61. številka.
Ljubljana, v četrtek 14. marea 1901.
XXXIV. leto.
bhaja vsak dan zvečer, izimSI nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avslro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol eta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona so za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lO^h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvold frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. ~ »Narodna TIskarna11 telefon fit 85.
Uspeh ljudskega štetja na Koroškem.
Iz celovške okolice, 13. marca.
Slovenoi na Koroškem smo bili pripravljeni, da se bo tudi letoSnje ljudsko štetje izvršilo po znani metodi in z namenom, izkazati kolikor mogoče malo Slovencev ter tako falsificirati pravi narodni značaj koroške dežele. „ Koroška mora biti nemška" — v tem so jedine vse nemške frakcije, od čestilcev Schönererjevih pa do najbolj Črno-rumenih patriotov, s tem se strinja tudi vsa birokracija, in po tem načelu se je delalo tudi pri zadnjem ljudskem štetju.
česar so se Slovenci bali, to se je zgodilo v polni meri. Ljudska nezavednost se je brezobrazno izkoriščala. Kakor pri prejšnjih ljudskih štetjih, je bil tudi sedaj na tisoče Slovencem upisan nemški ob čevalni jezik. Največkrat taki narcdno nezavedni ljudje niti vprašani niso bili, kakšen je njih občevalni jezik, ampak vpisalo se jim je kar na kratko nemški občevalni jezik, zlasti tam, koder živi tudi kaj Nemcev.
Da, na svojo žalost moramo priznati, da so ponekod Sloveuci sami napovedali nemSki občevalni jezik. To se je zgodilo v raznih, posebno v jezikovno meSanih krajih, in storili so to ljudje, ki doma in snnaj doma skoro izključno slovenski govore, ki govore svojo slabo nemščino samo v uradih in v kaki nemški družbi v gostilni, ljudje, ki sicer niso prononcirani nemškutarji ali narodno tako nezavedni, da komaj čakajo, kdaj bi bil že konec vsem narodnostnim bojem in bi že zavladala nekdanja .Gemütlichkeit".
To sta glavna vzroka, da se je na štelo na Koroškem veliko manj Slovencev, kakor jih je v resnici.
Ali število Slovencev se je tudi v resnici skrčilo. Germanizacija napreduje čudovito hitro. Nemške šole so k temu jako mnogo pripomogle, mnogo so pri po megli tudi nemški uradi, največ pa smo tega sami krivi. In poleg germanizacije, ki je slovenstvu odtujila mnogo zlasti gospodarsko od Nemcev odvisnih ljudi je tudi
občni gospodarski položaj kriv, da se naše
Število krči.
V nekaterih okrajih, in eicer ravno v slovenskih okrajih se je namreč Število prebivalstva sploh zmanjSalo. Tako se je Število prebivalstva v pliberSkem okraja od 1. 1890. zmanjSalo za 2420 du9, v velikov-Skem za 844, v dobrloveSkem za 308. V narodnem oziru so vsled tega prizadeti ravno Slovenci, ker so ti okraji slovenski.
Slovenska stranka nima toliko moči, da bi mogla izboljšati sploSni gospodarski položaj. V kolikor se krči število prebivalstva vsled gospodarskih razmer, je za to odgovorna največ država. Sami pa smo krivi hitrega napredovanja germanizacije, sami smo krivi, da tistih ni vzbuditi, ki spe* v narodni nezavednosti, in sami smo krivi, da je toliko ljudi, ki so narodno mlačni.
Kaj pa se stori, da bi se obudila narodna zavednost, da bi se razvnela ljubezen do slovenstva, da bi se v plamen razpih-nilo domovinsko čustvo? Poljaki na Poznanj-skem nimajo šol, Se zasebnih učiteljev ne smejo imeti, v cerkvi tudi ne slišijo poljske besede, zatirani so Se bolj, kakor Slovenci na Koroškem, a vender jim Nemčija z vsem velikanskim državnim aparatom in z vsemi milijoni, ki jih žrtvuje, ne more prav do živega, ker so narodno zavedni.
Tudi na KoroSkem bi bilo bolje, ko bi se bilo vedno tako ae:>:u. «w&b.vjl * j^u. letih ,Mira" in .Političnega društva" za Slovence na Koroškem, ko bi se bilo vedno delalo na narodni podlagi za probujo naroda. Ali to se je opustilo, čim so vajeti slovenske politike dobili v svoje kremplje Kahnovi agentje, Podgorci e tutti quanti, ki so opustili vsako delo za slovenstvo, ki so slovensko narodno misel postavili v službo mejnarodnega, Slovencem vedno skrajno sovražnega klerikalizma. Morda so mej Slovence s tem zasejali nekoliko klerikalizma — mnogo ne, to je pokazala državnozborska volitev — zadušili pa so po večini narodno zavednost, ubili slovensko narodno misel. Pa kaj je za to klerikalcem! Menijo se za to toliko, kakor zalubnik, ki se zarije v drevo in se z njegovimi življenjskimi soki redi, če tudi drevo pogine.
Kompromis?
Iz Šoštanja, 13. marca. Občinska volitev za trg Šoštanj je razpisana, ter določena na 28. t. m. Dosedaj imajo Slovenoi že dve dobi občinski zastep v svojih rokah, ter nam žnpanuje odličen narodnjak, g Ivan VoSnjak, v občo zado-voljnost — V zadnjem času začel je pa našim nemSkutarjem, katerim sta na čelu Hans Woschnag in dr. Lichtenegger, greben rasti; v duhu so že videli plapolati nemško zastavo nad osvobojenim ŠuStanjem, ter so že razdelili vsa dostojanstva, določili nemškega župana ter nemške svetovalce. Ko je pa ležal novi volilni imenik na pregled, povesil se jim je nos, videli so, da so pili za medvedovo kožo. Mamljive sanje o sladki zmagi pregnala je kruta resnica: Imenik kazal je, da nemškutarji ne bodo sijajno zmagali, ampak sijajno pogoreli! — „Zvite" buče, kakor mislijo da so pa začeli modrovati. Z zmago v junaškem boju ne bo nič, kaj pa, ko bi po zvijači prevar ili te bedaste Slovence, da nam dovolijo rešiti kolikor se da, ter dobiti vsaj nekaj zastopa v odbora; če smo jedenkrat notri, se že potem naprej rije, dokler nemški jež slovenske lisice po znani basni ne izpika iz njenega lastnega brloga. In priSli so na rešilno idejo: kompromis! Kompromis ponudimo
■   mm*in i,  r-  I.- ■ C»f^4  fa t.m/lriionn I
Zdaj, ko veste, da propadete kakor ste dolgi in okregli, zdaj kompromis! Kdaj pa so Se Nemci, če in kjer so imeli, ali imajo večino, sklepali kompromis? Ne gospodje! Taki gumpci Slovenci ne bomo, da bodemo pomagali sami na konja tistim, ki sami s svojo močjo ne morejo zlezti nanj.
V IJublJani. 14. marca. K položaju.
Državni zbor je sprejel vladno predlogo glede rekrutov ter se lotil predloga glede žganjarine in investicijske predloge. To je vesel dokaz, da je državni zbor v istini začel delati. Kakor poročajo „Narodni Listy*, bode trajalo zasedanje zbornice do 28. marca, in do velikonočnih počitnic se
doženo Se zakon glede žganjarine, pristoj-binske novele, glede mitnic in deklaracija nadvojvode Franca Ferdinanda. Ministrski predsednik je pozval zbornico, naj izvoli kvotno deputacijo. Iz Budimpešte poročajo, da bodo delegacije imele svoje zborovanje hkratu s kvotno deputacijo.
Zola zopet častnik častne legija. Znano je, da je Zola s svojim pismom na francoskega predsednika izzval in pro-vzročil ponovitev preiskave proti Dreyfusu. Radi svojega pisma je bil Zola obsojen na globo in zapor ter je bežal na Angleško, med tem pa mu je sodišče zarubilo in prodalo mnogo pohištva. A tudi iz častne legije je bil izključen. Dreyfusova afera pa se je zaključila s tem, da je bila kompromitirana cela vrsta najvišjih francoskih častnikov, da je bil Dreyfus oproščen, oziroma amnestiran, ter da se je izrekla amnestija nad vsemi, ki so bili sodnijsko zapleteni v to afero. Tudi Zoli se je izbrisala kazen, saj se je dognalo, da je imel prav. Zola pa amnestije noče priznati, ker ne mara sprejemati nikake milosti sodišča Pač pa je nstavil svoje tožbe proti raznim državnim uradnikom, ker je s svojim uspehom docela zadovoljen. Pred kratkim je izdal knjigo BLa vörite" en m ar che", to J9 stavek, s katerim je končal svoje usodno pismo na francoskega predsednika: aResnica je na
Doti!" — V tem svojem delu piše Zola, da je Še vedno izkiju ;»ü
pa je predsednik te legije, senator T ran eux sporočil Zoli, da ni več izobčen, nego da je zopet častnik častne legije. „K tema rezultatu, ljubi Zola, Vam ne bom čestital" — piše Trarieux — apač pa naj imenom legije izrazim svoje veselje. Neizbrisen madež bi bil v zgodovini, ako bi bili Vi, ki ste med najslavnejšimi legionarji, izključeni iz njihovih vrst radi krasnega pogumnega čina, ki je VaSemu življenju na največjo čast!" S tem se pač zaključuje tudi aföra Zola Dreyfus, katero so reakcionarci in klerikalci nesramno zlorabljali v svoje temne namene.
Vojna v Južni Afriki.
Iz Londona poročajo, da bo sredi aprila vojne konec. Botha hoče počakati, da
9T\
Vojna v Južni Afriki.
Spisal Egon Mosche. V. Bitka pri Colesbergu.
1. novembra se je nemški feor prostovoljcev organiziral iznova ter je od masiral pod svojim novim poveljnikom, prejšnjim častnikom Schiela Albedyllom, kateremu sem bil tajnik, na južno mejo Oranja, v Donker8poort. Sredi novembra je odmar-širal kontingent, v katerem je bil tudi nemSki prostovoljski kor, in katerega je poveljeval general Schoenemann, v Colesberg v Kaplandiji. Brez ovir smo zasedli 40 km južno Colesberga ležeči Rendsburg in bližnje hribovje. Bilo nas je okoli 3000 mož s 4 topovi. Tudi tam so nas pustili Angleži do srede decembra docela v miru. Imeli smo prav idilsko življenje. Hodili smo na lov ter dobivali živila iz bližnjih farm. Šele 18. decembra zjutraj nas je zbudilo par strelov iz topov. Kroglje so sfrčale preko naših glav v dolino za nami.
Formacija ondotnega terana je bila takale: Dežela, docela planotasta, je pokrita z nizko travo in grmičevjem. Drevja Bi nobenega. Iz te planjave se dvigajo strmi, a ne posebno visoki hribi iz diorit
skih skladov, za katerimi smo imeli izvrstna skrivališča. Zadeti nas ni bilo možno. Naj si so Angleži streljali Se tako dobro, uspeha niso imeli
Ko so nas Angleži nekaj časa bom bardirali ter smo ustrelili parkrat nazaj, se je sovražnik umaknil. Zopet smo imeli par dni mir; ali izvedeli smo, da nas, ki smo stali v polkroga, hoče sovražnik obiti ter priti v Colesberg za naSim hrbtom. To nakano smo preprečili s tem, da smo svoje pozicije pri Rendsburgu zapustili ter 27. decembra zasedli Colesberg.
Naša pozicija je bila v obliki izboklega polkroga okoli Colesberga. Zasedli smo tudi mosta preko reke Oranje pri Norwallsporta in Pbjlippolisu.
Že 28. decembra so prišli za nami Angleži ter streljali na nas dan na dan. Streljali so na vse, kar so videli. Kafer, ki se je npal na pregled, mala ali konj, ki se je pasel v dolini, vsa se jim je zdelo vredno, da so spustili nanje 3—4 kroglje iz topa! NajneprijetnejSe je bilo izpočetka hoditi po vodo. V bližini ni bilo namreč možno dobiti niti kaplje; najbližnji viri so bili v mesto, kamor je bilo možno dospeti na konja nekako v dvajsetih minutah. Dokler nismo dobili prave posode za vodo, je moral jezditi vsakdo dvakrat na dan s
dvema sodčkoma. Pozneje pa smo dobili čeber za 10 hI, s katerim smo hodili po vodo le dvakrat na dan.
Ravno nasproti vhoda mesta je ležal hribec, na katerega so postavili sovražniki maksimovski top. Vhod je bil okoli 50 korakov Širok. Nanj so streljali Angleži skoraj neprestano. Jezditi je bilo treba torej ondi skozi v kalopu, in dasiravno so porabili Angleži vsak dan nad 1000 patron, niao vendarle ves čas ranili niti enega.
V mesta pa ni bilo nič posebno prijetno. Kroglje so prifečale vsak hip, in tako se je n. pr. zgodilo, da je bilo ubito tudi neko dekletce, ki je stalo pred poŠto.
Najbolj pa nas je jezilo, da so padale kroglje neprenehoma v kopališče, radi česar se nismo mogli kopati. Svoja bivališča smo si zgradili sredi hriba. Bila pa so ta bivališča Čudne votline. Jaz in pobočnik sva si napravila sobico, katero je obdajalo na treh straneh skalovje, streho pa so tvorili železniški pragi (.Svelarji"), pločevina in vrha vsega Se plast zemlje. Pred firapneli sva bila ta čisto varna. Notranjost pa sva opravila z ovčjimi kožami, z mizico in 8 klopjo, kar vse sem dobil v neki farmi StanovaliSče je bilo tako visoko, da je bilo možno v njem statt Tako sva imela varstvo tudi pred dežjem in mrazom. Za nasa
telesne potrebe je imenitno skrbel Štabni kuhar Bousquete, ki je bil prej Sef kuhinje v „Grand National Hotelu" v Johannesburgs Nedostajalo nam ni nišesar: imeli smo cele črede koStrunov, včasih tudi par volov in kozličkov, vedno svež, dober kruh, sveže mleko i. dr. „Commisariat" — tako smo zvali svoj oskrbovalni oddelek — je pekel pečenko na ognja ali v ponvah; kruh pa so pekli v izvotljenem kupu termitov (belih mravelj), kar je bilo jako praktično. Seveda smo morali pri vseh teh opravilih vedno vsi pomagati.
AngleSka infanterija nas je resno naskočila samo dvakrat, a odbili smo jo obakrat. Okoli 10. februvarja (tako dolgo smo ostali namreč pri Colesbergu) pa se je sovražnik umaknil, in mi smo mu sledili, da zavzamemo svojo prejšnjo pozicijo pri Rends-burgu. Naraslo nas je bilo med tem že na 9000 mož z 8 topovi. Vrnili smo se skoraj brez ovire, samo malo prasko smo imeli, a pri tem ujeli 173 Angležev.
To pot pa nismo imeli naloge, zasesti hribovja NemSki kor prostovoljcev je bil prideljen Štaba generala Grobi e rja, ki ja imel svoje glavno taborišče na farmi nekega Piawanna. Mi smo imeli le nalogo, hoditi na predstraže na hribe, ki so ležali pred nami
se vrne Dewet na sever, potem šele se odloči glede mirovnih ponudeb. .Daily News4 poročajo o pogajanjih med Kitchenerjem in Botbo, da Anglija ne vstraja več na svoji zahtevi, da se morajo Bari podati brezpogojno. Barski vodje ne bodo izgnani. Ho-landci, ki so bili nstaSi, izgube samo volilno pravico. Buri, katerim so poZgane farme, dobo posojila. Bu/ski republiki bodeta poslej kronski koloniji. Ali angleška vlada hoče dovoliti to izpremembo v upravi, da bode imel guverner Milner državni svet, v katerem bodo najuglednejši Buri. 13. t. m zjutraj se je sešel nagloma angleški ministrski svet radi pogajanj z Botho. Buri so se pojavili sedaj tudi na jugu Kaplandije. Pri Sheldonu, jedva 120 km sevemovshodno Inke Port Elizabeth, so porušili železniško progo, pretrgali brzojavno zvezo in podrli postajno poslopje. Nato so odSli proti vshodu. Okraj Rouxville na jugu Kaplandije tudi ni prost Burov. Dewet je že prekoračil reko Vaal ter se meni združiti z Dslareyem, ki je v okraju Lichtenburga. Potem pojdeta menda skupno k Bothi. Angleško vojno ministrstvo je že izdelalo načrt za reformo vojske. Ta načrt je predložil državni tajnik v vojnem ministrstvu Brodrick parlamentu. Število stalnega vojaštva se izdatno pomnoži. Angležka zbornica se je te dni ba-vila z generalom Colvillom, ki je pri Sanna posti in Lindleyu dokazal toliko nesposob nost, da ga je Roberts poslal domov. Vojni minister je ostro grajal nerazsodnost in ne-dostajanje podjetnosti Colvilla. Taki slučaji so se primerili tekom vojne z Buri že ope-tovano.
Dopisi.
Iz Žužemberka, 12. marca. V neki številki Öastitljevega .Slovenca" se čita, da je Žužemberški .Narodov" dopisnik .strašna surovina". Seveda tem gospodstva željnim klerikalcem je vsakdo ničvrednež, lažnik itd. kdor se jim brezpogojno ne klanja, in jih ne hvali ter popisuje kot ljudi brez vseh napak. Kdo pa je večji surovež, ali tisti, ki iz ljubezni in človeko-koljubnosti slabega duhovna javno posvari da bi se poboljšal; ali ti3ti, ki doprinaša velike nedostojnosti, ter mu nič ne pomaga svarilo. Ali ni g. Miha strašno surovo ravnal, ko je odrekel nekemu umrlemu
starčku zvonenje brez vsacecra vzrnfc»? n ___UUuiu se govorili. Ni h surovo ravnal,
ko ni pustil neke osebe, da bi se ohladila pred neznosno poletno vročino, pod cerkvenim (!) kostanjem? Ni li surovo ravnal, da ga je s psovkami od tam podil proč, zatr-jevajoč, da je tu on gospodar? Nazadnje je nameril z desnico, da mu prav gorko založi, ako mu ni pokoren! Ali ni gospod Miha surovo ravnal, ko je odpovedal sedež dvema c. kr. uradnikoma v cerkvi? No za danes bodi dosti g. Mihovih surovcsti. Ako hočete, öastitljevi .Slovencev/ prijatelji, naštejemo Se mnogo g. Mihovih surovosti. Zdaj pa, .Slovenec", povej, kdo je .strašna surovina!" Odgovarjajte 1
Iz Staregatrga pri Ložu, 13. marca. Neznatni a s precejšnjo glavo oblagodarjeni klerikalni načelnik krajnega šolskega sveta
Dne 23 februvarja zvečer smo prišli zopet na vrsto, in zato nas je odjezdilo 40 na kopje, ki je tvoril skrajni konec vrste hribov. Noč je minila mirno, straže so se menjavale redno, in okoli 6. ure zjutraj smo zajutrkovali. ko so nam sporočile straže, da se nam bliž* oddelek sovražnih pešcev. Ta oddelek je zasedel hrib, ki je ležal nekako 1000 korakov pred nami. Vendar nismo mogli streljati nanj, ker je ležal skrit za hribom. Ob 7. uri pa smo videli, da se je pripeljala nekako 3000 m v fronti pred nami sovražna baterija, ki je začela streljati na nas nemudoma. Ali škodila nam ni, ker so letele vse kroglje preko nas ter nas direktno radi skalovja niti niso mogle zadeti. Toda ob Vi8 uri 88 Je pripeljala na naSe desno krilo Se druga baterija, ki je takisto začela streljati takoj. Nam je postalo dokaj plaBno pri srcu, kajti Srapneli so se razpokah prav sredi nas, Iskali smo pečin, ki naj bi nas varovale spredaj in na desni strani, a naSli smo le nedostatna skrivališča. Ta in tam so treščile kroglje na skalo, da smo bili hipoma pokriti s peskom in zemljo. A Se ni bilo dosti: v daljavi je je počilo, zasikalo je v zraka in Culi smo straSno detonacijo. Na nase levo krilo sta bila postavljena dva velika topa z ladija
Čutil in račil se ja Široko srepenčiti v .Slovenskem lista" in .Slovencu", nagla-Sujoč v zadnjem, da bode Se kaj povedal. Pred vsem naj ta javno pribijam, da ta dva dopisa nista sad njegovega uma, kar vsak bralcev ve in po istem umotvora takoj duSevnega očeta iatega pozna, temmanje iste dopise srboritemu načelnika pripisuje, ker zunanja in notranja, to je telo in um preveč spominjata na njegovega deda .Kunstšlcserja :■ .Zajca".
O njegovih izvanrednih talentih ni dvoma, saj so ga isti doveli do dovršitve ljudske Sole z zelo dvomljivim uspehom. Ugaja mi pa pri njegovem dopisu domišljavi podpis posestnik oziroma kmet in to radi tega, ker je res s a m o k m e t, in še ta slab, kar pričajo sosedje, da navzlic malemu posestvu (maselcu) vendar ne obdeluje kmetije umno, Se manje pa pridelke pravočasno pospravi, ker mu isti na njivi sagnijejo.
Skritih talentov pa ima mnogo in te v obilnosti uživajo njegovi pristaši, zlasti se razvijajo v konsumu.
Skriti talent dovel ga je celo tako daleč, da je postal prodajalec v konsnmski filijalki, načelnik krajnega Šolskega sveta in dobil obilo druzih klerikalnih častnih mest. Uverjeni smo da le radi tega gnijejo njegovi polja'?.« pridelki, ker mu skriti talenti več neso, zlasti pa postopanje v konsumu.
Ne splača se s to osebo več pečati, vendar naj konečno to omenim, da namreč isti piS, katerega v verzih citira, da bode odnesel nasprotnike klerikalcev, se ne uresniči, nasprotno, odnesel bode liberalni piS vse kar je klerikalnega, najpreje časti klerikalnemu načelniku in Se več družim klerikalnim korifejam.
Ob enem odgovarjam, da se z neznatno osebo načelnikovo nočem več pečati, in na njegove neslanosti in bedarije odgovarjati, ter zaključujem z zatrdilom, da mi narodni napredni strelci smo dobri in točni strelci, in se ravnamo po vedno mladem izreku pesmi: .Naprej zastava Slava, na boj junaSka kri". Istiniö.
Od Sv. Pavla pri Preboldu, 13. marca. PoStena stvar se ne more nikdar zatreti. Lahko se sicer zadržuje nekaj časa v razvoju, a ugonobiti se ne da nikdar, zakaj resnica je hči božja, in poštenost je vzel sam Bog v Svoje varstvo.
naSi klerikalci. Navzlic vsem obrekovanjem in vkljub svetlim nožem je namreč naSe bralno druStvo na tako trdnih nogah, kakor Se ni bilo nikoli poprej.
Šteje že 170 udov, pa ne takih, ki so samo na papirja, ampak takšnih, koji so letos že vplačali bliža 300 kron adnine in prostovoljnih prispevkov. — Ker nam tisti, ki tako lepo umejo krščansko ljubezen, niao privoščili 3, reci treh izvodov naprednih listov, privoščili smo si jih sami več. DruStvo ima sedaj sledeče časnike, deloma naročene, deloma pa od članov darovane: 4 .Slov. Narode", 7 .Domovin", 15 .Rodoljubov", 6 .Kmetovalcev", 1 .Ljublj. zvon", 2 .Zvončka", 2 .Brivca", 2 .Mira", 2 .Novice", 2 .Doljenske novice",  1  .Svetilnik", 1 .Vrtec", 1 .Dom
ter nas obsipala z lydditskimi bombami! Tu pa tam je zadela koga izmed nas Srapnelska kroglja. Neki naS konj je med paSnjo zaSel na vrh hriba. Kroglja ga je zadela v sredo trebuha in kotalil se je, padaje od skale do skale, doli v dolino. Okoli 11. je eksplodiral Srapnel prav bliža mene. Poleg sta ležala dva moža precej nezavarovana. Enemu je Sel kos kroglje pri desnem boku v telo ter prišel skozi trebuh zopet vun. Pisal se je Georg ter je bil doma iz Kolonije. Bil je takoj mrtev, čreva so mu izstopila, — bilo ga je straSno videti. Drugemu pa je odtrgalo desno stegno. Bil je rodom Holandec ter se je pisal Van Straaten. Živel je pri polni zavesti Se pol are ter neprenehoma kričal, naj ga ustrelim. Bila je to atraSna, nepozabna slika! Kmalu nato je odtrgal srapnel nekemu Avstrijca, imenom Iskra, obe nogi pod kolenom proč. Umrl je popoldne v ambnlanci
KakSni Sati, kakšne misli so nas na vdajale sredi tega groznega bombardiranja, se ne da popisati. Treba kaj takega samo doživeti 1 Nihče izmed nas ni upal več, da aa reSi a tega malega kopja.
Do 3. are popoldne, ko se je streljanje nehalo, so ustrelili Angleži 1027krat na nas. Ubili so nam 3 mola, 6 ao jih
in avat",   1   .Domoljub",   1 .Slovenski gospodar", 1 .SQdsteirische Presse, 1 .Kikeriki", 1 .Interessantes Blatt, in 2 .Ta gespoSti"; druStvo je tudi od .Slovenske Matice" in .Družbe sv. Mohora".
Vsled občne želje se bode moralo izdatno pomnožiti Število iztisov .Rodoljuba", .Slov. Naroda" in .Kmetovalca".
— Vrlo vodstvo druStva hoče tudi prirediti več poljudnih predavanj in veliko ljudsko veselico. — Pač čudna so pota božje previdnosti! Ali morda ne, ljubi naSi nasprotniki!     Veren ud društva.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14 marca.
— Osebne vesti. Pustnimi asistenti so imenovani poštni vežbeniki Evgen Wo i vod ich, Karol Pospichal, Viktor Dose, Oskar Sollinger in Rud. Petronio za Trst; Dušan Radi v o vi d iz Kotora za Trst, Bogumil Šorli in Albin Železnik za Ljubljano; Lenart Lodatti za Gorico in Dominik V ali on iz Trsta za Koper
— Žitnik in Božič. Z Notranjskega se nam piše: Zanimiv je sledeči razgovor, katsrega sta imela državni poslanec (v onem času ša kandidat) dr. Žitnik in premski kaplau Zega. Vršil se je v prem skem farovžu, ob času volitev. Pogovor sukal se je o volitvah in med drugim prišel je na vrsto seveda tudi dr. Žitnikov protikandidat — Božič. O temu izrazil se je dr. Žttnik sledeče: „Jaz njega (Božiča) poznam natančno, (bila sta namreč 8let sošolca) tudi spoštujem ga v vsakem oziru in priznam, da je dosti sposobnejši za državne g* poslanca, ko jaz. Srečna bi bila Notranjska, in posebno pa kmetski stan, ko bi imeli njega za poslanca. Jaz se bi mu rad umaknil, a se ne — smem."
— Notranjski kmet. zdaj pa poglej, kakega poslanca imaš! Smešno je, da mora zoper lastno voljo kandidirati in tak poslanec bode potem z dobro voljo deloval za bla gor volilcev?
— Židovska taktika. Pobožni .Slo venčevi" pristaši posnemajo vedno in povsod Žide. Konsumsko gospodarstvo je urejeno po židovskem uzoru, in tudi politični boj vodijo klerikalci po židovski taktiki Klerikalci prectaniaio „Qiovonati Narod1* in .Rodoljuba", ker razkrivata pogubnost klerikalizma in trgata posameznim klerikalcem krinke z obrazov. To isto delata dunajski .Deutsches Volksblatt" in tržaški .Avant-/ z Židi, in sta vsled tega od zidov in njih zaveznikov ravno tako sovražena, preganjana, bojkotirana in obrekovana, kakor .Slovenski Narod" in .Rodoljub" od kleri kalcev. Pa kakor .Deutsches Volksblatt" in .Avant/ vzlic vsemu nasprotovanju nadaljujeta krepko in uspeSno svoje občekoristno delo, tako bosta tudi .Slovenski Narod" in .Rodoljub" slej kakor prej nadaljevala svoje.
— „Slovanski Gospodar" pred sodiščem. Včeraj se je pred porotnim sodiščem v Mariboru začela kazenska obravnava proti bivSemu odgovornemu uredniku .Slovenskega Gospodarja", Avg. Janši. Tožen je od drž. pravdništva po §§ 302.
težko, 9 pa lahko ranili. Izmed konj je bilo 15 ubitih, vsi drugi pa so bili bolj ali manj ranjeni.
Ko sem ob 4. popoldne jezdil na svojem, k sreči lahkoranjenem konju nazaj k farmi, me je prosil poveljnik, katerega je tresla mrzlica, naj prevzamem komando za prihodnjo noč nad predstražami. Obljubil mi je, da me zjutraj oprosti.
Tako sem se torej okoli 8 ure zvečer po kratkem počitku vrnil s 25 možmi med silno ploho iznova na nesrečni hrib ter prebil ondi vso noč.
Ta noč je bila pač najneprijetnejSa v vsem mojem življenju! Deževalo je v potokih, o spanja tik mrtvecev pa ni bilo niti govora. Zjutraj pa bi se bil pred po-vratkom Se kmalu prekucnil preko pečin v dolino, ker sem se bil, iskaje straže, izgubil ter naSel svoje ljudi Sele po polarnem iskanja.
Naslednjega dne je bila nedelja, in Angleži ao nas postili na mira. Dopoldne smo torej nekoliko počivali ter pokopali svoja mrliče. OpravivSi to, smo se vrnili na formo Plewmanna, kjer nas je čakalo povelje, da se umaknemo To se je zgodilo takoj popoldne. Tako se je izvršila draga moja bitka i Angleži.
in 308. kaz. zakona in po § 28 tiskovnega zakona. Povod tožbi je dala notica, ki j0 je .Slov. Gospodar" priobčil 14. junija 1. j. in v katerem je bilo rečeno, da so Nemci užgali Gregoričevo hišo pri Ptuju, da bi preprečili onda projektirano SloraSekovo slavnost Pri včerajšnji obravnavi je toženi bivši odgovorni urednik izdal pisal ca dotične notice in imenoval kot avtorja da-hovnika Antona Korošca, profekta na deškem semenišču v Mariboru.
— Afera laškega državnega poslanca Mauronerja.   .Avanti"  in  .Edinost' ata: razkrila novo afero tega ljudskega zastopnika tržaškega.  Ker J« mož tudi poslance slovenske okolice tržaške, je ta zadava tudi za nas važna.   Leopold Mauroner je 1. 189G. pregovoril v družbi s tržaškim ma-gistratnim   uradnikom Spengletom svojo sestrično Emo M, naj  svoje premoženje naloži pri njem.   To premoženje v zneska 53000 gld. je bilo tedaj naloženo pupilarno varno  v   papirjih   .Bodencredit" bnnke Spengle in Muuroner  sta svoji sestrični dokazovala,    da    papirji „Bodencr.-banke niso varni.   Dekle se je dalo t> premotiti, da je stvar dobil v roke židovski advokat dr. Venezian   ki igra še da nes veliko vlogo v Tratu. Gospdč. Erna j-j bila proglašena za polnoletno in je podpisala pogodbo,   s katero je izročila vse svoje   premoženje  Leopoldu Maurontrju proti obre8tovanju 41/,% in vknjižbi na razna posestva   Mauroner je samo solastnik teh posestev, ki so bila že prej znatno zadolžena.   Prava vrednost Mauro-nerjevega   dela teh posestev  je koou, 20 000 gld, a na ta del je bila vkniižen-i svota 53.000 gld. Že to kaže, kakšen namen je imel Mauroner! Upoštevati je pa tudi, da ima Mauroner še neko drugo ne-zadolženo posestvo, na to pa ni dal ničesar vknjižiti dasi Emino premoženje ni bilo zadosti zavarovano. Da bi sestrično laglje prevaril, je v pogodbo postavil tudi neko posestvo, ki je občinska last (seveda se vknjižba ni izvršila) in končno se je v pogodbi zavezal, da vse z a s t a v 1 j e no posestvo, ki niti 20.000 gld. niso vredna, zavaruje za  100 000 gld. To seve le radi tega, da bi Ema mislila, da je zastavljeno posestvo res toliko vredno.   Zgodila se je torej čisto navadna sleparija. .Avanti", ki je Ze  onemogočil Piccolija, razkrinkal df. d' Angelija in razne druge koriftje tržaške iredente, si je v družbi z „Edinostjo" pridobil veliko zaslugo tudi v tej zadevi. .Avanti" naznanja, da bo v tej zadevi Še več povedal.--Hm! Nekaj nam prihaja na misel. Neko društvo je na menice kupilo hišo.   Zavezalo se je, da ha hišo ne pusti ničesar vknjižiti. Nekega Upega  dne je  pa  lastnik menic izvedel, da je na hišo vknjižen znan špekulant za 10.000 gld., mej  tem ko je bilo celo po-, sestvo kupljeno nekako za 20.000 gld... . No, pa za danes pustimo to stvar še v miru; morda pride ugodnejši čas, da se razkrije.
— Nemška sodba. .Steierische Schul- und Lehrer-Zeitung" se bavi v letošnji številki z imenovanjem realčnega profesorja K. Profta ravnateljem celjske gimnazije. Med drugim pravi ta list, da je nem-Skonacionalno časopisje zelo veselo tega imenovanja, in neki graški list piše, da je novi ravnatelj tisti mož, ki bo celjsko gimnazijo .v vsakem oziru povzdigni/ in jo hkrati .obdržal na sedanji višini". Za tako delo bi pa bilo treba pr* vega čarovnika. Tak mož pa — piše dalje .St. Sch. und L.-Ztg." — ravnatelj Proft ni, sakaj kot okrajni šolski nadzornik v Ljubljani ni rasomel nemškega ljudskega šolstva .povzdigniti" in tudi ne »obdržati ga na dosedanji viSini". NemSke Sole ljubljanske so imele zadnji Čas s svojimi nadzorniki mnogo smole. Od potresa so opravljali ta važni posel že trije nadzorniki, od katerih je pa samo jeden poznal ljudsko šolstvo s teoretiške in praktične strani. Drugima dvema — in k tema pripada tudi novoimenovani ravnatelj celjske gimnazije — je pa bilo ljudsko Šolstvo nepoznana dežela, kakor kakemu gorenjskemu kmetu otoki tihega morja. O kakem zaupanju ali ndanosti podrejenega nčiteljstva Se govoriti ni mogoče. Gospodje nadzorniki ao hodili v posamezne razrede kot hospitantje, ker so bili za to plačani. Ča jih je kdo vprašal o učnih uspehih ali o kakem metodiSkem vprašanja, so seveda molčali kakor zid, ali pa ao se prav pošteno blamirali, če ao začeli govoriti o kaki metodiški poti, o kateri
3»mi niso imeli pravega pojma. Tako se eksper mentuje z ljudmi, ki so mogoče v svojem poklica spretni kemiki in fiziki, o ljudskem Šolstva in o dela, ki to Šolstvo pospešuje ali ovira, pa toliko razumejo, ka-Kor nosorog na barpo. Zdaj je nadzorniSko mesto za ta okraj zopet izpraznjeno; pada bi mislili v kranjskem deželnem Šolskem svetu na to, da bi to službo dobil jedenkrat kak ljudski učitelj ali glavni učitelj, sli vsaj kak učitelj z visokošolsko omiko, ki si je pa prizadeval, seznaniti se tudi s prskso ljudske Sole, tega ne verujemo. Vse drugače je pa s slovenskimi ljudskimi Šolami. V teh šolah se kaže povsod veselje m napredek, sato, ker imajo te šole takega nadzornika, kateri ie — če prav srednješolski učitelj — svoji nalogi popolnoma kos ter uživa zaupanje in ljubezen vsakega posameznega učitelja! Pripravljeni moramo biti, da bo imenovan nadzornikom za ljubljanske nemške šole zopet kak nemškona-cionalni kemiker ali risarski učitelj ali fi-jolog — če ne znabiti celo kak katehet! Za takega je ta služba najboljša skakalna deska — za srednješolsko ravnateljstvo. — Tako „Steierische Schul und Lehrer Ztg."
— Šolska mizerija v Istri. „Edinost" poroča: Te dni se je predstavila na namest-ništvu v Trstu deputacija iz davčne občine Bozarske (občira Dekani) s prošnjo za ustanovitev slovenske šole v njihovi vasi. Deputacija je imela seboj vse dokaze, da je taka šola res potrebna v njih selu. To so priznali tudi gospodje, katerim se je depu tacija predstavila. Ali tu je padla senca naše Šolske mizerije: deputacija je cula iz ust jednega od gospodov, da bo za sedaj težko ugoditi tej prošnji, ker je tako določeno, da je v Istri vsako leto snovati le po tri šole, a da je že drugih krajev, ki prosijo za šolo!!! Ali ste culi?! Ljudstvo je željno pouka, prosi šole, ali ne more je dobiti, ker je tako določeno. A da bo jasna vsa kričečnost tega slučaja, aaj navedemo tu. da so prositelji izjavili, da imajo za zgradbo šole že pripravljenih 5000 gld. in da bi takcj začeli z zidanjem, »ko bi jim oblasti obljubile za gotovo, da astanove šole. Oni denar je bil zapustil pokojni župnik Peter Fabris. Torej je „tako doiočeno, da se tudi volja blagih ljudomilih pokojnikov ne more izvršiti.
— Slovensko gledališče. V soboto, 16. t. m. nastopi v slovenskem gledališču odličen gost hrvaški umetnik gospod Bogdan pI. Vulakovic bivši prvi ba ritcnist Graške in Z*gr*bške opere. Ta dan pela se bo zadnjikrat v sezoni Verdijeva opera „Aida"; gosp. pl. Vuiakovič poje veliko baritonsko ulogo Amonasra. Letošnja gledališka sezona prekoračila je že v nedeljo 10 t. m. število gledaliških predstav lanske sezone. Lansko leto bilo je vsega skupaj 82 predstav, letos jih pa bo 87 do 89.
— Odbor russkega kmžka se je sestavil takole: Gosp. dr. L Jenko, predsednik, gospa Julija Barte 1, podpredsednica, g. K. Schweiger, tajnik, g. Fr Smolo, blagajnik, g. Fr. G ovo k ar, knjižničar, g. Anton Trste nj a k, gosp. Lav. Pahor, g Lav. Schwentner in gospa Minka G o ve kar odborniki. Društvena knjižnica je v »Narodnem domu", pouče vanje v ruskem jeziku pa se vrši vsak teden dvakrat v .Mestnem domu"*
— Umrla je v Gradcu gospa Josipina Lavrenčič rojena Dekleva, soproga posestnika in podjetnika g. Fr. Lavrenčiča v Gradcu. Blagi gospej bodi žemljica lahka in prijazen spomin i
— Naklada za trgovinsko in obrtno zbornico. V pokritje potrebščine trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani pobirala se bode za leto 1901. dveodstotna naklada pri onih, ki imajo volilno pravico po razmerju sploSnega pridobitnega davka in glede na podjetja, ki imajo dolžnost javno polagati račun, po razmerju posebnega pride bitvenega davka, ki ga morajo plačevati.
— Gibanja prebivalstva na Kranj* skem. Na Kranjskem bilo je v pretočenem letu rojenih 18.315 otrok, umrlo pa je 12.514 oseb in se je torej prebivalstvo pomnožilo za 5801 osebo. Med umrlimi bilo je 2334 oseb, ki so bile Čez 70 let stare. Ponesrečilo je 193 oseb in sicer je 64 oseb utonilo, 26 oseb je umrlo vsled opeklin, 9 jih je bilo povoženih, 9 jih je ponesrečilo pri podiranju dreves, 7 jih je bilo na železnici povoženih, 6 se jih je zaduSilo, 3 pa je strela ubila. Samomorov je bilo 35, ubojev
9, detomorov 7 in 1 umor; 1 oseba je bila obešena. Porok je bilo 3312.
— Parnik na Ljubljanici. Gospod Fr. Kotnik na Vrhniki, ki je, kakor znano, po dolgih in težkih bojih dobil konoesijo za vožnjo s parnikom po Ljubljanici, namerava evoj projekt izvrBiti tekom prihodnjega meseca. Za sedaj bo vozil jeden parnik vsak dan z Vrhnike v Ljubljano in nazaj.
— Goriška podružnica družbe av. Cirila in Metoda priredi dne 17. t. m. v dvorani goriške čitalnice v prid slovenskemu šolstvu zabaven večer. Vprizori se „Sne galjčica" kitica osmih pevskih prizorov, vezanih med seboj z deklamacijo z vpletenimi živimi podobami. Pevske točke je prevzel blage volje v izvrševanje zbor čitalničnih pevk pod vodstvom gospoda J. M e r c i n e.
— Jugoslovanski klub Slovanske Besede na Dunaji (I. Bräunerstrasse 7) priredi domačo zabavo v soboto 16. t. m.
— Pijan voznik. Premogarski hlapec F. Č. je bil včeraj pri vozu spet tako pijan, da ga je moral policaj odstraniti. Podil je konje po mestu, da bi se bila lahko kaka nesreča pripetila
— S polenom pričakal je danes zjutraj „pri rudečera križu" na Dolenjski cesti postopač Karol Lampič, stanujoč na Ilovici St. 7. delavca Franceta Sernaka in ga udaril po desni roki, da ga je poškodoval. Imel je neki tudi zaprt nož. Lampiča je policija zaprla.
— Dve zimski suknji je imel na sebi včeraj popoludne neki postopač iz Trsta Policaj ga je prijel, in izkazalo se je, da je jedno suknjo ukradel v Trstu.
— Izgubljene reči. Na poti od Marije Terezije ceste po Bleiweisovi cesti do nove gimnazije je izgubila neka dama podolgasto zlato brožo s tremi diamanti. — Na poti cd PogaČarjevega trga čez frančiškanski most do Marijinega trga je izgubila neka posestnica denarnico z jednim petakom in s 4 srebrnimi goldinarji.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3. do 9. marcn kaže, da je bilo novorojencev 18 (= 26 73 %o), mrtvorojenec 1, umrlih 39 (= 56 43 °/oo). mej njimi jih je umrlo za škarlatico 2, za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 1, za različnimi boleznimi 28. Mej njimi je bilo tuj cev 11 (=288 •/<>), iz zavodov 19 (=50°/o) Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za vratico 1 oseba.
— Odlikovanje hrvatskega slikarja.
Znani mojster Cel6stin Me do vid, čegar zgodovinske slike so slavne po vsem slo vanskem juga, je dobil črnogorski oficirski križ Danilovega reda
* 1O01 odvetnik in 292 koncipi-entov ima Dunaj. Leta 1869. je bilo na Dunaju samo 209 odvetnikov. Lani je pri-rastlo 34 novih odvetnikov.
* Blaten dež na Reki. Tudi na Reki so imeli v noči od 9. na 10 t. m. umazan dež, ki je oblatil hiSe ter marsikomu omadeževal obraz. Reka je bila naslednjega dne polna blata.
* Sprava med Natalijo in Aleksandrom. „Magyarorssag" poroča, da je srbski kralj Aleksander naprosil carja, naj ga spravi z materjo. Car je to nalogo naložil poslanika v Pariza, ki je že bil v Biarritzu pri Na taliji. Kraljica je pripravljena na spravo, a hoče prej Se posetiti carja v Peterburgu. Car jo sprejme baje tekom pomladi.
* Poslanec — morilao. BivSi poslanec Palizzolo pride v Bologni pred sodišče, ker je najel morilca Notarbartola.
* Žena je pobegnila knezu. Kneza v Monaku je pobegnila žena kneginja. Imela je ljubezensko razmerje z italijanskim skladateljem Larom, čegar opere je vprizarjala z velikimi stroSki. Kneginja je sila eksaltirana in menda duševno bolna.
* Franooske dame gospej generala
Cronje. Gospa Cronje je spremljala avojega soproga v vseh bojih ter Sla ž njim tudi prostovoljno v pregnanstvo na otok av. Helene. Franooske dame so nabrala večjo svoto, a dala je vaaka le po jeden a on. S to avoto so kupile zlat nakit v obliki ščita, ki je 13 om širok in 10 cm visok. V aredi je plameneče arce. Nakit ja na zlati verižici.
* Ubog poslanik je Izzet paša v Madridu. Ker ta več mesecev ni dobil svoja plača, ja avoji vladi naananil, da avoja meato
zapusti, ako ae mu plača ne dopošlje v kratkem.
* Italijanski razbojnik Venturelli je
bil leta 1883. na čelu razbojniške čete v hribih Avellina. Bliža ondi, v Merino del Mare je živel v svoji vili grof Fiori, ravnatelj nekega delniškega društva za izdelovanje Sokolade. Imel je za ženo grofico Ambrozio, dobro in lepo žensko, katero je ljudstvo častilo kakor svetnico. Iz tega zakona se je rodila hčerka, kateri pa sta umrla oče in mati, ko je imela komaj 2 leti. Grofi ^in brat je postal njen varuh in upravitelj premo ženja, ki je bilo vredno več milijonov. Ker pa se je hotel teh polastiti sam, je nesel deklico v gozd ter jo izročii razbojniku Ven tureliiju s 4000 markami vtad. Venturelli jeva žena je sprejela deklico za svojo ter jo ljubila in negovala prav po materinsko. Venturelli pa se ;« z Ženo in deklico izselil v Ameriko, kjer je postal bogat. Na smrtni postelji pa je povedal grofici Armidi Fiori, čegava je. Nato je grofica sporočila italijanski vladi, da ji naj izroči dedščmo. Gro fioa je postala tako kar Čez noč milionarka, ni«n stcijc pa je moral v — ječo.
Književnost
— Staatsgrund'ügen je naslov prav interesantni brošuri, ki jo je spisal izdajatelj in glavni urednik duaajske „Reichswehr", Gustav Davis Brošura, ki obsega celo serijo poprej Že v „Reichswehr" izišiih člankov, v katerih se vedno duhovito ali ne tudi vedno srečno pretresajo razne aktuvalne zadeve iz tistega kompleksa vprašanj, ki je provzročil sedanjo avstrijsko krizo, je izšla v lastni založbi pisateljevi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 14. marca. V današnji seji poslanske zbornice je nemški ra-dikalec Berg er interpeliral prežidenta, če hoče pri ministrskem predsedniku in pri naučnem ministru intervenirati zaradi propovedi, ki jih ima te dni neki pater Freund v dunajski cerkvi pri Sv. Petru, v katerih propovedih se upa napadati parlamentarne stranke, in v cerkvi celo prirejati glasovanja, če se poslušalci ž njim strinjajo. Poslušalci mu tudi ploskajo, kakor v gledališču. Pri tej interpelaciji prišlo je do ostrih konfliktov mej nemškimi radi-kalci in mej krščanskimi socijalisti. Češki poslanec dr. Ryba je interpeliral prezidenta zaradi sprejemanja ne-nemških interpelacij. Vetter je odgovoril, da ostane pri tem, kar je določil, dokler se vse stranke ne zjedinijo na drug modus. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o investicijskih predlogah. Doslej so govorili dr. Sylvester, K a f t a n in železniški minister W i 11 e k.
Dunaj 14 marca. Ministrski pred sednik Körber je imel danes daljše posvetovanje z načelniki nemških klubov. Načelniki so se izrekli za to, da se pred Veliko nočjo rešijo zakoni o kumulativnih sirotinskih blagajnah, o odpravi mitnic, o rentnem davku in o pristojbinah, izrekli so se pa proti temu, da bi se rešil zakon o žganju.
Dunaj 14. marca. V današnji seji gospodske zbornice je predsednik poročal o izročitvi zbornične adrese cesarju, na kar je bil rekrutni zakon v prvem, drugem in tretjem branju odobren.
Bruselj 14. marca. Transvaalski poslanik dr. Leyds razglaša, da je vse neresnično, kar pišejo angleški listi o tem, da se vrše pogajanja mej Kitche-nerjem in Botho z vednostjo prezidenta. Krügerja.
London 14. marca. Ministrski svet je imel včeraj izredno sejo, na kateri se je posvetoval o mirovnih pogajanjih mej Kitchenerjem in Botho.
London 14. marca. Vsa javnost pričakuje z nestrpnostjo vladnih predlog glede novega davka za pokritje stroškov južnoafričanske vojne. Sodi se, da potrebuje vlada 15 milijonov funtov šter-lingov.
London 14. marca. Novojorški „Journal" trdi, da se v kratkem snidejo v Pretoriji Kitchener, Milner, Botha in Dewett
London 14. marca Jutranjim listom se poroča iz Pekina, da se je na konferenci poslanikov združenih velesil ruski
poslanik odločno uprl vsaki novi zahtevi glede kaznovanja kitajskih uradnikov, ki so krivi boksarske ustaje. Storil je to na direktno povelje iz Pe-trograda.
London 14. marca. Lihungčang in princ Čing sta baje naprosila Združene države ameriške, naj vplivajo, da se Rusija odpove s Kitajsko sklenjene konvencije glede Mandžurske.
London 14. marca. V Tientsinu je prišlo mej Angleži in Rusi do ostrega konflikta. Angleži so se polastili necega terena, češ, da je last železniške družbe, in začeli tam nekaj zidati. Ruski general se je uprl in ker ni nič opravil s protestom, je izjavil, da bi zgradbo z oboroženo silo preprečil, če bi imel dovolj vojaštva na razpolaganje.
Narodno gospodarstvo.
Trgovsko obrtna zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici v prvih 3 letih delovanja.
(Dalje.)
Preidimo sedaj k delovanju in namenu zadruge same. Ista ima sama na sebi za svoje delovanje primerno jako lahko stališče, kör je prianana istina, da ni menda nikjer tako ugodnih tal za hiter razvoj gospodarskih močij, kakor na Goriškem Mesto Gorica je obkoljena krog in krog po slovenskem živijo, in je edino središče vse trgovine in obrti slovenskemu delu dežele. Italijanski trgovec živi izključno od nas. Odvzemimo mu naših odjemalcev s tem, da vstvarimo v V3aki stroki svojo trgovino, pa pridemo najdalje v desetih letih do odločilnega volilnega boja v mestno zastopstvo Goriško, katero goriški naprednjaki kljub laški bahariji nikakor ne smatrajo za „Fremdes Gebiet" — prej pa še do uspešnega naskoka trgovske in obrtne zbornice, ki oddaja dva deželna poslanca. S pridobitvijo teh dveh glasov stalo bi 12 sloven skih poslancev proti 9 italijanskim in tako bi nam bilo zagotovljeno mesto de želnega glavarja, treh deželnih odbornikov, ter absolutna večina, in sklepčnost v deželnem zboru. Imajoč pred očmi ta dejstva, ki so za Go-ričane naravnost eminentne važnosti, lotil se je dični deželni poslanec in odbornik dr. Henrik Turna takrat, ko Se živa duša ni mislila na to, dela organizacije trgovstva in obrtništva s tem, da je ustanovil na svojo roko .Trgovsko obrtno zadrugo" in pa .Trgovsko obrtno druStvo za Goriško".
Sds tri leta deluje ta zadruga, a je že danes eden prvih denarnih zavodov v deželi, a brez dvoma je prvi zavod gledn na jamstvo, katero daje hranilnim vlogam.
To je torej glavni in najbrže tudi edini vzrok, zakaj je zadruga skeleč trn v peti klerikalnih hujskačev. Ti ljudje se namreč boje tega zavoda, ker bi ta v bodočnosti delal preveč dobrega narodu. Klerikalci hočejo biti namreč sami in edino oni .dobrotniki" naroda, seveda tako, da narod najprvo izmolzejo do mozga, potem mu pa, bobnaječ na svojo velikodušnost, mečejo nazaj mrvice kot milostinjo, za katero naj bi seveda naš ubogi narod pel „hozano" tonzurirani gardi, ter lizal roke tudi najbolj zamazanemu kaplanu.
Preidimo k Številkam!
Prometa je bilo:
Prvo leto........K 1,02947162
Drugo leto......... 1,714055-37
Tretjo leto........ , 2,114 560 04
Skupno v prvih 3 letih . K 4 858087 04 ali blizu 5 milijonov kron. Dostavljamo, da je to čisti in faktični promet blagajne, ne pa morda promet knjigovodstva, ker ta poslednji je izdatno viSji.
V tej dobi je bilo (v kronah; vinarje opuSčamo).
1. vplačanih deležnih vlog... K 380.617
2. vpisnine..........11.406
3. obresti posojil.......„ 92.446
4. prejeti upravni stroški . . . a 9479
5. prejete hranilne vloge . . . . 744.555
6. vrnjena posojila....... 360.895
7. izposojila........., 651.218
8. prejeli od drugod naloienih . „ 175.899
*
1. Dana poaojila......K 1,125.073
2 izplačane hranilne vloge . . . 608.717
3. vrnjena poaojila....., 427.646
4. drugod naloženih......180.313
Te Številka ao pač najjasnejši dokaz vrlega delovanja .Trgovske obrtna zadruge !* (Konec prik)
Zahvala.
Njegovi Prevsvišenosti visokorod-nemu gospodu deželnemu predsedniku Viktorju baronu J(einu, kakor vsem velecenjenim damam in gospodom, ki so mi povodom mojega častnega večera podali toliko osrečujočih me dokazov naklonjenosti in simpatije, Grekam tem potom svojo najiskre-nejšo, najprisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne t4. marca t90t.
(552)
j^malija Carneri.
XLIII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 35160 K 30 Tin.
Narodna Čitalnica v Idriji..... 4 „ — „
Majzeljeva Tonica t Belicerkvi
nabrala............... 6 „ 60 „
Strava  Mijo t Idriji poTodom
neke poravnave.......... 20 „ — ,,
Neimenovan in neimenovana v
Žužemberka nabrala....... 2 ,, 48 „
Suhadolnikova Malči v Borovnici
nabrala............... 13 „ — „
Vesela   dražba  t gostilni pri
„zlatej ribi" v Ljubljani..... 4 „ — „
Čitalnica na Vinici čisti dohodek
veselice............... 20 „ — „
Posojilnica v Trebnjem....... 60 „ — ..
Boje John v Ameriki........ 2 „ 42 „
Pri Kuntu na Selu so darovali:
Sfcefan 6 K, Čop J. 2 K, Grilec
L. 1 K, KržiSnik A. 2 K skapaj 10 „ — „ Feme Rupolf v Borovnici nabral 4 „ — „ Kakovski samci  čisti dohodek
plesnega venčka........... 235 „ 70 „
Strelski klub .Triglav"....... 17 „ — „
dr. Zamik Miljutin v Ljubljani. .     10 „ — „
G. P. L. v Ljubljani......... 60 „ — „
dr. Murnik v Ljubljani....... 10 „ — „
Traun J. nabral pri špehovki v
svolej gostilni. . . ,....... 7 „ 44 „
Maska »italijanski ribič" nabrala
dne 11. februvarja 1901..... 10 „ 01 „
Vesela rakovska družba ob izletu
v Planino.............. 6 „ — „
Odbor za prireditev veselice v
prid Prešernovemu spomeniku
in družbi sv. Cirila in Metoda v
Št. Petru na Krasu........ 100 „ — „
Ssrjan Alfonz nabral pri izletu
Triglavanov v Ruše........ 15 „ 60 „
Blaž Ana, nabrala med narodno-
naprednimi Mozirčani...... 27 „ 50 „
Hribar Ivan, župan prispevek za
mesec februvar.......... 50 „ — „
Skupaj . . 25846 K 14 m
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem B06-S m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
Stanje Š<? čas opa- baro-1 §, > zovanja metra: Q g
v mm. g 3
Vetrovi
Nebo
ul
13 14
9. avečer
7. sjatraj 2. popoL
7330
7343 735 7
28 sr. jzahod    dež |
23 al svzhod del. jasno ^ 106 p.m.jzah.pol.oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 28°, normale: 31°.
Dunajska borza
dne 14. marca 1900.
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4%  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4rV0......
Ogrska kronska renta 4"/0 .... Avstro-ogrske bančno delnice   .  . .
Kreditne delnice........
London vista.........
NemSki državni bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
9850 9840 118-20 9810 11830 9320 1675 — 70275 24030 117*42'/, 2349 1908 9040 1132
Sadno drevje
sadne divjake, Jagodno sadje, rožno In lepotiöno drevje, drevoredna drevesa, sparglove in jagodna rastline, žlahtne mladike, samo pristno imenovanih vrst priporoča najceneje in v najlepši kvaliteti
Viljem Geiger
drevesnica v Eggenbergu pri Gradcu.
Ceniki brezplačno In  poštnine prosto.
(445-3)
Vsak dan sveže velefine lma
sadne drožje
(417-9) ponnja
tovarna za špirit in drožje
v Raöjem (Kranichsfeld) na štejerskem.
NaroČila naj se pošiljajo zastopniku g.
F. S. Rojnik
▼ LJubljani
Firm. 51.
Ges. n. 104.
Bekanntmachung.
Vom k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde bei der im Handelsregister für Gesellschaftsfirmen eingetragenen Actiengeaell-schaft:
„Illyrische-Quecksilberwerke-Gesell-scheft in St. Annethai bei Neumarktel in Oberkrein
die Eintragung der Thatsache, dass mit dem lant Erlasses des k. k. Ministeriums des Innern vom 5. Februar 1901 Z. 46865 ex 1900 staatlich genehmigten Generalversammlungsbeschlusse vom 19. Dezember 1900 die Gesellschaftsstatuten im § 5 dahin abgeändert wurden, dass das Grund-capital der Gesellschaft mit 1,800.000 Kronen, zertheilt in 9000 Stück volleingezahlte auf Inhaber lautende Actien ä 200 K, festgesetzt wird und dieses Actiencapital über Beschluss der Generalversammlung und mit staatlicher Genehmigung durch Emission weiterer volleinzuzahlender auf Inhaber lautender Actien h 200 K bis zum Ge-sammtbetrage von 4 Milionen K erhöht werden kann vollzogen.
K. k. Landesgericht in Laibach,
Abth. in., am 7. März 1901.
(Kassian. Pri c. kr. dež. kot. trg. sodišču v Ljubljani se je pri v trg. registru za družabne tvrdke vpisani delniški družbi .Ilirska rudarska družba za živo srebro pri Sv. Ani poleg Tržiča na Gorenjskem" („Illyrische Quecksilberwerke Gesellschaft in St. Annathal in Oberkrain") vpisalo dejstvo, da so se po glasom odloka c. kr. ministrstva za notranje zadeve od dne 5. febr. 19j1 St 46865 z 1.1900 državno dovoljenem sklepu občnega zbora od dne 19. decembra 1900 društvena pravila v §5 spremenila in sicer, da se določi glavni kapital družbe na 1,800.000 K, razbeljen v 9009 komadov polno vplačanih na ime imeielja se glasečih delnic ä 200 K, ter da se ta delriški kapital po aklepu občnega zbora ter z državnim dovoljenjem z emisijo nadaljnih polno vplačanih na imetelje se glasečih delnic » 200 K, zviša lahko do skupnega zneska 4 milijonov kron. — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 7. marca 1901. (549)
Na prodaj je
čevljarska delavnica
v Vipavi.
Radi smrti moža prodam Čevljarsko delavnico, katera je v najboljšem znanja in preskrbljena z vsem potrebnim novim oro djem in z dvema strojema. — Pogoji so jako ngodni.
Poizve se pri vdovi Iveni Kevšek v Vipavi št 103. (540-1)
fSST Gostilnica in žaga
»tam na prodaj pod prav ugodnimi pogoji "w Zawrinlka^ '/i ure hoda od Litije,
1 4 ure od Šmartina, v najlepši legi.
Prostorna lilüa ima v pritličju: 3 gostilniške sobe, 3 kleti, 1 kuhinjo, 3 sobe za stanovanje, 1 hlev za krave in 1 svinjak; v I. nadstropju: 7 prostornih sob za stanovanja in 3 kuhinje. Pri hiši je lep gostilniški vrt h nasajenimi kostanji, velik sočivni vrt z mnogim sadnim drevjem. V hiši je%6 strank v stanovanji. . ..
Xaga je dobro ohranjena, poleg nje je prostor za cirkularne žage in strugarijo s transmisijo in velikim vodnim kolesom in šupa.  Okolu je lastno zemljišče in polje.
V obližju je mnogo lesa, tako da ima žaga vedno dosti dela.
Kupna cena je 55«© »Iti., od katere je le 500 gld. plačati pri sklepu. Ostanek se lahko plačuje v letnih obrokih od doneskov najemnikov in žage.
Povpraša naj se pri lastniku Ivano aa^akonlg-g-u w Mjltlf1.
Istotam a»e odda prav po cenit (648—1)
1 kočija, 1 koleselj, 2 tovorna voza, 1 lepe vozne sani, 1 omara za led, 1 biljard in razno gospodarsko orodje.
Predzadnji teden!
Glavni dobitek
kron
60.000
vrednosti.
V gotovini tO0/, m»nj.
po 1 krono
hnnln priporoča (416-9)
IITola J.C.MAYBR
v Xj}vi."blJa.rLl.
Polenovka
(Stockflach)
po pristno kapucinskem načinu namočena (388—6) dobiva ae po najnižji eenl pri
F. Mencingerju
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44. Cm. kr. avstrijske fšk državne železnici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhod ii Ljubljane juž. kol. Proga oaz Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; tez Selzthal v Anssce, Solnograd; čez K lein-Reifling t Steyr, v Line; čez Am-Stetten na Dunaj. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Sjlnograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; tez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, ''eil ob jezeru, Inomost., Brege uc, Čarih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare. Heb, Franzose vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo meato ln Eočevje. Ob 7. nri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljabljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sul-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubim, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri iiti m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeusfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta iu Kočevja. — Ob 2. nri b2 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic. Novega mesta iti Kočuvja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 26 m zjutraj, ob 2 un 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Gospodična j
želi vstopiti v kako odvetniško pisarno. Vešča je povsem slovenskega in nemškega jezika.
Ponodbe na npravništvo „Slov. Nar£ pod Šifro: A. D. (535-jj>.
trgovski pomočnik
kot samostojen delavec za trgovino z že-leznino, vešč slovenskega in nemškega je zika. LaSčine zmožni ima prednost. Vstop takoj- (550-1)
Naslov pove npravniStvo „Slov. Nar.V
(Schlossep) (495-8
dobro izurjen, vsprejme se tako;
v tovarni za lim (Leimfabrik).
da|e aaioč loa x*e«lä telo
Dobava v steklenicah (pasterizovane) od tvrdke
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice
I Motam t (22—60) Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristae>f,; likerja Triglava iz planinskih zelišč
•Hiimmmimii
mi m\
lekarnarja Piccolija
v lijnbljani
ee prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebr-/A nem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdelek nepretsežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive anovl in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo z ara ču ni z K 1*10, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—26)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine poSlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju z K 5Š0.
V gostilni „Miramar"
se dobe vs%k petek različne
mit morske ribe
okusno  po   italijniiMki   »vgl pripravljeno kakor tudi   printno   <*rno   Iwtrijun > U vino I. vrste ter različna prltitiia vina,
Sprejemajo se naročniki na opoludansko in večerno hrano.
Za točno postrežbo in znano dobro ku' . jamči in se priporoča
Ivan Tos ti
(463—3) gostilničar.
Spretni, inteligentni
ni
za življenjsko stroko se takoj vsprejmejo pri neki prvi avstrijski zavarovalnici s stalno plačo, dijetami in deležem na proviziji. (533^2; Ponudbe upravništva „Slov. Naroda
Največja
življenjsko-zavarovalna družba
na svetu
v Jteitf-SJorlta
Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna.
Skupno premoženje oljne     jannvarfa 1.1900Z
K 14896/io milijonov.
ČJintl dohodek na. korist zavarovancev 1.18991
K 38,158.423,
Popolni jamčujoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c kr. ministerijalnem plačilnem
uradu na Dunaji. wt-w
Glavna agentura za Kranjsko:
Brata Pollak v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
8117