KtTWV at*
f ccrrt deiivt
1'
^ bi dan doMnto ...
'GLAS HAS ODA"
^ xg fO FOftn NABAVNO0T MA DOM
| to. % KAK VAS ZANIMA
^ \ ■
rjl "
No. 151,
I GLAS NARODA
Ust iWmsklh Maveerv Ameriki
155
____Reentered as Second Class' Matter September 25th 1M> at the Poai Office »t New Yoik, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
VOLUME LH. — LETNIK LU.	~~
mwm
WAR BONDS
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 9, 1944 — SRE DA, 9. AUGUSTA, 1944
Tel: CHeleea 3-1242
KANADČANI
Caenu
prebili nemško črto pri
Včeraj so Kanadčani sredi silovitega artilerijskega ognja prebili močno nemško črto in napredovali šest milj na poti proti Parizu, — Večerno poročilo pravi, da cela nemška črta poka.
Skupno z Angleži s« Kanadčani odprli novo ofenzivo južno od Caena na razdaljo !M> milj. Nafiad so je pričH takoj po polnoči, prej pa so topovi in Atointhiriki rahljali sovražne ]>ostojaii-•ke. (.11» enajstih je pričelo bombardirati nemške postojanke tisoč angfoškili bombnikov, <i/b istem Času je pričela streljati arlilerija. Po enournem iboiiftardiranju >o pridrvili tanki in naskočili najmočnejšo obrambno črto.
Nemci poročajo, da sta dva ameriška prednja oddelka dospela do reke Sa rt lie, <kii t^če skozi Aleneou in La Mans, nekaj nad 1<H> milj od Pariza.
Nemci so okušali prebiti zavezniško črto na kraju, kjer se združujeta angleška in 'kanadska armada, pri Vire, toda se jim ni posrečilo. Nemci so tudi ves dan oznanjal«, da imajo velike u pehe s svojimi protinapadi na ameriški del fronte, toda proti večeru so priznani, da Amerikami prodirajo dalje z močnimi četam.! in da
so zavzeli nekaj ozemlja okoli St. Pols in Che-rence-Je-Roussel, deset milj jngozapadno od Vire.	•
Tekom zračnega bombardiranja in artilerijskega obstreljevanja se je prah dvigal eno miljo visoko, tako da 'bombniki niso mogli spuščati bomlb, iboječ se, da ibodo padle na lastne vojake. In v tem prahu je kanadska infant erija naskočila hrib <»1> FailaLse cesti. Nekateri vojaki so se peljali v močnih oklopnih trnkih, ki morejo zdržati tudi ogenj strojnic.
(*l>eni popoldne je kakih šest sto ameriških <H»iirt>nikov prišlo Kanadčanom na pomoč, toda prvi boiiihnik, ki je bil nekaj ]»-oškodovan, je vrgel lnmrfbe na zavezniško črto in je bilo nekaj vojakov ulbitih. Toda vsled tejra in sovražnega odpora prodiranje ni bilo vstavljeno. Po zadnjih poročilih -so Kanadčani dospeli v (bližino Craivmesnilta, skoro na polovici pota med Oaen in Falaise oflb jHavibi eesti v Pariz.
United Press poroča, da ise ibije vroč boj s taaafei pri Ciutlheajuz<u, južno od Gaumesnila, 110 milj od Pariea. Na tem kraja ni nikakih znakov, da bi hoteli Nemcti protinapada ti, toda proti jugozapadu na angleškem kraju fronte so posegli v 'boj nemški tanki oib reki Orne pri T bu ry - Ha rco ur t.
Na zapadu, kjer Amerikanci še čistijo Breton polotok, 'so se Nemci umaknili v mesta in na planjavah niso pust ill i ndbenega vojaka. Večinoma se je vojaštvo umaknilo v pristaniška mesta, kot so Brest, Lorient in St. Nazaire in Nemci praviijo, da se morejo mesta sama braniti in da ne ibodo dobili nolbenega ojačenja.
Po zadnjih poročilih so ameriške oklopne čete oddaljene od Bresta še štiri milje, od Lorien-ta pa pet milj. Nemci pravd jo, da 50 tankov na-skokujejo Brest. V Lorientu in St. Malo so veliki požari, kar pomeni, da Nemci uničujejo pristanišča.
ITALIAN. FRONTA NEIZPREMENJENA
Na italjnnsJoi fronti dežuje. Angleži uničujejo nekatere nem ske oddelke, ki so še ostali na južnem bratfu Arua v bfci&ini Florence. Glavna zavezniška armada pa «e pripravlja, da z vso silo naskoči gotsko obrambno črto.
Ob kolenu Arna vzhodno od Florence ko v teku vroči *>oji, toda vsi ti boji se miti najmanj ne morejo primerjati z boji po goratih krajih Italije skozi Him do Florence in Pise in do gotske črte.
Na zapadnem kon<-u fronte a-merrške pete armade so v teku samo artilerijski dvoboji. Nemški topovski streli še vedno padajo v južni del Florence. Uradno zavezniško poročilo odUoč-no zavrača nemško poročilo, da t ud i zatvezn fflt i obst rel j u je jo Florenoo.
Begunci na Osrednjem Iztoku
Na Osrednjem Iztoku je 38,400 vojnih beguncev in v kratkem jih bo prišlo še 5000 iz Jugoslavije. To je sporočil Urad za vojne informacije v Washingtonu, ki je prejel poročijo od UNRRA v Kairi v Egiptu.
Poročilo omenja delovanje Middifle Kast Relief and Rehabilitation Administration (ME RRA) in piše zgodovno vojnih l>egnneev na Osrednjem Iztoku. Zaposleni so mnogi ljudje iz mnogih dežel.
Takoj po nemUkem vpadu v Jugoslavijo leta 1J>41 so pričeli prihajati vojni begunci na Turško in v druge sredozemske dežele. V maju leta 1941 je že bilo v Kairi v Egiptu postavljeno prvo l»ejjunsko t al »o r išče in ti-soč grških beguncev je dobilo zavetje in popolno oskrbo. Tekom enega leta se je številk) beguncev naglo večalo. V Perzijo je prišlo 10,000 Poljakov iiz ruske Poljske, 10,000 Grkov je prišlo na otok Ciper, na Turško in v Sirijo.
Ne pozabite krvavečega na-1	prihajali begunci v ve-
roda V domovini I — Pošlji-1 dno večjem številu, je postalo to Vai dar fto danes Sloven- ja*no, da jo potrebno postaviti skemu Pomožnemu cJdboru I posebni ocfixir, ki bo skrbel za
begunce in tako je že v juiiju istega leta ftril postavljen odibor M F,RRA.
M BRRA posluje v ozkem stiku z vojaškimi Oblastmi, tujimi vladami in prostovoljni ]>omož-nimi družbami. Vsak begunec je vpisan po svojem imenu, od kod je doma, kje in kdaj je iluil rojen in vse druge podrobnosti. Kadar pride liegunec v taborišče, je zdravniško preiskan, cepljen in mu je izdana izkaznico.
Prvega maja 1944 so bila naslednja taborišča in begunci po narodnostih:
Af&eppo, Sirija (.prehodno taborišče) —- 270 Grkov, 431 Do-dekanežariov, 36 Ttaljanov, 1 Spanec, 1 Argent inec.
Athlit, Palestina — 326 Grkov.
Eli iShatt, Egipt. — 15,599 Jugoslovanov. (Poročila iz drugih virov, so poročala, da je približno 30,000 Jugoslovanov v
Jugoslovanski begunci v Egiptu
taiboriščah, ki so pod pokrovi-teljstvom taborišča El Shaty. — Op. ur.)
Perzija — 8196r Poljakov.
Klliatatba, E<gipt — 3444 Jugoslovanov, med njimi 50 sirot.
Moses Weiss, Egipt — 2932 Grkov.
Nuseirat, Palestina — 7779 GH<ov.
' Soiuk el Gbarlb, Palestina — 711 Grkov.
Tolumlbat, bldzu Aleksandri-je v Egiptu — 86 Grkov, 388 Jmgoslovanov, 139 "nevtralnih" Jugoslovanov, en Španec, 33 Ttaljanov in en Francoz.
Von Papen v Berlinu
Diplomatski krogi naznanjajo, da je včeraj dospel v Berlin nemški poslanik v Ankari baron Franz von Paipen. Prej je lbi!lo naznainjeno, da se je za. nekaj časa vstavil v Beogradu, pa ni bilo povedano, v kak namen.
NEMCI ODHAIAIO IZ BOLGARSKE
Kot pravi poročilo iz Kaire, nemške čete zapuščajo Bolgarsko in vse kaže, da so v teku pogajanja med »bolgarsko Bajgri-anovo vlado in zavezniškimi zastopniki. Ministrski predsednik Bagrianov se zelo trudi, da bi sklenil miir z zavezniki.
Mogoče se, BoHgarska v ibliž nji bodočnosti še ne bo izvlekla iz vojne, toda Nemčija -se je že vdala v to, da bo izgu'bila svojo balkansko zaveznico.
Spomladi so Nemci poslali svoje čete v Varno in Burgas, da zatro nemire, sedaj pa to vojaštvo zopet odhaja.
Nevtralni kroga vidijo, kol jda Runuunska, Bolgarska in Finska tekmujejo med sefooj. katera (bi mo^la prej izstopiti iz .vojne. Rusi so zadnje čase opu-'stili svoje ofenzive na severu in na jugu in so dali Intkastim
gajajo za mir. Ponudbe pa mo-
Hitler obeša generale
Berlinski radio je naznanil, da je ljudsko sodišče izreklo "pravično kazen" za feldmaršala Erwina von Witzleben in sedem drugih iz armade izključenih častnikov zaradi njjhove udeležbe pri bombnem na-v nacijski Nemčiji pomeni smrtna kazen.
Nemška
uradna časnikarska agentura DNB pravi, da se je zarota proti Hitlerju kuhala že od lanskega pofllefja. Ravno tako pravi ta urad, da je pol-'kovniik Klaiis v. Stauifferiberg, ki je 20. julija položil bomibo v sobo, kamor je imel priti Hitler, že prej dvakrat prinesel bomlbe v Hitlerjevo (bližino, toda jih ni pustil eksplodirati, ker m bifto poleg Himmlerja, ki pa je bi določen, da umrje s Hitlerjem.
Trije bivši generali in štirje nižji častniki so bili sojeni skupno s feldmaršalom von Witzle-benom, ki je priznal, da sta on in .general Ludwig Beck bila določena, da sta na čelu nemške armade pod novo Vlado. General) Bedk je izvršil samomor, ko se je atentat na Hitlerja ponesrečil.
General Stieff je pri zaslišanju priznal ljudskemu sodišču, da ve še za neko drugo zai-roto, ki je imela umoriti Hitlerja, pa je /bila opuščena. Po tem načrtu so nameravali položiti bomil>e v tornistre nekaterih voja-kov brez njihove vednosti in Ibi tbile eksplodiradie v Času, ko bi vojaka Hitlerju kazali delovanje nekega novega orožja.
Berlin je sporočil smrt sedmih visokih častnikov 20. julija ; štirje so bili vstreljeni, sedem fpa jih je izvršilo samomor.
Včeraj je DNB sporočila, da je bio pred ljudskim sodiščem osem -bivših častnikov brez uniforme. Pred sodišče so jih pripeljali policristi in obravnava. je biia v dveh dneh končana.
Kot pravi Berlin, se je vse dogajalo naslednje:
Častniki so bili obdolženi, da so tbili vdeleženi v zaroti ubiti Hitlerja, da (bi v Nemčiji dvignili vstajo, da bi prevzeli poveljstvo nad armado, bi se po-
rajo p rii t i v Moskvo.
Francoski viri poročajo, da bi Bolgarska rada sklenila pre mirje in sicer na podlagi, da izprazni zasedene kraje v Jugo-državam priložnost, da se po- slavi ji in na Grškem in da izže-
ne iz dežele vse Nemce.
lastili Vlade in bi sklenili nečasten mir.
V sodišču je bil en infanterij-ski general, eden berlinski trgovec, en narodnik zastopnik in en občinski zastopnik. Nek berlinski pek in en inžinir sta bila izvoljena kot nadomestna sodnika. Porotniki so nosil i dol'go rdečo ofbleko.
Obtožene časnike je zagovarjalo osem odvetnikov, ki jim jih je določiOa država.
Ko je glavni otbtoženee feld-maršal von Wiitzleben dal nemški pozdrav "Hedl Hitler'*, je predsednik sodišča rekel: — "Nemški pozdrav morejo dati samo Nemci, ki so možje časti!"
Na zatožni klopi s feldmaršalom WifczJebenom so 'bili general Erich Stieff, general von H a s e, polkovnik Bern a rdiš, stotnik Friedrich Karl Klaus-ing, poročnik von Hegen in poročnik grof York von Warten-burg.
Stieff je bil prvi poklican na pričevanje in je priznal, da je bil zapleten v zaroto proti Hitlerjevemu življenju že leta 1943. Stiieff je obdolžil tudi generala Wagnerja, hi pa se je vstrelil, ko se je atentat na Hitlerja ponesrečil. Ko je Stieff tekom svojega pričevanja Wagnerja imenoval svojega "starega tovariša", ga je predsednik sodišča prekinil in rekel, da bi bilo boljše, če ibi ga imenoval — 41 starega ^JlOči nca.'1
Von Witzleben je priznal, da je bil izapletep. v zatroto. Povedal je, da je v fefbrnarju lanskega leta obiskal generala v. Becka in na tem posvetovanju s visoki častniki so prišli do zaključka, da strategija pod Hitlerjem "ni dobra'*, ker so bili "dolbri častniki" odstranjeni.
Predsednik sodišča je vprašal Witzjllebena, kdo bi bil najbolj sposoben poveljevati armadi.
Von Witzleben je odgovoril: V Midva — Beck in jaz."
Obsojenci niso bili vstrelje-ni temveč oibešeni dve uri po obravnavi.
Rusi se pripravljajo na udarec
Kakor »lika kaže, prirejajo jugoslovanski begunci v t«!x>riščiu El Shatt v Egiptu tudi razne aa-Ibave, pkae, itd., da aaj nekoliko pozabijo na g or je, ki so ga morali prenesti.
Nemci se na celi 1000 milj dolgi vzhodni fronti branijo, toda pri tem izgubljajo neizmerno vojaštva in vojnega materjala. Pri vsem tem pa je rusko prodiranje bilo nekoliko vstavljeno.
Jutranje rusko poročilo je naznanilo, da. se Nemci na vseh krajith fronte (branijo, da pa so bili vsi njihovi protinapadi odbiti. "Naše čete napredujejo," pravi rusko poročilo.
En tak protinapad je ibil zdrdbljen po večdnevnih bojih na letsko-litvinski meji in Rusi bo pričeli zopet prodirati proti
Riigi.
Rmsi so napravili dva globoka sunka v Litvo na obetti straneh reke Dvinssk v smeri proti Rigi. V enem takem sunku so Rusi zavzeli Krustpils ob vzhodnem bregu reke in eo se približali Rigi na. 64 milj, na zapadnem bregu pa so se približali Jekabpilsu.
•Ruska poročil« ne omenjajo bojev okoli Varšave in na drugih krajih fronte, razun, da je
rdeča armada razširila svoja o-porišča oib zapadnem bregu Visile proti Rieloem ter da je izboljšala svoje postojanke ob vznožju Karpatov.
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveijstva naznanja, da so Nemci posebno napadali v okolici Kirzaia v se-vferni Litvi, da pa je IbiJo 6000 Nemoev libitih, 1350 pa ujetih. Poleg tega pa so Rusi zopet pričeli novo ofenzivo in. so o-svolbodillit nad 80 obljudenih krajev.
V bojih v Estonski in Leteiki, kjer je zajetih 30 nemških divizij, Rusi Nemce pokonoujejo in včeraj so razbili 89 nemških tankov in 150 topov, zaplenili pa so 16 tankov in 75 topov. -
Na celi fronti pa Rusi zbira-
jo vojaštvo in vojni materjal za končni pohod v Berlin.
Rusi poročajo, da so Nemci zadnje tri tedne poslali na vzhodino fronto 16 novih divizij, katere so dobili iz osrednje Nemčije, zapadne Poljske, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Norveške.
Nemški radio naznanja, da je bilo na vzhodni fronti imeno vanih vec novih poveljnikov, med njimi nekateri prav fanatični Himmlerjevi eiitni gardisti.
Berlin priznava, da Rusi pošiljajo proti Visli vedno več vojaštva in vojnega materjala
Fefldmarfial Walter von Model je, ko se je vrnil oz Varšave, refeett; "Po umikanju več tednov moramo sedaj držati svoje
postojanke. Iz Nemčije prihajajo nove čete.''
Nemici se sicer zelo upirajo, toda vse jim nič ne pomaga. In kadar ibodo Rusi pričeli zopet prodirati proti zapadu, tedaj bodo tudi stopi«*, na "sveto" nemško zemljo.
V Vzhodni Prusiji Nemci porabljajo tudi žene in otroke, da kopljejo zakope, Rusi pa v ozadju popravljajo prometne črte in letališča. Na vzhod, fronti je še čas tri mesece, pred.no bo nastalo deževlje. In v treh mesecih hočejo Rusi skončati svoj posel z Nemčijo.
Kot smrtni poljub___
Berlinski; radio poroča, da je Adolf Hitfler čestital maršalu Maainerheimu, ko je (bil ixabran za predsednika Finske. V Main-nerheimovem kaibinetu so naslednji ministri: Anders Werner Hactozell, ministrski predsednik ; gen. Walden, olbramlbni minister ter Emcikell, vnanji.
WEDNESDAY, AUGUST 9,1944
Ako je kdo videl več zatiranja, zasledovanja in terorizma, kakor jaz, potem je istinito mnogo vi^ei in mnogo potoval.
Vseks&o pa moiain priznati, da mi je logika ljudi, ki sovražijo Slišijo, nerazirm4jiv«.' Vaj © verjamem,' da so vsi ti i mifijoni ljudl.^baterk kem videl ■in opaEoval v* fibsiji, in ki so! ifetirfito BJ^ecnf in zadovoljni — Stalinovi su&fji? Jih ii -kdo dejansko zatira in strahuje? Ako je temu tako, potom je njih samozatajevanje izredno gorostasBo. Tudi domiftljevanje, da i'iia Stalin -kar 2,000,000 sužnjev, 'kateri vsi so dobro oblečeni ui zdravi ter rejeni, samo zato, da jih izkazuje tujim dbisko-vfefloem kot neeatirane nvtomate, 'kateri se po njegovi volji morajo smejati in'biti navidezno srečni, kadar pridejo v Rusijo obiskovalci iz (inozemstva, — je uprav nemogoče. Ako pa je temn tako, potem je Staiin pravi čudež, kajti v tem slučaju je Stalin dosegel nekaj, kar se v vseh starodavnih in modernih dobah ni posrečili niti enemu človeškemu bitju.
Vs4ed tega sem popolnoma prepričan, da je rusko ljudstvo srečno in zadovoljno in sicer iz enostavnega razloga, ker jim je vsled sedanjega sistema mnogo boljše, kakor jim je bilo preje. Niti najmanjšega dvoma m, da Rusija napreduje hitreje, kakor katerakoli druga dežela na svetu, in da > o-gromna veČina prebivalstva Rusije prepričana, da živi v najboljših 'razniorah in po najboljšem politično-soeijalno-ekono-mičnem sistemu, ki je sedaj omogočen le v Rusiji.
Nova, vrsta dela za kanad. ska deseta v Winnipeg**,
Manitoba
Rusija
m boj za Svobodo
Bpisal Lt. Commander Chas. S. Seely, USN. (Retired).
III.
Moskva jo najbolj .'-isto mesto med vsemi velikimi mesti 3:n svetn in moskovske ulice so izredno bolj čiste, kakor uliee kateregakoli naših velikih me>t. Potem, ko sem bil v Moskvi ju'koiiko dni. sem pro našel, da grem lahko popolnoma sam v katerikoli mestni del in sicer po dnevu in po noči. Tekom noči s -m čestokrat obiskal izvan redne dele mesta in povsodi je bilo povsem varno. Moje mnenje je, da je Moskva najibolj varno j /11 h 11 vseh velikih mest na svetu. Do tega prepričanja sem prijel potom, ko sem oflnska-l vsa večja mesta v fZjedinjenih državah in najmanj 250 velikih mest v inozemstvu.
\T Rusiji imajo namreč itoboren policijski siistem; vsakdo v Rusiji mora biti registriran, in vsakdo, ki je nad 18 let star, mora imeti vedno pri sebi uradne listine identifikacije, na katerih šo zabilježene vse informacije glede dotičnikovc preteklosti in sedanjosti in njegovih potovanj. Te listine policija večkrat pregleda, tako da jo ustanovitev posebnih zločinskih tolp v Rusiji izključena. Posledica temu je, da je število zločinov primeroma le majhno in se stalno pomanjšuje.
/okil sem biti med ruskim ljudstvom na ulicah, v busih, vozovih in lUičntli železnic, v tovarnah, glediščih, prodajalnah in njih domovih, kajti moj namen je bil, da proučim njihovo vsakdanje življenje. Hotel sem namreč dcrznati, kako izgledajo. kako se preživljajo, kako so oblečeni, itd. Opazoval sem najmanj dva milijona Rusov neposredno, oziroma dovolj (bbizo, tako da sein lahko prišel do pravega zaključka glede njihovega značaja. Oni so počasen in metodičen narod, toda nikakor ne leni. Dozdova so mi, da so jiau nikdar ne mudi, in njiihovo nehanje in dejanje jo ta'ko. kakor da bi /ivoli v dolgi teimi, na kar izuenada prišli n« sončni svit, kateri, dasiravno je začasno omejil njihov vid tako, da so se tuitintam izpodtakniLi, ci pa jih je izredno osrečil. Sedaj oni vedo, česa hočejo in žele l o dobiti, ne da bi jih »kdo pri tem namenu motil. Oni so odločni, dobro in lopo oblečeni in na razpolago jim je dobra hrana. Med njimi prevladuje zavest zadovoljstva, tako da jim inozem-r; zavidajo. Oni sfy uljudni napram tujcem in tudi medsebojno. To njihovo zavest jo povsodi opaziti in mod njimi je veliko navdušenje.
Na jjodlagi mojega 'lastnega uverenja, zamoijem reči, da jo tam (v Rusiji), vstvarilo ljudstvo, kakoršnega ni v ostrimi svetu. Rusi iskreno žele [»okazati inozemcem, kaiko Izbor-jjo deluje njihov sistem in prav lahko zatrdim, da more človek v Moskvi tekom enega tedna videti več, kakor v kakem neru-^em mostu, tekom enega mesca. Nekega dne sem želel olbiska ti okraj, kamor nihče izmed nase družbe ni hotel iti. Ruski uradniki so mi takoj dali na razpolaigo Lincoln avto, šoferja, tolmača in posebnega vodjo.
Nikdar in nikjer v Rusiji nisem opazil niti najmanjšega fct.akn zatiranja, zasledovanja in terorizma, o katerem je »bilo i oliko čitati in slikati. Baš nasprotno. Zaledja in neiskrenosti, kar je v Nemčiji tako običajno, v Rusiji ni opaziti. Vznemirjenosti, napetosti in nezaupanja tukaj ni opaziti, toda mesto tega človek lahko opazi mnogo nooporekljivmh dokazov sreče in zadovoljuosti.
Med citat el ji jo go4ovo kdo, ki je mnenja, da so me Rusi v tem pogledu prevalili. .Te li toniti tako? Jaz lega ne verjamem, kajti jaz sem mnenja, da vem, kako izgledajo ljudje, .'intori so zatirani in preganjani kajti M sem v deželah, kjer je v e to godilo. Bil sem na Španskem, ko je bila ta dežela o monarhija, in kjer se ni nihče drznil spregovoriti besede "svnfooda" Bil sem tudi v Meh ikri, ko je bil Tiuerta diktator. 3H se ni v Haiti, ko so bili prebivalci te dežele pravi sir/nji. In t »i i sem tiidi na KuB>i več nego loto dni, ko je tamkaj vladal M a oh a do. tiil sem v Kitaj« tin Indiji, kjer vlada zatiranje, po sebuo j>a še ekonomično in versko zatiranje sikoraj brez izjemo. Tam sem nekoč videl, kako je petindvajset žengk, med ka-'»»rimi so tudi bile stare in slabotne, za vrvi vleklo valjar za .•a v nanje <*este. Nekatere izmed teb žensk, nosile so na svojih «ii lifib ^vojo dojenčke — in vlefcle težki valjar na isti način, knkur stari Egipčani, ko «o gradili spomenike—pri tem je bila odi na razlika, da, medtem, ko so v starodavnem Egiptu pretepali z biči te {hdvce,.na Iztoku tega nisem opafcrl. Toda vsak* ženska na Iztoku, se je bodla izgribiti svoje delo, kar bi o.»menjalo jrlad in stradanje za njo m njeno dete. Xn te Kitaj ke niso (bile pagans ko Kitajke, kajti po Zaslugi befih ljudi, *3ti *•» člani 44vzvišenega'* človeškega plemena, postale so kristi-jlinke. Kaka razlaga z oziroma na nauke Gospoda! .". . Toda \ pnid starim K^ipčanom we mora povdarjati, da pri trikom delu niso zaposlovali ženske, temveč 3e moške. In koncemlkon ca, bil sem tudi v Nemčiji pod Hitlerjem . . . Jeli treba navesti še več dokazov o moji kvalifikaciji opaževanja T
"The News" v Detroitu, Mich., pravi, da se je potom skrbnih preiskav dognalo, da se dogode železniške nesreče v sedanjem vojnem času iz istih razlogov, kakor v mirovni dobi. Varnostne naprave, potom katerih bi se mnogo železniških nesreč preprečilo,Ibi železnice os&ifoele v mirnem času prav tako lahko, kakor sedaj, ko imamo vojne case.
• • »
Xewyoi^ka "Sun", ko javlja o izrednih ruskih vspehih na iztočni fronti, je prišla do (uverenja, da 4'niti jedna vojska na svetu ne zna bežati tako hitro, kakoT nemška, ki beži v skrajnem neredu."
dlTATKLJEM ja znano, kako m ja vse podražilo tn nurnotako tudi tiskovni papir in druge tiskar •ko potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopoftpjanje Bata, lahko gredo upravništvn na rok^ s top, da imajo vedno, če le mogoče, vna prej plačano naročnino. AI.T NE BI OBNOVILI SVOJO NABOČNINO dE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravništvu nepotrebne stroške?
....................................................................................................Ill|:t|fllllll||||:n
.......................................in''niiiiliiii»?M[|U),,tniMiil,li;tlli,Milltltll)it,!h|)U)l.tt,i»i|l|
KNJIGARNI SLOVENIC PUMJSHSSTCO.
216 Want 18thStrat	; |few YtBt lLTt. y
M (1» piQite nnSU W» ameriški držaTlian.
Toki rpniu], ki jtti uitdoi MtAfld atavtjo prt tapltu m dr-iavlJuitTO, Ttebaje knjUOc« le i |L dieta nekaj TmSnlb letale 1« eepdortne ŽedlnjcnlH Mit, t HL pod iadofm Bubo, pa ^u neodrlsnoetl. Ustava Zedl* KMf fliitr, Ldncolnor goror t Oetiyebiagu, Predsedniki EedlkH ta ***** dribve. r» ; jh^jgi "kaiMM Ji' "
to«do«pH: '
00
Sww II* N. Y. upite	oaneSi
-e^AS NARODA- J
--F	--Jfl
n« 1rast las arutar. hiw iork n. i. i.
_• * " - ^^ . . > ■	•	I
_Slat-Year
li OILO LITO YMJ^UBT Bi IDBC£B(I DRŽAVA Oi JLiifADOJ j
_fT.—; ZA POL ifei fSJO; ZA OMTRT UTTA 12.—._
"Wm Niwii" MMlt mM dmm liiMrti eObot. e^delj U pMBtor.
'HM8 NARODA", Sli WEST Wk STBBET, KfeW IMK U« N. I *il«l i ,: ^ i-Dtt * ~ •.

VWiMOVUBt L um
RAZGLEDNIH
. . Vi- -	?
Predkratkim seW .gtyvorif 6 vtisu, ka ga je nagravHa Vojna misija NOV ^TngoslaVije vLon-domi in sem dejal, da so tč za nas veliki dnevi. Odkar smo v omi^raciji, smo prišli prvič v neposreden stifc s predstavniki jnnaške (borbe narodov Jugoslavije rin graditelji njih nove državne skupnosti. Bilo nam je, kakor da je domovina prišla k nam, ker- ne moremo mi do nje. in prvič stfio mogli neposredno spoznati dufca, ki preveva osvobodilno borbo, in neposredno doživeti oni neodoljivi v^gon, k| vodi narode Jugoslavije na pot edinstvene veličine in slave.
Poleg tega Objektivnega, za vse Jujgoslbva-ne enakega pomena prihoda generala Velebita in majorja Vogelnika, ki tem potoni sporočata vsem najtepše 'pozdrave, ima njalh bivanje zame osebno Se poseibno dragoceno noto. Po dolgih letih prisiihne lot-itve .ye tzopet zaživela ona in-' timna duhovna skupnost, ki je odlikovala naše prijateljstvo. Kako radostno mi je bilo pri sycit, ko sem prvič po tako dolgih letiih zopet slišal o Vidmar-.M Joži in Uariji, Cvitu, Bohi, Ferdiillfuj in dmgih tako dragih talko dragih prijateljih. Iz duhovnega olbčevanja z njimi sem za časa svoje emigracije erpai moč za svoje <]el0, smernice za svoje ravnanje. In to duhovno občevanje, ki sem-ga na rateda-Ijo tisop in tisoč milj vedno znova ofonavljal, je predstavljalo žame domovino. Borbena slcu-pnoet, ti nas je vefcala <|olga le ta ®a ostvarjanje istega poli-1 tičnega, socialnega in kulturne-ga ideala, se je utrdila in po-glo/hila v uri preisknžnje. Po različnih pbtih se naglo "približujemo izpolnitvi smotra-in čas \nase ločitev gre proti koncu. Kolika radost, da je oseibno doživele v SGB5VOCja z objektivnim historičnim dogajanjem in, dia usfcrefca sutojektjWno, -a nespremenljivo čustvo prijateljstva kategoričneinau - i m,p e!ra tivu doižnosti napram naroda.
Vojna komisija jo prinoriHa jseboj mnogo tiskanega materi-jala neprecenljive: vrednostL Pred nam i. so knjige, brošure, letaki, časopisi. Za. mnoge do-iedaj splolh nismo vedeli, nelra-.tore pa sedaj vidimo prviie. Ysi ti časopisi, letaki, brošure, itd.,] predsaVijajo za nas eno, to je knjigo rajanj slovenskega naroda. a knjiga je veresn izraz veličastne <bor$>o slovenskega' narodi njegove popolne, du-
PARTIZANSKI ^ISK
Badio govor prof. Borisa Fur lana.
hoVne in niaterijalne prerodi-tve. Tehnična dovršenost partizanskega tiska, izredno visoko število publikacij, stopnja politične in kuilturne zrelosti, kn more častno vzdržati primero z vsakim dragim svetovnim standardom, vse to je mogoče razložiti samo funkcionalno: vojni ttsspehi iborlbe na terenu in poglobljena ter proširjena kulturna dinamika so v vzajemni odvisnosti. Vojni u>pohi so zato tako veliki, ker je (bila potenci-rena ktfltnrna aktivnost, ta pa zopet črpa nov vagon iz u veljavi jen ja bo liberie de javnos ti. Eno in drago je funkcija popolne demokracije, za katero je OF postavila .-idejne osnove in u-stvarila prektične pogoje. Ta demokratizacija se izraza v skrajni aktivi«zaciji vsakega posameznika kot sestavnega dela narodnega občestva, in prvič v fcgodovini slovenskega naroda in v zgodovini narodov Jugoslavije se objektivni občestveni smoter krije s snibjektivnim smotrom izoblikovanja lastne individualnosti, osebne in narodove.
Po zaslugi OF imajo narodi Jugoslavije eduni svobodni tisk na ozemlju, ki ga nacifašisti bahavo imenujejo evropsko trdnjavo in ta* tisk izhaja javno, ne tajno iti podtalno, kot svoboden iWraz svobodnega duha. Po za-silragi OF ostvar ja slovenski narod v na jstraihotnejši »borbi svoje zgodovine kulturne vrednote, Id bodo trajale v času in trajno pričale v veitfčastvu duha, ki se je najsvobodneje manifestiral prav tedaj, ko gaje nacifašizem hotel totalno in totalitarno zatreta. Xaeifasisti, zunanji in notranji, lahko razmišljajo o tem praktičnem primeru Neglo-ve ironije svetovne historije, in še pravočasno potegnejo pravilne zailjočke.
London, Anglija, dne 13,5.1944.
CHas iz Kanade
r ;	i
Fort Frartees, Ont. — Tukaj vidim, d^a mi poteče naročnica. na '*Glas Karoda" in vam zopet pošljem tri dolarje in 50 , centov za pol leta, ker nočem, 4o nii list vstavite, (ker rad či-tam novosti, kako «e godi v Ju--goslaviji in po eefem svetu.
Zdaj pa lepo adtwvim vse n-reduKitvo in ostanem še nadalje naročnik tega> lista.
r ' .' i« .. — . •
^nton Kotnik.
KUriAKolvA IUNJIUA:
Bj Recipes §f Ali Nations
I RECEPTI VSEH NARODOV
S NOVA IZDAJA	00
2T - STAKE SEDAJ Oa
»"Knjiga je trdo vezana in ima S21 strani"®
ftaocpti ■o napisani v angleškem jazikn; ponekod pa so I tadl t jexikn naroda, ki mnje kak* jed posebno ▼ navadi
Ta knjiga Je nekaj posebnega sa one, ki se zanimalo za kotanje in se bodejo ▼ njem ^bolj u^eSbetf In
Dekleta v proviiiciji Alanito-bi, in srieeB prvih 200, je dobilo povsem novo d^o pri tamoš-njem podjetju prooesiranja jaje, ki je največje tovrstno podjetje v vsej Kanadi. Ta dekleta se sedaj več ne zmenijo, kafco tekom dneva izgledajo, kajti ko pridejo zjutraj v tovarno in se oblečejo v snežno bele obleke in pokrijejo svoje glave s snežno ibelimi t urbani, potem misliijo le na svoje izredno važno delo,
Dosedaj je tamkaj zaposlenih nekaj*nad 200 deklet in njih naloga je skrbeti za to, da ne primanjkuje vojaštva v Evropi in Aziji, proeesiranega jajčjp-ga prahn. Njihovo življenje in poslovanje seveda ni tako vznemirljivo, kakor žiivljenje vojakov v strelnih jarkih, toda ravno ta'ko potrebno.
V omenjeni tovarni izdelajo vsaki mesec najmanj 250,000 funtov jajčjega prahu. Ta prah se potem pošlje v Anglijo v ve-liknb papirnih zavojih, katerih vsaki tehta po 14 funtov. Poleg tega se izdela v omenjeni! tovarni tndi po 16,000 funtov na mesec, takozvane jajčne tekočine za. domačo potrebo. V to svrbo potrebna jajca dovažajo v tovarno v tovornih železniških vozovih in sicnr po 720 Kaibojev v vsakem vozu. Ta jajca potem pošljejo v odvajalnih zaibojih v soibe. kjer jih odvzamejo hipi no z posebnimi stroji.
Od tu pošljejo jajčo 4 • tekoči* no'' v posebne prostore, kjer zmrznejo v komadih, katerih vsaki tehta po 40 funtov. Ti komadi ostanejo v električnih ledenicah do zime., ko kokoši ne 41 pridelujejo' ' toliko jajc, kakor le-■kom pomladi in poletja.
Tu zaposlena, dekleta prizna-' vajo, da je to delo iz fiziičnega stališča, dokaj teSko, toda zanimivo in tudi prepotrebno v se-' danjem vojnem času. V tej tovarni jet zaporna tndi nc-'ka ■Marta Petrič iz Sa^katoona, katera je povedala, easniškim pororovalCern, da je prav zadovoljna z tovrstnim delom v ' tovarni, dasiravno jo zvečer, o-ziroma po površenem delu ''ramo bole", za kar se pa. ne zmenil mnogo, ker ta "bolečina" mine par ur po dovršenem dnevnem deln.
3iesto Hurley v.drža vi Wisconsin, je sicer majhno, kajti to mestece stoj«' gladom zadnjega ljudskega štetja le prebivalcev, — toda kljub temu je Izredno bolj jugoslovanskega iznačaja, kakor Cleveland, ki je veliko mesto v državi Ohio, kajti :
v Iiurlevu imajo — lepo število saloonov ('.licenziranih) in nekoliko tudi takih, ki rsima-jo tozadevnega "patenta". St. Olair Avenue v ("levelanrlu, ().. je toraj v tem pogledu le neznatne kakovost i. V 11 nrlevu imajo samo na enem-edinem 'blokn kar 20 saloonov.
Moteče /. tako majhnim številom prebivalstva, bi seveda ne zamoglo vzdrževati tako velikega števila saloonov, toda tozadevna jiomoe prihaja tjakaj »K d mirih krajev, kateri vsi so pa takorekoe v neposredni bližini. Hurleyeanje tndi vedno zatrjujejo, da -ami niso nikdar tako žejni, da bi zamogli vso pijačo 841 ih saloonov popiti in ostati trezni.
Xajoolji "odjematelji" omenjenih S4 saloonov prihajajo gasiti svojo žejo v Ilurlev iz bližnjih mestec in vasi — večinoma preko meje sosednje države Michigan, kjer so železni rudniki na ta;kozvanem "jugoslovanskem" gorovju, katero ima tiudi jugoslovansko ime— rjogebič. V neposredni bližini Hurleva je tndi \isepo!no gozdarjev, kajti gozdarske, oziroma lesne družbe tamkaj nabavljajo stavbeni les in pri njih je zaposlenih najmanj l\ 0 0 0 "lmnlberjackovKo ti ljudje dobijo svojo plaeo (od $8.00 <ln $15.00 na dan), postanejo izredno žejni iin tudi gladni, in tako se takoj napotijo na znani Silver Street v Hurleyu, Wis.
Mestece Hurley so ustanovili Jeta 1884. ko so v sosednjem gričevju našli železno rudo, in od tedaj, pa vse Ho današnjih dni, ostalo je mestece Hurley nekako sredotočje vseh tamoš-njiih rudarjev in gozdarjev. In — po zgoraj omenjenih <lej-stvib, je mestece Ilunley popolnoma jugoslovanskega značaja.
MESTO JUGOSLOVANSKEGA ZNAČAJA, IN SEBIF JUGOSLOVANSKEGA POKOLENJA '
Toda to še ni vse, — kajti v Hurley u imajo tudi šerifa — i-menom Ivan (John) Gersič, ki je tudi j»ugoslovan>kega jki-kol enja. Xeilavno je governor države Wisconsin, Walter Woodland itkazal okrožnim oblastim. da morajo takoj odpraviti :iz sa»Ioonov vs«- takozvane "slot-mašineIvan (Jeršir, je potem osebno obiskal v>p sa-lonne in jim sporočil novico o go ver ne rje vem povelju. P r i tem je lastnikom saloonov tudi naznanil, da bofle vsakfio, v eegar "prostorar' se najde tak stroj, takoj aretiran. Da dokaže javnosti svojo iskrenost službovanja, je tekom par tednov aretiral skoraj rlueat last ntikov teh strojev. Med aretiranji je hi I tudi neki "-aloo-niir". imenom Lmy IVH, v «"o-gar saloomi je Šerif Ivan CJer-šie preje delal kot—bartender. — to se pravi, pred no je postal čuvaj zakonov v Iron eountyju.
"Slot-mašine" so seveda po tem povelju kmailo izginile, in nadomestili so jih z "kockami", pokerjem, "hlackjnr-kom" in tudi: z " rouletami
Mesteee Hurley šele oživi nekako ob 11-tih zvečer. V Wisconsin u ima jo namree zakon, ki doW-a. da morajo vsi salooni zapreti vrata in prenehati z poslovanjem ob eni po polunoči. To pa na ravno škoduje "busi-nessn". Toda tonm je lahko od pomoči. Skoraj vsi salooni javljajo svojim gostom potom iej>o tiskanih naznanil, da prodajajo tudi sandwielie. ponočne
Imielie** in si i r ne dobrote — kajti restaurant i so lahko odjn-ti do ranega jutra, in rano zjutraj, so ljudje zopet lačni.
Xajlepši in najslavnejši saloon na Silver Street u v Hurleyu je Freddie Fontocchijev 4'Onih Fiesta** (Jugoslovani in Italijani so namreč že mnogo stoletja sosedje). Ta prostor je izredno bogato razsvetljen, vse stene so obdane z velikanskimi ogedali, bara je najmanj 100 čevljev dolga in gostom je na razpolago tudi velika plesna dvorana. Semkaj prihaja mladina, ki rada pleše.
Zgoraj i meno vami Imv Perl in njegov "partner"—"Doc" Masterson, imata svoj "prostor" kraj starega Burton hotela, in ta prostor se imenuje "Burton Annex". Restavrantu tega "prostora" predseduje kitajski kuhar in tukaj je tudi bara. kateri je s vo ječa s no predsedoval sedanji šerif Ivan Geršic, nas rojak.
Po vojni gremo na počitnice v Hurley, Wis.

I
lili illl

Poročila is rasnih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
i
VOJNI PRISPEVKI KANADE
I/. Ottawa, glavnega mesta kanadskega domtnija, ?>e javlja, da bodo glavni prispevek Kanade z ozirotn tiu svetovno voj-sto, velikanska količina pšeniee, katero bode vlada poslala v ra-fcne evropske dežele v pomoe prebival«.!vu, katero so Xemoi oropali in kjer proti v mnogih krajih lakota.
Poleg pšeniee, l>ode vlada po. nla'a v Evropo tudi velikanske pošiljat ve volno, oziroma volnenih izdelkov in sicer jmtoin znane organizacije 1'N'RRA, Kanada je prispevala tej organizaciji «voto v znesku 77 milijonov dolarjev. *
Dr. Cyril Jame«, predsednik Vseučilišča Menili, ki" je tudi predsednik vlndineara rekon-st rnkcij-kega <xll>orn. ji> izra-
zi! mnenje, da bode Kanada j poslala uprav ogromne količine i poij>kih pridelkov v razne evropske in azijske pokrajine, in sieer takoj, ko bode vojna kou-<*ana. Minister poljedelstva, Oardinor, je tndi objavil svoje poročilo, glasom katerega Kanada že sedaj zalaga Anglijo z slanino, sirom in jajci, in da pošilja v Anglijo v«ako loto najmanj miljon funtov govedino. Ta količina so bode leta IfMo (izdatno povečala, kajti tedaj bode mogoče po-iljati jest-vine tndi v kontinentalno Kv-ropo.
Pripomnil je tndi, da je vrednost jjovejecra mesa, ki se sedaj izvozi Vr Evropo, dosegla lepo lotno syoto v znesku 30.000.0001 dolar io v.
Poroka v Hamilton, Ont., in
sprejem v Cobaltu, Ont.
Cz Cobalta, Ont., se javlja, da je Airs. .J. Reid priredila 8. julija sprejem in prosto zabavo v počast njeni hčerki Dorothv Roid, katera se je poročila dne "0. junija v Tlaiuiltonu, Ont., z K. Gingričem. Nevesta jo bila sodom let zaposlena pri Telephone Co. Novoporočonea sta se vrnrla v Hamilton. Ont., kjer sla si priredila svoj dom.
Kanadsko narodno gospodarstvo
Lz Ottawa, glavnega mesta Kanade se javlja, da so se r?o-<re osrednje kanadske via tie tekom zadnjega tedna v juliju t. 1.. povečalo za skupno svolo v
znesku $11,000,000, tako da ima osrednja vlada sedaj v znani
la. spomin mi se vodno teži srce:	; ■ !
Sest vojakov je bilo obsojenih na smrt. Neki večer so se' bili napil i, zapeli so in dejali par revoltceinarnih besed. Vse,' kar se je potem zgodilo, so storili drugi. Niti'streljal ni nihče izmed njilh, ne ropa!*. Tisti, ki so streljali in ropali. so pričali zoper nje.
Sodniki nišo bili sontimeirnl-ni. (la« jo strog strog. Avditor jo prebral obsodbo i n pripravili so prostor, s peskom posut, v ozadju z deskami obit. Štiri krogle za vsakega, dve v sjlavo »in dve v prsi.
Še rabljev ni bilo treba, Stothi ja mladeniče v je stala na dolgem, od smrdečih poslopij obda nem dvorišču, ko je stopil pred njo narednik in jo premeril z dolgim, hladnim pogledom :
41 Popoldne bomo streljali punta rjo. Kdo so javi prostovoljno?"
Vsi so molčali. Lahen trepet je šel skozM vrste, onemelost j<
"Bank of Canada", vloženih! sijala iz razposajenih oči. Do
Po v>ej Kanadi se sedaj deluje na to, da se nadomest dela vee, posebna pa še delavee na farmah, kateri so bili pozvani k vojaštvu, — z dijaki, posebno onimi, ki obiskujejo višje nolo v raznih mestih. Te dijake se bode potrebovalo koncem ]>olotja za pospravljanje poljskih pridelkov. Minister vladi-nega oddelku za delo, Mitchell, je izjavit, da *>odo farmer ji potrebovali kar največje število dijakov in dijakinj in sicer v-e <hi prič«'tka šolskega leta.
Pomanjkanje delavcev je izredno občutljivo v vseh poljedelskih okrajih, iti v,«led tega je pričakovati velike izgube z ozjirom na poljsko pridelke, ako
Dijaki, seveda niso vajeni teškeinn fizičnemu delu — tudi ako so za atletične igre dokaj sposobni. Vslod tega ^e jim bo-do počotkoma otlkazaJa le lahka dela. Med njimi jo veliko talcih, ki znajo cele ure prav dobro voziti svoje biciklje, ali pa tekati pri roko- in nogo-mot-nili igrali, toda tako veabanjo v mestih so no more primerjati z hojo za kultivatorji in traktorji od ranega jutra do poznega večera, ali pa plezati po lestvah kar po ves dan na sadno drevje in obirali sadje. Toda vlada upa, da so bodo tekom prvih ali treh tednov dovolj u-trdili za delo na polju in sadovnjakih. Vlada tudr priporoča farmer jem, naj dijakom pose za delo na polju ne p. i-lasi Vflarjajo. saj snoeetka. -eslo — veliko število dijakov.	I"lake it ea<v!*\
j $62,141,000. — V prometu je -sedaj v Kanadi ^36,900.000.
Tndi kanadska trgovina z i-nozemstvom izredno dobro napreduje in je tekom minulega mesca dosegla skoraj svoj dosedanji višek. Vrednost te tr gov i ne je tekom julija t. 1. dosegla lepo svoto v znesku 408,-465,000 dolarjev.
Tokom prve polovice tekočega lota, znašala je vrednost kanadske trgovine z inozemstvom svoto $2,127,785,000. oziroma za $505,460,000 več, nogo v isti dobi lota 1043. Tokom prvo polovice tekočega lota so je iz Kanado izvozilo raznega blaga v inozemstvo za skupno svoto vrednosti 1.277.763.
Iz jugoslovanskih krogov v Lat tier Lake, Ont., smo dobili poročilo glasom katerega, >e' je tamkaj ddbro znani Johnnie Muretič zopet povrnil v Larder Lake, Ont., in bode tekom poli tja in jeseni delal zopet v rudniku Omega.
Organizacija Knights of Columbus priredila jo nedavno picnic, ki se je vršil na znanem "Pointu" 7. izredno dobrim u-spehom.
Pri tem sta so posebno odlikovala naša jugoslovanska rojaka, Ivan Doto ni jo vie in pa "Bili" Matitovič, ki sta po jugoslovanskem načinu spekla na, ražnju 100 funtov jagiijetiiie. .Pri tem izredno koristnem o-prnvilu jima je pomagal tudi slovanski rojak, Mike Kram-bovski. Žensko so prispevalo z
mnogimi raznovrstnimi "pio-ji" in drugimi dobrotami.
Mnogo smeha so povzročilo dirke debelih žensk, dirke s >a-mokolnicami, katere so vozila dekleta kot prva. in dečki kot druga sknpinja samokolmc. Zanimiva je bila tudi loterija, pri kateri jo bil glavni dobit« k lop indijanski "canoe1', katerega jo dobila (Jizola (Joeslinova. <'oln jo 16 čevljev dolg.
Piknika se jo vdoložilo mnogo ljudi iz Ronvn, Noranda, Kirkland Lake, ViHo Mario in Timminsa.
Kanadske krave in 4'vrtovi svobode*1
Z I V I IZVIRI
Spiaal iVAN MATIČtČ
Knji.ja je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih poeetkov v starem fflovanstvn do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično ▼ platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBIi.
COMPANY 216 W.18th Street _Sew York 11
Komisija za preiskavo ležišč mehkeera premoga v Krrk. land Lake, Ont.
Dne 26. julija dospela jo vladi na komisija za preiskavo Ie-išč mehkega premoga v Kirkland Lake. Ljudje, Id žive v i-monovanem trgu in okolici so imeli tem povodom priliko izraziti svojo mnenje o tej zadevi, dočim bode komisija potom znanstvene preiskavo dognala, kolikega pomena so ta ležišča glede bodočega blagostanja pre bivalstva severnega Ontario.
•Tudi Hon. Leslie M. Frost, minister rudarstva in Hon. Dana Porter, minister načrtov in obrata, sta dospela v Kirkland Laike. Pred vsem bodo pre i>kali ležUča mehkega premoga v* Onakawani, kjer upajo pri dobivati dovolj mehkega premoga za vso domačo potrebo v severnem Ontarijn.
Kanadskim kravam se ''vrtovi svobode" izredno dopade- Grob Duhoborskih svetnikov jo in tudi tozadevne vrtnarje i-.	razdejan
majo zHo rade. kajti ono vedo,j Jz Xelsona, B. C1., prišlo je da jim vrtnarji v4 * potu svojega | poročilo glasom katerega so obraza" pridelujejo zelo dobro nepoznani lopovi z dinamitom
zolonjad. Neka krava v Kirkland Lake, Ont., je te dni nameravala Obsikati občinski vrt, da tam pregleda kako zelenjava raste. Pri tem je pa pomotoma zavila v drug stran in je prišla na zasebni vrt Dick Rkelvja, ki je predsednik vrtnarske družbe; od tukaj je počasi odšla na vrt J. Walkerja, ki jo tajnik iste družbe, in lko je na tem vrtu opravila svoje delo, je odšla še na vrt H. Cooporja. ki je predsednik izvrševalnt^ga odbora te preko rastne družbo.
Vsi trije odborniki vrtnarske družbo so potom, ko so pogledali poledice kravjega obiska, prišli do jednoglasnega zafcljne ka, da je dotiČna krava pred vsem i-ribirala —čebulo, katera pa za kakovost mleka nima bas veliko prednost. Vid cd tega so kot znanstveniki, kravi vse njene £Tehe od pst ili in jo tndi ne bodo poslali v "vioe»\
razdejali krasen kameniti grob zajeti no z dragocenimi krstami, v katerih so počivala trupila Dulioborskih prvakov in tako-zvanah svetnikov Petra Veri gin I. in Petra Verigi na II, katera, kakor znano, sta bila voditeija in prvaka vere Duhoboreev. — Grob so razdejali z dinamitom dne 20. julija. Zločinci so prišli k grobišču, prijeli stražarje, jih odvedli na varno in potem so krasno grobišče razstrelili.
tega hipa še niso vide-'i človečke krvi od njih roke prelite.
Xarednik je čakal par trenutkov, nato so jo razhudil:
"Ali sto mevže? Kdo bo streljal? No?"
Zopet je bilo vse liho. Poi obrazov je pobi odelo. Eni so gledali naravnost, toda vsi v pozorn, roke ob obokih ko da čakajo kazni.
Xarednik jih je pozval še enkrat z noizibranimi besedami, nato je stopil k častniku.
"Pokorno javim, nihče so noče priglasiti."
lastnik je pomislil:
"Taborite jih dvanajst."
"Po vrsti, prosim."
4' Ali ima kdo kazen ?''
"Teh ni težko najti, gospod poročnik." je dejal narednik v civilnem tonu in z nasmehom domačnosti na obrazu.
"Izberite si take, ki so plazijo krog voglov, ki nimajo v redm obleke, ki . . . sploh, pripravite mi jih dvanajst."
"Kakor zapovosto, gospod poročnik."
Xarednik je pozdravil in šel. Ko je ^tal prod dolgo vrsto, je dejal:
"Vsi, ki ste sinoči vasovami, en korak naprej."
V vrsti se je zganilo, nehote je klecnilo par kolen.
Naredniku je skoraj ušel smeh.
" Kdo je bil sinoči zunaj ?'
Deset mladih fantov je stalo pred njim, njih obrazi so bili silno nožni in še beli, komaj br-čiee so jim poganjale. Enemu je šlo skoraj na jok.
Xarednikovo oko jt* iskalo:
44Ti, tam. ki žehaš. Sem!"
Tu stopil je v vrsto. Xarednikovo oko je iskalo še enega. Slo jo od obraza do obraza in so ustavilo na levem krilu. Tam jo stal blodikast fant z udrtimi prsi in očmi, skoraj sklonjen naprej; komaj je nosil puško, pretežko za njegovo srce in prešibko telo.
"Kaj se držiš kislo? Sem!"
Ta se ni zganil. V narednika je strmel -z nedolžnimi očmi, kot da vsega tega ne razume. Ni verjel. Zdelo se mu je, da so je narednikovo oko ustavilo na debeluhu poleg njega, zdravem in bogatem, ki je popival in razsipal vse večere.
" Afli ne slišiš, jetika?"
Pogledal je strme.
"Ti—da! Suni ga ti, ki si poleg!"
Narednik je zapisal imena vseh. Nato je javil poročniku:
"Gospod poročnik, pokorno javim, dvanajst mož."
Bih so zraveil oni, ki so sku-gaj spali, pili, prepevali, delili si vsiik novec in še košček komada. Postavljeni v vrsto kot šahovske figure so morali proiu 1 čovati minljivost človekovo. | Za vojaki so stali civilisti in gledali, kaj se zgodi, če .hodi kdo po poti, ki je ne piše železni zakon. Xa sredi kvadrata so I '«at al i vojaški dostojanstveniki, J mračni in resni kot zakon, bolj ( neusmiljeni kot zakon. Med nji-" mi jo biil duhovnik, bled, s križem v roki in razmišljal, kaj 1-'nia opraviti križ na tem mestu, ko jo že opravljeno z Bogom.
Rabi j i so starti v vrstah. Bili so bledi kot smrt. Bolj blodi kot obsojenci, ki jim je duhovnik šepetal zadnje besede o po sin rt nem življenj u.
Ko je stopil prvi pred kol in ga je črna za veza na očeh ločila od vidnega sveta, so nabili ra •biji puško. Xeonakomorno so š k rt a le zaklopnieo, roke so t ropotale.
Xa migljaj so pristopili štirje! bliže , . . Dvignili so pitške k o-česn.. . Oisto blizn . . . Trenu-, tek . . . Xa koncu muhe je kle-čal človek, zvezan, notlolžen kot jagnjo, čisto tuj, a vendar tako bližnji, kot tla je brat brat onega dekleta, ki mu jo sinoči šepetal besetle o ljubezni. G ava tega človeka je rastla in kot da so je obesila za brado na puškinov cev. jo ta oostala silno težka in jo skoraj klonila k tlom. . . . Oči so žarele skozi črne zaveze. nsta so so širila . . .
Zadnje znamenje . . . Trok-jto-rok so jo razlegla neenakomerno in zamolklo. fVna zaveza <o je ra zrezala prvem v čelo, «"rna kri so jo vlila po tleh. . .
Drugi — tretji — četrti . . .
Pritajena sapa mod ljudmi, mračna čela mod vojaki, rablji so pristopali in odstopali . . .
Pri četrtem jo pa-dla onemu rablju puška iz rok. Oči jo zavil v čudnem motnem blesku.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči
Vam in Vašim Otrokom
f	"	""" ■ ' -r *
KRANJSKO"-SLO VENSKA
KATOLIŠKA M&tol E D N OT A
t f
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMŽftlKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43%
Če hoteft dobro Mbl In svojim dragim, tsrarnj ae pri nmjkoljftl, polteni in nadoolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje* za Mnrtnlno. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoflectL
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do Ci. leta: otroke pa takoj po rojstvu In do 1C. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od S259.00 dO $5.0M.M.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če Ae nisi <laa all Članica te mogočne in bogate katoliško podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj.
Za pojasnila • zavarovalnini in za vse drnge podrobnosti se obrnit« na oradnlke In uradnice krajevnih drufttev K. S. K. Jednote. all pa u:
GLAVNI URAD
351*353 No. Chicago Street,	Joliet, Dlinois
PROSIM!
Tfojnko Lz vseli Združenih držav, da še nadalje pošiljate
knjige za vojne ujet nike-Slo-vonee. Opominjam pa, nikarte pisati svojega, naslova, ali kaj j drugega v knjigo, kjer to zadržuje eenzurni urad in ako jo
njegov obraz je bil bled kot na lmizni prt.
Dostojanstveniki >o so zgro-!feamo poripjs	iztrgajo list ven
zih m pogledali temno, kot daiin knjiira	uni,V.ria. Tnraj;
jo nekdo pljunil na lepo svečanost sredi najlepše napitniee. Odnesli so , narednik ga je ozmerjal.
Ko so odpeljali mrliče. >o šli rablji in so so napili. Ko so prišli -pozno ponoči domov, so so tovariši odmaknili na ležišču, kot da so garjevi. Nihče pa ti i i zinil besede.
prosim, nikakoga pisanja, ne pozdravov, no naslova iz domovine, no vašoga .naslova, ker imamo proveo dela trgati !i>t.o iz Imjigo. Prosim upoštevajte to. in pa: prosim za KX.TTCJE!
Tfov. Pins J. Potrie. O FM. K2 St. Mark's Plaee, 1 Now York X X. Y.
KNJIGARNA
Slovemc Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
.po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
Medved v bližini Kirkland Lake, Ont.
Vojak J. Whito, ki je sedaj na dopustu, jo nedavno opazil v bližini jezera GuH Lake, velikega medveda in je o tem takoj sporočiti policiji, ki je objavila svarilo, da bodo Ijndjc vedeli, da je medved v bližini in da ne bodo brezskrbno hodili na zabave k imenovanemn jezeru.
"Dobro. Popoldne ofb štirih na dvorišču."
'Ob napovedani uri so zabili stinioglat prostoren prostor z vojaki onih oddelkov, pri kate rili so i>ili p rid el jeni obsojenci.
I
Domače živali
Spisal Damlr Felgel
Kreutzer jeva sonata
Spisal U N. Tolstoj
Andre} Teraovc
Spisal Iran Albreht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip SpUlmaa
8
Pravljice
Zapisal H.
M a Jar
12
Frank Baron Trenk
Po raznih Tirih napisal fljoro Pandorie
13 ,
Pariški zlatar
PwIottbII Silvester K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino.
»pisal gllsstet IilflM r
15
Sunežki invalid
Spisal SUv-Mtter KoSiitnlk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Otrrln«!
18
Mladim srcem
DrugI zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spiral K*sver McSko
19
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(ladala dražba Mohorja) Li. SkupoU
IGRE
28
Magda
flpra) — Alojz!) Kemoo
29
Peterčkove poslednje sanje
C Igra > — Psvel Golin
30
Potopljeni zvon
(Igrat — Oerhnrt Danpfmann
31
Revizor
(Igra) — Nikolaj VatlljerIC
32
Spodobni ljudje
(Igral — Ll IJporee
33
Črne maske
(Igra) — U. Andrejev
28
Denar
Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogrls
34
Antingone
(Igra) Po^ovenll a dolar
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili!
35
Praški Judek
Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole
38
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. F. Petronlo
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igra) — J. Erbežolkla T. Boje
Kupite en "extra" bond
^ t
ta teden!
Ker Je salona teh knjig aelo omejena. Je pri naročlln priporočljivo ▼al shirk, d« hm bo aa ta oaAa mogofia vsakega sadovoljltL
R A BL Ji — 1 9 17
France Bevk

DROBNOSTI IZ LARDER LAKE, ONT.
ULU NAHODA"—MXW TOM '
WEDNESDAY, AUGUST 9, 1944
VRUVOTUBI H Mi
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L
m
"Draga moja! Največ ž#ndk ume, zatajevati svoje euvstvo-vanje. A ti nisi talka f Tvoje oko je zrca'lo tvojih čutov! Ti sama si izdala svojemu čestiileu, da ga nisi še pozabila!"
"Gorje meni!" vzkki&ne Valentina.
" Vls.1w! tega se mu je nekdanja strast strašno ponovila, ta-
ko celo, da se je prav (bati!"
"Nesrečnik!" zamrmra grofinja.
"Njegova ljul>ezen. je brezmejna. Na V£ak način tekoče videti, s tad»o govoriti! . . .
"Nemogoče!" zavpije Valentina vsa plašna.
' I>a, to je njegova fiksna ideja! Da to doseže, bi izfkučal vse, celo s *iilo bi udri v tvojo sobo; da, jaz mislim, da bi se ne bal celo tvojega soproga, (V bi mu zastopil pot."
"O, in ali mai nisi pojasnila, kako je neumen? ..."
"Ljiibezni Ivinemu človeku naj to pojasnujem! ..."
Ivaj je storiti i Kaj je storiti?" je povpraševala grofinja v&a Lz sebe.	,
"To je nevarnost, ki sem ti govorila o njej, in ki se ji moraš izogniti."
"Pa ka!ko? Ni ga sretWva."
Pomisli, če bi med obupnikom, Ikafcnsen je Lueijan, in med tvojim soprogom nastal kak prepir! ..."
Mlada gospa se strese.
'Lavra!" tako je prosila, "ne zapuftčaj me! Svetuj mi!"
Nesrečnioa se je sama izročevada -svoji sovražnici.
Zdelo se je, da Lavra nekoliko premišljuje, potem pa hipoma reče: "Veš li, Valentina, kaj ibi naredila na tvojem me-8tuf "
"O, govori, govori!"
"No, da se re^iš vsake nevarnosti, tbi Ibilo najbolje, da mu do voliš to, česar te prosi. Jaz hi se ž njimsešla."
• I^avra, kam li- misliš? Katko ga morem till sprejeti?"
Tu seveda ne! Pa Pariz je velik in tisoč je sredstev, da se najdemo. Zna te slučajno srečati! V kalkem drevoredu ali sploh na kakem Sprehajališeu."
Tedaj sestanek!" klikne grofinja vsa v strahu. "Kaiko bi smela kaj takega!"
Lavra se vgni^ne v ustnici ter jezno pogleda.
Vendar nadjaljuje prijazno: "Saj sem samo rekla, kaj bi jaz naredila! Bojim se namreč, da se bode tvoj mir kalil in to sem hotela zaibraniti! Sicer ne uvidim, kaj bi bilo slabega pri takem sestariku! In to toliko 'bolj, ker bi ž njim tolažila u-bogega zapuščenca ter ga morda celo rešila — samomora!"
Qrofinja zajoče.
Malopridnima pa go^ri dalje: "pomUi na to, ljuba moja Valentina! Tukaj se stvar tiče eksistence moža, ki ga z eno besedo lahko pogtfbiš ali rešiš! ReAi ti moram, da sem se skoro zavezala, do te pregovorim, da se sestanes ž njim, drugače bi bil izvestno že včeraj nastal prizor, zelo mučen zate ali za tvojega moža; lahko bi ta ali oni plačal to z življenjem!"
Lavra je poiakušaJa vse, da bi ostrašila grofinjo ter jo ta»ko privedla do stopinje, ki je imela slutžiti njeni osveti. A mlada gospa se je vendar Še vedno olbotavijala. Lavra poruši zdaj še zadnji udarec.
"Veš li, česa se najbolj bojim?" povpraša.
Grofinja povzdigne sodzne svoje ooi.
''Povej mi vse! Ne zamolčuj mi ničesar!" za jeclja.
"Bojim se, da bi Lueijan klical tvojega moža na dvofcoj. Grofinja zakriči.
"O, hočem govoriti ž njim!" pravi. "Hočem govoriti ž njim! Pa kje ? in kako T'1
''Zanesi se name!" pravi Lavra živo.
"Tedaj mi boš pomagala?" "Da."
"In ali hočeš ostati ob moji strani, da me boš varovala Če bo trefoat"	'
"Obljubujem ti to"
"In kdo mu naznani, da sem zadovoljna sestati se ž njim?"
"Jaz."
"O, povej mu, da storim to le iz razloga, da izpolnim tvojo obljrfbo! Slišiš li?"
"Bodi mirna."
"Pa kje bi ee lahko dobila?"
"Baš premišljujem o tem in menim, da sem prav iztakni-
la."
"Potem naj se stvar izvrši jutri, pojutrišnjem, kakor hitro le mogoče!"
Lavra ovije svoji roki okoli Valentine, pritisne jo k sdbi
te poljdbi.
"Hvala Bogw!" pravi, liki mačka mijavfca, "le s samim strahom odhajamo!"
5.
Gospa Buasieres je hodila vsak dan z doma izirnši v petek, ko je »prejemala svoje prijateljice. Redko je hodila peš. Čeravno je pa imela lastne kočije, je vendar čestokrat najemala vozove. Balk jo to posebnost, proti kateri grof ni imel ničesar.
Tri Aii po dogovoru z Lavro je šla z doma pes okoli dveh popoldn«. Bilo je neke sobote. % Oblečena je bila priprosto, črna Na ee«ti najame voz ter se odpelje proti courceflleskim vratom. Tam izstopi, plača voznika ter ga pošlje nazaj.
(Nadaljevanja sledi.)
Kaj je U. N. R. R. A. ?
10. decmlbra 1943, leta je bila ustanovljena UNRRA (United Nations Retlief & Rehalbili-tation Administration) — U-prava Združenih narodov za os'krtbo in obnovo. UNRRA danes ni več samo pisarniški načrt, pač pa je to drtfaba strokovnjakov, ki so vse svoje sile posvetili praktični pomoči na obširnih območjih v svetu. Imel sem priliko od blizu spoznati vsa začetna dela teh marljivih pijonirjev. Zato lahko nekaj povem o UNRORI, posebno pa lahko povem, kaj ni ta organizacija.
UNRRA ni medna rodna dobrodelna ustanova. To tudi ni neka borza dela. ki Ibi po osvo-bojenju preskrbela delo tisočim in tisočim telesnim iin du ševnim delavcem. UNRRA ni politični inštrument, s katerim naj ibi se ustvaril novi svet, ali s katerim naj /bi se obnovila družba politikov v Ženevi. Smoter UNRRA je strogo praktične prirode. UNRRA naj ibi pomagala narodom zopet na noge in naj bi vcepila novo življenje v njihova gospodarstva. UNRRA 1k> tem narodom nudila živida, oblačila, raedikamente (in dru ge potrebščine.
Jasno je, da niti Velika Britanija, niti Združene ameriške države niti Sovjetska zveza kot posamezne državne tvorbe ne morejo same izvršiti tega orjaškega dela. Potrebna je hitro nn učinkovita mobilizacija vseh mednarodnih dobrin, da bi se to delo mog-lo uspešno izvršiti. UNNRA obsega 44 Združenih narodov. Celo nevtralci, Švica in Švedska ter nekatere druge države so njene članice.
Glavno vprašanje, ki zanima organizacijo je način plačevanja posameznih dobav. U. N N. R. A. mora predvsem preprečiti, da ibi države, ki bodo deležne njene pomoči, ne postale eez noč prezadolžene z dolgovi.
Dejal sem v začetku, da U. X R. R. A. ni mednarodna, dobrodelna usta nova, UNRRA pa tudi ni neko nadaljevanje medvojnega sistema "Posojevanja in najemanja". UNRRA bo na kupovala, razdeljevala in prodajala (kadar bo to mogoče) najvažnejše potrebščine. Med temi potrebščinami fbodo ravno tako umetna gnojila, kakor britvice za britje, copate in lokomotive. ITNR.RA Ibo predvsem •Skrbela, da se bodo obstoječe zaloge pravično porazdelile. Če Ibi bogatim narodom bilo prepuščeno, da svobodno nakupijo vse 'kar potrebujejo, bi za siromašne narode ne ostalo ničesar. To ibi povzročijo težke mednarodne motnje in izzvalo težke gospodarske in socialne krize.
Pri upravi prve pomoči so si strokovnjaki pridobili dragocene izkušnje v Severni Afriki. Ta«koj po izkrcanju zaveznikov je bila odposlawa. v Alžir in Tunis posebna gospodarska misija ki ji je etafl na čelu g. Fred K. Hoehler, ti mi je med drugim izjavil: "Izkušnje v severni A-friki so nam pokazale tele smernice:
1.	Osebje misije za pomoč, v osvobojenih krajih mora biti čim manjše in šteje lahko samo nekaj izkušenih tefanikov.
2.	Misije za prvo pomoč bodo n-a vsakem ozemi ju našle dovolj no Število oseb, ki bodo pripravljene sodelovati in ki bodo na stvari popolnoma dezinte-resirane. Zasebna in državna oprava morata sodelovati tako, da bo pomoč zajamčena vsemu prebivalstvu.
UNTBRA bo samo jedro, o-krog" katerega se bodo zbira Hi ljudje, ki jim je blagostanje re-lote pri srcu in ki bodo s svojimi moralnimi in strokovnimi kvalitetatmi jamctfi, da bo pomoč dim hitrejša in jfim pravič-
Pise Jurij Solovejčik v "Bazovici"
nejša, obnova pa izvršena v pravic za xkatfjico koiulenzira-čim krajšem času in (brez tež- nega mleka aili zabojček aspiri-<kih pretresov. Osvobojene dr- na.
Žave pač z vso pravico ne bi UNR>RA je mednarodna a-miogle dovoliti invazije dobro-1 geneija, 'ki urejuje pretskrbo ta-delcev, ki bi prihajali od zunaj, ko na strani proizvodnje, ka-Njihova stremljenja so, da o- kor tudi na stran razdelitve, stanejo gospodarji na svoji ze- Vsaka država bo prispevala s mlji in v nobenem slučaju ne bi primerno kointrabucijo, Ibodifci pristali, da se odpovedo svoji)] v denarju, bodisi v naravi. De-
SAMOUPRAVA TABORIŠČA EL SHATT, KI JE
POTOM U. N. R. R. A.
žele, ki ndso trpele od sovražne okupacije bodo prispevale 1% od svojih narodnih dohodkov, medtem «ko bodo tiste naeije. ki so trpele pod sovražnim jarmom prispevale s tistim, kar jim je še preostalo. Uspeh U. N. R. R. A. bo odvisen od mednarodnega sodelovanja narodov po končani vojni.
BILO POSTAVLJENO
V begunskem taborišču v HI Shattu v Egiptu so jugoslovanski vojni begun oi posta vil i svojo vlado za taborišče. Pri tej vladi se more vsakdo pritožiti, če misli, da se mu dela kaka krivica. Taborišče KI iShatt je bilo postavljeno potom United Nations Relief & Rehabilitation Ad ministration, pač pa ima samoupravo. — Slika kaže to upravo na posvetovanju.
(Iz Partizanpflce čitanke povzemamo sledeče pesmi, ki pričajo, da se naši borei v stari domovini ne samo vojskujejo za svobodo naroda, temveč, da tndi gojijo kulturo v vseh panogah narodne zavednosti. Veči-
na teh pesmi je tudi uglasbenih in v 'kratkem 'bodo note na razpolago našim pevskim zborom in drugim prijatjelem slovenske pesmi v Ameriki.
0
—SANS.)
DEKLE... N. N.
Moj dragi fant
leži ubit nekje v dolenjskih
hribih. Jaz sama za rešetkami
strmim ubita, rodidla bom, postala mati otroka nekega ibamlita.
Moji-dragi fant, ne veš, ka j vse počel i so z menoj.
Kako lepo bilo bi it;i za teboj, V dolenjskih hribih ]>asti
kakor ti. Umrla bi.
A jaz živim, živim in naj rodim otroka njim, ki naju so ubild, otroka njim, ki materam otroke so pobili.
Moj dragi fant, talko mi je, kot da bi kdo čez
me oral; če zdaj Ibi me pogledal, me ne bi več spoznal. Otrok pa tebe bo poznal — poznal ne bo (bandita— in vedel bo, zakaj si pal, zakaj je tvoja kri prelita.
POUČNE KNJIGE Problemi sodobne filozofije
Spisal I>r. France Veber
Cena 50c
Pohorske poti
Spisal Janko O laser
Cena 5Ck
Mlekarstvo
Spisal Anton Peve. S Bilkami. 168 strani. — Knjiga *a mlekarje In farmer]« t tulo&iem
Cema 50c
Knjigarna
Slovenic Publishing Co, 216 W. 18th St., New York 11
SONART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
Jerry W. Kopriv^ In njegov
orkester M&9&—Wedding Polka
(Ne bom se motila; TI pa
Jest, pa iidana marala) Wedding Waits Slovenski Walts
Pojo Rupnlck »astra MG96—Jeep Polka
(Mat' potico pa£a}o) Marine — polka
676—Terezlnka — polka Na plaolncah—vsJčak
Lepe Melodije
Duquefine University Tamburirs Orkester
M.ri71—Na Marijauce, polka Kje »o ninjp rožice Marinka itejfla— j>o[ka
Za tozadevni cenik In cena plote M obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.

463 W. 42nd ST.,
NEW YORK
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of BI nam.uj (Cvetni Cast
*	Po Jezeru Kolo
*	Spa vaj Milka Moja Orphan Walls
*	l>t*kle na vrtu
Oj, Mnričkn, jK'gljaj ¥ Barf-Era
vria<U kapera^e
*	Oremo ua Štajersko Štajfrl?
*	Happy Polka
na tujem
*	Slovenian l>anoe VunrJa Polka
V Zidana ma re I a Ve»ell bratd
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlčloa
ta mala
*	Kadar boS ti vaodrat lel
*	Helena Polka Slovenska Polka
^ Pojdi z menoj Dol s planine
Ež^ZVEZEK 10 8LO-VENSKIH PESMI za piano-Aamioniko za $1.
Po
25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polia
Naročite pri:
Knjigarni
Slovenic Publishing Co.
W. 18th Street New Vork 11. N. Y.
TITO
Vladimir Nazor,prevel S. Samiec
Kar je tlolo pod pepelom, v sivih nom gldboko skrito, v svetel plamen je raznetil dnn^ nam Tito, Tito, Tito.
Kar je teklo vse povsodi zlil je v strug-o enovito in .široko reko stvori 1 drag nam Tito, Tito, Tito.
Naše žito in pšenico prevejal je skozi sito in svobode knuh zameslli drug nam Tito, Tito, Tito.
Torej tndi ti, tovariš, dvigni pesti, iz jekla ulito, in za njim do konca pojdi z vzlilvom r Tito, Tito, Tito!
NOČEM PLAČATI VEČ KOT ^ NAJVIŠJE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIONffiANII ŽML AKO NE ODDAM ZNAMK!
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povesi v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker je zaloga teh knjižic selo omejena, je priporočljivo, da pošljite naročilo prej ko mogoče. K naročila priložite ▼ dobrem saritka gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
tli West 18th Street ,	New T«t 11. N. 1.
PESMI
PARTIZANOV