ne z ime nom Stan ko. To je osta lo tu di iz ča sa na ji ne ga sku pne ga »bi va ki ra nja« v pod stre- šni so bi pri ugle dni dru ži ni dr. Lo vra Bo ga ta ja na Ga- sil ski 3 v Ši ški, in si cer v le tih od 1955 do Sta ne to ve di plo me spo mla di 1959. Ob slo ve ni sti ki si je Stan ko iz bral kot B-pred met za štu dij sr bo hr va ti sti ko in že kma lu po za čet ku dru ge po lo vi ce pet de set ih let za čel ob jav lja ti v štu dent skem gla si lu Tri­ bu­ na in poz ne je v Na­ ših­raz­ gle­ dih, ka mor je k so de lo va nju pri šel po va bit štu den te sla vi sti ke in pri- mer jal ne knji žev no sti že ta krat raz bo ri ti in iz zi val ni ure- dnik Bo jan Štih, ki je ne ka ko v istem ča su di plo mi ral na od del ku za zgo do vi no. Sta ne je oce nje val pre vo de juž no slo van skih li te ra tur, jaz pa pre vo de iz ru šči ne; to se je za če lo pro ti kon cu le ta 1957, ko so v So vjet ski zve zi praz no va li šti ri de seto oblet ni co re vo lu ci je, ki smo jo ta krat in še kar ne kaj ča sa za pi so va li z ve li ko za čet- ni co, kar se z da naš nje ga spo min ske ga zor ne ga ko ta, ko je mi ni lo že dvaj set let od raz pa da 73 let tra ja jo če So vjet ske zve ze, ka že kot praz go do vi na, če prav se s člo veš tvom ni zgo di lo kaj bis tve no dru ge ga, kot da se je pom no ži lo na bli zu se dem mi li jard te hni zi ra nih zem- lja nov. Stan ko je po B-di plo mi iz sr bo hr va ti sti ke le ta 1956 po stal po mož ni asi stent pri pro fe sor ju dr. Emi lu Štam- par ju in vse je ka za lo, da se bo tu di v pri hod nje usme- ril na to po dro čje, ven dar so idej no po li tič ni to ko vi ti ste- ga ča sa, ki so plju skni li tu di pre ko fi lo zof ske fa kul te te spo mla di le ta 1959, za vse lej do lo či li nje go vo po klic- no pot. Po od sta vi tvi pro fe sor ja dr. An to na Slod nja ka z ljub ljan ske uni ver ze za ra di knji ge Zgo­ do­ vi­ na­ slo­ ven­ ske­ knji­ žev­ no­ sti­ (Ges­ chic­ hte­ der­slowenischen­ Li­ te­ ra­ tur,­ 1958), na pi sa ne v nem šči ni in ob jav lje ne v Frank fur tu v ta krat ni Za ho dni Nem či ji, je bil tu di Stan ko de le žen do lo če ne ga ukre pa idej no ne vro tič ne ga ča sa. V spo- min skem za pi su ob sto let ni ci pro fe sor ja Slod nja ka­V­ navz­ kri­ žju­ stro­ ke­in­po­ li­ ti­ ke je za pi sal: »Kma­ lu­po­se­ stan­ ku­–­to­je­bil­ti­ sti­se­ sta­ nek­ na­Re­ al­ ki,­na­ka­ te­ rem­ so­mlaj­ ši­pro­ fe­ sor­ ji­ ute­ me­ lje­ va­ li­ odlo­ či­ tev­ za­od­ stop,­ oz.­od­ pu­ sti­ tev­ pro­ fe­ sor­ ja­ Slod­ nja­ ka­ –­27.­mar­ ca­1959­ me­je­po­zad­ njem­ za­ sli­ ša­ nju­ na­po­ li­ ci­ ji­ča­ ka­ la­odloč­ ba­de­ ka­ na­Fi­ lo­ zof­ ske­ fa­ kul­ te­ te­ dr.­Me­ to­ da­Mi­ ku­ ža,­da­ mi­od­ po­ ve­ du­ je­ slu­ žbo­de­ mon­ stra­ tor­ ja,­ ker­mo­ je­so­ de­ lo­ va­ nje­ ni­več­po­ tre­ bno.­ O­tej­od­ po­ ve­ di­ ni­ni­ če­ sar­ ve­ del­moj­pred­ stoj­ nik­ dr.­Emil­Štam­ par.­ Za­ ra­ di­svo­ je­ne­ o­ dloč­ ne­ na­ ra­ ve­je­bil­še­bolj­zbe­ gan­ka­ kor­jaz;­dr.­ Bor­ šni­ ko­ va­ se­je­si­ cer­ho­ te­ la­pri­de­ ka­ nu­zav­ ze­ ti­za­ me,­ a­sem­jo­pro­ sil,­naj­si­ne­na­ ko­ plje­še­teh­sit­ no­ sti.« V tem zgo šče nem spo ro či lu sta za je ti dve po gla vit ni se sta vi ni, ki oz na ču je ta Ši men če vo ek si sten ci al no dr - žo: ne bo ste ma ni pu li ra li z ma no, svo jo ek si sten ci al no uso do si bom kro jil sam. Od tlej se je s sr bo hr va ti sti ke vse bolj pre u smer jal na slo ve ni sti ko in ji ta koj pri dru žil film sko po dro čje z oce na mi ta krat na sta ja jo čih fil mov v ju go slo van skem pro sto ru, ka mor so spa da li tu di slo- ven ski, ki so bi li na pulj skem film skem fe sti va lu de lež- ni ve li ke po zor no sti in tu di na grad. (Si cer pa je že le ta 1956 za Pre­ ži­ hov­ zbor­ nik, ki je na sta jal v se mi nar ju pro fe so ri ce Mar je Bor šnik, na pi sal se sta vek Pre­ žih­v­ fil­ mu in v njem ana li zi ral pr vo film sko upo do bi tev ene od Pre ži ho vih pri po ve dnih del, na tan čne je no ve lo Vod­ njak, ki je v film ski re a li za ci ji do bi la na slov Ko­ plji­pod­ bre­ zo.) Po slu že nju vo ja ške ga ro ka od je se ni 1959 do po- le tja 1960 je za čel svo jo po klic no ka ri e ro kot pro fe sor slo ven ske ga je zi ka in knji žev no sti na Sred nji tek stil ni in obu tve ni šo li v Kra nju, kjer je bil ka sne je tu di rav na- telj. To ob dob je je tra ja lo kar dva in dvaj set let, do le ta 1982, ko se je za pet let pre se lil na re pu bli ški ni vo in de lo val kot pe da go ški sve to va lec za slo ven ski je zik in knji žev nost na Za vo du RS za šol stvo. Od le ta 1987 do upo ko ji tve 1. 9. 2000 je bil glav ni ure dnik pe da go ške- ga stro kov no in for ma tiv ne ga šti ri najst dnev ni ka Šol­ ski­ raz­ gle­ di; le ta 2001 je pre jel na gra do Re pu bli ke Slo- ve ni je za uč be ni ke in uč ne pri po moč ke na po dro čju sred nje ga šol stva.Stanko­Šimenc 354V spomin 355 V spominŠtu den tov sko Pre šer no vo na gra do pa je Stan ko Ši- menc do bil že le ta 1959, in si cer za di plom sko de lo Can­ kar­ je­ vi­ Hlap­ ci. Be se di lo s ta krat ak tu al no za zna- vo in oz na ko mi sel ne ga oz ra čja v Ljud ski re pu bli ki Slo ve ni ji, ki je z dru gi mi re pu bli ka mi in po kra ji na mi se stav lja la SFRJ (So ci a li stič no fe de ra tiv no re pu bli ko Ju go sla vi jo), je bi lo v šti rih na da lje va njih ob jav lje no v štu dent skem gla si lu Tri­ bu­ na, v kon čnem pov zet ku pa je za je ta ome nje na ugo to vi tev, ki se gla si: »Glo­ bo­ ki­hu­ ma­ ni­ stič­ ni­ na­ zor,­ki­ga­je­iz­ ra­ zil­Can­ kar­v­Hlap­ cih­in­po­ ka­ te­ rem­je­pre­ so­ jal­živ­ lje­ nje,­ je­nje­ go­ vo­ve­ li­ ko­kul­ tur­ no­ iz­ ro­ či­ lo,­ki­ga­je­vre­ dno­po­ nov­ no­ pre­ te­ hta­ ti­ in­spre­ je­ ti,­ po­ se­ bno­ da­ nes,­ob­šti­ ri­ de­ set­ let­ ni­ ci­ pe­ sni­ ko­ ve­ smr­ ti,­ ko­se­to­ li­ ko­go­ vo­ ri­ či­o­člo­ ve­ ko­ vi­ po­ do­ bi.­Če­ga­bo­ mo­ ta­ ko­spre­ je­ li,­se­bo­ mo­naj­ bolj­člo­ ve­ ško­ od­ dol­ ži­ li­ve­ li­ ke­ mu­Can­ kar­ je­ ve­ mu­spo­ mi­ nu.«1 V ča su Ši men če ve ga slu žbo va nja na Za vo du RS za šol stvo sre di osem de set ih let, ko je bil sve to va lec za slo ven ski je zik in knji žev nost, sta s pro fe sor jem dr. Gre gor jem Ko ci ja nom za če la pri prav lja ti uč be ni ke za vi šje raz re de osnov nih šol (pr vi z na slo vom Ve­ zi­med­ ljud­ mi.­Slo­ ven­ sko­ be­ ri­ lo­za­7.­raz­ red­osnov­ ne­ šo­ le je iz šel le ta 1987, v na sled njih le tih sta pri pra vi la še šti ri: V­no­ ve­zar­ je;­O,­do­ mo­ vi­ na,­ ti­si­ka­ kor­zdra­ vje;­Poz­ drav­ lje­ no,­ze­ le­ no­dre­ vo;­Slo­ ven­ sko­slov­ stvo­sko­ zi­sto­ le­ tje).­ V zve zi s Ši men če vo stro kov nos tjo je nje gov sta rej ši ko le ga dr. Ko ci jan v ne kro lo gu, ob jav lje nem v Go­ renj­ skem­gla­ su (1. 8. 2008, str. 12), za pi sal: »Ko­da­ nes­ pre­ bi­ ram­ Ši­ men­ če­ vo­ bi­ bli­ o­ gra­ fi­ jo­ in­v­mi­ slih­po­ tu­ jem­ po­nje­ go­ vem­ de­ lu,­ne­mo­ rem­mi­ mo­ugo­ to­ vi­ tve,­ do­ka­ te­ re­sem­pri­ šel­že­pred­le­ ti­in­ki­se­mi­je­po­ tr­ je­ va­ la­ ve­ dno­zno­ va:­vse,­kar­je­na­ pi­ sal,­je­te­ me­ lji­ lo­ na­tr­ dnih­ dej­ stvih,­ nič­po­ vr­ šno­ sti­ ali­dvom­ lji­ vih­ tr­ di­ tev,­nič,­kar­ ne­bi­bi­ lo­ar­ gu­ men­ ti­ ra­ no,­ vse­je­bi­ lo­do­ ka­ za­ no,­ skrb­ no­ iz­ bra­ no,­raz­ po­ re­ je­ no,­ si­ ste­ ma­ tič­ no,­ nič­za­ vi­ to­v­ce­ lo­ fan­ali­v­ne­ do­ um­ no­ sti,­ vse­ve­ dno­kri­ stal­ no­ ja­ sno,­stro­ kov­ no­re­ le­ van­ tno,­ skrat­ ka­pre­ pri­ člji­ vo,­ ne­ o­ po­ reč­ no,­ za­ nes­ lji­ vo.« To da po gla vit no po dro čje nje go ve ga ana li tič no ra zi- sko val ne ga in in ter pre ta cij ske ga de la je bi lo vse ka kor film sko po dro čje, ki se je za če lo, kot re če no, z oce na- mi fil mov, pri pe da go škem de lu pa z uva ja njem film- ske vzgo je v sred nje šol ske uč ne pro gra me. Pr vo de lo te vr ste v knjiž ni ob ja vi je iz šlo le ta 1968, se pra vi po osmih le tih pe da go ške slu žbe, in to s po men lji vim na- slo vom Pot­v­film­ ski­svet. V knji gi je za jel krat ko zgo- do vi no na sta ja nja fil ma, oz na čil film ske zvr sti, stil ne to ko ve film ske ga sno va nja od ek spre si o ni zma do po e- tič ne ga re a li zma, na ni zal po dro čje slo ven sko slov stvo v fil mu, pre gled film ske ga us tvar ja nja v Ju go sla vi ji in na Slo ven skem ter na ka zal osno ve za oce nje va nje fil- ma in sploh – film ske ga je zi ka, ki ga oz na ču je ta film- ska ka me ra in mon ta ža v ro kah us tvar jal cev. Z ra zi- ska vo Slo­ ven­ ske­ ga­ kla­ sič­ ne­ ga­ slov­ stva­v­fil­ mu je le ta 1979 do se gel znan stve ni na ziv ma gis tra, de lo je bi lo še iste ga le ta ob jav lje no v Knjiž ni ci Me stne ga gle da- li šča ljub ljan ske ga. Šir še, ce lo vi te je, mo no graf sko pa je za jel to po dro čje šti ri le ta poz ne je v de lu Slo­ ven­ sko­ slov­ stvo­v­fil­ mu z iz čr pnim bi bli o graf skim gra di vom in 1 Analitično in vrednostno obravnavo Cankarjevih Hlapcev mu je spodbudila uprizoritev tega dela na amaterskem odru v Kamniku, o kateri je napisal kritično refleksijo za Gorenjski glas; v uprizoritvi so namreč pretiravali z idejnim pou-darkom hlapčevstva, ko se je občasno nad odrom pojavljal transparent z napisom HLAPCI.s pre gle dno ugo to vi tvi jo: »Od­vseh­83­ce­ lo­ ve­ čer­ nih­ fil­ mov,­po­ sne­ tih­ med­le­ ti­1948­in­1982,­je­kar­35­za­ sno­ va­ nih­ na­knji­ žev­ nih­ de­ lih.­Sce­ na­ ri­ ji,­ opr­ ti­na­le­ po­ slo­ vje,­so­na­ sta­ li­v­glav­ nem­ po­de­ lih,­ki­jim­je­li­ te­ rar­ na­ zgo­ do­ vi­ na­ že­priz­ na­ la­traj­ no­vre­ dnost,­ po­pri­ ljub­ lje­ nih­ mla­ din­ skih­ de­ lih­so­ do­ bne­ li­ te­ ra­ tu­ re,­ ki­so­do­ ži­ ve­ la­pri­ kri­ ti­ ki­in­ob­ čin­ stvu­ po­ zi­ ti­ ven­ od­ mev.«­ K tej ugo to vi tvi je do dal še do dat no spoz na nje gle de dru gih mož no sti: »Slo­ ven­ ska­ li­ te­ rar­ na­ de­ di­ šči­ na­ je­za­zdaj­film­ sko­še­ ma­ lo­iz­ rab­ lje­ na.­ Fil­ mi,­na­ re­ je­ ni­po­li­ te­ ra­ tu­ ri,­ so­da­ li­še­ ma­ lo­ti­ ste­ ga,­kar­oz­ na­ ču­ je­ mo­ kot­traj­ no­vre­ dnost,­ ven­ dar­je­tu­ di­naš­film­že­vgra­ dil­ne­ kaj­kam­ nov­v­zgrad­ bo­ slo­ ven­ ske­kul­ tu­ re.« Tem, za slo ven sko fil mo gra fi jo vse ka kor te me ljnim de lom, so sle di la še dru ga z zgo do vin sko sno vjo, ta- ko o Kar­ lu­Gros­ sman­ nu­ in­za­ čet­ kih­ slo­ ven­ ske­ ga­ fil­ ma (l. 1985) ter Pa­ no­ ra­ ma­ slo­ ven­ ske­ ga­ fil­ ma­ le ta 1996 ob sto let ni ci pr ve film ske pred sta ve na Slo ven skem. Fil mo gra fi ja, se pra vi ra zi ska va film ske ga sno va nja na osno vi li te rar nih del, je vse ka kor po me ni la osred nje po dro čje pu bli ci stič ne de jav no sti Stan ka Ši men ca. Po- ve zo val jo je tu di s pe da go škim de lom, in si cer z na me- nom uve ljav lja nja film ske vzgo je v sred nje šo le. No vi- nar ki Ta nji Za vrl Žle bir je pro fe sor Ši menc v in ter vju ju za Go­ renj­ ski­ glas­ na nje no vpra ša nje: ­­»Na­po­ dro­ čju­ film­ ske­vzgo­ je­je­va­ še­de­ lo­pre­ cej­ob­ sež­ no,­ pi­ sa­ li­ste­ uč­ be­ ni­ ke,­ pri­ roč­ ni­ ke,­ član­ ke,­o­tem­pre­ da­ va­ li­ di­ ja­ kom­ …«­ od go vo ril:­»V­šo­ li­je­bi­ lo­mo­ je­ukvar­ ja­ nje­ s­fil­ mom­ spre­ je­ to­pre­ cej­raz­ lič­ no.­ Ne­ ka­ te­ ri­ ko­ le­ gi­so­me­ ni­ li,­da­ so­te­vse­ bi­ ne­či­ sto­od­ več,­saj­so­go­ ji­ li­sta­ ro­pre­ pri­ ča­ nje,­da­so­fil­ mi­ne­ kaj­sla­ be­ ga­in­je­go­ vor­ je­ nje­ o­njih­od­ več.­Jaz­pa­sem­me­ nil,­da­je­tu­ di­za­ to­tre­ ba­o­fil­ mih­ go­ vo­ ri­ ti­…­Za­film­ sko­vzgo­ jo­sem­ukra­ del­ure­knji­ žev­ no­ sti.«­ Ven dar se je za ve dal re al no sti in pri mak nil: »Če­ prav­so­tu­ di­mno­ gi­dru­ gi­šol­ ni­ ki­v­Slo­ ve­ ni­ ji­sku­ ša­ li­uve­ lja­ vi­ ti­film­ sko­vzgo­ jo,­ni­ ko­ li­ni­za­ res­po­ sta­ la­za­ re­ sen­ del­šol­ ske­ ga­ si­ ste­ ma.­ Me­ ne­ni­ so­pu­ sti­ li­pre­ več­da­ leč,­ ker­sem­bil­pro­ ti­ide­ o­ lo­ gi­ za­ ci­ ji­ fil­ ma­in­te­ ga­po­ u­ ka.­Saj­ ve­ mo,­ka­ ko­ra­ di­so­raz­ lič­ ni­si­ ste­ mi­upo­ rab­ lja­ li­ ide­ o­ lo­ ško­pro­ pa­ gan­ do,­tu­ di­pri­nas.« K te mu do da jam, da knji gi Slo­ ven­ sko­ kla­ sič­ no­slov­ stvo­v­fil­ mu­ in Slo­ ven­ sko­ slov­ stvo­v­fil­ mu, ki sta bi li ob jav lje ni v Knjiž ni ci Me stne ga gle da li šča ljub ljan ske- ga, krep ko pre se ga ta zgolj pe da go ške na me ne. To sta za o kro že ni mo no gra fi ji o sta rej ši in na sta ja jo či pri po- ve dni knji žev no sti v fil mu, na pi sa ni s sta li šča uve ljav- lje nih te o re tič nih in kri ti ških osnov, s ka kr šni mi je bi lo v ti stem ča su mo go če raz po la ga ti. Z li te ra tu ro in fil mom se je Stan ko Ši menc ukvar - jal ta ko re koč do zad nje ga di ha.2 Če se ne mo tim, je bil nje gov zad nji pri spe vek o film ski te ma ti ki ob jav ljen v Go renj skem gla su z na slo vom Film ski sa mo ra stnik z Do bra ve (4. 4. 2008). Po na klju čju sem ne ko li ko sprem ljal na sta ja nje te ga član ka o film skem sne mal- cu do ku men tar nih po snet kov Jan ku Ba lan ti ču, za ka- te re ga sem Sta ne tu po sre do val poz na val ca iz Ra dov lji- ce. To je bi lo vztraj no in po tr pe žlji vo zbi ra nje pri če vanj in dej stev o de lu in uso di pe sni ko ve ga so do bni ka, s ka te rim ni sta bi la v so ro du. Sre ča nja in ži va hne de ba te o živ lje nju, de lu, znan- cih in dru ži nah s Stan kom Ši men cem v dru žbi nje go ve so pro ge bo di si v Kra nju, Mar tu ljku, kjer sta s Snež ko ure di la zgle dno po čit ni ško in tu di de lov no bi va li šče za si na, hčer in vnu ke, prej pa še v Baš lju, so bi la vse lej is kri va in po živ lja jo ča, če prav vča sih tu di z gren kim pri- o ku som, pa tu di z iro ni jo. 2 Stanko Šimenc je kot rojen Kamničan objavljal tudi v Kamniškem­zborniku.­­Leta 1962 članek z naslovom:­Jezik­Franca­Mihe­Paglovca, leta 2006: Dokumentarne­»podobe­življenja«­Helene­Koder­in leta 2008: Filmska­podoba­Kamnika.­Za njegovo delo in naklonjenost našemu zborniku se mu kot glavna urednica iskreno zahvaljujem. (Op. Marjeta Humar)Stanko­Šimenc­­ (11.­5.­1934–14.­7.­2008)­­Povzetek Kamničan Stanko Šimenc, po izobrazbi slovenist in srbohrvatist, je posvetil svoje življenje šolstvu in slovenskemu filmu. Izdal je več učbenikov za sloven-sko književnost in jezik ter preglednih in kritičnih del o slovenskem filmu. Prizadeval si je, da bi šola gojila tudi filmsko vzgojo. Med drugim je s svojimi prispevki sodeloval tudi v Kamniškem­zborniku. Stanko­Šimenc­­ (May­11 th­1934–July­14th­2008)­ ­Summary Stanko Šimenc, a burgher of Kamnik, was an expert on Slovene and Serbo-Croatian languages. He devoted his life to school matters and Slovene film industry. He published many textbooks for Slovene language and literature classes and detailed reviews about Slovene films. It was his goal to make film education a part of the school curriculum. He also used to write articles for Kamniški­zbornik. 356V spomin Gotska­podoknica­na­Seydlovi­hiši­v­Kamniku,­diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik 357 V spominDr.­Ja­ nez­Ma­ rolt­ Go­ sti­ če­ va­ce­ sta­45,­No­ ži­ ce In­me­ mo­ ri­ am­­dr.­To­ ne­ tu­Cev­ cu­­­(1932–2007)­­ Mot to: Čar od kri tja in ra dost spoz na nja Dr. To ne Cevc, znan stve ni svet nik ZRC SA ZU, je bil ve dno za ve zan re sni ci, ob jek tiv no sti, kri ti čen do hi po- tez, dom nev, znan stve no in člo ve ško ra do ve den, in ter- di sci pli nar no usmer jen, člo ve ško žla hten, na rav nan k lju dem in ne le k stva rem. Tu di nje go ve znan stve ne ra zi ska ve to po tr ju je jo. Bil je pol brat zna ne ga umet no- stne ga zgo do vi nar ja dr. Emi li ja na Cev ca; med nji ma je bi lo dva najst let raz li ke. Oba pa po ko re ni nah iz ha ja ta iz Tu hinj ske do li ne – vas Va se no. To ne ta so ime no va- li Br zo no gi je len. Re kli so, da bi dal živ lje nje za svo jo stro ko in res je iz go rel za svo jo stro kov no in znan stve- no lju be zen – ra zi ska ve na ro čja Kam ni ških pla nin, kot je odlič no po i me no val Kam nik z nje go vim za le djem brat Emi li jan. To ne Cevc je bil ro jen v Kam ni ku 31. 5. 1932, kjer je obi sko val osnov no šo lo. Po ma tu ri na be ži graj ski gim- na zi ji v Ljub lja ni je štu di ral et no lo gi jo in umet no stno zgo do vi no na Fi lo zof ski fa kul te ti v Ljub lja ni. Že v štu- dent skih le tih se je pod vod stvom Jer ne ja Šuš ter ši ča vklju čil v et no lo ško ra zi sko val no de lo med Slo ven ci na av strij skem Ko ro škem. So de lo val je tu di v te ren skih eki pah Slo ven ske ga et no graf ske ga mu ze ja v Šen tvi- du pri Stič ni, v Br ki nih in v Ko sta nje vi ci na Kr ki. Štu- dij et no lo gi je je skle nil z di plom sko na lo go z na slo vom Živ­ lje­ nje­ pa­ stir­ jev­ na­Ve­ li­ ki­pla­ ni­ ni, ki je na sta ja la na te me lju ob sež ne ga te ren ske ga de la. Po di plo mi in od- slu že ni vo ja šči ni ni do bil slu žbe v svo ji stro kov ni sme ri, za to je 12 let de lal kot knjiž ni čar pri Slo ve ni ja pro jek tu in se še na prej kot ra do ve den in te lek tu a lec izo bra že- val, ve li ko bral. Po stal je tu di ure dnik Ar­ hi­ tek­ to­ ve­ ga­ bil­ te­ na.­ Za ro je ne ga Kam ni ča na je ra zum lji vo, da je za čel ra zi sko va ti svo je do ma če oko lje. S te mo dok tor ske di ser ta ci je je na ka zal smer svo je ga znan stve ne ga za ni ma nja – Pa­ stir­ ske­ ko­ če­v­Ju­ lij­ skih­in­Kam­ ni­ ških­ Al­ pah­in­pred­ slo­ van­ ski­ sub­ strat­ v­nji­ ho­ vi­ar­ hi­ tek­ tur­ ni­de­ di­ šči­ ni.­ Ljud ska ar hi tek tu ra in nje ne ko re ni ne v pred zgo do vin skem ča su oz na ču je jo za na prej nje go vo ra zi sko val no de lo. Kar je za čel aka de mik An ton Me lik, je na da lje val An ton Cevc z mno go šir ši mi po gle di. Te- me lji te mu poz na va nju ra zi skav na alp skem ob mo čju je do dal še po gled v praz go do vi no in po stal ta ko eden izmed za čet ni kov pa le o et no lo gi je v slo ven ski ma te ri- al ni kul tu ri. Že le ta 1967 je ob ja vil štu di jo Na­ sta­ nek­ in­raz­ voj­ pa­ stir­ ske­ ga­ sta­ nu­na­Ve­ li­ ki­pla­ ni­ ni­nad­Kam­ ni­ kom. 1 Ra zi ska va ga je te daj usme ri la v ra zmiš lja nje o pra- zgo do vi ni (Vor­ ges­ chic­ htli­ che­ De­ u­ tung­ der­Sennhütte­ in­den­Kam­ ni­ kes­Al­ pen). 2 1 Kamniški­zbornik 11, 1967. 2 Objavljeno v Alpes­Orientales, 1969.Tej te mi je sle dil tu di ka sne je, ko je pi sal o živ lje- nju pa stir jev v na rav nih za ve ti ščih na pla ni nah v Kam- ni ških Al pah (Slo­ ven­ ski­ et­ no­ graf 30, 1977) in po se- bej o zi jal kah pa stir jev po pla ni nah (Ro­ dna­ gru­ da 32, 1985), o »hi škah« in skor jev kah, ki pred stav lja jo na še pr vin sko stav bno iz ro či lo (Ro­ dna­ gru­ da 32, 1985), pa o dr var skih in oglar skih ko čah in za ve ti ščih (Goz­ dar­ ski­ štu­ dij­ ski­dne­ vi­1985). Pri tem je po la go ma od kri val raz voj ne obli ke plan- šar skih koč (Tra­ di­ ti­ o­ nes 18, 1989), stav be na ni žjih in se no žet nih pla ni nah (Ro­ dna­ gru­ da 32, 1985), bo hinj- ske nad stro pne sta no ve (Ro­ dna­ gru­ da 32, 1985), vse to je na to do pol nil s po dro bno štu di jo o bo hinj skem nad stro pnem sta nu v lu či struk tur ne ana li ze (Tra­ di­ ti­ o­ nes 31, 1991) in zilj ske »fa če« (Tra­ di­ ti­ o­ nes 14, 1985). Pov sem na rav no ga je ra zi sko val na pot pri ve dla do plan šar skih na se lij (Tra­ di­ ti­ o­ nes 7–9, 1978–80). Dol- go let no na črt no, pa tu di na por no te ren sko de lo je str - nil v odlič ni mo no gra fi ji Ar­ hi­ tek­ tur­ no­ iz­ ro­ či­ lo­pa­ stir­ jev,­ dr­ var­ jev­in­oglar­ jev­na­Slo­ ven­ skem (Ljub lja na 1984). Za njo je pre jel na gra do skla da Bo ri sa Ki dri ča. Svo je znan stve ne ra zi ska ve je To ne Cevc na to usme- ril v slo ven sko kmeč ko hi šo. Za pri mer si je vzel naj prej kmeč ko hi šo v Bo hi nju in ra zi skal njen stav bni raz voj (Bo­ hinj­ ski­ zbor­ nik, 1987). Za tem je že lah ko raz prav- ljal o ge ne zi kmeč ke hi še na Slo ven skem (Tra­ di­ ti­ o­ nes 19, 1990). Po ka zal je vzo ren pri mer dro bne ga in na tan čne ga ra zi sko val ne ga de la ob re kon struk ci ji kmeč ke hi še v Sred njem Vr hu (naj prej nem ško v zbor ni ku Tra­ di­ ti­ on­ und­En­ tfal­ tung, Tra u ten fels 1986, na to pa v Tra­ di­ ti­ o­ nes 16, 1987). Pr vi vrh Cev če ve ga ra zi sko val ne ga de- Dr.­To­ ne­Cevc.­Fo­ to:­Fran­ ce­Ste­ le. 358V spomin 359 V spomin la pa je ve li ka mo no gra fi ja Kmeč­ ke­hi­ še­v­Ka­ ra­ van­ kah­ (Ce lo vec - Trst 1988), ki je za slu že no do ži ve la dru go iz da jo (Ra dov lji ca 1991) in iz da jo v nem šči ni (Das­Ba­ u­ e­ ren­ ha­ us­ in­den­Karawanken, Ra dov lji ca 1991). Za- njo je le ta 1991 do bil Pleč ni ko vo priz na nje. Bo hi nju je po sve til ve li ko svo je ener gi je in te ren ske- ga de la. Z iz ku še no me to do in na dro bni mi ra zi ska va mi je us tva ril im po zan tno mo no gra fi jo Bo­ hinj­in­nje­ go­ ve­ pla­ ni­ ne.­ Sre­ ča­ nja­ s­plan­ šar­ sko­ kul­ tu­ ro (Ra dov lji ca 1992) ter nem ška iz da ja Bo­ hinj­und­se­ i­ ne­Al­ men (ZRC SA ZU, Ljub lja na 1994). Ob poz na va nju do ma če in tu je stro kov ne li te ra tu- re, s stro gim me to do lo škim pri sto pom in z na por nim te ren skim de lom je To ne Cevc sle dil raz vo ju na še ga ljud ske ga stav bar stva od praz go do vin skih na rav nih za ve tišč zi jalk, dr var skih skor jevk, kra ških hišk do pa- stir skih in plan šar skih koč na ših Alp pa vse do kmeč ke hi še in na se lij. Nje go ve ra zi ska ve so bi le osre do to če- ne tu di na ti po lo gi jo in po jav nost ko zol ca na Slo ven- skem. Na tej pod la gi je na sta la po uč na mo no gra fi ja o slo ven skem ko zol cu – Slo­ ven­ ski­ ko­ zo­ lec (Ži rov ni ca 1993), oprem lje na s fo to gra fi ja mi Ja ke Čo pa. Ob tem je or ga ni zi ral tu di raz sta vo z osnov ni mi mo de li ko zol ca na Slo ven skem. S šir je njem in po glab lja njem ra zi skav, pred vsem pa z upoš te va njem ar hiv skih vi rov in pri mer jal ne ga gra di- va o pa stir skih stav bah dru god v Vzho dnih Al pah, je pri nas pr vič si ste ma tič no in znan stve no ob de lal pa stir- ska bi va li šča, se po glo bil v nji hov na sta nek v pred slo- van ski do bi in v nji hov poz nej ši raz voj. Pri ra zi sko va nju pa stir stva pa se ni ome jil le na tvar no kul tu ro in nje- no iz ra zo slov no pro ble ma ti ko, tem več jo je po ve zo val z živ lje njem na pla ni nah, z de lom in igra mi pa stir jev in plan šar jev, z nji ho vim pri po ve dnim in ve ro vanj skim iz ro či lom. Ta ko je po se gel tu di na po dro čje dru žbe ne in du hov ne kul tu re in s tem po ka zal in do ka zal kom- plek sno ra zu me va nje et no lo ške ve de. Re zul tat te ga po gle da je že ome nje na mo no gra fi ja Ve­ li­ ka­pla­ ni­ na.­ Živ­ lje­ nje,­ de­ lo­in­iz­ ro­ či­ lo­pa­ stir­ jev, ki je iz šla le ta 1972 in spo pol nje na še dva krat (1987, 1993). Dru go po mem bno po dro čje Cev če ve ga znan stve ne- ga de lo va nja so ra zi ska ve ljud ske ga stav bar stva, s ka- te ri mi je po sta vil tu di me to do lo ške te me lje ra zi ska vam plan šar stva. Naj prej je ra zi skal ob ča sna bi va li šča, z ži vi no re jo in goz dar stvom po ve za ne stav bne kul tu re hri bov skih in goz dnih po kra jin, se po glo bil v zgo do vin- sko raz la go nji ho ve ga na stan ka, se oprl na ar he o lo ška dog na nja in ra zi ska ve, ra zmiš ljal o iz vi rih stav bne ga iz ro či la, o kon struk ci ji in fun kci o nal no sti teh stavb, o odno su člo ve ka do zem lje nas ploh. V mo no gra fi ji Ar­ hi­ tek­ tur­ no­ iz­ ro­ či­ lo­pa­ stir­ jev,­ dr­ var­ jev­in­oglar­ jev­na­Slo­ ven­ skem (1984) je do ku men ti ral vr sto kul tur nih pr vin, ki iz gi nja jo. Stav be je pred sta vil kot se stav ni del živ - ljenj ske ga oko lja in jih osve tlil po tvar ni, kon struk cij ski in pro stor ski za sno vi. Mo no gra fi ja je po mem bna ta ko za do ma čo kot tu di za evrop sko stav bno zgo do vi no, saj je upra vi če na dom ne va, da se je v teh pre pro stih stav bah ohra ni la pred slo van ska in slo van ska stav bna de di šči na. Ne kaj let svo je ga ra zi sko va nja je po sve til obrav na- vi kmeč ke hi še na Kra su. Na pi sal je sin te tič ni pre gled o ljud skih stav bah na Slo ven skem in pre gle dno zgo- do vin sko raz pra vo Et­ no­ lo­ ška­ pri­ če­ val­ nost­ ma­ te­ ri­ al­ ne­ kul­ tu­ re (1978), v ka te ri je opo zo ril na manj ob de la na po gla vja in z njo do ka zal, da po dro čje ma te ri al ne kul- tu re tu di me to do lo ško ob vla da in da zna ovre dno ti ti nje gov po men za zgo do vin sko ra zu me va nje ljud ske kul tu re. Po se bno po gla vje v Cev če vem de lu je ra zi ska va go- spo dar skih po slo pij, pred vsem ko zol cev, ki so ga za ni- ma li ne sa mo za ra di nje go ve več stran ske upo ra be in raz gi ba ne stav bne struk tu re, tem več tu di za ra di ge o- graf ske in zgo do vin ske vra šče no sti v šir ši alp ski kul- tur ni pro stor. To mu je omo go či lo te me lji to poz na va nje do ma če ga in šir še ga alp ske ga te re na, tu di odlič na raz- gle da nost po tu ji znan stve ni li te ra tu ri. Z raz pra vo Stog­(shram­ ba­ za­ži­ to)­–­zgod­ nja­raz­ voj­ na­obli­ ka­ko­ zol­ ca­to­ plar­ ja? (1993) se je po glo bil v iz- vir in raz voj slo ven ske ga ko zol ca, pred vsem to plar ja, ki mu je iskal pr vot no obli ko v pre pro stih na pra vah za shram bo ži ta in ute me lje val nje gov na dalj nji raz voj. V zad njih le tih še ve dno in ten ziv ne ga znan stve ne- ga de la je To ne Cevc iskal ko re ni ne pa stir ske ga živ - lje nja. Pri za de val si je do ka za ti svo je dom ne ve, da so bi le pla ni ne že v poz nem sred njem ve ku ob lju de ne, za kar do slej ni bi lo do ka zov. Po ne kaj na ključ nih la stnih naj dbah se je po ve zal z ar he o lo gi in v so av tor stvu z nji mi je na sta la mo no gra fi ja Dav­ ne­sle­ di­člo­ ve­ ka­v­ Kam­ ni­ ških­ Al­ pah (1997). Knji ga je nav du ši la tu di ra- zi sko val ca dach ste in skih pla nin dr. Fran za Man dla, ki je opo zo ril tu di na Cev če va dog na nja, na na se li tve ne vzpo re dni ce in na ne ver jet ne po do bno sti ar he o lo ških najdb z dach ste in skih in Kam ni ških pla nin. Le ta 2000 je iz dal knji go Lon­ če­ ne­ po­ so­ de­pa­ stir­ jev.­ Skle­ de,­la­ tvi­ ce­iz­poz­ ne­ ga­ sred­ nje­ ga­ in­no­ ve­ ga­ve­ ka­iz­pla­ nin­v­ Kam­ ni­ ških­ Al­ pah, v ka te ri se že ču ti in ter di sci pli nar no so de lo va nje z ar he o lo gi. Še bolj se ču ti vpliv ar he o lo gi- je v raz pra vi Si­ rar­ je­ nje­ na­pla­ ni­ nah­ v­Kam­ ni­ ško­Sa­ vinj­ skih­Al­ pah­ (Tra­ di­ ti­ o­ nes 33, 2004). Ena ko lah ko re če- mo za raz pra vo Kon­ ti­ nu­ i­ te­ ta­ an­ tič­ ne­pa­ šne­tra­ di­ ci­ je­v­ pla­ ni­ nah­ v­Kam­ ni­ ških­ Al­ pah.­Ob­naj­ dbi­poz­ no­ an­ tič­ ne­ in­zgod­ nje­ sred­ nje­ ve­ ške­ lon­ če­ ni­ ne­ iz­poz­ ne­ ga­ 6.–9.­ sto­ le­ tja­na­pla­ ni­ ni­Kr­ va­ vec (Tra­ di­ ti­ o­ nes 32, 2004). Sin te za do se da njih ar he o lo ških ra zi skav in in ter- di sci pli nar ne ga so de lo va nja je knji ga Člo­ vek­v­Al­ pah.­ De­ set­ le­ tje­ (1996–2006)­ ra­ zi­ skav­o­nav­ zoč­ no­ sti­ člo­ ve­ ka­v­slo­ ven­ skih­ Al­ pah, ka te re ure dnik in ko or di na tor de la je bil To ne Cevc. Bil je edi ni po voj ni et no log, ki je ve dno bolj upoš- te val ar he o lo ško gra di vo in bil v zad njih le tih prav on po bu dnik za od mev na ar he o lo ška iz ko pa va nja na slo- ven skih pla ni nah. Ze lo po ve dno in vse bin sko ter stro kov no ute me lji tev za na gra do Skla da Bo ri sa Ki dri ča za To ne ta Cev ca so pod pi sa li ugle dni in kva li fi ci ra ni znan stve ni ki: dr. Vil ko No vak, dr. Ser gij Vil fan, aka de mik dr. Mil ko Ma ti če tov. Svoj pre dlog za knji go Ar­ hi­ tek­ tur­ no­ iz­ ro­ či­ lo­pa­ stir­ jev,­ dr­ var­ jev­in­oglar­ jev­na­Slo­ ven­ skem,­ kul­ tur­ noz­ go­ do­ vin­ ski­in­et­ no­ lo­ ški­ oris, DZS, Ljub lja na 1984, so ta ko le ute me lji li »Knji­ ga­je­sad­dol­ go­ let­ nih­ ra­ zi­ sko­ vanj,­ ki­nam­je­ o­obrav­ na­ va­ nem­ pred­ me­ tu­ da­ la­za­ o­ kro­ že­ no,­ pre­ gle­ dno­de­ lo,­ka­ kr­ šne­ ga­ do­ slej­ni­ smo­ime­ li.­Te­ me­ lji­ to­ je­ pri­ ka­ zan­ do­ lo­ čen­od­ sek­z­ži­ vi­ no­ re­ jo­ in­iz­ ra­ bo­goz­ dov­ po­ ve­ za­ ne­ stav­ bne­ kul­ tu­ re,­ki­je­bi­ la­v­hri­ bov­ skih­ in­ goz­ dnih­kra­ jih­ze­ lo­po­ mem­ bna­ in­ki­še­da­ nes­pri­ spe­ va­k­zna­ ča­ ju­po­ kra­ ji­ ne.­ Cev­ če­ va­ štu­ di­ ja­do­ ku­ men­ ti­ ra­ ce­ lo­vr­ sto­kul­ tur­ nih­ pr­ vin,­ki­hi­ tro­iz­ gi­ ne­ va­ jo,­ ven­ dar­pa­je­po­ treb­ no­ ohra­ ni­ ti­spo­ min­z­do­ ku­ men­ ta­ ci­ jo­ na­ nje.­Iz­ bra­ ne­stav­ be­se­je­av­ tor­ ju­po­ sre­ či­ lo­ ori­ sa­ ti­kot­ se­ stav­ ni­ del­živ­ ljenj­ ske­ ga­ oko­ lja­in­jih­osve­ tli­ ti­po­ma­ te­ ri­ al­ ni,­kon­ struk­ cij­ ski­ in­pro­ stor­ ski­ za­ sno­ vi.­Očit­ no­se­ je­na­te­ me­ lju­ma­ te­ ri­ al­ nih­ ostan­ kov,­ ki­jih­poz­ na­ mo,­ ohra­ ni­ la­do­da­ naš­ njih­ dni,­si­ cer­v­ru­ di­ men­ tar­ ni­ obli­ ki,­ ze­ lo­sta­ ra­pra­ slo­ van­ ska­ in­slo­ van­ ska­ stav­ bna­kul­ tu­ ra.­ Prav­za­ to­ima­Cev­ če­ va­obrav­ na­ va­ ve­ lik­po­ men­ne­le­za­ do­ ma­ čo,­ am­ pak­tu­ di­za­evrop­ sko­ stav­ bno­zgo­ do­ vi­ no.­ Do­ ku­ men­ ta­ ci­ ja­ je­pod­ pr­ ta­z­bo­ ga­ to­fo­ to­ graf­ sko­ in­ri­ sa­ no­do­ ku­ men­ ta­ ci­ jo.­ V­sin­ te­ tič­ nih­ po­ gla­ vjih­ pa­si­je­av­ tor­ pri­ za­ de­ val­ do­ ko­ pa­ ti­ čim­bli­ že­iz­ vir­ ni­ kom­ stav­ bne­ ga­ iz­ ro­ či­ la.­Pri­de­ lu­je­mo­ ral­re­ še­ va­ ti­ne­ maj­ hne­ ter­ mi­ no­ lo­ ške­za­ dre­ ge.­ Med­na­ reč­ nim­ in­stro­ kov­ nim­ be­ se­ djem,­ ki­ga­sle­ di­ mo­v­ra­ zi­ ska­ vi,­ je­kar­ne­ kaj­zgo­ do­ vin­ ske­ ga­ raz­ čle­ nje­ va­ nja­ mno­ gih­iz­ ra­ zov,­ki­de­ jan­ sko­ pred­ stav­ lja­ jo­ope­ ra­ tiv­ no­ de­ jav­ nost­ in­fun­ kci­ jo.­ To­ ne­Cevc­je­ ­ mno­ ge­iz­ ra­ ze­smi­ sel­ no­ vne­ sel­v­slo­ ven­ sko­ ter­ mi­ no­ lo­ gi­ jo­po­ i­ me­ no­ va­ nja­ pa­ stir­ stva,­ plan­ šar­ stva,­ oglar­ stva,­ goz­ dar­ stva,­ si­ rar­ stva,­ tu­ di­v­ar­ he­ o­ lo­ ške­ de­ fi­ ni­ ci­ je,­ kar­ je­da­ lo­v­da­ naš­ nje­ zna­ nje­o­var­ stvu­slo­ ven­ ske­ kul­ tur­ ne­ de­ di­ šči­ ne­šte­ vil­ ne­no­ vo­ sti­in­no­ ve­iz­ ra­ ze.«­ Dr. To ne Cevc je bil odli čen poz na va lec slo ven ske pla nin ske et no de di šči ne, ve lik člo vek, stro kov njak in ra zi sko va lec, tu di Hom ške ga hri ba, kjer zdaj po či va. In­memoriam­dr.­Tonetu­Cevcu­­ (1932–2007)­­Povzetek­ Prispevek obravnava življenje in delo dr. Toneta Cevca, raziskovalca in poznavalca slovenske ljudske kulture, zlasti ljudskega stavbarstva (planšarskih, dr - varskih koč, slovenske kmečke hiše, kozolca) in pastir - skega življenja. In­Memory­of­Tone­Cevc,­Ph.­D.­ (1932–2007)­­Summary The article is a presentation of life and work of Tone Cevc, Ph. D., a researcher and a connoisseur of tradi-tional Slovene folk culture. He took most interest in folk architecture (Alpine dairy-farms, woodcutters’ cot-tages, Slovene farm buildings, hayracks) and herds-men life. Dr.­To­ ne­Cevc.­Fo­ to:­Fran­ ce­Ste­ le. 360V spomin Novci­iz­Češnjic­v­Tuhinjski­dolini­(med­1554–1560),­diateka­Medobčinskega­muzeja­Kamnik 361 V sponimDa­ ne­Hol­ car,­­ Mi­ ha­Hri­ bov­ šek,­­Alen­ ka­Ju­ van,­­Vi­ do­Kre­ gar,­­Raj­ ko­Sla­ pnik­Ja­ mar­ ski­klub­Kam­ nik Ra­ stko­Za­ brič­(1956–2009) »Ver­ ja­ mem,­ da­ta­svet­ni­sol­ zna­do­ li­ na.­Da­je­živ­ lje­ nje­prav­ za­ prav­ le­ po,­le­da­mo­ ra­ mo­ to­le­ po­ to­iska­ ti­v­ dro­ bnih­stva­ reh,­ka­ men­ čkih,­ s­ka­ te­ ri­ mi­ lah­ ko­okra­ si­ mo­mo­ za­ ik­svo­ je­ ga­bi­ va­ nja­…«­(Mi­ ro­Šte­ be) To mi sel je v svo ji knji gi Pre­ iz­ kuš­ nje za pi sal Mi ro Šte be in ne ka ko se po da živ lje nju, ki ga je ži vel naš pri ja telj Ra stko. Pr vič smo se z njim sre ča li dav ne ga le ta 1973, ko je pri šel na ta bor Mla din ske ga od se ka Pla nin ske ga druš- tva Kam nik v do li ni Be le. Na ra vo je vzlju bil že v otroš- tvu, go re pa so mu z vsa kim le tom odra šča nja po sta- ja le ve čje pri ja te lji ce. Hi tro je pre ho dil vse mar ki ra ne po ti v go rah nad Kam ni kom in kma lu je za čel sle di ti lov skim in gam sjim ste zam. Pot se je do sti krat kon ča la pod kak šno ste no. Ka ko na prej? Lo gič na odlo či tev je bi la al pi ni stič na šo la. Prav v ti stem ob dob ju pa smo v Kam ni ku usta nav- lja li Ja mar ski klub in Ra stko je z na zi vom Ra so sto pil tu di v na še vr ste. Od kri va ti ne zna ni svet, nek da nje in se da nje po ti pod zem nih vo da z vsem, kar vse bu je jo, vse to ga je pri teg ni lo s svo ji mi ča ri, skriv nos tmi in pre- les tmi. Kot stroj ni in že nir je pri jel za svin čnik in tuš ter do ku men ti ral in ri sal na čr te no vih jam. Vse nje go vo de lo je ar hi vi ra no v Ka tas tru jam Ja mar ske ga klu ba Kam nik ter Ja mar ske zve ze Slo ve ni je. Ob od kri va nju je ho tel le po te po ka za ti še dru gim, za to je na ak ci je ve dno to vo ril kup fo to graf ske opre me. Na sto ti ne di a- po zi ti vov je ar hi vi ra nih kot do ku ment traj ne ga do ka za o ra zi ska vah. Nje go vo ve li ko ve se lje je bi lo tu di šo fi ra nje. Spr va je za klub ske pre vo ze nu dil dru žin ski ne u ni člji vi ami, poz ne je pa je bil naj ra je za vo la nom kom bi ja IMV. Ve- dno nas je var no pri pe ljal na cilj, če prav je bi lo vo zi lo že pol no let no. Nje go va ve li ka skrb je ve lja la tu di sta nju vo zi la. Gle de te ga sta si s Hoz kom de li la pri stoj no sti in na ce sti ni ko li ni smo za dol go ob sta li. S po se bnim ža rom je ra zi sko val »pre ho de«, to je kraj še ja me, ki preč ka jo go ro ali gre ben. Ti so mu bi li naj ljub ši, saj se na kon cu ja me po ka že sve tlo ba. Užit- ki, ki smo jih bi li de lež ni pri od kri va nju ve li kih jam v na ših pla ni nah, so nam da li do sti no ve ga po le ta. Ta ko smo or ga ni zi ra li klub ske od pra ve v ja me po vsej Evro- pi. Sku paj smo obi ska li gr ške, ro mun ske, špan ske, an- gle ške, fran co ske, če ške, polj ske, ita li jan ske in švi car- ske ja me, pa še smo mor da kaj po za bi li. Na va dno je bil za dol žen za te hnič ni del od pra ve, pa tu di v klu bu je bil kar ne kaj man da tov go spo dar. Brez nje ga bi nam bi la mar si ka te ra ak ci ja te žja, saj je na svo jem hrb tu pre na šal tu di ve lik del sku pne opre me. Tu smo na ni za li ne kaj zgod bic ozi ro ma spo mi nov nanj, da bi nam za pi sa ne ohra ni le do god ke in pe ri pe ti- je ter jih re ši le pred po za bo.Pot na Ja lo vec To se je zgo di lo v ča su, ko sem evi den co po ti že za- čel vo di ti s po mo čjo fo to spo mi na. Na te den skem tor - ko vem sre ča nju na Mla din skem od se ku Pla nin ske ga druš tva Kam nik smo se po go var ja li o tem, kam ima kdo na men iti pri hod nji vi kend. V ne kih prej šnjih po go- vo rih sem iz ve del za sta ro mar ki ra no, to da za pu šče no in ne o prem lje no pot s Ko to ve ga se dla na Ja lo vec. Mi- sel mi je bi la pre cej sim pa tič na in se mi je zde lo, da bo na sled nja ne de lja pri mer na za to pu sto lov šči no. No, na mla din skem od se ku za ni ma nja ni bi lo ve li ko, saj je šlo za pot v ne zna no, se je pa ve de lo, da Ja lo vec po ne kak šnem brez po tju že ni ma čji ka šelj. Ta ko je bi- lo pro ti kon cu po men ko va nja vi de ti, da bom šel kar sam. Ta krat pa se je izmed nav zo čih ja vil Ra stko in me vpra šal, ali bi smel iti z me noj. Res je bil mlaj ši in bolj tih član ti ste dru šči ne, ven dar mi je vzbu dil po zor nost s svo jo skrom nos tjo. Ni sem dol go ra zmiš ljal, am pak sem de jal, da sem ze lo za do vo ljen in po ča ščen, ker bom imel nje ga za sprem lje val ca, kaj ti ta krat sem me- nil, da je vo lja sko raj vse, kar člo vek po tre bu je za ure- sni či tev ka te re gako li na čr ta, in Ra stko je vo ljo imel. Na to sva se dla sku paj in se do go vo ri la o po dro bno- stih. Ker so bi li Ju lij ci in ita li jan ska me ja da leč na za ho- du in tja ni smo za ha ja li rav no vsak dan, sem me nil, da bi bi lo do bro tu ro ma lo po da ljša ti še pro ti Tren ti. Ta ko sva se zme ni la, da se z av to bu som v pet ek za pe lje va v Ra te če in pre no či va v Ta mar ju, za tem pa zgo daj zju traj kre ne va na Ko to vo se dlo in tam po i šče va ti ste zna me- 362V sponim 363 V sponimni te sta re av strij ske mar ka ci je ter pot, se vzpne va na Ja lo vec, spu sti va na Špič ko, pa na da lju je va pro ti Za po- to ku. Ta je bil v mo ji gla vi ne ka ka mi tič na pla ni na na kon cu Tren te. Tam bi pre spa la, na to pa pri šla čez Vr šič v Kranj sko Go ro in do mov. Ker je vre me do bro ka za lo (ta krat smo se na to še ne ko li ko ozi ra li), sva se v pet ek do bi la na po sta ji in se z av to bu som pri pe lja la v Ra te če. Od tam pa pre ho di la ti sto na pol ce sto mi mo ska kal nic v Ta mar. Po obi ča ju de nar ja za pre hra no ni sva tra ti la in sva ve čer ja la iz na- hrb tni ka, pa tu di za na prej sva pu sti la ne kaj v njem, pre spa la pa sva v »Pod mor ni ci«, kjer je bi lo naj ce ne je. Vsta la sva z zo ro, saj sva ime la kar ne kaj po ti pred se boj. Vzpe la sva se po mar ki ra ni po ti sko zi gozd in str me tra te na Ko to vo se dlo, na to pa sva se za če la re- sne je raz gle do va ti. No, s tem ni bi lo pre hu dih te žav, saj se mi ni je ve mar ka ci je ze lo dol go ob dr ži jo. Po ti, ki je bi la opu šče na ozi ro ma pre po ve da na kak šnih 60 let, pa ni bi lo več ve li ko vi de ti. Ta ko sva ho di la bolj od li se do li se po pre- ho dih, ki so ali ni so bi li nek da nja tra sa. To naju ni do- sti mo ti lo, saj sva ne kaj ta ke ga pri ča ko va la. Hu je je bi lo, ker se je kljub dru gač ni na po ve di spu sti la pre cej go sta me gla in je bi lo li se ozi ro ma nji ho ve ostan ke ve- dno te žje vi de ti. Ne kaj ča sa na ma je to ko li kor to li ko uspe va lo, po tem pa so naju le po pre ho dne po li ce pri- pe lja le v ne kak šen strm žleb, ki je bil le po spran in na no vo po sut s pe skom. Tam sva za slu ti la re sne te ža ve z na da lje va njem po ti. Se ve da pa v vr ni tvi ni sva vi de la re- ši tve in sva hla dno krv no »ča ra la« po ti stem ne var nem te re nu. Za na me ček so se iz me gle nad na ma za sli ša- la po ve lja, si cer v nem šči ni, ven dar ne ka ko v po me nu »še pet me trov, še dva me tra, stoj«. To na ma je da lo mi sli ti, da so nad na ma av strij ski al pi ni sti in da sva za bre dla v pre cej hud svet, v ne ko al pi ni stič no smer. Iz iz ku šenj sva ve de la, da al pi ni stič ne sme ri ne vo di jo po »poš tu pa nih« žle bo vih, za to sva skle pa la, da je pri njih la žje. Bi la pa je še ena mi sel, mor da se jim lah ko pri klju či va ali pa vsaj le ze va za nji mi in bo va že ne ka ko pri šla ven. Ta ko sva usme ri la na ji no ho jo ozi ro ma ple- za nje v sme ri gla sov in bi la čez ka kih 50 me trov sil no pre se ne če na, ker sva pri šla na zaj na le po pre ho dno pot, po ka te ri je na ve za mar lji vo ple za la po vseh al pi ni- stič nih za po ve dih. No, Ra stko ta krat še ni bil al pi nist in se mu jih ni bi lo tre ba dr ža ti, ta ko sva jih mir no pu sti la za sa bo in se z več spoš to va nja do ostan kov mar ka cij pov zpe la na vrh. Na prej je šlo vse po do go vor je nem na čr tu. Z vr ha sva se spu sti la na Špič ko, po kle pe ta la z oskr bni kom Fran ce ljnom ter na to na da lje va la pot pro ti za ho du po mar ki ra nih in ne mar ki ra nih ste zah. Pred no čjo sva bi la na Za po to ku, ta ko da sva udo bno pre no či la na pod- stre šju hu der ta, zju traj pa ni sva ime la več do volj ča sa za vzpon na Bav ški Grin to vec. Ta ko sva se po da la pro ti iz vi ru So če, na to čez Vr šič v ci vi li za ci jo in z av to bu som do mov. To je bi lo mo je pr vo in tim nej še sre ča nje z Ra stkom, in ta krat je po stal moj ali pa jaz nje gov sprem lje va lec na šte vil nih po teh, saj se je iz ka zal za tr pež ne ga in vzdr žlji ve ga, pred vsem pa ze lo hla dno krv ne ga. Ni mu bi lo tež ko no si ti ve li kih to vo rov na dol gih po teh, pred- vsem pa ga no be ne oko li šči ne ni so zbe ga le in ve dno je vi del luč na kon cu pre do ra.Do go div šči na na vla ku Med na šim ja mar je njem je na sta lo kar ne kaj anek - dot, v ka te rih je bil Ra stko ključ na ose ba. Ko mič ni do god ki so us tva ri li vzdev ke, kot so Ho gi oz. Ho gar Groz ni, Đoko, Kluč, po ka te rih smo Ra stka izme no ma ime no va li, če prav smo ga naj po go ste je kli ca li kar Ra- so. V pr vih le tih na še ga dru že nja, po ve za ne ga z obi- ski bolj ali manj zna me ni tih jam na ma tič nem Kra su, smo se pre va ža li z vla kom. Z obi lo kra me in ne pre- več le pim vi de zom smo obi čaj no hi tro do bi li pro stor v ku pe jih in pot ni ki so se nas na ši ro ko izo gi ba li. Ne ko poz no je sen sko ali pa že kar zim sko so bo to na za čet ku osem de set ih let smo se od pra vi li pro ti Di va či, da bi se spu sti li v Di va ško ja mo. Že v Ljub lja ni na glav nem ko- lod vo ru smo se udo bno na me sti li v to pli ku pe ju go slo- van skih že lez nic, iz na hrb tni ka vze li kar te za ta rok in za če li igra ti. Na dru gi ali tre tji po sta ji je na vlak sto pi la sku pi na gla snih in ra zi gra nih za greb ških sred nje šol cev v po pol ni smu čar ski opre mi. Ni bi lo tež ko ugo to vi ti, da so na me nje ni v Po stoj no. Nji ho va ra zi gra nost se je iz mi nu te v mi nu to sto pnje va la in na že lez ni ški po sta ji na Ra ke ku je Ra so na ves glas zav pil: »Po stoj na!« Raz- gre ti smu čar ji so z vso opre mo hi tro po ska ka li z vla ka in po po go vo ru s po staj nim na čel ni kom le ugo to vi li, da jih je nek do po teg nil za nos. Kriv do so na pr ti li Đokotu, očit no še ene mu ša ljiv cu iz nji ho ve ve se le dru šči ne. Jez ni nanj so se spra vi li na zaj na vlak in ne ve de kr sti li na še ga Ra so ta z no vim ime nom. Ču di li smo se, ka ko da ga ubo ga jo in poz na jo nje go vo ime, če prav so ga pr vič sli ša li. Kar ne kaj ča sa smo po tem Ra so ta kli ca li Đoko in se pri tem nas kri vaj hu do mu šno mu za li drug dru ge mu. Go spo dar na žič ni ci Le ta 1985 smo se odlo či li, da bo mo in ten ziv ne je ra zi sko va li ja me Ve li ke pla ni ne. Bi li so zna ni šte vil ni vho di in si ste ma tič no smo ri sa li in me ri li ob jekt za ob- jek tom. Naj več krat smo šli do Šim nov ca z žič ni co in da lje do jam peš. To krat nas je bi lo se dem, z ve li ki mi na hrb tni ki se ve da. Ker je bil lep dan, se je spo daj na- bra lo ve li ko lju di, ta ko da smo ča ka li ka ke pol ure. Ker pa smo bi li kot ve dno z de nar jem »na su hem«, smo skle ni li, da se bo mo po sku si li »šver ca ti«. Kart ni smo ku pi li v pred pro da ji, kot je bi lo ob vez no. Ra so tu ni smo raz lo ži li na čr ta, saj je pri šel ma lo pred na mi in ga je od pe lja la gon do la že na prej. Ko pri de nas šest na žič- ni co, ko raj žno za tr di mo, da, žal, ni ma mo vo zov nic, ker jih je od pe ljal klub ski go spo dar opre me že pred na mi na pla ni no. On je za dol žen za tak šne po dro bno sti. Spre vo dnik nam je ver jel in le po smo se pri pe lja li do zgor nje po sta je. Ko smo iz sto pa li s pe ro na, je na na še pre cej šnje pre se ne če nje Ra so ča kal na nas in ve se lo poz drav ljal. Spo ro čil nam je, da je vre me ču do vi to in da bo ak ci ja lah ka. Ni nam pre o sta lo dru ge ga, kot da ga »pre poz na mo«. To je opa zil spre vo dnik in od nje ga za hte val vo zov ni ce. Se ve da je stvar ta krat po sta la sil- no re sna. Vo zov nic ni bi lo. Tre ba je bi lo se či po de nar- ni cah. Od ta krat smo bi li de lež ni re dnih pre gle dov in pla čil. Še dol go pa smo se spra še va li, kaj je bi lo člo- ve ku, da nas je ča kal na pe ro nu in se ni ta koj od pra vil na pro sto. Ver jet no je ču til ena ko kot bi vsi, ki smo bi li ta ko po ve za ni. Čut za sku pnost, za tim sko de lo, brez lo če va nja in od da lje va nja, vsi za ene ga, eden za vse. Tak šno do ži ve tje je le ka men ček v mo za i ku živ lje nja in spo mi nov na Ra so ta, pri ja te lja. Ka ko je po stal »Kluč« Po od kri tju vho da v Kam ni ško ja mo se je za če lo ob dob je in ten ziv nih in kom plek snih ra zi skav te ja me. Sko raj vse vi ken de smo pre bi li v ne dr ju Ze le ni ških špic, kjer je slo vi ta ja ma. Ne ke so bo te smo se v po pol ni za- sed bi od pra vi li pro ti ja mi z na me nom ra zi ska ti in izme- ri ti nje ne no ve de le. V ja mi smo de la li lo če no v dveh sku pi nah in po ne kaj urah smo se do bi li v bi va ku, ma- njši dvo ra ni ci, kjer smo obi čaj no ne kaj po je dli, vča sih pa tu di ku ha li in spa li. Zbra ni okrog osred nje ga rav ne- ga de la smo iz tran sportk po teg ni li na pla no vsak svo- je do bro te. Naj po go stej še so bi le raz lič ne kon zer ve, od rib jih do je tr nih, in prav za vse smo po tre bo va li ključ za od pi ra nje. Pri na ših ma li cah je bil ključ ve dno glav na te ža va. Ali smo ga po za bi li do ma ali je kam pa del, pra- vi lo ma smo si ga ve dno od ko ga iz po so di li. To krat se je ključ le na šel v Ra so to vem že pu in hi tro je za čel kro ži ti med na mi, od kon zer ve do kon zer ve. La stni ku klju ča je že poš te no kru li lo po že lod cu, ža lo stno je gle dal svo- jo »ne za kla no« kon zer vo. Ne na do ma je vstal in za čel vpi ti: »Kluč sm!« Osta li smo ga gle da li s pol ni mi usti in le od ki ma va li. »Kluč sm!« je vse bolj gla sno še na prej pri ha ja lo iz Ra so to vih ust, vse do tre nut ka, ko mu je Vi do re kel: »Če že ho češ, pa bo di Kluč.« Ta ko je Ra so do bil no vo ime Kluč in ne kaj ča sa ni mi ni la nobena ma li ca, da se ne bi na sme ja li tej pri go di. Bre žič z Ra so tom Pri ja mar jih sem bi la bolj do pi sna čla ni ca, ka kr šnih je bi lo si cer še mno go. Bi li so na mreč sil no za ni mi va, pri jaz na in ve se la dru šči na. Spre je li so te med se, ne da bi prej ugo tav lja li, kak šne na me ne imaš in ka ko jim boš ko ri stil. Ši ro ko gru dno so ti po nu di li vse zna nje, ki so ga ime li o na ra vi, te ga pa je bi lo ve li ko. Vse ka kor ti je bi lo ja sno, če se z ja mar ji od pra viš v hri be ra zi sko vat te ren oz. iskat ja me, se lah ko mir no in brez skr bi pre- pu stiš ter od preš le oči in uše sa, da ti ne bi kaj ušlo. Za to je bi lo van dra nje z nji mi ve dno pra va pu sto lov- šči na, tu di če si se od pra vil sa mo po ste zah do lov ske ko če na Bre ži ču pod Pre se dla jem. Kot sem se ta krat, še v štu dent skih ča sih, ne ke ga son čne ga do pol dne va tu di jaz. Prav za prav ni ti ne vem, kak šne oprav ke sta v ti stem kon cu ime la Vi do in Ra so, si pa ni sem da la dva- krat re či, ko sta mi, naj brž na se stan ku Mla din ske ga od se ka na kam ni škem Pla nin skem druš tvu, na mig ni- la, da grem lah ko z nji ma. Naj prej smo zav ze to sto pa li nav kre ber, me ni je bi lo se ve da ve li ko la žje kot nji ma, ki sta, kot obi čaj no vsi ja mar ji, ime la za daj na lo že na še ogrom na na hrb tni ka. Bil je zlat je sen ski dan, ho ja člo ve ka tu di še ne ko li ko ogre je in prav za prav se nam ni ka mor ni po se bno mu- di lo. Kar je bi la tu di pre cej le pa ja mar ska vr li na, ki bi jo bi lo do bro da naš nje mu člo ve ku pred pi sa ti na re cept. To rej, son ce na ne bu se je odlo či lo, da nas bo pred zi mo še do bro po gre lo, za to je bi lo naj bolj mo dro brez pre ve li ke ga odla ša nja naj ti us tre zen iz go vor in pro stor za po či tek. Ta ko smo tu di sto ri li. Vi do je opa zil ma lo stran od po ti ve li ko mrav lji šče z go ma ze či mi de lov ni mi mrav lja mi. Ne ka ko se mu je zde lo, ta ko sem so di la, da jim je tre ba ma lo po ma ga ti in olaj ša ti na por no pe- ha nje za hra no, za to sta z Ra so tom odre di la, da jim bo mo po nu di li ma lo kru ha, na ma za ne ga z mar me la- do. Ne vem, ali je šel mrav ljam kruh, na ma zan z mar - me la do, ta ko v slast ali pa se nam ni da lo pre mak ni ti ni ka mor na prej, tam smo le ža li vse do te me in uži va li še ve li ko bolj kot mrav lje. Za go to vo. Po tem pa se je bi lo ven dar le tre ba od pra vi ti, saj smo bi li še sko raj na za čet ku po ti. Z mu ko sem se po- sta vi la na no ge in se to la ži la, da ta Bre žič res ne mo re bi ti ta ko da leč. V spo mi nu sem na mreč ime la, da mi je nek do iz ja mar ske dru šči ne o ko či, in kje sto ji, že pri po ve do val. Pa smo kar ho di li in ho di li. Ko se mi je ven dar le zaz de lo, da stvar že pre dol go tra ja, pa še noč me je vle kla pod ode jo, sem za če la naj prej sra me žlji- vo, na to pa če da lje gla sne je spra še va ti so hod ca, ka ko da leč je še do ci lja. Bi la sta sil no spret na z od go vo ri. Ra so me je po tr pe žlji vo to la žil, da še ma lo, pa do na- sled nje ga ovin ka, po tem pa res ni več da leč, in ta ko na prej. Za ne kaj ča sa je si cer vsa kič za le glo, na to me je spet na pa dlo z vso si lo. Ta krat pa mi Ra so za tr di, da zdaj pa res ni več ta ko da leč, le še kak šno uro. Sko raj po bra lo me je od hu de ga. Že sem ho te la iz ve de ti, kaj o tej raz da lji mi sli Vi do, ki pa ga ni bi lo ni kjer, saj je v tr di te mi, le ne kaj ko ra kov stran od naju z Ra so tom, že od pi ral vra ta ko če. Ja sno, da sta se re ža la, ka ko sta me po teg ni la. Me ni pa je da nes to eden od to plih spo- mi nov na ve li ka na po sr cu in po sta vi, Ra so ta. Ka ko smo za če li ra zi sko va ti Je sen sko ja mo Ja mar ji smo že pred usta no vi tvi jo Ja mar ske ga klu ba Kam nik upoš te va li ve lik jam ski po ten ci al na Kal cah, saj smo tam vi de li ce le ku pe vho dov v pod zem lje. Tu- di na še ak ci je so se do sti krat do ga ja le na tem le pem, di vjem in vi so kem ob mo čju. Mno go krat smo tam ra zi- sko va li, do sti krat pa smo, kar je bi lo la žje pred vsem za ra di tež ke opre me, sa mo pre gle do va li raz dra pa ne gra bne in iska li pre ho de sko zi go sto ru še vje, da bi na- šli še kak ne znan vhod. Te mu smo re kli spoz na va nje te re na. Ta ko sva ne koč poz no je se ni z Ra so tom bro di la po pre ho dih med gra bni pod Ov ča ri jo v sme ri Kur je do li- ne. Sre ča na ma je že na ve čer, med vra ča njem pro ti lov ski ko či, po ka za la še en vhod. Ker je bil na za čet ku ne kaj ma le ga vo do ra ven, sva ga ta koj opre de li la kot ze lo obe ta jo če ga. Kar se je da lo na tan čno, to pa je na Kal cah na va dno ma lo tež ko, sva si za pom ni la lo ka ci jo in se odlo či la, da je nuj no po tre bno še pred sne gom or ga ni zi ra ti ra zi sko val no ak ci jo. Čez šti ri najst dni smo se spet zna šli pri vho du. Za- ra di sil ne per spek ti ve smo pri ne sli več od obi čaj nih sto tih me trov vr vi, ta ko da je bil zbran cvet klu ba. Po ne na pi sa ne m pra vi lu je ti sti, ki je ja mo na šel, imel ze lo po mem bno »pra vi co«, da se je pr vi spu stil va njo. Ka dar je bi lo naj di te ljev več, smo spoš to va li po se ben po sto- pek. Ka dar pa smo ja me iska li v pa ru, sta se naj di te lja spu šča la v ja me ozi ro ma brez na izme nič no. Tu je šlo za rav no te žje med de lom in sla vo. Ti sti, ki je bil na vr sti za pr vi spust, se je opre mil, to je: na vle kel na se kom- bi ne zon, pas in vso opre mo za vrv no te hni ko, pa še kar bid ko je mo ral uspo so bi ti, dru gi pa je med tem opre- mil vhod, se pra vi za bil je sve dro vec ali ka ko dru ga če 364V sponim 365 V sponimpri tr dil vrv. Vča sih, na kak šnem z ja ma mi bo ga tem ob- mo čju, je po stal ta pro ces že ta ko ek stre men, da smo obi sko va li le ja me, kjer ni bi lo po tre bno ple za nje in je sve tlo ba pri šla do nje ne ga kon ca – se ve da pa je mo ra- la bi ti da ljša od de set ih me trov. Pri Je sen ski ja mi sem bil jaz na vr sti za spust, Ra so pa je pri tr dil vrv. Naj po u da rim, da je ta ko oprem lja nje po te ka lo v oz ra čju naj ve čje ga za u pa nja med čla ni in je vsak tu di za dru ge ga de lal rav no ta ko kot za se. Na pri tr je no vrv v vsa kem pri me ru obe siš svo je živ lje nje. Za to se je tu di Ra so svo je na lo ge lo til z nje mu la stno te me lji tos tjo. Na me sto ene ga sve dra se je odlo čil za iz de la vo si dri šča, ker je to var ne je, in tu di če se kaj za ple te, saj gre mo ven dar v ne zna no, po nu ja brez huj- še ga do dat ne ga de la več mož no sti. Za bil je tri kli ne in jih po ve zal v so li dno opor no toč ko ter na njo pri tr dil vrv. V tem ča su sem se tu di jaz že opre mil in bil pri prav ljen na spust. Ko sem vi del prost ko nec vr vi, sem si mi slil, da me ne bo mo til, če ga pri ve žem na de be lo ve jo ru- še vja tam po leg. In to sem tu di sto ril. Na to sem se z de son der jem pri pel na vrv in se za su kal nad brez no, in te daj sem z boč nim te gom, ko sem se za su kal okrog si dri šča nad brez no, iz ru val ska lo, ob ka te ri so bi li za- bi ti vsi tri je kli ni. Ra so, ki je stal po leg na ro bu, je po- gle dal ta ko za ču de no, da te ga ne bom ni ko li po za bil, saj sploh ni mi slil, da je kaj ta ke ga mo go če. Na klju čje je ho te lo, da so bi li vsi tri je kli ni za bi ti v raz po ko, ki je v glo bi ni lo če va la to ska lo od ma siv ne ste ne. No, zgo di lo se ni nič, ska la je pa dla mi mo me ne, ob vi sel sem na ve ji ru še vja in sple zal ven. Tu di pa del bi bil le ka kih 10 m. Na to smo pri tr di šče obno vi li in ak ci ja se je na da lje- va la, ven dar le do le de ne oži ne, od ko der se ni da lo več na prej. To smo ra zi ska li poz ne je in Je sen ska ja ma je po sta la naj glob lja ja ma v na ši ob či ni. Ta ko sva z Ra so tom ra zi sko va la na še do ma če ja me in tu di nje go va ve li ka za slu ga je, da je Ja mar ski klub Kam nik v ča su svo je ga vzpo na ra zi skal več kot dve sto no vih jam skih ob jek tov. Ma njša ne zgo da Živ lje nje z Ra stkom Za bri čem je bi lo v mar si čem bo ga tej še kot si cer, saj je bil to člo vek, ki nas je ve li- ko na u čil – po se bno o na ra vi člo ve ka. Mno go let sva sku paj osva ja la vr ho ve, iska la ne iz ho je ne po ti in kon- čno pre šla v pod zem lje, kjer smo z ja mar ji od kri va li ne- zna ni svet pod Kam ni ški mi Al pa mi. Vse ak ci je so se v glav nem le po kon ča le, pri šle pa so tu di pre iz kuš nje, ki jih je bi lo po tre bno pre ma ga ti. Ena ta kih je bi la ak ci ja v Pla nin sko ja mo pri Po stoj ni. Ja me zu naj na še ob či ne, po se bno na Kra su, smo obi sko va li v zim skem ča su, ko so bi le ra zme re v Al pah pre ne var ne ali ne mo go če za obi ske. Kot že neš te to krat smo se tu di na to ak ci jo pri pe lja li z na šim klub skim kom bi jem. Ja mo smo obi ska li za to, da bi mla dim čla nom v ja mar ski šo li po ka za li pod- zem no so to čje rek in ve li kost ka njo na, ki ga je re ka iz dol bla v ti soč le tjih. Ra so je imel s se boj tran spor tno vre čo z vso fo to graf sko opre mo, saj je na pra vil ve li ko po snet kov na di a film s sta ti vom. Ko smo si ja mo ogle- da li in pos pra vi li za se boj, smo se za če li vra ča ti pro ti iz ho du. Kar na en krat pa za sli ši mo za se boj: »AU UU!« Oz re mo se, ni ko gar. Kon čno se ogla si Ra so, ki je bil ka ke tri me tre ni žje od uho je ne po ti, tik ob re ki. Po-ma ga li smo mu na pot, kjer je ho dil prej. Po ve dal je, da mu je uga sni la luč – kar bi dov ka. V te mi je na pra vil ne kaj ko ra kov, a se je pre več pri bli žal ro bu in oma hnil med ska le. Op ti mist, kot je bil, je re kel, da ni nič hu de ga, le da se bo ma lo od po čil. Ker tu di po po čit ku ni bi lo bo lje, je pre dla gal, da se bo le ma lo opi ral na nas pri ho ji. Po ka zal ni ni ti ma lo bo le či ne, še manj pa sla be vo lje ali je ze. Še pal je po eni no gi, ma lo smo ga pod pi ra li, to da vdal se ni. Ni že lel, da bi ga no si li, da bi nam bil v bre me ali da bi nam po kva ril ak ci jo. No ga mu je iz mi- nu te v mi nu to bolj ote ka la. Pa je še zu naj op ti mi stič no za tr je val, da bo lah ko vo zil kom bi, saj bo ven dar se del. Se ve da so bi li zad nji me tri do vo zi la še te žji, mo ral je še bolj sti sni ti zo be. Kon čno je pri ska kljal do vo zi la. Ve de li smo, da mo- ra mo kar se da hi tro do mov. Se ve da ni mo gel vo zi ti. Odlo ži li smo ga na nje go vem do mu, za tr dil je, da bo ju tri že vse do bro. Ko smo ga na sled nji dan obi ska li, je le žal v po ste lji z mav cem po ce li no gi, to da z na sme- hom na obra zu. Po no či je bil na ur gen ci, kjer so od kri li kom pli ci ran zlom in no go »za be to ni ra li« za do ber me- sec in pol. Na sre čo je Ra so ne sre čo spre jel kot ne kaj, kar se pač do go di, to krat si cer nje mu, ven dar nič hu de ga. Že lel je le čim prej od po sla ti film na raz vi ja nje, da bi vi del po snet ke, ki jih je na pra vil v ja mi. Tak šno je bi lo nje go vo živ lje nje. Več ni op ti mist, ni ko li po trt ali sla be vo lje, le v že lji, da bi čim prej spet obi skal svet ne zna- ne na ra ve. Na ji na pot v Ne pal Ve­ dno­se­gib­ lje­ mo­ med­sa­ mi­ mi­ne­ znan­ ka­ mi,­ in­te­ ne­ znan­ ke­ sku­ ša­ mo­ ne­ pre­ sta­ no­ raz­ voz­ la­ va­ ti,­ ne­ ka­ te­ ri­ manj,­dru­ gi­bolj­uspe­ šno­…­Ko­si­po­ tem­ne­ kaj­teh­re­ či­ raz­ voz­ la­ mo,­ nam­po­ sta­ ne­ za­tre­ nu­ tek­ dol­ gčas.­ Pa­si­ po­ i­ šče­ mo­dru­ gih­mož­ no­ sti­…­(To­ ne­Škar­ ja) Ra stka sem poz nal od svo jih osnov no šol skih dni, ko sem se le ta 1974 vklju čil v kam ni ški Mla din ski pla- nin ski od sek, kjer smo »pi o nir čki« z ob ču do va njem gle- da li sta rej še pla nin ce, ki so nam bi li vzor in mar ka ci sti na živ ljenj ski po ti pred na mi. Pri šel pa je čas, ki je na re ko val spre mem bo, in po- ka za li so se no vi iz zi vi, no ve po ti, no va od kri va nja, ki smo jih sku pno z dru šči no ude ja nja li v no vo na sta lem Ja mar skem klu bu Kam nik. Ne vi dne ni ti so nas uje le v pi sa no dru šči no, ki se še do da nes ni raz šla, le da se- daj da je mo pre dnost dru gač nim re čem kot ti ste ča se. V tej dru šči ni je bil ne po greš ljiv člen tu di Ra so, ki nas je ne ka ko zaz na mo val sploh v ob dob ju nje go ve bo lez- ni, ki se ji je uprl z nje go vim ta ko zna nim op ti mi stič nim po gle dom na svet. Po sku pnih pla nin skih tu rah, od kri va nju ne ra zi ska- nih jam, po po to va njih z na šim le gen dar nim kom bi jem po evrop skih de že lah je kon čno pri šla odlo či tev, da gre va na tre king okrog Ana pur ne v Ne pa lu. Kljub ne- ka te rim ovi ram na ma je uspe lo, pri dru ži la sva se sku- pi ni, ki jo je vo dil Mar jan Kre gar, iz ku šen hi ma la jec in poz na va lec Ne pa la. Ne po za bni so bi li pr vi dne vi v Ka- tman du ju, kjer smo spoz na va li utrip me sta, si ogle do- va li zna me ni to sti in na ku po va li. Ta zad nja za de va je bi la ena izmed bo ljših. Kot je zna no, je v Ka tman du ju cel kup tr go vi nic s tak šno in dru gač no ro bo, in ta ko sva z Ra so tom ho di la in iska- la ve trov ke Goretex, zanj in za nje go ve pun ce, kot je več krat re kel. Ker Ra so ni bil ve lik in ši rok po ne pal- skih me rah, je bil se ve da pro blem do bi ti pra vo šte vil- ko zanj. Ta ko sva pre če sa la nič ko li ko tr go vi nic. V eni sva se na to usta vi la in Ra so kot do ber po ga ja lec se je odlo čil za ve trov ko The North Fa ce, ker mu je šte vil ka us tre za la, pro da ja lec pa je ce no tu di kar do bro spu stil. Za ple tlo pa se je, ker je ime la ta ve trov ka no tra nji flis, ki pa ga Ra so ni po tre bo val in ga je krat ko ma lo lo čil od ve trov ke ter na da lje val po ga ja nja, da bi še ma lo zbil ce no. Pro da jal cu so se po ve ča le oči in sploh ni do jel, kaj se mu do ga ja in da je kaj ta ke ga mo go če. Naj brž do ta krat še ni imel ta ke stran ke. Ma lo za ra di pre se ne- če nja, ma lo pa ne vem za ra di če sa, je Ra so iz tr go vi ne od ha jal v no vi ve trov ki s pod lo že nim fli som in se ve da z iz re dno ugo dno ce no, ta ko da sva po tem še vso pot obu ja la spo mi ne na ta na kup. Ce la eki pa pa se je za- ba va la, ko smo se us kla je va li, v ka te ri tr go vi ni ima jo šte vil ke XXL, da opre mi mo Ra so ta. Ko pa je ku po val obla či la za svo je pun ce, sem mu slu žil kot mo del, ne gle de na to, ali je bil kos obla či la na me njen že ni ali hče ram (no, tu kaj je iz vze ta naj mlaj ša hči Sa ša), ker sva s sku pni mi moč mi ugo tav lja la, ka te ra šte vil ka bo pra va. Oba pa sva ča ka la le na dan, ko se bo mo od pra vi li na tre king in bo va za če la spoz na va ti gor sko po kra ji no. Kon čno va si ca Be si sa har, kjer smo pr vič pre no či li zu- naj Ka tman du ja. Gle de na ko li či no hra ne, ki jo je Ra so po tre bo val, da je na si til svoj že lo dec, in por ci je, ki smo jih do bi va li, je bi lo ja sno, da bo bolj ali manj la čen. Ven- dar se je ne ka ko iz rav na lo, ker smo po na va di na ro ča li sku paj in na mi zi se je zna šla kar pes tra iz bi ra je di, no, in tu v Be si sa har ju je vsaj pri na ro či lu nji ho ve do ma če je di dal bat na va da, da ta koj, ko po ješ riž ali oma ko, do biš no vo por ci jo. Ta ko da sva od šla spat si ta kot dva pol ha, pri prav lje na na zi mo. Dru ga če pa je Ra so po je- del zaj trk ali ve čer jo ta ko hi tro, da so se mu vsi ču di li. Ta ko sem en krat za mu dil na zaj trk. Ko sem se del za mi zo, sem ga imel sa mo še pol, ker je Ra so mi slil, da so vse pri ne sli sa mo zanj. No, pa smo ime li spet te- mo za dnev ni po go vor. Vse smo je ma li z do bro vo ljo in ve se ljem. Ve či no ma sva bi la v so bah sku paj, po gla vje za se je bil ju tra nji ter ve čer ni obred s po žir kom žga nja, saj se člo vek mo ra va ro va ti pred ne lju bi mi že lod čni mi te ža va mi. Pre ven ti va je do se gla svoj na men, saj sva se uspe šno ubra ni la pred vse mi ne za že le ni mi in fek- ci ja mi. Čez dan, ko smo ho di li, je bil Ra so zme raj pred ho- dni ca, ubi ral je ko rak in s svo jim tem pom ho dil na prej. Sle dil mu je lah ko sa mo Jo ža iz na še sku pi ne. Ta ko je bil po go sto, sku paj z Jo že tom, več kot dve uri pred na- mi, ko pa je na ne slo, da sva ho di la sku paj, sva ne ka ko ko va la na čr te, ka ko se bo va vr ni la v te kra je sku paj s svo ji mi dru žin ski mi čla ni, kar bi bi lo pov sem ure sni- člji vo. Ven dar so ti na čr ti pa dli v vo do in osta li so sa- mo še spo mi ni na to na ji no po to va nje. Dne vi so be ža li, vse sko zi smo ime li le po vre me in kon čno smo pri spe- li v ta ko pri ča ko va ni Tho rung Pe di, kjer smo na vi ši ni Ra­ stko­s­čla­ ni­in­mla­ din­ ci­Ja­ mar­ ske­ ga­klu­ ba­Kam­ nik­pred­ja­ mo­Mač­ kov­ co 366V sponim4500 m pre spa li ozi ro ma, bo lje, pre be de li čas od 22. do 2. ure zju traj, ko smo se od pra vi li pro ti Tho rung La- ju (5416 m). To je bi la naj vi šja toč ka, ki smo jo do se gli na tre kin gu oko li Ana pur ne. Pri hod v Jo mo son, kjer smo ime li re zer vi ran let pro ti Pok ha ri, in le ta li šče, kjer je po tre bno po le te ti do 11. do pol dne, ker se po tem okre pi jo ve tro vi in je tež ko pri- sta ti ali vzle te ti, vse je bi lo ne kaj po se bne ga. Na le ta li- šču nas je pre gle da la vo ja ška po li ci ja, da ne bi to vo ri li če sa pre po ve da ne ga. Kar pa je bi lo le pe sek v oči, ker je pre gle do va lec od vsa ke ga tu ri sta kaj ho tel ime ti. Pri me ni se je za pi čil v ke mič ni svin čnik in sem mu ga dal, pri Ra so tu pa so mu bi la všeč son čna oča la, ki pa so bi la z di op tri jo. Po ne kaj mi nut nem pre go var ja nju se je pre gle do va lec obri sal pod no som, da bi si pri svo jil tak plen, saj je bil Ra so ne iz pro sen, da ta oča la pač za res po tre bu je. Mi slim pa, da je imel pre gle do va lec kar do- ber iz plen, ker si je med dru gim pri svo jil Jo že vo čel no sve til ko, pri Ol gi pa mu je bi la všeč kre ma pro ti gu bam. Am pak to je da nost v tej de že li. Ko smo se de li pri ve- čer ji in obu ja li spo mi ne na te do god ke, sploh, ko je Ra so s svo ji mi be se da mi opi so val po ga ja nja za oča la, je bi lo do kaj ve se lo. V Pok ha ri smo spet le ta li po me stu, iska li na hrb- tni ke, spo min ke, opre mo, se po ga ja li in ba ran ta li, kar smo ve či no ma že ze lo ob vla da li, za raz li ko od Ame ri- ča nov, ki so le od pi ra li de nar ni ce in pla ča li pr vo po nu- je no ce no. Na naju se je pri le pil nek ulič ni pro da ja lec ku kri jev, ker sem se ma lo pre več za ni mal, za ko li ko so na pro daj, in to je bil zanj znak, da ima mo re bit ne ga kup ca. Am pak ni ve del, da sva do ma z Go renj ske, in s kup či jo ni bi lo nič. Z Ra so tom sva vsto pi la v ne kaj tr go vin. Pro da ja lec pa naju je zu naj še ve dno ča kal, in si cer z no vo, se ve da ni žjo ce no. Mid va pa sva pre ver ja- la in tre ni ra la ba ran ta nje, no, kon čno sva se ga zne bi la v ne ki tr go vi ni, kjer sta bi la dva iz ho da in naju je ča kal na na pač nem. V kra ju Chitwan se je na ši po ti po ča si bli žal ko nec, ča kal nas je le še ogled na ro dne ga par ka Chitwan, ki me ji na In di jo, v njem pa vož nja s čol nom ter za tem je ža na slo nih. Ra so tov ko men tar po eno ur- nem pre me ta va nju na slo no vem hrb tu je bil ta kle: »Kot bi po je del po tres!« Pa še ne kaj ča sa so te bo le le no ge v kol kih za ra di ši ro ke ga slo nje ga hrb ta, bi do dal jaz. Spet smo bi li v Ka tman du ju. Bli ža la se je ura od ho- da. Z Ra so tom sva mrz lič no hi te la po uli cah, za prav- lja la še zad nje ru pi je in tla či la vse v tran spor tno vre čo ter na hrb tni ke. Ra so si je omi slil še te htni co, ta ko sva te hta la opre mo in ugo tav lja la, ko li ko lah ko še spra vi- va v tor be, da bo va ime la pred pi sa no te žo za na le ta- lo. Mi slim, da sva ti sto po pol dne šla več kot šti ri krat po na ku pih, da sva si za go to vi la do vo lje nih 15 kg na ose bo. Ker pa je člo vek iz naj dlji vo bi tje, je bi lo na le- ta li šču kljub 20 sto pi njam to plo te iz re dno ve li ko pot ni- kov – tre ker jev v dvoj nih ve lur jih ali ve trov kah, kar je po me ni lo, da je to ti sti kos obla či la, ki ga ni so spra vi li v na hrb tnik oz. je bi la te ža pre se že na, pa ga je bi lo pač tre ba oble či. No, saj ne kaj po do bne ga sva na re di la tu- di mid va. Po 22 dneh po te pa nja pa sva pri šla med do- ma če z no vo iz kuš njo in še več krat sva se spo mi nja la te ga po to va nja. Ra so je bil ve dno pri prav ljen po ma ga ti, tu di če je člo ve ka pr vič sre čal, ali ko je, kot se je zgo di lo, te kel v do li no z ob ve sti lom o ne sre či, za ka te ro je le sli šal. Po nu dil je svo je poz na va nje po ti in mno ge pe ljal zu-naj uho je nih ste za. Na ra va, ki jo je spoš to val, saj je do bro poz nal nje ne za ko ni to sti, je bi la nje go va ve li ka lju be zen. Pri šel je čas, ko si je us tva ril dru ži no, ven dar je klu- bu ostal zvest do kon ca. Pred le ti, ko smo iz ve de li za nje go vo bo le zen, smo bi li pre pri ča ni, da bo bo rec, kot je bil, zmo gel tu di to ovi ro. Žal je bi la bo le zen moč nej- ša. Sprem lja li smo ga v nje go vi kal va ri ji in se ču di li mo- či in op ti mi zmu, ki ju je kljub vse mu še no sil v se bi. Bil je člo vek, ki ni poz nal ne so vraš tva, ne pre pi ra in ne ne voš člji vo sti. Od šel je, to da de lo, ki ga je za pu stil na po dro čju jam skih ra zi skav, je več no. Osta lo ga je si cer še za ve- li ko ge ne ra cij, to da pi o nir ski de lež je opra vil, in ga ni mo go če po no vi ti. Sre ča je na stra ni po gum nih in pre- pri ča ni smo, da mu je pri nje go vem de lu bi la na klo nje- na v pra vem po me nu be se de. Ka dar si bo mo na de li na hrb tni ke in tran spor tke ter od šli pro ti go ram v ja me, nas bo sta sprem lja la nje gov na smeh in ve dri na, saj je bil del nas in mi pri ja te lji v nje go vi eki pi. Ve li ko prez go daj nas je za pu stil. Hva la, da smo bi li nje go vi so pot ni ki. Od šel je ve lik, tih in ple- me nit, is kren pri ja telj. Za­svet­in­ve­ solj­ stvo­ ne­po­ me­ niš­ nič.­A­vsak­ do­je­ tu­ di­za­ se­svet­z­vso­sre­ čo­in­ne­ sre­ čo­–­eno­in­dru­ go,­ se­ ga­ joč­v­ose­ bno­ne­ i­ zmer­ nost.­ V­to­ne­ i­ zmer­ no­ bo­ le­ či­ no­kli­ če­na­ ra­ va­–­vsi­mo­ ji,­go­ re,­zvez­ de,­mla­ di­ na­in­ hla­ dna­re­ sni­ ca:­iz­raz­ va­ lin­živ­ lje­ nje­no­ vo­kli­ je­…­(Pa­ vel­ Ku­ na­ ver)­ Ja mar ski sreč no – za več no. Rastko­Zabrič­­(1956–2009)­ ­Povzetek V prispevku so objavljeni spomini članov Jamar - skega kluba Kamnik na njihovega prezgodaj umrlega prijatelja in tovariša Rastka Zabriča. Rastko­Zabrič­­(1956–2009)­ ­Summary This article is a collection of Kamnik Speleology Club members’ memoirs of Rastko Zabrič, their dear college and friend, who, in 2009, departed this life much before his time. 367 KazaloKazalo Marjeta­Humar Uvodnik ......................................................................... 5 An­ ton­To­ ne­Smol­ ni­ kar,­žu­ panŠest najst let »no ve« ob či ne Kam nik ........................... 7 Kamnik – sedanjost in prihodnost An­ ton­To­ ne­Smol­ ni­ kar,­žu­ pan­ s­so­ de­ lav­ ciOb čin ski praz nik – tre nu tek za pre gled do sež kov .....9 Kam nik ob 780-let ni ci ............................................... 12 Go spo dar ski raz voj ob či ne ........................................ 14 Kam nik – mo je me sto ............................................... 19 Pri do bi va nje ne po vrat nih evrop skih sred stev ......... 22 Vrt cev ni ni ko li do volj, le tos za če tek grad nje OŠ Fra na Al bre hta .......................... 25 Ce ste, mo sto vi, vo do vo di .......................................... 29 No vi pro stor ski na črt .................................................. 36 Ob čin skih sta no vanj ve dno pre ma lo ........................ 42 Ne ur je – or kan nad Kam ni kom 2008 ...................... 44 Občina Kamnik –ob čin ska upra va, ob čin ski svet in nad zor ni od bor ................................ 52 Razprave – naravoslovje Alek­ san­ der­Be­ lec Do li na Kam ni ške Bis tri ce – ge o graf ske zna čil no sti, po men vo dnih vi rov in pod ne bno-hi dro lo ške ra zme re .................................. 55 Razprave – literarna zgodovina Aka­ de­ mik­dr.­Jan­ ko­Kos Fran ce Ba lan tič med mo der nos tjo in tra di ci jo ......... 67 Razprave – družbena zgodovina Jo­ že­Ar­ ko Pri spe vek pri pa dni kov te ri to ri al ne obram be v ob či ni Kam nik v ča su osa mo sva ja nja ................ 71 Dr.­Dam­ jan­Han­ čič »Ljud­ ska­pro­ sve­ ta­ka­ kor­tu­ di­vsak­par­ ti­ jec­mo­ ra­ime­ ti­pred­oč­ mi,­da­pre­ ha­ ja­ mo­v­so­ ci­ a­ li­ zem« – za pi sni ki OK KPS Kam nik za le to 1946 .................................. 83 Met­ ka­Me­ stek 150-let ni ca šol stva v Tu nji cah ................................. 101 Razprave – gospodarska zgodovina Ja­ sna­Pa­ la­ din De vet de set let Urar stva Ce rar ................................. 111 Ire­ na­Ra­ de j Kam ni ška ke ra mi ka ................................................ 123 Ivan­No­ gra­ šek Na rav no bo gas tvo Tu nji ške ga gri če vja: pre mog in kre men čev pe sek ................................. 133Špe­ la­Hri­ bar,­ Sa­ bi­ na­Ko­ mar,­Vil­ ma­Vr­ tač­ nik­Mer­ čun,­prof.Kam ni ški vlak v te žav nih ča sih (1968–1978) .....135 Razprave – kulturna zgodovina Janez­Hu­ mar Ame ri ška Li ra in njen usta no vi telj Ma tej L. Hol mar ................................... 149 Ja­ nez­Moč­ nik,­prof. Glas be ni ki iz rod bi ne Hri bar iz Zgor nje ga Tu hi nja ................................................. 157 Mag.­Mar­ ko­Mu­ ger­ li,­prof.­ Kam ni ški štu den tje na ba sel ski uni ver zi................16 3 Razprave – arhitektura Ja­ nez­Tre­ pel Cer kev v Stra njah ..................................................... 167 Razprave – etnologija Bre­ da­Pod­ brež­ nik­Vuk­ mir,­prof.,­ Ire­ na­Kot­ nik,­prof.Oris zbi ra nja in vse bine slov stve ne fol klo re v kam ni ški ob či ni za knji go Ču­ den­pre­ ču­ dež:­­ po­ do­ ba­člo­ ve­ ka­sko­ zi­fol­ klor­ ne­pri­ po­ ve­ di .............. 179 Ivan­ ka­Uča­ kar,­prof. Ne koč je bi lo je ze ro .................................................. 191 Vil­ ko­Ri­ felPo jav ro kov njaš tva v Kam ni ku in nje go vi oko li ci ...................................................... 199 Razprave – geologija Prof.­dr.­Raj­ ko­Pa­ vlo­ vec P. Ja nez Žur ga kot ge o log ........................................ 217 Razprave – paleontologija Dr.­Ju­ re­Ža­ lo­ har­ To­ maž­Hi­ tij,­dr.­dent.­med.­mag.­Ma­ ti­ ja­Križ­ narMu hi dla ka ri ci (Dip te ra: Bi bi o ni dae) iz ter ci ar nih pla sti Za sa vja in Tu nji ške ga gri če vja .................................................. 223 Mag.­Ma­ ti­ ja­Križ­ nar,­­ Da­ vo­Pre­ i­ sin­ gerNav ti li da iz mi o cen skih pla sti Tu nji ške ga gri če vja .................................................. 231 Mag.­Ma­ ti­ ja­Križ­ nar­­­ Dr.­Ju­ re­Ža­ lo­ har­To­ maž­Hi­ tij,­dr.­dent.­med.­Sar ma tij ske ri be ko stni ce iz oko li ce Tu njic ............ 237 368Kazalo 369Kamniški­zbornik­XX Izdaja: Občina Kamnik Ureja­uredniški­odbor: Marjeta Humar, prof., glavna urednicadr. Božidar DrovenikTone FtičarTina Romšak, prof.Jasna Paladin, univ. dipl. etn. in kult. antr.Barbara Savenc, dipl. umet. zgod.Anton Tone SmolnikarBreda Vukmir Podbrežnik, prof.Milan Šuštar, prof. Lektorja: Milan Šuštar, prof.Marjeta Humar, prof. Korektorica: Tatjana Matičič Angleški­povzetki: Gašper Kopitar, prof. Grafična­oprema­in­oblikovanje: Dušan Sterle, slikar in graf. oblikovalec Računalniška­obdelava­besedila: Sašo Matičič Izvedba­tiska: Studio Dataprint, d. o. o. Naklada: 2000 izvodov Fotografija na platnicah: Novca iz kamniške kovnice: Henrik IV. Andeški (1204–1228) in Friderik II. Babenberški (1230–1243). Foto: Tomaž Lauko. Iz diateke Medobčinskega muzeja Kamnik. Kot vinjete so uporabljene fotografije iz diateke Medobčinskega muzeja Kamnik. V Kamniku, marca 2010Razprave – umetnostna zgodovina Dr.­Fer­ di­ nand­Šer­ bel j Bam bi ni je ve ol tar ne sli ke v Ko men di in o dru gih nje go vih de lih pri nas ............................ 247 Pesniki in slikarji He le na Pla hu ta......................................................... 261 Ma ri ja Ko želj o se bi ................................................. 263 Bar­ ba­ ra­Sa­ venc So nja Ra u ter Ze len ko (1918) ................................ 265 Naš pogovor Franc­Sve­ tel j De set le tje tvor ne ga so de lo va nja med Kam ni kom in Tro fa i a chom .............................. 271 Tone­Ftičar Z na vi ga ci jo, kjer je ra zen me di ci ne še mar si kaj .............................................. 279 Ljudje in čas Ci­ ca­Ste­ le,­ To­ ne­Ste­ leMe ščan Jan ko Ste le (1899–1976) ......................... 287 Jo­ ži­ ca­Snoj­Se­ ne­ gač­ nikO Križ ni ko vih po tom cih in sta rem Mot ni ku .......... 295 Mi­ lan­No­ gra­ šek Iz nem ške voj ske v ru sko ta bo ri šče ........................ 301 Ja­ nez­Maj­ ce­ no­ vič,­prof.Li sti iz pe rov ske kro ni ke ......................................... 305 Vi­ do­Kre­ gar Ro ma nje v Rim ob 800 -let ni ci Vo di la sve te ga Fran či ška .................................................... 307 Ob jubileju Ta­ tja­ na­Dro­ ve­ nik­Ča­ lič,­prof. Se dem de set le tij dr. Bo ži dar ja Dro ve ni ka ............. 325V spomin Dr.­Mil­ ček­Ko­ mel j Sli kar ski bard no tranj ske de že le ............................. 331 Mar­ je­ ta­Hu­ mar,­prof. 90-let ni ca roj stva Iva na De bev ca (1919–2003) – slo ven ske ga Di or ja .............................................. 335 Ma­ rin­ ka­Mo­ šnik To maž Hu mar (1969–2009) .................................. 339 Dr.­Mil­ ček­Ko­ mel j Slo vo pro fe so ri ce Zo re Ber gant .............................. 349 Fran­ ce­Vur­ nik,­prof. Stan ko Ši menc (11. 5. 1934–14. 7. 2008) .......... 353 Dr.­Ja­ nez­Ma­ roltIn me mo ri am dr. To ne tu Cev cu (1932–2007) ......357 Da­ ne­Hol­ car,­­ Mi­ ha­Hri­ bov­ šek,­­ Alen­ ka­Ju­ van,­­Vi­ do­Kre­ gar,­­Raj­ ko­Sla­ pnikRa stko Za brič (1956–2009) ................................... 361 Kazalo ....................................................................... 367 Kolofon .................................................................... 369 370